Vikend z vini Moldavije

Pred odhodom v Moldavijo sem pogosto dejal, da bo obisk te dežele ter še posebej velike kleti

Cricova Vine Combinat zadnje poglavje mojih vinskih potovanj. Ne zaradi odmaknjenosti,

predvsem zaradi nenavadnosti in velikosti te kleti. Obisk me je zanimal tudi zaradi pomankanja

kakršnih koli vizualnih informacij, saj do prihoda v Kišinjev, podobno kot ob mojem obisku

Albanije v letu 1988, nisem videl še nobenih fotografij. To so bile moje misli na letu skozi

širine evropskih prostranstev proti Kišinjevu.

Kišinjev, moldavsko Chişinău, ustanovljen leta 1436 glavno mesto, z okoli šesto tisoč

prebivalci, je upravno središče Moldavije. Leži v stepnem območju na robu jugovzhodnega

področja osrednje Moldavske planote. Moldavija je bila po rusko-moldavskih vojnah leta 1812

kot področje Besarabije priključena carski Rusiji, med obema svetovnima vojnama področje

Romunije, po njej je postala Sovjetska republika Moldova, po razpadu ZSSR pa je samostojna

republika s štirimi in pol milijoni prebivalcev.

Imenitna sestava tal tega območja je najbližja tisim v Bordeauxu, zato ni presenetljivo, da so že

stari Grki v petem stoletju pred našim štetjem pridelovali na tem področju priznana vina.

Nadaljevali so Rimljani in drugi narodi. Vina s tega območja so bila vedno imenitna. Kasneje v

zgodovini je Moldova postala vinska klet ruskih carjev in sovjetskih republik.

Moldavija je v času socializma s svojimi vini skupaj z Gruzijo pokrivala ves veliki trg

socialističnih republik Vzhodnega sveta. Danes vina Moldavije izvažajo na Švedsko, Japonsko,

ZDA, Veliko Britanijo, Češko, Poljsko, Grčijo, Nemčijo, Dansko, Finsko, Kitajsko, zaradi

moldavskega pribljiževanja EU in ruske blokade pa nič več v Rusijo.

https://www.youtube.com/watch?v=DNBiQMoO7lA

Circova Vine Combinat

Leta 1950 se je v sovjetski strukturi vinarstva prelomilo, začeli so vlagati v tehnologijo in

opremo kleti. Ob veliki proizvodnji socialističnega vina je zrasla tudi potreba po kvaliteti. Vina

je bilo potrebno zoreti in starati, za velikanski sovjetski trg pa so bile potrebne kleti, velike

kleti. Ob tem je v Moldovi skupina državnih enologov, z P.Ungureanujem in N.Sobolevom na

čelu, prišla 1947 do zelo izvirne ideje – predelave bivšega podzemnega kamnoloma lapornih

skrilavcev, kjer so od 16.-19. stoletja lomili kamen za zidavo Kišinjeva in drugih mest, v

vinsko klet. Tako je leta 1952 v podzemnih tunelih zrasla prvo podzemno mesto veleklet -

Circova Vine Combinat ali Circova Winery, svet podzemnih cest, križišč, dvoran in tehnologije

v skupni dolžini 120 km; od tega jih je 80 km v sedanji uporabi.

Klet Circova je nemogoča perfekcija vsega prisotnega na enem mestu. Nahaja se dvajset minut

vožnje skozi polja v dolino reke, okoli petindvajset kilometrov od Kišinjeva. Sprejemnica pred

kletjo daje nenavaden občutek neke zahodnjaške drugačnosti. Z malo prijetno urejeno

restavracijo pred vstopom, bolj spominja na nekakšen mini vhod v Postojnsko jamo. Tudi

nadaljevanje je podobno. Vožnja s turističnim vlakom dopolni občutek vožnje v podzemnem

svetu kraških jam. In vendar je struktura sten popolnoma drugačna. Na stropu so vidni rezi žag

za kamen, stene so gladke in tla urejeno betonirana. Poti so pravzaprav podzemni tuneli s

prerezom kvadratne oblike, dobrih 35 – 100 m pod površino, s konstantno temperaturo 12-14

