М - !ЪP?aj cirternm prolatariarb, ptn.ktonaH

x V I. KURAK

X H R R - T a q N b M

ZNRTNAJ*Ki,ZL,L9RL,

Лвакап 1 9 3 5 OOJZ

Orbstinan MAMMRGIN tt,lB3st9^a

Praj cirlamm proletarian», piriJtfoqeH

VI. KCJRAK

XARA-TAO|NbHZNATNAJK U Z t L d R L

Авакап 1 9 3 5 OQIZ

Pozb удгэпдэп шгэпэг..Cox, m in in olojan tuzandaqba kegUg polean.*

Dmitrij Ivanovic Zimin instituttb toospan. 01 anda ygranmandaa. Ьгахь olqan tuzunda, ol pastaqb klast* ygrangan, xafan on*ptri,nci сь1ь tolqanda ti,zan. aqua pos аЬьп^а curtir colqa kuuizarga kiks-parqan. Ol ol tustarqadaa citua paj krasannarda paza kulaktarda to- qbnbp eskan polqan. Равагьпаа ol ys castbqda ха!ьвьз xan. Orbs kulaktarbnda paza xakas pajlarbnda calfb pol catxan Jtarbndastaibnda polfan. Pur сь1 ygranuBalbp, Mitaa xarbndastarbnaa carblbs pararqra kirak pol-pirqan, киээ toqbnarqa ceaeuskan. Ldi, olondajnan 1924 Cblqa citua kLzida сегцр eskan, ca 1925 Cbldan sbqara, 1929 cblqa citira Mita рогьпьц xonbqbnda toqbnqan. pi,r magi, paza iki. adb par polqan. 1930 сь1пьц pastaqb- zbnda ol „Krasnaj sajatal‘“ Up komunaa kurgan, anda 1931 Cblqa citira toqbnbp, апьд soonda Carnogorkada qb tas-ketnur saxtazbnzar bZblqan.

Suranustug toqbnarqa, удгэпэгдэ...Mbnda Dmitrajga naa, Uan$i. curtas pastalbBbSxan

Anda aqaa praj ondajlar par paza Dinitraj and.ir praj

pozbnan plan salqan.Pastap апь 8-91, §axtada motoris toqbZbna turqus-

salqannar; sidik, tanbs nimas toqbs polqan. Ca ciit, toldbra kystyg paza pUuwlarqa tbi\ kystanganu sbltanda

a

Dmitraj,— toqbstb taebrax piJiBalqan. Olox vramabrda ol saxtada toqbn^an alaktriktar кигьгьпа cergan, апь maananbstbq toozbBbZbp рогьпьц spatsial'nazbna kuiBi,s- kan abktrik polbp toqbnca, апьп soonan ucastoktbn alaktromontjorb polbp toqbnqan. Ol toqbsta zimin po- гьпьп profassiazbn arin^a tbn piktaBLSkan kvalifikatsia- гьп ulamox keduca, рогь ygranca. 01 en-pazb kniga- lerga рагьпьр pos vramalerda xbqbrca, udaa— xaraaqb- zbn odbrbp, oaarbealarqa sidi.k stranitsalarnb xati-xati xbqbradbr. Апьп i,di polqanb tikka рагвап—Dmitraj Ivanovic saxta kiraguim sidik maxanizmnarbn pUmal- qan. 01 tas-kemu xascatxan vrueovoj ma$inalarm>nr konvajarlarnm izaiustLg komandirb polca.

Цкц экгатэп.

Laninsk rudniktbn §axtjorlan>, Carnogorkanbn da- bgattarbn uluq tyrgaarda xbqbrbBbsxannar. Ca rudnik tbn caazLna turuzarqa kirak polqan, taxnicaskaj eojqa Xbqbrqannarb albl-parqan.

Dmitraj Zimin, aqaa, opbttbq, pi,akcU, postarwibn kiraktarui tbn manat pilcatkan kizibrnan хавьв idarga kiks pararbn pUgan. Favral'nbn 15 kynynda. Laninska- da taxnicaskaj ygrani.stm udarniktarbnbn 1-qb praj kuzBass sljodb polqan pomascanianbn ssanazuida, saj- albp-parqan iki. privot catcalar. Xrinda turqulapcalar: Laninsknbn saxtjorlarb paza Carnogorkanbn, Zimin us- tap-pastapcatxan Brigada. Taxnicaskaj eojnbn usloviala- гьпап sbqara zadaca mwidaq: privodtb tbn xbsxa^ax vramada puUitir-salarqa. Komisia CbbBbzarqa -2 caas 30 minut turquzblca.

Brigadalar postarbnbn arazbnda marbq idip, toqb- пьр, pastaBbsxannar. P r i v o d t b n cardbxtarb (ca- as'tarb) orbnqa tbn taBbraxta cbldbrblcalar, eoltblar kizix tkilapcabr, suruptarbn kiira tolqaqlapcalar...

