Vodstva pričakujejo, da v informatiki ...jih zadnjih raziskav ugotovi - lo, da bodo imeli do leta 2017 direktorji trženja na voljo več sredstev za nakup IT-opre-me kot direktorji

Četrtek, 19, junija 2014, št. 118 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Četrtek, 19, junija 2014, št. 118 www.finance.si

IKT-informator

" Kako ste zadovoljni z delovanjem od-delka in njegovim položajem v podjetju?Z delovanjem oddelka in njegovim polo-žajem v podjetju sem zadovoljen. Vloga in pomen informatike je v podjetju RC IKT in tudi celotni skupini podjetij Iskratel moč-no prepoznavna, saj poleg interne infor-macijske podpore sodelujemo tudi pri ne-katerih projektih na trgu, svoje informacij-ske storitve tudi samostojno tržimo in pri tem ustvarjamo prihodke. Tako informa-tika ni več samo interni strošek podjetja, ampak mu omogoča konkurenčno pred-nost na trgu.

" Kako ocenjujete položaj informatike in informatikov pri nas v tem kriznem obdobju?Za informatike je to krizno obdobje izje-mno zahtevno, saj vodstva podjetij zah-tevajo in pričakujejo, da v informatiki naredimo čedalje več z nižjimi stroški in manj viri. Uporabniki prav tako postaja-jo čedalje bolj zahtevni in gledajo na IT-storitve s porabniškega stališča – dostop do informacijskih storitev mora biti omo-gočen kadarkoli, in to s poljubne lokaci-je in naprave. Storitve v oblaku, ki so po-navadi cenovno zelo ugodne in enostav-no dostopne po načelu samopostrežbe, povzročajo velik pritisk na stroške in s

Nagrado CIO leta 2014 so 28. maja na Brdu pri Kranju podelili Antonu Kav-čiču, vodji informacijsko-komunika-cijskega centra (IKC) v podjetju RC IKT. Z njim smo se pogovarjali o nag-radi in njegovem delu ter informati-ki v RC IKT.

" Kako doživljate nagrado CIO leta 2014?Nagrada CIO leta mi pomeni veliko pri-znanje in potrditev dobrega dela ter je se-veda velika spodbuda in dobra popotnica za nadaljnje delo. Nagrado sem sicer pre-jel kot posameznik, zasluge zanjo pa ima celoten tim oziroma vsi moji sodelavci v informatiki.

" Kako na nagrado gledajo v vašem cen-tru in v podjetju?Nagrado so tako moji sodelavci kot tudi drugi zaposleni v podjetju sprejeli z veli-kim navdušenjem. Za sodelavce v infor-matiki je nagrada v nekem smislu tudi priznanje za njihovo delo. Novica o pre-jemu nagrade CIO leta 2014 je bila obja-vljena v vseh internih komunikacijskih medijih ter na družabnih omrežjih sku-pine podjetij Iskratel, katere član je pod-jetje RC IKT.

" Ali se bo po nagradi CIO leta pri va-šem delu kaj spremenilo?Zaradi hitrih sprememb in razmer na trgu se delo, način vodenja in odloča-

Informatika v RC IKT ni več samo interni strošek, ampak podjetju omogoča konkurenčno prednost na trgu.

" Anton Kavčič, direktor IT- sektorja v podjetju RC IKT

tem na število zaposlenih v informatiki, pa tudi na samo odzivnost in prilagodlji-vost informacijskih oddelkov. Izboljšave in optimizacije procesov in orodij, inova-cije in eksperimentiranje, ustrezno pos-tavljanje prioritet, vlaganje v znanje, ši-ritev kompetenc ter uvajanje sprememb ob hkratnem zagotavljanju nemotene-ga operativnega delovanja IT-storitev in stalni optimizaciji stroškov tako postaja-jo stalnica v informatiki.

" Kakšni so načrti v IKC do konca leta in naprej?Do konca leta bomo uresničili projekt Pris v SAP, ki je alternativa klasičnim sis-temom MES za upravljanje proizvodnje. Namen projekta je vzpostavitev meha-nizma nadzora učinkovitosti in pregle-dnosti proizvodnih procesov v smislu prepoznavanja in odpravljanja izgubnih časov, izboljšanja mikronačrtovanja ter zagotovitve materialne sledljivosti. Le-tos bomo vpeljali še orodji IBM Rational RRC in RQM, ki nam prinašata integrira-no rešitev za upravljanje in usklajevanje zahtev ter upravljanje kakovosti in testi-ranj, omogočata nam definicijo in pripra-vo ter izvajanje testnih vzorcev, ki se ve-žejo na posamezne zahteve, avtomatiza-cijo testiranj ter uporabo Q-metrik. Letos in v prvi polovici prihodnjega leta bomo končali tudi drugo fazo projekta Sales Toolkit, pri čemer je glavni poudarek na razvoju dodatnih funkcionalnosti nove-ga WEB-konfiguratorja ter podpori kon-solidiranemu poročanju vseh prodajnih aktivnosti (pipeline performance). Novi WEB-konfigurator, ki bo integriran s sis-temom SAP CRM, bo prodajalcem omo-gočil, da bodo lahko sestavili informa-tivne ponudbe znotraj enega sistema. Vzpostavila se bo tudi centralna baza ce-nikov, pri čemer bomo močno zmanjšali njihovo število. Hkrati pripravljamo sre-dnjeročno strategijo RC IKT, ki je zelo tr-žno usmerjena in naravnana. V prihod-nji letih nas čaka veliko dela pri uveljavi-tvi in širitvi lastne blagovne znamke Ik-tX, pod katero tržimo vse naše informa-cijske storitve.

I N T E RVJ U

Anton Kavčič, direktor sektorja IKC v podjetju RC IKT, dobitnik nagrade CIO leta 2014

Projekti, ki so prinesli nagrado CIO leta

" Strokovni odbor je nagrado CIO leta Antonu Kavčiču podelil predvsem za razvoj aplikacije za obvladovanje teh-noloških postopkov v SAP, projekt vpe-ljave orodja IBM Rational Focalpo-int ter končano prvo fazo projekta Sa-les Toolkit. Kot je povedal Kavčič, lah-ko z obvladovanjem tehnoloških po-stopkov v okolju SAP izvajajo in sprem-ljajo proizvodne tehnološke postopke na delovno operacijo natančno, hkra-ti pa so tudi uredili vso tehnološko do-kumentacijo v sistemu SAP DMS. Apli-kacija omogoča nadaljnji razvoj proce-sov terminiranja proizvodnje, izraču-nov potrebnih zmogljivosti (strojev, lju-di) ter dodatno analitiko.

" Pri vpeljavi orodja IBM Rational Fo-calpoint je bil glavni cilj boljše obvla-dovanje produktnega portfelja (vode-nje mejnikov, prioritizacija, tveganja, spremljanje stroškov, različna poroči-la), s čimer dosežejo večjo učinkovi-tost ter produktivnost z nižjimi stroški, hkrati pa povečajo odzivnost na zahte-ve trga, pri čemer ohranjajo zahtevano kakovost izdelkov.

" V prvi fazi projekta Sales Toolkit so bili glavni cilji povečati uporabnost sis-tema CRM v prodaji in marketingu, iz-delava novega WEB-konfiguratorja, boljša informacijska podpora celotne-mu procesu priprave ponudbe ter iz-boljšanje različnih pregledov in poro-čil. S tem lahko prodajalci samostoj-no dostopajo do vseh pomembnih po-slovnih informacij, ki so povezane z njihovimi kupci (prodajni načrti, na-povedi, ponudbe in naročila, terjatve), omogočeni so P/L-analiza posla, bolj-še obvladovanje in priprava komplek-snih ponudb ter učinkovitejši nadzor nad tveganji, vezanimi na poslovne priložnosti. Z novo funkcionalnostjo lahko veliko bolje obvladujejo celotni prodajni cikel projektov v skupini pod-jetij Iskratel.

P red kratkim smo na Brdu pri Kranju slovesno pode-lili že osmo priznanje CIO leta, tokrat Antonu Kavči-ču, direktorju informacijsko-komunikacijskega sek-torja v kranjskem podjetju RC IKT. Po splošni oceni je bila to najbolje izpeljana in obiskana prireditev CIO leta doslej, k čemur je pripomoglo tudi rekordno število sponzor-jev. Znova se je kot najprimernejši potrdil koncept prireditve s tremi predavanji in okroglo mizo v konferenčnem delu ter z uvodnimi nagovori in podelitvijo nagrade s spremljajočim kulturnim programom in dobrodelnostjo v svečanem delu. Seveda je to podoba podelitve nagrade CIO leta, ki jo vsi lah-ko vidimo, v ozadju pa ostajajo manj vidne težave, s katerimi se zadnja leta pri pripravah srečamo člani odbora in organi-zatorji: skromna vloga informatikov, predvsem v poslovnem smislu in zlasti pri odločanju, upad vlaganj in projektov, zadr-žanost podjetij in drugih pri predlaganju vodij informatike za nagrado, majhno število nominirancev …

Sam postopek ocenjevanja je ne glede na te »zunanje« oko-liščine dobro zasnovan in zagotavlja kakovostno izbiranje. Kljub temu bi v prihodnje tudi sam strokovni odbor moral še dejavneje vplivati na postopek iskanja in nominiranja kan-didatov za nagrado. Morda bi bilo dobro upoštevati dosežke ne samo v prejšnjem letu, temveč tudi kumulativno za daljše obdobje. Seveda bi k uspehu in ugledu nagrade največ pripo-moglo, če bi bil položaj informatikov v podjetjih in v družbi čim bolj podoben položaju, ki ga imajo ti ljudje v bolj razvitih državah. To pa zahteva globlje spremembe na državni ravni, vključno z razvojno politiko in politiko nasploh. V Nemčiji in ZDA je na primer informatikov razmeroma več, bolje so pla-čani, imajo večji vpliv na odločanje, imajo tudi svoje organiza-cije, glasila in priznanja.

O položaju informatikov govori tudi dejstvo, da se pri nas že peto leto zapored trg storitev IT krči. To v svoji zadnji študiji na to temo poroča slovenska podružnica IDC. S tako vzne-mirljivimi poročili se verjetno ne bomo več obremenjevali, saj IDC, ki je pri nas edini pripravljal takšne analize, pravkar zapira svojo slovensko pisarno.

»Domači IT-kadri imajo ponavadi visoka znanja in sposobnos-ti, so zelo zanesljivi pri svojem delu in usmerjeni na doseganje ciljev. Tu so povsem primerljivi s tujimi IT-strokovnjaki,« se je na našo prošnjo za kratko primerjavo domačih in tujih IT-kad-rov odzval novi dobitnik nagrade CIO leta Anton Kavčič. Meni, da je »nekatera posebna IT-znanja težko dobiti v Sloveniji, in-formatiki pa imajo zaradi krize in recesije ter manjših vlaganj v IT v zadnjih letih pogosto manj operativnih izkušenj na velikih in zahtevnih projektih kot tuji IT-strokovnjaki«.

»V desetletju, odkar organiziramo CIO leta, se položaj CIO ni pomembno izboljšal, saj so pri odločanju še vedno potisnjeni na rob,« pa meni Gregor Jemec, direktor podjetja Housing, ki je nagrado CIO leta začelo podeljevati in ki skrbi za njen razvoj. Veliko razlogov za to Jemec vidi na strani samih infor-matikov, veliko pa tudi v gospodarstvu, ker »okolje, kjer ni visoke dodane vrednosti in inovacij, niti ne potrebuje visoke tehnologije toliko kot v razvitejših gospodarstvih. Naša vloga je, da s promocijo panoge to vsaj deloma popravljamo.«

CIO na obrobju

Mobilni CRMza povečanje konkurenčnosti in učinkovitejšo prodajo v vašem podjetju.

Avtenta, napredne poslovne rešitve, d.o.o., Stegne 19, 1000 Ljubljanat. 01 58 36 800, f. 01 58 36 801.

Član Skupine Telekom Slovenije.

www.avtenta.si

Bodite tudi vi

VEDNOpripravljeni.

UvodnikEsad Jakupović

[email protected]

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: [email protected] Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: [email protected] Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT-informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Vloga direktorja informatike se spreminja, tokrat zaresOgroženi zaradi računal-niških oblakov in ponu-dnikov storitev direktor-ji informatike iščejo raz-loge, kako upravičiti svoj obstoj. Priložnosti se jim ponujajo v obliki popol-ne prenove oddelkov IT, ki bi delovali kot ključni vmesni člen med poslov-nimi znanji in tehnologi-jo. Na kratko: IT-oddelek prihodnosti mora pos-tati nekakšen ponudnik poslovnih rešitev, osvo-bojen bremena vzdrže-

vanja starih tehnologij ter usmerjen v dobavo in uvajanje tehnologij, ki de-lajo poslovanje bolj prila-godljivo. Tako teorija, kaj pa praksa?

