Vzajemnost - dec '14

št. 12, december 2014, 1,90 C

TONE HOČEVAR:

S psom dosežeš nemogoče stvariKadar je hrane preveč

3Vzajemnost / december 2014 Vzajemnost / december 2014

Iz vsebine:

13POKOJNINEStatistika o prejemnikihpokojnin

20NAŠ POGOVORTone Hočevar, novinar AKTUALNONa deponiji namesto na krožnikih

ZDRAVJE IN PREHRANANapačni odmerki, odvečna zdravilaŽiveti z demencoPrenajedanje škoduje

MED VAMIIz roda v rod: družina Berginc Spoznajte jih: Marjeta Dajčman, Franc Kubelj, Jožica ČečeličKultura: Evgen Car

DOM IN VRTNaredimo ptičjo krmilnicoKopalnica naj bo varnaPraznična modna podoba

www.vzajemnost.siFotografija na naslovnici: Tatjana RodošekNaslednja številka izide 8. januarja 2015

24

34

3646

50

52

8496

104

Leto 2014 gre h koncu. Mnogi, ki so jih prizadele na-ravne ujme - od žleda do poplav, pa bolezni in druge nesreče, bi ga najraje čim prej pozabili. Dobro je, da človeški spomin raje beleži lepe trenutke.

Novo leto je tudi čas za spremembe, za nove poti. Tudi v Vzajemnosti pripravljamo nekaj sprememb, v želji da boste revijo še raje prebirali in v njej našli vse, kar vas zanima in kar potrebujete. Že v januar-ski številki boste vse koristne informacije s področja pokojnin, zapise naših svetovalcev in aktualne novice iz ZDUS našli na enem mestu – v sredini revije, zato jih boste lahko shranili. Malo bomo polepšali tudi po-dobo in dodali še kako zgodbo, sicer pa revija ostaja taka, kot ste je vajeni in jo imate radi. Še ta mesec bo zaživela prenovljena spletna stran www.vzajemnost.si, ki bo prilagojena tudi prikazovanju na tablicah in sodobnih telefonih, prijaznejša pa bo tudi do bralcev s slabšim vidom.

Pred nami je praznični december, prižganih bo na tisoče lučk, a najsvetleje in najdlje bodo svetile tiste, ki jih bomo prižgali v srcih ljudi. Prazničen čas ni name-njen tekanju po trgovinah, tega bodo veseli predvsem trgovci, ampak temu, da se umirimo, da se srečamo in družimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Včasih, ko je pod skupno streho živelo več generacij, je bilo več priložnosti za pripovedovanje zgodb, dandanes pa je zaradi drugačnega načina in tempa življenja teh pri-ložnosti vse manj. Zato si za praznike pripovedujmo zgodbe, izkoristimo druženje in takrat ugasnimo te-levizor, ki nam jemlje preveč časa že čez leto. Babica naj pove, kako je bilo včasih, vnuki, kako je danes biti mlad; povežimo se v skupno drevo, da bo močno in bo lahko kljubovalo novim vetrovom in ujmam. Čas, ki ga bomo namenili drug drugemu, bo najlepše darilo.

Odprimo življenju vrata, pojdimo čez travnik kar povprek in našli bomo mir. Kajetan Kovič je napisal:Kaj bi hodil po stezah!Raje grem poprek čez polja,da me minejo na mahvse skrbi in vse nevolje!Mirne in zadovoljne praznike pa srečno novo leto 2015 vam želimo dekleta iz Vzajemnosti!

Najlepše darilo

Ne prezrite priložene položnice!

66

4 Vzajemnost / december 2014 Vzajemnost / december 2014

DAJE VEČ!

UGODNOSTI ZA NAROČNIKE

• cenejše nakupe proizvodov in storitev pri okrog 130 ponud nikih ugodnosti.

• brezplačno svetovanje na vprašanja s pravnega, pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja ter pacientovih pravic;

• tri brezplačne objave malih oglasov;• ugodnejše mesečne izlete, letovanja, letna srečanja.

NAROČNINA - INFORMACIJE

01 530 78 44

BREZPLAČNI SVETOVALNI TELEFON

01 530 78 53SPLOŠNE INFORMACIJEZa informacije ali napotke kako rešiti probleme s področja so-cialnega varstva, družbene skrbi za starejše ali osebne stiske, lahko pokličete vsak torek med 10. in 12. uro. Z vami se bo pogovarjala Zdenka Peloz, spec. psihote rapije TA

VPRAŠANJA IZ DELOVNEGA PRAVANa vaša konkretna vprašanja s področja varstva delavcev, ki izgubijo zaposlitev, varstva starejših delavcev, možnosti za upokojitev, odgovarja Dušan Bavec, univ. dipl. pravnik. V tem mesecu bo na svetovalnem telefonu odgovarjal v sredo, 10. decembra med 16. in 18. uro.

PREMOŽENJSKO-PRAVNA VPRAŠANJAZa premoženjsko-pravna vprašanja lahko poleg pisnih vpra-šanj pokličete tudi po telefonu v torek, 9. in 23. decem-bra, med 14. in 16. uro, odvetnika mag. Janeza Tekavca.

VPRAŠANJA O RAČUNALNIŠKIH PROBLEMIHZa težave in probleme v zvezi z internetno povezavo, nasta-vitvijo e-pošte, tiskalnika, antivirusnega programa in za druga z računalnikom povezana vprašanja pokličite vsak petek od 10. do 12. ure. Pomagali vam jih bodo rešiti uspo sob-ljeni sodelavci.

POKOJNINSKA VPRAŠANJAV zvezi s pokojninsko problematiko lahko za nasvet pov-prašate našo svetovalko Mileno Paulini, univ. dipl. pravni-co. Pokličite jo v četrtek, 11. decembra, med 15.30 in 17.30 uro.

PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE

Čakajo vas lepe nagrade:

• za enega naročnika v enem polletju - 50% popust na polletno naročnino na Vzajemnost;

• za dva nova naročnika - brezplačna polletna naročnina;

• za tri nove naročnike - vrednostni boni Mercator za 15 evrov;

• za vsakega nadaljnjega novega naročnika - še po 5 evrov

(za štiri naročnike 20 evrov itd).

PODARITE VZAJEMNOST!

Prijatelja, svojega bližnjega, dobrega znanca obdarujte z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (to vas bo stalo 11,4 evra) ali za celo leto (cena s popustom je 20 evrov).Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44. Vašemu obdarovancu ali vam (kakor boste želeli), bomo poslali darilni bon (na sliki), ki mu ga boste lahko izročili sami, ali pa mu ga bomo poslali mi. Vzajemnost – vaše darilo bo v poštnem nabiralniku vašega obdarjenca vsak 1. četrtek v mesecu.

Vsi naročniki so člani Kluba Vza-jemnost in se izkazujejo s klubsko kartico, ki jim omogoča naslednje ugodnosti:

6 Vzajemnost / december 2014

USTANOVITELJA Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije

IZDAJATELJ Zavod za založniško dejavnost Vzajemnost, Dunajska c. 109, Ljubljana

PREDSEDNIK SVETA ZAVODA Anton Donko

ODGOVORNA UREDNICA Jožica Dorniž

NOVINARKA - UREDNICA Anita Žmahar

LEKTOR Bojan Samarin

TEHNIČNA UREDNICA Vesna Žerjal

UREDNIŠTVO Dunajska c. 109, Ljubljana telefon: 01/530 78 44 faks: 01/530 78 50 [email protected]

TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA Zdenka Peloz [email protected] telefon: 041 388 690

NAROČNINE Telefona: 01/530 78 44, 01/530 78 42 faks: 01/530 78 50 [email protected] položnice za naročnino pošiljamo dvakrat na leto, za januar-junij in julij-december. Odpoved za 1. polletje je potrebno sporočiti do 15. novembra, za 2. polletje pa do 1. maja. Polletna naročnina je 11,40 evra. Vzajemnost dobijo naročniki vsak prvi četrtek v mesecu (razen avgusta). Revija ni v prosti prodaji.

PRISPEVKE SPREJEMAMO do 15. v mesecu za objavo v naslednjem mesecu. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo. Uredništvo ne odgovarja za vsebine oglasov in oglasnih sporočil.

TISK Radin print, Sv.Nedelja

NATISNJENO 30.500 izvodov

Poštnina plačana pri pošti 1102ISSN 1318-1300

www.vza jemnost . s i

VZAJEMNOST PODARJA SENIOR KARTICO

V sodelovanju s Potniškim prometom Slovenskih železnic lahko izkoristite ugodnosti, ki jih nudi njihova Se-nior kartica. Za brezplačno kartico, ki v redni prodaji stane 7 evrov, lahko zaprosijo vsi naročniki Vzajemnosti, starejši od 60 let, starostni ter invalidski upokojenci s stalnim bivališčem v Sloveniji. Z njo lahko potujete z vlaki slovenskih železnic do 50 odstotkov ceneje.

Na vlak s popustom S senior kartico ugodnosti lahko potujete ne-omejeno in občutno ceneje – po Sloveniji z do 50-odstotnim, po tujini pa s 25-odstotnim popustom.

S kartico Senior lahko kupite vozovnice z naslednjimi popusti:• 30 % - od ponedeljka do petka, za

potovanja po Sloveniji • 50 % - ob sobotah, nedeljah in prazni-

kih, za potovanja po Sloveniji• 30 % - za potovanja med Slovenijo

in Hrvaško. Poleg izkaznice Senior, za potovanje po Sloveniji in na Hrvaško, boste prejeli tudi RAILPLUS popust, za neomejeno potovanje po Evropi s 25-odstotnim popustom.

Z vozovnico do še drugih popustovZ vozovnico za vlak lahko izkoristite tudi po-puste za kopanje v Termah Olimia, Laškem, Ča- težu in v Rimskih termah ter Vodnem parku Bo-hinj. Z vozovnico za vlak lahko uveljavljate še mnoge druge popuste. Izkaznica je veljavna le z osebnim dokumentom.