. . . Komisia razul'tadbn iskijrca: privodtb Laninskaj daqblar purun pu ikkr saldblar, Carnogorastar p u b n n

4

nutxa son xalbBbsxannar, Olarqa postaqb sbjbxtar uku- ztnan pirulca...

* **

Ninfa-ninca kynnar irtup-parqanda, Carnogorkada- qb toqbscblar kluBbnda, Ziminnbn initsiativazbnan, rud- nikta andaqox taxeoj idulca, zadacazb sax-andaqox,— privodtb purukturaru.

— Pus Laninskajdaqblarqa citira kezut-pirarga ca- rat-salqaBbs. tupca Zimin arqbs, maxanizmnarnb olar- dan xomaj nimas, ca olardan caxsbdaa pulcaBis, tup. Sljottan kilirup. Laninskajlarqa, privodtb puruktur-salar vramanu uku-ys xati xbzbr-salarebs tup ses pirgani.Bi.sti. pus undup saleaBbs.

TaxBoj polar kynde, toqbscblar kliiBbiia, paza ku- zu бььгь cox ida toldsrbl-parqan. Postarbnbn arazbnda cooxtasxblannar.

— Nees Zimin amdb Laninskajlardan as-polein xalar?

40 minittala puruktur-salcan polza! Purunnarbn сьга tartxalirfbxtar.. Pola-pola, pastalbBbsxan. Zaalda ав-ашьг. Komisia usloviazbn iskurce, caazbnzar kerup— „pastanar" tupce. Xajdi itkulepcetkenun tbn manat ker- celar. Lku privot purukturulceler. pursunde Zimin, ukun- Suzunde toqbscblar.

Peer, peer.. Pudi kiire tolqa surueun.. Manat- tap komandbvat* polca Dmitrej.

Ukuncu privodbnda tudulbBbsxannar, cueancalar. Prajdaa timde, ce purle cardbqbn xajdidaa idLp kilustu ra iptep-polBincalar. Andar taxnikter, inzanarlar pastb rbsxblap kilup, kerzeler— nooda nimezun iderga undup saltbrlar: amdb ol cardbxtb ornbnzar turqus polBas. Xa- tap sajirqa kilusce— рга]гьпьп saqbnqan ondajlarb an daqlar.

01 vrameda komisia iskurcedur. Zimin ustap-pasta- an Brigada puruktursaldb, tup.

Zimin uskuncu privodzar pastbr kilgen.— N00 nimedur?

— Coo'itap-pirpenner. kezLt pirgenner.— SajBbZbp, xatap pui.ktirLBiztrge kikzer пэек

Zimin arqbs.— Cox, min saqbnqanda, sajaein pure ondajnars

Ipteeizerge kirek.Sarbs idip-pastaqlap-pariqan polqannar, Zimin ob

najla pastbr-kikp, nooda nimeni, cajxaqlap, ajlaxtan- dbrqblaezbp, cooxtapca:

— Amdb parar. iptener.Ys minut pazbnda privottb puri.ktir-salqannar.Marnqla^tbn rezul'tadbn iskureler: Ziminni,n eri

gadazb privodtb rakordnaj xbsxa^ax srokta 27 mi muttala pi,ri,kti,r-saldb!

Ratsionalizator, izoeretater

Praj cirldnun proletarian^ pi,ri,k Ienar!

Kuzeasstb ukun^t, Dormasxa a jlan dbr-salarebs (Stalin)

GRAMOTA

Taxniceskai ygrenistm iin caxsb udnrnigbna—tax- ulcaskaj ygranistm udarniktarbnbn l-qbPrajkuzeas slo- dbnba dclegadbna.

Zimin arojbs!Sim, texnicesbj ygredLgnui iin manat udarnigbn

sobialis pydyryzyndagu insiatornb, taxnikeni. pUiBal-

*yan udarniktb,— udarniktarnbn PrajkuzBas sljodb texni- ceskaj vgreni,stL,n iin manat udarnigbnbn gramotazbnan sbjbxtapca

Мьппац m bndardaa taxn ikanb yg ran, рогы\пы1 opbdbn pasxatarbna p ir l

Taxygredi,gni,n udarniktarbnbn 1-qb Rrajkuz- sass sljodbnbn prezidiumb.Laninsk gorat, Fevral'nbn 14 16 kynynnen, 1935 с «

Diniitraj Ivanovic gramotanb Laninskdan aqblqan. Anda pu kLZUiLn xaraktaristikazi xbsxa^axti, tbn orta pa- zbl-parqan. 0 1-. noo nimaa cid-arge turquzbl parqanbna ciduealcatxan kuzUarge kilizueekca. 01 tbn stranistig ygranca, ulamna naa nimelarni, pUip pastapca, pozbnbn pikzui ol pasxalarbna sax-andox pir turca naaka. 01 ygrat-saiqan xakas киц— Kusakov, pyyngy kynga taara Carnogorkada alaktroslasar* р.Льр toqbnca. Tas kemir xascatxan masinanbn ma§inizb Topojavtb Ziminox yg- rat- salqan.

