JEZIKOVNA DIDAKTIKA 2010/11

Kaj sestavlja strokovnost učitelja slovenskega jezika?

slovenistično znanjepsihološko-pedagoško znanjejezikovnodidaktično znanje à kako izbirati in predstaviti znanstvena spoznanja slovenistike učencem določene starosti in vrste šole ter čemu ukvarja se s cilji, vsebinami in metodami pouka, pa tudi s ”predpostavkami” ne zanima nas obča narave teh razmerij, temveč to, kako se ta kažejo pri pouku našega (dela) predmeta.

Zakaj je didaktika slovenskega jezika tudi interdisciplinarna in uporabna veda?

Kot vsaka specialna didaktika se opira na pedagoško psihologijo, občo didaktiko, pedagogiko in andragogiko, vendar pri tem izhaja iz svojega temeljnega področja – slovenistike oz. jezikoslovja.

Didaktika slovenskega jezika je veda o pouku slovenskega jezika oziroma o poučevanju in učenju slovenskega jezika v šoli in zunaj šole. Izhaja iz spoznanj jezikoslovja, ki jih povezuje s spoznanji psihološko-pedagoških ved ter tako oblikuje načela pouka slovenskega jezika (njegove cilje, vsebine in metode). Lahko rečemo, da se ukvarja z opazovanjem, raziskovanjem in oblikovanjem pouka slovenščine.

Naloge didaktike slovenskega jezika

oblikovanje teoretičnih izhodišč – jezikovnodidaktičnih načel, na podlagi katerih je mogoče oblikovati pouk jezika; pojasnjevanje znanstvenih pojmov iz vidikov specialne didaktike (prilagajanje definicij),empirično raziskovanje in ovrednotenje sočasne prakse (pouka slovenskega jezika); na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnih ugotovitev o trenutni praksi oblikovanje didaktičnih modelov, ki bi izboljšali pouk slovenščine,njihovo preizkušanje, ovrednotenje in uvajanje v prakso.

Primerjajte tezi(1) Jezikovna didaktika je le del obče didaktike in sama po sebi ni potrebna.(2) Jezikovna didaktika je le uporabna, obrtniška veda, ki že dana jezikoslovna spoznanja preprosto prenese v šolo.z opredelitvijo nalog jezikovne didaktike, kot ste jo pravkar prebrali, in ju komentirajte.

Ob razpravah o šoli je pogosto slišati, da »je slovenščina več kot samo učni predmet«.

Predstavite tiste značilnosti predmeta slovenščina, zaradi katerih je prišlo do take trditve. Presodite, ali trditev drži, in svoje mnenje utemeljite tudi s konkretnim primerom iz prakse.

1

VLOGE SLOVENŠČINE V ŠOLAH V REPUBLIKI SLOVENIJI

učni predmetučni jezikuradovalni jezikprvi ali drugi jezik za učence

Slovenščina kot prvi/materni jezik

Najprej se ga naučimo.Najpogosteje ga uporabljamo (v različnih govornih položajih).Najbolje ga govorimo.Z njim se identificiramo./Z njim nas identificirajo.

Slovenščina kot drugi jezik/jezik okolja

Slovenščina je drugi jezik za:pripadnike italijanske narodne skupnosti.pripadnike madžarske narodne skupnosti. romske otroke. priseljence.Samo kot kompetentni govorci slovenščine se lahko samostojno ter enakopravno vključujejo v slovensko družbo.

Kako se te skupine učencev učijo slovenščino?Pripadniki italijanske narodne skupnosti – šola z italijanskim učnim jezikom; SLO je učni predmet od prvega razreda.Pripadniki madžarske narodne skupnosti – dvojezične šole; ločen pouk SLO in MAD v prvih 3 razredih, kasneje ni razlik.Romi in priseljenci oz. njihovi potomci – nimajo posebnega položaja.

Ali se vam zdi potrebno, da bi imeli tudi Romi in priseljenci oz. njihovi potomci možnost začetnega dopolnilnega pouka SLO?Se vam zdi potrebno, da bi imeli vsaj kot izbirni predmet možnost izbrati tudi pouk svoje materinščine?Na kaj moramo biti kot profesorji SLO posebej pozorni, kadar obravnavamo npr. vloge jezika, zgodovino SKJ, položaj slovenščine v RS in zamejstvu?

SLOVENŠČINA KOT URADOVALNI JEZIK

V njem poteka vse uradovanje oz. poslovanje.Izjeme:šole z italijanskim učnim jezikomdvojezične šole v delu Prekmurjamednarodne šole oz. oddelkiKaj pomeni, da je slovenščina učni jezik, in kaj, da je učni predmet?

Opredelite vloge slovenščine v šoli za:

učenko slovenske narodnosti iz OŠ v Lendavi,učenca madžarske narodnosti iz OŠ v Murski Soboti,romsko dijakinjo gimnazije iz Nove Gorice,profesorja slovenskega jezika na gimnaziji z italijanskim učnim jezikom v Piranu.

2

Slovenščina kot učni jezik

Poseben položaj profesorja slovenščina:slovenščina je zanj predmet spoznavanjain sredstvo sporazumevanja, tj. jezik pedagoške komunikacije.Literatura:Olga Kunst Gnamuš: Sporazumevanje in spoznavanje jezika, 1992.Jerca Vogel: Slovenščina kot učni jezik in učni predmet. V: Jeziki v izobraževanju. 2008.

Čemu učitelj v razredu uporablja učni jezik?

Slovenščina kot učni jezik – jezik pedagoške komunikacije

Učitelj z učnim jezikom:navezuje in ohranja medsebojno razmerje z učenci, organizira delo v razredu (jih pozdravi, jim postavlja odnosna vprašanja, jim daje navodila, vrednoti – sprejme ali zavrne odgovore, pobude, izraža svoje občutke …);usmerja učence pri usvajanju učne snovi – vodi spoznavni proces (postavlja spoznavna vprašanja, zastavlja probleme, razlaga, ponazarja, povzema …);

Pedagoški govor je torej dvodelen, sestavljen je iz odnosnega govora (z njim vzgaja) inspoznavnega govora (z njim izobražuje).

Učiteljica: Poglejmo si besedilo B. A ne, me boste spet malo poslušali, besedilo B. Če si za trenutek pogledate ta učni list. Prosim, da si doma sami to prerežete potem na tri dele in prilepite v zapiske, a ne, prilepite v zapiske k določenemu besedilu. Poglejte si besedilo B. Pa vnaprej preberite, kaj bo vaša naloga. A ne. No, sedaj me pa poslušajte.

Borovnica je majhen, 20–30 cm visok grmiček, z nekoliko robatimi stebli in vejicami. Stebla in vejice ostanejo dolgo zeleni. Kratkopecljavi jajčasti listi so drobno nazobčani. Cvetovi so posamič za listi. So oblasti, svetlo zeleni, z rdečkastim nadihom. Za grah debeli plodovi so zreli črni in modrikasto poprhnjeni. Jagode ne dišijo ali dišijo le malo, sveže so kiselkasto-sladkega, posušene pa nekoliko trpkega okusa. Sok je temno višnjev, skoraj črn.

Rešite nalogo. V katerem zaporedju govori pravzaprav to besedilo? Ana, poskusiva, najprej.Ana: Grmiček.Učiteljica: Najprej grmiček, Ana: Potem steblo, potem listi, potem cvetovi, potem plod.Učiteljica: Katero zaporedje si je tvorec izbral za to besedilo. Pravzaprav nek cikel. Najprej, kaj to je, potem pa od celote k posameznim delom.

V redu, napišite temo besedila in tokrat vlogo besedila. Napišite temo in vlogo. Vsebine ni potrebno, ker vsebino imamo na listu, temo in vlogo.

Adrijan, katera tema je?Adrijan: Samo opiše … to.Učiteljica: Že, ampak tema. Ne zanima me način, zanima me tema prebranega besedila. Borovnica. Ne, saj govori pravzaprav, glej, če te samo malo spomnim. Borovnica je majhen, 20-30 cm visok grmič. Kako pa poimenujemo vlogo tega besedila? Predstavitvena, ja. Predstavitvena vloga. To je za ponovitev zopet. Gregor, kaj pa pomeni predstavitvena vloga?Gregor:Da nam pove nekaj o značilnostih. Učiteljica: O lastnostih. Gregor:O lastnostih Učiteljica: Zunanjih predvsem in to besedilo je res takšno, predstavlja neko preverljivo, zunanjo stvarnost. Povejte mi še to, kateri pridevniki so bili najpogostejši v tem prebranem besedilu? Kateri pridevniki? Vrsto, ni potrebno sedaj, da mi poveste besede. Kateri pridevniki, ki označujejo … Kaj? Na splošno, Nina. No, Gregor bo medtem že povedal. Ki označujejo …Gregor:Zunanjost.

3

Učiteljica: Zunanjost, torej lastnosti. Izmed teh lastnostnih pridevnikov pa je zelo veliko v tem besedilu bilo – katerih? Katerih lastnostnih pridevnikov? Ki označujejo … Bom še enkrat prebrala.

Odnosni govor

Ste opazili kako posebnost komunikacije v razredu, če primerjate govor učitelja in učencev? Delež govora učitelja in učencevDelež spoznavnega in odnosnega govora à Kako bi ob tej temi povečali delež govora učencev in kako bi dosegli, da bi tudi oni uporabljali odnosni govor?Prevladujoče vloge odnosnega govora: pozivanje (odprite knjige, rešite nalogo ...);poizvedovanje;vrednotenje, prepričevanje, izražanje ...

Kako lahko pozivamo – izrazimo zahtevo?

Zamislite si, da ste učitelj/-ica in da ste pravkar popisali vso tablo. Kako bi pozvali dežurnega, naj pobriše tablo?

Zahtevo lahko izrazimoneposredno posredno.

Kaj vpliva na izbiro neposrednega/posrednega načina?Družbeni položaj.Lestvica stroška in koristi. Vljudnost.

Od česa je odvisen občutek vljudnosti (tj. ravnanje s sogovorcem)?

Od česa je odvisen občutek vljudnosti?

Možnosti izrekanja zahtev po Blum – Kulkovi: NEPOSREDNO IZREKANJE ZAHTEV:(1) glagolskonaklonsko: Pobriši tablo.(2) performativno: Zahtevam, da pobrišeš tablo.(3) obvezujočo trditev: Tablo moraš pobrisati. (4) željo: Rad bi/Hočem, da pobrišeš tablo.KONVENCIONALNO POSREDNO IZREKANJE ZAHTEV:(5) zabrisano performativno: Rad bi te prosil, da pobrišeš tablo./Morda bi kar tebe prosil, da odgovoriš …(6) spodbudo: Kaj če bi pobrisal tablo?(7) pripravljalno vprašanje: Ali bi hotel pobrisati tablo?NEKONVENCIONALNO POSREDNO IZREKANJE ZAHTEV(8) močan namig: Tabla je umazana.(9) milejši namig: Ne maram umazane table.

à Občutek vljudnosti je odvisen od POSREDNOSTI in PREAGMATIČNE JASNOSTI, zato je najvljudnejše konvencionalno posredno izražanje.

SPOZNAVNI GOVOR

4

Je del pedagoškega govora, s katerim učitelj usmerja učence pri usvajanju znanja določene stroke (postavlja probleme, razlaga, sprašuje, ponazarja …) ter prek katerega učenci usvajajo strokovno znanje/razvijajo spretnosti. SLO je za večino učencev prvi jezik, zato prevladuje prepričanje, da – če nimajo težav s poukom SLO – obvladajo tudi SLO kot učni jezik.à Ali se pri pouku SLO (dovolj) naučimo jezika vseh strok, s katerimi se srečujemo v šoli?

Kaj k razumevanju jezika posamezne stroke/predmeta prispeva pouk SLO?

Pri pouku slovenščine učenci usvojijo temeljne zakonitosti in postopke razumevanja in tvorjenja besedila; načine razvijanja teme; temeljna načela sporazumevanja;zavest o tem, da prevzemamo v sporazumevanju različne identitete in da vsako besedilo izraža tudi osebne ter širše kulturne vrednote, stališča, prepričanja; jezikovno (besedno-slovnično) in pravopisno/pravorečno znanje. à Ali je to znanje za popolno razumevanje in rabo jezikovnih različic posameznih strok dovolj specifično ali je presplošno?