°C in vlažnostjo 95% skozi vse leto. Pot je podobna vožnji po mestu. Ustavimo se na prvem

semaforiziranem križišču Chardonnay in Cabernet sauvignon Street, potem nadaljujemo mimo

številnih stranskih rokavov, v katerih so tehnologija in fermentacijski tanki ter zavijemo v

Dionisos Street, kjer izstopimo in se sprehodimo skozi neskončno alejo sodov. V Circovi

uporabljajo 40-80 hl sode iz madžarskega hrasta. Pridelujejo 60 % rdečih, 20 % belih, 20 %

penečih vin. Pot nadaljujemo skozi morje kakih petih milijonov steklenic penine na

degoržiranju in zavijemo v arhiv, kjer domuje milijon petsto tisoč steklenic. Tudi tistih iz vsega

sveta. Najboljših slovenskih še ni v tej zbirki, so pa privatne donacije velikim osebnostim, kot

so Putin, Angela Merkl in številni drugi politiki. Med arhiviranimi vinskimi zvezdami je

gotovo največja trofeja edina še obstoječa steklenica Jeruzalemskega (o.p.izraelskega, da ne bi

bilo pomote) rdečega, letnik 1902, za katerega je ameriški zbiralec baje ponujal 100.000

dolarjev. Ponos je bil prevelik, zato je trofejna steklenica še vedno v kleti.

Etnična in kapitanska degustacijska dvorana

Skozi arhiv smo zavili v veliko in obsežno podzemlje imenitnih sprejemnih dvoran, ki so

presenetljivo vrhunsko urejene na najvišjem svetovnem nivoju! V teh prostorih – od toaletnih

prostorov do najbolj nepomembne niše – je vse izdelano iz najboljših materialov, marmorja,

kovin, stenskih oblog, stropnih štukatur, do talnih oblog, kar redko vidimo celo v najbolj znanih

palačah po svetu. To razkošje, presidenčna dvorana z mizo za 100 gostov, Casa Mare –

kapitanska dvorana z opremo ladij, Gagarinova dvorana – ki jo je baje zapustil šele po treh

nočeh leta 1967, ko je na tem mestu videl več zvezd kot v vesolju, do imenitne etnične sobane,

malega prijetno domačnega prostora s kaminom, do aristokratsko obarvane sprejemnice za

najpomembnejše goste. In tu so mi – na moje presenečenje – rekli, naj sedem, in začela se je

degustacija.

V luksuzni sprejemni dvorani so nas sprejeli enologi s šestimi penečimi vini ! Neverjetno, prvo

med njimi je bilo popolno v svoji zrelosti in harmoniji. Mirno jo lahko zamenjamo z najboljšim

šampanjcem. Tako penino dobiš navadno ob koncu linije penin zato se nobena izmed

naslednjih ni mogla primerjati z njo, s svojim velikim vtisom je postavila na stran tudi vsa

druga vina. Bela vina Circove temeljijo na lokalnih sortah kot sta feteasca alba in feteasca

regal, ter na uveljavljenih sortah kot so chardonnay, sauvignon, riesling, aligote, rkaciteli... med

rdečimi so ponovno v ospredju domače negru regal, rara negru

Codru – (moldavski gozd) 2009, 13.6 % alkohola, je zahtevna zvrst 75 % cabernet sauvignona,

35 % merlota v francoskem hrastu. Temno rubinasto rdeče, na vonju zrelo gozdno jagodičje, na

okusu harmonično, polno, fina kombinacija rdečega jagodičja in zrelih taninov s podporo

hrastovih not, nevsiljivega vanilina. Reduktivno, ves čas se dviga, potrebuje svoj čas. Circova

Vino Nobil 2006, 13,8 % zvrst cabernet sauvignona, merlota, saperavija, spada v vrh palete,

zrelo, polno, harmonično z dolgim bogatim zaključkom. Ta vina gotovo ne zaostajajo za

perfektnim ambientom, zato me ne presenečajo izjemno pozitivne reakcije vseh vrst

obiskovalcev, od politikov do znanih osebnosti vinskega sveta.