Carnogorkanbn 7 qi paza 8-91, saxtalarbnda pis cir- da pydyrylgan, „DTK-2 “-tup tas кепцг xascatxan ma- sinalar toqbiicalar, olarda Dimitraj Ivanovic xajzb pol- za xuBulustar it salqan. Friksiondaqb taBbrax ceristm arazbndaqb taarpakka ol plankanb capsbndbra xajbldbr salqan, xbscatxan taarpagi, annan xbja ojlaBas ida, ol ta arpak toqbncatsa provodkanbn ujazbnan Sbqa talascan polqan. L,di polqan Sbltxnda marina udaa toxtaebs-tu- r9an polqan. Amdb Ziminnbn uliitkani, masinanbn turuzbn alazbn coxitce.

Granitsa ozarinan aqblqan, tas-kerm.r xascan, ,Z L 9 “ kp ma§itiadaqb dvcjnoj suruptbn огпьпа Zimin caxaan, Ua а1ьл9а stureal iduezarga, Апьп caxsbzs anda polcadbr, ol suruptar polqanda olar toqbn-pariqan ara* zbnda suura сасьгар tur9annar, amdb tuan toxtaq pu- daa cox polca.

Dimitraj Ivanoviibnbn annand; a pasxa ratiional nuj izoBrtaatal'naj ondajlbq pradlozanlalarb хопьхха kirUgan. Ol saqamdaa suani,stig toqbnca—proizvodstvanb pik- tapca, caxsblandbrca, saxtanhn inaxanizmnarbn oiubjlaq lapca.

>K **

Dimitraj Ivanovicaa amdaa kep ygronarga klrak, гшьц nimaa хьпьр saojbn.i;anbii ol sarbZbda;* cox toldb

r said г— instituttw tozbBbzarqa. Mbnda aqaa rudnlktbn par ijnaj organizatsazb paza rudovoj upravlania polbsca — Ziminge апьп kvartirazbnzar 4 ygretcil pirgtlan. olar Dimitraj IvanovbCbnan ol pezuk taxnicaskaj ygradistm zavcdaniazbna kuar id,e timnag kurstb irtirarlar.

Са1вах colqa iz ik acblparqan. Xajdar рагагь, nima cidari, kenjica.

Caaskalbqzkn aqaa ciduialarqa, Zimin arqbs>

ftk.

Izmast'av Ivan

Апьп sidtk nimes Biografiazb titrattbn pur lizuia- daa sbbp-paiar. 01 24-1э castbq. Ca ol—Carnogorkanbn znatnaj кдецх. ol andaq кцгц, апь saqam pistui praj kra] pijcadir. Апьп sornb Cernogorkanbn kul'tura Tu- гагьпьп stanazunda xbs salqan turca, апьп fami Пагь Krajtoldbrkomnbn clennermin arazbnda, rudniktbn pu- salkova] sovadmui prazidiumbnbu с1аппеп,пш. Ajkom komsomolnbn dannarmm arazbnda par.

01 nuna amdb рогьпьп kvartirezbnd*. punk pas- can stol kistmda odbrca, Ua castbq xbzb^aqbn tis ys* tynda tutca, ol XbZbfaqas равагьпьп gazsdm ktcijak xolbgaxtarbnan suura tartbBalarqa itca. Paeazb апь pu* gar cbldbrca, ca cox—gazattm рц pazb distiplinani, ta- lapcatxan lacl^ak kizujaktin xolbnda pol-parca, ol ga- zatti, amdb tooza uup-salarbnan paza pirdaa nime оэхьг poleas. Ca paza аппац andar xbqbrardaa ondaj coqbl. Равагь xbZb^aqbn arbq ida cuulparqan, sbrlalqan pool qa tyzyryp. рогь patafon а1ьр, апь ojnatca: Tbnnadaxsa Galja, *maksikanb“ brlapca, min Uzan апьц arazbnda xbqbr-xaliin. Хьгьсах серка kilca, paza cooxtas-salqan- пагь talalBinfa. Xajzbdaa рогьпьп kiragui itca, цкишш daa квппц tolca. „Maksikaiibn“ soonan, Cajkovskijnan, Batxovannan а1ьгьр, $astakovicnbn .udurdanar ыьп*

brlapca— olar prajzb ktci^astm kenniji toldbrcalar.

# **

Vaaja рогьпапаг хагатпапьр, хьпьхэьвш cooxtap- ca, xajar kirek nagradalardanar, sbjbxtardanar suruqda parcatsa tizen ol ekpalancadir paza cooxtapca,—kirek saladaa minnan nimas. ca апьп erigadazbndaqb ооПатьп xajdi toqbncatxannarbnda tip.

