· Web view2015 in EPA 1508-VII z dne 4. 10. 2016 ter predlog skupine poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Alenka Bratušek) – EPA 1179-VII z dne 19. 4. 2016. Trije že obravnavani

ODGOVORNA INTERPELACIJO O DELU IN ODGOVORNOSTI

VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE,

ki jo je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo

UVOD

Za našo vlado je prva polovica mandata, v katerem je bilo storjeno veliko premikov. Vladna ekipa si je ob nastopu poleg politične in finančne konsolidacije kot glavni cilj zastavila vodilo, da bo delala za ljudi in za njihovo dobrobit. Da bodo ljudje imeli delo. Da bodo dobro živeli. Da se bomo ukvarjali s sedanjostjo in prihodnostjo. Se učili drug od drugega. Zavedamo se, da spremembe terjajo čas, vendar smo trdno odločeni, da jih bomo izvajali tudi naslednji dve leti mandata.

Tistega, kar smo zapravili v predhodnih letih, se sicer ne da popraviti čez noč. Pred nastopom sedanje vlade je bila javnost ujeta v doktrino šoka in v napovedovanje izrednih razmer. Poslušali smo napovedi, da je prihod evropske trojke neizbežen, da državni blagajni grozi nelikvidnost, da se nam obeta manj socialne države.

Predlagatelji interpelacije tej vladi očitajo, da je neuspešna in da ne uresničuje koalicijskih zavez, pa vendar je prav tej vladi uspelo to, kar si je pred časom njihova vlada zastavila kot eno osrednjih obljub. Tej vladi je uspelo pridobiti nazaj našo finančno suverenost znotraj EU in stabilizirati politični prostor. Tej vladi je uspelo, da je vsem družbenim področjem omogočila predvidljiv razvoj. Ta vlada je državi zopet povrnila tako politični kot tudi gospodarski in mednarodni ugled.

Pred nami sta približno še dve leti dela v tem mandatu in tudi v teh dveh letih vlada ne bo stala križem rok in se pripravljala na volitve. Interpelacija je vložena na polovici našega mandata. Čeprav je neutemeljena in na več mestih izpostavlja podatke, ki ne držijo, nas ne bo ustavila pri našem delu. Ta vlada lahko v vsakem trenutku postreže s podatki, ki dokazujejo, da je stanje boljše, kot se trudijo predstaviti vlagatelji interpelacije.

Naša vlada je že od vsega začetka imela jasno zastavljene cilje in prioritete. Postopoma jih uresničujemo in danes so pred nami pomembni rezultati. Rezultati, ki jasno kažejo na okrevanje in pravo pot. Pot napredka in razvoja. Ta vlada ohranja optimizem in prepričanje, da se stvari da spremeniti na bolje. Roko ponujamo vsem, ki želijo sodelovati z nami pri spreminjanju stvari na bolje. Z opozicijsko NSi smo denimo tvorno sodelovali pri prizadevanjih za nov korak pri pomiritvi, ko smo podprli zakon o prikritih grobiščih in konkretne korake v smeri pietetnih dejanj.

O naših uspehih govorijo številni pozitivni pokazatelji, ki kažejo: da se je v prvih dveh letih te vlade povišala gospodarska rast (v drugem četrtletju letošnjega leta na

letni ravni realno za 2,7 odstotka), da je javnofinančni primanjkljaj leta 2015 prvič od začetka krize manjši kot 3 % BDP, da je Slovenija v letošnjem drugem četrtletju prvič po letu 2008 ustvarila javnofinančni presežek v

vrednosti 52 milijonov evrov oz. 0,5 % BDP, da smo sprejeli strategijo upravljanja z državnimi naložbami, da je stopnja brezposelnosti po 6 letih prvič padla pod 100.000, da se je v letih 2014 in 2015 zaposlilo skupaj 49.181 mladih brezposelnih, starih do 29 leta, da je bilo veliko narejenega na področju preprečevanja in reševanja socialnih stisk, da se zmanjšuje zadolženost slovenskih podjetij, da se je donosnost družb v lasti države lani povišala za 4,7 %, da smo odpravili kar nekaj administrativnih bremen in poenostavili poslovanje z državo,

1

da so bili izvedeni tudi številni drugi koristni ukrepi, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju.

Odločeni smo, da v naslednjih dveh letih do zaključka mandata storimo še več premikov na bolje. Zavedamo se, da je treba ohraniti trajno gospodarsko rast, izboljšati delovanje zdravstvenega sistema, da državljanom ne bo treba čakati v nerazumno dolgih čakalnih vrstah, poskrbeti za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema, pravičnejše razporediti davčno breme, pomagati gospodarstvu, da bo zadihalo še s polnejšimi pljuči, narediti nadaljnje premike v smeri izgradnje 2. tira, obnove, gradnje in modernizacije infrastrukture, razvoja znanosti, povečati učinkovitost in kakovost delovanje pravosodnih organov in še mnogo drugega.

Tem in drugim nalogam bosta namenjeni naslednji dve leti našega mandata. Da bomo lahko po štirih letih mandata pokazali nadaljnje dosežke, s katerimi bomo utrdili trajne temelje za razvoj Slovenije. Dve leti sta za nas prva polovica in ne konec.

Odgovori na posamezne očitke iz interpelacije so podani v nadaljevanju.

I. GOSPODARSTVO

V zadnjih dveh letih so se pod vplivom ugodnih razmer v mednarodnem okolju, stabilizacije bančnega sistema ter finančnega in lastniškega prestrukturiranja podjetij splošne gospodarske razmere v Sloveniji in zaupanje gospodarskih subjektov precej izboljšali. Z gospodarsko rastjo, spodbujeno z izvozom in državnimi investicijami, se Slovenija od leta 2014 po gospodarski razvitosti ne oddaljuje več od povprečja EU. Gospodarsko okrevanje je skupaj s sprejetimi ukrepi ekonomske politike pripomoglo k stabilizaciji javnih financ in odpravi presežnega primanjkljaja. Gospodarsko rast je spremljalo okrevanje trga dela, s tem pa se je začel izboljševati tudi materialni položaj prebivalstva. Zadovoljstvo z življenjem1, ki se izboljšuje od jeseni 2013 in je zadnji dve leti višje kot v povprečju v EU, je doseglo najvišjo raven od začetka krize.

Rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji, ki se je začela sredi leta 2013, se je v zadnjih dveh letih in pol okrepila in postala vedno bolj široko osnovana. V celotnem obdobju od začetka leta 2014 je tudi presegala povprečje evrskega območja, posledično se je naš zaostanek v razvitosti za evropskim povprečjem zmanjšal za 3 odstotne točke. Ključni dejavnik gospodarske rasti je izvoz, kar je ob ugodnejših razmerah v mednarodnem okolju v veliki meri tudi posledica izboljšanja konkurenčnosti izvoznikov. K izboljšanju gospodarskih razmer je v letih 2014 in 2015 pomembno prispeval tudi dvig javnih investicij, ki je bil povezan s pospešitvijo črpanja evropskih sredstev pred iztekom stare finančne perspektive. Hkrati s tem so se ob izboljšanju pogojev poslovanja in vidnem napredku pri razdolževanju začele krepiti tudi investicije zasebnega sektorja. Po dveh letih občutnih padcev pa se je v letu 2014 začelo tudi okrevanje potrošnje gospodinjstev, zlasti v povezavi s krepitvijo zaposlenosti in plač ter splošnim izboljšanjem razpoloženja potrošnikov ob stabilizaciji razmer v državi.

Ob rasti gospodarske aktivnosti so se začele izboljševati tudi razmere na trgu dela. Rast zaposlenosti se je do drugega četrtletja letos ves čas postopoma krepila, tako da je bilo v prvi polovici letošnjega leta število zaposlenih v večini dejavnosti zasebnega sektorja višje kot pred letom. Hkrati s tem se zmanjšuje tudi število brezposelnih, ki je junija letos prvič po skoraj šestih letih padlo pod mejo sto tisoč oseb. Tako je bilo konec septembra letos registriranih 95.125 brezposelnih oseb, kar je 17.435 oseb manj kot septembra 2014. V preteklih dveh letih se je zaposlilo skupaj 49.181 brezposelnih mladih, starih do 29 let. Povišuje se tudi povprečna bruto plača na zaposlenega, njena

1 Podatki Evrobarometra.

2

medletna rast pa je bila v prvi polovici leta 2016 v zasebnem in v javnem sektorju najvišja v zadnjih petih letih.

Stopnja tveganja revščine je leta 2014 je ostala nespremenjena, v letu 2015 pa se je prvič od začetka krize znižala za 0,2 odstotne točke na 14,3 %. Kljub povečanju v krizi je bila v celotnem obdobju po letu 2008 nižja od povprečja EU.

Ob sprejetih ukrepih za konsolidacijo javnih financ, okrevanju gospodarske aktivnosti in odsotnosti večjih enkratnih negativnih učinkov se javnofinančni primanjkljaj postopoma znižuje in je v letu 2015 dosegel najnižjo raven od začetka krize. Z znižanjem primanjkljaja pod 3 % BDP je Slovenija izšla iz postopka presežnega primanjkljaja in izpolnila javnofinančne zaveze na mednarodni ravni. Takšna gibanja so ob zmanjšanju splošne negotovosti v EU in ukrepih ECB v zadnjih letih privedla tudi do močnega znižanja zahtevanih donosnosti slovenskih državnih obveznic. To se je v letu 2015 prvič v času krize odrazilo na znižanju izdatkov za obresti, v letu 2016 pa je prvič v tem obdobju prišlo tudi do zajezitve naraščanja javnega dolga.

V zadnjem obdobju so bili narejeni tudi pomembni koraki v procesu dolgoročnega razvojnega načrtovanja Slovenije. Vlada se je na zaznane razvojne izzive, ki so povezani zlasti s staranjem prebivalstva in ohranjanjem konkurenčne sposobnosti gospodarstva, odzvala s pripravo strateških razvojnih dokumentov. V zadnjem letu je potekal intenziven proces priprave vizije razvoja Slovenije kot podlage za razvojno strategijo, ki je v pripravi. Vlada je v svojem mandatu sprejela tudi Strategijo pametne specializacije kot osnovo za naložbe iz sredstev EU za raziskave in razvoj, ki so pomemben dejavnik konkurenčne sposobnosti gospodarstva.

Vse na enem mestu (VEM)

Navedbe iz interpelacije ne držijo. Vlada dr. Mira Cerarja uresničuje zaveze o poenostavitvah postopkov in odpravi administrativnih ovir v skladu z zastavljenimi cilji.

Program Vse na enem mestu (VEM) predstavlja štiri vsebinsko široka delovna področja s skupnim imenovalcem zagotavljanja hitre in enostavne komunikacije med državljanom oziroma pravnim subjektom na eni ter državnimi institucijami na drugi strani. Pri vseh štirih projektih sta realizirani prvi dve fazi projekta, kar pomeni, da so identificirana želena končna stanja, vzpostavljene projektne organizacijske strukture ter pripravljeni in potrjeni celoviti zagonski elaborati, ki predstavljajo osnovo za izvajanje III. faze oziroma operativne izvedbe. Predvideni zaključki projektov so v skladu s pripravljenimi delovnimi terminskimi plani, ki temeljijo na realnih predpostavkah in zagotavljajo izvedbo.

Namen vladnega projekta VEM za poslovne subjekte presega same postopke registracije poslovnih subjektov. Vizija tega projekta je vzpostavitev sistema, ki bo stabilno, ažurno, povezano, splošno prepoznano in prijazno podporno okolje za obstoječe in potencialne podjetnike, ki temelji na načelih povezovanja, približevanja, dosegljivosti, celovitosti in zaupanja.

V okviru potrjenega projekta uresničujemo, da se: - posamezne dele združi v enoten sistem VEM, - zagotovi potrebne dostope do baz in potrebne aplikacije za delovanje sistema VEM,- zagotovi potrebne elemente za dvig kvalitete delovanja sistema VEM ter- zagotovi splošno prepoznavnost sistema VEM.

Projekt je zelo zahteven in večplasten ter zahteva tudi spremembe večih zakonov in drugih pravnih podlag. Tako je predvidena sprememba Zakona o podpornem okolju za podjetništvo, Zakona o poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Sprememba zakonodaje je deloma že

3

pripravljena, Zakon o podpornem okolju za podjetništvo je trenutno v medresorskem usklajevanju, vsi zakoni pa bodo predvidoma spremenjeni do sredine leta 2017.

Del projekta VEM za poslovne subjekte je tudi projekt Enotna poslovna točka (EPT). Trenutno intenzivno potekajo aktivnosti za vpeljavo 10-ih novih elektronskih postopkov za pridobitev dovoljenj vezanih na regulirane dejavnosti ali poklice, s ciljem, da bodo on-line dosegljivi za uporabnike v prvi polovici leta 2017. Za podporo tujim investitorjem pri vstopu v Slovenijo preko SPIRIT in ob sodelovanju regionalnih institucij je namenjen projekt VEM za poslovne subjekte »One stop shop« za tuje investitorje.

Do vzpostavitve sistema VEM skladno z zagonskim elaboratom pa so na voljo storitve SPIRIT- ovih točk VEM, kjer lahko uporabniki na enem mestu dobijo informacije, ki jih potrebujjo za nastajanje oz. delovanje podjetja, prav tako pa so na voljo storitve registracijskih VEM točk, ki kar na 144 točkah uporabnikom zagotavljajo pomoč ter storitve portala e-VEM, ki je v času sedanje vlade vnesel številne novosti in poenostavitve. Informacije o evropskih razpisih lahko uporabniki dobijo na EEN točkah.

Indeks dviga e-oddaje vlog za 6,5 krat. Zaradi vzpostavitve novih elektronskih storitev oziroma uveljavitev obvezne uporabe že obstoječih se je število izvedenih elektronskih postopkov dvignilo iz 260.000 (konec 2014) na več kot 1,2 mio (september 2016). Glede na storitev možne elektronske oddaje zahtevkov za refundacije pričakujemo še dodaten dvig za 0,5 mio elektronskih vlog, skupaj torej 1,7 mio oddanih e-vlog na letni ravni

Novosti na portalu e-Vem v letih 2015 in 2016

Od 1. januarja 2016 morajo vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, prijave, odjave in spremembe v obveznih socialnih zavarovanjih urejati prek portala e-VEM. Potencialni prihranki za uporabnike sistema e-VEM so izračunani na 10,2 mio € na letni ravni.

Elektronska podpora postopku nadomestila plače od začasne zadržanosti od dela prek e-VEM - od 1. 10. 2016 je vzpostavljena rešitev za elektronsko oddajo zahtevka za povračilo nadomestila plače, ki zasleduje pozitivne izkušnje uporabnikov iz primera postopkov za prijavo v obvezna socialna zavarovanja, ki se od leta 2016 obvezno elektronsko oddajajo prek portala e-VEM. Poleg številnih koristi, ki jih ta rešitev prinaša, je bila narejena tudi ocena prihrankov za podjetja in ostale subjekte, ki bodo te postopke uporabljali. Gre za velike prihranke, tako v stroških kot v času, in sicer več kot 800.000 evrov na letni ravni (v primeru oddaje zahtevkov neposredno iz evidenc podatkov pa več kot 1,4 mio EUR na letni ravni).

Nova grafična in vsebinska zasnova z jasnimi, uporabnimi, enostavno dostopnimi in celostno pokritimi vsebinami (pokritje vseh življenjskih faz podjetnika) – uporabniku prijazno spletno mesto.

Informacije o pogojih za opravljanje 464 reguliranih dejavnosti in 498 reguliranih poklicev na enem mestu.

V letu 2017 je v načrtu vzpostaviti možnost elektronske oddaje zahtevka za napotitev zaposlenega na delo v tujino – A1 obrazec – omogočena bi bila elektronska pot za dodatnih 120.000 vlog na leto, ki se trenutno izvajajo po fizični (t.j. papirni poti).

Velja omenit še nekatere druge pomembne naloge v zvezi z odpravo administrativnih ovir za podjetja oz. lažje poslovanje podjetij, ki so bili realizirani v času sedanje vlade in sicer:

MSP test (modernizacija e podpore pripravi predpisom in merjenju učinka na gospodarstvo) Presoje so se začele izvajati s 1. 6. 2016 za vse zakone (po rednem postopku). Presoje učinkov predpisov na gospodarstvo je prevzelo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo preverjalo ustreznost opravljenih presoj na nivoju posameznega zakona v fazi medresorskega usklajevanja.

4

Poenostavitev poročanja na področju turizma (e-Poročanje). V letu 2016 je bila ta poenostavitev realizirana kot pilotni projekt v okviru »ePoročanja«. Z omenjenim projektom smo razbremenili poslovne subjekte statističnih in drugih poročanj, hkrati racionalizirali delo vseh uporabnikov in zagotovili večjo kakovost zbranih podatkov, s čimer je cilj projekta uresničen. Podatki se posredujejo na eno mesto in samo enkrat. Zakon o prijavi prebivališča in Zakon o gostinstvu sta v fazi sprejemanja v Državnem zboru RS. Prihranki so ocenjeni na 600.000 EUR za poslovne subjekte in 200.000 EUR za javni sektor.

Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev. V okviru projekta so bila že realizirana področja obrti, trgovine in veterine, v zaključni fazi sprejema pa so še področje turizma, nepremičninsko posredovanje, šole vožnje, odvetništvo, pokopališka in pogrebna dejavnost, dimnikarstvo. Pripravljen je zagonski elaborat projekta, ki v skladu z normativnimi plani resorjev predvideva zaključek projekta 30. 6. 2017.

Izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem

Navedbe predlagatelja interpelacije o upravljanju kapitalskih naložb države ne držijo in jih v celoti zavračamo.

Na področju upravljanja s kapitalskimi naložbami države je bila Republika Slovenija v času finančne krize pod velikim pritiskom mednarodnih institucij, bonitetnih agencij in vlagateljev, saj sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti ni bil na ravni mednarodnih standardov in načel. Republika Slovenija je že ob vstopu v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) v letu 2010 od organizacije dobila po pristopna priporočila, s katerimi bi se upravljanje kapitalskih naložb države uskladilo s Smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti. Tem smernicam je sledila Evropska komisija, ko je za Republiko Slovenijo s tega področja vsako leto pripravila priporočila, ki jih je sprejel Svet EU.

V Priporočilu Sveta z dne 8. julija 2014 v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2014 in mnenju Sveta o programu Slovenije za stabilnost za leto 2014 (2014/C 247/22) se je Sloveniji med drugim priporočalo, da: »Nadaljuje z izvajanjem privatizacije, napovedane v letu 2013, v zastavljenih časovnih rokih. Sprejme strategijo za Slovenski državni holding z jasno klasifikacijo naložb v skladu s časovnim načrtom in opredelitvami, določenimi v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu iz leta 2014. Do novembra 2014 sprejme kratkoročni (eno- do dveletno obdobje) načrt za odprodajo več preudarno izbranih naložb z jasno določenim časovnim načrtom. Postane Slovenski državni holding v celoti operativen kot organ za upravljanje preostalih naložb v državni lasti in odprodajo naložb, določenih v skladu z akti upravljanja, v zakonsko določenih rokih. Do septembra 2014 sprejme in začne izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti, da se zagotovi profesionalno, pregledno in neodvisno upravljanje.« V Priporočilu Sveta z dne 14. julija 2015 v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2015 in mnenju Sveta o programu Slovenije za stabilnost za leto 2015 (2015/C 272/02) se je Sloveniji priporočalo, da: »Sprejme strategijo za Slovenski državni holding z jasno klasifikacijo naložb, izvede letni načrt upravljanja naložb in uporabi merila uspešnosti.« Zadnja Priporočilo Sveta z dne 12. julija 2016 v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2016 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovenije za leto 2016 (2016/C 299/22) Sloveniji priporoča le še, da: »Izboljša upravljanje in uspešnost podjetij v državni lasti.«

Obseg priporočil Sveta EU se je torej od nastopa vlade dr. Mira Cerarja bistveno zmanjšal in omejil zgolj na en stavek, kar predstavlja neodvisen mednarodni prikaz doseženega napredka na področju korporativnega upravljanja družb v državni lasti. To je potrdil tudi OECD, ki je konec leta 2015 ugotovil, da je Slovenija izpolnila vsa po pristopna priporočila in zaključil po pristopni postopek. Hkrati opravljeno delo vlade v prvi polovici mandata pomeni tudi izpolnitev ključnih ciljev iz koalicijske pogodbe. Vlada dr. Mira Cerarja je namreč v letu 2015 dokončno implementirala v letu

5

2014 sprejet Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljnjem besedilu ZSDH-1) in s tem vzpostavila sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti v skladu s smernicami OECD. Državni zbor je julija 2015 na predlog vlade imenoval nove člane nadzornega sveta SDH in sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (Uradni list RS, št. 53/15; v nadaljnjem besedilu: strategija). Postopek imenovanja novih nadzornikov SDH je potekal skladno z določili ZSDH-1, njihova sestava pa je visoko strokovna, saj so vanj imenovani strokovnjaki za finance, korporativno upravljanje, upravljanje obveznosti in premoženja ter korporacijsko upravljanje, kot to določa tretji odstavek 39. člena ZSDH-1. Takšnega dopolnjevanja strokovnega znanja in kompetenc nista predpisovala niti Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije iz časa vlade Boruta Pahorja niti Zakon o Slovenskem državnem holdingu iz časa vlade Janeza Janše. Nobeni od teh vlad oziroma niti eni do zdaj ni uspelo sprejeti strategije, ki je najvišji akt upravljanja družb v državni lasti in predstavlja osnovno orodje za aktivno lastništvo države, s katerim država sporoča upravljavcu naložb države, delničarjem, širšemu kapitalskemu trgu in splošni javnosti svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države. Z jasno vnaprej opredeljeno lastniško politiko, skladno s temeljnim načelom neodvisnosti upravljanja SDH, odpade tudi potreba po posegih vlade v tekoče zadeve upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, saj se uspešnost upravljanja meri periodično glede na dosežene vnaprej postavljene cilje, vlada kot izvrševalka korporacijskih pravic delničarja pa sprejema svoje odločitve na tej podlagi. S tem strategija upravljanja predstavlja tudi temeljni dokument za zagotovitev neodvisnega, strokovnega in učinkovitega upravljanja s strani upravljavca kapitalskih naložb države na eni strani in ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države. Na podlagi sprejete strategije je vlada kot skupščina SDH v decembru 2015 sprejela tudi Merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države in SDH ter Letni načrt upravljanja naložb za leto 2016, ki predstavlja zadnji akt upravljanja. S tem sta SDH kot upravljavec in vlada kot skupščina pridobila osnovno orodje za izvajanje upravljanja in izpolnjevanja ciljev iz aktov upravljanja ter za njihov nadzor. SDH in družbe v državni lasti imajo tako v letu 2016 prvič jasno postavljene cilje, ki jih morajo uresničevati. Kako uspešni bodo, pa se bo izkazalo v letu 2017, ko bosta vlada in državni zbor tudi v popolnosti seznanjena z letnim poročilom o upravljanju, ki bo skladno s 67. členom ZSDH-1 prvič temeljil tudi na razkritju meril za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države in izpolnjevanju teh meril v letu 2016.

Kot že navedeno, nobena vlada do sedaj ni uspela v celoti zagotoviti zakonsko predpisanega sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti in sprejeti ključnih aktov upravljanja, saj so se sistemi menjali, še preden so bili implementirani. Republika Slovenija je imela namreč v zadnjih šestih letih kar štiri različne sisteme upravljanja kapitalskih naložb države: od upravljanja državnih družb po različnih ministrstvih, Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, koncepta Zakona o Slovenskem državnem holdingu iz leta 2012, ki ni zaživel, do ureditve po sedaj veljavnem ZSDH-1 iz leta 2014. Dejstvo torej je, da v Sloveniji vse preveč menjamo koncepte upravljanja družb v državni lasti in da nimamo neke tradicije, kontinuitete in tudi ne razvite politične kulture na tem področju, zato stalno spreminjanje koncepta korporativnega upravljanja družb v državni lasti ne vodi k izboljševanju stanja, ampak k ohranjanju preteklih praks. S tem se je morala v času implementacije ZSDH-1 spopadati tudi sedanja vlada, saj so bili v času njenega mandata vloženi kar štirje predlogi za spremembe in dopolnitve ZSDH-1: predlogi skupine poslank in poslancev (prvopodpisani Luka Mesec) – EPA: 360-VII z dne 27. 2. 2015, EPA: 637 -VII z dne 1. 7. 2015 in EPA 1508-VII z dne 4. 10. 2016 ter predlog skupine poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Alenka Bratušek) – EPA 1179-VII z dne 19. 4. 2016. Trije že obravnavani predlogi so bili v zakonodajnem postopku zavrnjeni s strani poslank in poslancev, do njih pa se je negativno opredelila tudi vlada. Skupna ugotovitev teh predlogov je, da se je z njimi želelo posegati v temelje koncepta in namena korporativnega upravljanja po ZSDH-1, zlasti v načelo neodvisnosti SDH. Vlada je v mnenju EVA: 2014-1211-1179 z dne 12. 5. 2016 med drugim v kontekstu predloga za širitev nadzorstvene funkcije nad poslovanjem SDH na državni zbor, kar je sicer v pristojnosti nadzornega sveta, poudarila, »da je tako predlagana rešitev povsem nesprejemljiva, saj bi porušila temeljna načela korporativnega upravljanja in na široko odprla vrata popolni politizaciji upravljanja kapitalskih naložb države, kar bi imelo za posledico anarhično,

6

nestrokovno in neučinkovito upravljanje z družbami v državni lasti in posledično veliko škodo za javne finance in vse državljanke in državljane Republike Slovenije.« Poleg tega je državni zbor v tem času obravnaval Predloga sklepa o prenehanju veljavnosti Sklepa o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Slovenske odškodninske družbe, d. d., Modre zavarovalnice, d. d., D.S.U, družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d. d. (Uradni list RS, št. 52/13), ki ga je državnemu zboru predložil poslanec Luka Mesec (EPA 75 – VII z dne 25. 9. 2014). Po zavrnitvi predloga je bila na zahtevo poslanca Luke Mesca na 14. nujni seji Odbora za finance in monetarno politiko dne 16. 1. 2016 obravnavana »Peticija proti privatizaciji«, s priporočilom vladi, da prekliče naveden sklep o privatizaciji, dne 26. 1. 2016 pa je odbor na 15. nujni seji obravnaval tudi »Peticijo za privatizacijo«. Tretji predlog obravnave sklepa o prenehanju veljavnosti sklepa o privatizaciji 15 družb iz leta 2013 je 15. 9. 2016 vložila tudi poslanka mag. Alenka Bratušek. Poleg tega sta v državnem zboru na temo upravljanja z državnim zborom potekali dve izredni seji, in sicer na zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim poslancem mag. Matejem Toninom na temo predloga priporočil vladi v zvezi s kadrovanji v državnih družbah – SDH in DUTB (24. izredna seja z dne 20. 11. 2015; mnenje vlade št. 01411-13/2015/9 z dne 12. 11. 2015) ter na zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom na temo predloga priporočil vladi v zvezi z upravljanjem državnega premoženja (30. izredna seja z dne 15. 3. 2016; mnenje vlade št. 47600-4/2016/8 z dne 10. 3. 2016).

Glede navajanja primera, da sta ELES in Gen energija (oba v 100% državni lasti) morala vplačati 40 mio EUR dividend za pokrivanje vrzeli v proračunu za delež, ki ga mora proračun nameniti za vlaganja v infrastrukturni del investicije (protipoplavna zaščita) projekta gradnje HE na spodnji Savi, vlada pojasnjuje, da je pristojnost uporabe bilančnega dobička skladno s 505. v povezavi s 507. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15) v pristojnosti skupščine. Naloge skupščine v primeru družbe ELES, d. o. o. izvršuje vlada, pri družbi Gen Energija, d. o. o. pa skladno z 19. členom ZSDH-1 naloge skupščine v imenu in za račun Republike Slovenije izvršuje SDH. Sredstva, ki jih Republika Slovenija prejme iz bilančnega dobička kapitalskih naložb v njeni lasti so del prihodka integralnega proračuna države in torej brez zakonske podlage ne morejo biti uporabljena za točno določene primere in investicije. Zaradi tega je bilo v 13. točki 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 46/16) določeno: »prihodki dividend iz elektrogospodarstva, ki pripadajo proračunu Republike Slovenije, se do višine 40.700.000 evrov porabijo za vlaganja v vodno infrastrukturo.« Namen te določbe ni črpanje dividend za »pokrivanje vrzeli v proračunu«, ampak vzpostavitev pravne podlage za namensko zagotovitev teh dividend za vlaganja v vodno infrastrukturo, kar je razvidno iz obrazložitve predloga zakona (EPA: 1278-VII, EVA: 2016-1611-066): »Ker je na podlagi poslovnih rezultatov elektrogospodarskih podjetij mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo prihodki izplačil dividend elektrogospodarstva, ki pripadajo proračunu Republike Slovenije bistveno višji od načrtovanih v proračunu države, se z dopolnitvijo 21. člena ZIPRS1617 s 13. točko določa nova namenska postavka, na kateri se bodo zbirali prihodki dividend iz elektrogospodarstva. Navedena sredstva se bodo na ta način vračala v investicije za vodno infrastrukturo.«

Tehnološka platforma

Očitek naveden v interpelaciji ne drži.

Septembra 2015 je Vlada RS sprejela Slovensko strategijo pametne specializacije (S4), ki je ključni izvedbeni dokument Vlade RS na področju inovativnosti. Znotraj Vlade RS je za koordinacijo S4 pristojna Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Le ta načrtuje vzpostavitev Nacionalne inovacijske platforme (NIP), ki bo združevala deležnike po načelu inovacijskega četverokotnika. NIP je posvetovalno telo, ki strokovno in interesno obravnava nacionalne, horizontalne

7

teme vezane na inovacije, še posebej: učinkovitost delovanja podpornega okolja za inovacije in podjetništvo, odprava horizontalnih regulacijskih preprek, ukrepi za spodbujanje inovacijske dejavnosti ter koordinacija raziskovalnih in izobraževalnih kapacitet v okviru državnega sektorja. NIP vzpostavijo ministri pristojni za razvoj ter za znanost in za gospodarstvo.

Osrednjo institucionalno obliko na ravni področij uporabe S4 predstavljajo strateška razvojna inovacijska partnerstva –SRIP, ki bodo izbrana na podlagi javnega razpisa, ki ga bo v kratkem objavilo Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo. Preko SRIP-ov se bo spodbujalo raziskovalno-razvojno-inovacijsko sodelovanje sicer neodvisnih deležnikov (gospodarstva, raziskovalnih organizacij ter drugih relevantnih razvojnih deležnikov), ki delujejo na posameznem področju uporabe S4, z namenom sistematičnega povezovanja v mednarodne verige vrednosti in zagotovitvijo celovitega podpornega okolja v Sloveniji. Preko povezovanja relevantnih deležnikov iz obeh kohezijskih regij, se bo poleg doseganja kritične mase za razvojni preboj na ta način prispevalo tudi h krepitvi skladnejšega regionalnega razvoja. Pri vzpostavljanju SRIP-ov se bo izhajalo iz obstoječega stanja institucionalnega podpornega okolja, kjer bodo na nekaterih področjih v tej smeri narejeni prvi koraki, medtem ko bo šlo na področjih, kjer sodelovanje že obstaja, le za njegovo poglobitev.

Področje regionalnega razvoja

Očitki iz interpelacije so netočni in zavajajoči.

Regionalna politika se v Sloveniji izvaja na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Njeni ukrepi se delijo na ukrepe za razvoj vseh regij (t.i. horizontalna regionalna politika) in ukrepe razvojne podpore za problemska območja (obmejna problemska območja, problemska območja z visoko brezposelnostjo, območja avtohtonih narodnih skupnosti,…). Ta zakon je bil sprejet v letu 2011 (ZSRR-2) in dopolnjen v letu 2012 (ZSRR-2A), Državni zbor RS pa je v juniju letos sprejel še eno novelo (ZSRR-2B) s ciljem, da se izboljšajo rešitve, ki so se pri izvajanju pokazala za pomanjkljive ali težko izvedljive.

Na podlagi ZSRR-2 in ZSRR-2A so bili izdani predvideni podzakonski akti, ustanovljeni so bili razvojni sveti v 12 razvojnih regijah, regionalne razvojne agencije so bile vpisane v evidenco pri ministrstvu, pristojnem za regionalni razvoj in v vseh regijah so bili sprejeti regionalni razvojni programi za programsko obdobje 2014–2020. V njih so regije opredelile najpomembnejše razvojne ovire, razpoložljive regijske razvojne potenciale in določila ključne regijske projekte. V pripravi oziroma usklajevanju so dogovori za razvoj regij. Seveda pa lahko subjekti iz vseh regij tudi kandidirajo za razvojne spodbude, ki se razpisujejo za območje cele države v okviru razvojnih politik.

Regionalna politika sledi cilju razvoja vseh regij, v okviru razpoložljivih proračunskih možnosti pa si prizadeva dosegati cilje skladnega regionalnega razvoja predvsem s financiranjem ukrepov na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in v občinah z nižjim koeficientom razvitosti.

Dosežki na področju regionalnega razvoja na štirih problemskih področjih:

1. Problemsko območje Pokolpje:Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja je v bil letu 2014 realiziran v višini 3.025.132 EUR. Zaključeni sta bili 2 investiciji: v izgradnjo Dislocirane enote Doma počitka Metlika in Enote za stanovalce z demenco Doma starejših občanov Kočevje. Izveden je bil 3. javni razpis za sofinanciranje projektov za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel. Realiziran je bil v višini 1.453.321 EUR. Prejemniki sredstev so predvideli zaposlitev 119 oseb in vzpostavitev 212 novih ležišč.

Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja je v letu 2015 bil realiziran v višini 1.451.853 EUR. Izveden je bil 4. javni razpis za sofinanciranje projektov za spodbujanje začetnih investicij in

8

ustvarjanja novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel. Realiziran je bil v višini 1.227.281 EUR. V izvajanju je 7 projektov, od tega 4 s področja turizma. Prejemniki sredstev so predvideli zaposlitev 29 oseb in vzpostavitev 34 novih ležišč.Poleg tega, je Slovenski podjetniški sklad v letu 2015 objavil javni razpis, z namenom spodbujanja zagona novoustanovljenih podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (P2R). Odobrenih je bilo 11 projektov iz Pokolpja v višini 200.900 EUR.

Vlada Republike Slovenije je dne 19.5.2016 sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo. Z omenjenim sklepom je Program Pokolje 2016 podaljšan do leta 2020. V letu 2016 je za omenjeno območje razpoložljivih 2.450.000 EUR proračunskih sredstev. V izvajanju so 3 razpisi, 5. javni razpis za sofinanciranje projektov za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel, razpis Slovenskega podjetniškega sklada (P2R) in Javni razpis za sofinanciranje večjih začetnih investicij na problemskih območjih.

2. Problemsko območje občin Hrastnik, Trbovlje in RadečeProgram spodbujanja konkurenčnosti na problemskem območju občin Hrastnik, Trbovlje in Radeče kaže sledečo sliko glede realizacije instrumentov Programa spodbujanja konkurenčnosti HRT v obdobju 2014-2016, namenjenega osebam in podjetjem iz problemskega območja (presek stanja na dan 11.10.2016):

- Za izvajanje instrumenta 1.1 Podjetno v svet podjetništva HRT je bilo porabljenih 1.003.009,14 EUR. V 10 skupin, ki so se izvedle v obdobju 2015-2016, je bilo vključenih 83 oseb, do sedaj je bilo ustvarjenih 30 zaposlitev (36%); to je izhodov v podjetništvo (samozaposlitev) oz. zaposlitev pri drugem delodajalcu.

- Instrument 1.2: Finančne spodbude za novonastala podjetja; Slovenski podjetniški sklad je v letu 2015 objavil razpis za vsa štiri problemska območja. Višina odobrenih sredstev je znašala 1.474.892,81 EUR, št. odobrenih vlog je znašalo 76, od tega iz področja HRT 5 vlog podjetij, ki jim je bilo izplačano 97.889,75 EUR.

- Instrument 1.3: Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest; MGRT je do sedaj objavil tri javne razpise; enega v letu 2014 in dva v letu 2016. Na 1. javnem razpisu v letu 2014 je bilo odobreno sofinanciranje projektov 13 podjetjem v skupni višini 1.477.049,81 EUR. Na 2. Javnem razpisu v letu 2016 je bilo odobreno sofinanciranje projektov 4 podjetjem v skupni višini 586.875,14 EUR, na 3. Javnem razpisu v letu 2016 je bilo odobreno sofinanciranje projektov 7 podjetjem v skupni višini 429.377,02 EUR. Skupaj je bilo torej na izvedenih treh javnih razpisih dodeljenih ca. 2,5 mio EUR podjetjem za sofinanciranje njihovih projektov, na podlagi katerih se načrtuje ustvarjenje 72 novih delovnih mest.

3. Problemsko območje Maribor s širšo okolicoProgram spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018 je bil realiziran v letu 2014 v višini 1,8 mio EUR in v letu 2015 v višini 3,3 mio EUR. V okviru realiziranih spodbud za začetne naložbe se načrtuje ustvarjanje 90 novih delovnih mest. Pri posameznih instrumentih smo v letih 2014 in 2015 podprli:

- Izplačane subvencije 11 podjetjem v višini do 50.000 EUR v okviru instrumenta Manjše začetne naložbe do 50.000 EUR in dodeljene garancije za komercialne kredite 11 podjetjem v okviru regijske garancijske sheme;

- Izplačane subvencije 14 podjetjem v višini do 500.000 EUR v okviru instrumenta Večje začetne naložbe do 500.000 EUR;

- Izplačane subvencije 111 podjetjem za komercialne kredite v okviru instrumenta Subvencija obrestne mere;

9

- Razvijanje podjetniških idej posameznikov v coworking prostorih na območju: pri aktivnostih coworkinga sodeluje 10 konzorcijskih partnerjev na programskem območju, tako iz Podravja kakor tudi Koroške; do konca leta 2015 je bilo v vseh konzorcijih skupno približno 1.000 vključitev v coworking aktivnosti;

- Usposobljenost udeležencev v izvedenih programih Podjetno v svet podjetništva za podjetniške dejavnosti: v program PVSP za problemsko območje je bilo v letih vključeno 80 udeležencev, od katerih ima trenutno delujoče podjetje 10 oseb, 20 jih izvaja dejavnost preko društev ali osebnega dopolnilnega dela, medtem ko je 22 udeležencev našlo zaposlitev pri drugih delodajalcih;

- Izplačane subvencije 39 novonastalim podjetjem v okviru instrumenta Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo;

- Izvedene aktivnosti promocije gospodarstva: vključenih 154 slovenskih podjetij iz problemskega območja in 124 tujih podjetij; izvedena je bila priprava in promocija 7 investicijskih projektov.

4. Problemsko območje PomurjeV okviru programa Pomurje smo v letu 2014 realizirali projektov v višini 4.234.057,99 EUR. V okviru tega je bilo v letu 2014 podprtih 37 projektov, s katerimi bo ustvarjenih 96 novih delovnih mest. V okviru programa Pomurje smo v letu 2015 realizirali projektov v višini 3.792.993,42 EUR. V okviru tega je bilo za instrumentov 1 in 3 v letu 2015 podprtih 13 projektov, s katerimi bo ustvarjenih 28 novih delovnih mest.

Črpanje EU sredstev in delitev sredstev

V letu 2015 se je zaključil zadnji poziv - Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015. S tem razpisom so se dodelila tudi t.i. sredstva presežnih pravic porabe, skladno z določili Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415) v skupni vrednosti 9.553.189,82 EUR. Sofinanciranih je bilo 78 projektov v skupni vrednosti 78.860.128,92 EUR.V letu 2016 smo objavili 2 razpisa, in sicer :

1. Ekonomsko poslovna infrastruktura. Predmet javnega razpisa je izbor operacij, katerim se dodelijo nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), prednostne osi »Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«, v okviru izvajanja prednostne naložbe »Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji«, specifičnega cilja »Povečanje dodane vrednosti MSP« v okviru »Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020«.

Namen izvedbe javnega razpisa je zagotoviti pogoje za razvoj tistih podjetij, ki na določenih lokacijah beležijo visoko rast, gradijo podjetniško skupnost in krepijo verigo vrednosti na svojem področju, hkrati pa so pomembni zaposlovalci na regionalni in državni ravni. Nepovratna sredstva se dodelijo za sofinanciranje investicijskih projektov (v nadaljevanju: operacij) dograditve ali razširitve ekonomsko-poslovne infrastrukture na območjih ekonomsko-poslovnih con, s ciljem prispevati k hitrejšemu razvoju gospodarstva na regionalni in državni ravni.

Višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu znaša 11.466.666,66 EUR. Sredstva se bodo v skladu s predvidenim financiranjem delila na Vzhodno (65,11 % razpisanih sredstev) in na Zahodno kohezijsko regijo (34,89 % razpisanih sredstev), v odvisnosti od sedeža samoupravne lokalne skupnosti, ki bo upravičena do sofinanciranja. V skladu s tem je za Vzhodno kohezijsko regijo namenjenih 7.466.666,66 EUR in za Zahodno kohezijsko regijo 4.000.000,00 EUR.

10

2. Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih 2016-2017. Namen javnega razpisa je spodbuditi zagon novoustanovljenih podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo. S podporo se izboljša poslovanje in realizacija razvojnih potencialov z namenom zniževanja stopnje umrljivosti v začetnem obdobju poslovanja ter izboljša lastna konkurenčnost na domačih oz. tujih trgih. Zasledujeta se razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev. Okvirna višina subvencij po tem razpisu znaša do 1.200.000,00 EUR za leto 2016 in do 2.000.000,00 EUR za leto 2017.

Maksimalna odobrena višina subvencije za upravičenca je do največ 40.000,00 EUR v dveh letnih izplačilih: in sicer do največ 15.000,00 EUR letu 2016 in do največ 25.000 EUR v letu 2017

Odločitev o pripravi enega Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v Sloveniji v obdobju 2014-2020, ki pokriva vse tri sklade (Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad), je bila sprejeta na podlagi Analize prednosti in slabosti (Cost/benefit analize) različnih scenarijev strukture operativnih programov kohezijske politike v Sloveniji 2014-2020 (21. september 2012). Za ESRR in ESS je predvidena fiksna delitev sredstev za vsako od kohezijskih regij. Razlika med sredstvi iz teh dveh skladov med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo znaša približno 400 mio EUR v prid Vzhodne kohezijske regije. To pomeni, da se je večina sredstev od 500 mio dodatnih sredstev, ki jih je Slovenija dobila na račun delitve na dve kohezijski regiji samo iz naslova dveh skladov že alocirana za projekte v Vzhodni kohezijski regiji. Sredstva KS se ne delijo glede na kohezijsko regijo, kar pomeni, da bi v vsakem primeru za sredstva iz tega sklada morali pripraviti enoten dokument za obe kohezijski regiji. Je pa trenutno razmerje vrednosti potrjenih projektov med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo močno v prid Vzhodni kohezijski regiji, saj je od skupno približno 214 mio EUR 79 % (168,7 mio EUR) sredstev namenjenih projektom v Vzhodni kohezijsko regiji.

II. FINANCE

1. Zadolževanja in upravljanje z dolgom države

V zvezi z zadolževanjem in upravljanjem z dolgom države Vlada Republike Slovenije vztraja na zastavljenih ciljih in zavrača očitke iz interpelacije.

Vlada pojasnjuje, da je je dolg sektorja država, ki je konec leta 2015 znašal 83,2% BDP, v tem letu predvidoma dosegel vrh, v naslednjih letih pa se bo postopno zniževal. Slednje načrtuje Republika Slovenija doseči tako z vidika števca kot imenovalca relativnega kazalca (dolg/BDP) o zadolženosti sektorja države, in sicer: s postopnim zmanjševanjem denarnih rezerv državnega proračuna; z nadaljnjim izboljševanjem pogojev za krepitev gospodarske rasti. Za leto 2016 je bila

napovedana gospodarska rast v višini 1,7% BDP. Na podlagi medletnih podatkov SURS je dosežena gospodarska rast višja od napovedi, in sicer je ta v prvem kvartalu (Q1/Q-4) znašala 2,3%, v drugem kvartalu (Q2/Q-4) 2,7% BDP. V prvi polovici leta 2016 se je BDP glede na isto obdobje prejšnjega leta skupaj povečal za 2,5 %. Jesenska napoved gospodarskih gibanj, ki jo pripravi UMAR, napoveduje višjo gospodarsko rast za vsa tri leta, in sicer v letu 2016 v višini 2,3 % BDP, za leto 2017 (2,9 % BDP) in leto 2018 (2,6% BDP).

Ministrstvo za finance tako načrtuje, da se bo dolg sektorja država konec leta 2016 zmanjšal na 80,2 % BDP. S tem bo Republika Slovenija spoštovala tudi pravilo o dolgu iz Pakta za stabilnost in rast, ki pravi, da mora Republika Slovenija presežni dolg (tj. dolg sektorja država nad 60% BDP) pričeti

11

zmanjševati z ustreznim tempom. Hkrati se bo delež dolga ob zadostni nominalni rasti BDP zmanjševal tudi zaradi nadaljnje javnofinančne konsolidacije.

Pri izvrševanju zadolževanja v letu 2016 je potrebno upoštevati, da so bile dodatne izdaje 9-letnih, 16-letnih in 19-letnih evrskih obveznic v maju in septembru prvenstveno namenjene in uporabljene za zamenjavo dela dolarskih obveznic s cenejšimi evrskimi. V letu 2016 je bilo tako predčasno refinanciranega z evrskim za dobrih 19 % dolarskega portfelja dolga državnega proračuna, kar Slovenijo uvršča med najbolj aktivne upravljavce dolga.

Ministrstvo za finance je v letu 2016 izvedlo dve transakciji zamenjave dela dolarskih obveznic s cenejšimi evrskimi v skupni višini 1.763.248.000,00 USD in s tem realiziralo skupno za 46 milijonov evrov pozitivnih finančnih učinkov za proračun, merjenih v neto sedanji vrednosti obeh transakcij. S tovrstnim upravljanjem z dolgom se je občutno znižalo tudi tveganje refinanciranja, saj se je obstoječi dolg refinanciral z dolgom izrazito daljše ročnosti, pri čemer se je izboljšala tudi valutna struktura. Spodnji dve shemi nazorno prikazujeta rezultat obeh transakcij z vidika upravljanja ročnostnega profila oziroma tveganja refinanciranja dolga državnega proračuna. Slika 1 s črtkano oznako označuje dolarske obveznice, ki zapadejo v letih 2022, 2023 in 2024 in so bile med transakcijo zamenjave zamenjane za evrski obveznici z zapadlostjo v letih 2025 in 2032 in sta označeni z rdečo barvo.

Slika 1: Shema predčasnega refinanciranja 1.250.000.000,00 USD dolarskih obveznic z izdajo 9- in 16-letnih EUR obveznic

Slika 2 s črtkano oznako označuje dolarske obveznice, ki zapadejo v letih 2022, 2023 in 2024 in so bile med transakcijo zamenjave zamenjane za evrsko obveznico, ki zapade leta 2035 in je označena z rdečo barvo.

12

Slika 2: Shema predčasnega refinanciranja 513.248.000,00 USD dolarskih obveznic z izdajo 19-letnih EUR obveznic

Izpostaviti velja tudi učinek znižanja izdatkov za obresti v kontekstu strukturnega napora z vidika upravljanja z dolgom. Znižanje izdatkov za obresti v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 v višini 86 milijonov evrov je pomemben prispevek Ministrstva za finance na podlagi aktivnega upravljanja z dolgom in izkoriščanja tržnih razmer z nizkimi obrestnimi merami. Tveganje za dvig zneska, ki bi ga potencialno državni proračun plačeval za obresti v obdobju do 2022 je majhno. Po letu 2022 pa je tveganje dviga proračunske postavke za obresti nizko, kar je rezultat preudarnega upravljanja s strukturo zapadlosti glavnic.

Refinanciranje zapadlih obveznic z obveznicami z nižjimi obrestnimi merami in ročnostmi 10, 16, 20 in 30 let predstavlja izkoriščanje ugodnih tržnih razmer na način podaljševanja trajanja portfelja državnega proračuna, pri čemer hkrati implicitna obrestna mera na celotni portfelj dolga državnega proračuna od leta 2014 pada.

V letu 2016 se je sicer Republika Slovenija do vključno septembra 2016 za potrebe financiranja državnega proračuna že zadolžila v skupni višini 2,622 milijard evrov. Potrebe za financiranje sprejetega proračuna Republike Slovenije za leto 2016 so s tem v celoti pokrite, medtem ko je hkrati za potrebe odplačil glavnic dolga državnega proračuna v letih 2017 in 2018 že izvršenega 389 milijonov evrov predfinanciranja. Velja izpostaviti, da v preostanku leta 2016 zapade v odplačilo 1,8 milijard evrov dolga (4,5% BDP za leto 2016).

Zgoraj predstavljeni dosežki pri aktivnem upravljanju z dolgom državnega proračuna so naleteli na zelo ugoden odziv bonitetnih agencij. Junija letos je bonitetna agencija S&P dvignila kreditno oceno Slovenije z A-/pozitiven izgled na A/stabilen izgled. Kreditno oceno Slovenije je dvignila tudi bonitetna agencija Fitch in sicer z BBB+/pozitivni izgled na A-/stabilni izgled. Bonitetna hiša Moody's je oceno Slovenije v začetku leta 2015 zvišala z Ba1/pozitivni izgled na Baa3/stabilni izgled, septembra letos pa je stabilni izgled spremenila v pozitivni izgled. Položaj Slovenije na dolžniških kapitalskih trgih se je tudi zaradi izboljšane kreditne ocene Slovenije še dodatno okrepil. Donos na 10 letno obveznico (interpolirana vrednost) je tako na 18.10.2016 znašal 0,62%. Vse to kaže, da finančni trgi ponovno zaupajo Sloveniji in politiki, ki jo vodi njena vlada.

Uvedba davčnih blagajn. S sprejemom Zakona o davčnem potrjevanju računov se je tako z 2. januarjem 2016 v Sloveniji začel uporabljati sistem davčnega potrjevanja računov, na podlagi katerega morajo davčni zavezanci pred izdajo računa določene podatke iz računa posredovati v potrditev na

13

FURS. Temeljni cilj uvedbe davčnega potrjevanja računov oz. uvedbe t.i. davčnih blagajn predstavlja enega izmed ukrepov za obvladovanje sive ekonomije v Sloveniji, z namenom zagotavljanja ustreznega obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov ter s tem zagotovitev enake davčne obravnave vseh davčnih zavezancev in zmanjšanje nelojalne konkurence. S tem se je torej vzpostavil sistem, ki omogoča bolj pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev kot doslej. Ob sprejemanju zakona je Vlada ocenjevala, da bo uvedba davčnih blagajn na letni ravni prinesla 75 mio EUR dodatnih prihodkov, in sicer večina na povečanih prihodkih iz naslova DDV, nekaj pa tudi na prihodkih davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti.

Na podlagi poročila o učinkih uvedbe davčnih blagajn, ki ga pripravlja Finančna uprava RS, je mogoče oceniti, da polletni učinki uvedbe davčnih blagajn na podlagi neto vplačil DDV in povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve blagajnikov znašajo 37,6 mio EUR, pri čemer so navedeni učinki davčnih blagajn predstavljeni tako, da so očiščeni oziroma zmanjšani za stopnjo nominalne gospodarske rasti v Republiki Sloveniji v prvi polovici leta 2016. V prvih sedmih mesecih 2016 je bilo pri zavezancih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih 33.421 oseb pri 12.548 delodajalcih. Od tega je 16.806 novo prijavljenih oseb, ki izdajajo račune (blagajniki).

Posledično torej ne moremo govoriti o skromnem povečanju prihodkov iz tega naslova, temveč lahko potrdimo, da imajo davčne blagajne pričakovano pozitivne učinke, predvsem pa ti učinki dosegajo temeljne cilje zastavljene ob uvajanju davčnih blagajn, in sicer tako z vidika povečanja javnofinančnih prihodkov v ocenjeni višini, kot neposredno tudi z vidika zmanjšanja obsega sive ekonomije. Ob tem pa se je treba tudi zavedati, da je ukrep davčnih blagajn že tretji v nizu ukrepov za boj proti sivi ekonomiji pri gotovinskem poslovanju, in sicer za uvedbo obveznosti uporabe takšne programske opreme, ki onemogoča spreminjanje in brisanje podatkov brez revizijske sledi v letu 2013 in uvedbo vezane knjige računov v začetku leta 2016, od katerih je vsak že prispeval svoj delež v zmanjšanju sive ekonomije in predvsem porastu pobranih davkov. Zaradi pozitivnih učinkov davčnih blagajn je država ustvarila določene javnofinančne prihodke, kar ji omogoča bolj pravično javnofinančno konsolidacijo in možnosti za določene davčne razbremenitve (mini davčna reforma).

V interpelaciji je tudi očitek vladi o pomanjkanju državnih investicij. Investicije in investicijski transferi, financirani iz državnega proračuna, so v letih pred 2014 gibali na ravni od 2,1 do 2,6 % BDP, v letih 2014 in 2015 pa so zaradi zaključevanja finančne perspektive 2007-2013 dosegli zgodovinsko najvišji ravni, in sicer 3,1 in 3,5%. Tako bi težko govorili o pomanjkanju državnih investicij v času delovanja te vlade. Zmanjšanje investicijske aktivnosti v letošnjem letu je logična posledica umiritve močnega investicijskega cikla, ki je imel vrh ob zaključevanju finančne perspektive 2007-2013 v letih 2014 in 2015 ter počasnejšega prilagajanja pogojem in črpanjem evropskih sredstev nove finančne perspektive, ki pa je v teku. Glede na sprejeti proračun 2016 bo raven investicij znašala okrog 2 % BDP, v letih 2017 in 2018 pa se bo dodatno okrepila.

2. Neuspešno črpanje EU sredstev

Podatki iz interpelacije so netočni in zavajajoči.

V Vladi Republike Slovenije se zavedamo, da je prišlo do zamika pri začetku izvajanja večletnega finančnega okvira 2014-2020 oz. črpanja EU sredstev. Razlogi za zamik so v nadaljevanju podrobno pojasnjeni, uvodoma izpostavljamo dva ključna. Prvi razlog je v povezavi z odpravo zaostankov pri črpanju sredstev kohezijske politike programskega obdobja 2007-2013, ki jih je vlada podedovala. Vlada je takoj po nastopu mandata, jeseni 2014, ko si je za cilj postavila 100% črpanje dodeljenih sredstev programskega obdobja 2007-2013, pričela izvajati intenzivne aktivnosti v to smer. Rezultat teh aktivnosti se je odrazil v proračunih 2014 in 2015, ko nam je uspelo počrpati skupaj 1,4 milijarde

14

EUR evropskih sredstev. Sloveniji je bila med državami, ki ji je do konca obdobja upravičenosti uspelo počrpati zgornjo mejo, to je 95 % razpoložljivih sredstev. Drugi razlog je v poznem sprejetju operativnega programa kohezijske politike 2014-2020 (december 2014) in v kompleksnosti izgradnje oziroma spremembi sistema izvajanja, ki ga narekuje spremenjena evropska zakonodaja ter novi elementi evropske kohezijske politike, ki jih ta uvaja. Potrebno je poudariti, da Slovenija glede črpanja ne zaostaja v primerjavi z ostalimi državami članicami, ki se soočajo s podobnimi težavami pri vzpostavitvi sistema izvajanja. Po podatkih Evropske komisije je bilo na 31.8.2016 od 564 potrjenih operativnih programov v državah članicah 325 programov takih, kjer so države že uspele vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora. Slovenija je v zaključni fazi vzpostavitve sistema in cilj vlade je, da do konca letošnjega leta o tem obvesti Evropsko komisijo.

Izvajanje kohezijske politike programskega obdobja 2014-2020 je v teku. V okviru programskega obdobja 2014-2020 je bilo z odločitvami o podpori do 30.9.2016 dodeljenih 718,5 mio EUR ali skoraj 24 % celotne alokacije, ki je na voljo Sloveniji v programskem obdobju 2014 -2020. Na tej podlagi ministrstva že izvajajo javne razpise, sklepajo pogodbe z upravičenci in izvajajo plačila upravičencem z zalaganjem sredstev iz državnega proračuna.

Odhodki državnega proračuna za EU projekte do 7.10.2016 znašajo 39,7 mio EUR evropskih sredstev in 7,5 mio EUR slovenske udeležbe, skupaj torej 47,2 mio EUR. Ta vrednost se trenutno še ne odraža na prihodkovni strani proračuna, vsekakor pa bo evidentirana kot prihodek državnega proračuna do konca proračunskega leta. Pričakujemo, da se bodo izplačila do konca leta še precej povečala. Cilj vlade je, da se vsa izvršena izplačila do konca proračunskega leta odrazijo na prihodkovni strani proračuna in da se nastali izdatki certificirajo Evropski komisiji.

Navedba, da je bilo julija počrpanih nekaj več kot 600.000 € velja za sredstva prejeta za izvajanje evropske kmetijske in ribiške politike. Skupaj pa je bilo teh sredstev več (932.338 M€). Realizacija EU sredstev je bila v juliju 2016 res samo 29,6 %, razlogi za to so podani v nadaljevanju. S podobno situacijo smo se srečevali, v začetku izvajanja programskega obdobja 2007 -2013, ko je bila na primer v letu 2008, realizacija sredstev evropskih strukturnih skladov v celem letu 12,36%.

Stanje na črpanju evropskih sredstev (podatki iz polletnega poročila o izvrševanju proračuna za leto 2016): na prihodkovni strani proračuna za leto 2016 je zapisano, da bo Slovenija v letu 2016 pridobila iz

EU proračuna 1 milijardo evrov. planirana sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike znašajo 312,6 M€ strukturni skladi so bili planirani v višini 338,9 M€ kohezijski sklad v višini 212, 3 M€ centralizirani in drugi EU programi 115,9 M€ (npr. CEF) ter ostala sredstva v znesku 8,4 M€ (potni stroški na sestankih sveta, obresti, Solidarnostni sklad)

Pri programih skupne kmetijske in ribiške politike se sredstva črpajo v skladu s planirano dinamiko. Pri evropski kohezijski politiki, kamor spada jo strukturni skladi in pa kohezijski sklad, je prišlo do zamika dinamike črpanja. Pojasnilo podajamo v nadaljevanju.

Glavnina napovedi črpanja sredstev strukturnih in kohezijskega sklada, je temeljila na sprejetem Izvedbenem načrtu Operativnega programa Evropske kohezijske politike – tako-imenovani INOP, ki ga je Vlada sprejela v času priprave proračuna za leto 2016, v maju 2015. Sprejeti INOP je predvideval, da bomo v letu 2016 počrpali 436 M€. Preostanek do 551,2 M€ pa predstavljajo povračila iz naslova evropske kohezijske politike za preteklo obdobje.

15

Analiza odstopanj pri izvrševanju Izvedbenega načrta OP-ja v letu 2016. 436 milijonov EUR je bilo planirano po posameznih prednostnih oseh, ki so definirane v Operativnem programu.

Prednostna naložba PlanOcena

konec letaRazlika

PO 1 RRI 60 M€ 5 M€ 55PO 2 IKT 5 M€ 0 M€ 5PO 3 Podjetništvo 105 M€ 13 M€ 92PO 4 Energetika 38 M€ 1 M€ 37PO 5 Poplave 6,5 M€ 0 M€ 6,5PO 6 Vode, narava in urbano 44 M€ 25,5 M€ 18,5PO 7 Promet 23 M€ 29 M€ +6PO 8 Zaposlovanje 60 M€ 33 M€ 27PO 9 Socialna vključenost 33 M€ 6 M€ 27PO 10 Izobraževanje 31 M€ 10 M€ 21PO 11 Javna uprava 13 M€ 5 M€ 8PO 12-14 Teh.pomoč 17,5 M€ 17 M€ 0,5

Razlika je nastala na praktično vseh prednostnih oseh z izjemo na področju prometa, kjer napovedujejo, da bodo uspeli počrpati celo nekaj več sredstev kot napovedano. Tukaj gre seveda za velik projekt – avtocestni odsek Draženci – Gruškovje, ki je že krepko v izvedbi in generira izdatke in posledično tudi še v tem letu prilive iz evropskega proračuna.

Razlogi za slabo planiranje ob pripravi proračuna 2016 v poletnih mesecih 2015 pa so:

1. Prvi razlog je vsekakor že tradicionalno preveč optimistično planiranje resorjev, ki so si želeli v fazi priprave Izvedbenega načrta operativnega programa – zagotoviti dovolj sredstev za izvajanje svojih vsebin v proračunu že za leto 2016.

Intenzivnost dela na koncu leta 2015, ko se je dejansko zaključevalo delo na projektih stare finančne perspektive, je presenetila bolj ali manj vse. Ta intenzivnost je imela neposredno zvezo s pripravo vlog za odločitve o podporah za novo programsko obdobje, saj le te niso bile pripravljene kvalitetno in so se usklajevale dlje časa kot predvideno.

2. Največja razlika med realizacijo in planom se kaže na prednostni osi 3, ki je namenjena razvoju podjetništva. Na tej prednostni osi se bodo sredstva v večini primerov dodeljevala s finančnimi instrumenti – skratka s povratnimi sredstvi. V primerjavi s preteklo perspektivo so se sredstva namenjena finančnim instrumentom potrojila. In spremenila se je tudi normativna ureditev na tem področju. Evropska komisija je šele konec julija 2016, natančneje 29. julija 2016 izdala zadnja navodila o tem, kako izbrati inštitucijo, ki bo izvajala finančne instrumente. In ta negotovost se je poznala tudi pri postavitvi sistema črpanja pri nas. Ko se je delal INOP, ki je bil podlaga za sprejeti proračun za leto 2016, je bila predpostavka, da bomo iz naslova finančnih instrumentov dobili prvo tranšo sredstev na izbrani sklad skladov že v letu 2016. Zato je bilo na tej prednostni naložbi planirano za skoraj 100 milijonov preveč sredstev.

3. Umestitev novih elementov v sistem izvajanja. Elementov kot so Celostne teritorialne naložbe, kjer postavitev sistema tudi traja nekaj več časa. Tudi v tem primeru je Komisija izdala zadnja navodila šele konec aprila letos. Sodeluje pa pri tem veliko deležnikov, dva Posredniška organa in pa 11 mestnih občin ter Združenje mestnih občin - ZMOS.

Za ZMOS je Komisija naknadno zahtevala, da se ga v sistem privede kot Posredniški organ. To se je zgodilo julija 2016, tako da je bilo potrebno v avgustu 2016 spremeniti še Uredbo o izvajanju evropske kohezijske politike v RS, ki definira posredniške organe v RS. Vse to je privedlo do določenih

16

zaostankov za planom na področju prednostne naložbe 6.3 – Urbani razvoj, pa tudi pri trajnostni mobilnosti in pa na področju energetskih sanacij, ki bodo lahko podprte v 11 mestnih občinah.

4. Četrti razlog je nedvomno tudi sistemski pristop pri obličnosti in vsebini pogodbe o sofinanciranju. V preteklem obdobju je bilo nekaj primerov, kjer so prišle različne goljufije na škodo evropskih sredstev tudi v odločanje na sodiščih. Pri tem je Državno pravobranilstvo opozorilo, da so pogodbe o sofinanciranju na posameznih ministrstvih bile pripravljene različno in so v nekaterih primerih povzročile negotovosti v obravnavah na sodiščih.

Zato so bili skupaj z Državnim pravobranilstvom pripravljeni obvezni členi, ki jih mora vsebovati vsaka pogodba o sofinanciranju. Določilo o ničnosti pogodbe oziroma o vrnitvi sredstev v primeru ugotovljenih nepravilnosti oziroma goljufij pa je zahtevalo še dodatno zakonodajno spremembo v Zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2016 in 2017. To je potegnilo za sabo počasnejše izvajanje pri okoljskih projektih – dobro znanih enajstih projektih, ki so prešli iz starega v sedanje programsko obdobje, in ki so tudi orali ledino pri izvajanju Operativnega programa, pa tudi na drugih projektih in programih, ki so že v izvajanju.

5. Peti razlog je napor, ki je bil potreben, da se je uskladil prvi skupni razpis MGRT in MIZŠ, ki je hkrati prvi razpis iz strategije pametne specializacije. In to področje je izredno pomembno za gospodarski razvoj in inovacijski preboj Slovenije.

6. Šesti razlog pa je izpolnjevanje predhodnih pogojenosti, ki so tudi novost tega programskega obdobja. Gre za določene pogoje, ki nam jih je postavila Evropska komisija in ti pogoji morajo biti izpolnjeni preden lahko začnemo s črpanjem sredstev. Teh pogojev je bilo vsega skupaj 28 – sedem splošnih in 21 tematskih.

7. Še ena novost tega programskega obdobja, in sicer lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), tokrat prvič združuje sredstva razvoja podeželja in pa evropskega regionalnega sklada.

Poleg navedenih razlogov pa je potrebno omeniti še akreditacijo sistema. Gre za postopek, ki ga izvaja revizijski organ in ki daje tako Vladi RS kot tudi Evropski komisiji zagotovilo, da je sistem izvajanja evropske kohezijske politike ustrezen, da bo omogočil izvajanje evropske kohezijske politike z vsemi predpisanimi kontrolami.

Za ta namen je bil pripravljen Opis sistema upravljanja in nadzora, ki je bil posredovan na Urad za nadzor proračuna, ki je v primeru Slovenije Revizijski organ. Ko bo Revizijski organ opravil pregled postavljenega sistema izvajanja in potrdil, da je sistem ustrezen in deluje, se bo s tem mnenjem seznanila Vlada RS. Organ upravljanja pa nato obvesti Evropsko komisijo.

Postopek akreditacije se intenzivno izvaja in pričakujemo, da bo dokončan pred koncem letošnjega leta, kar nam bo omogočilo, da Evropski komisiji izstavimo zahtevek za povračilo sredstev, ki jih že zalagamo iz nacionalnega proračuna.

Kljub vsemu pa je Republika Slovenija uspešna pri črpanju evropskih sredstev.

Stanje na začetku mandata te Vlade na področju črpanja je bilo naslednje:- Slovenija je bila med slabšimi v črpanju evropskih sredstev (19 mesto med 28 državami);- Slovenija ni imela pripravljenih programskih dokumentov (Partnerski sporazum, Operativni

program);- Slovenija ni imela postavljenega sistema črpanja za obdobje 2014-2020; - Slovenija ni imela normativnega okvirja potrebnega za črpanje sredstev nove perspektive.

Vlada je zato pristopila k analizi, zakaj je temu tako in kot poglavitni razlog za tako stanje se je izkazala izredna nestabilnost sistema izvajanja v preteklih obdobjih.

17

Na podlagi te analize se je vlada odločila, da sistema ne bo menjala, temveč bo okrepila oziroma pospešila delovanje obstoječih služb. Ta pristop je v teh 2 letih na področju evropske kohezijske politike omogočil, da lahko danes poročamo o naslednjem:

Slovenija se je povzpela iz 19 na 4 mesto po uspešnosti črpanja sredstev evropske kohezijske politike;

Slovenija je bila med 8 državami članicami EU, ki jim je konec lanskega leta uspelo počrpati vsa možna sredstva evropske kohezijske politike iz EU;

Slovenija je v letu 2014 dosegla neto proračunski presežek v znesku 633 M€ napram EU;

Slovenija je v letu 2015 dosegla neto proračunski presežek v znesku 446 M€ napram vplačilom v proračun EU – če pa bi tu prišteli še 5% zadržanih sredstev, ki jih bomo dobili v letu 2018, pa je ta številka 651 M€, kar je največ odkar smo v EU.

Slovenija je v letu 2014 iz proračuna RS izplačala za projekte sofinancirane s sredstvi evropske kohezijske politike 834 M€;

Slovenija je v letu 2014 iz proračuna RS izplačala za projekte sofinancirane s sredstvi evropske kohezijske politike 916 M€; - oba rezultata sta najboljša rezultata odkar Slovenija prejema evropska sredstva;

z EK je bil novembra 2014 dogovorjen Partnerski sporazum;

z EK je bil decembra 2014 dogovorjen Operativni program evropske kohezijske politike;

v letu 2015 je bil postavljen normativni okvir za izvajanje evropske kohezijske politike – Uredba o izvajanju evropske kohezijske politike, Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2015 in 2016;

v letih 2015 in 2016 so pripravljena navodila za izvajanje evropske kohezijske politike;

v letu 2015 je bil prvič z Odlokom Vlade RS sprejet Izvedbeni Načrt Operativnega Programa (INOP) in v nadaljevanju je bil še petkrat dopolnjen;

v juliju 2015 je bila izdana prva odločitev o podpori iz naslova evropske kohezijske politike;

do konca septembra 2016 je bilo izdanih 117 odločitev o podpori v znesku 718,5 M€ EU sredstev, kar pomeni, da je 718,5 M€ EU sredstev na razpolago za razvojne projekte, ki so ali bodo sofinancirani s sredstvi evropske kohezijske politike; to predstavlja 24% vseh razpoložljivih sredstev v OP-ju. V dobrem letu – prva odločitev o podpori je bila namreč izdana avgusta 2015, je bila torej odobrena več kot petina oziroma skoraj četrtina razpoložljivih sredstev.

Odobrenih je bilo 34 javnih razpisov v skupni vrednosti prek 174 milijonov evrov; Največji med njimi je skupni razpis ministrstva za znanost, šolstvo in šport ter Ministrstva

za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gre za skupni razpis, ki združuje raziskovalce–razvojnike z gospodarstvom.

Odobrenih je bilo 17 programov, iz katerih bodo ali pa so že sledili javni razpisi – vse skupaj v vrednosti prek 121 milijonov evrov; med njimi je največ tistih programov, ki posegajo na področje dela z brezposelnimi

osebami, s pripravniki, z mladimi.

Odobrenih je bilo 47 projektov v skupni vrednosti 411 milijonov EUR – npr:; avtocestni odsek Gruškovje – Draženci v znesku 63,5 milijonov evrov, 9 okoljskih projektov odpadne in pitne vode, pa tudi projekt izvajanje aktivnosti za pridobivanje znanja za romske skupnosti.

Odobrenih je bilo tudi 19 strategij lokalnega razvoja v vrednosti prek 12 milijonov evrov; Slednje strategije so podlaga za izvedbo projektov, ki izhajajo iz instrumenta CLLD – ali po slovensko lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

18

V primeru Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki je naveden v interpelaciji, ne gre za EU sredstva iz naslova deljenega upravljanja, ki so Sloveniji dodeljena v okviru operativnega programa, pač pa za sredstva centraliziranih programov, ki jih izvaja Komisija. Prijave na tovrstne razpise so v pristojnosti agencije in ne Vlade RS.

3. Upravljanje državnega premoženja in kadrovanje v državnih podjetjih

Trditve z interpelacije so netočne in zavajajoče.

Pripojitev Probanke in Factor banke k DUTB. Ko je vlada na redni seji 17. 2. 2016 kot skupščina družb Factor banka in Probanka soglašala s poenostavljeno pripojitvijo obeh družb k DUTB, je svojo odločitev sprejela na podlagi vseh potrebnih informacij in predhodnih odločitev v tej zvezi, saj se je izkazalo, da je tovrstni pristop z vidika celotnega kapitalskega bremena za državo in javnofinančnega vpliva najbolj ustrezen. Vlada je bila seznanjena obenem tudi s finančnim stanjem obeh bank (v primeru Probanke je bil izkazan negativni kapital), kar je izhajalo iz priloženih priporočil vladnim gradivom, kakor tudi iz samih obrazložitev k vladnim gradivom.

