Vprašanja za izpit - Okoljska sociologija

1. Kakšna je razlika med ekologijo in novo humano ekologijo in katera imena

teoretikov so povezana z eno in drugo?

2. Kakšna je bila humana ekologija 19. stol.? In s katerimi imeni je bila povezana?

3. Navedite pet področij sociološkega okoljskega delovanja?

4. Opišite razlike med okoljskimi stališči, vrednotami in obnašanjem.

5. Kaj je ekološki foot print?

6. Kaj so okoljska gibanja in kakšen pomen imajo v okoljski sociologiji?

7. Kaj je tehnološko tveganje in ocenjevanje tveganja in kakšen pomen ima v okoljski

sociologiji?

8. Kakšna je razlika med politično ekonomijo okolja in okoljsko politiko in kateri teoretik

je zaslužen za prvo od obeh?

9. Ali obstaja konsenz o tem, kaj je okoljska sociologija in kaj pomeni odgovor na to

vprašanje?

10. Kaj lahko stori za rešitev okoljskih problemov posameznik in česa ne more storiti,

lahko pa to stori družba?

11. Ali odpadki pri sežigu izginejo in kakšen je pomen in namen recikliranja?

12. Katere so tri tekmovalne funkcije okolja kot jih definita Catton in Dunlap?

13. Kaj je NIMBY učinek in kako bi interpretirali njegove posledice?

14. Zakaj mesto privlači zelo revne ljudi in na katerem koncu mesta se naselijo?

15. Kaj je pretirana raba življenskega prostora?

16. Kaj je pretirana raba oskrbovalnih zalog na Zemlji?

17. Kaj je zloraba odlagališč odpadkov?

18. Kaj bi morala storiti država glede odpadkov?

19. Kaj pomeni medsebojno prekrivanje tekmovalnih funkcij okolja in kje vse do njega

pride?

20. Kaj je izguba biološke različnosti in kakšen vpliv ima na ekonomske izgube in

izgube genske različnosti.

21. S kakšnimi merami in instrumenti meri okolje in socialne probleme ekonomija?

22. Kdo je bil prvi prominentni zagovornik teze, da trg sam vse najboljše uredi med

ljudmi in v naravi? In kakšno je bilo njegovo stališče do mednarodnih korporacij oz.

delniških družb?

23. Kaj je glavna gonilna sila ekonomije in industrije ter kakšne posledice ima za okolje,

naravo in ljudi?

24. Kaj so eksterni /zunanji/ stroški kapitalistične proizvodnje in kakšne vplive imajo?

25. Kakšen odnos ima država do okolja in kakšen do rasti kapitalistične proizvodnje?

26. Zakaj se država v odnosu do okolja in kapitalistične proizvodnje včasih dobrika

javnosti, včasih pa kapitalističnim podjetnikom?

27. Z analizo katerega fenomena oz. pojma začne Marx svojo analizo v Kapitalu in

katero glavno nasprotje v njem odkrije?

28. Kakšen vpliv ima privatizacija javnega dobrega na njegovo upravljanje in kakšen na

interes javnosti?

29. Kaj zajema glede okolja in javnega interesa bruto družbeni produkt in česa ne

zajema?

30. Iz katerih davščin so danes sestavljeni davki in kako bi morali biti sestavljeni, da bi

omogočili kompleksno varovanje okolja, zdravja ljudi in biološke raznovrstnosti?

31. Kaj oz. kdo preprečuje, da države ne izvedejo okoljske davčne reforme?

32. Kaj pomeni ustavno določilo “povzročitelj plača” in kako je s tem danes?

33. Ali lahko onesnaževanje okolja ostane neplačano in katere tri oblike poravnave

onesnaževanja poznamo? Plača z denarjem nekdo drug /prikrito subvencioniranje/,

plača nekdo drug s svojim poslabšanjem zdravja in prezgodnjo smrtjo; ostane

neplačano v obliki okoljske devastacije, ki prizadene poznejše generacije.

34. Kaj vse spada med notranje (interne) in zunanje (eksterne) stroški podjetja?

Primerjajte oboje.

35. Kakšno je razmerje med bruto družbenim produktom in eksternimi stroški?

36. Katere družbene plasti oz. družbeni sloji so bolj izpostavljeni poluciji in kateri manj

ter zakaj?

37. Navedite škodo na biološki diverziteti in ekonomsko škodo zaradi globalnega

segrevanja?

38. Kdo so v Sloveniji najbolj goreči zagovorniki stališča, da je treba trg prepustiti

njegovemu lastnemu delovanju in da se ne sme posegati vanj?

39. Kaj se je zgodilo v Sevesu in Bophalu in kakšne socialne in ekološke posledice je

imelo?

40. Kaj se je leta 1986 zgodilo v Černobilu in kakšne socialne in ekološke posledice je

imelo?

41. Kaj se je leta 1979 zgodilo na Otoku treh milj in kakšne socialne in ekološke

posledice je imelo?

42. Kateri odpadki sedanjega časa so najbolj trdoživi in kakšne okoljske posledice bodo

imeli?

43. Katere težave se pojavljajo pri transferu tehnologije v dežele Tretjega sveta?

44. Kaj je paradigma?

45. Kaj je okoljska teorija?

46. Kateri dve teoriji sta zasenčili Schainbergovo teorijo politične ekonomije okolja in kaj

to pomeni?

47. Kateri sociološki mehanizem vodi v intenzivirano potrošništvo? In kateri politični

koncept?

48. Kateri štirje socialni mehanizmi vodijo do varovanja in izboljšanja okolja?

Okoljski aktivizem; državna okoljska regulacija; ekološka modernizacija;

mednarodna okoljska regulativa.

49. Pojasnite razliko med med institucionalno in socialno kontrolo?

50. Katera dva win-win modela za ekološko modernizacijo sta se uveljavila?

51. Kateri okoljski koncept zavračata Spaargaren in Mol s svojo idejo ekološke

modernizacije?

52. Kaj je bila osnovna ideja poročila Brutlandove?

53. Kaj je apokaliptična ekološka kriza?

54. Kaj je nuklearna zima?

55. Navedite dva primera, ko se ekološki problem spremeni v socialni problem in dva,

ko se socialni problem spremeni v ekološki problem?

56. Čigava je izjava: “Lakota je hierarhična, smog je demokratičen”? Kako jo vi

interpretirate?

57. Kaj pomeni, da cesta deluje kot tunel in kako je z eksternimi stroški, ki so s

prometom/transportom povezani?

58. Navedite pet človeških čutov in njihovo razmerje do detektiranja ekološke

ogroženosti.

59. Katere so glavne oblike uničevanja okolja in kakšne so glavne posledice vsake od

njih?

60. Zakaj doživljajo politične institucije po Hanniganovem mnenju polom glede polucije?

61. Kakšna bi morala biti po Hanniganovem mnenju vloga družbenih institucij, posebej

znanosti, glede polucije?

62. Zakaj je za okolje in socialno pravičnost pomembna delitev oblasti in katerih pet vej

oblasti poznamo?

63. Kateri razlogi onemogočajo zakonodajno oblast, da bi učinkovito skrbela za varstvo

okolja in za socialno pravičnost?

64. Kateri razlogi onemogočajo izvršno oblast, da bi učinkovito skrbela za varstvo

okolja in za socialno pravičnost?

65. Kateri razlogi onemogočajo sodno oblast, da bi učinkovito skrbela za varstvo okolja

in socialno pravičnost?

66. Kateri razlogi onemogočajo znanost, da bi učinkjovito skrbela za varstvo okolja in

socialno pravičnnost.

67. Kateri razlogi onemogočajo javne medije, da bi učinkovito skrbeli za

transparentnost, varstvo okolja in socialno pravičnost?

68. Zakaj se odpadki selijo od bogatih k revnim in iz razvitega industrijskega sveta v

Tretji svet?

69. Kako je s svetovnimi morji kot odlagališčem odpadkov?

70. Zakaj je polucija tako zahrbtna in globalna?

71. Kakšna je vloga mednarodnih korporacij glede politične kulture, konkurence,

družbene in politične transparentnosti ter polucije?

72. Koliko je pojem “umazane tehnologije” smiselen in koliko je problematičen?

73. Katera je bistvena razlika med polucijo v paleolitiku in danes?

74. Kaj pomeni monopol v gospodarstvu, znanosti, politiki in okolju?

75. Kako interpretirate sojenje morilcu za posilstvo v gozdu in kako prizor, kdo bo vzel s

seboj najdenega dojenčka: vojak, duhovnik ali kmet, v filmu Akire Kurosave

Rašamon?