-Сэ min nima? Min рогьтпьп р1апьп рогьт tol- dbr-salarBbn, minin Brigadam toIdbrBin salar polza, an- dada olox pirdaa nima sbxpin рагаг^ьх. Kern, cooxtim —tidir,— minm Brigadama kiliskak oollar cbbl-parqan- nar— paza noo nima kirektuza! Апьп erigadazbnda ol ygratsalqan Nikltanko, 0tB0jscbk polbp toqbnca, texak- zamannb „па xoro§o“ pirgan. 2 kitajastar paza olardan- daa pasxa 15 k izm i 0tB0jsciktar0|a, pazadaa pasxazbna ygratlap-salaqan.

1931 cblda, xa^an Izmast'jav Anearkadek, plotnik polbp toojbncatxanda, апьп xarbndazb aqaa Cernogor- kadan pismo рагьр, апь pozbnzar, rudnikta toqbnarqu XbqbrbBalqan. Xarbndazb Buril§cik polbp toqbnqan pa* /a—Carnororkada ijn manattarnbn pirsi. polbpsanal^an

Pastap Vanja slansov§ik polbp toqbnqan. 2 aj irtip parqanda ol zaeojjclkka ygranarga parbBbsxan, tert aj pazbnan 9amostojatel‘no zaBOjsiktbn polbscblb ро!ьр to- qbnbp pastaan. Anan pazox 4 aj рагьпап апь 2-arsin- nbq plastazar Buril'sikkaa kiir-salqannar. Toqbnqan, olox tusta kursta ygrengen. Pastaqb vramada 42 spur- lbq noormazbn toldbrBacan, 25-30 spur Burit ро1?ац. Pola-pola tazbqbBbsxan, поогтагьпа cidip, апь агыа xaalaBbsxan. Tyrca ро1агьпац Izmast‘javtbn adb praj

Sixtalarqa saBlbq polbBbsxan: .Izm ast'jav Ivan 8 §ax- tada, рогьпьп sm anazm da 100-120 spur Burit* polca"!

Vanja Buril §cik polbp toqbnbp toxtaqanja proiz- vodstvannaj programmazbn azbrala toldbr-turjan. Ol vramada ol komsomolqa kirgan, anan pir сь1 рагьпап partianbn kandidadbna kirgan.Ю

Ajmaxkom komsomol Izmest'jevtt апьп eyril^cik toqbZbnanox ssqara, Gorpromncsar zaeojsdkka \granar ga bsxan, xacan ol апь ,.otlicno“ otmatkakg toos sal- qanda, pazox 3 ajlbq, Brigadirlar кигьгьпэ bzblqan.

О! Sbbnan peer Izmpstj'av rudnlktbn iin manat Bri- gadazbnbn albstbrblBincatxan nrigadirb polbp toojbnca.

Minui Brigadam, saxtada praj sbqarblcatxan tas- kemumn 40 protsantazm pirca,—tidur Izmast'jav arqbs, saxtada kzan prajzb pis erigada toqbnca.

♦ **

Ol рогьпьп erigadazbndaqb toqbSCblardan pudazi, пэц pasxa kizi. nimas. $axtada, pasxalarbox ci- li, olarnan xosti toqbnca, saxtadan рогьпьп arqbstarb- nanox xada Sbqradbr—olarox osxas xaral-parqan, ku- kg—praj tas-kemu* рьгь cuxparqan. Praj sidUctamt az- bn-pararbnda, komsomol ondajbnan, Bol‘?aviktar cili swani. snan kystancatkani— pas*alan>nan, ana anzi.la pas- xa poldbrca polar-ci.

Brigadlr Izmast'jav smanaa, Brigadadan pvdaa ki- 21 kilgalaktek kiladir. 01 апьц alnbnda toqbnqan sri- gadanbn noo nima it-salqannarbnan, laava xajdaq on- dajda polcatxanbnan tanbsca, 8-<;i,$axtanbn pastaqbucas- togbnda 6 Ms laava praj rudnikka saBlbq. Praj niina pol-parar, pasxa laavalar piogrammanb toldbreindaa

salarlar, ca Izmast'javtm Brigadazb toqbncatxan, 6 № laava andaq nimant. ptfa coqbl.

...Raskomandirovkada suulascalar. Izmast'jevtm praj Brigadazb сьь1 parqan, 10 minut рагьпап laavazar par- calar. Xajzbdaa, polqanbla рогьпьп toqbZbn, рогьпьп ucastogbn pUca.

Ukelan cooxtasturlar:— Pyyn piska manattap suankererga klrak, ki?aa

poroda uqaa kep polbp cadapla sbdap-alqaebs xajza.—Ja-a... Ca nima cox, amdb pastaqbdoxxaBarBbs...

Ca рагацга, prajlarb parqblapcalar.Laavazar parcalar; erigadir ol laavanb timnag nri-

gadazbnan aka.

—Praj timda крсэггагвз. Caxsb... Мьпа mbnda pikti turaezsrge kiluzar. Сэпэг arojbstar.