Direktorji informatike se vsak dan bolj zavedajo grož-nje s tako imenovane senč-ne strani IT. Gre za tehno-logije, ki jih v podjetja pri-našajo drugi oddelki brez vednosti ali odobritve od-delka IT. In to niso le tako priljubljeni telefoni in tabli-

ce, temveč se je »epidemi-ja« hitro razširila še na po-slovno programsko in stroj-no opremo.

Tržniki z več denarja za IT kot informatikiTako ravnanje drugih oddel-kov in zaposlenih je za infor-matike nesprejemljivo. Ne le da v njihovo delo vnaša ne-red, močno heterogena oko-lja so tudi prava nočna mora za vzdrževanje in zagotavlja-nje varnosti. Posledično se tudi proračun za IT porablja

manj učinkovito. In ko smo že pri sredstvih – analitsko podjetje Gartner je v eni svo-jih zadnjih raziskav ugotovi-lo, da bodo imeli do leta 2017 direktorji trženja na voljo več sredstev za nakup IT-opre-me kot direktorji informati-ke. To pa zadnje močno ske-li in skrbi. Oddelek trženja je navadno tudi tisti, ki uporab-lja celo vrsto sodobnih IT-re-šitev, od sistemov in orodij za upravljanje odnosov s stran-kami, analitiko do najrazlič-nejših podatkovnih skladišč.

Rešitev v analizi poslovnih rešitevJe to slabo? Je in ni. Konzume-rizacija je povzročila, da so IT -rešitve bolj dostopne in da zna z njimi delati vse več tehnično pismenih zaposlenih, ne zgolj specialisti, zaposleni v oddel-ku IT. Tem preostane neugo-dno reševanje težav in zaple-tov. Da je vse skupaj privedlo do takšnega položaja v podje-tjih, so seveda krivi tudi direk-torji informatike sami. Če bi se hitreje odzivali na tehnološke želje in potrebe drugih oddel-

kov, verjetno upora preosta-lih zaposlenih sploh ne bi bi-lo. Zdaj pa so v nezavidljivem položaju – če IT-rešitve uprav-ljajo drugi oddelki skoraj v ce-loti samostojno, zakaj podje-tje sploh še potrebuje oddelek informatike? Lep in za zdaj še učinkovit izgovor je, da se bo-do informatiki posvetili razvo-ju novih rešitev. Toda, ali so res dovolj podkovani, da v svetu, kjer smo obkroženi s tisoči po-slovnih aplikacij, res lahko raz-vijejo kaj drugačnega, kar bo za podjetje cenovno upravičlji-

vo? Boljši recept se zdi, da bi se posvetili analizi poslovnih re-šitev, ki so primerne za posa-mezne oddelke v podjetju ter njihovo kar najboljšo integra-cijo in prilagoditev posebnos-tim delovanja podjetja. To bi vsekakor povečalo učinkovi-tost dela v podjetju in zadovo-ljilo lastnike kapitala.

Direktor informatike vse bolj direktor inovativnosti»Najbrž ni dvoma, da je dan-danes v podjetjih najbolj za-nesljiva pot za zagotavljanje

visoke dodane vrednosti ino-vativna uporaba tehnologi-je. Njen prvi glasnik in zago-vornik je gotovo direktor in-formatike, kar pove dovolj o odgovornosti, ki jo prevza-me za razvoj podjetja. CIO ta-ko postaja čedalje bolj Chief Innovation Officer, skratka oseba, odgovorna za inovaci-je. Od posameznika pa je od-visno, kako svojo vlogo razvi-je in nadgradi,« pravi Klemen Štular, direktor podjetja NIL.

Analitsko podjetje Gartner je že pred leti objavilo razi-

skavo, ki je ugotovila, da prav uspešni direktorji informa-tike vse pogosteje postaja-jo najbolj zaželeni direktor-ji družb. »Verjetno predvsem tisti, ki že za časa vodenja in-formatike razumejo svojo vlo-go pri razvoju poslovanja,« me-ni Štular.

CIO mora predlagati spremembe v poslovanjuV digitalnem svetu so podatki novo zlato, njihova napredna obdelava in uporaba (z različ-nimi aplikacijami) pa lahko

ustvarita precejšnje konku-renčne prednosti. Direktor-ji informatike morajo to dej-stvo prenesti k drugim odlo-čevalcem (direktorjem) in jim predlagati spremembe v po-slovanju, ki bodo vodile k bolj prilagodljivim in drznim pod-jetjem. Samo skrb za cenov-no učinkovito delovanje in-frastrukture, ki so se ji infor-matiki posvečali v zadnjih le-tih, bo premalo, saj jih bodo na račun ekonomij obsega iz enačbe prej ali slej izrinili ve-liki ponudniki storitev.

nja ter tudi prioritete vodij informa-tike spreminjajo. Danes delamo, od-ločamo in vodimo drugače, kot smo pred nekaj leti, in čez nekaj let bomo spet vodili in delali drugače, kot de-lamo danes. Stalne spremembe tako postajajo stalnica v informatiki. Mo-je delo ter način vodenja in odloča-nja se bosta zanesljivo spreminjala in spremenila, vendar ne zaradi nagra-de CIO leta, ampak zaradi razmer in sprememb na trgu in v okolju.

" Kako ocenjujete vlogo in pomen nagrade CIO leta v slovenski infor-matiki?Nagrada CIO leta po mojem mnenju v slovenski informatiki dobiva vse večji pomen. To ne nazadnje potr-jujeta tudi velika medijska odmev-nost in velika udeležba na dogodku.

" Posvetiva se zdaj še vašemu cen-tru. Koliko informatikov je zapo-slenih v njem in s čim se ukvar-jajo?V RC IKT imamo v sektorju informati-ke 20 zaposlenih, ki so logično organi-zirani v tri skupine. Prva skupina skrbi za celostno podporo na IT-infrastruk-turi, druga za podporo ter razvoj apli-kacij na SAP ERP/CRM, tretja pa pokri-va področje podpore in razvoja drugih aplikativnih poslovnih rešitev v skupi-ni podjetij Iskratel.

Vodstva pričakujejo, da v informatiki naredimo čedalje več z manj stroški in viri

Naslednji IKT informator bo izšel 10. julija 2014.

www.finance.si Četrtek, 19, junija 2014, št. 118

www.finance.si Četrtek, 19, junija 2014, št. 11822 oglasna priloga iKT informaTor 23

V podjetju Agito (www.agi-to.si) so razvili orodje, ki vodstvu omogoča, da ka-kovostneje načrtujejo in izpeljejo projekte, zmanj-šajo njihovo tveganje ter skrajšajo in pocenijo njiho-vo izvedbo.

V podjetjih se vse bolj zave-dajo nujnosti učinkovitega upravljanja projektov in por-tfelja projektov. Število pro-jektov namreč stalno naraš-ča in veliko več dela se opravi projektno. Podjetja in organi-zacije poskušajo s projekti iz-boljšati svoj način dela, orga-niziranost, storitve, naredijo nov produkt ali izvedejo dru-ge spremembe.

Spremeniti je treba tudi kulturo podjetjaVečina podjetij v želji po hitri uvedbi projektnega vodenja in nadzora nad portfeljem projek-tov pozablja, da je ob tem tre-ba spremeniti tudi zavedanje posameznikov o namenu ter rezultatu vpeljave ravnanja s projekti. Uvedba projektnega vodenja pomeni tudi spremi-njanje kulture podjetja.

Velik vpliv na to imata tudi ustrezna projektna metodolo-gija in izbira informacijske pod-pore, ki šele skupaj omogočata

dejansko in življenjsko uvedbo v vsakodnevno prakso podje-tja. V Agitu so v ta namen raz-vili spletno rešitev na Microsof-tovi tehnologiji, ki za svoje de-lovanje v osnovni različici upo-rablja le osnovne Microsoftove produkte (lahko tudi brezplač-ne različice Microsoft SQL Ser-ver Express in Microsoft Sha-rePoint Foundation) in je tako njegova uvedba cenovno ze-lo ugodna.

Primerno za vse, ki želijo vnesti red v svoje projekteRešitev je primerna za podje-tja, ki želijo urediti procese na področju projektnega vodenja, upravljati množico hkratnih projektov in upravljati čas svo-jih sodelavcev, tudi če ne dela-jo strogo projektno. Omogoča tudi načrtovanje virov ter spre-mljanje porabe virov pri ope-racijah, ki se izvajajo na dnev-ni ravni.

Z uvedbo v podjetje se omo-gočijo tudi številne funkcional-nosti intranetnega portala, ki omogoči zelo preprosto deli-tev informacij med sodelavci in upravljanje projektne doku-mentacije.

Vsi viri in projektni načrti v enotnem sistemuNačrtovanje in spremljanje po-sameznih projektov temelji na različici Microsoft Project Stan-dard, ki je najbolj razširjena aplikacija za načrtovanje pro-jektov na svetu. Orodje zaradi svoje arhitekture združi vse vi-re in projektne načrte v enoten in povezan sistem ter tako omo-goči centralizirano upravljanje projektov in njihovih virov. Za-gotovljen je tudi enostaven pre-hod na zmogljivejše platforme, kot so Microsoft Project Server in Microsoft SharePoint, ter omogoča enostavno integraci-jo z drugimi sistemi v podjetju, kot so ERP, BI, EDM in drugi.

Glavne funkcionalnosti re-šitve podpirajo procese projek-tnega vodenja, kot so upravlja-nje portfelja projektov, upravlja-nje virov, priprava projektnih načrtov, spremljanje izvajanja projektov in posodabljanja pro-jektnih načrtov, poročanje de-ležnikov projekta o napredku pri projektu, podpora funkci-

onalnostim sodelovanja delež-nikov projekta, možna poroči-la ter možnosti integracij z dru-gimi sistemi. Rešitev podpira možnosti upravljanja dokumen-tov in funkcionalnosti za uspe-šnejšo komunikacijo v podjetju.

Statistična poročila za vodstvoK lažjim in hitrejšim odločit-vam pomagajo poročila in/ali nadzorne plošče (Dashboards), ki prikazujejo aktualno stanje projektov in projektnih port-feljev. Poročila omogočajo pre-gled nad viri (ljudje, stroji …) in s tem odločitve, ali ima podje-tje dovolj virov za prevzem no-vega projekta oziroma koliko jih za izvedbo novega projekta potrebuje. Vodje imajo nadzor nad projektom in lahko v vsa-kem trenutku ustrezno ukrepa-jo, če projekt ne poteka po na-črtu, dogovorjenim z naročni-kom. Rešitev omogoča, da so vodstvo in člani timov vedno ažurno obveščeni o projektu.

Poročila in nadzorne ploš-če črpajo podatke iz svojih po-datkovnih skladišč in drugih podatkovnih virov v podjetju. Sklop poslovne inteligence in poročanja omogoča enostav-no pripravo poročil in rudarje-nja po podatkih na temelju vne-senih podatkov o projektih, ak-

tivnostih, opravljenem delu, vi-rih, tveganjih in težavah, rokih.

Poslovne prednostiInformacijska podpora s po-močjo orodja za spremljanje projektov in virov podjetju pri-naša te poslovne prednosti:

" optimiziranje virov, " zmanjšanje tveganja neuspe-ha projekta, " spremljanje napredka in uresničitve cilja, " zagotavljanje pregledne slike nad vsemi projektnimi aktiv-nostmi v podjetju in " povečanje informacijskega pretoka med deležniki pro-jekta.Rešitvi pripomoreta tudi k

boljšemu medsebojnemu ko-municiranju in sodelovanju za-poslenih, večji urejenosti infor-macij, urejenemu poročanju, pregledu in upravljanju vsebin, dokumentov, poslovnih proce-sov, projektov, orodij za poslov-no storilnost ...

V Agitu omogočajo uvedbo rešitve v vašem podjetju (On – premise), najem poslovne re-šitve v Microsoftovem oblaku (Azure) ali pri ponudnikih in-frastrukture.

Orodje za spremljanje projektov in virov za podporo odločanju vodstva

" Agitova rešitev je primerna za podjetja, ki želijo urediti procese na področju projektnega vodenja, upravljati množico hkratnih projektov in upravljati čas svojih sodelavcev, tudi če ne delajo strogo projektno.

Pošta Slovenije ponuja pri nas največjo izbiro infor-macijskih storitev, ki jih je pred nedavnim zdru-žila pod novo blagovno znamko PosiTa. Med nji-mi je tudi možnost naje-ma varnega prostora v na-domestnem informacij-skem centru z vso potreb-no IT- in komunikacijsko opremo.

Pošta Slovenije ima enega največjih informacijskih sis-temov pri nas, tako po števi-lu delovnih mest kot tudi po podpori storitvam in številu različnih funkcionalnosti. S svojim razvejenim, varnim in zanesljivim komunikacijskim omrežjem na celotnem obmo-čju države zagotavlja hitre, ka-kovostne in varne storitve dr-žavljanom in pravnim subjek-tom, ne glede na kraj izvajanja in vrsto storitve. Izkušnje, pri-dobljene pri gradnji in upora-bi tako velikega in razpršene-ga sistema za podporo osnov-nih poštnih dejavnosti, je Po-šta s pridom izkoristila za ra-zvoj novih informacijskih sto-ritev, med katere sodi tudi po-nudba najema prostora v var-nih sobah.