76. Kako nastane socialni problem iz ekološkega problema jedrske energije?

77. Kako nastane socialni problem iz ekološkega problema asbestoze?

78. Kako nastane socialni problem iz ekološkega problema prometa/transporeta?

79. Kako nastane socialni problem iz ekološkega problema uporabe kemičnih sredstev

v kmetijstvu?

80. Kako nastane socialni problem iz ekološkega problema zmanjšanja biološke

raznovrstnosti?

81. Kaj so alternativne in zagovorniške znanosti na področju varstva okolja in politične

kulture?

82. Katere najbolj javno aktivne znanstveno kvalificirane okoljske aktiviste v Sloveniji

poznate?

83. Katere najbolj javno aktivne znanstveno kvalificirane okoljske aktiviste v svetu

poznate?

84. Zakaj so pomembne akcije civilne družbe na področju varstva okolja in kako

delujejo?

85. Kaj so mainstream stališča na področju okoljske sociologije in kaj stališča civilne

družbe, civilnih iniciativ in okoljskih civilnih organizacij?

86. Kaj pomeni očitek Becku, da precenjuje potencial ekološke racionalnosti in ignorira

kulturno vpletenost socialne interakcije?

87. Kaj pomeni Huberjeva ideja socialne in ekološke spremembe v povezavi z

raziskavanjem in uporabo mikročipov ter informacijsko revolucijo?

88. Spaargaren in Mol sta v začetku malo govorila o odnosih moči, ki karakterizirajo

okoljske procese. Kaj pomeni Gouldov očitek na njun račun, da ima ekološka

modernizacija politično – ekonomsko dimenzijo prav tako kot ekološko?

89. Kaj je nova ekološka paradigma in kdo jo je predstavljal?

90. Navedite tehnološko optimistično opravičevanje jedrske energije in svoje mnenje o

tem.

91. Mol in Spaagaren zagovarjata tezo o 'odgovornem kapitalizmu' in o primatu trga?

Kakšno je vaše mnenje o tem?

92. Kaj predstavlja Schainbergoba teorija 'lomastenja' produkcije v odnosu do teorije

ekološke modernizacije?

93. Kaj je konstrukcionizem v okoljski sociologiji in katere faze vključuje?

94. Kaj pomeni, da okoljski konstrukcionizem zahteva, da bolj podrobno pogledamo od

blizu socialne, politične in kulturne procese, s katerimi so derfinirani določeni

okoljski pogoji kot nesprejemljivo tvegani?

95. Kako razlagate, da obstaja širok znanstveni konsenz, ko imamo opraviti z globalnim

ogrevanjem, majhna skupina znanstvenikov pa temu oporeka?

96. Kaj je razlika med okoljsko legalnim in okoljsko legitimnim? Navedite primere.

97. Kaj je hierarhija ekoloških problemov in kako bi jo opravičili ali zavrnili?

98. Zaradi katerih socialnih, političnih in kulturnih razlogov je težko preiti od rabe

neobnovljivih virov energije k rabi obnovljivih virov?

99. Interpretirajte metaforo narave v pravljici o 'Rdeči kapici' in filmu 'Lepotica in zver'.

Navedite še druge primere metafor narave iz popularne kulture.

100. Kaj je prekariat, kako ga opredeli Marx in kakšna je njegova socialna in okoljska

pozicija?

101. V kakšnem procesu socialnih, ekonomskih in političnih sprememb je srednji

razred?

102. Kakšen je ekonomski, socialni, kulturni in politični položaj takoimenovanega

tajkunskega razreda?

103. Kaj pomeni, da je teorija ekološke modernizacije kot sociološka razlaga obenem

preskriptivna in analitična?

104. Kako interpretirate dejstvo, da Mol in Spaargeren še vedno verjameta v 'odgovorni

kapitalizem'?

105. Kaj pomeni prizadevanje, da bi presegli dualizem narava/kultura in v okoljski

sociologiji bolj tesno povezali naravo in družbo?

106. Opišite 'retorični model za okoljski diskurz' Herndla in Browna, ki mu dominira

'regulatorni diskurz' – ki ga razširjajo močne inštitucije, ki sprejemajo okoljske

odločitve in določajo okoljsko politiko?

107. Razložite štiri glavne pojme iz teorije Johna Dryzeka: survivalizem, okoljsko

reševanje problemov, trajnostnost in zeleni radikalizem, ki jih organizira okoli dveh

dimenzij: prozaično proti imaginativnemu in reformistično proti radikalnemu?

108. Kakšne zahteve so povezane s konceptom okoljske pravičnosti? Gre za pravice

do narave ali državlajnske pravice glede toksične kontaminacije?

109. Kaj pomeni okoliščina, da se mainstream okoljsko gibanje osredotoča na

relativno ozek spekter problemov: pitna voda, biološko kmetijstvo, varstvo narave,

ali npr. DOPPS? Navedite nadaljne primere.

110. Kakšno povezavo vidite med začasnimi delavci v tujini in eksplozivnim

naraščanjem rabe pesticidov v ZDA, Sloveniji in drugih državah? Navedite druge

primere intenzivne okoljske in zdravstvene izpostavljenosti migrantov in začasnih

delavcev v tujini.

111. Kdo je v zgodbi Roberta Saviana Gomora prevzel dovažanje odpadkov v

kamnolome pri Neaplju potem, ko so se zaradi nesreče s toksičnimi materiali uprli

vozniki tovornjakov?

112. Kako je Michel Foucault spodbil prejšni paradigmatični pojem oblasti, da je ta

skoncentrirana v inštitucijah, zlasti državi, in jo konceptualiziral kot utelešeno v

družbenih odnosih?

113. Na kakšne načine lahko ima en človek moč/oblast nad drugim? Zaradi fizične

moči, svoje privlačnosti, retoričnih sposobnosti, višjega dohodka ali statusa, ali

bolj razčlenjene mreže političnih stikov: kako se ta socialni odnos izrazi na

okoljskem področju?

114. Kakšen pomen za okoljsko problematiko ima Foucaultovo razumevanje

moči/oblasti, ki da se ne izvaja toliko s pomočjo gole sile ali fizične prisile, temveč

z zmožnostjo strukturiranja procesa socializacije?

115. Kaj pomeni, da diskurz zagotovi institucijam močno sredstvo inkorporiranja

individuov v relacije dominacije in kaj to pomeni za socialne odnose in za okolje?

116. Kaj je socialna kontrola in kako se po Foucaultovem mnenju izvaja disciplina z

znanstvenimi in tehničnimi sredstvi? Kaj ta disciplina pomeni na okoljskem

področju?

117. Kako razlagate interes Ferreejeve in njenih kolegov za to, kako izvajajo mo/oblast

velike institucije kot so množični mediji, sodstvo, cerkve, politične stranke in

organizacije socialnih gibanj in kako to oblikuje proces proizvajanja okoljskega

diskurza?

118. Kakšen pomen imajo za razumevanje 'politične ekologije' navedbe Paula

cantella o jezu Tucurui v vzhodni Amazoniji, kjer je v joint venture projektu

brazilska vlada (vojaška hunta) in več kot trideset japonskih proizvajalcev aluminija

zgradilo ta jez in učinkovito prekinilo ves transport po reki, povzročilo preselitev

20.000 do 30.000 ljudi, spremenilo lokalni ekosistem tako, da je povzročilo

ogroženost zdravju ljudi (t.j. Malarijo), povzročilo lokalne klimatske spremembe,

omogočilo izgradnjo tovarne aluminija in širjenje novih vrst ter propad obstoječih

živalskih in rastlinskih vrst?

119. Kaj v socialnem pogledu in za okolje pomeni privatizacija globalnih služb oskrbe z

vodo?

120. Kaj socialno in ekološko pomeni oskrba z vodo v plastenkah v Slovenij in kaj je

'vodni stres'?

121. Po Lipschutzu so problemi z oskrbo z vodo dvojni: 1. v mnogih delih sveta je

infrastruktura za hranjenje in oskrbo z vodo neustrezna, zlasti v hitro rastočih

mestih; 2. kmetijstvo, industrija in mesta tekmujejo med seboj za iste omejene vire

vode. Ali to velja le za južno poloblo ali tudi za nekatera območja v Sloveniji?