Cer-pariqan иигьпгп Brigadir konvajarnu kergulap, sbnbxtapca, poroznjak par ро1вагьп tip, xacan laava pykylynan timnal partbr tup кеппипэ kiirup-alza,Bri* gadazbnzar parta.

Cc pastaanarza. Мьпа surer ukelen тьппап sb- qara ligee citure ojbnar, surer ukuelen mbnda toqbnb- nar,—-prajzbna postan>nbn огьппагьп kezut pirce, апьп soonan рогь xosti ttiruBuzbp, zaBoj§ciknan xada toqbn- -Sbxca— toqbs parca...

Izmest'jevtun Brigadazbnbn paza апьп рогьпьп to* цьгьпьп praj sekredu, апьп laavazbnda poroda asxbnax polcatxanbnda, alaj апьп erigadazb pasxalarbnbn xrinda caxsb uslovialarda toqbncatxanbnda poleinca—cox! Sek­redu anda polca, pasxa uklad, pasxa ondajlbq kuzuler, Bol‘§eviktar, partijnaj paza partijnaj nimes boI $evik ku­zuler toq? ncat-xanbnda polca.

* **

— Altajnbn pezuk bqlarbnbn pastartna caqbn tfcqlarda, Xakasianbn tbn yr nlmestele calaas, sas cat- xan cazblarbnda Cernogorkanbn tas-kemur Sbqarcatxan koplalarb eskulep-parqan,

Sovet Sojuzbnbn sentral'naj OBlastarbiian munar kil- ometurlep ыах turcatxan ol kopialar, olarnan pur cur- tastbq, pur interestug, pur kystenusnen Cernogorkanbn xara аИьпьпьп kuzuleru ыаххь Uralntn, Doimasstbn paza Kuznetskajnbn metel paza ma$ina kuzulerunen pir curtasnanox curtapcalar...

Ivan Izmest'jevtu— Cernogorkanbn 0tB0j$cigbii, pus- tun stranaanbn iin manat §axtjorb—Nikita Izotovtan Ona- ar mun kilometurler carcalar. Ce olar xosti parcalar, рогьпьп klazbiibn, рогьпьп partiazbtibu uluq, aarlbq kiregu ycyn kyrezugi'Uernun alribndaqblartnan pur reetta 12

ЦКЦ KYN—ЦКЦ CCIRTRSPolojanoxtar kynner, iura хьг!агь osxas, I4r-tin pora-sarboj, pir-tin teej.- Хавьпа tyzyp nandbra xblcanni tyscezcn, Soonda tizen, andaojoxla, pir... Xomdanbstboi совао| polqau.H

KIC^^GU КУЫ.

Irtcngi soox turca. Xanatan turqan, хагы d l Ujeat cazbzbnbn xarlarbn purlada xaapca, paza ulatn tbn uluq kyspuien, enetmne, an ciji polbp, kicicek tura<jaxtbu, tizijktig steneleane uruncatxan cUi pildirce.

Amdaa xarasxb, ce turarqa kirek. Uzirbn Uzc xaj* daar-xajdaar kilce! Ce cox, Vasilij Fedorovic Carkov tarbn<;ax kuzi- Апьц nime teemne tunarxaqrlazan—oldaa toqbs сох ха1ьвьгаггьп, ki,rer pulun-salbabndaa cox xalbBzarzbn-

Soox, yzytcedir... Mojdbibqbnnan kiire soo* yrce, arqannan ki.rce, пщпегщпеп ki,rce, xbsxa^ax tonb^a- ппьп tizukterinen soox kuxe. Уэ ktzi tapsaspiin, xaras- хь cirde xareannazbpalala, at xazaazbnda cerceler, at Sbqara cidmceler.

Lskerktde kyn cari ax хагпь tOBbra cadap cadapla сагьрса. Xbjan sbrajnb acbda, ajaa Sbltaa cox xaapca. Vasilij Carkov pajnbn adbnan adalcatxan aaldan ys pod- vot Sbxcalar.

ycynfy podvodbnda Foma Sarlin parca. Kicicek korbBassar сьыа tartbnbBbztp. ol saojbs saqbncadbr.

U

Ol saqbncadKr annanar, xajdada, saqamqb olox cUu* апьп xarbndazb— Jagor— tooBoxca polar. Paza saqt>nb- Boxcadbr, tigi, alnbndaqb podvodtarda pariqannarnbn раваЬгь xaganox cox pol-parqan polar, xonbxtarbdaa paza postarbnbn ter pulunnbqdaa tura^axtarb сэх polar. Saqbncadbr, pyyngi, kmertkide kiceegiek ciji, azbra- narqa kilispin parar, xa<;an odbnnbq ajlan kilzan xaraala azbrariarqa kilizer-ci. Mbndaq soojc, purqunnuq kynde, otbs pirstaa pararqa kirek— pot xajdaq xaarqandcr!— xajdicLa sulqanzan, xajdidaa сььга tartbnqbla7an cil olox yrce, ton ustinde poojla kyletep-свгсэ.... U-f-f-f... Soox —ja, mbndaq purqunnuq kynde xaraaqbZbna