Robustni podatkovni center Pošte Slovenije – doslej so zgra-jene štiri varne sobe, skupno ve-like več kot 400 kvadratnih me-trov – ustreza vsem standardom, omogoča visoko razpoložljivost in možnosti okrevanja po kata-strofi. Pri gradnji so bili analizi-rani vsi dejavniki: ustrezna geo-grafska lokacija, ustrezna potre-sna varnost, gradbena ureditev, fizična varnost in kontrola pri-stopa, zadostna oskrba z elek-trično energijo, sistem nepreki-njenega napajanja, tehnično hla-jenje, protipožarna zaščita, zaš-čita pred vdori vode in zaščita pred elektromagnetnimi vplivi.

Najem v nadomestnem centruVarni nadomestni informacij-ski center (NIC) je izveden z mo-dularno celico (Lampertz), ki zagotavlja visoko raven zaščite pred potresom, elektromagne-tnim udarom, plini, tekočina-mi, prahom, vlomi in drugimi okoljskimi vplivi. Fizično varo-vanje zagotavlja varnostna služ-ba, ki nadzoruje vstop na ob-močje Pošte Slovenije in opra-vlja redne varnostne obhode, tehnična varnost pa je zagoto-vljena s kombinacijo alarmnih senzorjev, kontrol pristopa in

videonadzora. Aktivna proti-požarna zaščita je izvedena s kombinacijo avtonomnega IT prilagojenega gasilnega siste-ma ter podvojenega sistema za zaznavo požara (klasični in aspiracijski).

Neprekinjeno napajanje za-gotavljajo podvojen interni UPS (v sistemski omari), pod-vojen centralni UPS in zunanji agregat. Električna povezava je podvojena in se do posamezne sistemske omare vedno dovede iz dveh različnih virov in dveh različnih smeri. Vsaka sistem-ska omara ima vgrajeno kon-trolo pristopa in možnost ko-munikacijske povezave do in-terneta. Za zagotavljanje pra-vilne delovne temperature sis-temske opreme skrbi potrojen sistem klimatskih naprav.

Izbira med več možnostmiPošta Slovenije ponuja naročni-ku različne možnosti najema: da v NIC namesti lastno opre-mo in jo samostojno upravlja, da najame sistemske zmogljivo-sti, opremo pa upravlja Pošta ali pa da uporabi katerokoli drugo kombinacijo naštetega – najem varne sobe (z vso potrebno in-frastrukturo), najem varne sis-temske omare, najem strežni-

kov ali pa najem podatkovne-ga prostora. Dostop do nado-mestnega okolja je možen prek svetovnega spleta, VPN-dostopa ali z gradnjo ustrezne namen-ske komunikacijske povezave do Pošte Slovenije, kar zagoto-vi naročnik sam ali v povezavi in dodatnem dogovoru s Pošto.

Če naročnik želi sam uprav-ljati opremo v sistemski omari, mu Pošta omogoči najem oma-re v NIC, ki poleg prostora in pre-ostalih funkcionalnosti zajema tudi redundantno napajanje in komunikacijo z internetom. Če ne želi sam upravljati sistem-ske opreme, mu Pošta omogo-či najem strežniških zmogljivo-sti s pripadajočo sistemsko pro-gramsko opremo in dodatnih spominskih zmogljivosti ter iz-vajanje varnostnega kopiranja. Upravljanje najetih sistemskih zmogljivosti, ki so prav tako na-meščene v sistemskih omarah NIC, v tem primeru izvaja Pošta. Za aplikativno opremo, ki je na-meščena na sistemskih zmoglji-vostih, skrbi naročnik, ki lahko za to uporablja oddaljen dostop. Ob morebitnih večjih potrebah po posegih na aplikativni opre-mi pa naročniku omogočijo tu-di nadzorovan fizični dostop do najetih sistemskih zmogljivosti.

Najem varnega prostora po meri naročnika

" Pošta Slovenije omogoča različne možnosti najema prostora v varnih sobah.

Poslovna okolja od tiskal-niških rešitev pričakuje-jo stroškovno učinkovitost, varno tiskanje in zajema-nje dokumentov, upravlja-nje tiskalniških nalog, nad-zor nad tiskalniki in večop-ravilnimi napravami, na-predna poročila in številne druge malenkosti. Le malo pa je rešitev, ki lahko zados-tijo vsem zahtevam in pre-gledno oklestijo stroške, po-vezane s tiskanjem in zaje-manjem dokumentov.

V tiskalniškem svetu se je v zadnjih letih uveljavila rešitev MyQ. Sistem MyQ pomeni ce-lovito raven zaščite dokumen-tov, poleg varnega tiskanja po-nuja še odložitev tiskalniških nalog, njihovo ponavljanje, av-tomatiziranje, pripravo poročil ter druge napredne možnos-ti. Rešitev je primerna tako za majhne kot tudi velike organi-zacije, v katerih je večje število tiskalnikov. Uporabnik lahko proces tiskanja izvede na kate-remkoli v sistem MyQ poveza-nem tiskalniku s preprostim dotikom identifikacijske karti-ce (možna je tudi uporaba brez-kontaktnih rešitev) ali kar prek aplikacije na mobilni napravi. Dokumenti lahko tako od upo-rabnika potujejo neposredno v

tiskalnik ali pa čakajo na ukaz za tiskanje na varnem tiskalni-škem strežniku MyQ.

Večji nadzor in prihrankiRešitev MyQ uporabljajo števil-ni ponudniki storitev upravlja-nja tiskanja, saj z njo dosežejo večji nadzor nad napravami, izpisi in uporabniki. »Z uved-bo tiskalniških rešitev Kyocera in MyQ ter storitev podjetja Xe-non Forte smo dosegli odpra-vo stroškov lastništva naprav ter znižanje stroškov nabave in

hrambe tonerjev. Samo s plače-vanjem izpisov – in nabavo pa-pirja – smo dobili visokokako-vostno storitev tiskanja, skeni-ranja in faksiranja dokumen-tov do formata A3 v vseh pisar-nah v državi. Po pol leta upora-be nove rešitve prihranki pri stroških za izpisovanje doku-mentov znašajo dobrih 15 od-stotkov v primerjavi z lani,« je povedal Ernest Vinković, vod-ja službe za uporabniško pod-poro za Hrvaško in BiH v druž-bi Coca-Cola HBC Hrvatska.

Plača se samo izpisCoca-Cola HBC Hrvatska je s podjetjem Xenon Forte skle-nila tudi pogodbo o upravlja-nju tiskanja, ki vključuje vse storitve vzdrževanja, servi-sa, nadzora in dostave potro-šnega materiala na vse loka-cije družbe po Hrvaški. Spre-mljanje in nadzor se izvaja-ta na mesečni ravni, prav ta-ko tudi poročanje in sprotna analiza. Za uporabnike so bi-le uvedene dodatne možnos-ti, med drugimi skeniranje in faksiranje s pomočjo e-po-šte, poleg uporabe identifika-cijskih kartic in PIN-kod pa je bilo uvedeno tudi varovanje tajnih dokumentov.

Implementacijo program-ske rešitve MyQ, ki nadzira ra-bo in vzdrževanje vseh tiskal-niških naprav, so izkoristili tu-di v podjetju Elan in uvedli na-predno spremljanje tiskalni-ških navad zaposlenih po po-sameznih oddelkih. Hkrati so poskrbeli za integracijo tiskal-niške rešitve z aktivnim ime-nikom uporabnikov in po-štnim strežnikom MS Exchan-ge, kar je dodatno poenostavi-lo približno 90 odstotkov op-ravil, ki jih uporabniki počno z napravami – predvsem tiska-nje in skeniranje.

Le upravljanje tiskanja lahko prinese prihranke

" Sistem MyQ pomeni celovito raven zaščite dokumentov, poleg varnega tiskanja ponuja še odložitev tiskalniških nalog, njihovo ponavljanje, avtomatiziranje, pripravo poročil ter druge napredne možnosti.

Prva konferenca o podatkovnih centrihPodjetje Palsit je pripravilo prvo konferenco o podatkovnih cen-trih pri nas, Data Center 2014, ki je združila informacije o načr-tovanju, izgradnji, upravljanju in vodenju sodobnih, energetsko učinkovitih podatkovnih centrov. Vsebina konference je bila raz-deljena na dva sklopa, ki sta vzporedno obravnavala teme s pod-ročja ureditve, upravljanja in vzdrževanja podatkovnih centrov ter najema kolokacijskih storitev in storitev v oblaku. Fokusno izbrani udeleženci so pridobili informacije in znanje o projektih ureditve poslovnih procesov v delujočih centrih, postavljanja ce-lovitih zahtev pred ponudnika, predvsem pa sodobne smernice v tehnologijah podatkovnih centrov.

DATA CENTER 2014

Mikrocop prevzel Pink projekt international

Enostavnost obvladovanja sprememb

Družba Mikrocop je konec maja postala stoodstotni lastnik podje-tja Pink projekt international. V njem razvijajo programsko opre-mo in rešitve na področju skeniranja, prepoznavanja, obdelovanja in upravljanja dokumentov. Direktorica družbe Mikrocop Simo-na Kogovšek je tudi direktorica podjetja Pink projekt international. Pravi, da Mikrocop s tovrstnim združevanjem utrjuje položaj celo-vitega ponudnika brezpapirnega poslovanja v širši regiji.

Na Brdu pri Kranju je potekal tradicionalni SAP Forum, ki se ga je udeležilo skoraj 400 predstavnikov slovenskih podjetij in stro-kovnjakov za poslovni IT. Rdeča nit dogodka je bilo inoviranje s poudarkom na enostavnosti obvladovanja sprememb. »Podje-tja, ki želijo biti pomembni igralci na lokalnih in globalnem trgu, se morajo hitro prilagajati trgu in iskati nove inovativne rešitve,« je na odprtju povedal Milan Dragič, novi direktor SAP Slovenija. O SAP-ovem zgodnjem prepoznavanju kompleksnosti kot naj-večjega izziva naše generacije je govoril Simon Kaluža, direktor SAP CEE. Udeleženci so potem prisluhnili predstavitvam več poenostavljenih poslovnih rešitev, okrogli mizi in partnerskim predstavitvam.

IT-ZDRUŽITEV

SAP FORUM 2014

na K r aT K o

www.finance.si Četrtek, 19, junija 2014, št. 118

www.finance.si Četrtek, 19, junija 2014, št. 11824 oglasna priloga iKT informaTor 25

Internet vsega (IoE) – gre za povezo-vanje ljudi, procesov, podatkov in stvari prek interneta – bo po oceni Ci-sca v prihodnjem desetletju global-na priložnost, vredna skoraj 14 bilijo-nov evrov. Samo javni sektor bo za-radi nižjih stroškov, večje produk-tivnosti, novih prihodkov in boljše-ga življenja ljudi privarčeval 3,3 bili-jona evrov. S Petrom Hajdujem, glav-nim direktorjem podjetja Cisco za ju-govzhodno Evropo, smo se pogovar-jali o tem, kakšne priložnosti odpira internet vsega (IoE).

" Kaj nam prinaša internet vsega?V prihodnjih letih se bo zgodil pomem-ben prehod, v katerem bomo povezali večino ljudi in skoraj vse naprave, ki so nam na voljo. V osnovi ima vsaka napra-va – vključno z napravami v tej sobi, kot je žarnica ali pa aparat za kavo – vgraje-no informacijo ter lahko postane pame-tna naprava. Zdaj imamo približno 12 mi-lijard povezanih ljudi in naprav po vsem svetu, do konca desetletja pa bo število povezav zraslo na 50 milijard, še v pri-hodnjem desetletju pa na 500 milijard.

" Kaj to pomeni za podjetja, ustanove ali države?Ta sprememba bo prelomno vplivala na vse nas. S povezovanjem, dodajanjem senzorjev in logike lahko spremenimo številne procese in zagotovimo večjo učinkovitost v prometu, proizvodnji, v načinu, kako javna uprava skrbi za os-krbo in storitve za občane, in še kje. V Sloveniji imate na primer odlično infra-

strukturo v Luki Koper. Kako zagotovi-ti, da postane konkurenčnejša? Kako povečati pretok tovora brez povečeva-nja pristanišča? To lahko storimo s po-močjo tehnologije, ki omogoča, da pos-tanejo pametni tako zabojniki kot ladje in logistično omrežje v ozadju.

" V uvodnem predavanju na konferen-ci Cisco Connect 2014 je bil omenjen pri-mer Barcelone. Kaj počnejo tam?V Barceloni na primer smetarski kamio-ni smeti vozijo ob določenih dnevih, re-cimo ob torkih, četrtkih in sobotah, po točno določenih trasah in pogosto kon-čajo vožnjo na pol prazni. Prazni vozi-jo le zato, ker se tako dela že desetletja. Seveda lahko kamion vozi po svoji trasi precej bolj učinkovito, če se v to vključi-jo informacijske tehnologije, analitika in pametno načrtovanje. V Barceloni zdaj poteka tri milijarde dolarjev (2,2 mili-jarde evrov, op. ur.) vreden projekt 22@Barcelona, v katerem bodo med drugim postali pametni razsvetljava, avtobusi, oskrba z vodo, parkiranje in ne nazad-nje zbiranje odpadkov. Vse to bo v šes-tih letih prineslo 47 tisoč novih delovnih mest in 4.500 novih podjetij.