Za vse tiste, ki bi se od doma radi malo povozili skozi vinski svet Circove, pa še link:

https://www.youtube.com/watch?v=AFwpCgLk-24

Milesti Mici

Po vzoru kleti Circova je v podobnem kompleksu podzemnega kamnoloma na področju Milesti

Mici leta 1969 zrasla še večja klet z istim imenom – v prevodu Mali Milešti ?! Gre samo za 200

km podzemnih poti, od katerih uporabljajo le 55 km za pridelavo vina. Globina kleti je od 30

do 85 m. Opremljena je s sodi iz ruskega hrasta kapacitete 60-200 hl. Avgusta 2005 je bila klet

Milesti Mici registrirana v Guinessovi knjigi rekordov kot največja vinska klet na svetu.

Proizvaja 70% rdečih, 20% belih in 10% desertnih vin. V Moldaviji so od vinskih sort

prisotne sorte beli, sivi in modri pinot - pinot franc, traminec, razni muškati, rizling, feteasca

alba, regal in negra, codru, negru de purcari, trandafirul moldovei, auriu, and cahor-ciumai.

cabernet sauvignon, merlot in aligote.

V slavo belemu in rdečemu vinu

Obisk v Milesti Mici je prav gotovo največja atrakcija za vsakega vinoljuba. Biti in videti – v

največji kleti na svetu je nekaj takega kot se odpraviti z vlakcem na dno Postojnske jame in tam

uživati v vinski degustaciji. Pred kletjo sta dva vinometa, ki povzdigujeta slavo belemu in

rdečemu vinu. Dva stilska klona, ki se razlikujeta samo v barvi tistega kar je v kozarcih.

Milesti Mici in njen vinski arhiv

Avtobusna postaja

Milesti Mici se po stilu izvedbe od kleti Circova povsem razlikuje predvsem po izvedbi

notranje opreme. Če je Circova namenjena vrhunskim užitkom njenih aristokratskih žurerjev (

Angela M., Vladimir P., John C....), potem je Mici predvsem s svojim etničnim stilom opreme

usmerjena predvsem širokim množicam. Prijetna in stilno dodelana sprejemnica je gotovo njen

najbolši del.

Električni vlak vas odpelje mimo neskončnih alej sodov v globine. Velik arhiv zapirajo

skrivnostna vrata, ki so zavajala bratske ruske obiske, velika degustacijska soba je precej

socialistična. V njej sta nas je pričakala violinist in harmonikar in nam popestrila vinske užitke.

Ob vsem skupaj smo bili presenečeni ob tem, da smo degustirali korektna vina, ki so jih v vrčih

prinesli iz sodov.

https://www.youtube.com/watch?v=dyXAdAyGzKw

Milesti in njena vina

Ob obeh velekleteh, ki sta v državni lasti pa je potrebno obiskati še je še nekaj novo urejenih

kleti v privatni lasti. Razlika je ogromna in kar neverjetno je kaj lahko ustvari kapital in znjim

pogled v svet ! Med temi kletmi izstopajo Chateau Purcari, Chateau Vartely in Casa de vinuri

Gitana.

Chateau Purcari

Chateau Purcari

Chateau Purcari je zan po tem, da v Moldovi proizvaja najboljša vina. Vinarija se nahaja na

jugu Moldavije, 120 km od glavnega mesta Kišinjevu, blizu Nistrua na področju Purcari, le 30

km stran od Črnega morja. Ustanovljena je bila leta 1827. Do vinarije vodijo ceste, pravzaprav

prave aleje starih orehov. Moldavija je drugi največji svetovni izvoznik orehov v svetu. Danes

je Chateau Purcari privatizirana predvsem z ameriškim kapitalom. Imeniten dvorec v

neobesarabijskem stilu. Vse je v njem urejeno do zadnje malenkosti. Velika jedilnica, način

strežbe, predvsem pa sedem apartmajev vse v brezhibni čistoči in sodobnem stilu. Izbira hrane

je kombinacija sodobnih zahodnoevropskih trendov v posrečeni kombinaciji etničnih

značilnosti. Vina so enostavno čudovita - velika, sodobna in presenetljiva. Klet ima tudi

imeniten arhiv z zasebnimi zbirkami letnika Purcari vin in drugih redkosti iz celega sveta.