Potrebno je poudariti, da je bila pripojitev Factor banke in Probanke izvedena na podlagi vseh potrebnih revidiranih bilanc. Pripojitev je namreč temeljila na zadnjih revidiranih računovodskih izkazih. Obe banki sta namreč v skladu z 68. členom ZGD-1 pripravili revidirano zaključno poročilo po stanju na dan obračuna združitve (1. 1. 2016) in revidirano letno poročilo za leto 2015. V zvezi z revidiranim zaključnim poročilom 68. člen ZGD-1 izrecno določa, da morajo biti sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki na podlagi združitve ali delitve preidejo na prevzemno družbo, ovrednotena v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Iz navedenega izhaja, da je bilo finančno stanje obeh družb, ki sta se pripajali k DUTB, znano, saj je bilo revidirano na dan bilančnega presečnega dneva združitve. Poudarjamo, da ZGD-1 tudi v primeru pripojitve, ki ni izvedena na poenostavljen način, ne zahteva priprave drugih revidiranih bilanc.

Vmesna bilanca tudi sicer ne bi bila obvezna, saj ni bil izpolnjen pogoj iz 4. točke drugega odstavka 586. člena ZGD-1, ki določa, kdaj je vmesno bilanco treba pripraviti. Treba jo je namreč pripraviti le, če se zadnje letno poročilo posameznih družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki se je končalo več kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi. Naveden pogoj glede pripojitve Factor banke in Probanke ni bil izpolnjen.

V zvezi s poročilom poslovodstva in revizijo pripojitvene pogodbe je potrebno poudariti, da je njun namen zagotoviti, da je menjalno razmerje med delnicami prevzete in prevzemne družbe ustrezno. To izhaja iz določb 582. in 583. člena ZGD-1, ki kot vsebino revizije in poročila poslovodstva določata utemeljitev oziroma preizkus menjalnega razmerja in višino denarnih doplačil. Ker je iz obeh pogodb o pripojitvi izhajalo, da prevzemna družba delničarjem prevzetih družb ni zagotovila delnic, določitev menjalnega razmerja ni bila potrebna. Ker tega ni bilo, torej tudi ni bila mogoča njegova revizija. Ker revizija ni bila mogoča, njena izvedba tudi ni bila smiselna, posledično tudi ne gospodarna oziroma je sploh ni bilo mogoče izvesti. Odsotnost menjalnega razmerja je posledica tega, da je bila država edina imetnica delnic vseh družb, udeleženih v pripojitvi. To pa pomeni, da zaradi pripojitve niti teoretično ne bi moglo priti do sprememb v sestavi delničarjev. Odsotnost menjalnega razmerja je sicer posledica 589. člena ZGD-1. Odsotnost menjalnega razmerja ni pomenila, da finančni položaj Factor banke in Probanke v trenutku pripojitve ni bil znan. Finančni položaj namreč ne izhaja iz menjalnega razmerja, temveč iz revidiranih poročil. Kot je bilo že navedeno, so ta bila pripravljena.

19

Tudi revizija pogodbe o pripojitvi je namenjena predvsem varstvu premoženjskih pravic delničarjev oziroma družbenikov družb in tudi ta revizija je osredotočena predvsem na pravilnost oziroma primernost določitve menjalnega razmerja in višine morebitnih denarnih doplačil v sami pogodbi o pripojitvi. Kot je bilo že omenjeno, pa menjalnega razmerja v obravnavanem primeru ni bilo treba določiti, prav tako ni bilo treba zagotoviti denarnih doplačil. Tako se tudi v primeru revizije pripojitve postavi vprašanje glede njene smiselnosti, zlasti z vidika povzročanja dodatnih nepotrebnih stroškov revizije, ki bi jo opravil pripojitveni revizor, in časovnega zamika izvedbe pripojitve zaradi izvedbe take revizije (potreben bi bil sklep sodišča o imenovanju pripojitvenega revizorja).

Tudi Banka Slovenije je v oceni pripojitve, ki jo je pripravila kot nadzorni svet Probanke in Factor banke, zapisala: »Na osnovi pregleda vseh relevantnih listin, vključno z revidiranim letnim poročilom za leto 2015 in revidiranim medletnim poročilom prevzete družbe na dan 1. 1. 2016, po pridobitvi vseh potrebnih informacij in podatkov, ki vplivajo na pripojitev ter analizi razlogov in posledic pripojitve, Svet Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta Factor banke/Probanke ocenjuje, da je predmetna pripojitev ekonomsko smotrna za Republiko Slovenijo, kot edinega lastnika obeh družb, saj se s pripojitvijo zagotavlja racionalizacija poslovanja, predvsem pa pripojitev pomeni daljši čas unovčevanja premoženja prevzete družbe in s tem višji iztržek in manjšo verjetnost za dodatno kapitalsko breme za edinega lastnika. Svet Banke Slovenije tako ocenjuje, da je predlagana pripojitev pravno in ekonomsko utemeljena ter ugotavlja, da dosedanji postopki pripojitve potekajo skladno z določili ZGD-1.«.

Prodaja družb Adria Airways, d.d. in Paloma, d.d.Na ostale konkretne, v interpelaciji izpostavljene primere prodaj družb Adria Airways, d. d., in Paloma, d. d., sta ministrstvo za finance in vlada že podala pojasnila v okviru poslanskih vprašanj (odgovor ministra za finance na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi s prodajo družbe Adria Airways, d. d. št. 001-40/2016/4 z dne 15. 2. 2016; odgovor vlade na pisno poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi s privatizacijo Palome, d. d., št. 00104-137/2015/7 z dne 21. 1. 2016) in na 26. redni seji Komisije za nadzor javnih financ dne z 4. 2. 2016.)

Vlada glede konkretnih primerov z vidika svojih pristojnosti pojasnjuje sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti kot ga predpisuje ZSDH-1, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb države, v katerega sodi tudi razpolaganje in prodaja kapitalskih naložb, ter poslovanje SDH. Eden temeljnih namenov zakona je, skladno s smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev politike od upravljanja družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, ter morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje tudi vlada kot skupščina SDH. Vlada tako predlaga strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in člane nadzornega sveta SDH ter sprejme statut SDH, merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti in letni načrt upravljanja kapitalskih naložb. SDH na drugi strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in preglednosti. Iz tega vidika je očitana »neaktivnost vlade (prek nadzornega sveta SDH, ki ga predlaga vlada) pri prodaji državnih družb Adrie Airways in Palome podjetjema - s strani SDH - poštnima nabiralnikoma, s sedežem v davčni oazi«, neprimerna in neutemeljena. Skladno z navedenim načelom neodvisnosti vlada namreč ne sme posegati v upravljanje konkretnih družb, kar se skladno z opredelitvijo pojma upravljanje nanaša tudi na prodajo kapitalskih naložb. Enako velja tudi za člane nadzornega sveta SDH, ki jih je sicer predlagala vlada, vendar skladno z načelom neodvisnosti in pristojnostmi, ki jih predpisuje 42. člen ZSDH-1, samostojno nadzira uresničevanje aktov upravljanja in poslovanje SDH. Vlada je v okviru svojih pristojnosti glede konkretnih (in drugih) družb predlagala strategijo in potrdila letni načrt upravljanja, torej osnovna akta upravljanja, skladno s katerima (in drugo relevantno zakonodajo) mora SDH izvajati tudi prodajne

20

postopke, nadzorni svet SDH pa mora te postopke nadzirati. Poleg tega 69. člen ZSDH-1 predpisuje revizijske in odškodninske postopke ter zastopnike javnega interesa, ki so: Ministrstvo za finance, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in javna agencija za varstvo konkurence. Če navedeni zastopniki javnega interesa ugotovijo dejstva in okoliščine, ki dokazujejo sum oškodovanja Republike Slovenije ali SDH, lahko organom SDH ali vladi predlagajo postopke za začetek posebnih revizij, začetek odškodninskih postopkov proti članom vodenja ali nadzora in vseh drugih ustreznih postopkov, s katerimi se zaščitijo premoženje in interesi Republike Slovenije ali SDH. Če SDH ali vlada takšen predlog zavrne, lahko zastopniki javnega interesa postopke sprožijo tudi sami. V tem kontekstu vlada izpostavlja primer izjave predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Borisa Štefaneca na 29. seji Komisije za nadzor javnih financ z dne 11. 5. 2016: »V vseh postopkih, ki ste jih zdaj tudi omenjali, torej NKBM, Paloma, Adria, morda še kakšen, so bili javni mednarodni razpisi, na katere so se seveda ustrezni vlagatelji prijavljali. S pravnega vidika, z vidika pravil naše države, obligacijskega zakona je nesprejemljivo in nepravilno mislim, da tudi nezakonito, da se, kot vlagatelj, kot ponudnik prijavi nekdo, kot sklenitelj pogodbe pa poštni predel, bodisi na Cipru, bodisi v Luksemburgu ali pa kjer koli drugje.« Kot je razvidno iz zapisnika komisije št. 060-07/16-5 z dne 31. 5. 2016 je le-ta na podlagi izjave predsednika Komisije za preprečevanje korupcije sprejela sledeč sklep: »Komisija za nadzor javnih financ se je seznanila z ugotovitvami predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Borisa Štefaneca, da je šlo pri nekaterih zadnjih prodajah slovenskih podjetij v davčne oaze za nezakonito delovanje.« Ob tem vlada opozarja, da zakonitost ali nezakonitost lahko ugotavlja samo sodišče, in sicer s pravnomočno sodbo. Pogodba, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi je nična. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba, pravica do uveljavljanja ničnosti pa ne ugasne. Poleg tega je komisija sprejela tudi sklep: »Komisija poziva Borisa Štefaneca, da ji v 30 dneh predloži dokumentacijo, s katero bo utemeljil svoje trditve.« Vlada s to dokumentacijo ni bila seznanjena, niti ji ni znano, da bi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije le-to predložil komisiji. To je primer neutemeljenega podajanja informacij na delovnem telesu državnega zbora in nedokazanega prisojanja nezakonitosti postopkov, kar je v pristojnosti sodišč in ne predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.

Vlada je glede Palome, d. d., in tudi Adrie Airways, d. d., oziroma na očitek, da sta družbi prodani »poštnemu nabiralniku«, s sedežen na Cipru oziroma v Lichtensteinu že podala pisno pojasnilo v mnenju št. 47600-4/2016/8 z dne 10. 3. 2016. Vlada zavrača takšno interpretacijo in ponovno pojasnjuje, da gre v navedenih primerih za namenske družbe (ang. SPV oziroma Special Purpose Vehicle), ki pa jih slovenska zakonodaja ne ureja neposredno. Navedeno je odraz dejstva, da je namenska družba vedno ustanovljena v eni od dovoljenih in pripoznanih statusnih oblik države njenega sedeža. V Republiki Sloveniji se tako namenska družba navadno ustanovi v obliki d.d. ali d.o.o. Namen uporabe namenske družbe je (1) omejiti tveganja, ki bi jih ustanovitelji nosili, če bi posel, ki ga izvaja namenska družba, izvedli sami; (2) pridobit partnerja v projektu – z namensko družbo se jasno določi, koliko kdo vloži in za koliko kdo odgovarja in (3) optimizirati plačila davkov. Vsi ti cilji so povsem utemeljeni; tudi v luči izvedbe privatizacije. Kolikor bi prepovedali njihovo upoštevanje, bi se to, saj je uporaba namenske družbe povsem običajno dejanje, poznalo tudi pri kupnini, ki jo je pridobitelj pripravljen plačati (če bi mu onemogočili optimiziranje davkov, bi bil pripravljen plačati manj, saj bi se mu posel sicer kasneje ekonomsko povrnil). Slovenska zakonodaja dovoljuje komerkoli, da ustanovi namensko družbo in ne pozna omejitev s tem v zvezi. Ustanovitev namenske družbe je tako kot ustanovitev kakršnekoli družbe običajen posel korporacijskega prava. Ustanovitev oziroma uporaba namenske družbe tudi ne pomeni, da je posel zaradi njene uporabe netransparenten. Ali je nek posel netransparenten je odvisno od splošnih pravil gospodarskega prava države, v kateri je družba ustanovljena. V Republiki Sloveniji so vsakokratni družbeniki namenske družbe, tako kot katerekoli družbe, razvidni bodisi iz sodnega registra, bodisi iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev. V primeru družb iz drugih jurisdikcij, pa dejstvo, da se neka družba uporabi kot namenska, ne vpliva na splošno transparentnost, ki jo neka država določa. V zvezi z uporabo namenske družbe kot kupca opozarjamo, da mora v primerih pridobitve deleža v banki ali zavarovalnici pridobitelj vedno pridobiti tudi dovoljenje pristojnega nadzornega organa (Banke

21

Slovenije, Evropske centralne banke, ATVP ali AZN). V okviru izdaje dovoljenja se preverja tudi pridobitelja in osebe, ki stojijo za njim. Kolikor bi obstajal dvom o primernosti pridobitelja, organi takega dovoljenja ne izdajo. Slovenska zakonodaja namensko družbo ureja posredno in jo upošteva kot tržno realnost. Namensko družbo tako vsebujejo Zakon o zavarovalništvu, Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Namenske družbe pozna tudi pravo Evropske unije2, v odločbi Komisije z dne 21. oktobra 2008, št. C(2008) 6022 pa je podana sledeča definicija: »Obvodno podjetje, imenovano tudi namenska družba (special purpose vehicle) ali posebni naložbeni nosilec (special investment vehicle – SIV), je družba (praviloma vrsta družbe z omejeno odgovornostjo ali v nekaterih primerih komanditna družba), ki je ustanovljena s posebnimi, ozko določenimi in časovno omejenimi cilji, da bi praviloma izključila finančno tveganje (običajno stečaj, včasih pa tudi posebno davčno tveganje ali tveganje v zvezi z nadzorom).« Iz vsega navedenega torej izhaja, da ne gre za »poštne nabiralnike«, kot navajajo vlagatelji, ampak za legalne in običajne družbe ter postopke transakcij nakupov podjetij. Takšna prodaja podjetja v državni lasti je bila izvedena tudi v letu 2014, torej v času vlade mag. Alenke Bratušek, in sicer v primeru Fotone, d. d., ki je bila kupljena s strani namenske družbe Gores Laser Holdings, L.P., iz Delwara v Združenih državah Amerike. Da uporaba namenskih družb ni nič neobičajnega priča tudi dejstvo, da se financiranja projektov preko tovrstnih družb poslužuje tudi Evropska banka za obnovo in razvoj - EBRD (primeri nakupa NKBM, d. d., financiranja privatiziranih in zasebnih družb s skladom zasebnega kapitala AIGNEF, financiranje izgradnje vetrnih elektrarn v Mongoliji preko SPV, v katerem ima EBRD 25 % delež…)

Pri namenskih družbah in drugih družbah, ki kupujejo kapitalske naložbe države, je najbolj pomembno njihovo pregledno in znano lastništvo. SDH je glede tega javno pojasnil, da z namenom zagotovitve transparentnosti, kot pogodbena stranka v prodajnih postopkih s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pridobiva med drugim tako podatke o svojih sopogodbenicah, kot tudi njihovih morebitnih končnih oziroma dejanskih lastnikih, saj je pri sklepanju pogodb za SDH pomembno, da je izvedljivost sklenjenih pogodb zagotovljena. V skladu z navedenim izvede običajne postopke preveritve svojih sopogodbenic po prodajnih pogodbah, pri čemer med drugim preveri npr. tudi: kopije izpiska iz registra direktorjev za relevantne družbe, kopije njihovih ustanovitvenih dokumentov, kopije relevantnih pogodb o upravljanju, kopije relevantnih korporacijskih sklepov, in drugih dokazil o upravičenju za podpis prodajne pogodbe na strani sopogodbenice. Da bi se zagotovila še večja skrbnost in preglednost prodajnih postopkov bosta tako SDH kot tudi DUTB na podlagi Predloga Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (EPA 1360-VII) postala zavezanca in bosta obveznost ugotavljanja dejanskega lastnika kupcev kapitalskih naložb in terjatev Republike Slovenije izvajala skladno z določili tega zakona.

Imenovanje nadzornih svetov.Vlada podaja še nekaj pojasnil glede postopkov za imenovanje nadzornih svetov. Vlada skladno s pravno ureditvijo sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti nima nobene pristojnosti pri imenovanju članov nadzornih svetov niti pri imenovanju uprav družb s kapitalsko naložbo države. Upravljanje družb v državni lasti in imenovanje članov nadzornih svetov predpisuje ZSDH-1. SDH svoja upravljavska upravičenja med drugim izvaja z imenovanjem članov nadzornih svetov. Skladno z 21. členom ZSDH-1 mora SDH na skupščinah glasovati za imenovanje članov organov nadzora v družbah s kapitalsko naložbo države po objektivnih merilih, ki so za vse kandidate enaka. Merili za izbiro in imenovanje kandidatov sta izključno strokovnost in izkušenost. Nejavno izražanje mnenj članov ali predstavnikov političnih strank in funkcionarjev izvršilne ali zakonodajne veje oblasti in

2 Izvedbena uredba komisije (EU) 2015/462 z dne 19. 3. 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopki za nadzorno odobritev za ustanovitev namenskih družb, za sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi glede namenskih družb ter za določitev formatov in predlog za informacije, ki jih sporočajo namenske družbe v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta; Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. 11. 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II); Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 11. 2005.

22

lokalne samouprave v povezavi z glasovanjem o imenovanju članov organov nadzora v družbah s kapitalsko naložbo države se šteje za lobistični stik in ga morajo člani uprave, nadzornega sveta in kadrovske komisije prijaviti pooblaščencu za skladnost poslovanja in integriteto. Enako velja glede imenovanja članov uprave SDH, ki je skladno s 46. členom ZSDH-1 v izključni pristojnosti nadzornega sveta SDH. Ob tem velja omeniti Poročilo o državi – Slovenija 2016 (Bruselj, 26. 2. 2016), v katerem je Evropska komisija med drugim zapisala, da »več pobud, sprejetih leta 2015, za prenos večjih pooblastil na SDH kažejo na konec dolgega procesa oblikovanja celostnega sistema za upravljanje podjetij v državni lasti« ter da se »priporočilo glede strategije za SDH izvaja v celoti.« Ob tem je poudarila, da bodo reforme za izboljšanje korporativnega upravljanja in uspešnosti podjetij v državni lasti zdaj preizkušene v praksi ter da je SDH dobil nalogo, da doseže preobrat pri svojem velikem in zelo raznolikem portfelju. Ob tem pa je Evropska komisija opozorila: »Ključnega pomena je, da SDH deluje neodvisno od političnega pritiska.«

Kadrovanje SDH. Upravljanje z družbami v državni lasti ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1). Ta določa, da z družbami v državni lasti upravlja Slovenski državni holding, d.d. (v nadaljnjem besedilu: SDH). V skladu z ZSDH-1 upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi. Iz navedenega sledi, da je SDH tisti, ki na skupščini družbe uresničuje pravice delničarja, ko gre za glasovanje o članih organov vodenja ali nadzora. Pri tem poudarjamo, da sledeč ZSDH-1 velja, da SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb in da morajo delovati neodvisno in samostojno. Da bi se navedena zapoved neodvisnosti iz ZSDH-1 uresničila, ZSDH-1 že sam določa tudi postopke izbire in pogoje za imenovanja članov nadzornih svetov družb v državni lasti. Iz vsega navedenega sledi, da vlada ne more, saj nima pravice sodelovati na skupščini družbe, ki predstavlja naložbo v državni lasti, in ne sme, saj bi v tem primeru kršila določbe ZSDH-1, vplivati na sestavo nadzornih svetov družb v državni lasti.

V zvezi s pravico predlagati kandidate za člane organov nadzora velja, da ZSDH-1 določa, da SDH vzpostavi svoj sistem preverjanja kandidatov za člane nadzornih svetov. A ne glede na navedeno velja, da mora tudi SDH upoštevati pogoje in merila, ki jih za člana nadzornega sveta banke določa ZSDH-1, Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2) in akti, izdani na njegovi podlagi, kakor tudi smernice EBA o ocenjevanju primernosti članov organov vodenja ali nadzora in nosilcev ključnih funkcij.

V zvezi s trditvijo, da »večina predlaganih nadzornikov pred imenovanjem ni opravila ocene ustreznosti za nadzornike s strani Banke Slovenije« poudarjamo, da ZBan-2 ne vsebuje določb, ki bi omogočale, da Banka Slovenije opravi predhodno preverjanje kandidata za člana nadzornega sveta banke. Sledeč ZBan-2 Banka Slovenije, preden je kandidat imenovan, nima nobenih oblastnih pravic v razmerju do kandidata. Navedeno velja tako za kandidata, ki je kandidat za člana nadzornega sveta banke v zasebni lasti, kot kandidata, ki je kandidat za člana nadzornega sveta v banki v državni lasti. Očitek, da »večina predlaganih nadzornikov pred imenovanjem ni opravila ocene ustreznosti za nadzornike s strani Banke Slovenije« je torej neutemeljen, saj izhaja iz predpostavke, da mora Banka Slovenije pred imenovanjem oceniti kandidata za člana nadzornega sveta banke. Taka predpostavka, pa je v nasprotju z vsebino zakona, to je ZBan-2.

Ne glede na navedeno pa poudarjamo, da si morajo vsi vpleteni v postopke imenovanja članov nadzornih svetov bank v državni lasti prizadevati, da se v postopku izdelave predhodne ocene kandidata za člana nadzornega sveta banke doseže predlog, ki bom čim bolj usklajen z Banko Slovenije. Tako je primerno, da ima SDH urejen interni postopek izdelave predhodne ocene primernosti kandidata za člana nadzornega sveta banke na način, da predvidi tudi izmenjavo informacij in posvetovanje z Banko Slovenije pred pripravo končne ocene primernosti kandidata.

23

24

Kadrovanje v DUTB. Članstvo v upravnem odboru DUTB ureja Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C in 104/15; v nadaljevanju: ZUKSB). Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZUKSB upravni odbor sestavljajo štirje ne izvršni in trije izvršni direktorji. ZUKSB ureja tudi način predlaganja in imenovanja kandidatov za ne izvršne direktorje. Ne izvršne direktorje upravnega odbora DUTB skladno z drugim odstavkom 8. člena ZUKSB imenuje in razrešuje vlada kot skupščina DUTB, pri čemer tri ne izvršne direktorje upravnega odbora DUTB predlaga Ministrstvo za finance, enega pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vlada je pristojna tudi za njihov odpoklic (oz. razrešitev, kot je bilo določeno v ZUKSB pred zadnjo novelo, ki je bila sprejeta decembra 2015).

Vlada je na svoji redni seji 5. marca 2015 sprejela nabor ukrepov s ciljem zagotoviti učinkovitejše delovanje DUTB. Vlada je takrat med drugim sprejela tudi spremembe v upravnem odboru DUTB in razrešila tri ne izvršne direktorje DUTB (Carl-Johana Lindgrena, Mitjo Mavka in Arneja Berggrena) in za nove imenovala dr. Marka Simonetija, dr. Imreja Balogha in Janeza Širovnika. Sporočilo vlade ob njihovem imenovanju je bilo, da je njihova glavna naloga, da s svojim delovanjem pripomorejo k temu, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče in tudi vlada ter zagotavljajo učinkovito delovanje DUTB v prihodnje.

Vlada je pri svoji odločitvi v celoti upoštevala pravne podlage v ZUKSB in ni v ničemer ravnala v nasprotju s predpisi, ki urejajo nasprotja interesov. Osmi člen ZUKSB za ne izvršne direktorje v času imenovanja ni določal posebnih meril in kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati3. Poleg tega tretji odstavek 8. člena določa, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, za ne izvršne direktorje upravnega odbora DUTB ne uporabljajo določbe omenjenega zakona, ki določajo, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah. Glede na vse opisane podlage v 8. členu ZUKSB je vlada tako ravnala zakonito in ni odstopala od vseh prejšnjih postopkov imenovanj.

Oktobra 2015 je prišlo do novih sprememb v upravnem odboru DUTB, ko je vlada na redni seji 6. 10. 2015 razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Erika Nyberga in odpoklicala izvršnega direktorja Torbjörna Månssona. Poudarjamo, da je glavni in edini razlog za razrešitev bila izguba zaupanja ministra za finance v predsednika upravnega odbora DUTB.

Predsednik upravnega odbora DUTB namreč ni zagotovil uskladitve prejemkov vseh članov upravnega odbora DUTB z veljavno Politiko prejemkov DUTB, ki jo je vlada na podlagi ZUKSB sprejela 5. marca 2015. Navedena politika je nalagala upravnemu odboru dolžnost implementacije politike v določbe individualnih pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev in pogodb o poslovodenju za ne izvršne člane upravnega odbora ter uskladitev že sklenjenih pogodb o zaposlitvi z omenjeno politiko v roku 15 dni. Predsednik upravnega odbora DUTB je z vsemi tremi izvršnimi direktorji podpisal le začasne anekse k pogodbam o zaposlitvi, ki pa niso bili skladni z veljavno Politiko prejemkov, saj so na novo in le začasno urejali zgolj vprašanje višine mesečnega fiksnega dela prejemka zaposlenega in pravico zaposlenega do uporabe službenega vozila, še vedno pa so ohranjali variabilni del in odpravnino glede na mesečne prejemke dogovorjene v osnovni pogodbi.

Prav tako je predsednik upravnega odbora DUTB tik pred sprejemom nove politike prejemkov, ko je bila ta že kot predlog objavljena, podpisal aneks k pogodbi o zaposlitvi z izvršnim direktorjem, ki ni skladen s predhodno Politiko prejemkov, ki jo je vlada sprejela 18. 7. 2013. O tem aneksu ni obvestil ministrstva za finance.

Predsednik upravnega odbora DUTB tudi ni zagotovil ustreznega odziva na pozive Ministrstva za finance glede uskladitve področja prejemkov s Politiko prejemkov, pri čemer še posebej izpostavljamo 3 Novela ZUKSB, ki bila sprejeta decembra 2015 (t.j. ZUKSB-A; Uradni list RS, št. 104/15), je razširila pogoje, ki so jih doslej morali izpolnjevati le izvršni direktor, tudi na ne izvršne direktorje.

25

poziv ministrstva za finance (št. 403 – 56/2015/1 z dne 6. 5. 2015), s katerim je bila DUTB pozvana, da sporne določbe v aneksih ustrezno popravi in v celoti uskladi pogodbe o zaposlitvi izvršnih direktorjev z veljavno politiko prejemkov DUTB za celoten čas trajanja mandata izvršnih direktorjev ter ministrstvu za finance nove pogodbe oziroma anekse skupaj z osnovnimi pogodbami o zaposlitvi za izvršne direktorje čim prej posreduje.

Ne nazadnje je odločitev vlade temeljila tudi na dejstvu, da je g. Nyberg kot predsednik upravnega odbora kršil dolžno ravnanje tudi s tem, ko ni zagotovil, da bi se poslovanje DUTB, vključno s prejemki, v celoti uskladilo z zahtevami Računskega sodišča. Računsko sodišče je namreč v porevizijskem poročilu št. 262-1/2013/233 z dne 22. 9. 2015, v delu, ki se nanaša na DUTB, ugotovilo, da DUTB v odzivnem poročilu ni v celoti izkazala zadovoljivih popravljalnih ukrepov.

Vlada je odločila tudi o odpoklicu glavnega izvršnega direktorja zaradi izgube zaupanja in dejstva, da so tudi pri tem članu upravnega odbora obstajali elementi nespoštovanja sklepov in aktov vlade. G. Månsson je bil tako odpoklican zaradi izgube zaupanja in so-odgovornosti za nespoštovanje sklepov in aktov vlade, saj bi moral kot glavni izvršni direktor prav tako skrbeti za to, da družba posluje v skladu s predpisi, sklepi in akti vlade.

Poslanstvo DUTB. Z novelo ZUKSB je kot cilj delovanja DUTB poleg prodaje prenesenih slabih terjatev res določen tudi cilj: »omogočiti, kadar je to smotrno, učinkovito prestrukturiranje podjetij, katerih družbenik ali upnik je zaradi izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank postala DUTB«. A navedeni cilj je ZUKSB posredno vseboval že pred novelo. Pred novelo je bilo določeno, da mora DUTB poslovati na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev. To sicer velja tudi danes. A iz te zahteve izhaja obveznost DUTB, da če ugotovi, da bo podjetju, katerega pravni ali ekonomski lastnik je, lahko povečal vrednost, to tudi stori. Le tako bodo proračunska sredstva lahko v največji možni meri povrnjena. A tej obvezi, ki jo je vzpostavilo staro besedilo ZUKSB, niso sledile preostale določbe ZUKSB. Le te niso določale, kaj DUTB lahko stori in kaj ne, kadar prestrukturira podjetje. To pa je DUTB onemogočalo, da bi nemoteno opravljala svoje poslanstvo, to je maksimirala izkupiček iz prodaje sredstev, ki so bila nanjo prenesena kot tvegane postavke. Novela ZUKSB tako ni »na glavo obrnila osnovno poslanstvo DUTB«. Nasprotno. Novela je temu poslanstvu sledila.

V zvezi z očitkom, da je novela ZUKSB »vzpostavila vzporedno institucijo (poleg SDH) pristojno za prestrukturiranje podjetij«, pojasnjujemo, da zaradi novele ne prihaja do podvajanja pristojnosti DUTB in SDH.

DUTB namreč upravlja s svojim premoženjem in ne s premoženjem države, kot je to v primeru SDH. Pri tem DUTB upravlja predvsem terjatve do družb v finančnih težavah, SDH pa deleže države v delujočih podjetjih. SDH tako upravlja korporacijske pravice, DUTB pa večinoma obligacijske, saj je upnik terjatev. Tako se področji delovanja DUTB in SDH neposredno ne pokrivata.

Da ciljev DUTB in SDH ni primerno enačiti, izhaja tudi iz dejstva, da so bile tvegane postavke iz bank prenesene v zameno za sredstva, ki jih je DUTB pridobil z izdajo obveznic (ali v zameno za same obveznice). Izdana obveznica pa predstavlja dolg DUTB in ne države ali SDH. Zato se mora premoženje, ki ga DUTB ima, v prvi vrsti porabiti za poplačilo upnikov (to so sanirane banke) DUTB.

Nadalje velja, da ne drži očitek, da je novela ZUKSB »ustvarila pravno podlago, da bodo tisti, ki so odgovorni za nastanek slabih terjatev, lahko zelo poceni prišli nazaj do svojih lastniških deležev.«. Nasprotno, z novelo je del ZUKSB postal člen, ki pove, da DUTB ne sme terjatve, katere imetnica je postala pri izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, prenesti na:- osebo, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za osebo, povezano z

dolžnikom;

26

- družbenika dolžnika, čigar delež v kapitalu dolžnika je večji od 5 %, razen če je pridobitelj terjatve Republika Slovenija, Slovenski državni holding ali Kapitalska družba, d. d.;

- pravno osebo, v kapitalu katere ima oseba iz prejšnjih alinej delež oziroma katere član poslovodstva ali prokurist je oseba, ki je bila član poslovodstva ali prokurist dolžnika v obdobju treh let pred nastankom terjatve, razen če gre za osebo, ki je z osebo iz prve ali druge alineje tega odstavka povezana tako, da je Republika Slovenija obvladujoča družba po zakonu, ki ureja prevzeme;

- fizično osebo, ki je z družbenikom dolžnika v razmerju ožje povezane osebe, kot jo določa zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, in temu družbeniku pripada večina deležev dolžnika ali večina glasovalnih pravic;

- fizično osebo, ki je bila član poslovodstva ali prokurist dolžnika v obdobju treh let pred nastankom terjatve;

- fizično osebo, ki je s fizično osebo iz prejšnje alineje v razmerju ožje povezane osebe, kot jo določa zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti;

- osebo, za katero se v skladu z zakonom, ki ureja prevzeme, neizpodbitno domneva, da z osebo iz pete ali šeste alineje tega odstavka deluje usklajeno, razen če gre za osebo, ki je z osebo iz pete ali šeste alineje tega odstavka povezana tako, da je Republika Slovenija obvladujoča družba po zakonu, ki ureja prevzeme.

Novela ZUKSB tako onemogoča, da bi tisti, ki so odgovorni za nastanek slabih terjatev, poceni prišli nazaj do svojih lastniških deležev.

4. Davčna politika


Stalna uzakonitev višje stopnje DDV. V zvezi z ohranitvijo stopenj DDV v višini 22 % v primeru splošne davčne stopnje in 9,5 % v primeru nižje davčne stopnje, ki se v Republiki Sloveniji uporabljata od julija 2013 in, ki sta bili nazadnje usklajeni z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1I (Ur.l. RS, št. 90/15; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1I) je potrebno poudariti, da se je Vlada v zvezi z zadevnima davčnima stopnjama že v času priprave Programa stabilnosti za leto 2013, ko je tehtala med uvedbo začasnega kriznega davka in dvigom DDV kot trajnega (strukturnega) ukrepa za konsolidacijo javnih financ, odločila za slednjega. Ker v programu Vlade v letu 2013 spremembe drugih določb Zakona o davku na dodano vrednost takrat niso bile načrtovane, je bila sprejeta odločitev, da se zvišanje stopenj DDV uredi z zakonom o izvrševanju proračuna, ob prvi spremembi Zakona o davku na dodano vrednost pa se ureditev glede stopenj DDV, ob upoštevanju zahteve po jasnosti in določnosti ureditve s področja obdavčevanja z DDV, prenese v sistemski zakon.

Ureditev uveljavljenih stopenj DDV z ZDDV-1I, ki je začel veljati 1. januarja 2016, je torej le sistemska ureditev že sprejetega, trajnega ukrepa. Poudarjamo pa obenem tudi, da je bila slednja ureditev pomembna tudi z vidika nadaljnjega zagotavljanja vzdržnega načina odprave čezmejnega primanjkljaja in nujno potrebne okrepitve strategije uravnoteženja javnih financ. Dejstvo je namreč, da je ob dvigu stopenj DDV julija 2013 Vlada ocenila, da se bodo prihodki državnega proračuna iz naslova DDV zvišali za 250 mio evrov letno, od tega 100 mio evrov v letu 2013, v letu 2014 pa še za dodatnih 150 mio evrov, realizacija pa je potrdila pravilnost te ocene, ob tem, da so se prihodki v zadnjih treh letih še dodatno zvišali zaradi sprejetih ukrepov za zmanjšanje sive ekonomije. Z ohranitvijo že uveljavljenih stopenj DDV je bilo tako z letom 2016 zagotovljenih letno za okoli 300 mio evrov prihodkov, s čimer pa so se podprli tudi glavni cilji javno finančne politike Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki jih je Vlada zastavila v Programu stabilnosti za leto 2015 in upoštevala tudi v Sprejetem proračunu Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, kot sestavni del ukrepov in prizadevanj za javnofinančno konsolidacijo.

27

Zvišanje davka na finančne in zavarovalne storitve. Z zakonom o spremembah Zakona o davku na finančne storitve ter Zakonom o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov (oba objavljena v Ur. l. RS, št. 90/14) sta se povišali stopnji davka na finančne storitve in davka od prometa zavarovalnih poslov iz 6,5 na 8,5 odstotka. Zvišani davčni stopnji sta se začeli uporabljati 1. januarja 2015. Spremembi zakonov sta bili pripravljeni v skladu z zavezami Republike Slovenije, sprejetimi v Programu stabilnosti za leto 2014, glede okvira proračunskega načrta za leto 2015, saj je bilo potrebno v letu 2015 znižati primanjkljaj sektorja države pod 3 % bruto domačega proizvoda, skladno z ukrepom javnofinančne konsolidacije kot izhodom iz ekonomske krize v Sloveniji. Cilj dviga davčnih stopenj je bil tako v nadomestitvi sredstev za državni proračun, saj se je s povišanjem stopenj nadomestilo zmanjšanje prihodkov proračuna Republike Slovenije zaradi prenehanja obračunavanja in plačevanja davka na bilančno vsoto bank s koncem leta 2014 (Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na bilančno vsoto bank, Ur. l. RS, št. 98/12).

Neustrezno vodena trošarinska politika, ki ne optimizira prihodkov. Na področju obdavčevanja alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki) vlada zasleduje cilj stabilnih javnofinančnih prihodkov. Pri vodenju trošarinske politike vlada upošteva tudi cilje drugih politik, kot npr. ekonomsko, kmetijsko in zdravstveno politiko, gospodarsko situacijo, pri energentih tudi okoljsko politiko, konkurenčnost s sosednjimi državami, predvsem pa je pomemben proračunski vidik. Višina trošarine za posamezni trošarinski izdelek je rezultat premisleka o ustreznem uravnoteženju med temi dejavniki. Ministrstvo za finance nenehno spremlja razmere na trgu in pripravlja ukrepe na področju trošarin tako, da v največji možni meri zadostijo ciljem in vidikom vlade.

Ustreznost trošarinske politike potrjujejo tudi podatki. Na področju energentov je Slovenija po porabi glavnih dveh pogonskih goriv (dizelskega goriva in bencina), po podatkih za 2014, na prebivalca na 3. mestu med državami EU. Pred Slovenijo sta le Luksemburg in Avstrija, ki sta tranzitni državi in vodita trošarinsko politiko, ki je tej predpostavki prilagojena. Mednarodna primerjava prihodkov iz naslova dajatev (za Slovenijo trošarine in CO2 taksa) na mineralna olja za leto 2014, pokaže, da Slovenija na prebivalca pobere več dajatev, kot sosednje države (Slovenija: 496 EUR/preb., Avstrija: 486 EUR/preb., Italija: 413 EUR/preb., Hrvaška: 217 EUR/preb., Madžarska: 199 EUR/preb.). Prihodki državnega proračuna iz naslova trošarin na energente so v letu 2015 in 2016 še naprej stabilni, kar pomeni da vlada vodi prihodkovno stabilno trošarinsko politiko.

Podobno je pri politiki trošarin na tobačne izdelke. Slovenija je po prihodkih od trošarin na tobak na prebivalca (201 EUR/preb.) na 6. mestu v EU, takoj za Avstrijo (202 EUR/preb.) in pred ostalimi sosednjimi državami. Ocenjujemo, da je slednje posledica čezmejnih nakupov kadilcev iz sosednjih držav v Sloveniji, ne pa števila pokajenih cigaret v Sloveniji, kar potrjuje smotrnost trošarinske politike.

Prihodki od trošarin od alkohola in alkoholnih pijač, so se v obdobju od leta 2012 (94,6 mio. EUR) do leta 2015 (108,9 mio. EUR) povečali za 15 %. Ocenjujemo, da bo leta 2016 realiziranih 111 mio EUR prihodkov od trošarin od alkohola in alkoholnih pijač.

Odprava valorizacije pri dohodnini. Odprava avtomatične valorizacije davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z rastjo cen življenjskih potrebščin je ukrep, ki je bil sprejet v letu 2013 z začetkom učinkovanja z davčnim letom 2014. Sprejela ga je torej predhodna vlada, in sicer kot enega imed ukrepov usmerjenih v doseganje ciljev javnofinančne konsolidacije.

Valorizacija davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine ni bila odpravljena, kot se navaja v interpelaciji, temveč je bila spremenjena iz avtomatske valorizacije v ad hoc valorizacijo. Možnost usklajevanja in določanje koeficienta, s katerim se usklajujejo zneski olajšav in neto letnih davčnih

28

osnov iz lestvice za odmero dohodnine, je bilo preneseno v okvir sprejemanja Zakona o izvrševanju proračuna, ob upoštevanju ciljev ekonomske politike. Prvotno je bila valorizacija vezana na en sam kriterij, in sicer rast cen življenjskih potrebščin, javnofinančne razmere pa so narekovale upoštevanje tudi drugih kriterijev in pogojev. Kot varovalni mehanizem je bila ohranjena obvezna valorizacija, če koeficient cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec avgust tekočega leta v primerjavi z mesecem avgustom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preseže 1,03.

V obdobju od odprave avtomatične valorizacije davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine valorizacija še ni bila opravljena. V tem obdobju se praktično ne beleži dvigovanja cen življenjskih potrebščin. Koeficient cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec avgust 2016 v primerjavi z mesecem avgustom 2015 je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znašal 1,00, za mesec avgust 2015 v primerjavi z mesecem avgustom 2014 pa 0,997. Obenem pa celo podrobnejša analiza rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od odprave avtomatične valorizacije v pretežni meri izkazuje celo negativno rast. Vse to pa pravzaprav celo nakazuje, da bi morala vlada torej, ob negativnih rasteh cen življenjskih potrebščin, davčne olajšave in meje razredov davčne lestvice za odmero dohodnine celo temu ustrezno znižati. To bi seveda neposredno, ob upoštevanju rasti plač, lahko pomenilo celo dodatno obremenitev zavezancev. Upoštevajoč vse navedene podatke ter ob ciljih ekonomske politike ni bilo razlogov oziroma ni niti razloga za uporabo možnosti ad hoc uskladitve davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine.

Odprava postopnega znižanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb ter celo zvišanje za 2 odstotni točki. Davčna stopnja predstavlja le enega od institutov celotnega davčnega sistema na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Za celovitost ureditve je treba upoštevati davčno stopnjo in druga pravila oziroma institute zakona, zlasti pravila za določanje davčne osnove, morebitne davčne olajšave in obravnavo davčne izgube.

Davčna politika pri določanju nominalne stopnje obdavčitve v načelu zasleduje ali cilj široke davčne osnove in nižje stopnje ali pa višjo stopnjo in davčno osnovo z znatnimi znižanji, kot npr. z davčnimi olajšavami. Eden izmed ciljev davčne reforme 2006 je bil zagotoviti obdavčitve, ki bo davčnim zavezancem omogočala pregledno in konkurenčno davčno okolje za poslovanje. Zaradi navedenega je bila izbrana rešitev, ki pomeni kompromis med davčnimi olajšavami in davčno stopnjo. Z davčno reformo leta 2006 so bile ukinjene investicijske olajšave v opremo in neopredmetena sredstva, večji poudarek je bil namenjen olajšavam za vlaganja v raziskave in razvoj. Ohranjene so bile olajšave za zaposlovanje invalidov, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in za donacije ter določena olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. V zakonu pa so bile določene nekatere rešitve, ki na drug, bolj nevtralen način olajšujejo davčni položaj vseh zavezancev, kot na primer nižja splošna davčna stopnja ter stopnja za obdavčitev dohodkov na viru in ugodnosti pri ugotavljanju davčne osnove.

Z več kasnejšimi spremembami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) je s cilji povečanja zaposlovanja, gospodarske rasti in konkurenčnosti prišlo do ponovnega uvajanja olajšav za investiranje (za leto 2008) in zaposlovanje (za leto 2010) ter do povečevanja oziroma širjenja teh in ostalih olajšav, zlasti olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ki je sedaj določena v višini 100 % vlaganj v raziskave in razvoj.

Davčna stopnja se je od navedene reforme dalje postopno zniževala s 25 % v letu 2006, in sicer v letu 2007 na 23 %, v letu 2008 na 22 %, v letu 2009 na 21 %, v letu 2010 na 20 %. Sledilo je dodatno znižanje davčne stopnje v letu 2012 na 18 % in v letu 2013 na 17 %. Nadaljnje zniževanje na 15 %, ki je bilo sicer določeno, se je zaustavilo z namenom preprečitve dodatnega zmanjševanja davčnih prilivov iz naslova tega davka v luči prizadevanj za zagotovitev javno finančne konsolidacije.

29

Na področju davčne politike je pomembna priprava ukrepov, s katerimi se zagotavlja temeljna cilja ekonomske politike Vlade, in sicer zagotovitev nadaljnje trajne (vzdržne) gospodarske rasti, ki smo ji priča v zadnjih letih in postopna javnofinančna konsolidacija. To pomeni, da je z ustreznimi ukrepi na davčnem področju treba na eni strani s čim manjšimi distorzijskimi učinki krepiti konkurenčnost poslovnega okolja in hkrati na drugi strani zagotavljati premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo. Ukrepi, ki vodijo k tem ciljem, gredo v tri smeri: prestrukturiranje bremen javnih dajatev, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev. V letu 2015 in tudi letos so že bili realizirani prvi ukrepi, usmerjeni v poenostavitev postopkov pobiranja davkov z zmanjševanjem administrativnih ovir.

Na podlagi široko zastavljenih posvetovanj s ključnimi deležniki in rednega transparentnega obveščanja javnosti, je bil v začetku leta pripravljen paket ukrepov v smeri davčnega prestrukturiranja. Pripravljeni so bili predlogi ukrepov za razbremenitev dela, to je sprememba dohodninske lestvice in izvzem dohodkov iz naslova plačila za poslovno uspešnost iz davčne osnove do višine 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, s čimer se zagotavlja predvsem zmanjšanje davčne obremenitve visoko strokovnega in najproduktivnejšega kadra, s čimer smo sledili mednarodnim primerjavam konkurenčnosti Slovenije na področju obremenitve dela in željam gospodarstva po večji konkurenčnosti. Pri tem je za dosego navedenih ciljev nujno zagotavljanje trajnega strukturnega uravnoteženja javnih financ in vzdrževanje približno enake ravni socialne države. Javno finančni izpad zaradi sprejetih ukrepov za razbremenitev dela se bo delno financiral iz ukrepov na področju obdavčitve pravnih oseb in delno iz naslova večje učinkovitosti pobiranja davkov.

S strani ključnih deležnikov so bili v zvezi s spremembami obdavčitve pravnih oseb tekom predhodne obravnave podani predlogi, da se davčne olajšave ohranijo. Posledično se, glede na že pojasnjeno, zvišuje nominalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki. Mednarodna primerjava kaže, da je nominalna stopnja obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Sloveniji (17 %) precej nižja od povprečne nominalne stopnje obdavčitve pravnih oseb v državah članicah EU. Med njimi ima za leto 2016 najvišjo stopnjo Francija – 38 %, najnižjo pa Bolgarija – 10 %. Šest držav ima nominalno stopnjo nižjo od 17 %, več kot dve tretjini (19 držav) pa ima stopnjo višjo od 19 %. Po podatkih Evropske komisije dosegamo 22. mesto, z dvigom stopnje za dve odstotni točki pa si bo Slovenija še naprej delila 20. do 22. mesto skupaj s Češko in Poljsko. Podobno pa nam tudi kazalec prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, izražen kot odstotek BDP, prikazuje, da predlagana novela ne pomeni zmanjšanja konkurenčnosti Slovenije. Namreč že danes je po tem kazalcu Slovenija zasedla le 26. mesto (s prihodki v višini 1,4 % BDP), le Litva in Madžarska sta imeli ta kazalec za malenkost nižji, medtem ko je povprečje držav članic v EU znašalo 2,4 % BDP.

Efektivna davčna stopnja (merjena kot davek v davčni osnovi) je v letu 2015 po podatkih iz obračuna davka od dohodkov pravnih oseb znašala 11,5 % in se je glede na leto 2006 znižala za več kot 6 odstotnih točk. Z zvišanjem nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb se bo povprečna efektivna davčna stopnja z 11,5 % povečala na 12,85 %. Po razpoložljivih podatkih Evropske komisije je Slovenija že danes tudi z efektivno davčno stopnjo v letu 2014 dosegla 22. mesto in je torej tudi znotraj tega podpovprečna (povprečje v EU znaša 21,1 %). Pri tem pa podobno tudi Evropska komisija ocenjuje, da je Slovenija v obdobju med 2005 in 2014 znižala efektivno davčno stopnjo za dobrih 6 odstotnih točk. Posledično to pomeni, da torej z dvigom nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, Slovenija ne bi bistveno napredovala po lestvici, kar še dodatno nakazuje, da tudi s tega vidika dvig stopnje ne bi prispeval k zmanjšanju konkurenčnosti.

Doseganje ciljev na področju javnih financ, tako kratkoročno kot na dolgi rok, zahteva kombinacijo fiskalne odgovornosti in priprave strukturnih ukrepov, podporo skrbno izbranih investicij in tudi ukrepov za povečanje konkurenčnosti.

30

5. Financiranje občin

Podpisniki interpelacije očitajo vladi, da pri določanju višin povprečnine za občine ne spoštuje predpisov. Ta trditev ne drži.

Vlada Republike Slovenije pri dogovarjanju z združenji občin glede višine povprečnine ravna v skladu z Zakonom o financiranju občin (v nadaljevanju: ZFO-1). Ta nalaga Ministrstvu za finance tri korake: določitev izračuna predloga višine povprečnine (drugi odstavek 12. člena), izmenjavo mnenj in stališč med Ministrstvom za finance in občinami (tretji odstavek 12. člena) ter sklenitev dogovora med Vlado Republike Slovenije in reprezentativnimi združenji (drugi odstavek 11. člena). V način in postopek določitve višine povprečnih stroškov na prebivalca sta vsajena na eni strani izračun višine sredstev na podlagi nalog, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine, na drugi pa medinstitucionalni dialog med vladno stranjo in reprezentativnimi združenji. Metodologija za izračun povprečnine ureja tehnična vprašanja, v postopku njenega sprejemanja pa sodelujejo tudi občine. Izračuni po metodologiji niso absolutni zneski, ki pripadajo občinam, pač pa so podlaga za Dogovor o povprečnini, ki jo Vlada upošteva v predlogu državnega proračuna za naslednje obdobje. Gre torej za neke vrste poslovniška določila, ki predpostavljajo, da bosta obe v dogovor vključeni strani na podlagi sicer izračunane višine sredstev preverili tudi vse druge okoliščine, ki bi utegnile vplivati na višino povprečnine, določene z dogovorom. Te okoliščine pa so najmanj povečani ali zmanjšani stroški občin zaradi spremenjene zakonodaje, višina zbrane dohodnine in splošno stanje javno finančnih blagajn, predvsem proračunov občin in proračuna Republike Slovenije.

Dolžnost vlade in reprezentativnih združenj občin je v tem, da poskuša doseči soglasje, vendar za odločitev povprečnine ni nujen sporazum, pač pa vlada povprečnino lahko določiti sama, če do dogovora ne pride in če javno finančne okoliščine ne omogočajo drugačne rešitve (Odločba Ustavnega sodišča RS U - I - 24/07). Od višine povprečnine je odvisna odločitev o delitvi javnofinančnih prihodkov med državnim in občinskimi proračuni. Zato je v pristojnosti vlade, da predlaga reprezentativnim združenjem občin uskladitev izračunane povprečnine, kakor tudi, da v primeru nestrinjanja teh združenj predlaga višino povprečnine Državnemu zboru v sprejetje neposredno s predlogom zakona o izvrševanju državnega proračuna.

Višina povprečnine je odvisna ne le od potreb občin, pač pa tudi od makro ekonomskih razmer in stanja javnih financ v državi. Pri tem velja poudariti, da so prihodki občinskih proračunov v obdobju 2008 – 2015 narasli za 17,6 %, kar je največ od vseh štirih javnih blagajn, medtem ko so bili prihodki državnega proračuna v istem obdobju štirikrat manjši (4,8%). To povsem nedvoumno dokazuje, da je država, v primerjavi z lokalnimi skupnostmi, nosila sorazmerno večji delež krize.

Povprečnina kot osnovni faktor izračuna primerne porabe občin je bila v zadnjih letih nižja ob upoštevanju dveh okoliščin: omejenih okvirov javnofinančnih izdatkov ob močnem zmanjšanju razpoložljive dohodnine kot primarnega vira financiranja primerne porabe, na drugi strani pa uveljavljanja sistemskih in izvedbenih ukrepov, ki so občinam omogočili zmanjševanje stroškov in razbremenitve občinskih proračunov. Pri določanju povprečnine so bili poleg ocenjenega vpliva ukrepov za zniževanje stroškov vedno upoštevani tudi dejavniki, ki so vplivali na njihovo povečanje.

Leta 2015, ko je povprečnina znašala 522 EUR, so občine kljub temu, da so imele izjemno visok obseg investicijske aktivnosti in so več kot podvojile sredstva za investicije iz prejšnjih letih, obvladovale tekoče izdatke, vključno s socialnimi transferi in ga zaključile s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 29 mio EUR.

V povprečnini za leto 2016 je bilo, poleg ocenjenega znižanja stroškov občin zaradi uveljavljenih ukrepov, upoštevano tudi povečanje stroškov, v prvi vrsti zaradi povečanja mase plač v javnem sektorju po sklenjenem dogovoru s sindikati.

31

Tudi v letošnjem letu, ob primerni porabi na osnovi povprečnine 522 evrov, občine ne izkazujejo primanjkljajev, ki bi kazali na težave pri izvajanju njihovih nalog. Gibanje izdatkov za tekoče naloge kaže, da občine te izdatke obvladujejo. Ob tem je potrebno opozoriti, da občine ne izvajajo le nalog, ki jih nalagajo zakoni, temveč tudi veliko drugih, neobveznih nalog. Občine lahko tudi ob trenutno določeni povprečnini financirajo tudi dodatne in nadstandardne storitve občanom.

Zmanjšanje investicijske aktivnosti je logična posledica umiritve močnega investicijskega cikla, ki je imel vrh ob zaključevanju finančne perspektive 2007-2013 v letih 2014 in 2015 ter počasnejšega prilagajanja pogojem in črpanjem evropskih sredstev nove finančne perspektive. Občine že vse leto 2016 iz meseca v mesec povečujejo presežek prihodkov nad porabljenimi sredstvi. Kumulirani presežek je konec avgusta presegel 90 mio evrov.

Predlagana povprečnina za leti 2017 in 2018 je ponovno višja, za leto 2017 znaša 530 in za leti 2018 536 evrov, s čimer je vlada pripoznala povišane stroške, ki jih imajo občine zaradi odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja neprofitnih najemnin in višje stroške dela.

Opozoriti je potrebno tudi, da je podlaga za izračun povprečnine v Zakonu o financiranju občin presplošna, da bi omogočala natančen izračun realnih stroškov občin za izvajanje nalog, ki jih nalagajo zakoni v obveznem obsegu. Izračunana povprečnina predstavlja podlago za dogovarjanje z občinami, ki ga predvideva zakon. Vlada pripravlja spremembo Zakona o financiranju občin, kjer bi odpravili določene pomanjkljivosti, na katere opozarjajo občine, na primer na možnosti upoštevanja podrobnejše starostne strukture prebivalcev v formuli za izračun primerne porabe.

2. odst. 12. člena ZFO-1 določa, da povprečnino za naslednje proračunsko leto izračuna ministrstvo, pristojno za finance. Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog iz zakonov se ugotovijo z upoštevanjem podatkov o tekočih odhodkih in tekočih transferih za te naloge občin iz preteklih štiri let, pri čemer upošteva vsakokratno inflacijo, inflacijo v letu pred letom in v letu, za katero se ugotavlja povprečnina. Gre za mehanski izračun, ki ga ni moč enačiti s povprečnino, za katero se dogovorijo država in občine oziroma jo določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, njena višina pa je podrejena fiskalnim ciljem države, kot smo jih zapisali v ustavo, zakon o fiskalnem pravilu ter jih letno opredelimo v Programu stabilnosti in Nacionalnem reformnem programu.

Prihodkovna stran občin pa je le ena stran skrbi Vlade RS. Že od novembra 2014 si sistematično prizadeva za uveljavitev normativnih rešitev za zmanjšanje stroškov občin in ukinjanje administrativnih bremen pri izvajanju njihovih nalog in pristojnosti. V tem procesu namreč sistematično znižuje stroške občin s spremembami predpisov, ki pomenijo bodisi zmanjševanje stroškov, odpravo administrativnih ovir ali povečevanje prihodkov. Gre za stalno nalogo, v proces sprememb področne zakonodaje, ki se nanaša na občine, pa so vključena vsa tri združenja občin, tako da je skoraj vedno dosežen konsenz pri spremembah, čeprav zaradi zagotavljanja javno finančne stabilnosti države ni vedno mogoče slediti težnjam združenj občin. Da bi omogočili enostaven pregled seznama predpisov, ministrstev, ki so pristojna za njihovo spremembo ter višino ocenjenih finančnih učinkov, je Vlada RS pripravila dopolnitev že uspešno delujočega spletnega orodja »Enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje« tako, da ta omogoča vpogled v realizacijo sprememb predpisov za doseganje prihrankov občin. Ta spletna storitev omogoča pregled nad uresničevanje dogovorjenega nabora sprememb predpisov, ki imajo finančne ali administrativne učinke na občine in je na voljo na vladni spletni strani ali na spletnem naslovu http://www.enotnazbirkaukrepov.gov.si/. Ministrstva so po sprejetju Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (Uradni list RS, št. 14/15) skupaj s skupnostmi občin obravnavala 34 sprememb predpisov, od tega je bilo do sedaj 23 realiziranih.

Tretji poudarek delovanja Vlade Republike Slovenije se nanaša na povečevanje virov oziroma prihodkov občin. Ena od še ne optimalno urejenih vsebin je izvajanje odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč(NUSZ), ki je ob primerni porabi občin drugi najpomembnejši vir

32

financiranja občin. Razlogi za prevetritev obstoječega sistema NUSZ so prvič, odločba Ustavnega sodišča št.U-I-313/13-86 iz marca 2014 glede Zakona o davku na nepremičnine, drugič, krčenje drugih javnih prihodkov občinskih proračunov in tretjič, analiza obstoječega stanja po občinah. Vlada je ustanovila poseben Projektni svet za vzpostavitev nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin, ki je v okviru oblikovanja izhodišč in smernic glede sistema obdavčitve nepremičnin opravil več analiz obstoječega sistema obdavčitve nepremičnin, predvsem z vidika sistema NUSZ. Ugotovitve analiz izhajajo tudi iz številnih vprašanj in pripomb zavezancev, prav tako pa tudi iz vprašanj in pripomb občin samih. Rezultati analiz so zaskrbljujoči tako z vidika skladnosti odlokov z ustavo, z vidika enakega obravnavanja zavezancev, z vidika neutemeljenih razlik med ureditvami po občinah in še posebej razlik med položajem zavezancev znotraj iste občine, pa tudi z vidika skromne opremljenosti občin z verodostojnimi podatki, ki so podlaga za odmero NUSZ. Posledica obstoječega stanja je tudi bistveno manjši priliv prihodkov v občinske blagajne od pričakovanega. Zato je Vlada RS dne 7. 7. 2016 sprejela sklep, s katerim je Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za finance naložila, da skupaj s skupnostmi občin in združenji občin do konca avgusta 2016 pripravijo usklajena Sistemska priporočila za ureditev sistema za NUSZ. Priporočila so bila občinam poslana 21. 9. 2016, v začetku oktobra 2016 pa je bil organiziran za občine še strokovni posvet, ki se ga je udeležilo več kot 150 udeležencev.

Vlada Republike Slovenije bo nadaljevala tudi začrtane aktivnosti za vzpostavitev novega sistema obdavčitve nepremičnin. Aktivnosti občin v skladu s Sistemskimi priporočili za ureditev sistema za NUSZ ne pomenijo dodatno obveznost pred vzpostavitvijo novega sistema, pač pa napor, ki ga je treba opraviti za odpravo omenjenih anomalij. Hkrati bo ta napor občinam kratkoročno povečal prihodke in jim omogočil neoviran prehod na zajemanje davka na nepremičnine, ko bo ta uveljavljen.

Zavračamo tudi očitek glede neenakopravne obravnave občin. Država vsem občinam posveča enako pozornost. Enako se odzove na vprašanja, pobude in izkazano problematiko tako s strani Mestne občine Ljubljana kot vsake druge občine.

Edina razlika v pozornosti, ki jo država namenja občinam, je obravnava Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta Republike Slovenije, kar je dolžnost, ki izhaja iz Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Po 12 letih veljavnosti Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije sta Vlada RS in Mestna občina Ljubljana dne 9. 5. 2016 podpisali Dogovor o izvajanju programov in nalog za obdobje 2016–2018, kar ni uspelo še nobeni vladi. Ljubljana je v skladu z Ustavo RS glavno mesto Republike Slovenije. Je predvsem upravno središče države, ima pa tudi sicer zaradi svoje zgodovine, geografske lege, demografskega položaja, strukture gospodarstva in prebivalstva, poseben družbeno-kulturni, upravni in ekonomski pomen. S tega vidika predstavlja gravitacijski center oz. središče, v katerem je zaznana povečana frekvenca in obseg družbeno-ekonomskih dogajanj oz. dogodkov. Na območju glavnega mesta se pri izvrševanju svojih pristojnosti srečujejo državni organi in organi MOL. V interesu države in MOL je zagotovitev usklajenega programiranja razvoja območja glavnega mesta v vseh razvojnih programih, tako državnih sektorskih programih in ustreznem prostorskem aktu, regionalnem programu, kot občinskih prostorskih in drugih razvojnih planih ter usklajeno izvajanje nalog iz pristojnosti državnih in občinskih organov, zaradi česar je bil sklenjen predmetni dogovor, ki predstavlja osnovo za skladen razvoj glavnega mesta. Vlada pa hkrati izvaja tudi druge aktivnosti, s katerimi se zagotavlja skladen razvoj drugih regij oz. lokalnih skupnosti ter tudi skladen razvoja podeželja.

6. Neuresničevanje zavez o fiskalni politiki – Fiskalni svet

Navedbe iz interpelacije so netočne in zavajajoče.

Vlada RS je dne 7. 8. 2015, na podlagi 16. člena Zakona o fiskalnem pravilu, objavila v Uradnem listu RS št. 59/15 javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Fiskalnega sveta, dne 14.

33

9. 2015 pa je bilo v Uradnem listu RS št. 66/15 podano obvestilo o podaljšanju roka za vlaganje prijav na navedeni javni poziv, in sicer do 29. 9. 2015. Ker so se na javni poziv prijavili le trije kandidati, od katerih sta bili dve vlogi nepopolni, je Vlada RS ugotovila, da ni mogoče pripraviti predloga kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, zato je bilo treba javni poziv ponoviti.

Dne 13. 11. 2015 je Vlada RS v Uradnem listu RS št. 87/15 objavila ponovni javni poziv za zbiranje prijav možnih kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, 11. 12. 2015 pa je bilo v Uradnem listu RS št. 97/15 objavljeno obvestilo o podaljšanju roka za prijavo do 10. 1. 2016. Izmed prijav na podlagi ponovnega javnega poziva je Vlada RS na predlog ministra za finance dne 11. 2. 2016 Državnemu zboru RS predlagala v imenovanje kandidate za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta. Predlog za imenovanje predsednika in dveh članov Fiskalnega sveta je Državni zbor RS obravnaval na 16. seji 1. 3. 2016, vendar nobeden od predlaganih kandidatov ni prejel zadostne dvotretjinske podpore glasov vseh poslank in poslancev. Skladno z drugim odstavkom 9. člena Zakona o fiskalnem pravilu je bilo potrebno zato javni poziv ponoviti. Ponovni javni poziv je bil 20. 5. 2016 objavljen v Uradnem listu RS št. 36/16.

Na ponovljeni poziv so se prijavili štirje kandidati. V skladu s tretjim odstavkom 8. člena Zakona o fiskalnem pravilu se za člane Fiskalnega sveta imenujejo strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden strokovnjak s področja makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ. Kot strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije se šteje oseba z najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju pri čemer se ocenjujejo tudi poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled.

Po pregledu prispelih vlog je bilo ugotovljeno, da sicer vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo formalne pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj. Ker pa je pri presoji, ali kandidat izpolnjuje zakonske pogoje za člana fiskalnega sveta, potrebno upoštevati tudi druge kriterije, kot so poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled, izmed prijavljenih kandidatov na javnih poziv ni mogoče oblikovati celovitega predloga kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta. V kratkem bo objavljen nov javni poziv.

Ne glede na zamude pri vzpostavitvi Fiskalnega sveta zaradi razlogov, ki niso odvisni od delovanja vlade, pa je potrebno poudariti, da vlada in ostali deležniki, ki sodelujejo pri odločanju o javnofinančni politiki, razpolagajo s številnimi mnenji o njeni ustreznosti, pripravljenimi s strani različnih mednarodnih in domačih institucij (IMF, OECD, FITCH, Standard&Poor's, Moody's, EIPF, UMAR, idr.).

7. Programski proračun

Navedbe iz interpelacije ne držijo.

Vlada je v Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020 opredelila nadaljevanje razvoja k rezultatom usmerjenega proračuna in večji poudarek programskemu pristopu in razvojni naravnanosti proračuna. S programskim proračunom vlada želi doseči strateški cilj učinkovite uporabe kadrovskih, finančnih, prostorskih, okoljskih in energetskih virov. Vendar je to proces, ki teče postopoma in ne more biti izveden v kratkem času. V letu 2016 je Ministrstvo za finance postopno, po posameznih politikah, pričelo s sistematičnimi pregledi obstoječih politik in programov ter v delo vključevalo tudi pristojne resorje. Cilj pregleda je tako vsebinski pregled posameznih politik ter njihove programske strukture po programih in podprogramih, kakor tudi pregled in prenova splošnih in specifičnih ciljev ter kazalnikov za njihovo merjenje.

Nagibamo se tudi k umestitvi programske klasifikacije v sistemski zakon, kar bi pospešilo delo in razumevanje pomena takšnega orodja. V tej smeri je pripravljen predlog Zakona o javnih financah. Programska klasifikacija je namreč ključna podlaga za uvedbo k rezultatom usmerjenega proračuna in

34

pove, na katerih politikah, programih in podprogramih država izvaja svoje naloge in programe, ter pojasni, za kaj se porabljajo javnofinančna sredstva, kateri cilji iz strateških in drugih operativnih dokumentov se želijo doseči (opredeli tudi kazalnike spremljanja) ter je ena od podlag za oblikovanje ukrepov ekonomske politike.

Programski pristop je bil delovno uporabljen tudi že pri pripravi predloga proračunov 2017 in 2018, kjer smo s pomočjo programske klasifikacije izoblikovali ključna prioritetna področja: zaradi jesenskih poplav 2014 protipoplavna varnost, zaradi lanskega migrantskega toka področje varnosti ljudi in premoženja. Ponovno smo ovrednotili tudi zaveze zvezi NATO in okrepili obrambne izdatke. Na podoben način smo okrepili pred tem pod-financirani področji infrastrukture in zdravja.

Naj omenimo še, da so tudi EU sredstva v finančni perspektivi 2014-2020 načrtovana programsko in strogo k ciljem usmerjena, ter da je znesek črpanja kohezijske ovojnice vezan na doseganje zastavljenih ciljev. Eden od ciljev prenove našega programskega proračuna je tako tudi umestitev evropskih programov v nacionalno programsko klasifikacijo. Poleg tega je Slovenija v letu 2015 pristopila k pregledu izdatkov na ključnih področjih javnih financ, katerih namen je pregled področij ter oblikovanje in predlaganje ukrepov za povečanje učinkovitosti izdatkov, kar bo prispevalo k celovitemu izboljšanju kvalitete javnih financ.

Pravilno načrtovanje proračunov je eden najpomembnejših elementov delovanja uprave. Če ne poteka optimalno in se namesto na programsko načrtovanje osredotoča na indekse preteklih let, je izvajanje zastavljenega programa manj učinkovito, predvsem pa manj zanesljivo. V Sloveniji začetki reforme proračunskega načrtovanja segajo že v leto 2001, ko je bil državni proračun prvič predstavljen po programski strukturi. Obrazložitve programov, njihovi cilji in morebitni kazalniki za spremljanje doseganja ciljev so se zbirali in predstavljali le opisno. Naslednji val reform (2010–2012) je poskušal to popraviti, spremeniti način priprave proračuna, tako da bi bili nameni, cilji in kazalniki, ki so sicer del proračunske dokumentacije, postavljeni in predstavljeni bolj sistematično. Namen reforme je bil, da bi le-ti postali ključni za odločanje o konkretnih proračunskih alokacijah. K rezultatom usmerjen oz. programski proračun zagotovo prinese jasnejšo sliko, kje smo, kaj smo si začrtali, kam želimo, kako se je povečala družbena blaginja. Vse to so podlage za dolgoročno usmerjenost in trajnost, kar pripelje tudi do vzdržnosti javnih financ, kar je primarni cilj, ki ga v okviru vlade zasleduje Ministrstvo za finance.

III. PRAVOSODJE

1. Sodna reforma

Očitki iz interpelacije ne držijo.

Ministrstvo za pravosodje je v prvem letu mandata Vlade RS aktivnosti usmerilo v krepitev učinkovitosti, transparentnosti in integritete delovanja pravosodnih organov, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ter državnih nadzornih organov in v višjo raven varovanja človekovih pravic. V okviru tega so bili pripravljeni številni ukrepi za preprečitev zlorab pri odložitvi nastopa zaporne kazni, zlorab osebnih stečajev in uvedene pomembne varovalke za socialno ogrožene v izvršilnih postopkih. V drugem letu mandata pa se je posvetilo pripravi celovite sodne reforme, ki zaobsega tako organiziranost sodne mreže in njeno upravljanje, kot organizacijo sodnih postopkov s ciljem okrepiti odgovornost sodnika, izboljšati odprtost pravosodja ter posodobiti in pospešiti sojenje tako na področju civilnih in gospodarskih sporov kot tudi na področju kazenskih postopkov.

Na Ministrstvu za pravosodje so bile v prvih dveh letih mandata Vlade RS pripravljene spremembe 15 zakonov s področja pravosodja, ki so že bili potrjeni v Državnem zboru RS. Trenutno je 12

35

zakonskih predlogov v postopku strokovnega oziroma medresorskega usklajevanja, od tega je 6 povsem novih zakonov in 6 novel obstoječe zakonodaje. Vsi predlogi so objavljeni na spletni strani Ministrstva za pravosodje pod rubriko Predpisi v pripravi.

Sprejeti zakoni:- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 87/14;

ZKP-M),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 97/14; ZOdv-D),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 17/15; ZS-L),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 17/15; ZSS-M),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 17/15; ZSReg-

F),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 19/15;

ZBPP-C),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 19/15; ZDT-

1B),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami

članicami EU (Uradni list RS, št. 37/15; ZSKZDČEU-1),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 54/15;

ZIZ-K),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 45/15; KZ-1C),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št.

45/15; ZIKS-1F),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi

insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 27/16; ZFPPIPP-G),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 30/16; ZST-1C),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 32/16; ZP-1J),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dedovanju (ZD-C).

V državnozborskem postopku:- Zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena (ZSPPDP).

Predpisi v pripravi, ki so hkrati objavljeni tudi na spletni strani Ministrstva za pravosodje4:a) Predlogi nove zakonodaje:- Zakon o Sodnem svetu (ZSodS),- Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv),- Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT),- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o

določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-1),- Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP-1),- Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1).

b) Spremembe obstoječe zakonodaje:- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-M),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-N),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N),- Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E),- Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C).

4 http://www.mp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/

36

http://www.mp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/

Poleg omenjenih sprememb je Ministrstvo za pravosodje v zaključni fazi priprave novega Zakona o probacijski službi, ki bo v javno razpravo dan v prihodnjih mesecih.

Mednarodne raziskave v zadnjem času izkazujejo izboljšanje na področju reševanja sodnih sporov. Iz letošnje raziskave Evropske komisije (Justice Scoreboard) izhaja, da se v zadnjih letih odločno skrajšuje čas reševanja zadev na slovenskih sodiščih. Slovenija se je posebej dobro odrezala pri reševanju sodnih zaostankov, v pravdnih civilnih in gospodarskih zadevah je tako Slovenija na drugem mestu med vsemi državami članicami in reši na letni ravni petino več zadev, kot jih prejme. Poleg tega se je pri stečajnih postopkih Slovenija uvrstila na drugo mesto med vsemi državami članicami glede poplačila upnikov in trajanja insolvenčnih postopkov, odlični rezultati so Sloveniji priznani tudi na področju upravnega spora, kjer se je slovensko upravno sodstvo uvrstilo na prvo mesto v Evropski uniji po hitrosti reševanja upravnih sporov. Napredek je bil dosežen kljub nadaljevanju znižanja števila sodnikov in pa dejstvu, da je Slovenija na prvem mestu po številu novih prejetih zadev.