Jezikovne težave pri drugih predmetih. Po navadi jih pripisujemo le specializirani terminologiji.Ali bi razumeli fizikalno strokovno besedilo, v katerem bi bili sicer uporabljeni samo slovenski strokovni izrazi, drugače pa ne bi bilo prilagojeno?

Toda druga stran tega problema je v t. i. socialnih identitetah. Predmetni učitelji se močno identificirajo s svojimi poklicnimi skupinami in uporabljajo poseben (npr. fizikalni) jezik oz. jezikovno različico. Ta se od drugih ne razlikuje le zaradi terminologije, ampak npr. tudi zaradi:deloma različnih načinov razvijanja teme, logičnih razmerij, vzorcev členitve po aktualnosti in retoričnih struktur, različnih vsebin posameznih pojmov, različnih predpostavk, aksiomov, vrednostnih sistemov, značilnih za stroko.

Vsak učitelj je tudi učitelj jezika.

Kaj vse mora upoštevati učitelj, ko se pripravlja na sporazumevanje/govor v razredu oz. ko o njem razmišlja?

Fizični kontekst (zunanje okoliščine) Kognitivni kontekst (spoznavne zmožnosti oz. kognitivno strukturo učencev)Jezikovni kontekst (jezikovne zmožnosti učencev)Družbeni kontekst (družbeno razmerje v razredu, širši kulturni in družbeni kontekst)

5

Vloge slovenščine v šolah v RS

prvi ali drugi jezik državni in uradovalni jezik učni jezik učni predmet

Slovenščina kot učni predmet

Po učnih načrtih od leta 1998 je ime tega predmeta slovenščina. 2. Področji predmeta slovenščina

a) obravnava neumetnostnih besedil (jezikovni pouk) ter b) obravnava umetnostnih besedil (književni pouk).

Delež področij pri predmetu slovenščina

obravnava obravnavaNU-besedil U-besedil

1. triletje OŠ, gimnazija 50 % 50 %2. in 3. triletje OŠ,druge vrste SŠ 60 % 40 %

Zakaj je v večini šol večji delež neumetnostnih besedil? Zakaj je delež področij izenačen v prvem triletju in gimnaziji?

Številno ur pouka slovenščine na teden:

OŠ: 6, 7, 7 – 5, 5, 5 – 4, 3,5, 4,5Srednje šoleGimnazije: 4, 4, 4, 4

Splošna matura: materinščina je eden od treh obveznih predmetov; ena raven à vsi dijaki 8 točk.4-letne strokovne šole: 4, 4, 3, 3.

Poklicna matura: slovenščina je edini neizbirni obvezni predmet za vse učence. Poklicne šole Triletne: à šolski sistem 3, 3, 3

à dualni sistem 2, 2, 2Zaključni izpit iz SLO in strokovnega/-ih predmeta/-ov.

Nižje poklicne šole: 1,5; 1,5.

Položaj predmeta slovenščina v šolah v RS

Slovenščina je predmet v predmetniku različnih vrst šol, saj je t. i. splošnoizobraževalni predmet; dijaki se je učijo v vseh vrstah šol ter v vseh razredih, saj je temeljni učni predmet. Je edini predmet, ki se za vse učence preverja pri vseh oblikah zaključnega izpita.

TEMELJNI CILJ POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA

Spodbude za prenovoUgotovitve, da naših šol ne končajo funkcionalno (gre za leto 1994) (dovolj) pismeni dijaki, spremenjene družbene okoliščine, ugotovitve spoznavne psihologije ter nova spoznanja jezikoslovja.

6

Družbene spremembe

Hiter razvoj znanosti in sodobnih tehnologij;osamosvojitev Slovenije; drugačna družbena vloga posameznika.

Ugotovitve spoznavne psihologije

Teorija učenja kot neposrednega prenosa znanja od učitelja (tistega, ki ve) k učencu (tistemu, ki ne ve). àTeorija učenja kot aktivne konstrukcije znanja, tj. učenčevega dejavnega in samostojnega povezovanja že znanega z novimi informacijami.

Spoznanja sodobnega jezikoslovja

Spoznanja sodobnega jezikoslovja

jezik

Jezik kot sistem znamenj in pravil

sredstvo za spozna-vanje, razmišljanje,

ustvarjanje, sporazumevanje;

Opisna slovnica, strukturalno jezikoslovje

funkcijsko jezikoslovje, teorija govornega

dejanja, pragmatika …

Teorija sporazumevanja, t.i. ekolingvistika

Funkcijsko jezikoslovje – besedilo nima samo predstavitvene vloge

Vloge besedila po Jakobsonu so:(1) medosebna/interakcijska; (2) predstavitvena/reprezentativna; (3) vplivanjska/apelativna; (4) razodevalna/ekspresivna; (5) metajezikovna; (6) estetska. Teorija govornega dejanja:

Vsaka poved opravlja dve temeljni vlogi in ima dve pomenski sestavini – vplivanjsko in predstavitveno (propozicijsko). à Šele razumevanje obeh omogoča razumevanje pomena.

Poleg jezikovnih pravil je treba upoštevati tudi norme družbenega sporazumevanja. Pragmatično jezikoslovje:

Izgovorjene povedi in besedila pridobijo med izrekanjem v določenem govornem položaju nove pragmatične sporočilne vrednosti, ki v besedilu niso izražene neposredno.

Zaradi sotvarne (kontekstualne) sestavine se pomen spreminja v smisel.

7

Kaj vpliva na oblikovanje ciljev pouka (SJ)?Družbene okoliščine in zahteveUgotovitve o nezadostnosti pouka oz. potrebah po spremembahStrokovna spoznanja psihološko-pedagoških vedStrokovna spoznanja temeljne oz. matične vede (jezikoslovja)

Ali so se ti dejavniki od 90. let spremenili?

Družbene spremembe:utrditev položaja Slovenije, vstop v EU,globalizacija in večkulturnost.

Teorije o učenju znanju: ni dovolj le dejavnost, temveč tudi sistematizacija.

Ugotovitve jezikoslovja:

Teorija sporazumevanja: med zgradbo jezika (jezikom kot sistemom) in rabo izraznih sredstev med sporazumevanjem (jezikom kot rabo) obstaja funkcijsko razmerje.

T. i. ekolingivstikaNa rabo jezika vliva celoten posameznikov svet, njegov ekosistem. Tega ni mogoče opazovati po posameznih sestavinah, temveč le kot celoto.Ni dovolj opis situacije, temveč se je treba vanjo vživeti, sprejeti “identiteto”, ki določa tudi rabo jezika.

Katere ugotovitve o jeziku bistveno vplivajo na spreminjanje jez.pouka?

Večrazsežnost jezika= sredstvo za sporazumevanje, sistem + sredstvo razmišljanja, oblikovanja stališč, občutkov, identifikacije + simbolVečplastnost besedila= propozicijska, intencionalna, pragmatična – okoliščinska + širša družbena in kulturna kontekstualna sestavinaIndividualnost in družbenost sporazumevanjaIdentifikacijska vloga jezikaà V vsakem spor. položaju prevzemamo določeno identiteto.Razširjeno pojmovanje večkulturnosti in večjezičnosti“Zunanja” in notranja večkulturnost oz. večjezičnost.

TEMELJNI CILJI, VSEBINE IN METODA POUKA MATERNEGA/PRVEGA (SLOVENSKEGA) JEZIKA

à Kaj je torej po novem temeljni cilj pouka slovenščine? 

Vzgojiti  

dobre poznavalce jezika. ali kritične uporabnike jezika z razvito

sporazumevalno zmožnostjo in jezikovno

ter kulturno zavestjo.

8

funkcionalne uporabnike jezika.

Zmožnost kritičnega sporazumevanja kot temeljni cilj pouka slovenščine

Kaj je zmožnost kritičnega sporazumevanja?  Preberite besedilo, povezano z dogajanjem na avstrijskem Koroškem.Razmislite o tem, ali bi besedilo prebrali, če bi nanj naleteli v časopisu, ter zakaj?Besedilo na kratko povzemite – povejte, o čem govori in kaj bistvenega ste iz njega izvedeli.Poskusite razložiti, kaj je pripeljalo do dogodka in kakšne so lahko posledice tega dogajanja za prihodnost, kaj iz njih sklepate?Ali lahko iz besedila razberete avtorjevo sporočilo? Kakšno je?Pojasnite, zakaj se strinjate/ne strinjate z avtorjevim sporočilom, če je to razvidno; ali povejte, kaj bi vi ob tem dogodku sporočili bralcem. Zakaj? Kako bi se po branju besedila in razmisleku o njem odzvali? Kakšni bi bili vaši občutki, mnenje, stališče, dejanja …?

Je funkcionalna pismenost dovolj?

Poleg funkcionalne pismenost so za resnično razumevanje besedila značilne še naslednje dejavnosti:

Upoštevanje kulturnega okolja, v katerem so besede izrečeneObčutljivost na kontekstZavest o determiniranosti ravnanjAnaliza in vrednotenje predpostavkNavajanje mnenj na temelju dokazov in presojanje na podlagi jasnih merilNavajanje in raziskovanje alternativVečperspektivnostPostavljanje vprašanj in problematiziranjeSamorefleksija, metakognicijaPopravljanje napake v lastnem mišljenjuZnačilnosti kritičnega mišljenja in sporazumevanja

motiviranost za kritično sporazumevanje. temelji na jasno oblikovanih merilih/kriterijih (splošno in predmetno specifično znanje, strategije, zmožnosti, izkušnje); njegov sestavni del je zmožnost metakognicije – kritičnega razmisleka o lastnem miselnem procesu (in s tem tudi njegovega izboljšanja ali spreminjanja);občutljivost na kontekst (izjemne ali neobičajne okoliščine, možnost, da je dokaz netipičen, možnost, da določenih pomenov ni mogoče prenesti z enega v drugi konktest; zavest o razlikah med kulturami, vživljanje v drugačen družbeni ali kulturni položaj ...) à zavestno izogibanje stereotipom in interpretiranju vseh sporočil iz svoje lastne perspektive;zavest o afektivni razsežnosti sporazumevanja à izogibanje razumevanju in presojanju pod vplivom predsodkov, čustvenega odnosa, naklonjenosti.

CILJ JEZIKOVNEGA POUKA IN ŠOLE V CELOTI JE RAZVITA SPORAZUMEVALNA ZMOŽNOST, KI VKLJUČUJE:

zmožnost funkcionalnega sporazumevanja (pismenost), tj. je zmožnost razumevanja in uporabe podatkov iz besedil ter tvorjenja besedil, ki jih posameznik potrebuje za vsakdanje življenje; in

9

zmožnost kulturnega sporazumevanja (pismenost), saj je vsako sporazumevanje tudi družbeno in kulturno dejanje, kar pomeni, da vsem ni enako dostopno; zato je treba poznati svojo kulturo, razumeti, kaj v njej posamezni pojmi, dogodki, dogajanja pomenijo ...ter ju nadgradi z zmožnostjo kritičnega sporazumevanja.

b) Kako je sestavljena sporazumevalna zmožnost?

Sporazumevalna zmožnost = zmožnost kritičnega sprejemanja govorjenih in zapisanih besedil različnih vrst ter tvorjenja razumljivih, smiselnih, ustreznih, učinkovitih, moralno odgovornih (iskrenih) in pravilnih govorjenih in zapisanih besedil različnih vrst.

Katere so tiste sestavine, ki sestavljajo vsako izmed navedenih sporazumevalnih zmožnosti? à Kaj vse moramo narediti, vedeti, znati, se odločiti …, da bi neko besedilo razumeli ali ga tvorili?

