Vito Hazler - etnologija.etnoinfolab.orgetnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/73/2/2014/Vito_Hazler... · HAZLER, Vito Kulturna dediščina – izziv sodobnemu podjetništvu [Elektronski

1

Vito Hazler

KULTURNA DEDIŠČINA

– IZZIV SODOBNEMU

PODJETNIŠTVU

VSEBINSKI PROGRAM PODJETJA »ZLATI GRIČ

d.o.o.« NA PODROČJU KULTURE, TURIZMA,

GOSTINSTVA IN PRIMARNE VINOGRADNIŠKE

IN SADJARSKE DEJAVNOSTI

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Zbirka kulturna dediščina

Zvezek 9

Ljubljana 2013

Elektronske izdaje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo


2

Vito Hazler: KULTURNA DEDIŠČINA – IZZIV SODOBNEMU PODJETNIŠTVU

Zbirka: Kulturna dediščina, Zvezek 9

Urednik zbirke: Vito Hazler

Uredniški odbor zbirke: Janez Bogataj, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Rajko

Muršič, Mateja Habinc

Jezikovni pregled: Ingrid Slavec Gradišnik

Prevod povzetka: Ana Hazler

Tehnično urejanje: Mihaela Hudelja

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete univerze v Ljubljani

Izdal: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Naslov izdajatelja: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska

fakulteta Univerze v Ljubljani, Zavetiška 5, p. p. 580, 1000 Ljubljana, e-naslov:

[email protected]

Ljubljana, 2013

Prva izdaja, elektronska izdaja

Publikacija je brezplačna

Spletni dostop: htpp//www.ff.uni-lj.si/oddelki/etnologija/default.htm

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

719:658.5(0.034.2)

HAZLER, Vito

Kulturna dediščina – izziv sodobnemu podjetništvu [Elektronski vir] : vsebinski program podjetja

Zlati grič d.o.o. na področju kulture, turizma, gostinstva in primarne viogradniške in sadjarske

dejavnosti / Vito Hazler ; [prevod povzetka Ana Hazler]. – 1. Izd. – El. Knjiga. - Ljubljana :

Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. - (Zbirka Kulturna dediščina ; zv. 9) (Elektronske

izdaje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani)

ISBN 978-961-237-617-8 (pdf)

270727424

mailto:[email protected]

3

SLOVENSKA

KULTURNA

DEDIŠČINA

Vito Hazler

KULTURNA DEDIŠČINA

– IZZIV SODOBNEMU PODJETNIŠTVU

VSEBINSKI PROGRAM PODJETJA »ZLATI GRIČ d.o.o.« NA PODROČJU

KULTURE, TURIZMA, GOSTINSTVA IN PRIMARNE VINOGRADNIŠKE IN

SADJARSKE DEJAVNOSTI

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo


Zbirka kulturna dediščina

Zvezek 9

Ljubljana 2013

Elektronske izdaje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani

4

KAZALO

I.

Uvod.....................................................................................................................5 1. Proizvodno okolje podjetja, kulturna dediščina in programi..............................8

2. Vino, vinogradništvo in vinarstvo.............................................................................9

II. Evidenca objektov in načrtovanih programskih vsebin.....................13

1. Vinska klet Zlati grič......................................................................................14

2. Dvor Dobjihof - stanovanjska vila, Dobrava pri Konjicah 6..................23

3. Dvor Dobjihof – kašča, Dobrava pri Konjicah 6........................................36

4. Graščina Golič, Dobrnež 3..............................................................................50

5. Vila Claudia - pri graščini Golič, Dobrnež 4...............................................66

6. Vila Helena - pri graščini Golič, Dobrnež 5................................................77

7. Balantovo, Škalce 57........................................................................................90

8. Apotekarjevo, Škalce 58................................................................................100

9. Čintovo, Škalce 69..........................................................................................110

10. Vinotoč Klemenovo (Vinotoč Zlati grič), Škalce 83................................128

11. Zidanica, Škalce 86........................................................................................136

12. Križničevo, Škalce 91....................................................................................146

III. Zbirni pregled načrtovane dejavnosti v objektih vinarskega

Podjetja Zlati grič d. o. o.......................................................................160

IV. Povzetek...................................................................................................165

V. Summary...................................................................................................168

VI. Viri in literatura......................................................................................171

VII. Stvarno kazalo.......................................................................................177

5

I. UVOD

Monografija o nekaterih glavnih objektih kulturne dediščine na območju

Slovenskih Konjic je nadaljevanje in dopolnitev projekta Vsebinski program

podjetja »Zlati grič d.o.o.« na področju kulture, turizma, gostinstva in primarne

vinogradniške in sadjarske dejavnosti. Leta 2009 je steklo sodelovanje med

direktorjem podjetja in avtorjem, da bi preverili možnosti obnove in vsebinske

(p)oživitve dvanajstih stavb v lasti vinarskega podjetja Zlati grič d. o. o..

Avtor je najprej naročnikom predstavil izhodišča raziskave. Po odobritvi

naloge so sledili pregledi virov in literature splošnega in lokalnega značaja ter

sistematično dokumentiranje dvanajstih stavb. Kmalu se je pokazalo, da imajo

vse stavbe razen ene vrednost kulturne dediščine, nekatere med njimi tudi

vrednost kulturnega spomenika. V raziskavi so bili obravnavani nova vinska

klet z nekaterimi prvotnimi poslovnimi prostori, kot sta npr.

Windischgrätzovo gospodarstvo in klet (ajskeler) na obrobju Slovenskih Konjic,

območje dvora Dobjihof na Dobravi pri Konjicah z dvorcem in kaščo, območje

Goliča v Dobrnežu z graščino in vilama Claudia in Helena ter vinogradniške

Škalce z zidanicami pomembnih konjiških tržanov, kot so Balantovo,

Apotekarjevo, Čintovo, Klemenovo in Križničevo, ter Zidanica, nekdanja

vinogradniška postojanka plemičev Windischgrätz (Zdovc 1999 b: 16).

Slika 1: Oglasno sporočilo veleposestva Windischgrätz, ki je

imelo sedež v razkošni vili na zahodnem robu Slovenskih

Konjic, danes Šolska ulica 14 (Spletni vir: Oglasno sporočilo

(2013).

6

Slika 2: Slovenske Konjice, Šolska ulica 14. Do konca 2. svetovne vojne je

bila vila last plemiške družine Windischgrätz, po vojni je prešla v družbeno

(zadružno) last, danes je last podjetnika Franca Riemerja. Velja za eno

najprostornejših enoobočnih kleti s sosvodnicami na Konjiškem (glej

predstavitev Zidanica) (foto: V. Hazler, 30. 11. 2006).

Slika 3: Nekdanja Windischgrätzova zidanica je danes last podjetja Zlati grič

d.o.o. in je poznana pod imenom Zidanica, Škalce 86 (foto: V. Hazler, 5. 8.

2009).

7

V raziskavo vključeni objekti so različne starosti, ohranjenosti in

namembnosti – nekateri med njimi so povsem ali pa deloma brez ustrezne

namembnosti, zato je bilo iskanje mogočih primernih programskih vsebin ena

od osrednjih nalog raziskave. Ker je lastnik pričakoval predvsem zanesljive

zgodovinske podatke o posamičnih objektih, o genezi njihovega gradbenega in

vsebinskega razvoja, je bilo treba poiskati tudi primerne rešitve za njihovo

obnovo in določiti bodočo rabo. Skladno s tem je avtor pri izbiri

najprimernejših rab v prihodnosti v celoti upošteval načeli celovitosti obnove

kulturne dediščine in vrednotenja historičnih vsebin. Namembnost naj bi

načrtovali in izvajali po načelih komplementarnega in interaktivnega

delovanja, kar velja predvsem za sklenjene domačijske enote in ledinska

območja ter njihovo povezanost z vplivnim območjem Slovenskih Konjic.

V celoviti horizontalni in vertikalni analizi obravnavanih objektov se je

pokazal izjemen preplet kulturne in naravne dediščine, ki ga zaokroža

slikovita kulturna krajina Škalc, manj opaznega dela Dobrave z dvorcem

Dobjihof in manjši del nekoč vinogradniškega Viševnika in ravninskega

Dobrneža, kjer stoji nekdaj imenitno posestvo graščine Golič. Posebej

zanimivo je vinogradniško območje nekdaj razložene vasi Škalc, ki so ga

sedanji večinski lastniki (sprva Kmetijska zadruga in pozneje Zlati grič) z

načrtnimi arondacijskimi posegi v dobrih štiridesetih letih preoblikovali v

današnjo nesporno slikovito vinogradniško krajino. To preoblikovanje se je v

bistvu v celoti posrečilo, ustvarjena je bila povsem nova krajnska identiteta, ki

ima s prvotno poselitveno strukturo Škalc bolj malo skupnega. Kakor koli,

nastala je nova prostorska in kulturna vrednost, ki jo poudarjata še igrišče za

golf in območju pripadajoča cestna infrastruktura.

Z arondacijskimi posegi na območju Škalc se je torej razvila prečiščena,

blago valovita in kopasta vinogradniška krajina, ki v širšem obsegu ustvarja

severno prostorsko kuliso nekdanjega trga in današnjega mesta Slovenske

Konjice, ki so zleknjene pod nasproti ležeče višje grebene Konjiške gore in

Tolstega vrha. V Škalcah so se prvotno prepletale večje vinogradniške posesti

konjiških tržanov in plemstva s kmečkimi vinogradi in viničarijami ter nekaj

malimi in srednjimi kmetijami. Takšno podobo so imele Škalce še sredi 20.

stoletja, nato pa so deagrarizacija, arondacija in uveljavljen socialistični model

kmetijskih zadrug to območje skoraj povsem predrugačili.

Manj kakovostnih prostorskih sprememb je bilo deležno območje dvorca

Dobjihof na Dobravi pri Konjicah, kjer je nekdanje veliko zasebno posestvo

prešlo v družbeno last in nazadnje v last podjetja Zlati grič, ki ima tam urejene

nasade nizkoraslih jablan in nekoliko manjše igrišče za golf. Vmes je sicer še

8

nekaj individualnih delavskih hiš in nekaj kmetij, toda procesi podružbljanja

nekdanje plemiške posesti po letu 1960 so območje poselitveno in krajinsko

močno osiromašili. To je še zlasti vidno pri osrednjem dvorcu, ki je po

nerazumnih adaptacijah povsem razvrednoten.

Podobno velja tudi za nekdaj slikovito območje graščine Golič, kamor so

po 2. svetovni vojni naselili brezdomce in ljudi s socialnega dna. Nekoč

zgledno urejen park, graščina in pripadajoči vili Claudia in Helena so ob

skoraj nikakršni skrbi za vzdrževanje v nekaj desetletjih močno propadli;

načrtovana celovita obnova bo zato dejansko finančno zelo zahtevna. Poleg

tega so Golič na severozahodni strani pozidali z obrtno cono, ki ne sodi na

območje graščine.

Današnje podjetje Zlati grič d.o.o. je nastalo iz več kot polstoletnega

razvoja smotrnega gospodarjenja in načrtnih lastniških prevzemov.

Nepremičninski delež podjetja je vrednostno zelo visok in obsežen. Jedro so

omenjena tri visokokakovostna območja na Dobravi, v Škalcah in Dobrnežu,

kjer je tudi obravnavanih dvanajst grajenih objektov. Žal jih je vsaj polovica v

nezavidljivem gradbenem stanju. Toda z načrtnim dolgoročnim poslovanjem

in jasno izdelano strategijo bi bilo mogoče tudi to polovico ustrezno usposobiti

za načrtovane dejavnosti, kar bi podjetju nedvomno prineslo opazno dodatno

vrednost. Programske usmeritve imajo dobro podlago za uresničitev, ker

podjetje Zlati grič d. o. o. danes že vstopa v okolje razvojno najbolj svežih in

najuspešnejših vinarskih in tudi gospodarskih organizacij v Sloveniji in širše v

srednji Evropi. Ob tem pa si želimo, da bi se prizadevanja podjetja bolje

implementirala med strokovnjake s področja turizma (Zorko 2008: 36), saj ima

večina od predstavljenih objektov vrednost kulturne dediščine. Po pravilu se

kulturna in tudi naravna dediščina v takšnih raziskavah komajda omenjata

(Rebernak 2007: 42), kar žal velja tudi za promocijske turistične objave

(Leskovar 2005).

Proizvodno okolje podjetja, kulturna dediščina in programi

V polstoletni zgodovini sprva družbenega podjetja, po osamosvojitvi

Slovenije pa podjetja z omejeno odgovornostjo, so se lokacije glavnih

proizvodnih prostorov večkrat spremenile. Nazadnje je podjetje sredi južnih

pobočij lastnih vinogradov le v nekaj mesecih zgradilo sodobno vinsko klet, ki

se prostorsko dobro ujema z vinogradniško krajino. Sodobna klet bo poleg

gospodarskega postala tudi kulturno in izobraževalno središče načrtovanih

dejavnosti v drugih obravnavanih enotah. Zato v povezavi z zgodovino

9

vinogradništva in kletarstva na konjiškem predstavljamo vse njene glavne

lokacije po drugi svetovni vojni. Z dediščinskega, poselitvenega in

programsko-vsebinskega zornega kota je pomembnih predvsem drugih enajst

enot, ki imajo vse vrednost kulturne dediščine oziroma kulturnega spomenika.

Za pripravo obnovitvenih in razvojnih programov posamičnih objektov

je bilo treba obravnavane stavbe evidentirati, dokumentirati, predvsem pa

raziskati nastanek in razvoj v gradbenem in vsebinskem pogledu. S pregledom

smo precej presegli raven razpoložljivih uradnih spomeniškovarstvenih

evidenc (Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine Slovenske Konjice

2008; Aškerc 1990), v katerih so med tu obravnavanimi za kulturno dediščino

spoznane le štiri stavbe (Dobrava pri Konjicah - Dvorec – EŠD: 10202;1

Dobrnež - Dvorec Golič – EŠD: 10203;2 Škalce - Viničarija Škalce 57 – EŠD:

14256;3 Škalce - Vinogradniški dvorec – EŠD: 101924) in ena kulturna krajina

(Škalce - Vinogradniško območje – EŠD: 105145), stavba, ki je med Konjičani

poznana kot posestvo Čintovo (Škalce - Vinogradniški dvorec Škalce 69 – EŠD:

282766) pa ni navedena v seznamu Strokovnih zasnov (Strokovne zasnove

varstva kulturne dediščine Slovenske Konjice 2008). Poleg pomanjkljivega

seznama je v spomeniškovarstvenih besedilih tudi več topografskih,

terminoloških in toponimskih spodrsljajev in pomanjkljivosti.

Vino, vinogradništvo in vinarstvo

K boljšemu razumevanju vinogradništva in vinarstva na Konjiškem

dodajamo še nekaj razmišljanj o dejavnosti, ki ima tudi na tem območju

večstoletne korenine.

Kultura uživanja vina in ob vinu je civilizacijam Sredozemlja poznana že

več ko 5500 let. Prav na tem območju in bližnjih rodovitnih deželah Egipta,

Mezopotamije in Gruzije je vznikla kultura vinogradništva, saj so tamkajšnje

visoko razvite civilizacije spoznale okus, raznovrstnost in opojno moč vina.

Tako je vino je kmalu postalo glavna pijača v Sredozemlju najmogočnejšega

Rimskega cesarstva. Nekateri celo menijo, da je bilo vino eden od osnovnih

1 V tem pregledu: »2. Dvor Dobjihof – stanovanjska vila«, Dobrava pri Konjicah 6 (Spletni vir: Dobrava

pri Konjicah – Dvorec (2013)). 2 V tem pregledu: »4. Graščina Golič«, Dobrnež 3 (spletni vir: Dobrnež - Dvorec Golič (2013)). 3 V tem pregledu: »7. Balantovo«, Škalce 57 (spletni vir: Škalce - Viničarija Škalce 57 (2013)). 4 V tem pregledu: »11. Zidanica«, Škalce 86 (spletni vir: Škalce - Vinogradniški dvorec (2013)). 5 V tem pregledu ni obravnavana, ker kulturna krajina ne sodi v kontekst raziskave. 6 V tem pregledu: »9. Čintovo«, Škalce 69 (spletni vir: Škalce - Vinogradniški dvorec Škalce 69 (2013)).

10

elementov, s katerimi se je oblikovala zahodnoevropska civilizacija (Terčelj

2007: 28). Sčasoma se je razširila po vsem svetu in latinsko ime vinum je prešlo

v vse romanske, slovanske, germanske in številne druge svetovne jezike.

Vino je po mnenju poznavalcev in njegovih zapriseženih ljubiteljev ena

najbolj čaščenih pijač omikanega človeštva. V tej žlahtni in najčistejši pijači se

iskri neposredno iz tal prečrpana bistra voda, obdana z več sto različnimi

mineralnimi snovmi in opojnostmi, te pa v objemu žlahtnega etilnega alkohola

dajejo vinu enkraten vonj in okus. Ob vinu se rojeva in umira, z njim se

nazdravlja ob svečanostih in obletnicah, spletajo se poznanstva in sklepajo

pogumne poslovne odločitve, menda v primernih količinah celo krepi libido.

Vino pa je tudi trdno vpeto v nekatera sveta in posvetna obredja, pa tudi nikoli

na zataji, ko omamlja zveste pivce vseh vrst in vseh nazorov, da se nato v

solzah in (po)smehu do nezavesti vdajajo tej pijači.

Na današnjem slovenskem ozemlju so vino poznali in častili že Kelti, a

šele Rimljani so vinsko kulturo v današnjem pomenu besede iz Sredozemlja

načrtno razširili tudi v naše kraje. Nasadi vinogradov so se širili v Panonijo in

na meje z Germanijo, na našem ozemlju pa so Rimljani vinogradništvo razširili

zlasti na Štajersko, Kras, v Istro, Goriška brda, Vipavsko dolino in na nekatera

območja osrednje Slovenije, na primer v okolico Celja in druge bližnje kraje

(Hazler 2007: 9–10).

S propadom Rimskega cesarstva se je vinogradništvo sicer obdržalo,

vendar v bistveno manjšem obsegu. Prevzeli so ga v srednjo Evropo priseljeni

Slovani, ki so se veščin vzgoje vinske trte priučili od staroselcev in bližnjih

germanskih in romanskih narodov. V visokem in poznem srednjem veku je

izpričano ponovno širjenje vinogradniške kulture skoraj po vsej srednji,

zahodni in južni Evropi. Vinska trta in vino sta postala pomembni sestavini

katoliške ikonografije in liturgije, vino pa predvsem tržno zanimivo blago, s

katerim so trgovali različni samostanski redovi (na naših tleh kartuzijani,

cistercijani) kot tudi plemstvo, meščanstvo in v bistvu vse plasti kmečkega

prebivalstva. Z vinom in prodajo je bilo v zgodnjem novem veku povezano

preživetje številnih srednjih in malih kmetov, ki jim je bila prodaja vina edina

možnost za ohranitev svojega položaja, toda slabe letine, oderuški

posojilodajalci, alkoholizem in druge nevšečnosti so številne kmečke družine

vinogradniških območij spravili na beraško palico. Od 16. stoletja se je prav v

povezavi z vinogradništvom in razslojevanjem pojavilo viničarstvo, ki je za

več stoletij močno označilo socialno podobo predvsem vzhodnega dela

Štajerskega in dela Dolenjskega.

11

Kakor omenjeno, se je v srednjem veku kultura vinogradništva in vina

uveljavljala predvsem z razvojem cerkvene uprave in širjenjem samostanskih

središč. Takrat so v versko življenje vstopali še danes zelo cenjeni vinski

svetniki, ki sta jih Cerkev in posvetna oblast potrebovali za utrjevanje

krščanstva in vseh vrst državnih ureditev ter bolj ali manj očiten nadzor nad

gospodarskim in verskim življenjem večinskega prebivalstva. Zlasti slednje je

Cerkvi dobro uspevalo, čeprav se je morala spopadati s trdoživim poganskim

verovanjem in trdno ukoreninjenimi predkrščanskimi šegami in navadami, ki

jih je lahko krotila le z izbranimi in dovolj ljudskimi svetniškimi prvaki.

Čeprav nekateri med njimi s svojim posvetnim in pogosto tudi mučeniškim

življenjem niso bili neposredno povezani z vinogradništvom in vinarstvom, so

jim učinkovit cerkveni propagandni aparat, ljudska domišljija in prvovrstna

iznajdljivost posameznikov pripisali številne značilnosti in lastnosti

nadnaravnih razsežnosti, da so sčasoma postali popolni svetniški liki in s tem

usmerjevalci verskih, vzgojnih, vremenskih, gospodarskih in moralnih načel in

ravnanj.

Potrebno je omeniti še nekdanjo razširjenost vinogradniških površin v

Evropi in na današnjem slovenskem ozemlju. Pred več stoletji je vinska trta

rasla tudi na območjih, kjer zdaj le še tu in tam vidimo razpeljano trto

samorodnico, okrog starih hiš in gospodarskih poslopij. Trta je bila precej

razširjena v okolici Ljubljane, na Barju, v Horjulski dolini in v Polhograjskem

hribovju, kjer je še danes zasajena ob kozolce in hleve tudi do 670 metrov

nadmorske višine. Podobno je bilo tudi ponekod na Gorenjskem. V srednjem

veku so jo sadili na Šmarjetni gori pri Kranju, okrog Škofje Loke in Bleda, v

bližini Kamnika, Tunjic (Vinski Vrh pri sv. Ani), v Ljubljani na Rožniku in

Brdu, okrog Izlak in Zagorja ob Savi, v zahodnem delu Ribniške doline

(Vinice, Sodražica), ponekod na Notranjskem in celo na Koroškem, v Rožu v

okolici Vetrinja/Viktring, v Podjuni v bližini Žitare vasi/Sittersdorf, v

sosednjem Nogradu/Weinberg pri Globasnici/Globasnitz, v Grebinju/Griffen

in drugod.

Takšna je bila razširjenost vinske trte do začetka 18. stoletja, ko je dolgotrajna

ohladitev močno zmanjšala njeno rast. V drugi polovici 19. stoletja je večino

vinogradniške Evrope prizadela še trtna uš; povsem se jo je posrečilo

izkoreniniti šele v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Nato je sledil razvoj

načrtnega gojenja vin po sortah, legah, območjih in deželah. Pred desetletji se

je na našem ozemlju razvil zemljevid vinogradniških dežel, ki jih poznamo

pod imeni vinogradniška dežela Podravje, vinogradniška dežela Posavje in

vinogradniška dežela Primorska in o katerih podrobno govori Zakon o vinu

(2006).

12

Slika 4: Pogled z Vešenika na vinogradniške Škalce. Sredi vinogradov stoji Zidanica, Škalce 86

(foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

13

Viinnsskkaa kklleett ZZllaattii GGrriičč dd..oo..oo..

II.

EVIDENCA OBJEKTOV IN NAČRTOVANIH

PROGRAMSKIH VSEBIN

14

1. Viinnsskkaa kklleett ZZllaattii GGrriičč dd..oo..oo..

ZLATI GRIČ, d. o. o.

Slovenske Konjice – Škalce

IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 888000,,, VVViiinnnssskkkaaa kkkllleeettt ZZZlllaaatttiii gggrrriiiččč

SPLOŠNO

NASLOV

Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija

T: 03 758 03 50, F: 03 758 03 78 E: [email protected]

LASTNIK



UPORABNIK



OBČINA Slovenske Konjice

KAT. OBČINA Škalce, parceli št. 830/1, 830/3

PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Škalce

Leto nastanka

2009

Prvotna

namembnost

pašnik, plantažni sadovnjak

Sedanja

namembnost

uprava podjetja, predelava grozdja, vinska klet, vinoteka

Vrednost

nova zgradba




15

PREGLED

Zgodovina

V monografiji Vinske kleti na Slovenskem (Hazler 2007) je bila

med 75 kletmi v vinorodnih deželah Podravje, Posavje in

Primorska predstavljena tudi stara vinska klet podjetja Zlati

grič. Zapis osvetljuje nekatere podrobnosti in zanimivosti

razvoja kleti in podjetja, zato ga prilagamo v celoti, saj

obravnava tudi zadrege podjetja s prostorsko stisko in potrebo

po zgraditvi nove sodobne vinske kleti. Stara klet je stala na

obrobju trga Slovenske Konjice, sodobna pa je položena

dobesedno v jedro vinogradniške dejavnosti – v Škalce, kjer ima

podjetje Zlati grič večino svojih vinogradov.

Slovenske Konjice, Kletna ulica 5, Klet Zlati grič (tudi

»ajskeler«),

Lastnik: Zlati grič, d. o. o., Kmetijsko-gozdarska zadruga,

družina Šorn

Občina: Slovenske Konjice

Vinogradniška sta tudi srednji in spodnji del Dravinjske doline.

Vinogradi se raztezajo po iztekajočih obronkih Pohorja na severu

doline, po prisojnih legah Konjiške gore in Dravinjskih goric ter vse

tja do Haloz, kjer se Dravinja vzhodno od Ptuja izliva v Dravo. Med

najslikovitejšimi vinogradniškimi območji sta zanesljivo svet

Tepanjskega Vrha z množico manjših vinogradov in gorc (kleti) in

blago gričevnat svet prostranih Škalc, ki je zdaj večinoma v lasti in

upravljanju podjetja Zlati grič. Začetki vinogradniške in vinarske

dejavnosti podjetja segajo v leto 1946, ko je takratno Kmetijsko

gospodarstvo pridobilo nacionalizirane vinograde na Škalcah in

nekdanjo Windischgrätzovo ekonomijo s kletjo ob sedanji Šolski ulici.

Leta 1970 so kletarstvo preselili ob vznožje Škalskih vinogradov na

Čintovo (po italijanskih lastnikih in železničarskih inženirjih De

Cento, ki so leta 1860 kupili stavbo), v veliko vrhkletno hišo iz leta

1800, kjer je po izročilu bilo Napoleonovo sodišče. Z razširitvijo

obsega dejavnosti je bila klet na Čintovem premajhna, zato so leta

1976 pridobili sedanje kletne prostore v nekdanji ledenici (ajskelerju,

iz nem. der Eiskeller = ledenica) iz 2. polovice 19. stoletja, nazadnje

konjiškega gostilničarja Senice. Po zasnovi gre za enonadstropno

vrhkletno stavbo, ki obsega poslovne prostore, polnilnico, skladišče

ustekleničenega vina in skoraj povsem vkopano klet oziroma

(nekdanjo) ledenico. Vhod v klet je s severne strani skozi polkrožno

sklenjen opečni portal. Klet je v celoti zgrajena iz opeke in ima

pravilne polkrožne oboke, ki so na več mestih predrti s šilastimi

16

sosvodnicami. Opečne stene so ponekod ometane, a je omet in opeko že

skoraj povsem prekrila sivkastozelena plesen. Po tleh so položene

keramične plošče, ki so nadomestile nekdanji opečni in kamniti tlak. V

kleti so postavljeni leseni okrogli in ovalni sodi ter poliuretanske in

kovinske cisterne. V njih negujejo naslednja vina: beli konjičan, rdeči

konjičan, renski rizling, traminec, sauvignon, laški rizling, viteško

vino in ledeno vino. V proizvodnji kleti so tudi penine, ki zorijo v

kleteh nekdanjega Žičkega samostana (Hazler 2007: 58).

Slika 1: Stara vinska klet (ajskeler) v Kletni ulici 5, Slovenske Konjice

(foto: V. Hazler, 26. 11. 2006).

Slika 2: Notranjost stare kleti (foto: V. Hazler, 26. 11. 2006).

Pripovedi, zgodbe,

Lokacijo kleti je vodstvo podjetja z direktorjem Janezom

17

anekdote

Lešnikom izbiralo več let. Nazadnje se je odločilo za severno

pobočje ob vznožju vinogradniških Škalc, le dobrih 500 m od

strnjenega severnega dela Slovenskih Konjic. Kraj je v bistvu

izbral direktor, ki že od zgodnje mladosti živi v Škalcah in

dejansko pozna vsak del tega slikovitega območja.

Zasnova in podoba

Arhitektura kleti je izjemno prilagojena izoblikovanosti

zemljišča, kar Vinsko klet Zlati grič uvršča med s krajino

najbolje usklajene gospodarske stavbe v Evropi.

Namembnost

Od leta 2009 sedež uprave podjetja, predelava grozdja, vinska

klet, laboratorij, skladišče, vinoteka, ogledi s pokušinami idr.

Stanje

Stavba je v izvrstnem stanju, saj je povsem nova in arhitekturno

in tehnološko popolna.

Slika 3: Leseni sodi v enem od osrednjih prostorov vstopnega dela kleti

(foto: V. Hazler, 29. 5. 2009).

Načrtovana

namembnost in

Uprava podjetja, predelava grozdja, vinska klet, prodaja na

veliko in drobno, vinoteka, ogledi kleti s pokušinami,

18

dejavnost

izobraževalni seminarji, literarni večeri, glasbeni recitali,

likovne razstave idr.

Podrobneje o izobraževalni in kulturni dejavnosti:

a. Izobraževalni seminarji: Seminarji naj bodo namenjeni

izbranemu ciljnemu občinstvu, na primer

osnovnošolcem, srednješolcem in študentom različnih

smeri. Že od ustanovitve Katedre za etnologijo na

ljubljanski univerzi leta 1940 se študenti z

vinogradništvom seznanjajo kot z eno izmed

pomembnih sestavin gospodarskih oblik na Slovenskem.

Zato bi bila smiselna partnerska povezava med Vinsko

kletjo Zlati grič in današnjim Oddelkom za etnologijo in

kulturno antropologijo v smeri razvijanja oblik

izobraževalnih procesov, spoznavanja kakovosti življenja

in navajanja s spoštljivemu odnosu mladih do vseh oblik

dela.

b. Literarni večeri: Večerna literarna srečanja so pomemben

del popularizacije in promocije vinske kulture še posebej,

če so tematsko opredeljena. Zato srečanja literatov na

temo vino in vinska kultura lahko bistveno obogatijo

slovenski in konjiški kulturni prostor, klet pa v javnosti

utrdijo kot zglednega podpornika kulture.

c. Glasbeni recitali: Slovenci in državljani Slovenije smo

poznani ljubitelji dobrih vin. Celo naša himna je v bistvu

pivska zdravica, kar nekateri razlagajo kot problem

majhnega naroda, ki se utaplja v velikih količinah

opojnih pijač. Toda resnica je povsem drugačna. Na

Slovenskem se kultura pitja vse bolj razvija, vse več je

različnih združenj in bratovščin, povezanih z vinom, kar

med drugim krepi zdrav odnos do vrednot življenja in v

pozitivnem smislu utrjuje nacionalno, regionalno in tudi

lokalno pivsko in kulinarično kulturo ter s tem krepi tudi

vse zahtevnejšo turistično ponudbo in povpraševanje.

d. Likovne razstave: Razsežnosti te oblike kulturnega

življenja so na Konjiškem že desetletja dobro razvite in

poznane širši slovenski in mednarodni javnosti.