Pozitivne trende pa nameravamo okrepiti z nekaterimi ključnimi predlogi zakonskih sprememb, ki se tičejo zlasti procesne zakonodaje. Trenutna sta v fazi javne in strokovne razprave dve pomembni noveli Zakona o kazenskem postopku ter Zakona o pravdnem postopku, ki prinašata pomembne ukrepe, od dviga ravni postopkovne zaščite žrtev, pospešitve kazenskega postopka, omejevanja potrebe po sodni preiskavi, zamejevanja vračanja zadev na prvo stopnjo, koncentriranega vodenja pravdnega postopka do zaveze vseh strank k večji skrbi za dokončanje postopka brez nepotrebnega zavlačevanja.

Ministrstvo je v tem mandatu pridobilo tudi 32.9 mio EUR evropskih sredstev, kar je skoraj 12 mio EUR več kot v prejšnji evropski finančni perspektivi. Slednja bodo namenjena zagotavljanju večje kakovosti, prenavljanju poslovnih procesov in izboljševanju usposobljenosti zaposlenih v pravosodju. Projekte bo ministrstvo izvajalo ob tesnem sodelovanju z Državnim pravobranilstvom RS, Vrhovnim državnim tožilstvom RS, Notarsko zbornico Slovenije in Zbornico izvršiteljev Slovenije, operacijo pa bosta izvajali še Ustavno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS. Ena od ključnih novosti bo tudi uvedba probacijske službe za celovito oskrbo storilcev in žrtev kaznivih dejanj v vseh fazah postopka v okviru ene institucije, obenem pa bodo v tem okviru financirani ukrepi za reformo mreže sodišč z optimizacijo števila sodišč. Prednosti nove sodne mreže bodo bolj uravnotežena porazdelitev pripada ter enakomernejša obremenitev sodnikov, večje možnosti za specializacijo sodnikov, racionalnejše poslovanje (boljša mobilnost sodnega osebja, možnost zagotovitve skupnih služb, itd.) ter pozitiven vpliv na delovanje drugih pravosodnih organov. V okvir novosti sodne reforme pa sodi tudi sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan, ki razvija posebno testno aplikacijo za anonimizacijo sodb sodišč na spletu, ki bo pomembno pohitrila objavljanje sodb in razbremenila kadrovske potenciale sodišč.

2. Dosledno spoštovanje načel pravne države

Trditev iz interpelacije ne drži. Tekom dosedanjega mandata vlade dr. Mira Cerarja so bili na področju slovenskega pravosodja sprejeti številni ukrepi, ki neposredno ali posredno prispevajo h krepitvi in spoštovanju načel pravne države.

Ukrepi za večjo učinkovitost in kakovost delovanja pravosodnih organov:- višje kazni za korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in zoper uradno dolžnost (za ta

kazniva dejanja po novem ne sodijo več okrajni sodniki posamezniki, temveč senat, nova je tudi obligatorna določitev denarne kazni);

- jasnejša definicija kaznivega dejanja davčne zatajitve (z namenom okrepitve delovanja države pri pregonu storilk in storilcev);

- odprava zastaranja rokov v času, ko je obsojenec na begu oziroma se izmika nastopu ali plačilu kazni;

37

- odprava ovir pri dodelitvi strokovnjakov s posebnimi znanji na Specializirano državno tožilstvo;- določitev aktivne legitimacije Specializiranega državnega tožilstva za postopke v zvezi z

odvzemom premoženja nezakonitega izvora;- vzpostavitev posebnega oddelka za postopke v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega

izvora na Specializiranem državnem tožilstvu;- zagotovitev 30 novih okrajnih državnih tožilcev, ki so prisegli 15. 9. 2015, kar predstavlja eno

največjih kadrovskih okrepitev tožilskih vrst od osamosvojitve dalje;- razširitev možnosti za razporejanje okrajnih sodnikov na okrožna sodišča z letnim razporedom

sodnikov [sistem se je v praksi že izkazal za učinkovito sredstvo za enakomernejšo obremenitev sodnikov ter odpravljanje sodnih zaostankov];

- razbremenitev registrskih sodišč administrativnih opravil pri vpogledih v sodni register [obsegalo cca. 10 % vseh registrskih zadev];

- zaostritev kaznovanje storilcev več zaporednih hudih prekrškov (varnost v cestnem prometu, javni red in mir, itd.), ki glob kljub plačilni zmožnosti ne poravnajo, in sicer s prestajanjem t.i. nadomestnega zapora;

- novi, strožji pogoji za odlog nastopa zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov (po novem zgolj bolnišnično zdravljenje) in s tem omejitev možnosti zlorabe zdravniških opravičil (pogosta praksa pri obsodbah zaradi gospodarske kriminalitete);

- ureditev pogojev in postopkov za priznanje in izvršitev evropske odredbe o zaščiti, ki jo je sprejel pristojni organ druge države članice ter pogoje in postopke za izdajo evropske odredbe o zaščiti s strani pristojnega domačega sodišča;

- poenostavitev in odprava administrativnih bremen pravosodnih policistov pri opravljanju nalog, ki nimajo značaja upravnega postopka;

- uvedba podlage za elektronsko izmenjavo podatkov med sodišči in Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, ki omogoča hitrejše obveščanje o poteku izvrševanja sankcij, ki jih je izreklo sodišče;

- omejitev možnosti zlorabe instituta odpusta obveznosti pri osebnih stečajih.

Ukrepi za večjo odgovornost pravosodnih organov:- uzakonjeni mehanizmi za uveljavljanje višjih standardov službenega in zasebnega ravnanja in

obnašanja pravosodnih funkcionarjev (implementacija GRECO priporočil, obvezni kodeksi etike in komisije za etiko in integriteto);

- za sodnika ne more več kandidirati kandidat s pravomočno obtožnico.

Ukrepi za večjo transparentnost delovanja pravosodnih organov in drugih podsistemov:- določen je bil objektivnejši in transparentnejši postopek izbire kandidatov za izvolitev v sodniško in

tožilsko funkcijo;- uvedba obvezne javne objave seznama izbrisov iz imenika odvetnikov in razlogov za to ter

poimenske sestave vseh disciplinskih organov v okviru Odvetniške zbornice Slovenije;- uvedba obvezne javne objave načelnih mnenj komisij za etiko in integriteto v okviru sodstva in

tožilstva;- nov brezplačen vpogled v podatke o družbeništvu in poslovnih povezavah med družbami iz

sodnega registra ter s tem razkritje morebitnega konflikta interesov organov vodenja in nadzora, ki to funkcijo opravljajo tudi v drugih subjektih (podobna rešitev bila vpeljana tudi v poslovni register);

- uvedba preglednejšega pozivnega sistema za imenovanje cenilcev in izvedencev.

Ukrepi za večjo pravno in socialno varnost posameznikov:- izključitev kaznivosti pri izdaji tajnih podatkov v javnem interesu in zaščita žvižgačev kot posledica

številnih opozoril tako domače kot tudi mednarodne javnosti, pogojenih s kazenskimi postopki zoper nekatere novinarje, ki so razkrili tajne podatke v prepričanju, da so pri tem delovali v javnem interesu;

- funkcionarji po novem ne morejo več doseči preganjanja novinarjev za sume storitev KD zoper čast in dobro ime po uradni dolžnosti;

38

- določitev novega kaznivega dejanja zalezovanja;- nova kriminalizacija uporabnikov storitev žrtev trgovine z ljudmi;- novo kaznivo dejanje s področja prisilnih zakonskih zvez in prisilnih zunajzakonskih skupnosti;- uvedba novih varnostnih ukrepov, kot je prepoved približevanja ali komuniciranja storilca z žrtvijo;- ustreznejše pravno varstvo pravic obsojencev v primerih pritožb zaradi neustreznih bivalnih

pogojev;- odprava uklonilnega zapora; - širitev instituta prvega pravnega nasveta na širše pravno svetovanje ob povsem nespremenjenih

pogojih;- uvedba neposredne elektronske povezave do centralne zbirke podatkov o prejemnikih denarne

socialne pomoči, kar pomeni lažje in hitrejše ugotavljanje materialnega položaja prosilcev za brezplačno pravno pomoč;

- spremembe omejitve izvršbe tako, da je minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe, znesek v višini, ki ni nižja od minimalne neto plače – izpolnitev zavez iz Socialnega sporazuma. Znesek se je tako zvišal iz 70% na 76% bruto minimalne plače;

- omejitev izvršbe na veteranski dodatek;- ureditev položaj dolžnikov, ki kot upravičenci (npr. nerednega plačevanja plač, zaradi zakasnitve

pri odločanju o pravicah, slabe solventnosti delodajalca) z zamudo prejmejo prejemke za več preteklih mesecev, in sicer na način, da mora izvrševalec sklepa o izvršbi v takšnih primerih upoštevati omejitve za vsak posamezni mesec in ne sme kot dotlej dolžniku pustiti varovanega zneska samo v višini kot je določena za en mesec;

- iz izvršbe izvzeti drugi prejemki, ki imajo socialnopravno naravo oziroma so povezani z drugimi cilji, ki jih zasleduje področna ureditev in bi bilo nepravično in v nasprotju s poslanstvom teh prejemkov, če bi bila izvršba nanje dopustna (izvzetje enkratnega prejemka ob namestitvi otroka v rejniško družino iz izvršbe, izvzetje prejemkov dolžnika po Zakonu o urejanju trga dela iz izvršbe);

- prepoved poplačila stroškov izvrševalcev sklepov o izvršbi, v primeru, ko dolžnik nima zadostnih sredstev za preživljanje – primeri bank, ki so se pri izvrševanju sklepov prednostno poplačale za »administrativne stroške« iz sredstev, na katere v okviru izvršbe ne more poseči noben dolžnik;

- sodišče lahko socialno ogroženemu stečajnemu dolžniku po novem na predlog upravitelja skrajša preizkusno obdobje;

- uvedba hitrejšega, enostavnejšega in cenejšega prevzemanje potrdil iz registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (po elektronski poti).

3. Trajen mandat sodnikov z daljšo poskusno dobo

Trditev iz interpelacije ne drži. Pripravljene so strokovne teze za Ustavni zakon, ki za nove kandidate za sodnice in sodnike predlaga uvedbo t. i. preizkusnega mandata.

V Nacionalnem reformnem programu 2016-2017 za področje pravosodja je Vlada RS kot prioriteto določila nadaljevanje z delom na izboljšanju učinkovitosti, preglednosti in kakovosti pravosodnega sistema, s poudarkom na sodni veji oblasti. Ker se daje poseben poudarek izboljšanju kakovosti dela sodišč, je bil zastavljen cilj priprave predlogov ustavnih sprememb, ki bi omogočile uvedbo preizkusnega mandata za sodnike in državne tožilce, poleg tega pa še ustreznejši in mednarodno pravno primerljiv način imenovanja sodnikov. Eden od ciljev Nacionalnega reformnega programa je tudi priprava novega Zakona o sodnem svetu, s katerim bo ta organ, ki je ustavna kategorija, ustrezneje umeščen v sistem (relacija do Vrhovnega sodišča RS in Ministrstva za pravosodje RS) tako imenovanja sodnikov kot tudi ugotavljanja in uveljavljanja njihove odgovornosti. Zakon je že pripravljen in že nekaj mesecev predmet javne razprave.

V pripravljenih strokovnih tezah za Ustavni zakon je za nove kandidate za sodnice in sodnike predlagana uvedba t. i. preizkusnega mandata – opravljanje sodniške funkcije za dobo treh let, šele nato imenovanje v trajni sodniški mandat. Sodnike bi tako v preizkusni kot v trajni mandat imenoval

39

Sodni svet, ki bi jih tudi razreševal. Sestava Sodnega sveta kot neodvisnega in sui generis ustavnega organa bi se spremenila in sicer tako, da bi ga sestavljalo dvanajst članov. Pet članic ali članov bi na predlog Predsednika republike z večino glasov izvolil Državni zbor RS izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uglednih pravnikov, šest članic ali članov pa bi izmed sebe izvolili sodniki s trajnim sodniškim mandatom. Minister za pravosodje bi bil član Sodnega sveta po položaju. Predsednika in podpredsednika Sodnega sveta bi članice in člani izbrali iz svojih vrst.

Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je za uvedbo novega postopka imenovanja sodnikov primarno potrebna sprememba Ustave RS, za katero je potrebna dvotretjinska večina vseh poslank in poslancev, šele nato pa lahko sledijo predlogi normativnih sprememb.

4. Ničelna stopnja tolerance do korupcije znotraj pravosodja


Na podlagi Poročila GRECO o Republiki Sloveniji in priporočil, ki jih je GRECO (Skupina držav proti korupciji) podal v četrtem krogu ocenjevanja, je Ministrstvo za pravosodje pripravilo, Državni zbor RS pa sprejel spremembe in dopolnitve treh zakonov s področja organizacije sodišč in državnega tožilstva.

Tako sta 28. 3. 2015 začela veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih5 (ZS-L) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi6 (ZSS-M), dne 4. 4. 2015 pa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu7 (ZDT-1B). Navedeni zakoni so implementirali priporočila GRECO iz četrtega kroga ocenjevanja Republike Slovenije, kolikor se le-ta povezana z normativnimi spremembami. Prav tako so bili tudi že uresničeni ukrepi, ki so jih na podlagi navedenih zakonov sprejeli v okviru sodniške in državnotožilske organizacije.

Na tej podlagi sta Sodni svet in Državnotožilski svet v skladu s spremembami ZS-L in ZDT-1B v letu 2015 že sprejela lastna etična kodeksa, prav tako pa imenovala komisiji za etiko in integriteto.

Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu je pripravila in 19. 4. 2016 sprejela tudi Komentar Kodeksa sodniške etike, kjer je vsako načelo iz Kodeksa sodniške etike pojmovno razdelano, s podanimi splošnimi smernicami za sodnikovo vedenje. Komisija od svoje ustanovitve dalje tudi redno obravnava vprašanja etičnosti posameznih konkretnih ravnanj sodnikov in sprejema načelna mnenja.

Predsednik Vrhovnega sodišča RS je v soglasju s Sodnim svetom dne 4. 4. 2016 sprejel Politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč, ki ureja:- pravila ravnanja sodnikov in sodnega osebja,- upravljanje s tveganji,- postopek prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja,- pravila v zvezi z lobiranjem in darili,- izobraževanje s področja integritete in preprečevanja korupcije,- pridobivanje in spremljanje podatkov o obravnavanem področju v sodstvu,- transparentnost delovanja.

Generalni državni tožilec v soglasju z Državnotožilskim svetom dne 29. 3. 2016 sprejel Politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti državnih tožilstev, ki opredeljuje:- sistemska in konkretna korupcijska tveganja za državne tožilce in državnotožilsko osebje,

5 Uradni list RS, št. 17/15.6 Uradni list RS, št. 17/15.7 Uradni list RS, št. 19/15.

40

- imenovanje in pristojnosti Delovne skupine za integriteto (zaznavanje in obvladovanje korupcijskih tveganj, oblikovanje predlogov v zvezi s priporočili in smernicami s področja državnotožilske etike Komisiji za etiko in integriteto, pomoč in svetovanje s področja etike in integritete ter spremljanje izvajanja integritetnih načrtov),

- zaznavanje in obvladovanje sistemskih in konkretnih korupcijskih tveganj. Nadalje je Vrhovno državno tožilstvo RS v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije v aprilu 2016 dokončalo anketo o moralno-etičnih dilemah državnih tožilcev, ki je zajela vsa okrožna državna tožilstva. Analiza odgovorov je v nadaljevanju služila kot podlaga za oblikovanje smernic o moralno-etičnem ravnanju državnega tožilca izven službe in smernic o ravnanju osebe, ki zapusti državnotožilsko funkcijo.

Komisija za etiko in integriteto pri Državnotožilskem svetu je dne 25. 5. 2016 sprejela Priporočila glede nasprotja interesov za državne tožilce v zvezi z ravnanji zunaj državnega tožilstva in za primere, ko državni tožilci odidejo v zasebni sektor.

V nadaljevanju navajamo še izobraževanja na temo etike in integritete, ki so bila izvedena ali so še načrtovana v letu 2016 v sodelovanju Centra za izobraževanje v pravosodju s Sodnim svetom in Državnotožilskim svetom:- »Neodvisnost in odgovornost sodnika« v okviru prve in druge izvedbe Civilnopravne sodniške šole

(marec 2016); - »Čemu etika?« v okviru Šole insolvenčnega prava (marec 2016);- »Neodvisnost in odgovornost sodnika« v okviru prve in druge izvedbe Kazenskopravne sodniške

šole (april 2016);- delavnica »Etika in integriteta sodnika« (maj, junij 2016);- »Integriteta in dejavniki tveganja na sodiščih« v okviru Strokovnega usposabljanja za predsednike

in direktorje sodišč (september ali november 2016); - »Osebnostne, etične in pravne predpostavke neodvisnosti sodnika in državnega tožilca« v okviru

Strokovnega usposabljanja za predsednike in direktorje sodišč (september ali november 2016).

Opredelitev do očitka, da koalicija zagovarja ravnanje g. Fišerja in g. Zalarja pri imenovanju g. Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva (VDT)

V zvezi z imenovanjem generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS (v nadaljnjem besedilu: VDT RS) je Ministrstvo za pravosodje po nadzorni skupini, imenovani s sklepom ministra za pravosodje, v času od 10. 9. 2014 do 12. 11. 2014 opravilo neposredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na VDT RS . Predmet nadzora je bil pregled opravljanja zadev državnotožilske uprave, ki se nanašajo na notranjo organizacijo in kadrovsko poslovanje VDT RS od sprejetja ZDT-1, to je od 6. 8. 2011, do 9. 2. 2012, v zvezi s: - sistemizacijo delovnega mesta generalnega direktorja VDT RS;- postopki za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja;- postopkom prenehanja opravljanja dela dotedanjega generalnega sekretarja VDT RS in- izdanim pooblastilom za izvrševanje nalog generalnega direktorja VDT RS po izdani odločbi Vlade

RS s 24. 5. 2012.

Zaključki nadzorne skupine, podani glede na vsebinske sklope opravljenega nadzora, so naslednji:

- V zvezi s sistemizacijo delovnega mesta generalni direktor VDT RS nadzorna skupina ni ugotovila nobenih nepravilnosti.

- V zvezi s postopki za zasedbo delovnega mesta generalni direktor je nadzorna skupina ugotovila, da je bil predlog generalnega državnega tožilca za imenovanje točno določene osebe (višjega državnega tožilca) za generalnega direktorja VDT RS podan s kombiniranjem zakonskih določb o

41

(sicer ločenih) postopkih imenovanja in dodelitve, kar je po mnenju nadzorne skupine nedopustno (tako tudi Upravno sodišče RS), vendar je pri tem nujno upoštevati, da sama podaja predloga ne pomeni končne odločitve in s tem nastanka nedovoljene posledice, saj ima oseba, ki odloča o predlogu, možnost predlog zavrniti, če spozna, da za to obstajajo utemeljeni razlogi. V preostalem delu opravljenega nadzora nadzorna skupina ni ugotovila nepravilnosti.

- V zvezi s postopkom prenehanja opravljanja dela dotedanjega generalnega sekretarja VDT RS je nadzorna skupina ugotovila, da je bila dotedanja generalna sekretarka v obdobju od 13. 2. 2012 (ko je prišlo do zasedbe delovnega mesta generalni direktor in s tem ukinitve delovnega mesta generalni sekretar) do 16. 4. 2012 (ko je bila premeščena v drug organ) razporejena na ukinjeno delovno mesto.

- V zvezi z izdanim pooblastilom za izvrševanje nalog generalnega direktorja VDT RS nadzorna skupina ni ugotovila nobenih nepravilnosti.

Nadzorna skupina Ministrstva za pravosodje je torej, enako kot pred njo že Upravno sodišče RS, sicer ugotovila, da je v postopku imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja VDT RS prišlo do nepravilnosti, vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da je bila odločba takratnega ministra za pravosodje Aleša Zalarja, s katero je bil Boštjan Škrlec imenovan za generalnega direktorja VDT RS, z odločbo Vlade RS razveljavljena, imenovani pa je bil kasneje s sklepom Državnotožilskega sveta dodeljen za opravljanje nalog generalnega direktorja VDT RS.

Minister za pravosodje je zaradi mnenja, da navedene ugotovitve predstavljajo zadostno podlago za to, da pristojen organ oceni, ali je v tem primeru šlo za takšno kršitev predpisov pri opravljanju zadev državnotožilske uprave, ki bi upravičevala uvedbo postopka o razrešitvi predstojnika, v okviru svojih pristojnosti od predsednice Državnotožilskega sveta zahteval pripravo poročila, do katerega se je opredelil tudi Državnotožilski svet.

Postopek v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja VDT RS pred Komisijo za preprečevanje korupcije še teče, zato izida tega postopka nič mogoče komentirati, prav tako pa je preuranjeno govoriti o morebitnih nadaljnjih ukrepih, ki bi lahko bili sprejeti po zaključku postopka.

5. Vzpostavitev preglednih kriterijev za imenovanje sodnikov

Očitek iz interpelacije ne drži. Z novelo Zakona o sodniški službi (ZSS-M) so bili spremenjeni vstopni pogoji za imenovanje sodnikov, namen katerih je zagotoviti, da so za sodnike izbrani najboljši kandidati, ki bodo sodniško funkcijo opravljali odgovorno in z visokimi etičnimi standardi.

Podlaga za takšno spremembo je bilo že omenjeno Poročilo GRECO, v katerem je bil postopek izbire novih sodnikov označen kot kritična točka sistema zaradi razpršenosti postopka izbire in posledično različnih kriterijev za izbiro, kot drugi element pa je bila izpostavljena okoliščina, da sodni svet izbira kandidate večinoma na podlagi pisnih dokumentov. Zato je bil z novelo ZSS-M uveljavljen primarni ukrep v smeri bolj objektivnega in transparentnega postopka izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo. Tako po novem izbira kandidata poteka v več stopnjah, da se lahko kandidati postopno izločajo. Določena je bila tudi možnost izvedbe postopka na več ravneh, ne le na podlagi pisne dokumentacije, temveč tudi opravljanja ustreznih preizkusov, med katere sodijo preizkusi strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje sodniške službe, in psihološke preizkuse. Kot izločitveno metodo zakon predvideva tudi možnost ustnega razgovora s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta.

Novela ZSS-M je natančneje opredelila tudi termin osebnostne primernosti. Osebnostna primernost za opravljanje sodniške funkcije je poleg znanja, sposobnosti, veščin in osebnostnih lastnosti nujna zato, da lahko oseba opravlja sodniško funkcijo. Ocenjevanje in presojanje osebnostne primernosti sodi v

42

okvir vsebinske presoje tako v postopkih izvolitve sodnikov, kot tudi v postopkih ocenjevanja in razrešitve sodnikov.

6. Odprt dialog s civilno družbo in konstruktivna vključitev vseh deležnikov v pripravo zakonodaje

Trditev iz interpelacije ne drži. Zaveza se vseskozi izpolnjuje.

V nadaljevanju predstavljamo sodelovanje s civilno družbo in strokovno javnostjo pri pripravi zakonodaje s področja pravosodja.

Ministrstvo za pravosodje na svoji spletni strani redno objavlja osnutke zakonskih in podzakonskih predpisov, ki jih pripravlja. V skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti8 (ReNDej) pa so osnutki predpisov objavljeni tudi na portalu e-demokracija, tako da imata splošna javnost in civilna družba možnost seznanitve in podaje pripomb ter predlogov nanje. Konkretneje pa v okviru priprave posameznih predpisov poteka tudi tvorni dialog s ciljanimi skupinami iz strokovne javnosti in civilne družbe. Tako so v okvir strokovnega usklajevanja redno vključena vsa sodišča, načelu z Vrhovnim sodiščem RS, na lastno željo pa tudi Odvetniška zbornica Slovenije.

Glede na področje, ki ga predpis ureja oziroma spreminja, pa se na Ministrstvu za pravosodje za mnenje med drugim neposredno obrnemo tudi na naslednje subjekte (31): Sodni svet RS, Notarska zbornica Slovenije, Vrhovno Državno tožilstvo RS, Državno pravobranilstvo RS, Varuh človekovih pravic, Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov, Informacijski pooblaščenec RS, Geodetska uprava RS, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravna fakulteta v Mariboru, Evropska pravna fakulteta, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Državnotožilski svet, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Zbornica upraviteljev Slovenije, Društvo državnih tožilcev Slovenije, Banka Slovenije, Združenju bank Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije, Družba za upravljanje terjatev bank, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Združenje Občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Zavod PIP - Pravni in informacijski center Maribor, Društvo Svetovalnica za migrante, Zveza potrošnikov Slovenije.

Glede očitka, da Vlada RS na obravnavi v Državnem zboru ni podprla civilne pobude za spremembo več zakonov s področja pravosodja, pa ponovno pojasnjujemo, da so bile po mnenju vlade nekatere normativne spremembe, ki so bile predlagane s predlogom Zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, že vsebovane v predlogih predpisov, ki so v zaključni fazi priprave oziroma v strokovnem usklajevanju na Ministrstvu za pravosodje in so bili na sistemsko ustreznejši način oblikovani v sodelovanju z gradniki pravosodja.

7. Poostren nadzor nad izvajanjem lobistične zakonodaje

Vlada Republike Slovenije je v skladu s svojimi pristojnostmi pristopila k spremembi zakonodaje s področja integritete in preprečevanja korupcije, kamor spada tudi področje lobiranja.

Skladno z zavezo iz Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2014-2018 v delu, ki se nanaša na poostren nadzor nad izvajanjem lobistične zakonodaje, uvodoma izpostavljamo, da je skladno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.

8 Uradni list RS, št. 95/09.

43

69/11 – uradno prečiščeno besedilo; ZIntPK), Komisija za preprečevanje korupcije RS (KPK) samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge določene v tem in drugih zakonih, podlago za svoje delovanje pa ima tudi v 6. členu zavezujoče Konvencije Združenih narodov proti korupciji. Ravno iz zavedanja, da je potrebno izboljšati protikorupcijski pravni okvir in ustvariti pogoje ter okoliščine, ki bodo KPK omogočale učinkovitejše delo, je Ministrstvo za pravosodje, na katerega je bila skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 51/16) iz julija 2016 med drugim prenesena pristojnost za sistemsko urejanje omejevanja korupcije, v okviru tega pa pristojnost za pripravo predlogov zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije in torej tudi reguliranje lobiranja, aktivno pristopilo k nadaljevanju že začetega dela na področju priprave sprememb veljavnega ZIntPK.

Poleg predvidenih sprememb, ki so usmerjene v:- določanje in utrjevanje skupnih okvirjev enotnih minimalnih standardov v širšem javnem sektorju

glede tega, kakšno ravnanje je skladno z integriteto, - natančnejšo opredelitev pogojev za imenovanje komisije, - bolj jasno opredelitev vrst in pravil postopkov, ki jih vodi KPK ter pravic in obveznosti "sodelujočih"

v postopkih pred KPK, - poenostavitve na področju daril, prenovo ureditve, ki se nanaša na nasprotje interesov, delno

prenovo ureditve nadzora nad premoženjskim stanjem in- urejanje pravne podlage v zvezi z nadgradnjo aplikacije KPK, ki zagotavlja transparentnost porabe

javnih sredstev (Erar),

se v okviru načrtovanih sprememb predvideva tudi obveznost poročanja o lobističnih stikih ne le za registrirane lobiste, temveč tudi za zakonite in pooblaščene zastopnike interesnih organizacij. V praksi se je namreč izkazalo, da te osebe, ki lahko lobirajo in se jim po veljavni ureditvi ni potrebno registrirati, predstavljajo obsežen in tveganjem kršitve integritete ter korupcijskim tveganjem izpostavljen del lobiranja kot oblike vplivanja na javne odločitve. Zaradi učinkovite zakonodajne sledi in sledljivosti tudi drugih odločitev na državnem in lokalnem nivoju javnega sektorja, s spremembo zakona načrtujemo obveznost sestave zapisa o lobističnem stiku za vse osebe, ki želijo lobirati ali kot registrirani lobisti ali kot osebe navedene v četrtem odstavku 58. člena ZIntPK kot tudi dolžnost poročanja navedenih lobistov.

Upoštevaje dejstvo, da je Ministrstvo za pravosodje pristojnosti, ki se nanašajo na pripravo predlogov zakonov in podzakonskih predpisov s strani Ministrstva za javno upravo, prevzelo v mesecu septembru 2016 in da načrtovane spremembe zadevajo širši krog deležnikov, bo tukajšnje ministrstvo predlog sprememb in dopolnitev ZIntPK, katerega vsebinske rešitve so že v zaključni fazi, v širšo javno razpravo posredovalo še v mesecu oktobru 2016.

Vlada Republike Slovenije pa je v obdobju tega mandata (še preko Ministrstva za javno upravo) izvedla precej aktivnosti, ki sodijo med »mehke« pristope obvladovanja lobiranja, kot ga opredeljuje ZIntPK. S strani Upravne akademije, ki deluje v okviru MJU, so bila izvedena usposabljanja, predvsem v sodelovanju s KPK, ki vodi register lobistov in je tudi že sprejela veliko mnenj in stališč glede pojavnih oblik lobiranja ter kršitev zakonodaje na tem področju. Tudi v okviru Nove finančne perspektive je za v prihodnje (do leta 2020) predvidena izvedba modulov usposabljanj, v katerih bo vključeno tudi navedeno področje. MJU je prav na predmetno temo z namenom ozaveščanja potencialnih lobirancev v sodelovanju z nevladno organizacijo Društvo Integriteta – TI, pripravilo tudi kratek pojasnilni letak: Lobiranje - kako se pravilno odzvati, ki predstavlja vodnik ravnanja za funkcionarje in javne uslužbence v primeru lobiranja in ki je bil posredovan vsem državnim organom in

44

občinam. Letak vsebuje informacije o tem, kdo so registrirani lobisti in kdo lahko nastopa kot neregistrirani lobist, poleg tega vsebuje primere dovoljenega in primere nedovoljenega vplivanja.

8. Ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije


Ministrstvo za pravosodje je v letošnjem letu izvedlo temeljito analizo stanja obravnave pripada zadev iz specializiranega oddelka in organizacije oddelkov, katere zaključki so sledeči:

Specializirani oddelki za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj trenutno delujejo na štirih okrožnih sodiščih na sedežu višjih sodišč. V te oddelke je na podlagi letnih razporedov za leto 2016 skupno razporejenih ali dodeljenih 32 sodnikov. V specializirani oddelek na Okrožnem sodišču v Ljubljani je tako razporejenih 18 sodnikov, v specializirani oddelek na Okrožnem sodišču v Mariboru 8 sodnikov, v specializirani oddelek na Okrožnem sodišču v Celju 4 sodnikov in v specializirani oddelek na Okrožnem sodišču v Kopru 5 sodnikov. Le Okrožno sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Mariboru imata specializirani oddelek oblikovan kot notranjo organizacijsko enoto sodišča, na Okrožnem sodišču v Kopru in Okrožnem sodišču v Celju pa je specializirani oddelek formiran z letnim razporedom dela.

Pripad zadev na specializirane oddelke se od leta 2012 vseskozi povečuje, hkrati pa se skozi vsa leta povečuje tudi število nerešenih zadev, kar pomeni, da sodišča pripada teh zadev ne obvladujejo, saj vsako leto rešijo manj zadev, kot jih prejmejo.

Po opravljeni analizi stanja obravnave pripada zadev iz specializiranega oddelka in organizacije oddelkov je razvidno, da glavnino pripada zadev obravnava specializirani oddelek, ki deluje v okviru Okrožnega sodišča v Ljubljani. V primerjavi z rednim pripadom ostalih kazenskih zadev je povprečni delež zadev iz pristojnosti specializiranega oddelka na sodnika relativno nizek. Takšna organizacija dela in razporeditev sodnikov ni v skladu z namenom in ciljem, ki ga zasledujeta 40.a in 40.b člen Zakona o sodiščih.

Zato je glede na ugotovljeno stanje in ob upoštevanju namena navedenih zakonskih določb Ministrstvo za pravosodje pripravilo osnutek predloga spremembe Zakona o sodiščih (ZS-M) z namenom doseganja učinkovitejšega obravnavanja zadev iz pristojnosti specializiranih oddelkov. V osnutku, ki je bil v usklajevanje poslan tudi Vrhovnemu sodišču, predlagamo, da bi se združila obravnava zadev organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih samo na en oddelek, to je oddelek pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Možnost razporeditve sodnikov v oddelek pa ne bi bila omejena samo na sodnike Okrožnega sodišča v Ljubljani.

V kolikor predlagana posodobitev veljavne ureditve ne bo zadostna, bo morebitna odločitev glede ustanovitve posebnega sodišča realizirana ob skrbnem tehtanju tako finančnih kot vseh drugih posledic umestitve nove organizacijske oblike v obstoječo sodno mrežo.

9. Ukinitev oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri specializiranem državnem tožilstvu


45

Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu RS (v nadaljevanju Posebni oddelek) je bil ustanovljen na podlagi odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, v katerih je sodišče izpostavilo, da mora država zagotoviti nepristransko, učinkovito in temeljito preiskavo morebitnih zlorab s strani Policije, kar lahko zagotovi le od Policije neodvisni organ. Da Policija ne preiskuje samo sebe, je Posebni oddelek pristojen tudi za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, katera policisti storijo izven službe. Umestitev Posebnega oddelka znotraj tožilske organizacije je posebna ureditev v primerjavi z ostalimi državami EU, ki pa se je v praksi izkazala za dobro rešitev, saj zagotavlja, da bodo osumljeni storilci kaznivih dejanj v predkazenskem postopku obravnavani nepristransko in enako kot drugi storilci kaznivih dejanj, ki nimajo policijskih pooblastil.

Država mora zagotavljati nepristransko in učinkovito preiskavo morebitnih zlorab tistih organov, ki izvršujejo prisilna pooblastila, s katerimi posegajo v celovitost in dostojanstvo človeka. Operativna avtonomnost Posebnega oddelka, ki zagotavlja zunanji in neodvisen način kontrole morebitnih zlorab pooblastil policistov se je v praksi izkazal za učinkovit. Temu pritrjujejo tudi podatki iz letnih poročil. Iz letnega poročila za leto 2015 izhaja, da so policisti Posebnega oddelka preiskali 281 zadev od tega v 64 zadevah vložili kazenske ovadbe, v 217 zadevah pa je bilo ugotovljeno, da na podlagi zbranih obvestil ni bilo podlage za kazensko ovadbo. Od skupaj obravnavanih zadev je bilo 70% obravnavanih kaznivih dejanj storjenih pri izvajanju policijskih pooblastil, 95% storilcev je policistov, ostalih 5% pa so druge uradne osebe s posebnimi pooblastili. Trend obravnavanih zadev ter storilcev bistveno ne odstopa od preteklih let. Večina kazenskih ovadb je bila vložena s strani oškodovancev (175 ovadb), le te nato policisti Posebnega oddelka preiščejo in podajo kazensko ovadbo ali poročilo (10. odstavek 148. člena ZKP). Policisti posebnega oddelka so v letu 2015 vložili 48 kazenskih ovadb in 16 kazenskih ovadb po predhodni ovadbi oškodovanca.

Po pregledu podatkov, ki se nanašajo na posamezne sklope kaznivih dejanj, ki jih je glede na stvarno pristojnost obravnaval posebni oddelek v letu 2015 izhaja, da je bilo obravnavanih največ kaznivih dejanj storjenih z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, teh je bilo 235, bistveno manj je bilo obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj, ta so bila 4. Posebni oddelek je obravnaval 242 kaznivih dejanj storjenih z zlorabo uradnega položaja, največ 178 kaznivih dejanj zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, 47 kaznivih dejanj nevestno delo v službi in 17 kaznivih dejanj poneverb in neupravičene uporabe tujega premoženja. Za obravnavo ostalih kaznivih dejanj je podatek zanemarljiv.

Prav tako podatki iz letnega programa dela za leto 2017 kažejo na to, da se tudi v naslednjem letu pričakuje največ kazenskih ovadb za kazniva dejanja storjena z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, za katera je predpisana kazen zapora do enega leta ali do treh let, po vsebini pa jih ni mogoče šteti za bagatelna kazniva dejanja. Posebni oddelek praktično ne obravnava bagatelnih kaznivih dejanj kot so male tatvine, lahke telesne poškodbe, v kolikor pa so ta kazniva dejanja storjena izven opravljanja službe, so primerna za alternativni pregon. Ker je večina kaznivih dejanj strojenih pri opravljanju službe, skoraj da ni kaznivih dejanj majhnega pomena.

Zgoraj navedeni podatki predstavljajo trdne argumente za delovanje Posebnega oddelka, saj kažejo na dejstvo, da je nujno potreben organ, ki je specializiran za pregon tistih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in ki so bila storjena z uporabo (policijskih ali podobnih) pooblastil pri opravljanju uradnih nalog ali v zvezi z izvajanjem uradnih nalog. Kljub temu pa smo ravno na podlagi argumentacije, uporabljene tudi v Koalicijskem sporazumu (večji poudarek na nezakonito uporabo posebnih pooblastil osredotočenih postopkih) v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) predvideli zožitev stvarne pristojnosti specializiranega oddelka le na kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in ki so bila storjena z uporabo (policijskih ali podobnih) pooblastil pri opravljanju uradnih nalog ali v zvezi z izvajanjem uradnih nalog. Kazniva dejanja, storjena izven službe, tako ne bi več sodila v pristojnost specializiranega oddelka.

46

10. Ureditev zemljiškoknjižnih evidenc

Navedba v interpelaciji ni točna. V letu 2016 je bil na podlagi pobude Ministrstva za pravosodje zagnan projekt urejanja podatkov na tem področju.

Elektronska zemljiška knjiga, ki je zaživela maja 2011, je več kot 99 % usklajena s prej ročno vodeno zemljiško knjigo. Nova normativna ureditev in nov koncept elektronske zemljiške knjige sta omogočila, da se podatki iz katastra stavb in zemljiškega katastra avtomatsko – elektronsko povezujejo z zemljiško knjigo. Pri prenovi informatizirane zemljiške knjige je bilo namreč upoštevano, da je nepremičnina osnovna enota (entiteta), ki je skupna zemljiški knjigi in katastrom. Sodobne relacijske (informatizirane) baze omogočajo, da se posamezni podatek vnese (vpiše) samo enkrat in se nato bodisi poveže z vsemi entitetami, ki jim je skupen, bodisi kopira v povezavi z vsako od entitet. Veliko zemljiškoknjižnih podatkov, ki so bili prevzeti iz stare v novo zemljiško knjigo, je bilo nepopolnih (manjkajoče EMŠO, matične številke ipd.), kar je onemogočalo povezovanje zemljiške knjige z drugimi bazami podatkov. Prav zato je bil na pobudo Ministrstva za pravosodje in Geodetske uprave RS v letu 2016 pri Vrhovnem sodišču RS začet projekt urejanja takšnih podatkov. Zemljiškoknjižna sodišča (poleg rednega dela – odločanja o predlogih za vpis), kjer je to mogoče, urejajo takšne nepopolne podatke in jih po uradni dolžnosti popravljajo (in o tem obveščajo lastnike).

Glede materialnopravno zmotnih vpisov, torej ko je v zemljiško knjigo vpisana druga oseba, kot je njen materialnopravni – resnični oziroma dejanski lastnik, je poprava takšne vpisa primarno v sferi takšne osebe, da svoje pravice zavaruje bodisi zunajsodno (ob sodelovanju vknjiženega lastnika) bodisi sodno, da sproži ustrezne sodne postopke.

IV. ZDRAVJE

Na vprašanja od 1. do vključno 4. v poglavju interpelacije je bilo poslankam in poslancem Državnega zbora RS že odgovorjeno v okviru obravnave interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc na 23. seji Državnega zbora RS 18. 10. 2016. Kljub temu ponovno podajamo odgovore in zavračamo vse očitke, ki so neutemeljeni in zavajajoči.

1. Neukrepanje na področju podaljševanja čakalnih dob v slovenskem zdravstvu

Slovenija se tako kot vse EU države srečuje z dolgimi čakalnimi dobami. Evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis je marca, na obisku v Ljubljani, povedal, da so čakalne dobe problem vseh EU držav in Slovenija pri tem ni izjema. Dolge čakalne dobe so večplasten problem. Ne moremo spregledati, da so bile omejitve zaposlovanja v preteklosti posledica Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga je sprejel Državni zbor RS (DZ RS), leta 2012.

Pomemben vpogled v čakalne dobe in dostopnost do zdravstvenih storitev nam dajo rezultati o zadovoljenih potrebah po dostopnosti do sekundarne ravni. Rezultati evropske ankete EHIS (European Health Interview Survey), v katero je Slovenija že nekaj časa vključena, kažejo, da je leta 2007 na vprašanje: »Ali ste v zadnjih 12 mesecih kdaj resnično potrebovali posvet pri zdravniku specialistu, pa do tega ni prišlo?« z DA odgovorilo 6 % oseb, starih 15 let in več. Leta 2014 pa je na vprašanje »Ali ste bili v zadnjih 12 mesecih zaradi predolge čakalne dobe pozno deležni zdravstvene storitve, ki ste jo potrebovali? « z DA odgovorilo 13,4 % oseb, starih 15 let in več. Ti podatki govorijo o tem, da se je stopnja nezadovoljenih potreb zdravstvenih storitev izjemno, kar za 100 %, povečala od leta 2007 do 2014 . Torej se je kepa čakalnih dob začela valiti sedem let pred nastopom mandata naše vlade.

47

Prikaz števila vseh čakajočih in čakalne dobe lahko realno spremljamo šele v tem mandatu tudi zato, ker šele od leta 2015 zdravstveni izvajalci poročajo o vpisanih v čakalne sezname. Kot so nas opozorili izvajalci sami, so na teh seznamih tudi tisti, ki so storitev že opravili pri drugem izvajalcu, tisti, ki npr. za poseg niso primerni zaradi drugih pridruženih bolezni in celo tisti, ki npr. na posega še nočejo. Poleg pomanjkanja finančnih sredstev na čakalne dobe vpliva tudi pomanjkanja specialistov posameznih strok (npr. urologija, revmatologija), nepravilna organizacija dela, preveliko in neupravičeno napotovanja na sekundarno raven (defenzivna medicina) in tudi preživete zakonodaje.

Zato bomo do konca letošnjega leta pripravili spremembo Zakona o pacientovih pravicah in na njegovi osnovi Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah in vodenju čakalnih seznamov.

Pri pripravi te zakonodaje upoštevamo tudi rezultate pilotnega projekta Za boljše upravljanje čakalnih dob in čakalnih seznamov, ki smo ga na Ministrstvu za zdravje začeli že v letu 2015. Vanj so se vključile Splošna bolnišnica (SB) Celje, Zdravstveni dom Celje, SB Izola z obalnimi zdravstvenimi domovi Koper, Izola in Piran ter specializirana Ortopedska bolnišnica Valdoltra. S posameznimi dobrimi praksami se v pilotni projekt vključujejo tudi ostali izvajalci zdravstvenih storitev.

Pomembno bosta k urejenosti čakalnih seznamov prispevala tudi eNapotnica in eNaročanje. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na sestanku z direktorji bolnišnic povedal, da bo 1. 1. 2017 eNapotnica nadomestila papirnato. Tako bomo imeli centralni sistem naročanja, ki omogoča tudi neposredni stik napotnega zdravnika z zdravniki na sekundarni ravni.

Seveda se pozna tudi primanjkljaj denarja, saj je kriza zdravstvenim izvajalcem odnesla 420 milijonov evrov, ker mora zdravstvena blagajna poslovati pozitivno. Zato je Vlada RS, kljub nasprotovanju vodstva ZZZS že za leto 2014 za izvajanje zdravstvene dejavnosti zagotovila dodatnih 50 milijonov evrov. Samo za širitve na vseh ravneh glede na čakalne dobe vključno z diagnostiko pa je bilo namenjenih 8,7 milijona evrov.

V letu 2015 smo za izvajanje zdravstvene dejavnosti namenili 57,1 milijona EUR več. Prav tako smo zagotovili vsa sredstva, to je 1,7 milijona EUR za plačilo zdravstvene oskrbe beguncev. V letu 2016 smo povečali sredstva za zdravstvo za 60,2 milijona.

Poleg tega smo za poseben program skrajševanja čakalnih dob do konca leta zagotovili še 15,9 milijona evrov. To je skrbno načrtovan program. Najprej z mislijo na paciente, saj smo izbrali posege glede na (prekomerno) čakalno dobo in posledice, ki jih čakanje povzroča na zdravstvenem stanju čakajočega. Izvajalci so sami povedali, koliko posegov lahko opravijo glede na kadrovske zmogljivosti.

Predstavljamo podatke posebnega programa.Za 7,9 milijona EUR bodo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji opravili:

- 1700 koronarografij: Toliko ljudi je na ta poseg čakalo 1. aprila letos. Res jih je bilo med njimi 749 z napotnico hitro, a zaupamo strokovnjakom. Prepričani so, da je ta poseg v dobro pacientov potrebno opraviti čim prej. Zato smo se odločili, da bomo omogočili pregled vsem, ki so v čakalni vrsti. To pomeni, da bomo plačali dobro tretjino več koronarografij, kot so jih vsi izvajalci skupaj opravili lani (4934 koronografij so opravi v rednem programu, leta 2015). Dosegli smo, da bo zdravstvena blagajna že letos plačala vse narejene koronarografije in to bo veljalo tudi za prihodnja leta. Torej ni več nobene finančne omejitve za te posege, še vedno pa obstajajo kadrovske omejitve. Izvajalci so se zavezali, da bodo opravili dodatno že prej omenjenih 1700 koronarografij.

- 500 operacij hrbtenice: Z napotnico hitro čaka na operacijo hrbtenice 297 pacientov. Vsi ti in še dodatnih 200, ki čakajo z napotnico redno, bo dočakalo svojo operacijo (čakajočih, na 1. 4. 2016,1422). To pomeni, da smo za letos omogočili za četrtino več operacij hrbtenice kot v lanskem letu (lani so vsi izvajalci skupaj opravili 2965 operacij).

48

- 200 operacij rame: Približno 20 % več kot lansko leto (lani vseh 1273) bo letos operacij ram in s tem bomo odrešili čakanja vseh pacientov z napotnico hitro (čakajočih, na 1. 4. 2016 z napotnico hitro, 249).

- 600 artroplastik kolena: Oddahnili si bodo lahko tudi vsi tisti, ki jih pestijo bolečine v kolenih in čakajo na umetno koleno z napotnico hitro, teh je 422 in tudi slabih 200 tistih, z napotnico redno. Četrtino več kot lansko leto bo letos tudi artroplastik kolen.

- Posege in operacije na perifernem ožilju: Tukaj govorimo o posegih na arterijah. Tu gre za življenjsko ogrožujoča stanja, medtem ko krčne žile na nogah, kjer gre za vene, praviloma to niso. Poleg 21, ki čakajo z napotnico hitro, bo na vrsto prišlo še 70 tistih, ki čakajo z napotnico redno. Čakalno dobo bomo prepolovili (čakajočih, na 1. 4. 2016, 194).

- 400 operacij dimeljske kile pri odraslih: Na operacijo dimeljske kile bodo po opravljenem programu čakali samo še tisti, katerih zdravstveno stanje zaradi čakanja ni ogroženo in čakajo z napotnico redno. V tem programu bomo namreč opravili dodatnih 400 operacij, kar je toliko, kolikor jih čaka z napotnico hitro.

Vlagateljem interpelacije ponovno pojasnjujemo, da je za vse prve preglede pri specialistu in osnovno diagnostiko, ki je potrebna za razjasnitev diagnoze (na področju kardiologije in nevrologije, na primer: UZ srca in obremenilno testiranje) na razpolago 8 milijonov evrov. To pomeni, da bi lahko za ta denar pregledali okoli 60.000 pacientov. Izvajalce aktivno spodbujamo, naj z ustrezno reorganizacijo opravijo čim več prvih pregledov. To je pomembno, saj pacientom ob prvem pregledu zdravnik glede na izvide lahko zelo natančno pojasni, ali bolnik na nadaljnjo obravnavo lahko počaka brez škode za njegovo zdravje, oziroma v primeru nujnih stanj, lahko začne zdravljenje.

Po naših podatkih, so delo zato, da bodo opravili čim več prvih pregledov, reorganizirali v SB Celje, KOPA Golnik, itd.

Poudariti moramo, da so od. 1. 1. 2016 plačani tudi vsi pregledi z magnetno resonanco, še naprej pa tudi vsi pregledi, posegi in zdravljenja raka.

Ministrstvo za zdravje v okviru pristojnosti izvaja tudi svetovanje in nadzor nad tem projektom. V skupine za svetovanje in nadzor so vključeni predstavniki ZZZS, Ministrstva za zdravje, NIJZ in Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS). Člani delovne skupine obiskujejo izvajalce, s katerimi je ZZZS sklenil pogodbo o izvajanju dodatnega programa.

Članom svetov zavodov smo naročili, naj redno obravnavajo poročila vodstev o vodenju čakalnih seznamov in čakalnih dob. Nadaljujemo pa z aktivnostmi, s katerim skušamo vzpostaviti boljše sodelovanje med primarno in sekundarno ravnijo: telefonske konzultacijo med družinskimi zdravniki in specialisti, s katerimi bomo zmanjšali število nepotrebnih napotitev in tako hitreje omogočili zdravstveno obravnavo bolnikom, ki le to res potrebujejo.

Število čakajočih se običajno poveča vsako leto prav v poletnih mesecih, tudi zaradi dopustov. V okviru Ankesa k Splošnemu dogovoru pa bomo, če se bo izkazalo, da je v zdravstveni blagajni dovolj denarja, zagotovili dodaten denar za skrajševanje še drugih čakalnih dob. Poudariti je treba, da so izvajalci zdravstvene dejavnosti v letih 2014 in 2015 ter že v letu 2016 realizirali več storitev, kot je bilo planirano, in sicer:

49

ABO-primeri: število hospitalnih pacientov;SAD-primeri: število pregledov v specialistično ambulantni dejavnosti.

Za leto 2016 so jasno vidni učinki dodatnih sredstev, ki jih je vlada namenila za skrajševanje čakalnih vrst in za izboljšanje vrednosti cene storitev.

Kar se tiče zdravljena v tujini je treba pojasniti, da imajo zavarovane osebe v skladu z Zakonom in Pravili pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini ob pogoju, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja (44.a člen Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ), da je v RS presežena dopustna čakalna doba ali razumen čas (44.b člen ZZVZZ) in v primeru, ko se zavarovana oseba odloči za zdravljenje v drugi državi članici EU na podlagi napotnice oziroma predhodne odobritve ZZZS (44.c člen ZZVZZ).

O upravičenosti do zdravljenja v tujini in do povračila stroškov tega zdravljenja odloča uradna oseba območne enote ZZZS v upravnem postopku na prvi stopnji in Direkcija ZZZS na drugi stopnji.

V letu 2015 je ZZZS na podlagi 44.a člena ZZVZZ obravnaval 747 vlog. Zavarovane osebe so bile na pregled, preiskavo ali zdravljenje v tujino največkrat napotene v Nemčijo in Avstrijo. Storitve, ki so bile najpogosteje opravljene v tujini pa se nanašajo na področje srčne kirurgije (predvsem otroška srčna kirurgija), zdravljenje epilepsije in transplantacije pljuč in v zvezi s tem povezani pregledi. Naj posebej poudarimo, da za te posege v Sloveniji čakalne dobe niso prekoračene, gre namreč za posege, ki jih opravljajo le v redkih centrih v tujini.

V letu 2015 je ZZZS obravnaval samo 414 vlog za napotitev na zdravljenje v tujino zaradi predolge čakalne dobe v Sloveniji, na podlagi 44.b člena ZZVZZ. Največ postopkov se je zaključilo s sklepom o zavrženju, saj so bile vloge nepopolne. Največ prejetih vlog se je nanašalo na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskav z magnetno resonanco v sosednji Republiki Hrvaški.

V skladu s 44.c členom ZZVZZ je ZZZS prejel 1717 vlog za povračilo stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja, nabavo medicinskih pripomočkov in zdravil v tujini. Na podlagi Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva je ZZZS v letu 2015 za povračilo stroškov vseh pozitivno rešenih vlog, zavarovanim osebam povrnil 459.099,01 EUR.

Ministrstvo za zdravje je v mandatu prejšnje vlade sprejelo Odredbo o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev ZZZS. Odredba določa seznam visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme, ki se uporablja za zdravstvene storitve, za katere je, od 8. 2. 2014, dalje potrebna predhodna odobritev ZZZS kot pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov iz 44.c člena ZZVZZ. Glede na navedeno je ZZZS je v letu 2015 prejel 39 vlog za izdajo predhodne odobritve.

Očitki iz interpelacije se nanašajo na podeljevanje dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob za nekatere operativne posege, kar bi po mnenju piscev interpelacije lahko kršilo pravice ostalih pacientov, ki so na čakalnih seznamih za druge posege, ki te prioritete niso bili deležni. Sprašujejo se, ali navedeno ravnanje predstavlja kršenje določil Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP).

50

Uvodoma poudarjamo, da Ministrstvo za zdravje ne vodi čakalnih seznamov za posamezne zdravstvene storitve pri posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev, zato nima nobenega neposrednega vpliva na posamezne čakalne sezname in čakalne dobe pri posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev. Čakalni seznami se pri izvajalcih zdravstvenih storitev vodijo skladno s 14. in 15. členom ZPacP ter Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, pri čemer za sam postopek uvrščanja pacientov na čakalni seznam skrbi odgovorna oseba za vodenje čakalnega seznama, imenovana s strani izvajalca. Pravilnik v 9. členu izrecno določa, da odgovorna oseba pri uvrščanju pacientov na čakalni seznam kot glavni prednostni kriterij upošteva ugotovljeno stopnjo nujnosti, znotraj posamezne stopnje nujnosti pa prednostne kriterije, navedene na napotnici. Odgovorna oseba mora pacienta uvrstiti na prvo prosto zaporedno mesto v čakalnem seznamu, pri tem pa mora skrbeti tudi za enako obravnavo vseh pacientov in spoštovanje vrstnega reda pacientov, ki so vpisani v čakalni seznam.

Ministrstvo za zdravje z dodelitvijo dodatnih sredstev, namenjenih skrajševanju čakalnih seznamov, ni poseglo v posamezne čakalne sezname na način, da bi bili pacienti neenakopravno obravnavani, saj za določitev (novih ali dodatnih) terminov in spoštovanje vrstnega reda (vse dokler čakalni seznam obstaja) skrbi odgovorna oseba izvajalca. Z dodelitvijo dodatnih terminov je bilo omogočeno "le", da so pacienti, ki so bili že uvrščeni na konkretni čakalni seznam, prišli do zdravstvene storitve prej. To je in še bo (pozitivno) vplivalo na čakalne dobe vseh pacientov znotraj posameznega čakalnega seznama, zaradi česar neenake obravnave pacientov ni mogoče očitati. Kolikor izvajalci oziroma njihove odgovorne osebe ne bi čakalnih seznamov vodile upoštevajoč 14. člen ZPacP, velja še dodati, da je z zakonom predpisana tudi globa za tak prekršek.

Pri izbiri zdravstvenih storitev, za katere je bil podeljen dodaten program, je Ministrstvo za zdravje izhajalo iz podatkov o najdaljših čakalnih dobah na posamezni dan, številu pacientov, uvrščenih na čakalne sezname na posamezni dan, upoštevajoč določitev še razumnega časa, sprejemljivega za posamezno zdravstveno storitev z vidika objektivne medicinske presoje kliničnih potreb povprečnega pacienta ter posledice, ki jih čakanje povzroča na zdravstvenem stanju čakajočega. Kot enkratni dodatni programi za skrajševanje čakalnih dob so bili v letu 2016 tako opredeljeni: koronarografije, za katere pa smo se v Splošnem dogovoru 2016 dogovorili, da so plačane po realizaciji, operacije hrbtenice, ortopedske operacije rame, endoproteze kolena, operacije na ožilju – arterije, operacije kile pod stopnjo nujnosti hitro ter storitve EMG. V nadaljevanju je Ministrstvo za zdravje vse izvajalce omenjenih programov v javni mreži (tako javne bolnišnice kot koncesionarje) pozvalo k opredelitvi njihovih zmogljivosti za realizacijo enkratnih dodatnih programov ob naslednjih pogojih: da imajo dovoljenje za opravljanje predlaganih zdravstvenih storitev, so izkazane prekomerne čakalne vrste in dobe, so pripravljeni za sodelovanje in imajo razpoložljive usposobljene lastne kadrovske vire, opremo in prostorske zmožnosti ter vodijo transparentne, prečiščene čakalne sezname, ki bodo namenjeni izvedbi nadzora. Ministrstvo za zdravje je uskladilo obseg enkratnega dodatnega programa na nivoju posameznega izvajalca (gre za 9 javnih bolnišnic in 5 koncesionarjev), s čimer je zagotovilo in izvajalce zavezalo, da bo predviden program tudi v celoti realiziran do konca letošnjega leta.

Progami zdravstvenih storitev (obseg, vsebina in vrednost) v javni mreži se opredelijo v procesu partnerskih dogovarjanj, prav tako so z vsakoletnim Splošnim dogovorom opredeljena sredstva za nujne širitve programov. Zato je bilo izvajanje enkratnih dodatnih programov opredeljeno v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016. Razdelitev programov po izvajalcih je pripravilo Ministrstvo za zdravje in ga posredovalo ZZZS.

Dodelitev enkratnih dodatnih programov, kot je bila izvedena v letu 2016, je bila opravljena tudi v letu 2007. S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2007 so se prioritetno opredelila sredstva za ortopedske programe (endoproteze artroplastike kolka, kolena in gležnja), programe radiološke diagnostike (preiskave s CT in MR) ter preostale bolnišnične in specialistične ambulantne programe z namenom skrajšanja čakalnih dob. Tudi v letu 2007 je razporeditev programov za skrajšanje čakalnih

51

dob opredelilo Ministrstvo za zdravje na podlagi podatkov o evidentiranih potrebah prebivalcev na dan 31.12.2006 ter zmogljivosti izvajalcev.

Čakalni seznami se skladno s 15. členom ZPacP vodijo pri posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev, in sicer za vsako zdravstveno storitev posebej, zato so čakalne dobe od izvajalca do izvajalca različne. Navedeno pomeni, da pacient, ki čaka pri določenem izvajalcu zdravstvenih storitev, praviloma nima enake čakalne dobe (tj. enako število dni) kot pacient, ki je uvrščen pri nekem drugem izvajalcu zdravstvenih storitev. Njegova čakalna doba je lahko daljša ali krajša, odvisno torej od tega, katerega izvajalca zdravstvenih storitev izbere. Pacient ima namreč pravico, da si izbere izvajalca. Če se odloči, da bo čakal na točno želenega zdravnika s tem pristane, da bo čakal dlje, kot je najdaljša dopustna čakalna doba oz. dlje kot bi čakal, če bi šel k izvajalcu s krajšo čakalno dobo (skladno s pravico do proste izbire). Ob tem velja poudariti, da Pravilnik, ki v svojem 3. členu navaja najdaljše dopustne čakalne dobe za zdravstvene storitve v okviru posamezne stopnje nujnosti, izrecno določa, da je najdaljša dopustna čakalna doba v Republiki Sloveniji spoštovana, če je čakalna doba za določeno zdravstveno storitev znotraj tako določenih čakalnih dob pri najmanj enem izvajalcu. Po podatkih NIJZ je tako pri stopnji nujnosti hitro samo pri revmatologiji presežena najdaljša skupna čakalna doba, pri vseh ostalih pa je najmanj en izvajalec, kjer je mogoče dobiti zdravstveno storitev v dopustni čakalni dobi. Pri stopnji redno najdaljša čakalna doba pri nobenem izvajalcu ni presežena. Naj še enkrat pojasnimo, da so v čakalnem seznamu vpisani vsi pacienti, tudi tisti, ki čakajo samo na redne letne kontrolne preglede. Samo število čakajočih razen v izjemnih specialnostih ni problematično. Največji vpliv na povečevanje števila čakajočih ima primarni nivo, ki bi moral opravljati ustrezno vlogo vratarja za vstop v sekundarni sistem, ter pomanjkljivo komuniciranje med primarnim in sekundarnim nivojem. Kot pojasnjeno zgoraj, pacienti že brez morebitnih dodatnih sredstev čakajo za isto storitev različno dolgo, kar je po eni strani posledica vodenja čakalnih seznamov pri vsakem izvajalcu zdravstvenih storitev posebej, po drugi strani pa posledica realizacije pravice do proste izbire. Obe pravici (tj. pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev in pravica do spoštovanja pacientovega časa), ki določata omenjeno ravnanje, neposredno izhajata iz določil ZPacP, zato očitki iz interpelacije o kršenju ZPacP ne vzdržijo.

Trditev vlagateljev interpelacije, da gre pri zdravstveni dejavnosti za tržno dejavnost je v celoti napačna.

Več odločitev EU sodišča, v katerih je sodišče upoštevalo dejstvo, da sta zdravje in življenje ljudi na vrhu seznama vrednot, ki jih ščiti Pogodba in da je v pristojnosti držav članic, da določijo stopnjo zaščite, ki jo želijo nuditi javnemu zdravstvu, ter načine za doseganje te zaščite. Državam članicam je tako naloženo, da same izberejo ukrepe, ki so prilagojeni njihovim specifičnim razmeram. Torej na ravni EU o formalni skupni zdravstveni politiki ne moremo govoriti, saj je ta v pristojnosti držav članic. Ureditve v zvezi z zdravstvom so opredeljene v vseh temeljnih listinah EU, kljub temu pa iz teh ureditev ne izhaja, da bi se na ravni EU oblikovala določena skupna zdravstvena politika.

Formalno zdravstvena politika tako sodi med področja, kjer EU lahko sprejme samo usklajevalne, dopolnilne ali podporne ukrepe, nima pa pristojnosti, da bi s pravno zakonodajo vplivala na sistem izvajanja zdravstvenih storitev in sistem zdravstvenega varstva v državah članicah.

Evropska komisija je (2006) obdolžila Italijo in Nemčijo, da v novih predpisih, ki urejajo lekarništvo, kršita evropsko zakonodajo - sta v nasprotju s 43. in 56. členom tritija EU (iz podobnega razloga je evropska Komisija ugovarjala tudi novi ureditvi ustanavljanja lekarn v Avstriji in Španiji). Obe državi sta namreč v novih predpisih dovolili ustanavljanje lekarn samo farmacevtom, kakor tudi prepovedali, da bi veledrogerije (grosisti) lahko bile lastnik lekarn. Obe državi je zato evropska Komisija tožila pred evropskim sodiščem (Court of Justice). Obdolžila ju je, da ovirata prosto gospodarsko iniciativo, saj preprečujeta prosto ustanavljanje ter prost pretok kapitala. Evropsko solišče je razsodilo, da evropska Komisija nima prav. Sodišče se je sicer strinjalo, da obe državi z novimi predpisi ovirata prosto gospodarsko iniciativo (omejitve pri ustanavljanju in pretoku kapitala), vendar je negativno mnenje

52

glede tožbe evropske Komisije utemeljilo s ključno trditvijo, da posredovanje zdravil, s katerim se ukvarja lekarništvo, ni navadna trgovina z blagom, zato zakonodajalec v posamezni državi lahko uvaja omejitve, če presodi, da se s takšnimi potezami povečuje kvaliteta in zanesljivost posredovanja zdravil. Enako politiko vodi EU tudi na področju širše zdravstvene dejavnosti. Ravno tako ne drži trditev predlagateljev interpelacije, da ukinjamo koncesije. Prav nasprotno, saj je očitno, da koncesionarji ostajajo del slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Vključili smo jih tudi v program skrajševanja čakalnih dob, zato so trditve vlagateljev interpelacije neresnične in zlonamerne ter umetno ustvarjajo konflikt med koncesionarji in javnimi zdravstvenimi zavodi ter med koncesionarji in ministrstvom za zdravje. Z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti bomo uredili to, kar bi moralo biti urejeno že od leta 2007, ko je stopil v veljavo Zakon o javno zasebnem partnerstvu. Odgovornost za neodgovorjeno področje nosijo vlade prejšnjih mandatov. Namreč, podeljevanje na transparenten način, skladno z Zakonom. V preteklih mandatih je bilo veliko koncesij podeljenih brez javnega razpisala, kar sicer zapoveduje Zakon o javnem zasebnem partnerstvu. Predlagatelji tudi popolnoma napačno trdijo, da naj bi bil prispevek koncesionarjev v proračun, kamor štejemo tudi obe blagajni – pokojninsko in zdravstveno višji, kot so ta vplačila s strani javnih zdravstvenih zavodov. Po podatkih NIJZ (ISPAP) baze je bilo junija 2016 v javnih zdravstvenih zavodih (JZZ) in zasebnikih zaposlenih 35.499 oseb, od tega pri zasebnikih (koncesionarji in čisti zasebniki skupaj) 5.941 oseb, v JZZ pa 29.558. Torej je jasno, da so vplačila v obe blagajni s strani zaposlenih v JZZ 5-krat višji. Glede davkov, ki se stekajo v integralni proračun pa so JZZ in zasebniki, koncesionarji, ki koncesijsko dejavnost izvajajo v obliki pravne osebe v enakem položaju. Medtem, ko so koncesionarji, ki dejavnost izvajajo kot samostojni podjetniki, glede dohodninskih obveznosti v popolnoma enakem položaju kot zaposleni v JZZ.

Prav tako ne drži, da bi ovirali samoplačniško dejavnost. Ta se na trgu izvaja, glede na specifičnost pa mora izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje zdravstven dejavnosti predpisuje zakonodaja. Verjetno je vsakomur jasno, da je treba zdravstveno dejavnost ustrezno regulirati, predvsem zaradi varnosti pacientov, ki so kot šibkejša stranka v izrazito podrejenem položaju. Primer Zimmerman je najbolj očiten primer, kam pripelje neoliberalistični pristop v izvajanju zasebne zdravstvene dejavnosti.

Popoldansko delo izvajalcev je omejeno samo v tistem delu, kjer delovno pravna zakonodaja zahteva, da je delavcu omogočen dnevni in tedenski počitek. Nesprejemljivo je, da morajo te pogoje zaposlenim zagotavljati javni zdravstveni zavodi, medtem ko pa ta pravila ne bi veljala pri t.i. popoldanskem delu zdravstvenih delavcev. Te omejitve so nujen zaradi zagotavljanja varnosti in kakovosti pacientov ter varovanja zdravja delavcev.

Strinjamo se s predlagatelji interpelacije, da zdravstveni sistem potrebuje več sredstev, predvsem za nadomestitev izgubljenih okoli 420 milijonov EUR od leta 2009, ko so vlade prejšnjih mandatov neusmiljeno zmanjševale razpoložljiva sredstva za zdravstveno varstvo. Poleg tega so bila skupna sredstva v proračunu RS Ministrstva za zdravje (brez proračunskega sklada) od leta 2009 do vključno leta 2012 nižja za 38 %. Zato se vsi deležniki v zdravstvu strinjamo, da zmanjševanje sredstev za zdravstvo in nekritično varčevanje v zdravstvu, ni več mogoče. Ministrica in vlada sta za izvajanje zdravstven dejavnosti zagotovili dodatna sredstva.

Zato smo iz proračuna zagotovili največ sredstev za zdravstvo od vseh vlad doslej po letu 2009, in sicer v letu 2014 za 21 % več in v letu 2015 za 46 % več, glede na leto 2013.

Že v letu 2014 smo za izvajanje zdravstvene dejavnosti zagotovili dodatnih 30,3 milijonov EUR na letni ravni. V letu 2015 smo za izvajanje zdravstvene dejavnosti namenili za 57,1 milijona več denarja. Prav tako smo zagotovili 1,7 milijona EUR za plačilo zdravstvene oskrbe beguncev, v letu 2016 pa smo povečali sredstva za zdravstveno dejavnost za 60,2 milijona EUR. Poleg tega pa tudi 15,9 milijona EUR za skrajševanje čakalnih dob do konca tega leta.

53

S tem finančnim prispevkom smo pomembno povečali sredstva, ki jih neposredno namenjamo za izvajanje zdravstvene dejavnosti, torej za zdravljenje naših prebivalk in prebivalcev. Poleg tega je Ministrstvo za zdravje zagotovilo sredstva za dve veliki investiciji v zdravstvu in za plačevanje tistih zdravstvenih storitev, ki se ne financirajo neposredno iz prispevkov. Sredstva v proračunu smo povečali: - leta 2015 za 17,8 milijona EUR več glede na leto 2014 (realizirana sredstva),- leta 2016 za 13,6 milijona EUR čistih integralnih sredstev glede na rebalans za leto 2015,- leta 2017 za 16,2 milijona EUR več glede na leto 2016 oz 8,6 milijonov EUR čistih integralnih

sredstev.

Dodaten vir pa bo tudi tobačni cent (okoli 65 milijonov EUR na leto), o katerem bodo poslanci odločali še to jesen. Ves čas poudarjamo, da je vlaganje v zdravstvo investicija in ne strošek.

Naj ponovno pojasnimo, da blagajna ZZZS ne sme izkazovati presežka odhodkov nad prihodki in se ne sme zadolževati, v skladu s Paktom stabilnosti in rasti. Zato je vodstvo ZZZS s soglasjem Vlade RS varčevalo tako, da je v preteklosti neselektivno zniževalo cene zdravstvenih storitev, podaljševalo odlog plačila izvajalcem itd. Denarni prilivi za izvajalce zdravstvene dejavnosti so bili manjši, nekateri so si prav zato nakopali izgube. Če bi izvajalci omejili obseg izvedenih storitev, bi bile posledice v obliki dolgih čakalnih dob še večje. Te so začele naraščati že v letu 2009.

Vse to zmanjševanje razpoložljivih sredstev za izvajanje zdravstvene dejavnosti je po vseh ekonomskih zakonitostih vplivalo na tekoče poslovanje zavodov, na poplačevanje obveznosti do dobaviteljev ter investicijski cikel.

V vsem tem času pa se število obravnav v bolnišnicah povečuje, kar smo prikazali zgoraj. Zdravstvena blagajna že vsa leta izvajalcem ne plača vseh obravnav pacientov.Zavedajoč se težkega položaja, v katerem so bili in so predvsem izvajalci na sekundarnem in terciarnem nivoju, smo takoj ob prevzemu mandata začeli z ukrepi za sanacijo prihodkovne strani poslovanja javnih zdravstvenih zavodov.