Sporazumevalna zmožnost je sestavljena in naslednjih, med seboj soodvisnih in sočasno delujočih delnih zmožnosti:MOTIVACIJA za sporazumevanje ter pozitiven odnos do sporazumevanja. KOGNITIVNA zmožnost je zmožnost pojmovnega in logičnega urejanja (predelovanja) in shranjevanja (uskladiščenja) znanja in izkušenj ter njihovega povezovanja v nove mreže pri reševanju problemov/v novih sporazumevalnih okoliščinah. JEZIKOVNA zmožnost je zmožnost razumeti/pri tvorjenju uporabiti poimenovanja (tj. besede slovenskega jezika) za pojme oz. razmerja med njimi, razumeti in oblikovati slovnično pravilne povedi ter njihov pravilen zapis/izgovorjavo.

(a) receptivna in produktivna poimenovalna (besedna/slovarska), (b) upovedovalna (skladenjska/slovnična) ter (c) pravopisna/pravorečna zmožnost,

PRAGMATIČNA ZMOŽNOST je zmožnost povezovati uporabljena jezikovna sredstva z govornim položajem oz. izbirati ustrezna/učinkovita jezikovna sredstva glede na okoliščine sporazumevanja in sporočevalčev namen.

METAFORIČNA zmožnost je zmožnost ustvarjalnega povezovanja izrečenega (tj. uporabljenih besed ...) ne le s konkretnim govornim položajem, temveč s širšim družbenim in kulturnim kontekstom sporazumevanja, zmožnost prepoznavanja pomenskih prenosov ...

METAJEZIKOVNA zmožnost je zmožnost razmisleka o jezikovnem sistemu (poimenovanja jezikovnih sredstev z ustreznimi strokovnimi pojmi, njihovega uvrščanja v sistem), pravopisno-pravorečnih pravilih ter o načelih, po katerih poteka raba jezika (o teoriji sporazumevanja).

METAKOGNITIVNA ali AVTOREFLEKSIVNA zmožnost je zmožnost razmisleka o svojem lastnem sporazumevanju (npr. ustreznem razumevanju pojmov oz. predmetnem znanju, upoštevanju okoliščin in perspektive, vplivu afektivne dimenzije - čustev, predsodkov, naklonjenosti -, o primernosti meril za presojanje), ki omogoča samokorekcijo oz. izboljšanje.

Kakšna je pri tem vloga jezikovnega in metajezikovnega znanja?Kakšen je pomen razmisleka o jeziku in njegovi rabi?

Ali in če – zakaj ohranjati teme iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika?Razmerje med t. i. narodno pripadnostjo in narodno zavestjo. Ali se bo odnos iz pripadnosti razvil v zavest, je odvisno od dejavnosti posameznika in družbenih okoliščin, v katerih se bo znašel. Pri tem je treba upoštevati, da ima narodna zavest tako kot vsaka zavest svojo spoznavno (znanje), afektivno (čustveno, odnosno) in aktivnostno/dinamično (dejavnostno) sestavino.

10

PODROČJA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA 

Temeljna področja obravnave neumetnostnih besedil in temeljna področja jezikoslovja, ki jih mora obvladati učitelj, so:

sprejemanje (razumevanje in vrednotenje) besedil,tvorjenje besedil,pravopis in pravorečje,besedoslovje in skladnja,besediloslovje,pragmatika in sociolingvistika,zgodovina SKJ. 

11

VSEBINE IN METODA POUKA MATERNEGA/PRVEGA (SLOVENSKEGA) JEZIKA

Kaj moramo upoštevati pri načrtovanju pouka slovenskega jezika?

Razvijamo vse sporazumevalne dejavnosti. Razvijamo vse sestavine sporazumevalne zmožnosti. Ni mogoče razvijati zgolj posamezne sestavine in jih kasneje povezati ali povezavo prepustiti učencem. Dejavnosti pri pouku naj bodo čim bolj podobne dejavnostim v vsakdanjem (zunajšolskem) življenju – torej usmišljene, kar je prvi pogoj za motiviranost. Upoštevamo učenca: stopnjo njegovega jezikovnega ter kognitivnega razvoja; njegova čustva, občutke, stališča.Sledimo načelu postopnosti.

2.1 Vsebine jezikovnega pouka pri predmetu SLOVENŠČINA

Kaj so vsebine jezikovnega pouka pri predmetu SLOVENŠČINA – ob čem dosegamo izbrane cilje, kaj je izhodišče za vse dejavnosti?

Tipični celostni govorni položaji, za katere je značilna raba besedil določenih besedilnih vrst.

2.2 Temeljna metoda pouka sodobnega maternega/prvega (slovenskega) jezika Kaj vse nas lahko zanima ob besedilu, ki ste ga prebrali?

à V katerih okoliščinah je besedilo nastalo?à Katero predmetno vsebino je govorec v njem predstavil – o čem je govoril, kaj je povedal?à Čemu/S katerim namenom je tvoril besedilo – kaj je hotel pri naslovniku z njim doseči?à Kaj je torej temeljna misel/sporočilo njegovega besedila?à Kako je svoje sporočilo ubesedil, katera jezikovna sredstva je uporabil in zakaj?à Kako je svoje sporočilo oblikoval, katere zvočne in/ali pisne signale je uporabil, da bi bilo čim učinkovitejši?à Ali je dosegel svoj namen? Zakaj njegovo besedilo je/ni bilo učinkovito? Kako besedilo izboljšati?à Kako smo se odzvali na besedilo in zakaj? Je bil govorec iskren …?

V didaktiki jezika govorimo o različnih razčlembah, skozi katere poteka celostna obravnava:  Okoliščine à okoliščinska razčlembaPomen à pomenska razčlemba metajezikovna,Namen à naklonska razčlemba metakognitivnaIzrazna (vidna/pisna, slušna/govorna) razčlemba

podoba besedila à tvarna razčlembaJezikovna sredstva à jezikovna razčlemba

FAZE UČNE ENOTE (ure, sklopa, projekta) PRI POUKU MATERNEGA/PRVEGA (SLOVENSKEGA) JEZIKA

PRIPRAVA NA DELO Z NEUMETNOSTNIM BESEDILOMSPREJEMANJE BESEDILA (poslušanje/gledanje/branje/pogovor)RAZUMEVANJE BESEDILA

12

OKOLIŠČINSKA, POMENSKA (tematsko-vsebinska), NAKLONSKA razčlembaJEZIKOVNA, TVARNA IN METAJEZIKOVNA RAZČLEMBA BESEDILAJEZIKOVNA IN/ALI TVARNA razčlembaMETAJEZIKOVNA IN/ALI METAKOGNITIVNA razčlemba SINTEZA SPOZNANJ IN UGOTOVITEVUTRJEVANJE OZ. VADENJEVREDNOTENJE besedila/sporazumevanja oz. razmislek o doseženih ciljih na podlagi novo pridobljenega znanja (sinteze spoznanj).REŠEVANJE NOVIH NALOG/PROBLEMOV, ki zahtevajo prenos znanja oz uporabo ugotovitev v novih govornih položajih

13

Priprava učencev na delo z neumetnostnim besedilom

motivacija/seznanitev s problemom,umestitev besedila in načrtovanje strategij/reševanja problema,napoved besedila.

Namen uvodne priprave je trojen:zbuditi zanimanje učencev za obravnavano učno vsebino/problem in povečati njihovo,učencem dati nekaj temeljnih informacij o tem, česa se bodo učili in kako à kontekstualizacija problema in izbira strategij/načrtovanje reševanja problema;njihovo pozornost usmišljeno usmeriti na besedilo/govorni položaj.

Zakaj je potrebna ta uvodna faza pri pouku slovenskega jezika?

MOTIVACIJA

Motivacijo delimo v tri tipe glede na to, ali želimo zanimanje za delo z neumetnostnim besedilom spodbuditi predvsem z vplivanjem: na učenčev razum oz. s povezovanjem z njegovim področnim /predmetnim znanjem (spoznavna motivacija), na njegove izkušnje, čustva, občutke, čute, domišljijo … (izkušenjsko-doživljajska motivacija)ali z vplivanjem na več sestavin hkrati (celostna problemska motivacija), ki vključuje racionalno oz. spoznavno in izkušenjsko-emocionalno razsežnost.

Spoznavna motivacija ali motivacija, povezana s področnim/predmetnim (strokovnim) znanjem

S to motivacijo od učencev večinoma pričakujemo reprodukcijo, spominsko povzemanje, priklic znanja iz dolgoročnega spomina.

PREDNOST: nanjo se učitelju ni treba posebej pripravljati; natančno ve, kakšen odgovor želi oz. ga bo dobil;

POMANJKLJIVOSTI: učencev najpogosteje ne pritegne in jih ne pripravlja na usmišljeno in celostno obravnavo neumetnostnega besedila.

REŠITEV:povezava med tem, kar SMO spoznali, in tem, s čimer se BOMO ukvarjali;dejavnosti niso le na najnižji kognitivni zahtevnostni ravni; treba jo je povezati oz. razširiti s smiselnim problemskim vprašanjem.

OPIS POTI – ČEPA, NAJLEPŠA SOTESKA NA KOROŠKEM

Pred ogledom posnetka so v učbeniku predlagana vprašanja, ob katerih lahko učitelj usmerja uvodni pogovor:V katerih jezikih so na krajevnih tablah zapisana imena krajev, skozi katere potuješ na evropskih pešpoteh E6 in E7: Strunjan, Kobarid, Hodoš?Koliko je v Sloveniji uradnih jezikov?V katerem jeziku govori predsednik Slovenije, kadar predstavlja svojo državo? Kateri je državni jezik Republike Slovenije?V katerih jezikih so krajevne table na avstrijskem Koroškem ter v Beneški Sloveniji, Reziji, na Goriškem in Tržaškem ter v Porabju, kjer živijo Slovenci?V katerih jezikih po tvojem mnenju govorijo predsedniki Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, kadar predstavljajo svojo državo? Zakaj? Katera vprašanja so povezana s ponovitvijo snovi?

14

Kaj od učencev zahtevajo – reprodukcijo oz. dobesedno ponovitev naučenega, uporabo znanja ali vrednotenje?Katera vprašanja pred učence postavljajo nov problem? à Česa učbenik učitelju ne ponuja in mora ta dodati sam?

Doživljajsko-izkušenjska motivacija

Učitelj skuša delo z NU-besedilom namesto na predmetno znanje oz. učno snov navezati na učenčeve občutke, izkušnje, njegovo »splošno« predznanje in doživetja.

PREDNOSTI: Učenci iz spomina prikličejo tudi občutja, zaznave, asociacije, predstave, socialne, moralne izkušnje;motivacija je povezana s širšim kontekstom;NEVARNOSTI: pogosto ni dovolj povezana z neumetnostnim besedilom oz. predvsem z nadaljnjimi dejavnostmi pri učni uri, tako da postane sama sebi namen;marsikdaj vzame preveč časa.

REŠITEV? Učenci izkušnje usmerjajo k besedilu oz. k tistim vidikom besedila in sporazumevanja, s katerimi se bodo ukvarjali.

Z VLAKOM SE ODPELJI V HERMANOV BRLOG PRED branjem učenci razmišljajo ob vprašanjih:Na kakšen muzej pomisliš ob imenu Hermanov brlog?Ali bi se v muzej v drugo mesto odpravil/-a z vlakom? Zakaj da/ne? Priklic česa spodbujata vprašanji?Ali se vam zdi – glede na to, da bodo učenci brali oglas – smiselno vprašati, zakaj bi se/se ne bi v muzej peljali z vlakom? Kaj mislite, zakaj je slogan izhodišče za obravnavo zvočnikov.

PO RILKEJEVI POTI (OPIS POTI) PRED branjem se pogovarjajo ob vprašanju:Kakšna je po tvojem mnenju pot, po kateri se sprehajajo pesniki? Kaj s tako motivacijo dosežemo?

NEURADNO IN URADNO SOŽALJEPred branjem učenci opazujejo fotografijo – na njej se na pokopališču rokujeta moški in žensko, oblečena v črno. Ob tem jih usmerja navodilo.Oglej si fotografijo. Kaj meniš, kaj se dogaja?Ali se vam zdi, da je pred obravnavo pisnega sožalja ustrezna doživljajsko-izkušenjska motivacija? Zakaj?Ali se vam zdi smiselno uporabljati slike, podobe in drugo vidno gradivo pri delu z besedilom?