Možnosti za sicer že klasične oblike likovnih delavnic in

likovnih kolonij je tudi tukaj dovolj, vsekakor pa bi bila

zanimiva ustanovitev posebne likovne zbirke Vinske

kleti Zlati grič, kar bi podjetju zagotavljajo tudi določeno

finančno trdnost, saj je poznano, da kakovostnim

likovnim umetninam vrednost z leti na pada, temveč

nenehno raste.

19

e. Klub prijateljev Vinske kleti Zlati grič: V klub bi se včlanili

ljubitelji kakovostnih in vrhunskih vin ter prvovrstne

regionalne kulinarike, ki mora postati osnovni program

gostinske ponudbe podjetja. Člani bi bili tudi vsi

najemniki vinskih tabernakljev v Zidanici (Škalce 86),

šole, univerze in vsi ljubitelji kakovosti življenja nasploh.

Potrebno bi bilo izdelati program dejavnosti, protokol

prireditev in določiti ustrezen ritual, ki bi utrdil

posebnosti kluba.

Slika 4: V vinski kleti Zlati grič imajo

zgledno urejeno vinotečno trgovino z

vsemi vini lastne proizvodnje (foto: V.

Hazler, 29. 5. 2009).

Časovni načrt

izvedbe načrtovanih

dejavnosti (obnova

in program)

Časovni načrt razvoja in vsebine vseh dejavnosti se od leta 2009

določa po posvetu z upravo podjetja in bo usklajen z njihovim

temeljnim programom dela in razvoja.

20

ZLATI GRIČ d. o. o., Slovenske Konjice – Škalce

IME OBJEKTA: Viinnsskkaa kklleett ZZllaattii ggrriičč

Analiza PSPN

PREDNOSTI

dobro vodeno podjetje z jasno

začrtanim programom in

pripravljenostjo, da vedno znova

išče razvojne izzive, ki podjetje

uvrščajo na raven več

programskih dejavnosti

(vinogradništvo, vinarstvo,

kletarstvo, sadjarstvo, pridelava

žganih pijač, pridelava

brezalkoholnih pijač, gostinstvo,

turizem, kultura, izobraževanje

idr.)

sodobna arhitektura poslovnih

prostorov, prostorov za predelavo

grozdja in vinske kleti; celota se

zelo dobro vključuje v gričevnat

svet vinogradniških Škalc

izjemen položaj vinske kleti, ki je

postavljena v središče glavne

dejavnosti podjetja –

vinogradništva, kar bistveno

prispeva k zmanjševanju stroškov

in omogoča reden nadzor nad

obdelovalnimi površinami

SLABOSTI

neusklajenost nekaterih

promocijskih oblik in dejavnosti

(npr. splet – označbe v prostoru)

neenotnost poimenovanj nekaterih

objektov in krajev, tudi različne

navedbe kapacitet (npr. splet:

Gostilna »Grič«/Vinotoč: 100 oz.

200 sedežev (!?))

pomanjkljivo označena lokacija

nove vinske kleti Zlati grič glede

na vse poti, ki vodijo do objekta

pomanjkljiva označenost nekaterih

pomembnih ukrepov in posegov v

prostoru (npr. vrtnice ob robu

vinogradov – glavni katalizator

ranljivosti trt pred boleznimi)

jezikovno neustrezne promocijske

predstavitve na spletnih straneh

neurejene bankine ceste, ki vodi

mimo nove vinske kleti

PRILOŽNOSTI

razširitev dejavnosti na področje

izobraževanja in kulture

razširitev gostinske in turistične

dejavnosti

NEVARNOSTI

odmiki od programskih usmeritev

ob menjavi vodstva podjetja

usklajevanje osnovne, gostinske,

turistične in kulturne dejavnosti

Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, poznana kot analiza SWOT (angl. Strenghts,

Weaknesses,Opportunities, and Threats).

21

zboljšanje kakovosti gostinskih in

turističnih storitev

povezava turistične, gostinske,

kulturne in izobraževalne

dejavnosti s sorodnimi

dejavnostmi v občini, Dravinjski

dolini, pokrajini Štajerski, Sloveniji

in v tujini

zboljšanje kakovosti vinske

proizvodnje (npr. okolju prijazna

pridelava grozdja, kletarjenje s čim

manj nenaravnimi dodatki idr.)in

razširitev ponudbe z novimi

proizvodi

povezava z vrhunskimi umetniki

neusklajenost z razvojnimi

programi občine Slovenske

Konjice in pokrajine Štajerska

vpliv razmeroma zaprte lokalne

skupnosti na programske in

razvojne usmeritve podjetja, zlasti

v turizmu in kulturi

vpliv cenenega lokalnega

ljubiteljstva na načrtovano

kulturno dejavnost podjetja

neupoštevanje strokovnih

usmeritev v turizmu, gostinstvu in

kulturi (npr. obnova objektov z

vrednostjo KD, naravovarstveni

pogoji, ohranjanje kulturne krajine

idr.)

22

ZLATI GRIČ, d. O. O


IME OBJEKTA: Nova vinska klet Zlati grič

23

222... DDDvvvooorrr DDDooobbbjjjiiihhhooofff ––– ssstttaaannnooovvvaaannnjjjssskkkaaa vvviiilllaaa

ZLATI GRIČ, d. O. O.


SPLOŠNO

NASLOV

DDDooobbbrrraaavvvaaa ppprrriii KKKooonnnjjjiiicccaaahhh 666,,, DDDvvvooorrr DDDooobbbjjjiiihhhooofff ––– ssstttaaannnooovvvaaannnjjjssskkkaaa vvviiilllaaa

LASTNIK



UPORABNIK

več družin z najemnimi pogodbami

OBČINA

Slovenske Konjice

KAT.

OBČINA

Škalce, parcela št. 449

PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Dobje ob izteku zreške terase

Leto nastanka

in preureditev

1497 (izpričan dvorec Dobjihof), 1763 (sedanja zasnova stavbe), po 2.

Svetovni vonji (preureditve, nadzidava)

Prvotna

namembnost

bivališče lastnikov (Blagotinšek, pl. Clossmann, grofica Aleksandra

Sermage)

Sedanja

namembnost

družinska najemniška stanovanja, v pritličju prostori Golf kluba

Vrednost

kulturna dediščina (KD)


24

PREGLED

Zgodovina

Vas Dobrava leži med reko Dravinjo in potokom Koprivnica na

zreški terasi severozahodno od Slovenskih Konjic. Dobrava se v

virih prvič omenja leta 1306 kot Harde, leta 1387 tudi kot Hard. Njen

zaselek Dobje leži ob sotočju Koprivnice in Dravinje in je v virih

prvič omenjen leta 1375. V Dobju že od poznega srednjega veka stoji

dvorec Dobje (Dobjihof, Dobiehof), ki se v virih prvič omenja leta

1497 (Boldin 2004: 26). Vas Dobrava in »enonadstropna graščina«

Dobjihof sta omenjena in označena tudi na prvi vojaški specialki za

slovensko ozemlje v letih 1763 – 1787 (Grabner 1996: 31). Za vojaške

namene izdelano poročilo navaja za Dobravo tudi »nekaj pozidanih

gostišč« in značilnosti potoka Koprivnica, ki »je širok 5 do 6 čevljev

in globok ½ do 1 čevlja. Ima do 2 čevlja visoka bregova. Pri gostilni

je čezenj speljan lesen most« (Grabner 1996: 31).

Slika 1: Dvorec Dobje, Dobjihof, Dobihof (Arhiv Republike Slovenije.

Franciscejski kataster iz leta 1825. Občina Škalce/Gemeinde Skalitz/).

Dobovski dvorec, kakor ga imenuje Avgust Stegenšek v svoji

Konjiški dekaniji (Stegenšek 1909: 75), je bil na začetku 20. Stoletja

sestavljen »iz večje zidane hiše z nadstropjem in iz gospodarskih

poslopij, med temi iz starinske kleti s kašto zgoraj«. Nad vhodom v

dvorec je bil še v Stegenškovem času viden kronogram, »ki pove, da

jo je postavil l. 1763 Franc Blagatinšek, in izdaja željo, da bi Jezus

Kristus ohranil hiši mir in veselo blagostanje« (Stegenšek 1909: 75).

Glasi se:

25

EXSTRVXIT . FRANCISCVS . BLAGATINSCHEG.

IESVUS . CHRISTVS . CONSERVET . DIVINA . PACE .

LAETA . ATQVE . ABVNDANTIA .

Blagatinšek, ki so ga vsi poznejši pisci preimenovali v Blagotinšek

(tudi Stopar 1982: 81), je bil doma okolice Laškega, kjer je bili sprva

mlinar pri graščini Marija Gradec, nato pa so se njegovi potomci

uveljavili v trgu Laško. Franc Ksaverij Blagatinšek (1722–1780), ki je

bil prefekt komende v Polzeli, je okoli leta 1750 kupil Dobjihof ter

leta 1763 pozidal dvorec,, ki se je bolj ali manj v enaki stavbni masi

ohranil do srede 50. Let 20. Stoletja, ko so ga neprimerno preuredili

in nadzidali še za eno nadstropje.

Za Blagatinški so bili poznani lastniki Dobjihofa Avgust pl.

Clossmann (1853–1860), Beatrix baronica Lebzelteren (1860–1876),

Marija baronica Baltin (1876–1896) in od leta 1896 (Pirchegger 1962:

142) pa vse do konca 2. Svetovne vojne Aleksandrine Gräfin

Sermage (1870–1945), drobna grofica, ki se je domačinom globoko

vtisnila v spomin (Baraga 1999 d: 20; Zdovc 1999 a: 20). Nekateri so

jo imeli celo za izkušeno zdravilko (Hazler TZ: 24. 7. 2009), drugi so

jo poznali kot preprosto drobno ženico, »ki je vodila krave s paše v

hlev« (Baraga 1999 d: 20).

Grofica Aleksandra Sermage se je v Dobjihof naselila stara komaj 26

let. Pred tem »je v mladosti potovala po evropskih dvorih in njena

mešana kri je poskrbela za mnoge škandalčke« (Baraga 1999 d: 20).

Med drugim je bila »vzgojiteljica na cesarskem dvoru na Dunaju«

(Zdovc 1999 a: 20), kjer si je pridobila plemiški naslov in dovolj

premoženja za nakup dvorca v Dobjem. Nova jugoslovanska oblast

ji ni bila naklonjena. Leta 1945 je petinsedemdesetletno Aleksandro

zaprla v taborišče Šterntal (Kidričevo), kjer je tragično umrla.

Dobjihof je oblast leta 1946 zaplenila in podržavila (Zemljiška knjiga

Okrajnega sodišča Slovenske Konjice).

26

Slika 2: Podoba dvorca Dobje (Dobjihof) leta 1948, ko je še imel

podobo iz časa življenja grofice Aleksandre Sermage. Desno so vidna

skladno oblikovana gospodarska poslopja, ki so danes predelana na

raven oblikovno osiromašenih gospodarskih stavb (posredoval J.

Baraga 2009).

Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah navaja

poučne podatke o Aleksandrinem lastništvu Dobjihofa in njegovem

prenosu pod upravo povojne oblasti:

Vknjiženo 11. 8. 1899 (na podlagi odločitve 24. Avgusta 1897):

Aleksandrine Gräfin Sermage

Vloženo 6. Februarja 1946. Na temelju odloka okrajne

zaplembne komisije v Slovenskih Konjicah z dne 14. 11. 1945

se zaznamuje uvedba postopanja v prid države FLRJ.

Vloženo 26. Marca 1946. Na temelju pravnomočne odločbe

okrajne zaplembne komisije v Slovenskih Konjicah z dne 14.

11. 1945 se vknjiži lastniška pravica na ime država FLRJ.

Vloženo 28. Junija 1948 (žig Splošno ljudsko premoženje).

Vloženo 11. Septembra 1948. Na temelju odločbe z dne 27. 8.

1948 se zaznamuje, da je upravljanje poverjeno Tovarni usnja

v Slovenskih Konjicah.

Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO Celje z

dne 24. 6. 1954 … se zaznamuje, da s temi nepremičninami

upravlja Okrajni ljudski odbor Celje ter se izbriše zaznamek

pod št. 6.

Vloženo dne 22. 3. 1957. Na podlagi Zakona o pristojnosti

občinskih in Okrajnih ljudskih odborov … se zaznamuje, da

je upravni organ nepremičnine Občinski ljudski odbor

Slovenske Konjice.

27

Do danes so se ohranili vsi tisti objekti Dobjehofa, kakor jih je leta

1909 videl Stegenšek, torej dvorec, gospodarska poslopja (hlevi) in

starinska klet »s kašto zgoraj« (Stegenšek 1909: 75).

Pripovedi,

zgodbe,

anekdote

Večina zgodb in pripovedi je povezanih z grofico Aleksandro

Sermage. Stanovalka v njenem dvorcu Dobjihof se spominja, da jo je

Aleksandra rešila hudih muk po težkih opeklinah (Hazler TZ, 24. 7.

2009) in jo je povsem ozdravila. Konjičani so ji pravili »dobjehofska

grofica«, zbujala je splošno zanimanje in občudovanje. Na posestvu

je pridelovala zelo kakovostno surovo maslo, jajca, suhe klobase in

gnjat ter izdelke prodajala tudi konjiškim gostilničarjem (Baraga

1999 d: 20; Zdovc 1996: 14). Goste je zelo rada sprejemala in

pogostila, tako kakor Dušana – Franca Medveda, ki je grofico

večkrat obiskal in sta se ob keksih in kakavu pogovarjala v

nemščini. Med drugim mu je grofica povedala, »da ji je sam cesar na

dunajskem dvoru rekel, da ima najlepše noge« (Baraga 1999 d: 20).

Zasnova in

podoba

Po navedbah pisnih virov je današnja vila (v literaturi imenovana

tudi dvor, dvorec) iz leta 1763. Doslej poznani najstarejši slikovni vir

je iz leta 1938: dvorec je upodobljen kot enonadstropna stavba s

pravokotniškimi okni v pritličju in visokimi polkrožno sklenjenimi

okni v nadstropju. Pred glavnim vhodom s cestne strani je bil

postavljen opazen stolpič, postavljen na štiri kamnitne stebre; do

zgornje višine polkrožnih oken je bil kvadratastega tlorisa, nato je

prešel v oktagonalen profil in se končal z osmimi poševno

prisekanimi cinami. Tudi stolpič je imel na vsakem drugem

fasadnem polju okna s polkrožnim zaključkom, ki pa so bila

bistveno manjša od oken na pročelju stavbe. Vsa okna so imela

dokaj ozke in plitke maltne obrobe; v nadstropnem delu so bila

fasadna polja gladka, le pritličje je očitno imelo nekoliko bolj grob in

za odtenek temnejši omet. Z vodoravnimi kanelirami (v

kvadratastem delu) in mrežo (v oktagonalnem delu) je bil členjen le

omet na stolpu, ki so ga povsem pri vrhu prebadale še lunetaste line

in krasil prstenast odkapni zidec.

Stavbo je pokrivala preprosta dvokapna streha naklona okrog 45°,

prekrita z bobrovcem. V slemenu sta streho prebadala enaka

dimnika, poudarjena z okrasnimi zidci.

28

Slika 3: Dvorec Dobje leta 1938 (posredoval J. Baraga 2009).

Notranjost je bila dokaj somerno zasnovana. Tla v vhodni veži so

bila kamnitna (delno še ohranjena), stopnice v nadstropje pa lesene.

Na prvotno podobo danes v pritličju spominjajo le še prostori s

križnogrebenastimi oboki, ki imajo funkcijo kleti.

Slika 4: Današnja podoba dvorca (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).

Današnja podoba nekoč arhitekturno zanimivega dvorca je

razgrajena, okleščena vseh bistvenih arhitekturnih členitev in

značilnega stolpa. Mnogo bolj spominja na socialistični sindikalni

dom kakor pa na razkošni dvor oziroma vilo podeželskega

29

plemstva. Kakršni koli adaptacijski posegi bodo morali predvideti

vsaj delno rekonstrukcijo nekdanje podobe.

Pri tem ne bi smeli manjkati ponovna postavitev stolpa, znižanje

stavbe za eno nadstropje in vgraditev visokih oken s polkrožnimi

zaključki.

Namembnost

Danes so v hiši najemniška stanovanja, in sicer v 1. Nadstropju tri in

v nadzidanem 2. Nadstropju tri. V pritličju so prostori Golf kluba.

Stanje

Stavba je v zadovoljivem gradbenem stanju. Potrebna je temeljite

obnove, saj obstaja nevarnost, da se poškodbe še povečajo. Nekaj v

zadnjih letih že opravljenih osnovnih sanacijskih posegov je bilo

izvedeno zelo nestrokovno, kar je povzročilo še dodatno

siromašenje že sicer skromnih spomeniških vrednosti objekta.

Povsem neustrezna je prezidava veže v pritličju, kar utegne

povzročiti precej škode na prvotnih kamnitnih tlakovcih.

Načrtovana

namembnost

in dejavnost

Recepcija hotela, restavracija, hotelske sobe, prostor za poslovna

srečanja in seminarje, likovne razstave, glasbene večere ob vinu,

sadju in izvirni kulinariki idr.

Podrobneje o namembnosti, družabni in kulturni dejavnosti:

a. Recepcija hotela: Vhod v hotel je treba urediti s cestne strani,

torej pod vhodnim stolpičem.

b. Hotelska restavracija s kuhinjo in shrambami: V pritličju je dovolj

prostora za vse navedene funkcije.

c. Hotelske sobe: V nadstropju in na podstrehi je mogoče urediti

več sob najvišje kakovostne ravni, opremljene s kopalnico in

drugimi sodobnimi pritiklinami (TV, spletna povezava idr.).

d. Odprta lesena veranda na dvoriščnem pročelju: Fotografija iz leta

1948 omogoča vsaj približno rekonstrukcijo lesene verande.

Vsekakor bo lesena veranda prispevala k boljšemu videzu

objekta, ki ga danes kazi skrajno skromen zastekljen zimski

vrt, urejen pred nekaj leti.

30

Slika 5: Dvorec Dobjihof leta 1938. Dvoriščno pročelje je bilo glede na

členitev zelo opazno. Poudarjali sta ga lesena veranda in frčada nad

osrednjim dvoriščnim vhodom (posredoval J. Baraga 2009).

Slika 6: Današnja podoba dvorca Dobjihof z zadnje strani (foto: V.

Hazler, 16. 7. 2009).

e. Poslovna srečanja: Vso stavbo bo mogoče oddajati v zakup

interesnim skupinam za različne seminarje, predavanja, saj

bodo imeli vse na enem mestu – nočitev, prehrano, rekreacijo

in strokovno izobraževanje.

f. Likovne razstave: Prostore bo potrebno opremiti in

razstavljanje likovnih del z različnih likovnih delavnic bo

mogoče kakovostno izvesti prav v tem okolju in jih

31

oplemenititi z občasnimi avkcijami.

g. Glasbeni večeri ob vinu in izbrani kulinariki: Elitnim skupinam

gostov, še posebej sklenjenim družbam, bo mogoče ponuditi

izbrane in tematsko zasnovane glasbene večere,

pospremljene z vrhunsko ponudbo vin, nastopi someljejev in

izbrano kulinarično ponudbo.

Za vse naštete dejavnosti bo treba pripraviti premišljen scenarij in

protokol posamičnih prireditev.

Slika 7: Razkošno opremljen salon Urbanove gostilne v Slovenskih

Konjicah okrog leta 1910. Skupaj s skladno urejenim letnim vrtom je

lahko izziv za preureditev dvorca Dobjihof v vrhunski hotel

(posredoval J. Baraga 2009).

Časovni načrt

izvedbe

(obnova in

program)

Predvidoma po letu 2015 oziroma ko bodo stanovalcem priskrbljena

nadomestna stanovanja.

32

ZLATI GRIČ d. o. o.


IME OBJEKTA: DDDooobbbrrraaavvvaaa ppprrriii KKKooonnnjjjiiicccaaahhh 666,,, DDDvvvooorrr DDDooobbbjjjiiihhhooofff --- ssstttaaannnooovvvaaannnjjjssskkkaaa

vvviiilllaaa

Analiza PSPN

PREDNOSTI

izjemna lega ob lokalni cesti med

Zrečami in Slovenskimi

Konjicami in ob sodobnem igrišču

za golf

iz zornega kota vrednosti

kulturne dediščine solidno

ohranjena arhitektura stavbe

gradbeno dobro ohranjena

arhitektura hiše z nekaterimi

posebnimi sestavinami (kovane

okenske mreže v pritličju,

stopnišče, sledovi prvotnih oblik

oken idr.)

postopna vključitev objekta v več

gospodarskih dejavnosti podjetja

(turizem, šport in rekreacija,

gostinstvo, sadjarstvo,

vinogradništvo)

pozitivni odnos vodstva podjetja

do ohranjanja kulturne in

naravne dediščine ter kulturne

krajine

SLABOSTI

razmeroma slabo vzdrževane

stavbe in dotrajane sestavine (npr.

ometi, vhodni portal, zasteklitev

oken, neustrezno stavbno

pohištvo idr.)

neurejena okolica stavbe

(parkirišče, ograja) in pohodne

površine (pločnik) tik ob stavbi

vzidava neustrezne predelne stene

v vhodni veži in zožitev

komunikacijskih možnosti

stanovalcev

pretiran neposredni stik stavbe z

igriščem, kar ima lahko posledično

negativni vpliv na kakovost vode

v jaškastem vodnjaku na zahodni

strani stavbe

neustrezna nova lokacija kipa

Janeza Nepomuka pod kostanji,

vzhodno od stavbe

PRILOŽNOSTI

celovita in visoko strokovna

obnova stavbe s povrnitvijo vseh

glavnih zgodovinskih detajlov in

slogovnih značilnosti

uveljavitev nove ponudbe

podjetja zlasti v povezavi na

bližnje igrišče za golf

razvoj sodobne gostinsko –

NEVARNOSTI





nestrokoven konservatorski

pristop in vračanje k

poenostavitvam pri prenovi

nekritično vgrajevanje sodobnih

33

turistične dejavnosti (turistične

sobe visoke kakovosti, recepcija,

manjši gostinski lokal z izbranimi

jedmi, značilnimi za Dravinjsko

dolino in jugozahodno Pohorje)

ponudba izbranih produktov

podjetja (vino, kis, sadjevec,

sadna vina) in posebnih izdelkov,

ki jih bo podjetje pridobivalo od

poslovnih parterjev (npr. suhe

mesnine, značilna anca)

prirejanje tedenskih družabnih

srečanj z vrhunskimi glasbeniki,

literati, likovnimi umetniki idr.

gradiv in sestavin

spregled možnosti, da se vključi

dediščino znanj in veščin, zlasti

med strokovno obnovo in tudi v

programih razvoja in promocije

podjetja

vračanje k stereotipni »domači« in

značilno »slovenski« gostinski in

turistični ponudbi (neustrezni

spominki, oblikovno neustrezni

darilni seti s priloženimi dodatki

brez medsebojne pomenske zveze,

prireditve brez koncepta idr.)

34


Slovenske Konjice - Škalce

35

333... DDDvvvooorrr DDDooobbbjjjiiihhhooofff --- kkkaaaššščččaaa



SPLOŠNO

NASLOV

DDDooobbbrrraaavvvaaa ppprrriii KKKooonnnjjjiiicccaaahhh 777,,, DDDvvvooorrr DDDooobbbjjjiiihhhooofff --- kkkaaaššščččaaa

LASTNIK



UPORABNIK



OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA

Škalce, parcela št. 431/1

PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Dobje

Leto nastanka

okrog leta 1763

Prvotna

namembnost

kašča in klet dvorca Dobje - Dobjihof

Sedanja

namembnost

pisarna upravitelja, priložnostno skladišče, slikarski atelje idr.



36

PREGLED

Zgodovina

Vas Dobrava leži med reko Dravinjo in potokom Koprivnica na

zreški terasi severozahodno od Slovenskih Konjic. Dobrava se v

virih prvič omenja leta 1306 kot Harde, leta 1387 tudi kot Hard.

Njen zaselek Dobje leži ob sotočju Koprivnice in Dravinje in je v

virih prvič omenjen leta 1375. V Dobju že od poznega srednjega

veka stoji dvorec Dobje (Dobjihof, Dobiehof), ki se v virih prvič

omenja leta 1497 (Boldin 2004: 26). Vas Dobrava in

»enonadstropna graščina« Dobjihof sta omenjena in označena

tudi na prvi vojaški specialki za slovensko ozemlje v letih 1763

– 1787 (Grabner 1996: 31). Za vojaške namene izdelano poročilo

navaja za Dobravo tudi »nekaj pozidanih gostišč« in značilnosti

potoka Koprivnica ki »je širok 5 do 6 čevljev in globok ½ do 1

čevlja. Ima do 2 čevlja visoka bregova. Pri gostilni je čezenj

speljan lesen most« (Grabner 1996: 31).

Dobovski dvorec, kakor ga imenuje Avgust Stegenšek v svoji

Konjiški dekaniji je bil na začetku 20. stoletja sestavljen »iz večje

zidane hiše z nadstropjem in iz gospodarskih poslopij, med

temi iz starinske kleti s kašto zgoraj« (Stegenšek 1909: 75). Nad

vhodom v dvorec je bil še v Stegenškovem času viden

kronogram, »ki pove, da jo je postavil l. 1763 Franc Blagatinšek,

in izdaja željo, da bi Jezus Kristus ohranil hiši mir in veselo

blagostanje« (Stegenšek 1909: 75). Glasil se je:

EXSTRVXIT . FRANCISCVS . BLAGATINSCHEG.

IESVUS . CHRISTVS . CONSERVET . DIVINA . PACE .

LAETA . ATQVE . ABVNDANTIA .

Blagatinšek, ki ga vsi poznejši pisci preimenovali v Blagotinšek

(tudi Stopar 1982: 81), je bil doma okolice Laškega, kjer je bil

sprva mlinar pri graščini Marija Gradec, nato pa so se njegovi

potomci uveljavili v trgu Laško. Franc Ksaverij Blagatinšek

(1722–1780), ki je bil prefekt komende v Polzeli, je okoli leta

1750 kupil Dobjihof ter leta 1763 pozidal dvorec, ki se je bolj ali

manj v enaki stavbni masi ohranil do srede 50. let 20. stoletja, ko

so ga neprimerno preuredili in nadzidali še za eno nadstropje.

Za Blagatinški so bili poznani lastniki Dobjihofa Avgust pl.

Clossmann (1853–1860), Beatrix baronica Lebzelteren (1860–

1876), Marija baronica Baltin (1876–1896) in od leta 1896

(Pirchegger 1962: 142) pa vse do konca 2. svetovne vojne

37

Aleksandrine Gräfin Sermage (1870–1945), drobna grofica, ki se

je domačinom globoko vtisnila v spomin (Baraga (b. n. l.)d;

Zdovc (b. n. l.)). Nekateri so jo imeli celo za izkušeno zdravilko

(Hazler TZ, 24. 7. 2009), drugi so jo poznali kot preprosto

drobno ženico, »ki je vodila krave s paše v hlev« (Baraga 1999 d:

20).

Slika 1: Dvorec Dobje, Dobjihof, Dobihof (Arhiv Republike Slovenije.

Franciscejski kataster iz leta 1825. Občina Škalce/Gemeinde Skalitz/).

Grofica Aleksandra Sermage se je v Dobjihof naselila stara

komaj 26 let. Pred tem »je v mladosti potovala po evropskih

dvorih in njena mešana kri je poskrbela za mnoge škandalčke«

(Baraga: Novice). Med drugim je bila »vzgojiteljica na

cesarskem dvoru na Dunaju« (Zdovc 1999 a: 20), kjer si je

pridobila plemiški naslov in dovolj premoženja za nakup

dvorca v Dobjem. Nova jugoslovanska oblast ji ni bila

naklonjena. Leta 1945 je petinsedemdesetletno Aleksandro

zaprla v taborišče Šterntal (Kidričevo), kjer je tragično umrla.

Dobjihof je oblast leta 1946 zaplenila in podržavila (Zemljiška

knjiga Okrajnega sodišča Slovenske Konjice).

Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah

navaja poučne podatke o Aleksandrinem lastništvu Dobjihofa

in njegovem prenosu pod upravo povojne oblasti:

Vknjiženo 11. 8. 1899 (na podlagi odločitve 24. avgusta

1897): Aleksandrine Gräfin Sermage

38

Vloženo 6. februarja 1946. Z odlokom okrajne zaplembne

komisije v Slovenskih Konjicah z dne 14. 11. 1945 se

zaznamuje uvedba postopanja v korist države FLRJ.

Vloženo 26. marca 1946. Na temelju pravnomočne

odločbe okrajne zaplembne komisije v Slovenskih

Konjicah z dne 14. 11. 1945 se vknjiži lastniška pravica na

ime država FLRJ.

Vloženo 28. junija 1948 (žig Splošno ljudsko premoženje.

Vloženo 11. septembra 1948. Na temelju odločbe z dne

27. 8. 1948 se zaznamuje, da je upravljanje poverjeno

Tovarni usnja v Slovenskih Konjicah.

Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO Celje

z dne 24. 6. 1954 … se zaznamuje, da s temi

nepremičnimani upravlja Okrajni ljudski odbor ter se

izbriše zaznamek pod št. 6.

Vloženo dne 22. 3. 1957. Na podlagi Zakona o

pristojnosti občinskih in Okrajnih ljudskih odborov … se

zaznamuje, da je upravni organ nepremičnine Občinski

ljudski odbor Slovenske Konjice.

Do danes so se ohranili vsi tisti objekti Dobjehofa, kakor jih je

leta 1909 videl Stegenšek, torej dvorec, gospodarska poslopja

(hleve) in starinska klet »s kašto zgoraj« (Stegenšek 1909: 75). Ta

stavba je izmed vseh dobjehofskih objektov edina bolj ali manj

ohranila prvotno podobo iz leta 1763, ko je Franc Blagatinšek

pozidal dvorec in po vsej verjetnosti tudi to kaščo, saj ima

značilne baročne slogovne posebnosti. O kleti pod kaščo

Stegenšek poroča, da je »starinska klet s prostorom za 50

štrtinjakov vina v pritličju in 30 štrtinjakov v podzemlju …

videti iz XVII. stol. in kaže, da je bilo tukaj središče večjega

gospodarstva (Stegenšek 1909: 76).

