Vražji pticiSe vedno se tu in tam najde kdo, ki misli, da jeoglašanje velikih skovikov (v ljudskem jezikupoznanih kot čuki) v pomladnih in poletnihnočeh povezano s priklicem skorajšnje smrti.V zvezi s tem so me poučili, da je zazmešnjavo, da v strokovnem jeziku pravimočuku veliki skovik in velikemu skoviku navadničuk, kriv sloviti pisatelj Fran Erjavec.

Tako veliki skovik čuka,navadni čuk pa skovika, na-mesto da bi bilo obratno.

Kakorkoli že, resnica o kli-canju smrti je povsem dru-gačna, saj gre pri poletnemoglašanju velikega skovikapredvsem zato, da bi pri-tegnil kakšno samico. Gre to-rej za ženitno ponudbo, ki pase je, verjetno zaradi skriv-nostnega življenja nočnihptic, kot so sove, že davnotega pri naših prednikihspremenila v vraževerje.

V obmorskem okolju stav zgodovini negativni pred-znak dobila tudi vranjek innjegov večji bratranec kor-moran. Oba spadata vdružino kormoranov in julahko srečamo tudi na mor-skem obrežju, v večjem šte-vilu pa na raznih objektih vmorju, kot so gojišča školjkali manjši svetilniki. Že itakje za oba značilna temnapernata oprava, ki je v pre-teklosti vzbujalamračnjaške misli, poleg te-ga pa so jih nekateri znaniknjiževniki omenjali v ta-kem kontekstu v svojih de-lih. Znani angleški pesnikJohn Milton v svojem epuIzgubljeni raj s kormora-nom pooseblja samega Sa-tana, VVilliam Shakespearepa uporablja izraz kormo-ran kot sopomenko za ne-nasitnega požeruha.

Kormorani se še danessoočajo s slovesom nena-sitnih požeruhov, ki ri-bičem kradejo ribe, pred-vsem v sladkovodnih oko-ljih. Marsikdo v naših ob-morskih krajih pa že s pr-stom kaže na vranjeka, češda požre ogromne količinerib. A to je vse prej kot res.Pred kratkim končana ra-ziskava o prehrani vranjekav slovenskem morju je po-kazala, da največji delež vnjegovi prehrani predsta-vljajo črni glavači, velikovečino preostalega pa ševolčiči (ki jim domačinipravijo fašisti) in rdečimečaki (znani tudi kot špi-geti), za katere verjamem,da jih večina bralcev splohN

aroč

nik:

DR

UŠT

VO Z

A O

PAZO

VAN

JE P

RO

UČ

EVAN

JE P

TIC

SLO

VEN

IJE

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!C

onse

nsus

ne pozna. Črni glavači soznačilne ribe muljevitegadna, kjer jih je v izobilju, priribičih pa nimajo veljave.Res je, da si včasih vranjekipotešijo lakoto tudi skakšnim moličem ali mo-lom, a to je tako redko, da jena neki način krivično, dato sploh omenjam.

Naš obmorski vranjekima polno ime sredozemskivranjek in je endemitskapodvrsta vranjekov. To po-meni, da ga najdemo le vSredozemskem in Črnemmorju. V zadnjih letih po-staja vse bolj ogrožen, zatomu v evropskih državah na-menjajo veliko pozornosti.To velja tudi za Tržaški zaliv,kjer se v poletnem in je-senskem času zbira nekajveč kot 11 odstotkov ce-lotne svetovne populacijete podvrste.

Gotovo je tolikšen deležvranjekov na tako maj-hnem delu Sredozemskegamorja, kot ga premore Slo-venija, pripomogel, da jeornitologom iz Društva zaopazovanje in proučevanjeptic Slovenije uspeli prido-biti iz evropskih sredstevLife projekt Simarine-Na-tura, s katerim bodo vzpo-stavili območja Natura 2000za ohranjanje vranjeka vSloveniji. Da bi to uresničili,raziskujejo različne vidikeekologije vranjeka v sloven-skem delu Tržaškega zaliva,del raziskav pa je bil po-vezan s prej omenjenimi iz-sledki prehrane vranjeka.Nekaterim vranjekom sonamestili tudi posebne sle-dilne naprave z namenom,da bi raziskali njihovo pre-mikanje na morju.

O vranjeku so posneli tu-di dokumentarni film, predkratkim pa je ugledala lučsveta tudi simpatična inlično oblikovana slikanica ovranjeku Ariju in njegoviodisejadi iz Kvarnerja, kjerso najbližja gnezdišča te vr-ste, do naših o^r"'' r b't- le-

tovišč. Vranjek Ari je svojeime verjetno dobil po Aris-totelu, saj je njegovo latin-sko ime Phalacrocorax aris-totelis, kar bi v dobesednemprevodu pomenilo nekaj ta-kega kot Aristotelov kormo-ran.

Da so vranjeki okoli nas,lahko opazimo, če ne prej,v poletnem času. Naplažah se nič kaj preveč nezmenijo za kopalce, pa tudipri potapljanju se nanje kajprida ne ozirajo. Pogosto sezdružujejo v večje skupine,še posebej proti večeru, kose pripravijo na nočnipočitek na skupinskihpočivališčih. Sredozemskivranjeki se pogosteje po-javljajo v naših krajih šele vzadnjih dveh desetletjih.

Tako prej omenjeni na-vadni čuk kot tudi vranjekimata imeni, povezani zmodrostjo. Prvi je dobil imepo boginji modrosti Ateni,drugi pa verjetno po najboljznanemu antičnem filozo-fu. Ime pa nobeni od tehdveh vrst ne bo pomagalopri ohranitvi njunih popu-lacij, temveč bo k temu pri-pomogla naša modrost inmodrost naših zanamcev.Za zdaj kaže, da se vra-njeku, vsaj v Sloveniji, obe-tajo boljši časi.

Prof. dr. Lovrenc Lipej jestrokovnjak za biodiverzi-teto severnega Jadrana

Navzlic majhnosti gosti Tržaški zaliv desetino svetovne populacije sredozemskih vra-njekov

Nar

očni

k: D

RU

ŠTVO

ZA

OPA

ZOVA

NJE

PR

OU

ČEV

ANJE

PTI

C S

LOVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Con

sens

us

Nar

očni

k: D

RU

ŠTVO

ZA

OPA

ZOVA

NJE

PR

OU

ČEV

ANJE

PTI

C S

LOVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Con

sens

us