Celostna (problemska) motivacija

Učence postavi pred problem, ki ga je treba rešiti: Dano imajo izhodišče, ki je povezano z njihovim predmetnim znanjem ali izkušnjami, in cilj, ki si ga učenci želijo doseči – ki je zanje zanimiv. Za dosego cilja je potrebno raziskovanje besedil(a).

PREDNOST:učencem pomeni izziv, sami si postavijo oz. oblikujejo cilje, njihovo delo je usmišljeno;zaradi znanega izhodišča se jim zdi cilj dosegljiv

15

motivira jih tako na spoznavni kot na čustveni ravni in je vpeta v širši kontekst.OMEJITEV:pogosto jo je težko prilagoditi mlajšim učencem;zaradi kompleksnosti je časovno obsežnejša;(?) od učitelja zahteva temeljitejšo pripravo na celotno obravnavo oz. več razmisleka o zaokroženosti celotnega sklopa. REŠITEV: Ista motivacijska dejavnost uvaja v širše zasnovane dejavnosti (ne le eno učno uro)

Učenci bodo brali življenjepis Žige Herbersteina ter ob njem spoznali novo besedilno vrsto.

Pred branjem njihov razmislek usmerimo z uvodnim odstavkom: Poskusi razložiti, kdo je zate znana oseba. Katera znana oseba se ti zdi še posebej zanimiva? Zakaj?Podatke o življenju znanih oseb lahko poiščeš v leksikonih, enciklopedijah ali v časopisih. Kako po tvojem mnenju pisci teh besedil izbirajo znano osebo, o kateri bodo pisali, in podatke, ki jih bodo o njej povedali? Kaj je problem, ki ga morajo učenci v nadaljevanju rešiti?S čim jih uvodna motivacija že usmerja v reševanje problema?

Kaj upoštevamo pri izbiri motivacije?

Ker je sporazumevanjenamerna dejavnost à Ali učence dejansko pritegne, jim postavi izziv?;sestavljena dejavnost (procesi potekajo sočasno in vplivajo drug na drugega) à Ali je motivacija neposredno povezana z nadaljevanjem dela?;ustvarjalna/konstruktivna miselna dejavnost à Ali motivacija učence usmeri k razmisleku o že usvojenem znanju in njegovem pomenu ter izkušnjah in njihovem vlogi pri sporazumevanju?; čustvena dejavnost à Ali motivacija ustvari ustrezno čustveno ozračje v razredu?;družbena dejavnost à Ali je že uvodna dejavnost vpeta tako v neposredne okoliščine sporazumevanja (kdo, kdaj, kje, zakaj) kot v širši, družbeni oz. kulturni kontekst?;sodelovalna dejavnost, pri kateri je uspeh odvisen od vseh udeležencev in številnih dejavnikov à Ali že motivacija ponuja izhodišče za (kasnejši) razmislek o razlogih za (ne)uspeh, tj. metakognicijo?

Umestitev in načrtovanje obravnave besedila

Pred neposrednim delom z neumetnostnim besedilom: učence vpeljemo v »dogajalni svet«, jih postavimo v določeno vlogo, s katero se lahko poistovetijo. Seznanimo jih s temo besedila in/ali še posebej ob problemski motivaciji jasno opredelimo namen/cilj sporazumevalne dejavnosti in predvidevamo korake, ki jih bomo morali narediti, da bi prišli do rešitve.

Ob delu z govorjenim besedilom (poslušanju/gledanju posnetka) učence usmerimo, da glede na napovedano temo/vsebino ali problem predvidevajo, katero besedilo bodo sprejemali in na katere prvine morajo biti – za uspešno reševanje naloge – posebej pozorni. Glede na izbrane konkretne cilje izberejo ustrezno strategijo poslušanja/gledanja. 

NAPOVED BESEDILA

Izbira besedila

Primerno izhodiščno besedilo Je pomensko, naklonsko in/ali kontekstualno smiselno vpeto v celoto;

16

ima vse značilnosti izbrane besedilne vrste (je tipični predstavnik besedil, ki nastajajo v določenem govornem položaju);je bilo prvotno tvorjeno za izbrani prenostnik (prvotno govorjeno/zapisano);govorjeno besedilo je izvirno slovensko (tudi pri zapisanem besedilu zahteva prevedeno besedilo pogosto posebno umestitev); je dovolj zanimivo, aktualno, obvestilno za učence;

17

SPREJEMANJE IN RAZUMEVANJE BESEDILA

SPREJEMANJE BESEDILA FAZE V METODI ŠOLSKE OBRAVNAVE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA SO USKLAJENE S T. I. COLBOVIM KROGOM, KI GA SESTAVLJAJO:NEPOSREDNA IZKUŠNJA RAZMIŠLJUJOČE OPAZOVANJEPOSPLOŠEVANJE (ABSTRAKTNA KONCEPTUALIZACIJA)AKTIVNO PREIZKUŠANJE

KAJ JE NEPOSREDNA IZKUŠNJA, KO GOVORIMO O SPORAZUMEVANJU?  

KADAR GOVORIMO O SPORAZUMEVANJU, JE NEPOSREDNA IZKUŠNJA SPORAZUMEVALNA DEJAVNOST. KATERE SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI POZNAMO IN KAKO JIH DELIMO?

SPORAZUMEVANJE ENOGOVORNO SPORAZUMEVANJE 

SPREJEMANJE BESEDILA TVORJENJE BESEDILA 

Poslušanje branje govorno pisanje nastopanje

 

DVOGOVORNO SPORAZUMEVANJE 

pogovarjanje dopisovanje

KAJ JE SPREJEMANJE BESEDILA – KAJ JE SKUPNO POSLUŠANJU IN BRANJU?

Sprejemanje po informacijski opredelitvi sporazumevanja Sprejemanje po konstruktivistični opredelitvi sporazumevanja Pri sprejemanju sočasno poteka več procesov, ki drug na drugega vplivajo: prejemnik najprej zazna signal (sliši zvok, vidi zapis);zvoka/zapisa se zaveda, nanj usmeri pozornost in v njem prepozna zanj pomembno/njemu namenjeno sporočilo – za prejemanje je motiviran;da bi besedilo razumel, mora opraviti nekakšno analizo govorjenja/zapisa, izrečeno mora povezati s pomenom;da bi razbral smisel besedila in ugotovil, kaj mu je želel tvorec v resnici sporočiti, besedilo še interpretira/kontekstualizira, kar pomeni, da si odgovori na vprašanje, zakaj mu je določeni govorec določeno misel sporočil prav v izbranem trenutku in izbranem kraju – to pa vedno stori glede na svoje predznanje, izkušnje, čustva, želje, stališča, kulturne in družbene vrednote oz. predpostavke – ki so lahko bistveno drugačni kot govorčevi;končno se na besedilo bodisi besedno bodisi nebesedno odzovein je s svojim odzivom zadovoljen ali ne.

KAKO RAZVIJATI SPREJEMANJE BESEDILA?

18

Ali je dovolj le razvijanje ene izmed dejavnosti ali je potrebno razvijati obe?

Kaj jima je skupno in po čem se razlikujeta?Kakšen je njun pomen?Katere vrste poslušanja/branja poznamo in katere je smiselno razvijati pri pouku slovenskega jezika?

PO ČEM SE POSLUŠANJE OD BRANJA RAZLIKUJE?

à Bralec lahko nadzoruje dotok informacij, poslušalec pa se mora prilagajati govorcu.

à Poslušalec in govorec sta najpogosteje v osebnem stiku: zato so pogosto močneje interaktivna čustva;zunanje okoliščine so neposredno prisotne, tako da jih ni treba eksplicitno poimenovati,poslušalec ima (tudi v enogovornem sporazumevanju) večjo možnost takojšnje povratne informacije in vplivanja na govorca. à Govorjeno besedilo je izrazno bolj raznovrstno, saj v njem sočasno nastopa več raznovrstnih dražljajev.Slušno podobo besedila sestavljajo:glasovna sestava, ki jo je mogoče prenašati v črkovno podobo;prozodične lastnosti, ki jih v pisni podobi le delno zaznamujejo ločila;druge zvočne značilnosti, ki jih v zapisanem besedilu izrazimo le opisno. Vidni nebesedni spremljevalci besedila.

19

VRSTE SPREJEMANJA

Kot prejemniki imamo:(1) različne vloge in(2) različne namene.

VRSTE SPREJEMANJA GLEDE NA PREJEMNIKOVO VLOGO:sogovorec (dopisovalec)naključni poslušalec/bralec;član manjše skupine, ki ji je besedilo namenjeno;član občinstva (širše javnosti),razsodnik.

VRSTE SPREJEMANJA GLEDE NA PREJEMNIKOV NAMEN:

priložnostno poslušanje/branje;razčlenjevalno in razlikovalno poslušanje (branje);sprejemanje z razumevanjem: splošno,selektivno,natančno;sprejemanje z vrednotenjem;sprejemanje z doživljanjem;t. i. terapevtsko poslušanje/branje.

Kaj razvijamo v šoli?

KATERA PODROČJA SISTEMATIČNO RAZVIJAMO V OŠ IN SŠ TER ZAKAJ?

V šoli razvijamo vse razsežnosti:

ZMOŽNOST različnih vrst poslušanja glede na vlogo in namen;

temeljno VEDENJE o poslušanju, vlogi, ki jo imamo kot poslušalci v sporazumevanju, in strategijah, ki nam omogočajo učinkovito poslušanje à pogoj za zavestno razvijanje zmožnosti poslušanja oz. za pogovor o lastnih poslušalskih izkušnjah in zmožnostih.;

pozitiven ODNOS do poslušanja kot sporazumevalne dejavnosti OZ. ZAVEST o njegovi vlogi v posameznikovem življenju ter hkrati o odgovornosti, ki jo imamo kot poslušalci.Motiviranost za poslušanje.Kultura dialoga/poslušanja v ožjem smislu.

Zmožnost različnih vrst poslušanja glede na namen

V prvem triletju OŠ sistematično razvijamo razčlenjevalno in razločevalno poslušanje.V vseh obdobjih OŠ in SŠ razvijamo predvsem zmožnost poslušanja z razumevanjem in poslušanja z vrednotenjem. Posebej pri pouku književnosti razvijamo t. i. doživljajsko poslušanje.

20

Poslušanje z razumevanjem od poslušalca zahteva številne spretnosti. Med njimi so:prepoznavanje teme besedila in okoliščin, v katerih sporazumevanje poteka,sledenje govornim prispevkom različnih (so)govorcev in njihovo povezovanje;zapomnitev dejstev oz. posameznih podatkov;razlikovanje med pomembnimi in nepomembnimi podatki;ugotavljanje vodilne misli sporočila;prepoznavanje načina razvijanja teme (temeljnega logičnega razmerja med predstavljenimi dogodki/dejanji/stanji);ugotavljanje zaporedja v dogajanju;sledenje ustnim navodilom, postavljanje smiselnih vprašanj sebi in/ali (so)govorcu na podlagi vsebine in okoliščin,zapisovanje posameznih delov sporočila …

Zakaj je torej poslušanju z razumevanjem posvečena osrednja pozornost? Poslušanja z razumevanjem se v vsakdanjem življenju ne naučimo dovolj,je zahtevna dejavnost,je podlaga za uspešen učni proces terje izhodišče za vrednotenje in s tem ustrezen odziv oz. razmislek.

POSLUŠANJE Z VREDNOTENJEM: Šele če učenec govorjeno sporočilo razume, si ga lahko zapomni, natančneje analizira njegovo jezikovno in tvarno podobo, ga ovrednoti in se nanj ustrezno odzove. Načeloma šele potem, ko smo preverili, ali so učenci besedilo razumeli, njihovo pozornost usmerimo: k vrednotenju – izrekanju sodb in njihovem utemeljevanju – tematsko-vsebinskih sestavin (ali je besedilo zanimivo/nezanimivo, resnično/neresnično, ali so osebe ravnale prav/narobe, pošteno/nepošteno …) oz. k jezikovni/tvarni sestavi besedila ter nato k celostnemu vrednotenju besedila (ali je besedilo zaokroženo, smiselno, logično urejeno; je ustrezno glede na okoliščine sporazumevanja, značilno za izbrano besedilno vrsto, jezikovno korektno oz. pravilno, učinkovito, etično …).