Pripovedi, zgodbe,

anekdote

Večina zgodb in pripovedi je povezanih z grofico Aleksandro

Sermage. Stanovalka v njenem dvorcu Dobjihof se spominja, da

jo je Aleksandra rešila hudih muk po težkih opeklinah (Hazler

TZ, 24. 7. 2009) in jo je povsem ozdravila. Konjičani so ji pravili

»dobjehofska grofica«, zbujala je splošno zanimanje in

občudovanje. Na posestvu je pridelovala zelo kakovostno

surovo maslo, jajca, suhe klobase in gnjat in izdelke prodajala

tudi konjiškim gostilničarjem (Baraga (b. n. l.)). Goste je zelo

rada sprejemala in pogostila, tako kakor Dušana - Franca

Medveda, ki je grofico večkrat obiskal in sta se ob keksih in

kakavu pogovarjala v nemščini. Med drugim mu je grofica

povedala, »da ji je sam cesar na dunajskem dvoru rekel, da ima

39

najlepše noge« (Baraga 1999 d: 20).

Zasnova in podoba

Kašča je nadstropna zidana stavba s tremi, skoraj enako

oblikovanimi baročnimi vhodi v pritličju, enim v nadstropnem

levem delu glavnega pročelja in z vhodom v nadstropju na

zadnji strani stavbe. Vhodi v pritličju vodijo v osrednji bivalni

del (nekdaj stanovanje s krušno pečjo), v klet v ravnini pritličja

(levo) in v povsem vkopano klet (desno). Do obeh vhodov v

kaščo v nadstropju (na glavnem in zadnjem pročelju) vodijo

nove lesene oziroma kovinske stopnice, kar kaže na poznejše

dokaj nespretne preureditve in posodobitve. Stavba ima

razmeroma nizko štirikapnico, prekrito z bobrovcem.

Slika 2: Glavno pročelje kašče (foto: V. Hazler 16. 7. 2009).

Trije pročelni portali očitno niso kamnitni, temveč so izdelani iz

malte, kar utegne stavbo premakniti v nekoliko poznejše

obdobje ali pa vendarle v leto 1763, ko bi naj Franc Blagatinšek

pozidal bližnji dvorec in verjetno tudi kaščo oziroma

gospodarsko pristavo, ki je imela že ob nastanku v svojem jedru

banjasto obokane stanovanjske prostore s črno kuhinjo.

Ohranjen je še del krušne peči. V teh prostorih je danes

opuščena pisarna dobjehofskega upravnika.

40

Slika 3: Nekdanji bivalni prostor v osrednjem delu stavbe z delno

ohranjeno krušno pečjo (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).

V nadstropju so ohranjene prvotne, baročno oblikovane line,

okrašene z maltnimi obrobami. Fasadna polja prekriva dokaj

grob omet. Vsekakor je zanimiv strešni zidec – ksims, ki je

izveden iz zamaknjenih, vodoravno položenih in pri koncih

deloma prisekanih opek in obit z žaganimi letvami, nato pa fino

ometan. Na vogalih vseh pročelij so močni pilastri z

odebeljenimi kapitelnimi zaključki, okrašenimi z v maltnimi

gravurami v obliki zavesic.

Vhodi:

Desni vhod na glavnem pročelju vodi v povsem obokano klet.

Stavba je namreč do 2/3 podkletena. Na vratno krilo je pribita

hišna številka Dobrova pri Konjicah 7.

Srednji vhod vodi v obokano vežo, od koder je dostop do

sanitarij in desno v pisarno.

Levi vhod vodi v obokan prostor – nekdanjo klet, kjer so pred

leti v mivki shranjevali cepljene trsne sadike. Iz lin tega

prostora diši po starem preperelem žitu.

41

Slika 4: Leva klet v ravnini pritličja (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).

Slika 5: Povsem vkopana banjasto obokana klet s

sosvodnicami pri vhodu in linah (foto: V. Hazler, 16. 7.

2009).

Nad levim vhodom v pritličju so speljane stopnice do obokane

kašče, ki se razteza po vsej dolžini stavbe. Vse kaže, da gre za

primeren vhod, čeprav ima kašča še en, dokaj po starem

oblikovan vhod na zadnjem pročelju (retrofasadi) – zdi se, da je

ta vhod vendarle primeren, medtem ko je vhod na glavnem

pročelju sekundaren in so ga vgradili zaradi lažjega

pretovarjanja.

Namembnost

Prvotna namembnost kašče s stanovanjem in kletema je danes

docela drugačna od prvotne. Vkopana vinska klet je danes

povsem prazna, v levi kleti v mivki občasno hranijo trsne

42

sadike za prodajo v bližnji trgovini, v nekdanjem stanovanju je

pisarna, velika obokana kašča v nadstropju pa je občasno

slikarski atelje.

Stanje

Stavba ni v zadovoljivem stanju. Adaptacije in nestrokovne

preureditve po 2. svetovni vojni so jo močno osiromašile

značilne baročne podobe. Ometi na več mestih odpadajo, streha

ni brezhibna, zelo moteča je kotlovnica olja v osrednjem delu

pritličja. Vratna krila vseh vhodov so dotrajana, v slabem stanju

so tudi stopnišča v nadstropje. Povsem neprimerna je

skladiščna lopa ob desnem stranskem pročelju. Ograja ob stavbi

je dotrajana in kvari podobo okolja.

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

Pisarna upravitelja, sanitarije za obiskovalce in osebje, vkopana

vinska klet, vinoteka izbranih vin, pokušina vin s prigrizki,

razstavišče s predstavitvijo zgodovine Dobjihofa,

vinogradništva in sadjarstva podjetja Zlati grič d.o.o.,


likovne delavnice idr.

Podrobno o družabni in kulturni dejavnosti:

a. Vkopana klet: Prostor naj bo namenjen shranjevanju

sadnih vin v sodih in ustekleničenega sadnega vina.

Dovolijo se ogledi napovedanih gostov in zainteresiranih

strokovnjakov s področja naravoslovja, tehnike,

humanistike, varstva dediščine idr.

b. Klet v pritličju: Poglobijo se tla in se tlakujejo z opeko.

Prostor se nameni za sprejeme in pokušino sadnih vin,

za dražbe, poslovna srečanja ipd.

c. Kašča v nadstropju: Kašča je zelo velik in povsem

neustrezno izrabljen prostor. Možnosti je veliko:


likovne delavnice idr. Prostor se opremi z nekaj

pohištva, zložljivimi stoli in montažnimi razstavnimi

panoji. Del prostora se nameni stalni razstavi o

Dobjehofu.

43

Slika 6: Ostanek nekdanje (kopalniške?) vodovodne opreme (foto: V.

Hazler, 16. 7. 2009).

Slika 7: Likovno bogato okrašeno okno, ki osvetljuje kaščo v nadstropju

(foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).

P.S.:

Stavba je ohranila prvotno stavbno maso, razporeditev oken in

vrat, tlorisno razporeditev prostorov v kleti, pritličju in

nadstropju in vrsto detajlov iz časa nastanka okrog leta 1763.

Tik ob cesti pred kaščo in nasproti dvorca Dobjihof je še do

pred nekaj let stal na visokem podstavku baročno zasnovan kip

sv. Janeza Nepomuka in pomembno povezoval stanovanjski in

44

gospodarski del kompleksa. Nato so po navodilih spomeniške

službe izdelali kopijo kipa in jo postavili pod kostanje, dobrih

10 m vzhodno od dvorca.

Slika 8: Prvotno mesto kipa sv. Janeza Nepomuka (Arhiv ZVKD RS,

OE Celje, foto: B. Badovinac, 14. 3. 1997).

Slika 9: Prvotno mesto kipa sv. Janeza

Nepomuka tik ob glavni cesti južno ob

kašči (Arhiv ZVKD RS, OE Celje, foto: B.

Badovinac, 14. 3. 1997).

45

Slika 10: Prvotno mesto kipa sv. Janeza Nepomuka. Povsem

uničeno okolje je varstvenike sililo h kompromisu, vendar ta ni

najboljši (Arhiv ZVKD RS, OE Celje, foto: B. Badovinac, 14. 3.

1997).

Slika 11: Nova postavitev kipa sv. Janeza Nepomuka pod

kostanji je povsem neprimerna (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program)

Obnova stavbe je nujna. Najprej je treba pokrpati streho (v letu

2010), nato pa se lotiti temeljite obnove stavbe – od temeljev,

kleti, sten, ometov, ostrešja strehe idr. – predvidoma po letu

2015.

46

ZLATI GRIČ


IME OBJEKTA: DDDooobbbrrraaavvvaaa ppprrriii KKKooonnnjjjiiicccaaahhh 777,,, DDDooobbbjjjiiihhhooofff --- kkkaaaššščččaaa

Analiza PSPN

PREDNOSTI

izjemna lokacija ob lokalni cesti

med Zrečami in Slovenskimi

Konjicami


kulturne dediščine dobro

ohranjena arhitektura stavbe

gradbeno dobro ohranjena

arhitektura kašče z vsemi

najopaznejšimi konstrukcijskimi

sestavinami

vključenost objekta v osrednjo

gospodarsko dejavnost podjetja -

sadjarstvo


do ohranjanja kulturne in naravne

dediščine ter kulturne krajine

SLABOSTI

razmeroma slabo vzdrževana stavba

in dotrajane nekatere sestavine (npr.

ometi na treh portalih v pritličju,

vratna krila, zasteklitev kletnih lin

idr.)

neurejene pohodne površine

(pločnik) tik ob stavbi

vgraditev neustreznih stopnic na

glavnem pročelju, vgraditev novih

vrat v nadstropju in namestitev

enokapne strešice

vgraditev neustreznih stopnic na

zadnjem pročelju

vgraditev neustrezno oblikovanega

dimnika na strešnem krilu nad

glavnim pročeljem

visoka vlažnost pritličnih in kletnih

prostorov kot posledica neustreznih

posegov v neposredni okolici stavbe

(asfalt, črpalka, meteorna voda)

strešni in odtočni žlebovi niso

nameščeni

PRILOŽNOSTI


obnova kašče z ohranitvijo vseh

zgodovinskih detajlov in

slogovnih značilnosti

uveljavitev nekaterih novih

proizvodnih in prodajnih

programov

proizvodnja in prodaja sadja

tradicionalnih visokoraslih jablan

in hrušk, butična prodaja tega

NEVARNOSTI





nestrokoven konservatorski pristop

in vračanje k poenostavitvam pri

prenovi


gradiv in sestavin

spregled možnosti, da se vključi

47

sadja v levi kleti v pritličju

hranjenje in dozorevanje

nekaterih novih proizvodov v

vkopani kleti (npr. specifične

vrste sadnih vin), ureditev

prostorov v nadstropju v

promocijske namene podjetja in

sodelovanje z vrhunskimi

umetniki regije Slovenije in tujine

dediščino znanj in veščin, zlasti med

strokovno obnovo in tudi v

programih razvoja in promocije

podjetja

48

ZLATI GRIČ


IME OBJEKTA: Dobrava pri Konjicah 7, Dobjihof - kašča

49

444... GGGrrraaaššščččiiinnnaaa GGGooollliiiččč



IME OBJEKTA: DDDooobbbrrrnnneeežžž 333,,, GGGrrraaaššščččiiinnnaaa GGGooollliiiččč

SPLOŠNO

NASLOV

DDDooobbbrrrnnneeežžž 333,,, GGGrrraaaššščččiiinnnaaa GGGooollliiiččč ,,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija

LASTNIK



UPORABNIK

družina stanovalcev z najemnimi pogodbami, več prostorov

praznih in zapuščenih

OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA

Tepanje, parcela št. 706/1

PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Dobrnež

Leto nastanka in

preureditev

leta 1542 (pozidal Adam Lindeški), 16. stoletje , 19. stoletje

(temeljita preureditev)

Prvotna

namembnost

bivališče lastnikov: Lindeški, Conti, Fröhlich, grof Gaisruck,

Benedikt Hertl; med 2. svetovno vojno nemški štab, po vojni

stanovanja

Sedanja

namembnost

najemniška stanovanja, del prostorov praznih in zapuščenih

Vrednost

Kulturni spomenik (KS)


50

PREGLED

Zgodovina

Graščina (Stopar, Stegenšek); ali dvorec (Zdovc) Golič stoji v

vasi Dobrnež, v bližini potoka Bezinščica, severno od

magistralne ceste Maribor–Celje. Hiše in domačije so posejane

po ravnini in blagem pobočju v zaledju graščine, ob poteh med

polji, travniki in mešanim gozdom. V gričevnatem delu vasi je

precej vinogradov in ostankov starih travniških sadovnjakov. Ti

živi le še nekaj kmetov, večina ljudi je zaposlenih v Konjicah in

drugih gospodarskih središčih. V 19. stoletju je bilo območje

mnogo bolj vinogradniško, kakor je danes – vinogradi so

marsikod nadomestili sadovnjaki, travniki in njive.

Dobrnež se v virih prvič omenja leta 1324 v originalni

pergamentni listini, shranjeni v Arhivu Republike Slovenije v

Ljubljani. V tej listini je kraj omenjen kot Dobruenstorf. Poznejša

poimenovanja za kraj Dobrnež so: Dobruensdorf (1341),

Dobruensdorf (1344), Dobronesdorf (1389), Dobruesdorff (1394),

Dobrouesdorf (1395), Dobruensdorf (1404), Dobrinostorf (1429),

Dobrunestorff (1438) (Boldin 2004: 26). V franciscejskem katastru

iz leta 1825 je v mapinem listu zapisano ime Dobrnesch.

Slika 1: Graščina Golič na franciscejskem katastru iz leta 1825, k. o.

Tepanje (Arhiv Republike Slovenije).

Graščina Golič naj bi ime dobila po golem hribu, ki leži za njo.

Nekateri pisci navajajo (Boldin 2004: 44), da je bila graščina v

51

preteklosti obdana s širokim vodnim jarkom, ostanek tega pa

naj bi bil ribnik, ki je zdaj zasut. Vodo je v jarek in ribnik

verjetno dovajal bližnji potok Bezinščica, ki priteče s severa in

se nato izliva v Dravinjo.

Golič v srednjeveških virih ni omenjen. Leta 1542 ga je pozidal

Adam Lindeški, kot priča heraldična napisna plošča, ki je bila

do okrog leta 1990 na steni osrednje veže graščine, danes pa je

vzidana na stopnišče Občine Slovenske Konjice. Napis je

najbolje prebral in prevedel Avgust Stegenšek (1909: 74), ki je še

videl izvirno obliko plošče. Glasi se: Der mogmoc (?) h(err) Adan,

Herr zu Lindeckh, der r('omische)n khay(serlichen) M(ajestä)t Ratt

und regent der Niederö(sterreich)ischen Lande, hat solihen Siz,

genant am Golitsch, von neuen erpaut an(n)o s(o)m(ini) 1542. Apolen

i Achacn paid sun«, v prevodu: Mogočni (?) gospod Adam, gospod

Lindeški, rimskega cesarskega Veličanstva svetovalec in vladar

njižjeavstrijskih dežel, je ta gradič, imenovan ob Goliču, iznova

pozidal l. 1542. Apolonija in Ahacij, obeh sin.

Adam Lindeški je bil cesarski svetovalec in vladar

nižjeavstrijskih dežel (1563–1564) in takrat je dal vzidati ploščo.

Kako dolgo je graščina Golič ostala v posesti Lindeških, ni

poznano (Stopar 1982: 125). Dvorec Golič je leta 1635 postal

plen uporniških kmetov, domnevno so ga močno poškodovali

(nekateri navajajo, da so ga razrušili, kar pa verjetno ne drži).

Lastnica dvorca, plemkinja Zofija Conti, je do leta 1638 prijavila

oblastem škodo, ki so jo povzročili uporniki, v višini 6000

goldinarjev (Boldin 2004: 44). Plemiči Conti de Comissano so

kot lastniki omenjeni še leta 1790 (Boldin 2004: 44). Po rodbini

Conti de Comissano so bili zemljiški gospodje Goliča plemeniti

Berlendisi. Iz te rodbine je leta 1802 omenjen Lovrenc. Leta 1816

jim je sledil neki Fröhlich, leta 1822 pa grof Vincenc Gaisruck.

Pred letom 1848 je bil lastnik Goliča Tomaž Gorinšek iz

Laškega, leta 1884 sta mu sledila Čeha Benedikt Hertl in Josip

Klavna. Benedikt Hertl in njegova žena sta slovela po odličnem

konjaku, ki so ga kuhali na Goliču. Konjak je dosegel visoko

kakovost, saj je bil razstavljen in nagrajen celo v Parizu (Boldin

2004: 45).

52

Slika 2: Reklamni plakat Benedikta Hertla za stari in mladi konjak, s

katerim so dosegali vrhunska priznanja na številnih mednarodnih

sejmih: leta 1891v Tyanau (zlata medalja), leta 1895 v Berlinu (zlata

medalja) in leta 1895 v Parizu (zlata medalja) (posredoval J. Baraga

2009).

Benedikt Hertl (13. 2. 1836–13. 9. 1925) je umrl v častitljivi

starosti 98 let. Soproga Claudia (22. 10. 1848–22. 11. 1936) je

umrla v starosti 88 in ga je preživela za 11 let. Oba sta pokopana

na konjiškem pokopališču. Po Benediktovi smrti je dvorec

prevzela Claudia, ki se je morala spopadati tudi s težavami: leta

1932 je namreč dvorec zajel požar in ga zelo poškodoval. O

požaru je poročal tudi časopis Slovenski gospodar (Boldin 2004:

45).

53

Slika 3: Nagrobnik zakoncev Hertl tik pod cerkvijo sv. Ane na

konjiškem pokopališču (foto: V. Hazler, 24. 7. 2009).

Le mesec dni po Benediktovi smrti je leta 1925 lastnica

njegovega deleža postala Marija Klvaňa (sorodstvo?). Leta 1929

je bil prvič »temeljem prisojilne listine« solastnik Goliča tudi

njen mož, dr. Josip Klvaňa, doma iz Bratislave. Po Claudijini

smrti se je njegov solastniški delež še povečal leta 1938 – ob

njem so imeli lastniške deleže tudi nekateri Hertlovi in

Klvaňovi sorodniki s Češkega. Vse to je podrobno navedeno v

Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah

(Zemljiška knjiga 2009):

Vloženo 24. svečana 1922. Od vl. št. 1319 štajerske

deželne deske se prenese sledeči vpis: Vloženo 21. aprila

1884, št. 8935. Temeljem kupne pogodbe z dne 17. 4. 1884

se vknjiži lastninska pravica za:

o Benaš-a Hertl do dveh tretink – 2/3

o Klaudino Hertl do ene tretinke – 1/3.

Vloženo 15. aprila 1926. temeljem prisojilne listine z dne

13. 10. 1925… se vknjiži lastninska pravica pri dveh

tretjinah Benaša Hertl za Marija Klvaňa.

Vloženo 10. februarja 1930. Temeljem prisojilne listine z

dne 9. 8. 1929 … se vknjiži lastninska pravica na dve

tretinki Klvaňa Marije v prid:

o dr. Klvaňa Josipu v Bratislavi – 2/9

o dr. Mariji Krnjak v Opavi – 2/9

54

o Kubat Ani v Pragi – 2/9

o za vsakega do dveh devetin.

Vloženo 9. 3. 1938. Na posestno 1/3 Hertl Klavdine. Na

podlagi prisojila z dne 22. 2. 1938 se vknjiži lastninska

pravica na ime:

o dr. Josip Klvaňa v Bratislavi 1/9

o Ana Šaškova v Pragi 1/9

o Marija Klvaňa-Hujakova v Opavi 1/9

o za vsako do ene devetinke.

Vloženo 2. februarja 1942 … Josef Klvaňa

Vloženo 14. novembra 1945. Na temelju ts. odločbe z dne

25. 10. 1945 se vknjiži pri deželi Štajerski lastni 1/3 tega

zemljišča na lastninsko pravico dr. Klvaňa Josip.

Na temelju odločbe Okrajnega ljudskega odbora v

Poljčanah z dne 6. 8. 1948 se vknjiži lastninska pravica za

Splošno ljudsko premoženje. Zaznamuje se, da je uprava

poverjena Okrajnemu ljudskemu odboru Poljčane.


z dne 29. 6. 1954 se zaznamuje, da je upravni organ teh

nepremičnin OLO Celje.

Vloženo dne 21. 2. 1957. Na podlagi odločbe Občinskega

ljudskega odbora Slovenske Konjice z dne 19. 2. 1957 se

zaznamuje, da je upravni organ teh nepremičnin

Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.

Redni izpisek iz Zemljiške knjige okrajnega sodišča v

Slovenskih Konjicah. Izdan: 15. 6. 2006. Lastnik: ZLATI

GRIČ proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Naslov:

Stari trg 29a, 3210 Slovenske Konjice

Besedilo vpisa: Vloženo dne 10. 1. 2001, dn. št. 98/2001.

Na podlagi pogodbe o ureditvi lastninskih in posestnih

razmerij glede zemljišč št. 60-1/2001 z dne 3. 1. 2001,

sodni poravnavi z dne 4. 1. 2001, opr. št. II Pg 400/95,

izpiska iz sodnega registra z dne 19. 4. 2000, ter v zvezi z

2. in 3. čl. ZLNDL (Ur, l. RS št. 44/97) se vknjiži

lastninska pravica.

O Hertlovi zapuščini je ljubiteljski kronist Konjic Vinko Zdovc

navedel nekoliko drugačne podatke: »med obema svetovnima

vojnama … [je] Golič nasledil Čeh dr. Josip Klvana z ženo dr.

Marijo Hrusak (sic! – op. a.). Tu se jim, je rodil Ilija Kaspar

Hrusak 6. januarja 1919« (sic! – op. a) (Zdovc 2003: 11). Zdovc je

še omenil, da so nemški okupatorji leta 1941družino izselili na

jug bivše Jugoslavije, po zlomu fašizma 1945 pa so se vrnili

domov na Golič. V novi Jugoslaviji (FLRJ) so jim po zakonu o

55

nacionalizaciji vse imetje zaplenili, zato so se izselili iz države.

Novi dom so našli v Veliki Britaniji. Sin Ilija Kaspar se je

poročil, rodili sta se mu hčerki Suzana in Helena (Zdovc 2003:

11). Družina Klvaňa se je že pred vojno spoprijateljila z družino

Rudolf iz Konjic in so vezi ohranili tudi potem, ko so se Golški

preselili v Anglijo (Zdovc 2003: 11).

Slika 4: Graščina Golič (levo) in razsežna obrtna cona, ki je

dobesedno prekrila vso žlahtnost širšega vplivnega območja

graščine. Načrtovalci tega razvoja si zaslužijo samo najnižjo

akademsko oceno (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

Leta 1948 je nova oblast Golič in vso posest nacionalizirala in je

postala je splošno ljudsko premoženje. Od takrat Golič propada,

saj upravitelji komaj kaj postorijo, da bi ga ohranili. Postal je

bivališče socialno najšibkejših prebivalcev, danes tam živijo le

še tri družine. Med letoma 1949 in 1955 je na Goliču delovala

Kmetijsko obdelovalna zadruga, pozneje pa živinska farma

konjiškega državnega kmetijskega posestva (Zdovc 1998: 18).

Od leta 1990 ob Goliču gradijo obrtno središče, ki ne sodi v to

okolje. Občina bi morala čim prej spremeniti svoj program

razvoja obrti in to dejavnost preusmerit na drugo, manj

poudarjeno mesto. Novi lastnik Goliča, podjetje Zlati grič, mora

pri tem uveljaviti zahtevo po motenju posesti, saj bo v tem

vsebinsko in prostorsko povsem razvrednotenem okolju

resnično težko uresničiti načrtovano fizično rešitev in

programski razvoj Goliča.

56

Pripovedi, zgodbe,

anekdote

Sedanji stanovalci Goliča se še spominjajo nekdanje urejene

parkovne okolice Goliča. Na dvorišču so bili vodometi in trije

vodnjaki. V grad so imeli napeljan vodovod, domnevno iz tehta

(ribnika). Ob pešpoti proti glavni cesti so rasli jagnedi, ki so se

deloma že sušili. Zato so novi lastniki zasadili nove, a jih je

nekdo skrivaj populil (Hazler, TZ, 16. 7. 2009). Na Goliču sta

Benedikt in Claudia Hertl kmalu po naselitvi leta 1884 začela v

posebni destilarni proizvajati odličen konjak. Pijači so dodajali

zelišča, kar je konjak uvrščalo med najboljše žgane pijače v

Evropi na prelomu stoletij (Hazler, TZ, 4. 8. 2009).

Slika 5: Podoba Goliča okrog leta 1895. Povečava z reklamnega plakata

lastnika Benedikta Hertla (posredoval J. Baraga 2009).

Zasnova in podoba

Po mnenju nekaterih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev

(Šumi 1966: 99) je Golič značilen primer štajerskega

renesančnega dvorca (Stopar 1982: 125). Graščina je visoka

enonadstropna stavba skoraj kvadratnega tlorisa, na dveh

nasprotnih vogalih okrepljena z okroglima stolpoma. Tlorisna

razvrstitev prostorov je simetrična. V osi stavbe je široka veža z

banjastim obokom, ki jo prebadajo sosvodnice. Levo je banjasto

obokana klet, desno pa trije manjši prostori. Prvi prostor ima

zvezdasti obok in je povezan z vogalnim stolpom, kjer je

zvezdasti obok še izrazitejši. Podoben je tudi obok v

nasprotnem vogalnem stolpu. V veži sta ohranjena portala iz

16. stoletja z rahlo posnetimi robovi. V 19. stoletju so zunanjost

57

temeljito predelali, kar je razvidno ob pregledu delno že

odpadajočih ometov. Predelave je bila deležna tudi notranjost,

kjer je novejše predvsem stopnišče z leseno ograjo. V

nadstropju je velika veža z več vhodi v bivalne prostore. Strop v

veži ima značilno okrasno poslikavo iz okrog leta 1870. Vogalna

stolpa sta že vrsto let brez značilnih streh v obliki stožčaste

kape. S tem je graščina zgubila svoj najznačilnejši zunanji člen.

Slika 6: Tloris pritličja graščine Golič po Stegenšku, 1909 (Stopar 1991. 27).

Pomemben je tudi kompleks parkovne zasnove v neposredni

okolici graščine. Z imenitno stavbo sestavlja zaokroženo celoto,

pomembno tako iz zgodovinskega, etnološkega in tudi

krajinsko arhitekturnega zornega kota. Še je ohranjen značilen

element osnovne pešpoti v smeri proti zahodu, čeprav so

jagnedi vse redkejši (Spletni vir: Juvančič (2010)).

58

Slika 7: Podoba Goliča okrog leta 1895. Povečava z reklamnega plakata

lastnika Benedikta Hertla. V ospredju je graščina, levo zgoraj stoji

vzdolž drevoreda jegnedi dolga stavba, poznejša vila Helena, v sredini

nad graščino pa stoji tlorisno križno zasnovana tovarna konjaka


Slika 8: Graščina Golič pred 1. svetovno vojno (posredoval J. Baraga 2009).

Namembnost

Danes v graščini stanuje le še ena stranka. Stanovalec si je

prisvojil jugovzhodno zelenico ob graščini; z žičnato ograjo si je

ogradil zemljišče in ga zavaroval s psom.

Stanje

Graščina je v razpadajočem stanju in je skrajno ogrožena. Obe

59

kapam podobni strehi vogalnih stolpičev sta že podrti in

nadomeščeni s cenenima betonskima ploščama. Obnova se

mora začeti takoj, zato je treba pripraviti vso konservatorsko

dokumentacijo (konservatorskih program), izdelati projekt

obnove (projektantski načrt), pripraviti načrt celostne ureditve

območja graščine Golič, izdelati načrt ureditve parka

(konservatorski načrt parkovne ureditve), pridobiti vsa soglasja,

prijaviti projekt na mednarodne sklade financiranja, oblikovati

izkušeno delovno ekipo, ki bo vodila obnovo idr.

Slika 9: Klavrna podoba graščine Golič leta 2009. Čez poletje jo

prekrijejo neavtohtone vrbe, ki so jih pred leti zasadili stanovalci, da

»poleti uživajo v prijetnem hladu« (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

Hotel visoke kategorije, recepcija, restavracija, hotelske sobe,

kapela za občasno katoliško bogoslužje internega značaja

(hotelski gostje), vinoteka s pokušino vin in izbranimi prigrizki,

izobraževalni seminarji, večeri renesančne glasbe v parku, vrtna

postrežba, jezdenje konj in vožnja s kočijami po parku in okolici

idr.


a. Hotel visoke kategorije: v graščini je mogoče urediti hotel

visoke kategorije v slogu družinskih hotelov, ki

poskrbijo za gostoljubje, dostopnost, prijaznost in

delovno izkušenost vsega osebja. V takšnem okolju se

gostje še posebej dobro počutijo. Praviloma so

60

obiskovalci najzahtevnejši gostje – tudi ljubitelji golfa,

kulturne in naravne dediščine, mirnega življenja in

drugih slikovitosti Dravinjske doline.

b. Večeri renesančne glasbe: Možnosti za to obliko

posredovanja kulture gostom in ljubiteljem glasbe je

veliko. Lastnik oziroma organizator se lahko opre na

konjiško glasbeno šolo in tudi na sodelovanje z velikimi

glasbenimi središči (Celje, Maribor, Gradec idr.)

c. Jezdenje s konji in vožnja s kočijami: Možnosti za to

ponudbo je nedvomno dovolj že v samem kompleksu

graščine Golič. Konje je mogoče namestiti v opuščenih

stavbah ob Vili Claudia (Dobrnež 4); neprimerno obrtno

cono je treba preurediti v zgleden konjeniški center.

Slovenske Konjice še vedno nimajo svoje konjušnice;

primerna bi bila vzreja belih konj (v občinskem grbu), na

primer lipičanov.

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program)

Časovni načrt se načrtuje po stopnjah, in sicer:

1. priprava konservatorske dokumentacije (2010):

a. konservatorski načrt za graščino

b. konservatorski načrt za parkovno ureditev

c. konservatorski pogled na celovito ureditev

kompleksa Golič

d. konservatorski pogled na vsebine in programe v

kompleksu Golič

e. konservatorski vidik sanacije bližnje okolice

(obrtna cona).