" Bo internet vsega povzročil več-je spremembe v podjetjih ali v javni upravi?V svetu bo internet vsega prinesel spre-membe na področju prometa in proizvo-dnje ter v številnih velikih podjetjih, kot so v Evropi BASF, Bosch, podjetja v av-tomobilski industriji in podobna. V regi-ji jugovzhodne Evrope se največje spre-

membe obetajo na področju javne upra-ve, saj tukaj ni tako velikih podjetij. Dr-žave v regiji morajo na eni strani uvajati storitve za svoje občane, na drugi strani pa biti konkurenčne in privlačne ne sa-mo za meščane, temveč tudi za tuja pod-jetja oziroma njihove naložbe.

" Ali bomo lahko tudi v Sloveniji imeli »barcelone«?Seveda. V ospredju sprememb bodo v regiji vse bolj mesta, ne glede na njiho-vo velikost. V Sloveniji so to lahko Lju-bljana, Maribor in tudi Koper. Izkušnje iz Barcelone so uporabne tudi v takšnih mestih, ker so težave in rešitve podob-ne. Vse države lahko uporabljajo platfor-me interneta vsega in o tem se trudimo prepričati predstavnike vlad držav regije in vodilne v nekaterih najpomembnejših podjetjih. Poskušamo jim pojasniti, da bo resnična korist od tega nastanek no-vih podjetij, ki bodo uporabljala in razvi-jala ustrezne aplikacije, ustvarjala nova delovna mesta in zaposlovala. To je ne-kaj, kar želi vsaka vlada – ustvarjati no-ve posle, postati še bolj učinkovita in še bolj skrbeti za svoje občane.

" Kaj so v tem smislu slovenske kompa-rativne prednosti?Prepričan sem, da je temeljna fizična in-frastruktura v Sloveniji najboljša v ju-govzhodni Evropi, da ima država tudi odlične izobraževalne ustanove. Obsta-ja mnogo malih stvari v Sloveniji, ki so lahko odlična podlaga za razvoj tovr-stnih tehnologij. Cisco ima zelo dobre odnose s številnimi podjetji v Sloveniji.

Eno od teh je Nil, ki je zlati partner pod-jetja Cisco in je pred kratkim v Las Vega-su prejel priznanje kot Ciscov learning partner številka ena v svetu. Kot sem v svojem nagovoru ob tej priložnosti po-udaril, številna podjetja verjamejo, da je dobro biti v veliki državi, ker imajo tako velik domači trg. Osebno pa verja-mem, da je boljše biti v majhni državi, kjer domači trg ni dovolj velik, da bi se posvetili samo njemu. Zato ste prisilje-ni iz dneva v dan misliti globalno. Ver-jamem, da je Nil odličen primer podje-tja, ki misli globalno.

" Kaj vse nam bo torej omogočil inter-net vsega?Ponuja vam na primer možnost, da svo-jo aplikacijo za izboljšanje učinkovito-sti – morda ne ravno za pobiranje od-padkov, za poslovanje pristanišč pa že – ponudite kjerkoli na globalnem igri-šču, od Singapurja do Hamburga. Inter-net vsega široko odpira vrata vsem. Če bi bil sam mlad slovenski inženir, bi dobro razmislil o tem, kako se bodo v prihod-nje razvijale zadeve na področju inter-neta vsega. Glavni direktor podjetja Ci-sco John Chambers je nekoč izjavil, da v svetu obstajata dva velika izenačevalca – izobraževanje in internet. Nič ni bolj-šega, kot imeti enake možnosti, ne gle-de na to, ali si reven ali bogat, iz male ali velike države, bele ali druge barve kože. Učenje in uporaba interneta vam v osno-vi omogočata dostop do celotnega sve-ta. Internet vsega omogoča, da postane internet še pomembnejši in koristnejši v našem življenju.

Internet vsega široko odpira vrata vsem

i n T E rVJ U: Peter Hajdu, glavni direktor podjetja Cisco za jugovzhodno Evropo

Če bi bil mlad slovenski inženir, bi dobro razmislil o tem, kako se bodo v prihodnje razvijale zadeve na področju interneta vsega.

"Peter Hajdu, glavni direktor podjetja Cisco za jugovzhodno Evropo

Sodobno poslovanje je vse tesneje povezano z upora-bo poslovne programske opreme. Le redka podjetja pa zanjo zgledno skrbijo, pogosto so z vidika legal-nosti in ustreznosti upora-be v precejšnjem primanj-kljaju. Ob morebitni revizi-ji ponudnika programske opreme ali ob obisku tržne inšpekcije jih zato doletijo visoke kazni in stroški. Nič čudnega torej, da srednja in velika podjetja zaposlu-jejo upravitelje licenc, spet druga pa upravljanje li-cenc raje zaupajo strokov-njakom.

Področje programske opre-me tudi sicer ponuja vrsto pri-ložnosti za nižanje stroškov ob hkratnem obvladovanju po-slovnih tveganj, a se tega prav veliko podjetij ne zaveda. Ob vpeljavi celovitega upravljanja poslovne programske opre-me podjetja precej povečajo poslovno korist naložb v pro-gramsko opremo in hkrati zni-žajo stroške – navadno za več deset odstotkov.

Napredno upravljanje licenčnih pravicZ upravljanjem licenc poslov-ne programske opreme se v Sloveniji ukvarja mednarodno podjetje Comparex. To v okvi-ru storitve Comparex SoftCa-re podjetjem ponuja napredno upravljanje licenčnih pravic – tako znotraj podjetja kot tudi v morebitnih poslovalnicah po

regiji ali svetu. Del storitve so inovativne spletne dveri Com-parex Arbitrage ter Comparex Online, ki strankam omogoča-jo, da kar prek spleta preverijo, kje so najugodnejši pogoji za nabavo licenčne programske opreme, ter ustvarijo najboljši možen model nabave posame-zne programske opreme. Pod-jetja tako s pridom izkoristijo različne lokalne cenovne po-litike ter valutna odstopanja v posameznih državah. Družba Comparex ima namreč odlične pogodbe za nabavo program-

ske opreme pri številnih glo-balnih ponudnikih, zato lah-ko pridobi ugodnejšo ponud-bo, kot bi jo lahko doseglo sa-mo podjetje (tudi veliko). Obe-nem Comparexov sistem ponu-ja nakup več kot 1.500 manj po-gostih licenc proizvajalcev pro-gramske opreme, ki se pogos-to obračunavajo kar s posojil-no kartico.

Dodana vrednost je v znanju upravljanjaA prava dodana vrednost se ne skriva le v nižji ceni program-

ske opreme, temveč znanju nje-nega upravljanja, saj upravlja-nje Comparex SoftCare deluje tako, da podjetjem razkriva ne-uporabljene licence in poten-cialne prihranke v okviru ra-be programske opreme. Sple-tni sistem Comparex SAM2GO jih opozori tudi na dejstvo, da na določenih področjih ali de-lovnih mestih pogoji glede pro-gramske opreme niso izpolnje-ni. Storitev Comparex SoftCare vključuje še četrtletni pregled (poročilo) vseh naročenih in dobavljenih licenc za program-

sko opremo, obenem pa sveto-valec družbe Comparex sku-paj s podjetjem prouči more-bitne novosti v poslovanju pod-jetja in tega seznani z najbolj-šimi praksami na področju li-cenciranja.

Svetovalci, ki premorejo več deset let izkušenj ter naj-višje certifikate, so ključnega pomena pri zagotavljanju več-je svobodo pri upravljanju stra-teških IT-naložb in usmeritve k svoji primarni dejavnosti. Pro-izvajalci programske opreme namreč podjetja pogosto drži-jo v pasti in jim sami narekujejo nakupe licenc. Z neomejenim dostopom do strokovnega zna-nja pa se lahko podjetje v vsa-kem trenutku odloči za prever-janje ocenjene vrednosti žele-nih naročil programske opre-me med različnimi ponudniki programske opreme ter iska-nje zanj najugodnejših mode-lov glede svojih potreb in zago-tavljanja skladnosti poslovanja.

Obvladovanje vseh tveganjV času množične selitve po-slovnih aplikacij v računal-niški oblak postajajo storitve upravljanja programske opre-me še toliko bolj pomembne, saj podjetju pomagajo ugoto-viti, katera programska opre-ma in storitve mu pripadajo ter kakšen je njihov vpliv na delo zaposlenih v podjetju. Z napre-dnim upravljanjem področja programske opreme namreč podjetja ne obvladujejo zgolj stroškov, temveč tudi vsa tve-ganja, povezana z njo.

Poznate pravo ceno (licenc) programske opreme?

Pripravljanje letnega pla-na ni le odgovorno in ključno vsakoletno opra-vilo finančne službe pod-jetja. Gre tudi za precej na-porno in časovno neučin-kovito nalogo, ki ob izdela-vi številnih variantnih pre-dlogov hitro spominja na Sizifovo delo. Zdaj je na vo-ljo nova enotna rešitev za načrtovanje in konsolida-cijo − BPC, ki obljublja pra-vo malo revolucijo na tem področju.

Precej nenavadno se zdi, da – čeprav imamo na voljo najso-dobnejšo informacijsko teh-nologijo – pogosto pri roki ni-mamo pravega orodja, ko se soočamo s pripravo letnega fi-nančnega plana ali simuliranja napovedovanja za prihodnje fi-nančno obdobje.

Rešitev BPC omogoča hitrejše načrtovanje in napovedovanjeSlovenski SAP partner Avtenta je začel ponujati poslovno reši-tev BPC (Business Planning and

Consolidation). Gre za vodilno rešitev v svetovnem merilu, ki ji zaupa osem tisoč mednaro-dnih podjetij. BPC zagotavlja enotno okolje za upravljanje zmogljivosti strateškega načr-tovanja, pripravo proračuna, letno in strateško napovedova-nje ter zakonsko in interno kon-solidacijo. Poleg tega se upora-ba nanaša še na poročanje, ad hoc analize, verzioniranje, si-mulacije, napovedne analiti-ke ter spremljanje finančnih kazalnikov in merjenje uspeš-nosti organizacije (scorecards and dashboards).

ERP nezadosten, BI zelo drag, Excel omejenTipičen proces finančnega planiranja ima kar nekaj ko-rakov, od izdelave, usklajeva-nja in preverjanja plana, nato do vnovičnega preverjanja, revidiranja rezultatov in od-pravljanja neskladij ter na kon-cu oddaje pripravljenega fi-nančnega načrta. Pri tem nam ne morejo ustrezno pomagati niti najboljši ERP-sistemi, ki si-cer odlično obvladujejo še ta-ko zahtevne poslovne proce-se. Zato v praksi pogosto po-segamo po Excelu, ki je cenov-

no zelo ugodna rešitev, vendar ima omejene funkcionalnosti, ne zaznava vsebinskih napak in nima samodejnih kontrol ter tudi ni kos večkratnemu množičnemu obdelovanju po-slovnih podatkov.

Posledica vseh teh po-manjkljivosti je, da se vod-je prevečkrat raje ne odloča-jo in prelagajo odločitve na poznejši trenutek, ko bi naj bil razplet stvari bolj jasen − v praksi ta trenutek ali nikoli ne nastopi ali pa nastopi tak-rat, ko so priložnosti že zdav-naj zamujene.

Slaba orodja tratijo obilo časaČe za načrtovanje uporablja-mo neprimerna orodja, je re-zultat pomanjkljiva uporab-na vrednost načrtovanja in napovedovanja, predvsem zaradi natančnosti in celovi-tosti uporabljenih podatkov. Dodatna tveganja prinašajo nenehne spremembe, zaradi katerih veliko informacij hit-ro izgubi uporabno vrednost in proces planiranja s »stari-mi« podatki postane le še bolj nezanesljiv.

Vse te spremembe zahte-vajo vnovično načrtovanje, ki pa se ponavadi odlaša ali celo premakne do naslednje-ga leta, zaradi grenkega spo-mina na dolgotrajno in muč-no izdelavo prvotnega plana.

Z uporabo rešitve BPC pos-tane proces planiranja prija-zno, enostavno, hitro in pri-jetno opravilo, ki vodstvu pod-jetij pomaga pri sprejemanju najboljših odločitev na podla-gi zanesljivih napovedi. Več in-formacij je na voljo na spletni strani www.avtenta.si.

Hitreje do veliko bolj zanesljivih napovedi poslovnega rezultata

" Slovenski SAP partner Avtenta je začel ponujati poslovno rešitev

BPC (Business Planning and Consolidation). Gre za vodilno

rešitev na svetu, ki zagotavlja enotno okolje za upravljanje

zmogljivosti strateškega načrtovanja, pripravo proračuna, letno in strateško napovedovanje

ter zakonsko in interno konsolidacijo.