Več informacijVse podrobnejše informacije o voznih redih, ce- nah, dodatnih ponudbah, dobite na vaši želez-niški postaji, spletnih straneh Slovenskih želez-nic www.slo-zeleznice.si, po elektronski pošti: [email protected] in po telefonu, na številki 1999.

Kako do kartice?Vsi, ki jo želite prejeti, izpolnite spodnji kupon in ga skupaj s prilogami (fotokopijo osebne iz-kaznice ali potnega lista, mlajši od 60 let pa poleg fotokopije osebnega dokumenta priložite še fotokopijo obvestila o prejemu pokojnine ali odločbo o upokojitvi ali kartico upokojenca, ki jo izda ZPIZ) pošljite na naslov: Vzajemnost, Dunajska cesta 109, 1000 Ljubljana, s pripisom: Za senior kartico.

Osebni podatki za izdelavo SENIOR KARTICE

Ime in priimek: Datum rojstva:

Naslov: Poštna številka, kraj:

Elektronski naslov (če ga imate):

Telefon: Podpis:

Za naročnike Vzajemnosti ugodnejše potovanje z vlakom

OD VSEPOVSOD

Vzajemnost / december 20148

Rubriko pripravlja: Anita Žmahar

Že enaindvajseto leto zapored so v uredništvu revije Naša žena predstavili 18 dobrosrčnih ljudi, ki posamič ali v skupi- ni na različne načine pomagajo ljudem v stiski. Zahvalne listine kot simbolično nagrado za njihov trud so v akciji Ljud- je odprtih rok prejeli dobrotniki Pavla Balažic iz Dokležovja, Humanitarno društvo Bod' to kar si iz Ljubljane, skupina planinskih vodnikov pri Društvu upokojencev Vrhnika, Blaž Jarc iz Mirne Peči in Lorena Meglič iz Maribora; med daro-valci so listino prejeli Osnovna šola Drska iz Novega mesta ter Mateja in Matjaž Kleindienst iz Naklega; med izjemnimi osebnostmi pa Andrej Berginc iz Postojne, Staša Tunja Bojičić iz Kamnika, Društvo prve medicinske pomoči Rogašovci, Nikolay Grishin iz Ljubljane, Lucienne Lončina iz Ankarana, Majda Smrekar iz Nove Gorice in Štefka Lukić Zlobec iz Ljubljane.Posebna komisija je izbrala najbolj srčne med njimi. Tako je naziv dobrotnik leta 2014 prejelo Društvo staršev otrok z rakom Jonatan Prijatelj, ki stoji ob strani svojcem malih rakavih bolnikov; darovalec 2014 je Enes Musić iz Dobrunj pri Ljubljani, pri katerem dobi brezplačno malico vsak, ki si je ne more kupiti. Izjemna osebnost 2014 je pobudnik šte-vilnih akcij Ahmed Pašić z Jesenic, bralci Naše žene pa so za dobrega človeka 2014 izbrali Sonjo Majal iz Rač, dobrosrčno tajnico na OŠ Spodnja Polskava.

Ljudje odprtih rok

Na slovesni maši v ljubljan-ski stolnici sv. Nikolaja je 23. novembra pater Stani-slav Zore prejel škofovsko posvečenje in tako postal sedmi metropolit in 36. škof ljubljanske (nad)škofije. Pr-vič v več kot petstoletni zgo-dovini ljubljanske škofije je njeno vodenje prevzel fran-čiškan (iz tega reda je tudi papež Frančišek). Stane Zore se je rodil 7. septem-bra 1958 v vasi Znojile, žup- nija Sela pri Kamniku. Do imenovanja za nadškofa je bil provincial frančiškanov v Sloveniji v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.

Novi nadškof je Stane Zore

Foto

: Ja

nez

Plat

iše

V jaslicah, simbolu božičnega časa, se najbolj izraža ljud- ska ustvarjalnost, zato so razstave jaslic povsod dobro obi-skane, kot denimo v frančiškanskem samostanu na Sveti Gori in v Zavodu Marianum v Veržeju.V Črenšovcih, v župnijskem domu Svete družine bodo v so-delovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije od 7. decembra do 9. januarja 2015 na ogled jaslice iz vseh koncev Slovenije V nekdanji kartuziji Jurklošter razstavo vsako leto posvetijo kartuzijanu Wolfgangu Koglerju, velikemu izdelovalcu jaslic. Jaslice si lahko ogledate od 7. decembra pa vse do 2. februarja 2015, in sicer ob sobotah in nedeljah ter prazni- kih med 14. in 16. ure, ob nedeljah pa od 8.45 do 10. ure. V Slovenski Bistrici pa bodo od 16. do 21. decembra 2014 različne jaslice postavljene ob vhodu v grad.

Jaslice na ogled

Zavod Pod streh'co v ljubljanskih Mostah, ki so ga ustanovi- li Zveza Lions klubov Slovenije, Slovenska karitas, Rotary Slovenija, Zveza prijateljev mladine Moste - Polje in Rdeči križ Slovenije je z ljudsko kuhinjo razveselil številne, ki si zaradi brezposelnosti, prenizkih plač ali pokojnin težko privoščijo topel obrok. Za tri evre lahko dobi kosilo na Zaloški cesti 42 vsak delovni dan med 11. in 15. uro vsak, s potrdilom centra za socialno delo pa stane topli obrok le 50 centov. Delijo pa tudi kruh in pekovske izdelke, pečeno meso in še kaj, kar prispevajo trgovci, da ne zavržejo neprodane hrane.

Kosilo za tri evre

Na ploščadi ob Vodnem mestu Atlantis v ljubljanskem BTC si lahko vse do 28. februarja 2015 ogledate ledene figure iz slovenske zgodovine in literature.Pot po ledeni deželi, ki je postavljena v 200 m2 velikem po-kritem prostoru, kjer je stalna temperatura - 7 stopinj, vodi mimo neandertalca, rimskih vojakov in Argonavtov v svet Perkmandeljca in Zvezdice Zaspanke, Martina Krpana ter Urške in Povodnega moža. Ob decembrskih nedeljah si lahko ogledate, kako nastajajo ledene jaslice, najbolj pogumni pa se lahko spustite po ledenem toboganu. Že trinajsto leto zapored pa gledališke predstave Žive jaslice v Ledenem kraljestvu prirejajo v soteski Mlačca v Mojstrani. Lahko se povzpnete na ledeni prestol Snežne kraljice, v soju bakel in latern se sprehodite med drevesi, okovanimi v led, med prosojnimi ledenimi zavesami in ledenimi vrtnicami, se sprehodite po brveh med jezerci, si ogledate rudnik ledenih sveč in vodomet želja ter veliko kristalno dvorano ledenih slapov.V dnevih 25., 26., 27., 28. decembra 2014 in 1., 2., 3. in 4. januarja 2015 pa boste lahko ob 16., 17. in 18. uri sprem- ljali gledališko predstavo Žive jaslice v Ledenem kraljestvu.

Ledena dežela v Ljubljani in ledene jaslice v Mojstrani

Foto

: M

arko

Vav

poti

č, K

rate

r M

edia

Vzajemnost / december 2014 Vzajemnost / december 2014 13

Ugodnejša gibanja prejemnikov pokojnin kot lani

Letošnja gibanja števila na novo upokojenih so precej bolj umirjena in zato ugodnejša kot v prejšnjih letih. Po ocenah sta razloga za to predvsem dva, in sicer nenormalno veliko število starostnih upokojencev v obdobjih pred sprejetjem nove pokojninske zakonodaje ter prvi učinki strožjih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, deloma pa tudi do vdovske in družinske pokojnine. Svoje pa so seveda prispevale tudi razmere na trgu delovne sile.

Te ugotovitve temeljijo na stati-stičnih podatkih zavoda o šte-

vilu izplačanih pokojnin in o zah-tevkih za pridobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine. Pr- vi so na voljo za obdobje januar – september, drugi pa tudi že za leto-šnji oktober.

Več predvsem starostnih upokojencevZavod je septembra letos izplačal 607.954 pokojnin, kar je 1.295 ali 0,2 odstotka več kot decembra lani (v minulem letu je v istem mese-cu izplačal kar 5.672 več pokojnin ali za odstotek več kot v decembru 2012). Po posameznih vrstah izpla-čanih pokojnin pa so podatki na-slednji: starostnih pokojnin je iz-plačal 427.547, to je za 4.497 ali za 1,1 odstotka več kot decembra 2013 (v minulem letu je v istem mesecu izplačal 8.093 več pokojnin, kar je bilo 2 odstotka več kot v prejšnjem decembru). Izplačil invalidskih pokojnin je bilo 86.987 ali 1.019 manj (za 1,2 odstotka), vdovskih in dru-žinskih pokojnin pa 93.420 ali 2.183 manj (za 2,3 odstotka). V istem me-secu leta 2013 je bilo izplačanih 88.206 invalidskih pokojnin ter 94.214 vdovskih in družinskih po-kojnin. Prvih za 810 manj (1 odsto-tek), drugih pa za 1.611 manj (1,7 odstotka) kot decembra 2012.

Iz povzetih statističnih podat-kov je tako očitno, da je povečanje izplačanih pokojnin v letošnjem letu predvsem posledica poveča- nja števila starostnih upokojencev, medtem ko se je število invalid-skih, vdovskih in družinskih celo zmanjšalo.