PODVRSTE POSLUŠANJA Z RAZUMEVANJEM IN VREDNOTENJEM GLEDE NA USMERJENOST POZORNOSTIà Ker imamo v raznovrstnih govornih položajih kot poslušalci različne konkretne cilje, usmerjamo pozornost na različne sestavine in izbiramo ustrezne strategije. SPLOŠNO POSLUŠANJE (prepoznavanje teme in bistva sporočila);SELEKTIVNO POSLUŠANJE (prepoznavanje in zapomnitev točno določenih podatkov);PODROBNO ALI NATANČNO POSLUŠANJE (prepoznavanje in zapomnitev večine podatkov, kar po navadi zahteva sprotno ločevanje pomembnih podatkov od manj pomembnih, povzemanje in zapisovanje).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI KRITIČNEGA SPREJEMANJA – RAZUMEVANJA IN VREDNOTENJA GOVORJENEGA BESEDILA PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKAPosredno in neposredno razvijanje poslušanjaKontinuiranost razvijanjaZavestna izkušnja oz. refleksijaMedsebojno povezane dejavnosti pred sprejemanjem, med njim in po njem

Kako učencem z uvodnimi fazami dela z NU-besedilom olajšati sprejemanje, razumevanje in vrednotenje besedila;kako usmerjati njihovo pozornost med sprejemanjem besedila;kaj lahko od učencev pričakujemo po poslušanju/ogledu posnetka?

Bistveno je, da ob vsakem delu z govorjenim besedilom, načrtujemo medsebojno povezane in usmerjene dejavnosti pred poslušanjem/gledanjem, med njim in po njem:

21

Dejavnosti PRED poslušanjemso namenjene:motivaciji;priklicu izkušenj in pričakovanj s podobnimi govornimi položaji/besedili;določitvi namena/cilja in opredelitvi svoje poslušalske vloge;načrtovanju dela oz. izbiri ustreznih strategij;bistveno vplivajo na vse nadaljnje dejavnosti in njihovo izbiro.

Kaj dosežemo, če na začetku napovemo cilje?Kaj dosežemo, če že vnaprej zastavimo vprašanja, in kaj, če jih zastavimo šele po poslušanju/gledanju posnetka? Izbira nalog/dejavnosti je odvisna od tega, ali usmerimo pozornost:na besedilo kot celoto à ne moremo pričakovati prevelikih podrobnosti;na izbrano vrsto podatkov à pogled na celoto in presojanje besedila/povedanega z drugih vidikov ne bo ustrezno;Na točno določen podatek/podatke, ki ga/jih potrebujemo za rešitev problema.

Kako so si to fazo zamislili avtorji učbenika in kaj so s tem dosegli?

Dejavnosti MED poslušanjem

Z njimi usmerjamo miselno predelovanje govorjenega besedila.

Sledenje navodilom (npr. risanje poti na zemljevidu),narobe »zgodba« (namerno vključevanje napačnih podatkov),priprava na usmerjeno pisanje zapiskov, npr.:prepoznavanje podatkov, omenjenih v besedilu (npr. med omenjenimi podatki, podtemami izberejo tiste, o katerih je govor v besedilu);urejanje podatkov/podtem v ustrezno zapovrstje (časovno dogajalno, kot si sledijo v besedilu ipd.);dopolnjevanje preglednic z iskanimi podatki;dopolnjevanje miselnega vzorca, v katerem so dane vsaj nekatere ključne besede ali posamezni podatki (npr. ob opisovalnem besedilu);odgovarjanje na ključna vprašanja (npr. ob novici, poročilu in drugih pripovedovalnih besedilih na vprašanja kdo, kaj, kje, kaj, zakaj, kako);iskanje/citiranje argumentov za navedene trditve; pripisovanje vzroka ali posledice navedenim dejanjem …

à Po poslušanju/gledanju je treba vedno pustiti čas za pregled in morebitno dopolnitev. à Z vsemi temi dejavnostmi učence pripravimo na učinkovito oblikovanje zapiskov in

izbiranje smiselnih strategij.

Dejavnosti PO poslušanju/gledanju posnetka

So namenjene:preverjanju razumevanja (tj. glede na dejavnosti pred poslušanjem/gledanjem in med njim),nadaljnji analizi/razčlembi besedila,sintezi novih spoznanj/ugotovitev,ponavljanju in utrjevanju,vrednotenju (besedila in/ali svojega poslušanja),reševanju novih nalog.

Celostna interpretacija govorjenega besedila

22

PRIPRAVA NA DELO Z GOVORJENIM NEUMETNOSTNIM BESEDILOMPRVO POSLUŠANJE/GLEDANJE BESEDILARAZUMEVANJE IN RAZČLEMBAPONOVNO POSLUŠANJE/GLEDANJE POSNETKA ali BRANJE ZAPISA (DELA) BESEDILANADALJNJA PODROBNEJŠA RAZČLEMBA BESEDILASINTEZA SPOZNANJ/UGOTOVITEVVADENJE IN UTRJEVANJEVREDNOTENJE IN NOVE NALOGE

23

RAZVIJANJE BRALNE ZMOŽNOSTI

à Na kaj pomislite ob pojmu bralna zmožnost?

1 Cilji sodobnega bralnega pouka

Cilji razvijanja branja so:razvijanje bralne zmožnosti: bralne tehnike,Branja z razumevanjem in vrednotenjem,doživljajskega branja;razvijanje motivacije za branje (stališča, interesi, vrednote, navade),spoznavanje različnih vrst branja in bralnih strategij à zmožnost razmisleka o lastnem branju.

2 Delitev branja (sprejemanja besedila) z razumevanjem glede na konkretni namen

Kako bi brali naslednja besedila, če bi …?

Za branje z različnimi cilji/nameni uporabljamo različne strategije: informativno ali orientacijsko branje (branje s preletom, za prvi vtis in znajdenje v besedilu),kurzorno ali diagonalno branje – selektivno branje (iskanje pomembnih/točno določenih podatkov),statrično ali študijsko (podrobno) branje.

Pri poslušanju se moramo za strategijo odločiti še pred sprejemanjem besedila. Kaj pa pri branju, kako poteka vaše branje, npr.. ko študirate in se učite iz precej debelega učbenika?

Informativno branje (branje za oblikovanje prvega vtisa/prve informacije)

Kaj je?Je branje, pri katerem le preletimo besedilo, ki ga nameravamo brati in ga razumeti.

Kakšen je namen te bralne tehnike?Ugotoviti pomembne točke v besedilu, ki jih potem predelujemo naprej. Ugotoviti, ali je besedilo glede na naš cilj sploh uporabno.

Ali vsako besedilo ob prvem branju beremo enako oz. na kaj smo pozorni?Informativno branje se razlikuje glede na vrste bralnega gradiva. Pri preletu besedila smo po navadi pozorni na naslednje:naslov besedila, ime avtorja/pisca, naslove poglavij in podpoglavij, poudarjene dele besedila;slikovno in grafično gradivo, slovarček tujk/manj znanih izrazov ali drugih razlag/pojasnil zunaj telesa osnovnega besedila.

Kdaj je ta bralna tehnika dovolj in se pri njej branje konča?

Kurzorno ali diagonalno branje (selektivno branje)

Kaj je?Bralec z očmi preleti besedilo, in sicer od zgornjega levega konca do spodnjega desnega konca strani (besedila).

24

Kakšen je namen te bralne tehnike?Trčiti oz. zadeti ob bistvene in pomembne informacije v besedilu.

Po čem se diagonalno kurzorno branje razlikuje od informativnega?Pri informativnem branju hitro preletimo besedilo, pri kurzornem branju pa se za trenutek ustavimo na pomembnih mestih, ob pomembnih informacijah, na katere smo naleteli.

Na katera bralčeva vprašanja odgovarja tovrstno branje?Kaj moram predelati?Kaj bi bilo dobro vedeti?Kaj lahko izpustim?Kaj je odveč, nepomembno?

Statarično ali študijsko (podrobno) branje

Kaj je?To je oblika branja, pri kateri se bralec zelo intenzivno ukvarja z besedilom.V primerjavi s prvima dvema tehnikama, ki ju odlikuje velika bralna hitrost, je za tehniko študijskega branja značilno relativno počasno, zbrano branje, pri katerem se bralec za več ali manj časa ustavlja ob pomembnih pojmih, si jih skuša zapomniti, jih podčrtuje, si jih izpisuje, jih na različne načine ureja ipd.

Ali to velja tudi za doživljajsko branje oz. branje umetnostnih besedil?

3 Kako razvijati bralno razumevanje?

Dejavnosti pred branjem: motivacija

aktiviranje predznanja učencev (Kaj že vem?) določitev cilja (Kaj želim izvedeti?)

med branjem: določanje strategije (Kako bom to izvedel/-a?)spremljanje razumevanja (Ali dosegam cilje?) in morebitno

spreminjanje strategije

po branju: ugotavljanje/preverjanje razumevanja z vprašanji, nalogami (Kaj sem se naučil/-a? Kaj zdaj vem?)

iskanje dodatnih informacij (Česa nisem izvedel/-a? Kje bom to izvedel/-a?)

razmislek o lastnem branju (Zakaj sem/nesem bil/-a uspešen/-šna?)

25

4 Ravni razumevanja besedila

Kdaj lahko govorimo o resničnem razumevanju nekega besedila?Ali se poslušanje in branje glede tega razlikujeta?

Kadar razvijamo oz. preverjamo razumevanje, nas zanima, ali učenci razumejo dobesedni pomen, ali razumejo sporočeni pomen (smisel) in ali znajo besedilo (glede na vsebino, namen in okoliščine) presojati, podatek uporabljati v novih situacijah oz. to, kar so izvedeli, povezovati s širšim znanjem, lastnim kulturnim in družbenim ali drugačnim zgodovinsko-geografskim kontekstom …

Tri ravni razumevanja so:neposredno ali informativno razumevanje besedila – dobesedno razumevanjeinterpretacijsko razumevanje – razumevanje s sklepanjemuporabno, kritično in ustvarjalno razumevanje

Z avtomobilom in policistom v ljubljanski dan

V avtomobilih preživimo čedalje več časa 

Ljudje se utapljajo v kolonah avtomobilov kljub dokazani škodljivosti za okolje in zdravje – Rešitev: javni prevoz, kolo, hoja. 

Ni vsako ljubljansko jutro enako jutru, res pa je, da predvsem počasni ponedeljki, še zlasti deževni, znajo spravljati avtomobiliste s tira. Reke pločevine bi rade čim prej prišle v mesto, zato iščejo tudi najbolj nemogoče struge, da bi se izognile gneči. A zamaši se slej ali prej. 

V ponedeljek na območju, za katero skrbi Policijska postaja Šiška, prometne razmere niti niso bile nemogoče. Vožnja z Vojkom Pavčičem, pomočnikom komandirja na omenjeni policijski postaji, ki je odgovoren za promet, v civilnem avtu seveda, zato niti ni bila pretirano polžja. A kljub temu se je pokazalo, da jutra niso naklonjena prometnim zakonom. Navsezgodaj zjutraj obveljajo prikrojene ljudske zakonitosti: prometna signalizacija skorajda ni spoštovana, rdeče luči so pogosto prevožene, stalnica postanejo vrivanje s stranskih na glavne prometne žile, neupoštevanje sistema zadrge, nespoštovanje varnostne razdalje …

Neposredno ali informativno razumevanje besedila – dobesedno razumevanje

To je najnižja raven razumevanja. Vanjo sodi prepoznavanje besed, ki se pojavljajo v besedilu, in enostavnih dejstev, podatkov.

Za ta vprašanja je značilno, da se pogosto začenjajo z vprašalnicami kdo, kdaj, kateri, koliko, kaj je to itd.

Primeri vprašanj/nalog za prvo raven:Kje v ponedeljek prometne razmere niso bile nemogoče?S kom se je novinarka vozila?Katere prometne navade veljajo zgodaj zjutraj? Ali so vprašanja na tej ravni potrebna in ali so dovolj?