orta cep ceple nandbra ajlanarzbn- 01 saqbncadbr, шьпа Vasillj Fedorovic paza prajdaa siinjezi. Cblbq turadaa amdaa uzupca polarlar, anan usxunuealbp tasxaar parza- lar, olox tonmastar— о1агпьп пьтгах, caxsb tyktig. Cblbq tonn гь par... 01 ti.z“n, Foma, olarnbn ycyn praj sidik toqbstarnb toqbnarqa kirek. sala ezekpelek. astan. astdp, suqdan suxsap, sooxxa toop curtirqa kirek. No- qa andaqdbr ol?

01 suruqa, Foma Sarlinqa nandbrbq pudee kLZL pireen, рогь tuzen ol suruqdan агыа рагвап paza ро­гьпьп alnb^fa saqbnsbxxan ...

Pree, uluqdanox uluq k u ik ih p , рогьпьп ondajb- nan Fomaqa p;di coojctafan polza:

— Sin, Foma, paza toqbrmassbn: тьпа saqaa uluq, Cblbq tura, тьпа saqaa attar, mekter, xojlar... Inejektu—ifennL, xarbndazmnb, pi^eleruini, рогьцгаг puakrtrleBdl, рогьп caaskazbna curta...

Nin^ede minutca saqbsxa tyzyp odbaebsxan. Aqaa sooqbdaa pildubin-bsxan, amdb cil aqaa tbs pircatxan osxas. Cajcsb...

Nimedu ol? .Foma, Foma!"—istipcedir ol. Attarb toxtaqlae sxannar.

Toojbs uqaa ireleni,stig aqbrbsnan par ca. Kyleek- lep-parq*m хоЬагь раИьпь cadapla tutcalar. Tusce xa- 14

rda turuBaltp, etire toop-parqan os aqastb palfbnan yze toorbBalarqa sidik polca.

Kyn taqa kelem.Bi.sken, xagan tygenji, aqastb so- orqa taarljmfa.

..Azaxtarb sbdaBalarb cox ide, kyleeklep-parqan

nar, Xols;>laalarb ealBindeecebr, attbn pozazbn tudar- qa sidik. Foma хоИагьп axsbnzar aojbl-kikp, tonlap

parqan salaalarbn iiri.de угсэ. Ce oldaa polbspinoxca

Anan polBanda Foma soordan tyze segiri.Bi.zip cazaq ojlaeodbrca, azaxtarbn ton cirge urunduruBodrca. 01 al- nbnda pariqan attbn almna kiire ojlaBbsxan. Anan pa- zox nandbra ojlapca. Sooroja sbqbBalqan. Sala сь1ьр parqan. Lsti. xaralbp, acbsxblop sbxan. Anan Fom.i xa- Bbnsalqan, kerze ol pyyn pirdee ninie сцвееп poltbr. Saq andox caxsb nitnes polbBbsxan. Xa^an ol min iB- ge xaraala kilem Up saqbnbBalcjanda—xajdaar xajdaar acbrqanbBbSxan, olox acinan praj kycyn sal kikp, coon Бьгьрпап adbn хат$ьЬвь$хап;

— Cer sin, xaarqan!Annan andarxb colnb tooza Foma tapsaBin parqan

pazbn teBi,n tuduBbSxan puce pireele adbnataps.ip sal bBodbrca. Ogradaa xaraa pol-parqanda kugenner. An. da olarnb, olarnbii xozjajbnb udurlaan.

-Noo niinee suer uii, elganne nime cUi cerce* zer! Attarbnarnb Ьвьгах siskUener. Tirlert. xuraanca palqaqlap-ainarda, oodinarnb pir cirge sal-salnar!

Naptbrap syyrelgonije tura parqan Foma рогьпьп i,ki, toqbiigb arqb'tarbnan xida kixigek, kukg tura<;ax sar k u parqan— anda ileede ki.ZL.br— Carkovtbn cal- ^blarb cuftannjr. Агыапуап nime aqbl-kilgenner. Yg- remjn оогь potolokka suri kedinjgen.

Fomanbn i.^ari, inbndox, Carkovta toqbnqan, ol to

qbSCblarqra azbral xajnat-turgan. Ygre teromddee elgen xoj idt. alajea xapsaBbsxan unekti, soqbBbZbp idm рь- Zbradbrqannarbn, Foma pilzedee. p:ajlarb tbn xbcalan-

k lk p ci.p sbxannar, xazannarbn xbjbn idi,p pastaBbSxan-

nar, iin tyeyndeguzm sam naxnan sbZbrcalar.