Do številčno nekoliko drugačnih rezultatov pridemo, če primerja-mo statistične podatke o povpreč-nem mesečnem številu izplačanih pokojnin v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Razlike v primer-javi z minulim letom pa so po teh podatkih bistveno bolj očitne in po-trjujejo v naslovu zapisano ugotovi-tev. Zavod je v tem obdobju izplačal v povprečju 608.615 pokojnin na mesec, kar je v povprečju 6.304 več na mesec (za 1 odstotek več), kot jih je v povprečju na mesec leta 2013. V enakem obdobju minulega leta je izplačeval v povprečju 601.435 po-kojnin na mesec, ali kar za 16.027 več na mesec (2,7 odstotka) kot jih je v povprečju izplačeval na mesec v letu 2012. Dotok novih izplačil je torej v letošnjem letu bistveno manjši .

Če si ogledamo tudi statistične podatke o povprečnem mesečnem številu izplačanih pokojnin po po-sameznih vrstah, je slika podobna. V obdobju januar – september je pokojninski zavod izplačal na me-sec v povprečju 425.885 starostnih pokojnin, to je 7.477 ali 1,8 od-

stotka več, kot jih je v povprečju izplačal na mesec v letu 2013. V enakem obdobju minulega leta pa je mesečno izplačeval v povprečju 417.199 starostnih pokojnin. To je bilo v povprečju kar 15.159 ali 3,8 odstotkov več kot na mesec v letu 2012. Invalidskih pokojnin je v mi-nulem letu izplačal v povprečju 88.450 na mesec ali 934 manj (za 1 odstotek), vdovskih in družinskih pa v povprečju 95.786 ali 1.802 več (za 1,9 odstotka) od mesečnega povprečja v letu 2012.

Veliko manj vloženih zahtevkov za starostno pokojninoStatistični podatki o spremembah števila upokojencev so tako v pri-merjavi s stanjem v mesecu sep-tembru v primerjavi z decembrom prejšnjega leta, kakor tudi v obdobju januar–september v primer-javi s povprečjem minulega leta znatno ugodnejši kot v enakih ob-dobjih minulega leta! Število starostnih upokojencev se sicer pove-čuje, vendar mnogo počasneje kot v zadnjih obdobjih.Sliko ugodnejših gibanj števila na

Vzajemnost / december 2014 Vzajemnost / december 201414

brskamo po arhivu

UPOKOJENKA (del pesmice)

Vzajemnost, december 1987 Marija Vules

Sem upokojenka,po srcu še mladenka;čeprav več nisem mlada,zapojem vedno rada.

V športu sodelujem,družabno se udejstvujem,vesele sem narave,ne branim se zabave.

Bom penzijo dobila,en šnopček bom popila,z njim se bom ogrela,pa bom spet vesela.

novo upokojenih pa letos dopol-njujejo in potrjujejo tudi statistični podatki o številu vloženih zahtev-kov za starostno pokojnino. Zavod je v letošnjem letu v obdobju januar – oktober prejel najmanj zahtevkov za starostno upokojitev v zadnjih petih letih – le 11.337 (lani 12.583, predlani celo 20.090, 14.607 v letu 2011 in 17.384 v letu 2010). Podat-ki o mesečnem dotoku zahtevkov nihajo; najmanj jih je bilo vloženih aprila letos, in sicer 875, največ pa januarja - kar 1.531.

Ker med prejemniki novih sta-rostnih pokojnin po ocenah še vedno prevladujejo upravičenci, ki so pravico do te pokojnine pridobili še pod pogoji, ki jih je določal prej-šnji zakon (so pa ugodnejši od zdaj-šnjih), lahko utemeljeno pričakuje-mo, da se bodo spodbudna gibanja v dotoku novih uživalcev pokojnin nadaljevala tudi v prihodnje. Dej-stvo je, da se bo število upravičen- cev, ki so ali bodo izpolnjevali po-goje za pridobitev pravice do staro-stne pokojnine po prejšnjem zako-nu, postopno zmanjševalo, pogoji, ki jih novi zakon določa za njeno pridobitev, pa se do izteka prehod- nega obdobja iz leta v leto bolj za-ostrujejo!

Jože Kuhelj Fotografija: Shutterstock

Koper okvirno pokriva 11 občin na Obali, Notranjskem in Krasu (Anka- ran, Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana). Na tem območju živi približno 60.000 zava-rovancev in 37.000 upokojencev.

Uradne ure za poslovanje s strankami so v poslovnih prostorih v Prista-niški ulici 12 v Kopru (v prvem nadstropju) v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure. Informacije pa so zavarovancem na voljo tudi v krajevnih pisarnah v Postojni (v prostorih zdravstvenega doma, Prečna ulica 2) vsako prvo sredo v mesecu od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, v Sežani (v prostorih upravne enote, Partizanska cesta 4) pa vsako tretjo sredo v mesecu od 8. do 12. in od 13. do 15. ure.

OBMOČNE ENOTE ZPIZ:

KoperTako kot v drugih območnih enotah je tudi v koprski enoti temelj njenega dela vodenje postopkov in priznavanje pravic s področja pokojninskega, invalidskega in mednarodne-ga zavarovanja, vendar pa ga, kot opozori njen direktor Aleksander Vrabec, v dobršni meri do-loča tudi bližina meje, saj na jugu in zahodu mejijo na Hrvaško in Italijo. Zato se pogosteje srečujejo s strankami, ki potrebujejo informa-cije o priznavanju pravic na podlagi medna-

Aleksander Vrabec

rodnih sporazumov in uredbe EU. Posebnost tega območja pa je še tukaj živeča italijanska narodna skupnost, tako da je treba postopke voditi tudi v italijanskem jeziku, kar od strokovnih delavcev zahteva vsaj pasivno ali še bolje aktivno znanje tega jezika.

»Stranke poleg vlaganja vseh vrst zahtevkov za pravice in poizvedo-vanja, v kateri fazi je njihova zade- va, najpogosteje obiščejo našo eno- to, da bi dobili informacije o pogo-jih za upokojitev, pa o višini pokoj-nine, dopolnjeni pokojninski dobi ali njenem izračunu; sem pa priha-jajo tudi na invalidsko komisijo I. stopnje za oceno invalidnosti v in-validskih postopkih in zaradi dru-gih razlogov.

V osmih mesecih letošnjega leta je bil dotok vseh vrst novih zahtev-kov skoraj 19.000, kar je v primerja-vi z enakim obdobjem lani za pri- bližno 3000 več, s čimer se bo vno-vič povečalo tudi povprečno števi-

lo zahtevkov na letni ravni in se bo zelo približalo številu 25.000. V istem času smo rešili 4.717 zadev za osnovne pravice iz domačega zava-rovanja (vseh vrst pokojnin, pravic iz invalidskega zavarovanja, pokoj-ninskih dob in dodatnih pravic), 1.231 zadev po mednarodnih spo-razumih, dobrih 12.800 drugih zahtevkov (zlasti informativnih izra-čunov) ter 19.197 različnih opravil s področja matične evidence (pri-dobivanje in urejanje podatkov tako od zavezancev kot zavarovan-cev).Pri tem pa je treba poudariti, da je v strukturi vseh vrst zahtevkov število vlog za starostno upokojitev


letos in lani v primerjavi z letom 2012 občutno upadlo, kar je posle-dica zaostrenih pogojev za upokoje-vanje po novem pokojninskem zakonu,« poudarja enainšestdesetlet-ni Aleksander Vrabec, ki se je kot univerzitetni diplomirani pravnik pred 34 leti zaposlil na tedanji Skup- nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nato pa delal na raz- ličnih področjih na centrali v Ljub- ljani, od leta 1993 pa je direktor ko-prske OE.

Časi reševanja vlog se krajšajoPovprečen čas reševanja vseh vrst pokojnin je bil v prvih osmih le- tošnjih mesecih 53 dni in se je v primerjavi z letom 2013 skrajšal za 5 dni; povprečen čas reševanja zadev s področja invalidskega za-varovanja se je skrajšal na 52 dni, informativnih izračunov o višini pokojnine in datumu upokojitve pa na 26 ali 28 dni. Povprečen čas re-ševanja zahtevkov za pokojnine po mednarodnih sporazumih ali po uredbi EU je razumljivo nekoliko daljši, saj gre za izmenjavo podat-kov med nosilci zavarovanj iz različ-nih držav ter za občasno slabšo od-zivnost nekaterih, vendar je kljub temu le 61 dni.

Od vseh vrst zahtevkov in opra-vil, ki jih obdeluje 30 delavk in delavcev OE Koper in trije delavci invalidske komisije I. stopnje, ki si-cer sodijo v sektor za izvedenstvo, je približno 15 odstotkov zadev s področja invalidskega zavarovanja.

Pri tem so vzroki na nastanek in-validnosti pri njih enaki kot v ce-lotnem Zpizu ali v vsej Sloveniji in se bistveno ne spreminjajo. Tako je daleč največ bolezni, medtem ko se poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, pojavljajo zgolj občasno. Tudi poškodb pri delu je manj kot poškodb mimo dela, pri tem pa se tudi njihov odstotek po-časi znižuje. Tako so na primer pri I. kategoriji invalidnosti najpogo-stejši vzroki duševne in vedenjske motnje, neoplazme in bolezni ob-točil, pri III. kategoriji invalidnosti s skrajšanim delovnim časom pa bolezni mišično skeletnega sistema in vezivnega tkiva, duševne in ve-denjske motnje ter neoplazme.

Zadovoljstvo strank spremljajo mesečno z internim vprašalnikom ter s knjigo pripomb in pohval, pe-riodično pa na ravni ZPIZ in s po-močjo izbrane zunanje institucije izpeljejo o tem posebne ankete. »Te so pokazale, da so stranke z delom uslužbencev na naši enoti zadovolj-ne, saj je povprečna ocena sploš- nega zadovoljstva med vsemi an-ketiranci vseskozi zelo visoka, kar 4,1, in je primerjalno med višjimi v zavodu. Seveda pa se tu in tam po-javi tudi kaka pripomba, morebiti na hitrost postopka, zapletenost za-konodaje, višino pokojnine ali pravic ipd.,« pove direktor Aleksander Vrabec.