Najbolj znana vina so veliki letniki Rosu de Purcari in Negru de Purcari.

Večer velikih užitkov

Na tem področju je sestava tal, terroir, izredno ugodna za sorte, kot so cabernet sauvignon,

modri pinot, saperavi, chardonnay in rara neagra – moldavska sorta rdečega grozdja, ki se

pogosto uporablja samostojno ali raznih zvrsteh. Od leta 2012 v vinariji Purcari proizvajajo tudi

predikate ledena vina iz sort muškat in traminec.. Za razliko od velekleti, kjer uporabljajo

predvsem stare ruske sode ta vinarija uporablja zelo sodobno zahodno tehnologijo ter

prvovrstne francoske hrastove sode.

Rosu de Purcari, rezerva 2008 (50% cabernet sauvignona, merlota 40% na 10% malbeca!), je

elegantno vino, rubinasto rdeče barve z granatnimi odtenki, z malolaktično fermentacijo, s

tremi leti staranja v francoskih hrastovih sodih, z okusi črnega ribeza in zrelih črnih češenj, s

pookusom borovnice in odtenka suhih sliv. Neagra de Purcari 2008 (70% cabernet sauvignona,

20% saperavija v 10% redkih Negre) v tehnologiji, v barvnih zaznavah podoben prejšnjemu, na

okusu pa je kombinacija zrelih sliv in fig, z dodatkom finih suhih začimb, žafrana, in dolgim

pookusom borovnic. Prijetno, harmonično, veliko vino. Njihovo paleto nekako dopolnjujejo še

sauvignon, chardonnay, sivi in modri pinot.

Spodnji del nebes

Chateau Vartely

Chateau Vartely se nahaja v bližini Orheiul Vechi, naravnega arheološkega kompleksa, ki je

oddaljen 45 km od Kišinjeva. Glavni enolog Arcadie Fonsea je študiral v Nemčiji, od koder je

tudi njihova sodobna tehnologija. Chateau Vartely je v privatni lasti nekdanjega moldavskega

podpredsednika ruskega Lukoila. Veliko večji in manj intimen kompleks vinarije, osrednje

zgradbe z degustacijsko sprejemnico in sprejemnico obe v temnem lesu v muzealnem stilu.

Arhiv posebuje obsežno mednarodno zbirko starih in novejših svetovnih vin.

Chateau Vartely se nahaja na vrhu vzpetine in v njegovem kompleksu so še štiri ogromne

brunarice, vsaka v stilu pokrajine iz katere prihaja. V njih so sobe za goste. Neverjetno slabi

posnetki, v pravem sovjetskem stilu, ki lahko odvrnejo marsikaterega obiskovalca tega

prijetnega in toplega razkošja so na razpolago na internetu. V času našega obiska so izvajali

nekatera vzdrževalna dela, tako da se imamo za naš obisk zahvaliti kolegom iz akademije

znanosti in njihovem blagoslovu.

Degustacijski del arhiva

Zelo zanimiva je njihova feteasca alba, Chateau Vartely 2012 je belo vino, romunska

avtohtona sorta s svežo kislino, ki ima okus po divjih vrtnicah, limeti in zelenih jabolkah.

Cabernet sauvignon Villa d'vie 2010 je vino rubinasto rdeče barve, z aromo jagod in zrelih

češenj, brez črnega ribeza. Okus je poln, telo mehko, hrastovimi tanini v ozadju.

Hvala Bogu, da je ustvaril vino !