Že za leto 2014 smo za izvajanje zdravstvene dejavnosti zagotovili dodatnih 30,3 milijonov EUR na letni ravni:

- 3,7 milijona EUR na letni ravni za skrajševanje čakalnih dob (Aneks 2);

- s krepitvijo primarnega javnega zdravstvenega sistema smo določili dodatno financiranje programov v višini 0,6 milijona EUR na letni ravni;

- Prav tako smo povečali sredstva za izvajanje diagnostike na področju magnetne resonance (MR) za tiste izvajalce, kjer so bile čakalne dobe daljše, kot jih dovoljuje Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Finančni učinek širitev je bil 2,8 milijona EUR na letni ravni;

- Zaradi večletne precejšnje razlike med realizirano in planirano (pogodbeno) utežjo, po kateri je blagajna ZZZS plačevala storitve bolnišnične obravnave v akutni bolnišnični dejavnosti, smo na podlagi ugotovitve ob petletnem povprečju, da je pogodbena utež v desetih bolnišnicah prenizka, zato smo jo povišali. Dodatna sredstva iz tega naslova so znašala 3,7 milijona EUR na letni ravni.

- S tem aneksom smo za pogodbeno leto 2014 ukinil revalorizacije cen zdravstvenih storitev, ki je bila uvedena 1. 1. 2014. Umik ukinitve je začel učinkovati s 1. 1. 2015.

- Za program kirurškega zdravljenja rakavih bolnikov smo uvedli način plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji, to pomeni, da dobijo izvajalci plačane vse obravnave rakavih pacientov, kar do tedaj ni bilo tako. Takojšnji finančni učinek je znašal 1,6 milijona EUR.

- Uvedli smo plačilo programa internistične specialistične obravnave psihiatričnih pacientov s finančnim učinkom 1,6 milijona EUR.

54

- Pričel je veljati nov standard plačila obravnave pacientov, okuženih z virusom HIV, kjer so bile največje breme drage mikrobiološke preiskave.

Tako je bil skupni finančni učinek dodatnih sredstev 9 milijona EUR v letu 2014 in 30,3 milijona EUR na letni ravni za naslednja leta.

Tudi v letu 2015 in 2016 smo, kljub nasprotovanju vodstva ZZZS odpravljali, težke posledice neselektivnih varčevalnih ukrepov iz preteklosti. Za leto 2015 smo zagotovili, da so se cene, po katerih je blagajna ZZZS poravnavala obveznosti izvajalcem za zdravljenje pacientov povišale za 2,12 % oziroma 1,06 % na letni ravni, kar je pomenilo takojšen učinek dodanih 18,5 milijona EUR v letu 2015. V Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 smo dosegli povišanje cen zdravstvenih storitev za 3,6 % za obdobje 1. 6. 2016 do 31. 12. 2016 oziroma 2,1 % na letni ravni. Skupni finančni učinek tega ukrepa je bil dodatnih 37 milijonov EUR.

2. Neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu

Trditve iz interpelacije so netočne in zavajajoče. Vlada tudi na področju zdravstva vztraja na načelu ničelne tolerance do korupcije.

Izhajajoč iz instituta interpelacije in odgovornosti ministra oziroma ministrice v pravnem redu RS je politična odgovornost ministra po naši ustavni ureditvi, enako kot tudi v drugih demokratičnih ureditvah, široko določena. Tako je minister politično odgovoren za svoje delo kot tudi za delo svojih podrejenih v ministrstvu. V skladu z določbo 114. člena Ustave RS so ministri skupaj odgovorni za delo celotne vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Naloge ministra so določene v 17. in 18. členu Zakona o Vladi RS. Ministri so odgovorni za odločitve in stališča vlade ter za njihovo izvajanje ter za svoje odločitve pri vodenju ministrstva. Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v sestavi, izvaja nadzor nad delom ministrstva in organov v sestavi, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Tako je torej odgovornost ministra za zdravje treba razumeti v okviru zakona, to je glede političnih usmeritev, nadzora nad delom, izdajanja predpisov in drugih aktov iz pristojnosti ministrstva ter drugih nalog, ki jih določajo predpisi. Pri tem je treba pojasniti, da je odgovornost in pristojnost preprečevanja, odkrivanja in preganjanja posameznih zdravnikov ali drugih, ki so vpleteni v korupcijska dejanja v pristojnosti vodstev javnih zdravstvenih zavodov (slednji so namreč v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni za zakonitost delovanja javnega zdravstvenega zavoda) in organov pregona.

Vlada vztraja na načelu ničelne tolerance do korupcije, zato smo tudi v delu ministrstva za zdravje ter delovnih skupinah in komisijah, v katerih sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki predvsem s področja zdravstva, uvedli sistem prijavljanja možnega oziroma dejanskega konflikta interesov ter izločitev teh posameznikov v teh primerih iz sodelovanja ali odločanja.

Eden izmed zelo konkretnih ukrepov je tudi uvedba skupnih javnih naročil. Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za javno upravo sta pripravila skupni javni razpis za zdravila, s katerim smo v prvem letu prihranili okoli 20 % denarja. Poteka pa tudi javno naročilo medicinskih pripomočkov za enkratno uporabo za vse bolnišnice. S skupnim javnim naročilom za opremo za 7 urgentnih centrov smo dosegli 30 % prihranek oziroma 3,3 milijona EUR.

Predlagatelji interpelacije se sklicujejo na izjave, ki pa niso bile nikoli procesirane oziroma jih tudi sami predlagatelji interpelacije niso ovadili. In to kljub dejstvu, da je v skladu z Kazenskim zakonikom in Zakonom o kazenskem postopku vsakdo dolžan naznaniti kaznivo dejanje pristojnemu organu pregona.

55

Predlagatelji interpelacije navajajo, da so se s posameznimi primeri korupcije v zdravstvu ukvarjale različne pristojne institucije: Računsko sodišče RS, Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad. Predlagatelji interpelacije ugotavljajo, da ni izidov teh preiskav, za kar pa ministrica za zdravje seveda ni odgovorna. Vse te domnevne nepravilnosti so se dogajale v mandatih prejšnjih vlad.

Vlada RS ponovno poziva vse, ki zaznajo znake koruptivnih ali kaznivih dejanj, da to takoj prijavijo pristojnim organom.

Za ugled zdravniškega poklica so v prvi vrsti odgovorni zdravniki sami ter njihova poklicna združenja, ki imajo med drugim na razpolago ustrezna orodja, tudi Kodeks medicinske deontologije Slovenije, ki v svojem 63. členu izrecno nalaga dolžnost ukrepanja proti zdravnikom, ki kršijo določbe kodeksa.

Izgubljeno zaupanje v zdravstvene delavce in zdravstvene institucije je posledica številnih afer v zadnjih letih, še pred našim mandatom, kot npr. Nekrep, Radan, otroška srčna kirurgija itd. Kot je ob primeru smrti dvojčkov v Trbovljah posebej izpostavil predsednik ZZS, je vzrok izgubljenega zaupanja predvsem slabo komuniciranje med zaposlenimi v zdravstvu; torej nikakor ne gre za »odločitev politike«. Posebno vlogo pri izgubljanju zaupanja pa imajo po stališčih slovenskih zdravnikov prav mediji, na katere se predlagatelji interpelacije najbolj sklicujejo, ki nekritično prikazujejo razmere v zdravstvu. To so izpostavljali tudi delegati skupščine ZZS na izredni seji, 22. 9. 2016.

3. Urgentni centri in Nujna medicinska pomoč


Za boljše razumevanje vzpostavitve urgentnih centrov (UC) naj najprej predstavimo zgodovino nastanka urgentnih centrov, saj je to projekt, ki ga je začrtala Vlada RS 12. 10. 2006.

- Nacionalni projekt mreže urgentnih centrov je bil uvrščen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023, ki jo je sprejela Vlada RS na seji dne 12. 10. 2006, kjer je poudarjeno, da je strateški cilj projekta izboljšanje hitrosti in učinkovitosti obravnave akutnih stanj v vsej Sloveniji. Vsi trije operativni programi, v okviru strukturne in kohezijske politike, so se pripravljali hkrati z Resolucijo, vendar je ob pripravi operativnih programov ter upoštevaje terminski plan uvrščanja projektov prišlo do spremembe uvrstitve projekta mreže urgentnih centrov, in sicer na "komplementarni nivo regij".

- Ministrstvo za zdravje v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 navede gradnjo novih ali prenovljenih urgentnih centrov.

- 5. maja 2010 so bila v Bruslju pogajanja z Evropsko komisijo (EK) glede vključitve UC v Operativni program. Na osnovi predstavljenih argumentov je EK pustila odprto možnost nadgradnje utemeljitve in umestitve urgentnih centrov, ki bi utegnila olajšati razumevanje in posledično tudi sprejetje predlaganih sprememb.

- S sklepom Komisije EU z dne 19. 4. 2011 C(2011) 2666 konč. in spremembo odločbe K(2007) 4080 o sprejetju OP CCI 2007SI161PO001 je bil potrjen Projekt centrov NMP v Sloveniji s financiranjem iz OP RR v višini 30 milijonov EUR in 5,2 milijona EUR slovenske udeležbe.

- Decembra 2011 je Projektni svet potrdil dokument Enotne metodologije oblikovanja UC v RS, v kateri so opredeljeni trije velikostni razredi UC s ciljem oblikovati enako tehnološko zasnovo organizacije urgentne službe v bolnišnicah in sicer ob upoštevanju glavnega kriterija - števila pregledov v urgentnih ambulantah (nujna medicinska pomoč v zdravstvenih domovih in urgentna ambulanta splošne bolnišnice), ki za posamezen urgentni center opredeli prostorske potrebe in poti pacientov ter s tem velikost urgentnega centra.

56

- Bolnišnice so v nadaljevanju prilagodile že pripravljene projekte (ki so bile v različnih fazah stopnje pripravljenosti) v prejšnji alineji po navedeni metodologiji, saj pripravljeni projekti niso ne finančno ne vsebinsko v celoti ustrezali konceptu, ki si ga je zastavilo ministrstvo - nujno je bilo pristopiti k spremembam dokumentacije.

- Maja 2012 je Projektni svet potrdil dokument Enotne metodologije nameščanja medicinske in ostale opreme v urgentne centre v RS. Medicinska oprema je eden izmed ključnih elementov izgradnje mreže urgentnih centrov, poleg prostorov in kadrov ter nove logistike urgentnih pacientov. Ta dokument predstavlja standarde UC.

Z nastopom mandata te vlade je bil UC Brežice skoraj končan, UC Izola in UC Novo mesto sta bila pred začetkom gradnje, za UC Nova Gorica smo morali še zagotoviti sredstva, ostali UC pa so se gradili. Vseh 10 urgentnih centrov sedaj deluje. Bilo je nekaj začetnih organizacijski težav, ki jih odpravljamo.

Predlagatelji interpelacije napačno navajajo, da je bilo preoblikovanje urgentne službe izvedeno mimo smernic in brez sodelovanja stroke. O smernicah in sklepih je bilo pojasnilo že podano, strokovnjaki, ki so sodelovali in bili zadolženi za pripravo izhodišč in analize za reorganizacijo in oblikovanje nove mreže službe nujne medicinske pomoči in so aktivno sodelovali tudi pri pripravi predloga Pravilnika, so:- Gregor Prosen, spec. urg. med., Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor, predsednik delovne

skupine, - mag. Dušanka Petrič, Ministrstvo za zdravje, članica, - Nada Jovović, Ministrstvo za zdravje, članica, - dr. Roman Košir, spec. kirurgije, dr. med., predstojnik Urgentnega centra Maribor, Univerzitetni

klinični center Maribor, član, - Darko Čander, diplomirani zdravstvenik, DMS reševalec, Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor,

član, - mag. Renata Rajapakse, spec. druž. med. in urgentne medicine, Zdravstveni dom Domžale,

članica, - Jože Prestor, magister zdravstvene nege, reševalec, vodja zdravstvene nege, Zdravstveni dom

Kranj, član.

O Pravilniku o službi nujne medicinske pomoči (PNMP) je razpravljal 22. aprila 2015 tudi Zdravstveni svet.

Naj še enkrat poudarimo, da za sedanje pomanjkanje specialistov nikakor ne moremo biti odgovorni. Politiko razpisovanja ustreznih specialistov vodi ZZS. Zato je zdravniška zbornica Slovenije pravi naslovnik za vprašanje, zakaj primanjkuje določenih specialistov. Specializacije trajajo povprečno pet let, skoraj najdlje v Evropi, na kar nas opozarja tudi EK.

Z vso odgovornostjo zagotavljamo, da imajo vsi prebivalci Slovenije, v primeru življenjske ogroženosti zagotovljeno ustrezno prvo pomoč in v nadaljevanju nujno medicinsko pomoč.Ponovno moramo poudariti, da nismo odgovorni, ker v UC niso vključili pediatrov. Kot je razvidno na začetka tega odgovora, se je večina UC ob nastopu tega mandata že gradila in dejstvo je, da načrtovalci pediatričnih urgentnih centrov (PUC) niso niti predvideli. Problem PUC se je prvič resno izpostavil šele na naših terenskih delovnih srečanjih, ko so bili UC tik pred dokončanjem. Prisluhnili smo pobudam in 25. 3. 2016 ustanovili delovno skupino za pripravo priporočil za organizacijo dela v PUC. Člane je predlagal Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, in sicer:

- mag. Dušanka Petrič, vodja Službe za razvoj in organizacijo NMP, Ministrstvo za zdravje (predsednica delovne skupine);

- prim. dr. Polona Brcar, dr.med., spec.pediat., Slovensko zdravniško društvo;

57

- doc. dr. Maja Pavčnik, dr.med., spec. pediat., UKC Ljubljana, Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo;

- Tatjana Grmek- Mrtinjaš, dr.med., spec., vodja Zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine, Zdravstveni dom Ljubljana;

- Margareta Seher - Zupančič, dr.med., spec. pediat., vodja Predšolskih ambulant, Zdravstveni dom Velenje;

- Peter Najdenov, dr.med.,spec.pediat., Predstojnik pediatrične službe, Splošna bolnišnica Jesenice.

Naj posebej poudarimo, da je za vse prebivalce, tudi otroke, zagotovljena NMP, ki jo izvajajo reševalne službe, zdravniki specialisti družinske medicine, ki vsakodnevno izvajajo NMP ter zdravniki specialisti v UC. Že do sedaj v vseh urgentnih službah ni bilo povsod pediatra. Verjetno je za razumevanje problema treba pojasniti, da v primeru poškodbe, otroka obravnava zdravnik specialist travmatolog in ne pediater, kar je doktrinarno edino pravilno.

Razlogi, da se pri pripravi projekta UC v preteklih letih ni vključilo pediatrije, nam niso znani in odgovore lahko podajo edino ministri, ki so ministrstvo vodili v tem obdobju.

Popravljamo napake bivših vlad. Zato smo pristopili k ureditvi tega področja. Pediatrično NMP naknadno vključujemo v obstoječe UC. Kjer to ni mogoče, pa v neposredno bližino UC. S tem želimo zagotoviti enotno, varno in kakovostno obravnavo otrok in mladostnikov, predvsem pa dostopnost do potrebne diagnostične metode in vseh ostalih specialistov, ki nudijo konzultacije. Pediatrična urgentna služba znotraj UC se bo uvajala postopoma, glede na prostorske in predvsem kadrovske zmožnosti posamezne regije. Uspešno pa smo jo vzpostavili v UC Celje.

Že pripravljen dokument iz leta 2013 Javna mreža primarne zdravstvene dejavnosti v RS – področji ambulantne splošne oz. družinske medicine in pediatrije na primarni ravni, je prikazal pomanjkanje števila pediatrov, kar pa se rešuje s povečanjem števila specializacij iz pediatrije, na čemer smo vztrajali. Do leta 2021 pričakujemo 212 novih specialistov pediatrov. Že v letošnjem letu naj bi specializacije pediatrije predvidoma končalo 31 pediatrov, še 40 pa prihodnje leto.

Poudarjamo, da so UC in NMP namenjeni obravnavi življenjsko ogrožajočih in nujnih stanj, ki z obravnavo ne morejo počakati do obiska osebnega zdravnika. Vzpostavitev enovitih UC je danes v svetu najbolj optimalna in strokovno najboljša rešitev oskrbe urgentnih bolnikov.

Za paciente, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, sta v Sloveniji zagotovljeni reševalna služba in nujna medicinska pomoč. Vanjo sodijo tudi gorska reševalna služba, helikopterska nujna pomoč, 24-urna dežurna služba v zdravstvenih domovih, ki pokrivajo celotno državo ter 10 novih urgentnih centrov.

V zvezi z navedbo v interpelaciji vezano na izvajanje helikopterske reševalne službe velja omeniti tudi velike pritiske različnih lobijev v državi in iz tujine, ki želijo komercializirati izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP).

58

Sprejeta odločitev Vlade RS, da se letalske operacije HNMP tudi po začetku uporabe osnovne uredbe izvajajo z državnimi zrakoplovi utemeljujejo stroški, ki se delijo na zagonske, ki so potrebni za vzpostavitev baze, fiksne, ki niso neposredno vezani na samo izvajanje reševalnih akcij, in variabilne, ki so neposredno vezani na izvajanje akcij, to so predvsem stroški porabe resursov, helikopterja in goriva. Vsi ti stroški so trenutno razdeljeni med Policijo in Slovensko vojsko, ki nosita glavnino stroškov in jih krijeta s sredstvi, ki so jima dodeljena za opravljanje njunih primarnih nalog. ZZZS po dogovorjeni ceni plača le opravljeno zdravstveno storitev in plačilo zdravstvenih ekip. V sistemu, v katerem se letalske operacije izvajajo z državnimi zrakoplovi, se stroški nabave helikopterja, opreme, posadk, prostorov, dežurstev, usposabljanja, vzdrževanja helikopterjev, njihovega hangariranja in drugi, ne podvajajo, ampak akumulirajo v obstoječe stroške državnega operatorja, vezane na njegov obstoj, organiziranost in njegove primarne naloge. O tem že potekajo razgovori med Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za notranje zadeve (Letalska policijska enota), Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za zdravje, o prizadevanjih omenjenih ministrstev pa je bila obveščena tudi javnost. Z delom bodo poskusno pričeli novembra.

Predlagatelji interpelacije očitajo ministrici objektivno odgovornost za smrt pacienta v UC SB Nova Gorica in pri tem nekritično ponavljajo trditve ozkega vodstvo ZZS in sindikata.

Ministrstvo za zdravje in SB Nova Gorica sta 17. 12. 2014 sklenila pogodbo o izvedbi gradbeno obrtniških del ter dobavi z vgradnjo splošne medicinske opreme za UC SB Nova Gorica v okviru projekta Mreže UC s konzorcijem izvajalcev IMP PPS d.o.o., KOLEKTOR KOLING d.o.o. in CPG d.d. z nominiranima podizvajalcema IMP d.d. in MEDICOENGINEERING d.o.o.

Ministrstvo za zdravje in SB Nova Gorica sta dne 17. 12. 2014 sklenila pogodbo o izvajanju gradbenega nadzora na projektu. V skladu z veljavnim Zakonom o graditvi objektov je izvajalec del imenoval tudi odgovornega nadzornika vseh del in nadzornike posameznih del.

Ministrstvo za zdravje kot naročnik se ni vmešavalo v razmerje med izvajalcem IMP d.d. in partnerjema Kolektor Koling d.o.o. in CPG d.o.o. in ravno tako ne v razmerja in odnose do podizvajalcev. Vse navedeno je bilo v domeni pogodbenega izvajalca oz. partnerjev. Glede priklopov cevi je torej treba poiskati podatke pri izvajalcu gradnje oz. pogodbenemu partnerju, ki je prevzel izvedbo navedenih del.

Ministrstvo za zdravje je aktivno sodelovalo s kriminalisti Policijske uprave, ki preiskujejo sum storitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v UC SB Dr. Franca Derganca v Novi Gorici. Kot je znano, so novogoriški policisti zaradi smrti na šempetrski urgenci podali sedem ovadb, med drugim tri za povzročitev splošne nevarnosti in dve zaradi ponarejanja listin. Ugotovili so, da oseba, ki bi to morala storiti, ni priključila cevi na inštalacijo plinov na šempetrski urgenci, dve nepooblaščeni pa sta opravili napačno priključitev. Kot so povedali policisti, med ovadenimi ni zaposlenih v šempetrski bolnišnici ali na ministrstvu za zdravje. Prav je, da dokončajo svoje delo in ugotovijo odgovornost. Na podlagi teh ugotovitev bo Ministrstvo za zdravje ukrepalo.

Pri nesrečnem dogodku, ki se je zgodil v UC SB Nova Gorica, ki ga iskreno obžalujemo, se postavlja tudi vprašanje, kako je bil narejen strokovni prevzem in test pred pričetkom dela v UC s strani tam zaposlenih zdravstvenih delavcev.

4. Politično kadrovanje

V celoti zavračamo tudi očitke o političnem kadrovanju.

59

Direktorji javnih zdravstvenih zavodov so imenovani na podlagi zakona. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati so predpisani v zakonu in v statutu posameznih JZZ. Postopke razpisa in izbire vodijo sveti JZZ, Vlada RS pa daje soglasje oz. nesoglasje k imenovanju.

V skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti JZZ upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki:- ustanovitelja,- delavcev zavoda,- zavarovancev oziroma drugih uporabnikov.

Svet JZZ, ki opravlja dejavnost na sekundarni ravni, sestavljajo tudi predstavniki občin oziroma mesta, na katerih območju zavod opravlja dejavnost. Predstavnike uporabnikov imenuje ZZZS, če zdravstveni zavod opravlja zdravstvene storitve na njegov račun. Sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi.

Ministrica je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS št. 007-207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov katerih ustanovitelj je RS in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja.

Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja oziroma izkušnje iz naslednjih področij:

- poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ,

- poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo, financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s stvarnim premoženjem javnega zdravstvenega zavoda, ipd.),

- poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje.

V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov ustanovitelja. Da kadrovanja niso politična, dokazujejo primeri imenovanja SB Izola, SB Jesenice SB Celje in UKC Maribor, kjer je vlada potrdila direktorje, ki so (aktivni) člani drugih političnih opcij.

5. Nesprejetje ključne zakonodaje, neupoštevanje stroke in nepripravljenost na dialog

Očitki iz interpelacije, da v dosedanjem mandatu niso sprejeti potrebni predpisi, ne držijo.

Zelo argumentirano smo ta očitek zavrnili že v interpelaciji, ki jo je SDS vložila zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Naj še enkrat ponovimo, da je Vlada RS na polovici svojega mandata in da bo delala do konca mandata, ko bo sprejeta tudi napovedana zakonodaja.

S sprejetjem Resolucije so poslanci sprejeli tudi temeljna izhodišča za vse nadaljnje zakonodajne spremembe. Zato zavračam očitke, da izhodišča za izboljšanje slovenskega zdravstvenega sistema niso znana.

Prav tako je Vlada RS predlog Zakona o lekarniški dejavnosti, ki je prvi sistemski zakon po 24 letih, sprejela in poslala v nadaljnjo parlamentarno obravnavo 28. julija 2016. Zakon je prestal prvo obravnavo, v drugi obravnavi pa se je Odbor za zdravstvo odločil, da opravi še dodatno predstavitev mnenj.

Predlog Zakona o zdravstvenih delavcih je bil pripravljen in predstavljen reprezentativnim predstavnikom zdravstvenih delavcev (zbornicam, združenjem), vendar je Zdravniška zbornica

60

Slovenije (ZZS) predlog omenjenega zakona v celoti odklonila, prav tako je odklonila nadaljnje sodelovanje pri tem zakonu.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo prvi osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bil v javni razpravi od 29. 9. 2015 do 29. 10. 2015. Ta osnutek predloga Zakona je vseboval predvsem sistemsko ureditev podeljevanja dovoljenj za izvajanja zdravstvene dejavnosti ter podeljevanja koncesij v zdravstvu. Pomanjkljiva ureditev tega področja je povzročala, da postopki niso bili vodeni pravilno, prosilci ne obravnavani enako, v posameznih primerih so postopki trajali več let ali bili nezaključeni. V okviru javne razprave je bilo posredovanih približno 30 odzivov in sicer so se s svojimi predlogi in pripombami odzvala tako posamezna strokovna združenja in društva na področju zdravstvene dejavnosti, občine in vsa tri reprezentativna združenja občin, ZZZS, javni zdravstveni in socialno varstveni zavodi, ZDRZZ, sindikati zdravstvenih delavcev, Združenje zasebnih specialističnih zdravstvenih družb, Skupnost slovenskih zdravilišč, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, Lekarniška zbornica Slovenije in tudi zasebni zdravstveni izvajalci - koncesionarji.

Po zaključeni javni razpravi je bilo ugotovljeno, da je problematika ureditve podeljevanja koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti v neposredni povezavi z ureditvijo pogojev in postopkov podeljevanja dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti. To pa je v velikem obsegu povezano z ureditvijo izdajanja soglasij za delo zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, za delo izven javnega zavoda. Tako so v novem besedilu predloga zakona vsa tri navedena področja celovito in sistemsko urejena, saj so bila do sedaj vsa tri področja urejena pomanjkljivo ali pa sploh niso bila urejena. Tako so se npr., ne glede na izrecno ureditev v Zakonu o javno zasebnem partnerstvu iz leta 2007, koncesije v zdravstvu še vedno podeljevale za nedoločen čas in brez javnega razpisa. Poleg navedene celovite ureditve področja dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti, koncesij za opravljanje zdravstvene dejavnosti in soglasij za delo pri drugem delodajalcu, nov predlog Zakona vsebuje tudi novo celovito ureditev izvajanja različnih oblik nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti. To je pogoj za učinkovit nadzor nad izvajanjem sistema v praksi, s tem so dodane tudi nove prekrškovne določbe. Predlog zakona ureja tudi področje oglaševanja zdravstvenih storitev, ki sedaj ni urejeno in v zvezi s tem obstoji pravna praznina.

Poleg navedenega so v predlogu Zakona implementirane tudi tri EU direktive9, katerih rok za implementacijo je že potekel, in sicer:

- Direktiva o izvajanju čezmejnega zdravstvenega varstva v delu, ki se nanaša na izvajanje telemedicine in določitev sedeža izvajalca telemedicine.

- Zadnja sprememba direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij v delu, ki se nanaša na zdravstvene poklice. Treba je poudariti, da se v predlogu zakona ureja tudi implementacija direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij za medicinske sestre, ki se v praksi ni uveljavila že od vstopa v EU, od leta 2004. S tem predlogom Zakona urejamo prehod srednjih medicinskih sester v sistem medicinskih sester, kot je predviden v EU direktivi in slovenski zakonodaji. Glede te problematike so bili s strokovnimi združenji na tem področju (Zbornico zdravstvene in babiške nege, Razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno nego ter Strateškim svetom za zdravstveno in babiško nego ter sindikati, ki vključujejo izvajalce zdravstvene in babiške nege) številni usklajevalni sestanki in prav vsi so predlagano ureditev tudi javno soglasno podprli.

- Direktiva o podeljevanju koncesij, v delu, ki se nanaša na koncesije zdravstvenih storitev.

Predlog zakona ureja tudi vrste in pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih ustanovah ter posebnih izobraževalnih zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. To

9 V primeru, da bo zaradi prenosa potrebno pripraviti posebno rešitev, bo predlagana korekcija besedila.

61

področje, kljub temu, da se tam izvaja zdravstvena dejavnost, ni bila ustrezno zakonsko urejena. Težave so bile s financiranjem ter nadzorom nad izvajanjem te dejavnosti.

Predlog Zakona nadalje poenoti pogoje za pridobitev dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti za vse statusne oblike zasebnih izvajalcev, kar je bilo do sedaj neurejeno. Predlog Zakona tudi ustrezno umešča nacionalno Komisijo za medicinsko etična vprašanja v odnosu do različnih področnih in lokalnih komisij, ureja področje sklepanja podjemnih pogodb za opravljanje zdravstvenih storitev ter ureja pravice družinskih članov zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, ki je pri opravljanju zdravstvene dejavnosti izgubil življenje. Predlog ureditve je predlagan podobno, kot je za policiste v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu v policiji.

Glede na to, da predlagatelji interpelacije očitke naslanjajo na stališča in mnenja vodstva ZZS moramo opozoriti na naslednje:

Z ZZS smo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti usklajevali: 1. 6. 2016, 6. 6. 2016, 13. 6. 2016, 11. 7. 2016, 27. 9. 2016. Predsednik ZZS je na dveh usklajevalnih sestankih, na katerih je bil prisoten, izrecno izrazil oceno, da je besedilo predloga zakona bistveno izboljšano glede na predlog Zakona, kot je bil v javni razpravi.

ZZS svoje nasprotovanje predlogu Zakona ter pripombe in predloge za spremembe predloga Zakona usmerja v postopek podeljevanja koncesij oziroma pooblastil za izvajanje javno financiranih zdravstvenih programov zasebnim zdravstvenim izvajalcem in v tem delu je bistveno konceptualno razhajanje. Predlog Zakona določa prioriteto izvajanja zdravstvene dejavnosti kot javne službe v okviru JZZ, ki so zato tudi ustanovljeni.

Osnovno izhodišče podeljevanja koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti bo še naprej, da se bodo te podeljevale, ko JZZ ne more izvajati določenega zdravstvenega programa oz. ga ne more izvajati v zadovoljivem obsegu.

Trditve, da se izogibamo kontaktom z zdravniškimi in drugimi strokovnimi organizacijami so popolnoma neresnične.

Ves mandat se zavzemamo za dialog med poklicnimi skupinami v zdravstvu, sindikati in pacienti. To je ministrica za zdravje dokazala tudi s tem, da je po 12 letih uskladila status srednjih medicinskih sester, kar je vključeno v predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Pri zdravnikih je Ministrstvo za zdravje pokazalo pripravljenost na sodelovanje med drugim z začetkom Pilotnega projekta izvajanja Modre knjige v petih bolnišnicah, ki se bo zaključil 30. novembra letos. Do sedaj temu predlogu zdravniških organizacij ni prisluhnil noben minister, od leta 2008.

Problem je v tem, da si nekateri posamezniki v vodstvih nekaterih strokovnih združenj sodelovanje predstavljajo tako, da oni dajejo ministru navodila, kako naj vodi zdravstveno politiko. Takšni so bili pristopi v preteklosti, a kot vidimo, niso bili uspešni. Tako zdravniške organizacije kot vlagatelji interpelacije z nenehnim ponavljanjem nesodelovanja ministrice za zdravje namerno zavajajo javnost. Dejstvo je, da je za pripravo zakonodaje odgovorno pristojno ministrstvo in ne interesna združenja. Treba je poudariti, da ministrica za zdravje pomembne zakonodajne spremembe predstavlja tudi ekonomsko socialnemu svetu, ki je potrdil tako Resolucijo kot novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Ne drži trditev, da želimo ukiniti Zakon o zdravniški službi. Zakon je potreben prenove, kar priznavajo tudi vodstvu ZZS, saj je treba implementirati spremembo direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij v delu, ki se nanaša na zdravstvene poklice ter direktivo o podeljevanju koncesij, v delu, ki se nanaša na koncesije zdravstvenih storitev. Vsekakor pa je treba sprejeti sodoben Zakon o zdravstvenih delavcih, kjer bodo enakopravno obravnavne vse poklicne skupine, posebej pa tisti poklici, ki jih ureja direktiva 2005/36/EC. Ureditve v Evropi so različne. Nekatere države, kot npr. Avstrija, Nemčija, imajo poseben

62

zakon o zdravniški službi, Hrvaška ima skoraj za vsako poklicno skupino svoj zakon, skandinavske države in Malta pa imamo skupni zakon za vse poklice v zdravstvu.

Ministrstvo za zdravje v nobenem primeru zdravnikom ne odreka, da so nosilci zdravstvene dejavnosti.

Zlonamerna je trditev vlagateljev interpelacije, da ministrica "želi bistveno zmanjšati pomen Zdravniške zbornice Slovenije in s tem vzpostaviti stanje socialističnega obdobja, ko zdravniška zbornica Slovenije ni bila dovoljena". Prav nasprotno, ministrica za zdravje se trudi dialoško reševati sprotne izzive, prav v tem duhu se je že 18. decembra 2014 udeležila redne, 73., skupščine zdravniške zbornice, 22. septembra letos pa tudi izredne skupščine zdravniške zbornice Slovenije.

Neresnične in zlonamerne so tudi trditve, da se "izogiba kakršnim koli kontaktom z zdravniškimi in drugim stanovskimi organizacijami in javnim nastopom, kjer bi bila možna razprava." Ministrica se je z različnimi deležniki, kjer je bila mogoča razprava srečevala npr. na: Nacionalnem posvetu o varnosti živil, Slavnostni akademiji 10. kongres zdravstvene in babiške nege, Sklepna prireditev akcije Moj zdravnik 2015 in tudi 2016, 4. kongresu združenja zdravnikov družinske/splošne medicine JV Evrope, Alzheimer cafe in konferenci Alzheimer Europe 2015 v Cankarjevem domu, Kongresu Paliative v Domus Medica, na 18. srečanju ekonomistov v zdravstvu v Radencih, dvakrat na letni skupščini Slovenskega zdravniškega društva/ podelitev diplom novoimenovanim primarijem, na 3. kongresu Mediteranskega združenja za urinsko inkontinenco in patologijo medeničnega dna (MIPS), itd…, da ne naštevamo dalje.

Prav tako se je ministrica za zdravje, kadar ji je le čas dopuščal, odzvala tudi na povabila za televizijska soočanja:

Pri uvajanju Pravilnika o NMP je na javnih tribunah odgovarjala na Ptuju, v Murski Soboti, Trbovljah, Celju, Izoli, Novi Gorici ter Ljubljani. Poleg tega je v dvoletnem mandatu na obširna vprašanja odgovarjala novinarjem na 24 velikih intervjujih, ki so vsi objavljeni na spletni strani ministrstva za zdravje.

Udeležila se je 18 rednih in nujnih sej odborov za zdravstvo, kjer odgovarja na vprašanja tudi opozicijskih poslancev.

Trditev, da je ministrica z uredbo o nabavljanju krvi in zdravil iz krvnih preparatov v Sloveniji kršila osnovna načela Zakona o javnem naročanju, ni resnična. Z navodilom, ki ga je poslalo Ministrstvo za zdravje bolnišnicam in predlogom, ki ga je pripravil Strokovni svet za preskrbo s krvjo, z dolžnim spoštovanjem do naše tradicije in krvodajalcev, predpisi, ki urejajo področje zdravil in podrobneje zdravil iz plazme, tako na nacionalni, kakor tudi na EU ravni, niso kršeni.

63

Pojasniti želimo, da se področje zdravil iz plazme bistveno razlikuje od ostalih skupin zdravil, pri katerih osnovna surovina, iz katerih so zdravila proizvedena, ni omejena. To velja za zdravila pridobljena iz človeške krvi oziroma plazme. Ta osnovna ločnica, med zdravili iz človeške krvi oz. plazme ter ostalimi skupinami zdravil, narekuje spoštovanje temeljnih človekovih pravic, etičnih načel in skrbi za varnost pacientov in darovalcev krvi. Pacienti so življenjsko odvisni od stabilne in konstantne preskrbe z varnimi, kvalitetnimi in učinkovitimi zdravili iz plazme. Darovalci krvi pa omogočajo preživetje tako ponesrečencem kot težko bolnim pacientom v Sloveniji, z ustrezno preskrbo s krvnimi komponentami (eritrociti, trombociti ter krvno plazmo za namene transfuzije ter zdravljenja) ter z zdravili iz plazme, ki se ni porabila v transfuzijske namene ali namene zdravljenja.

Za zdravljenje pacientov se porabi praviloma le 1/3 plazme zbrane iz polne krvi krvodajalcev v RS, 2/3 pa se posreduje v predelavo v zdravila z albuminom, imunoglobulinom za intravensko uporabo ter v zdravila s faktorji strjevanja krvi. Plazma pridobljena iz polne krvi, zbrane na območju RS, je osnovna surovina, ki je pridobljena na podlagi darovanja krvi prebivalcev RS, brez finančne spodbude. To plazmo je treba obravnavati s spoštovanjem in ne kot tržno blago.

V RS smo vzpostavili javni sistem za zagotavljanje zdravil iz plazme, zbrane v RS – torej na neprofiten način. Od 2012 je mogoč pregled nad izvajanjem javne službe za preskrbo z zdravili iz krvne plazme, zbrane na območju RS. Na podlagi predpisov EU izvajamo javni interes, ki je skladen s sedmim odstavkom 168. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU).

Z 71. točko 6. člena Zakona o zdravilih je uvedeno prednostno načelo preskrbe z zdravili iz plazme, zbrane v RS, z namenom, da se ta porabi za zdravljenje pacientov v RS. Za ohranjanje sistema neplačanega in prostovoljnega krvodajalstva in za njegov nadaljnji razvoj je treba zagotoviti sledljivost ravnanja in postopkov od pridobitve polne krvi, krvnih komponent ter krvne plazme, do izdelave zdravil iz te plazme, vključno s porabo teh zdravil. Poudariti je treba, da RS ne dosega celovite oskrbe z zdravili iz plazme, zbrane v RS. To pomeni, da se ne preprečuje ponudnikom zdravil iz tuje plazme, da bi vstopili na naš trg.

Pripravo navodila glede preskrbe bolnišnic z zdravili iz plazme, je Ministrstvu za zdravje predlagal bivši direktor UKC Maribor prim. Gregor Pivec, ter zagotovil, da bo UKC Maribor ravnal v skladu z navodilom. Namen tega navodila, ki ga je Ministrstvo za zdravje naslovilo bolnišnicam, je:

- pomoč bolnišnicam pri razumevanju in izvajanju načela prednostne preskrbe z zdravili iz plazme, zbrane na območju RS;

- seznanitev bolnišnic z razpoložljivimi količinami zdravil iz plazme, zbrane na območju RS, s podatki o okvirnih količinah teh zdravil, ki naj bi pripadala posameznim bolnišnicam ob upoštevanju enakomerne razporeditve teh zdravil v RS ter

- seznanitev bolnišnic s predvidenimi potrebnimi količinami zdravil iz tuje plazme, ki bi jih morale bolnišnice same dokupiti v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Vlada je prepričana, da je realizacija zakonskih sprememb, ki vodijo v izboljšanje izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki bodo v korist prebivalcem Slovenije možna in realna. Ob tem seveda pričakuje konstruktivno držo opozicije ter trdno podporo vseh koalicijskih strank.

V. DELO, DRUŽINA, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

64

1. Ureditev dolgotrajne oskrbe

Očitek ne drži. Vlada Republike Slovenije je uvrstila pripravo zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe med prioritetne naloge.

V obdobju od začetka leta 2014 pa do jeseni 2016 je na ravni delovne skupine in obeh pristojnih ministrstev (MDDSZ in MZ) prišlo do številnih strokovnih sestankov in srečanj, na katerih so bila usklajena stališča v zvezi s pripravo nove ureditve področja dolgotrajne oskrbe ter tudi v veliki meri usklajeno besedilo zakona. Ključni akterji se strinjajo, da zakon temelji na integrirani obravnavi (povezava kakovostnih zdravstvenih in socialnih storitev), ki se prioritetno izvaja v lokalnem okolju oziroma na domu uporabnika.

Ministrstvi sta skupaj z drugimi deležniki dosegli načelno soglasje glede vodenja postopka, ocenjevanja potreb in načrtovanja ter načina izvajanja pomoči in podpore s področja dolgotrajne oskrbe.

Skladno s doseženim dogovorom se uvede enotno ugotavljanje potreb za vse pravice (storitve in prejemke), ki poteka znotraj enotne vstopne točke. Za ugotavljanje potreb se v zakonu določijo enotni kriteriji (orodje in metodika ugotavljanja potreb se definirajo v pred pilotnem projektu, ki že poteka in se financira iz sredstev operativnega programa). Na podlagi ugotovljenih potreb se pripravi osebni načrt, ki ga potrdi nosilec financiranja oziroma »blagajna dolgotrajne oskrbe«.

Potrjen osebni načrt se izvaja predvidoma v domačem okolju, usklajuje pa ga koordinator dolgotrajne oskrbe v skupnosti, ki je odgovoren za koordinacijo formalnih in neformalnih izvajalcev in njihovo spremljanje in oblikovanje pobud za spremembo osebnega načrta.

Znotraj integrirane obravnave se posamezniku zagotovijo naslednje storitve:- zdravstvene storitve dolgotrajne oskrbe- storitve, namenjene pomoči pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil ( ADL - osebna oskrba),- storitve, namenjene pomoči pri opravljanju podpornih dnevnih opravil, vključno s storitvami

socialnega vključevanja (IADL - podporna oskrba),- rehabilitacijske storitve dolgotrajne oskrbe.

V sklopu priprav na zakon je bilo ugotovljeno, da izdatki za dolgotrajno oskrbo rastejo zelo hitro, predvsem tisti na strani uporabnika oziroma plačil iz žepa, zato se še posebej veliko pozornosti namenja načinu in obsegu zagotavljanja potrebnih (novih) virov.

Predlog zakona, kot je bil z različnimi deležniki prvič usklajevan avgusta 2015, je v obdobju do oktobra 2016 že velikim meri usklajen med MDDSZ in MZ.

V zvezi z novo zakonodajo bo treba v zdravstvu in v socialnem varstvu določene storitve in njihovo organizacijo optimizirati (npr. patronažno službo, ne akutno obravnavo, storitve v institucionalnem varstvu). Zato se predlaga fazni oziroma postopni pristop pri uvajanju zakonodaje.

V okviru načrtovanih operacij, ki se financirajo iz OP se bo v prihodnjem letu (2017) izvedel pilotni projekt v dveh območjih/regijah, v katerih se bodo pilotirale rešitve predvidene v novi zakonodaji.

2. Nujna reorganizacija mreže socialnih zavodov

Reorganizacija centrov za socialno delo je nujna in pravilno zastavljena.

65

Res je, da se je na centrih za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) z uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) povečal obseg upravno administrativnega dela, saj CSD od leta 2012 naprej odločajo o dvanajstih pravicah iz javnih sredstev, o več kot polovici katerih so pred omenjenim zakonom, odločali drugi organi. Pa vendarle je zakon prinesel enotno vstopno točko, enotno upoštevanje oseb, dohodkov in premoženja, enotno vlogo, enoten informacijski sistem oziroma elektronsko pridobivanje podatkov (ne več ročno) iz več kot 50 zbirk podatkov 28 različnih upravljavcev. Vse to med drugim zagotavlja tudi večjo preglednost prejemanja javnih sredstev.

Vsekakor je potrebno postaviti še jasnejšo ločnico med strokovnim na eni in upravno administrativnim delom na drugi strani. Zato smo prepričani, da je reorganizacija centrov za socialno delo nujna in da smo jo pravilno zastavili. Lahko se zdi, da je bilo za to porabljeno veliko časa in da traja (pre)dolgo, pa vendarle se pri sistemskih premikih oziroma spremembah ne sme hiteti. Vsiljene spremembe, spremembe, ki ne dosežejo zadostnega konsenza oziroma ne dozorijo, lahko ne glede na to kako dobre so, povzročijo škodo.

Začrtana reorganizacija poteka po treh vzporednih tirih:- uvedba informativnega izračuna,- vzpostavitev sistema socialne aktivacije in- prestrukturiranje CSD.

Uvedba informativnega izračuna bo prinesla poenostavitev in racionalizacijo upravno administrativnih postopkov, vezanih na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Z avtomatiziranim izdajanjem »informativnih odločb« bomo stranke razbremenili vlaganja vlog za »podaljševanje« pravic iz javnih sredstev in hkrati CSD izdajanja navedenih odločb, kar bo CSD omogočilo več časa za strokovno delo.

Predvideno prestrukturiranje centrov za socialno delo bo z ustanovitvijo regijskih CSD omogočilo enakomernejšo prerazporeditev strokovnega kadra, predvsem profilov, ki sedaj na manjših centrih niso zastopani. To so pravnice/ki, psihologi/nje, socialni/e pedagogi/nje ipd. Lokalne enote CSD bodo številčno in geografsko ostale enake kot sedaj in na ta način ostale blizu uporabnicam/kom. Bistvena razlika bo v tem, da bodo lokalne enote in njihove vodje v celoti razbremenjene nalog skupnih, splošnih in računovodskih služb. Bistvo njihovega dela bo strokovno delo z uporabniki/ci. Na vrhu strukture bo centralni zavod, ki bo opravljal podporne, razvojne, analitične in nekatere druge specifične naloge s področja delovanja CSD (npr. posvojitve).

Strokovno delo se bo dodatno krepilo z vzpostavitvijo celovitega modela socialne aktivacije, z vzpostavitvijo enotne vstopne točke, ki bo nudila obravnavo ranljivim ciljnim skupinam. Enotna vstopna točka bo povezovala vse relevantne deležnike in zagotavljala osebi, ki vstopa v programe socialne aktivacije usmeritve, podporo in spremljanje. V ta namen bo na ministrstvu ustanovljena projektna enota, ki bo zaposlovala 52 oseb – od tega 4 osebe v okviru projektne enote ter 48 koordinatork/jev socialne aktivacije.

Poleg opisanega modela socialne aktivacije bo večji del sredstev namenjen financiranju programov socialne aktivacije, v katere bodo vključene ranljive kategorije oseb, predvsem dolgotrajni prejemniki/ce socialnih transferjev, še posebej mladi, dolgotrajno brezposelni/e, še posebej starejši kot tudi migrantske ženske (Albanke), brezdomci/ke, osebe po prestani kazni zapora (oz. osebe pred iztekom zaporne kazni), Romi gospodinjstva brez delovno aktivnih članov….

Za projekt socialne aktivacije bomo pridobili sredstva Evropskega socialnega sklada.

3. Zagovarjanje neživljenjskih odločitev CSD

66

V zvezi z očitki, ki jih poslanska skupina SDS navaja v tej točki, je ministrica že odgovorila v odgovoru na interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice.

Kljub temu ponovno zavračamo vse očitke in dodajamo, da je obravnavanje in opredeljevanje do konkretnih odločitev v zvezi z izpostavljenim primerom popolnoma nedopustno iz več razlogov:

- v zvezi s primerom teče več postopkov tako pred upravnimi organi kot na sodišču, zato je politična obravnava konkretnih opravil posameznega postopka in zahteva po vplivanju na organe in osebe, pooblaščene za odločanje, popolnoma nedopustna in nezakonita;

- ustava varuje pravico do zasebnosti, ki vsebuje tudi dolžnost varovanja osebnih podatkov in skrbno ravnanje z njimi ter njihovo zbiranje in vodenje samo, če tako določa zakon. Še posebej pa je potrebno varovati pravico do zasebnosti otrok, kar izhaja tudi iz 16. člena KOP;

- ustavna pravica do zasebnosti otrok obsega tudi zaščito otrok pred izpostavljanjem v medijih in prepoved zlorabe posameznih primerov, ki se nanašajo na varstvo koristi otrok za nek drug namen (npr. pridobivanje politične naklonjenosti, promocija dejavnosti, ki se je ne sme oglaševati, mobilizacija ljudi in generiranje nezadovoljstva, nezaupanja v delo institucij socialne države, ipd.);

- prepoved izpostavljanja otrok v javnosti določa tudi 9. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljnjem besedilu: ZPND), ki opredeljuje, da so starši ali otrokov skrbnik, rejnik, posvojitelj dolžni v okviru izvajanja skrbi za otroka tega varovati pred izpostavljanjem javnosti.

4. Ukinitev obveznosti vračanja varstvenega dodatka

Očitki iz interpelacije so zavajajoči.

MDDSZ je 19. 9. 2016, v skladu s koalicijsko pogodbo, v javno obravnavo posredovala Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki se nanaša na omejitve dedovanja pri varstvenem dodatku in denarni socialni pomoči. Novela ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov. Predlog bo v javni razpravi 30 dni.

S predlaganimi spremembami želi Vlada Republike Slovenije razširiti krog upravičencev do varstvenega dodatka.

Novela prinaša črtanje zaznambe na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje. Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje (oz. hišo), katerega vrednost presega 120.000 evrov. Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.

5. Ukinitev propadlega projekta vrednotnic

Trditve iz interpelacije ne držijo. Projekt ima pozitivne učinke.

Projekt uvedbe vrednotnic Vlada RS ocenjuje kot pozitiven. Vrednotnice danes predstavljajo zakonito pravno podlago za opravljanje storitev oziroma dela, ki se je prej večkrat opravljalo na črno. Pozitivno

67

je tudi, da se z nakupom vrednotnice oziroma s plačilom prispevkov za socialno varnost posamezniku zagotavlja osnovno socialno varnost, na način, da je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se zavaruje tudi za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (zasledovanje načela »vsako delo šteje«). Sistem delovanja vrednotnic uporabnikom nudi enostaven postopek priglasitve osebnega dopolnilnega dela in nakupa vrednotnic10. Da projekt ni zgrešen kaže tudi veliko zanimanje izvajalcev in uporabnikov osebnega dopolnilnega dela (ODD), ki se obračajo na ministrstvo in ostale pristojne organe in med drugim predlagajo širitev seznama del, ki se lahko opravljajo v okviru ODD.

Na dan 5. 10. 2016 (v manj kot dveh letih) je bilo pri AJPES prijavljenih že 6.546 izvajalcev, do uveljavitve novega sistema pa je bilo aktivnih izvajalcev ODD manj kot 3.000.

Skupen znesek vplačil na podlagi vrednotnic na dan 31. 8. 2016 znaša 316.296 EUR (od tega prejme ZZZS 70.288 EUR in ZPIZ 246.008 EUR). Znesek vplačil torej že močno presega znesek uvedbe sistema vrednotnic, katerega glavnina, porazdeljena med več institucij, znaša približno 192.000 EUR. Ob tem je potrebno dodati, da so zagonski stroški sistema enkratni, učinki novega sistema pa dolgoročni, ki posameznikom prinašajo tudi socialno varnost.

Ob vsem zgoraj navedenem pa je potrebno dodati, da vpeljava sistema vrednotnic, ki je v našem sistemu predstavljala novost z vidika, da ureja vprašanje socialnih zavarovanj v primeru, ko sta tako naročnik kot uporabnik fizični osebi, lahko predstavlja tudi dobro izhodišče za morebitne prilagoditve na trgu dela, ki se intenzivno kažejo v zadnjem času zlasti z vidika novih oblik dela kot posledica digitalizacije trga dela.

Prav tako so zavajajoče navedbe glede projekta Jamstvo za mlade. Vlada Republike Slovenije je 30. januarja 2014 sprejela Izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2014 -2015, ki je tudi po ocenah Evropske komisije bil zelo učinkovit pri zasledovanju cilja zmanjšanja brezposelnosti mladih. Tudi na podlagi pozitivnih izkušenj tega je v letošnjem letu MDDSZ pripravilo Izvedbeni načrt za obdobje 2016-2020. Jamstvo za mlade predstavlja zavezo evropskih držav, da vsaki mladi osebi do 25 let ponuditi kvalitetno zaposlitev, vključitev v izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v času do 4 mesecev po zaključku izobraževanja ali po nastanku brezposelnosti. Slovenija je ena izmed redkih držav članic, ki je jamstvo za mlade razširila na starostno skupino do 29 let. MDDSZ je nacionalni koordinator izvajanja Jamstva za mlade in največji izvajalec ukrepov za mlade na trgu dela, skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje, pri izvedbi pa sodelujejo tudi resorji gospodarstva, izobraževanja, kulture in kmetijstva. Znižanje števila brezposelnih mladih in stopnje registrirane brezposelnih mladih je, ob hkratnem izboljšanju stanja v gospodarstvu, vsekakor tudi rezultat uspešnega izvajanja programa Jamstva za mlade in drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Mladi, ki so prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, se lahko vključujejo v raznovrstne programe aktivne politike zaposlovanja (APZ) kot prednostna skupina in podatki kažejo, da so ravno mladi največji koristniki ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

6. Nadaljevanje aktivnosti v zvezi z Belo knjigo o pokojninski reformi

Bela knjiga o pokojninah predstavlja strokovni dokument, ki služi kot podlaga za širšo javno razpravo in pravočasen sprejem nadaljnjih zakonskih rešitev.

Sprejeta pokojninska reforma, ki je stopila v veljavo leta 2013, daje pozitivne rezultate, kljub temu pa se Vlada Republike Slovenije zaveda, da ta ne zagotavlja vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2023 in da so nujne nadaljnje spremembe, ki morajo začeti učinkovati po izteku prehodnih obdobij trenutno veljavne zakonodaje. Kot podlaga za razpravo o možnih načinih zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustrezne ravni pokojnin so bila v aprilu 2016 predstavljena

10 Od 22.11.2015 je možen nakup vrednotnice tudi preko spleta (e-uprave).

68

strokovna izhodišča za prilagoditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja (t.i. Bela knjiga o pokojninah). Gre za strokovni dokument, ki služi kot podlaga za širšo javno razpravo in pravočasen sprejem nadaljnjih zakonskih rešitev. Pri tem pa je potrebno že uvodoma poudariti, da vse rešitve v Beli knjigi o pokojninah temeljijo na osnovnih načelih trenutno veljavnega sistema, s čimer se nadaljuje s tradicijo dokladnega principa delovanja pokojninskega sistema s poudarkom na zagotavljanju socialne varnosti vsem generacijam upokojencev.

Želeli bi opozoriti, da ne držijo navedbe v interpelaciji, da se »nihče več ne ukvarja z vsebino Bele knjige in njeno realizacijo«. Nasprotno – Ekonomsko socialni svet je na svoji 288. seji z dne 6. 5. 2016 k 2. točki dnevnega reda, v okviru katere je bila obravnavana Bela knjiga o pokojninah, sprejel sklep, da je Bela knjiga o pokojninah primeren dokument za nadaljnjo razpravo ter da MDDSZ do konca maja 2016 pripravi predlog časovnega načrta o nadaljnjem usklajevanju sprememb v pokojninskem sistemu, socialni partnerji pa v enakem roku imenujejo predstavnike, ki bodo sodelovali v delovni skupini za pripravo dokumenta. V zvezi s predlogom navedenega sklepa je MDDSZ predlagalo, da se oblikuje strokovna delovna skupina, v kateri bodo sodelovali vsi socialni partnerji in ki bo obravnavala ključne parametre pokojninskega sistema. Strokovna delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki vseh socialnih partnerjev, članov ESS, je z delom pričela v juliju 2016 in se redno sestaja. Socialni partnerji na njej obravnavajo posamezne parametre pokojninskega sistema. Njena naloga je, da pripravi dokument s ključnimi ukrepi in rešitvami na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo služil kot podlaga za nadaljnje prilagoditve pokojninskega sistema. Končni dokument bo vseboval le tiste predloge, ukrepe in rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajeni s socialnimi partnerji.

V povezavi z zgoraj navedenim bi želeli poudariti, da bo MDDSZ pri nadaljnji pripravi zakonskih podlag za prilagoditev pokojninskega sistema, tudi na podlagi določenih slabih preteklih izkušenj, dalo prednost uskladitvi stališč s socialnimi partnerji in iskanju širšega družbenega konsenza pred samo časovnico sprejema celovite reforme pokojninskega sistema, seveda ob zavedanju po nujnosti uveljavitve ukrepov ob izteku prehodnih obdobij iz veljavne zakonodaje. Pokojninski sistem namreč zadeva vse posameznike in interesne skupine, zato je potrebno odločitve sprejemati premišljeno, na podlagi razprave vseh deležnikov sistema, predvsem pa na temelju socialnega dialoga ter v iskanju čim večje stopnje soglasja na vseh ravneh, od političnega soglasja do soglasja med socialnimi partnerji, pa tudi širšega družbenega soglasja.

Menimo, da smo v preteklem obdobju s številnimi ukrepi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja izkazali zavedanje potrebe po spremembah, ki jih je potrebno sprejeti z namenom zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, in da je tudi iz aktualnih aktivnosti jasno, da je to eno izmed prioritetnih nalog MDDSZ. Navajanje roka za sprejem reforme je lahko zavajajoče za javnost in lahko, podobno kot se je že dogajalo v preteklosti, po nepotrebnem povzroči (pa čeprav zaradi napačnega razumevanja), povečanje prehodov v upokojitev, kar je zlasti problematično ob že tako nizki stopnji delovne aktivnosti starejših v Sloveniji.

7. Popravki veljavnega pokojninskega zakona


V zvezi s predlogom o spremembi pokojninske zakonodaje v smeri, da bi se iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja izločile vse pravice, ki imajo značaj socialnih transferov in nimajo podlage v plačanih prispevkih, bi želeli pojasniti, da sta bili pravica do državne pokojnine in pravica do varstvenega dodatka, ki sta imeli značaj socialnovarstvenega prejemka in nista imeli podlage v plačanih prispevkih ter sta se financirali iz državnega proračuna, z novo zakonodajo s področja socialnega varstva že s 1. 1. 2012 preoblikovani in prenešeni iz pokojninskega sistema v sistem

69

socialne varnosti. Namen takšne ureditve ni bil v ukinjanju posameznih pravic, temveč le v njihovi smotrnejši umeščenosti v ustrezen sistem.

Nadalje bi želeli opozoriti, da je prvotni predlog besedila novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) predvideval ureditev pravic iz sedanjega 161. člena ZPIZ-2 (obveznosti državnega proračuna) v posebnem zakonu izven pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerim bi se na novo uredil način zagotavljanja sredstev za pravice, pridobljene na podlagi posebnih pogojev in ugodnejše odmere, izplačane na podlagi 232. člena ZPIZ-1 ter pogoje za pridobitev te pravice ter njihovo odmero. Vendar pa socialni partnerji tekom pogajanj o pokojninskem zakonu glede navedene problematike niso uspeli doseči soglasja, zaradi česar je bil predlog umaknjen iz vsebine zakona, vendar šele v zakonodajnem postopku sprejemanja zakona v Državnem Zboru RS. Zaradi navedenega so obveznosti iz obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, tako še vedno urejene v 161. členu ZPIZ-2. Vendar pa je v zvezi z navedenimi posebnimi pravicami potrebno opozoriti, da se sredstva za pokrivanje teh obveznosti ne izplačujejo iz pokojninske blagajne, temveč jih zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna, s čimer pa se že zagotavlja določena mera transparentnosti delovanja sistema.

Poleg zgoraj navedenega je potrebno opozoriti tudi še na en pomemben zakon s tega področja, sprejet v letu 2016. Gre za Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 8/16; v nadaljnjem besedilu ZPFOPIZ-1). Z omenjenim zakonom so jasno določena pravila, s katerimi se iz državnega proračuna financirajo zgoraj omenjene pravice. Pomembno je tudi dejstvo, da mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v svoji bilanci stanja ter letnem poročilu ločeno voditi dve evidenci glede transferja državnega proračuna. Ena se nanaša na pokrivanje sredstev za pravice, ki so bile pridobljene pod splošnimi pogoji ter druga evidenca, kjer je jasno razvidno koliko sredstev se iz državnega proračuna namenja za pravice pridobljene pod posebnimi pogoji oziroma pod ugodnejšo odmero.

70

8. Popravilo škode narejeno zaradi odvzema možnosti pridobitve Zoisove štipendije za vrhunske športnike

Trditev iz interpelacije je zavajajoča.

V zvezi s pripravo in sprejemom novega Zakona o štipendiranju bi najprej želeli opozoriti na dejstvo, da je pobuda za njegovo sprejetje prišla s strani študentov in dijakov. Predlog novega zakona s področja štipendiranja sta pripravili Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije, v Državni zbor RS ga je vložila Študentska organizacija Slovenije s podporo preko 5000 volivk in volivcev konec leta 2012. Javna predstavitev mnenj o Predlogu zakona o štipendiranju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložilo 5.000 volivk in volivcev in je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora v Poročevalcu 21. 11. 2012. V razpravo je bil dan tudi vladni Predlog zakona o štipendiranju – delovno gradivo/ v javni obravnavi – objavljen na spletnih straneh Vlade RS oziroma na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je bila 20. 2. 2013. Državni zbor RS je predlog volivk in volivcev zavrnil z naročilom, da mora Vlada RS v najkrajšem času pripraviti s socialnimi partnerji (DOS in ŠOS) usklajen Predlog zakona o štipendiranju. 13. 3. 2013 je Vlada RS v Državni zbor RS posredovala Predlog zakona o štipendiranju (EVA 2013-2661-0002, št. 00711-3/2013/6 z dne 13. 3. 2013). Predlog zakona je bil usklajen s socialnimi partnerji. V predlaganih gradivih ni bilo vključenih športnih dosežkov v izjemne dosežke, ki so osnova za pridobitev Zoisove štipendije.

Veljaven Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1, Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C in 8/16), ki je bil v Državnem zboru RS sprejet dne 20. 6. 2013 z večino in brez glasu proti je obdržal poglavitne rešitve predlogov zakonov, ki sta bila obravnavana na javni razpravi v DZ RS in sta jih predlagali obe navedeni organizaciji, vključno z zahtevo glede izjemnih dosežkov, ki so ostali samo na področju znanja, raziskovanja in umetnosti.

Zoisove štipendije so se v preteklosti dodeljevale na podlagi meril, med katerimi je imelo najpomembnejšo vlogo merilo uspeha, na prehodu iz osnovne v srednjo šolo pa še potrdilo o prepoznanih potencialih nadarjenosti. Doseganje izjemnih dosežkov je bilo premalo izpostavljeno, čeprav so ravno izjemni dosežki tisti, ki dokazujejo posameznikovo nadarjenost, ne le prepoznane potenciale.

Zoisove štipendije Slovenija dodeljuje že od leta 1986 z namenom odkrivanja in spodbujanja razvoja nadarjenih otrok že v začetku poklicne poti. Zoisove štipendije so od leta 2008 dalje nagrajevale otroke z visokim učnim uspehom ter potrdilom o prepoznani nadarjenosti ter izkazanimi izjemnimi dosežki na posameznem področju. Vendar se je skozi čas izkazalo, da sistem ni znal zagotoviti enakih možnosti pri ocenjevanju izjemnih dosežkov. V Beli knjigi 2011 je bilo ugotovljeno, da so rezultati prepoznanih nadarjenih otrok na osnovi Koncepta preprosto predobri, saj se je pokazalo, da imamo v osnovnih šolah kar 25% nadarjenih otrok, kar močno presega Gaussovo krivuljo običajnih 3-5%.

Največja sprememba glede na prejšnji sistem Zoisovega štipendiranja je ravno v tem, da se je sistem z ravni upoštevanja zgolj prepoznanih potencialov nadarjenosti z novim zakonom dvignil na višjo raven ter se usmeril na spodbujanje (in nagrajevanje) doseganja izjemnih dosežkov. Vlagatelj, ki zaprosi za Zoisovo štipendijo, mora ob prvi vlogi (in tudi ob prehodu na višjo raven izobraževanja) izkazati vsaj en izjemni dosežek na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti ter na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Sedaj definirani dosežki v veliki meri vključujejo tudi dosežke iz prejšnjega zakona (razen športa) in dodajajo nekaj novih. Tako se pravzaprav širi krog dosežkov in bi lahko sedaj vsi (dijaki in študenti ne glede na to, ali so že bili prejemniki Zoisovih štipendij ali ne) poleg tistih dosežkov, ki so bili ustrezni že po prejšnji zakonodaji, uveljavljali še nove dosežke, ki jih dodatno prinaša nov zakon. Mladim, ki so nadarjeni, odlični in perspektivni, ne bi smela biti dovolj akademska uspešnost oziroma povprečna ocena, temveč tudi razvoj svojih potencialov izven okvirov formalnih izobraževalnih programov in vsebin, seveda na

71

področju in na način, ki je ustrezen za vsakega posameznika. Pravzaprav je novi zakon odpravil dosedanjo neenakopravnost med vlagatelji, ki napredujejo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja. Namreč ob prehodu iz srednje šole na fakulteto so morali štipendisti izkazati le povprečno oceno 4,1 ali en izjemni dosežek, za dodelitev pravice pa so morali imeti v spričevalu same petice ali doseči kar 20 točk za izjemne dosežke. Tudi pri prehodu iz dodiplomskega na magistrski študij so morali tisti, ki so že prejemali Zoisovo štipendijo na predhodnem programu, izkazati povprečno oceno 8,5, ostali pa kar 9,76! Sedaj bodo tako stari kot novi vlagatelji ob prehodu na višjo stopnjo izenačeni in bodo tako veljali enaki pogoji za vse.

Spodbujanje motiviranosti naših otrok za doseganje izjemnih dosežkov zagotovo ni lahka naloga; lahko govorimo o poslanstvu, ki ga tako šola kot starši opravljamo z namenom, da bi naši otroci in mladostniki v svojem življenju dosegli največ, kar lahko. Motivacija za vztrajanje in trud je namreč stvar vzgoje, prizadevanj šole in staršev – življenjskega stila vse družbe. Pomoč države tako zagotovo ne predstavlja odločilnega in ključnega razloga, na podlagi katerega bi naši otroci dosegali izjemne rezultate. Za uresničitev prepoznanih potencialov nadarjenosti učencev in dijakov so v prvi vrste zadolženi vzgojno izobraževalni zavodi, ki bi morali vsako šolsko leto za nadarjene dijake pripraviti individualne načrte za spodbujanje razvoja posameznikov prepoznanih potencialov. Prizadevanje za doseganje izjemnih dosežkov je tako eden od pokazateljev skrbi posamezne šole za svoje nadarjene učence oziroma dijake, zato naj dokazovanje izjemnih dosežkov ne bi bilo namenjeno zgolj pridobitvi Zoisove štipendije, temveč podpora ciljno usmerjenega razvoja posameznikovih potencialov in doseganju rezultatov na določenem področju.

ZŠtip-1 izjemne dosežke našteva v 24. členu, podrobneje pa so ti dosežki konkretizirani s podzakonskim aktom Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Ureditev izjemnih dosežkov glede upoštevanja uvrstitev na državnih in mednarodnih tekmovanjih ostaja podobna oziroma primerljiva z dosedanjo ureditvijo, dodatni pogoj je, da morajo biti šolska tekmovanja financirana iz javnih sredstev. Za učence, dijake in študente višjih šol tekmovanja sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, na podlagi pravilnika o sofinanciranju teh tekmovanj, ki so uvrščena tudi na šolski koledar. Dodatno se kot izjemni dosežki štejejo nekateri drugi dosežki, npr. priznanje za najboljše raziskovalne naloge, nagrajena znanstvenoraziskovalna, razvojna ali umetniška dela, najvišja mesta na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja itd., kar pomeni dodatne možnosti oziroma spodbude za razvoj potencialov na področjih, ki jih do sedaj ni bilo mogoče uveljavljati, kar pomeni, da se je krog izjemnih dosežkov razširil. Na ta način je želel zakonodajalec zajeti čim več dosežkov posameznikov, ki na različne načine in na različnih področjih kažejo svojo nadarjenost z namenom, da se Zoisovo štipendijo dejansko dodeli tistim posameznikom, ki so na nacionalni ravni najbolj nadarjeni in najbolj perspektivni v smislu razvoja svojih potencialov.

Zoisova štipendija je namenjena nadarjenim posameznikom in ni nagrada za pridnost ali za prepoznane potenciale. Predstavlja spodbudo za preseganje običajnega, vztrajnost, samodisciplino, odgovornost, proaktivnost; ponuja dodatno možnost za razvoj ustvarjalnega delovanja in odkrivanja novega, neznanega… Doseganje izjemnih dosežkov je le delček procesa, ki se mora odvijati ves čas izobraževanja in v katerem se zrcali tudi poslanstvo Zoisovih štipendij. Končni cilj je tako ustvariti visoko prepoznavnost štipendistov, ki s svojo ustvarjalnostjo, znanjem in kompetencami presegajo običajne šolske okvire in bodo doprinesli k širšemu družbenemu razvoju na njim primernih delovnih mestih.

9. Škodljivo ustanavljanje institucij na eni strani in prav tako škodljivo ukinjanje institucij na drugi strani

Očitki so neutemeljeni. Združevanje skladov ne bodo v ničemer vplivalo niti na postopke uveljavljanja pravic niti na same pravice prejemnikov sredstev obeh skladov.

72

Cilj predlaganih sprememb Zakona o javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije, je bila vsebinsko in organizacijsko preoblikovanje obeh javnih skladov, ki sta v pristojnosti MDDSZ. Zaradi sorodnih delovnih procesov obeh skladov, se s spremembo zakona, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije potrdil na majski seji, pričakuje, da se bo delo optimiziralo, dobre poslovne prakse enega sklada pa se bodo lahko prenesle na skupni organ. V delovno področje novega sklada, ki bo začel delovati z januarjem 2017 bo po novem sodilo izvajanje vseh politik, ki spadajo v delokrog MDDSZ.

Po naši oceni pomeni združitev dveh javnih skladov pot k lažjemu delovanju in hitrejšemu uresničevanju postavljenih ciljev, k dinamični in uravnoteženi rasti strokovnosti in razvoja, večji varnosti in stabilnosti poslovanja, krepitvi ugleda in povečanju učinkovitosti poslovanja. Z združitvijo v en javni sklad se znižajo tudi stroški poslovanja obeh skladov, posledično pa se zmanjšajo javnofinančni odhodki.

S spremembo zakona smo vpeljali samo potrebne zakonske spremembe za združitev delovanja obeh skladov pod okriljem ministrstva, tako aktivnosti v zvezi z združevanjem skladov ne bodo v ničemer vplivale niti na postopke uveljavljanja pravic niti na same pravice prejemnikov sredstev obeh skladov.

10. Ponovna vzpostavitev socialnega dogovarjanja na zdravih temeljih

Kljub odstopu delodajalskih organizacij od zadnjega Socialnega sporazuma, socialni dialog v državi poteka normalno, na številnih ravneh in v različnih sestavih.

Vlada RS se zaveda pomena socialnega dialoga, ki že več kot 20 let poteka v okviru Ekonomsko socialnega sveta (ESS), ki je tripartitni organ socialnih partnerjev in Vlade RS, ustanovljen z namenom obravnavanja vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko in drugih vprašanj, ki zadevajo posebna področja dogovarjanja partnerjev. Zato je tudi takoj po nastopu mandata pristopila k sklenitvi Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 in pogajanja tudi uspešno zaključila 5. februarja 2015 – to je bil prvi socialni sporazum po začetku gospodarske krize in šele tretji takšen sporazum v zgodovini RS in je nedvomno predstavljal pomemben uspeh za vse tri socialne partnerje.

Kasnejši umik podpisa posameznih delodajalskih združenj oziroma njihov odstop od socialnega sporazuma zaradi sprejema sprememb Zakona o minimalni plači, s katerimi je bila spremenjena definicija minimalne plače in s tem vzpostavljena enakopravnejša obravnava delavcev, je vreden obžalovanja. Zakonske spremembe, ki so jih predlagali sindikati z uporabo instituta ljudske iniciative, je Vlada RS podpirala, saj si je za pravičnejšo definicijo minimalne plače, ki ne bi vključevala dodatkov, prizadevala že ob sprejemu zakona leta 2010, upoštevaje tudi primerjalno ureditev minimalne plače po državah Evropske unije. Vlada je želela izvesti posvetovanje z vsemi socialnimi partnerji, vendar se predstavniki vseh delodajalskih organizacij in zbornic, sklicane izredne seje na temo predlaganih sprememb definicije minimalne plače niso želeli udeležiti in tako socialni dialog na to temo ni bil mogoč.

Kljub odstopu delodajalskih organizacij od zadnjega Socialnega sporazuma, pa socialni dialog v državi poteka normalno, na številnih ravneh in v različnih sestavih. ESS se redno sestaja, pri čemer je v juliju 2016 ob prisotnosti predsednika Vlade RS opravil tudi razpravo o stanju socialnega dialoga v državi. V okviru razprave je bilo dogovorjeno, da bo tudi v bodoče v zvezi z najpomembnejšimi strateškimi dokumenti vlade in pri načrtovanju zakonskih sprememb, ki urejajo temeljna ekonomsko-socialna vprašanja, voden socialni dialog. Trenutno so tudi oblikovane in intenzivno delujejo delovne skupine iz predstavnikov ESS, ki obravnavajo spremembe zakonodaje na področju trga dela.