2. izdelava projektne dokumentacije na podlagi izbora

najkakovostnejše izvedbe in ponudbe (2011):

a. izdelava projektov

b. izdelava vsebinskih programov z upoštevanjem

želja lastnika in konservatorskih pogledov na

vsebine in programe v kompleksu Golič

c. izdelava idejnega projekta sanacije bližnje okolice

z upoštevanjem konservatorskih vidikov in

navodil.

3. pridobitev vseh soglasij na podlagi navodil upravne

enote Slovenske Konjice (2012).

4. prijave na razpise domačih in mednarodnih skladov

(2012).

5. pridobitev najkakovostnejše (reference) in finančno

ugodne ponudbe izvajalca del (2012).

61

6. izbor izkušene delovne skupine: konservator, delovni

nadzornik, projektant, predstavnik izvajalca, lastnik,

predstavnik financerjev (2012).

7. predvidoma dokončana obnova kompleksa (2020).

Slika 10: Staro slikovno gradivo bo v dragoceno pomoč pri obnovi

graščine Golič (posredoval J. Baraga 2009).

62


Slovenske Konjice – Škalce IME OBJEKTA: DDDooobbbrrrnnneeežžž 333,,, GGGrrraaaššščččiiinnnaaa GGGooollliiiččč

Analiza PSPN

PREDNOSTI

izjemna lega ob stari magistralni

cesti Celje–Maribor, v jedru

Zgornje Dravinjske doline

prostorna zasnova dvorca in

ugodna lega na ravnici

slikovit grajski kompleks z delno

ohranjenim parkom in tremi

atraktivnimi objekti (grad

oziroma graščina in stanovanjski

stavbi)


kulturne dediščine zadovoljivo

ohranjena arhitektura gradu

zadovoljivo ohranjena arhitektura

gradu vključno z nekaterimi

posebnimi sestavinami in detajli

(tloris gradu, vogalna stolpa,

erker, renesančni vhodni portal,

poslikava stropa v veži v

nadstropju, oboki v stolpih in v

pritličju idr.)


do ohranjanja kulturne in naravne

dediščine ter kulturne krajine

SLABOSTI

neurejena okolica gradu z vrsto

povsem uničenih sestavin (ograja,

drevored, poti, park idr.)

na več mestih močno poškodovano

ostenje in ometi

neustrezne posodobitve v bližnji

preteklosti (okna, vrata, prezidave)

betonski plošči nad vogalnima

stolpoma

neprimerna in preobsežna razširitev

odločanja stanovalcev (npr.

ograditev vzhodne strani okolice

gradu in namestitev table »Pozor

hud pes!«

dotrajana streha, razrahljani temelji,

skoraj povsem dotrajano stavbno

pohištvo

neustrezna zasaditev vrb pred

vhodom v grad

množica shrambnih pritiklin (barak)

v neposredni okolici gradu

bližina motečih obrtnih dejavnosti

(žaga, ključavničarstvo idr.)

PRILOŽNOSTI



glavnih zgodovinskih detajlov,

slogovnih in konstrukcijskih

posebnosti (stožčasti strehi nad

vogalnima stolpoma)

možnost prvotne ureditve okolice

gradu (skice in risbe iz okrog leta

NEVARNOSTI



usklajevanje osnovne, promocijske,




prenovi


63

1895), vključno z zasaditvijo

značilnih dreves in drevoreda

(jagnedi)

v gradu ureditev protokolarnih

dejavnosti, pomembnih tako za

podjetje, občino in pokrajino

Štajersko

ureditev nekaterih oblik stalnih

dejavnosti visoke turistične

ponudbe

načrtno vključevanje graščine kot

kulturnega spomenika v poslovne

načrte in druge programe

turistične ponudbe, kjer te

kulturne prvine prepogosto

izostanejo ali se samo mimogrede

omenijo (Črešnik 2006: 33)

gradiv in sestavin

neprimerno sosedstvo za grajski

kompleks nedvomno motečih

obrtniških dejavnosti (žaga,

ključavničarstvo idr.) in dokaj gost

promet po lokalni cesti

še vedno živa miselnost okoliškega

prebivalstva, da je Golič njihov

64

ZLATI GRIČ


IME OBJEKTA: Dobrnež 3, Graščina Golič

65

555... VVViiilllaaa CCClllaaauuudddiiiaaa --- ppprrriii gggrrraaaššščččiiinnniii GGGooollliiiččč



IME OBJEKTA: DDDooobbbrrrnnneeežžž 444,,, VVViiilllaaa CCClllaaauuudddiiiaaa --- ppprrriii gggrrraaaššščččiiinnniii GGGooollliiiččč

SPLOŠNO

NASLOV

DDDooobbbrrrnnneeežžž 444,,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija, 3210 Slovenske

Konjice, Slovenija

LASTNIK



UPORABNIK

prostori so izpraznjeni, niso v uporabi

OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA


PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Dobrnež

Leto nastanka in

preureditev

osnova okrog leta 1800, sedanja podoba okrog leta 1910

Prvotna

namembnost

bivališče lastnikovih poslov; Benedikt Hertl je stavbo

poimenoval po svoji hčeri Claudiji; v desnem delu hlevi (štale)

še po 2. svetovni vojni

Sedanja

namembnost

vsi prostori so prazni in zapuščeni

Vrednost



66

PREGLED

Zgodovina

Graščina (Stopar, Stegenšek) ali dvorec (Zdovc) Golič stoji v


magistralne ceste Maribor–Celje. Dobrnež se v virih prvič

omenja leta 1324 v originalni pergamentni listini, shranjeni v

Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. V tej listini je kraj

omenjen kot Dobruenstorf. Poznejša poimenovanja za kraj

Dobrnež so: Dobruensdorf (1341), Dobruensdorf (1344),

Dobronesdorf (1389), Dobruesdorff (1394), Dobrouesdorf (1395),

Dobruensdorf (1404), Dobrinostorf (1429), Dobrunestorff (1438).

(Boldin 2004: 26). V franciscejskem katastru iz leta 1825 je v

mapinem listu zapisano ime Dobrnesch.

Slika 1: Graščina Golič na franciscejskem katastru iz leta 1825, k.o.


Graščina Golič naj bi ime dobila po golem hribu, ki leži za njo.

Nekateri navajajo (Boldin 2004: 44), da je bila graščina v

preteklosti obdana s širokim vodnim jarkom, ostanek tega pa

naj bi bil ribnik, ki je zdaj zasut. Vodo v jarek in ribnik je

verjetno dovajal bližnji potok Bezinščica, ki priteče s severa in

se nato izliva v Dravinjo.

Golič v srednjeveških virih ni omenjen. Leta 1542 ga je pozidal

Adam Lindeški, kot nam priča heraldična napisna plošča, ki je

bila do okrog leta 1990 na steni osrednje veže graščine, danes pa

je vzidana na stopnišče Občine Slovenske Konjice.

67



plen uporniških kmetov, domnevno so ga močno poškodovali

(nekateri navajajo, da so ga razrušili, kar pa verjetno ne drži).

Lastnica dvorca, plemkinja Zofija Conti, je leta 1638 oblastem

prijavila škodo. Plemiči Conti de Comissano so kot lastniki

omenjeni še leta 1790 (Boldin 2004. 44). Po rodbini Conti de

Comissano so bili zemljiški gospodje Goliča plemeniti

Berlendisi. Iz te rodbine je leta 1802 omenjen Lovrenc. Leta 1816

jim je sledil neki Fröhlich, leta 1822 pa grof Vincenc Gaisruck.

Pred letom 1848 je bil lastnik Goliča Tomaž Gorinšek iz

Laškega, leta 1884 sta mu sledila Čeha Benedikt Hertl in Josip

Klavna. Benedikt Hertl in njegova žena sta slovela odličnem

konjaku, ki so ga kuhali na Goliču. Sodeč po risbah na

Hertlovem reklamnem letaku (okrog leta 1895=, je tovarna

konjaka, ki je imela tloris v obliki križa in visok dimnik, stala

prav na mestu, kjer domnevno od okrog leta 1910 stoji vila

Claudia. Po ustnem izročilu jo je Benedikt Hertl preuredil iz

dela tovarne za svojo hčer in stavbo po njej tudi poimenoval).

Slika 2: Iz risbe iz okrog 1985 ni povsem jasno, ali je Vila Claudia v bistvu

nekdanji del enega od stranskih traktov tovarne konjaka (posredoval J.

Baraga 2009).


starosti 98 let. Soproga Claudia (22. 10. 1848–22. 11. 1936) je

umrla v starosti 88 let in ga je preživela za 11 let. Oba sta

pokopana na konjiškem pokopališču. Po Benediktovi smrti je

68

dvorec prevzela Claudia, ki se je morala spopadati tudi s

težavami; leta namreč 1932 je dvorec zajel požar in ga zelo

poškodoval. O požaru je poročal tudi časopis Slovenski gospodar

(Boldin 2004: 45).

Slika 3: Vila Claudia (levo), graščino in Vila Helena (desno) na razglednici

okrog leta 1910 (posredoval J. Baraga 2009).

Slika 4: Razglednica znamenitosti Konjiškega iz okrog leta 1910. Vila

Claudia je levo ob graščini (posredoval J. Baraga).


njegovega deleža postala Marija Klvaňa (sorodstvo?). Leta 1929

je bil prvič »temeljem prisojilne listine« solastnik Goliča tudi

njen mož, dr. Josip Klvaňa, doma iz Bratislave. Po Claudijini

smrti se je njegov solastniški delež še povečal leta 1938 – ob

69

njem so imeli lastniške deleže tudi nekateri Hertlovi in

Klvaňovi sorodniki s Češkega. Vse to je podrobno navedeno v

Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah

(Zemljiška knjiga 2009):


deželne deske se prenese sledeči vpis: Vloženo 21. aprila

1884, št. 8935. Temeljem kupne pogodbe z dne 17. 4. 1884

se vknjiži lastninska pravica za:


o Klaudino Hertl do ene tretinke – 1/3

Vloženo 15. aprila 1926. temeljem prisojilne listine z dne

13. 10. 1925… se vknjiži lastninska pravica pri dveh

tretjinah Benaša Hertl za Marija Klvaňa.

Vloženo 10. februarja 1930. Temeljem prisojilne listine z

dne 9. 8. 1929… se vknjiži lastninska pravica na dve

tretinki Klvaňa Marije v prid:




o za vsakega do dveh devetin.

Vloženo 9. 3. 1938. Na posestno 1/3 Hertl Klavdine. Na

podlagi prisojila z dne 22. 2. 1938 se vknjiži lastninska

pravica na ime:





Vloženo 2. februarja 1942…Josef Klvaňa

Vloženo 14. novembra 1945. Na temelju ts. odločbe z dne

25. 10. 1945 se vknjiži pri deželi Štajerski lastni 1/3 tega

zemljišča na lastninsko pravico dr. Klvaňa Josip.


Poljčanah z dne 6. 8. 1948 se vknjiži lastninska pravica za

Splošno ljudsko premoženje. Zaznamuje se, da je uprava

poverjena Okrajnemu ljudskemu odboru Poljčane.




Vloženo dne 21. 2. 1957. Na podlagi odločbe Občinskega

ljudskega odbora Slovenske Konjice z dne 19. 2. 1957 se

zaznamuje, da je upravni organ teh nepremičnin

Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.

Redni izpisek iz Zemljiške knjige okrajnega sodišča v

70

Slovenskih Konjicah. Izdan: 15. 6. 2006. Lastnik: ZLATI

GRIČ proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. Naslov.

Stari trg 29a, 3210 Slovenske Konjice

Besedilo vpisa: Vloženo dne 10. 1. 2001, dn.št. 98/2001.

Na podlagi pogodbe o ureditvi lastninskih in posestnih

razmerij glede zemljišč št. 60-1/2001 z dne 3. 1. 2001,

sodni poravnavi z dne 4. 1. 2001, opr.št. II Pg 400/95,

izpiska iz sodnega registra z dne 19. 4. 2000, ter v zvezi z

2. in 3. čl. ZLNDL (Ur, l. RS št. 44/97) se vknjiži

lastninska pravica.

Leta 1948 je nova oblast Golič in vso posest nacionalizirala in ta

je postala splošno ljudsko premoženje. Od takrat Golič propada,

saj upravitelji komaj kaj postorijo, da bi ga ohranili. Postal je

bivališče socialno najšibkejših prebivalcev, danes tam živijo le

še tri družine. Med letoma 1949 in 1955 je na Goliču delovala

kmetijsko obdelovalna zadruga, pozneje pa živinska farma

konjiškega državnega kmetijskega posestva (Zdovc 1998: 18).

Od leta 1990 ob Goliču gradijo obrtno središče, ki ne sodi v to

okolje. Občina ni morala čim prej spremeniti svoj program

razvoja obrti in to dejavnost preusmerit na drugo, manj

poudarjeno mesto. Novi lastnik Goliča, podjetje Zlati grič, mora

pri tem uveljaviti zahtevo po motenju posesti, saj bo v tem

vsebinsko in prostorsko povsem uničenem okolju resnično

težko uresničiti načrtovano fizično rešitev in programski razvoj

Goliča.

Pripovedi, zgodbe,

anekdote

Sedanji stanovalci Goliča se še spominjajo nekdanje urejene

parkovne okolice Goliča. Na dvorišču so bili vodometi in trije

vodnjaki. V grad so imeli napeljan vodovod, domnevno iz tehta

(ribnika). Ob pešpoti proti glavni cesti so rasli jagnedi, ki so se

deloma že sušili. Zato so novi lastniki zasadili nove, a jih je

nekdo skrivaj populil (Hazler, TZ, 16. 7. 2009).

Benedikt in Claudia Hertl sta kmalu po naselitvi leta 1884

začela v posebni destilarni proizvajati odličen konjak. Pijači so

dodajali zelišča, kar je konjak uvrščalo med najboljše žgane

pijače v Evropi na prelomu stoletij (Hazler, TZ, 4. 8. 2009).

Tovarna konjaka je domnevno stala prav na mestu, kjer so

pozneje postavili Vilo Claudia.

71

Slika 5: Današnja podoba Vile Claudia, ki terja čim prejšnjo obnovo,

saj je sicer obsojena na popoln propad (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

Po 2. svetovni vojni so bila v stavbi tudi najemniška in

delavnice stanovanja, danes je povsem prazna in nezadržno

propada.

Zasnova in podoba

Vila Claudia je skorajda identična Vili Helena. Gre za

nadstropno, izrazito podolgovato stavbo, s streho naklona

okrog 45°, prvotno prekrito z bobrovcem. Stavba je pozidana iz

polne opeke, je v celoti ometana in belo pobeljena. Na zahodni

strani je imela pripojeno leseno verando, ki je že vrsto let

podrta. V pritličju in nadstropju so se v današnji čas ohranila

prvotna pokončna okna značilnih oblik z valovito obrezanimi

okvirji (špaletami).

72

Slika 6: Izrez posnetka Vile Claudia z razglednice iz okrog leta 1910.

Pred vilo stoji ženska z odprtim sončnikom (posredoval J. Baraga).

Deloma so tako v levem kot desnem delu stavbe ohranjena tudi

prvotna vrata. Dvokapna streha je prekrita z borovcem.

Nekdanja veranda je bila močno podobna sedanji odprti

verandi pri Vili Helena, zato ne bo velikih težav z

rekonstrukcijo.

Namembnost

Trenutno je stavba povsem prazna in propada.

Stanje

Stavba je v slabem gradbenem stanju. Ometi na več mestih

odpadajo, stavbo obrašča grmičevje in drevje, močno je

73

poškodovano stavbno pohištvo, streha je potrebna nove kritine

ali vsaj krpanja lukenj.

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

Vila Claudia je primerna za ureditev prostorov, pomembnih za

delovanje celotnega kompleksa graščine Golič: energetski

center, shrambe za živila, orodja, nekaj sob za zaposlene in

stanovanje za oskrbnika kompleksa.

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program)

Stavba je v slabem gradbenem stanju. Takoj je treba prekriti

streho, da se prepreči nadaljnje propadanje; v neposredni

okolici naj se po temeljitem pregledu strokovnjaka odstrani

samorodno grmičevje, vse drugo načrtno sajeno rastlinje se naj

ohrani in zaščiti ter pomladi s strokovni obrezovanjem.

Nadaljnja celovita obnova stavbe je predvidena po letu 2013, saj

je objekt pomemben za delovanje celotnega kompleksa graščine

Golič, med sanacijo.

Slika 7: Stavba ima celo vrsto pomembnih detajlov. Izjemni so leseni

portali in mizarska obdelava oken (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

74

ZLATI GRIČ d. o .o.


IME OBJEKTA: DDDooobbbrrrnnneeežžž 444,,, VVViiilllaaa CCClllaaauuudddiiiaaa --- ppprrriii gggrrraaaššščččiiinnniii GGGooollliiiččč

Analiza PSPN

PREDNOSTI


cesti Celje–Maribor, v jedru


zanimiva zasnova izrazito

podolgovate enonadstropne

stavbe

slikovit vhod z leseno lopo in

frčado

solidna zidava z opeko in dokaj

enostavna izvedba zaribanih

ometov

slikovito stavbno pohištvo, ki

temelji na rabi masivnega lesa

SLABOSTI

neurejena okolica stavbe z vrsto


drevored, poti, park idr)


ostenje in ometi

neustrezne posodobitve v bližnji

preteklosti (okna, vrata, prezidave)

neprimerna in preobsežna razširitev

odločanja stanovalcev, postavitev

množice neustreznih barak

dotrajana streha, razrahljani temelji,

skoraj povsem dotrajano stavbno

pohištvo



PRILOŽNOSTI




slogovnih posebnosti, značilnih za

gradnjo stanovanjskih hiš v

začetku 20. stoletja

ureditev sodobnih stanovanjskih

enot za potrebe zaposlenih v

podjetju Zlati grič


dejavnosti srednje kakovostne

turistične ponudbe

NEVARNOSTI




stanovanjske in kulturne dejavnosti



prenovi


gradiv in sestavin








75



IME OBJEKTA: Dobrnež 4, Vila Claudia - pri graščini Golič

76

666... VVViiilllaaa HHHeeellleeennnaaa --- ppprrriii gggrrraaaššščččiiinnniii GGGooollliiiččč



IME OBJEKTA: DDDooobbbrrrnnneeežžž 555,,, VVViiilllaaa HHHeeellleeennnaaa --- ppprrriii gggrrraaaššščččiiinnniii GGGooollliiiččč

SPLOŠNO

NASLOV

DDDooobbbrrrnnneeežžž 555,,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija

LASTNIK

Zlati Grič d.o.o., Škalce 80, 3210 Slovenske Konjice,

Slovenija


UPORABNIK

družine z najemnimi pogodbami

OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA


PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Dobrnež

Leto nastanka in

preureditev

osnova z začetka 19. stoletja (del že vrisan kot zidan objekt

v franciscejski kataster iz leta 1825), okrog leta 1910

preureditev po podobnih predlogah, kakršne so veljale za

Vilo Claudia

Prvotna

namembnost

bivališče lastnikovih poslov (zaposleni hlapci in dekle),

shrambe; stavbo je lastnik Benedikt Hertl je poimenoval po

hčeri Heleni

Sedanja

namembnost

Družinska najemniška stanovanja.

Vrednost

Kulturna dediščina (KD)


77

PREGLED

Zgodovina

Graščina (Stopar, Stegenšek) ali dvorec (Zdovc) Golič stoji v


magistralne ceste Maribor–Celje. Dobrnež se v virih prvič

omenja leta 1324 v originalni pergamentni listini, shranjeni

v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. V tej listini se kraj

omenja kot Dobruenstorf. Poznejša poimenovanja za kraj

Dobrnež so: Dobruensdorf (1341), Dobruensdorf (1344),

Dobronesdorf (1389), Dobruesdorff (1394), Dobrouesdorf (1395),

Dobruensdorf (1404), Dobrinostorf (1429), Dobrunestorff (1438).

(Boldin 2004: 26). V franciscejskem katastru iz leta 1825 je v

mapnem listu zapisano ime Dobrnesch.

Slika 1: Graščina Golič na franciscejskem katastru iz leta 1825, k.o.


Graščina Golič naj bi ime dobila po golem hribu, ki leži za

njo. Nekateri navajajo (Boldin 2004: 44), da je bila graščina v

preteklosti obdana s širokim vodnim jarkom, ostanek tega

pa bi naj bil ribnik, ki je zdaj zasut. Vodo v jarek in ribnik je

verjetno dovajal bližnji potok Bezinščica, ki priteče s severa

in se nato izliva v Dravinjo.

Golič v srednjeveških virih ni omenjen. Leta 1542 ga je

pozidal Adam Lindeški, kot nam priča heraldična napisna

plošča, ki je bila do okrog leta 1990 na steni osrednje veže

graščine, danes pa je vzidana na stopnišče Občine Slovenske

78

Konjice.



plen uporniških kmetov, ki so ga domnevno močno

poškodovali (nekateri navajajo, da so ga razrušili, kar pa

verjetno ne drži). Lastnica dvorca, plemkinja Zofija Conti je

leta 1638 oblastem prijavila škodo. Plemiči Conti de

Comissano so kot lastniki omenjeni še leta 1790 (Boldin

2004: 44). Po rodbini Conti de Comissano so bili zemljiški

gospodje Goliča plemeniti Berlendisi. Iz te rodbine je leta

1802 omenjen Lovrenc. Leta 1816 jim je sledil neki Fröhlich,

leta 1822 pa grof Vincenc Gaisruck. Pred letom 1848 je bil

lastnik Goliča Tomaž Gorinšek iz Laškega, leta 1884 sta mu

sledila Čeha Benedikt Hertl in Josip Klavna. Benedikt Hertl

in njegova žena sta slovela po odličnem konjaku, ki so ga

kuhali na Goliču. Nasproti tovarne stoji izrazito

podolgovata stavba, poznejša Vila Helena, ki jo je po

ustnem izročilu v današnji podobi postavil Benedikt Hertl

in jo poimenoval po svoji hčeri Heleni (Hazler, TZ, 4. 8.

2009).

Slika 2: Iz risbe iz okrog 1985 z reklamnega plakata za stari in mladi

konjak podjetnika in lastnika graščine Golič Benedikta Hertla.

Izrazito podolgovata stavba Vila Helena (takrat očitno še brez imena)

je upodobljena v desnem delu risbe nasproti nekdanje tovarne

konjaka (posredoval J. Baraga 2009).


starosti 98 let. Soproga Claudia (22. 10. 1848–22. 11.1936) je

umrla v starosti 88 let in ga je preživela za 11 let. Oba sta

pokopana na konjiškem pokopališču. Po Benediktovi smrti

79

je dvorec prevzela Claudia, ki se je morala spopadati tudi s

težavami; leta 1932 je dvorec namreč zajel požar, ki ga je

zelo poškodoval. O požaru je poročal tudi časopis Slovenski

gospodar (Boldin 2004: 45).

Slika 3: Izrez iz razglednice iz okrog leta 1910 prikazuje Vilo

Helena v podobi, v kakršni jo poznamo danes (posredoval J.

Baraga 2009).

80

Slika 4: Razglednica znamenitosti Konjiškega iz okrog leta 1910.

Desno ob graščini je posnetek Vile Helena (posredoval J. Baraga

2009).


njegovega deleža postala Marija Klvaňa (sorodstvo?). Leta

1929 je bil prvič »temeljem prisojilne listine« solastnik

Goliča tudi njen mož, dr. Josip Klvaňa, doma iz Bratislave.

Po Claudijini smrti se je njegov solastniški delež še povečal

leta 1938 – ob njem so imeli lastniške deleže tudi nekateri

Hertlovi in Klvaňovi sorodniki s Češkega.

Vsa lastniška razmerja so podrobneje navedena v Zemljiški

knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah (Zemljiška

knjiga 2009):


deželne deske se prenese sledeči vpis: Vloženo 21.

aprila 1884, št. 8935. Temeljem kupne pogodbe z dne

17. 4. 1884 se vknjiži lastninska pravica za:


o Klaudino Hertl do ene tretinke – 1/3

Vloženo 15. aprila 1926. temeljem prisojilne listine z

dne 13. 10. 1925… se vknjiži lastninska pravica pri

dveh tretjinah Benaša Hertl za Marija Klvaňa.

Vloženo 10. februarja 1930. Temeljem prisojilne

listine z dne 9. 8. 1929… se vknjiži lastninska pravica

na dve tretinki Klvaňa Marije v prid:




81

o za vsakega do dveh devetin

Vloženo 9. 3. 1938. Na posestno 1/3 Hertl Klavdine.

Na podlagi prisojila z dne 22. 2. 1938 se vknjiži

lastninska pravica na ime:





Vloženo 2. februarja 1942…Josef Klvaňa

Vloženo 14. novembra 1945. Na temelju ts. odločbe z

dne 25. 10. 1945 se vknjiži pri deželi Štajerski lastni

1/3 tega zemljišča na lastninsko pravico dr. Klvaňa

Josip.


Poljčanah z dne 6. 8. 1948 se vknjiži lastninska

pravica za Splošno ljudsko premoženje. Zaznamuje

se, da je uprava poverjena Okrajnemu ljudskemu

odboru Poljčane.

Vloženo dne 23. 10. 1954. Na podlagi odločbe OLO

Celje z dne 29. 6. 1954 se zaznamuje, da je upravni

organ teh nepremičnin OLO Celje.

Vloženo dne 21. 2. 1957. Na podlagi odločbe

Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice z

dne 19. 2. 1957 se zaznamuje, da je upravni organ teh

nepremičnin Občinski ljudski odbor Slovenske

Konjice.

Redni izpisek iz Zemljiške knjige okrajnega sodišča

v Slovenskih Konjicah. Izdan: 15. 6. 2006. Lastnik:

ZLATI GRIČ proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o.

Naslov. Stari trg 29a, 3210 Slovenske Konjice

Besedilo vpisa: Vloženo dne 10. 1. 2001, dn.št.

98/2001.

Na podlagi pogodbe o ureditvi lastninskih in

posestnih razmerij glede zemljišč št. 60-1/2001 z dne

3. 1. 2001, sodni poravnavi z dne 4. 1. 2001, opr.št. II

Pg 400/95, izpiska iz sodnega registra z dne 19. 4.

2000, ter v zvezi z 2. in 3. čl. ZLNDL (Ur, l. RS št.

44/97) se vknjiži lastninska pravica.

Leta 1948 je nova oblast Golič in vso posest nacionalizirala

in ta je postala splošno ljudsko premoženje. Od takrat Golič

propada, saj upravitelji komaj kaj postorijo, da bi ga

ohranili. Postal je bivališče socialno najšibkejših prebivalcev,

danes tam živijo le še tri družine. Med letoma 1949 in 1955

82

je na Goliču delovala kmetijsko obdelovalna zadruga,

pozneje pa živinska farma konjiškega državnega

kmetijskega posestva (Zdovc 1998: 18). Od leta 1990 ob

Goliču gradijo obrtno središče, ki ne sodi v to okolje. Občina

bi morala čim prej spremeniti svoj program razvoja obrti in

to dejavnost preusmerit na drugo, manj poudarjeno mesto.

Novi lastnik Goliča, podjetje Zlati grič, mora pri tem

uveljaviti zahtevo po motenju posesti, saj bo v tem

vsebinsko in prostorsko povsem uničenem okolju resnično

težko uresničiti fizično rešitev in programski razvoj Goliča.

Slika 5: Dobrnež 5, Vila Helena, desno graščina Golič. Leta 1964 je

imel vogalni stolp že precej poškodovano streho. Okrog leta 1980 so

streho odstranili in na stolp namestili betonsko ploščo (foto: V. Berk,

november 1964).

Zasnova in podoba

Vila Helena, Dobrnež 5, v osnovi z začetka 19. stoletja. Leta

1825 je bil zidan objekt na tem mestu že vrisan v

83

Slika 7: Graščina Golič okrog leta 1910. Desno je Vila Helena, v

sredini graščina in levo Vila Claudia (posredoval J. Baraga 2009).

Slika 8: Današnja podoba graščine Golič, posneta s podobnega

stojišča kakor zgornja fotografija (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

franciscejski kataster. Risba iz okrog leta 1895 (Slika 2) jo

prikazuje kot izrazito podolgovato desetosno stavbo s po

dvema vhodoma na glavnem pročelju, medtem ko lesene

verande takrat očitno še ni bilo. Vse kaže, da so Hertlovi

objekt po letu 1895 bistveno skrajšali na današnjih pet osi

tako na glavnem kot dvoriščnem pročelju in tam postavili še

odprto verando, skorajda povsem enako kot pri Vili

Claudia. Očitno je Benedikt Hertl obe vili postavil v čast

svojima hčerama in tudi ženi ter ju zato dal zasnovati kot

skoraj povsem enaki stavbi.

84

Posebnost Vile Helena je likovno bogat lesen portal na

glavnem pročelju stavbe s kaneliranimi podboji, s

Slika 9: Glavni portal Vile Helena (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

pravokotniki členjeno preklado in močno profilirano gredo.

Današnje vratno krilo je novejše in neustrezno. Zanimiva so

tudi prvotna okna pokončnih oblik z valovito

obrezanimi okenskimi okvirji. Pod zaribanim ometom se

skrivajo sledovi prvotnih ometov in tudi sistem nekdanjih

oblik oken in lin (sondiranje!).

Namembnost

Danes so v Vili Helena samo najemniška stanovanja

nekdanjih delavcev na povojnem kmetijskem posestvu.

85

Stanje

Stavba je v zadovoljivem gradbenem stanju. Vse bolj se

izničuje njena dediščinska vrednost, saj se iz leta v leto krči

obseg likovno pomembnih členov.

Načrtovana

namembnost in

dejavnost:

Za Vilo Helena je predvidena popolna rekonstrukcija stanja

iz okrog leta 1910 in ureditev v apartmaje visokega

hotelskega standarda. Gostje se bodo po želji oskrbovali

sami ali pa v hotelski restavraciji v bližnji graščini. V

programskem smislu bo povezana s kompleksom graščine

Golič, ki je večinoma zapisan pri sami graščini, torej

Dobrnež 3.

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program)

Stavba je v zadovoljivem gradbenem stanju. Prekriti je treba

streho, da se zaščiti nadaljnje propadanje. Po preselitvi

stanovalcev naj se odstranijo vse pritikline (lesene garaže in

drvarnice) in odstrani trenutna vegetacija, ki se ne sklada s

historično hortikulturno zasaditvijo.

Nadaljnja celovita obnova stavbe je predvidena po letu

2013. Stavba naj se sanira vzporedno z drugimi objekti,

morda sočasno z Vilo Claudia, saj bosta funkcionalno in

programsko nedvomno povezani.