Katera in kako?

122. Haughton glede investiranja v oskrbo z vodo ločuje tri pozicije: 1.spodbujanje

privatizacije; 2. izboljšano oskrbo javnega sektorja; 3. razširjeno oskrbo v lokalni

skupnosti. V čem so razlike, prednosti in slabosti vsake od njih?

123. Katera področja javnega sektorja so v skladu z neliberalnim konceptom

privatizacije predali v zasebno last poleg oskrbe z vodo in v čigave roke ta last

hitro prehaja?

124. Kdo je najbolj pomemben zagovornik privatizacije vodnih virov v revnih državah

južne poloble in kakšne posledice ima ta priavtizacija?

125. Kaj pomeni privatizacija genskega zapisa pri kmetijskih rastlinah in kaj je prva

inovacija, ki jo korparacije uvedejo pri semenu?

126. Koliko ljudi je v južni Afriki doletel odklop pitne vode (10 mio) in kaj je bila

posledica, ko so ti ljudje začeli namesto vode iz vodovoda črpali vodo za pitje iz

podtalnice in iz tekočih voda (kolera, avgust 2000)?

127. Kateri so potrebni faktorji za uspešno konstrukcijo okoljskega problema po

Hanniganu? (1.znanstvena validacija; 2. znanstveni popularizatorji; 3. medijska

pozornost; 4. simbolna in vizualna dramatizacija; 5. ekonomska iniciativa; 6.

institucionalni sponzor, ki zagotavlja ligitimnost in kontinuiteto)

128. Ali so za proizvodnjo novic v javnih medijih, za katero Schlesinger pravi, da nanjo

vplivajo kulturni in politični faktorji, tudi ekonomski interesi? Kako se to izraža v

poročanju javnih medijev o okoljskih problemih? Navedite primere iz sveta in iz

Slovenije.

129. Kaj pomeni medijski konstrukcionizem glede pomembnosti virov informacij in

oblikovanja vsebin? Kaj je kratka reporterska lista kontaktov, ki so zanesljivi in

artikulirani? Kako jih določijo za področje varstva okolja?

130. Kakšne razlike v dostopu do medijev sta ugotovila Molotoch in Lester glede

vplivnih osebnosti in organizacij z rutinskim dostopom do medijev (predsednik,

zvezni funkcionarji, korporacije) glede na dostop do medijev okoljskih iniciativ,

varstvenikov narave in lokalnih uradnikov?

131. Kaj je medijsko uokvirjanje dogodka z drugim dogodkom kot kontekstom?

132. Kaj pomeni, da je medijski diskurz 'simbolični kontekst', v katerem med seboj

tekmujoči sponzorji različnih medijskih okvirov merijo svoj uspeh z ocenjevanjem,

kako uspešni so bili njihovi zaželjeni in interpretacije v različnih medijskih arenah?

133. Gamson in Modigliani razlikujeta pet medijskih uokvirjujočih instrumentov:

metafore, vzorce (npr. zgodovinske primere iz katerih je mogoče izvesti poduke,

krilatice (catchphrases), verbalne podobe in vizualne podobe. Navedite možne

rabe (vzorce) the instrumentov v okoljski razpravi ali razpravi o socialnih

razmerah.

134. Gamson in Modigliani razlikujeta tri instrumente medijskega utemeljevanja: vzroke

(kavzalno analizo), posledice (različne tipe ali učinke), sklicevanje na načela (niz

moralnih zahtev), katerih funkcija je neke vrste simbolna strnitev ključnega

pomena medijskega okvira. Razložite njihove funkcije in navedite primere.

135. Varstvo narave je bilo od 1880 do 1968 legitimna in ugledna vrsta ohranjanja

narave, ki pa ni bila razumljena v smislu onesnaženja zraka, razlitij olja in drugih

aktualnih okoljskih problemov. Kako lahko to razumevanje varstva narave

primerjamo z mainstream razumevanjem okoljskih problemov danes. Navedite

primere.

136. Kakšen okoljski pomen je imela leta 1969 slika planeta Zemlje z meseca kot

okoljsko sporočilo stoletja?

137. Zakaj so mediji od leta 1970 dalje prikazovali okoljske probleme ločeno na

posamezne sektorje in nepovezane problemske kategorije: onesnaženje zraka,

polucijo voda, upravljanje z odpadki, varstvo narave?

138. Einseidal in Couglan sta izpostavila novo dimenzijo medijskega poročanja o okolju

v osemdesetih in devetdesetih letih v Kanadi, za katerega so bile značilne nove

metafore: vojna in dominiranje, preživetje, poraz, bitke, križarski pohodi. Kako to

razlagate?

139. Kaj so prinesli v medijsko poročanje naslovi prispevkov 'ekoturizem', 'okoljski

zakoni', 'ekofeminizem'. Lahko to označimo kot poglobitev in in večjo racionalnost

medijskega poročanja?

140. Kaj pomeni, da so medijski prikazi lakote v vzhodni Afriki dolgo časa temeljili na

taktiki šoka, vendar malo političnega vpogleda?

141. Časovni pritisk pri pripravi medijskih poročil ima pomemben vpliv na to, da jih

poročevalci oblikujejo v navezavi na nek dogodek. Kako razlagate opozorilo

Dunwoodyja in Griffina, da ta orientacija na dogodek omejuje novinarski okvir v

dveh pogledih: dovoljuje novinarskim virom, da kontrolirajo vzpostavitev okvira

zgodbe, in odvezuje novinarje, da bi se ukvarjali z večjo okoljsko sliko?

142. Kako razlagate okoliščino, da je medijsko poročanje o terorizmu (in finančni krizi

leta 2008) zasenčilo medijsko poročanje o okoljskih problemih?

143. Wilkins in Patterson sta opozorila, da to na dogodke orientirano medijsko

poročanje ni značilno samo za naravne katastrofe, ki se zgodijo na hitro: tornade,

huricane, viharje, plazove, temveč tudi za okoljska tveganja, ki se razvijajo počasi:

tanjšanje ozonske plasti, kisli dež, dvig radioaktivnosti v okolju, dvig globalne

kemične ogroženosti in ogroženosti zaradi genetsko spremenjenih organizmov

itd.. Kakšne posledice ima to za način, kako novinarji in kako javnost dojema te

probleme?

144. Zakaj zaradi orientacije novinarskega poročanja izključno na diskretne dogodke

bolj kot na kontekst, v katerem se dogajajo, Smith, Wilkins in Patterson

opozarjajo, da mediji težijo k temu, da pri medijskih konzumentih ustarjajo vtis, da

so posamezniki ali neodgovorne korporacije krivi za te dogodke in ne

inštitucionalna politika ali družbeni razvoj?

145. Novinarji se pri medijskem poročanju radi zatečejo k monokavzalnemu okviru

namesto kompleksne kavzalne mreže. Tako sta Spencer in Triche odkrila porast

toksične polucije v oskrbi s pitno vodo v New Orleansu poleti leta 1988, ki so jo

novinarji pripisovali skoraj izključno enemu samemu naravnemu fenomenu –

padcu nivoja vode v reki Mississipi zaradi suše, ne pa kombinaciji nizkega nivoja

vode in dolgotrajnih problemov z odplakami iz kemičnih tovarn zgorajvodno.

Navedite podobne primere medijskega poročanja v Sloveniji in Evropi.

146. Medijsko poročanje novinarjev je pogosto razdeljeno v stalne rubrike: mestno

hišo, industrijsko (delavske) odnose, kriminal, šport itd.. Schoenfeld pa omenja

novinarja, ki je značilno okoljsko zgodbo opisal kot 'zgodbo o poslovno-

medicinsko-znanstveno-ekonomsko-politično-socialni-poluciji', zato uredniki

pogosto ne vedo, kaj bi počeli z zgodbami o okolju. Kakšne primere v zvezi s tem

lahko navedete iz Slovenije?

147. Kako pojasnjujete Boynovo izpostavitev napetosti med dvojnim imperativom

javnih medijev: analiziranjem tveganja in ustvarjanjem apetita po njegovih

podobah? Navedite primere poročanja v Sloveniji.

148. Hannigan opozarja, da novinarski ideal objektivnosti tudi pomeni, da novinarji

redko izrazijo vsebino okoljskih zgodb v jasnih političnih terminih, in se namesto

tega raje odločajo za novičarske okvire, ki povdarjajo varovanje, državljansko

odgovornost in potrošništvo? Ali bi vi rekli, da je tudi v Sloveniji tako? Navedite

primere.