73

Upoštevaje navedeno vlada ocenjuje, da ESS je in tudi v bodoče ostaja mesto vodenja socialnega dialoga pri načrtovanju zakonskih sprememb in forum za dogovarjanje o ključnih družbenih in razvojnih vprašanjih, pri čemer si bo vlada še naprej prizadevala za konstruktiven socialni dialog in doseganje najširšega možnega soglasja socialnih partnerjev pri obravnavanih vprašanjih.

74

11. Ideološko vsiljevanje zakonov, ki jih ljudje ne podpirajo

Očitek iz interpelacije je zavajajoč in netočen.

Ideološki elementi nikoli niso predstavljali vodila dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V tem očitku poslanska skupina SDS vladi dr. Mira Cerarja očita zavrnitev Družinskega zakonika, ki pa je bil pripravljen in zavrnjen na referendumu v času vlade Boruta Pahorja leta 2012. Vlada Republike Slovenije je prepričana, da je država dolžna zagotoviti enako obravnavo, enake socialne in ekonomske pravice ter pravno varnost vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije.

12. Neracionalno obnašanje do proračunskih sredstev

Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ni bil sprejet v mandatu vlade dr. Mira Cerarja, zato na ta očitek ne moremo odgovarjati.

V zvezi s subvencijami za zaposlitve pa želimo izpostaviti, da je bilo v letu 2014 za ukrepe Aktivne politike zaposlovanja porabljeno 103,2 mio EUR, v letu 2015 pa, ker se črpanje sredstev ESS še ni pričelo, le 60,6 mio EUR. V času recesije, ko ni na voljo dovolj delovnih mest, so subvencije pomemben ukrep APZ za spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin brezposelnih (dolgotrajno brezposelni, mladi, starejši, invalidi).

Najbolj množičen program subvencionirane zaposlitve je bil Zaposli.me, kjer so se brezposelne osebe lahko zaposlile za eno leto. S pomočjo tega programa po enem letu v zaposlitvi ostaja preko 70 % vključenih v program (izključno pri mladih je ta odstotek še višji in sicer 75 %).

Subvencioniranje zaposlitev se tako kaže kot dober ukrep, ki ga izvaja država.

V letu 2016 je za subvencije za zaposlitev namenjenih 39,8 mio EUR, večinoma iz sredstev ESS in YEI. Skupaj je bilo v obdobju januar – september 2016 v subvencionirane zaposlitve vključenih 4.429 brezposelnih.

Drugačno vlogo kot subvencije imajo programi kot so javna dela, ki se izvajajo v okviru Ukrepa 4. Kreiranje novih delovnih mest. S temi programi, kjer gre praviloma za sofinanciranje plače, država zagotavlja praktično vse stroške zaposlitev (pri javnih delih je pomembno tudi sofinanciranje občin), se dejansko kreirajo delovna mesta za tiste, ki najtežje pridejo do redne zaposlitve – ti programi imajo vlogo socialne in delovne vključenosti z namenom osebo postopno zopet vključiti na redni trg dela.

V letu 2016 je bilo do konca septembra v te program vključenih 6.200 brezposelnih (glede na to, da je dolgotrajna brezposelnost eden največjih problemov strukturne brezposelnosti pri nas).

Skupaj se je v obdobju januar – september zaposlilo 60.399 brezposelnih, od tega 17, 6 % s pomočjo subvencioniranih zaposlitev in kreiranih delovnih mest. (7,3 % subvencije, 10,3 % kreirana del. mesta).

VI. INFRASTRUKTURA

Prometna infrastruktura

1. Vse na enem mestu (VEM), Vzpostavitev državnega centra za upravljanje prometa

75

Očitek iz interpelacije ne drži.

Ministrstvo za infrastrukturo je v letih 2015 in 2016 izvedlo ključne aktivnosti za začetek delovanja Nacionalnega centra za upravljanje prometa (NCUP). V letu 2015 so bili opremljeni prostori za njegovo delovanje v Dragomlju ter zgrajena dodatna parkirišča za potrebe vzpostavitve centra. S tem so bili v letu 2015 izpolnjeni prostorski pogoji za začetek delovanja NCUP. V letu 2016 je bil NCUP v skladu z Zakonom o cestah sistemiziran kot NOE Ministrstva za infrastrukturo.

V prostorih v Dragomlju se izvajajo aktivnosti, potrebne za celovit prevzem nalog, ki jih ima NCUP na podlagi zakona. Za posamezne segmente NCUP so bila avgusta 2016 odobrena sredstva EU preko Instrumenta za povezovanje Evrope – IPE 2015; gre za vzpostavitev nacionalne točke dostopa, statičnega in dinamičnega upravljanja prometa, vzpostavitev podatkovnega skladišča. Odločitev Evropske komisije o sofinanciranju NCUP je bila sporočena v avgustu 2016, v usklajevanju je sporazum o sofinanciranju. Sredstva IPE so bila odobrena v višini 2.673.173 EUR.

V letu 2016 bo tako vzpostavljena enotna točka dostopa do cestnih podatkov, v kateri bodo dostopni digitalizirani podatki iz Banke cestnih podatkov, števcev, kamer, lokacijske in dogodkovne tabele za storitve RDS-TMC ter uveljavljeni standardi s področja inteligentnih transportnih sistemov. V pripravi so tudi razpisi za posamezne sklope NCUP. Z izvedbo navedenih aktivnosti ter zagotovitvijo ustrezne kadrovske zasedbe bodo kmalu zanesljivo izpolnjeni ključni pogoji za učinkovito delovanje NCUP.

2. Financiranje obveznih gospodarskih javnih služb


V skladu s smernicami EU in z veljavnim Zakonom o železniškem prometu smo sklenili novo večletno Pogodbo o storitvah upravljavca, ki zajema vzdrževanje in gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo, vodenje prometa in trženje. Gre za stabilno financiranje, saj so po pogodbi načrtovana sredstva za leto 2016 v višini 107,9 mio EUR, za leto 2017 v višini 108,9 mio EUR, za leto 2018 v višini 108,0 mio EUR, za leto 2019 v višini 108,3 mio EUR in leto 2020 v višini 108,3 mio EUR. Za financiranje obvezne gospodarske službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest so finančna sredstva v proračunu za leto 2016 zagotovljena in z vsemi koncesionarji podpisane pogodbe za obdobje sedmih let. S tem je zagotovljena prevoznost na vseh državnih cestah in ustrezen nivo prometne varnosti.

3. Sprejetje Strategije razvoja prometne infrastrukture


Ministrstvo je pripravilo celovito strategijo razvoja prometa Republike Slovenije, ki jo je vlada konec julija 2015 tudi sprejela. Sprejeta Strategija je prvi dokument, ki predstavlja celovit pristop k razvoju prometa, ki lahko zagotavlja večje sinergije pri doseganju ciljev prometne in prostorske politike države ter drugih politik, na katere promet vpliva (okolje) ali za katere je ključen (gospodarstvo). Gre tudi za prvi strateški dokument na tem področju, za katerega je bila narejeno Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje.

Ministrstvo za infrastrukturo je takoj po njenem sprejetju pristopilo k pripravi ustreznega dokumenta za njeno izvajanje - Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS. Resolucija dopolnjuje strategijo tako, da za vse njene ukrepe določa aktivnosti, način izvajanja, nosilce in roke za izvedbo ter ocenjena potrebna finančna sredstva za njihovo realizacijo. Za konkretnejše izvajanje aktivnosti iz resolucije pa je predviden tudi sprejem 6- letnega drsnega plana, ki ga bo vsako leto sprejela Vlada

76

Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je Predlog Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS sprejela na seji, 29. septembra 2016, in jo poslala v sprejem v Državni zbor RS. S tem je ta očitek odpravljen.

4. Uskladitev organizacije železniškega sistema z evropskimi direktivami s tega področja


Evropska komisija je 16. 12. 2014 zaključila 7 letni postopek, ki ga je sprožila proti RS zaradi nepravilne implementacije prvega zakonodajnega železniškega paketa EU. Tekom dolgotrajnega postopka je Republika Slovenija spremenila Zakon o železniškem prometu, z ustreznimi prilagoditvami pa je po sodbi Sodišča EU odpravila tudi ostale očitke, ki so bili vezani na spodbude, režim učinkovitosti in sistem uporabnin. Poleg tega smo s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o železniškem prometu, novembra 2015, organizacijo železniškega sistema uskladili z evropskim pravnim redom, ki je bila sprejet leta 2012.

Zaradi ustreznih ukrepov RS je Evropska komisija je zaključila tudi predsodni postopek zaradi nepreglednosti poslovnih računov Slovenskih železnic in njenih hčerinskih družb ter predsodni postopek, ki se je nanašal na izpolnjevanje okoljskih standardov. Direktiva 2014/106/EU o spremembi prilog V in VI k Direktivi 2008/57/ES o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti, pa bo v slovenski pravni red prenesena s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki ga bo Državni zbor RS obravnaval predvidoma na novembrski seji.

5. Integracija javnega potniškega prometa

Očitki iz interpelacije niso upravičeni.

Izhodišča za projekt Integrirani javni potniški promet, so bila zastavljena že leta 2007, leta 2012 pa so bili pripravljeni dokumenti, študije in naloge, ki so bili potrebni, da je projekt postal upravičen do sofinanciranja z evropskimi sredstvi.

V letu 2015 je Ministrstvo za infrastrukturo uspešno zaključilo razpis za ključno fazo uvedbe celotnega projekta integracije javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji z uvedbo enotne elektronske vozovnice, usklajenimi voznimi redi in izboljšanimi pogoji za izvajanje javnega potniškega prometa. Tako sta bili v letu 2015 izvedeni prva in druga faza projekta, s katerima so bila pripravljena strokovna izhodišča za izvedbo nadgradenj in integracij sistemov elektronskih vozovnic, predlogi za uskladitve tarifnih splošnih pogojev za izvajanje prevoza potnikov, ter za ustanovitev upravljavca javnega potniškega prometa, ki bo celovito upravljal izvajanje prevoza potnikov. Pogodba za izvedbo najpomembnejšega dela projekta integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) s poskusnimi sistemi v pilotnih projektih je bila podpisana 29. junija 2015.

S 1. septembrom 2016 so bile kot pilotno obratovanje uvedene IJPP vozovnice za dijake in študente, ki so upravičeni do subvencioniranih vozovnic za izobraževanje in študij. Dijaki in študenti, ki so tudi največja skupina uporabnikov javnega prevoza imajo z uvedbo integrirane vozovnice možnost, da na relaciji za katero imajo enotno vozovnico, uporabijo različne vrste prevoza: vlak, medkrajevni linijski avtobusni prevoz in mestni prevoz v Ljubljani in Mariboru, in uporabijo vozovnico pri vseh prevoznikih, ki vozijo na tej relaciji. Tako lahko izberejo prevoz, ki jim v določenem trenutku najbolj ustreza. Pilotno obratovanje poteka pri vseh prevoznikih na vseh linijah v Republiki Sloveniji in na izjemno veliki skupini uporabnikov, kar zagotavlja, da bo sistem lahko prešel v produkcijsko uporabo po temeljitem testiranju.

77

V mesecu septembru je bilo izdanih 65.518 subvencioniranih vozovnic IJPP. Dijaki so kupili 35.612 mesečnih vozovnic, 2.141 polletnih in 23.369 letnih vozovnic za prevoze od kraja bivanja do izobraževalne ustanove ali za tedenske prevoze od kraja stalnega prebivališča do kraja, kjer bivajo v času izobraževanja. Udeleženci izobraževanja za odrasle, stari do 26 let so kupili 489 mesečnih vozovnic, 12 polletnih in 37 letnih vozovnic. Možnost oddaje spletne vloge, ki bi bistveno skrajša postopke prodaje vozovnic na prodajnem mestu, je izpolnilo 7.079 dijakov. Pravico do subvencionirane vozovnice za deset voženj za opravljanje izpitov in drugih študijskih obveznosti je v septembru izkoristilo 3.558 študentov.

Z mesecem oktobrom, ko se začne novo študijsko leto, so subvencionirano mesečno vozovnico IJPP lahko pridobili tudi študentje. V predprodaji so si jo lahko nabavili že od 21. 9. 2016 naprej, na vseh prodajnih mestih IJPP. Prodaja vozovnic študentom je potekala nemoteno saj je 7.856 študentov oddalo spletno vlogo. Do 6. 10. 2016 je bilo študentom prodanih 22.371 mesečnih vozovnic, 3.009 polletnih in 13.540 letnih vozovnic.

Do konca leta bo MZI uvedlo tudi nekatere druge produkte integrirane vozovnice IJPP kot so vozovnice za enkratno vožnjo, dnevne vozovnice, kuponske vozovnice za 10 voženj in terminske vozovnice za druge skupine udeležencev, saj želimo vsem potnikom ponuditi, da čim bolj izkoristijo javni potniški promet.

6. Pospešitev razvoja širokopasovnih omrežij

Očitek iz interpelacije ni utemeljen.

Vlada Republike Slovenije je 10. 3. 2016 sprejela strategijo Digitalna Slovenija 2020 - Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 in Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020. S sprejemom strategij v okviru Digitalne Slovenije 2020 je Vlada Republike Slovenije zagotovila jasno dolgoročno vizijo in okvir za nadaljnji razvoj na področju informacijske družbe. S tem smo se zavezali k uresničitvi ambicioznih ciljev, ki bodo Sloveniji omogočili ne samo enakopravno sodelovanje na enotnem evropskem digitalnem trgu, temveč tudi močno podlago za nadaljnji razvoj gospodarstva in industrije.

Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 (Načrt NGN 2020) je strateški načrt Republike Slovenije za gradnjo širokopasovne infrastrukture, ki bo omogočila visoko-hitrostni dostop do interneta in ki vsaj v naslednjih dveh desetletjih ne bo ozko grlo za pretok digitalnih vsebin in storitev. Hkrati je Načrt NGN 2020 tudi podlaga za usmerjanje finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 in drugih javnih sredstev na tem področju.

V interesu razvoja digitalne družbe in izkoriščanja priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko – komunikacijske tehnologije in internet za doseganje trajnih gospodarskih in družbenih koristi, kot so razvoj digitalnega gospodarstva, večja konkurenčnost, nova kakovostna delovna mesta ter enakomeren razvoj podeželja in urbanih območij, je Vlada Republike Slovenije določila strateški cilj in sicer do leta 2020 zagotoviti 96 % gospodinjstvom širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s, preostalim 4 % gospodinjstvom pa širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 30 Mb/s.

Doseganje strateškega cilja iz Načrta NGN 2020 temelji na spodbuditvi zasebnih investicij v gradnjo širokopasovne infrastrukture (tržni interes) ter na javnem sofinanciranju gradnje širokopasovne infrastrukture do gospodinjstev, kjer investitorji nimajo tržnega interesa. Ta gospodinjstva predstavljajo t.i. bele lise.

Pristojno ministrstvo je 20. 5. 2016 objavilo javni poziv za izkaz tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij na področju Republike Slovenije v naslednjih treh letih. Investitorji so svoj

78

tržni interes izrazili z vnosom podatkov v spletno aplikacijo do vključno 5. 9. 2016, ko je bilo testiranje tržnega interesa zaključeno. Investitorji so za znaten delež evidentiranih gospodinjstev izrazili tržni interes. Pričakujemo, da bodo dogovori o izvedbi tržnega interesa s posameznimi investitorji podpisani v naslednjih dveh mesecih ter da bo v prvem kvartalu 2017 objavljen javni razpis za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah iz sredstev kohezijske politike.

Načrt NGN 2020 vsebuje tudi druge zakonske možnosti in dodatne ukrepe za pocenitev gradnje širokopasovnih omrežij. Zagotavljanje konkurence je najučinkovitejši ukrep za razvoj širokopasovnih omrežij. Konkurenca omogoča, da se povsod, kjer je dovolj povpraševanja po širokopasovnih storitvah, razvije ustrezna ponudba širokopasovnih dostopov. Ukrepi za zmanjševanje stroškov gradnje omrežij in uporaba vsega razpoložljivega radiofrekvenčnega spektra ter realizacija tržnega interesa operaterjev bodo prav tako bistveno pripomogli k hitrejšemu razvoju komunikacijske infrastrukture visokih hitrosti.

Odgovor na očitek glede podražitve GSMR-ja

Očitek iz interpelacije je zavajajoč.

Za evropske in slovenske prometne koridorje je uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem izjemnega strateškega pomena. Ta brezžični radijski komunikacijski sistem, zagotavlja kakovostno, neprekinjeno in zanesljivo komunikacijo med vozilom na progi in osebjem, ki upravlja promet, kot tudi vso ostalo komunikacijo med osebjem, ki neposredno ali posredno sodeluje pri izvajanju železniškega prometa. S tem se bistveno poveča tako zmogljivost kot tudi varnost železniškega omrežja ter zagotavlja interoperabilnost govornega sistema za komunikacijo med vlaki, ki ga bodo uporabljali vsi železniški operaterji v Evropi.

Projekt, vreden 142,7 milijonov evrov je bil sofinanciran iz Kohezijskega sklada v višini 99,6 milijonov evrov.

Ocena sedanjega ministra je, da je bil projekt načrtovan zelo papirnato, saj se je potem, ko je začel izvajalec del postavljati bazne postaje in repetitorje vzdolž železniških prog, pokazalo, da so nekateri moteči za krajane in da jih je smiselno postaviti na drugem mestu. Zaradi tega se je minister dr. Gašperšič odločil, da je potrebno vse bazne postaje in repetitorje postaviti tako, da bodo njihove lokacije v konsenzu z lokalno skupnostjo.

Ker je bila pogodba z izvajalcem podpisana leto pred začetkom mandata, je nismo mogli spreminjati. Bila je podpisana na ključ. Postavljanje baznih postaj in repetitorjev na nove lokacije, izbrane skupaj z lokalnimi skupnostmi, je bilo delo, ki ni bilo opredeljeno v pogodbi. Prav tako je izvajalec v dogovoru z naročnikom DRSI-jem opravil še dodatna dela, ki niso bila opredeljena v pogodbi, a so bila nujna za vzpostavitev sistema. Gre za dela, ki so bila izvedena zaradi podrobnejše projektne obdelave in prilagoditev tehničnih rešitev stanju na terenu. Zato je Direkcija za infrastrukturo, z izvajalcem del podpisala aneks k pogodbi za izvedbo in poplačilo teh dodatnih del.

S tem so se krila dela, ki so predstavljala predpogoj in osnovo za dokončanje projekta GSM-R, tako da je sedaj celotno slovensko železniško omrežje, tudi regionalne proge, opremljeno z digitalnim radijskim sistemom (GSM-R), ki omogoča neprekinjeno in zanesljivo komunikacijo med vozilom na progi in osebjem, ki neposredno ali posredno sodeluje pri izvajanju železniškega prometa. S tem se je bistveno povečala tako zmogljivost kot tudi varnost železniškega omrežja.

79

7. Državno podjetje 2TDK

Očitki iz interpelacije so neutemeljeni in zavajajoči.

Drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom je prioriteta te vlade. Pridobljena so vsa soglasja, vključno z okoljevarstvenim. Pridobljena je pravica graditi na vseh zemljiščih, potrebnih za gradnjo drugega tira. Pridobljeni sta dve gradbeni dovoljenji, ki pokrivata celoten potek drugega tira. Intenzivno sodelujemo z zalednimi državami, Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko, s ciljem, da bi pridobili finančna sredstva za to gradnjo. Ena od najpomembnejših in hkrati najtežjih nalog je vsekakor zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije. Investicija, takšna kot je, ni izvedljiva z javno finančnimi viri, vsaj ne na način, da bi se povečal javni dolg. To je omejitev, ki izhaja iz lani sprejetega Zakona o fiskalnem pravilu.

Vlada si prizadeva za rešitev, ki bi kar najmanj obremenila davkoplačevalce in omogočila finančno vzdržen model financiranja izgradnje in upravljanja nove železniške povezave med Divačo in Koprom. Prizadevamo si, da bo poslovno finančni model delovanja podjetja takšen, da bo poslovanje zagotovilo čim večji vir za poplačilo obveznosti iz naslova gradnje. Tako bo delež, ki ga bo morala zagotavljati država iz t.i. plačila za razpoložljivost, kar se da zmanjšan.

V zvezi z navedenim lahko poudarimo, da sicer preferiramo model, v katerem bi kot zasebni partnerji sodelovala slovenska podjetja, ki imajo od drugega tira največ koristi, sem pa se v prvi vrsti uvrščata podjetji Luka Koper d.d. in Slovenske železnice d.o.o..

V okviru teh prizadevanj je bilo ustanovljeno posebno podjetje 2TDK d.o.o., ki bo investitor izgradnje te nove železniške povezave. Podjetju 2TDK d.o.o. bo v ta namen pridobilo koncesijo za izgradnjo in upravljanje te železniške povezave ter drugih z logistično gospodarsko dejavnostjo povezanih kapacitet. Za ustanovitven kapital družbe 2TDK d.o.o. je Vlada RS namenila 1 mio evrov. V marcu je bil sprejet Poslovni načrt družbe 2TDK d.o.o. , s katerim je vlada opredelila obseg in vsebino poslovanja družbe v letu 2016.

Podjetje 2TDK d.o.o., bo oblikovalo ustrezen poslovno finančni model in zagotovilo pogoje za investiranje ter izbiro izvajalca. Na podlagi zakona bo podjetje 2TDK d.o.o. izvajalo koncesijo za izgradnjo in upravljanje nove železniške povezave drugi tir, upravljanje obstoječe proge ter dodatnih pretovorno skladiščnih kapacitet in drugih z logistiko povezanih dejavnosti. Do sprejema zakona družba 2TDK ureja javno naročanje, pripravlja ekonomsko-pravne podlage ter opravlja finančne, pravne, poslovne in druge storitve za pripravo in izvedbo projekta izgradnje drugega tira.

V Poslovnem načrtu družbe je opredeljeno, da bo država družbo 2TDK d.o.o. v letih 2016 in 2017 dokapitalizirala v višini 199 mio evrov. Od navedenega je predvideno, da bo do 20 mio evrov namenjeno za izvedbo pripravljalnih del, medtem ko bo preostali znesek v višini 179 mio evrov namenjen za izvedbo investicije izgradnje drugega tira Divača-Koper. V poslovnem načrtu je še opredeljeno, da družba navedenih sredstev ne sme uporabiti za noben drugi namen.

Poleg finančnega vložka RS, kot tudi stvarnega vložka (to so zemljišča, dokumentacija, itd. v vrednosti cca. 50 mio EUR) predpostavljamo, da bi bila preostala potrebna sredstva za gradnjo drugega tira sestavljena iz vložka zasebnih vlagateljev in/ali morebitnih zainteresiranih (zalednih) držav ter iz evropskih sredstev in zadolžitve. Naš cilj je, da bo delež RS v temu podjetju takšen, da bo najemanje posojil obravnavano izven knjig države.

80

Energetika

1. Energetski koncept Slovenije.

Energetski koncept Slovenije (EKS), ki je osnovni razvojni dokument na področju energetike, je eden od prioritetnih projektov Vlade Republike Slovenije.

Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja Energetski koncept Slovenije (EKS), ki je osnovni razvojni dokument na področju energetike in je eden od prioritetnih projektov Vlade Republike Slovenije. EKS bo nadomestil Nacionalni energetski program. Določal bo le strateške usmeritve na področju energetike, s čimer bo predstavljal jasen okvir za potencialne investitorje v energetiko, kjer gre za dolgoročne investicije. Dokument bo pripravljen in dan v javno obravnavo v zadnjem četrtletju prihodnjega leta.

Skladno z zakonom se EKS pripravi na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določijo cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let s pogledom za naslednjih 40 let.

Priprava tako zahtevnega strateškega dokumenta potrebuje določen čas, saj je pri tako pomembnih odločitvah treba upoštevati širšo javnost, deležnike in gospodarstvo. Namen je namreč pripraviti EKS na predpostavki, da mora energetika v svojem najširšem pomenu zagotavljati servis in podporo državljanom in gospodarstvu. Pri tem pa se je treba jasno zavedati tudi pomena, ki ga ima v Sloveniji energetika kot gospodarska dejavnost. Če se pri pripravi strokovnih podlag ne bo zapletlo, lahko pričakujemo osnutek EKS v sredini prihodnjega leta. Na MZI si tako prizadevamo, da imamo že v začetni fazi široko vključenost javnosti, zato priprava EKS poteka drugače, kot so se do zdaj pripravljali strateški dokumenti. EKS se pripravlja vzporedno s Strategijo razvoja Slovenije.

V tem postopku je MZI pripravilo Predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije in ga predstavilo javnosti junija 2015. Predlog je pripravljen na osnovi zavez, ki jih mora Slovenija spoštovati ter s pogledom na cilj, ki ga želimo doseči – nizkoogljično gospodarstvo. EKS bo moral upoštevati vse zaveze Slovenije, saj so pravno zavezujoči, stvar strategije (EKS) pa je, da določi način, kako te cilje doseči.

Po predstavitvi Predloga usmeritev za pripravo EKS je sledilo obdobje intenzivnega predstavljanja teh usmeritev in razprave z vso zainteresirano javnostjo, na kar kaže tudi udeležba na več kot 20 dogodkih na to temo. Istočasno je potekalo zbiranje pisnih komentarjev, ki se je zaključilo konec septembra 2015. V januarju 2016 je MZI pripravilo javno predstavitev analize komentarjev.

Na osnovi teh procesov je nato MZI identificiralo ključna področja, ki zahtevajo poglobljeno razpravo in zato napovedalo organizacijo štirih posebnih dogodkov na teme virov energije, omrežij, sektorja toplote in prometa. Prvi tak dogodek je že bil organiziran v maju 2016, ostali trije so načrtovani do konca leta. Slovenija bo morala EKS uskladiti tudi z vsebinami in organizacijo nove evropske energetske unije. Slovenija tudi sodeluje v procesu razvoja evropske energetske unije in dogovorih o njenem upravljanju. To se bo izvajalo s tako imenovanimi Nacionalnimi energetsko-podnebnimi načrti, ki naj bi po eni strani pomagali uskladiti politike na nacionalni, regionalni in EU ravni, po drugi strani pa zmanjšali obveze poročanja (preprečili dvojno poročanje) za obdobje med 2020 in 2030. EKS bo začrtal dolgoročno usmeritev, nacionalni energetsko-podnebni načrti pa bo vseboval podrobnosti, za prvih 10 let.

2. Neodvisna revizija izvedbe gradnje TEŠ 6. Zagotoviti bo potrebno neodvisno revizijo TEŠ 6 in ekonomike prihodnjega obratovanja.

81

Očitki iz interpelacije so netočni.

Ministrstvo za infrastrukturo je v skladu s sklepi Vlade sodelovalo pri pripravi predloga Zakona o preiskovalni reviziji velikih projektov, ki lahko vplivajo na stabilnost in učinkovitost delovanja finančnega sistema države ali izvrševanja državnega proračuna, katerega so pripravljali na Ministrstvu za pravosodje. Predlog Zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena je obstal v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu v Državnem zboru.

3. Izdelava metodologije za ocenjevanje ekonomike projektov na nivoju države (ceste, telekomunikacija,...) z namenom izdelave realnih ekonomskih ocen.

Očitki z interpelacije ne držijo.

Enota za ocenjevanje investicijskih projektov.Na podlagi izkušenj Ministrstva za finance na področju priprave in obravnave investicijske dokumentacije in izkušenj Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko z iniciativo JASPERS, je bila na obeh straneh sprejeta pobuda, da se pristopi k vzpostavitvi enote za ocenjevanje investicijskih projektov. Za pomoč pri vzpostavitvi se bo v kar največji meri vključilo tudi pomoč s strani EIB in JASPERS (prenos znanja in svetovanje).

Enota bo zadolžena za centraliziran pregled in oceno investicijske dokumentacije vseh relevantnih investicijskih projektov. Na ta način bo na enem mestu vzpostavljen pregled nad pripravo relevantnih investicijskih projektov (nabor projektov). V okviru ocenjevanja investicijske dokumentacije bo enota njihove pripravljavce usmerjala v optimalen način financiranja posameznega projekta (z uporabo Junckerjevega plana, finančnih instrumentov, itd), že v zgodnji fazi projekta (npr. v fazi priprave DIIP in PIZ), torej še preden bi pripravljavci vložili sredstva v pripravo IP. Na ta način bo mogoče zagotoviti bolj optimalno uporabo različnih možnih virov financiranja, saj se projekti, ki lahko generirajo zadosten denarni tok, ne bi smeli financirati izključno s proračunskimi sredstvi in bolj stroškovno učinkovito planiranje posameznih investicijskih rešitev.

Pojasnilo glede načina financiranja v energetiki in HE.MZI ne financira investicij v energetiki ne v regulirani dejavnosti (omrežja) ne v tržni dejavnosti (elektrarne). V dokumentu Energetski koncept Slovenije (EKS) bodo predstavljene v prihodnosti sprejemljive tehnologije in viri, s katerimi bi bilo mogoče v prihodnosti izpolnjevati zahteve iz podnebno energetske zakonodaje. Investitorji bodo glede na razmere na trgu z energijo sami morali prepoznavati svoje priložnosti in investirati v skladu s svojimi pričakovanji in svojo poslovno politiko.

Gradnjo HE izvajajo lahko imetniki vodne pravice v skladu s koncesijsko pogodbo z državo. Na podlagi sprejete koncesijske pogodbe za spodnjo Savo je sredstva za pridobivanje zemljišč za HE zagotovila država iz proračuna, ker bodo po preteku koncesij HE prešle v last Republike Slovenije. Sredstva za ureditev objektov vodne infrastrukture zaradi gradnje HE so bila zagotovljena iz državnega proračuna, in sicer iz Sklada za vode ter skladno s programom izvedbe infrastrukturnih ureditev. Sredstva za ureditev državne infrastrukture, potrebne zaradi gradnje objektov vodne infrastrukture, je zagotovila država iz državnega proračuna, in sicer iz Sklada za vode, ter skladno s programom izvedbe infrastrukturnih ureditev in pogodbo z lastnikom oziroma upravljavcem posameznega objekta državne infrastrukture. Sredstva za ureditev lokalne infrastrukture, potrebne zaradi gradnje objektov vodne infrastrukture, je zagotovila država iz državnega proračuna, in sicer iz Sklada za vode, ter skladno s programom izvedbe infrastrukturnih ureditev in pogodbo z lokalno skupnostjo in lastnikom oziroma upravljavcem posameznega objekta lokalne infrastrukture, skladno z določbami koncesijske pogodbe oziroma skladno s pogodbo z lokalno skupnostjo. Sredstva za izvedbo objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju pri HE je zagotavlja država

82

iz državnega proračuna, in sicer iz Sklada za podnebne spremembe ter skladno s programom izvedbe infrastrukturnih ureditev.

Pojasnilo glede financiranja v cestno in železniško infrastrukturo.Na podlagi Zakona o javnih financah je bila izdana Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ki je enotna za vse investicijske projekte v državi. Uredba predvideva izdajo sektorskih uredb, ki bi upoštevale posebnosti investicijskih projektov na posameznih področjih.

Na področju prometne infrastrukture sta bili zato izdani dve uredbi:- Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju državnih

cest in - Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju

javne železniške infrastrukture.

Sektorski uredbi torej urejata pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za področje državnih cest in javne železniške infrastrukture, in v skladu z določili navedenih uredb Ministrstvo za infrastrukturo tudi že več let dosledno ravna. Tako je ustanovljena posebna komisija, ki strokovno in objektivno obravnava investicijsko dokumentacijo, preden se predloži v potrditev ministru za infrastrukturo.

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog nove Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na državnih cest in javne železniške infrastrukture ter pripravo meril za ocenjevanje smotrnosti ukrepov investicij v prometno infrastrukturo. Ta predlog uredbe, ki enovito ureja pripravo in postopek obravnave investicijske dokumentacije za na področju državnih cest in javne železniške infrastrukture, je trenutno v medresorskem usklajevanju. Zasnovan je tako, da združuje veljavni uredbi, ob upoštevanju sprememb in dopolnitev krovne uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ ter je usklajen tudi z drugimi zakonskimi rešitvami in akti EU.

Uredba se bo nanašala na vse investicijske ukrepe s področja državnih cest in javne železniške infrastrukture, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Med drugim določa metodologijo priprave in ocenjevanja, vrsto in obvezno vsebino investicijske dokumentacije, opredelitev postopkov in udeležencev pri pripravi investicijske dokumentacije ter ocenjevanju investicij, metodološke osnove za vrednotenje in ocenjevanje investicij, minimum meril za ugotavljanje učinkovitosti investicij, ki se izvaja v vseh fazah projektnega cikla in so podlaga za odločanje o investicijah ter njihovo uvrstitev v načrt razvojnih programov. Uporabljala se bo za ugotavljanje prednosti in slabosti posameznih predlogov projektov oziroma pri odločanju o izbiri izvedljivih projektov, katerih rezultati bodo prispevali k razvoju državnih cest in javne železniške infrastrukture in jih bo mogoče nadzirati v vseh fazah projektnega cikla.

VII. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANA

1. Padanje samooskrbe in nizke cene


Ocena stanja, stopnja samooskrbe, cene in struktura kmetijskih gospodarstevEkonomski rezultati v kmetijstvu so se v letu 2015 ponovno izboljšali, izboljšanje pa je bilo prisotno tudi že leta 2014. Kazalnike stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, gibanje cen

83

kmetijskih proizvodov in spremembe strukture kmetijskih gospodarstev je treba ocenjevati in razumeti v širšem ekonomskem in družbenem kontekstu.

V kmetijstvu se ekonomske razmere stalno spreminjajo. V zadnjih letih so posebej izrazita velika nihanja cen in s tem zaostrovanje cenovno-stroškovnih razmerij, ob vse večji nestabilnosti razmer na evropskem in globalnem trgu. Poleg neugodnih vremenskih razmer in naravnih nesreč vplivajo na razmere v kmetijstvu še številni drugi dejavniki.

V zadnjih letih razmere v kmetijstvu močno zaznamuje tudi ruski embargo ter ukinitev mlečnih kvot v sektorju mleka. V primeru embarga gre predvsem za posredni vpliv, ki se v Sloveniji odraža zlasti na trgu mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa ter sadja (jabolk). Slovenija je namreč kot članica EU zelo vpeta v skupni EU trg. Vse spremembe na EU trgih se posledično odražajo tudi na trgu kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji. Tako se s krizo posameznih kmetijskih sektorjev ne sooča le Slovenija, temveč celotna Evropska unija.

Kljub vsem izzivom, s katerimi se sooča kmetijstvo, pa stanje v slovenskem kmetijstvu ne izkazuje negativnih rezultatov. Nasprotno. Po zadnjih revidiranih podatkih SURS (prva objava z dne 30. 9. 2016) so se ekonomski rezultati kmetijstva v Sloveniji v letu 2015 na skupni ravni ponovno izboljšali in bili po podatkih ekonomskih računov realno najvišji doslej. V primerjavi s prejšnjim letom (2014) se je v letu 2015 zvišala vrednost vseh dohodkovnih kategorij. Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v bruto domačem proizvodu se je zvišal za 0,1 odstotne točke in je znašal 1,4 % BDP. Neto dodana vrednost je bila v primerjavi z letom 2014 višja za okoli 21 %, faktorski dohodek kmetijstva pa se je povečal za okoli 9 %. Ob okoli 3 % višji vrednosti kmetijske proizvodnje (okoli 1,3 milijarde EUR) in okoli 2 % manjši vmesni porabi je faktorski dohodek v letu 2015 znašal 510 mio EUR oziroma 6.264 EUR na polnovredno delovno moč. Rast dohodkov je bila, podobno kot v letu prej, predvsem posledica večjega fizičnega obsega proizvodnje ob razmeroma ugodnih cenovno-stroškovnih razmerjih.

Povprečna velikost kmetij je večja, površina kmetijskih zemljišč stabilna, zmanjšuje se zaraščanje.

Predlagatelji interpelacije navajajo, da se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo. Vendar pa podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev kažejo na pozitivne premike v strukturnih spremembah, ki se kažejo predvsem v večji koncentraciji in specializaciji kmetijskih gospodarstev. Število kmetijskih gospodarstev se sicer zmanjšuje, vzporedno pa narašča njihova povprečna velikost. To dokazujejo tudi konec septembra objavljeni SURS podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev v letu 2016. Kljub temu da se je število kmetijskih gospodarstev v letu 2016 nekoliko zmanjšalo (za okoli 3 % glede na leto 2013), pa je površina kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) ostala skoraj enaka (476.682 ha) kot v letu 2013 (477.023 ha) oziroma celo malenkost višja kot v letu 2010 (474.432 ha). Tako je kmetijsko gospodarstvo v letu 2016 obdelovalo povprečno 6,8 ha KZU (leta 2013 - 6,6 ha KZU, leta 2010 pa 6,4 ha KZU). V zadnjih letih se je prag, nad katerim se absolutno in relativno število kmetijskih gospodarstev še vedno povečuje, premaknil na 20 ha kmetijske zemlje v uporabi oziroma 20 glav velike živine (GVŽ). V letu 2016 je bil delež kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi nad 20 ha kmetijskih zemljišč 5,5 % (v letu 2013 - 4,8 %, v letu 2010 pa 4,4 %). Delež kmetijskih zemljišč, ki jih ta gospodarstva uporabljajo, glede na skupno površino KZU se je v letu 2016 povečal na 33,0 % (leta 2013 je znašal 30,7 %, leta 2010 pa 28,9 ). Še naprej se zmanjšuje tudi površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter neobdelanih kmetijskih zemljišč. Površina teh zemljišč se zmanjšuje že vse od leta 2010: tedaj je bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarjev, v letu 2016 pa le še 15.060 hektarjev kmetijskih zemljišč.

V letu 2016 v Sloveniji redi živino 55.814 kmetijskih gospodarstev. Vsa skupaj redijo 418.512 GVŽ, kar je 4,8% več kot leta 2013. Delež kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarja z živinorejo ostaja stabilen (80 % vseh kmetijskih gospodarstev). Povprečno kmetijsko gospodarstvo redi 6,0 GVŽ (leta 2013 pa 5,5

84

GVŽ). Povprečno kmetijsko gospodarstvo, ki redi živino, se je od leta 2013 do leta 2016 povečalo za 0,58 GVŽ (s 6,9 na 7,5 GVŽ). Kot že rečeno, se povečuje tudi raven koncentracije in specializacije kmetijskih gospodarstev. Število kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2016 v primerjavi z letom 2013 redila živino v velikostnem razredu 20 do pod 50 GVŽ se je povečalo za 17,4 %, število GVŽ v tem velikostnem razredu pa je bilo večje za 15,1 %. Število kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2016 v primerjavi z letom 2013 redila živino v velikostnem razredu 50 ali več GVŽ, pa se je povečalo za 20,7 %, število GVŽ pa je bilo v tem velikostnem razredu večje za 23,7 %. Vzporedno s procesom prestrukturiranja kmetijstva se zmanjšuje poraba dela ter izboljšuje izobrazbena struktura gospodarjev na kmetijah. V letu 2015 je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih 81.372 zaposlenih (polnovrednih delovnih moči-PDM) ali 1 % manj kot v letu 2014.

Višja samooskrba pri mleku, žitih, zelenjavi in sadjuStopnja samooskrbe, ki kaže v kakšnem obsegu domača proizvodnja pokriva domačo porabo, je pri rastlinskih pridelkih močno odvisna od obsega pridelave, ki med leti močno niha predvsem pod vplivom letine. Zadnji razpoložljivi podatki o stopnji samooskrbe so za leto 2015. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so bile dosežene stopnje samooskrbe v letu 2015 pri žitu in krompirju nižje kot leta 2014, medtem ko je odlična letina sadja in zelenjave vplivala na dvig stopnje samooskrbe. Stopnja samooskrbe z žitom (73 %) je bila v letu 2015 sicer nižja od rekordne stopnje v letu 2014 (77 %), a še vedno za 7 odstotnih točk nad povprečjem zadnjih petih let. Z izjemo ječmena in ovsa so se stopnje znižale pri vseh ostalih vrstah žita. Stopnja samooskrbe s pšenico, ki je v letu 2015 znašala dobrih 52 %, je bila nekoliko pod povprečno stopnjo zadnjih petih let (55 %). V letu 2015 je bila, glede na predhodno leto, nižja tudi samooskrba s koruzo (88 %), a kljub temu še vedno močno nad povprečjem obdobja 2010–2014 (73 %). Na drugi strani velja omeniti ponovno zvišanje stopnje samooskrbe pri ječmenu (na 73 %), kar je predvsem posledica večjega pridelka v letu 2015.

Nekoliko manjša pridelava na eni strani ter večja poraba na drugi strani sta vplivali na poslabšanje samooskrbe s krompirjem, ki je v letu 2015 dosegla 59 % (67 % v letu 2014); toliko znaša tudi povprečna stopnja samooskrbe zadnjih petih let.

Ob večji domači pridelavi in porabi je v letu 2015 stopnja samooskrbe z zelenjavo nekoliko porasla drugo leto zapored in bila z 39 % najvišja po letu 2005. V letu 2015 je bila na račun obilne letine večja tudi samooskrba s sadjem. Znašala je 47 %, kar je nekoliko nad povprečjem obdobja 2010–2014 (43 %).

Pri živalskih proizvodih so v primerjavi s stopnjami samooskrbe z rastlinskimi pridelki dosežene stopnje samooskrbe višje in nekoliko stabilnejše. Po rahlem povečanju domače prireje ter porabe mesa v letu 2014, se je v letu 2015 nadaljeval trend padanja domače prireje, medtem ko se je poraba mesa ponovno povečala. V povprečju zadnjih petih let (2010–2014) je samooskrba z mesom znašala 83 %, leta 2015 pa 74 %. Pri posameznih vrstah mesa se dosežene stopnje samooskrbe precej razlikujejo. Stopnja samooskrbe z govejim mesom je bila v letu 2015 99 %, s prašičjim mesom 35 %, s perutninskim mesom 103 %. V letu 2015 je bila višja stopnja samooskrbe dosežena pri mleku, jajcih in medu. Pri mleku je višja stopnja samooskrbe posledica večje proizvodnje ob praktično nespremenjeni porabi. S 125 % je bila za pet odstotnih točk višja od samooskrbe v letu 2014 ter za 7 odstotnih točk nad povprečjem zadnjih petih let.

STOPNJA SAMOOSKRBE S KMETIJSKIMI PROIZVODI (%) 2010 2011 2012 2013 2014 2015Žita - SKUPAJ 56,6 71,1 70,2 54,7 76,6 72,6

Pšenica skupaj 49,3 54,9 64,8 46,8 59,0 61,2

Rž in soržica 31,1 43,2 49,6 74,6 72,6 61,1

Ječmen 54,3 68,0 81,3 62,0 72,2 73,4

85

Koruza 61,5 82,4 71,5 57,9 91,0 88,1

Krompir (svež in predelan, brez škroba) 62,9 63,0 55,1 46,3 67,5 59,0

Zelenjava (sveža in predelana) 30,1 36,5 34,0 33,8 37,8 38,7

Sadje (sveže) … … … … 41,9 47,5

Vino – tržno leto 96,3 102,1 83,2 86,5 92,7 …

Meso - SKUPAJ 84,2 84,7 83,4 81,9 79,8 74,0

Goveje in telečje meso 106,0 109,7 111,5 107,4 106,3 98,7

Prašičje meso 52,3 49,5 46,5 39,6 39,0 34,6

Perutninsko meso 112,2 113,3 109,3 117,4 111,4 103,1

Jajca 92,7 96,2 92,2 91,4 90,4 92,5

Mleko - SKUPAJ 116,4 119,7 117,4 118,2 120,3 124,9Vir: KIS

Za letos razpolagamo le s SURS podatki o pridelkih zgodnjih posevkov in zgodnjega sadja ter pričakovanem pridelku pomembnejših poznih posevkov (Prva objava, 28. 9. 2016). Po teh podatkih naj bi letos pridelali okoli 290.000 ton žit ali za 3,2 % več kot lani. Krušnih strnih žit (pšenice in pire ter rži) smo letos pridelali 168.000 ton ali za 3,8 % več kot lani, krmnih strnih žit (ječmena, ovsa in tritikale) pa 122.000 ton ali za 2,3 % več kot lani. Pridelek oljne ogrščice je bil za 136 % večji. Obeta pa se tudi dobra letina koruze in krompirja.

Nihanje cen kmetijskih pridelkov na svetovnem, evropskem in domačem trgu, po dveh letih prvi znaki okrevanja na trgu z mlekom

Cene kmetijskih pridelkov v zadnjem desetletju močno nihajo brez izrazitih trendov. V letu 2015 so cene kmetijskih pridelkov pri proizvajalcih na letni ravni padle drugo leto zapored. V primerjavi z letom 2014 so bile po podatkih statistike cen nominalno nižje za 4,1 %, podoben pa je bil ob nizki deflaciji (-0,5 %) tudi realni padec teh cen (-3,6 %). Znižale so se le cene živalskih proizvodov, medtem ko so bile cene rastlinskih pridelkov višje kot v letu prej.

Indeksi cen kmetijskih proizvodov pri proizvajalcih (realno; 2010 = 100); 2003–2015

Vir: SURS, preračuni KIS

Za prvo polovico letošnjega leta je zaradi znanih razlogov (ruski embargo, zmanjšanje svetovnega povpraševanja v ključnih trgovinskih partnericah EU, odprava mlečnih kvot v 2015, globalno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem) tako v Sloveniji kot v EU značilno zaostrovanje cenovno-stroškovnih razmerij pri večini ključnih kmetijskih proizvodov. Že maja je pri nekaterih

86

kmetijskih proizvodih prišlo do preobrata v smislu cenovnih okrevanj in postopnega stabiliziranja stanja. Podoben trend se je nato nadaljeval tudi v naslednjih mesecih. V zadnjem času na ključnih trgih kmetijskih proizvodov beležimo pozitiven trend rasti cen zlasti pri mleku, govejem in prašičjem mesu.

V Sloveniji je povprečna odkupna cena mleka tako kot v drugih državah članicah EU postopno upadala vse od marca 2014 pa do letošnjega avgusta. Avgusta pa se je trend upada cene mleka v Sloveniji zaustavil in se obrnil navzgor. Po zadnjih podatkih Tržno-informacijskega sistema (TIS) je odkupna cena mleka dejanske kakovosti avgusta 2016 znašala 26,10 EUR/100 kg (1,87 % oz. 0,48 EUR več kot prejšnji mesec), ponderirana odkupna cena mleka pa 24,15 EUR/100 kg, kar je 3,47 % (0,81 EUR) več kot v predhodnem mesecu juliju. Po napovedih mlekarn naj bi se odkupna cena mleka postopno zviševala tudi v naslednjih mesecih. V prvih osmih mesecih tega leta je bilo odkupljenega za skoraj 6 % več mleka kot v istem obdobju prejšnjega leta. Se pa v zadnjem obdobju naraščanje količine odkupljenega mleka nekoliko umirja.

Tržna cena govejega mesa, ki je v prvih sedmih mesecih leta postopno upadala, se v zadnjih dveh mesecih spet nekoliko zvišuje.

Nadaljuje se tudi rast povprečne tržne cene prašičjih klavnih trupov. Trenutna raven odkupne cene prašičjega mesa (174,40 EUR/100 kg) je za okoli 5 % nad cenovno ravnijo leta 2015 v tem obdobju in tudi okoli 7 % nad cenovno ravnijo leta 2014 v tem obdobju. Prav tako je tudi za okoli 3 % višja od povprečne EU cene. Zaradi rasti cene se posledično izboljšujejo cenovno-stroškovno razmerje v prireji prašičjega mesa.

Tudi upad odkupne cene pšenice, ki smo ga beležili v prvi polovici leta, se je z začetkom letošnje žetve zaustavil. Cena se je nato postopno stabilizirala in se v zadnjih dveh mesecih giblje na ravni med 142,00 in 156,00 EUR/t. Trenutna tržna cena pšenice po podatkih TIS (38. teden 2016) se giblje blizu EU maksimalni ravni in precej nad ravnijo cen v naših sosednjih državah: od cene pšenice na Hrvaškem je slovenska cena pšenice višja za okoli 25 %, od cene pšenice v Avstriji za okoli 6 %, od cene pšenice na Madžarskem pa za okoli 12 %.

Tržna cena koruze je bila letos ves čas v trendu rasti, z začetkom spravila, konec septembra, pa se je nekoliko znižala in približala lanski cenovni ravni v tem obdobju. Tudi tržna cena koruze je v Sloveniji precej nad EU povprečno ravnijo.

Kar se tiče cen jabolk (slednje so bile zaradi ruskega embarga kljub številnim kriznim ukrepom, ki jih je izvajala EU zelo pod udarom) se letos gibljejo v povprečju nekoliko pod lansko cenovno ravnijo, vendar nad ravnijo iz leta 2014 v tem obdobju. Po zadnjih podatkih TIS (39. teden 2016) je povprečna tržna cena jabolk v Sloveniji znašala 61,75 EUR/100 kg in je bila za 1,3 % višja kot v istem obdobju leta 2015 ter tudi okoli 10 % višja kot v istem obdobju leta 2014.

Tudi kar se tiče cene vina tako SURS kot TIS letos beležita višje vrednosti. Po podatkih SURS je bila povprečna odkupna cena rdečega namiznega vina v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za okoli 6 % višja kot lani v tem obdobju, cena belega namiznega vina je bila višja za 11,5 %, cena belega vina, z oznako geografskega porekla, pa za okoli 5 %.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih SURS so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v juliju 2016 povprečno za 6,3 % nižje kot v juliju 2015, v istem obdobju so bile cene inputov nižje za 1,4 %.

Ukrepi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) za povečanje samooskrbe s hrano, blažitev tržnih kriz in izboljšanje strukture kmetijskih gospodarstev

87

Da bi povečali stopnjo prehranske varnosti in pri potrošniku spodbudili zavedanja o pomenu kakovostne lokalno pridelane hrane, je MKGP pripravilo številne ukrepe in mehanizme za spodbujanje kmetijske pridelave in oskrbe s hrano, ki jih tudi aktivno izvaja. Za povečanje stopnje samooskrbe v Sloveniji namerava MKGP tudi v bodoče zagotoviti predvsem učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, z okoljem in vodami, povečati konkurenčnost, še izboljšati ekonomski položaj kmetijskega sektorja in živilsko-predelovalne industrije. V ta namen je kmetijska politika usmerjena k spodbujanju pridelave, promocije in trženja v Sloveniji pridelane in predelane hrane, ekološke hrane ter hrane iz shem kakovosti, hkrati pa bo še naprej spodbujala ohranjanje in gospodarno rabo kmetijskih zemljišč in gozdov.

Neposredna plačila: proizvodno vezana plačila za občutljive sektorje, dodatek za mlade kmete in dodatek za strme površine. Neposredna plačila v kmetijstvu so še naprej predvsem dohodkovna podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva. V tekoči finančni perspektivi je za ta ukrep na voljo skupno 815 mio EUR. Z letom 2015 so sestavljena iz osnovnega plačila, zelene komponente, dodatka za mlade kmete in vzporedne sheme za male kmete, ob tem pa imajo kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih.

Zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju samooskrbe imajo prav proizvodno vezana plačila, za katera se namenja največji možni delež EU sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo za neposredna plačila (15 % vseh sredstev, medtem ko je bilo pred reformo v ta namen na voljo le 6 % sredstev). S proizvodno vezanim plačilom za pridelavo strnih žit se spodbuja rast samooskrbe pri krušnih žitih, posredno pa se s podporo strnim žitom in beljakovinskim rastlinam podpira tudi prašičerejo. Tudi proizvodno vezana podpora za zelenjavo ima za cilj povečanje samooskrbe. Proizvodno vezana plačila za rejo govedi in prirejo mleka na gorskem območju so namenjena blažitvi tržnih razmer in ohranitvi te proizvodnje.

Dolgoročno je za zagotavljanje samooskrbe ravno tako pomembna nova shema neposrednih plačil »plačilo za mlade kmete«, ki se od leta 2015 izvaja poleg ukrepov za mlade kmete v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020. Gre za letno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo. Slovenija namenja za to shemo vsako leto 1,5 % sredstev za neposredna plačila (povprečno 1,36 mio EUR letno), glede na izkazan interes pa se delež lahko poveča do 2 %, do česar je npr. prišlo v letu 2015.

Nedavno je vlada sprejela spremembo modela neposrednih plačil, s katero se bo v letu 2017 uvedla nova, dodatna shema »plačilo za območje z naravnimi omejitvami«. Do plačila bodo upravičene kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od vključno 35% do 50% ali z nagibom vsaj 50 % in več. S shemo bodo kmetijskim gospodarstvom nadomeščeni dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja. Ta ukrep bo posledično pripomogel k večji konkurenčnosti. Sredstva za to novo shemo (okoli 1,58 % letne nacionalne ovojnice za neposredna plačila, kar za leto 2017 znaša okoli 2,2 mio EUR) se bodo zagotovila s preusmeritvijo manjšega deleža sredstev za osnovno plačilo.

PRP 2014 - 2020: podpore naložbam na kmetijah, diverzifikaciji, mladim kmetom, prilagajanju podnebnim razmeramZ letom 2015 se je začel izvajati tudi PRP za obdobje 2014–2020 v vrednosti 1,1 mlrd EUR, ki se osredotoča na tri glavna področja, s katerimi Slovenija zagotavlja izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij.

88

Dolgoročno bodo kmetijska gospodarstva izboljšala svojo konkurenčnost z boljšo gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo in povečanjem deleža mladih kmetov med upravitelji kmetij. Za krepitev konkurenčnosti je namenjenih dobrih 20 % sredstev PRP 2014–2020. Podpore za naložbe bo prejelo 3,4 % kmetijskih gospodarstev. Poleg tega naj bi 3,5 % gospodarstev prejelo podporo za začetek delovanja mladih kmetov in strukturno prilagoditev po začetku delovanja. Dodana vrednost se bo ustvarila z izboljšanjem kakovosti in trženja proizvodov ter s podporo za sodelovanje v shemah kakovosti in ustanavljanjem skupin proizvajalcev. Poleg tega bo s financiranjem sodelovanja med kmetijskimi gospodarstvi, predelovalnimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami zagotovljena podpora pri razvoju novih proizvodov in oblikovanju kratke dobavne verige. Ta sredstva bo dopolnjevala podpora za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Večji poudarek je med drugim dan prenosu znanja (usposabljanje, svetovanje, sodelovanje), prenovljene so sheme kmetijsko-okoljsko podnebnih ukrepov, uvedeni pa so tudi nekateri novi ukrepi (dobrobit živali, sanacija gozdov po žledu, sodelovanje).

PRP se je začel izvajati z ukrepi, ki jih kmetijska gospodarstva uveljavljajo v okviru zbirnih vlog, objavljeni pa so bili tudi številni javni razpisi, pozivi in naročila za nekatere druge ukrepe (investicijski ukrepi na področju kmetijske pridelave in predelave ter investicijski ukrepi na področju gozdarstva, usposabljanje, svetovanje, mladi kmetje, LEADER). Skupaj je bilo do vključno dne 14. 9. 2016 objavljenih 10 javnih razpisov v skupni vrednosti 117,2 mio EUR. Do konca leta 2016 bo MKGP objavilo še 10 javnih razpisov v skupni vrednosti okvirno 70 mio EUR.

Tudi PRP 2014-2020 je usmerjen v trajnostno in gospodarno rabo razpoložljivih proizvodnih virov, ki so temelj za zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji. Predvsem preko meril za izbor operacij v okviru posameznih podukrepov PRP 2014-2020 je tako zagotovljena posebna obravnava sektorjev, kjer je samooskrba v Sloveniji nizka (zelenjava, krompir, prašičje meso, ekološki proizvodi).

V okviru podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva so z dodatnim številom točk spodbujana tudi in predvsem podjetja, ki so prepoznana kot nosilci tržnih socialnih inovacij na področju samooskrbe in lokalno pridelane hrane.

V okviru podukrepa 4.2 Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov se višje število točk dodeli prioritetnim sektorjem predelave, ki so opredeljeni kot sektorji, kjer je manjša samooskrba s hrano: sadje, zelenjava, žita in prašičje meso.

V okviru podukrepa 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki se bo sicer začel izvajati po vzpostavitvi ustreznih administrativnih struktur za izvajanje finančnih instrumentov, bodo prednostno podprta tista mikro in mala podjetja in kmetije z dopolnilno dejavnostjo, ki bodo svoj razvoj povezovala z aktivacijo endogenih potencialov na podeželju, kar pomeni, da bodo prednostno delovali tudi na področjih v povezavi z lokalno samooskrbo.

Podukrep 9.1 Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju je namenjen spodbujanju povezovanja proizvajalcev v sektorjih z nižjimi stopnjami samooskrbe, in sicer pri sadju in zelenjavi, žitih, prašičjemu mesu in semenih. Tako se z merili za izbor operacij primarno pozitivno diskriminirajo tisti sektorji kmetijske proizvodnje, pri katerih je stopnja samooskrbe na državni ravni nizka, za te sektorje pa velja tudi nizka stopnja tržne organiziranosti.

Izredni ukrepi za blaženje krize na kmetijskih trgihKot je bilo že v uvodu omenjeno, se v kmetijstvu ekonomske razmere stalno spreminjajo. Za stabilizacijo razmer in odpravo motenj na trgu ima Skupna kmetijska politika (SKP) na voljo različne izredne krizne ukrepe (tržne intervencije, ukrepi proti motnjam na trgu), ki so del t.i. »varnostne mreže«. Za lani in letos je bilo največ teh ukrepov uporabljenih v sektorju mleka in mlečnih izdelkov,

89

sadja in zelenjave ter prašičjega mesa. Evropska komisija je na pobudo držav članic v lanskem letu predpisala začasno izredno pomoč za sektor mleka in mlečnih proizvodov ter sektor prašičjega mesa. Namen pomoči je bil ublažitev poslabšanja ekonomskega položaja, ki jo je Slovenija namenila za pomoč pri prireji mleka in prireji prašičev ter ublažitev likvidnostnih težav v obeh sektorjih. Slovenija je pomoč EU v višini do 1.368.433 EUR dopolnila z nacionalnimi sredstvi v višini 100 %. Tako je bilo slovenskim rejcem mleka in prašičjega mesa izplačanih 2,736 mio EUR v razmerju 80:20. Sveženj ukrepov je pripomogel k delni stabilizaciji razmer na kmetijskih trgih, celovitih rešitev pa ni prinesel.

Zato je Evropska komisija septembra 2016 za pomoč sektorju mleka in mlečnih izdelkov in v drugih živinorejskih sektorjih namenila nov sveženj pomoči v višini 500 mio EUR. 150 mio EUR je namenjenih za proizvajalce mleka v Uniji, ki prostovoljno sodelujejo pri zmanjšanju proizvodnje mleka (v ta ukrep se je vključilo 193 proizvajalcev, ki so skupaj napovedali znižanja 1 360 261 kg proizvodnje mleka), 350 mio EUR pa je namenjenih za ovojnice državam članicam za proizvajalce mleka in kmete v drugih živinorejskih sektorjih Unije, ki so jih motnje na trgu najbolj prizadele. Slovenija je pridobila ovojnico v višini 1.145.506 EUR, ki bo dopolnjena z nacionalnimi sredstvi v enaki višini (1.145.506 EUR).

V okviru varnostne mreže se na EU ravni kot pomoč sektorju mleka in mlečnih izdelkov trenutno izvaja tudi odkup masla in posnetega mleka v prahu v javno intervencijo in pomoč za zasebno skladiščenje masla in posnetega mleka v prahu, ki so neprekinjeno na voljo že vse od septembra 2014.

Podpora mlečnemu sektorju bo na voljo tudi v okviru izvajanja ukrepov iz PRP 2014–2020, zlasti preko podukrepov 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, 4.2 Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov ter 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Poleg tega se izvaja tudi ukrep 14 Dobrobit živali, in sicer za govedo, prašiče in drobnico.

Tudi sektor sadja in zelenjave je prizadet zaradi ruskega embarga. Zato Evropska komisija že tretje leto zagotavlja izredne podporne ukrepe, ki jih od leta 2014 izvaja tudi Slovenija. V letu 2014 so pridelovalci prejeli 544.530 EUR za ta namen. V letu 2015 se je izvajal ukrep umik s trga z brezplačno razdelitvijo humanitarnim in drugim organizacijam (Rdeči križ in Karitas, vrtci, šole, domovi za ostarele, centri za usposabljanje, delo in varstvo ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti), brezplačno je bilo razdeljenih 2.181 ton v vrednosti 860.492 EUR (stanje na dan 15. 9. 2016).

V Sloveniji se tudi v letu 2016 izvaja ukrep umik s trga (humanitarne organizacije, druge ustanove, predelava). Predvideni zneski podpore za umik s trga so v uredbi enaki kot v uredbi 2015, razširjen je seznam upravičenih proizvodov. Ukrep se bo izvajal do izčrpanja dodeljenih količin oz. najpozneje do 30. junija 2017. Skupna količina pridelka, do katere je Slovenija upravičena, je 3.000 ton svežega sadja oziroma zelenjave. Do drugega (podaljšanega) roka je za umik v 2016 najavljenih skupno 2.462 ton, od tega 2.252 ton jabolk, 30 ton hrušk in 180 ton paradižnika.

Za pospeševanje samooskrbe in krepitev tržnega položaja domačih proizvajalcev so pomembni ukrepi za spodbujanje kratkih verig in promocijo lokalne hraneMKGP se tudi zaveda pomena samooskrbe z lokalnimi živili, saj lokalna samooskrba s hrano zagotavlja državno varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe. Poleg tega lokalna samooskrba prispeva k urejenosti in obdelanosti podeželja, ohranjanju delovnih mest na podeželju in v živilsko predelovalni industriji, varovanju okolja ter izboljšanju zdravja prebivalstva kot posledica uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovostnejše hrane.

Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. MKGP si za dosego tega cilja prizadeva z različnimi dejavnostmi in ukrepi (promocijske dejavnosti, priprava navodil ali smernic za kratke verige

90

itd.), pri tem je potreben skupen nastop, povezovanje in dobro sodelovanje med različnimi organi. Večje uveljavljanje načela kratkih verig in s tem tudi večji delež lokalnih oz. slovenskih proizvodov v javnih naročilih javnih zavodov je bil tudi eden izmed glavnih ciljev 13 regijskih konferenc o javnem naročanju hrane, ki jih je organiziral MKGP z različnimi partnerji (Regionalne razvojne agencije, občine, KGZS, GZS….). Na podlagi doseženih pozitivnih rezultatov regijskih konferenc in drugih aktivnosti, kjer so veliko naklonjenost in pripravljenost za uveljavljanje načela kratkih verig pri naročanju hrane in živil izkazovale predvsem osnovne šole in vrtci, se dejavnosti usmerja v čim večje uveljavljanje teh načel tudi v druge javne zavode, kot so bolnišnice in domovi za starejše občane. Junija letos je bil organiziran zelo uspešen posvet o javnem naročanju hrane posebej za vseh 26 slovenskih bolnišnic.

Za evalvacijo učinkov izvedenih aktivnosti je bila v jeseni 2014 v osnovnih šolah in vrtcih izvedena anketa, v katero je bilo vključenih 675 zavodov in na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da 78 % osnovnih šol in vrtcev pri naročanju hrane in živil daje lokalni hrani zelo velik pomen in si prizadevajo za njen čim višji delež. 85% jih je odgovorilo, da pred izvedbo javnega naročila izvajajo lastne raziskave trga.

MKGP aktivno deluje tudi pri pripravljanju smernic in priporočil. V pripravi je prenova smernic in priporočil za naročanje hrane v javnih zavodih, v okviru delovne skupine za prehrano, ki jo koordinirajo na MIZŠ, delovno skupino pa sestavlja tudi MKGP. Skupaj z MJU bodo revidirana tudi Priporočila za javno naročanje živil, ki so bila izdana jeseni 2013. Od 1. aprila 2016 je v veljavi nov Zakon o javnem naročanju ZJN-3 (Uradni list RS, št. 91/15), v okviru katerega si MKGP obeta pozitivne spremembe na področju javnega naročanja hrane v javnih zavodih predvsem na podlagi dopolnjenega 8. odstavka 84. člena, ki v okviru izbora najugodnejše ponudbe med merili za oddajo javnega naročila med drugim izpostavlja, da se pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (na primer sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.), živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil ter živila, ki so trajnostno pridelana in predelana in je zagotovljena višja kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.

MKGP od leta 2011 tudi preko projekta ''Tradicionalni slovenski zajtrk'', ki se izvaja vsak tretji petek v mesecu novembru v vrtcih in osnovnih šolah spodbuja uživanje lokalne hrane, lokalno trajnostno oskrbo in omogoča vzpostavljanje novih stikov med javnimi zavodi in lokalnimi pridelovalci in predelovalci.

V podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane je MKGP v zadnjih treh letih izvajalo splošno promocijo osveščanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne – v Sloveniji pridelane hrane, čemur je bilo namenjeno preko milijon EUR proračunskih sredstev. Zaradi težkih razmer na trgu hrane, ki so tudi posledica ruskega embarga, je MKGP v letu 2015 izvedlo dve krizni kampanji v podporo sektorju sadja in sektorju mleka, ki sta to krizo najbolj občutila. Vsakoletne raziskave javnega mnenja med potrošniki so pokazale, da so promocijske kampanje in akcije osveščanja o pomenu uživanja lokalne, slovenske hrane dosegle svoj namen. Po raziskavah javnega mnenja so potrošniki za slovenske proizvode zdaj pripravljeni plačati vsaj 5 % več. Po zadnjih informacijah pa kar 70 % potrošnikov preverja poreklo hrane in bere deklaracije, medtem ko je bil pred začetkom promocije ta delež le 30 %. Še posebej jim je pomembno poreklo pri mlečnih izdelkih in svežem mesu. Kar 68% potrošnikov vedno pogosteje nakupuje živila slovenskega porekla, kar je velik napredek glede na leto 2011, ko je teh bilo le 30 %. Ob nakupu hrane 1/3 potrošnikov izbere več kot polovico slovenskih izdelkov, 1/3 pa vsaj pri polovici nakupa izbere slovenske izdelke.

Na podlagi zakona o promociji pa je možno poleg splošne promocije izvajati tudi promocijo proizvodov, če so le-ti v shemi kakovosti in če del sredstev zbere sektor sam. Tako se letos uvaja nova shema kakovosti »izbrana kakovost«. Sektor mleka ter govejega in perutninskega mesa z letom 2016 vstopata v promocijo. Kakovostne mlečne in mesne proizvode, ki so pridelani iz

91

slovenskega mleka in mesa ter so predelani v Sloveniji, bodo proizvajalci lahko certificirali in označili z znakom »izbrana kakovost Slovenija«. Oba sektorja bosta jeseni 2016 začela zbirati sektorske prispevke za promocijo, katerim del sredstev doda tudi državni proračun. Tako je v 3-letnem programu promocije 2016-2018 za mlečni in mesni sektor ter za splošno promocijo skupaj predvidenih 3,2 mio EUR sredstev.

Prav tako je bil v sektorju sadja dosežen dogovor, da sektor vstopi v promocijo z letom 2017.

Za sektorje s presežki proizvodnje je pomembno odpiranje tretjih trgov.Avgusta 2016 sta MKGP in UVHVVR uspešno zaključila zahteven in dolgotrajen postopek za pridobivanje dovoljenja za izvoz mleka na Kitajsko, s katerim je pet slovenskih mlekarn odobrenih za izvoz na Kitajsko. Mlekarne so se tudi uspele elektronsko registrirati in v začetku septembra 2016 je bil posredovan prvi poskusni kontingent mleka na Kitajsko.

Ukrepi za bolj pravične odnose v agroživilski verigiV zadnjih letih se v verigi preskrbe s hrano vse bolj kaže neravnovesje med posameznimi deležniki. To je značilno za Slovenijo, pa tudi za druge države članice EU. Različna pogajalska moč je najbolj opazna v razmerjih med pridelovalci hrane, predelovalno industrijo ter velikimi trgovskimi sistemi, ki imajo veliko večjo pogajalsko moč kot ostali deležniki v verigi. Na MKGP so bili za rešitev tega problema sprejeti ukrepi, ki so do določene mere pripomogli k ureditvi razmer v verigi preskrbe s hrano.

V začetku leta 2014 je bila sprejeta sprememba Zakona o kmetijstvu, ki pomeni nadgradnjo v letu 2011 podpisanega Kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. V noveli Zakona o kmetijstvu so določena nedovoljena ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Obenem novela vsebuje skrajšane plačilne roke za hitro pokvarljiva živila z rokom trajanja do 45 dni. V Zakonu so določeni tudi plačilni roki za druga živila, ki so omejeni na 90 dni. Novela zakona opredeljuje tudi nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano ter pravne podlage za ustanovitev instituta varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki je začel z delom 1. 3. 2015.

Ne glede na vse že izvedene aktivnosti na tem področju Slovenija aktivno zagovarja stališče, da so potrebne tudi zakonodajne aktivnosti na ravni EU, če želimo doseči dejansko izboljšanje položaja kmeta v verigi preskrbe s hrano, zlasti ob upoštevanju dejstva, da imamo skupno kmetijsko politiko in enotni trg.

Varstvo kmetijskih zemljišč in zemljiška politika sta ključna za samooskrboZa povečanje samooskrbe je ključnega pomena tudi varstvo kmetijskih zemljišč in ukrepi za odpravo zaraščanja. MKGP pripravlja Uredbo o ukrepih kmetijske zemljiške politike, ki se sofinancirajo s sredstvi, zbranimi iz naslova odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Uredba ureja finančno podporo za izvajanje odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju z namenom ponovne vzpostavitve kmetijske dejavnosti. Finančna podpora se izplača kot enkratni pavšalni znesek 3.000 EUR/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju.

V aprilu 2016 je bila sprejeta tudi novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je med drugim poenostavila strokovno podlago s področja kmetijstva, ki bo podlaga za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč v posamezni lokalni skupnosti.

Z ukrepi za mlade izboljšujemo starostno in izobrazbeno strukturo gospodarjev na kmetijah Izboljšanje izobrazbene in starostne strukture gospodarjev na kmetijah potrjujejo ocene nekaterih že izvedenih ukrepov Programa razvoja podeželja.

92

V okviru Program razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2007–2013 je bilo skupaj podprtih 2.651 mladih prevzemnikov in izplačano 55,4 mio EUR. Povprečna starost prevzemnika ob prevzemu kmetije je bila 33 let. Izobrazbena struktura prevzemnikov je v primerjavi s splošno izobrazbo gospodarjev na družinskih kmetijah veliko ugodnejša – manjši je delež z osnovnošolsko izobrazbo ter bistveno večji delež z višjo ravnjo izobrazbe. Največ prevzemnikov, in sicer 34 %, ima končano srednješolsko izobrazbo.

V okviru PRP 2014–2020 je bil v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v letu 2015 objavljen prvi javni razpis, pri katerem je bilo do 31. 8. 2016 podprtih 210 mladih prevzemnikov in že izplačanih 5,9 mio EUR. Povprečna starost prevzemnika ob prevzemu kmetije je bila 30 let. Izobrazbena struktura prevzemnikov je zelo dobra. Prevladujejo prevzemniki, ki imajo končano srednješolsko izobrazbo (52 %). V letu 2016 je bil objavljen drugi javni razpis, na katerega je prispelo 412 vlog, odločbe pa še niso bile izdane. Podpora mladim prevzemnikom kmetij izboljšuje starostno in izobrazbeno strukturo gospodarjev kmetij.