Boris Dolničar

Za vas zbiramo informacije o možnostih varnega preživljanja starosti, svetujemo in odgovarjamo na vprašanja.

Prilagoditev stanovanja Franci B. iz Celja sprašuje, kakšna je razlika med upokojenskimi in oskr-bovanimi stanovanji. Kako priti do njih in komu so namenjena? Kje so in koliko stanejo?

V Sloveniji poznamo več vrst »starejšim prijaznih stanovanj«. Kot tako lahko označimo vsako stano-vanje, ki starejšim omogoča kako-vostno in varno bivanje. Pri tem oce-njujemo preprost dostop, opremo brez arhitekturnih ovir, možnost klica v sili in sorazmerno bližino pomoči in drugih storitev ter infrastrukture.

Iz prejšnjega sistema smo »pode-dovali« namenska upokojenska stano-vanja, ki jih upravlja Stanovanjski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre za klasična stano-vanja, namenjena bivanju starejših. Za njihov najem pa so dolge čakalne vrste, prošnjo za uvrstitev nanje pa je treba oddati v krajevnem društvu upokojencev.

Za prosta stanovanja s subven-cionirano najemnino se je modro pozanimati tudi v domači občini ali v lokalni skupnosti. Posamezni projekti oskrbovanih stanovanj so nastajali v soinvestitorstvu s Stanovanjskim skladom RS.

Sodobna oskrbovana stanovanja se razlikujejo od »siceršnjih« po svoji prilagojenosti gibalno oviranim (širša vrata, nobenih stopnic, prilagojena kopalnica, gumb za klic v sili ...), hkrati pa mora biti zagotovljena zdravstvena in socialna oskrba, zato je večina tovrstnih objektov zgrajena v bližini domov za ostarele. Večina ponudb na trgu je za nakup, najti pa je mogoče tudi nekaj možnosti za najem tovrst-nih stanovanj.

Za točne lokacije in okvirne cene stano-vanj se lahko obrnete na naš informacij-ski center.

Spletni portal in osebni

svetovalni servis za starejše

www.varnastarost.si | 080 22 46 | [email protected] | Nesthor

d.o.o., PE Dunajska 76, LJ

Poslovni prostori OE Koper so v prvem nadstropju v Pristaniški ulici 12 v Kopru.


SVETUJEJO VAM

16

Na pokojninska vprašanja odgovarjaMilena Paulini

Varstvo pričakovanih pravic za invalideBralec M. Z. iz okolice Maribora piše, da mu je delovno razmerje prenehalo že leta 2009, nato je dobival denarno nadomestilo za brezposelnost, tako da ima skupne pokoj-ninske dobe malo več kot 35 let. Poleti 2012 je bila pri njem ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi bolezni, tako da prejema malo manj kot 200 evrov nadomestila za invalidnost. Bralca zanima, kdaj bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino, saj si ne predstavlja, da bi moral vse do 65. leta starosti živeti s tako skromnimi prejemki.

Zakon v prehodni določbi ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, de-lovne invalide in prejem- nike poklicne pokojnine, ko pod določenimi pogoji še lahko uveljavijo pravi-co do starostne pokojnine po zakonu, ki je veljal do konca leta 2012, čeprav na dan 31. 12. 2012 še niso iz-polnili pogojev za starostno upokojitev. V primerjavi s prejšnjim zakonom ve- ljavni zakon za pridobitev pravice do starostne pokoj-nine za zavarovanca do- loča višjo starost, za zava- rovanko pa poleg višje sta-rosti tudi daljšo pokojnin-sko dobo.Ena od teh kategorij so tudi zavarovanci s prizna-nim statusom delovnega invalida II. in III. kategori-je invalidnosti na dan 31. 12. 2012, ki jim je na ta dan manjkalo do pet let staro-sti in pet let pokojninske dobe ali manj za pridobi-tev pravice do starostne pokojnine po predpisih, ve-ljavnih do uveljavitve no-

vega zakona, če so bili na tisti dan prijavljeni pri Za-vodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Ti zavarovanci bodo lahko uveljavi-li pravico do starostne po-kojnine po predpisih, ve- ljavnih do 31. 12. 2012, če bodo do konca leta 2017 dopolnili manjkajočo sta-rost in pokojninsko dobo. Bralec, ki je bil kot delov-ni invalid III. kategorije prijavljen na zavodu za zaposlovanje, kar je tudi eden od pogojev za denar-no nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, bo lah-ko uveljavil pravico do starostne pokojnine še po prejšnjem zakonu, če bo do konca leta 2017 izpolnje- val pogoj starosti 58 let in 40 let pokojninske dobe. Ker ima naš bralec le malo več kot 35 let pokojninske dobe, saj po prenehanju pravice do denar-nega nadomestila za čas brezposelnosti ni več vklju- čen v obvezno zavarovanje, bo zahtevani pogoj manj-kajoče pokojninske dobe

Kontrolni pregledBralec A. K. iz osrednje Slovenije navaja, da je bil njegov sin zaradi psihičnih težav invalidsko upokojen. V odloč-bi, s katero je bil razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni, je med drugim navedeno, da bo leta 2019 potreben kontrolni pregled. Zanima ga, ali bi moral sina delodajalec vnovič zaposliti, če bi se mu zdravstveno sta-nje toliko izboljšalo, da ne bo več invalid I. kategorije.

Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Ta mesec jo lahko izjemoma pokličete v četrtek, 11. decembra med 15.30 in 17.30 uro na številko 01 530 78 53.

Zakon določa obveznost kontrolnih pregledov vsa-kih pet let za zavarovan-ca, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 45. letom starosti, na ka-terih se vnovič ugotavlja invalidnost. Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi omenjene starosti, kot tudi pred iztekom petletnega roka ali po njem, lahko pa se tudi ugotovi, da kontrol-ni pregled sploh ni potre-ben. Ne glede na navedeno pa je mogoče zavarovanca kadarkoli pozvati na kon-trolni pregled, na katerem bodo vnovič ugotovili sta-nje invalidnosti.Ker ima bralčev sin z od-ločbo določen kontrolni pregled, se ga bo moral udeležiti, v poprej določe-nem roku pa bo predložil zahtevano medicinsko do-kumentacijo o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije. Če bo invalidska komisija na kontrolnem pregledu podala izvedensko mne-

nje, da se je pri njem zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je znova zmo- žen za delo, se mu bo in-validska pokojnina izpla- čevala, dokler mu ne bo zagotovljena ustrezna za-poslitev, vendar le pod po-gojem, da se bo v tridese-tih dneh po prejemu od-ločbe o prenehanju pravi-ce do invalidske pokojnine prijavil pri zavodu za za-poslovanje.Bralčevemu sinu bi se to-rej v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja še naprej izplačevala invalid-ska pokojnina, in sicer vse dotlej, dokler ne bi dobil ustrezne zaposlitve, pri tem pa ga prejšnji deloda-jalec ni dolžan vnovič za-posliti. Na podlagi odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije mu je namreč po zakonu o delovnih raz-merjih prenehalo delovno razmerje z dnem pravno-močnosti odločbe.

do 5 let lahko izpolnil z dodano dobo za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje. Po prejšnjem zakonu se je namreč za izpolnitev pogojev za starostno po-kojnino upoštevala med drugim tudi dodana doba

za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje, tako da se bo bralcu kot delovnemu invalidu III. kategorije šte-la dodana doba tudi po 1. 1. 2013 ter vse do izpolni-tve pogoja 40 let pokojnin-ske dobe.


– Omogočamo vam nakup na obroke od 2 do 24 obrokov – preprosto, samo s podpisom. – Nagradne točke (1 EUR – 2 nagradni točki) – popusti tudi do 50 %. – Vsak mesec nove akcije in popusti na različnih prodajnih mestih. – Brez zamenjave banke in tekočega računa. – Brezplačna članarina za prvo leto uporabe plačilne kartice. – Z vsakim nakupom s kartico pomagate svojim društvom, pri tem pa vaš račun porabe ne bo nič višji.

Kartica Diners Club – zDuspreprosto za vsakega upokojenca!

C850

www.dinersclub.si Info telefon: 01 5617 880

Z vozičkom v »vrtčevskem« varstvu

Stena povsem bela, brez slik, brez omaric in brez omar. Druga stena iz talnih ploščic … Bolita me nogi, boli trup, bolita roki, boli glava.

Spremenim perspektivo za 90 stopinj. Bela stena postane (pravilno) strop, siva stena iz ploščic pa tla … Lani me je podobno zmanjkalo trikrat.

Mavec, opornice. Ob zadnjem dogodku je žena po-klicala nujno krajevno pomoč. Z rešilnim avtomobilom so me odpeljali v klinični center. Na internistični prvi pomoči so ugotovili, da ni bila kap, da se mi ni ponovil infarkt, da je krvni tlak normalen. In dobil sem kup napotnic za podrobnejše preglede. Potem so me pre-gledali še travmatologi in ugotovili, da imam zlomljen gleženj. Dobil sem dokolenski, nepohodni mavec in bergli. Poslali so me domov.

Bili so prosti dnevi ob dnevu mrtvih in žena je bila doma. Do konca tedna je vzela dva dneva dopusta. Kaj pa v ponedeljek? Z berglama sem nestabilen, za polo-mit pa sem imel še eno celo nogo, obe roki, glavo. Bilo je jasno, da ne morem biti od jutra do poznega popol-dneva sam doma. Žena ne more vzeti šest tednov do-pusta. Hišna nega? Negovalna bolnišnica v Ljubljani, v

Tudi telovadba sede utegne biti naporna.

Foto

: Br

ane

Bom

bač

Sežani? Dom?Sem najbližji sosed doma v Logatcu. Vsak dan grem

nekajkrat mimo. Poznam stanovalce oskrbovanih sta-novanj, veliko oskrbovancev in osebja.