149. Cottle se sklicuje na Habermasa in omenja, kako mediji degradirajo javno sfero s

tem, ko razbijejo okolje skozi novinarsko prizmo, ki reducira politično nabite

zgodbe, kakršno je globalno ogrevanje, v bolj neposredne in priročne domače ter

prostočasne skrbi običajnega potrošnika: ali je potovanje z letalom to poletje

prava zadeva. Kako to interpretirate?

150. Hannigan navaja pet ključnih faktorjev pri skiciranju prodornih in uveljavljenih

okoljskih problemov na dnevnem redu medijev. Kateri so to?

151. Kunst in Witlox pravita, da mora biti potencialni problem, da bi se medijsko

uveljavil, zasnovan v pojmih, ki odmevajo v obstoječij in zelo razširjenih kulturnih

predstavah. Pojasnite to in navedite primere.

152. Kljub temu, da se okoljski diskurz že tri desetletja uveljavlja na javni sceni, Cantrill

ugotavlja, da ostaja stvarna osveščenost in seznanjenost z večino okoljskih zadev

pri večini državljanov 'obžalovanja vredno nizka'. Kaj je vzrok temu? Zakaj še

vedno zaupajo v znanost in tehnologijo ter verjamejo, da je gospodarska rast na

splošno zaželjena?

153. Pristop z direktno kritiko dominantne socialne paradigme pri posamezni zadevi ne

bo učinkovita komunikacijska strategija za okoljske aktiviste, zato je bolj smiselno

postaviti okoljska sporočila v okvire, ki uživajo širšo razumevanje in podporo ciljne

populacije: zdravje in varnost, nesprejemljivost birokratizma, vzornega državljana

itd.. Pojasnite to in navedite slovenske vzorce.

154. Potencialni okoljski problem je treba artikulirati z vključitvijo v uveljavljene

'priznana medijska prizorišča'. Če ne doživi takega legitimiranja, bo zelo verjetno

zunaj medijske arene stagniral. Hannigan navaja primer iz Velike Britanije, kjer so

'zelene' teme ostale precej nerazpoznavne, dokler jih ni poživila predsednica vlade

Margaret Tatcher v govoru pred Kraljevsko družbo leta 1988. Primerjajte to

situacijo s situacijo v Sloveniji.

155. Tisti okoljski problemi, ki ustrezajo modelu javno predstavljene 'socialne drame',

bodo bolj verjetno pritegnili pozornost medijev. Palmlund je predlagal, da

družbeno ovrednotenje tveganja navzame formo dramatiziranega spora,

obarvanega s čustvi, ki vsebuje igre obtoževanja in igre proslavljanja. V tem

kontekstu nastopajo zlahka prepoznavni junaki, malopridneži, žrtve in celo zbor.

Primerjajte to s slovensko medijsko situacijo.

156. Hannigan opozarja, da mora biti okoljski problem povezan s sedanjo in ne toliko

daljno prihodnostjo, da bi pritegnil medijsko pozornost. Globalno segrevanje se je

zdelo, da je daleč vstran, dokler ni zaradi nenormalno vročega poletja 1988 in z

njim povezanih suš, poplav, gozdnih požarov, onesnaženih plaž, postalo osrednja

medijska tema. Navedite druge primere iz Slovenije.

157. Okoljski problem mora imeti 'akcijski dnevni red' na mednarodnem nivoju

(globalne konvencije, sporazumi, programi) ali na nivoju lokalne skupnosti (sajenje

dreves, recikliranje). Solesbury je opozoril, da je kompleksne okoljske probleme s

številnimi dimenzijami najtežje spraviti v medijski tek, ker zlahka potonejo v

znanstvenih razpravah in znotrajparlamentarnih rivalstvih. V takih primerih

postanejo javni mediji utrujeni od posameznega primera in ga prenesejo v

novinarske vice, kjer se zdi, da ni niti dokončno upokojen niti dovolj zanimiv, da bi

pritegnil aktualno javno pozornost. Navedite primere takih okoljskih problemov v

Sloveniji.

158. Hannigan pravi, da novinarji sebe običajno vidijo kot nepristranske sodnike, ki so

pripravljeni spremeniti svoje mnenje samo, če je znanstveni dokaz prepričljiv.

Stocking in Holstein opozarjata, da so znanstvene zahteve predmet novinarskega

poročanja glede na njihovo vrednost v javnosti in z le malo pozornosti do njihove

konstrukcijske narave ali do njihovih nerazjasnjenih in negotovih dimenzij. Zakaj

Imajo novinarji malo potrplenja s polemikami in spopadi v znanstvenih debatah: ali

nevarnost obstaja ali pa ne! Kako vi to razlagate in kakšne primere za ponazoritve

v Sloveniji lahko navedete?

159. Množični mediji se rutinsko vržejo v diskurz o človeškem interesu, ki 'odvede

novinarje vstran od področja znanosti o naravi in na akcijsko področje družbenih

gibanj in politike' (Killingsworth in Palmer). Tu so dokazi manj natančni. Bistvo

okoljskega problema bo bolj verjetno predstavljeno z eno samo dramatično

podobo: z bučno izpostavitvijo toksičnega materiala; odvrženo injekcijsko iglo na

plaži; s peno na površini curljajočega potočka. Znanstveni skepticizem nadomesti

'zdrava pamet'. Povdarek je manj na naravi pogojev, ki so v osnovi problema in bolj

na njemu pripisanih posledicah za življenje ljudi.Pripoved je tako bolj dramatična,

celo mitološka. Menite, da je ta razlaga ustrezna. Ali prihaja pogosto do

uokvirjenja

takih medijskih prikazov z nevtralizacijo sporočila z nasprotno navedbo

onesnaževalca ali njegovega 'znanstvenega' poročevalca?

160. Hannigan opozarja, da zlasti poslovni javni mediji vedno bolj uporabljajo diskurz,

da predstavijo okolje kot ekonomsko priložnost. Ključno sporočilo tukaj je, da je

okoljsko nadležnost mogoče spremeniti v profit s pomočjo s človeško

premetenostjo in podjetnostjo. Ključno sporočilo tukaj je, da podjetniški duh ni

nujno nezdružljiv z ekološkimi vrednotami; nasprotno, drug drugega lahko

vzajemno okrepita. Ta optimistični pogled na okolje je bil podkrepljen z hitro

rastočim obsegom o zgodbah, ki obljubljajo perspektivo 'trajnostnega razvoja'.

Kakšno je vaše mnenje o takšnem medijskem poročanju in katere primere v

Sloveniji v zvezi z njim lahko navedete?

161. Capuzza opozarja, da javni mediji izpostavljajo okolje kot mesto srditega konflikta.

Medtem ko je to okolje kot konfliktni paket včasih obravnava širši spopad

kozmologij med okoljevarstveniki in njihovimi nasprotniki, je bolj običajno, da

novinarji te spore prikazujejo tako kot rutinsko prikazujejo spore podobno kot

spore med sindikati in lastniki kapitala. To se pravi, da protestnike implicitno

okrivijo za prekinitev običajnega poslovanja, razumski razlogi za njihove akcije so

stisnjeni v kratke sekunde predstavitve in ozadje konflikta ostane potlačeno.

Voditelji okoljskih protestov so pogosto predstavljeni kot 'hipiji' in nasilni oboroženi

'huligani', pripravljeni na brezumne ekscese. Koliko je takega novinarskega

prikazovanja v Sloveniji. Navedite primere.

162. Gamson in Modigliani sta opozorila, da je lahko kakšna medijska zgodba o

kakšnem okoljskem konfliktu izstreljena na vrh pozornosti množičnih medijev, če

se na sceni pojavi kakšna zelo znana osebnost. Tako je bila npr. novičarska

vrednost protesta proti goloseku starega gozda v Clayoquot Soundu na

vancouverskem otoku dvignjena, ko je prišel Robert Kennedy mlajši 'preverit

škodo'. Ogorčeni okoljski konflikti se izredno nabiti s simbolično vsebino, tako da

protestniki in njihovi nasprotniki radi uporabljajo instrumente uokvirjenja/framing in

razporejanja argumentov v nize. Navedite primere iz Slovenije.