Turuealqan. azaxtarbn cadap albstbrbp pnlunzar parbBbSxan, anda рагьр syByrekternen caap salqan sb- гьгпьп ystyne cadbBbZbp, tonnan pyrganuezup, pur mi- nut pazbnda 01genne kuzu culi uzuBbSxan

..01 ujqu yrge citire poleaan Tyree ро1агьпац. ta dblbq ujquzbn yzyeysken..

Yrdea poleaza, ol ujqb aazu polbBbzarqa saqbn cer-catxan, са1дьпьп, Fomanbn saqbZbn, sbn cirdan pur- gar aparbBbsxan...

Ana udi irtkubnnar куппэг... pazaqb kyny irtkanu na teej polean. Nidilelar, ajlar paza Cbllar prajzbdaa to- ozala udur tedur teej polqannar..,

Pyyngy kyn.Strana рогьпьп slavazbnaq kyngd udur turca.

Radionbn raproduktorb pastbra etug keglig mars ьг Foma Ivanovic Sarlinnbn kvartirazbiibn komnatalarb na tolcadbr. Irtan pis caas.Ol odajalazbn аса tastap tu- rup taebrax tonanca.

Olqannarbn usxuruebspas ycyn ol aqbrinfai kux- njazar parbBbSxan. Ieure xbrinzar, poolqa kilkum-kilki.ni tamcblarnan suq cacbradbp.yr cuunqan. Kerundaske ke- runup alqan.

-— I:x-x, Foma Ivanovic, sin xajdaq kiiru ро1ьвь- sxazbn!...

Pastap sbxxanox culi, aqbringa*, komnataa kur kil- gan. Olqannar amdaa uzupcalar. Olarqa 9caasta §kola- zar pararqa kirak. 9na kerunsedur olarnbn saqsbrazb cox, caaskalbq Sbrajldrb, ax puduskada cadbrlar. Stolda titrattar, karanda§tar, carnila, panal, knige suxcan suu- mka kifagu uunanox turqulapcalar.

Foma Ivanovic sastarbn taraqlap albp, sbm»xtaqla- Bbsxan— .zajavlaniam undup-saleim paza clan vznosta- гьп cbqan ахса1агьтпь— tup saqbnbp а1ьр, рогьп keru ndasta pazox xatap kerunup albp, xoqdbraeinqbnan tas- xar sbx-ceruBuskan. le

Ipcuzu unagunun Xbrinda arbqlaqlap cerp^n..Muna unagim parox,— tup saquisalqan Foma Iva­

novic,—amdb minun olqannarbm saaxsbras*a wimastar Arir^ii pidaa poleanmaza. Rbnkadan syt s.ndbp albp ty- dyr pol<;aa coqbl. Xajdaq caxsb polpardb pu! Amdb mbndaq unaktu 470 salkovajqa sadbp alpolarzbnmaza Cox Bazarda pur mun сагьт alajea annandaa kep tela salarzbn* Foma Ivtfnovicnbn unak а1ьр alqanbnda sb- naptaa pasxagbl kirak polparqan. Ol ахсагьп хьгьпсап рогьпа xajsb nimalarnu aleindaa, апь yzyrlagan, unak sadbBalarqa caratsalqan. Ca vrame irtup-parcatcan ax- calarb tudunusxa par^annar, ol ondajnan purdaa nima sbxpin parqan. Partorganizatsia, proforganizatsia paza rudniktbn direksiazb Sarlinqa polbzarqa caradbBbSxan- nar. 500 salkovaj suuda pirup, kopxostan sbqara unak sadbBbSxannar.

Praj ana ol nimalarnu saqbnbp, Foma Ivanovic part komqa paza rudoupravleniaa olarnbn aqaa caxsb it-pir- gannaruna erunup. ustunda olarqa, plaqodarnos* pirca. Ipcuzunzar ajlanbp, istuldura cooxtanqan:

Ca, amdb unaktigeus, апь xacandaa sadbBal-pol nascbx, ol pur mun carbmqa turca nooza.

Ca min parim.Irten ajas, Cblbq polqan. Aqastar, porcoolaj

olarnbn xringa irtup pariqan Foma Ivanovicm. aurlap, апь ydascetkanna culi, olar keel^a-keel^a. хьтыаэхь- lap turadbrlar.

Sarlin azbranadbrqnn diastolovojda ilaade kuzular irtangu агьга1пь azbrancatxannar: stolaxtardaqb ax ska- tarlar xaraxxa Cbltbrasxannar. Ofitsianka andaqox ax ni ma kis-salqan, агыа1пь taBbrax pirgan.

Stolovajdan— toqbsxa parqan. Ilaada kuj’u rasko- mandirovkada odbrqannar.