Pokličemo strokovne službe doma. Ne, nimajo pro-stora, a ponudili so dnevno varstvo. Dogovorili smo se. Slabih 17 evrov na dan za uporabo postelje, za uporabo vozička, za 3 obroke na dan (zajtrk, kosilo, popoldanska malica), sodelovanje pri telovadbi vsak dan, vsak dan fizioterapija, kopanje enkrat na teden.

Telovadba, fizioterapija. Pri svojih oseminšestdese- tih sem bil pri telovadbi med mladinci. Polovica telo-vadcev na vozičkih, večina pa s hojcami. In prvič v živ- ljenju sem bil med najboljšimi. Brez težav še sklenem roki nad glavo, se na vozičku sklonim do tal. Telovadba sede traja pol ure. Dviganje rok v levo, v desno, pa nog, obračanje vratu. Drugi dan vaje z žogami. Stiskanje žo- ge z rokama, z nogama, z roko in nogo. Telovadba s pa-licami. Nad glavo, obračanje v levo, pa v desno, nad gla-vo, pod koleni, pobiranje s tal. En dan tai chi: počasni gibi, globoko dihanje, valovanje, ogenj, objemanje dre-vesa. Naporno. Po telovadbi, konča se ob 10. uri, še fizioterapija. Fizioterapevtka Metka me napoti z vozičkom do ribstola. Vstajanje na zdravi nogi, počasno sedanje na stol, vstajanje s čim manj pomoči rok, vztrajanje na eni nogi, brez pomoči rok.

Počitek. Ura se bliža enajsti. Prvič vzamem v roke časopis, do kosila ob pol enih. Lahko pa bi v skupnem prostoru gledal TV, na voljo je kava iz avtomata. Oskr-bovanci doma imajo v sobah svoje televizorje in imajo možnost, da se priključijo na kabelsko TV.

Navezava stikov. Največ stikov navezujem na balko-nu. Tu so stanovalci, ki so jim zaradi sladkorne bolezni amputirali dele nog, nekateri po operaciji kolka itd. Nihče se nad bivanjem v domu na pritožuje, nihče ne sili domov, nihče se ne dolgočasi. Tudi jaz ne.

Osebje. Je vseh starosti, od najmlajših, komaj dvajset- letnih, srednjih let, starejši. Koliko zaslužijo, ne vem. Glede na javni sektor in plače, ki da bi jih bilo treba znižati, kot meni vlada, zagotovo ne dobijo veliko. Pri delu s stanovalci se ne čuti, da so za svoje delo prema-lo plačani. Vsi in brez izjeme so skrajno prijazni. Tudi osebje v domski ambulanti, tehniki, sestre, zdravnica.

Nega. V vseh nadstropjih so kopalnice. Kako naj doma na eni nogi priskakljam pod tuš, ne da bi tvegal padec? Ne bi poskušal. V domu to opravijo v kadi z niz-kim robom. Vsi gibi in prijemi negovalk so vešči.

Sklep. Preprosto ne razumem tistih, ki nočejo v dom, ne da bi poprej sploh poskusili. Enako tudi ne v dnevno varstvo.Ko bo tole objavljeno, bom, upam, že brez mavca. Torej ne pišem, da bi se prikupil osebju, ker to niti ni potreb-no. Pišem v spodbudo vsem, ki se ne morejo odločiti za organizirano celodnevno ali samo dnevno varstvo.Moje izkušnje so samo dobre. Niti ene slabe.

Matjaž VizjakFotografija: Brane Bombač

Vaje za urjenje spominaVsi, ki vas zanimajo vaje za izboljšanje spomina, ste vabljeni, da se udeležite brezplačnih usposabljanj pod vodstvom mentorjev v okviru projekta Senior memo. Več informacij najdete na spletni strani: www.umi.si, epošta: [email protected], telefon: 059 05 55 75 ali 051 244 399. K projektu lahko pristopite tudi društva upokojencev. Če tega ne želite, imate pa med člani prostovoljca, ki bi vodil delavnice za spomin, to sporočite na telefonsko številko Zdus: 051 442 497. Takoj, ko bo dovolj prijavljenih, bodo pričeli z brezplačnimi usposabljanji za mentorje v društvih.

A. C.


Živeti z demenco»Vsak človek po svoje doživlja demenco. Lahko rečem, da te bolezni niti dva bolnika ne doživljata enako,« je povzel Škot Henry Rankin, nekoč policist, zdaj predsednik škotske delovne skupine bolnikov z demenco, ko je opisoval svoje življenje po postavljeni diagnozi. Bil je tudi govornik na 24. konferenci Alzheimer Europe v Glasgowu, ki se je je udeležilo 800 delegatov in delegatk iz 39 držav, tudi iz Slovenije. Hkrati je eden od štiridesetih bolnikov, ki so od lani zelo dejavni na teh srečanjih in zahtevajo, da nihče ne odloča o njih brez njih, zahtevajo pa tudi samostojnost in dostojanstvo!

Henry Rankin iz Velike Britanije

Prviznakidemence1. Postopnaizgubaspomina.2. Težaveprigovoru(iskanjepra-

vihbesed).3. Osebnostneinvedenjskespre-

membe.4. Upadintelektualnihfunkcij.5. Težaveprivsakodnevnihopra-

vilih.6. Iskanje, izgubljanje in pre-

stavljanjestvari.7. Težaveprikrajevniinčasovni

orientaciji.8. Ponavljanje istih vprašanj v

neskončnost.9. Spremembečustvovanjainve-

denja.10. Zapiranje vase in izogibanje

družbi.

Demenca je kronična nevrodege-nerativna, napredujoča in ne-

ozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice, odgo- vorne za spomin, mišljenje, orien-tacijo, razumevanje ter za sposob-nosti govornega izražanja in pre- soje. Po ocenah živi v svetu več kot 44 milijonov, v Evropi blizu 9 milijonov, v Sloveniji pa 32 tisoč oseb z demenco. Njihovo število se bo v dvajsetih letih podvojilo. Po podatkih svetovne organizacije za alzheimer in Svetovne zdravstve-ne organizacije so bili posredni in neposredni stroški demence v letu 2010 ocenjeni že na 604 milijarde ameriških dolarjev. Ta vsota pred-stavlja kar odstotek svetovnega BDP, kar pomeni, da je demenca po- stala najdražja bolezen ter veliko socialno in ekonomsko breme za vsako državo!

Pri Rankinu so leta 2011 odkrili žilno demenco. »Dolgo je trajalo, da sem se sprijaznil z diagnozo,« je pri-znal in dodal, da je močno posegla v njegovo samozavest. Ker ima rad družbo, ga je začelo zelo skrbeti, ali si bo zapomnil imena novih znan-cev in znank, hkrati se ni več upal sam v trgovino, ker se je bal, da bo pozabil, kaj mora kupiti, da ne bo znal plačati in na koncu, da ne bo več našel poti domov. Hkrati se je bal v družbi spregovoriti, ker ni ve-del, ali bo našel primerne besede …

Potem se je povezal s škotsko or-ganizacijo za alzheimer, kjer so ga prijazno sprejeli in ga opogumili.

Takoj je opazil, da mnogi z demen-co – seveda z nekaterimi omejitva-mi – kakovostno živijo tudi leta in leta dolgo.

»Kmalu sem začel pisati dnev-nik svojih nalog in opravil. To mi ni bilo težko, saj sem ga pisal tudi kot policist. Zdaj je ta drobna knjižica podaljšek mojega spomina. Če kaj pozabim, kar se mi seveda dogaja, pogledam vanjo in takoj vem, kaj moram storiti. V veliko pomoč mi je tudi preprost prenosni telefon. Če se zmedem in ne vem, kje sem, lahko takoj pokličem koga od do-mačih, ki mi pove, kako naj pridem domov, ali pa počakam, da kdo pri-de pome,« nadaljuje.

Odkar je bolan, ne sme več vozi- ti avtomobila. »Avto je bil moje ok- no v svet. Z njim sem se počutil svobodnega in neodvisnega, z njim sem na različne dejavnosti vozil tudi vnuke. Znan sem bil kot taksi dedek ali kot družinski šofer, zdaj pa drugi prevažajo mene.«

Sicer pa si želi čim dlje ostati samostojen in delati vse, kar zmo-re sam. »Ne maram, da mi kdorkoli poskuša pomagati pri tem, kjer še sam zmorem.«

Žena – osebna asistentkaPopolnoma drugače doživlja de-menco triinšestdesetletni Jean Pi-erre Frognet iz Belgije, ki ga kot senca spremlja žena Marie Anne Schreder, učiteljica v pokoju, saj se boji, da bi se v neznanem prostoru in med tujimi ljudmi izgubil. To se mu je že večkrat tudi zgodilo. Pa vendar - Jean Pierre Frognet je že drugo leto član Evropske delov-ne skupine oseb z demenco, ki so postali največji glasniki bolnikov,

ki so stigmatizirani še marsikje v Evropi.

Do svojega 54. leta je bil eden vo-dilnih kemijskih inženirjev v ame- riški tovarni. Ko nenadoma ni več mogel dobro opravljati svoje služ-be, so ga poslali k zdravniku, ta pa je hitro ugotovil, da ima alzheimer-jevo demenco. »Sprva sem samo jo-kal,« potem pa je nenadoma ugoto-vil, da je za njim lepo življenje in da bomo nekoč - z demenco ali brez - tako ali tako vsi umrli.

Da bi se vedenje o demenci v belgijski javnosti izboljšalo, da bol-niki ne bi bili več izločeni, se je Jean Pierre Frognet vključil v belgijsko organizacijo za alzheimer. Potem se je ob podpori družine odločil o svoji bolezni javno spregovoriti. Dokler še lahko.

Od takrat je minilo že skoraj deset let. »Čutim, da počasi tonem.