163. Hannigan meni, da je ena od konsekvenc ideoloških spopadov med

okoljevarstveniki in njihovimi nasprotniki prelivanje medijskega diskurza v resnično

življenje.Dunk je opazil, da so gozdni delavci v severno-zahodnem Ontariu

pogosto gledali na okoljevarstvenike kot pritepence/outsiderje z 'juga' ali 'velikih

mest', v glavnem zato, ker nekritično sprejemajo dominantno normativno strukturo

popularnih medijev in njihovega predstavljanja okoljskih zadev kot konfrontacije

med srednjim razredom, okoljskimi radikali iz mestnih okolij in lokalnimi državljani,

ki se borijo, da bi obdržali svoja delovna mesta.

Navedite razloge, ki govorijo v prid temu gledanju in tiste, ki govorijo proti njemu

ter navedite slovenske primere take konfrontacije.

164. Killingsworth in Palmer navajata, da javni mediji postavljajo okolje v kontekst

apokaliptične zgodbe. Z uporabo serije medicinskih metafor je naš planet

upodobljen, kot da se sooča z izčrpavajočo, morebiti celo smrtnonosno boleznijo.

Prevelika rast številčnosti prebivalstva, izguba biološke raznovrstnosti,

izsekavanje pragozdov, tanjšanje ozonske plsati in globalno ogrevanje so vse

vzročno povezane z to grozečo ekološko krizo. Kljub previdnosti v diskurzu

znanstvenih množičnih medijev, dajejo novinarji znaten medijski prostor

popularnim prikazom globalnih groženj, kot so jih predstavili Paul Ehrlich

(pretirana rast prebivalstva, izguba biološke raznovrstnosti, Steven Schneider

(globalno ogrevanje) in Norman Myers (izsekavanje tropskih pragozdov) in ostali

preroki sodnega dne. Tudi vi mislite, da je apokaliptični način medijskega prikaza

okolja najbolj razširjen novinarski pristop? Navedite primere novinarskega

prikazovanja v Sloveniji v tem in v nasprotnem smislu. Ocenite katerega od obeh

je v Sloveniji več in zakaj?

165. Wilkins in Patterson opozarjata, da okolje opazujejo skozi očala institucionalnega

odločanja. Veliko bolj kot da bi mu pripisovali izjeme status, okolje obravnavajo kot

zgolj nadaljno politično področje, tako kot zdravstveno varstvo, izobraževanje ali

socialne službe. Pozornost je tu usmerjena na področje procesov in agencij, ki

sprejemajo direktive, neizbežne zakonodaje, političnih osebnosti (Al Gore,

Maurice Strong) in mednarodnih forumov (Združeni narodi, Evropska unija). To

Pogosto vodi do vase zaprtih debat o prihodnji politiki med političnimi in

znanstvenimi elitami, v katerih je javnost samo slučajni udeleženec. Ali menite, da

je to res glavna značilnost mednarodnega institucionalnega odločanja, ali vidite

problem tega odločanja in njegove neučinkovitosti kje drugje? Če da, kje?

166. Hannigan opozarja, da lahko v katerem koli trenutku različni medijski paketi, tako

kot tudi preobilje individualnih medijskih okvirov, tekmujejo med seboj za prevlado.

Pri posameznem okoljskem dogodku lahko pride do večkratnega premeščanja

okvirov v teku njegovega razvoja. Daley in O'Neill sledita odisejadi razlitja nafte iz

Esson Valdeza od katastrofične zgodbe (javnosti kot brezmočnih žrtev, katastrofe

zunaj človeške kontrole), skozi kriminalistično zgodbo (kapitan je bil kriv), do

okoljske zgodbe (okoljevarstveniki so postavljali pod vprašaj stališča in početje

industrije in vladnih uradnikov). Hkrati lahko spodletijo poskusi, da bi zgodbo

uokvirili. V primeru Esson Valdeza so eno od tekmujočih eksistencialnih zgodb, (

da je razlitje nafte predstavljalo grožnjo življenskemu stilu prvotnih prebivalcev

Aljaske), skoraj v celoti ignorirali, in je bila objavljena le v publikaciji prvotnih

domačinov. The Tundra Timesu. Tako se novinarji soočajo s tem, da morajo

izbirati iz zbirke zgodb, načinov izražanja in pozicij istočasno ko pripadajo stilu in

strukturam, ki jih vsiljuje standardna novinarska praksa. Pojasnite, kaj vse po

vašem mnenju standardna novinarska praksa vsiljuje novinarjem v Sloveniji in

kako se novinarji z njo otepajo?

167. Hannigan v svojem prikazu novinarskega okoljskega diskurza opozarja na

omejitve in ovire svobodi novinarskega poročanja o okoljskih problemih. Ne

vključuje pa še v svojo analizo novih množičnih medijev (uporabe interneta kot

množičnega medija in brezplačnih časopisov). Kako vi ocenjujete delovanje in

vpliv teh dveh množičnih medijev na novinarsko svobodo in kakšne konsekvence

bosta po vašem mnenju imela na reševanje okoljskih problemov?

168. Okoljska novinarska zgodba je družbeno skonstruirana. V znatni meri je to

posledica ritma in pritiskov, ki so značilni za novinarsko prakso v celoti. Poleg tega

reflektira številne med seboj tekmujoče zahteve, med katerimi morajo novinarski

delavci rutinsko izbirati v teku sestavljanja zgodbe. To je osrednji problem v

poročanju o okoljski problematiki. Katere pritiske in vplive na novinarja med

pripravo okoljske novice lahko navedete in kakšne učinke imajo?

169. Stocking in Leonard pravita, da je osrednja težava okoljskega novinarskega

poročanja v tem, da je okoljska zgodba ena najbolj kompliciranih in urgentnih

zgodb našega časa. Vključuje abstraktno in probabilistično znanost, zakone kot

labirinte, vzvišene politike, spekulativne ekonomije in kompleksa medsebojnega

vplivanja posameznikov in družb. Večina se strinja, da zadeva samo prihodnost

življenja, kakršno poznamo na planetu. Verjetno bolj kot večina drugih zgodb

sedaj potrebuje skrbno poročanje in analizo. Kaj je po vašem gledanju osrednja

težava okoljskega novinarskega poročanja?

170. Uredniki in novinarji, prizvajalci novic (in čuvaji), ki dejansko začrtujejo

vsakodnevna navodila in naloge, morajo videti v okoljevarstvu več kot prehoden

fenomen, ki izgubi svoj lesk, ko preneha igrati pomembno vlogo v javnem mnenju

in na dnevnih redih vlad. To je manj verjetno v primeru tistih območij, kjer je

okoljski konflikt endemičen zaradi ekonomije, ki temelji na naravnih virih. Ironično

pa je, da so finančne strani javnih medijev tisti njihov del, kjer so postala okoljska

poročila stalni institucionalizirani del, ker so postali 'zeleni posli' vedno

pomembnejši.

Povejte, katera območja v Sloveniji so območja endemičnega okoljskega konflikta

in katera niso? Kako je v Sloveniji z institucionaliziranjem 'zelenih poslov' na

finančnih straneh javnih medijev in kaj to pomeni?

171. Hannigan opozarja, da mora biti okoljska zadeva dojeta kot zadeva, ki zaseda

svojo lastno nišo pripovedi in sega zgolj čez več obstoječih predmetnih področij, -

politiko, posle, kmetijstvo, znanost, tehnologijo. Brez določnega imidža je

okoljskemu medijskemu poročilu usojeno, da vedno ostane igračka dogodkov in

predmet konflikta. Istočasno so okoljski problemi po sami svoji naravi zapleteno

navezani na ekonomske in politične strukture in politike, zaradi česar je težavno in

včasih celo nepriporočljivo, da bi jih dojemali ločeno od njih; to na primer velja za

številne zgodbe o 'trajnostnem razvoju' v Tretjem svetu. Ali to velja tudi za

medijska poročila o zgodbah 'trajnostnega razvoja' v Sloveniji. Navedite primere v

slučaju, da odgovorite z 'da' ali če odgovorite z 'ne'.