86



IME OBJEKTA: DDDooobbbrrrnnneeežžž 555,,, VVViiilllaaa HHHeeellleeennnaaa --- ppprrriii gggrrraaaššščččiiinnniii GGGooollliiiččč

Analiza PSPN

PREDNOSTI


cesti Celje – Maribor, v jedru


slikovita lega v grajskem

kompleksu

zanimiva zasnova izrazito

podolgovate enonadstropne

stavbe

slikovito stavbno pohištvo, ki

temelji na rabi masivnega lesa

solidna zidava z opeko in dokaj

enostavna izvedba zaribanih

ometov

SLABOSTI



drevored, poti, park idr)


ostenje in ometi

na več mestih povsem odstranjeno

stavbno pohištvo

stavba že več let ni v nikakršni rabi

slabše vzdrževana streha in

zamakanje na več mestih



PRILOŽNOSTI




stilnih prepoznavnosti, značilnih

za gradnjo stanovanjskih hiš v

začetku 20. stoletja

ureditev sodobnih stanovanjskih

enot za potrebe zaposlenih v

podjetju Zlati grič


dejavnosti srednje kakovostne

turistične ponudbe

NEVARNOSTI







prenovi


gradiv in sestavin








87



IME OBJEKTA: Dobrnež 5, Vila Helena - pri graščini Golič

88

777... BBBaaalllaaannntttooovvvooo



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 555777,,, BBBaaalllaaannntttooovvvooo

SPLOŠNO

NASLOV

ŠŠŠkkkaaalllccceee 555777,,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija

LASTNIK



UPORABNIK

družini z najemno pogodbo

OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA


PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Škalce

Leto nastanka in

preureditev

1859; začetek 20. stoletja; 70. leta 20. stoletja, 2008

Prvotna

namembnost

zidanica trškega gostilničarja Wallanda

Sedanja

namembnost

družinska najemniška stanovanja, skladišče.


89

PREGLED

Zgodovina

Balantovo leži v zgodnjem delu Škalc, ki so v pisnih virih prvič

omenjene 24. 4. 1373 kot Schalcz v originalni pergamentni listini,

shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Pozneje so

bile Škalce omenjene kot Schkaltz (1387), Scalcz (1409) ipd. Leta

1825 sta v franciscejskem katastru kraj in občino imenovana

Skalitz, pozneje pa se je ob nemškem uveljavilo in prevladalo

slovensko ime Škalce.

Franciscejski kataster priča, da je bilo na začetku 19. stoletja

območje posejano s številnimi vinogradi, ki so bili skoraj

praviloma usmerjeni proti jugozahodu, njihov zgornji del je

segal k grebenu bolj ali manj dveh slemen, ki potekata od

severozahoda proti jugovzhodu. V severovzhodnem delu Škalc

je prevladovala drobna vinogradniška posest, kar nakazuje na

prepleteno posest srednjih in velikih kmetov. V osrednjem in

zahodnejšem del Škalc z najboljšimi legami pa so prevladovale

bistveno večje vinogradniške parcele, kar nakazuje na lastništvo

premožnejših lastnikov, predvsem tržanov, trgovcev, srednjega

(Tattenbach, Thurn) in pozneje tudi nižjega plemstva

(Windischgrätz).

Slika 1: Franciscejski kataster iz leta 1825 (Arhiv Republike Slovenije).

Na prelomu 19. in 20. stoletja so veliko vinogradniško posest

obdržali predvsem premožni tržani, vendar so bile takrat

Škalce glede izrabe tal bistveno raznovrstnejše kakor danes.

Med vinogradi je bilo tudi precej sadovnjakov, ostankov

gozdov, pašnikov in travnikov. Predvsem v vzhodnem delu je

90

po slemenih in ob poteh prevladovala dokaj zgoščena poselitev

lesenih viničarij z vkopanimi kletmi in tudi nekaj kmečkih

domov, ki so z zemljevida Škalc izginile ob velikih

arondacijskih posegih v letu 1962.

Balantovo, kakor je ljudski glas poimenoval nekdanjo gosposko

zidanico premožnega trškega gostilničarja Johanna Wallanda, je

nastalo leta 1859. Sprva je na tem mestu stal lesen objekt.

Johann Walland jo je dal postaviti v starosti 85 let, o čemer priča

marmornata plošča nad vodom v obokano klet. Napis se v zelo

prostem prevodu glasi:

Zgrajeno v letu 1859 od Johann Wallanda, lastnika gostilne »Pri

črnem orlu« v Konjicah. V starosti 16 let je on prevzel nepremičnine

svojih rajnih staršev, ki so se ponesrečili z enim konjem, čvrst in

priljubljen graditelj te hiše v starosti 85 let.

In če nekoliko preračunamo, je 16-letni Johann Walland posest

od staršev prevzel leta 1790, ko naj bi se bila zgodila omenjena

nesreča.

Slika 2: Marmorna plošča nad vhodom v klet (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

Potomci Johanna Wallanda so bili trgovci. Lokale so imeli v

samem jedru trga, v hiši pri nekdanji pekarni Rogla. Ustni viri o

tem poročajo nekoliko različno: nekateri navajajo, da je bil

predvojni Walland (domnevno nagrobnik na sliki 2 njegov) prvi

nemški župan, a je umrl kmalu po okupaciji in ga je nasledil

Avgust Radič.

91

Slika 2: Nagrobnik na konjiškem pokopališču (foto: V. Hazler, 3. 8. 2009)

Po pripovedovanju domačinov so trgovino v trgu proti koncu

vojne zažgali Kozaki, po nekaterih drugih ustnih virih ta

podatek ne drži. Zažgal bi jo bil Wallandov sin, da si

premoženja ne bi prilastili drugi. Isti vir tudi navaja, da so

Wallandovi vilo s kletjo v Škalcah imeli v posesti do leta 1945 in

jo uporabljali kot občasno bivališče in vinsko klet. Viničarji so

stanovali v bližnjem objektu, ki danes ni ohranjen. Drugi ustni

vir navaja, da je Walland vilo v Škalcah že leta 1936 prodal

knezu Windischgrätzu.

Kakor kol, po 2. svetovni vojni sta bili Wallandova in

Windischgrätzova posest nacionalizirani. Vse gosposke

zidanice in vile so najprej upravljali različni okrajni odbori

(Poljčane, Celje), nato Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice,

za tem so postale splošno ljudsko premoženje, dokler jih ni v

upravljanje prevzela Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Od

leta 1991 je večina postala last podjetja Zlati grič.

Pripovedi, zgodbe,

anekdote

Po pripovedovanju domačinov velja Balantovo za eno najlepših

vil v vinogradniških Škalcah. Stavba je zasnovana kot manjši

dvorec z razglednim stopniščem, kar je vedno zbujalo

spoštovanje in občudovanje.

Zasnova in podoba

Po definiciji tipologije stavb je vila zasnovana kot vrhkletna, ob

breg prislonjena zidana stavba z belo kuhinjo. Klet je skoraj

92

Slika 3: Glavno in levo stransko pročelje Balantovega po zadnji obnovi

(foto: V. Hazler, 17. 7. 2010)

povsem vkopana v zemljo, edini vhod ima z glavnega pročelja

pod enoramnim stopniščem, ki se izteče v odprto verando (žulj)

z dvokapnim nadstreškom. Klet je deljena v šest približno

enakih polj s t. i. češkimi kapami, ki se prek oprog opirajo na

stene in na dva kamnita slopa v sredinski osi prostora.

Slika 4: Balantovo pred zadnjo obnovo (foto: B. Primc, 29. 9. 1998, Arhiv

ZVKD Celje)

93

Slika 5: Zadnje in levo stransko pročelje Balantovega (foto: V. Hazler,

17. 7. 2010)

Zunanje stopnišče, ki vodi v bivalno pritličje, je kamnito in ima

zidano ograjo, ograja pod verando pa je kovinska. V stavbo

odpira lesen portal z rahlo usločeno spodnjo stranjo preklade.

Tloris pritličja je dokaj someren, saj po širini stavbe prehodni

hodnik povezuje prostore v levem in desnem delu stavbe. V

pritličju sta danes dve najemniški stanovanji.

Vila ima na zadnjem pročelju prizidek za vhode z zadnje strani

in del bivalnih prostorov. V osnovi štirikapna streha, ki se

povezuje z nadstreškom na pročelni in prizidkom na zadnji

strani, je danes prekrita z novim borovcem, ki je bil očitno

prvotna kritina te stavbe.

Zadnja obnova je bila izvedena povsem solidno. Potrebno bo

obnoviti še nekaj oken in vrat ter urediti okolico.

Namembnost

Najemniški stanovanji. Klet je bolj ali manj prazna in služi kot

odlagališče manj rabljenih predmetov in celo starinskega

pohištva.

Stanje

Stavba je v dobrem gradbenem stanju in se redno vzdržuje, ker

zagotavlja njen nadaljnji obstoj.

Načrtovana

namembnost in

Apartmaji, ogledna klet, družabna srečanja za manjše

zaključene skupine, glasbene in literarne prireditve idr.

94

dejavnost

Podrobneje o družabni in kulturni dejavnosti:

a. Ogledna klet: Prostor je nedvomno vreden ogleda

zainteresirane javnosti (strokovnjaki s področja

naravoslovja, tehnike, humanistike, varstva dediščine

idr.). Prostorsko je zelo zanimiva, zato bi bila smiselna

ocena njene akustike za morebitne (pevske idr. glasbene)

prireditve ob vinskih pokušinah.

b. Družabna srečanja: Družabna srečanja za manjše

zaključene skupine bi dopolnila promocijsko podobo

podjetja. V to okolje bi vključili del poslovno-zasebnih

stikov, značilnih in potrebnih za sodobno poslovno

okolje. Vsekakor je treba zboljšati podobo okolice, kar naj

bo del kakovostnega konservatorskega programa

izkušenega krajinskega arhitekta.

c. Glasbene in literarne prireditve: Okolica hiše je predvsem v

poletnih večerih primerna za glasbene in literarne

prireditve s kakovostnim izobraževalnim programom.

Smiselno se je povezati z občinsko knjižnico, glasbeno

šolo, gimnazijo idr. Vsekakor pa utegne težave

povzročati cestni promet, ki bi ga bilo treba v času

zunanjih prireditev umiriti oziroma preusmeriti na

druge poti.

Slika 6: Obokana klet pod vilo omogoča glasbene prireditve najvišje

kakovosti (foto: V. Hazler, 24. 7. 2009).

95

Slika 7: Enoramno stopnišče, odprta vhodna veranda (žulj) in vhod v klet z

napisno ploščo iz leta 1859 so osrednji poudarki glavnega pročelja

arhitekturno imenitno zasnovane vile (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program)

Obnova občasno poteka že od leta 2008. Predvidoma bo

dokončana leta 2015.

96



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 555777,,, BBBaaalllaaannntttooovvvooo

Analiza PSPN

PREDNOSTI

izjemna lega v osrčju

vinogradniških Škalc, na slemenu

enega najopaznejših gričev nad

Slovenskimi Konjicami

razmeroma enostavna dostopnost

po asfaltirani cesti

neposredni stik z vinogradi

podjetja Zlati grič

kakovostna zasnova stavbe

vrhkletnega tipa s skoraj povsem

vkopano banjasto obokano kletjo

prostorno stanovanjsko pritličje

solidna prenova stavbe pred nekaj

leti

SLABOSTI

delno urejena okolica stavbe z nekaj

neustreznimi pritiklinami

stanovalcev

delna zaprtost stavbe in varovanje s

parom psov

neurejene bankine na dovozni

asfaltirani cesti

zaraščenost in poškodovanost drevja

čez cesto pod stavbo

pomanjkanje parkirišč

PRILOŽNOSTI



glavnih zgodovinskih sestavin in

detajlov, slogovnih značilnosti in

posebnosti

ureditev vinske kleti za zorenje

izbranih sortnih vin v hrastovih

sodih in za degustacijsko in

promocijsko dejavnost

protokolarni objekt podjetja za

izbrana poslovna srečanja

ureditev okolice stavbe, vključno s

pomladitvijo dreves in grmičevja

po izdelanem konservatorskem

programu

partnersko sodelovanje z nosilci

podobne ponudbe doma in v

tujini

NEVARNOSTI







prenovah


gradiv in sestavin

nezainteresiranost strank zaradi

prenasičenosti trga

nezanimanje strank zaradi

neustreznih poslovnih in

programskih usmeritev podjetja

kriza zamisli

97

ZLATI GRIČ


IME OBJEKTA: Škalce 57, Balantovo

98

888... AAApppooottteeekkkaaarrrjjjeeevvvooo



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 555888,,, AAApppooottteeekkkaaarrrjjjeeevvvooo

SPLOŠNO

NASLOV

ŠŠŠkkkaaalllccceee 555888,,, AAApppooottteeekkkaaarrrjjjeeevvvooo,,, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija

LASTNIK



UPORABNIK

družina Pivec z najemno stanovanjsko pogodbo

OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA


PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Škalce

Leto nastanka in

preureditev

začetek 19. stoletja

Prvotna

namembnost

zidanica trškega lekarnarja Prolazila; občasno stanovanje

lastnikov (hiša s kletjo), dom viničarjev (vencerlov) v bližnji

viničariji (vencerliji).

Sedanja

namembnost

družinsko najemniško stanovanje družine Pivec

Vrednost

kulturni spomenik (KS)


99

PREGLED

Zgodovina

Nekdanja vinogradniška zidanica, med domačini poznana pod

imenom Apotekarjevo, je nastala ob koncu 18. stoletja in je bila

pozneje v 19. in tudi prvi polovici 20. stoletja nekajkrat

predelana in posodobljena.

Apotekarjevo so še pred 2. svetovno vojno sestavljali še danes

ohranjena stanovanjska hiša s kletjo, ki je bila sprva zidanica

družine Uhl, nato pa ugledne češke lekarnarske družine

Prorazil. Ob hiši je stalo še gospodarsko poslopje, nekoliko

severovzhodno proti Balantovemu pa viničarija (vencerlija) s

stanovalci za viničarje (vencerle).

Iz franciscejskega katastra iz leta 1825 je razvidno, da je na

zahodni strani hiše (pobarvano roza) dejansko stalo leseno

gospodarsko poslopje (pobarvano rumeno), le dober lučaj proti

vzhodu pa lesena viničarija (pobarvana rumeno), ki je tako

kakor gospodarsko poslopje še vedno v spominu starejših

domačinov, saj naj bi se stavbi ohranili vse do začetka 60. let 20.

stoletja.

Slika 1: Franciscejski kataster iz leta 1825 (Arhiv Republike Slovenije).

Po velikih arondacijskih posegih leta 1962 se je zemljiška

razdelitev in namembnost zemljišč v Škalcah občutno poenotila.

Takrat so načrtovalci zaokroženih kmetijskih površin odstranili

tudi več na videz nepomembnih in nepotrebnih objektov, med

njimi tudi obe lesni stavbi ob zidanici.

100

Današnja podoba samotne zidanice ali vile, kot jo nekateri tudi

imenujejo, je prostorsko dokaj okrnjena in utesnjena, saj jo

obdajajo strnjene vinogradniške površine in le nekaj hišnega

drevja in grmičevja še spominja na nekdanje zgledno urejeno

občasno domovanje konjiške gospodarske elite.

Dragocen vir o vknjižbi lastništva nepremičnin v preteklosti in

danes so izpiski iz zemljiške knjige, ki jih hranijo naša okrajna

sodišča. Tudi konjiška zemljiška knjiga ni izjema in tam lahko

za nekaj let 19. stoletja in vse poznejše obdobje ugotovimo

naslednje nosilce lastniških pravic:

Škalce 58, Apotekarjevo

Vloženo 27. junija 1878: Wilchelm Uhl

Vloženo 10. aprila 1896: Maria Uhl

Vloženo 22. marca 1928:

o Vaclav-a Prorazil - ½

o Alojzija Prorazil, roj. Grojzdak - ½

Vloženo 7. aprila 1934: Prorazil Mela (lastnica od 31. 12.

1932)

Vloženo 23. april 1934: Prorazil Alojzija

Vloženo: Pečat iz 9. januarja 1942

Slika 2: Posnetek iz Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Slovenskih

Konjicah, k.o. Škalce) (foto: V. Hazler, 3. 8. 2009).

Vloženo 12. novembra 1945: Prorazil Alojzija (po odločbi:

25. 9. 1945, R 54/45-3)

Vloženo 22. aprila 1953: Na podlagi odločbe Okrajne

komisije za agrarno reformo Slovenske Konjice z dne 25.

3. 1946, št. 1304/4 in odločbe OLO Celje – okolica z dne

101

11. 4. 1953 se vknjiži lastninska pravica za SLP.

Zaznamuje se, da je upravni organ teh nepremičnin

Kmetijsko gospodarstvo Slovenske Konjice.

Vloženo 23. 10. 1954: Na podlagi odločbe OLO Celje z

dne 24. 6. 1954….se zaznamuje, da je upravni organ teh

nepremičnin OLO Celje ter izbriše zaznamek pod št. 9.

Vloženo dne 22. 3. 1957: Na podlagi Zakona o

pristojnostih okrajnih in občinskih ljudskih odborov (Ur.

l. FLRJ, št. 34/55) se zaznamuje, da je upravni organ teh

nepremičnin Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.

Apotekarjevi, tako so Konjičani in okoličani poimenovali

ugledno družino Prorazil, so imeli v konjiškem trgu lekarno –

apoteko in prav s to dejavnostjo je povezano ljudsko

poimenovanje zidanice v Škalcah.

Slika 3: Prorazilova lekarna v strnjenem jedru konjiškega trga okrog

leta 1910 (Boldin 2004).

Člani družine Prorazil so večinoma vsi pokopani na

pokopališču pri sv. Ani. Grob je redno vzdrževan.

102

Slika 4: Nagrobnik družine Prorazil na konjiškem pokopališču ob sv.

Ani (foto: V. Hazler, 24. 7. 2009)

Konjičani in okoličani se še vedno spominjajo Mele Prorazil (19.

4. 1910–25. 8. 1967), hčere lekarnarja Vaclava Prorazila (3. 3.

1882 –20. 11. 1932) in Mele Prorazil, rojene Nosan (25. 10. 1885–

20. 10. 1918). Vsi poleg še drugih Vaclavovih otrok in

sorodnikov so pokopani v istem grobu na konjiškem

pokopališču. Hči Mela je bila učiteljica, poročila se je z Mirkom

Sadarjem (15. 8. 1890–7. 8. 1962) in je živela v Slovenskih

Konjicah. Sadar je bil učitelj risanja, poučeval je tudi v Rogatcu.

Imela sta hčerko Marijo, ki se je poročila z Rudijem Lebičem iz

Rogatca. Marijina hči Lidija ima danes pekarno v Rogatcu.

Pripovedi, zgodbe,

anekdote

Po pripovedih se je član Prorazilovih, Jovar, še mlad ponesrečil,

kar je bilo za družino hud udarec. O dogodku bi naj pričala

spominska plošča na vhodu v hišo česar pa v terenskih

raziskavah ni bilo mogoče preveriti (ob hiši redno pes na

verigi!).

Zasnova in podoba

Prvotna zasnova stavbe je razvidna iz nekaterih najstarejših

stavbnih delov (banjasto obokana klet, prešnica, kamniti okvirji

kletnih lin, notranji vhod v klet idr.). Stavbna masa zidanice

razkriva baročne gradbene ambicije, ki so se ob poznejših

preureditvah sicer nekoliko porazgubile, a še vedno gre za

ohranitve vreden objekt, ki bo po kakovostno vodeni obnovi

pridobil želeni spomeniški sijaj.

Približna skica: Apotekarjevo

103

Balantovo

vencerlija

gospodarsko hiša s kletjo

poslopje (nekdaj Javorjev dom)

O gospodarskem poslopju in viničariji danes ni več sledu.

Ohranjena je le hiša, zidanica, ki je zasnovana kot velika

kmečka hiša izrazito podolžnega tlorisa s čopasto dvokapno

streho, prekrito z borovcem. V desnem delu obsega

visokopritlično stanovanje in pod njim vkopano klet, levo pa

prostorno prešnico, ki ima gospodarski vhod z zadnjega

pročelja. Glavno pročelje hiše je obrnjeno v dolino proti

Konjicam in je danes zaradi ograje in zaraščenega drevja

pogledu skoraj skrito. Poudarjajo ga dvoramno kamnito

stopnišče z dvokapnim nadstreškom in v fini apneni malti

izvedeni strešni in mejni zidec ter vratne in okenske obrobe. Ob

vhodu v skoraj povsem vkopano obokano klet je iz opeke

pozidan prizidek z vgrajenimi širokimi dvokrilnimi vrati,

obitimi s pločevino.

Namembnost

Prvotno je bila osrednja stavba kot vinogradniška vila

namenjena predvsem letnemu bivanju lastnikov Uhl in nato

Prorazil. V prešnici so stiskali grozdje v mošt, v kleti so v več

hrastovih sodih negovali vino. V gospodarskem poslopju so

lastniki shranjevali vprežne in delovne živali – konje in krmo.

Bližnja viničarija je bila namenjena bivanju viničarjev, ki so

delali na vinogradniškem posestvu in si s tem prislužili

stanovanjsko pravico.

Stanje

Sedanja podoba gosposke zidanice družine Prorazil ni dobra.

Ometi, stavbno pohištvo, streha, stopnišče in druge sestavine so

skoraj povsem dotrajani, zato je stavba potrebna temeljite

obnove. Provizorične sanacije po 2. svetovni vojni so povzročile

več škode kot koristi (tako je na primer več oken v pritličju je

povsem neustreznih).

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

Apartmaji, ogledna klet, izobraževalno središče.


104

a. Apartmaji: Vrhunska turistična ponudba v dveh visoko

kategoriziranih apartmajih.

b. Ogledna klet: Ogledna klet pod bivalnim delom stavbe,

opremljena kletarsko – didaktično s prikazom vinskega

posodja, ki je bilo značilno za območje Dravinjske doline.

Vsaj nekaj posod – sodov ali nerjavnih cistern naj bo

napolnjenih z vinom za prikaz različnih oblik kletarjenja

in kletne vinske kulture (sprejemi, pokušine izbranih sort

in zvrsti).

c. Izobraževalni seminarji: Seminarji, namenjeni

obiskovalcem, ki se želijo naučiti osnov vzgoje vinske

trte in spoznavanja grozdnih sort. Ob stavbi naj se uredi

ampelografski nasad. Tu se bodo slušatelji seznanjali s

praktičnimi vsebinami, s teoretičnimi pa v prostorih

Vinske kleti Zlati grič. Del izobraževanja lahko poteka v

nekdanji prešnici in v ogledni kleti.

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program):

Po letu 2012 in vsaj dve leti zapored. Stavba z okolico bo

povsem urejena in vključena v program ponudbe podjetja Zlati

grič predvidoma leta 2015.

105



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 555888,,, AAApppooottteeekkkaaarrrjjjeeevvvooo

Analiza PSPN

PREDNOSTI


vinogradniških Škalc, na slemenu

enega najopaznejših gričev nad



po asfaltirani cesti in do stavbe

dobrih 300 m po makadamski poti

neposredni stik z vinogradi

podjetja Zlati grič

kakovostna zasnova izrazito

podolgovate stavbe s posebnim

vhodnim delom (v zasnovi žulja)

in dvojnim stopniščem v visoko

pritličje

skoraj povsem vkopana klet in

prostorno stanovanjsko pritličje

solidna zidava s kamnom in

opeko ter dokaj enostavna

izvedba zaribanih ometov

SLABOSTI


neustreznih pritiklin stanovalcev

skoraj popolna zaprtost vhodnega

dela in varovanje s psom

postavitev relejne postaje, ki je vir

sevanja, tik ob levem stranskem

pročelju

dotrajanost ometov in stavbnega

pohištva

neustrezna »zasteklitev« kletne line

dotrajan vhodni portal v klet

zaraščenost in poškodovanost

okoliškega drevja in okrasnega

grmičevja

PRILOŽNOSTI



glavnih zgodovinskih sestavin in

detajlov, slogovnih značilnosti in

posebnosti


izbranih sortnih vin in zvrsti ter

vinoteke predikatnih vin

ureditev apartmajev in turističnih

sob za zahtevne goste

ureditev manjše kuhinje in

obednice za stacionarne goste

NEVARNOSTI







prenovi


gradiv in sestavin

nezainteresiranost strank zaradi

prenasičenosti trga

odsotnost tujih gostov

106

ureditev okolice stavbe, vključno s

pomladitvijo dreves, grmičevja in

trte samorodnice, zasaditev novih

po premišljenem

konservatorskem programu



tujini

nespoštovanje lastnine podjetja s

strani okoliškega prebivalstva, tudi

v smislu še živih predstav o

socialistični družbeni lastnini

107



IME OBJEKTA: Škalce 58, Apotekarjevo

108

999... ČČČiiinnntttooovvvooo



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 666999,,, ČČČiiinnntttooovvvooo

SPLOŠNO

NASLOV


LASTNIK



UPORABNIK

družine stanovalcev z najemno pogodbo, Zlati Grič d.o.o.

OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA


PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Škalce

Leto nastanka in

preureditev

1800

Prvotna

namembnost

sodišče (?), pozneje občasno domovanje in zidanica lesnega

trgovca, žagarja in veleposestnika Jakoba di Centa, pozneje

stalno domovanje družine di Centa, nazadnje Rose, poročene

Markhl, po 2. svetovni vojni stanovanje najemnikov, vinska

klet, prešnica za potrebe Kmetijske zadruge

Sedanja

namembnost

tri družinska najemniška stanovanja, skladišče

Vrednost kulturni spomenik (KS)


109

PREGLED

Zgodovina

Škalce so prostorsko zelo razsežna razložena vas severno od

Slovenskih Konjic. Ležijo na območju pomembnega

vinogradniškega območja, kjer sta blago valoviti slemeni

usmerjeni od severozahoda proti jugovzhodu. Zemljišča so

lapornata in že od nekdaj nadvse primerna za vzgojo žlahtnih

vinskih trt in tudi sadnega drevja. Pred 2. svetovno vojno so

bile Škalce večinoma v lasti premožnih veleposestnikov, le

severovzhodni del je bil bolj kmečki in po grebenih in ob cestah

poseljen z viničarskimi im malimi kmečkimi domovi. Na

Škalcah je bilo veliko viničarij (vencerlij), kjer so v najemniških

stanovanjih oziroma hišah stanovali viničarji (vencerli) in so

svoje bivališče gospodarju odplačevali z delom. V preteklosti je

bilo tod nekaj velikih domačij, na primer Ložak - Šobek, Ložak,

Fabiani - Centi (di Centa) in Planinc - Ernejčki (Gričnik 1996:

301).

Škalce so v virih prvič omenjene leta 1373 kot Schalcz v

originalni pergamentni listini, shranjeni v Štajerskem deželnem

arhivu v Gradcu. Pozneje so omenjene kot Schkaltz (1387), Scalcz

(1409) (Boldin 2004: 31), leta 1825 so v franciscejskem katastru

kot kraj in katastrska občina zapisane kot Skallitz.

Slika 1: Franciscejski kataster iz leta 1825. Stavba iz leta 1800, poznejše

Čintovo, je v levem spodnjem delu (Arhiv Republike Slovenije).

Leta 1800 bi naj ob vznožju jugozahodnega dela Škalc nastala

zidana stavba, ki je ohranjena še danes in med domačini

110

poznana pod imenom Čintovo, tj. v narečni obliki priimka

zadnjih zasebnih lastnikov, družine di Centa. Po pripovednem

izročilu je bilo v tej hiši nekaj let pozneje Napoleonovo sodišče.

Leta 1867 je posestvo v Škalcah s hišo, prešnico in veliko leseno

prešo ter razsežni vinograd kupil uspešni podjetnik

italijanskega rodu Jakob di Centa. V Celju je leta 1865 ustanovil

prvo parno žago, ki je bila registrirana vse do leta 1894.

Slika 2: Reklami oglas lesnopredelovalnega podjetnika Jakoba di Centa

(objavljeno v monografiji o industriji na Celjskem (Mikola 2004: 47).

Slika 3: Jakob di Centa pri celjskem fotografu F. S.

Nigrisu okrog leta 1875 (posredoval J. Lešnik avgusta

2009).

V 70. letih 19. stoletja je bil Jakob di Centa že premožen mož.

Okrog leta 1870 se je opravljen s cilindrom in sprehajalno palico

ter oblečen v gosto tkan plašč s kožuhastim ovratnikom in

manšetami postavil pred objektiv znanega celjskega fotografa F.

111

S. Nigrisa, ki je za družinski album izdelal zgornjo fotografijo.

Očitno so bili di Centovi toliko petični, da so si lahko privoščili

tudi zahtevnejše in cenovno dražje upodobitve. Jakob in

Elizabeta di Centa sta se dala nekaj let pred smrtjo upodobiti v

oljni slikarski tehniki. O slikarju ni podatkov. Ohranjene so

samo barvne fotografije obeh portretirancev, kar zgovorno

priča o njunem gmotnem položaju.

Sliki 4. in 5: Jakob in Elisabeth (roj. Senitza) di Centa nekaj let pred smrtjo

leta 1885 (?). Jakob je bil ob upodabljanju star nekaj čez 60 let, soproga

nekaj čez 50 let (posredoval J. Lešnik avgusta 2009).

Posest v Škalcah sta Jakob di Centa (12. 12. 1822 Paluzza–1885

Celje) in Elisabeth di Centa, rojena Senitza (19. 8. 1833–1885 ?)

sprva uporabljala kot letno vilo, nato pa se je tam stalno naselila

hči Elise di Centa z družino. Elise je po letu 1894 postopoma

prevzemala posest, ki je v lasti družine di Centa ostala 78 let, tj.

do leta 1945, ko je nova oblast posest po hitrem postopku

zaplenila. O vseh lastniških spremembah na posestvu di

Centovih v Škalcah najnatančneje poročajo zapisi v Zemljiški

knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah:

Škalce - Čintovo Z. k. vl. 138

Vloženo. 6. julij 1867 za lastnika

o Jakob di Centa

o Elisabeth di Centa, roj. Senitza

Vloženo: 27. april 1885:

o Jakob di Centa

o Elise di Centa

Vloženo: 17. julij 1885

o Elise di Centa (domnevno hči, roj okrog 1870)

112

Slika 6: Posnetek iz leta 1901 pred Čintovim, danes Škalce 69. Na hrbtni

strani ima zapis, verjetno poznejše lastnice posesti, Clorinde di Centa.