— Izan, Foma Ivanovic!—Izan, izan.$axtkomzar kilgan. OdbrbBalbp. §axtkomnbn prad-

sadatalb Korcuganov arqtsnan cooxtazbp alnjan:

— Сэ xajdaqdbr, Foma Ivanovic, kirakterm sinm?— Nime сох, тьпа clanskaj vznostarnb Cbqlap-al-

qam paza sojussa kuardan^r pir zajavlania aqbldbm.— Sinm Brigadaunanma?— Ja.ja.Signal pirmiskanda cooxtasxannarb yze tartbl-par-

qan.— Сэ parim §axta?ar, апьтсох Korcuganov arqbs.— Anqanfa... Сэ, Foma Ivanovic, pyyn toqbs soon-

da, tk i caas tustarbnda kuazin. Uluq nimaskuia cdbrbq polar.

Toqbs soonda sax-andox тькаа parca. Сиипьр- alqan, kip-azaxtan>n albstbrbp-alqan, iRijizar pariqan polaati, сэ saxtkomzar pararqa kirak polcatxanbn saqb г ь т kiriBalqan.

Xagan Foma Ivanovic inmzar kilganda tert caasca polqan. 01 saqamna агыапьвакр, tyrca tbnanbealarqa caratxan. „Izvaslia", „XbZbl-Саг toqbscbzb" gazattarni albealqan. Foma Ivanovicaa xbqrbrarqa amdaa sidik. Бьпьп sbn, апьп ibada ygranpari ^апь, ca ol amdaa ta- выах xbqbr*polBin?a. Ca Foma Ivanovic pilcadir, ga* zattarni xbqbrarqa xajdidaa kirak polcatxanbn, curttbn soona xalarqa caraBas— amdb ol partianbn socuvstvuj- ucaj gruppazbnda clan nooza, paza aqaa xoza Brigada- пьп proforganizatorb polca

Nbmzax cirga istLg ida odbtbBalbp, xbqbr-Sbxan.

Хопсьх koinnataztnda stol kistinda апьд хьгьсаа M^§a odbrca, ol 4 ci klasta ygranca, amdb odbrbp-

albp uroktarbn ygranca. апьпап xosti olqb— Pa^tja odbr­ca, ol 3-ci klasta ygranca. Aqaa sidik zadaca acurap- parqan. Pirdaa orta polBin parca. Ce cox, ol апь po* Zb xajdidaa it-salar, ca?an polbspir tLp surunmas.

Kicifak Njuracax tasxar, kirlaasta ojnapca.

lirda Foma Ivanovic ipcizman xada kinoqa par- qannar. „Koratavskaj matrostar" tip kartina о1агпьц кец- nilarina kireandaa.18

--Cox, xajdaq andaq kartina po^an!— taan Foma ipcuzuna - Min kurortta polqanda „Capajavti." kergam — ana andaq kartinalarnb kezutcan polza ar tbn carircbx! Alajea „Udur“ kartina. Anda vot xajdaq caxsb ьг par. min апьп sestaruidaa saqbZbma siir-salqam.

„Strana рогьпьп slaavazbnan,Kynga udur turca*,

* **

Curtunbn сагьть— katarga too|bZb, кусупэц агыа toqbs polqan. Xarasxbdan xarasxaa kiira toqbnqan. An­daq xarqanbstbq, xhrtannastbq toqbstb toqbnqan ycyn Vasilij Fadorovic Carkov Foma Sarlinqa pur Cblda pis salkovajla tela^an-

Amdb Foma Ivanovic saxtada—albnda iin syrdes- tug, xorqbstbq огьп tip sanal?an polqan, orbnda toqbn­ca, ol altb caas toqbnca, amdb ustanus апьп—caasUg paza doelastnaj kiragu polca.

Рогьпьп toqbnqanb ycyn Foma Ivanovic amdb pir Cblda 5 mun salkovaj alca.

** *

Albndaqb „ihan ciri cox* pollan kep saqbstarb, arndb Sbn kirakta toldbrbl-parqan Сэ idl, 20 сь1 ть- пьп alnbnda Foma pozb saqanqan ondajnan nimes,--- tbnbn xbstbr-salqan krasan k u i nimas. Sovot ylgyzy, boI saviktar Foma Sarlinoja sbnap k izi culi, c^xsb ca- гьх curtnan curtirqa ondaj pirgannar, andar тьпс!аг>ь1- cax-xalcax tyspin, рагьп aazunun xorqbstbq хьзхьгьпьц alnbnda aar-paar ajlaxtandbrein, curtirqa ondaj pirgan­

nar.AlajBa curtastbn aazu Foma Sarlin рогь ро1ьвьз-

xan.

Ц. 193/f.

Акт N? 4 -0—ОмЯШДН, Я».....

Раагь

Ц ена

гг 04 6 u i «H t

2 0 : ; : ' г - # *

1.0

В. КУРЛК

З н а т н ы е л ю д » Ч з ц н о г о р к и

Перевод МАНАРГИКА A. W.

9тм т . редактор на Хамассмом яэмис Н. И. НОНГАРОВ

С и н е к производство 22|Х*35 г. Подписано н печати в|Х1-35 г. Тираж 2000 УполоАдит >» 199. За»аэ № 1558. Пе^а-ни» лис. 1,4 Тигсиграфи»

Хакоблмеопрома