172. Hannigan je mnenja, da je navsezadnje treba najti neko pot, da kombiniramo stil

'rumenenega tiska' oz. 'novinarsko iskanje škandalo' z bolj dolgoročnimi cilji

okoljskega izobraževanja in reform politike. Raziskovalni novinarji pri časopisih ali

televizijskih programih kot so 60 Minutes, Frontline ali Fifth Estate lahko sem in tja

šokirajo svojo publiko, vendar ne pripeljejo nujno do njenega globjega

razumevanja zadeve, niti do učinkovite zakonodajalske akcije. Včasih je odgovor

dejansko lahko čisto drugačen od tistega, ki so ga želeli aktivistični postavljalci

zahtev. Kako vi vidite uspehe ali neuspehe aktivističnih postavljalcev okoljskih

zahtev v Sloveniji? Navedite primere, ko v povezavi z javnimi mediji so bili

učinkoviti ali ko niso bili učinkoviti in pojasnite zakaj.

173. Kaj po vašem mnenju pomeni, da so ključni javni mediji v lasti tajkunov. Kako to

vpliva na njihovo novinarsko prikazovanje okoljskih zgodb in kako vpliva na

prikazovanje ciljev aktivističnih postavljalcev okoljskih zahtev? Navedite

posamezne rubrike ali redne oddaje v javnih medijih, skozi katere lahko ocenite ta

vpliv.

Kaj po vašem mnenju pomeni, če je nek javni medij – npr. javna televizija v javni

lasti?

174. Kako to vpliva na novinarsko prikazovanje okoljskih zgodb v takšnem javnem

mediju? Je prikazovanje ciljev aktivističnih postavljalcev okoljskih zahtev pri takem

mediju drugačno kot pri medijih v tajkunski lasti? Navedite primere in pojasnite

zakaj, če ste odgovorili z 'da' ali če ste odgovorili z 'ne'.

175. Kaj je instrumentaliziranje civilne iniciative v okoljskih zadevah. Navedite primere

take instrumentalizacije v Sloveniji in posledice za okoljsko stanje?

176. Kaj je instrumentaliziranje politične stranke v okoljskih zadevah. Navedite primere

take instrumentalizacije v Sloveniji in posledice za okoljsko stanje?

177. Kaj je instrumentaliziranje javne uprave v okoljskih zadevah. Navedite primere

take instrumentalizacije v Sloveniji in posledice za okoljsko stanje?

178. Kaj je instrumentaliziranje znanosti v okoljskih zadevah. Navedite primere takega

znanstvenega raziskovanja in poročanja v Sloveniji in posledice za okoljsko

stanje?

179. Kaj je instrumentaliziranje nevladne okoljske organizacije v okoljskih zadevah.

Navedite primere take instrumentalizacije v Sloveniji in posledice za okoljsko

stanje?

180. Kaj je instrumentaliziranje sodstva v okoljskih zadevah. Navedite primere takega

instrumentaliziranja v Sloveniji in posledice za okoljsko stanje?

181. Kaj je instrumentaliziranje policije v okoljskih zadevah. Navedite primere take

instrumentalizacije v Sloveniji in posledice za okoljsko stanje?

182. Hannigan opozarja, da je redko mogoče najti okoljski problem, ki svojega izvora

nima v območju znanstvenega raziskovanja. Kisli dež, izguba biološke

raznovrstnosti, globalno ogrevanje, tanjšanje ozonske plasti, širjenje puščav ali

zastrupitev z dioksinom so vse primeri problemov, ki so se najprej začeli z vrsto

znanstvenih opažanj. In navsezadnje je znantvena podkrepitev the okoljskih

problemov tista, ki jih dvigne nad ostale socialne probleme, ki so bolj odvisni od

moralno utemeljenih zahtev. Kako to stališče interpretirate? Na kakšne načine

imajo okoljski problemi izvor v znanstvenem raziskovanju? Kako je ta izvor

posredovan?

183. Znanstveni raziskovalci funkcionirajo kot 'vratarji/čuvaji', ki preverjajo potencialne

okoljske zahteve glede njihove kredibilnosti. Leta 1988 je britanska organizacija

Ark sprožila javno kampanjo, v kateri je zatrjevala, da bo tajanje ledu na obeh

zemeljskih polih zaradi globalnega segrevanja dvignilo nivo morja za pet metrov v

šestdesetih letih in s tem potopilo večino ozemlja Britanije. Bolj zmerna ,

znanstvena ocena o dvigu morske gladine za manj kot meter je hitro diskreditirala

Arkovo iniciativo? Kakšne iniciative lahko date za primerjavo v Sloveniji in kakšne

okoljske posledice imajo?

184. Za Hannigana je paradoksalno, da je tudi znanost sama pogosto tarča okoljskih

zahtev. Značilen primer tega je aktualna debata o genetskem inženiringu in

njegovih potencialno škodljivih učinkih na okolje. V primerih, kot je ta, postavljalci

zahtev eksplicitno zavračajo tehnično racionalnost znanosti v korist alternativne

kulturne racionalnosti, ki poziva k 'ljudski modrosti, enakorodnim skupinam in

tradicijam (Krimsky in Plough). Znanost je postavljena na sramotilni steber, ker

prihaja v navzkrižje z naravnim redom, namesto da bi lahko bila deležna pohvale,

da je zastavila svojo avtoriteto za takšno zahtevo. Navedite slovenske primere,

akterje in področja, ko je znanost postala tarča okoljskih zahtev. Kakšne okoljske

posledice je to imelo?

185. Hannigan opozarja, da je običajno predstavljeni profil znanosti videti tako, kot da

znanstvena odkritja odslikavajo fizično realnost naravnega sveta na relativno

direkten način. S te perspektive se zdi znanost kot iskanje resnice, pri kateri je cilj,

da priskrbi jasno odslikavo narave, kolikor je sploh mogoče neodvisno od kakršnih

koli družbenih ali subjektivnih vplivov, ki bi lahko popačili 'dejstva'. Kako je ta imidž

znanosti uporabljen v okoljskih sporih in kako ga uporabljajo 'interesne skupine'?

Kakšna je v tem pogledu funkcija matematičnega dokazovanja?

186. Hannigan povdarja, da je celota znanstvenega spoznanja zelo odvisna od

procesa postavljanja zahtev. V tem pogledu je Aronson identificirla dva tipa zahtev

znanja pri znanstvenikih: kognitivne zahteve in interpretativne zahteve. Pojasnite

razliko med enimi in drugimi in njihovo funkcijo v okoljskih razpravah.

187. Kognitivne zahteve ciljajo na spremembo eksperimentalnih opažanj, hipotez in

teorij v javno priznano faktično vedenje. Blakeslee opisuje ta konverzacijski

proces kot proces, v katerem morajo znanstveniki poznavalsko podpreti nove

zahteve ob tem, ko jih istočasno vključijo v vzpostavljeno raziskovalno tradicijo.

Kot primer tega procesa navaja proces kognitivnega postavljanja zahtev v fizikalni

reviji Physical Review Letters, v kateri so pisma sodelavcev, ki so napovedovali

inovacije, navsezadnje postala podobna novinarskim poročilom o znanstvenih

odkritjih, dopolnjenih z naborom retoričnih strategij. Katere okoljske zahteve v

Sloveniji bi po vašem mnenju bile potrebne takšne podpore kognitivnih spoznanj?

188. Interpretativne zahteve so namenjene vzpostavitvi širših implikacij raziskovalnih

odkritij za nespecializirano publiko. Interpretativne zahteve implicitno vprašujejo

laično javnost, dacertificira družbeno koristnost raziskav, in vsebina zahteve

posreduje razlog, zaradi katerega javnost to stori. Npr. glede globalnega

segrevanja je kognitivna zahteva v tem, da izpuhi avtomobilov, elektrarn in tovarn

ustvarjajo učinek tople grede, ki bo znatno dvignil temperature približno v

naslednjih petinsedemdesetih letih. Interpretativna zahteva tukaj je, da je ta trend

ogrevanja potencialno nevaren, ker bo poleg drugega povzročil upostošenje

znotraj obstoječe geografije Zemlje in potopil nekatera nizko ležeča področja kot

je Nizozemska in New Orleans ter prinesel sušo plodnim kmetijskim območjem

kot je ameriški srednji zahod.

Kaj so interpretativne zahteve najbolj izstopajočih slovenskih okoljskih problemov?