Casa de vinuri Gitana

Vinogradi Casa de vinuri Gitana ali Cigankine vinarije so del vinorodne dežele Valul lui Traian

na območju, ki vključuje kraje v Leova, Cantemir, Cahul, Comrat, Ciadir-Lunga, Taraclia in

Vulcanesti. Skupna površina področja premore 43.200 hektarjev vinogradov, od tega je 360

hektarjev v lasti Gitane. Vinarija daje veliko pozornost predvsem razvoju lokalnih sort, saj želi

oživiti tradicijo vin, ki so dala ugled moldavskim vinom v tujini. Vinogradi Gitane se nahajajo

na območju dveh vasi v okrožju Leova na ozemlju depresije stepe Sarata v zelenem okolju

gozda Codri Tigheciului, približno 100 km od Črnega morja. Vinogradi se nahajajo na gričih na

nadmorski višini 150-200 metrov nad morjem. Talna sestava je predvsem na osnovi

teksturirane gline ali apnenca, odvisno od posameznega območja.

Stepski vinogradi

Poiskusili smo večji del palete vin, med katerimi izstopajo svež in prijetno mineralen rizling

2012, s fino strukturo in dolgim sortnim pookusom, feteasca regal – ali kraljevska feteasca

2014, sveže v cvetici s prijetnimi mineralnimi notami, v okusu kombinacija limete in drugih

citrusov, Sophie 2014 s 14 % alkohola, s slamnato rumenkasto barvo, resno, polno in

strukturirano vino z okusi ananasa, zrelih breskev in jabolk, zvrst chardonnaya, feteasce regale

in rizlinga, Lupi, 13 % alkohola, rdeča zvrst ponos Gitane, rubinaste barve, v cvetici slivasti

toni s pridihom dima, na okusu izredno prijetna kombinacija rdečega jagodičja, sliv, priokusom

tobaka in vanilina ter prijetno uravnoteženo kislino.

Vino iz njenih rok

Pridnjestrovje ali zadnji sovjetski socialistični raj

O Pridnjestrovju ali zadnji sovjetski socialistični republiki sem pred prihodom v Tiraspol vedel

le, da ga je ustanovil leta 1792 ruski maršal Suvorov ter da so se v septembru 1990 odcepili od

Moldove in postali od nikogar priznana zadnja socialistična republika na jugovzhodu Moldove.

Dom sovjetov

Republika je pravzaprav tematski park Lenina, v privatni lasti lokalnega mogotca Šerifa in pod

pokroviteljstvom ruske 14.armade, ki ima v Tiraspolu svoj sedež. S takimi občutki in

nenavadnimi pričakovanji smo se bližali vstopu v zadnji sovjetski socialistični raj – in bili zelo

prijetno presenečeni !!

V ruski restavraciji

Mesto je zelo prostrano in kljub svoji starosti zelo zanimiva kombinacija starega in novega.

Sodobna arhitektura prevladuje, predvsem pa je na vsakem koraku v ospredju izjemna čistost.

Šerifovi nakupni centri se lahko po založenosti mirno primerjajo z ljubljanskimi, vsekakor pa je

standard videti mnogo višji kot v Moldaviji.

Ustavili smo se na zelo prijetnem kosilu v klasični ruski restavraciji, kjer smo se podprli z

dobro hrano - borščem in stepskimi jedmi z žara. Vina smo si izbrali lokalna, saj Tiraspol ima

veliki vinski kombinat Kvint z zelo znano destilirijo ( konjak, vodka, calvados) in veliko paleto

dobrih vin. Njihova bela zvrst Solaricco Bianco, sauvignona, aligotéja, solarisa in viorice, je na

velikem evropskem ocenjevanju Mundus vini v 2014 dobila srebrno medaljo. Proizvajajo in v

ZDA izvažajo tudi kosher vina. Kvintova konjakarna pa prodaja tudi pedeset let stare konjake –

Brandy Suvorov, ki še čakajo na nas ! Moldavijo in Pridnjestrovje je potrebno videti in

doživeti. Vrnili se bomo !

Marin Berovič