Zapis: »družina l. 1901, SO Eduard, SM Rosa, teta Greta 3 let, stric Robert 5

let, Elsa-mutti 10 let«. Leta 1910 je posest prevzela »Elsa – muti«, ki je bila

takrat stara 20 let in je bila poročena z Karolom Schmidtom (gl. vložek v

ZK 3. avgust 1910) (gradivo posredoval J. Lešnik, 2009).

Vloženo: 20. april 1886:

o Jakob di Centa (domnevno sin)

12. avgust 1886. Na podlagi odločbe iz 14. novembra

1885 se vknjižijo:

o Johann di Centa

o Franze di Centa

o Humbert di Centa

o Rosa di Centa

o Angela di Centa

o Clorinde di Centa

Vloženo 29. avgusta 1894:

o Rosa di Centa

Vloženo 28. april 1894:

o Angela di Centa

o Clorinde di Centa 2/12

Vloženo 10. april 1896:

o Clorinde di Centa

113

Slika 7: Posnetek iz Zemljiške knjige, z. k. vl. 138 (foto: V. Hazler, 3. 8.

2009).

Vloženo 3. avgust 1910:

o Clorinde Schmidt, geb. Di Centa

12. junij 1943:

o Roza Merkl

Vloženo 12. januarja 1946. Na temelju odločbe Okrajne

zaplembne komisije v slovenskih Konjicah z dne, 30. 10.

1945, se zaznamuje uvedba zaplembnega poslovanja v

prid države FLRJ.

Vloženo 23. marca 1946:

o Država FLRJ

Vloženo 4. marca 1948 (žig). Zaznamuje se, da je uprava

poverjena Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS,

zemljiški sklad. - čl. 14. zakona o agrarni reformi.

114

Slika 8: Posnetek iz Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v

Slovenskih Konjicah. Ker je bil leta 1948 veliko nacionalizacij

veleposestniških lastnin, je oblast »zemljiškim knjigam« delo

olajšala tako, da je izdelala skoraj 12 cm velik žig in uradnik je vanj

vpisal samo še številko (foto: V. Hazler, 3. 8. 2009).





pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur.

l. 34/55) se zaznamuje, da je upravni organ teh


Po letu 1991 je Čintovo last podjetja Zlati grič d.o.o.

Toliko o lastništvu poroča Zemljiška knjiga. Izbrani so le

podatki za stavbno nepremičnino, Škalce 69, torej hišo s

prešnico. Pred leti je nasproti hiše stalo še gospodarsko

poslopje, ki pa ni več ohranjeno. Na njegovem mestu so lesene

barake in kokošnjaki stanovanjskih najemnikov Čintovega.

Še nekaj o zgodovini: Leta 1896 je Čintovo prevzela Clorinde di

Centa, ki je leta 1910 že poročena s Schmidtom prevzela posest

v celoti. Okrog leta 1910 je njen mož Karol Schmidt v hiši

severozahodno od Čintovega organiziral Šolo deželne trsnice.

115

Šola je delovala kar nekaj let in vzgojila vrsto uspešnih

vinogradnikov. Kot zidana pritlična stavba je stala sredi

visokoraslega sadnega drevja in krasila jo je pergola iz lat,

kamor so privezovali sadne mladike. Na spodnjem posnetku je

Karol Schmidt sredi štirih mlajših in šestih nekoliko starejših

gojencev.

Slika 9: Šola deželne trsnice, ki jo je vodil Karol Šmit, poročen s

Konjičanko Clorindo di Centa. Posnetek je nastal okrog leta 1910

(Baraga 2006: 18).

Družina Clorinde in Karola Schmidt je več kot 33 let

gospodarila na zgledno urejenem domu ob vznožju

vinogradniških Škalc. Leta 1943 je posest prevzela Clorindina

sestra Rosa di Centa, por. Merkl, in jo obdržala do konca 2.

svetovne vojne; takrat je nova oblast vso posest zaplenila.

Menda so »partizani« uničili tudi precej hišnih dragocenosti, na

primer upodobitve štirih letnih časov (pomlad, poletje, jesen,

zima), štirih in štirih elementov (ogenj, voda, zrak in zemlja) iz

leta 1901 in 1902, ki so bile odlične kopije slik znamenitega

manierističnega slikarja Giuseppeja Arcimboldija (?1527–1593).

Njegova značilnost so bili – prav v skladu z okusom takratnih

zbiralcev – iz sadja, cvetlic, sočivja in drugih rastlin pa

najrazličnejših predmetov sestavljeni človeški liki in krajine,

predvsem doprsne personifikacije štirih letnih časov in štirih

elementov. Arcimboldi je na praškem dvoru delal za cesarje

Ferdinanda I., Maksimilijana II. in Rudolfa II., ki ga je leta 1580

povzdignil v plemiški stan, 1591 pa je postal Conte Palatino

(pred njim samo Tizian). Leta 1587 se je vrnil v Milano in tam

116

umrl.

Slike 10, 11, 12, 13: Preslikave izvirnih

Arcimboldijevih upodobitev štirih letnih časov –

Pomlad, Poletje, Jesen in Zima (priskrbel J. Lešnik

2009).

Družina di Cento oziroma Schmidt je ostala Konjičanom v

dobrem spominu. Zapis na sliki št. 19 celo navaja, da so bile v

hiši freske, o katerih pa danes ni več sledi. Na posesti so uvajali

tudi vrsto sodobnih tehnologij, med katerimi še danes zbujata

pozornost drenažni sistem okrog hiše in kanal za odvajanje

CO2 iz vinske kleti pod hišo, tisto večno nadlogo

vinogradnikov. Domačija in posest sta bili zgledno urejeni, na

kar opominjajo številne fotografije iz družinskih albumov

potomcev družine di Centa. Za ponazorilo nekaj primerov.

117

Slika 14: Škalce 69, Čintovo. Družina Di Centa pred hišo okrog 1910

(posredoval J. Lešnik 2009).

Slika 15: Škalce 69, Čintovo. Družina Di Centa/Schmidt pred hišo

okrog leta 1938 (posredoval J. Lešnik 2009).

118

Slika 16: Škalce 69, Čintovo. Posnetek je nastal okrog leta 1940


Slika 17: Škalce 69, Čintovo. Posnetek je nastal okrog leta 1940


119

Slika 18: Današnja podoba Čintovega (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

Pripovedi, zgodbe,

anekdote

Jakob di Centa je bil Italijan, ki je del svoje družine naselil v

Škalcah pri Konjicah. Starejši prebivalci se di Centovih še

spominjajo kot uglednih, gospodarsko naprednih in precej

premožnih ljudi. Njihov prispevek je bil odmeven tudi v

gospodarskem razvoju območja, še posebej v vinogradništvu.

Zasnova in podoba

Po tipološki klasifikaciji je Čintova stanovanjska hiša ob breg

prislonjena vrhkletna zidana stavba s črno kuhinjo, predelano v

belo. Pozidana je iz kamna in opeke in je v celoti ometana.

Zasnovana je dokaj somerno, tako njen tloris kot vsa tri

pročelja. Glavno pročelje je od nekdaj sedemosno; v srednjo os

je postavljen kamnitni portal, ki časovno po obliki ustreza v

omet napisani letnici nad njim – 1800. Fasadna polja členijo v

fini malti izvedene pokončne lizene, mejni in strešni zidci ter le

pri nekaj oknih še ohranjene poznobaročno profilirane obrobe

oken. Prav ta imajo v maltnih okvirjih še vgrajene kovane

okenske mreže.

120

Slika 19: Risba ene od članic družine di Centa, ki je po spominu narisala

hišo s prešnico, gospodarsko poslopje in nekdanjo šolo za vinogradništvo


V pritličju je hiša obsegala hodnik, jedilnico s freskami, veliki in

mali salon, spalnico s freskami in spalnici brez okrasja. V

pripojenem gospodarskem delu so bili naslednji prostori: soba

za oskrbnika, lovska soba ali mala jedilnica, kuhinja, shramba

za moko in povsem pri koncu še velika prešnica, kjer še danes

stoji velika lesena preša iz leta 1854, ki je menda naenkrat

stisnila kar 1000 l mošta.

Pod gospodarskim delom sta bili še pralnica in kopalnica.

Posebnost obeh pa stavb sta skoraj povsem vkopani obokani

kleti. Prva klet pod prešnico je bila namenjena za shranjevanje

sadja in zelenjave, druga pod hišo pa za vino. Posebnost te kleti

je arkadna pozidava po sredini, kar kaže na težave graditeljev

že v preteklosti; verjetno so se ušteli v višini oboka (!?).

Namembnost

V najemniških stanovanjih danes še stanujejo tri družine, ki

sicer (kolikor zmorejo in smejo) zgledno skrbijo za stavbo in

okolico. Gospodarski del s prešnico je bolj ali manj skladišče

odvečnih predmetov, kleti pod prešnico in pod hišo se sanirata

in sta povsem prazni. Po drugi svetovni vojni je zadruga kleti še

uporabljala, v prešnici so stiskali grozdje.

Stanje

Hiša in prešnica sta v solidnem gradbenem stanju. Lastnik ju

postopoma obnavlja in upošteva prvotni videz Čintove

121

domačije. V zadnjih letih je obnovil streho, utrdil stene, zdaj pa

se ukvarja predvsem s sanacijo kleti.

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

Protokolarni prostori v pritličju, muzejska ambientalna zbirka

bivalne kulture družine, primerljive z di Centovimi, gostilna v

kletnih prostorih, glasbene in literarne prireditve.

Podrobneje o gospodarski in kulturni dejavnosti:

a. Protokolarni prostori: V delu pritličja se uredijo

protokolarni prostori podjetja Zlati grič, v drugem pa

ambeintalna postavitev kulture bivanja iz časov in na

socialni ravni družine di Centa. Oba bosta povezana v

celoto in namenjena tako protokolarni kot muzejski

dejavnosti. Koncepta za slednjo v Slovenskih Konjicah še

nimajo.

b. Prešnica: Prostor se uredi kot muzejska zbirka

vinogradništva v Škalcah. Velika preša bo osrednji

poudarek sicer kolekcijske muzejske zbirke. Prostor bo

mogoče uporabljati tudi za družabna srečanja, literarne

in glasbene večere za sklenjene družbe idr.

c. Sadna in vinska klet: Prostora se preuredita v gostinski

lokal s ponudbo »na žlico« oziroma jedi iz kulinarične

dediščine Dravinjske doline: npr. Fižolova juha (fižol se

skuha, pretlači, za okus se doda svinjska klobasa),

krompirjeva juha (krompir se zreže, pretlači, zabeli se z

prežganjem, ajnprenom), svinjska juha (juha se pripravi iz

sveže svinjine, »frišnega« mesa; postreže se s solato,

krompirjem), močnik (suh kruh se namoči, umešajo se

jajca, masa se prepeče v pečici). Vse navedene jedi

morajo vrhunski kuharji preoblikovati na sodoben način,

natakarji pa izvirno postreči.

d. Letni vrt: Okolica hiše ponuja dovolj priložnosti tudi za

ureditev zunanjega vrta, kar pa je povezano s posaditvijo

oziroma negovanjem drevja – prednosti imajo predvsem

visokorasle jablane in hruške. Gostilniške mize je

mogoče postaviti pred hišo (vzorec ponuja posnetek

družine di Cento), v podaljšku hiše in tudi pod hišo pred

vhodom v klet.

122

Slika 20: Lotte Fabiani na vrtu pred hišo leta 1945(gl. tudi: J. H. 1995: 14-

15). Zasaditev okrasnega cvetja bo prispevala k prostorski skladnosti

Čintovega domačije z vinogradniško in ga vsaj nekoliko razločila od vse

bolj urbanizirane okolice (gradivo priskrbel Janez Lešnik, 2009).

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program)

Obnovitvena dela potekajo od leta 2008 in se bodo predvidoma

nadaljevala do leta 2015, ko bo stavba odprta za javnost.

123



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 666999,,, ČČČiiinnntttooovvvooo

Analiza PSPN

PREDNOSTI

ugodna lega stavbe ob vznožju

vinogradniških Škalc, povsem na

robu urbaniziranih Slovenskih

Konjic in Škalc

kakovostna gradbena zasnova

osrednjega stanovanjskega in v

nizu pripetega gospodarskega

dela, ki v svojem jedru oba hranita

dve banjasto obokani kleti

kakovostna gradnja celotne stavbe

ohranjena prvotna podoba in

zasnova iz leta 1800, ko bi bila

stavba zgrajena stavbo v tej

podobi in zasnovi

izjemno kakovostno zgrajeni

vinski leti: starejša pod hišo je v

celoti ometana in podprta z

dvema obočnima lokoma, mlajša

pod gospodarskim delom je

neometana in ohranja značilnosti

zidave

začetek statične sanacije objekta

SLABOSTI

delno urejena okolica stavbe z več

neustreznimi pritiklinami (barake,

kokošnjaki) sedanjih stanovalcev

z grmičjem in ščavjem zaraščena

zadnja stran stavbe

neustrezen prizidek ob zadnjem

vzdolžnem pročelju gospodarskega

dela stavbe, kar je vplivalo na

neprimerno konstrukcijo strehe,

izvedbo kritja in naklon strehe

pomanjkljivo odvajanje meteorne

vode

nabiranje talne vode v veliki kleti

slaba dovozna pot

pomanjkanje parkirišč

PRILOŽNOSTI



glavnih zgodovinskih in detajlov,

stilnih značilnosti in posebnosti


izbranih sortnih vin v hrastovih

sodih in za degustacijsko in

promocijsko dejavnost

gostinski lokal s kakovostno

ponudbo na robu mesta

NEVARNOSTI







prenovah


gradiv in sestavin

pomanjkljiva cestna in komunalna

124

muzej vinogradniške kulture v

gospodarskem delu poslopja

velika vinska klet z ganterji in

hrastovimi sodi, kjer zori vino za

neposredno ponudbo v gostilni in

za izbrane degustacijske

prireditve

infrastruktura

pomanjkanje ustreznih parkirišč

bližina stanovanjskih hiš (morebitni

spori med predvideno dejavnostjo in

bližnjimi stanovalci)

125



IME OBJEKTA: Škalce 69, Čintovo

126

111000... VVViiinnnoootttoooččč KKKllleeemmmeeennnooovvvooo



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 888333,,, VVViiinnnoootttoooččč KKKllleeemmmeeennnooovvvooo (((vvviiinnnoootttoooččč ZZZlllaaatttiii gggrrriiiččč)))

SPLOŠNO

NASLOV


LASTNIK



UPORABNIK



OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA


PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Škalce

Leto nastanka in

preureditev

sreda 19. stoletja

Prvotna

namembnost

zidanica trškega podjetnika Klemena

Sedanja

namembnost

gostilna – vinotoč

Vrednost




127

PREGLED

Zgodovina

Škalce so razložena vas na severni strani Slovenskih Konjic na

območju, ki se razteza po dveh blago valovitih slemenih,

potekajočih od severozahoda proti jugovzhodu. Zemljišča so

lapornata in že od nekdaj nadvse primerna za vzgojo žlahtnih

vinskih trt in tudi sadnega drevja. Pred 2. svetovno vojno so

bile Škalce večinoma v lasti premožnih veleposestnikov, le

severovzhodni del je bil bolj kmečki in po grebenih in ob cestah

poseljen z viničarskimi im malimi kmečkimi domovi. Na

Škalcah je bilo veliko viničarij (vencerlij), kjer so v najemniških

stanovanjih oziroma hišah stanovali viničarji (vencerli) in so

svoje bivališče gospodarju odplačevali z delom. V preteklosti je

bilo tod nekaj velikih domačij, na primer Ložak - Šobek, Ložak,

Fabiani - Centi (di Centa) in Planinc - Ernejčki (Gričnik 1996:

301).

Slika 1: Trgantev v Škalcah pod Prolazilovo viničarijo leta 1931 (Jančič

2006: 43).




(1409), (Boldin 2004: 31), leta 1825 so v franciscejskem katastru


128

Slika 2: Škalce na franciscejskem katastru leta 1825 (Arhiv Republike

Slovenije)

Na zelo opazni legi enega od slemen leži nekdanja viničarija

predvojnih lastnikov Klemenov. Ime se je ohranilo do danes,

čeprav je objekt poznan tudi kot Vinotoč oziroma vinotoč

Klemenovo.

Slika 3: Vinotoč Klemenovo (foto: V. Hazler, 3. 8. 2009).

Po pripovedovanju informatorjev (Hazler TZ, 16. 7. 2009) so bili

129

Klemenovi trgovci v Slovenskih Konjicah, posestvo pa so imeli

na mestu sedanje avtobusne postaje. S tem so bili v socialnem in

statusnem pogledu povsem podobni drugim purgerjem, ki so

imeli poleg posestev tudi gostilne, mesarije in nekateri še

zidanice, vinogradniške vile in hiše (Hazler TZ, 16. 7. 2009).

Franc Klemen je bil polovični lastnik posestva in vinogradov z

viničarijo v Škalcah do leta 1936, ko je odšel v Nemčijo. Njegov

delež je nasledil sin Rihard Klemen, sicer docent na univerzi v

Ljubljani.

Pred 2. svetovno vojno sta na Klemenovem stanovali dve

stranki in očitno sta bili z lastniki pogodbeno v viničarskem

razmerju. Stanovalci so Klemenovo naseljevali tudi po vojni,

približno vse do leta 1962, ko je oblast v Škalcah izvedla

obsežno arondacijo in močno oklestila poselitveno heterogenost

te razložene vasi.

Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah

vsebuje zanimive podatke o lastništvu Klemenove viničarije (z.

k. vl. 117) od konca 19. stoletja in danes:

Vloženo: 18. avgust 1882

o Carl Kummer

o Maria Kummer

Vloženo: 2. november 1899

o dr. Karel Kummer

o Maria Kummer

Vloženo: 4. december 1900

o Franz Klemen

Vloženo: 26. maj 1901

Marie Klemen

Vloženo: 26. 11. 1936. Na temelju sklepa okrajnega

sodišča 13. 7. 1936 se zaznamuje, da je Klermen Franc

popolnoma preklican.

Vloženo 3. 11. 1938. Na posestvo ½ Klemen Franceta. Na

prodlagi prisojila z dne 27. 7. 1938 se vknjiži lastninska

pravica na ime Klemen Rihard, docent na univerzi v

Ljubljani.

Vloženo 23. januarja 1946. Na temelju odločbe Okrajne

zaplembne komisije v Slovenskih Konjicah, z dne 14. 11.

1945, št. 1032/45 in 1033/45, se zaznamuje Uvedba

zaplembnega postopka te nepremičnine v prid FLRJ.

Vloženo 23. marca 1946. Na posestno polovico Klemen

Riharda. Na temelju pravnomočne odločbe Okrajne

zaplembne komisije v Slovenskih konjicah, z dne 14. 11.

130

1945, št. 1032 - 153/45, se vknjiži lastninska pravica na

ime država FLRJ – ½. /Zbriše se zaznamka št. 8/.

Vloženo 25. marca 1946. Na posestno pravico Klemen

Marije. Na temelju pravnomočne odločbe Okrajne

zaplembne komisije v slovenskih konjicah, z dne 14. 11.

1935, št. 1032 – 165/45, se vknjiži lastninska pravica na

ime država HLRJ – ½. /Briše se zaznamka št. 8/.

Žig... Vloženo dne 28. junija 1948. Splošno ljudsko

premoženje.

Vloženo 13. decembra 1951. Po odločbi OLO okrajnega

ljudskega odbora) v Poljčanah z dne 21. 11. 1951, št. prav.

1501/51, se zaznamuje, da je upravni organ Kmetijsko

gospodarstvo v Slovenskih Konjicah.

Vloženo dne 23. 10. 1954. na podlagi odločbe OLO Celje

z dne 24. 6. 1954, se zaznamuje, da je upravni organ teh

nepremičnin OLO Celje ter izbriše zaznamka pod št. 14.

Od leta 1991 je lastnik nekdanje viničarije, danes pa Vinotoča –

Klemenovo podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic. Vinotoč so v

podjetju Zlati grič odprli leta 1994. Najprej je bil tam samo

točilni pult, da se je začela prodaja pijač, nato so stavbo

preuredili v lokal. Zimski vrt so uredili okrog leta 2000.

Pripovedi, zgodbe,

anekdote

Na Klemenovem je živel tudi neki Godec, ki je delal klopotce. V

vseh teh krajih je pred letom 1962 raslo tudi precej jablan – iz

jabolk so pridelovali jabolčnik, ki je bil glavna pijača za delavce

(Hazler TZ: 16. 7. 2009).

Zasnova in podoba

Nekdanja viničarija, danes pa gostinski lokal, je zasnovana kot

pritlična zidana stavba podolgovatega tlorisa s črno kuhinjo,

predelano v belo, in skoraj povsem vkopano kletjo. Pritličje

ohranja prvotno tlorisno razporeditev prostorov, ki je bila

značilna za čas okrog sredine 19. stoletja. Stavba ima široko

štirikapno streho, prekrito z bobrovcem.

Leta 2000 je podjetje Zlati grič uredilo ploščad pred vhodom za

letni vrt, na južni strani stavbe pa postavilo zimski vrt, ki je zelo

povečal obseg gostilniške ponudbe.

131

Slika 4: Pogled na Klemenovo z vzhodne smeri (foto: V. Hazler, 5. 8. 2009).

Namembnost

Gostinski lokal z izbrano ponudbo jedi in vin.

Stanje

Stavba je v dobrem gradbenem stanju. Lastnik jo redno

vzdržuje in obnavlja.

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

Restavracija z usmerjeno kulinarično ponudbo in izbranih vin,

za naključne goste in tudi družabna srečanja za sklenjene

družbe. Takšna je ponudba že zdaj.

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program)

Vsako leto sproti, večje obnove predvidoma po letu 2015.

132

ZLATI GRIČ d. O. O.


IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee,,, VVViiinnnoootttoooččč,,, KKKllleeemmmeeennnooovvvooo

Analiza PSPN

PREDNOSTI


vinogradniških Škalc, na sedlu

slemena enega najbolj

dominantnih gričev nad



po asfaltirani cesti iz mesta in tudi

s severne strani

izjemen razgled in neposredni stik

z vinogradi podjetja Zlati grič

ustaljena gostinska ponudba

pred leti solidno obnovljena

stavba

redno vzdrževana okolica

SLABOSTI

delno urejena vstopna ploščad pred

vhodom v lokal

več nezdružljivih gradiv na

pohodnih površinah

delno urejena parkirišča za osebje

neenotne informativne in razlagalne

table

le občasno zasedeni drogovi za

zastave

dotrajana oprema in oprava (vrata,

kljuke), izrabljene pohodne površine

v nekaterih prostorih v notranjosti

stavbe

pomembna in dominantna lokacija

sredi vinogradniških Škalc vendar

premalo turistično izkoriščena,

čeprav ena redkih, ki je obravnavana

v turistični ponudbi Slovenskih

Konjic (Pletikoš 2008: 20)

PRILOŽNOSTI


obnova stavbe

ohranjanje trenutne gostinske

dejavnosti in iskanje novih oblik

ponudbe

ureditev okolice stavbe vključno s

pomladitvijo dreves in grmičevja

po premišljenem

konservatorskem programu



tujini

NEVARNOSTI







prenovi


gradiv in sestavin

zadovoljnost s trenutnim položajem

kriza zamisli

133



IME OBJEKTA: Škalce, Vinotoč Klemenovo

134

111111... ZZZiiidddaaannniiicccaaa



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 888666,,, ZZZiiidddaaannniiicccaaa

SPLOŠNO

NASLOV


LASTNIK



UPORABNIK



OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA Škalce, parcela št. 1669

PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Škalce

Leto nastanka in

preureditev

15., 18. stoletje, začetek 20. stoletja (prezidave)

Prvotna

namembnost

graščinska zidanica družine Tattenbach, nato last rodbine

Windischgrätz, stanovanja vinogradniških delavcev; po 2.

svetovni vojni v visokem pritličju in nadstropju stanovanja,

najemniki do konca 90. let 20. stoletja

Sedanja

namembnost

apartmaji, vinski tabernaklji

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

apartmaji, vinski tabernaklji

Vrednost

kulturni spomenik (KS)



135

PREGLED

Zgodovina

Škalce so odlična vinogradniška lega in razložena vas na

severni strani Slovenskih Konjic. Še pred 2. svetovno vojno so

bile poseljene z vinogradniškimi vilami in hišami, viničarijami

in tudi nekaj raztresenimi kmečkimi domovi, ki so bili

številnejši v severovzhodnem delu in na severnem obrobju vasi.

Zemljišča so lapornata in že od nekdaj primerna za vzgojo

žlahtnih vinskih trt in tudi sadnega drevja. Na Škalcah je bilo

veliko viničarij (vencerlij), kjer so v najemniških stanovanjih

oziroma hišah stanovali viničarji (vencerli) in so svoja bivališča

gospodarju odplačevali z delom. V preteklosti je bilo tu nekaj

velikih domačij, na primer Ložak - Šobek, Ložak, Fabiani - Centi

(di Centa) in Planinc - Ernejčki (Gričnik 1996: 301).




(1409), (Boldin 2004: 31), leta 1825 so v franciscejskem katastru


Na izjemno opaznem delu vrha osrednjega škalskega griča stoji

visoka zidanica, danes opremljena z apartmaji, vinskimi

tabernaklji in obokano kletjo, ki je namenjena družabnim

srečanjem. Stavba naj bi nastala leta 1470 in je bila sprva

Tattenbachova zidanica s prešnico in kletjo, nato so bili lastniki

kartuzijani, leta 1821 jo je kupil knez Windischgrätz. V zidanici

je imel stanovanja za svoje delavce, redno je uporabljal

prešnico, klet pa je bila domnevno namenjena hrambi sadnih

vin (jabolčnik, toukuc), saj je poznano, da je Windischgrätz

dragoceni sladki mošt raje hranil v veliki obokani kleti pod

svojo vilo na sedanji Šolski ulici v Slovenskih Konjicah. Ker je ta

klet povezana tudi s povojno vinogradniško dejavnostjo

Kmetijske zadruge Slovenske Konjice in posredno tudi podjetja

Zlati grič, navajamo opis kleti v celoti, tako kot je predstavljena

v monografiji Vinske kleti na Slovenskem (Hazler 2007: 60–61):

Slovenske Konjice, Šolska ulica 14, Riemerjeva vila s kletjo

Lastnik: Franc Riemer

Nekdanji trg in zdaj mesto Slovenske Konjice so poleg usnjarske in

lesarske industrije znane tudi kot mesto cvetja, sedež arhidiakonata,

marljivih turističnih delavcev, nenavadno prenovljenega starega

gradu, slikovitega trškega jedra, odlične vinske kleti in po celi vrsti

uspešnih podjetnikov. Eden takšnih je Franc Riemer, ki se je usmeril v

zbiranje umetniških del in v trgu odprl galerijo Reimer ter v zbiranje

136

dragocenih ustekleničenih vinskih letnikov z vsega sveta. Tudi zato je

pred leti kupil nekdanjo Windischgrätzovo vilo in ekonomijo iz srede

19. stoletja, ki jo je veleposestnik postavil za upravljanje posestva in

hrambo vina z okrog 15 hektarjev vinogradov z bližnjih Škalc in

sosednjih vinorodnih krajev. Po 2. svetovni vojni je oblast stavbo in

posest nacionalizirala. Med letoma 1946 in 1970 jo je kot vinsko klet

uporabljalo Kmetijsko gospodarstvo (poznejši Zlati grič), med letoma

1970 in 1997 Lesno-industrijsko podjetje, nato pa je prešla v zasebno

last nekega zdomca, ki jo je neuspešno prenovil (Hazler 2007: 60).

Slika 1: Klet pod vilo, Šolska ulica 14 v Slovenskih Konjicah. Zelo

razsežen banjast obok seka več sosvodnic, ki so danes priročne za

skladiščenje dragocenih arhivskih vin (foto: V. Hazler, 30. 11. 2006).

Leta 1999 jo je kupil podjetnik Franc Riemer, jo v kratkem času

obnovil in še nadgradil njen nekdanji prostorski in arhitekturni

pomen. Vila stoji v zahodnem delu mesta, tik nad magistralno cesto.

Zasnovana je kot enonadstropna stavba z bogato členjeno zunanjščino

in vpadljivo štirikapno streho. Po vsej njeni dolžini je speljana povsem

vkopana polkrožno obokana klet, na več mestih presekana z nizom

šilastih sosvodnic, ki s svojimi ravninami stenami še povečujejo

prostornino kleti in omogočajo namestitev polic za dragocena arhivska

vina. Razkošno prenovljena klet ima omete ohranjene le pri petah

oboka in na ravnih stenah, banjasti obok pa je zaživel v mreži opek in

fug. Po nekdaj peščenih tleh so zdaj položeni glajeni tlakovci, prostor

pa glamurozno osvetljujejo lestenci. V prvotni podobi je restavrirana

zidana vinska cisterna, ki jo je za Windischgrätza pozidalo podjetje

Rostock & Hoffelner iz avstrijskega Klosterneuburga. Cisterna v obliki

vagona ima na čelni strani vgrajen profiliran venec, v njem pa

Windischgrätzov grb, vratca, pipo in nekoč tudi steklen merilec

137

količine vina. Današnji lastnik je v cisterno, ki močno spominja na

cisterno iz gradu Dobrovo v Brdih, namestil police za shrambo

prvovrstnih vin z vsega sveta (Hazler 2007: 60).

Slika 2: Klet pod vilo, Šolska ulica 14 v Slovenskih Konjicah. V kleti je

vgrajena zidana cisterna iz Klosterneuburga pri Dunaju, kjer je eno od

evropskih vinarskih središč. Na cisterni je vzidan grb družine

Windischgrätz (sredina) in bela ploščica (spodaj, z imenom izdelovalca

Rostoch&Hoffelner Klosterneuburg (foto: V. Hazler, 30. 11. 2006).

V stavbi Čintovo v Škalcah je bila do leta 1976 vinska klet

Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, ki se je nato skupaj s

kletjo spod sedanje Riemerjeve vile selila v ajskeler (ledenico) na

današnji Kletni ulici v Slovenskih Konjicah. Vinarstvo je bilo

takrat organizirano kot TOZD v KZ Slovenske Konjice in ta se je

pozneje razvil v samostojno podjetje Zlati grič d.o.o.

Med letoma 1945 in 1961 je delovalo Kmetijsko gospodarstvo

Slovenske Konjice. Tega so priključili h Kmetijski zadrugi

Slovenske Konjice. V letih 1961–1976 so bili obračunska enota,

leta 1976 pa so postali »TOZD lastna proizvodnja«, ki se je leta

1991 odcepil od zadruge in postal samostojno podjetje Zlati

grič.