Poznavanje posameznih podatkov, ki se pojavljajo, je nujen, vendar še zdaleč ne zadosten pogoj za razumevanje celotnega besedila. Če učenec pozna samo pomen besed/razume posamezne podatke, ki se pojavljajo, to še ne pomeni, da razume tudi pomen celotnega besedila, pomen odnosov in povezav v besedilu.

Vprašanja oz. naloge, ki se nanašajo na drugo raven razumevanja, so na primer:

26

Implicitno sklepanje:Ali je promet v ponedeljek zjutraj po navadi bolj ali manj tekoč?So drugi udeleženci prometa vedeli, da se novinarka vozi s policistom?Zakaj avtorica pravi, da jutra niso naklonjena prometnim zakonom? Elaborativno sklepanje:Kako po isti poti vozijo avtomobilisti, kadar upoštevajo prometne zakone?Kaj je skupno načinom potovanja, v katerih avtorica vidi rešitev težav?Zakaj se je pred pisanjem reportaže novinarka po vašem mnenju odpravila na jutranjo vožnjo?Kaj mislite, kaj bo v nadaljevanju v svojo reportažo še vključila? Reduktivno sklepanje:O čem govori novinarka v prvem odstavku?V eni povedi povzemite, kaj se dogaja vsak ponedeljek?Kaj je želela novinarka bralcu sporočiti? / V katerem delu besedila je izrazila glavno idejo – sporočilo?Kako je z glavno mislijo/sporočilom povezan prvi odstavek?

Interpretativno razumevanje – razumevanje s sklepanjem

Bistvo razumevanja na tej ravni je, da poslušalec/bralec:dojame bistvo oz. poglavitne ideje besedila – temo in sporočilo;razume povezanost med posameznimi deli besedila in jo zna razložiti,zna izločiti nekaj medsebojno odvisnih dogodkov, stališč in njim pripadajočih podrobnosti,zna oblikovati jasno sliko o bistvenih vprašanjih v besedilu,zna na podlagi podatkov smiselno napovedovati kasnejše dogodke.

Osrednji miselni proces pri odgovarjanju na vprašanje te ravni je proces sklepanja. Govorimo lahko najmanj o treh različnih vrstah sklepanja: implicitno sklepanje, ki ga nakazuje/zajema samo besedilo in ga bralec ne more spregledati;elaborativno sklepanje: bralec povezuje besedilne informacije na sebi, specifičen način s predhodnim znanjem z istega predmetnega področja. reduktivno sklepanje: bralec zadrži in uskladišči v spominu le določene informacije. Ta oblika sklepanja je značilna zlasti za daljša besedila.

Uporabno, kritično in ustvarjalno razumevanje

Značilnosti razumevanja na tej ravni so, da so učenci zmožni:preoblikovati prebrano besedilo iz ene oblike v drugo, uporabiti podatke in dejstva iz besedila za reševanje novih problemov,ugotoviti odnose med posameznimi sestavinami/dogodki v besedilu, kadar ti niso eksplicitno izraženi (analiza odnosov in sinteza), analizirati predpostavke in domneve, ki jih avtor ni izrecno navedel (brati med vrsticami), oz. odkriti argumente, ki bi upravičili stališče avtorja v besedilu,presojati besedilo oz. trditve v besedilu (držijo ali ne, zakaj ne);povezati ideje/podatke iz besedila z lastnimi izkušnjami, znanjem in pričakovanji (tukaj ne gre za povezavo z že naučenim ali splošno znanim, temveč za iskanje lastnih povezav);primerjati prebrano/slišano/videno besedilo z drugimi besedili, iskati skupne točke in razlike.

Vprašanja in naloge za preverjanje najvišje ravni razumevanja besedila bi bila npr.:

Označite odnos med osebami, ki so omenjene v besedilu. Pri tem upoštevajte njihovo funkcijo in čustveno razpoloženje.Je novinarka trditev, da zjutraj vozniki ne upošrevajo prometnih zakonov, dovolj podkrepila z dokazi?Zakaj se po vašem mnenju večina ljudi v službo vozi z osebnimi avtomobili?

27

Katere ukrepe bi, če bi bili strokovnjaki za prometno ureditev, predlagali mestni upravi?Se vam zdi reportaža »dobro« napisana? Je novinarka pri pisanju upoštevala vse značilnosti te besedilne vrste: aktualnost, živost, osebni slog? Mnenje utemeljite.Na podlagi novinarkine reportaže napišite policijsko poročilo o prometnih razmerah.

Vprašanja te ravni učence/dijakeusmerjajo v uporabo pridobljenega znanja v novih primerih/situacijah, zato je to raven uporabnega razumevanja;spodbujajo k izražanju vrednostnih sodb, moralnih in etičnih stališč in utemeljevanju svojega mnenja, zato se ta raven imenuje tudi raven kritičnega razumevanja, spodbujajo k ustvarjalnosti pri sprejemanju (poslušanju/gledanju/branju) besedila, zato je to raven ustvarjalnega razumevanja.

Reportaži, ki smo jo prebrali, v učbeniku kot pomoč učitelju sledijo naslednja vprašanja:O kateri težavi govori besedilo?So v njem predstavljeni različni pogledi na prometne razmere ali le stališče ene strani?Ali novinarka govori o tem, kakšne so bile razmere na cesti na dan, ko je nastajala reportaža, ali presoja splošne razmere na cesti?Kaj menijo o voznih navadah Ljubljančanov in obiskovalcev Ljubljane policisti in kaj o njih menijo drugi sogovorci? S katerimi izrazi so vozniško (ne)kulturo predstavili eni in drugi? So se vsi naključni sogovorci pripravljeni odpovedati vožnji z avtomobilom? Pod katerimi pogoji?Kdo vidi rešitev v urejanju prometa in kdo v spremembi navad? S kom se strinjate vi?Reportaža ni opremljena s fotografijami. Ali bi jih vi dodali? Če menite, da bi bilo fotografije smiselno dodati, pojasnite, katere posnetke bi dodali in kaj bi bila njihova vloga (npr. pritegniti bralca, ponazoriti zapisano, sporočiti bralcu nove podatke).

Poskusite določite, na kateri ravni so navedena vprašanja.Kdaj/pri katerem predmetu bi se lahko obravnava besedila tukaj končala?Kaj pa pri pouku slovenskega jezika - ali se obravnava po vašem mnenju s preverjanjem razumevanja na vseh ravneh konča ali se še nadaljuje? S čim in zakaj?

JEZIKOVNA RAZČLEMBA – RAZVIJANJE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

Kaj sledi pripravi na sprejemanje besedila, sprejemanju besedila in preverjanju razumevanja na vseh ravneh:

Pri drugih predmetih: CILJ: Učenci razumejo, si zapomnijo in uporabijo podatke iz točno določenega besedila. Preverjanju razumevanja sledijo sinteza oz. povzetek ugotovitev, utrjevanje in preverjanje ob novih nalogah.

Pri pouku slovenskega jezika:CILJ: učenci ustrezno uporabljajo besedila različnih vrst in jezikovna sredstva v raznovrstnih okoliščinah, odkrijejo in razumejo značilnosti določene besedilne vrste, razumejo pomen in vlogo določenega jezikovnega sredstva v konkretnem besedilu in da poznajo ter znajo ustrezno izbirati izrazne možnosti, ki nam jih ponuja jezik za izražanje enakega namena, razmerja … ter da znajo o vseh teh vidikih jezika razmišljati.

Zato se moramo pri pouku slovenskega/maternega jezika vprašati še po marsičem, npr.:Kaj pomenijo uporabljene besede/izrazi?Kako govorec poimenuje predmetnost – je pri tem bolj ali manj natančen/objektiven ali subjektiven …? Katera sredstva je za to uporabil?V katerih logičnih razmerjih so med seboj podatki v besedilu?

28

Kako so ta razmerja izražena?Ali govorec podaja (svoje ali tuje) trditve ali mnenja oz. stališča? Po čem je to mogoče prepoznati?S katerimi sredstvi skuša govorec vplivati na moje mnenje, stališča, čustvovanje …?Kako je njegovo besedilo zgrajeno? Kako so v njem razporejeni podatki …?

Kaj je jezikovna zmožnost?

Po preverjanju razumevanja pri jezikovnem pouku zato usmerimo pozornost učencev v opazovanje jezikovnih sredstev.

Ko govorimo o jezikovni zmožnosti, nas tako zanima,ali razumemo in ustrezno uporabljamo različna poimenovanja slovenskega jezika (tj. besede in besedne zveze slovenskega jezika) za pojme oz. razmerja med njimi;ali razumemo povedi slovenskega jezika in razbiramo vse podatke, ki so izraženi z obliko jezikovnih sredstev, ali znamo besede in besedne zveze povezovati v logično urejene in pravilne povedi;ali znamo povedi povezovati v smiselna, zaokrožena, koherentna in kohezivna besedila; pa tudi,ali razumemo kaj nam povedo glasovna in pisna znamenja ter druge slušne/vidne prvine besedila in ali znamo svojemu besedilo dati ustrezno tvarno podobo.

RECEPTIVNA IN PRODUKTIVNA POIMENOVALNA/SLOVARSKA ZMOŽNOST,UPOVEDOVALNA (SKLADENJSKA/SLOVNIČNA) IN UBESEDILJEVALNA ZMOŽNOST TERPRAVOPISNA/PRAVOREČNA OZ. ŠIRŠE TVARNA ZMOŽNOST.

Ob branju ste lahko ugotovili, da naključni sogovorci različno sprejemajo čakanje v koloni. Kako? V odstavku Kaj pravijo vozniki? poiščite tiste dele, iz katerih ste razbrali njihov odnos. Opazujte dvojice besed: počasnež – počasne, zapolniti – zabasati, prijetno – fletno. Ali obe besedi v dvojici poimenujeta isto osebo, dejanje oziroma lastnost? Po čem pa se besedi med seboj razlikujeta? Kaj sklepate o (ne)potrpežljivosti in razpoloženju oseb po naslednjih besedah:

počasne, zarukanec, zoprnež, prekleto – urica, ženkica, škatlica, sonček?

Primerjajte še naslednje skupine besed, ki so jih v svojih izjavah uporabili čakajoči v koloni. Za vsako razložite, ali vam poleg poimenovanja predmetnosti pove tudi kaj o govorcu:ful, tu, mač, frajer;fletno,trola, zagnati,ja, šiht, zrihtati,zarana,prenosnik, internetne (točke), informacijska, tehnologija.Kaj bi se zgodilo, če bi novinarka pri pisanju »lektorirala« izjave sogovorcev in v njih uporabila samo slogovno nezaznamovane besede? Presodite, kako bi taka sprememba vplivala na obvestilnost (ali bi bralci izvedeli enako), živost ter s tem učinkovitost.

Ob zadnjem odstavku povzemite novinarkino sporočilo. Ali bi tudi vi izbrali besede katastrofalno (se dviguje tolerančni prag), velikanski in usodni (premik v glavi)? Zakaj da/ne? Kaj sta z njimi izrazila govorca: a) samo čustveno prizadetost; b) svoj poklic, c) vznesenost oz. zanos?

Jezikovna zmožnost je zmožnost razumeti pomen in vlogo določenega jezikovnega sredstva v besedilu in možnosti, ki nam jih to sredstvo ponuja, ter ga pri tvorjenju pravilno in smiselno uporabiti.

29

(b) upovedovalna (skladenjska/slovnična) zmožnost,pomensko podstavo povedi upovedijo s tvorno povedjo, s trpno ali stanjsko povedjo, prepoznavajo in izražajo logična razmerja med povedmi; dvostavčne povedi pretvorijo v sopomenske dvostavčne povedi, npr. pojasnjevalno priredje pretvorijo v sklepalno; podredje z vzročnim odvisnikom v posledično priredje; enostavčni povedi povežejo v dvostavčno,dvostavčno poved strnejo v enostavčno;premi govor pretvarjajo v odvisnega,

(c) ubeseditvena (besedilna) zmožnost,ustrezno izražajo aktualnostno povezanost med zaporednimi povedmi (jedro preoblikujejo v izhodišče, tudi s posamostaljenjem); v besedilu podčrtajo besede, s katerimi je poimenovana ponovljena prvina, navedejo še druga mogoča poimenovanja, v zaporednih povedih izrazijo isto osebo/žival/predmet/kraj … implicitno (v osebni glagolski obliki ob izpuščenem osebku), z zaimkom (osebnim/kazalnim/oziralnim), s sopomenko, z nadpomenko;ubesedijo nebesedne dele besedila;ob tvorjenju izberejo ustrezne vzorce besedil in zanje značilna jezikovna sredstva;pripovedovalno besedilo členijo na uvod, jedro, zaključek, …; besedilo ene vrste pretvorijo v besedilo druge vrste, npr. subjektivno besedilo pretvorijo v objektivno; poročilo v novico,

(č) pravopisna/pravorečna zmožnost.