MKGP je v letu 2016 v sodelovanju z Zvezo podeželske mladine Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije pripravilo tudi akcijski načrt, ki vsebuje več kot 30 konkretnih ukrepov za mlade kmete.

2. Zavarovanje kmetijskih površin


Sofinanciranje zavarovalnih premijOd leta 2006 se v Sloveniji izvaja sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske pridelave. Delež podpore se je do leta 2009 postopoma dvignil s 30 % na 50 %, pri čemer je bilo zavarovanih največ površin v letu 2009. Zavarovanih je bilo okrog 73.500 ha kmetijskih površin. V naslednjih letih je površina zavarovanih površin padla na nekaj manj kot 47.000 ha, kljub 50 % stopnji sofinanciranja. Takšno zmanjšanje zavarovanih površin je posledica sprememb zavarovalnih pogojev (odbitne franšize), ki so vplivali na obseg zavarovanj bolj kot znižanje sofinanciranja zavarovalnih premij v letih, ko proračunskih sredstev ni bilo mogoče zagotoviti za sofinanciranje zavarovalnih premij v želeni višini.

Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov je znašala v letu 2016 20 % obračunane zavarovalne premije. Le za zavarovanje sadja je bilo sofinanciranje v višini 30 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

Delež sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov se je med leti spreminjalo:

Leto Delež sofinanciranja Izplačana proračunska sredstva v posameznem letu

2010 50% 6.648.3152011 50% 5.173.5202012 50% 4.386.5982013 50% 4.669.8982014 40% 4.007.9522015 20% 1.917.5842016 20 % sofinanciranje posevkov, 1.700.000*

93

nasadov, plodov in živali, razen 30 % sofinanciranje zavarovanja sadja.

*Višina sredstev v proračunu za leto 2016.

Podatki o zavarovanih površinah

Zavarovane površine(ha)2010 2011 2012 2013 2014 2015*

Sadje, intenzivni nasadi 1.729 1.190 1.230 1.255 1.107 975Hmelj 1.009 937 683 775 996 1.051Vinogradi 3.225 1.419 1.232 1.675 1.658 1.401Žito 35.078 31.973 33.229 29.459 25.792 31.355Druge rastline 14.026 11.233 10.597 9.517 8.790 6.331Skupaj 55.067 46.752 46.971 42.681 38.343 41.113

* podatki še niso dokončni

Podatki o zavarovanih živalih

Zavarovane živali(št.)

2010 2011 2012 2013 2014 2015*Govedo 70.795 53.122 49.501 33.641 33.904 31.741Prašiči 150.165 147.445 106.116 19.561 45.365 52.721Konji, osli 2.205 2.214 1.657 1.574 3.898 1.820Drobnica (ovce, koze) 3.554 2.070 1.984 1.808 1.667 1.505Skupaj 226.719 204.851 159.258 56.584 84.834 87.787

* podatki še niso dokončni

Glede na podatke o zavarovanih površinah in višini sofinanciranja zavarovalnih premij je razvidno, da višina sofinanciranja ni edini razlog, ki vpliva na obseg zavarovanih površin. Obseg zavarovanja se v zadnjih dveh letih ni tako izrazito zmanjšal, kot se je znižala stopnja podpore. Ugotavljamo, da se je med leti 2009 in 2013 obseg zavarovanj bistveno zmanjšal (s 37 % zavarovanih površin na 21 % zavarovanih površin), čeprav je bilo sofinanciranje zavarovalnih premij 50-odstotno. Najverjetneje je razlog za upad zavarovanih površin po letu 2010 tudi zaostritev pogojev zavarovalnic (med njimi uvedba odbitne franšize) in povečanje površin trajnih nasadov, ki so zavarovani s protitočno mrežo. To pomeni, da na odločitev za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov močno vplivajo tudi sami pogoji zavarovanja.

V letu 2015 je bilo sofinanciranje zavarovalnih premij za posevke, nasade in plodove samo 20 %, zavarovan obseg površin pa je podoben kot leta 2013, ko je bilo sofinanciranje zavarovalnih premij 50 %, zato je za dvig deleža zavarovanih površin poleg dviga stopnje sofinanciranja potrebno izvesti še druge aktivnosti, kot npr. oblikovanje ustreznih zavarovalnih produktov, pri čemer pa bo potrebno sodelovanje vseh deležnikov.

Po navedbah zavarovalnic in kmetijskih pridelovalcev, na obseg zavarovanja vpliva tudi izvajanje nekaterih drugih ukrepov, ki preprečujejo nastanek škode, kot so na primer protitočne mreže in oroševalni sistemi.

V letu 2017 se načrtuje za 10 odstotnih točk dvigniti stopnjo sofinanciranja za sadje in vinograde, torej bo stopnja sofinanciranja znašala za sadjarstvo 40%, za vinogradništvo pa 30%.

94

V letu 2016 je na voljo za sofinanciranje zavarovalnih premij 1,7 mio EUR, v letu 2017 pa je predvidenih 2,5 mio EU (1 mio EUR več), kar po predvidevanjih zadostuje za izplačilo sofinanciranja zavarovanja ob predlaganih % zvišanja za sadovnjake in vinograde.

Zavarovanje ostaja sicer temeljna oblika varovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami. Pomembno pa je, da se kmetijski pridelovalci zavedajo pomena preprečevanja škode, saj samo z zavarovanjem ni mogoče ublažiti posledic škode in dolgoročno imeti ekonomsko vzdržno pridelavo.

Pomoč kmetijskim gospodarstvom ob izrednih naravnih nesrečahKonec aprila 2016 je Slovenijo prizadela hudo pomladanska pozeba, kakršne ni bilo že nekaj desetletij in ki je močno prizadela predvsem sadne nasade in vinograde v vzhodni polovici države. Vlada Republike Slovenije pripravila predlog zakona, ki ga je Državni zbor sprejel julija 2016 in ki ureja ukrepe za odpravo posledic pozebe in snega, ki ob pragu za dodelitev pomoči v višini 60% škode ter intenzivnosti pomoči do 20% priznane škode zagotavlja za pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom do 3.500.000 evrov. Vlada je na svoji seji 6.10.2016 potrdila ocenjeno škodo v višini 43,5 mio EUR in MKGP je že pristopilo k pripravi Programa odprave posledic škode po snegu in pozebi.

Sistemski ukrepi za zmanjšanje tveganj po naravnih nesrečah in pomoč prizadetim kmetijam Poleg sofinanciranja zavarovalnih premij MKGP izvaja tudi sistemske ukrepe za zmanjšanje tveganj in pomoč prizadetim kmetijam:

V primeru neugodnih vremenskih razmer se spremlja stanje in izvaja svetovanje na terenu s strani Javne službe kmetijskega svetovanja.

V letu 2013 je MKGP pričelo s projektom »rajonizacija« katerega rezultat je bila izdaja brošure v letu 2014 z naslovom Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše. Pripravljena je bila v sodelovanju s strokovnjaki s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete ter predstavlja nadgradnjo obstoječih Tehnoloških priporočil za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo. Izdelana je tudi karta ogroženosti kmetijskih zemljišč za sušo. V letu 2015 je bila v sodelovanju z Biotehnično fakulteto v Ljubljani posodobljena pedološka karta z območji in tipi tal, ki upoštevajo tveganja za sušo pri posameznih kulturah v smislu interakcije med tlemi, klimo in rastlino.

V okviru Programa razvoja podeželja se sofinancira postavitev protitočnih mrež, ki je eden izmed najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje škode v primeru toče, pa tudi zaščita proti zmrzali (opis ukrepa se nahaja pod točko 3).

Sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točoVlada RS je v letih 2012, 2014 in 2016 sprejela sklepe o dveletnem Podaljšanju posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom z letali na SV delu Slovenije. V letih 2014 in 2016 je bila pri odločitvi za izvajanje ukrepa upoštevana zainteresiranost lokalnih skupnosti za izvajanje letalske obrambe pred točo, in kmetovalcev na branjenem območju, kot tudi izvajanje obrambe pred točo v čezmejnih sosednjih pokrajinah.

MKGP za izvajanje aktivnosti namenja sredstva, v višini 56.000 EUR. Občine so v letu 2013 prispevale 82.500 EUR V letih 2014 do 2016 so občine prispevale več sredstev za izvajanje letalske obrambe pred točo na branjenem območju, saj je višina sredstev iz proračuna lokalnih skupnosti presegla 100.000 EUR (v letu 2014 je znašala 103.372 EUR, v letu 2015 pa 107.156 EUR). Projekt je

95

leta 2014 sofinanciralo 43 občin na branjenem območju, v letu 2015 pa 42 občin (v preteklosti 38 v letu 2012 in 36 v letu 2013), od skupaj 52 povabljenih občin branjenega območja.

Pomoč za nadomestilo škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da se v primeru naravnih nesreč, za škodo v kmetijski proizvodnji, v kolikor končna ocena škode presega prag 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, pristopi k pripravi programa odprave posledic naravnih nesreč v kmetijstvu. V zadnjih letih je bila pomoč v skladu z ZOPNN dodeljena predvsem za odpravo posledic škode po suši. ZOPNN namreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.

Odpis, delni odpis ali odlog plačila davkaPrizadetim kmetom davčni predpisi omogočajo odpis, delni odpis ali odlog plačila davka. Predpisi namreč omogočajo uveljavljanje navedenih ukrepov v izjemnih primerih (tudi v primeru naravnih nesreč), če se dokaže, da bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. V primeru naravne in druge nepredvidene nesreče lahko poslovni subjekti uveljavljajo tudi ukrep odloga in obročnega plačila davka, če dokažejo izgubo poslovne sposobnosti.

Odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanjeNa podlagi zakonodaje so kmetijski pridelovalci lahko upravičeni do odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v kolikor izpolnjujejo pogoje v skladu z Zakonom o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane. Zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane samo za kmetije, za podjetja pa po trenutno veljavni zakonodaji odpis oz. zmanjšanje ni mogoče.

Znižanje najemnin pri Skladu kmetijskih zemljišč Republike Slovenije Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč določa, da Svet Sklada lahko v skladu s predpisom Unije, ki ureja pomoč »de minimis« v sektorju kmetijske proizvodnje po predhodni prijavi sheme pomoči delno ali v celoti odpiše zakupnino v primerih neugodnih vremenskih razmer ali izrednih dogodkov, ki jih ni moč zavarovati, kot so suša, moča, burja in zimska pozeba. Delni oziroma celotni odpis zakupnine se izvede samo v tistih škodnih primerih, ko neugodne vremenske razmere ali izredni dogodki dosegajo višino škode, določene v zakonu, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.

Če je ugotovljena škoda na parceli v zakupu:- 50 odstotkov in manj, se zakupnina ne odpiše,- med več kot 50 odstotkov in vključno 80 odstotkov, se zakupnina odpiše v višini deleža ugotovljene

škode, in- več kot 80 odstotkov, se zakupnina odpiše v celoti.

3. Nereševanje problemov pri namakalnih sistemih, protitočnih mrežah in posameznih kmetijskih operacijah


Načrt namakanja do leta 2020

96

V Republiki Sloveniji je z namakalnimi sistemi opremljenih 7.511 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 1,62 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi. Na 6.448 ha kmetijskih zemljišč so zgrajeni namakalni sistemi z več uporabniki, namakalni sistemi s posameznimi uporabniki pa so zgrajeni na 1.063 ha. Namakalnih sistemi z več uporabniki so povprečno izkoriščeni 30%.

Ministrstvo je v sodelovanju z delovnimi skupinami za namakanje pripravilo Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu v Republiki Sloveniji do leta 2020 ter Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu v Republiki Sloveniji do leta 2020. Namen ukrepa je zmanjšati občutljivost kmetijske pridelave na sušo z vidika namakanja kmetijskih zemljišč ter določiti območja, kjer je namakanje kmetijskih površin najbolj smiselno glede na primernost zemljišč za kmetijsko pridelavo, dostopnost vodnih virov in interes kmetijskih pridelovalcev za namakanje.

V Načrtu namakanja je za prihodnje obdobje načrtovana gradnja novih namakalnih sistemov z več uporabniki na okoli 9.000 ha, s posameznimi uporabniki na okoli 1.000 ha in tehnološke posodobitve obstoječih namakalnih sistemov na okoli 1.800 ha, za kar bo potrebno zagotoviti cca 60 mio EUR.

Edini vir financiranja izgradnje in obnove namakalnih sistemov so sredstva Programa razvoja podeželja 2014 - 2020, v katerem je za gornje namene zagotovljenih 11 mio EUR.

V okviru izvajanja PRP 2014–2020 je podukrep 4.1 je med drugim namenjen tudi za naložbe v ureditev zasebnih namakalnih sistemov v višini od 30% do 50% priznane vrednosti naložbe; podukrep 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva pa je namenjen tudi izgradnji in posodobitvi namakalnih sistemov z več uporabniki v višini 100 odstotkov priznane vrednosti naložbe.

V programu so opredeljena prioritetna območja, kjer bo v obdobju do leta 2020 potekala gradnja in obnova namakalnih sistemov (in sicer novih namakalnih sistemov z več uporabniki na okoli 2.500 ha, namakalnih sistemov s posameznimi uporabniki na 350 ha in tehnološke posodobitve obstoječih namakalnih sistemov na okoli 1.250 ha), določene institucije, ki bodo skrbele za strokovno pravilno namakanje, napoved namakanja in izobraževanje o namakanju ter finančno ovrednotenje ukrepov.

Za poenostavitev postopkov za izgradnjo in obnovo namakalnih sistemov je bil v letošnjem letu spremenjen tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih, s katerim se uvajajo nove rešitve na področju namakalnih sistemov.

Protitočne mreže varujejo že skoraj polovico intenzivnih sadovnjakovUkrepi obvladovanja tveganj so v okviru PRP 2014–2020 usmerjeni v prilagajanje kmetijske proizvodnje posledicam podnebnih sprememb, preprečevanju in zmanjšanju posledic naravnih nesreč, ki nastopijo kot posledica neugodnih vremenskih razmer ter zagotavljanju stabilnega dohodkovnega položaja kmetijstva. Izvajajo se številni ukrepi, ki vključujejo vsebine prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, kot so na primer mreže proti toči, rastlinjaki in notranja oprema, namakalni sistemi in oprema, specialna kmetijska mehanizacija, spodbuja se naložbe v tehnologijo in opremo za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil.

V okviru PRP 2007–2013 je bilo podprtih 379 naložb v postavitev mrež proti toči, sofinanciranje omenjenih naložb pa se tako nadaljuje tudi v programskem obdobju 2014–2020. V okviru PRP 2014–2020 nameravamo podpreti okvirno 500 naložb v postavitev mrež proti toči. Prav postavitev protitočnih mrež je vplivala na zmanjšanje obsega zavarovanja v sadjarstvu, saj mreže v sadovnjakih učinkovito preprečujejo oziroma zmanjšujejo škodo po toči.

97

V okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 je bilo skupno v letih 2007-2015 podprtih 784 naložb z namenom prilagajanja na podnebne spremembe in izplačanih 10,5 mio EUR nepovratnih sredstev. Za nakup in postavitev mrež proti toči je bilo podprtih 379 naložb in izplačanih 5.940.624 EUR, kar predstavlja 4,5 % vseh sredstev za Ukrep 121. Na dan 31. 12. 2015 je bilo v Registru kmetijskih gospodarstev registriranih 4.018 ha intenzivnih sadovnjakov, od katerih je 1.207 ha pokritih z mrežami proti toči, kar predstavlja 30 % vseh površin sadovnjakov. Površine intenzivnih nasadov jablan so na 2.466 ha, delež pokritih površin z mrežami proti toči je v nasadih jablan že 44,7 %.

V letu 2016 sta bila objavljena že dva javna razpisa za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, za naložbe namenjene prilagoditvi na podnebne spremembe v skupni višini 18 mio EUR. Namen javnih razpisov je bil sofinancirati nakup in postavitev mrež proti toči, nakup in postavitev rastlinjakov, ureditev trajnih nasadov, zasebnih namakalnih sistemov, naložbe v učinkovito rabo energije ter obnovljive vire energije.

MKGP je 4. 10. 2016 objavilo terminski načrt javnih razpisov do konca leta 2016. MKGP bo tako v novembru 2016 objavilo še dva javna razpisa za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v okviru katerih bo kot upravičen strošek opredeljena tudi naložba v postavitev mrež proti toči, in sicer v okviru javnega razpisa za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na hribovsko-gorskih območjih in v okviru javnega razpisa za naložbe v ekološko pridelavo.

Podpore posameznim kmetijskim operacijam v okviru PRPV okviru izvajanja PRP 2014–2020 je podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva med drugim namenjen tudi za naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih. Delež podpore znaša od 30 do 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe: podukrep 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva je namenjen izvedbi agromelioracij na komasacijskih območjih. Pričakujemo okoli 34 vlog na skupno 7.200 ha zemljišč.

4. Gozdarstvo


Reorganizacija gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike SlovenijeS sprejetjem Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 9/16), ustanovitvijo družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o (SiDG) je vzpostavljeno primerno okolje za prehod na nov sistem gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije in vzpostavitev gozdno lesne verige. V gradivu k predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS je bil ocenjen prihodek iz gozdne proizvodnje na 21.800.000 EUR, kar je več, kot je pred ustanovitvijo SiDG znašala koncesijska dajatev za izkoriščanje gozdov v lasti RS. Družba SiDG uresničuje letošnji letni načrt poseka in spravila lesa ter sprotno sanira vse poškodovane gozdove, zato ne drži, da se je z reorganizacijo sistema zaustavilo delo v državnih gozdovih. Skladno z izdanimi odločbami Zavoda za gozdove Slovenije je do konca leta 2016 predvidena redna sečnja v obsegu 390.000 m 3 lesa Navedena količina pa bo zaradi potrebnega poseka dreves napadenih od podlubnikov bistveno presežena. Za redne in predvsem sanitarne sečnje SiDG mesečno objavlja razpise in sicer po sklopih, v različnih obsegih. Na posamezne sklope se tako lahko prijavljajo, glede na sposobnost opravljanja dela po obsegu, tako manjši (visokogorski kmetje) kot večji izvajalci. Z začetkom poslovanja SiDG so se že začeli uresničevati tudi pozitivni učinki nove organiziranosti na razvoj slovenskega gozdarstva in tudi slovenske lesno-predelovalne industrije, ki so:

98

Večja transparentnost poslovanja je zagotovljena pri oddaji del v gozdovih in predvsem pri izvedbi prodaje državnega lesa

Lastnik lesa (država) sedaj izvaja tudi prodajo lesa, ki je bila prej s koncesijsko pogodbo prepuščena koncesionarjem. Novoustanovljena družba pri prodaji sledi ciljem, ki jih določa zakon, med drugim tudi, da prispeva k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig.

Celotna količina lesa je pod enakimi pogoji na voljo vsem zainteresiranim kupcem Pogoji prodaje so v naprej znani, sprejela jih je Vlada RS in javno objavljeni. Koncesionarji pa so neodvisno od lastnika (države) ustvarili svoje prodajne poti. Zaradi enotne ponudbe potencialni kupci sedaj lažje pridejo do želenih količin in še zlasti ustreznih količin posebnejših (redkejših) gozdnih lesnih sortimentov (npr- hlodovina najvišje kakovosti, vrednejše drevesne vrste – javor, češnja). Sklepanja pogodb nemoteno poteka tako, da ima SiDG pogodbe že sklenjene za večino lesa, ki bo posekan v letošnjem letu.

V naprej je znana okvirna količina in struktura gozdno lesnih sortimentov za katere lahko lesna industrija z družbo sklepa tudi večletne pogodbeDružba na podlagi podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov ter izbire drevja za posek pred izvedbo sečnje in prodaje napove pričakovano količino in strukturo gozdno-lesnih sortimentov, celo za daljše obdobje. Menimo, da so to ključne informacije za usmerjanje nadaljnjega razvoja lesne panoge v Sloveniji. V preteklosti so bile takšne informacije brez vrednosti, ker jim ni sledila enotna ponudba na trgu – vsak koncesionar se je sam odločal o načinu prodaje in izbiri kupca.

Dvig konkurenčnosti v gozdarskem sektorjuPoleg dosedanjih koncesionarjev imajo možnost za izvajanje del v gozdovih tudi druge družbe, kar zagotovo pomeni dvig konkurenčnosti v gozdarskem sektorju. Dosedanji sistem koncesij je bil v tem pogledu »zaprt« in v 20-letnem obdobju ni omogočal vključevanja novih subjektov, ki bi se razvili na trgu ponudbe storitev v gozdarstvu.

Obseg dela v gozdovih v lasti RS je enak oziroma večji Izvajanje sečnje in spravila lesa v državnih gozdovih je tako še vedno omogočeno gospodarskim družbam, ki so do 1. 7. 2016 izvajale koncesijo v državnih gozdovih, kakor tudi drugim usposobljenim in opremljenim gospodarskim subjektom, ki opravljajo storitve s področja izkoriščanja gozdov ter hribovskim in gorskim kmetom. Na podlagi javnih razpisov se zagotavlja enakopravne možnosti vsem, ki konkurirajo na javnih razpisih za izvajanje del v državnih gozdovih. Po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih bo do leta 2020 letni možni posek lahko znašal do 1.550.000 m3 lesa (800.000 m3 iglavcev in 750.000 m3 listavcev). To posledično pomeni, da se bodo potrebe po usposobljenih in opremljenih izvajalcih del v državnih gozdovih v prihodnjih letih predvidoma še povečale. To potrjujejo tudi dosedanje izkušnje SiDG, ki z javnimi razpisi v posameznih območjih Slovenije ne more zagotoviti dovolj usposobljenih izvajalcev za vsa dela v gozdovih v lasti RS.

Nikakor se tudi ne moremo strinjati, da je reorganizacija gospodarjenja z državnimi gozdovi kakorkoli negativno vplivala na potek sanacije poškodovanih gozdov, predvsem zaradi žledu in kasneje zaradi podlubnikov. Dejstvo je, da smo se v začetku leta 2014 soočili z ujmo v takšnem obsegu, ki jo v našem prostoru še ni bilo v poznani zgodovini. Sanacija gozdov, v danih okoliščinah, relativno dobro poteka, k temu v veliki meri prispeva tudi SiDG, ki vsak mesec opravi bistveno višji posek s podlubniki napadenega drevja. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo do spomladi 2017 v državnih gozdovih opravljena vsa nujna varstvena dela.

99

Zagotavljanje sredstev za investicije v gozdarstvuMinistrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v tem obdobju pripravilo tudi številne ukrepe in zakonodajne dopolnitve, ki so še povečali učinkovitost na področju gozdarstva ter lastnikom gozdov omogočili pridobitve sredstev za še bolj učinkovito gospodarjenje in uspešno sanacijo poškodovanih gozdov.

Program razvoja podeželja 2014 – 2020Evropska komisija je v začetku leta 2015 uradno potrdila Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP) tudi za Slovenijo. Slovenija je bila tako v skupini prvih držav članic, ki so lahko začele izvajati ukrepe novega programskega obdobja. V okviru programa se sofinancirajo tudi naložbe v gozdarske tehnologije in gozdno infrastrukturo v skupni višini 20,6 mio EUR. Namen teh naložb je predvsem intenziviranje gospodarjenja z gozdom, še posebej v zasebni lasti, povečanje sečnje na raven, kot določajo načrti za gospodarjenje z gozdovi, profesionalizacija dela v gozdu in zmanjšanje delovnih nesreč ter uvajanje učinkovite in okoljsko sprejemljive tehnologije za posek in spravilo lesa.

Za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi naravnih ujm pa je v PRP 2014-2020 zagotovljenih 20, 4 mio EUR. Ukrepi se nanašajo na pripravo površin za obnovo gozda, sadnjo sadik gozdnega drevja, nego obnovljenih površin, poškodovanega mladja in tanjših drogovnjakov, na vzpostavljanje gozdne higiene, odstranitev podrtega drevja iz varovalnih gozdov, zaščito mladja na obnovljenih površinah ter za naložbe v gradnjo, rekonstrukcijo in pripravo vlek, ki so potrebne za izvedbo sanacije gozdov, poškodovanih v naravni nesreči.

Prav tako PRP 2014-2020 s svojimi ukrepi mikro in malim podjetjem ter kmetijam z dopolnilno dejavnostjo sofinancira naložbe v pred industrijsko predelavo lesa v skupni višini 28 mio EUR (žage, sekalniki, cepilniki, itd.). Z izvajanjem tega ukrepa se vzpostavljajo novi obrati pred industrijske predelave lesa, modernizira se oprema obstoječih žagarskih objektov, posledično nastajajo tudi nova delovna mesta. Poleg tega se fizičnim osebam, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, mikro in malim podjetjem sofinancira tudi naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, med drugim tudi v drugo stopnjo predelave lesa. Z izvajanjem tega ukrepa za katerega je namenjenih 64,7 mio EUR se pospešuje gospodarski razvoj in blagostanje na podeželju.

Uspešno izvajanje javne gozdarske službeMKGP iz proračuna zagotavlja sredstva za izvajanje javne gozdarske službe, ki jo izvajata Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije v višini 20 mio €. Javna gozdarska služba izdeluje načrte za gospodarjenje z gozdovi, program vlaganj v gozdove, program varstva gozdov, program vzdrževanja gozdnih cest, spremlja stanje gozdov, izvaja poročevalsko prognostično diagnostično službo, izdeluje strokovne podlage za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in nadzira izvedbo del, načrtuje požarno varstvo, izvaja ukrepe za varstvo gozdov, izdaja odločbe in prevzema dela, opravljena v gozdovih in izobražuje lastnike. V obdobju sanacije gozdove je javna gozdarska služba izjemno intenzivirala delo prav na področju izobraževanja lastnikov za varno delo v gozdu ter se strokovno seveda usmerila v zagotavljanje ukrepov varstva gozdov.

Zagotavljanje sredstev za vlaganja v gozdoveV proračunu se zagotavljajo sredstva za obnovo, nego, varstvo in sanacijo gozdov v višini 1,3 mio EUR letno. Sredstva so namenjena lastnikom gozdov v obliki financiranja in sofinanciranja ukrepov in materialov.

Sprejeti ukrepi za zagotavljanje stabilnosti gozdov

100

Spremembe Pravilnika o varstvu gozdov Sprejete so bile spremembe Pravilnika o varstvu gozdov. S spremembami pravilnika je urejen status začasnih skladišč za gozdne lesne sortimente, določene so obveznosti pri izvajanju nadzora in spremljanju škodljivih organizmov, določeni so pogoji za oblikovanje kurišča v gozdu kot tudi za uporabo ognja za zatiranje bolezni in škodljivcev gozdnega drevja v gozdu. Z dopolnitvijo smo odpravili še nekatere pomanjkljivosti pri učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov.

Imenovanje delovne skupine za obvladovanje biotskega ravnovesja in škodljivih organizmov v gozdovihMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval skupino za obvladovanje biotskega ravnovesja in škodljivih organizmov v gozdovih, v katero so vključeni strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice, Biotehniške fakultete, Gozdarske inšpekcije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Primarna naloga skupine je pripraviti celostno strategijo obvladovanja vseh škodljivcev in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo slovenske gozdove, saj zaradi klimatskih sprememb upravičeno pričakujemo, da bo v prihodnje to še bolj pomembno področje gozdarstva.

Drugi ukrepi ministrstvaMinistrstvo je sprejelo Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu, organizira sestanke z lastniki gozdov in potencialnimi kupci lesa ter sproti o stanju v gozdovih obvešča medije. Ministrstvo je v mesecu aprilu 2016 organiziralo tudi mednarodno srečanje na temo problematike podlubnikov, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz različnih evropskih držav z namenom izmenjave izkušenj obvladovanja podlubnikov.

5. Komplicirani postopki za delovanje in poslovanje kmetov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pri pripravi vseh predpisov in ukrepov izredno pozorno na administrativna bremena in jih, kjer je le mogoče, odpravlja. To je ena izmed prednostnih nalog.

Tako je za MKGP poenostavitev vlaganja vlog in zahtevkov za ukrepe skupne kmetijske politike prednostna naloga, ki zahteva stalno pozornost in je ključna tako za upravičence kot tudi z vidika zmanjševanja stroškov administracije. S poenostavitvami za upravičence je v veliki meri razbremenjen tudi organ, ki odloča o vlogah, saj elektronsko poslovanje omogoča hitrejši način obravnave, možnost enostavnejšega preverjanja dvojnega financiranja kot tudi izpolnjevanja drugih pogojev. MKGP si prizadeva, da se upravičencev ne obremenjuje z nepotrebnimi stroški, ne glede na to ali so posledica porabljenega dodatnega časa ali pa gre za finančne stroške. Kljub temu pa je potrebno ravnati skladno z zahtevami Evropske komisije, ki zahteva, da so projekti preverljivi in kontrolabilni ter omogočajo organu hitro in transparentno obravnavo vlog. Evropska komisija veliko pozornost posveča znižanju stopnje napake in kontrolam, ki med drugim zagotavljajo, da so evropska sredstva pravilno izplačana.

V okviru priprave nacionalnih predpisov in izvedbenih aktov je posebna pozornost namenjena poenotenju terminologije pa tudi pogojev in obveznosti za upravičence. Na ta način je zmanjšano tveganje za nastanek napak, zagotovljeno pa je tudi lažje spremljanje projektov kot tudi zmanjšanje bremena upravičencev pri pridobivanju različnih dokazil, soglasij itn.

101

Podatke, ki so na voljo v javnih evidencah, organ za odločanje o vlogah in zahtevkih za izplačilo pridobiva sam. S tem se zmanjšajo stroški, ki jih ima upravičenec s pridobivanjem podatkov ter obseg dokumentacije, ki jo mora upravičenec priložiti k vlogi oziroma zahtevku za izplačilo. Kot obvezne priloge so zahtevani samo tisti podatki, ki so pomembni za odločanje in jih ni možno pridobiti iz uradnih evidenc. Vzpostavljen informacijski sistem z možnostjo oddaje e-vloge, e-zahtevka in e-poročanja ima vgrajene samodejne kontrole, ki upravičenca usmerjajo k pravilni izpolnitvi vlog in zahtevkov za izplačilo, kar v veliki meri zmanjša tveganje za visoko stopnjo napake.

Na področju zahtevkov zbirnih vlog je opisano e-poslovanje pomenilo bistveno poenostavitev postopka vlaganja zahtevkov za površine in živali, saj so vlagatelju (oz. njegovemu kmetijskemu svetovalcu) v okviru samodejnega informacijskega sistema na voljo vsi osnovni podatki o kmetiji (osebni podatki vlagatelja, podatki o površinah njegovega kmetijskega gospodarstva itd.), ki se samodejno prenesejo od izvora (iz registra kmetijskih gospodarstev, kjer so zbrani vsi podatki za posamezno kmetijsko gospodarstvo). V zadnjem obdobju je bilo vzpostavljeno takšno formalno ter informacijsko okolje in vsa potrebna infrastruktura, da je v letih 2015 in 2016 Slovenija dosegla 100 % oddajo zbirnih vlog v elektronski obliki. Slovenski model e-poslovanja v kmetijstvu dosega 5. stopnjo razvitosti po 5-stopenjski lestvici družbe Capgemini.

Ena od pozitivnih posledic e-poslovanja je tudi, da se je Slovenija lahko v zadnjih letih, zaradi bistvenega časovnega prihranka, z začetkom izplačil za zahtevke zbirne vloge močno približala najzgodnejšim rokom, ki jih dopuščajo evropski predpisi. Hkrati se je učinkovito odzivala tudi na stisko kmetov, ki so bili najbolj prizadeti v naravnih nesrečah (poletnih neurjih ali suši), in sicer v obliki predplačil neposrednih plačil za površine in pospešenih izplačil za območja z omejeno dejavnostjo (OMD). V letu 2014 so bila kmetom, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah, tako neposredna plačila v obliki predplačil izplačana že v novembru, takrat pa se je začelo tudi redno izplačevanje zahtevkov za OMD. V letu 2015 so bila prva izplačila za OMD izvedena že v letu oddaje zahtevka. Prav tako je letos načrtovano, da bo večina OMD plačil izplačana v novembru.

Uspešen model e-poslovanja na področju zbirnih vlog se v zadnjih letih intenzivno širi tudi na področje investicijskih ukrepov programa razvoja podeželja.

Administrativne poenostavite pri neposrednih plačilihPri reformi SKP je zaradi namena poenostavitve bila uvedena nova shema neposrednih plačil za male kmete. Nosilec kmetijskega gospodarstva (KMG), ki je vključen v shemo za male kmete, ni zavezan za izvajanje zelene komponente in se ga, če ne uveljavlja ukrepov razvoja podeželja na površino, ne preverja v okviru navzkrižne skladnosti. V shemo za male kmete se je v letu 2015, ki je bilo tudi edino leto vstopa v to shemo, vključilo okoli 1800 kmetij.

S prvo spremembo PRP 2014 - 2020 tudi poenostavitev ukrepa za mlade kmeteV okviru prve spremembe PRP 2014–2020 je MKGP odpravilo nekatere ovire, na katere so naleteli mladi kmetje ob pripravi vlog na javni razpis in so jim onemogočale dostop do podpore. Začetek vzpostavitve kmetije se je spremenil iz 18 mesecev na 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, saj lastniški prevzem in vzpostavitev kmetije pogosto traja tudi več kot 2 leti. S podaljšanjem obdobja vzpostavitve na 24 mesecev je tako omogočen vstop mladim kmetom, ki v 18 mesecih ne uspejo opraviti vseh dogovorov in formalnosti v povezavi z lastniškim prevzemom kmetije. Sprememba PRP 2014–2020 je uvedla tudi možnost solastništva kmetije med zakonskima ali izvenzakonskima partnerjema. S spremembo PRP 2014–2020 se je omogočil vstop v podukrep tistim mladim kmetom, ki so nosilci več kot 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, vendar še niso imeli učinkovitega nadzora nad upravljanjem kmetije, kar pomeni, da še niso prejeli sredstev iz naslova skupne kmetijske politike, razen za izobraževanje. Prav tako je dopolnjena tudi definicija zadnjega koraka vzpostavitve kmetije, ki omogoča dostop do podpore tudi tistim mladim kmetom, ki

102

že imajo vzpostavljeno knjigovodstvo za primarno kmetijsko dejavnost na kmetiji, s katero vstopajo v podukrep.

Druga sprememba PRP bo omogočila zagonsko podporo za majhne kmetije in poenostavila pogoje za investicijske podpore za majhne naložbe na majhnih kmetijahMKGP bo v okviru druge spremembe PRP 2014–2020 z uvedbo novega podukrepa 6.3 Pomoč za zagon dejavnosti za razvoj majhnih kmetij omogočilo pridobitev podpore tudi majhnim kmetijam, za katere bo predlagana poenostavljena vloga (ni poslovnega načrta), prav tako se jim bo s pomočjo prestrukturiranja omogočil dostop do naložb v okviru podukrepa 4.1 v višini do 50.000 EUR skupne priznane vrednosti naložbe. Namen tega je, da se tudi majhnim kmetijam omogoči vstop na trg kmetijskih pridelkov in izdelkov.

Na podlagi analize učinkovanja meril za izbor operacij v okviru investicijskih ukrepov se bo pri ekonomskem vidiku za majhne naložbe upoštevala specifična struktura manjših kmetij, med katere sodijo tudi kmetije z obmejnih območij. MKGP bo še v tem letu objavilo poseben javni razpis, ki bo namenjen spodbujanju razvoja kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. In zlasti v okviru priprave tega javnega razpisa je bila posebna pozornost namenjena preveritvi in prilagoditvi meril za ocenjevanje vlog s ciljem, da se prilagodi zlasti proizvodne obsege in s tem zagotovi ustrezna obravnava kmetij, ki na teh območjih ne morejo dosegati visokih proizvodnih obsegov.

V letu 2015 odpravljene nekatere administrativne ovire za dopolnilne dejavnosti na kmetijah Z novo Uredbo o dopolnilnih dejavnostih v 2015 se sledi cilju poenostavitve postopkov pridobitve dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in samega izvajanja dejavnosti. Med drugim se ukinja vodenje posebnih evidenc za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Zahtevani deleži surovin se ugotavljajo na podlagi prejetih računov ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo potrebne podatke, ki jih kmetije že vodijo na podlagi drugih zahtev. Širi se možnost zaposlitev v dopolnilnih dejavnostih. Predelava lastnih pridelkov se lahko izvaja tudi v drugem registriranem obratu. Pri turizmu na kmetiji z nastanitvijo so možna tudi skupna ležišča in druge oblike prenočevanja, na primer senik, čebelnjak in podobno ter določena možna mesta teh nastanitvenih zmogljivosti.

Novi Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka ter spremembe Zakona o dohodnini prinašajo administrativne poenostavitve za kmetijeZ letom 2017 se bo na podlagi novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2) uveljavila nova metoda ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj. V okviru tega zakona bo omogočenih več poenostavitev, ki bodo olajšale poslovanje kmetij in se podrobneje urejajo z Zakonom o dohodnini in Zakonom o davčnem postopku.

Posebne kulturePo predlogu nove metode ugotavljanja katastrskega dohodka se v sistem pavšalne ocene dohodka vključujejo vse vrste kmetijske pridelave, tudi posebne kulture, za katere se do sedaj katastrski dohodek ni ugotavljal. Zato so se morali za tako pridelavo dohodki za davčne in druge namene ugotavljati tako kot za druge pridobitne dejavnosti, na podlagi vodenja knjigovodstva in ugotavljanja dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Za namene ugotavljanja katastrskega dohodka se za posebne kulture štejejo zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, jagode na njivah, semena in sadike poljščin, zelenjadnice in zelišča, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, in reja polžev na njivi. S seznama posebnih kultur za

103

namene ugotavljanja katastrskega dohodka pa se še vedno izločajo pridelava v rastlinjakih, pridelava okrasnih rastlin in vsa pridelava, ki ni vezana na zemljišče, kot na primer pridelava gob.

Pridelava vina in oljčnega oljaV pavšalni dohodek se vključuje tudi pridelava vina in oljčno olje. Izjemoma ZUKD-2 določa, da se oljčnikom obračuna KD od oljčnega olja, saj praksa kaže, da se zanemarljivo majhen delež pridelka oljk neposredno trži. KD za vino pa se izračuna kot večkratnik KD za grozdje.

Ker zakon predvideva, da se za te kulture lahko dohodek ugotavlja pavšalno, bodo kmetje za prodajo vrtnin in zelišč, pa tudi vina in oljčnega olja razbremenjeni administrativnih obveznosti izdajanja računov in vodenja knjigovodstva za davčne namene, zato tudi ne bodo potrebovali davčnih blagajn.

Davčne blagajneGlede očitka, da so davčne blagajne kmetom povzročile velike nevšečnosti v praksi in da zato marsikateri kmet ne opravlja več dejavnosti na kmečkih tržnicah, je treba pojasniti, da so predpisi o davčnem potrjevanju računov prinesli dodatne obveznosti le zavezancem, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje in sicer, ki vodijo za svoje poslovanje knjigovodske evidence, ki morajo izdajati račune v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost in prodajajo svoje blago za gotovino. Med kmeti te pogoje izpolnjujejo samo osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji (takih je okoli 2.500, približno toliko je tudi kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi) ter nosilci oziroma predstavniki kmetij, ki za svojo kmetijsko in gozdarsko dejavnost za davčne namene vodijo knjigovodstvo, torej dohodek svoje dejavnosti ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (takih kmetij je v Sloveniji le okoli 1.500). Praviloma vodijo za vso svojo dejavnost knjigovodstvo kmetije, ki poleg osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti opravljajo tudi katero od dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Torej gre za praviloma iste zavezance in lahko povzamemo, da je obveznost davčnega potrjevanja računov dodatno obremenila le med 2.000 in 2.500 kmečkih gospodinjstev, kar predstavlja le nekaj odstotkov od vseh kmečkih gospodinjstev, zavezancev za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kmetijam, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev in katerih dohodek od kmetijske in gozdarske dejavnosti je obdavčen na podlagi katastrskega dohodka, ni treba davčno potrjevati računov. Take kmetije lahko svoje kmetijske in gozdarske pridelke tudi na tržnici prodajajo brez izdajanja računov preko »davčne blagajne«. Torej za večino kmetij v Sloveniji predpisi o davčnem potrjevanju računov niso prinesli dodatne obremenitve.

Dodatno se je z zadnjo novelo Zakona o dohodnini razbremenilo te obveznosti tudi osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost prve stopnje predelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov, če skupni prihodek take dopolnilne dejavnosti na kmečko gospodinjstvo ne preseže 3.500 evrov na leto. S to rešitvijo se bo bremena davčnega potrjevanja računov, pa tudi vodenja knjigovodstva za svojo dejavnost, lahko razbremenilo znaten delež vseh nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

6. Sklad kmetijskih zemljišč RS

Predlagatelji interpelacije pod to točko ne navajajo konkretnih očitkov glede delovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ali drugih inštitucij, zato podajamo le splošno informacijo o inštitucijah, ki opravljajo javno službo s področja delovanja MKGP. To so: Zavod RS za ribištvo Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo in tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Javne službe pa za Republiko Slovenijo s tega področja opravljajo še številne druge organizacije: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s Kmetijsko gozdarskimi zavodi, Biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut, Gozdarski inštitut Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in drugi izvajalci.

104

Te inštitucije skupaj z MKGP vsako leto poskrbijo, da so opravljene javne službe v korist prebivalcev Slovenije, pa naj bo to na področjih, ki se nanašajo na varno hrano, gozdarstvo, kmetijstvo ali pa ribištvo. Področja so raznolika, od svetovanja kmetovalcem o ukrepih kmetijske politike, do zagotavljanja zdravstvenega varstva živali in tehnoloških vsebin.

Ker predlagatelji omenjajo Sklad kmetijskih zemljišč, naj izpostavimo, da Sklad iz leta v leto svoje poslovanje izboljšuje in s kmetijskimi zemljišči upravlja gospodarno in pregledno.

Z gozdovi Sklad od 31. 7. 2016 ne upravlja več, še vedno pa upravlja (podatki so iz Poročila za leto 2015) s 59.168 ha kmetijskih zemljišč, kar pomeni 8,7% vseh kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji. Sklad ima sklenjenih 16.681 zakupnih, brezplačnih in najemnih pogodb za 54.303 ha kmetijskih zemljišč. V letu 2015 je na podlagi 242 pogodb neodplačno prenesel na občine in druge pravne osebe 356,63 ha zemljišč v vrednosti 1.098.439 evrov. Prodanih je bilo 36,26 ha kmetijskih zemljišč v vrednosti 1.935.583 evrov, kupljenih pa 103.25 ha kmetijskih zemljišč in gozdov v vrednosti 1.468.248 evrov. V menjave je Sklad vložil 21,61 ha kmetijskih zemljišč ter z njimi pridobil 24,94 ha kmetijskih zemljišč in gozdov. V komasacije zemljišč je Sklad vložil 1.027,19 ha kmetijskih zemljišč in z njimi pridobil 991,34 ha kmetijskih zemljišč in gozdov.

Poudarili bi, da Sklad s prihodki iz gospodarjenja pokriva vrsto obveznosti v imenu in za račun države, kot npr. izplačilo odškodnin denacionalizacijskim upravičencem, plačilo 10 odstotkov prihodkov Slovenskemu državnemu holdingu, plačilo dela presežka prihodkov nad odhodki krajinskim parkom itd., s čimer se razbremeni proračun RS. Poleg tega kupuje kmetijska zemljišča in gozdove v imenu in za račun države, skrbi za izboljšano posestno strukturo kmetijskih zemljišč s tem, da prodaja drobne razpršene posesti in z nakupi zaokrožuje in povečuje komplekse kmetijskih zemljišč, saj je le na večjih kmetijskih površinah možno izvajati učinkovito kmetijsko proizvodnjo.

Sklad tudi upravlja s hidromelioracijskimi sistemi v državi, skrbi za urejenost kmetijskih površin in odpravlja zaraščenost. Kmetijska zemljišča oddaja v zakup v skladu s predpisi. Zemljišča neodplačno prenaša na občine oziroma na druge upravljavce, v kolikor so zato izpolnjeni zakonski pogoji oziroma javni interes.

Sklad je povišal prihodke v primerjavi z letom 2007 za 175 odstotkov in ti so v letu 2015 znašali 29.962.718 EUR, presežek prihodkov nad odhodki pa se je v primerjavi z letom 2007 povišal za 127 odstotkov in je v letu 2015 znašal 17.278.078 EUR. Ob tem bi poudarili, da je bil obseg zemljišč s katerimi je upravljal Sklad v letu 2015, bistveno nižji kot v letu 2007, saj je Sklad tudi zavezanec za vračilo zemljišč denacionalizacijskim upravičencem.

Poleg gospodarjenja z zemljišči pa je vloga Sklada pomembna tudi na drugih področjih. Posebej zadnja leta aktivno ureja evidence nepremičnin v lasti RS in upravljanju Sklada in tako skupaj z ostalimi udeleženci (GURS, Zemljiška Knjiga, občine) izboljšuje podatke o lastnini RS, kar je ključnega pomena za državo. Poslovanje Sklada v zadnjih letih zagotovo lahko ocenimo kot uspešno, saj so bili zastavljeni vsakoletni cilji večinoma preseženi.

Nov model ugotavljanja katastrskega dohodkaKatastrski dohodek je pavšalna ocena potencialnega tržnega dohodka, ki ga je mogoče doseči s pridelovanjem kmetijskih in gozdarskih pridelkov na razpoložljivih kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Ocena se uporablja za davčne namene kot ocena dohodka fizičnih oseb iz opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti, ta podatek pa kot kazalec dohodka služi tudi za druge javne namene, torej kot kazalec dohodka za določanje obveznosti iz naslova socialnega zavarovanja pa tudi za ugotavljanje upravičenosti do socialnih transferov itd. Zato je pomembno, da se dohodek oceni enotno za vse namene in da se oceni kar se da realno, morebitne politike posameznega resorja, vezane na osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, pa izvede skozi individualno dodeljene olajšave ali

105

oprostitve. Le na tak način se zagotavlja, da se osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, obravnavajo primerljivo drugim osebam, ki opravljajo dejavnost, oziroma se zagotovi, da se obveznosti in pravice tudi tem osebam podelijo na podlagi realno ocenjene ekonomske sposobnosti.

Nova metoda ugotavljanja katastrskega dohodka je bila pripravljena zaradi ugotovitve, da metoda, uveljavljena s prejšnjim zakonom, zahteva vsakoletna preračunavanja, natančno in podrobno vodenje podatkov o cenah in pridelkih po statističnih regijah, česar uradna statistika ni zadovoljivo zagotavljala, ter da ima za posledico lahko velika nihanja v zneskih katastrskega dohodka med posameznimi leti in torej nestabilnost sistema. Nova metoda torej poenostavlja izračune in jih določa za obdobje treh let, s čimer se zagotovi, da bo sistem za kmete bolj stabilen in predvidljiv. Vendar tudi nova metoda, tako kot do sedaj veljavna, zasleduje bistveni cilj, da se pavšalna ocena dohodka določi kar se da realno.

Glede na prehodno ureditev, ki je za tri leta (od 2014 do 2016) zamrznila poenostavljen način določanja katastrskega dohodka tako, da se je navezovala na izrazito podcenjene zneske iz obdobja pred uveljavitvijo nove metode, se bo zato katastrski dohodek po polni uveljavitvi novih izračunov res skorajda podvojil. Vendar je treba pojasniti, da so izračuni, zaradi metodološke izločitve dela prihodkov in delno zaradi zelo visoko priznanih stroškov za kmete še vedno ugodni oziroma izkazani dohodki podcenjeni. Za primerjavo naj navedemo, da se je na primer med leti 2005 in 2009 v obdavčitev na podlagi katastrskega dohodka zajemalo med 66 in 76 mio. evrov dohodka, kar je pomenilo okoli 40 % statistično ocenjenega dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti. V letih med 2010 in 2013 ter nato tudi v letih 2014, 2015 in 2016, se je zaradi pavšalnih poenostavljenih rešitev za določanje katastrskega dohodka zajelo le med 30 in 38 mio. evrov ali manj kot 20 % realnega dohodka. Z novo metodo pa se bo z letom 2020, ko poteče prehodna rešitev, v obdavčitev ponovno zajemalo okoli 64 mio. evrov dohodkov, kar pa predstavlja le še okoli 25 % statistično ocenjenega dohodka za to panogo. Torej se absolutno znesek katastrskega dohodka glede na nizek znesek v zadnjih letih povečuje, relativno pa glede na realni obseg dohodka ohranja na nizki ravni. Države s primerljivim sistemom pavšalnega določanja dohodka kmetijske dejavnosti (Avstrija, Italija, Nemčija) v pavšalno oceno zajamejo med 30 in 50 % realnega dohodka.

Nova metoda ugotavljanja katastrskega dohodka torej kmetom ne prinaša nesorazmernega povečanja dohodka. Poleg tega pa se tako v okviru novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2), kot tudi v okviru sprememb Zakona o dohodnini ureja postopno večanje zneskov. V ZUKD-2 se tako določa, da se v letu 2017 upošteva le 40 %, v letu 2018 55 % in v letu 2019 75 % novo izračunanih zneskov. V sistemu dohodnine pa se prav tako za ta leta zagotavlja, da se nobenemu kmečkemu gospodinjstvu ne bo določil pavšalno ocenjen dohodek v znesku, ki bi za več kot dvakrat presegel pavšalno ocenjen dohodek iz predhodnega leta. S tem se bo kmetijam omogočil postopen prehod na nov sistem ugotavljanja katastrskega dohodka in dalo tudi dovolj časa, da se proučijo ugodnosti ali slabosti novega sistema in prilagodijo načini ugotavljanja dohodka značilnostim svoje kmetije.

7. Obmejna območja


MKGP se zaveda pomembnosti uravnoteženega teritorialnega razvoja vseh območij države, kmetijskih gospodarstev in skupnosti, zato so manj razvita območja, kamor sodijo tudi obmejna območja, deležna posebne obravnave.

Vlada RS je v maju 2015 imenovala delovno skupino za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz. Delovna skupina je pripravila nabor posebnih ukrepov za območja s posebno težkimi pogoji za kmetijstvo, kakršno so Haloze in številna druga v Sloveniji.

106

Dodatno plačilo za strme GERK-e v okviru neposrednih plačilV okviru neposrednih plačil se uvaja shema za območja z naravnimi omejitvami, ki bo stopila v veljavo z letom 2017 in bo zagotovila podporo za nadomestilo dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom večjim od 35%.

Podpora bo znašala okvirno 50 EUR/ha za kmetijske površine z nagibom med 35% in 50% ter okvirno 100 EUR/ha za površine s povprečnim nagibom nad 50%. Višina podpore bo odvisna od obsega prijavljenih površin za to shemo, predvideva se, da bo v shemo vključenih okoli 18.000 KMG s skupno površino okoli 37.000 ha. V letu 2017 bo za podporo namenjenih okoli 2,2 mio EUR sredstev.

Ukrepi PRP 2014 – 2020 za manj razvita, problemska območjaManj razvita, problemska območja, kamor vsekakor sodijo tudi obmejna območja, so deležna posebne obravnave v okviru PRP 2014–2020. MKGP je skupaj s strokovnjaki in socialnimi partnerji na podlagi opravljene analize izvajanja PRP 2014–2020 preoblikovalo nekatere (pod)ukrepe in operacije, da so postali lažje dostopni in bolj zanimivi potencialnim upravičencem za izvajanje, kar je končno prispevalo tudi k večjemu vstopu kmetij v (pod)ukrepe in operacije ter posledično uspešnejšemu in učinkovitejšemu črpanju sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

V Sloveniji smo priča znatnim regionalnim razlikam. Analize opozarjajo na veliko razvojno raznolikost slovenskih občin in regij, ki se že več desetletij kaže v nekaterih območjih koncentracije, v katerih se nahaja večji del prebivalstva, delovnih mest in gospodarskih subjektov, ter obsežnih predelih, ki jih zaznamujejo manjša razvitost, redka poselitev in šibek razvojni potencial ter zelo težke pridelovalne razmere, ki so posledica velikih strmin kmetijskih zemljišč v uporabi. Nagib kmetijskih zemljišč je poleg nadmorske višine tisti naravni dejavnik, ki najbolj pogojuje težje pridelovalne razmere. Ohranjanje kmetovanja na teh območjih je zelo pomembno, saj se s tem preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč, ohranja biotska raznovrstnost in kmetijska krajina ter zagotavlja poseljenost slovenskega podeželja. Povprečen tehtan nagib glede na površino GERK-a po zbirni vlogi iz leta 2015 je v slovenskih občinah znašal 16 %. Več kot 19 % nagib (oziroma 120 % povprečnega nagiba) je prisoten v 70 slovenskih občinah.

Slovensko podeželje se srečuje s številnimi problemi in izzivi kot so: negativni demografski trendi, visoka brezposelnost in pomanjkanje delovnih mest, praznjenje manj razvitih in od večjih središč bolj oddaljenih naselij, nezadostna infrastrukturna razvitost in pomanjkanje osnovnih storitev, nizka podjetniška aktivnost na podeželju, večja zastopanost kmetijstva v gospodarski strukturi, revščina in socialna izključenost, potreba po ohranjanju identitete krajine ter varstvo okolja in ohranjanje naravnih virov. Zaradi velike razgibanosti površja Slovenije je prebivalstvo razporejeno neenakomerno, razlike pa se še povečujejo. Dolgotrajno redčenje (depopulacija) prebivalstva na določenem območju vodi do propadanja kulturne pokrajine, ki se kaže predvsem v propadanju hiš, naselij ter zaraščanju obdelovalnih zemljišč. Za poselitveni vzorec RS je značilna zgoščena poselitev dolinskih (ravninskih) delov, kjer na slabih 20 % ozemlja živi skoraj 60 % vsega prebivalstva. V hribovitem predalpskem ter dinarsko - kraškem svetu in ob državni meji je poselitev redka in prevladujejo manjša razpršena naselja. V RS je 105 občin z negativnim trendom rasti populacije (t. j. z manjšim številom prebivalcev na dan 1. 7. 2015 v primerjavi s številom prebivalcev na dan 1.7.2008).

V okviru prve spremembe PRP 2014–2020 je bilo z namenom uravnoteženega teritorialnega razvoja celotnega slovenskega podeželja opredeljeno posebno problemsko območje na ravni občin, v katerih je skupni prirast prebivalstva negativen in imajo nadpovprečen tehtan nagib kmetijskih zemljišč v uporabi (120 %). Presek obeh množic tako predstavlja problemsko območje, na katerem obstaja tveganje opuščanja kmetovanja, zaraščanja kmetijskih zemljišč in izgube kulturne krajine ter biotske raznovrstnosti. Z namenom povečanja konkurenčnosti kmetijstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih virov ter reševanja strukturnih problemov in zmanjševanja njihovega

107

razvojnega zaostanka se opredeljena problemska območja v okviru PRP 2014 - 2020 posebno obravnavajo. V okviru podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in podukrepa 4.2 Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov bodo opredeljena problemska območja deležna za 10 odstotnih točk višje stopnje javne podpore in dodatnih točk v okviru meril za izbor operacij. Problemsko območje obsega 46 slovenskih občin - Bohinj, Bovec, Brda, Cerkno, Črna na Koroškem, Dravograd, Gorje, Gornji Grad, Hrastnik, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kozje, Laško, Ljubno, Lovrenc na Pohorju, Luče, Makole, Mežica, Mislinja, Mozirje, Muta, Podlehnik, Podvelka, Radeče, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogatec, Selnica ob Dravi, Sevnica, Solčava, Šentilj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Vitanje, Vuzenica, Zagorje ob Savi, Zreče, Železniki, Žetale, Žiri. Med njimi so tudi tri haloške občine Makole, Podlehnik in Žetale.

Koeficient razvitosti občine je eden od statističnih pokazateljev razvitosti občin, ki ga vsaki dve leti pripravlja Ministrstvo za finance. Koeficient razvitosti občin je razmerje med vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini in vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi, pri čemer je koeficient povprečne razvitosti občin v državi 1,00.

V okviru koeficienta razvitosti občin se uporabljajo naslednji kazalniki:– osnova za dohodnino na prebivalca občine,– število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva,– bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega,– indeks staranja prebivalstva občine,– stopnja registrirane brezposelnosti na območju občine,– stopnja delovne aktivnosti na območju občine,– delež območij Natura 2000 v občini,– delež prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo,– poseljenost občine,– kulturni spomeniki in enote javne kulturne infrastrukture na prebivalca in na km2 ter– aritmetično povprečje standardiziranih vrednosti vseh kazalnikov.

V okviru meril za izbor operacij v okviru PRP 2014 - 2020 pri številnih ukrepih PRP 2014–2020 višje število točk prejmejo upravičenci, ki živijo v občinah z nižjim koeficientom razvitosti občine, saj so razmere za razvoj kmetijstva v teh občinah finančno in socialno slabe.

Izvajanje PRP 2014-2020 Do 7. 10. 2016 je bilo v okviru PRP 2014 - 2020 objavljenih že 10 javnih razpisov v skupni vrednosti 117,2 mio EUR. V okviru ukrepa Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) je bilo izdanih 17 odločb o potrditvi strategije lokalnega razvoja in lokalne akcijske skupine. Skupno je bilo izplačanih 142 mio EUR.

V primerjavi z ostalimi državami EU se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav glede na uspešnost črpanja sredstev saj s 16,6 % presegamo povprečje EU, ki znaša 12,4 %.

V letu 2016 se je število kmetijskih gospodarstev, vključenih v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) povečalo za 23 %, predvideno končno plačilo pa bo v primerjavi z letom 2015 višje za približno 5,2 mio EUR oziroma 20 %. V letu 2014 je kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji v povprečju prejelo 1.979 EUR iz naslova ukrepa KOPOP, v letu 2016 pa bo ta znesek iz ukrepa KOPOP znašal okvirno 4.633 EUR.

Pozitivne spremembe so tudi na področju ukrepa za Ekološko kmetovanje (EK), v okviru katerega se je s prvo spremembo PRP 2014 – 2020 povišalo plačilo za ekološko trajno travinje iz 70 % na 80

108

% kalkulacijske vrednosti. V letu 2016 se je število kmetijskih gospodarstev, vključenih v ukrep EK povečalo za 4,4 %, vključene površine pa bodo v primerjavi z letom 2015 višje za približno 2.600 ha oziroma 6,5 %.

V okviru ukrepa Dobrobit živali (DŽ), v katerega se kmetijska gospodarstva vključujejo prostovoljno, je bila v okviru prve spremembe PRP 2014 – 2020 na novo uvedena podpora za pašo kot element dobrobiti živali za govedo in drobnico.

V okviru PRP 2014––2020 je bilo za obmejne občine za ukrepe KOPOP, EK, OMD in DŽ od septembra 2014 izplačanih 47,8 mio EUR, samo za obmejne občine ob južni meji pa 22,8 mio EUR.V programskem obdobju 2014–2020 je v okviru ukrepa Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER skupaj prispelo 37 vlog za potrditev strategij lokalnega razvoja in lokalnih akcijskih skupin (LAS). Na južnem obmejnem območju Slovenije se predvideva 11 LAS. Do 5. 10. 2016 je bilo potrjenih 6 LAS, ki so upravičeni do 8,6 mio EUR.

Za obmejne občine je bilo v okviru podukrepov 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva in 4.2 Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov, 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete in 8.6 Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo in mobilizacijo lesa izplačanih 5,1 mio EUR, za obmejne občine ob južni meji pa 2,6 mio EUR.

V okviru druge spremembe PRP 2014–2020 MKGP pripravlja izredno pomemben nov ukrep za razvoj majhnih kmetij, ki se bo začel izvajati predvidoma v letu 2017. Ukrep bo namenjen kmetijam v velikosti od vključno 3 ha PKP do 5,99 ha PKP, z obtežbo 0,7 GVŽ travojedih živali/ha trajnega travinja oziroma 0,5 GVŽ/ha trajnega travinja za ekološke kmetije, ki ležijo na OMD območju. Za ta ukrep bo namenjenih 20 mio EUR. Majhne kmetije bodo imele posebno ugodno obravnavo tudi pri majhnih naložbah do 50.000 EUR investicijske vrednosti, kot je razloženo tudi pri točki 5.

Predlog za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih za bolj učinkovito kmetijsko zemljiško politikoMKGP je v javno razpravo vložilo osnutek spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih na način, da se Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije uvrsti na drugo mesto med predkupnimi upravičenci pri uveljavljanju predkupne pravice za nakup kmetijskih zemljišč. Sprememba vrstnega reda prednostnih upravičencev pri nakupu kmetijskih zemljišč je v interesu Republike Slovenije, ki bo na ta način lažje pridobila lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih, ki so strateškega pomena za državo. S tem se bo prispevalo k učinkovitejšemu uresničevanju ciljev kmetijske politi, zaokroževanju kmetijskih gospodarstev in s tem znižanju stroškov pridelave, povečevanju družinskih kmetij in dvigu konkurenčnosti prireje mleka, boljšemu upravljanju kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih in na drugih zavarovanih oziroma varovanih območjih.

Podpora za odpravo zaraščanja pomembna za ohranjanje kmetijstva na obmejnih območjihV Sloveniji se po zadnjih podatkih zarašča 32.916 ha kmetijskih zemljišč. Z rekultivacijo kmetijskih zemljišč v zaraščanju bi teoretično lahko pridobili 14.966 ha površin njiv in vrtov in 17.467 ha travniških površin. MKGP je pripravlja Uredbo o ukrepih kmetijske zemljiške politike, ki se sofinancirajo s sredstvi, zbranimi iz naslova odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Uredba ureja finančno podporo za izvajanje odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju z namenom ponovne vzpostavitve kmetijske dejavnosti. Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 3.000 eurov/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju.

109

8. Kršenje sodbe Sodišča EU


Sodišče EU je dne 24. 6. 2015 razglasilo sodbo C-207/14 na predlog Vrhovnega sodišča RS. Sodišče ni odločalo o sporu med strankama, ampak je v sodbi samo pojasnilo pojem “naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira”. Pri razlagi pojma je sledilo interpretaciji ministrstva, ki je za razliko od Hotela Sava Rogaška tekom celotnega postopka zagovarjalo, da izhaja voda iz istega izvira lahko iz več vrtin, vse pa imajo isti podzemni vodni vir in enake lastnosti.

Izkazalo se je, da je Hotel Sava Rogaška nepravilno tolmačil pojem, saj v postopku pred sodiščem izvir enačil z vrtino, kar pa ne drži, saj bi v tem primeru lahko tržili enako vodo z enakimi navedbami na deklaraciji pod drugim imenom. Takšno interpretacijo Sodišče EU strogo prepoveduje tudi v 41. točki sodbe, kjer navaja, da bi bili v tem primeru potrošniki zavedeni.

Zakonodaja EU določa, da se enake naravne mineralne vode iz istega podzemnega vodnega vira na trgu Evropske unije ne sme prodajati pod dvema različnima imenoma, saj bi s tem zavajali potrošnike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 2001 na vlogo Droge Kolinske d.d., ki je že desetletja črpala vodo iz te vrtine odločilo, da se iz istega podzemnega vodnega vira iz vrtin V-3/66-70 in RgS-2/88 v Rogaški Slatini črpa naravna mineralna voda pod imenom Donat Mg. Kot Donat Mg si to vodo potrošniki v pivnici podjetja Zdravstvo d.o.o. lahko prosto natočijo.

Hotel Sava Rogaška d.d. kljub jasnim zahtevam zakonodaje vztraja na drugačnem imenu naravne mineralne vode iz vrtine RgS-2/88, za katero je bilo v preteklosti že pravnomočno podeljeno poimenovanje Donat Mg. Želi jo tržiti pod imenom ROI Roitschocrene. Iz ugotovitev v okviru študije Nacionalnega laboratorija za okolje in hrano, ki je uradno pooblaščena organizacija za ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode v Republiki Sloveniji, jasno izhaja, da so naravna nihanja v sestavi naravne mineralne vode iz vrtin RgS-2/88 in V-3/66-70 premajhna, da bi ti dve naravni mineralni vodi lahko opredelili kot kemijsko različni. Ob upoštevanju sodbe Sodišča EU z dne 24. 6. 2015 izhaja, da govorimo v tem primeru o istovrstni vodi.

Hotel Sava Rogaška je sprožil sodni postopek za izrek ničnosti odločbe o poimenovanju naravne mineralne vode iz leta 2001, vendar je Vrhovno sodišče Republike Slovenije to zahtevo dne 12. maja 2016 v celoti zavrglo.

Prav tako je Upravno sodišče v Celju dne 18. 8. 2016 zavrnilo tožbo Hotela Sava Rogaška d.o.o. zoper odločitev Vlade Republike Slovenije, ki ni ugodila njihovi zahtevi za razveljavitev odločbe o poimenovanju Donata Mg iz leta 2001.

Iz navedenega je razvidno, da ministrstvo pri odločitvah na področju naravnih mineralnih voda upošteva zakonodajo in sodbe sodišč.

VIII. OKOLJE IN PROSTOR

1. OKOLJE

1. Usklajevanje prostorske, okoljske in gradbene zakonodaje z namenom oblikovanja hitrejših, preglednejših in enostavnejših upravnih postopkov s ciljem večje učinkovitosti pri sprejemanju prostorskih planov na občinskem in državnem nivoju.

110


Paket prostorske in gradbene zakonodaje je bil od novembra 2015 do februarja 2016 v javni razpravi, 5. oktobra 2016 pa je šel v medresorsko obravnavo in ponovno javno razpravo. Vključuje predloge novega Zakona o urejanju prostora, ki bo celostno nadomestil sedanji Zakon o urejanju prostora, Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, Gradbeni zakon, ki nadomešča sedanji Zakon o graditvi objektov in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki iz sedanjega Zakona o graditvi objektov izvzema materijo poklicnega delovanja in zbornične organiziranosti, in jo ureja na novo.

Paket naslavlja celotno prostorsko-gradbeno materijo, od strateškega oziroma regionalnega planiranja, do izvedbenih vidikov umeščanja in vidikov opravljanja dejavnosti na tem področju. Zakonodajni paket vsebuje tudi že marsikatere rešitve na področju povezovanja z okoljsko zakonodajo (ta bo sicer tudi sama predmet sprememb) v obliki integriranih postopkov okoljskih presoj in gradbenih postopkov, s čimer so povezane tudi spremembe v pristojnostih (integriran gradbeni postopek in postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja bo vodil pristojni sektor MOP). Prav tako se na ravni prostorskega umeščanja uvaja nov celovit postopek, ki združuje tako fazo načrtovanja (današnji DPN), kot tudi fazo okoljskih presoj in gradbenega dovoljevanja. Zakonodajni paket prinaša številne novosti glede hitrejših in preglednejših postopkov, tako na področju izdaje upravnih dovoljenj in na področju graditve, kot tudi na področju postopkov priprave prostorskih aktov. Na področju gradbenih postopkov se spreminja obseg projektne dokumentacije, omogočeno je pridobivanje predodločb, soglasodajalski postopki pa niso več samostojni upravni postopki, temveč se predlaga preoblikovanje soglasij v mnenja, temu pa sledi tudi poenoten instančni postopek (vse pritožbe gredo preko drugostopenjskega organa MOP). Na področju prostorskega načrtovanja se ustanavlja t.i. Komisija Vlade RS za prostorski razvoj, ki bo bdela nad učinkovitostjo delovanja nosilcev urejanja prostora in v primerih neusklajenosti med njimi podala odločitve in usmeritve za njihovo delovanje, omogočen pa bo tudi postopek prevlade ene javne koristi nad drugo. S postopkom lokacijske preveritve pa se na izvedbeni ravni uvaja možnost individualne obravnave posameznih investicijskih namer, ki za realizacijo potrebujejo še ustrezno prostorsko-načrtovalsko preveritev, tako da se izvzamejo iz siceršnjega postopka priprave celostnih prostorskih aktov.

2. Sprememba zakonodaje za ustreznejšo sanacijo po naravnih nesrečah


Območje Republike Slovenije je zavoljo svojega reliefa, geološke sestave, vodnatosti in razpršene poseljenosti močno podvrženo tveganjem v prostoru zaradi naravnih pojavov, ki povzročajo neposredno materialno škodo na dobrinah, kmetijskih pridelkih, v gospodarstvu in na infrastrukturnih objektih.

Od leta 1995 do leta 2003 je bilo potrebno za vsak dogodek posebej v državnem zboru sprejeti interventni zakon, s katerim so se zagotavljala potrebna sredstva ter s katerim se je določilo način uporabe sredstev državnega proračuna pri odpravi konkretne naravne nesreče.

Z uveljavitvijo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur. List 75/2003 in spremembe 98/05, 90/07, 102/07, 17/14) (v nadaljevanju: zakon) je bila uresničena zahteva državnega zbora po sistemskem pristopu k odpravi posledic naravnih nesreč večjega obsega na območju Republike Slovenije.

Kot nesreča večjega obsega je opredeljen dogodek, v katerem nastane neposredna materialna škoda, ki je večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar predstavlja cca 2,5 mio evrov.

111

Zakon je od svojega sprejetja do danes doživel kar nekaj sprememb, med njimi je bila največja ta, da je do sredstev državnega proračuna upravičeno tudi gospodarstvo za škodo na opremi, izdelkih in zalogah ter izpadu prihodka (za objekte je bilo upravičeno že prej). V letu 2014, ko je Vlada RS nastopila v sedanji sestavi, se je zgodilo tudi večje število dogodkov, ki so bili skladno z zakonom prepoznani kot naravna nesreča večjega obsega, in sicer:- poplave, visoki sneg in žled med 30. januarjem in 27. februarjem 2014, ki so povzročile

neposredno materialno škodo v ocenjeni višini 429.415.980,17 € brez DDV;- poplave med 12. in 16. septembrom 2014 , ki so povzročile neposredno materialno škodo v

ocenjeni višini 153.895.925,71 € brez DDV;- poplave med 21. in 24. oktobrom 2014, ki so povzročile neposredno materialno škodo v ocenjeni

višini 50.342.873,56 € brez DDV;- poplave med 6. in 14. novembrom 2014, ki so povzročile neposredno materialno škodo v ocenjeni

višini 22.272.930,25 € brez DDV

Potrebno je ugotoviti, da je Vlada RS na podlagi zakona sprejela Programe odprav posledic navedenih dogodkov ter tudi zagotovila potrebna sredstva za njihovo realizacijo. Tako je danes povsem realiziran program odprave posledic žleda ter poplav novembra 2014, medtem ko se s predlogom sprememb proračuna za leto 2016 zagotavljajo še sredstva za izvedbo programov odprave posledic poplav septembra in oktobra 2014.

V letu 2013 je skoraj povsem zastala popotresna obnova poškodovanih objektov v potresu leta 2004, medtem ko za odpravo posledic poplav septembra 2010 in poplav novembra 2012 ni bilo več zagotovljenih sredstev državnega proračuna. Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2015 zagotovilo potrebna sredstva za kontinuirano izvajanje popotresne obnove, s čemer bi lahko le-to zaključili v letu 2018.