SlovenskaSpominčica,združenjezapomočpridemenci,želiusta-noviti delovno skupino bolnikov,ki bi se srečevali v njenih pro-storih, sedružili,pogovarjali, sepodpirali insipomagalimedse-boj,hkratipastrokiinpolitikomsvetovali,kajpotrebujejoinčesasi želijo. Če imate demenco, jimpišitenatalenaslov:Spominčica,Linhartova13,1000Ljubljanaalijihpokličitepotelefonuvsakde-lovnikna01 256 51 11.Prihodnjeleto,od2.do4.septem-bra,pabomovLjubljanigostili25.letnokonferencoAlzheimerEuro-pe, posvečeno strategiji demen- cevpraksi.

Jean Pierre Frognet z ženo Marie Anne Schreder iz Belgije

Nina Balačkova iz Češke

Danes ne znam več dobro brati in pisati, vedno nekaj iščem, sluh se mi slabša, hrane ne okušam več, pri oblačenju mi pomagata žena ali ne-govalka, zunaj doma se izgubljam, celo sendviča si ne znam več pri-praviti sam,« pripoveduje. Še vedno pa govori angleško.

»Sem moževa osebna asistentka, pravzaprav kar njegova medicinska sestra. Oblačim ga, negujem, hra-nim, se z njim prijazno pogovar- jam, skupaj hodiva na sprehode in obiske,« se je oglasila še njegova že- na, ki je prepričana, da bi tudi mož tako ljubeče skrbel zanjo, če bi zbo-lela ona. »Mož ima zelo rad psa, pa tudi tri najine otroke, ki pridejo, ko utegnejo, da me skupaj z nego-valko, ki prihaja dvakrat na teden, malo razbremenijo.«

Pove še, da ima njen mož okoli vratu verižico z naslovom, njenim imenom in številko prenosnega tele-fona. Na roki pa ima tudi uro, ki oddaja poseben signal, da bi ga po-licisti takoj našli, če bi se izgubil. Zakonca še živita doma, a Marie Anne že išče ustrezen dom za sta-rejše občane. Pove, da bi morala za oba v kar dobrem domu odšteti bli-zu 4000 evrov na mesec.

Vsak dan se česa naučiNina Balačkova iz Prage je pred osmimi leti, ko imela 48 let, izvede-la, da ima alzheimerjevo demenco. Že kako leto dni pred diagnozo pa se je slabo počutila, veliko je spala, bila je kar naprej utrujena, nemirna, živčna, vse je pozabljala - na rojst- ne dneve, kaj je kam spravila …

»Računanje in logično razmiš- ljanje je bilo nekoč moj poklic in konjiček. Zdaj pa ne znam več ra-čunati, logično razmišljati, hitro se izgubim, zlasti če hodim po nezna-nih poteh. Pa tudi denarja ne znam več uporabljati,« je začela zgovorna Nina, ki še dobro govori angleško.

Spominja se, da je prve tedne po diagnozi in upokojitvi samo joka-la. Potem se je s pomočjo moža in otrok pobrala in sklenila da sebi in stroki dokaže, da se lahko tudi ose-ba z demenco še česa nauči. Občas- no se skuša naučiti tudi kako zelo dolgo pesem. Včasih vadi tudi po dva meseca. »Ko potem pesem po-vem svojemu možu, sem presrečna, ker vem, da še zmorem.« Sicer pa priznava, da bi bila brez ljubečega moža že v domu za starejše. Tako pa gre z njim vsak dan v trgovino,

kjer kupita vse potrebno. »Tudi ku-hava skupaj. Pravzaprav kuha on, sama sem njegova pomočnica, ki ji mora vedno znova povedati, kaj mora in kako mora kaj narediti. Kuha-ti ne znam več.«

Mož ji pomaga tudi jemati zdra-vila, sicer bi v enem dnevu lahko zaužila vsa hkrati, ker bi pozabila, da jih je že vzela, ali pa ne bi vzela nobenega, ker ne bi vedela, da ga mora.

Se pa trudi, da bi čim dalj ohra-nila zdravje telesa in duha. Zato vsak dan zjutraj najprej pol ure telovadi, rešuje sudoku, se skuša na-učiti še kako novo angleško bese-do. »Če si dejaven, je več možnosti, da bolezen upočasniš!« Če se vdaš, prej padeš v »svoj« svet,« je sklenila.

Na konferenci so sprejeli tudi Glasgowsko deklaracijo o zaščiti člo- vekovih pravic bolnikov z demen-co, ki med drugim pravi, da morajo imeti vsi bolniki pravico do pravo-časne diagnoze, po postavljeni diagnozi do kakovostne obravnave, individualne, koordinirane in ka-kovostne obravnave ves čas bolezni, do enakopravnega dostopa do zdravljenja in terapevtskih ukre-pov in do spoštovanja v skupnosti.

Besedilo in fotografije: Neva Železnik


Naredimo korak iz osamljenostiMedtem ko so bili pred desetletji vese-lice, sprehajališča, kavarne, telovadišča in različna druga zbirališča idealni kraji za spoznavanje med mladimi in tudi sta-rejšimi, je dandanes partnerja teže najti. To še posebej velja za starejšega človeka, ki je bodisi razvezan ali pa vdovec, vdova.

Težko je že celo za mlade. Potem ko končajo srednjo šolo ali štu-

dij na univerzi, ko torej prenehajo obiskovati kraje, ki jih obiskujejo njihovi vrstniki, se namreč zanje močno zoži krog družabnega živ- ljenja. »V diskoteke hodijo štirinajst- letniki, veselic pa v taki obliki, kot so bile včasih, ni več. Moški stojijo ob »šanku«, ženske pa plešejo med sabo,« se slikovito, a žal kot odsev stvarnosti, izrazi ena od samskih sogovornic. Za starejše je torej še teže. Ti pravijo takole: »Na planin-ske izlete, v kino in v gledališča hodijo samo pari in če si sam, se počutiš bedno.« Verjetno res, še po-sebej zdaj, ko prihaja čas, ki je po-leg valentinovega verjetno najbolj osovražen pri samskih, to pa je ve-seli december, ko na vsakem voga-lu poudarjamo družinsko ozračje; a na drugi strani vendarle ne smemo pozabiti na tiste, ki so osamljeni in nimajo nikogar.

Predvsem ne pozabite naseZakaj starejši toliko teže spoznajo pravega partnerja? Starejši človek je na podlagi življenjskih izkušenj zahtevnejši in se torej ne bo sprijaznil z nekom, ki bi veliko odstopal od pričakovanj ali od zamišljenega ideala. Visoka merila niso nič sla-

bega, je pa zelo koristno, da imamo realne predstave. Marsikdo tudi išče vzporednice z nekdanjim, zdaj že pokojnim partnerjem in je pre-pričan, da boljšega pač ni in da torej raje ostane sam. S samoto in osamljenostjo pa vemo, kako je: če se slikovito izrazimo – ima take la-stnosti kot sladkor: je tihi ubijalec.

Predvsem samski in osamljeni ne smete pozabiti nase. Ni treba, da takoj začnete iskati sorodne du- še, dovolj je, da stopite od doma in poskušate poiskati nekoga za prija-teljevanje, za družbo in za skupne dejavnosti.

S takim načinom se strinja tudi Majda Šiftar, direktorica Agencije Zdravilni dotik, ki ima v svojih po-slovalnicah v Ljubljani in v Murski Soboti vsak dan opraviti z mlajšimi in starejšimi obeh spolov, ki so sam-ski in osamljeni. »Predvsem starejši pridejo z besedami, da ne potrebu-jejo več seksa, ampak predvsem ne-koga za druženje, za skupne izlete in za skupno preživljanje prostega časa, saj so jesenski in zimski večeri preprosto predolgi. Osamljenost je tudi vzrok za številne bolezni. Naj- prej smo to ugotovili sami, zdaj že nekaj let praktično vse raziskave to potrjujejo.«

Storiti je treba prvi korakEna izmed takih, ki jih je bolezen

že skorajda načela, pa se je le še pra-vočasno zmigala, je Andreja Mun- da, ki živi v Trnovcih blizu Male Nedelje. Ni ji bilo lahko, ko je bila dolga leta sama z dvema hčerkama. A ko se je odločila, da ji je samote dovolj, jo je po dveh tednih pokli-cal Janko, s katerim je srečno poro-čena, pa čeprav je sprva dvomila v pravilnost svoje odločitve.

Storite torej prvi korak na poti k družabnemu življenju, saj ne more-te vedeti, kje vas čaka sreča. Dru-žabno življenje je lahko ples - tudi za samske, pa telovadba, sprehodi, tečaji, vadba in podobno. Tudi v Sloveniji imamo institucije, ki so pri svojem delovanju osredotočene na posameznike in ne na pare. Po-brskajte malo, se udeležite in prej ali slej boste spoznali koga, ki vam bo ustrezal. In seveda vi njemu. Le čimprej se ločite od svoje samote.

Če ste bili v življenju že preveč-krat razočarani in nimate več za- upanja v ljudi, vedite, da je z za- upanjem tako kot s hujšanjem. Tre-ba se je odločiti in delati na njem. Iz dneva v dan. V začetku ni prije-tno, a ko enkrat steče, postane zno-sno in še znosneje, občutek postaja vse prijetnejši.

Če niste idealni, se ne grizite preveč. Majda Šiftar pravi, da sta-rejšim ženskam ni več toliko po-memben videz moškega, ampak da si želijo človeka z dušo in srcem. Podobno je pri moških: radi bi, da bi imela ženska veliko časa zanje, saj si želijo predvsem druženja.

Besedilo in fotografija: L. Š.

Andreja in Janko Munda


GIBANJE IN REKREACIJA

45

Zimski dihalni krogV hladnejših dneh notranjo toploto najhitreje dvignemo z nekaj pravilnimi vdihi in izdi-hi. Če je dihanje povezano še z enostavnimi in učinkovitimi gibi, telo še razgibamo in okrepimo. Naj poudarim, da so vaje kar se da enostavne, za optimalen učinek potre-bujete le tri do pet minut.