138

Slika 3: Stanje zidanice pred obnovo (Arhiv ZVKD RS, Območna enota

Celje; foto: B. Pimc, 24. 7. 1998).

Slika 4: Stanje zidanice po obnovi (foto: V. Hazler, 16. 7. 2009).

Pripovedi, zgodbe,

anekdote

V zidanici so pred in po 2. svetovni vojni živeli najemniki.

Okolica je bila dokaj uničena in neurejena. Vendar je bila

zidanica bolj spojena s pokrajino, saj jo je obdajalo več košatih

sadnih dreves, grmičevje in zelenjavni vrt. Zato se zdi današnja

podoba nekoliko monotona.

139

Slika 5: Zidanica pred obnovo, ko jo je obdajalo še veliko drevja in

trajnega grmičevja (Arhiv, ZVKD RS; foto: B. Pimc, 24. 7. 1998).

Slika 6: Dodatna ozelenitev okolice zidanice bi pomembno prispevala

k intimnejšemu videzu in še zboljšala počutje gostov. Le redki se

sprehodijo okrog hiše ali posedijo na edini klopci (foto: V. Hazler, 17.

7. 2009).

Zasnova in podoba

Zidanica je enonadstropna kockasta, večinoma iz kamna, lesa in

nekaj manj opeke pozidana poznosrednjeveška stavba z

obokano kletjo, veliko prešnico, kjer so zdaj domiselno vgrajeni

140

leseni vinski tabernaklji za vinske petičneže in sladokusce,

delno obokanim visokim pritličjem z zgledno urejenim

apartmajem »Trta« in nadstropjem s skrbno zasnovanima

apartmajema »Rozga« in »Vitica«. Stavba ima gladek zariban

omet, ki je na vogalih poslikan s šivanimi robovi. Je kulturni

spomenik, na kar opozarja plošča ob glavnem vhodu:

Slika 7: Napisna plošča ob glavnem vhodu v slovenščini in angleščini

obiskovalce pouči o pomembnosti objekta (foto: V. Hazler, 24. 7 2009).

Ko so zidanico obnavljali, se je na vogalih razkrila skeletna

konstrukcija, kar nakazuje na deloma leseno gradnjo vsaj nad

kletjo. Prvotno je bila samo zidana klet, prešnico so prizidali

šele kako stoletje pozneje.

141

Slika 8: Domiselno urejeni leseni vinski tabernaklji v nekdanji prešnici

(foto: V. Hazler, 24. 7. 2009).

Obnova zidanice je potekala v letih 2002–2005 pod nadzorom

ZVNKD, Območna enota Celje.

Namembnost

Apartmaji, vinski tabernaklji, formalna družabna srečanja

članov vinskega združenja v kleti in ob tabernakljih.

Stanje

Stavba je v zelo dobrem gradbenem stanju, kakovostno

obnovljena.

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

Apartmaji, vinski tabernaklji, formalna družabna srečanja

članov vinskega združenja v kleti in ob tabernakljih.

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program)

V načrtu je redno obnavljanje in vzdrževanje. Okolico so začeli

urejati leta 2010 in jo dopolnjujejo in redno vzdržujejo sproti,

vsako leto posebej.

142

ZLATI GRIČ d. O. O.


IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee,,, ZZZiiidddaaannniiicccaaa

Analiza PSPN

PREDNOSTI

izjemna lega na najopaznejšem

griču sredi vinogradniških Škalc

izjemen razgled na posest podjetja

Zlati grič, na Slovenske Konjice,

Dravinjsko dolino itn.

dobro obnovljena stavba z

izdelanim programom ponudbe

tako v kletnem delu, pritličju in v

nadstropju

zelo mirna lega brez motečih

vlivov cestnega ali industrijskega

hrupa

bližina Gostilne Grič (Vinotoč)

ugodne cestne povezave

SLABOSTI

nepotrebna posodobitev

prenovitvenih posegov z vgraditvijo

vrste sodobne – industrijske opreme

(vijaki spaks, »Merkurjeve« kljuke

na vhodnih vratih, posodobljena

vratna krila na vhodih v stavbo idr.)

nesolidna in megalomanska izvedba

betonskega opornega(?) zidu

pomanjkanje razlagalnih in

informativnih tabel

sorazmerna izpostavljenost stavbe

vetrovom in soncu

bližina vodnega rezervoarja(?) in

njegova opaznost v prostoru (viden

iz več smeri že daleč iz doline)

nekaj dotrajanih dreves (češnje,

oreh)

PRILOŽNOSTI

vsa prihodnja obnovitvena dela

naj temeljijo na kakovostno

izdelanem konservatorskem

programu in obnovi pod

vodstvom izkušenih

strokovnjakov

moteče sodobne sestavine

stavbnega pohištva naj bodo

zamenjane s primernejšimi

vizualno popraviti podobo

opornega zidu

ureditev »amfiteatra« južno pod

stavbo in občasno prirejanje

družabnih srečanj z vabljenimi

gosti

NEVARNOSTI





ponovitev slabih prenovitvenih

rešitev in vgrajevanje sodobnih

sestavin


gradiv in konstrukcijskih členov

zadovoljnost s trenutnim položajem

kriza zamisli

143



IME OBJEKTA: Škalce, Zidanica

144

111222... KKKrrriiižžžnnniiičččeeevvvooo



IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 999111,,, JJJaaammmnnneee,,, KKKrrriiižžžnnniiičččeeevvvooo

SPLOŠNO

NASLOV


LASTNIK



UPORABNIK



OBČINA

Slovenske Konjice

KAT. OBČINA


PREPOZNAVNO

Lega

kompleks Škalce

Leto nastanka in

preureditev

sreda 18. stoletja, preureditev v vilo leta 1882, preureditev

opuščene kolarske delavnice in žganjekuhe v lokal in

stanovanje leta 2002

Prvotna

namembnost

zidanica trškega podjetnika Križniča, stanovanja, penzion (?)

Sedanja

namembnost

recepcija igrišča za golf, stanovanje, osrednja stavba prazna,

skladišče

Vrednost




145

PREGLED

Zgodovina

Po pripovedovanju informatorjev (Hazler TZ, 4. 8. 2009) je bilo

nekdaj na območju vzhodnih Škalc veliko več jam, zato se je

tega dela vasi prijelo ime Jamne. Tod je bilo raztresenih nekaj

kmetij (Klančnikova) in veliko viničarij, med njimi kmeta

Pozeba iz Konjiške vasi.

Osrednja stavba Jamen je nekdaj Werzanova, Fantonijeva,

Ogorevčeva in nazadnje Križničeva posest z značilnim

osrednjim objektom, vilo, ki je med domačini poznan pod

imenom Križničevo. Sestavljajo ga nadstropna, kot angleški

dvorec zasnovana vila, stara prešnica v njenem podaljšku in

pravokotno na prešnico priključen manjši gostinski lokal s

sprejemno pisarno nadzor nad igriščem za golf.

Prvotno je Križničevo obsegalo enako členjen kompleks, in

sicer: v breg potisnjeno vrhkletno hišo s podaljškom v prešnico

in nanjo pravokotno postavljeno kolarsko delavnico z

žganjekuho. Proti severozahodu sta stala hlev (štala) in hiša za

oskrbnika (majerja). Danes teh dveh stavb ni več.

Slika 1: Franciscejski kataster iz leta 1825 katastrske občine Škalce

(Skalitz) z razločno vidnim Križničevim (Arhiv Republike Slovenije).

Jamne in Križničevo imajo zelo bogato zgodovino. Tu

(domnevno v vrhkletni hiši?) sta se rodila brata Sigismund -

Žiga (1. 4. 1798–15. 1. 1845) in Franc (9. 9. 1802–7. 11. 1884)

Juvančič, oba duhovnika. Žiga je študiral bogoslovje v Celovcu,

bil je kaplan v Celju in ustanovil je družbo za podpiranje

146

domačih revežev in revnih potnikov ter nabral sredstva za

popravilo in razširjenje meščanske bolnice. Leta 1834 je postal

stolni kanonik in škofijski višji nadzornik. Izdal je več del

bogoslovnih del in učbenik Kratke vaje, pravila in prednosti

računanja na pamet in s številkami (1843). Nazadnje je bil

nadžupnik v Laškem.

Štiri leta mlajši Franc se je izobraževal v Mariboru in bogoslovje

končal v Celovcu. Bil je župnik, dekan, šolski nadzornik, častni

kanonik, vitez cesarskega avstrijskega Franc-Jožefovega reda in

goreč oznanjevalec božje besede. Deloval je pri Sv. Martinu pri

Slovenj Gradcu, v Vitanju, pri Novi Cerkvi, v Vojniku in

naposled spet pri Novi Cerkvi, kjer je umrl in je tudi pokopan.

V Jamnah je na starost od leta 1882 živel tudi Tomaž Fantoni

(Ettore Tommaso Fantoni, 16. 12. 1822 Gemona, 31. 5. 1892

Jamne pri Slovenskih Konjicah). Njegov oče Peter Fantoni je bil

rezbar, slikar in pozlatar. Tomaž Fantoni se je šolal doma in v

Vidmu, nato v Benetkah pomagal dekoraternim slikarjem, ob

večerih pa je kot izredni slušatelj obiskoval akademijo. Pozneje

je pomagal očetu, dokler se ni pridružil slikarjem, ki so hodili

na delo v tedanjo Avstrijo. Po smrti prve žene se je leta 1875

drugič oženil v Konjicah z Matildo Elizabeto Hasenbichel in se

tam za stalno naselil (spletni vir: Fantoni Tomaž (2010)).

Pozneje je posestvo v Konjicah prodal in leta 1882 (Zemljiška

knjiga 2009) kupil posestvo Jamne v Škalcah (Spletni vir:

Fantoni (2010)).

Slika 2: Prva znana razglednica Jamen z datumom 8. 4. 1902


Po pripovedovanju informatorjev sta današnjo podobo

Križničevemu dala zakonca nemškega rodu Ana in Hendric

http://sl.wikipedia.org/wiki/16._december

http://sl.wikipedia.org/wiki/1822

http://sl.wikipedia.org/wiki/Humin

http://sl.wikipedia.org/wiki/31._maj


http://sl.wikipedia.org/wiki/Rezbarstvo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slikar

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zlatenje&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Udine

http://sl.wikipedia.org/wiki/Benetke


http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenske_Konjice

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jamne&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0kalce

147

Verzan, ki sta leta 1881 staro pritlično hišo nadzidala v

nadstropno vilo. Fantoni je torej kupil skoraj novo vilo, zgrajeno

po takrat sodobnih gradbenih vzorih iz germanskega okolja.

Po Fantonijevi smrti (1892) je lastnica v celoti postala žena

Matilda, ki je posest s hišo leta 1899 prodala Martinu Ogorevcu

(17. 7. 1847–12. 1. 1936), zavednemu slovenskemu trgovcu v

Slovenskih Konjicah, o katerem je z naklonjenostjo pisal tudi

Slovenski gospodar 12. maja 1898 (Baraga 1999 č: 18).

Slika 3: Razglednica Konjic iz okrog leta 1910, ki poleg trga, cerkve

sv. Jurija v srednjem delu predstavlja tudi Jamne (posredoval J.

Baraga 2009).

Slika 4: Fotografija Ogorevčevega penziona v Jamnah okrog leta 1936.

Fotografija je objavljena tudi na spodnjem reklamnem oglasu


Ogorevc je bil trgovec in veleposestnik, poročen z Ano

Planinšek (25. 7. 1858–20. 3. 1905). Imela sta šest otrok, najdlje

148

sta živela Ana in Martin, ki je bil zdravnik. Vsi so pokopani na

konjiškem pokopališču pri sv. Ani.

Slika 5: Nagrobnik rodbine Ogorevc na konjiškem pokopališču (foto: V.

Hazler, 3. 8. 2009).

Martin Ogorevc je sodeloval v številnih slovenskih društvih. Bil

je tudi prvi, ki je v takratni Avstro-Ogrski začel zalagati

razglednice izključno v slovenskem jeziku Baraga 1999 č: 18). V

Jamnah je imel vinotoč in penzion s tujskimi sobami, o čemer

priča oglas, domnevno objavljen v Katalogu velike vinske

razstave in vinskega sejma v Slovenskih Konjicah leta 1936.

Leta 1937, le leto dni po očetovi smrti, je posest prevzela Ana

Križnič (20. 6. 1892–16. 12. 1971, pokopana v Konjicah), že nekaj

let poprej poročena z Alojzom Križničem (21. 6. 1879–21. 11.

1961, pokopan v Konjicah). Alojz Križnič je bil star Konjičan,

visok uradnik in konjiški župan. Leta 1932 je ustanovil

Turistično društvo in bil njegov prvi predsednik. Takrat so

izdali zbornik v treh jezikih in menda okrog 1000 razglednic.

149

Slika 6: Oglas za Ogorevčev penzion v Jamnah, domnevno objavljen v

katalogu velike vinske razstave in vinskega sejma v Slovenskih Konjicah

leta 1936 (posredoval J. Lešnik 2009).

Med 2. svetovno vojno je živel v Trstu, po osvoboditvi se je

vrnil v Konjice in tu živel do smrti. Žena Ana je stanovala nad

trgovino v trgu in ves čas skrbno gospodarila na posestvu v

Jamnah, ki se ga je prijelo ime Križničevo.

Leta pred 2. svetovno vojno je bila vila bolj ali manj prazna. Ana

si je pridržala le eno sobo, manjše stanovanje je oddala

cestnemu inženirju Kastelcu s petimi otroki. Po svobodi se je

Kastelec preselil v Celje, kjer živi še njegova hči. Od leta 1951 je

v vili stanovala Angela Lampret, ki se je tja preselila s svojo

mamo. Z današnjim lastnikom, podjetjem Zlati grič, ima

dogovor, da v zgledno adaptiranem stanovanju nad današnjim

gostinskim lokalom živi do smrti.

Ana Križnič je na posestvu Jamne gospodarila do leta 1952, ko ji

je oblast na podlagi zakona o agrarni reformi večino zemlje in

stavb podržavila. Ves čas je imela v Jamnah veliko živine, konje,

gozd (gošo), travnike, pašnike in čez hektar velik vinograd.

Pridelovala je odlično vino, ki ga je pred vojno največ pokupil

tovarnar Lavrič. Za posle in delavce – dninarje je bil na

razpolago le jabolčnik, ki so ga pridelali iz visokoraslih jablan

okoliških sadovnjakov (Hazler, TZ, 4. 8. 2009). Redno je

zaposlovala hlapce in dekle. Na koncu štale je bila majerija

(oskrbnikova hiša), kjer je stanoval oskrbnik z družino. Skrbel je

za živino, vinograd in vsa poljska dela, ob večjih delih pa je Ana

150

dobila še ljudi za v tavrh, dnino.

Po Anini smrti leta 1971 je oblast v celoti prevzela Jamne. Podrli

so hlev in majerijo, v vilo pa naselili še več stanovalcev. Danes

je povsem prazna in čaka na temeljito obnovo. Lastnik je

podjetje Zlati grič d.o.o.

Slika 7: Jamne pred zadnjimi obnovitvenimi posegi (Arhiv ZVKD

Slovenije, Območna enota Celje; foto: D. Gorišek, 23. 10. 2001).

Iz Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah je

mogoče razbrati spremembe v lastništvu Jamen od konca 80. let

19. stoletja do danes. zaradi zanimivosti so navedeni le podatki

do leta 1957.

Jamne – Križničevo

Vloženo, 8. ….1882 je vknjižena lastninska pravica na

ime

o Thomas Fantoni

o Mathilde Fantoni

Vloženo, 26…..1893 se vknjiži lastninska pravica na ime

Mathilde Fantoni

Vloženo, 6. maj 1899. Na temelju kupoprodajne pogodbe

(?) se vknjiži lastninska pravica na ime:

o Martin Ogorevc

o Ana Ogorevc

Temeljem prisvojila od 18. julija 1905 se vknjiži

lastninska pravica na ime Martin Ogorevc

Vloženo, 10. 3. 1937. Temeljem prisvojila z dne 9. 2. 1937

se vknjiži lastninska pravica za Križnič Anico v

Slovenskih Konjicah 94.

151

Vloženo dne, 20. 4. 1953, št. 1526/53. Na podlagi odločbe

Okrajnega ljudskega odbora Poljčane z dne, 22. 9. 1949,

št. 171/49-1, se vknjiži lastninska pravica za Splošno

ljudsko premoženje.

Vloženo dne 23. 10. 1854. Na podlagi OLO Celje z dne

24. 6. 1954, št. II. 13/5…. Se zaznamuje, da je upravni

organ teh nepremičnin OLO Celje.


pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. l.

FLRJ, št. 34/55) se zaznamuje, da je upravni organ teh


Pripovedi, zgodbe,

anekdote

Sodeč po oglasih v Katalogu vinske razstave in vinskega sejma

v Slovenskih Konjicah leta 1936 so imeli Ogorevčevi v Jamnah

vinotoč in tujske sobe. Tega se zadnja stanovalka Angela

Lamret ne spominja in pravi, da niti Ana Križnič ni nikoli

omenjala te dejavnosti v Jamnah. Zdi se, da so Križničevi iz

nejasnih razlogov dejavnost opustili leta 1936, po smrti Martina

Ogorevca, ki je dočakal častitljivih 89 let.

Zasnova in podoba

Kompleks v Jamnah sestavljajo nadstropna vila, v njenem

podaljšku prešnica in na prešnico pravokotno priključen

prostor z recepcijo igrišča za golf in podstrešnim stanovanjem.

Prvotno sta bili na tem mestu kolarska delavnica in žganjekuha.

Vila

Osrednja vila je enonadstropna stavba, zasnovana po vzoru

nemških (bavarskih) vil 2. polovice 19. stoletja. Postavljena je na

banjasto obokano klet s konca 18. stoletja. Klet osvetljujejo

ležeče line, opremljene s kavljastimi ščitniki. Prvotno je nad

kletjo stala le pritlična stanovanjska hiša, ki so jo leta 1881

nadzidali v sedanjo podobo. Bivalni prostori so povsod visoki,

osvetljujejo jih pokončna okna, ki so v pritličju od zunaj

zaščitena s polnimi naoknicami, v nadstropju pa z naoknicami z

gibljivimi letvami. Nad vhodom v klet je vzidana marmornata

plošča z napisom:

AR A u (?)

Verzan

umgebaut1881

152

Slika 7: Vila Križničevo z jugovzhodne strani (foto: V. Hazler, 17. 7. 2009).

Prešnica

V podaljšku vile je enoprostorna prešnica z lesenim gankom v

ostrešnem delu, ki je povezan z vilo. Nekoč so na gank vodile

stopnice tudi iz prešnice, kar je razvidno iz sledi na beležu

notranje stene. Stavbnega pohištva skoraj ni več in lastnik

načrtuje podrtje objekta, kar pa glede na možnosti izrabe

zagotovo ni najboljša rešitev.

Celoten kompleks je bil z leti deležen vrste neustreznih

posodobitev (npr. pocinkani žlebovi, strešice, lopa pred

recepcijo, spaks vijaki). Zlasti lopa pred recepcijo, ki bi naj bil

kopija izvirnika, je neprimeren mizarski izdelek. Opazno je

naključno posodabljanje brez celovitih načrtov, ki bi zagotovili

usklajen programski in obnovitveni pristop.

Namembnost

Vila je prazna, funkcionalno sta izrabljena le recepcija in

podstrešno stanovanje na mestu nekdanje kolarske delavnice in

žganjekuhe.

Stanje

Vila je v zadovoljivem stanju in potrebna temeljite in celovite

obnove. V slabem stanju je prešnica, ki ji je treba čim prej utrditi

stene in jo sodobno preurediti v enakem obsegu. Recepcija z

lesenim nadstreškom in stanovanje v nadstropju sta sicer

gradbeno trdna, vendar je opazno pomanjkanje celovitega

načrtovanja obnove.

153

Slika 8: Notranjost prešnice z lesenim gankom v ostrešnem delu (foto:

V. Hazler, 17. 7. 2009).

Načrtovana

namembnost in

dejavnost

Recepcija igrišča za golf, apartmaji za goste, še posebej za

igralce golfa, stanovanje upravitelja igrišča, glasbene in literarne

prireditve, likovne kolonije idr.

Podrobneje o namembnosti, izobraževalni in kulturni

dejavnosti:

a. Apartmaji: Načrtuje se vrhunska turistična ponudba več

visoko kategoriziranih apartmajev v pritličju in prvem

nadstropju.

b. Recepcija: Lokal ostane na ravni ponudbe pijač in hladnih

prigrizkov. Sedanja lokacija je povsem primerna.

c. Prešnica: Ohrani se stavbna masa prešnice, saj nazorno

priča o genezi in rasti celotnega kompleksa Jamne -

Križničevo. Ohranijo se razporeditev oken in vrat, oblika

strehe in notranji volumen z gankom. Povezava s

pritličjem vile je zelo praktična in ponuja več

funkcionalnih izzivov – npr. gledališke predstave ali

likovne delavnice, saj je bil eden od lastnikov Jamen

ugledni furlansko-slovenski slikar, rezbar in kipar

Tomaž Fantoni.

d. Ogled kleti: Klet pod vilo trenutno nima prave

namembnosti in je le skladišče stolov in opreme.

Smiselna je prilagodljiva funkcija kleti, torej za različne

namene (svečanosti, družabne prireditve idr.)

154

e. Stanovanje za upravitelja igrišča za golf: Stalna nastavitev

upravitelja igrišča na tej lokaciji je zelo smiselna, saj bo

upravitelj odgovoren tudi za druge dejavnosti in za

pomoč obiskovalcem in stacionarnim gostom.

Slika 9: Zaščitni kavlji na kletni lini (foto: V. Hazler, 24. 7. 2009).

Časovni načrt

izvedbe (obnova in

program):

Gradbena sanacija Vile Križničevo je zelo potrebna zato se mora

izvesti čim prej. Po obnovi bo stavba zasijala v izvirni podobi in

pomembno izpopolnila poselitveno podobo Škalc in Jamen, kjer

se razvija rekreativna dejavnost – golf in ohranja vinogradniški

videz pokrajine.

155

ZLATI GRIČ


IME OBJEKTA: ŠŠŠkkkaaalllccceee 999111,,, JJJaaammmnnneee,,, KKKrrriiižžžnnniiičččeeevvvooo

Analiza PSPN

PREDNOSTI

izjemna lokacija v grapi (Jamne)

pod vinogradniškimi Škalcami, na

robu razsežnega igrišča za golf

samotna lega brez pretiranega

vpliva urbaniziranih Škalc in

Slovenskih Konjic


po asfaltirani cesti iz mesta

izjemen razgled po vinogradih in

zgledno urejenem igrišču za golf

zadovoljiva gostinska ponudba in

prodaja vin podjetja Zlasti grič

odlično urejena in vzdrževana

okolica

zadovoljivo prenovljen del stavbe

z recepcijo

dobro ohranjena osrednja

nadstropna hiša in prešnica (?)

urejeno parkirišče in dobra zaščita

osebnih vozil z mrežo

SLABOSTI

slabo vzdrževana prešnica

sporno urejeno zadnje pročelje,

vključno z oblikovanjem zunanjega

videza stanovanjske enote

neredno vzdrževanje osrednje

stavbe, še posebej stavbnega

pohištva

zelo posodobljen del stavbe z

recepcijo in vgraditev vrste povsem

neprimernih sestavin (vijaki, lesne

zveze, spoj starega ostrešja z novim

idr.)

utesnjena recepcija, ki je tudi

prodajalna

utesnjenost objekta med cesto,

parkiriščem, vadbenim igriščem in

igriščem za golf

zadovoljiva gostinska ponudba, ki jo

je treba izboljšati predvsem zaradi

golf igrišča in zahtevnih gostov

PRILOŽNOSTI


obnova osrednje stavbe in

prešnice

sanacija recepcije in stanovanjske

enote, vključno z zadnjim

pročeljem stavbe

ureditev vsaj dveh kakovostnih

apartmajev ter eno- ter

dvoposteljnih sob

ureditev gostinskega lokala s

NEVARNOSTI






pri obnovi osrednje stavbe in

prešnice ter vračanje k

poenostavitvam pri prenovi


gradiv in konstrukcijskih členov

156

kakovostnejšo ponudbo in tudi

prodaje proizvodov podjetja Zlati

grič



tujini

zadovoljnost s trenutnimi

razmerami

kriza zamisli

157

ZLATI GRIČ


IME OBJEKTA: Škalce 91, Jamne, Križničevo

158

Viinnsskkaa kklleett »»ZZllaattii GGrriičč dd..oo..oo..««

III. ZBIRNI PREGLED NAČRTOVANE

DEJAVNOSTI V OBJEKTIH VINARSKEGA

PODJETJA »ZLATI GRIČ d.d.o.«

159

Viinnsskkaa kklleett »»ZZllaattii GGrriičč dd..oo..oo..««

ZBIRNI PREGLED NAČRTOVANE DEJAVNOSTI V OBJEKTIH

VINARSKEGA PODJETJA »ZLATI GRIČ d.d.o.«

Z.ŠT.

OBJEKT

TIP

NAMEMBNOST

NAČRTOVANA

NAMEMBNOST

1 ŠŠŠkkkaaalllccceee 888000,,,

VVViiinnnssskkkaaa kkkllleeettt

ZZZlllaaatttiii gggrrriiiččč

VVVrrreeedddnnnooosssttt::: nnnooovvvaaa

zzzgggrrraaadddbbbaaa

nova zgradba;

leta 2008

sedež uprave,

vinska klet,

vinoteka,

trgovina

sedež uprave,

vinska klet,

vinoteka,

trgovina,

koncerti,

srečanja literatov,

likovnikov idr.

2 DDDooobbbrrraaavvvaaa ppprrriii

KKKooonnnjjjiiicccaaahhh 666,,,

DDDvvvooorrr DDDooobbbjjjiiihhhooofff

––– ssstttaaannnooovvvaaannnjjjssskkkaaa

vvviiilllaaa

VVVrrreeedddnnnooosssttt::: KKKDDD

nadstropna

zidana stavba s

stolpičem;

zgrajena leta

1763

najemniška

stanovanja

recepcija hotela,

restavracija,

hotelske sobe,

poslovna srečanja in

seminarji,

likovne razstave,

glasbeni večeri

3 DDDooobbbrrraaavvvaaa ppprrriii

KKKooonnnjjjiiicccaaahhh 777,,,

DDDvvvooorrr DDDooobbbjjjiiihhhooofff

––– kkkaaaššščččaaa

VVVrrreeedddnnnooosssttt::: KKKSSS

nadstropna

zidana kašča;

zgrajena ok.

leta 1763

pisarna vodje

poslovne enote,

skladišča,

slikarski atelje

pisarna upravitelja,

sanitarije za

obiskovalce in osebje,

vkopana vinska klet,

vinoteka izbranih vin,

degustacija s prigrizki,

razstavišče,

izobraževalni

seminarji,

literarni večeri,

glasbeni recitali,

likovne delavnice

4 DDDooobbbrrrnnneeežžž 333,,, nadstropna družinska hotel visoke

160

GGGrrraaaššščččiiinnnaaa GGGooollliiiččč


zidana graščina

kvadratastega

tlorisa s stolpi

na dveh

diagonalnih

vogalih;

leta 1542

(pozidal Adam

Lindeški), 16.

stoletje, 19.

stoletje

najemniška

stanovanja

kategorije,

recepcija,

restavracija,

hotelske sobe,

kapela za občasno

katoliško bogoslužje

internega značaja,

vinoteka,

izobraževalni

seminarji,

večeri renesančne

glasbe v parku,

vrtna postrežba,

jezdenje konj,

vožnja s kočijami

5 DDDooobbbrrrnnneeežžž 444,,, VVViiilllaaa

CCClllaaauuudddiiiaaa --- ppprrriii

gggrrraaaššščččiiinnniii GGGooollliiiččč


nadstropna

zidana stavba

podolgovatega

tlorisa;

osnova ok. leta

1800, sedanja

podoba ok. leta

1910

večina prostorov

je praznih in

zapuščenih

prostori za delovanje

celotnega kompleksa

graščine: Golič -

energetski center,

shrambe,

nekaj sob in

stanovanje za

zaposlene

6 DDDooobbbrrrnnneeežžž 555,,, VVViiilllaaa

HHHeeellleeennnaaa --- ppprrriii

gggrrraaaššščččiiinnniii GGGooollliiiččč


nadstropna

zidana stavba

podolgovatega

tlorisa;

osnova z

začetka 19.

stoletja,

preureditve ok.

leta 1910

družinska

najemniška

stanovanja

apartmaji visoke

hotelske ravni


BBBaaalllaaannntttooovvvooo


ob breg

prislonjena

vrhkletna

zidana vila;

leta 1859,

preureditve na

začetku 20.

stoletja v 70.

letih 20. stoletja

in leta 2008

družinska

najemniška

stanovanja,

skladišče.

apartmaji,

ogledna klet,

družabna srečanja

internega značaja,

glasbene in literarne

prireditve idr.


AAApppooottteeekkkaaarrrjjjeeevvvooo

visokopritlična

zidana hiša s

družinsko

najemniško

apartmaji,

ogledna klet,

161


stanovanjem in

prešnico;

začetek 19.

stoletja

stanovanje izobraževalno

središče


ČČČiiinnntttooovvvooo


ob breg

prislonjena

vrhkletna zidna

hiša s

predelano črno

kuhinjo;

leta 1800

družinska

najemniška

stanovanja

protokolarni prostori,

muzejska

ambientalna zbirka

bivalne kulture

družine na ravni di

Centovih,

gostilna v kletnih

prostorih,


prireditve


VVViiinnnoootttoooččč

KKKllleeemmmeeennnooovvvooo

(((VVViiinnnoootttoooččč ZZZlllaaatttiii

gggrrriiiččč)))


pritlična delno

podkletena

zidana stavna s

predelano črno

kuhinjo v belo;

sredina 19.

stoletja, 2000.

gostilna – vinotoč restavracija z

usmerjeno kulinarično

ponudbo jedi in

izbranih vin, za

naključne goste in tudi

družabna srečanja za

sklenjene družbe


ZZZiiidddaaannniiicccaaa


nadstropna

zidana stavba

kockaste

stavbne mase;

15., 18. stoletje,

prezidave na

začetku 20.

stoletja

apartmaji, vinski

tabernaklji

apartmaji,

vinski tabernaklji,

formalna družabna

srečanja članov

vinskega združenja v

kleti in ob tabernakljih


JJJaaammmnnneee,,,

KKKrrriiižžžnnniiičččeeevvvooo


nadstropna

zidana stavba s

pripojenimi

starejšimi

objekti;

osnova iz srede

18. stoletja,

preureditev v

vilo leta 1882,

preureditev

opuščene

kolarske

delavnice in

žganjekuhe v

lokal in

recepcija igrišča

za golf,

stanovanje,

prazna osrednja

stavba,

skladišče

recepcija igrišča za

golf,

apartmaji za goste, še

posebej igralce golfa,

stanovanje upravitelja

igrišča,


prireditve,

likovne kolonije v

povezavi z dejavnostjo

Tomaža Fantonija idr.