Vrednost manjkajočih licenc gre lahko v milijone evrov

V podjetju Comparex so predstavi-li primer podjetja s približno pet tisoč uporabniki programske opreme. V sosednjih dveh grafih lahko vidimo, da za nekatero programsko opremo podjetje ni imelo urejenih tudi več kot tisoč licenc. V denarju to pome-ni, da je bil določen proizvajalec pro-gramske opreme lahko oškodovan za več kot milijon evrov.V podjetju Comparex tudi poudar-jajo, da se lahko tako imenovani li-cenčni primanjkljaj precej zmanj-ša, ko se v podjetju odločijo za nakup manjkajočih licenc. Vendar se lahko ta primanjkljaj znova poveča, če li-cenc ne spremljajo na daljše časov-no obdobje. To na primer pomeni, da licenc po njihovem poteku ne obnav-ljajo. In prav to je bistvo portala SAM-2GO, ki omogoča pregled licenc v daljših časovnih intervalih.

Vir: Comparex

vSphere 5

Graphics Suite X6

Photoshop

Workstation 6.0

Illustrator CS5

Acrobat Professional 101.500

1.200

800

700

500

200

Obseg licenčnega primanjkljaja (število manjkajočih licenc)

Vir: Comparex

vSphere 5

Graphics Suite X6

Workstation 6.0

Illustrator CS5

Acrobat Professional 10960.000

350.000

180.000

160.000

53.200

Znesek licenčnega primanjkljaja po proizvajalcih programske opreme

v EUR

OD 19. JUNIJA DO 31. AVGUSTANavedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in mesto dogodka ter spletna stran za doda-tne informacije.

"Mala šola računalništva za otroke, program, name-njen otrokom od 1. do 5. razre-da, prilagojen glede na zahtev-nost snovi in predhodne iz-kušnje z računalniki, Housing Co., Ljubljana, 30. junija–4. julija, učilnica podjetja (www.housing.si)

"Velika šola računalništva za otroke, program, name-njen otrokom od 6. do 9. razre-da, prilagojen glede na zahtev-nost snovi in predhodne iz-kušnje z računalniki, Housing Co., Ljubljana, 30. junija–4. julija, učilnica podjetja (www.housing.si)

"Ethernet Fabric imple-mentacija – LIVE!, brezplač-na predstavitev stikal Brocade Ethernet Fabric, CHS, Ljublja-na, 2. julija, Tehnološki park Brdo (www.chs.si)

"CSA CEE Summit 2014, drugi mednarodni CSA-kon-gres srednje in vzhodne Evro-pe za strokovnjake s področ-ja varnosti v oblaku, Cloud Se-curity Alliance Slovenia Chap-ter, Ljubljana, 2. julija, Fakul-teta za računalništvo in infor-matiko UL (www.csa-cee-su-mmit.eu)

"Postopek uvedbe kontro-linga in njegova nadgradnja, certificiran program – šola kon-trolinga, CRMT, Ljubljana, 9.–11. julija (www.crmt.com)

"SAP Conference for Finan-cial Shared Services, konfe-renca na temo rešitev SAP za deljene storitve, Budimpešta, 10. in 11. julija, Hilton Buda-pest WestEnd (www.sap.com)

" IWCMC 2014, 10. mednaro-dni simpozij o brezžičnih ko-munikacijah in mobilnem ra-čunalništvu, Ciper, 4.–8. av-gusta, Hilton Cyprus (iwcmc.org/2014)

"EdIT (Education for Inova-tive Thinkers), poletna šola v okviru mednarodnega izobra-ževalnega programa v treh dr-žavah (Sloveniji, Srbiji ter Bo-sni in Hercegovini), ComTra-de, Ljubljana (Pametna raba vode) in Maribor (Razvoj igre večigralski bingo), 7.–18. av-gusta, prostori ComTrada Slo-venija (www.comtrade.com/si)

"CRM Evolution 2014, sejem in razstava na temo družabnih medijev in upravljanja odnosov s strankami, Information To-day, New York, 18.–20. avgu-sta, New York Marriott Marquis (www.destinationcrm.com)

"VMworld 2014, svetovno le-tno srečanje strokovnjakov za virtualizacijo in oblak, VMwa-re, San Francisco, 25.–28. av-gusta, Moscone Center (www.vmworld.com)

Ko l E Da r i K T- D o g o D KoV

26 PODJETNIŠTVO V KMETIJSTVU PODJETNIŠTVO V KMETIJSTVU 27www.finance.si Četrtek, 19, junija 2014, št. 118www.finance.si Četrtek, 19, junija 2014, št. 118

Partner projekta:

Od sredine aprila smo v okviru pro-jekta Agrobiznis predstavili 15 pod-jetniških zgodb, ki lahko privedejo do večje prehranske samooskrbe.

Navdih za iskanje podjetnih kmetov, čebe-larjev in drugih proizvajalcev je bila uspe-šna zgodba s paradižnikom pod znamko Lušt, ki ga v rastlinjaku v Renkovcih v Prek-murju od leta 2012 goji zagnana ekipa pod-jetja Paradajz.

Iskali smo nove »lušte«Po njihovem vzoru smo s tem projektom iskali nove »lušte« – pridelovalce in pre-delovalce raznovrstne hrane in pijač slo-venskega porekla. Odkrivali smo za zdaj še majhne ponudnike, ki imajo potenci-al, podjetniško žilico, dovolj vztrajnosti in močno željo, da se v svoji tržni niši prebije-jo na sam vrh, da širijo obseg proizvodnje in pridejo na trgovske police.

Ǫ PETRA Š[email protected]

Danes razglasimo zmagovalca Agrobiznisa Trije finalisti so domačija Grčin s funkcionalnimi živili in sokovi pod znamko Družina Jabolčnik, Mlinarstvo Rangus s proizvodnjo brezglutenskih žit in kmečka sirarna Gorički raj s projektom Posvoji kozo

Projekt Posvoji kozo Kmečke sirarne Gorički raj

" V vasici Ratkovci od julija 2010 deluje prva kmečka sirarna na Goričkem Gorički raj, ki jo vodi Valentina Šeruga Lazarovski z možem Vančem Lazarovskim.

" Imata okoli 40 koz in ovc, kravje mleko pa odkupujeta od vaških rejcev, ki krave pasejo in jih ne krmijo s silažo in dodatki. Z jogurti iz kravjega mleka prodirata v Tu-ševe trgovine, v svoji trgovini v sirarni in na tržnici v Murski Soboti pa prodajata sire, jogurte, skuto, smetano in sirotko.

" Načrtujeta širitev sirarne. Nedaleč od sirarne v Ratkovcih sta našla 23 hektarjev zaraščenih po-vršin in jih vzela v najem, da bosta tja preselila drobnico in čredo občutno povečala. A ker lahko na razpisih dobita denar za nakup modernega traktorja ali kosilnice, ne pa tudi za živo kosilnico – drob-nico, sta se domislila inovativnega projekta Posvoji kozo. »Kdor bo želel, bo prispeval denar za na-kup koze, ovce ali za oskrbo živali, v zameno pa bo tri leta dobival kozje ali ovčje mlečne izdelke,« razlaga sogovornica. Ta projekt bosta začela prihodnjo pomlad, ko želita povečati čredo drobnice.

Sokovi pod znamko Družina Jabolčnik z domačije Grčin

" Peter Čvan z domačije Grčin iz Podvina pri Polzeli pod znamko Družina Jabolčnik prodaja pet jabolčnih sokov: mamo, očeta, sina in jabolčna sokova z dodatkom antio-ksidantov aronije in ingverja. Sokove, ki so brez koncentratov, pridobivajo z najnežnej-šimi tehnološkimi postopki, s katerimi mi-nimalno posegajo v biološko polnovred-nost sokov.

" Večino sokov naredijo iz starih sort, kot so bobovec, carjevič, mošancelj in zlata parmena. V manj-šem obsegu sok stiskajo tudi iz nekaterih novejših sort, kot so topaz, ecolette, jonagold in druge. Ne-kaj deset tisoč litrov soka naredijo iz domačih jabolk, prav toliko pa iz jabolk z drugih kmetij. »Zara-di majhnih količin in majhnih marž so prihodki minimalni, a bomo rasli, počasi in vztrajno, v okviru naravnih možnosti,« napoveduje Čvan.

" Kot prvi na trgu pijač bodo v kratkem uvedli garancijo na zadovoljstvo in kakovost. Nezadovolj-nim kupcem bodo vrnili denar ne glede na to, kje so kupili njihove sokove.

Žganja, likerji in čokoladne praline Berryshka

" V družinskem podjetju Topp iz Šentvi-da pri Stični pod znamko Berryshka že tret-je leto ročno delajo žganje, sadne likerje in čokoladne pralineje. S premium kakovostjo in višjimi cenami imajo ta hip več kupcev v Pragi in Londonu kot doma. Dolgoročno pa bi radi zrasli iz butičnega v enega izmed vo-dilnih ponudnikov pri nas.

" »V naši destilarni v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah lahko letno napolnimo milijon steklenic in pol, a preboj na trg, ustvarjanje prepoznavne znamke in pristne kulture pitja žganih pijač, tudi prek kuli-narike, je večleten proces,« pojasnjuje Samo Kenda, direktor Toppa.

" Z žganjekuho, sadnimi likerji in čokoladnimi pralineji se ukvarjajo, odkar so prenovili destilar-no. Ročno delajo tri vrste žganja in štiri vrste likerja. Od žganja imajo brinjevec, džin in kombinacijo obeh, od likerjev pa borovničev, robidov in ribezov liker ter orehovec. Pripravljajo že nova okusa li-kerjev, ki bosta kmalu na trgu. Njihove pijače in čokolada po kakovosti in ceni sodijo v višji razred.

Proizvodnja brezglutenskih žit v Mlinarstvu Rangus

" V mlinu Rangus v Dolenjem Vrhpolju nad lani zgrajenim novim skladiščem urejajo prostor za ločeno proizvodnjo mok in kaš brez glutena, v čemer vidijo novo tržno nišo. Gospodar Anton Ran-gus napoveduje moko in kašo iz Trdi-nove in tatarske ajde, proseno moko in kašo ter koruzno in riževo moko.

" Letos obujajo svojo sorto – Trdinovo ajdo –, uspešno pa širijo tudi proizvodnjo moke in kaše iz ta-tarske ajde, ki jo je pred 200 leti k nam s Češkega pripeljal Žiga Zois. »Letos bodo dolenjski in belo-kranjski kmetje za naš mlin posejali Trdinovo ajdo na 100 hektarjih, tatarsko ajdo pa na malo manjši površini,« pravi Anton Rangus. Trdinova kaša izvira prav z Rangusove kmetije. »To sorto je s pleme-nitenjem pred desetimi leti ustvaril največji strokovnjak za ajdo pri nas, profesor Ivan Kreft z bioteh-niške fakultete v Ljubljani, zdaj pa prihaja na Tuševe police,« pojasnjuje Rangus.

" Meljejo žita z okoliških kmetij in letos pričakujejo okoli 200 ton moke in kaše. Predlanskim so ime-li 350 tisoč evrov prihodkov, lani pa še več. Rast Anton Rangus napoveduje tudi letos.

Prvinska žganja in likerji Krucefix

" V vasi Križe pri Tržiču oče in sin, oba Andre-ja Kavčiča, peto leto kuhata žganje in likerje, ki so od lanskega februarja naprodaj pod znamko Krucefix. Trenutno imata v ponudbi 33 okusov žganj in likerjev, 19 novih pa že pripravljata.

" Z edinstveno destilacijo po tradicionalni me-todi in s kančkom skrivnosti pridobivata naj-močnejše arome smreke, macesna, ruševja, brinja in divje mete, ki jih pretvorita v prvinska žganja in likerje znamke Krucefix, sta skrivnostna v katalogu, pa tudi v pogovoru. »Postopek za Kru-cefixova žganja sva izumila. Alkohol, ki je osnova, sama kuhava, pri destilaciji in v še nekaterih fa-zah postopka pa imajo rastline ključno vlogo,« je največ, kar razkrije sin. Oče pa dodaja: »Neprimer-no težje je priti do treh okusov žganja in likerjev, ki imajo prijetno naravno in polno aromo ter ne za-pečejo po grlu, kot širiti ponudbo s treh na 30.«

" »Iščeva partnerje, ki bi prodajo Krucefixovih žganj in likerjev širili na Štajersko, Dolenjsko in Pri-morsko ter na tuje trge,« pravita Andreja Kavčiča. Krucefixove likerje in žganja pijejo tudi v znanih koktajl barih v Londonu.

Ekosmuti iz Zelene mavrice " Ekosmuti je svež, dnevni obrok ekološkega sadja in zele-

njave brez dodanega sladkorja in konzervansov. Je edini cer-tificirani ekosmuti, ki ga delajo v podjetju Zelena mavrica. Naprodaj je v tridecilitrski povratni steklenički, ki vsebuje od 200 do 250 gramov svežega ekološkega sadja in zelenjave.Sadje in zelenjava sta v razmerju 60 proti 40, kar ugodno vpli-va na prebavo, razlaga Matic Senica, direktor Zelene mavrice.