Tokratne vaje lahko naredite kot samostojno kratko vadbo. Primerne so tudi za ogrevanje pred drugimi aktivnostmi in kot zaključek težje

vadbe. Za najboljši učinek pa se je treba pravilno naučiti vsakega položaja in nato vse položaje med seboj tudi povezati. Za začetek je dovolj en krog ponavljanj, kasneje pa poskusite povezati tri kroge.

Intenzivna iztegnitev s potiskom bokov naprej (Slika 1 in 1a)

Stojte trdno in z nogama rahlo na-razen. Med vdihom počasi dvigujte roki z dlanmi, obrnjenimi druga proti drugi. Ob popolni iztegnitvi se malce potrudite in boke potisni- te rahlo naprej in nežno privzdi-gnite brado, da se vrat čim bolj raz-tegne. Med kontroliranim izdihom se čim bolj iztegnjeni počasi pred-klonite s pokrčenimi koleni do …

… najnižjega možnega predklona (Slika 2 in 2a)

Ta naj bo končna faza izdiha. Po-zorni bodite na sproščena ramena,

Dvig med spontanim vdihom (slika 3)

Pravilnost dviga sprosti telesne na-petosti in dvigne telesno tempera-turo, zato se ga je vredno pravilno naučiti. Pogoj je, da zavestno spro-stite vse telo, pri čemer naj pozor-nost velja ramenom in vratu. Poča-si se s spuščeno brado med vdihom dvigujte. Roke naj kar malo zabing- ljajo, moč položaja pa se na ta način

udoben položaj nog , pokrčenih v ko- lenih, in na pogled, usmerjen v tla. Naprednejši in bolj razgibani re-kreativci si bodo z najboljšim ob-čutkom privoščili globlji predklon z

nižjim opri-jemom nog ali tal ter po- gledom med koleni nazaj.

z lahkoto čuti in vzdržuje z blagim stiskom dobro usidranih nog in spodnjega dela trebuha ter mišic okrog kolkov in bokov.

Ramena čim bolj gor (slika 4), nato naravna poravnava telesa in sprostitev (slika 5)

Preden popolnoma zaključite z dvi-gom telesa in končate z vdihom, kar se da močno ramena visoko po-tegnite, brado pa še vedno pustite viseti. Čisto ob koncu vdiha dvigni-te brado, takoj nato pa spontano iz-dihnite in mislite na to, da ramena popolnoma spustite in sprostite. Po končanem krogu vaj je pripo- ročljivo nekajkrat normalno vdih-niti in izdihniti.

Besedilo: Savina VybihalFotografije: Vita Vybihal

Slika 1 in 1a vnjej:Popolnivdihinprehodvpredklončimboljiztegnjeno.

Slika 2 in 2a vnjej:Obizdihuoporaroknadkolenialibližetal.

Slika 3:Obdvigovanjutelesazvdihomsorokeinramenačimboljsproščena.

Slika 4:Tikpredensetelopopolnomavzravna,potegniteramenakarsedavisoko.

Slika 5

Vzajemnost / december 2014Vzajemnost / december 201448

Mmmm, kako diši...Jetrna pašteta Za 2 kozarčka po 300 g potrebujemo:350 g piščančjih (ali kunčjih) jeter I 150 g masla (75 g za pašteto,75 g za preliv) I 1 manjšo čebulo I 2 vejici timijana I majaronI 75 ml žgane pijače ali aromatičnega polsladkega/sladkega belega vina I 75 ml sladke smetane I pol žličke soli I poper po želji I strok česna I ingver I muškatni orešček I klinčke in pehtran

PRIPRAVA: Drobno narežemo čebulo in jo stresemo v ponev. Jetra očistimo vseh vidnih maščob in veziv, odstranimo tudi zeleno vrečko (žolčnik), ki se včasih drži jeter in zelenkasto obarvane dele jeter, ker bo sicer pašteta neprijetno grenkega okusa. Nato očiščeno drobovino narežemo na majhne kose. Iz prve polovice masla odvzamemo za 1 žlico, ga damo v ponev k čebuli, previdno segrejemo in čebulo pražimo minuto, da rahlo porjavi.V ponev k čebuli stresemo jetra, 5 minut pražimo, pogosto mešamo. K jetrom dodamo začimbe: sol, timijan, poper in morebitne druge dodatke. Prilijemo še žgano pijačo ali sladko vino, dobro premešamo in malen-kost pokuhamo, da skoraj vsa voda izpari. Odstavimo in preložimo v po-sodico mešalnika. Dolijemo sladko smetano in zmes kratko premešamo z mešalnikom. Nato po kosmih dodajamo preostalo maslo od prvega kosa in mešamo dalje, da dobimo pire. Zmes bo videti nekoliko tekoča, vendar se s hlajenjem strdi. Za zares gladko pašteto zmes zatem stisnemo preko cedila, da odstranimo morebitne večje delce. Pašteto naložimo v kozarčke, jih pokrijemo s pokrovčkom in pospravimo v hladilnik za eno uro. Ohlajeno previdno prelijemo z raztopljenim prihra-njenim maslom, ki preprečuje izsušitev in oksidacijo, ter pokrito hranimo v hladilniku največ tri dni. Opomba: Jed je primerna za predjed ali za pogo-stitev v stilu hladnega bifeja.

Za 6 oseb potrebujemo:3 jajca I 140 g sladkorja I 1 vrečko vanilijevega sladkorja I 45 g jedilnega škroba I pol litra mleka I 2 žlici ruma

Vanilijeva krema

PRIPRAVA: V visoko posodo damo rumenjake in polovico sladkorja. Z električnim mešalnikom zmes penasto stepemo, da dobro naraste. Na-njo presejemo jedilni škrob in počasi prilivamo deciliter mrzlega mleka. Dobro premešamo. Preostalo mleko posebej v kozici zavremo in vrelega med mešanjem prilijemo v mešanico rumenjakov. Vse skupaj prelijemo v kozico, pristavimo in med mešanjem kremo zavremo. Nato takoj odstavi-mo, dodamo vanilijev sladkor in rum. Pustimo na delovnem pultu, da se malenkost ohladi. Medtem ko se krema ohlaja, stepemo beljake v čvrst sneg, mu dodamo drugo polovico sladkorja in sneg previdno vmešamo v že malce ohlajeno kremo (s temperaturo okoli 65 stopinj). Kremo naložimo/nalijemo v kozarce in pustimo, da se povsem ohladi in strdi. Ponudimo s svežim sadjem, piškotom, stepeno sladko smetano ali sadno omako, deni-mo iz malin.Opomba: Krema je najboljša sveža; v hladilniku lahko počaka največ 3 dni.

SPOZNAJTE JIH


Največja lepota je v hrepenenjih

Sorodniki Marjete Dajčman so bili pravi pustolovci. Teta Neža je živela v Afriki, mamina sestrična, ki je bila svetovna prvakinja v plavanju, v Ameriki; stric Jože pa je bil pravi Robinzon, bil je pomorščak in oskrbnik na gradovih po Franciji, v Afriki, nazadnje v Slo-venskih Konjicah. »Tudi sama sem hrepenela po potovanjih, po tujih deželah in ljudeh, a se mi želje niso kaj prida izpolnile. Sicer pa, kot pravi Božidar Jakac, največja lepota je v hrepenenjih,« pravi Marjeta.

Rodila se je 11. julija 1934 v Bu- šinji vasi pri Metliki, v družini

s petimi otroki. Mama je bila šivi- lja, a ker je veliko brala, je znala ve-liko pravljic in jih pripovedovala otrokom pozno v noč. Oče je bil ru- dar; rudaril je doma in še več v tujini. V začetku vojne pa se je za njim izgubila vsaka sled in še zdaj ne vedo, kdo ga je ubil, niti ne, kje je pokopan.

Marjeta Dajčman je končala uči-teljišče, pozneje pa ob delu še pe-dagoško akademijo, smer slovenski jezik – knjižničarstvo. Poučevala je na Suhorju, na Radovici, v Žirovni-ci in v Vavti vasi. Nazadnje je bila zaposlena kot vodja Ljudske knjiž- nice v Novem mestu. Rada je bila med ljudmi, poudari.

Že od otroških let je čutila po-trebo po pisanju. »Če je v človeku določena lepota, išče pot, da bi se izrazila, da bi prišla ven, do soljudi. Ko sem bila majhna, sem pisala o muckih, ki sem jih imela najraje na svetu. Ko sem bila zaljubljena, sem pisala ljubezenske pesmi in dnev-nik – seveda na skrivaj.

Pozneje pa črtice. Prijavila sem se na anonimni natečaj za pisatelje začetnike in prejela prvo nagrado - zlato anteno za črtico Selitev. To me je spodbudilo, da sem začela pisati knjige,« se spominja Dajčma-nova.

Vojna je v njeni duši pustila glo-boko sled. O njej je pripovedovala svojim učencem, z zanimanjem so jo poslušali in ji rekli, naj zapi-še zgodbe. In tako je nastala njena prva knjiga z naslovom Marjet-ka ve, kaj je vojna, ki je bila prava uspešnica. Učenci so jo prebirali za bralno značko in kot domače bra-nje, mladi bralci Pionirske knjiž- nice v Ljubljani so jo uvrstili med svoje najljubše knjige.