162

stanovanje leta

2002

163

IV. POVZETEK

Monografija o izbranih objektih kulturne dediščine na območju

Slovenskih Konjic je nadaljevanje in dopolnitev projekta Vsebinski program

podjetja »Zlati grič d.o.o.« na področju kulture, turizma, gostinstva in primarne

vinogradniške in sadjarske dejavnosti, ki je potekal v letih 2009 in 2010. Zaradi

razvijanja mogočih uporabnih oblik delovanja etnologov v poslovnem okolju

in pobud s terena, da bi objavili takšne in podobne temeljne raziskave, smo

raziskavo v razširjeni obliki pripravili za objavo.

V raziskavo je zajetih dvanajstih objektov oziroma stavbnih enot, ki so

last vinarskega podjetja Zlati grič d. o. o. iz Slovenskih Konjic in so deloma že

vključene v njegovo široko razvejeno gospodarsko in turistično ponudbo.

Osrednje povezovalno središče je velika vinska klet s poslovnimi prostori, ki

sodi med najnovejše in tehnološko najsodobnejše kleti v Sloveniji in širše v

srednji Evropi. Skoraj povsem vkopana je v južni del vinogradniških Škalc,

razložene vasi na severnem obrobju Slovenskih Konjic.

V raziskavi so predstavljeni nova vinska klet, skupaj s prvotnimi

poslovnimi enotami podjetja:. Windischgrätzovo gospodarstvo in klet (ajskeler)

na obrobju Slovenskih Konjic, dvor Dobjihof na Dobravi pri Slovenskih

Konjicah z dvorcem in kaščo, graščina Golič v Dobrnežu z graščino in vilama

Claudia in Helena in območje vinogradniških Škalc z zidanicami pomembnih

konjiških tržanov – Balantovo, Apotekarjevo, Čintovo, Klemenovo in

Križničevo ter vrh kopastega griča opazna Zidanica, ki je bila do konca druge

svetove vinogradniška postojanka plemičev Windischgrätz.

Osnovni namen raziskave je bil opisno predstaviti omenjene stavbe,

njihov nastanek in razvoj, lastništvo, namembnost in načrtovane kulturne,

turistične in primarne vinogradniško-sadjarske dejavnosti, ki bi jih razvijali

kohezivno in interaktivno s ciljem, da se vsestransko promovirata podjetje in

kulturna dediščina. Razen osrednje kleti imajo vse druge stavbe velik

spomeniškovarstveni pomen: enajst jih ima vrednost kulturnega spomenika,

pet pa kulturne dediščine.

V dvanajstih obravnavanih objektih lastnik načrtuje razširitev poslovne

dejavnosti, da bi povečal gospodarsko rast v svojih osnovnih dejavnostih, tj.

vinarstvu in sadjarstvu. Načrtuje okrepitev turistične ponudbe, ki zdaj temelji

le na ponudbi prenočišč v Zidanici in gostinstvu v Klemenovem, ter razširitev

dejavnosti na ponudbo poklicne in ljubiteljske kulture. Zaradi tega je bilo treba

164

raziskati možnosti ponudbe in povezave med omenjenimi dejavnostmi, kajti v

predstavljenih objektih je možnosti za takšno programsko dejavnost več kakor

dovolj.

Za uresničitev predvidenih dejavnosti bo treba v naslednjih letih

pripraviti podrobnejši vsebinski in časovni načrt ter konservatorski program

za vsako stavbo, ovrednoteno kot kulturna dediščina oziroma kulturni

spomenik. Že v nekaj letih bi se podjetje kljub trenutnemu gospodarskemu

nazadovanju lahko razvilo v enega vodilnih proizvajalcev vrhunskih vin, kar

v bistvu že je, izvrstnega pridelovalca izbranih sort jabolk in proizvajalca

sadnih sokov ter tudi v uspešnega nosilca kakovostne turistične ponudbe.

Podjetje ima dovolj možnosti za razširitev gostinsko-turistične ponudbe v

oblike visokokovostnega hotelirstva, saj bi slikovita renesančna graščina Golič

s pripadajočima stavbama, vilama Claudia in Helena, lahko postal hotelsko in

konjeniško središče. Kraj leži v bližini Slovenskih Konjic, ki imajo v svojem

grbu belega konja, toda ponudba konjeniškega turizma je na Konjiškem daleč

pod slovenskim povprečjem.

Načrtovane dejavnosti v vrhunsko obnovljenih kulturnih spomenikih in

novi vinski kleti bi zagotovo pomembno dopolnile današnjo gostinsko-

turistično ponudbo južnega Pohorja. To še posebej velja za kulturni turizem, ki

ga je mogoče razviti v akustičnem okolju nekaterih vinskih kleti v

predstavljenih objektih. Vseh enajst objektov z vrednostjo kulturne dediščine

oziroma kulturnega spomenika ima namreč odlične pogoje za razvoj

dejavnosti v glasbeni, likovni, literarni in dramski kulturi ter v ohranjanju

izbranih oblik nesnovne kulturne dediščine, ki je na južnem Pohorju in v

Dravinjski dolini izjemno zanimiva.

165

Slika 1: Pogled z Jamen oziroma Križničevega na opazno Zidanico (foto: V.

Hazler, 17. 7. 2009).

Slika 2: Na območju Škalc je tudi nekaj novih zgradb (desno) v zasebni lasti,

ki se oblikovno ujemajo s stavbarstvom vinogradniške krajine, in nekaj dobro

obnovljenih vinskih kleti z nekdanjimi viničarskimi stanovanji, ki so danes

večinoma preurejena v počitniška bivališča (foto: V. Hazler, 5. 8. 2009).

166

VI. SUMMARY

The monograph addressing selected cultural heritage facilities in the

area of Slovenske Konjice is actually an upgraded version of the project called

The Zlati grič d.o.o. company programme addressing the areas of future development

pertaining to culture, tourism, catering and primary wine-growing and fruit

cultivation activities (Vsebinski program podjetja “Zlati grič d.o.o.” na področju

kulture, turizma, gostinstva in primarne vinogradniške in sadjarske dejavnosti) that

was held between 2009 and 2010. This research was prepared for publication

in an extended form mainly due to the desire to develop possible applicative

forms for the operation of ethnologists in a business environment, and due to

the initiatives from the field to publish this or any other similar fundamental

research.

The research includes twelve facilities or building units that are

property of the Zlati grič d. o. o. company from Slovenske Konjice. To a certain

extent, these facilities already form part of the company's widespread and

diverse commercial and tourist offer. The central connecting feature of the

company is a large wine cellar that has its own business premises and which

ranks among the newest and technologically the most developed wine cellars

in Slovenia and in the wider Central European region. The cellar is constructed

almost entirely beneath the ground level of the southern part of the vineyard

in Škalce, a dispersed village at the northern outskirts of Slovenske Konjice.

Presented in the research are the new wine cellar with the company's

original business units, such as the Windischgrätz's estate and wine cellar

called ajskeler at the outskirts of Slovenske Konjice, the area of the Dobjihof

court in Dobrava near Slovenske Konjice with a mansion and a granary, the

area of the Golič manor in Dobrnež with a manor and two villas named

Claudia and Helena, and the area of the Škalce vineyard with vineyard

cottages of important inhabitants of the Slovenske Konjice market town, such

as “Balant”, “Apotekar”, “Čint”, “Klemen” and “Križnič” and the dominant

“Zidanica” vineyard cottage located at the peak of the domed hill that was

used as a vineyard post by the Windischgrätz noblemen until the end of the

Second World War.

The main purpose of this research was to provide a description of the

mentioned buildings, their origin and development, their ownership, their

intended use and the planned cultural, tourist and primary wine-growing and

fruit cultivation activities that are to be developed cohesively and in

167

interaction with the objective of overall promotion of the company and the

cultural heritage. All buildings, with the exception of the main cellar, are of

great monument protection significance, as eleven of them have the nature of a

cultural monument and five of them are categorised as cultural heritage.

With a view of enhancing economic growth of his main activity, that is

wine-making and fruit cultivation, the owner is planning to further expand his

business activities to include all twelve mentioned facilities. He is planning to

boost the tourist offer currently based only on the provision of accommodation

in the "Zidanica" vineyard cottage and on the catering services provided in the

"Klemen" vineyard cottage by including activities and services of professional

or amateur culture. Due to the latter, different types of tourist offer and their

interconnection had to be examined. Naturally there is of more than enough

space in the mentioned twelve facilities for any such activity.

In the years to come, a detailed action plan, including a timeline, and a

conservation programme will have to be prepared for each individual facility

categorised as cultural heritage or as a cultural monument. Despite the current

economic deterioration, in a couple of years, the company could become one

of the leading producers of superior quality wines (which, in fact, it already

is), an excellent producer of a selected variety of apples, a producer of fruit

juices and a successful provider of quality tourist services. The company has

more than enough favourable conditions for the transformation of the catering

and tourist services into a representative hotel industry, as the picturesque

renaissance manor Golič with adjacent facilities, such as villas Claudia and

Helena, could easily be transformed into a hotel and an equestrian centre. The

area is located near Slovenske Konjice the coat-of-arms of which is embellished

by a white horse. Despite this fact, the equestrian tourist offer in this area is

below the Slovenian average.

The activities planned to be organised in the high-end renovated

cultural monuments and the new wine cellar would, with no visible technical

obstacles, greatly contribute to and complement the current catering and

tourist service of the Southern Pohorje mountain range. This applies in

particular to cultural tourism that could easily be developed in an acoustic

environment in the wine cellars of some of the mentioned facilities. More

details thereof are presented in the research itself. All eleven facilities with the

status of cultural heritage or a cultural monument, have excellent conditions

for the development of tourist activities pertaining to music, art, literature or

theatre. The development of such tourist activities would also contribute to the

preservation of various forms of non-material cultural heritage which are

168

extremely interesting in the area of the Southern Pohorje and the Dravinja

valley.

169

VI. VIRI IN LITERATURA

1. Pisni viri in literatura

Aškerc, Anka, ur.

1990 Predlog za razglasitev kulturnih spomenikov v občini Slovenske Konjice. Celje:

Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje (NC 297/90 – I, II).

Baraga Jože

1999 a 'Žiga (Sigismund) Juvančič. Slovenske Konjice.' Novice, št. 401 (21.

januar), str. 16.

1999 b 'Franc Juvančič. Slovenske Konjice.' Novice, št. 400 (14. januar), str. 14.

1999 c 'Tomaž Fantoni. Slovenske Konjice.' Novice , št. 410 (25. marec), str. 18.

1999 č 'Marin Ogorevc. Slovenske Konjice.' Novice, št. 408 (11. marec), str. 18.

1999 d 'Aleksandra Sermage. Spomini Dušana - Franca Medveda na življenje

v predvojnih Konjicah.' Novice, št. 420 (3. junij), str. 20 (za objavo besedilo

uredil J. Baraga).

2006 'Ljudje tod so bili grdi. Prebivalstvo na Konjiškem'. V: Konjiško 860 let.

1146 – 2006. Zbornik ob 860- letnici Slovenskih Konjic. Motaln Valerija ur.

Slovenske Konjice: Občina Slovenske Konjice. Str. 15-20.

Boldin, Aleksandra

2004 Konjice. Z legendo skozi zgodovino do sodobnosti. Slovenske Konjice: Občina

Slovenske Konjice in Zgodovinsko društvo Konjice.

Boldin, Aleksandra, ur.

2001 Kmečka prehrana ob ženitovanjskih običajih na Konjiškem. Slovenske Konjice:

Osnovna šola Ob Dravinji, Zgodovinski krožek.

Čeh, Jožef

2007 75 let Turističnega društva Slovenske Konjice. 1932–2007. Slovenske

Konjice: Turistično društvo Slovenske Konjice.

Črešnik, Barbara

2006 Poslovni načrt mladinskega hotela v Slovenskih Konjicah. Portorož: Univerza

na Primorskem, Turistica, Visoka šola za turizem (diplomsko delo).

Grabner, Mojca

1996 'Območje konjiške občine na prvi vojaški specialki za slovensko ozemlje

v letih 1763 – 1787.' V: Konjiško. 850 let pražupnije 1146–1996. Anton Ožinger in

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1950417757761152&PF=AU&term=%22Boldin,%20Aleksandra%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1950417757761152&PF=SU&term=%22Turistično%20društvo%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1950417757761152&PF=SU&term=%22Slovenske%20Konjice%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1926537422800868&PF=AU&term=%22Črešnik,%20Barbara%22

170

Ivan Pajk, ur. Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad Slovenske Konjice. Str.

28–33.

Gričnik, Anton

1996 'Mati mnogih hčera. Narodopisni paberki in drobtine.' V: Konjiško. 850

let pražupnije 1146–1996. Anton Ožinger in Ivan Pajk, ur. Slovenske Konjice:

Nadžupnijski urad Slovenske Konjice. Str. 294–324.

Hazler, Vito

2007 Vinske kleti na Slovenskem. 75 vinskih kleti vinorodnih dežel Podravja, Posavja

in Primorske. Ljubljana: Založba Kmečki glas.

J.H.

1995 'V Avstriji ima znance, v Sloveniji Prijatelje'. Novice, št. 228 (28.

september), str. 14-15.

Jančič, Florjan

2006 'Konjice so bile od nekdaj »kraj vina in zelenja«. Gospdoarstvo, obrt,

kmetijstvo in turizem. V: Konjiško 860 let. 1146 – 2006. Zbornik ob 860- letnici

Slovenskih Konjic. Motaln Valerija ur. Slovenske Konjice: Občina Slovenske

Konjice. Str. 39-49.

Leskovar, Aleksandra

2005 Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju. Slovenske Konjice,

Zreče, Vitanje, Oplotnica. Slovenske Konjice: Nobis Gorjup & Šauperl.

Mikola, Milko

2004 Zgodovina celjske industrije. Celje: Zgodovinski arhiv.

Motaln, Valerija

2006 Konjiško 860 let. 1146–2006. Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic.

Slovenske Konjice: Občina Slovenske Konjice.

Ožinger, Anton in Ivan Pajk, ur.

1996 Konjiško ob 850-letnici pražupnije. Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad.

Pirchegger, Hans

1962 Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte

und Märkte. München : R. Oldenbourg (zbirka: Buchreihe der Südostdeutschen

Historischen Kommission, 10).

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1926537422800868&PF=AU&term=%22Leskovar,%20Aleksandra%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1926537422800868&PF=AU&term=%22Motaln,%20Valerija%22

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1820443687951968&PF=AU&term=%22Pirchegger,%20Hans%22

171

Pletikos, Laura

2008 Vključevanje Slovenskih Konjic v turistične tokove Slovenije. Portorož:

Univerza na Primorskem, Turistica, Visoka šola za turizem Portorož

(diplomsko delo).

Poklič, Milena B.

2004 'Vinski prestiž na golf igrišču. Vrhunska degustacija izbranih vin na golf

igrišču Zlatega griča v Slovenskih Konjicah.' Novi tednik, št. 40 (7. oktober), str.

16-17.

2006 'Obnovljena srednjeveška zidanica na vrhu Škalc privlači poglede

Vinogradniški dvorec.' Novi tednik, št. 70 (5. september), str. 10.

Rebernak, Rok

2007 Razvojne možnosti turizma v občini Slovenske Konjice. Maribor: Univerza v

Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo (diplomsko delo).

Rozman, Jože, in Marko Lavrenčič

2009 'Nova in sodobna vinska klet Škalce.' Vino. Revija za ljubitelje vina,

kulinarike in drugih užitkov, št. 2 (junij) str. 26–27.

Savnik, Roman, ur.

1976 Krajevni leksikon Slovenije III. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Slekovec, M.

(b. n. l.) 'Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.' (brez navedbe št. in str.;

fotokopijo posredoval Jože Baraga)

Stamejčič, Damjana

2009 'Santonino iz nove kleti.' Odprta kuhinja, št. 34 ( 23. avgust), str. 10–12.

Stegenšek, Avgust

1909 Umetniški spomeniki lavantinske škofije. Drugi zvezek. Konjiška dekanija.

Maribor: Samozaložba.

Stopar, Ivan

1982 Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem Štajerskem. Ljubljana: Znanstveni

inštitut Filozofske fakultete Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani.

Stopar, Ivan

1991 Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knjiga 2, Med Prekmurjem in porečjem

Dravinje. Občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota,

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1926537422800868&PF=AU&term=%22Pletikos,%20Laura%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1950417757761152&PF=AU&term=%22Poklič,%20Milena%20B.%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1926537422800868&PF=AU&term=%22Rebernak,%20Rok%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1950417757761152&PF=AU&term=%22Rozman,%20Jože,%201951-%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1950417757761152&PF=AU&term=%22Lavrenčič,%20Marko,%201964-%22

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=SEAL&mode=5&id=1950417757761152&PF=AU&term=%22Stamejčič,%20Damjana%22

172

Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Ljubljana: Park, Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete,

Štefančič, Ivan, ur.

1996 90 let zgodovine in razvoja čebelarstva Zgornje Dravinjske Doline. 1906–1996.

Slovenske Konjice: Občinska čebelarska zveza.

Šumi, Nace

1966 Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska

matica.

Terčelj, Dušan

2007 Kultura vina na Slovenskem. Ptuj in Ljubljana: Tovarna tradicij in

Slovenski etnografski muzej.

Zdovc, Vinko

1993 'Vinogradništvo na Konjiškem – nekoč.' Slovenske Konjice (tipkopis).

Str. 1–6.

1996 'Stare gostilne. Zgodovina Konjic med vojnama'. Novice, št. 275, (22.

avgust 1996), str. 14.

1998 'Dvorec Golič. Sprehod skozi čas.' Novice, št. 352, str. 18 (kopijo

posredoval V. Zdovc).

1999 a 'Dvor Dobje. Sprehodi skozi čas.' Novice (brez št.), str. 20 (kopijo

posredoval V. Zdovc).

1999 b 'Hugo Veriand Windischgraetz'. Novice, št. 402 (28. januar), str. 16.

2003 'Neobjavljeni in objavljeni prispevki za zgodovino Konjic. 3. zvezek.'

Slovenske Konjice. Str. 11–13 (Boštjan Zdovc, ur.)

Zemljiška knjiga Slovenske Konjice (z dovoljenjem direktorja podjetja Zlati grič

d.o.o. izpisoval V. Hazler, julij–avgust 2009).

Zorko, Maja

2008 Trženje naravne in kulturne dediščine v občini Slovenske Konjice. Celje

(diplomsko delo).

2. Terenski zapiski

Hazler, Vito: Terenski zapiski, 16. 7. 2009.

173

Hazler, Vito: Terenski zapiski, 24. 7. 2009. Hazler, Vito: Terenski zapiski, 4. 8. 2009.

3. Spletni viri

Dobrava pri Konjicah - Dvorec

Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=10202 (1. 12. 2013).

Dobrnež - Dvorec Golič


Fantoni, Tomaž

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Fantoni, 6. 4. 2010).

Juvančič, Žiga

(http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:0994/VIEW/ , 6.4.2010). Dvorec Golič

(dostopno: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvorec_Goli%C4%8D, 10. 4. 2010).

Oglasno sporočilo

http://klepetalnica.lovrenc.net/ viewtopic.php?id=5602&p=12, 29. 8. 2013

Oglasno sporočilo

http://klepetalnica.lovrenc.net/ viewtopic.php?id=5602&p=12, 29. 8. 2013

S spremembo Zakona o vinu nad sivo ekonomijo

(http://www.mko.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article

//6563/ (29. 8. 2013)

Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Slovenske

Konjice, 29. 2. 2008

(http://giskd2s.situla.org/evrdd/SZ/eVRD_SZ_Slovenske_Konjice_

2008_02_00.pdf , 20. 8. 2013)

Škalce - Viničarija Škalce 57


Škalce - Vinogradniški dvorec Škalce 69

(http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28276 (27. 8. 2013)

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=10202


http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Fantoni

http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:0994/VIEW/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvorec_Goli%C4%8D

http://klepetalnica.lovrenc.net/

http://klepetalnica.lovrenc.net/

http://www.mko.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/6563/

http://www.mko.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/6563/



174

Škalce - Vinogradniški dvorec

Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=10192

Škalce - Vinogradniško območje


Zakon o vinu

2006 Uradni list Republike Slovenije, št. 105/2006 (12. 10. 2006)

(http://www.uradni-list.si/1/content?id=75822 (29. 8. 2013)

Zlati grič

(http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/gostinstvo.php, 10. 4. 2010).

Zlati grič – apartmaji

(http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/apartmaji.php, 10. 4. 2010).

4. Informatorji

Jože Baraga, publicist, upokojenec (pogovor, 4. 8. 2009).

Angela Lampret, upokojenka (pogovor, 4. 8. 2009).

Janez Lešnik, direktor podjetja Zlati grič d.o.o. (pogovori, 4. 8. 2009, 17. 7. 2009

in 24. 7. 2009).

Vinko Zdovc, publicist, upokojenec (pogovor, 17. 7. 2009).

Slikovno gradivo

Večino starejšega slikovnega gradiva sta avtorju posredovala Jože Baraga in

Janez Lešnik, za kar se jima toplo zahvaljujem. Avtorstvo vseh drugih novejših

fotografij je označeno pod posnetki.


http://www.uradni-list.si/1/content?id=75822

http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/gostinstvo.php,%2010

http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/apartmaji.php,%2010

175

Stvarno kazalo

A

Analiza PSPN (SWOT) 20, 32, 46, 47, 62, 63, 74, 87, 97, 106, 107, 124, 133, 143,

156, 157,

ampelografski nasad 105

apartma 105, 135, 141, 142, 154

Apotekarjevo 100, 102, 164, 167

Škalce 58, Apotekarjevo 99, 101, 106, 108, 162

Arcimboldi, Giuseppe 116, 117

arondacijski posegi 7, 100

B

Balantovo 5, 9, 90, 92, 93, 94, 100, 164, 167

Škalce 57, Balantovo 89, 97, 98, 161

C

Clorinda di Centa 114, 115, 116

Č

Čintova domačija 122, 123

Čintovo 5, 9, 15, 110, 111, 112, 113, 115, 118, 120, 138, 164, 167

Škalce 69, Čintovo 109, 119, 124, 126, 162

D

di Centa 110, 112, 117, 118, 121, 122, 128

di Centa, Jakob in Elizabeta 112

di Centa, Jakob 109, 111, 113, 120

Dobjihof 7, 23, 24, 25, 27, 30, 31, 34, 36, 37, 38, 42, 43, 44, 164

Dobrava pri Konjicah 6, Dvor Dobijihof – stanovanjska hiša 23, 32, 34, 160

Dobrava pri Konjicah 6, Dvor Dobijihof – kašča 35, 48, 160

Dvor Dobjihof 9, 35, 36, 37

Dvorec Dobje 28

Dobrava pri Konjicah 5, 7, 24, 34, 36, 164, 167, 168

Dobrnesch 50, 66, 77

Dobrnež 7, 49, 50, 65, 66, 76, 77, 84, 164, 167

176

družabna srečanja 95

dvorec 28, 66, 77

F

Fantoni

Fantoni, Tomaž 147, 151

G

glasbene in literarne prireditve 95

glasbeni recitali 18

glasbeni večeri ob vinu in izbrani kulinariki 31

golf klub 29

Golič 5, 7, 8, 9, 49, 50, 55, 56, 58, 60, 66, 70, 77, 81, 82, 87, 168

dvorec Golič 51, 67

graščina Golič 9, 164

graščina (Golič) 56, 59, 60, 63, 66, 77, 165

Dobrnež 3, Graščina Golič 49, 50, 51, 55, 57, 58, 59, 61, 62, 64, 66, 73, 77,

78, 82, 84, 86, 161

Dobrnež 4, Vila Claudia – pri graščini Golič 65, 74, 75, 161

Dobrnež 5, Vila Helena – pri graščini Golič 76, 87, 88, 161

vila Claudia 5, 8, 60, 67, 68, 70, 71, 72, 73, 76, 164, 167, 168, 85, 86, 165

vila Helena 5, 8, 58, 71, 72, 79, 80, 82, 83, 84, 85, 86, 164, 165, 167, 168

gostilničar Walland 89

grofica Aleksandra Sermage 23, 25, 26, 27, 37, 38

H

Hertl 53, 54, 84

Hertl, Benedikt 49, 51, 52, 53, 56, 58, 65, 67, 68, 70, 76, 78, 79, 80, 85

Soproga Claudia 52,53, 67, 68, 70, 79

hotel visoke kategorije 59

Hotelska restavracija s kuhinjo in shrambami 29

Hotelske sobe 29, 59

I

igrišče za golf 8, 32

izobraževalni seminarji 18, 105

J

Jamne 146, 147, 149, 150, 151, 152, 155, 156, 166

jezdenje s konji in vožnja s kočijami 60

177

K

kašča (kašta) 24, 36, 38, 39, 42, 43, 44, 46

Kelti 10

Klemen, Franc 130

Klemenovi 130

Klemen, Rihard 130, 131

Klemenovo 5, 129, 131, 132, 164, 167, 168

Klemenovo

Škalce 83, Vinotoč Klemenovo (Vinotoč Zlati grič) 127, 131, 133, 134, 162,

162

gostilna »Grič«/Vinotoč/ 20

klet 15, 16, 40, 41, 42, 43, 45, 47, 94, 95, 96, 104, 106, 124, 131, 136, 137, 138

kletni prostor 46

obokana klet 41, 104

ogled kleti 155

ogledna klet 95, 105

sadna in vinska klet 122

vkopana klet 42, 47, 106

vkopana obokana klet 92

vinska klet 13, 14, 18, 19, 20, 42, 97, 105, 106, 109, 124, 125, 136, 137, 166

kletarjenje 21

kletarstvo 9

Klosterneuburg 138

Klub prijateljev Vinske kleti Zlati grič 19

konjak 51, 52, 56, 82

Konjiška dekanija 24

Križnič, Alojz 149,

Križnič, Ana 149, 151, 152

Križničevo 5, 150, 151, 153, 164, 167

Ogorevčev penzion v Jamnah 148, 150

vila Križničevo 153, 155

Škalce 91, Jamne, Križničevo 145, 156, 158, 162

kulturna dediščina 23, 65, 76, 127, 145

kulturna krajina 7, 9, 46

kulturna in naravna dediščina 46

kulturni spomenik 35, 49, 63, 89, 99, 109, 135

178

L

lesena viničarija 100

leseni sodi 17

letni vrt 122

likovne razstave 18, 31

Lindeški, Adam 49, 51

literarni večeri 18

M

male in srednje kmetije 7, 8

muzej vinogradniške kulture 125

N

najnižja akademska ocena 55

Nepomuk, Janez 32, 44, 45

O

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL 18

odprta lesena veranda na dvoriščnem pročelju 29

Ogorevc 146, 149

Ogorevc, Martin 148, 149, 152

ohranjanje kulturne krajine 21

P

poslovna srečanja 30

prešnica 121, 122, 136, 141, 142, 146, 152, 153, 154, 156

Prorazil 100, 101, 104, 128

družina Prorazil 102, 103, 104

Prorazilova lekarna 102

protokolarni prostori 122

R

recepcija 154

recepcija hotela 29, 59

restavracija 59

Rimljani 10

179

S

sadovnjaki 90

samostanski redovi 10

Schmidt 115, 117, 118

Schmidt (Šmit), Karol 116

Sigismund – Žiga 146

Sigismund Franc 146

Skalitz (Škalce) 90, 110, 128, 136

Slovani 10

Slovenski gospodar 68, 79

Slovenske Konjice 5, 7, 9, 14, 15, 16, 21, 22, 23, 26, 31, 34, 35, 37, 38, 46, 49, 51,

60, 65, 66, 76, 77, 78, 89, 97, 99, 106, 109, 124, 127, 130, 133, 135, 136, 138, 143,

145, 148, 156, 164, 165, 167, 168

stanovanje za upravitelja igrišča za golf 155

stanovanjska vila 23, 32, 33

Stegenšek, Avgust 24, 36, 51, 57

Š

Škalce 5, 7, 9, 12, 14, 15, 17, 22, 23, 34, 35, 49, 89, 90, 91, 92, 99, 109, 112, 113,

124, 127, 128, 129, 133, 135, 138, 145, 147, 155, 156, 164, 166, 167

Škalce 80, Vinska klet zlati grič 14, 20, 22, 160

šola deželne trsnice 116

štajerski renesančni dvorec 56

T

tovarna konjaka 58, 67, 78

tovarnar Lavrič 150

V

večeri renesančne glasbe 60

veleposestvo Windischgrätz 5, 6

vhodna veranda (žulj) 93, 96

vila 6, 94, 101, 137, 152, 153, 154

vinarstvo 9, 11

viničarija (vencerlija) 7, 9, 91, 99, 100, 104, 110, 128, 131, 136, 146

viničarski dom (stanovanje vencerlov) 99, 100, 110, 128, 136

viničarstvo 11

vinogradi 20, 90

vinogradniška dežela 12

vinogradniška krajina 166

vinogradniške parcele 90

180

vinogradniški dvorec 9

vinogradniške Škalce 20, 133, 143, 164

vinogradništvo 9, 11

vinotečna trgovina 19

vino 10, 11

Z

Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah 26, 37, 53, 54, 69,

101, 112, 115, 130, 151

zidanica 139, 140, 141, 145, 164

Zidanica, vinogradniška postojanka plemičev Windischgrätz 5, 6, 9, 12, 19,

164, 167, 168

Škalce 86, Zidanica 6, 135, 143, 144, 162

W

Walland 92

Walland, Johann 91

Windischgrätz 92, 135, 136, 138, 167

Windischgrätzeva vila 137

Windischgrätzovo gospodarstvo 5, 6, 15, 164

Documents

Vito Hazler - etnologija.etnoinfolab.orgetnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/73/2/2014/Vito_Hazler... · HAZLER, Vito Kulturna dediščina – izziv sodobnemu podjetništvu [Elektronski