" V ekosmutije dodajajo slovenska ekološka semena, ekolo-ške sokove slovenskih kmetov ter nekaj ledu, da napitek oh-ladijo na okoli pet stopinj Celzija. Okuse menjavajo vsako se-zono. Trenutno delajo smutije iz ekoloških jagod z ekokmeti-je Kerin, češnje imajo z ekokmetije Reja, špinačo in šparglje z ekokmetije Studen, ekološke sokove s kmetije Kovačič. Čim več sestavin od slovenskih kmetov, uvažajo le banane in agrume, ki jih pri nas ni.

" Prodajo so začeli lansko jesen, najprej prek podjetja za dostavo ekohrane Zeleni zabojček, pozneje pa še v nekaj loka-lih po Ljubljani.

Mletje ekožit v trgovini Mok’ca " Na koseški tržnici v Ljubljani bo začela delovati trgo-

vina Mok'ca. V njej bosta Petra Oražem in Veronika Jug Adamović prodajali 12 vrst ekožit, tudi brez glutena. Pred kupci ga bosta zmleli v zdrob, kosmiče ali moko.

" Ljudem želita ponuditi sveže mleto moko iz žit, ki si jih bodo izbrali sami. Od slovenskih kmetov bosta odkupo-vali žito s certifikatom ekološke pridelave. Kar pri nas ne uspeva, denimo amarant in riž, bosta uvažali od certifi-ciranih ekoloških pridelovalcev. »Mok'ca bo hkrati cer-tificirana kot ekološki predelovalni obrat s svojo ekolo-ško številko, da bomo zagotavljali sledljivost od njive do končnega kupca,« pojasnjuje Petra Oražem.

" Moko bosta zmleli na mlinske kamne v trgovini pred stranko. Kupce bosta spodbujali, da si sami spečejo kruh iz polnovredne sveže moke, ki teden dni po mletju ohrani najvišjo hranilno vrednost, ta pa pozneje upade. En mlin bo za glutenska žita, drugi pa za mletje brezglutenskih žit. Ponudbo bosta razširili s spletno prodajo in drugimi izdelki za zdravo prehranjevanje.

Biokalčki Bilko " Matej Volk iz ljubljanskega podjetja Bilko

kali kalčke gorčice, brokolija, rdeče in japon-ske (daikon) redkvice, ki jih je izbral zaradi okusa, videza in prehranskih lastnosti.

" Kalčki se v kulinariki uporabljajo za pri-pravo solat, sendvičev, s skuto in v nama-zih, pri ribjih in mesnih jedeh. Restavraci-je jih uporabljajo tudi za dekoracijo jedi.

" Konec aprila je Matej Volk kot prvi kali-telj kalčkov pri nas dobil odločbo uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da njegova kalilnica izpolnjuje evropske zahteve o visokih higienskih standardih pri pridelavi kalčkov. »Kalčke kalim v enakih razmerah, kot so predpisane za živila živalskega izvora,« pravi Volk.

" Kalčke ob sobotah prodaja na stari tržnici v Šiški, glavne kupce pa vidi med restavracijami in go-spodinjstvi. Prodaja izključno v Ljubljani, ker kalčkov ne dostavlja z avtomobilom, temveč jih razva-ža s kolesom, da je ogljični odtis čim manjši. S svojimi izdelki želi širiti kulturo kaljenja kalčkov v Slo-veniji. Povečuje neposredno prodajo fizičnim osebam, restavracijam in na tržnici. Rad bi prišel tudi na trgovske police.

Ekojabolčni sok Lamut " V soku iz ekološko pridelanih starih sort jabolk

je Rihard Zupančič iz Jelševnika pri Črnomlju pred 12 leti videl tržno nišo. Če poleti ne bo suše, od 400 jablan pričakuje toliko jabolk, da bo iz njih naredil okoli deset tisoč litrov soka, tono ali dve najlepših sadežev pa bo prihranil za ozimnico.

" Ob pomoči staršev od leta 2002 ekološka jabol-ka predeluje v sok. Zadnja štiri leta delajo sok le iz jabolk, ki jih sami pridelajo. Prej so hodili od vasi do vasi in od kmetov odkupovali presežke jabolk, prodajali pa so sok. Tega so delali tudi po naročilu; ljudje so jim pripeljali svoja jabolka, odpeljali pa sok.

" Jabolčni sok polnijo v 0,2-litrske steklenice in ga prodajajo pod imenom Lamut – po stari doma-čiji, ki ji pravijo Pri Lamutih. Trgovce bolj zanima sok v litrski steklenici, zato Zupančičevi načrtu-jejo večje pakiranje, a najprej morajo povečati pridelek. »Čeprav bomo pri litrski steklenici zasluži-li manj na liter, bo to naš naslednji korak, saj bi radi prišli na trgovske police,« pravi Rihard Zupančič. Ocenjuje, da jim bodo vrata najprej odprle trgovine z zdravo in ekološko hrano. Zdaj pa imajo veči-no kupcev med gostilnami in restavracijami, bari in kavarnami. Pol prihodkov jim prinese jabolčni sok, pol pa izletniška kmetija, ki deluje deseto leto.

Biopivo z ekološke kmetije Šlibar " Ekološka kmetija Šlibar iz Kovorja pri Tržiču edina že leto

dni vari in ponuja biopivo v Sloveniji. Naredijo ga 180 litrov na mesec. Nekaj ga popijejo sami, v krogu sorodnikov in prijate-ljev, nekaj ga postrežejo na promocijah, drugo pa prodajo. Po-nujajo pet vrst piva, a Gregor Šlibar, gospodar kmetije in ljubi-telj piva, eksperimentira z okusi in dodatki, da bi našel tri oku-se piva, ki jih želi delati in tržiti.

" »Da dobro pivo uspe, je treba izpolniti dva pogoja – konstan-tno temperaturo in higieno, oboje pa lahko zagotoviš s profesi-onalnim strojem,« dodaja Šlibar. Za pivo potrebuje vodo, slad, hmelj in kvasovke. Zadnje uvaža iz Švice, imajo pa certifikat, da niso iz gensko spremenjenih organizmov. Ekološki ječme-nov in pšenični slad kupuje iz Nemčije, ker ga v Sloveniji ni. Pri nas tudi ni ekohmelja, ki ga dodaja v majhnih količinah – pol ki-lograma ga potrebuje za 180 litrov piva. Pri nas pridelujejo šti-ri vrste hmelja, a ker ekološke pridelave ni, mu je ministrstvo za kmetijstvo dovolilo, da lahko prvo leto za pivo uporablja neekološki hmelj. Vari pet okusov biopiva – ležaka, ale, pšenično pivo, amber ležaka z več karameliziranega slada in pivo z aromo rožmarina.

Peneča se medica Medina čebelarstva Šauperl

" Mariborčan Tomaž Šauperl v 200 panjih pridela do osem ton medu na leto. Razvija prodajno mrežo doma in partner-sko v tujini, pa tudi nove izdelke, med katerimi poudarja pe-nečo se medico Medino.

" »Med razredčim z vodo, dodam kvasovke in po tradicionalni šampanjski metodi čez dve leti nastane peneča se medica. Sliši se preprosto, a ni čisto tako. Medina ne vsebuje niti kaplje vina iz grozdja, trgu pa je lahko ponudim do pet tisoč steklenic,« poja-snjuje. Največ je proda za poslovna darila, z njo pa bi rad prodrl v tujino. Za svoj izdelek je na državnem ocenjevanju medenih pijač dobil nagrado šampion 2013.

" V ponudbi ima še matični mleček, propolis, cvetni prah, med z dodatki, tudi s čokolado, kremni med, ki je vedno ma-zav. Od lani zbira čebelji strup, ki dosega visoko prodajno ceno, a ker je težko prodreti v farmacevtska podjetja, kupce zanj še išče. Dela tudi medico, medeni liker, medenja ke ... Doma v Pekrah je letos ku-pil večje posestvo, kjer želi postaviti moderen čebelarski obrat s kletjo, v kateri bi turistom predstavil celoten postopek pridelave medu in medenih pijač. Število panjev bi rad povečal na 300.

S pisanjem o njihovih načrtih in doseda-njih uspehih širimo zavest o kakovostni lo-kalni hrani in pijači, hkrati pa spodbujamo trajnostni razvoj – do okolja prijazno pride-lavo, prodajo in porabo v lokalnem okolju, kjer je manj stroškov z logistiko, predvsem pa manj slabih vplivov na okolje in zdravje ljudi, ki jedo svežo in lokalno hrano.

Kaj je ocenjevala komisijaMed 15 kandidati je strokovna komisija, ki jo sestavljajo Irena Rotar v sodelovanju s ce-lotno skupino Tuševega projekta Spoštuj-mo slovensko, Anton Papež iz podjetja Mo-tor, ki se v prostem času z družino ukvarja s kozjerejo in pridelavo mlečnih izdelkov, in Aleksandra Horvat, vodja projekta Ag-robiznis na Financah, izbrala tri finaliste po teh petih merilih:

1. Želja po podjetništvu, kjer so ocenje-vali možnosti za uresničitev načrtovane rasti in širitve trga.

2. Inovativnost in izvirnost posameznih idej, kjer so dali prednost tistim idejam, ki izhajajo iz tradicije in obstoječih virov ter čim bolj sonaravne pridelave hrane, ki ima blagodejen učinek tudi na kmetijstvo, ohra-nja biotsko raznovrstnost in kulturno kra-jino, ter so nadgrajene z novimi znanji, ki upoštevajo sodobne smernice in tržne niše.

3. Vpliv in pomen tudi na širše druž-beno okolje, kjer so proučili, kako dejav-nost kandidatov vpliva tudi na širše druž-beno okolje.

4. Tržni potencial, kjer so ocenjevali, ali lahko izdelki kandidatov zadovoljijo čim širši krog potencialnih kupcev.

5. Učinek na samooskrbo v Sloveniji, kjer so proučili, kako izdelki in rast njiho-vega tržnega deleža vplivajo na povečanje samooskrbe v Sloveniji.

Odločitev za izbiro zmagovalca je bi-la težka, razglasili ga bomo na dogodku v Grand hotelu Union v Ljubljani, kamor vas, dragi bralci, vabimo. Začne se ob 9. uri.

28 Podjetništvo v kmetijstvu Podjetništvo v kmetijstvu 29www.finance.si Četrtek, 19. junija 2014, št. 118www.finance.si Četrtek, 19. junija 2014, št. 118

»Kot odgovoren slovenski trgovec se v Tušu zavedamo svoje vloge v slovenskem prostoru, zato delujemo odgovorno ne le do našega kupca, ampak tudi do slovenskih proizvajalcev in ponudnikov domačih pridelkov, ki se ponašajo z odlično kakovostjo in prednostmi, ki jih prinaša lokalna pridelava. Zavzemamo se za slovensko prehransko samooskrbo in z umestitvijo lokalnih proizvodov na svoje police prispevamo k ustvarjanju novih priložnosti za razvoj slovenskega gospodarstva. V okviru blagovne znamke Slovenske dobrote lokalnim pridelovalcem odpiramo vrata, da se predstavijo našim kupcem, s kakovostnimi slovenskimi zgodbami pa našim kupcem zagotavljamo lokalnost, ki jo od nas tudi pričakujejo.«

Bojan Brežnik, Direktor marketinga Engrotuš d.o.o.

www.tus.si

Pišemo, na koga se lahko obrnejo kmetje, ki želijo svoje pridelke spra-viti v trgovine. Trgovci so lokalnim dobaviteljem vse bolj naklonjeni, a pričakujejo konkurenčne cene, veli-ke količine in visoko kakovost.

Irena Rotar verjame, da imamo v Sloveni-ji dovolj znanja in virov, da bi z inovativ-nimi pristopi povečali samooskrbo, in po teh načelih v Tušu vodi projekt Spoštuj-mo slovensko. Je ekonomistka, ustanovi-teljica Ekofesta, soustanoviteljica Eko ci-vilne iniciative Slovenije ter pobudnica Štafete semen.

Tudi Mercator, Hofer, Lidl in Spar se za-vzemajo za to, da bi na svojih policah ponu-dili čim več domačih izdelkov in pridelkov, saj si jih kupci želijo.

Sveže sadje in zelenjava naj bosta lokalnaNa vprašanje, kakšna je prodaja doma-čih izdelkov v primerjavi s tujimi, trgov-ci odgovarjajo podobno: »Slovenski ku-pec si želi slovenskih izdelkov, a le, če ob ustrezni kakovosti zanje ne plača več od primerljivih tujih.« Irena Rotar iz Tuša do-daja, da kupci pričakujejo vse več lokal-nih izdelkov, zlasti med svežimi izdelki, vendar je samooskrba premajhna, da bi jih oskrbovali z večinoma slovenskimi pri-delki: »Povpraševanje po domačih pridel-kih presega ponudbo še posebej zunaj se-zone naravne rasti sadja in zelenjave.« Ni-ves Rudolf, izvršna direktorica področja upravljanja blagovnih skupin in nabave v Mercatorju, opaža, da se domači izdel-ki precej dobro prodajajo, vendar je se-zona pri njih kratka: »Najbolje se proda-jajo pravi pridelki ob pravem času – prve domače jagode in češnje, česen, šparglji, domač kaki ...« Kot dodajajo v Hoferju, se dobro prodajajo predvsem sveži izdelki slovenskih dobaviteljev.