189. Hannigan pravi, da znanstveniki ne postavljajo samo zahtev znanja, prav tako

rutinsko konstruirajo 'zahteve ignorance'. To pomeni, da raziskovalci osvetljujejo

'praznine' v razpoložljivem znanstvenem vedenju zato, da omogočijo nadaljne

financiranje raziskovanja, ali da obratno upočasnijo nadaljno zakonodajno akcijo

na osnovi še ne dovolj trdnih podatkov, ki bi opravičevali regulacijo ali zakonodajno

aktivnost. Ali vidite poleg the finančnih razlogov še druge finančne razloge, ki

spodbujajo konstruiranje 'zahtev ignorance'? (Interesi starih industrij, družbenih

skupin) Navedite primere

190. Aronson izpostavi tri tipe interpretativnih zahtev, ki jih postavljajo znanstveniki:

tehnične, kulturne in v zvezi s socialnimi problemi. Pojasnite razlike med njimi.

191. Postavljanje tehnično interpretativnih zahtev se pojavlja v situacijah, ko

raziskovalci delujejo kot svetovalci industriji in vladi. To pogosto vključuje

ocenjevanje tveganj, ki jih predstavljajo kontraverzne tehnologije (jedrska energija,

genetski inženiring), sumljivi toksični polutanti (dioksin, mercury) in globalna

tveganja (tanjšanje ozona, globalno segrevanje). Medtem ko so v teoriji

znanstveni svetovalci omejeni na ozko vlogo tehničnega ocenjevanja, v realnosti

vključujejo svoje lastne politične ambicije in znanstvene zahteve v svoje lastne

interpretacije in priporočila. Ali lahko to rečemo tudi za slovenske raziskovalce. Če

da, kje lahko to opazimo, če ne, zakaj ne?

192. Salter (1988) uporablja izraz 'pooblaščena znanost', da opiše znanost, ki jo

uporabijo, da formulira javno politiko in študije, ki jih naročijo vladni uradniki in

zakonodajalci kot pomoč svojemu odločanju. Kljub uradnemu videzu nevtralnosti,

ki ga posredujejo znanstvene ekspertize, člani ekspertnih skupin nenehno

postavljajo moralne in politične zahteve in odločitve. Te odločitve odražajo hkrati

politične nazore kot tudi znanstvene norme. Znanstveni svetovalni odbor za

varnost pri pesticidih, se mora hkrati zavedati, da bi prepoved določenih kemičnih

sestavin negativno vplivala na industrijo s prometom 500 mio $, medtem ko bo

priporočilo za njihovo rabo lahko imelo resne zdravstvene posledice, ki bodo

postale očitne šele deset let pozneje. Zavedanje odbora glede tega, ugotavlja

Salter, vpliva na njegova priporočila prav toliko kot tehnični podatki, in tako

prežema njihove aktivnosti z močnim interpretativnim priokusom. Navedite nekaj

'pooblaščenih znanosti' v Sloveniji in izpostavite, kakšen interpretativni priokus

imajo njihova priporočila.

193. Hannigan povdarja, da si kulturne interpretativne zahteve prizadevajo za

ideološko podporo tako povečanju izdatkov za znanstveno raziskovanje kot tudi

za avtonomijo znanosti. Mediji, s katerimi te zahteve predstavljajo, so javni govori,

članki v popularnih znanstvenih revijah (New Scientist, Scientific American) in na

nasprotni strani uredniške strani vplivnih časopisov (New York Times, Washington

Post, The Times (London)), pričanja pred parlamentarnimi preiskovalnimi odbori in

vladno-industrijskimi odbori in forumi. V nekaterih primerih podelitev

mednarodnega znanstvenega priznanja omogoči raziskovalcu/ki platformo, s

katere lahko pritegne pozornost glede širših družbenih in političnih zadev. Lahko

navedete takšne primere v Sloveniji?

194. Interpretativne zahteve socialnega problema izpostavljajo obstoj nekega

socialnega problema, ki ga je določeno znanstveno področje izrecno

usposobljeno rešiti. Navedite socialne probleme in znanstvena področja, ki so jih

izrecno usposobljena rešiti ter vice versa znanstvena področja, ki so izrecno

usposobljena za reševanje določenih socialnih problemov. Pojasnite, zakaj ti

socialni problemi niso rešeni, še posebej če so povezani z ekološkimi problemi.

195. Aronson je identificiral tri pogoje, pod katerimi znanstveniki zelo verjetno postavijo

interpretativne zahteve glede eksistence nekega socialnega problema: a) kadar

nova disciplina nima opore v akademskem svetu in se mora zato obrniti na

zunanjo klientelo, da pride do finančnih sredstev in politične podpore za svoje

delovanje; to naj bi po Rycroftu do določene stopnje veljalo za okoljsko znanost, ki

so jo rutinsko kritizirali mnogi mainstreamski znanstveniki, da izvaja raziskovanje,

ki je defenzivno ali nizke kvalitete;

b) drugi pogoj je, kadar podjetni znanstveniki, ki so vselej na preži za novimi možnimi

raziskovalnimi finančnimi sredstvi, poskušajo pokazati, da njihovo obstoječe delo

prispeva k rešitvi nekega prepoznanega družbenega problema ali da bo uspešno

rešilo prej neprepoznan problem; to je bilo značilno za raziskovanje raka v

sedemdesetih in AIDS-a v osemdesetih letih;

c) tretji pogoj, pod katerim se bo postavljanje zahteve glede socialnega problema

verjetno pojavilo, je, kadar se znanstveniki soočijo z socialnimi gibanji, ki si

prizadevajo, da bi omejila njihovo raziskovanje. V takšni situaciji so znanstveniki

prisiljeni, da sestavijo in promovirajo svoj lastni niz interpretativnih zahtev, da bi

ali upravičili, zakaj problem obstaja in bi se njegovo raziskovanje moralo

nadaljevati, ali zakaj njihovega raziskovanja ne bi smeli razumeti kot del

problema. Kako vidite v Sloveniji razmerje med znanostjo in njenimi

interpretativnimi zahtevami glede socialnih problemov v povezavi z okoljem?

196. Hannigan pravi, da kar prav posebej odpira vrata ustvarjanju in spodbijanju

okoljskih problemov, je nezmožnost, da bi dala absoluten dokaz, - nedvoumen

dokaz varnosti. Namesto tega so zanstveniki omejeni na podajanje ocen

verjetnosti, ki pogosto variirajo ena od druge. To pomanjkanje gotovosti omogoča

postavljalcem zahtev tako znotraj kot zunaj znanosti, da trdijo, da je situacija

alarmantna, in da je tveganje preveliko in da bi družba glede tega morala nekaj

storiti. Navedite okoljski problem in za kakšno alarmantno situacijo gre pri njem.

Ali zadeva alarmantnost samo bistvo znanstvenega odkritja oz. na njem

temelječe tehnične inovacije ali zgolj za kolateralno škodo ob posamezni tehnični

inovaciji? Kaj je kolateralna škoda pri posameznih okoljskih problemih?

197. Poleg tega se mainstream znanost in zeleni aktivisti v osnovi razlikujejo glede

tega, kdaj je potrebna človeška intervencija za zaščito okolja. Izberite določen

okoljski problem in navedite oba različna trenutka glede tega problema, ko meni

mainstream znanost in ko zeleni aktivisti, da je potrebna intervencija!

198. Brian Wynne in Sue Mayer zatrjujeta, da bi morala biti odločitev, ali sprožiti uradno

akcijo zaradi okoljskega tveganja, regulirana po previdnostnem načelu. Po njem

velja, da če obstaja razlog, da sumimo, da kakšna snov ali postopek ogroža

okolje, potem je treba ukrepati, tudi če dokaz o tem ni trden kot železo. Načelo za

tem pogledom je, da bo prepozno za učinkovit odgovor, če čakamo na končne

znanstvene zaključke leta in leta. Kjer je ogroženo okolje, trdita, tam ni 'jasne meje

med znanostjo in politiko'. Pojasnite, kaj bi pomenila pri različnih okoljskih

problemih striktna uveljavitev previdnostnega načela in kaj bi pomenilo, če bi

previdnostnega načela nikoli ne uporabili?

199. Blowers (1993) je ugotovil, da je znanstveni dokaz problematičen kot osnova za

odločitve okoljske politike v petih pogledih. Prvič, obstaja problem vzroka in

posledice, o katerem smo že govorili; to povzroča, da je težko opredeliti

odgovornost za eksternalije /eksterne stroške/, ki so posledica polutivnih

aktivnosti. Drugič, obstaja problem napovedovanja učinkov; na primer negotovost

o incidenci, distribuciji, časovni razporeditvi in učinkih globalnega ogrevanja.