Problem odprave posledic naravnih nesreč večjega obsega je predvsem v pomanjkanju sredstev v državnem proračunu za realizacijo že sprejetih programov za dogodke iz preteklosti. Kljub temu na MOP pripravljamo določene spremembe na področju odprave posledic naravnih nesreč, hkrati pa je potrebno poudariti občutljivost te tematike, tako v pogledu tehnike izvajanja ukrepov odprave nastalih posledic, kot tudi v pogledu zmožnosti javnih sredstev.

3. Sprejet naj bi bil zakon, ki bo uredil, da odgovorni za onesnaženje v okolju plača škodo.

Očitki iz interpelacije ne držijo. Priprava zakona je v teku.

Čeprav je načelo povzročitelj plača s stališča industrije že sedaj dobro urejeno v okviru Zakona o varstvu okolja (ZVO – 1), je koalicijska zaveza, da se pri pripravi ZVO–2 posebno pozornost nameni analizi in pripravi ukrepov za ureditev področja t.i. starih bremen, kjer se ne da ugotoviti povzročitelja okoljske škode. Priprava zakona je v teku.

4. Skupno ministrstvo za okolje in prostor (MOP) - ustanovljeno za učinkovito oblikovanje in izvajanje okoljske, prostorske in gradbene zakonodaje.


Skladno z zavezami v koalicijskem sporazumu sta bili področji okolja in prostora združeni zaradi prioritetnega usklajevanja prostorske, okoljske in gradbene zakonodaje, z namenom oblikovanja hitrejših, preglednejših in enostavnejših upravnih postopkov, s ciljem večje učinkovitosti pri

112

sprejemanju prostorskih planov na občinskem in državnem nivoju. Vsi postopki v povezavi s tem tečejo.

5. Prilagoditev slovenske zakonodaje uredbam in direktivam EU

Navedbe iz interpelacije ne držijo, saj je Slovenija med državami, ki nimajo velikega števila tožb in ima veliko stopnjo prenosa in implementacije evropskega pravnega reda s področja okolja.

Še posebej smo izboljšali horizontalno predhodno pogojenost za črpanje evropskih sredstev, kjer smo na področju celovitih presoj vplivov na okolje in projektnih presoj vplivov na okolje izpolnili vsa merila za črpanje evropskih kohezijskih in drugih sredstev, vključno s Strategijo za usposabljanje do leta 2020. To je potrdila EK in je v intenzivnem izvajanju. S tem je Ministrstvo za okolje in prostor izboljšalo okolje za financiranje EU projektov in menimo, da se bo posledično dvignila uspešnost porabe teh sredstev.

V času te Vlade je medresorska delovna komisija za preverjanje skladnosti projektov s PVO Direktivo, ki jo je ustanovila Služba Vlade za kohezijsko politiko, s pomočjo strokovnih sodelavcev z MOP-a morala popravljati tudi nekatere napake iz preteklosti. Tako smo preverili preko 1000 projektov in izvedli naknadno presojo za vseh 22 projektov, ki so finančna sredstva že porabili in tako zadostili predhodni pogojenosti na način, da smo zagotovili vsa evropska sredstva ter tako posledično za okoljske projekte ne predvidevamo nobenih vračil za finančno perspektivo 2007-2014. Pri tem naj poudarimo, da so nekatere druge evropske države zaradi podobnih napak morale vračati evropska sredstva, zato to štejemo za velik dosežek te Vlade.

Poudariti je potrebno, da je bila v tem letu vsa zakonodaja iz področja okolja implementirana. V večji meri se je to nanašalo na ne-prenos zakonodaje iz prejšnjih let, celo iz leta 2008. V letih 2015 in 2016 smo sprejeli naslednjo zakonodajo (podatki iz zaprtih kršitev): - prenos Direktive 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (prenovitev) v

pravni red RS, - prenos Direktive 2013/56/EU o spremembi Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta

o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih glede dajanja na trg prenosnih baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo kadmij, namenjenih za brezžično električno orodje, in gumbastih celic z nizko vsebnostjo živega srebra ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2009/603/ES v pravni red RS,

- prenos Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) v pravni red RS,

- prenos Direktive 2012/18/EU o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES, v pravni red Republike Slovenije,

- prenos Direktive 2013/39/EU v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike iz EU Pilotov (tu je šlo za nepravilen prenos in so bile potrebne spremembe),

- prenos Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 19. novembra 2008, o odpadkih v pravni red RS,

- prenos Direktive 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 19. novembra 2008, o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti,

Sprejet je bil tudi Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov, ki je instrument za izpolnitev preprečevanja nastajanja odpadkov, zagotavljanje predpisanega ravnanja z odpadki in dosego ciljev ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2020 oz. do leta 2030. Slovenija bo z izvajanjem tega programa sledila strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja

113

nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem, če in kjer je to najboljša možnost z vidika varstva okolja, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti.

6. Sprememba okoljske zakonodaje

Očitke iz interpelacije zavračamo.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja osnutek Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Temeljno izhodišče novega zakona je, da ostaneta koncept in struktura enaka kot v ZVO-1. V ZVO-2 bomo uredili posamezne vsebine povsem na novo. Ključne spremembe se bodo nanašale na vključitev vsebin, povezanih s podnebnimi spremembami, podrobnejšo ureditev subsidiarne odgovornosti države in občine, vključno s “starimi bremeni”, dodatno izboljšanje a področja ravnanja z odpadki, izboljšanje ureditve v zvezi s stečajem podjetij ter izboljšanje ureditve finančnega jamstva. Obenem bo izvršen prenos Direktive 2014/52/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Osnutek Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) bo predvidoma v začetku leta 2017 dan v javno obravnavo. Prenova sistema zelenega javnega naročanja poteka. Konec septembra se je zaključila javna obravnava osnutka uredbe s prilogami. Medresorska delovna skupina je obravnavala nekatere od predlogov, v prihodnjem mesecu bodo potekala podrobnejša usklajevanja. Predvidoma decembra naj bi bila uredba usklajena in sprejeta na Vladi RS.

7. Izenačitev okoljskih predpisov/standardov s primerljivimi državami EU z namenom povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Očitki iz interpelacije ne držijo. Vse aktivnosti, ki jih vodimo na področju sistemske prostorske zakonodaje, so usmerjene prav k ustvarjanjem boljšega in varnejšega okolja za poslovanje slovenskega gospodarstva.

Prepričani smo, da bo sprejetje novega Gradbenega zakona imelo konkretne pozitivne učinke prav za gospodarstvo in obenem tudi za prebivalce, saj bo skupaj z inštrumenti, predvidenimi v Zakonu o urejanju prostora, ki se s predmetnim Gradbenim zakonom sprejema paketno, omogočil večje možnosti za realizacijo investicijskih namer in večjo fleksibilnost pri umeščanju in dovoljevanju gradenj. Prav tako bo z zakonom omogočena pravna varnost investicij, kar bo ugodno vplivalo na večjo privlačnost investicijskega okolja.

Predlog zakona bo zaradi opisanih rešitev v zvezi z legalizacijo objektov pozitivno vplival tudi na socialno področje, predvsem z vidika omogočanja uresničevanja ustavne pravice do primernega stanovanja. Slednje se uresničuje zlasti z določbami v zvezi z izdajo začasnih dovoljenj v primeru uresničevanja socialne funkcije lastnine, ob dokazovanju, da je nepremičnina posameznikovo edino bivališče. Z možnostmi legalizacije bodo naslovljeni tudi problemi legalizacije objektov v naseljih, kjer se nahajajo posebne družbene skupine, kot je romska skupnost in podobna nelegalna naselja.

Hkrati bo h konkurenčnosti gospodarstva izdatno pripomogla izvedba projektov eProstor, eVode in eOkolje. Tudi v aktivnostih v okviru Partnerstva za zeleno gospodarstvo je največji poudarek prav dvig konkurenčnosti.

114

8. Vse na enem mestu (VEM) združen Direktorat za vode. Enoten sistem za podeljevanje in nadzor nad koncesijami za redno vzdrževanje vodotokov ter organizacijo načrtovanje in izvedbo investicij na področju voda.

Očitki iz interpelacije so netočni in zavajajoči. Ministrstvo za okolje je v zadnjih dveh letih precej bolj aktivno kot v preteklosti pristopilo k aktivnostim za izboljšanje stanja na tem področju.

Obstoječe stanje na področju upravljanja z vodami v Sloveniji je bilo že dlje časa prepoznano kot nezadovoljivo ter kadrovsko in finančno podhranjeno. S tem namenom je bil pripravljen širok nabor aktivnosti za dosego bolj učinkovitega upravljanja z vodami, ki se intenzivno izvaja in vključuje:

- izdelavo programskih dokumentov s področja upravljanja z vodami za učinkovito in transparentno upravljanje z vodami v prihodnje (Načrt upravljanja z vodami za obdobje 2016-2021 (NUV II), Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2016-2021 (NZPO), Načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2016-2021 (NUMO), Operativni program oskrbe s pitno vodo, Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode),

- zagotovitev sistemskega financiranja urejanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti z ustanovitvijo posebnega namenskega Sklada za vode v letu 2015,

- reorganizacija sistema in organiziranosti področja upravljanja z vodami v Sloveniji, zagotovitev dodatnih finančnih in kadrovskih virov za financiranje bolj učinkovitega upravljanja z vodami: Na področju upravljanja voda in protipoplavne varnosti je bila za bolj učinkovito izvajanje navedenih nalog v skladu s Prioriteto A Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav (Ljubljana, november 2014) izvedena reorganizacija na področju voda ter s tem namenom ustanovljena Direkcija RS za vode.

- Konec avgusta 2015 je bila ustanovljena Direkcija Republike Slovenije za vode, ki je z operativnim delom pričela prvega januarja 2016. Z ustanovitvijo Direkcije je bila dosežena združitev nalog s področja upravljanja z vodami v okviru ene institucije, poleg tega so bili doseženi veliki sinergijski učinki, saj so sedaj znotraj ene institucije zbrane službe in stroka. Glede na obsežen pripad nalog s področja upravljanja in urejanja voda, Direkcija izjemno pozornost namenja vzdrževanju vodotokov in vodni infrastrukturi ter projektom za zmanjševanje poplavne ogroženosti v Sloveniji.

- bolj aktivno izvajanje mednarodnih pogodb s področja upravljanja z vodami, odprava zaostankov na področju upravljanja z vodami (na področju prometa z vodnimi in priobalnimi zemljišči in na področju podeljevanja koncesij in vodnih dovoljenj za rabo voda) ter normativne spremembe na področju upravljanja z vodami. V letu 2015 so bile tako podeljene vse manjkajoče koncesije za rabo vode v namene proizvodnje pijač ter rabo termalne vode v namene ogrevanja in izvajanje zdraviliške dejavnosti. V letu 2016 se je praktično odpravilo vse zaostanke (kjer je to mogoče) glede plačila uporabe vode od leta 2008 dalje (za nazaj), kakor tudi tekoča plačila. S tem se je praktično v celoti saniralo neustrezno stanje, ki ga je izpostavilo tudi računsko sodišče RS v svojem poročilu.

- Veliko napora se vlaga tudi v aktivnosti s področja usklajevanja slovenske zakonodaje s pravnim redom EU,v aktivnosti v zvezi z reševanjem odprtih postopkov z EU ter odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti na področju upravljanja z vodami. Izvajajo se aktivnosti za odpravo kadrovske podhranjenosti na področju voda, izboljšujejo in nadgrajujejo se pomanjkljive baze s področja voda, izvajajo se aktivnosti za izboljšanje gospodarjenja z vodami ter aktivnosti za učinkovito oblikovanje in izvajanje okoljske zakonodaje, v teku so aktivnosti za zapis pravice do pitne vode, kot javne dobrine v Ustavo RS, itd.

- projekt eVode, ki vključuje vzpostavitev in nadgradnjo ključnih evidenc s področja upravljanja z vodami, vzpostavitev vseh potrebnih baz podatkov oz. evidenc za potrebe upravljanja z vodami na

115

Agenciji RS za okolje in omogočanje vsem uporabnikom dostop do informacij s področja upravljanja z vodami na enem mestu (VEM – eVode): Vzpostavljen je bil spletni portal eVode, ki je namenjen izboljšanju dostopnosti do podatkov s področja upravljanja z vodami, saj je MOP zaznal, da obstaja na področju voda veliko podatkov, ki so težje dostopni širši zainteresirani javnosti in celo organom državne uprave. Z vzpostavitvijo spletnega portala eVode in javno objavo evidenc, strokovnih študij in podatkov se je pripomoglo k bolj učinkovitemu upravljanju z vodami in odpravi administrativnih ovir na področjih prostorskega načrtovanja, planiranja investicij ter pridobivanju podatkov v raziskovalne namene. Z vzpostavitvijo spletnega portala eVode so vsi podatki s področja upravljanja z vodami, ki so bili v preteklosti že plačani z javnim denarjem in do sedaj niso bili dostopni, zbrani na enem mestu in brezplačno dostopni širši javnosti. Projekt eVode prinaša uporabnikom (državna uprava, lokalne skupnosti, investitorji, izdelovalci strokovnih podlag, raziskovalne institucije in širša javnost) vse podatke o vodah na enem mestu, enostaven dostop do podatkov s področja voda, boljšo informiranost, večjo kakovost baz podatkov in cenejše vzdrževanje, zelena delovna mesta in večjo transparentnost pri naročanju podatkov. Glavni vsebinski poudarki spletnega portala eVode so: pregledovalnik Atlas voda, prenos LIDAR podatkov ter dostop do raznih strokovnih in drugih dokumentov. V naslednjih letih se v okviru projekta eVode predvideva tudi vzpostavitev in javna objava vodnega katastra, evidence vodnih in priobalnih zemljišč, hidrografske mreže, itd. Spletni portal eVode se bo vsebinsko stalno nadgrajeval.

- Ministrstvo za okolje in prostor na področju upravljanja z vodami sledi najnovejšim razvojnim usmeritvam ter pri tem upošteva načela trajnostnega razvoja. V zadnjih dveh letih so tako že bile izvedene določene prilagoditve in uskladitve zakonodaje na področju varstva okolja in narave. Izvedene so bile tudi določene aktivnosti z namenom oblikovanja hitrejših, preglednejših in enostavnejših upravnih postopkov na področju upravljanja z vodami.

- Na področju protipoplavne varnosti se je aktivno pristopilo k črpanju evropskih in regionalnih sredstev.

- V okviru INTERREG Slovenija-Hrvaška 2014-2020 je trenutno v izvajanju projekt FRISCO 1 (t.j. čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – projekt Flood Risk Slovenia - Croatia Operations; INTERREG Slovenija-Hrvaška 2014-2020). Projekt v skupni vrednosti 4.070.000 € se bo izvajal v letih 2016 do 2019. Med negradbene ukrepe zmanjševanja poplavne ogroženosti spadajo skupne celovite študije z utemeljitvijo ukrepov, modeli, karte, skupne aktivnosti zaščite in reševanja na skupnih porečjih, ali delih porečij Kolpe, Sotle, Drave, Mure, Bregane ter Dragonje. Izdelana bo tudi projektna dokumentacija za nadaljevanje strateškega projekta FRISCO 2 za izvajanje v letih 2018 do 2020. Skoraj 8 milijonov € bo namenjenih za izvedbo gradbenih ukrepov.

- Pripravlja se prijavo za projekt DAMWARM (Drava and Mura water and risk management). Povod za pripravo projekta DAMWARM so bili pretekli poplavni dogodki (še posebno poplave 2012) na porečju reke Mure in porečju reke Drave. Na podlagi analiz preteklih poplavnih dogodkov je mogoče zaznati trend večanja intenzitete padavinskih vod, kar posledično pomeni tudi dvig maksimalnih vrednosti visokovodnih konic. Ta zaznani trend je v večji meri pripisan spreminjanju podnebja. Projekt DAMWARM je bil zasnovan v sodelovanju partnerjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske, z namenom poiskati nove rešitve, nove pristope in izboljšati obstoječa orodja, ki služijo za zaščito pred naravnimi nesrečami. Sam projekt na področju napovedovanja poplav tako predvideva nadgradnjo/izboljšavo prognostičnih orodji za napovedovanje poplav in združitev obstoječih nacionalnih prognostičnih modelov v skupno platformo. Ta platforma bo namenjena predvsem boljšemu upravljanju in učinkovitejšemu ukrepanju v primeru visokih voda. Projekt predvideva tudi analizo področja upravljanja z vodami (tako pri nizkih kot visokih vodostajih), z namenom da se zagotovi višjo varnost pred naravnimi nesrečami (poplava/suša). V ta namen se bodo projektni partnerji osredotočili na iskanje skupnih rešitev za integriran pristop upravljanja z vodami. Projekt DAMWARM je bil v letu 2016 že prijavljen na Danube Transnational Cooperation Programme (v nadaljevanju: DTP), vendar je bil na žalost zavrnjen zaradi nezadostnega števila projektnih partnerjev in premalo uravnoteženega proračuna med partnerji.

116

Ker je bil koncept projekta s strani DTP ocenjen kot dober, Ministrstvo za okolje in prostor kot vodilni partner projekta dopolnjuje obstoječi koncept projekta in ga namerava z obstoječimi in novimi projektnimi partnerji oddati na drugi javni poziv DPT, ki bo predvidoma v januarju 2017.

- Na porečju Drave se v 2016 zaključuje kohezijski projekt Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave - I. faza iz obdobja finančne perspektive 2017-2013. Vrednost celotnega projekta je cca 22,9 mio €, ki se je izvajal od julija 2013 in se zaključuje v 2016. Projekt obsega izgradnjo protipoplavnih ukrepov na porečju Drave, in sicer na območju MO Maribor in Občine Duplek, izgradnja visokovodnih nasipov za zaščito pred visokimi vodami reke Drave, protipoplavni ukrepi na reki Meži za zaščito urbaniziranega območje občin Ravne na Koroškem in Prevalje, protipoplavni ukrepi na Suhadolnici za zaščito Slovenj Gradca, izgradnja oz. rekonstrukcija zadrževalnikov AK Pristava in Hotinjskih ponikalnikov za zadrževanje visokih voda na prispevnem območju za zaščito pomembne infrastrukture in urbanih območij na območju Občine Lenart in Občine Hoče Slivnica. Ministrstvo je pripravilo tudi osnovo za nadaljevanje projekta t.j. Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave - II. faza, ki jo načrtuje izvajati novoustanovljena Direkcija RS za vode v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

- V teku so priprave za izvedbo kohezijskih projektov za ureditev vodne infrastrukture JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec ter v Občini Železniki. Ocenjena vrednost obeh projektov je 53 mio €, pričetek gradbenih del pa je predviden v jeseni leta 2017.

- Na porečju Savinje se končuje I. faza kohezijskega projekta lokalnih ukrepov na Savinji iz naslova črpanja evropskih kohezijskih sredstev v skladu z OP OPI 2007–2013. V pripravi je projekt, za katerega se predvidena financiranje iz regionalnega kohezijskega sklada – Savinja II. faza. Ocenjena vrednost iz regionalnega kohezijskega sklada, iz katerega naj bi se financirala projekta Drava II in Savinja II, je 36 mio €.

- Poleg zgoraj navedenih večjih investicijskih projektov v protipoplavne ureditve se je pristopilo tudi k bistveno bolj aktivnemu in učinkovitemu sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kar se že odraža v novih skupnih projektih na območju Ločkega jezu v Mozirju, sanaciji Kamniške Bistrice, protipoplavnih ukrepih za poplavno varnost Grosuplja, občine Šentjur, Goriških in Vipavskih občin, izboljšanju poplavne zaščite v občinah Škofja Loka in Gorenje vas – Poljane, občini Ig, ureditvi visokovodnega nasipa v Gornji Radgoni, izboljšanju stanja na Krki, Rinži,…

Dokončno je podeljenih 8 od 9 koncesij za izvajanje javne službe urejanja voda (s sklenitvijo koncesijske pogodbe z izbranim koncesionarjem). Med njimi tudi na območju Soče, kjer je izbrani koncesionar Hidrotehnik VGP, Ljubljana. Edina nepodeljena koncesija ostaja za območje Savinje. Državna revizijska komisija je postopek na podlagi vložene revizije ponudnikov vrnila MOP v ponovno odločanje. Komisija, imenovana s sklepom ministrice, bo svoje delo zaključila in sprejela odločitev še v tem mesecu. V času do izbora novega koncesionarja javno službo izvaja dosedanji koncesionar NIVO-gradnje in ekologija d.d.

9. Uredbe in pravilniki se sprejemajo v nasprotju z usmeritvami posameznih zakonskih rešitev

Očitki iz interpelacije so neutemeljeni.

Vlada RS je v decembru 2015 sprejela novo Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (UL RS 98/15), ki je stopila v veljavo z dnem 31. 12. 2015. V uredbi je posebna pozornost namenjena tudi malim komunalnim čistilnim napravam, in sicer so rešitve v uredbi oblikovane na način, da zahteve za male komunalne čistilne naprave, v katerih se čisti komunalna odpadna voda iz aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, sledijo zahtevam Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS). Zahteve za male komunalne čistilne naprave, v katerih se čisti komunalna odpadna voda iz aglomeracij s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,

117

ali komunalna odpadna voda iz stavb na območju izven meja aglomeracij, so nekoliko manj stroge. V uredbi so tudi natančneje kot v predhodnih predpisih določene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati male komunalne čistilne naprave, pri čemer so določeni tudi nekateri tehnični pogoji za male komunalne čistilne naprave, ki so sestavljene iz posameznih enot (enote za mehansko čiščenje – pretočne greznice in enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo po standardih SIST EN 12566-6, SIST-TP CEN/TR 12566-6 oziroma SIST-TP CEN/TR 12566-2). S tem so bile odpravljene določene nejasnosti, ki so se ob pojavljale pri izvajanju predhodnih predpisov v praksi. Pri oblikovanju rešitev so bile v največji možni meri upoštevane tudi pripombe in predlogi strokovne ter zainteresirane javnosti.

10. Neurejen sistem odlaganja odpadkov in neučinkovitost inšpekcijske službe

Očitke iz interpelacije zavračamo.

Področji okolja in prostora sta pod istim Inšpektoratom ponovno združeni od leta 2015, zaradi česar je bilo potrebno prilagoditi celoten prostorski in informacijski sistem. Zakonodaja s področja okolja in narave je izredno obsežna, saj obsega več kot 400 različnih predpisov, pri tem pa nad kršitvami bdi manj kot 50 inšpektorjev za okolje in naravo. Tako kot predhodno že gradbena inšpekcija je tudi Inšpekcija za okolje in naravo zaradi velikega števila prijav prijaviteljev v letu 2015 sprejela Usmeritve za vrstni red obravnave prijav. S tem se je vzpostavil sistem, da se vse prijave evidentirajo, obravnavajo s postavljenimi prioritetami, vsak prijavitelj pa je v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju in kasneje v skladu z Zakonom o inšpekcijskem postopku, tudi obveščen o poteku in morebitnem inšpekcijskem ukrepanju. Navedeno tako pomeni tudi zmanjšanje eventualnih koruptivnih tveganj. Poleg prijav inšpektorji seveda opravljajo tudi svoje redne inšpekcijske preglede v skladu s planom dela in usklajenimi akcijami Inšpekcije.

Področje odpadkov v RS v osnovi pokrivajo in urejajo Zakon o varstvu okolja, kot krovni zakon, Uredba o odlagališčih odpadkov, Uredba o odpadkih, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ter Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Nobeden od navedenih predpisov sicer izrecno ne definira sekundarnih odpadkov, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo pojasnjuje pojem sekundarne oz skupinske embalaže. Glede na nejasnost navedbe iz interpelacije predvidevamo, da se navedba nanaša na sistem ravnanja s komunalno odpadno embalažo.

Inšpekcija v okviru svojih pristojnosti izvaja nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo. Področje ravnanja z odpadno embalažo je na območju RS torej urejeno z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Odpadna embalaža se deli glede na vir nastanka in prevzemnika odpadkov na: odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek (NKOE), in odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek (KOE). Problemi pri ravnanju z odpadno embalažo so povezani predvsem z mešano komunalno odpadno embalažo. Komunalno odpadno embalažo končni uporabniki prepuščajo izvajalcem javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (IJS). Ker KOE zbirajo IJS, se za vsa vprašanja glede zbiranja, skladiščenja in priprave KOE pred oddajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) uporablja poseben predpis, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, kot je to navedeno v 3. točki 1. člena cit. uredbe. Predpis, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, je Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Dodaten problem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo predstavlja mejna količina embalaže dane na slovenski trg, ko mora zavezanec, ki da embalažo na slovenski trg, prevzeti finančne obveznosti glede nadaljnjega ravnanja z odpadno embalažo. Težave se pojavljajo tudi pri določitvi deležev za prevzem nerazporejene embalaže.

118

V okviru določitve deležev za prevzem embalaže poteka tudi tožba družbe Interseroh d.o.o., pri čemer pa sodišče še ni sprejelo odločitve.

V letu 2015 so bile na Inšpekciji poleg rednih inšpekcijskih pregledov po planu in obravnavanja prijav prijaviteljev izvedene akcije nadzora glede podzemnih vod na odlagališčih, odvajanja komunalnih odpadnih vod in komunalnih čistilnih naprav, nadzor čezmejnega pošiljanja odpadkov, vožnje v naravnem okolju, varovanje območij – travišč, nadzor v trgovinah za male živali in nad ravnanjem z medvedjim mesom, v letu 2016 pa akcija nadzora posegov na podlagi ZVO, ZON in ZV-1, ki je usmerjena v preveritev skladnosti posegov na območjih z naravovarstvenim statusom, ki posegajo tudi na vodna in priobalna zemljišča in/ali poplavna območja, nadaljuje se akcija nadzora odvajanja komunalnih odpadnih vod, akcija nadzora izvajalcev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in nadzor nad odpadno embalažo, nadzor odlagališč komunalnih odpadkov in industrijskih odlagališč, nadzor habitatnih tipov mokrišč, nadzor živalskih vrtov, nadzor malih hidroelektrarn in nadzor čezmejnega pošiljanja odpadkov.

Ugotovitve pri inšpekcijskem nadzoru odlagališč: leto število nadzorov inšpekcijski ukrepi prekrškovni ukrepi2013 224 8 22014 152 6 02015 122 1 1od 1.1.-30.9.2016 126 2 0

Ugotovitve pri inšpekcijskem nadzoru odpadne embalaže: leto število nadzorov inšpekcijski ukrepi prekrškovni ukrepi2013 311 8 12014 356 10 12015 240 10 1od 1.1.-30.9.2016 244 14 0

Skupaj je bilo na Inšpekciji v letu 2015 opravljenih 9802 inšpekcijskih pregledov, odrejenih 2225 inšpekcijskih ukrepov ter uvedenih 294 prekrškovnih postopkov. V letu 2016 je bilo do 30. 9. 2016 opravljenih 7273 inšpekcijskih pregledov, odrejenih 1834 inšpekcijskih ukrepov, ter uvedenih 266 prekrškovnih postopkov.

V mesecu marcu in aprilu 2016 je bila izvedena akcija inšpekcijskega nadzora ravnanja z odpadno embalažo. Akcija nadzora se je izvajala pri izvajalcih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov in pri zavezancih, ki dajejo oz. uvažajo embalažo na slovenski trg. Osnovni cilj akcije v letu 2016, ki je potekala pri vseh IJS, je bil preveriti izpolnjevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, s poudarkom na ravnanju s KOE, in sicer način zbiranja KOE po frakcijah ter sortiranja. Pri zavezancih, ki dajejo ali uvažajo embalažo na slovenski trg, in uporabnikih, pri katerih nastaja NKOE, pa je bil cilj preverbe količin dane oz. uvožene embalaže na slovenski trg, nastale odpadne embalaže, ravnanja z odpadno embalažo, poročanja.

V sklopu nadzora izvajalcev javnih služb je bilo pregledanih 59 izvajalcev javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov. Glede načina zbiranja komunalne odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih, se je ugotovilo, da 41 IJS zbira samo dve ločeno zbrani frakciji, to je odpadno embalažo iz papirja, kartona in stekleno embalažo, ostale frakcije (plastična, iz sestavljenih materialov in kovinska embalaža) se zbirajo skupaj kot mešana embalaža. 10 IJS zbira 4 ločene frakcije, 3 zbirajo 3 ločene frakcije, 5 IJS pa zbira vso komunalno odpadno embalažo kot mešano embalažo (ne ločuje frakcij) – v vseh 5 primerih izvaja sortiranje zbrane mešane embalaže na ločene frakcije IJS obdelave komunalnih odpadkov.

IJS imajo urejeno zbiranje odpadne embalaže od vrat do vrat, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih. Zbrano mešano embalažo IJS zbiranja predajajo v 6 primerih IJS obdelave komunalnih odpadkov, v 49 primerih imajo glede sortiranja sklenjene pogodbe, dogovore z DROE-ti, ki za njih

119

izvajajo sortiranje mešane embalaže, v 4 primerih IJS zbiranja sortirajo mešano embalažo drugi pogodbeniki. Pri 4 IJS je bilo ugotovljeno kopičenje mešane komunalne odpadne embalaže, 1 IJS pa nima sklenjenih pogodb z DROE-ti. Tekom akcije so bile IJS izdane 4 inšpekcijske odločbe ter opozorilo po ZIN.

V okviru akcije je bilo pregledanih tudi 58 pravnih oseb, ki dajejo ali uvažajo embalažo na slovenski trg in uporabnikih, pri katerih nastaja odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek. 21 pravnih oseb daje embalažo na slovenski trg kot končni uporabniki uvoženega blaga iz tujine, 32 jih je embalerjev, 2 pravni oseba sta pridobiteljici embalaže, 1 pravna oseba je proizvajalec embalaže, 2 pravni osebi pa ne dajeta ali uvažata embalaže na slovenski trg.

Od pregledanih 58 zavezancev, je 58 % takih, ki dajo na slovenski trg več kot 15 ton embalaže letno, 21 % takih, ki dajo na slovenski trg manj kot 15 ton in več kot 5 ton letno ter 21 % takih, ki dajo na slovenski trg manj kot 5 ton embalaže.

Za 40 zavezancev so obveznost ravnanja z odpadno embalažo prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo, 17 zavezancev predaja odpadno embalažo pooblaščencem za ravnanje z odpadki v skladu z Uredbo o odpadkih (na slovenski trg dajo manj kot 15 ton odpadne embalaže na leto), eden pa IJS.

DROE-tom kvartalno poroča 67 % pregledanih zavezancev, 9 % daje izjavo na ARSO (manj kot 15 ton in več kot 5 ton letno), 19 % jih poroča v sklopu letnih poročil o nastajanju odpadkov v proizvodni in storitveni dejavnosti v skladu z Uredbo o odpadkih, 5 % zavezancev o odpadni embalaži ne poroča. V sklopu akcije nadzora je bilo izrečenih 6 opozoril po ZIN, 3 odločbe po ZVO-1, ter 1 opozorilo po ZP. Na Inšpekciji je bilo od leta 2015 sprejetih več usmeritev, navodil (npr. insolventnost zavezanca, izvajanje izvršb itd), ki bi olajšali delo inšpektorjev, prispevali k bolj učinkovitemu delovanju Inšpekcije, enotnejši skupni praksi in nenazadnje k enakemu obravnavanju zavezancev. V letu 2016 se je bolj aktivno pristopilo tudi k izvršbi neizvršenih odločb inšpektorjev. Zaradi omejenih finančnih sredstev Inšpekcije za opravo izvršb, in ker gre včasih za zelo visoka sredstva, je bil v primeru izvršb po drugi osebi izbran pooblaščeni izvajalec, ki je pripravil predračune, ki so podlaga za izdajo sklepov o založitvi sredstev. Navedene aktivnosti so bile pri nekaterih zavezancih že učinkovite, saj se število neizvršenih odločb zmanjšuje.

Dodatno težavo pri inšpekcijskih nadzorih predstavlja ločitev pristojnosti na določenih področjih na lokalno in državno raven. Tako 149. člen Zakona o varstvu okolja določa, da so obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in 6. urejanje in čiščenje javnih površin. Dejstvo je, da lahko v primeru deljene pristojnosti v različnih situacijah prihaja do težav. V primeru nezakonito odloženih odpadkov je tako za odreditev odstranitve pristojna državna inšpekcija, v primeru komunalnih pa občinska inšpekcija, težava nastane v primeru, ko gre za pomešane različne odpadke.

V izogib takšnim situacijam Inšpekcija vseskozi aktivno sodeluje z Ministrstvom za okolje in prostor tudi pri spremembah in prenovi zakonodaje z njegovega področja. Tako je Inšpekcija aktivno pristopila k pripravi pripomb pri spremembah Uredbe o odlagališčih odpadkov, Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, osnutku Pravilnika o določitvi občutljivih območjih, Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje, pri Zakonu o dimnikarskih storitvah, Uredbi o uporabi fluorirnaih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh, Uredbi o ravnanju z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki je namenjena izvajanju Uredbe (EU) št. 11432014 in mnogih drugih. Seveda je področje okolja in narave v veliki meri regulirano tudi s predpisi Evropske unije, zato je navedeno zakonodajo potrebno spreminjati in prilagajati slovenskemu pravnemu red tudi s to omejitvijo.

Glede na vse navedeno ne moremo slediti navedbi, da je Inšpekcija neučinkovita, menimo, da Inšpekcija deluje dobro, zavedamo pa se, da je dela še veliko, zato si vseskozi aktivno prizadevamo h

120

konstruktivnim predlogom za izboljšanje zakonodaje ter tudi svojega delovanja, v duhu zakonitega in čim bolj učinkovitega dela.

11. Dimnikarska zakonodaja


Na Ministrstvu za okolje in prostor zagovarjamo stališče, da morajo dimnikarske storitve, zaradi zaščite interesov državljanov, tudi v prihodnje ostati regulirane. Mnenja o tem, katera sistemska rešitev je najbolj primerna za doseganje ciljev na področju energetske učinkovitosti, izboljšanju kakovosti zunanjega zraka ter varovanja zdravja in premoženja, so deljena, oziroma celo na dveh zelo nasprotujočih si polih.

Najpomembnejša novost je za uporabnike dimnikarskih storitev, ki bodo imeli možnost izbire dimnikarske družbe z vsemi koristmi, ki jih konkurenčni trg za njih prinaša. S tem je mišljeno predvsem uporabniku prijaznejše izvajanje storitev ter cenovna konkurenčnost, saj bodo določene najvišje dovoljene cene storitev. Ravno glede cen je bilo veliko govora ob dosedanji obravnavi, žal pa ob tem še več nejasnosti glede tega, kakšne spremembe prinaša predlog zakona. Predlog predvideva, da se namesto sedanjih, fiksnih cen, določa zgolj še maksimalne cene, ki bodo določene na podlagi časovnih normativov za posamezno storitev. S postavitvijo maksimalnih in ne fiksnih cen nameravamo omogočiti, da končne cene, ki jih bodo plačevali uporabniki, določi trg, vendar največ v višini, ki jo bo določila Vlada. Strah pred tem, da novi zakon prinaša višje cene, je zato odveč, saj urne postavke ne bodo presegale sedanje ureditve, konkurenca med dimnikarskimi družbami pa bo poskrbela, da bodo dimnikarji optimizirali svoje delo in opravljali storitve po cenah, ki bodo za njih še vzdržne, ne po administrativno določenem ceniku. Licenčni sistem po drugi strani prinaša tudi prednosti za dimnikarske družbe, ki po novem ne bodo več omejene na območja, nov sistem pa pomeni priložnost tudi za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo.

Potrebno je poudariti, da predlog Zakona o dimnikarskih storitvah ne ukinja obstoječega koncesijskega sistema, saj je to leta 2013 že storil Državni zbor. Ta je s spremembo Zakona o varstvu okolja predvidel ukinitev izvajanje dimnikarske službe kot obvezne državne gospodarske javne službe. Ministrstvo s predlogom zakona tako ureja področje, ki bi bilo sicer s 1. 1. 2017 na prostem trgu, kar pomeni, da bi bilo izvajanje dimnikarskih storitev v celoti neregulirano.

2. PROSTOR

1. Sprememba zakonodaje


V prvi vrsti smo izvedli analizo in se odločili za koncept najnaprednejše rešitve "vse na enem mestu" za projektno raven, tako da bodo postopki tekli hitreje in bolj učinkovito. Tako je pripravljen Zakon o graditvi objektov, ki je v javni razgrnitvi, Zakon o varstvu okolja pa mu bo sledil. Poudarjamo, da gre za zahtevne rešitve, ki so skladne z evropsko pravno prakso.

Zakon o graditvi objektov na novo ureja področje graditve objektov in s tem nadomešča veljavni Zakon o graditvi objektov. Iz zakona se izločajo vsebine veljavnega zakona, ki se nanašajo na regulacijo poklicev in dejavnosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev, saj bo to področje po novem predmet ločenega zakona, to je Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Gradbeni zakon je pripravljen v obliki čistopisa, kot povsem nov zakon, pri čemer ohranja ali nadgrajuje kar nekaj ureditev, ki jih je poznal že veljavni zakon, obenem pa uvaja nekatere bistvene novosti, kot so:

121

- širitev veljavnosti zakona na večji obseg objektov, med njimi tudi na ureditve, ki so posledice gradnje in na objekte – proizvode, ne glede na njihovo povezanost s tlemi;

- olajšani pogoji za nekatere vrste gradnje in del, in sicer opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov (potrebna je samo še prijava začetka gradnje), opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za začasne objekte, namenjene prireditvam in za čas sezone, širjenje obsega vzdrževalnih del, za katera ni obvezna pridobitev gradbenega dovoljenja na manjše rekonstrukcije;

- opcijska možnost pridobitve predodločbe, ki zavezuje v naknadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in investitorju omogoča večjo investicijsko in pravno varnost;

- pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bolj strnjene in posredno manj obsežne dokumentacije, kot je to predpisano v veljavni zakonodaji;

- uzakonitev faze prijave začetka gradnje z namenom spremljanja, evidentiranja in učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem gradenj;

- uzakonitev možnosti skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja;

- uzakonitev pravne podlage za informatizacijo postopkov dovoljevanja in elektronsko poslovanje;

- okrepitev vloge občin v procesu dovoljevanja z uzakonitvijo obveznega mnenja občine v postopkih dovoljevanja;

- določitev dvotirnega nadzora nad izvajanjem gradenj, za katere ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj (gradbene inšpekcije in občinske inšpekcije);

- integracija postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja;

- večja vloga in odgovornost udeležencev, kakor tudi gradbene inšpekcije in drugih pristojnih inšpekcij;

- uzakonitev prijave dokončanja gradnje in nadomeščanje uporabnega dovoljenja s popolno prijavo dokončanja gradnje, na podlagi predložene dokumentacije, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, pri katerih se ohranja obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja;

- evidentiranje v katastru stavb in katastru gospodarske javne infrastrukture po uradni dolžnosti, po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po popolnosti prijave dokončanja gradnje;

- legalizacija neproblematičnih nedovoljenih gradenj (objekti daljšega obstoja, možnost pridobitve začasnih dovoljenj in legalizacija v prehodnem obdobju 5 let z možnostjo sanacije);

- omogočanje manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja med gradnjo brez tveganja za neskladnost gradnje;

- prekvalifikacija soglasij v mnenja in s tem posredno omogočanje uravnoteženja med varstvenimi in razvojnimi interesi v postopku dovoljevanja;

- določanje gradbenih parcel v postopku izdajanja gradbenih dovoljenj, njihovo evidentiranje v posebnem sloju zemljiškega katastra in nadzor nad njihovim spreminjanjem.

Nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) razveljavlja in nadomešča tri zakone - Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) ter Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v prostor in združuje vsebino urejanja teh zakonov na enem mestu v krovnem zakonu. Urejanje prostora tako po novem obsega prostorsko planiranje, prostorsko načrtovanje, celovito umeščanje, prostorske ukrepe, instrumente zemljiške politike, instrumente spremljanja stanja v prostoru ter zagotavljanja s tem povezanih informacijskih storitev. Zakon nadgrajuje že vpeljan sistem državnega in občinskega prostorskega načrtovanja, prostorske ukrepe in ukrepe zemljiške politike, pri tem pa uvaja tudi nekatere bistvene novosti:

122

- dosledno izpeljuje načelo usklajevanja interesov in sodelovanja med deležniki urejanja prostora;

- daje zakonsko podlago državnim pravilom urejanja prostora, ki so bila prej predmet Uredbe o prostorskem redu Slovenije, in širi pojem državnega prostorskega reda kot mesta, kjer se zbirajo pravila, smernice in dobra praksa s področja urejanja prostora;

- vpeljuje instrument prevlade ene javne koristi nad drugo v primeru, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni bilo možno doseči usklajene rešitve;

- prednostno usmerja poselitev v razvojno pomembnejša naselja, znotraj naselij pa se primarno izvaja notranji razvoj;

- ustanavlja Komisijo za prostorski razvoj Vlade RS, ki kot delovno telo Vlade poda mnenje v primeru neusklajenih javnih interesov in prevladi ene javni koristi nad drugo;

- ustanavlja Prostorski svet pri MOP, ki deluje kot strokovno posvetovalno telo MOP ter nudi strokovno podporo pri oblikovanju mnenja Komisije za prostorski razvoj Vlade;

- določa obveznost občinskega urbanista ali občinske/medobčinske službe za urejanje prostora;

- predvideva ustanovitev liste izvedencev, na katere se obrnejo upravni organi v primeru manjkajočega strokovnega znanja;

- opredeljuje status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora, in jim daje možnost vlaganja pravnih sredstev;

- poda zakonsko podlago za pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije;

- vpeljuje instrument prostorskega planiranja, pri čemer določa regionalni prostorski plan kot nov strateški dokument na ravni razvojne regije in občinski prostorski plan na ravni občine, ki dejansko predstavlja vsebino današnjega strateškega dela občinskega prostorskega načrta;

- širi pojem prostorskega načrtovanja, ki poleg do sedaj poznanih instrumentov državnega prostorskega načrta, občinskega prostorskega načrta in občinskega podrobnega prostorskega načrta, vključuje tudi državni podroben prostorski načrt, lokacijsko preveritev kot instrument individualnega donačrtovanja v občini ter odloke o urejanju podobe naselij in krajine;

- vpeljuje nov način celovitega umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena, ki poleg že obstoječega sistema državnih prostorskih načrtov, katerim sledi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja po Gradbenem zakonu, za določene linijske prostorske ureditve državnega pomena omogoča tudi enovit postopek priprave državnega podrobnega prostorskega načrta in izdaje celovitega dovoljenja, ki po vsebini v eni fazi vključuje podrobno prostorsko načrtovanje, projektiranje in dovoljevanje (princip vse na enem mestu);

- vpeljuje naloge gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in vodenja evidence stavbnih zemljišč;

- vpeljuje nove finančne mehanizme zemljiške politike, kot je izravnalni prispevek;

- posodablja vlogo elektronskega poslovanja preko prostorskega informacijskega sistema.

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih gradi na temelju obstoječega sistema pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil in ga nadgrajuje, pri čemer je v primerjavi z veljavnim Zakonom o graditvi objektov že zaradi ločitve vsebine v poseben zakon vzpostavljena zasnova bolj jasnega koncepta, izčiščene vsebine, jasnejših pogojev in opisa nalog posameznih reguliranih poklicev na področju prostora. Zakon predvideva naslednje regulirane poklice in za vsakega od njih tudi podrobno opiše poklicne naloge, nazivi za posamezne regulirane poklice pa so zaščiteni: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec.

123

Veljavni Zakon o graditvi objektov reguliranih poklicev ne ureja na način, da bi se za vsakega od njih jasno opredelile njihove poklicne naloge in rezervirane dejavnosti, temveč je zakon kot regulirane poklice mešal z opisom nalog in odgovornosti posameznih udeležencev pri graditvi objektov. Predlog novega zakona zato z jasnejšo opredelitvijo reguliranih poklicev ne samo zmanjšuje število reguliranih poklicev, temveč se s tem tudi približuje primerljivim evropskim ureditvam, s tem da jasneje opiše, določi in razmeji naloge posameznega reguliranega poklica. Prav tako zakon ureja oblike opravljanja storitev, v katerih lahko pooblaščeni arhitekt ali inženir opravlja naloge, ki spadajo v obseg njegove stroke.

Predlagana je regulacija dejavnosti, kar je tako posledica analize pravnih ureditev držav članic EU, ki je pokazala, da je Slovenija ena redkih držav brez tovrstne regulacije, kakor tudi izsledkov raziskave Zbornice za arhitekturo in prostor, ki kaže na to, da večina lastnikov podjetij oziroma družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki sodi v opis nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, sploh nima licenc ali nima aktivnih licenc, da na trgu vlada kaotično stanje, ki omogoča posojanje žigov in zlorabo licenc. Na podlagi opisanega in ob zavedanju, da je odgovorno ravnanje podjetij, spoštovanje etičnega kodeksa, strokovnih pravil in predpisov ter visok nivo kvalitete pooblaščenih arhitektov in inženirjev mogoče doseči le ob uzakonitvi pogojev za opravljanje dejavnosti, ne samo poklica kot takega, so predpisani posebni pogoji za opravljanje dejavnosti (vpis v imenik zbornice, ob pogoju zagotovitve bodisi 50 % lastništva pooblaščenih arhitektov in inženirjev bodisi vsaj enega zaposlenega pooblaščenega arhitekta in inženirja). Za obstoječe družbe in njihovo prilagoditev novim zahtevah je predvideno šestmesečno prilagoditveno obdobje.

Zakon med pooblaščene inženirje po vzoru drugih evropskih držav uvršča tudi pooblaščenega inženirja s področja geodezije, s čimer poseže v ureditev po Zakonu o evidentiranju nepremičnin, Zakonu o geodetski dejavnosti in Zakonu o državnem geodetskem referenčnem sistemu tako, da dosedanje tri regulirane poklice (odgovornega geodeta, geodeta izkazničarja in geodetskega strokovnjaka) združuje v en reguliran poklic.

Predlagana novost je način pridobivanja ustreznih poklicnih izkušenj, in sicer je predvideno spremljanje kandidata za naziv s strani mentorja. Tudi za kandidata je predvidena disciplinska odgovornost in sankcioniranje.

Zakon predpisuje tudi obvezno stalno strokovno usposabljanje in neposredno predpisuje možnosti sankcioniranja pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki se ne bi udeleževali usposabljanj po programu pristojne zbornice.

Prehodne določbe predvidevajo ohranitev dosedanjih pooblastil posameznikov, ki so ob uveljavitvi zakona opravljali določene naloge, v obsegu dosedanjih predpisov.

2. Vse na enem mestu (VEM)

Očitki iz interpelacije ne držijo. Zastavljeni projekti potekajo v skladu z načrtovano časovnico.

V sklopu Prostorskega informacijskega sistema (PIS) je bil izdelan sistem za evidentiranje upravnih aktov na področju graditve (gradbena dovoljenja, uporabna dovoljenja). Sistem je implementiran v okolje vseh upravnih enot ter MOP. Podatki o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih so od 1. 6. 2015 dostopni na enem mestu. V letu 2016 je MOP pričel z izvedbo projekta eGraditev in ostalih projektov v sklopu programa projektov eProstor, ki bodo do leta 2020 financirani iz sredstev kohezijske politike. S tem bo državljanom in pravnim subjektom omogočeno elektronsko poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja in evidentiranja nepremičnin, občinam in ministrstvom pa bo omogočeno elektronsko poslovanje v postopkih priprave prostorskih aktov (ePlan). Zagotovljen bo

124

dostop do zbirk prostorskih podatkov, kar bo spodbujalo gospodarsko rast in izboljšalo kakovost obstoječih zbirk podatkov, predvsem njihove lokacijske umeščenosti.

3. Nacionalni stanovanjski program


V času od nastopa te vlade, torej od septembra 2014, se je na stanovanjskem področju veliko naredilo, kljub temu da nam opozicija očita nasprotno. Naj najprej omenimo sprejem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje od 2015 do 2025 (ReNSP 15-25), ki je rezultat širokega javnega konsenza o tem, v katero smer bi morala iti stanovanjska politika države v prihodnje. ReNSP 15-25 je bila konec leta 2015 sprejeta v Državnem zboru RS (Ur.l.RS, št. 92/2015, objavljena dne 04.12.2015) skladno s 142. členom Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11 in 40/12 – ZUJF) in od takrat dalje na Ministrstvu za okolje in prostor z ostalimi pristojnimi resorji vodimo številne aktivnosti, ki so predvidene v ReNSP 15-25 in naj bi pripomogle k izboljšanju zakonodajnih ukrepov na področju zagotavljanja javnih stanovanj.

ReNSP tako za posamezne ciljne skupine prebivalstva predvideva aktivnosti za zagotavljanje dostopa do stanovanj različnega tipa, in sicer s pomočjo spodbujanja različnih finančnih ukrepov, zakonodajnih sprememb in izvedbe pilotnih projektov ter z usklajenim izvajanjem javnih politik, kot so socialna, finančna, prostorska, šolska in zdravstvena. S srednjeročno usmerjenostjo bodo tako v obdobju petih let izvedeni izbrani projekti za stabilizacijo razmer na področju stanovanjske oskrbe v Sloveniji. V novih okvirih bo zagotovljena enakopravna obravnava prebivalcev pri reševanju stanovanjskega problema. Hkrati bodo ukrepi usmerjeni v urejenost in transparentnost podatkov ter vključevanje zunanjih investitorjev v zagotavljanje stanovanjske oskrbe, kar bo posledično prispevalo k razbremenitvi javnih financ.

Ministrstvo za okolje in prostor, na podlagi usmeritev ReNSP 15-25, pripravlja skupaj s Stanovanjskim skladom RS, glavnim izvajalcem stanovanjske politike, naslednje aktivnosti:

Ukrepi za izboljšanje stanovanjskega položaja mladihZa pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje stanovanjske problematike mladih, je bila na podlagi sklepa Vlade RS št. 35200-1/2016/3, z dne 10. 3. 2016, ustanovljena Delovna skupina za mlade za izvedbo pilotnih projektov po Resoluciji o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Delovno skupino pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor, sestavljajo še predstavniki Stanovanjskega sklada RS, Urada za mladino RS, Mladinskega sveta Slovenije, Študentske organizacije Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije. V okviru Delovne skupine za mlade se trenutno izvajata dva pilotna projekta, predvidena v akcijskem načrtu ReNSP 15-25:

Pilotni projekt zagotovitve ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanjeStanovanjski sklad RS bo v okviru prostih kapacitet zagotovil nekaj stanovanj za pilotni projekt, kjer bo preverjal interes mladih. Izvedba je predvidena v letih 2016 in 2017. Stanovanja bodo funkcionalno opremljena (minimalna kuhinja, osnovne omare, postelje), najemnina bo neprofitna. Nabor stanovanj se bo sprotno dopolnjeval z razpoložljivimi stanovanji SSRS in drugih akterjev, pri čemer se bo poskušalo zagotoviti stanovanja na lokacijah, kjer je povpraševanje mladih največje. Na osnovi odziva in potreb mladih, se bo oblikoval dolgoročni načrt zagotavljanja zadostnega števila stanovanj na območjih, kjer bo izkazano povpraševanje.

125

Cilji projekta: - spodbujati drugačne vrste zagotavljanja reševanja bivanjskih vprašanj med mladimi (od 18 do

dopolnjenega 29 leta) in spodbujanje njihovega povezovanja v bivanju, - ustvarjalno iskanje modelov najema za mlade (opremljenih in delno opremljenih stanovanj različnih

velikosti na različnih lokacijah), izmenjava izkušenj med udeleženci najema, preučitev delitve obveznosti vezanih na najem v skupnosti mladih ter sprotno spremljanje izkušenj za potrebe razvitja ukrepa v sistemsko ureditev pomoči mladim na področju zagotavljanja ustreznega bivanja,

- predstaviti izkušnje iz modelov najema in pridobiti povratne informacije s strani najemnikov - uporabnikov, najemodajalcev, upravnikov, sosedov in dobaviteljev,

- promovirati rezultate projekta in oblikovati priporočila za zakonodajalca za spremembe in dopolnitve zakonodaje ter

- pridobiti ustrezne podlage za pripravo mehanizmov za financiranje izgradnje ali nakupa najemnih stanovanj za mlade.

Pilotni projekt za zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mladeStanovanjske skupnosti mladih kot nova oblika sobivanja namenjena mladim, ki končajo študijsko pot in ne izpolnjujejo več pogojev za bivanje v študentskih domovih in za mlade, ki ne študirajo in se vseeno želijo osamosvojiti. Predmetna oblika bivanja ni namenjena dolgoročni stanovanjski oskrbi, temveč kot prva pomoč pri zagotavljanju bivalne osamosvojitve mladih; predvidena bo časovna ali starostna omejitev bivanja.

Stanovanjski sklad RS je objavil Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Ur. list RS št. 41, z dne 10. 6. 2016), v okviru katerega je občinam, neprofitnim stanovanjskim organizacijam, nevladnim organizacijam omogočeno, da posamično ali skupaj oblikujejo projektne predloge in jih prijavijo na razpis. Izbrani projekti, ki bodo najbolj sledili ciljem ReNSP 15-25 in opisom aktivnosti v njej, bodo uresničeni v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Stanovanjskim skladom RS, ki bosta spremljala izvedbo projekta, izvedla analize in pripravila shemo na osnovi izkušenj projekta za sistemske rešitve.

Pilotni projekt je namenjen preverjanju poslovnega modela, ki bo osnova za pripravo stalnih modelov financiranja in sodelovanja ter določitve pogojev bivalnih skupnosti mladih na osnovi ugotovljenih dejanskih potreb. Projekt ima tudi namen spodbujati občine, ki še ne razpolagajo s stanovanjskimi politikami za prihodnje obdobje, da vključijo v svoje razvojne dokumente tudi cilje in projekte iz ReNSP 15-25.

Po zaključeni izvedbeni fazi projektov bo delovna skupina na podlagi celovite evalvacije oziroma ocene pripravila konkretne predloge za oblikovanje sistemskih rešitev za reševanje stanovanjskega problema mladih in mladih družin, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter sistemske rešitve za zagotavljanje stanovanjskih skupnosti za mlade. V program dela Vlade za leto 2017 je vključena tudi priprava nove stanovanjske zakonodaje.

Ukrepi za izboljšanje stanovanjskega položaja starejšihV sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se v okviru Delovne skupine za pripravo Strategije za dolgoživo družbo pripravljajo predlogi ukrepov, ki bi izboljšali stanovanjske razmere starejših oseb. Kot ena primernejših rešitev za odpravljanje stanovanjske revščine starejših oseb je lahko spodbujanje sobivanja starejših oseb v večjih ali skupinskih gospodinjstvih. Primere sobivanja je mogoče iskati tako v priselitvi starejših v stanovanje druge starejše osebe, ki je funkcionalno in lokacijsko primernejše, kot tudi v osnovanju bivanjskih skupnosti starejših v za ta namen posebej zgrajenih, prenovljenih ali prilagojenih stanovanjih v bližini dnevnih

126

centrov starejših ali v bližini oskrbnih središč. Vključenost starejših oseb v širšo družbo bo zagotovljena tudi z načrtovanjem primernih stanovanj v okviru mešanih sosesk, kar bo prispevalo k večji kakovosti bivanja in socialne vključenosti.

Ukrepi za aktivacijo obstoječega fonda stanovanjUstanovljena je delovna skupina za izvedbo pilotnega projekta Javne službe za najemniško upravljanje. V okviru tega Stanovanjski sklad RS, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvo za finance, pripravlja pilotni projekt, s katerim bo oddajal v javni najem (z razpisom skladno z izhodišči javne najemniške službe iz ReNSP15-25) za najem primerna stanovanja. Nabor stanovanj bo predvidoma sestavljen iz stanovanj v lasti Sklada in stanovanj, ki jih bodo pogodbeno Skladu oddali za potrebe oddaje v javni najem drugi deležniki iz zasebnega in javnega sektorja, skladno z izhodišči, ki bodo usklajena na nivoju projektne skupine.

Ob oblikovanju projekta in njegovem izvajanju bo potekalo spremljanje in ocenjevanje potreb po zagotavljanju kritja potencialnih izgub Stanovanjskega sklada RS zaradi neplačil najemnin in stroškov najemnikov stanovanj (individualni in obratovalni stroški, škode, itd.) ter ugotavljanje, katera zakonodaja trenutno ne omogoča za Sklad in deležnike sodelujoče v projektu smotrnega načina povezovanja in izvajanja tovrstne službe, pri čemer je cilj projekta, da ima pozitivne učinke tudi na ciljni populaciji uporabnikov storitve najemodajalstva in najema s povečanjem možnosti najema cenovno ugodnih in primernih ter raznovrstnih stanovanj na področju celotne Slovenije, kjer bo ugotovljeno ustrezno povpraševanje.

Na podlagi izkušenj pilotnega projekta bo oblikovana zakonodajna rešitev za zagotavljanje večje varnosti tako najemnikov kot najemodajalcev, in sicer kot javna služba za najemniško upravljanje. Namen vzpostavitve javne službe za najemniško upravljanje je povečanje najemnega stanovanjskega fonda po ugodnejši najemni ceni od tržne in posledično povečanje dostopnosti do najemnih stanovanj, zlasti za mlade in mlade družine. Javna služba za najemno upravljanje bo delovala po principu posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj, vključenih v shemo najemnega stanovanjskega fonda. Vzpostavljena bo s posebno opredelitvijo v okviru formalnopravne ureditve statusa Stanovanjskega sklada RS, za kar sta predvidena njegova reorganizacija in kadrovsko povečanje.

Povečan fond najemnih stanovanj, nižje najemnine od tržnih in odprava kriterija stalnega bivališča bodo prispevali k večji dostopnosti do stanovanj in lažjemu reševanju stanovanjskega problema, zlasti za mlade in mlade družine. Posledično bo ukrep pripomogel tudi k povečani mobilnosti prebivalstva.

Shema za zagotavljanje stanovanjskih enot za deložirane posameznike in družineMinistrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in skupaj z več deležniki, med katerimi so bili najpomembnejši Stanovanjski sklad RS in tri največje humanitarne organizacije v RS (Rdeči Križ Slovenije – Zveza združenj, Slovenska Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije) pripravilo predlog za izvedbo posebnega pilotnega projekta, na podlagi katerega bi se pripravil nabor sistemskih rešitev za pomoč prisilno izseljenim posameznikom in družinam.

Cilji in namen pilotnega projekta: - Priprava predloga sistemskih rešitev za pomoč in podporo prisilno izseljenim družinam in

posameznikom. - Začasna nastanitev in celovita strokovna pomoč družinam (osebam), ki so bile prisilno izseljene iz

(ne)profitnih najemnih stanovanj ali lastnih stanovanj.

127

Stanovanjske zadruge (SZ)Stanovanjske zadruge, kot eden izmed načinov reševanja stanovanjske problematike, so gotovo tudi ena izmed alternativnih oblik bivanja, ki bi lahko prispevala k doseganju zastavljenih ciljev za izboljšanje stanovanjske oskrbe. ReNSP 15-25 zato kot eno izmed možnih oblik gradnje novih najemnih stanovanj predvideva tudi stanovanjske zadruge. V ta namen je v procesu oblikovanja projektna skupina, ki bi izvedla pilotni projekt ustanovitve stanovanjske zadruge. Namenjena je pridobivanju izkušenj za izvajanje podobnih projektov v prihodnost ter pripravi zakonske ureditve za ustanavljanje stanovanjskih zadrug.

Namen pilotnega projekta ustanovitve SZ je predvsem na podlagi pilota oblikovati načelno stališče do ustanavljanja SZ, načinu njihovega delovanja in obliki ter obsegu ugodnosti, ki naj bi jih bile deležne s strani javnega sektorja, to je države in lokalnih skupnosti, ter pripraviti sistemsko pravno podlago za delovanje SZ, ki bo obsegala:- ureditev sklopa pravic in obveznosti udeležencev v SZ, ki deluje v javnem interesu,- opredelitev vloge javnega sektorja v odnosu do SZ;- oblikovanje objektivnih meril za priznavanje statusa SZ;- organizacijsko ureditev vodenja projektov priskrbe stanovanjskih objektov v okviru SZ;- ureditev sistemskega financiranje projektov SZ;- promocijo projekta.

IX. IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT

1. Kršenje Ustave Republike Slovenije in nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Tu povzemamo odgovor, ki ga je ministrica podala v odgovoru na interpelacijo vloženo proti njej in zavračamo navedene očitke.

Ustavno sodišče je 4. decembra 2014 z odločbo št. U-I-269/12-24 odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11-v nadaljnjem besedilu ZOFVI) v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo Republike Slovenije ter določilo, da mora Državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Ustavno sodišče svoje odločitve ni sprejelo soglasno, temveč s petimi glasovi proti štirim. Eden od sodnikov je podal pritrdilno ločeno mnenje, dve sodnici pa odklonilni ločeni mnenji.

Odločitev Ustavnega sodišča je med drugim sprožila tudi pobudo za spremembo ustave. Skupina poslank in poslancev je s prvopodpisanim Matjažem Hanom 18.2.2015 vložila Predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, EPA 347-VII (v nadaljnjem besedilu predlog). Predlog predlaga spremembo in dopolnitev 57. člena Ustave Republike Slovenije, s katerim bi uredili, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, osnovno izobraževanje v zasebnih šolah pa se lahko sofinancira v omejenem obsegu, pod pogoji in v višini, kot to določa zakon. V skladu s tem predlogom bi državno financiranje osnovnega šolstva veljalo izrecno za javne šole, medtem ko bi bilo ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu. Drugi odstavek 57. člena ustave namreč določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. S predlagano dopolnitvijo bi bilo določeno, da se osnovnošolsko izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev. Predlagatelji v predlogu navajajo, da bi država osnovnošolsko izobraževanje po ustavi obvezno financirala v javnih osnovnih šolah, medtem ko bi imel zakonodajalec možnost, da bi financiranje zasebnih osnovnih šol uredil posebej z zakonom. Želijo odpraviti tudi argument, ki ga je v svoji zadnji odločbi uporabilo ustavno

128

sodišče, ko je menilo, da je treba omenjeni drugi odstavek razumeti tako, da je država dolžna financirati osnovno šolstvo tako v javnih kot zasebnih osnovnih šolah. Predlog naj ne bi v ničemer posegal v utečeno razmerje med javnim in zasebnim osnovnošolskim izobraževanjem. Določal naj bi le, da je primarna skrb države na področju osnovnošolskega izobraževanja zagotavljanje financiranja javnih šol iz javnih sredstev.

Ustavna komisija Državnega zbora je z razpravo o predlogu ustavnih sprememb, s katerimi bi se omejil obseg financiranja programov zasebnih šol, pričela 7. maja 2015. Na Ustavni komisiji Državnega zbora je bil v nadaljevanju sprejet sklep o ustanovitvi Strokovne skupine, ki je dobila nalogo, da preuči predlog. Strokovna skupina je predlog večkrat obravnavala.

V sredini januarja 2016 je omenjena Strokovna skupina Ustavni komisiji Državnega zbora v proučitev podala nov predlog. Po njem bi v Ustavo Republike Slovenije namesto stavka »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev”, zapisali stavek “Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev v obsegu, da je vsakomur zagotovljena osnovnošolska izobrazba.«.

Na odločitev Ustavnega sodišča so se s strokovnimi razpravami odzvali številni zainteresirani deležniki, kot npr. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki je pripravil zbornik z naslovom “Komu je napoti kakovostno javno šolstvo”, v katerem več strokovnjakov razpravlja o posledicah odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol; nastal je tudi zbornik z naslovom »Zasebno šolstvo za skupno dobro« v izdaji Inštituta za raziskovanje in evalvacijo šolstva, s podobnimi vprašanji so se ukvarjali tudi študenti slovenskih pravnih fakultet v okviru VII. Pitamičevega vseslovenskega tekmovanja študentov prava (Zbornik VII. Pitamičevega vseslovenskega tekmovanja študentov prava je izdala Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani).

Predlagatelji interpelacije naj bi večkrat opozorili na odpravo neustavnosti, dvakrat tudi z novelo ZOFVI, katere poglavitna rešitev naj bi bila spoštovanje odločbe Ustavnega sodišča. Pri tem naj bi se moja odgovornost kazala s pripravo mnenja Vladi Republike Slovenije, s katerim je le-ta nasprotovala noveli. Pri tem velja poudariti, da navedeno mnenje Vlade Republike Slovenije ne nasprotuje nujnosti spremembe zakona na podlagi ustavne odločbe, temveč poudarja, da je potrebno ob vprašanju financiranja urediti tudi druga vprašanja povezana z pridobitvijo javne veljavnosti novo nastajajočih šol, kot so pogoji ustanavljanja, pridobitev javne veljavnosti ter spremljanje kakovosti, vse navedeno še posebej z vidika aktualnih družbenih sprememb. V mnenju je poudarjeno, da predlog po celovitem reševanju vprašanja zasebnih šol temelji na novih družbenih situacijah, ki so nastopile v zadnjih letih. Stališče Vlade Republike Slovenije torej ne temelji na izogibanju uresničitve ustavne odločbe. Nasprotno, temelji na prepričanju, da je potrebno položaj zasebnih šol urejati celovito in pri tem upoštevati različne dimenzije tega položaja, pri čemer je financiranje le ena izmed njih.

Predlagatelji interpelacije navajajo tudi moje navedbe na posameznih sejah Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, odgovore na poslanska vprašanja, intervju v časniku Večer, s katerim naj bi dokazovali, da sem se zavedala neustavnega stanja.

Nikoli nisem zanikala, da mi je odločitev Ustavnega sodišča dobro poznana in da se zavedam, da jo je potrebno izvršiti. Pri tem sem poudarjala, da ob kakovostnem javnem in vse vključujočem šolstvu, zasebno predstavlja dodatno izbirnost, vsebinsko bogatitev in raznolikost šolskega prostora.

Ureditev zasebnega šolstva temelji na podlagi 54. in 57. člena Ustave Republike Slovenije in je bilo prvič zakonsko urejeno leta 1996. Pri urejanju zasebnega šolstva so bila upoštevana tudi določila Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki v 26. členu zagotavlja, da imajo starši »pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke« ter Konvencije o otrokovih pravicah, ki zasebne šole dodatno opredeljuje v dodatku k 29. členu. Pri tem je pomembno opozorilo, da te določbe »ni dovoljeno razlagati tako, kot da bi posameznikom in organom kršila pravico ustanavljanja in upravljanja

129

izobraževalnih ustanov.« Podobno opredelitev pozna slovenska ustava, ki v 54. členu določa: »Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon.«, v 57. členu pa »Izobraževanje je svobodno.«.

Tako tudi koncept zakonske ureditve zasebnih šol na podlagi navedenih vodil v Ustavi Republike Slovenije, Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in Konvenciji o otrokovih pravicah, v Sloveniji temelji na razumevanju zasebnih šol kot šol, ki bogatijo šolski prostor.

Umestitev zasebnega šolstva in vrtcev je bila z zakonodajo iz leta 1996 izvedena tako, da so bili vrtci in zasebne šole deležni javne finančne podpore v višini 85 % sredstev, ki so jih za plače in materialne stroške na učenca oziroma dijaka dobile javne šole, če so pridobili javno veljavnost svojih programov in izpolnili še nekatere druge pogoje, povezane z zagotavljanjem pogojev (prostor, oprema) ter programskim izvajanjem (minimalno število oddelkov, vpliv na javno mrežo šol). V praksi se je pokazalo, da nekateri programi, predvsem tisti s posebnimi pedagoškimi načeli, težko zagotavljajo tako določen minimalni obseg vpisa, kar je vodilo k spremembi ZOFVI, s katero so bili ti pogoji črtani.

Z zakonodajo iz leta 1996 je bil urejen tudi položaj zasebnih šol, ki so na področju Slovenije obstajale pred uveljavitvijo zakona. Po sprejetju nove zakonodaje je bilo na novo ustanovljeno večje število zasebnih vrtcev, tri osnovne šole ter tri srednje šole.

Predlagatelji interpelacije navajajo, da naj bi bila s tem, ko ni bila odpravljena neenakost, ki jo je z Odločbo ugotovilo Ustavno sodišče, odgovorna za povzročeno diskriminacijo na področju financiranja obveznih osnovnošolskih vsebin, ter s tem povzročene nepopravljive posledice, ker se tudi še v šolskem letu 2016/2017 na področju izvajanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ki je v teku, ustvarja neenenakost pred zakonom zaradi kršitve 57. člena Ustave.

Ta navedba ne drži. Kot sem že poudarila, je bilo financiranje zasebnih šol urejeno z novo šolsko zakonodajo v letu 1996. Vse do odločitve Ustavnega sodišča št. U-I-269/12-24 z dne 4.12.2014, se je taka določba zdela primerna in ustrezna. Nenazadnje je tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi št. U-I-68/98, ko je leta 1998 presojalo ustavnost 72. člena ZOFVI, zapisalo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo.

Ustavno sodišče je zakonodajalcu z odločbo št. U-I-269/12-24 določilo enoletni rok za uskladitev zakona. Ko so starši vpisovali otroke v šolo so bili seznanjeni z veljavno zakonodajo, ki jo sama odločitev Ustavnega sodišča še ni spremenila. Tudi, če bi morda prišli do zaključka, da prihaja do neenakosti, ne moremo mimo dejstva, da je odločitev staršev za vpis otrok v zasebno šolo njihova lastna, da so bili s pogoji financiranja seznanjeni in da jim je bil seveda omogočen vpis otrok v javno osnovno šolo. Kot že večkrat navedeno, je pri pripravi zakonske rešitve potrebno upoštevati več elementov in ne samo financiranja, saj bi v nasprotnem primeru prav hitra in slabo premišljena ter neusklajena rešitev lahko botrovala neenakosti pred zakonom.

Številne družbene spremembe, ki so nastopile v zadnjih letih, so aktualizirale vprašanje razmerja med javnim in zasebnim šolstvom. Odraz tega je povečanje zanimanja za urejanje tega področja, kar kažejo predvsem mednarodne študije, ki so nastale v zadnjih desetih letih. Številne od teh povzema študija OECD (2012), Public and Private Schools: How Management and Funding Relate to their Socio-economic Profile, PISA, OECD Publishing,Paris, http://dx.doi.org/10.1787/9789264175006-en. Študija opozarja na spremembe družbenega okolja ter na številne dimenzije, ki jih je treba upoštevati pri analiziranju obravnavanega področja. Pri tem opozarja na nujnost upoštevanja tradicije in razvoja posameznih šolskih sistemov, na različne dejavnike, ki vplivajo na umestitev zasebnega šolstva v nacionalne izobraževalne sisteme, pa tudi na opredelitev zasebnega šolstva. Gre namreč za vprašanje, kdaj se neko šolo sploh všteva pod pojem zasebno (glede na upravljanje, glede na

130

pridobivanje javnih virov, glede na lastništvo prostorov in druge dejavnike). Tako navedena študija kot tudi študija OECD (2014) - “How do public and private schools differ?” (Vir: Education at a Glance 2014: Highlights, OECD Publishing, Paris.DOI:http://dx.doi.org/10.1787/eag_highlights-2014-20-en) se ukvarjata s širšimi vidiki in vprašanji umeščanja zasebnega šolstva, dostopnosti izobraževanja, kakovosti, pravice do izbire, primerljivosti). Na podobne premisleke opozarjajo avtorji poglavja o zasebnem šolstvu v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (2011) http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf.

K urejanju izobraževalnega sistema na način, da bo zagotavljal dostopnost, kakovost in pravičnost izobraževanja nas ne nazadnje zavezuje tudi nedavno sprejeta UNESCO-va deklaracija Izobraževanje 2030.