V sezoni je tudi več kot polovica sadja in zelenjave v trgovinah domačaDelež slovenskih pridelkov na trgo-vskih policah je odvisen od sezone. V Hoferju je trenutno petina sadja in ze-lenjave slovenske pridelave. V Merca-torju je ta delež približno 30-odstoten, vendar pri določenih vrstah, denimo pri jabolkih, krompirju, zelju, bučkah, kumaricah in papriki, lahko po bese-dah Nives Rudolf preseže polovico ali celo 80 odstotkov. V Sparu je trenutno 30 odstotkov sveže zelenjave in sadja slovenske pridelave. V Lidlu, kot pra-vi direktor nabave Andrej Vouk, trenu-tno prodajajo slovenska zelena jabolka in paradižnik Lušt, vendar lokalno po-nudbo sezonsko dopolnjujejo. Rotarje-va iz Tuša poudarja, da sta sadje in ze-lenjava slovenskega porekla v Tuševih trgovinah naprodaj vsak dan, količine

pa so odvisne od sezone in letine, a po-datka o skupnem deležu domačih pri-delkov ne razkriva.

Zanimanje tudi za druge slovenske izdelkePoleg svežega sadja in zelenjave se dobro prodajajo tudi drugi domači izdelki. Ti v Hoferju pomenijo več kot tretjino njihove stalne ponudbe, pri svežem mesu, jajcih in mleku pa prevladujejo izdelki slovenskega porekla in nekateri so naprodaj tudi pod nji-hovo trgovsko znamko. Slovenske živilske in neživilske izdelke v Hoferju vključujejo tudi v posebne ponudbe.

Vouk iz Lidla pravi, da zaradi povpra-ševanja po slovenskih izdelkih v ponud-bo uvrščajo vse več izdelkov slovenskih dobaviteljev – za zdaj le živila. Tudi Lidl je v trgovsko znamko vključil nekaj sloven-skih izdelkov.

Mercator, kot poudarja Nives Rudolf, 70 odstotkov prostora na policah namenja do-mačim izdelkom in pridelkom. »Delež pro-daje slovenskih mlečnih izdelkov je 71-od-stoten med vsemi mlečnimi izdelki, slo-venska je vsa pšenica, iz katere pogodbe-na pekarna peče kruh, tudi vse postreže-no meso v redni prodaji mesnic je rejeno v Sloveniji,« dodaja Nives Rudolf in omenja, da imajo slovenske dobavitelje tudi za ne-živilske izdelke.

Po besedah Sonje Petkovšek, vodje na-bave živil v Sparu, imajo v ponudbi nekaj več kot 60 odstotkov slovenskih izdelkov.

Irena Rotar dodaja, da želijo imeti v Tušu čim več slovenskih dobaviteljev tudi iz vrst industrijskih proizvajalcev. »Več kot tri četrtine izdelkov trgovske znamke prihajajo iz slovenskih podje-tij.« Poleg tega kupcem v Tušu ponujajo tudi čim bolj sonaravno pridelane izdel-ke manjših slovenskih dobaviteljev, ki so bodisi v celoti iz slovenskih surovin bodi-si so narejeni s tradicionalnimi postopki. Nekatere izdelke prodajajo pod znamko Slovenske dobrote, druge pa v embalaži dobaviteljev. Poseben poudarek dajejo domačim izdelkom z zaščiteno geograf-sko označbo in s kontroliranim geograf-skim poreklom.

Tuš išče dobavitelje, ki lahko oskrbujejo tretjino trgovinV Tušu dajejo priložnost tudi manjšim slovenskim pridelovalcem, ki imajo čim bolj naravno pridelavo hrane, če imajo le dovolj velike zmogljivosti, da oskrbijo vsaj polovico Tuševih trgovin. Na policah tako ponujajo tradicionalne mesne dob-rote, jogurt z domačo marmelado, nare-jen iz polnovrednega mleka krav, ki se pa-sejo, tradicionalne mlevske izdelke, mle-te na mlinske kamne, ter konopljina se-mena s štajerskih polj. Še posebej so po-nosni na svoje tradicionalne mesne dob-rote, ki so prekajene po tradicionalnem postopku. Nobenim izdelkom, pridela-nim klasično, ne dodajajo vode ali ume-tnih dodatkov. Pri tem pa, kot opaža Ire-

Ǫ Noemi mavrič [email protected]

Kako lokalni sezonski pridelki pridejo na trgovske police Delež slovenskega sadja in sveže zelenjave, ki je naprodaj v trgovinah, je zdaj med 20 in 80 odstotki

V Tušu dajemo pri-ložnost tudi manj-šim slovenskim

pridelovalcem, ki imajo čim bolj naravno pridelavo hrane, če imajo le dovolj velike zmo-gljivosti, da oskrbijo vsaj polo-vico Tuševih trgovin.

" Irena Rotar, ki v Tušu vodi projekt Spoštujmo slovensko

Slovenskih je 71 odstot-kov vseh mlečnih izdel-kov na naših policah,

domača je vsa pšenica, iz katere pogodbena pekarna peče kruh, tudi vse postreženo meso v redni prodaji mesnic je rejeno v Sloveniji.

" Nives Rudolf, izvršna direktorica področja upravljanja blagovnih skupin in nabave v Mercatorju

Trenutno proda-jamo slovenska zelena jabolka

in paradižnik Lušt, vendar lokalno ponudbo sezonsko dopolnjujemo.

" Andrej Vouk, direktor nabave v Lidlu

Domači pridelki so za petino dražji od tujih.

" Sonja Petkovšek, vodja nabave živil v Sparu

Farma polžev Satori " Jože Lenart, podjetniški svetovalec iz

Koroške, jeseni pričakuje prvo letino pol-žev vrste Helix aspersa (pisani vrtni polž). Na pol hektarja zemlje jih bo na svoji far-mi Satori nabral od 2,5 do tri tone. Odkupil jih bo mednarodni inštitut za polžerejo iz Cherasca v Italiji. Za celotno letino bo Le-nart iztržil med 11 tisoč in 13.500 evri. V Sloveniji vidi veliko možnosti za rejo pol-žev, ki so denimo v Italiji, Franciji in na Ja-ponskem cenjena kulinarična poslastica.

" Prvo leto nekoliko več polžev pogine, ker so iz Sredozemlja in se še niso povsem prilagodili na naše podnebje. V prihodnje bo Lenart na pol hektarja vzredil od tri do štiri tone polžev na leto ter z njimi zaslužil med 13.500 in 18 tisoč evri, če bo vse po borzni ceni prodal inštitutu za polžerejo v Cherascu. Ker polžereja prinaša največji hektarski donos po vrednosti, bo Lenart farmo še širil in to dejavnost priporoča tudi drugim. »Primernih zemljišč je veliko,« dodaja.

" Za polžerejo in samooskrbno farmo je Lenart preuredil neobdelano zemljišče v vasi Raduše blizu Slovenj Gradca. Da je primerno za kmetijsko obdelavo, je moral vanj vložiti 60 tisoč evrov.

Živa zelenjava " Prihodnje leto bo v okviru podjetja KMG Pa-

nOrganic, ki je v lasti 30-letnega Maria Kurto-viča, v Ljutomeru zaživel nov, inovativen pro-jekt pridelave zelenjave Živa, vreden 2,6 mili-jona evrov.

" V hektar velikem rastlinjaku bodo do okolja prijazno pridelovali solato, baziliko, peteršilj, drobnjak, ohrovt, blitvo in meto, ki bo napro-daj s koreninami v zemlji in v biorazgradljivi embalaži, da bo še rasla, ohranjala svežino in hranilno vrednost. Projekt Živa bo Ljutomer-čanom prinesel najmanj deset novih zaposlitev.

" Prodaja žive zelenjave, ki jo bodo pridelovali vse leto, bo pri nas novost, v nekaterih severnih in se-verozahodnih evropskih državah pa je že uspešnica. Rastlinjak za živo zelenjavo bodo postavili v industrijski coni v Ljutomeru, pravi Niko Miholič, ki v KMG PanOrganic skrbi za trženje, prodajo in odnose z javnostmi. Na leto načrtujejo 6,5 milijona enot žive zelenjave. To je zbudilo zanimanje par-tnerjev in nekaterih trgovcev iz Avstrije, kar je KMG PanOrganic spodbudilo, da se bodo na tujih tr-gih tržili pod znamko Life.

Ekogovedina " Ekološki kmetiji Kosec in Zadravec iz

Prlekije sta se pred petimi leti odločili za skupno prodajo mlade kakovostne govedi-ne, stare od 12 do 15 mesecev. »Z diferen-ciacijo po kakovosti, primerno embalažo in neposredno prodajo dosegamo za 30 do 50 odstotkov višjo ceno, kot če bi prodajali žive živali zadrugam,« pravi Boštjan Kosec.

" Govedo je na pašnikih, meso pa z nepos-redno prodajo dostavijo na dom. Svojo po-nudbo opisujejo na spletni strani, večino strank pa dobijo neposredno na prireditvah. Kmetiji 95 od-stotkov letne proizvodnje prodata po tem modelu. Imata več kot 300 strank, od tega je okoli 70 od-stotkov rednih. Začeli so leta 2010 in takrat prodali za dobrih 21 tisoč evrov, lani pa so imeli skoraj 28 tisoč evrov prihodkov. Po prvih petih mesecih letos pričakujejo slabih 30 tisoč evrov prihodkov.

" Rast prodaje s partnerjem Matejem Zadravcem letos pričakujeta, odkar meso dobavljata tudi šo-lam in vrtcu. Baby beef ponujajo v štirikilogramskem mešanem paketu brez kosti, različne kose mesa s kostmi pa po sedem ali deset kilogramov. Kupce iščejo prek znancev, na prireditvah ali tr-žnicah. Imajo tudi svojo internetno stran in vsako leto organizirajo dneve odprtih vrat.

Vegansko pecivo Hribar

" Zakonca Tatjana in Ivo Hribar se v vasi Vidrga pri Vačah že 20 let ukvarjata s peko kruha in peciva. Zadnjih osem let dajeta prednost veganskim pekovskim izdelkom iz ekoloških sestavin in imata zanje tudi ustrezen certifikat. Na roko naredita več kot tri tone kruha in peciva na leto. Kruha in po-tic pa prodata največ.

" »Tradicija, stari recepti, ročna izdelava in ekološke sestavine brez umetnih dodatkov so rdeča nit najinega biopeciva,« pojasnjuje Tatjana Hribar. Mož Ivo dodaja, da ju pri delu vodijo pozitivna na-ravnanost, zavezanost k visoki kakovosti in predanost kupcem. »Skozi leta dokazujemo, da je peci-vo iz naravnih sestavin, narejeno z rokami, tista dodana vrednost, ki je stroji ne zmorejo, kupci pa jo iščejo. Cenijo okus, vonj in spomin na piškote, potice in torte, ki jim jih je spekla mama ali babica,« ugotavljata Hribarjeva.

" Ročno mesita kruh iz pirine, ržene, konopljine, kamutove moke in brezglutenskega z raznimi se-meni in začimbami. Pečeta sedem vrst potice, deset vrst piškotov, tudi jabolčne in čokoladne mafi-ne ter veganske torte.

na Rotar, kupci včasih težko razumejo, da naravna pridelava salam traja več me-secev, zato ne morejo biti ves čas na vo-ljo v neomejenih količinah, ter da imajo denimo jogurti brez umetnih dodatkov krajši rok trajanja.

Vstop na trgovske police nič ne staneTrgovci domače pridelovalce iščejo sami, vendar se tudi pridelovalci sami obračajo nanje. Sodelovanje s slovenskimi dobavi-telji je dobrodošlo iz več razlogov: podpi-ra domače gospodarstvo, ponujeni izdel-ki, predvsem pa pridelki, so bolj sveži, saj je transportna pot veliko krajša. Kot pou-darjajo sogovorniki, od dobaviteljev zah-tevajo velike količine, da jih vključijo na tr-govske police.

Za vstop v Tuševe trgovine morajo dobavitelji izpolniti zakonsko in z in-ternimi pravilniki določene zahteve od ustreznih certifikatov, analiz kako-vosti in varnosti do specifikacije živil. Vstopnih stroškov v Tušu ne razkriva-jo, v Mercatorju pa pravijo, da stroškov za vstop na trgovske police ni. Dobavi-telji sadja in zelenjave morajo upošte-vati vse predpise dobre kmetijske pra-kse, pridelki morajo biti skladni z ured-bami EU, ustreznost blaga pa morajo dokazovati z analizami. Z dobavitelji, ki ne morejo zagotoviti zadostne koli-čine za vso drobnoprodajno mrežo, se v Mercatorju dogovorijo tudi za lokal-no dobavo in dobavo v nekatere for-mate trgovin.