Avtobiografski sta tudi knjigi Pomlad in ti ter Potuj z menoj, ljub- ljena, na vrteči se zemeljski obli. »Veliko mi pomenijo moja sinova in hčerka. Njim sem namenila knjiži-ce V gozdu imam prijatelje, Kadar mamice ni doma in Božidar se uči pisati,« z veseljem pove. Osrečuje jo tudi pet vnukov in dve vnukinji. »Vnuke močno pogrešam, saj jih za-radi oddaljenosti bolj malo vidim. Veselim pa se že preselitve v njiho-vo bližino, da bomo tako lahko pre-živeli več lepih trenutkov skupaj.«

Osem knjig Za odrasle je napisala ljubezensko – pustolovski roman Afrika Afrika, v katerem opisuje življenjski zgodbi svoje tete Neže ter strica Jožeta.

Prejšnje leto, leta 2013, je Daj- čmanova napisala novelo Umetni-

ku, največja lepota je v hrepenenjih. »Knjiga govori o Božidarju Jakcu, ki me je dvakrat portretiral. Spo-znala sem ga, ko sem bila še zelo mlada in nekako sva ostala poveza-na do konca njegovega življenja. Bil je tudi boter mojemu sinu Božidar-ju. Ena izmed Jakčevih poslednjih želja je bila, da bi urejala njegov grob. To sem opravljala devet let, dokler se nisem preselila iz Novega mesta,« pripoveduje Dajčmanova, ki je ob svoji šestdesetletnici preje-la Trdinovo nagrado za življenjsko delo.

Veseli jo besedna umetnost, sli- kanje, ročna dela, ples, še posebej pa glasba. Sodeluje tudi s Svetov-nim slovenskim kongresom. »Umet- nost človeka plemeniti in ga dviga nad vsakdanje težave, skrbi … Naj-bolj bi bila srečna, če bi vse svoje življenje posvetila glasbi.« Že od ot- roških let si je želela imeti klavir. Ta želja se ji je izpolnila šele, ko so otroci odrasli. Bilo pa je prepoz- no, da bi se naučila dobro igrati. »Igram le za svojo dušo,« pripove-duje Marjeta.

Lepo ji je v naravi, kjer najde sprostitev, nabira moč ter navdih za umetniško ustvarjanje. V Beli krajini, kjer živi, ima veliko prijate-ljev in se dobro počuti. Še naprej bo pisala. Do osemdesetega leta, ki ga bo praznovala septembra letos, je napisala osem knjig, do devetdeset- ega načrtuje vsaj še eno.

Besedilo in fotografija: Helena Murgelj


VRT IN DOM

86

December in kaktusiBožični kaktusi zanesljivo polepšajo decembrski praznični čas. A veselje s cvetočimi božičniki čez tedne mine in potem jih moramo pustiti počivati. Zelo strogo mirovanje imajo pozimi tudi druge kakteje, zato naj bo prepoved zalivanja kar zapisana v vrtnarjev decembrski opomnik.

Kaktusi ali kakteje so posebneži rastlinskega sveta, saj nimajo

listja, vsa življenjsko pomembna op- ravila so prevzeli poganjki - včasih kot enovita stebla, drugič spet kot razvejani poganjki. Pri božičnih kaktejah so poganjki močno razvejani in sploščeni, da bi jih mogli zmotno imeti za liste. Znanstveniki so prepričani, da so se razvili pred 40 milijoni let in zato jih najdemo v naravi le v obeh Amerikah. Tako je rod Schlumbergera doma v Brazili-ji, kjer naseljuje drevesne rogovile ali celo vlažno skalovje. To pomeni, da tudi kot lončnica potrebuje hu-musno prst. Obenem je to novejše ime za tisto, kar so nekoč botaniki označevali kot Zygocactus trunca-tus. Pod tem imenom so že naše

babice poznale členasti kaktus z bogatim lilasto rožnatim cvetjem. Robovi členkov so pri starejših sor-tah gladko zaobljeni in na njih ko-maj prepoznamo brstične nastavke ali areole, ki omogočajo novo raz-raščanje. Sodobne sorte ločimo od njih ne le po večji členkih in cve-tovih, temveč tudi po tem, da ima-jo členki ob vsaki areoli z morda komaj opaznimi dlačicami mehko mesnato konico.

Žlahtniteljem je uspelo vzgojiti rastline v beli, rumenkasti, skoraj oranžni, rožnati ali cinobrasto do karminasto rdeči barvi. Pri dobro negovanih rastlinah na vrhu vsa-kega končnega poganjka odžene po več cvetov, ki se odpirajo drug za drugim. Nikakor ne smemo prezre-ti gojitvene zahteve, da rastline po cvetenju do pomladi počivajo ob zares majhnih odmerkih vode.

Z božičnimi kaktusi imajo nekaj skupnega tudi tisti, ki jim zaradi dolgih, sploščenih poganjkov pra-vimo listnati kaktusi. Oblikovno so si podobni vsaj po tem, da ne eni ne drugi nimajo bodic, vendar listnati kaktusi cvetijo šele pomla-di in jih zato pozimi oskrbujemo podobno kot vso drugo bodičasto druščino. Listnate kaktuse sodob-nih sortimentov uvrščamo v skupno strokovno skupino Epiphyllum križancev. Tudi tem že decembra privoščimo sušno obdobje.

Med prvimi bodeži iz Novega sveta je znameniti Clusius (s pravim ime-nom Charles de l’Ecluses) že leta 1605 opisal prav predstavnika me-lonarjev, ki imajo sicer bolj majh-ne cvetove, so pa izredno mikavni zaradi dolgih bodic in na temenu razraščenem, mehko kosmatem cefaliju. Seveda tudi ta rod pozimi zahteva popolnoma suho okolje, a poleti moramo rastlinam zagoto-viti brezhibno drenažo predvsem v območju koreninskega vratu. V množici rodov iz družine kaktejevk so seveda predvsem za začetnike priporočljive različne rebucije in bradavičarke ter seveda splošno znani ježkasto oboroženi predstav-niki rodu Echinopsis. Vse to ob zim- skem pomanjkanju svetlobe in za-livanju začne rasti v razpotegnje-ne bledične poganjke, ki nič več ne spominjajo na kakteje. Zato do marca proč z zalivačo!

Besedilo in fotografije: Izidor Golob

1. Božični kaktusi niso bodeči, tudi negovati jih moramo malo drugače kot bodeže iz neko-liko oddaljenega sorodstva.

2. Z zalivanjem moramo biti hu-do skopuški tudi pri tako ime- novanih listnatih kaktusih, ki imajo dolgim, mesnatim lis- tom podobne poganjke. Iz nji- hovih robnih brstov bodo ob pravilni zimski oskrbi pomladi odgnali že orjaški cvetovi.

3. Med zbiralci kaktej so zelo priljubljen melonarji (na sliki vrsta Melocactus matanza- nus), ki zacvetijo iz kožuha- stega cefalija na vrhu bodi- častega telesa. Tudi zanje je zelo pomembno, da jih pozi-mi ne zalivamo.

1

2

3


IZ KOŠKA ROČNIH DEL

107

Modno kvačkanoKvačkano baretko naredimo hitro. S šalom, ki spominja na velik kraterski ovratnik, se bomo malo dlje pomudile, vendar bo zato končni izdelek občudovanja vreden

DELOVNI ZNAKI:

Vzorec 1

= 1 verižna petlja

Velikost: enotna.

Potrebujemo: po 100 g tanjše moher volne; kvački št. 3 in 4,5.

Vzorci. – Osnovni vzorec: goste petlje v krogih. Vsak krog za- čnemo z 1 verižno petljo, ki nadomesti prvo gosto petljo, in ga zaključimo z 1 polgosto petljo v začetno verižno petljo. Čipkasti vzorec: s kvačko št. 3 in enojno nitko skvačkamo 6 verižnih petelj in jih z 1 polgosto petljo sklenemo v krog. Na-daljujemo po vzorčni risbi 1. Prvi in drugi krog začnemo z označenim številom verižnih petelj. V drugi krog preidemo z označenim številom polgostih petelj. Vsak krog sklenemo z 1 polgosto petljo ali 1 šibično petljo. Ponavljamo od prvega do četrtega kroga. Vzorec kape: s kvačko št. 4,5 in z dvojno nitko skvačkamo 4 verižne petlje in jih z 1 polgosto petljo sklenemo v krog. Kvačkamo po vzorčni risbi 2. Kvačkamo od prvega petega kroga. Nadaljujemo do enajstega kroga in ga širimo do približno 28 cm premera tako, da po vsaki šopasti petlji in pred njo v začetno in končno šibično petljo kvačkamo 2 šibični petlji, na preostalih pa kvačkamo po 1 šibično petljo.Poskusni čipkasti vzorček: 7,5 x 7,5 do 8 x 8 cm. Vzorec kape v enajstem krogu: približno 28 cm v premeru.

ŠALIzdelava: skvačkamo 32 čipkastih kvadratov. Sestavimo jih v 8 x 4 kvadrate in jih medsebojno skvačkamo tako, da jih združimo v krog.

BARETKAIzdelava: z dvojno nitko in kvačko št. 4,5 kvačkamo po vzorč-ni risbi 2. Kvačkamo od prvega do petega kroga, nato nadalju-jemo do enajstega kroga tako, kot je opisano pri vzorcu kape. Po enajstem krogu nadaljujemo osnovni vzorec (goste petlje). V naslednjih 4 krogih snemamo pred šopasto petljo in po njej 6-krat po 1 petljo ( = 12 snemanj). Nato kvačkamo še 8 kro-gov gostih petelj brez snemanj in delo končamo.

Vzorec 2

= 1 polgosta petlja

= 1 gosta petlja

= 1 šibična petlja

= 1 šopasta petlja (*1 ovoj, nit prevlečemo in potegnemo dolgo zanko, od * ponovimo 3-krat, nato vse zanke odkvačkamo sku-paj, 1 verižna petlja, preskočimo petljo iz prejšnjega kroga)

Kjer se znaki stikajo spodaj, kvačkamo petlje v isto vbodno mesto. Kjer se znaki stikajo zgoraj, petlje odkvačkamo skupaj.

Documents

Vzajemnost - dec '14