Tretjič, negotovost o posledicah sedanjih akcij in tveganjih za bodoče generacije

lahko vodi do paralize politike ali do tendence, da pocenimo bodoča tveganja

sedanjih akcij. Četrtič, pogosto pomanjkanje ali pičlost okoljskih podatkov ne

otežuje samo podajanja zdravih znanstvenih sodb, temveč tudi odpira vrata

manipulaciji v korist zaupanih interesov, ki zagotavljajo, da so okoljevarstveniki

pretiravali z nevarnostjo. Končno, krhke interpretacije okoljske znanosti zlahka

lahko nasedejo na plitvinah politike, kjer dominirajo konflikti med interesi. To se

zlahka zgodi tam, kjer eden agira na podlagi širokih spekulatitvnih idej, kakršna je

hipoteza Gaia, in ne na ožjih, bolj empirično usmerjenih povezavah. Izberite

okoljski problem in ga osvetlite z obeh nasprotnih vidikov, ki so tu eksplicirani.

200. Redko se ekološki problem pojavi čez noč, ne da bi imel za seboj določeno

zgodovino znanstvenih opažanj in debat. Kaj prižene do tega, da dolgotrajen

okoljski problem dobi dimenzije aktualne znanstvene zahteve kritičnih dimenzij?

Kako nastane 'kriza' posameznega ekološkega problema? Kakšen vpliv imajo

nove metodologije, raziskovalni instrumenti ali zbirke podatkov, ki omogočijo

znanstvenikom, da pridejo do sklepov, ki prej niso bili mogoči?

201. Kowalok je opozoril, da je ves proces identifikacije in karakterizacije okoljskih

groženj zelo odvisen od mreže mednarodnih znanstvenih konferenc in

sodelovanja. To ne dopušča samo raziskovalcem, da se spoznajo z novimi

metodološkimi tehnikami, ali da najdejo pogrešane dele svojega lastnega puzzla,

temveč jim tudi omogoča, da si zgradijo zaupanje, da niso sami, kar je posebno

pomembna moralna spodbuda, kadar se teorija zdi radikalno nova in

kontraverzna. Kako po vašem mnenju mednarodno sodelovanje vpliva na

samozaupanje in delovanje znanstvenikov in okoljevarstvenikov v Sloveniji.

Navedite primere in jih obrazložite.

202. Prehod od kognitivne k interpretativni znanstveni okoljski zahtevi je primerljiv z

'javno razgrnitvijo' v kateri naivno dekle javno predstavi svojo identiteto. Na

določeni točki se cirkuliranje informacij znotraj v bistvu zaprte znanstvene zanke

prekine in urgentnost in dramatičnost problema posredujejo zunanjemu svetu.

Ena od običajnih poti, kako se to zgodi, je sklic javnega foruma, na katerem

mešanica znanstvenikov, okoljevarstvenikov in javnih uradnikov skupaj

razpravljajo različnih dimenzijah problema v polnem siju medijskih luči. Alternativa

temu je lahko zahteva, ki je predstavljena pred kongresnim ali parlamentarnim

preiskovalnim odborom, kjer je medijska pozornost običajno zagotovljena.

V drugih primerih pa je ta proces lahko skrajšan, ko se raziskovalci obrnejo

direktno na javne medije.

Kako učinkovit je kateri od teh kanalov, je odvisno od številnih faktorjev. Če glede

okoljskega problema ni konsenza med znanstveniki samimi in obstaja vreščeče

nasprotovanje industrije, lahko bolj individualni nastop najbolje učinkuje.

Prikažite predstavljanje znanstvenih 'javnih razgrnitev' na nekaterih okoljskih

problemih v Sloveniji.

203. Da lahko določena znanstvena okoljska zadeva postane zakonska regulativa, jo je

treba prevesti v nekaj, kar je 'oprijemljivo'. Posledica tega je, da se na stopnji

formuliranja zakonske regulative prispevek naravoslovcev običajno zmanjša,

medtem ko se vloga družbenoekonomskih in tehničnih ekspertov poveča.

Liberatore (1992) je na primer ugotovil, da so naravoslovne znanosti še vedno

igrale pomembno vlogo v mednarodnih razpravah o globalnem segrevanju v

zgodnjih devetsedetih letih, je bil prispevek ekonomistov, političnih analitikov in

ekspertov v energetskih tehnologijah, tisti, ki je bil ključen za oblikovanje reakcije

Evropske skupnosti na problem. Kakšen vpliv igrajo posamezne znanosti pri

določanju zakonske regulative v Sloveniji na ekološke probleme v različnih fazah

njihovega reševanja?

204. Odnos med znanostjo in političnim odločanjem so politologi najbolje definirali z

uporabo dveh pojmov: epistemske skupnosti in 'okna politike'. Kaj za reševanje

okoljskih problemov pomenita ta dva pojma?

205. Haas opisuje prispevek 'epistemskih skupnosti' kot odločilen za vzpostavitev

sporazumov o mednarodnem sodelovanju v okoljskih zadevah.

Epistemske skupnosti so 'mednarodno organizirane mreže na znanju utemeljenih

skupnosti'; to pomeni, mednarodno povezane skupine specialistov, ki ponujajo

tehnično svetovanje političnim odločevalcem.

Kar jim daje ključno vlogo v procesu, ki je običajno zaprt za nepolitike, je negotova

narava okoljskih problemov. Politični voditelji so lahko visoko usposobljeni v

pogajanjih o trgovinskih sporazumih, vendar se čutijo zelo nebogljene v ravnanju z

pogoji, ki ogrožajo planet z atmosferskimi nestabilnostmi ali kemičnimi

preobremenitvami. V takih pogojih je informacija visoko cenjena kot strateški vir, in

od politikov, da bi zmanjšali takšno negotovost, 'pričakujemo, da se bodo ozrli za

posamezniki, ki so sposobni zagotoviti avtoritativen nasvet, na katerega bo lahko

letela kritika, če bo ta politika neuspešna ali kot na ukrep za odpravo

pomanjkljivosti, da bi potešili javne zahteve po akciji' (Haas 1992: 42).

Kako vidite delovanje epistemskih skupnosti pri reševanju okoljskih problemov v

Sloveniji?

206. Kingdon je priredil model organizacijske izbire, ki so ga razvili James March in

njegovi kolegi, ki predlaga stek treh glavnih tokov procesa v vzpostavitev

vladnega dnevnega reda: 1. prepoznanje problema, 2. oblikovanje in prečiščenje

predloga politike, in 3. politike. Ti trije tokovi običajno tečejo in delujejo daleč

neodvisno eden od drugega. Vendar pa se lahko v kritičnih časih ti trije tokovi

združijo oz. 'sparijo'. Kingdon to opisuje kot odprtje 'okna politike' in pripisuje

glavno odgovornost za to akcijo 'podjetnikom politike' znotraj političnega sistema.

Posamezni podjetniki ne odprejo tega okna, izkoristijo pa ga, ko se ob priliki

pojavi. V časih ključne krize postanejo rešitve splošno sprejemljive glede na

probleme in oboji za naklonjene politične sile.

Kdaj je prišlo v Sloveniji do kriznih trenutkov, ko so se vsi trije tokovi združili in

lahko govorimo o 'oknu politike' za okoljske in socialne probleme?

207. Susskind govori o petih primarnih vlogah, ki jih igrajo znanstveni svetovalci v

procesu sprejemanja okoljske politike: izvidniki trenda, oblikovalci politike,

preverjevalci politike, komunikatorji znanosti in analitiki uporabne politike. Opišite

vsako od teh vlog in najdite primere v Sloveniji.

208. Eno od pomembnih področij, na katerem okoljska znanost stopa v razmerje z

politiko, je regulacijski /zakonodajni/ proces (sprejemanja predpisov).

'Regulacijska znanost', o kateri govorimo tukaj, se razlikuje od konvencionalne

raziskovalne znanosti v celi vrsti zadev (Jasnoff 1990). Prvič, izvaja se na robu

obstoječega znanja, kjer so lahko fiksna navodila za vrednotenje pogosto

neveljavna. Drugič, pogosto vključuje višjo stopnjo 'sinteze znanja', kot to velja za

raziskovalno znanost, ki daje večji povdarek originalnosti odkritij. Tretjič, na

znanosti utemeljeni predpisi zahtevajo znatno dozo 'predvidljivosti', še posebej v

odnosu do oblikovanja tveganja. Kaj je torej 'regulacijska znanost'?