VISOKOŠOLSKO KNJIŽNIČARSTVO – DODANA VREDNOST UNIVERZI V

MARIBORU

Franci ČUŠ

Sandra KURNIK ZUPANIČ

Dunja LEGAT

Posvetovanje ZBDS, Maribor, 6. – 8. 10. 20091

Visokošolsko knjižničarstvo – KAPITAL UNIVERZE

Temeljna podporna dejavnost izobraževanju in raziskovanju na univerzah;

Cilj knjižnic UM: postati enakovreden partner pri doseganju cilja univerze – izobraziti strokovnjaka, ki bo s svojo ustvarjalnostjo in inovativnostjo

DODANA VREDNOST DRUŽBI

2

3

DODANA VREDNOST DRUŽBI

METODOLOŠKA POJASNILA

Enota opazovanjaEnote opazovanja so vse gospodarske družbe in tisti samostojni podjetniki posamezniki, ki so na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) zavezani za predložitev letnih poročil in drugih podatkov družb ter srednjih in velikih podjetnikov za javno objavo in za državno statistiko.

Viri, zajetje in metode zbiranja podatkovVir podatkov o bruto dodani vrednosti na zaposlenega so oddana letna poročila gospodarskih družb (natančneje izkaz poslovnega izida), ki jih na podlagi ZGD zbira Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Letna poročila na poenotenih obrazcih se predložijo le v elektronski obliki (z neposrednim vnosom podatkov prek spletnega portala AJPES ali v obliki Excelove datoteke).

Definicije in pojasnila

Bruto dodane vrednosti (BDV) se izračuna:

- Kosmati donos od poslovanja (AOP102)

- Stroški blaga, materiala in storitev (AOP104)

- Drugi poslovni odhodki (AOP124)

---------------------------------------------------------------

= Bruto dodana vrednost

Število zaposlenih predstavlja vsoto povprečnega števila zaposlencev

na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju.

Povprečna bruto dodana vrednost na zaposlenega (BDV/Z) se

izračuna tako, da se vsota bruto dodanih vrednosti deli z vsoto števila

zaposlenih:

∑ bruto dodana vrednost

BDV na zaposlenega = ----------------------------------

∑ število zaposlenih4

KAKOVOST KNJIŽNIC = KAKOVOST UNIVERZE

Sistem zagotavljanja in preverjanja

kakovosti na Univerzi v Mariboru Ustanovitev Komisije za ocenjevanje kakovosti

Univerze v Mariboru leta 1997 (status stalne komisije Senata UM).

Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic … (2006).

Od leta 2000 večina članic izvaja letno samoevalvacijo svoje dejavnosti. 5

SAMOEVALVACIJA KNJIŽNIC NA UM

Knjižnična dejavnost je bila v okviru fakultet slabo predstavljena ali celo prezrta – vloga knjižnic se zdi preveč samoumevna.

Osrednja univerzitetna knjižnica UM Univerzitetna knjižnica Maribor izvaja samoevalvacijo svoje dejavnosti od leta 2002.

6

SAMOEVALVACIJA KNJIŽNIC NA UM

Leta 2006 na Komisiji za ocenjevanje kakovosti UM sprejeta

STRATEGIJA KAKOVOSTI OSREDNJE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE.

Leta 2007 prvič izvedena samoevalvacija po ENOTNIH SAMOVALVACIJSKIH MERILIH za UKM in visokošolske knjižnice članic UM.

7

KNJIŽNIČNI INFORMACIJSKI SISTEM UM

Univerzitetna knjižnica Maribor – osrednja univerzitetna knjižnica: s svojo tradicijo, bogatim in dragocenih fondom in raznoliko dejavnostjo – razkošje redkih univerz.

11 fakultetnih knjižnic, 12 izposojevališč, enotna članska izkaznica, 1.323.970 enot knjižničnega gradiva, oddaljeni dostop do informacijskih virov knjižnice odpira vrata knjižnic

24 ur 7 dni v tednu.8

KNJIŽNIČNI INFORMACIJSKI SISTEM UM

S spremembo Statuta UM v letu 2009 je Komisija za knjižnični informacijski sistem UM izgubila status stalne komisije Senata UM.

Ustanovljena Komisija za knjižnični sistem pri ravnatelju UKM.

KORAK NAZAJ V RAZVOJU IN POMENU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI NA UM

9

STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM

Poslanstvo (temeljne naloge, ki izhajajo tudi iz statuta univerze) Temeljna podpora izobraževalni,

znanstvenoraziskovalni, umetniški in strokovni dejavnosti UM.

Varuhinja kulturne dediščine Republike Slovenije. Skrbnica domoznanske dokumentacije mesta Maribor

in širše okolice.

10

STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM

Osrednjost koordinacijska vloga v knjižnično

informacijskem sistemu UM, varuhinja znanstvene dediščine UM, skrb za informacijsko opismenjevanje, …

(Akt o ustanovitvi univerzitetne založbe UM, Pravilnik o založniški dejavnosti UM, Pravilnik o obveznem izvodu UM – v pripravi, Digitalna knjižnica UM,…)

11

STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM

Nacionalnost Druga depozitarna organizacija za obvezni izvod

publikacij

(investicija UM v 2008 – ureditev bioklimatskih razmer v skladiščih UKM)

Regionalnost Dodana vrednost k vlogi in pomenu Univerze v

Mariboru v regijskem družbenem okolju.

12

STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM

Ciljna usmerjenost Izvajanje anket o zadovoljstvu uporabnikov (zadnja po obnovi

UKM-a).

Organiziranost Uvedba projekta popisa delovnih postopkov s ciljem optimizacije

in racionalizacije le teh.