Kaj zajema jezikovna zmožnost?

Funkcionalni cilji iz UN za OŠ:

(a) receptivna in produktivna poimenovalna (besedna/slovarska): razumejo in razložijo pomen besed in besednih zvez, tudi frazemov in

pregovorov;poimenujejo sestavine stvarnosti (predmetnost) in razmerja med njimi oz.

izražajo svoje občutke in mnenja;besedam, besednim zvezam, frazemom in pregovorom poiščejo sopomenske

izraze;navedejo različne pomene večpomenskih besed/izrazov in jih ponazorijo v rabi, slogovno zaznamovan izraz zamenjajo s slogovno nezaznamovanim ali

nasprotno;besedam/besednim zvezam poiščejo protipomenke, nadpomenke in

podpomenke, ob danem korenu navajajo besede iste besedne družine, besedam iščejo člane

iste besedne družine, tvorijo nove besede iz dane besedotvorne/skladenjske podstave; prevzete besede/izraze zamenjajo z domačimi ustreznicami;na podlagi besed iz različnih jezikov sklepajo o izvoru določene besede ...v besedilu prepoznajo rabo določene oblike besed (npr. nedoločnika in

namenilnika, dovršnika in nedovršnika) in pojasnijo vlogo določene oblike v besedilu;

besede uporabijo v pravilnih oblikah;

30

RAZVIJANJE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

Kaj je jezikovna zmožnost?

Po preverjanju razumevanja pri jezikovnem pouku zato usmerimo pozornost učencev v opazovanje jezikovnih sredstev.

Ko govorimo o jezikovni zmožnosti, nas tako zanima,ali razumemo in ustrezno uporabljamo različna poimenovanja slovenskega jezika (tj. besede in besedne zveze slovenskega jezika) za pojme oz. razmerja med njimi;ali razumemo povedi slovenskega jezika in razbiramo vse podatke, ki so izraženi z obliko jezikovnih sredstev, ali znamo besede in besedne zveze povezovati v logično urejene in pravilne povedi;ali znamo povedi povezovati v smiselna, zaokrožena, koherentna in kohezivna besedila; pa tudi,ali razumemo kaj nam povedo glasovna in pisna znamenja ter druge slušne/vidne prvine besedila in ali znamo svojemu besedilo dati ustrezno tvarno podobo.

RECEPTIVNA IN PRODUKTIVNA POIMENOVALNA/SLOVARSKA ZMOŽNOST,UPOVEDOVALNA (SKLADENJSKA/SLOVNIČNA) IN UBESEDILJEVALNA ZMOŽNOST TERPRAVOPISNA/PRAVOREČNA OZ. ŠIRŠE TVARNA ZMOŽNOST.

PRIMERI VPRAŠANJ OB BESEDILU V AVTU PREŽIVIMO ČEDALJE VEČ ČASA

Ob branju ste lahko ugotovili, da naključni sogovorci različno sprejemajo čakanje v koloni. Kako? V odstavku Kaj pravijo vozniki? poiščite tiste dele, iz katerih ste razbrali njihov odnos. Opazujte dvojice besed: počasnež – počasne, zapolniti – zabasati, prijetno – fletno. Ali obe besedi v dvojici poimenujeta isto osebo, dejanje oziroma lastnost? Po čem pa se besedi med seboj razlikujeta? Kaj sklepate o (ne)potrpežljivosti in razpoloženju oseb po naslednjih besedah:

počasne, zarukanec, zoprnež, prekleto – urica, ženkica, škatlica, sonček?

Primerjajte še naslednje skupine besed, ki so jih v svojih izjavah uporabili čakajoči v koloni. Za vsako razložite, ali vam poleg poimenovanja predmetnosti pove tudi kaj o govorcu:ful, tu, mač, frajer;fletno,trola, zagnati,ja, šiht, zrihtati,zarana,prenosnik, internetne (točke), informacijska, tehnologija.Kaj bi se zgodilo, če bi novinarka pri pisanju »lektorirala« izjave sogovorcev in v njih uporabila samo slogovno nezaznamovane besede? Presodite, kako bi taka sprememba vplivala na obvestilnost (ali bi bralci izvedeli enako), živost ter s tem učinkovitost.

Ob zadnjem odstavku povzemite novinarkino sporočilo. Ali bi tudi vi izbrali besede katastrofalno (se dviguje tolerančni prag), velikanski in usodni (premik v glavi)? Zakaj da/ne? Kaj sta z njimi izrazila govorca: a) samo čustveno prizadetost; b) svoj poklic, c) vznesenost oz. zanos?

Jezikovna zmožnost je zmožnost razumeti pomen in vlogo določenega jezikovnega sredstva v besedilu in možnosti, ki nam jih to sredstvo ponuja, ter ga pri tvorjenju pravilno in smiselno uporabiti.

31

RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE IN METAKOGNITIVNE ZMOŽNOSTI – SINTEZA

Kaj so kognitivna, pragmatična in jezikovna zmožnost? Po čem se od njih razlikujeta metakognitivna in metajezikovna zmožnost?

METAJEZIKOVNA zmožnost je zmožnost razmisleka o jezikovnem sistemu (poimenovanja jezikovnih sredstev z ustreznimi strokovnimi pojmi, njihovega uvrščanja v sistem), pravopisno-pravorečnih pravilih ter o načelih, po katerih poteka raba jezika (o teoriji sporazumevanja), ter o jeziku v prostoru in času.

METAKOGNITIVNA ali AVTOREFLEKSIVNA zmožnost je zmožnost razmisleka o svojem lastnem sporazumevanju (npr. ustreznem razumevanju pojmov oz. predmetnem znanju, upoštevanju okoliščin in perspektive, vplivu afektivne dimenzije - čustev, predsodkov, naklonjenosti, o primernosti meril za presojanje), ki omogoča samokorekcijo oz. izboljšanje.

Ali potrebujemo znanje o jeziku in sporazumevanju?

“Teorije” se v sodobnem komunikacijskem pouku ni treba učiti, dovolj je sporazumevalna izkušnja in “posnemanje zgledov”.Dobro zanje o jeziku in pravilih je zadosten pogoj za uspešno sporazumevanje.

Kakšno je vaše stališče do metajezikovnega znanja? Kakšne so vaše izkušnje s “slovničnim poukom”?

Zakaj razvijati tudi metajezikovno in metakognitivno zmožnost?Kaj sestavlja metajezikovno zmožnost – katere pojme oz. znanje potrebujemo kot kompetentni uporabniki maternega jezika?Kako razvijati ti sestavini sporazumevalne zmožnosti – ali izolirano, ločeno ali povezano s preostalimi sestavinami ob obravnavi neumetnostnega besedila?

à Kdaj “potrebujemo” znanje o jeziku in sporazumevanju – kdaj se moramo ustaviti in razmišljati o jeziku in dejavnikih sporazumevanja? Raba sama po sebi ne zadošča – potrebna je zavestna raba.

Kako se razlikujeta “navadna” in zavesta raba jezika?

Jezikovno zavest lahko razčlenimo na vsaj tri sestavine:kognitivno (predstave, sodbe, védenje o jeziku na splošno in o jeziku kot sestavini kulture, razumevanje jezika in njegove družbene vloge),emocionalno (čustveni in vrednostni odnos do jezika),aktivnostno/dinamično (odnos do jezika med samo jezikovno rabo, ki se kaže npr. v pozornosti, ki jo posvečamo okoliščinam primernemu ali neprimernemu sporočanju, in našem ustreznem odzivu).

à Pogoj za uspešno sporazumevanje je torej jezikovna (sporazumevalna) zavest, ki jo Van Lier definira kot:razumevanje človekove jezikovne in sporazumevalne zmožnosti ter njene vloge v razmišljanju, pri učenju in v družbenem življenju,zavedanje moči in nadzora, ki nam ju jezik omogoča, ter zavedanje o zapletenem razmerju med jezikom, posameznikom, družbo in kulturo med sporazumevanjem.

à Stopnja jezikovne zavesti je odvisna od:osebnostnih lastnosti (poklic, vzgoja, izobrazba itn.), okoliščine, ki vplivajo, da se prag zavesti zvišuje oz. znižuje

32

Katero vedenje sestavlja metajezikovno zmožnost?

Učencipridobivajo temeljne jezikoslovne pojme; v besedilih prepoznajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi; opravijo besednovrstno, stavčnočlensko in stavčno analizo,svojo presojo in mnenje utemeljujejo;poznajo temeljne značilnosti besedil določenih besedilnih vrst;razmišljajo o lastnem/tujem sporazumevanju;spoznavajo vlogo in položaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju.

Kako razvijati metajez. zmožnost, kdaj postavljati vprašanja za metaj. razčlembo?

Kadar učenci usvajajo nove pojme à sinteza.Kadar sprašujemo po že znanih pojmih à ob razčlenjevanju besedila, vendar po opazovanju posameznih sestavin oz. jezikovnih sredstev.

VRSTE NALOG

Vrste nalog delimo glede na:vrsto razčlembe;čas reševanja;kognitivno (miselno) zahtevnost;dejavnost učencev.

NALOGE GLEDE NA KOGNITIVNO ZAHTEVNOSTZNANJE/POZNAVANJE in OSNOVNO/DOBESEDNO RAZUMEVANJE.(GLOBLJE) RAZUMEVANJE – ANALIZA – IN UPORABA ZNANJA. SINTEZA, SAMOSTOJNO VREDNOTENJE IN USTVARJALNA UPORABA

Znanje in osnovno razumevanje

Učenci besedilo/rabo jezikovnih sredstev/jezikovne pojme in pravila: (po)znajo (navedejo, povedo, opišejo, opredelijo, poimenujejo …); Besedilo, v katerem povemo, kakšna je zunanjost živali, s čim se prehranjuje, kje živi, imenujemo ______________ .

2. razumejo (v besedilu prepoznajo besede, dejstva, podatke; jezikovne pojme ponazarjajo s primeri iz besedila, prepoznavajo jezikovna sredstva v besedilu …);Obkrožite črke pred trditvami, ki so v skladu z vsebino besedila.

a) Tiranozaver je bil največja kopenska žival.b) Tiranozaver je bil dolg do 14 metrov. c) Zadnje noge tiranozavtov so bile zelo tanke in skoraj neuporabne.č) Plen so lovili s čeljustmi.

RAZUMEVANJE-ANALIZA-UPORABA

1. (GLOBLJE) RAZUMEVANJE učenec največkrat pokaže tako, da sprejeto preoblikuje, pove v drugačni obliki, da navaja in uvršča nove primere.

Kateri bi bil najboljši naslov za besedilo, ki si ga prebral/-a?S katerimi ključnimi besedami bi povzel/-a besedilo?Izdelaj miselni vzorec o tiranozavru.Predvidi, zakaj bi tiranozavri lahko izumrli.Navedi še kak opis živali, ki si ga prebral ali si ga ogledal po TV.

33

UPORABA: učenec dokaže uporabnost svojega znanja, če je zmožen na podlagi naučenih pojmov, pravil, zakonitosti uporabiti besede/podatke/jezikovna sredstva v novih primerih.

Dopolnite povedi o tiranozavru tako, da boste besedne zveze iz oklepajev uporabili v pravilni obliki.

Besedilo govori o _________________________ (največji kopenski mesojedec). Naokoli je tekal po ___________________________ (zadnje noge). Pri lovu ni uporabljal _____________________ (sprednje noge), pomagal si je z ____________________ (močne čeljusti).