V Sparu lahko domači pridelovalci pro-dajajo, če sprejmejo splošne pogoje in in-terne ter zakonsko predpisane standarde. O vseh pogojih se predhodno dogovorijo in podpišejo pogodbo.

Tudi v Lidlu pridelovalce vstop na po-lice nič ne stane. Obseg in pogoji sodelo-vanja se vedno postavljajo vnaprej. Pri-delovalci morajo izpolnjevati medna-rodne in Lidlove kemijske in mikrobio-loške standarde kakovosti, ki jih redno preverjajo tudi z neodvisnimi instituci-jami. Tudi za vstop na Hoferjeve police ni vstopnih stroškov. Kakovost izdelkov morajo dobavitelji izkazovati z ustrezni-mi certifikati, poleg tega jih redno in ne-odvisno preverjajo. Vsi izdelki so pod-vrženi notranjemu sistemu sledljivosti

in nadzora – ustrezati morajo postavlje-nim mikrobiološkim in kemijskim para-metrom. Zahtevani standardi ponekod presegajo evropsko in lokalno zakono-dajo. So tudi eni prvih slovenskih pod-jetij z internim sistemom, ki določa naj-višjo mejno vrednost ostankov aktivnih snovi (pesticidov) v izdelku; ta je precej nižja od zakonsko določene.

Domači pridelki so za petino dražji od tujihV Sparu so domači pridelki približno za petino dražji od tujih. Razmerje med ka-kovostjo in ceno je pomembno, če ne celo najpomembnejše merilo v očeh kupcev, za-to se tega morajo zavedati tudi dobavitelji, še pravijo trgovci.

OG

LA

S

30 Podjetništvo v kmetijstvu Podjetništvo v kmetijstvu 31www.finance.si Četrtek, 19. junija 2014, št. 118www.finance.si Četrtek, 19. junija 2014, št. 118

Kmetijske zadruge ze-lenjavo lažje prodajajo kot posamezni kmetje, a za bolj konkurenčen na-stop na trgu se bodo mo-rale med sabo povezova-ti, pravi Jure Vončina, di-rektor KZ Krka. Ta združu-je 300 kmetov, med kateri-mi je največ pridelovalcev zelenjave. Išče nove pro-dajne poti – priložnost vidi v spletni prodaji in dobavi šolam, vrtcem, domovom za starejše in bolnišnicam.

»Naši kmetje so s pogodbo zavezani, da nam prodajo 90 odstotkov pridelka, preosta-

nek pa lahko prodajo sami na kmetiji,« pojasnjuje Vončina. Pogodbe s kmeti sklepajo je-seni, ko opredelijo, kaj bodo

pridelovali na koliko hektar-jih zemlje, da izračunajo pri-čakovane količine posame-znega pridelka.

Od spletne prodaje do partnerskega kmetovanjaPripravljajo se tudi na zagon spletne prodaje, a najprej mo-rajo poskrbeti za logistiko. »Ne zmoremo še dostaviti zelenja-ve na sto naslovov, a bi radi pri-hodnje leto vzpostavili zbir-ni center, kjer bomo pridelke sortirali, prebirali in pakirali, od tam pa jih razvozili do kup-cev,« pravi Vončina.

Obeta si tudi večjo proda-jo javnim zavodom, ki hrano naročajo na razpisih. »Na roko nam gre sprememba 14. člena zakona o javnem naročanju, ki dovoljuje nabavo 20 odstotkov blaga oziroma v znesku do 80 tisoč evrov mimo javnega raz-pisa,« pojasnjuje sogovornik. Dogovarja se z javnimi zavo-

Ǫ Petra Š[email protected]

Kmetijska zadruga Krka bo prodajala tudi po spletu in več dobavljala zavodom

Od začetka leta morajo tu-di kmetije voditi svoje po-slovne knjige. Računovod-je pa opozarjajo, da imajo kmetije s tem še vedno ve-liko težav, tudi zaradi sla-bega poznavanja računo-vodstva.

Čeprav je do oddaje končnih bilanc za letos še kar nekaj ča-sa, s pripravami ne čakajte do takrat. Če nimate dovolj znanja o vodenju knjig, nujno poiščite strokovno pomoč, opozarjata Marija Tomc Muc, direktorica podjetja Biro BONUS, in Hinko Kašnik, direktor Računovod-skega servisa Pristar.

Če se na to ne pripravite do-volj dobro, vas lahko pri odda-ji končnih bilanc čaka veliko te-žav, napake pa lahko prinese-jo dolgotrajne posledice. »Ne-katere odločitve, predvsem tiste, ki so povezane z začetno bilanco in začetnimi vredno-tenji sredstev in obveznosti in so jih kmetje morali sprejema-ti po stanju na dan 1. januarja 2014, bodo na poslovne rezul-tate kmetije vplivale še dolgo, več let,« svari Tomc Mučeva, Hinko Kašnik pa ob tem opo-zarja, da so otvoritvene bilance kmetij povsem drugačne od tis-tih, ki jih morajo imeti podjetja.

Odgovori na vsa vprašanja še pridejo»Mislim, da se bodo glavne te-žave začele z oddajanjem dav-čnih obračunov za leto 2014. Z oddajami obračunov DDV, ob-računavanjem davkov in pri-spevkov od osebnih prejem-kov in drugih obračunov ne bi smeli imeti težav,« predvideva Tomc Mučeva.

Če pa vseh potrebnih infor-macij še ne najdete, so skrbi od-več. Kot dodaja sogovornica, se nekatera vprašanja odprejo še-le ob delu v praksi. »Pričakuje-mo lahko dodatna pojasnila z davčnega vidika in tudi tista, ki jih bo po strokovni plati pripra-vil inštitut za revizijo.« Na stra-neh inštituta za revizijo lahko najdete tudi navodila za izde-lavo otvoritvene bilance.

Tudi kmetija je proizvodnjaKot opozarja Tomc Mučeva, je odločilno, da se vodenja knjig lotite ustrezno in previdno, za-vedajte pa se, da je tudi kmeti-ja podjetje. »Ima svojo proizvo-dnjo, z njo povezane zaloge bio-loških in drugih sredstev, veli-ko osnovnih sredstev, na kmeti-jah se pogosto pojavljajo takšne in drugačne vrste nepovratnih sredstev, zelo velikokrat se za-radi različnih oblik organizaci-je kmečkega gospodinjstva po-javlja problem transfernih cen in podobno,« opozarja Tomc Mučeva.

Mesečni rezultat bi morali že videti»Ustrezne informacije lahko poleg v računovodskih servi-sih dobite tudi v zadrugah, po-

membno pa je, da se tudi sa-mi dobro pripravite,« opozar-ja Kašnik. Če do danes od va-ših računovodij še niste preje-li nikakršnega mesečnega re-zultata, vas lahko upravičeno skrbi, opozarja Tomc Mučeva.

»Pravi računovodja je za-vezan skrbeti za to, da imate ustrezne informacije za odlo-čanje, in ne samo za to, da bo za vas oddal obračune na ustre-zne državne portale. To velja vedno, še posebej pa letos, ko ste morali sprejeti nekaj odlo-čitev, kot so vrednotenja va-ših sredstev, določitev amorti-zacijskih stopenj in podobno,« dodaja sogovornica.

Ne nasedajte nizkim cenamČeprav se zdi, da bi to morali že vsi vedeti, je vseeno treba opo-zoriti, da prenizkim cenam za vodenje računov ne nasedajte. »Vsi varčujemo in si prizadeva-mo za čim nižje stroške, vendar kmetom želim pojasniti, naj ne nasedajo takim ponudni-kom, ker bodo imeli velike te-žave. Trditve, da računovode-nje kmetij ni nič posebnega in da 'samo nekdo brez zveze ne-kaj komplicira', pač ne držijo,« svari Tomc Mučeva. Kot pravi, je za pravilno računovodsko spremljanje kmečkega gospo-darstva potrebno tudi sodelo-vanje računovodje ter zaposle-nih v kmečkem gospodinjstvu.

Ǫ ŠPela MikuŠ[email protected]

Hinko Kašnik, direktor računovodskega servisa Pristar:Ustrezne informacije o knjigovodenju lahko kmetje dobijo v raču-novodskih servisih in zadrugah, a tudi sami se morajo dobro pripraviti.

Marija Tomc Muc, direktorica podjetja Biro BONUS:Kmetje naj se vodenja knjig lotijo previdno in naj se zavedajo, da je tudi kmetija podjetje. Ima svojo proizvodnjo, z njo povezane zaloge biološ-kih in drugih sredstev, veliko osnovnih sredstev, različne vrste nepovratnih sredstev. Zaradi različnih oblik organizacije kmečkega gospodinjstva se lahko pojavi tudi problem transfernih cen.«

Ire

na

He

ra

K

" »Letošnja sezona gotovo ne bo tako uspešna kot lanska; z večjimi količinami bomo nadomestili razliko v ceni, koliko nam bo to uspelo, bomo lahko ocenili šele na polovici sezone,« pravi Jure Vončina, direktor KZ Krka.

JESTE ZDRAVO? Pojemo premalo sveže zelenjave

" V EU priporočena količina zaužite sveže zelenjave na leto je 120 kilogramov na posameznika, pri nas pa je povprečna poraba oko-li 90 kilogramov na Slovenca. Domač trg je dovolj velik za doma-če kmete, saj je samooskrba premajhna. A najprej je treba kupce poučiti o prednostih sveže sezonske lokalne zelenjave in sadja, da bodo vedeli, zakaj najcenejša zelenjava ni tudi najbolj zdrava. »Lo-kalna zelenjava je zdrava, saj je trgana v času optimalne zrelosti in ima več hranil, vitaminov ter mineralov, hkrati ni podvržena med-skladiščni obdelavi, ko jo za ohranjanje svežine kemično obdelajo, denimo s citronsko kislino,« pravi Jure Vončina. Hkrati ne vsebuje ostankov nitratov in pesticidov, ker jo gnojijo z naravnimi pripravki na podlagi analize prsti.

di, da bi KZ Krka postal njihov dobavitelj. »Šole so problema-tične, ker so poleti, ko je naj-več zelenjave, zaprte,« dodaja.

Hkrati kmete spodbujajo v partnersko kmetovanje, še po-sebej velike pridelovalce. »Eden od njih pridela 700 ton zele-njave na leto in se s trženjem ne utegne ukvarjati, zato mo-ra takšne kmete zadruga spod-bujati k specializaciji, jim zago-tavljati celoten odkup in varno plačilo,« pravi Vončina.

Zadruge bi se po njegovem mnenju morale bolj povezova-ti. V KZ Krka dobro sodelujejo s KZ Agraria iz Kopra. Njihove zgodnje pridelke – por, mlado čebulo – so ponudili tudi svo-jim kupcem, presežke krom-pirja KZ Krka pa Agraria pro-

daja v svoji prodajni mreži, še pojasni Vončina.

Boljša letina, nižje cene V KZ Krka imajo trenutno naj-več mladega krompirja – letos ga bodo pridelali od 900 do 950 ton. Paprik in kumar bo po 500 ton, 450 ton bo bučk, po 250 ton pa čebule, spomla-danskega in jesenskega zelja ter 70 ton jajčevcev. Solate so ime-li 245 ton. KZ Krka od 10 do 15 odstotkov vsega pridelka pro-da v svojih zadružnih trgovi-nah, drugo pa Mercatorju, Tu-šu in Sparu, ki imajo podobne odkupne cene.

Te so bile lani zaradi suše precej višje kot letos. »Težko ocenjujem, kakšna bo sezona, gotovo pa ne bo tako uspešna

kot lanska. Z večjimi količinami bomo nadomestili razliko v ce-ni, koliko nam bo to uspelo, bo-mo lahko ocenili na polovici se-zone,« pravi Vončina. Nižje ce-ne so, ker se je sezona v Italiji, Španiji in na Hrvaškem zače-la precej prej kot lani. Pridelek je za 20 do 30 odstotkov večji kot lani, a kaj, ko so cene zara-di večje ponudbe nižje.

Lani so v KZ Krka prihodke povečali za odstotek, podobno Vončina pričakuje tudi letos. Odkupili so sedem odstotkov manj mleka, a prihodki so bili zaradi višje cene večji kot leto prej. Cena mesa je lani upadla za pol evra na kilogram, ker za-radi suše kmetje niso imeli do-volj krme in so konec minulega leta ponujali presežke mesa. »S

cenami moramo kmetom zago-toviti preživetje, saj je v minulih letih precej zelenjavarjev pro-padlo, ker so bile odkupne ce-ne prenizke,« dodaja Vončina.

Pr

Documents

Vodstva pričakujejo, da v informatiki ...jih zadnjih raziskav ugotovi - lo, da bodo imeli do leta 2017 direktorji trženja na voljo več sredstev za nakup IT-opre-me kot direktorji