Vzgojni koncept

šole

Zakonodajna izhodišča

Konvencija o otrokovih pravicah (OZN, sprejela Generalna skupščina, 1989)

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v R Sloveniji (izdalo MŠŠ, 1995)

Izhodišča kurikularne prenove (pripravil NKS, 1997)

ZOFVI 2. člen (cilji vzgoje in izobraževanja), ZOŠ: 2. člen – cilji OŠ

Štirje stebri izobraževanja

Učiti se, da bi:vedeli,znali delati, znali živeti v skupnosti in eden z drugim,znali biti.Mednarodna komisija v okviru UNESCA - Delors, 1996

Vzgoja in izobraževanje morata omogočiti vsakemu človeku, da sam rešuje svoje probleme, oblikuje svoje odločitve in nosi svojo odgovornost

Vzgojni načrt šole

Vzgojni načrt šole izhaja iz ciljev osnovne šole in je del letnega delovnega načrta šole. Vsebuje:

temeljne vrednote in vzgojna načela, vzajemno sodelovalni odnos s starši, vzgojne dejavnosti šole, vzgojne postopke in ukrepe.

Oblikujejo ga delavci šole v sodelovanju s starši, učenci in sodelavci šole.

Sprejme ga svet šole.

Vzgojna načelaVzgoja temelji na naslednjih načelih: oblikovanje optimalnega življenjskega,

učnega in vzgojnega okolja v fizičnem, psihološkem, socialnem in duhovnem smislu,

vključevanje in strpnost, sodelovanje, skupno reševanje težav, dogovarjanje, zavzetost za vsakega posameznika,

iskanje odličnosti posameznikov in odnosov,

zaupanje in zagotavljanje varnosti.

Sodelovanje šole in staršev

Šola in starši vzajemno sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela šole.

Sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju: različnih vzgojno izobraževalnih dejavnostih, proaktivih in preventivnih vzgojnih dejavnostih, svetovanju in usmerjanju, restitucije, povrnitvah škod, izvajanju vzgojnih ukrepov.

Vzgojne dejavnosti šole

Proaktivne vzgojne dejavnosti Svetovanje in usmerjanje Vzgojni postopki Vzgojni ukrepi Vzgojne kazni

Proaktivne vzgojne dejavnosti -primeri Razvijanje ugodne socialne klime, izvajanje dejavnosti, ki

postavljajo v ospredje medsebojno povezanost, sodelovanje in odvisnost ter povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost.

Oblikovanje oddelčnih in šolskega dogovora o temeljnih vrednotah skupnega življenja.

Sistematično zbiranje podatkov o okoliščinah, v katerih se pojavljajo za šolo značilni problemi.

Povečanje nadzora na določenih krajih v določenih časih.

Svetovanje in usmerjanje

Pomaga učencem pri reševanju problemov v zvezi z njihovim delom, razvojem, odnosi z drugimi, razvijanju samopresoje in prevzemanju odgovornosti.

Izvaja se v okviru ur oddelčnih skupnosti, pogovornih ur, ob sprotnem reševanju problemov in drugih priložnostih.

Izvajajo ga strokovni delavci in sodelavci šole, lahko tudi posebej usposobljeni vrstniki.

Cilji svetovanja in usmerjanja

Učenci se učijo: oblikovati lastne cilje in strategije za njihovo

uresničevanje, organizirati lastno delo za večjo učinkovitost, spremljati svojo uspešnost, razmišljati in presojati o svojih vedenjih in

ravnanjih drugih ljudi, prevzemati odgovornost in sprejemati posledice

svojih dejanj.

Vzgojni postopek – restitucija oziroma povračilo škode Temeljna načela: Ni kaznovalca, učenec ustvarjalno rešuje problem. Zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo

povzročil. Poravnava je smiselno povezana s povzročeno škodo

(bolečino…). Oškodovanec jo sprejme kot primerno nadomestilo

povzročene škode. Omogoča (promovira) pozitivno vedenje, poudarja

vrednote ter ne vzpodbuja obrambnih vedenj kot kritika in kazni.

Vzgojni ukrepi

Obsegajo posledice kršitev šolskih pravil. Uporabljajo se: kadar učenci zavračajo samopresojo, svetovanje in

usmerjanje, niso pripravljeni upoštevati potreb in pravic drugih (Ali) ponavljajo kršitve šolskih pravil in dogovorov.

Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano s priložnostmi za učenje in spreminjanje vedenja.

Vzgojni ukrepi - primeri Ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s pridobljenimi statusi

učencev, ugodnostmi, … Povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli a ni pri pouku. Zadržanje na razgovoru v zvezi z reševanjem problemov po pouku

v soglasju s starši. Učenec se ne udeleži dejavnosti, ki se izvajajo izven prostorov šole

(šola v naravi, ekskurzija, ..), šola organizira nadomestni vzgojno izobraževalni program

Kadar učenec onemogoča oz. moti izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom, učitelj lahko odstrani učenca od pouka.

V tem primeru: učenec dela pod strokovnim nadzorom, skupaj z učiteljem pregledata opravljeno delo, dogovorita se o sprejemljivem načinu sodelovanja pri pouku.

Drugi ukrepi, ki jih sprejme šola.

Vključevanje staršev v reševanje vzgojnih težav Starši sodelujejo v procesu reševanja

vzgojnih težav njihovih otrok v fazi svetovanja in usmerjanja.

Kot partner so vključeni v vseh nadaljnjih postopkih.

Nekateri starši se ne vključujejo v reševanje problemov Strokovni delavec izvede obisk na domu v

soglasju s starši. Cilj je sprejetje dogovora o medsebojnem sodelovanju in vzajemnih odgovornostih.

V reševanje problemov se vključijo zunanje institucije: centri za socialno delo, svetovalni centri…, (starše se napoti v starševsko delavnico, šolo za starše…)

V reševanje problemov se vključuje sodstvo.

Vzgojne kazni

opomin razrednika, opomin oddelčnega učiteljskega zbora,

(premestitev v drug oddelek?),

opomin ravnatelja opomin učiteljskega zbora (prešolanje?).

Vzgojne kazni, način njihovega izvajanja in varstvo pravic učencev določi minister.   

Pravila šole obsegajo organiziranost učencev (šolska

skupnost in šolski parlament učencev), opravičevanje odsotnosti, izrekanje pohval, podeljevanje priznanj in nagrad, načine izvajanja vzgojnih ukrepov, načine zagotavljanja varnosti in zdravstvenega

varstva učencev, hišni red šole in druga področja, ki jih določi šola. Pravila sprejme svet šole.

Premislimo skupaj

Pravice, odgovornosti in dolžnosti učencev ter kršitve naj določi minister v pravilniku ALI jih naj določi šola avtonomno?

Kako naj skupaj uspešno vodimo javno razpravo za oblikovanje vzgojnega koncepta?

Kaj potrebujejo šole za uspešno oblikovanje vzgojnih načrtov: svetovanja, pisna gradiva,…?

Kako upoštevati učence s posebnimi potrebami?