ANALIZA: Učenec je zmožen besedilo razčleniti tako, da postanejo jasne sestavine (in odnosi) med njimi. Tako npr. razlikuje med domnevami/stališči avtorja in dejstvi, povezuje trditve z dokazi …; ugotavlja besednovrstno, stavčnočlensko ali stavčno sestavo povedi, ugotavlja naveznike in nanašalnice ter prepoznava načine navezovanja; analizira in razloži pomensko in besedotvorno (oblikovno) razliko med tvorjenkami iste besedne družine …

S puščico označi, na katero besedo se nanaša vsak izmed podčrtanih zaimkov.

Tiranozaver je živel v Severni Ameriki v pozni kredi. Pogosto ga imajo za eno najstrašnejših živali, kar jih je živelo na svetu.

SINTEZA, SAMOSTOJNA UPORABA

ANALIZA ODNOSOV/SINTEZA: dijak elemente povezuje v novo celoto, je samostojna interpretacija; predlaganje novih razlag in rešitev.

Kadar opisujemo živali, so glagoli po navadi v sedanjiku. Zakaj so v opisu tiranozavra glagoli v pretekliku?

Ali je bil tiranozaver res ena najstrašnejših živali na svetu? Izberi ustrezen odgovor in svojo izbiro utemelji.

DA NE

Utemeljitev: ___________________________________________ _____________________________________________________

2. VREDNOTENJE: dijak je zmožen izraziti svojo vrednostno sodbo o rabi določenega jezikovnega sredstva, argumentu, načinu razvijanja teme, besedilu ipd. Ta sodba naj temelji na usvojenih spoznanjih in na izoblikovanih merilih. Tu gre tudi za cilj kritičnega mišljenja.

Ali se ti je zdelo besedilo o tiranozavru zanimivo? Obkroži ustrezen odgovor in svojo odločitev utemelji.

DA/NE

Utemeljitev: ___________________________________________________ ___________________________________________________

34

USTVARJALNA UPORABA: znanje ustvarjalno uporabijo pri SPREJEMANJU ali pri TVORJENJU novega besedila.

Opis tiranozavra primerjaj z opisom slona in ugotovi, po čem sta si živali podobni in po čem se razlikujeta. Opis tiranozavra primerjaj z opisom slona in ugotovi, kaj je opisoma skupno in po čem se razlikujeta. Predstavljaj si, da živiš v kredi. Pripoveduj o svojem srečanju s tiranozavrom. Napiši opis svoje najljubše živali.

NALOGE GLEDE NA DEJAVNOSTI UČENCEV

Možni tipi nalog: izločevalneizbirne povezovalneurejevalne dopolnjevalne popravljalne primerjalne tvorne

à Pri katerih lahko vnaprej predvidite: a) en sam odgovor, b) bolj ali manj vse ustrezne odgovore; c) ne morete predvideti vseh ustreznih odgovorov?

Zaprte (objektivne) naloge : polodprte : odprte (subjektivne naloge).

Vrste nalog delimo glede na:vrsto razčlembe;čas reševanja;kognitivno (miselno) zahtevnost;dejavnost učencev.

NALOGE GLEDE NA KOGNITIVNO ZAHTEVNOSTZNANJE/POZNAVANJE in OSNOVNO/DOBESEDNO RAZUMEVANJE.(GLOBLJE) RAZUMEVANJE – ANALIZA – IN UPORABA ZNANJA. SINTEZA, SAMOSTOJNO VREDNOTENJE IN USTVARJALNA UPORABA

ZNANJE/POZNAVANJE (DEJSTEV, PODATKOV, POJMOV, DEFINICIJ …) V TAKI ALI ZELO PODOBNI OBLIKI, KOT SMO JIH SPREJELI (PO RAZLAGI, UČBENIKU …) IN OSNOVNO RAZUMEVANJE.

Učenci besedilo/rabo jezikovnih sredstev/jezikovne pojme in pravila: (po)znajo (navedejo, povedo, opišejo, opredelijo, poimenujejo …); Besedilo, v katerem povemo, kakšna je zunanjost živali, s čim se prehranjuje, kje živi, imenujemo ______________ .

2. razumejo (v besedilu prepoznajo besede, dejstva, podatke; jezikovne pojme ponazarjajo s primeri iz besedila, prepoznavajo jezikovna sredstva v besedilu …);Obkrožite črke pred trditvami, ki so v skladu z vsebino besedila.

a) Tiranozaver je bil največja kopenska žival.b) Tiranozaver je bil dolg do 14 metrov.

35

c) Zadnje noge tiranozavtov so bile zelo tanke in skoraj neuporabne.č) Plen so lovili s čeljustmi.

ANALIZA: Učenec je zmožen besedilo razčleniti tako, da postanejo jasne sestavine (in odnosi) med njimi. Tako npr. razlikuje med domnevami/stališči avtorja in dejstvi, povezuje trditve z dokazi …; ugotavlja besednovrstno, stavčnočlensko ali stavčno sestavo povedi, ugotavlja naveznike in nanašalnice ter prepoznava načine navezovanja; analizira in razloži pomensko in besedotvorno (oblikovno) razliko med tvorjenkami iste besedne družine …

36

Razvijanje zmožnosti tvorjenja besedila

Kateri dejavniki vplivajo na sporočanje?

Dejavniki sporočanja so: okoliščine, namen, snov (tema), jezik, prenosnik, besedilo (besedilna vrsta).

Kako bi učence opozarjali na upoštevanje dejavnikov, kadar se pripravljajo na tvorjenje svojega besedila?

Ali jih lahko ozaveščamo o pomenu teh dejavnikov tudi takrat, kadar že napisano besedilo berejo?

POTEK TVORJENJA BESEDILA

Tvorjenje katerih besedil se vam zdi še posebej zahtevno? Zakaj?Kako po navadi tvorite “ZAHTEVNEJŠE” besedilo. Ali pri pisanju opravite vse naslednje dejavnosti? Razvrstite jih v tako zaporedje, v kakršnem so potekale:urejanje podatkov v ustrezno zapovrstje, določitev teme, temeljnega sporočila/ideje in vsebine, pogovor s poslušalci po govornem nastopu,oblikovanje uvoda in zaključka, pisanje osnutka/priprave na govorni nastop,popravljanje osnutka/vadenje govornega nastopa,zbiranje in izbiranje podatkov, pisanje končne različice/govorno nastopanje,priprava nebesednih spremljevalcev govorjenja.

Besedilo nastaja v treh fazah: faza iznajdbe ali invencije, faza urejanja ali dispozicije, faza ubesediljenja ali elokucija.

TVORJENJE BESEDILA ali SPOROČANJE

Kaj je tvorjenje besedila?

Ni samo vrsta »novih« nalog, je tudi eden temeljnih ciljev pouka slovenskega jezika.

Kako razvijamo tvorjenje: neposredno, namenimo mu točno določeno število ur v

posameznem letniku, posredno, ob drugih enotah in ciljih, ne da bi se o njem

posebej pogovarjali (po načelu vaja dela mojstra);neposredno in posredno ob drugih enotah in ciljih; tako ga

ozaveščamo in s kontinuiranostjo hkrati urimo, zagotavljamo rabo strategij in spretnosti.

37

Razvijanje tvorjenja besedila skozi posamezne faze

Iznajdba ali invencija Določitev teme in sporočila/bistvene ideje:o čem – izmed vsega, kar nam ponuja izbrana snov – bomo dejansko pisali; teme pogosto ne moremo izbirati poljubno. Določitev ključnih podatkov/podtemkatere ključne podatke/podteme bomo vključili v svoje besedilo;morebitno zbiranje dodatnega gradiva/podatkov;Izbiranje relevantnih podatkov.

Urejanje ali dispozicijarazporeditev podtem; ločitev najpomembnejših in manj pomembnih podatkov znotraj posamezne podteme; odločitev o uvodu in zaključku.

Ubesediljenje ali elokucijaTvorjenje zapisanega : govorjenega besedila

Kadar pišemo, po navadi najprej(1) napišemo osnutek,(2) ga popravimo,(3) napišemo končno različico besedila in jo morda opremimo z nebesednimi spremljevalci.

 Na kaj morajo učenci paziti ves čas tvorjenja, še zlasti pa pri ubesediljenju?

Katera načela morajo učenci upoštevati, da bi bili učinkoviti?

Ali upoštevam okoliščine sporazumevanja, tako da je besedilo ustrezno času in kraju, priložnosti, ob kateri ga tvorim, in naslovniku ter zanj zanimivo in razumljivo?Ali je besedilo primerno za vidni/slušni prenosnik?Ali v besedilu upoštevam pravila danega jezika, je besedilo v ustrezni jezikovni zvrsti, je knjižno besedilo jezikovno pravilno? Ali je besedilo jasno in nazorno? Sem upošteval zgradbo izbrane besedilne vrste?Ali snov dovolj dobro poznam, da sem iz nje izbral tiste prvine, ki so glede na temo in namen pomembne, ki jih mora izbrani naslovnik poznati? Sem bil dovolj natančen (sem povedal vse, kar je potrebno, so podatki resnični) in jedrnat (ali sem povedal dovolj zgoščeno, brez zastranitev)? Sem podatke uredil v ustrezno zaporedje?Ali sem dovolj prepričljiv, tako da bom z besedilom dosegel svoj namen – želeni učinek? Je besedilo dovolj živo?

Tvorjenje enogovornega govorjenega besedila – govorno nastopanjeAli se priprava na govorni nastop od pisanja razlikuje v vseh fazah ali le v nekaterih?Kaj se vam zdi pri pripravi na govorno nastopanje teže: napisati pisno predlogo ali izvesti govorno nastopanje? Zakaj?

Kaj je govorni nastop?

= javno enogovorno govorno dejanje

trema, izpostavljenost dobra pripravljenost

38

Značilnosti govornega nastopanja

Vnaprejšnja pripravljenost, blizu zapisanemu jeziku.Pri govornem nastopu so nebesedni spremljevalci drugačni kot pri pogovoru. Obema je sicer skupen očesni stik, a pri pogovoru gledamo sogovorca, pri nastopu pa zaobjamemo celoten prostor.govorec je glasnejši kot sogovorec; govori počasneje, dela več premorovpo navadi stojimo, smo na neki razdalji od poslušalcev; drugačna drža; omejeno premikanje po prostoru.

Faze tvorjenja enogovornega govorjenega besedila nastopanja

Iznajdba ali invencijaUrejanje ali dispozicijaUbesediljenje ali elokucijanapišemo predlogo za govorni nastop;izberemo nebesedne spremljevalce govorjenja/vidna ponazorila, če jih bomo uporabili;vadimo govorno nastopanje:najbolje je, da si predlogo nekajkrat preberemo, tako da vsebino res »obvladamo«, vendar se je ne naučimo na pamet; nato pa nastop vadimo ob miselnem vzorcu ali dispozicijskih točkah; pri tem uporabljamo vse vidne pripomočke, ki jih nameravamo uporabiti, da bi videli, kako se v resnici obnašamo, ali imamo kake moteče geste ..., se je koristno postaviti pred ogledalo ali se posneti;

Izvedba govornega nastopaposlušalcem jasno pokažemo, da bomo začeli govoriti, ter jih poskusimo pritegniti – na to mislimo že ob oblikovanju uvoda;med govornim nastopom smo pozorni na to, ali nam poslušalci sledijo – če vidimo, da so izgubili rdečo nit, povzamemo do sedaj povedano, ustavimo se in jih spodbudimo k vprašanjem, svojo razlago popestrimo z dodatnim zanimivim primerom, jih prosimo, naj še sami navedejo kak primer ...

5. Dejavnosti po govornem nastopu

Poslušalci:povzamejo bistvene podatke,prepoznavajo logično povezanost med bistvenimi podatki,oblikujejo miselni vzorec,povezujejo nove podatke s starimi,primerjajo podatke,vrednotijo podatke,uporabijo podatke,

+vrednotijo govorni nastop (sodelujejo tudi pri učiteljevem vrednotenju) à tu pride do izraza metajezikovna zmožnost.

à Vnaprej morajo biti znana in vsem jasna merila. Govorec: odgovarja na vprašanja sošolcev;zagovarja svoje govorno nastopanje à tu pride do izraza metajezikovna zmožnost.

39