Kakovost UKM vrednoti svoje delovanje glede na svoje poslanstvo in cilje,

poslanstvo in cilje univerze in glede na potrebe uporabnikov.

13

STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM

Uspešnost Sistematična evalvacija dejavnosti knjižnice in

oblikovanje kriterijev kakovosti z veljavnimi standardi in priporočili stroke in univerze.

AKCIJSKI NAČRTI IZBOLJŠAV

14

STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM

Aktualnost/temeljnost Zagotavljanje knjižnične zbirke, ki zagotavlja

izpopolnitev raziskovalnih, izobraževalnih, umetniških in strokovnih potreb akademskega osebja in študentov.

Dovzetnost Knjižnice so dinamičen organizem, ker se spreminjajo

cilji in potrebe univerze in okolja.

(podaljšan odpiralni čas do 21. ure, uvedba dnevne časopisne čitalnice)

15

STRATEGIJA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI UKM

Knjižnica kot učni center- Informacijsko opismenjevanje uporabnikov.

(cilj integracije informacijskega opismenjevanja kot sestavnega dela visokošolskega študija na Univerzi v Mariboru je še daleč od uresničitve)

Pripadnost/motiviranost zaposlenih- Vzpodbujanje in sofinanciranje formalnega in

neformalnega izobraževanja zaposlenih.

- Žal neustrezna prevedba in umestitev strokovnih knjižničarskih delovnih mest na UM v novem plačnem sistemu.

- Izguba strokovno poimenovanih delovnih mest v knjižnicah na UM.

16

SAMOEVALVACIJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI UM

Merila za samoevalvacijo univerze in njenih članic (Pravilnik o postopku samoevalvacije, 2006):

namen, politika, cilji, strategija, organiziranost in vodenje, urejenost dokumentacije, skrb za kakovost,

izobraževanje, upravni, strokovni in strokovno tehnični delavci, študenti (uporabniki), prostori, oprema za “izvajanje” dejavnosti, financiranje, sodelovanje z družbenim okoljem na regionalni, državni in

mednarodni ravni.17

SAMOEVALVACIJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI UM

Samoevalvacijska poročila za knjižnično dejavnost na UM so kvantitativno naravnana in prikazujejo razmerja na področju uporabnikov in storitev, knjižnične zbirke, razvoja potencialov knjižnice, prostorov in opreme in izdatkov knjižnice.

18

KNJIŽNICE V AKCIJSKIH NAČRTIH IZBOLJŠAV FAKULTET

Le tri fakultete so v svojih akcijskih načrtih predvidele ukrepe, ki so se nanašali tudi na knjižničarstvo Medicinska fakulteta: povečati število računalnikov, povečati

fond s študijskim gradivom. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: računalniki v

knjižnici so neustrezno vzdrževani in jih je premalo; prerazporeditev delavca na delovno mesto, ki bo zajemalo tudi vzdrževanje računalnikov v knjižnici.

Ekonomsko-poslovna fakulteta: prostorska razširitev in obnovitev knjižnice.

VČERAJ OTVORITEV PRENOVLJENE KNJIŽNICE19

PROSTORI IN OPREMA

Na področju prostorov in opreme knjižnice je UM v zadnjem obdobju storila veliko.

2008: investicija v obnovo UKM in ureditev bioklimatskih razmer v UKM (2.800.000,00 EUR). Investicija še ni zaključena.

2008: prenova knjižnice Ekonomsko-poslovne fakultete. 2008: nova stavba Fakultete za kmetijstvo in

biosistemske vede in tako nova knjižnica. 2005: prenova knjižnice Pravne fakultete. v načrtu gradnje Fakultete za energetiko predvidena

knjižnica. 20

PROSTORI IN OPREMA2008: predviden pričetek gradnje Medicinske fakultete;

v projektni dokumentaciji je knjižnica predvidena kot osrednji prostor fakultete.

21

KNJIŽNICE – SIMBOL AKADEMSKE SKUPNOSTI

Umeščenost knjižnic na spletni strani UM pod infrastrukturo

22

KNJIŽNICE OPRAVLJAJO STORITVE

Kljub temu da storitve dandanes predstavljajo večinski delež v BDP-ju

razvitih držav, še vedno ne obstaja neka splošna opredelitev storitev

niti soglasje o tem, katere dejavnosti uvrščamo med storitve.

 

Definicije storitev so pogosto podane na negativen način, npr. kako se

storitve razlikujejo ob blaga in pripisujejo naslednje lastnosti:

- neoprijemljivost (so nematerialne),

- nevidnost (ne da se jih shraniti, zato proizvodnja in potrošnja potekata

- istočasno),

- delovna intenzivnost (nizka uporaba kapitala in tehnologije)

- z njimi se ne da trgovati (non-tradabilitly).

Najbolj široke opredelitve storitev pri tem vsebujejo transport, trgovino,

komunikacije, poslovne in finančne storitve ter državne storitve,

gradbeništvo in javne komunalne storitve (preskrba z elektriko, plinom

in vodo), . . . . . knjižničarske storitve!!! 23

NOV IZZIV PRED KNJIŽNICAMI UM

Prikazovanje dodane vrednosti knjižnične dejavnosti v obliki končnih učinkov na dejavnost univerze.

Prikazovanje povezanosti med uporabo knjižničnih storitev in uspešnostjo matične institucije.

24

25

Ko ste prisegli, da se boste učili,

ste že napravili čez bukve križ.

Kdo pa naj sanja in tuhta noč

in dan?

(Shakespeare, William, 1564-1616)

HVALA

ZA

POZORNOST

26