Iz navedenih virov izhajajo opozorila v zvezi s premisleki po celovitem urejanju vprašanj zasebnega šolstva predvsem v luči družbenih sprememb in procesov, s katerimi smo soočeni.

Na vse navedeno je bilo opozorjeno v stališču Vlade Republike Slovenije, ki je zato predlagala zavrnitev zakona, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS, saj je menila, da je potrebno zaradi zgoraj navedenih razlogov, ob siceršnjem vprašanju financiranja obstoječih zasebnih šol, urediti tudi druge elemente v zvezi z delovanjem novoustanovljenih zasebnih šol kot so: sprejemanje programov, izpolnjevanje in zagotavljanje kakovosti pri izvajanju programov, vpis v razvid ter zagotavljanje kadrovskih in materialnih pogojev. Pri tem menimo, da so zasebne šole, ki delujejo v RS in so pridobile javno veljavnost, s svojimi rezultati dokazale, da vzgojno-izobraževalno delo izvajajo kakovostno. Jasnejša ureditev navedenih vprašanj je potrebna v primerih nastajanja novih šol. Da je potrebno tovrstna vprašanja urediti celovito in transparentno, opozarjajo tudi nedavne izkušnje drugih držav. Premisleki, ki so bili in so potrebni pred pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI za uresničitev ustavne odločbe tako izpostavljajo predvsem potrebo po ureditvi tudi drugih elementov in ne le vprašanja financiranja.

Na podlagi navedenih stališč je ministrstvo tako, ko sem že večkrat pojasnila, pripravilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim je upoštevalo zgoraj navedena dejstva. Na portalu e-demokracija je bilo besedilo objavljeno 15. aprila 2016.

Na pripravljen predlog so na e-demokracijo, pa tudi na ministrstvo, prispeli številni, tudi povsem nasprotujoči si komentarji (prek 30 samo na portal e-demokracija). Tudi ti kažejo, da so vprašanja povezana z urejanjem zasebnega šolstva številna in kompleksna in ne le vezana samo na vprašanje financiranja.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil 15. aprila 2016 posredovan v javno razpravo tako dokazuje jasno namero ministrstva k izvrševanju ustavne odločbe. Vsi nadaljnji postopki, ki so v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, potekajo naprej.

2. Osnovno šolstvo


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o OŠ (ZOsn-I, Ur. list RS 63/2013, 20. a člen) je s šolskim letom 2014/15 popestril drugo vzgojno-izobraževalnem obdobje (od 4. do 6. r.) osnovnošolskega programa z neobveznimi izbirnimi predmeti: drugi tuj jezik, umetnost, računalništvo,

131

šport ter tehnika, za katere učni načrti so bili potrjeni na seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje decembra 2013. Pri tem je posebnost drugi tuj jezik, saj je bil začetek učenja 2TJ pomaknjen iz 7. v 4. razred.

Z uvajanjem neobveznih izbirnih predmetov se za učence širi možnost dodatnega spoznavanja vsebin, ki jih še posebej zanimajo. Pri teh predmetih imajo učenci možnost dodatnega poglabljanja in nadgrajevanja vsebin obveznih predmetov, za učence 1. razreda pa uvedba prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta, pomeni nadgradnjo prostovoljnega pouka tujega jezika v vrtcu. Učenec se za neobvezne izbirne predmete odloči prostovoljno. Učenec lahko izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko, ki lahko presegata okvir zakonsko določene tedenske učne obveznosti za učence.

V Beli knjigi 2011 je navedena raziskava, ki izkazuje, da si starši želijo večji del izbirnosti predmetnika za svoje otroke. S tem naj bi omogočili tistim učenkam in učencem, ki to želijo in zmorejo, da pridobijo nova znanja in razvijajo spretnosti na različnih področjih.

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri pouku neobveznih izbirnih predmetov je 28 učencev. Učna skupina za izvajanje neobveznega izbirnega predmeta prvega tujega jezika v 1. razredu se oblikuje za najmanj 8 učencev. Učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov od 4. do 9. razreda se oblikujejo iz učencev drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka neobveznih izbirnih predmetov za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja se določi tako, da se število učencev drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja deli s 24. Učna skupina za izvajanje posameznega neobveznega izbirnega predmeta od 4. do 9. razreda se oblikuje za najmanj 12 učencev. Šola oblikuje učno skupino za pouk neobveznega izbirnega predmeta za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja za najmanj 8 učencev, če je to edina učna skupina.

V letošnjem šolskem letu neobvezni izbirni predmet tuji jezik v 4. 5.,7. in 8. razredu obiskuje 19,6 % učencev. Več v 4. in 5. razredu in nekaj več kot 10% v 7. in 8. razredu. Neobvezni izbirni predmet umetnost, šport, računalništvo, tehnika v 4. in 5. razredu obiskuje 56,8% učencev.

Nad pričakovanji je vključitev učencev v nejezikoslovne izbirne predmete. Prve napovedi ravnateljev za prihodnje šolsko leto napovedujejo še povečanje zanimanja za vključitev neobvezne izbirne predmete.

Učni načrt za drugi tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet je nastal na Zavodu RS za šolstvo v okviru delovne skupine za pripravo učnega načrta v letu 2013. Delovna skupina je bila sestavljena iz svetovalk, učiteljic in univerzitetnih specialnih didaktičark. Pri snovanju učnega načrta je bilo upoštevano dejstvo, da je predmet izbirni in umeščen v razširjen program osnovne šole. Glede na status predmeta, za katerega je značilna izbirnost in možnost vsakoletnega vstopa in izstopa, je bilo potrebno postaviti prožne standarde znanja ter v didaktičnih priporočilih upoštevati dejstvo, da bo v učnih skupinah raznolikost znanja še večja kot v običajnih oddelkih obveznega pouka.

Od septembra 2014, ko se je začelo s poukom neobveznih izbirnih predmetov v 4. in 7. razredih, so na Zavodu RS za šolstvo tudi spremljali pouk drugega tujega kot neobveznega izbirnega predmeta na vzorcu šol. Cilj spremljave je bil ugotoviti organizacijske in vsebinske značilnosti pouka ter izdelati poročilo o ustreznosti umestitve drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta. Spremljavo so izvajale svetovalke za pouk tujih jezikov, potekala je s pomočjo opazovanj pouka, pogovorov z učitelji in ravnatelji, anketiranjem učiteljev in učencev ter z povratnimi informacijami učiteljev v spletnih učilnicah za študijske skupine.

Ugotovitve spremljave v letu 2014/2015 so bile, da poteka pouk prvo leto v homogenih skupinah (samo 4. razredi ali samo 7. razredi) metodično-didaktično ustrezno, da pa se za naslednje šolsko leto

132

zaradi nujnosti kombiniranja učnih skupin nakazujejo določene težave. S tem so povezane tudi metodično-didaktične težave, saj je ustrezno poučevanje v tako heterogenih učnih skupinah z 28 učenci izredno zahtevno in nemalokrat nemogoče, še zlasti zato, ker je poudarek na govorni komunikaciji in aktivnem sodelovanju vsakega posameznega učenca.

Zaradi kompleksnosti položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli je bila na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport novembra 2015 imenovana delovna skupina, ki bo v kratkem pripravila strokovna izhodišča. V njej sodeluje tudi predstavnica Zavoda RS za šolstvo.

3. Zapiranje šol na obmejnih in demografskih ogroženih področjih


41. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 - popr.) (v nadaljevanju: ZOFVI) določa, da javne vrtce, glasbene šole, osnovne šole in domove za učence ustanavlja lokalna skupnost, kar pomeni, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni ustanovitelj osnovnih šol, ampak je to lokalna skupnost. Pogoje za spremembo statusa šole (ki med drugim vključuje tudi ukinitev šole) pa določa IV. poglavje Pravilnika o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol, ((Uradni list RS, št. 16/98, 82/03 in 61/05) (v nadaljevanju: pravilnik), ki prav tako daje pristojnost za spremembo šole ustanovitelju, ki je torej, glede na navedeno lokalna skupnost. Ustanavljanje (in ukinjanje) osnovnih šol je torej v pristojnosti lokalnih skupnosti.

44. člen ZOFVI določa, da se javna šola lahko ustanovi, če je zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka učencev, vajencev oziroma dijakov prvega in vseh naslednjih razredov oziroma letnikov. Kriterije za ustanovitev javne šole pa določa tudi že omenjeni pravilnik, ki v svojem 3. členu določa, da se podružnica šole lahko organizira, če ima zagotovljen vpis najmanj za tri oddelke, oziroma dva oddelka na območju s specifično poselitvijo. 45. člen ZOFVI pa določa, da se v javnem vrtcu oziroma javni šoli lahko organizirajo enote podružnice šol: za izvajanje izobraževalnega programa na različnih lokacijah, za izvajanje vzgojnega, prilagojenega izobraževalnega programa oziroma posebnega programa

vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, za izvajanje programa za predšolske otroke oziroma prilagojenega programa za predšolske otroke

s posebnimi potrebami v okviru šole ali na različnih lokacijah in v drugih primerih, določenih z aktom o ustanovitvi.

Z Uredbo o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98, 27/99, 134/03 in 37/16) so določena merila za oblikovanje mreže osnovnih šol in za določitev šolskih okolišev, ki se določijo v ustanovitvenem aktu. Znotraj šolskega okoliša se v ustanovitvenem aktu določi tudi območje podružnice šole, na katerem imajo starši pravico otroka vpisati v podružnico.

Pravilnik v IV. poglavju določa postopek za spremembo statusa šole oziroma njenih podružnic, ki predvideva tudi ukinitev šole. V zvezi z ukinitvijo podružnice šole je v drugi alineji prvega odstavka 13. člena pravilnika določeno, da se začne postopek za spremembo statusa šole, če ustanovitelj ugotovi, da ima podružnična šola manj kot 14 učencev oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnim posebnostmi manj kot 5 učencev. Skladno z 12. členom pravilnika mora ustanovitelj, torej lokalna skupnost, spremljati demografske podatke o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu za najmanj petletno obdobje in podatke o vpisu učencev v šolo. Če ustanovitelj na

133

podlagi tako pridobljenih podatkov ugotovi, da samostojna ali matična šola oziroma podružnica šole v določenem času izpolni pogoje, določene v 13. členu tega pravilnika, mora začeti postopek za spremembo statusa šole. Postopek za spremembo statusa šole mora ustanovitelj začeti najmanj dve leti pred začetkom šolskega leta, v katerem šola izpolni pogoje za spremembo statusa šole. Pravilnik pa v 14. členu lokalni skupnosti, kot ustanovitelju daje tudi možnost, da se status šole ne spremeni, in sicer:- če ugotovi, da je mogoče zagotoviti pogoje za delovanje šole s spremembo šolskega okoliša,- če na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma na

podlagi vpisa učencev ugotovi, da s spremembo šolskega okoliša ni mogoče takoj zagotoviti pogojev za delovanje šole, vendar bo šola najkasneje v dveh letih te pogoje ponovno izpolnjevala,

- če podružnica šole ne izpolnjuje pogojev za delovanje, vendar bo na podlagi demografskih podatkov najkasneje v dveh letih pogoje ponovno izpolnjevala.

Ustanovitelj mora nadalje po preteku roka za vpis za vsako šolsko leto posebej skladno s 14 a. členom pravilnika preveriti podatke o številu otrok, ki bodo vključeni v podružnico šole. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja ima ustanovitelj, tj. lokalna skupnost možnost, da do konca meseca aprila ugotovi oziroma določi, da podružnica šole v naslednjem šolskem letu še naprej deluje ali začasno preneha z delovanjem ali pa se ukine. Odločitev o začasnem prenehanju delovanja oziroma o ponovnem aktiviranju podružnice šole se lahko sprejme na podlagi demografskih podatkov in podatkov o številu vpisanih otrok. Odločitev o možnosti ukinitve podružnične šole pa se lahko sprejme, kadar zaradi zmanjšanega vpisa otrok oziroma zaradi prenehanja vpisa otrok ni več pogojev za delovanje podružnice šole, kar pa je potrebno urediti tudi z aktom o ustanovitvi. 15. člen pravilnika nalaga ustanovitelju dolžnost, da o uvedbi postopka za spremembo statusa šole, najmanj eno leto pred spremembo akta o ustanovitvi, seznani šolo, zainteresirane krajane in ministrstvo, pristojno za šolstvo, s programi ukrepov. Nenazadnje, ima ustanovitelj skladno s 16. členom pravilnika dolžnost, da v primeru začasnega prenehanja delovanja šole, zagotovi v dogovoru s starši nadaljnje izobraževanje učencev, uredi prevoz učencem v šolo oziroma jim zagotovi druge pogoje za njihovo šolanje in pa v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, skladno s predpisi zagotovi pravice zaposlenih. Pravilnik lokalni skupnosti kot ustanovitelju torej omogoča, da z vidika racionalizacije mreže šol in racionalne izrabe njihove zmogljivosti uravnava njihov status oziroma organizacijo. Pravilnik mu daje različne možnosti, s tem, da je predpisana meja, pri kateri se ustanovitelju nalaga sprejem ustreznih ukrepov.

Podatki o rojstvih v Občini Osilnica

CRP /SOKOL* Živorojeni / SURS**

2015 3 32014 2 22013 1 12012 4 52011 7 62010 0 02009 3 42008 3 22007 1 02006 2 32005 3 52004 0 12003 5 32002 4 32001 2 2

134

*CRP Centralni register prebivalstva; podatki v aplikaciji SOKOL, ki se uporablja za planiranje na šolah. Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto. Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let.

** podatki Statističnega urada Slovenije za občino Osilnica (od 1.1. do 31.12.)

135

Vključenost učencev v Podružnično šolo Osilnica

Učenci v Številooddelkov

UčenciVozači v OŠ

FaraŠolsko leto SOKOL*1.razred 1. razredu 2. razredu 3. razredu SKUPAJ

2016/2017 0 0 0 (2 v OŠ Fara) 92015/2016 3 0 3 0 3 1 82014/2015 3 3 0 2 5 1 (k) 72013/2014 1 0 2 1 3 1 (k) 82012/2013 2 2 1 0 3 1 (k) 72011/2012 3 2 0 2 4 1 (k) 72010/2011 0 0 2 2 4 1 (k) 82009/2010 5 2 2 1 5 1 (k) 7

(k) = kombinacija

Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na 24. nujni seji 28. septembra obravnaval problematiko zapiranja podružničnih šol in sprejel naslednje sklepe:

1. da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino podpira ohranitev podružnične šole v Osilnici,

2. da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva lokalno skupnost, da aktivno spremlja delovanje Osnovne šole Fara, v katero je vključena Podružnična šola Osilnica in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport daje pobude za ustrezne ukrepe,

3. da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Vladi Republike Slovenije, da v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij, ponovno pretehta na 24. nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino izpostavljene argumente iz razprave na odboru, glede pobude občin Kostel in Osilnica za ohranitev in financiranje Podružnične šole Osilnica,

4. da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, lokalno skupnost in matično šolo, da ponovno in nemudoma vzpostavijo pogoje za delovanje podružnične osnovne šole Osilnica in za to zagotovijo ustrezna finančna sredstva ter

5. da Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Vlado, da se do sprejetih sklepov opredeli v tridesetih dneh.

Vlada RS in MIZŠ se zavzemata za izobraževanje pod enakimi pogoji. Ravno iz tega razloga ohranjata tako veliko število podružničnih šol. MIZŠ bo z vidika Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ponovno preučilo določbe zgoraj navedenega pravilnika, ki ureja spremembo statusa šole in se v postavljenem roku opredelila do sprejetih sklepov.

4. Srednje šole


Na področju poklicnega izobraževanja se v zadnjih dvajsetih letih nismo srečali le z upadom vsakoletnih vpisnih generacij temveč tudi s pomanjkanjem zanimanja bodočih dijakov za poklicno izobraževanje. Medtem, ko se je v šolskem letu 2003/2004 v 1. letnike programov srednjega poklicnega izobraževanja vpisalo še 7143 dijakov oziroma 25,6% vseh dijakov (27909) vpisanih v 1. 1etnike na področju srednješolskega izobraževanja, se jih je v šolskem letu 2009/2010 vpisalo v 1. letnike srednjega poklicnega izobraževanja le še 20,0% (4348 dijakov od skupno 21737 vseh dijakov, ki so se v tem šolskem letu vpisali v 1. 1etnike na področju srednješolskega izobraževanja).

136

S pomočjo različnih ukrepov, ki smo jih pretežno sofinancirali s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS), smo skušali povečati privlačnost poklicnega izobraževanja za mlade. Prenovili smo programe srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, ki so modularno zasnovani in tako nudijo več izbirnosti, povečali smo delež praktičnega usposabljanja pri delodajalcih (najmanj 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih v 3-letnih poklicnih programih) in odprli 20% kurikuluma, ki ga z vsebinami napolni šola v sodelovanju z lokalnimi delodajalci in upoštevajoč njihove potrebe po poklicni usposobljenosti njihovih bodočih kadrov. Vzporedno z uvajanjem novih programov so na šolah ob strokovni podpori CPI in drugih deležnikov potekale še dodatne aktivnosti kot so: promocija poklicnega in strokovnega izobraževanja, priznavanje predhodno pridobljenega znanja, vzpostavitev sistemov za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, spodbujanje mednarodne mobilnosti dijakov, krepitev socialnega partnerstva in spodbujanje delodajalcev k sodelovanju v izobraževalnem procesu.

S tovrstnimi ukrepi smo uspeli trend padanja zaustaviti in ga v zadnjih nekaj letih celo uspeli rahlo obrniti v nasprotno smer: v šolskem letu 2015/2016 se je v 1. letnike programov srednjega poklicnega izobraževanja vpisalo 4.571 dijakov oziroma 22,3% vseh dijakov (20.516) vpisanih v 1. 1etnike na področju srednješolskega izobraževanja, v tem šolskem letu 2016/2017 pa je v začetne letnike programov srednjega poklicnega izobraževanja vpisanih 4.699 dijakov, kar predstavlja 23,4% vseh vpisanih novincev (20.039).

Spodnja tabela prikazuje podatke o številu vseh dijakov glede na vrsto izobraževalnih programov skozi zadnja šolska leta. Podatki se nanašajo na celotno državo.

Šol.let. NPI SPI SSI GIM PTI PT MT Skupaj1998/99 3020 29989 38070 29026 6298 65 68 1065361999/00 2741 27867 36018 31265 7285 97 182 1054552000/01 3439 25629 33576 33628 7763 95 378 1045082001/02 3012 23812 31987 35794 7811 193 621 1032302002/03 2785 22211 32120 37179 7592 218 1073 1031782003/04 2556 20614 32599 38082 7805 260 1287 1032032004/05 2247 19046 32736 38352 7773 293 1445 1018922005/06 1902 17664 32598 38413 7428 309 1546 998602006/07 1630 15939 32078 37810 7047 343 1428 962752007/08 1320 14381 31300 36425 6564 376 1257 916232008/09 1125 13139 30929 35126 5693 372 1134 875182009/10 1052 12361 30910 33861 5273 406 1192 850552010/11 875 11900 30715 32432 4839 429 1077 822672011/12 836 11750 30542 31315 4386 313 759 799012012/13 800 11684 30366 30324 3955 366 713 782082013/14 871 11683 30483 28789 3823 364 701 767142014/15 901 11764 30433 27686 3655 363 527 75.3292015/16 960 12038 30819 26864 3485 271 394 74831

Kratice pomenijo:NPI – nižje poklicno izobraževanje (2-letni program, npr. Pomočnik v biotehniki in oskrbi),SPI – srednje poklicno izobraževanje (3-letni programi, na primer mizar, frizer…),SSI – srednje strokovno izobraževanje (4-letni programi, na primer kemijski tehnik, strojni tehnik….),GIM – gimnazijski programiPTI – poklicno tehniško izobraževanje (3+2), gre za dvoletne programe, v katere se vpisujejo tisti, ki so zaključili SPI

program, želijo pa pridobiti V. stopnjo izobrazbe, torej srednje strokovno izobrazbo,PT – poklicni tečaj (1-letni program), v katerega se lahko vpišejo tisti, ki so zaključili 4 letnike gimnazije ali zaključni

letnik SSI programa. Program traja eno leto in se zaključi s poklicno maturo,

137

MT – maturitetni tečaj (1-letni program), ki je namenjen kot priprava na splošno maturo. S splošno maturo se program tudi zaključi.

Iz preglednice je razvidno, da je vpis v srednje strokovno izobraževanje v zadnjih letih stabilen, čeprav je upad generacije, pri poklicnem in izobraževanju pa se celo rahlo povečuje. V tem času pa se vpis v gimnazije zmanjšuje. Na temelju teh podatkov ni mogoče soditi, da se interes mladih za poklicno in strokovno izobraževanje zmanjšuje.

V Sloveniji je poklicno izobraževanje urejeno po dualnem sistemu, če dualni sistem razumemo kot sodelovanje šole in podjetja pri izvajanju izobraževalnih programov. Z zakonom je določeno, da mora v poklicnem izobraževanju šola sodelovati s podjetjem oziroma z delodajalcem, z izobraževalnimi programi poklicnega izobraževanja pa je določeno, da mora dijak opraviti najmanj 24 tednov praktičnega usposabljanja pri delodajalcu. Dijak, ki se praktično izobražuje pri delodajalcu ima lahko individualno učno pogodbo, s katero se lahko praktično izobraževanje podaljša do 52 tednov v treh letih, hkrati pa se zmanjša praktični pouk v šoli. Dijaki in delodajalci se le v omejenem obsegu odločajo za sklepanje individualnih učnih pogodb.

Imamo torej delujoč dualni sistem povezovanja izobraževanja in dela, ki ga je mogoče izpopolnjevati in dograjevati. Ob tem pa se je tako s strani delodajalskih združenj kot tudi posameznih podjetij pojavila iniciativa, da se v izobraževalni sistem ponovno uvede vajeništvo.

Vlada RS si prizadeva doseči široko družbeno soglasje o tem, da je vajeništvo lahko zelo kvalitetna oblika prenašanja znanja in izkušenj na mlajše rodove in da bi vajeništvo omogočalo zgodnejše zaposlovanje in s tem manjšo brezposelnost mladih. Najširše družbeno soglasje je pogoj za uspešno vpeljavo vajeništva, upoštevajoč dejstvo, da smo v letih 1996 -2006 že neuspešno uvedli vajeniški sistem zaradi pomanjkanja interesa med mladimi in pogostega neizpolnjevanja zakonskih obveznosti do vajencev s strani delodajalcev.

Uvedba vajeništva je vključena v Socialni sporazum, ki je bil podpisan 2015, je ena od nalog, ki jih je opredelila Vlada RS v svojem programu v skladu s koalicijsko pogodbo.

Za uresničevanje te zaveze je bila vzpostavljena poklicna koordinacija, v kateri so zastopani predstavniki vseh deležnikov, pripravljen je bil predlog Zaveze za vajeništvo v RS, imenovane delovna skupina za pripravo predloga Zakona o vajeništvu in delovni skupini za pripravo novih izhodišč za pripravo programov s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Slovenija se je vključila v projekt CEDEFOP tematskega pregleda vajeništva v Sloveniji (Thematic Country Review on Apprenticeship in Slovenija), ki nam bo pomagal identificirati ključna vprašanja vajeništva z vidika različnih deležnikov.

Vlada RS je sprejela Zakon o ogrodju kvalifikacij, ki omogoča umestitev vseh vrst izobraževalnih programov in dodatne kvalifikacije v enotno ogrodje kvalifikacij ter primerljivost z Evropskim ogrodjem kvalifikacij. S tem se bo odprlo novo polje za programe za izpopolnjevanje in usposabljanje, ki se bodo lahko izvajali za kandidate v statusu vajenca.

Ob široki strokovni razpravi so bila pripravljena Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja, ki jih je 11. marca 2016 sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje in je z njimi soglašala ministrica, pristojna za izobraževanje. V tem strokovnem dokumentu so opredeljena ključna razmerja med splošnim in strokovnim delom izobraževalnih programov in med obsegom izobraževanja v šoli (predvidoma 2 dni v tednu v povprečju) in pri delodajalcu (predvidoma 3 dni v tednu v povprečju).

138

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo predloga Zakona o vajeništvu, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstev, pristojnih za področje izobraževanja, gospodarstva in dela, delodajalcev, sindikatov in Centra RS za poklicno izobraževanje. Predlog Zakon o vajeništvu, ki ureja ključna vprašanja glede statusa vajenca, pravic in obveznosti delodajalcev, šol, delodajalskih organizacij ter ministrstev, je bil v času od 5. julija do 19. avgusta v javni obravnavi, zdaj pa se obravnavajo prejete pripombe. Zakon bo v mesecu oktobru posredovan v medresorsko usklajevanje, za tem v sprejem Vladi RS in Državnemu zboru.

5. Visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost


Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se je pospešeno lotilo priprave novele ZViS. Predlog sprememb in dopolnitev ZviS je ministrstvo tako pripravilo skupaj z vsemi deležniki visokošolskega prostora, tudi s socialnimi partnerji, zato je bila v ta namen imenovana tudi posebna delovna skupina. Predlog zakona je bil usklajevan na štirih ključnih področjih, in sicer področju financiranja, odprtosti visokošolskega prostora, prehoda s programske na institucionalno akreditacijo in področju demokratizacije visokošolskega prostora.

Novela Zakona o visokem šolstvu uvaja najpomembnejše spremembe, potrebne zaradi večje odzivnosti, demokratičnosti, mednarodne odprtosti in boljše povezanosti visokošolskega prostora z okoljem in gospodarstvom. Skupna točka ključnih ciljev predlaganih zakonskih sprememb je spodbujanje in vzpostavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, temelječe na pedagoški in raziskovalni odličnosti, sodelovanju z zunanjim okoljem in vpetosti v mednarodne tokove ter hkrati večja avtonomija visokošolskih zavodov. Predlagana novela Zakona o visokem šolstvu prinaša: vzpostavitev predvidljivega in stabilnega sistema financiranja visokega šolstva, odprtost visokošolskih institucij v mednarodno okolje, prilagodljivost sistema oz. povečanje fleksibilnosti študijskih programov, vzpostavitev inkluzivnega sistema upravljanja visokošolskih zavodov, spremljanje zaposljivosti diplomantov, zmanjševanje osipništva, hitro vključevanje na trg delovne sile in skrajševanje časa študija. Sistem proračunskega financiranja visokega šolstva se z novelo prvič ureja na sodoben, predvidljiv, pregleden in razvojno usmerjen način. Namen je spodbujati odličnost na vseh področjih, obenem pa zagotavljati diverzifikacijo institucij, s čimer bodo le-te razvijale svoje kompetenčne prednosti. Krepi se avtonomnost visokošolskih zavodov, obenem pa bo večja tudi njihova odgovornost in preudarnost pri porabi proračunskih sredstev. S predlagano novelo se prvič ureja redno proračunsko (so)financiranje tretje študijske stopnje, torej doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih. Spremenjen sistem proračunskega financiranja študijske dejavnosti bo omogočil pregledno kvantitativno spremljanje učinkovite porabe proračunskih sredstev. Hkrati pa tak sistem financiranja spodbuja tudi večjo odzivnost univerz in visokošolskih zavodov na potrebe družbe in trga dela.

S prehodom na institucionalne akreditacije in opuščanjem programskih akreditacij se želi okrepiti akademsko avtonomijo univerz. Možnost spreminjanja študijskih programov bo omogočila večjo odzivnost in prilagodljivost študijskih programov na potrebe okolja, znanja, družbe in tudi trga dela. Kakovost mora biti izpostavljena in vidna, zato se bolj odpira univerze in visokošolske zavode mednarodnemu sodelovanju z možnostjo poučevanja tudi v tujih jezikih ob zapisanih izjemah, pri čemer pa učni jezik na univerzah vsekakor ostaja slovenski jezik. V skladu z evropsko akademsko tradicijo in avtonomijo se prepušča univerzam avtonomno odločitev o tem, kako bodo uvajale tuje

139

jezike v študijski proces, vendar ob jasni zavezi, da je učni jezik slovenski in še ob močnejši zavezi za skrb za slovensko znanstveno in strokovno terminologij.

Novela se torej dotika tistih ključnih elementov slovenskega visokošolskega sistema, za katero si visoko šolstvo že vrsto let prizadeva odpraviti vsaj ključna strukturna neskladja. Že v samem nastopu za ministrsko funkcijo sem napovedala, da se bo pri urejanju visokošolskega prostora postopalo po korakih, kar je bilo sprejeto s strani delovne skupine in drugih deležnikov. Premikanje po korakih je bilo potrebno zato, ker se že nekaj časa tako v visokošolski srednji kot tudi na ravni odločevalca ni bilo mogoče zediniti o nekaterih vsebinskih, kaj šele o sistemskih spremembah.

Novelacija je prvi korak pred pripravo novega sistemskega zakona, ki pa bo ohranil izhodišča, ki so bila začrtana na teh štirih ključnih področjih. Pozitivno mnenje k spremembam in dopolnitvam ZViS so podali tako člani Sveta Vlade RS za visoko šolstvo in člani Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Podpora obeh Svetov predlogu je izraz medsebojnega zaupanja in skupnega stremenja k najboljšim in čimprejšnjim sistemskim rešitvam ureditve visokošolskega prostora.

Vzporedno ob procesu novelacije ZViS poteka torej tudi priprava sistemskega zakona o visokem šolstvu ter tudi o raziskovalno-razvojno dejavnosti. Gre namreč za skupno področje, ki se v mnogih vsebinah dotika in prepleta, te vsebine pa so razvojno zelo pomembne za naš prostor.

Raziskovalna dejavnost

Strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, Svet za znanost in tehnologijo, je na svoji tretji seji, dne 31.3.2015, tako sprejel sklep, s katerim predlaga pristop k pripravi skupnega zakona o visokem šolstvu ter raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti obeh področij sta bili imenovani dve delovni skupini, za pripravo Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZViS) in za pripravo Zakona o raziskovalni, razvojni in inovacijski dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD), z namenom, da se predloga zakonov oblikujeta sočasno in ob sodelovanju obeh skupin s pripravo sistemsko najustreznejših rešitev za obe področji. Delovna skupina za pripravo ZRRD je začela z delom v decembru 2015, ko je prejela gradivo, pripravljeno na podlagi izhodišč Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (RISS) in predloga zakona o raziskovalni dejavnosti, pripravljenega v okviru mandata predhodne delovne skupine. Zaradi smiselnosti vzporednega urejanja obeh navedenih področij se delo obeh skupin za pripravo zakonodaje intenzivira po sprejemu novele ZViS na Vladi RS, saj je bila v letu 2016 prioritetno pripravljena novela ZViS, ki se dotika tistih ključnih elementov slovenskega visokošolskega sistema, katerih spremembe bodo pozitivno vplivale na odpravo ključnih strukturnih neskladij, ki imajo dolgoročne posledice na zagotavljanje finančne vzdržnosti in učinkovitosti ter kakovosti in odprtosti visokošolskega sistema v Sloveniji. Ministrstvo je namreč že ob pripravi novele ZViS napovedalo, da bo to vprašanje uredilo v letu 2017, in sicer po zagotovitvi nujnih pogojev za delovanje visokošolskih zavodov v skladu s predlogi iz te novele ZViS.

Pri pripravi nove zakonodaje na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti gre za operacionalizacijo ukrepov iz RISS, ki predvidevajo znatne spremembe v strukturi raziskovalno-inovacijskega sistema. Zato je pomembneje, da bodo zakonske rešitve usklajene tako s predlogom ZViS, kot tudi z deležniki v obeh sferah, saj bi prav neusklajenost zakonodaje predmetnih področij lahko imela negativne posledice pri njenem izvajanju. Glede na to, da gre za korenit poseg v sistem, je odprt pristop k oblikovanju rešitev še toliko pomembnejši, je pa zato proces dolgotrajnejši in zahtevnejši.

Kandidiranje ARRS na razpisih

Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je samostojna pravna oseba z določenimi organi upravljanja in odločanja, v kar sodi tudi odločitev o dinamiki prijav na različne razpise. Vsaka priprava

140

in izvedba novega inštrumenta financiranja raziskovalne dejavnosti zahteva zagotovitev človeških virov za pripravo, vrednotenje, izbor in spremljanje izvajanja, kot tudi sredstva za financiranje. Skladno z aktom o ustanovitvi direktor ARRS zastopa in predstavlja agencijo, organizira in vodi delo ter poslovanje agencije v skladu z zakonom in splošnimi akti agencije ter opravlja druge naloge skladno s predpisi. Za svoje delo je direktor odgovoren upravnemu odboru, ministru, pristojnemu za znanost, in Vladi RS. Zato je v pristojnosti organov agencije, da skladno z zmožnostmi agencije organizirajo delo in inštrumente financiranja na način, ki zagotavljajo uresničevanje ciljev področne nacionalne strategije (RISS), ki se morajo odražati v vsakokratnem programu dela.

Dober primer uvajanja novih instrumentov je v letu 2016 uveden instrumenta gostovanje potencialnih prijaviteljev pri nosilcih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC – European Research Council). ARRS je ena izmed prvih šestih agencij v Evropi, ki uvajajo tovrsten instrument, ki mu velik pomen za razvijanje evropskega raziskovalnega prostora pripisujeta tudi Evropski raziskovalni svet in Evropska komisija. To je bilo izpostavljeno kot eden ključnih premikov tudi v okviru obiska predsednika ERC Jean Pierre Bourguignona v Sloveniji junija letos.

ARRS načrtuje prioritete svojega delovanja v letnem programu dela, kjer morajo biti vse nove pobude oz. ukrepi smiselno in strateško vpeti glede na trenutno stanje in strategijo RISS kot tudi glede na spremembe, ki se dogajajo v raziskovalnem okolju. Na osnovi potrjenega programa dela agencija uresničuje svoje načrte in v predlaganem okviru izvaja svojo dejavnost. Izhajajoč iz navedenega, glede MSCA COFUND ministrstvo pričakuje konkurenčno prijavo ARRS na naslednji razpis v letu 2017.

X. ZUNANJA POLITIKA

1. Spreminjanje temeljnih usmeritev slovenske zunanje politike


Glede očitkov o spreminjanju usmeritev slovenske zunanje politike in očitkov, da je le-ta brez jasne strateške usmeritve naj uvodoma poudarimo, da so bili leta 2015 sprejeti ključni zunanjepolitični dokumenti RS Deklaracija o zunanji politiki RS (DeZPRS-1), ki jo je sprejel Državni zbor RS, na njeni podlagi pa še strateški dokument zunanje politike z naslovom "Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana" ter izvedbeni načrt Ministrstva za zunanje zadeve. Deklaracija in strateški dokument sta šla skozi postopek široke in odprte javne obravnave, v katero so bili vključeni akademska sfera, civilna družba in druge zainteresirane organizacije.

Vlada vodi zunanjo politiko izključno v skladu z okvirom, ki ga določajo našteti dokumenti. Pomen članstva RS v EU in Nato, ki ju vlagatelji interpelacije posebej izpostavljajo, je jasno poudarjen v vseh omenjenih dokumentih.

Skladno z deklaracijo minister za zunanje zadeve letno poroča Državnemu zboru RS o uresničevanju ciljev in prednostnih nalog obeh dokumentov. Prvo poročilo je minister Erjavec podal 24. junija 2016.

Podobno okvir za delovanje v EU predstavlja Deklaracija o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 – junij 2017, prav tako sprejeta s strani Državnega zbora RS. Koordinacija evropskih zadev med posameznimi resorji poteka redno v okviru Delovne skupine za evropske zadeve, dodatno je bila v letošnjem letu ponovno aktivirana Skupina za evropske zadeve na ravni državnih sekretarjev. Vsa stališča, ki jih slovenski predstavniki zastopajo v okviru različnih skupin in svetov v Bruslju, so predhodno medresorsko usklajena in potrjena s strani pristojnih odborov DZ RS.

141

142

Delovanje v EU. Članstvo v EU ne predpostavlja, da članica sprejema in izpolnjuje sprejete obveznosti oz. da sledi sprejetim obvezam. Članstvo predpostavlja, da članice sooblikujejo pristope in politike, ki jih potem uresničujejo.

RS uresničuje vse, kar je EU sprejela, in tudi dosledno poziva EU in ostale članice k spoštovanju dogovorjenega, predvsem pa aktivno sodeluje pri pripravljanju in sprejemanju odločitev, tako na zunanjepolitičnem, kot tudi na vseh ostalih področjih delovanja EU. Sprejete obveznosti so torej posledica odločitev, ki jih je RS sooblikovala ter se zavezala, da jih bo izpolnila.

Delovanje v NATO. Vstop v Nato je bil eden ključnih zunanjepolitičnih ciljev RS. Članstvo v Natu ostaja vitalnega pomena za zagotavljanje naše varnosti in miru. Zavedamo se, da članstvo v Zavezništvu ni in ne more biti zgolj iskanje lastne varnosti na račun drugih zaveznic. Članstvo v prvi vrsti predstavlja zavezo, da aktivno in polno sodelujemo pri kolektivni obrambi. V tej luči odločno zavračamo navedbe, da je RS v zvezi Nato manj lojalna obveznostim in sprejetim zavezam.

RS je v dvanajstih letih članstva v Natu dosegla otipljive dosežke pri oblikovanju skupnih politik Zavezništva, pri zagotavljanju svojih varnostnih interesov, pri sodelovanju v Natovih operacijah in misijah, kot tudi pri aktivnem vključevanju v vse segmente Zavezništva. Vrednote, na katerih temelji Zavezništvo (demokracija in vladavina prava, spoštovanje človekovih pravic) ostajajo aktualne, relevantne in nespremenjene. Drugačni pa so izzivi in grožnje. Terorizem, kibernetska in energetska varnost, transnacionalne grožnje, (pro)padle države v neposredni bližini meja Zavezništva, spremenjena drža Rusije, nezakonita aneksija Krima itd. so zahtevni izzivi, ki terjajo kompleksne odgovore. RS skupaj z ostalimi zaveznicami išče ustrezen odziv nanje.

Zavedamo se, da zaostajamo na področju izpolnjevanja zavez, ki neposredno zadevajo naše obrambne zmogljivosti, obrambni proračun in njegovo strukturo. Ta problem, ki je posledica delovanja prejšnjih vlad, gospodarske krize ter posledičnega krčenja investicij oz. preusmerjanja državnih sredstev za druge namene (npr. krepitev gospodarstva), ni nastal čez noč, niti ga ni mogoče odpraviti v kratkem roku, saj terja strukturirano reševanje.

Čeprav je znesek, ki ga namenjamo obrambnim izdatkom, ter delež investicij v obrambo, relativno nizek v primerjavi z ostalimi zaveznicami, RS ostaja kredibilna in zanesljiva zaveznica. Smo del zveze 28 enakopravnih, demokratično in gospodarsko najrazvitejših držav, ki je bila sposobna stkati medsebojno varnostno, politično in vojaško vez ter odgovornost. Enakopravno sprejemanje odločitev zahteva naše soglasje.

RS ostaja nadpovprečno zastopana pri sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Dilem pri izpolnjevanju zavezniških obveznosti in delitvi bremen vsekakor ni. Vlada si tudi prizadeva postopno povečevati investicije v varnost.

V Natu smo močno angažirani pri zavezniški politiki odprtih vrat - zgodbe o uspehu, ki smo je bili sami deležni in jo želimo nadaljevati, predvsem do aspirantk z Zahodnega Balkana. V tem kontekstu izstopa naša pomoč in podpora Črni gori, ki je letos podpisala pridružitveni protokol. Aktivni ostajamo tudi na Kosovu, kjer 260 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske v okviru misije KFOR predstavlja pomemben Natov segment v državi. Prav tako smo se odločili pomagati Gruziji pri njenem približevanju zvezi Nato, zato bo pred koncem leta 2017 v Tbilisi napoten slovenski strokovnjak za obrambne zmogljivosti. Po dvanajstih letih smo še vedno prisotni in aktivni v misijah zveze Nato v Afganistanu ter prispevamo v Natov skrbniški sklad za Afganistansko narodno vojsko.

143

Na povabilo iraške vlade smo septembra 2016 v iraški Kurdistan (Erbil) napotili prvi slovenski kontingent, ki usposablja kurdske pešmerge. S tem smo znatno okrepili naš prispevek k globalnim naporom v boju zoper Daesh.

V povezavi z ruskimi vojaškimi aktivnostmi v in okoli Ukrajini in na širšem območju ob vzhodnem krilu Zavezništva smo se prav tako pozitivno odzvali na odločitve varšavskega Vrha NATO o vzpostavitvi okrepljene prednje prisotnosti Nata v vzhodnih zaveznicah. RS je izrazila pripravljenost za sodelovanje v večnacionalni bataljonski bojni skupini v Latviji. Omenjena odločitev predstavlja specifičen, a sorazmeren ukrep izrazito odvračalnega in obrambnega značaja, ki nedvoumno odraža zavezniško enotnost, odločnost in solidarnost ter podaja jasno odvračalno sporočilo, da bo vsakršna agresija proti katerikoli zaveznici odvrnjena z ustreznim skupnim vojaškim odzivom.

2. Pasivnost in nesprejemanje nalog Slovenije v okviru EU in NATO


Republika Slovenija ni pasivna v okviru EU, saj aktivno sooblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko EU (SZVP) v okviru vseh delovnih teles Sveta EU in si prizadeva za krepitev vloge EU pri zavzemanju za varnost, mir in stabilnost v neposredni soseščini in v svetu. Republika Slovenija je in bo še naprej v okviru SZVP pozornost posvečala predvsem stabilnosti Zahodnega Balkana in sodelovala pri oblikovanju odzivov EU in iskanju poti za reševanje vseh ključnih vprašanj mednarodne skupnosti (od migracij in boja proti terorizmu do Ukrajine, Sirije, Iraka, Libije in bližnjevzhodnega mirovnega procesa), ki posredno vplivajo tudi na mir in varnost v EU.

Analiza ECFR. V zvezi z oceno ECFR, na katero se sklicujejo predlagatelji interpelacije, je potrebno poudariti, da raziskava ni namenjena razvrščanju držav EU in njihovih zunanjih politik na lestvico uspešnosti od prve do zadnje, ampak podajanju ocene izvajanja aktivnosti, ki so bile sprejete v okviru EU na zunanjepolitičnem področju. Pri tem se je Republika Slovenija v zadnji raziskavi (iz leta 2016) med 12 analiziranimi področji samo v enem primeru (humanitarni odziv na begunsko krizo) uvrstila med države s slabim rezultatom. Republika Slovenija v tej kategoriji ni edina, ki je dosegla slab rezultat, ampak je takšnih držav skupno 14. Interpelacija se sicer sklicuje na lestvico iz leta 2014, kjer je Republika Slovenija res dobila negativno oceno na treh področjih, med tem ko je, kot rečeno, za l. 2015 RS negativno oceno prejela le na enem področju, skupaj še s polovico ostalih članic EU.

Glede negativne ocene na področju humanitarnega odziva na begunsko krizo je potrebno poudariti, da je v l. 2015 RS zagotovila pozitiven trend ter povečala svojo uradno razvojno pomoč za 0,3 odstotne točke, na 0,15% BND. Nominalno je za razvojno in humanitarno pomoč namenila 57,09 milijonov evrov, kar pomeni približno 23-odstotno povečanje obsega uradne razvojne pomoči glede na leto poprej. Močno je povečala tudi sredstva za dvostransko sodelovanje in sicer za preko 7 milijonov EUR oz 49% v primerjavi z letom 2014.

Skladno s trendom naraščanja humanitarnih kriz po svetu RS redno krepi svoj program humanitarne in postkonfliktne pomoči. Delež humanitarne pomoči v povprečju znaša okoli 10% razpoložljive dvostranske pomoči. Republika Slovenija se z nujnim odzivom, projekti rehabilitacije in rekonstrukcije ter preventivnega delovanja na letni ravni odziva na okoli 10 - 15 različnih kriz po svetu. Pri tem skuša z nujnim odzivom nasloviti potrebe prizadetega prebivalstva v vseh največjih krizah. Ob tem je bila velika pozornost v letu 2015 posvečena begunski krizi, zagotavljanju nujne pomoči prebivalstvu v državah izvora ter beguncem v državah tranzita. Skladno s tem je RS od začetka krize v Siriji in regiji za mednarodno humanitarno pomoč namenila preko 1,8 milijona EUR. Pomoč se je v letu 2015 v primerjavi z letom poprej povečala trikratno, prav tako je že v prvih mesecih letošnjega leta potrojila prizadevanja v primerjavi s celotnim letom 2015.

144

Sama po sebi ima omenjena raziskava omejen doseg in določene metodološke omejitve, zaradi katerih so manjše članice EU v slabšem položaju. Raziskava tudi ne podaja negativnih ali pozitivnih ocen, ampak preiskuje prepoznavnost aktivnosti EU in članic na zunanjepolitičnem področju. Seveda vse aktivnosti posameznih članic ne morejo biti javno prepoznane, marsikatere so tudi hitro spregledane, kar pa ne pomeni, da nimajo dejanskega učinka na terenu in v odločevalskih procesih EU. Ocenjevanje aktivnosti zunanje politike s strani inštitutov, novinarjev in nevladnih organizacij je lahko indikativno, ni pa v nobenem vidiku merodajno za vsebinski in strokovni razmislek o aktivnostih države v mednarodni skupnosti.

Delovanje v EU.Republika Slovenija je v EU prepoznana kot aktivna, odgovorna in solidarna država članica. Predvsem pa ji države članice priznavajo njeno pro-evropsko usmerjenost in naklonjenost tesnejšemu povezovanju v EU. Razmere v EU v zadnjih letih, ko se soočamo z izzivi migracij, terorizma, konsolidacije območja evra po grški krizi ter z vprašanjem izstopa Združenega kraljestva zahtevajo proaktivno delovanje Republike Slovenije.

Vprašanje Brexit bo močno zaznamovalo položaj v EU v prihodnjem obdobju. Vlada se je tu jasno postavila na stališče, da interesi držav članic ne smejo prevladati nad interesom EU in da je treba storiti vse, da se ohrani enotnost EU27 in prepreči fragmentacijo notranjega trga EU. Ta skupni pristop se kaže tudi v zavezi, da se nobena država članice ne bo ločeno pogajala z Združenim kraljestvom, na podlagi dogovorjenega načela "ni pogajanj brez notifikacije o nameri o izstopu Združenega kraljestva (no negotiations without notification)". Vlada je sicer za namen koordinacije pogajanj o izstopu Združenega kraljestva aktivirala Skupino za evropske zadeve, ki deluje pod vodstvom MZZ v sestavi državnih sekretarjev ministrstev in vladnih služb.

Odločitev o izstopu Združenega kraljestva iz EU je spodbudila tudi razpravo o prihodnosti EU, kjer države članice poizkušamo skupaj definirati ključne prioritete delovanja EU. RS je prek intenzivnih dvostranskih stikov na najvišji ravni z državami članicami EU kot tudi v formatu EU27 uspela med ključne prioritete prihodnje EU dodati vprašanje migracij.

Republika Slovenija se je uveljavila kot članica, ki močno zagovarja enotnost EU27. Prav tako ima jasen profil države članice, ki je naklonjena nadaljnji integraciji EU in močnim institucijam EU, ki bodo znale uporabljati dogovorjena pravila na enak način za vse države članice. Vlada se zaveda pomena zagotovitve demokratične legitimnosti sprejetih odločitev v EU, zato je začela z serijo javnih posvetov o prihodnosti EU, ki bodo potekale v okviru projekta "Slovenija za uspešno Evropo prihodnosti".

Svojo pripadnost skupnim evropskim vrednotam in solidarnost je Republika Slovenija dokazala tako v okviru reševanja grške dolžniške krize, kot v okviru reševanja migrantske krize. Republika Slovenija je konec prejšnjega in v začetku letošnjega leta z vso odgovornostjo izpolnjevala svoje obveze iz članstva v območju Schengena, istočasno pa je, kljub temu, da se je sama znašla pred izzivom povečanega pritoka migrantov, nudila svojo pomoč prizadetim članicam in tretjim državam ter se aktivno vključila v sooblikovanje skupnih evropskih rešitev. Slovenska pobuda o zaprtju zahodnobalkanske migracijske poti je, v kombinaciji z dogovorom EU- Turčija, pripeljala do umiritve razmer. Številne države članice priznavajo, da bi brez te pobude RS težko našli skupni evropski dogovor o reševanju migracijskega izziva.

Aktivnosti MZZ v okviru EU dodatno potrjuje energetska diplomacija. MZZ in Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) 25.10.2016 v Ljubljani soorganizirata zasedanje mreže koordinatorjev za energetsko diplomacijo držav članic EU. Sestanek, ki se ga bodo udeležili predstavniki EEAS, držav članic EU ter Evropske komisije, bo obravnaval zunanjepolitične vidike energetike v EU.

Odnosi z Rusko federacijo (RF).

145

Ruska federacija je pomemben igralec v današnji kompleksni situaciji v mednarodnih odnosih in ima pomemben vpliv in odgovornost na področju mednarodne varnosti in zagotavljanja miru v svetu. Poleg tega ima razvejane politične, gospodarske, in druge stike v okviru mednarodnih organizacij (stalna članica VS OZN) in na področju bilateralnih odnosov z drugimi državami.

Zaradi ruske nezakonite priključitve Krima in načrtne destabilizacije Ukrajine s strani RF smo v okviru EU uvedli omejevalne ukrepe, namen njihove uvedbe pa je sprememba politike RF do Ukrajine. Pomembno je, da se z RF ohranja politični dialog na ustreznih nivojih in da se krepi napore, da bi RF izpolnila svoj del obveznosti, ki jih ima do mirne rešitve konflikta v Ukrajini. Ob tem pa je potrebno zaščititi naše interese, posebej varnostne in gospodarske. To je tudi eden izmed razlogov, da države EU sodelujejo z RF na področju gospodarstva in tudi na področju političnih stikov; samo v zadnjih dveh mesecih je bilo s strani držav članic EU opravljenih 5 srečanj s PR Putinom.

Omejevalni ukrepi do RF imajo določene negativne učinke tudi na dvostransko gospodarsko sodelovanje članic EU z RF, posebej je k temu prispevala uvedba ruskih protiukrepov, v okviru katerih je prepovedan uvoz določenih kmetijskih proizvodov iz članic EU v RF. RF je pomemben gospodarski partner RS in je v letu 2016 na 7. mestu med našimi izvoznimi partnericami in na 5. mestu po vrednosti neposrednih naložb v tujini. Tudi kot posledico gospodarskih sankcij ter splošne gospodarske krize v RF in cen nafte beležimo padec blagovne menjave že drugo leto zapored.

Trajanje omejevalnih ukrepov je v celoti vezano na polno implementacijo sporazumov iz Minska, kar je odvisno od RF. Slovenska stran ob vsaki priložnosti srečanj opozori ruske sogovornike na nujnost konstruktivnega sodelovanja in reševanja konflikta v Ukrajini skladno s sporazumi iz Minska, ki predstavljajo najboljšo pot do mirne rešitve spora.

Republika Slovenija v celoti spoštuje vse dogovore, ki smo jih sprejeli v okviru EU glede politike do RF, in sprejete sankcije. Prav tako kot odgovorna članica mednarodne skupnosti sodelujemo pri dialogu z RF, ki bo pozitivno vplival na mir in varnost v Evropi in v svetu, ker je v interesu tako EU kot Republike Slovenije.

3. Pasivnost do ZDA


ZDA so za Republiko Slovenijo ključna zaveznica v okviru NATO in ena glavnih partneric izven Evropske unije. Vlada si od začetka svojega mandata prizadeva, da se tradicionalno dobri in konstruktivni odnosi med državama še naprej razvijajo in utrjujejo na vseh področjih skupnega interesa. RS je tudi trdna podpornica krepitve transatlantskih odnosov med EU in ZDA ter v okviru NATO.

Med Republiko Slovenijo in ZDA obstaja reden in intenziven politični dialog, ki poteka na vseh ravneh in o vseh temah. Na dnevnem redu srečanj tako niso le vprašanja dvostranskega sodelovanja, ampak tudi ostale aktualne mednarodne zadeve (razmere na Zahodnem Balkanu, v Vzhodni Evropi ali na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, boj proti terorizmu ter energetska vprašanja). Minister Erjavec se na mednarodnih srečanjih redno srečuje z ameriškim državnim sekretarjem. Na povabilo slednjega se je udeležil ministrskega srečanja Globalne koalicije proti Daesh, ki je julija 2016 potekala v Washingtonu.

Republika Slovenija in ZDA nadaljujeta ustaljeno prakso političnih posvetovanj tudi na ostalih ravneh. Letos so v Washingtonu potekale slovensko-ameriške politično-varnostne konzultacije ter slovensko-ameriške dvostranske politične konzultacije, ki sta jih vodila pristojna generalna direktorja v MZZ. V lanskem letu so se med državama začele konzultacije na področju energetike in od takrat so bila

146

opravljena že štiri srečanja. Energetski dialog, v katerega je vključeno tudi resorno Ministrstvo za infrastrukturo, se vodi o dvostranskih vprašanjih kot tudi o energetiki v širšem regionalnem okviru, kjer je slovensko poznavanje reform v regiji Zahodnega Balkana še posebej cenjeno. Pri tem se iščejo sinergije z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), s čimer se dviguje mednarodna prepoznavnost sedeža ACER v Ljubljani, ter Energetsko skupnostjo. S predstavniki State Departmenta so bile v Ljubljani organizirane razprave o energetiki z udeležbo širšega kroga deležnikov, tudi slovenskih in ameriških podjetij, in sicer oktobra 2015 ter septembra 2016. Predstavniki State Departmenta so se oktobra 2015 v Ljubljani udeležili plinskega foruma Energetske skupnosti, s čimer se je povečala prepoznavnosti Ljubljane kot prostora za razpravo o energetiki na Zahodnem Balkanu ter v Ukrajini. Visoka udeležba ameriške strani na panelu o geopolitiki energije na Blejskem strateškem forumu septembra 2016 potrjuje vzajemni interes za dialog in krepitev stikov na področju energetske diplomacije. Panel o geopolitiki energije je bil voden s strani Atlantskega sveta iz Washingtona, kar kaže na krepitev odnosov med Ministrstvom za zunanje zadeve in vodilnimi ameriškimi think- tanki.

Septembra letos so bile v Washingtonu konzultacije med predstavniki analitičnih služb obeh zunanjih ministrstev.

Republika Slovenija je lani obiskala pomočnica državnega sekretarja za evropske zadeve, s katero je do ponovnega srečanja prišlo letos jeseni ob robu splošne razprave Generalne skupščine OZN v New Yorku. RS sta lani obiskala še državna podsekretarka za mednarodno varnost in nadzor nad orožjem, ki sedaj prevzema položaj namestnice generalnega sekretarja NATO, ter namestnik pomočnice državnega sekretarja za Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Slednji je ponovni obisk v RS opravil letos septembra, ko se je skupaj z glavno namestnico pomočnika državnega sekretarja za energetske zadeve ter namestnikom pomočnika obrambnega sekretarja za Vzhodno Evropo udeležil Strateškega foruma Bled.

Med Republiko Slovenijo in ZDA se nadaljuje odlično sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju. Samo letos so obiske v RS opravili tedanji in nato novi poveljnik ameriških sil v Evropi / vrhovni zavezniški poveljnik ter poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi / poveljnik zavezniških zračnih sil. Od leta 2014 poteka pri nas letna vojaška vaja Takojšen odgovor, katere nosilki sta RS in ZDA, na njej pa sodelujejo tudi nekatere druge zavezniške in partnerske države.

ZDA cenijo slovenski prispevek v operacije in misije NATO na Kosovu in v Afganistanu, močno so pozdravile tudi letošnjo odločitev o nadgradnji slovenskega sodelovanja v Globalni koaliciji proti Daeshu z napotitvijo vojaških inštruktorjev v Irak.

MZZ si z ostalimi resorji vseskozi prizadeva tudi za ureditev pravnih podlag za ostale oblike meddržavnega sodelovanja. Tako se zaključuje priprava socialnega sporazuma, lani je začel veljati memorandum o sodelovanju o obrambnih in vojaških odnosih. Lani je prav tako začel veljati nov sporazum o nabavi in vzajemnih storitvah. Letos je bil podpisan sporazum o vzajemnih nabavah na obrambnem področju, ki je pomemben tudi za slovensko industrijo.

Na področju izobraževanja, znanosti in tehnologije želi RS izkoristiti prednosti, ki jih ponujajo ZDA kot najbolj inovativna država, tudi ob dejstvu, da smo ena redkih držav, ki ima z ZDA sklenjen sporazum o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije. Medresorsko so bile usklajene spremembe k memorandumu o Fulbrightovem programu izmenjav, prav tako so bile obnovljene štipendije iz t.i. Keržetovih skladov, ki so namenjene slovenskim študentom na dveh univerzah v Kaliforniji. V šolskem letu 2014/2015 je v ZDA študiralo skupaj 245 slovenskih državljanov, kar je 30-odstotni porast v primerjavi s prejšnjim letom, ko je v ZDA študiralo 188 Slovencev. Največji porast je na magistrskih študijih, kjer gre za dvig števila slovenskih študentov skoraj za devetkrat. Na drugi strani se tudi Američani vse pogosteje zanimajo za študij ali prakso v Sloveniji.

147

MZZ in ostali resorji dajejo velik poudarek gospodarski diplomaciji. Predsednik vlade dr. Cerar je bil lani decembra na gospodarsko-razvojnem obisku v ZDA, kjer ga je spremljala večja gospodarska delegacija. Namen obiska je bil ameriškim partnerjem predstaviti Slovenijo kot zeleno referenčno državo in aktivno udeleženko digitalne preobrazbe v Evropi. Republika Slovenija je bila predstavljena kot razvojna priložnost za združevanje inovativne uporabe digitalnih tehnologij ter storitev na vseh ravneh delovanja državljanov, države in družbe. Med obiskom so bili podpisani trije memorandumi o sodelovanju med Vlado RS in podjetji Microsoft, Oracle in IBM, Vladi RS pa izročeni dve pismi o nameri s strani podjetji Cisco in EMC. PV RS je spremljala tudi gospodarska delegacija, ki so jo sestavljali predsedniki uprav posameznih vodilnih slovenskih podjetij, znanstvenih institucij ter predstavniki malih in hitro rastočih podjetij.

Letos septembra je bil izveden nadaljevalni obisk ministra za javno upravo v ZDA. MZZ si skupaj z ostalimi resorji tudi sicer prizadeva, da se slovenskim podjetjem olajša dostop na zahteven, a tudi velik in močan ameriški trg, po drugi strani pa pridobi interes za vlaganja ameriških podjetij v slovensko gospodarstvo.

V tem pogledu je Republika Slovenija zunanjepolitično naklonjena sporazumu o Transatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP), ki ima možnost najbolj koristiti majhnim in srednjim podjetjem. Ta danes zaradi zapletenih birokratskih in carinskih ovir in s tem povezanih stroškov sama težko vstopijo na ameriški trg. Sporazum je v fazi pogajanj, Slovenija ga bo podpirala, če bo na dolgi rok imel dober potencial za slovensko gospodarstvo.

MZZ, veleposlaništvo v Washingtonu in ostale zadevne ustanove si prizadevajo tudi za promocijo slovenske kulture in turizma v ZDA. Pregled na spletnih straneh culture.si kaže, da je največ takih dogodkov prav v ZDA. Še v letošnjem letu bo v organizacijo Slovenske turistične organizacije potekal večji promocijski dogodek v New Yorku. Vse to pomembno prispeva k prepoznavnosti Republike Slovenije v ameriški javnosti.

Republika Slovenija in ZDA uspešno sodelujeta tudi na področju humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja. Republika Slovenija od leta 2012 sodeluje v programu, ki so ga ZDA oblikovale za nove države donatorke, in je do sedaj uspešno konkurirala že na nekaj razpisih. Odločno sodelovanje državi beležita pri delovanju slovenske ustanove ITF – Krepitev človekove varnosti. ZDA so njegova največja finančna podpornica, saj so vanj doslej prispevale že prek 180 milijonov USD. Republika Slovenija se je letos pridružila Globalni pobudi za razminiranje v Kolumbiji, katere ustanovitev so predlagale ZDA, in v njenem okviru tudi namenila donacijo za izvajanje programov ITF.

4. Neučinkovite aktivnosti RS na območju jugovzhodne Evrope


Republika Slovenija je v okviru EU, ko gre za Zahodni Balkan, vsekakor vidna in slišana članica EU. Aktivno se zavzema za ohranitev evropske perspektive za vse države Zahodnega Balkana, tako v okviru struktur Sveta EU, kot tudi v bilateralnih stikih z državami članicami. Republika Slovenija poudarja pomen širitvene politike kot najuspešnejšega orodja EU za zagotavljanje stabilnosti in napredka regije. Slovenska zunanja politika se ustrezno in ažurno odziva ter sooblikuje aktivnosti v regiji, tako v samostojnih pobudah, kot v okviru organizacij, katerih članica je.

Kot primer lahko navedemo, da so decembra 2014 zunanji ministri držav članic EU potrdili nov pristop EU do BiH. Pobuda za nov pristop je prišla najprej v pismu MZZ Erjavca visoki predstavnici EU za skupno zunanjo in varnostno politiko ter kasneje tudi s strani nemškega in britanskega MZZ. V pismu je MZZ Erjavec izrazil pričakovanje, da EK in EEAS pripravita akcijski načrt prihodnjih aktivnosti EU v BiH, ki bo podlaga za razpravo ministrov. MZZ Erjavec je tudi pozval, da se mora EU odzvati na visoki

148

politični ravni in začeti proces, ki bo pripeljal k izboljšanju razmer. Nov pristop je že prinesel konkretne rezultate.

Po sedmih letih blokade je BiH v zadnjem letu in pol dosegla napredek, ki je omogočil uveljavitev Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (julij 2015), predajo prošnje za članstvo (februar 2016) in začetek priprave avisa (september 2016). Napredek potrjuje, da je bila odločitev za nov pristop EU do BiH, katerega so-pobudnica je tudi Republika Slovenija, pravilna.

V okviru delovnih skupin Sveta EU je Republika Slovenija v ožjem jedru držav, ki usklajujejo svoje aktivnosti, s ciljem prispevati k reformnemu napredku držav Zahodnega Balkana pri približevanju EU. Te skupine držav opozarjajo na potrebne aktivnosti EU, dajejo pobude in spremljajo njihovo izvajanje.

Republika Slovenija je tako v skupini držav, ki so trdno podpirale predlog, da se Albaniji dodeli kandidatski status, in je bila tudi podpisnica pisma podpore skupine MZZ. Republika Slovenija je tudi članica skupine prijateljev Makedonije, v okviru katere si prizadevamo za doseganje napredka Makedonije. RS je v ožjem jedru držav, ki so pripravile dokument o Kosovu, ki je opozoril na socialno ekonomske razmere v državi in potrebo po aktivnostih EU. Na podlagi tega dokumenta Evropska komisija pripravlja reformno agendo za Kosovo.

K napredku pri približevanju k EU RS prispeva tudi samostojno - v okviru bilateralne tehnične pomoči.

Tako je bilo od leta 2012 neposredno angažiranih preko 60 slovenskih ekspertov z različnih področij, s ciljem aktivne podpore Črni gori v pristopnih pogajanjih. Odzivi organov na črnogorski strani na prejeto pomoč so zelo pozitivni, črnogorska stran ocenjuje, da s strani RS realizirana tehnična pomoč v veliki meri pripomore k uspešnosti pogajalskega procesa.

V okviru bilateralne pomoči RS od septembra 2015 tudi Srbiji nudi pomoč pri pogajanjih z EU. V program pomoči je do zdaj vključenih preko 20 strokovnjakov iz državne uprave, ki bodo do konca leta 2016 predvidoma izvedli več kot 80 delovnih dni usposabljanja v Srbiji na različnih pogajalskih poglavjih.

Republika Slovenija je aktivna tudi v okviru projektov, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije. Slovenska uprava je vključena v izvajanje 12 projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, v skupni vrednosti 16,5 milijonov evrov, od katerih je bilo samo v mandatu te vlade pridobljenih osem projektov, v skupni vrednosti 10 milijonov evrov.

Preko projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja je Republika Slovenija okrepila aktivnosti predvsem v Srbiji, ki je vstopila v proces pogajanj z EU. Aktivnosti so se izvajale tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Črni gori in na Hrvaškem.

V luči aktualne migracijske in begunske krize je Republika Slovenija preko izvajanja projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja državam Zahodnega Balkana pomagala pri usposabljanju policijskih struktur in drugih institucij na področju varovanja meja, zakonitih migracij, azila, organiziranega kriminala in spoštovanja človekovih pravic.

V obdobju od septembra 2014 do junija 2016 je 297 slovenskih strokovnjakov nudilo kratkoročno pomoč v okviru 242 dogodkov, ki jih je za države v regiji organizirala in financirala Evropska unija preko TAIEX programa. Slovenska uprava pa je dodatno k temu, v okviru 27 študijskih obiskov, usposabljala preko 80 javnih uslužbencev iz držav jugovzhodne Evrope.

Na Zahodnem Balkanu smo aktivni tudi v okviru varnostne politike. Regijo vidimo kot strateškega pomena za Nato, kar tudi aktivno zagovarjamo v okviru zavezništva. Aspirantkam za članstvo v Natu in partnerkam na Zahodnem Balkanu pomagamo na političnem in strokovnem nivoju: skozi politično-

149

varnostne konzultacije, obiske na visoki ravni, kot tudi na sedežu Nata. Zelo uspešno smo opravljali vlogo Natovega kontaktnega veleposlaništva v Skopju in kasneje v Podgorici. Pred varšavskim Vrhom je Slovenija prav tako prevzela vodenje povezovalne pisarne NATO v Skopju.

Republika Slovenija je vseskozi aktivno podpirala Črno goro na njeni poti v evro-atlantske integracije in veseli nas, da je Črna gora letos podpisala pristopni protokol, ki ji prinaša članstvo v Nato. Pri tem je bila politična podpora in praktična pomoč Republike Slovenije izjemno pomembna. S svojim delovanjem v Podgorici, Bruslju in Ljubljani smo pomembno vplivali na neprekinjen napredek Črne gore na poti k članstvu ter na sprejem odločitve o povabilu (decembre 2015). Prav tako pa bomo s programi usposabljanja še naprej delili svoje izkušnje Črni gori z namenom lažjega vstopa v NATO.

V okviru Wassenaarskega aranžmaja nudimo pomoč Črni gori pri njenem približevanju temu režimu, ki se ukvarja z nadzorom blaga z dvojno rabo.

Republika Slovenija je v preteklih dveh letih povečala svojo dejavnost in vidnost v naporih mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu. Pri tem je regija Zahodnega Balkana področje našega posebnega interesa, ko gre za soočanje s tovrstnimi grožnjami, zaradi pomembnega vpliva varnostnih razmer v regiji na položaj v širši Evropi in s tem tudi v RS. Zelo uspešno pobudo RS na področju boja proti terorizmu na Zahodnem Balkanu predstavlja tim. WBCTi - Western Balkans Counter-Terrorism Initiative, ki je postala del EU politik za boj proti terorizmu ter pojavnim oblikam, ki vodijo v terorizem, predvsem radikalizem in ekstremizem. Na podlagi uspeha te pobude je Republika Slovenija tako pri partnerjih na Zahodnem Balkanu kot tudi v okviru EU predlagala nadgradnjo sodelovanja tudi na področju mejne varnosti in boja proti resnemu in organiziranemu kriminalu. Trenutno potekajo pogajanja o udejanjanju te pobude.

Republika Slovenija je prav tako pobudnica poglobljenega regionalnega sodelovanja, ne samo med državami regije, ampak tudi med regijo in državami EU. Povezovanje EU z regijo, ne samo na simbolni ravni, ampak preko konkretnih prometnih, infrastrukturnih in energetskih projektov, je postala ena izmed prioritet. Pobuda Brdo-Brioni proces je služila kot katalizator za pobude, ki so nastale po njej, kot so npr. Berlinski proces, WB6.

Ministri za zunanje zadeve so se v okviru Brdo-Brioni procesa redno sestajali ob robu srečanj na ravni predsednikov. 23. aprila 2015 je potekala prva samostojna konferenca zunanjih ministrov - MZZ Erjavec je na Brdu pri Kranju srečanje gostil skupaj z MZZ Francije. Na srečanju je bila v sodelovanju z Evropsko komisijo sprožena in potrjena Pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana, ki vključuje konkretne pobude in predloge, ki se tudi v kontekstu aktivnosti Evropske komisije že realizirajo v praksi.

Tudi letos je 24. maja 2016 v Parizu, prav tako v formatu Brdo-Brioni procesa, potekalo pripravljalno srečanje ministrov za zunanje zadeve na Vrh o Zahodnem Balkanu (Berlinski proces), ki je potekal 4. julija 2016 v Parizu. Na pariškem Vrhu je bila slovenska pobuda Pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana ena ključnih tem.

Republika Slovenija v kontekstu implementacije Pozitivne agende za mlade Zahodnega Balkana nadaljuje pogovore in spodbuja Evropsko komisijo k čim več konkretnim predlogom in implementaciji. Prepoznavnost slovenskih aktivnosti na to temo je vidna tudi s tem, da je Pozitivna agenda za mlade vključena v EU dokumente npr. v ključni dokument EK s področja širitve - letno Širitveno strategijo EK.

MZZ tudi samo implementira pobudo s konkretnimi aktivnostmi:- MZZ je v sodelovanju s CEP že dve leti zapored izvedlo izobraževanje za mlade podjetnike iz BiH

in Kosova.

150

- na tematiko Pozitivne agende za mlade je bila ob podpori MZZ 21.06.2016 s strani pisarne EP Fajon in Bogoviča v Evropskem parlamentu organizirana konferenca z naslovom "Better future for the youth in the Western Balkans".

- konec septembra 2016 je SALTO (South East Europe Youth Resource Centre) v Sloveniji organiziral konferenco na temo mladih, na kateri je bil oblikovan akcijski načrt v kontekstu priporočil, dogovorjenih na pariškem vrhu. MZZ je sodelovalo pri pripravi konference in prispevalo 3.000 EUR za izvedbo.

- z letom 2016 se je pričelo letno dvotedensko izobraževanje za mlade diplomate iz regije Zahodnega Balkana na MZZ. V okviru izobraževanja so mladim diplomatom predstavljene EU vsebine, hkrati pa je izobraževanje možnost tudi za njihovo medsebojno interakcijo in mreženje.

Med uspehe zunanje politike Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu lahko štejemo tudi izjavo voditeljev EU27, ki so jo sprejeli 16.9. na vrhu v Bratislavi, in ki vključuje tudi nujnost evropske pomoči državam na zahodnobalkanski poti, ki se soočajo s pritiski množičnih migracij. Republika Slovenija je vseskozi zagovarjala pomoč tem državam tudi v kontekstu učinkovite zaščite zunanjih meja EU ter ohranitve schengenskega sistema.

Arbitraža.V zvezi s ponavljajočimi se očitki glede izjav ministra za zunanje zadeve v zvezi z arbitražnim postopkom poudarjamo, da je minister Erjavec na te očitke že večkrat odgovoril. Minister Erjavec ni nikoli izjavil ali storil nečesa, kar bi lahko ogrozilo arbitražni postopek in delo arbitražnega sodišča oziroma zaostrilo spor med RS in Hrvaško (v skladu z 10. členom arbitražnega sporazuma). Posebej pa poudarjamo, da je arbitražno sodišče dne 30. 6. 2016 izdalo delno razsodbo, v kateri je naslovilo vse argumente RS in Hrvaške glede dogodkov, ki so se zgodili julija 2015, in odločilo, da arbitražni sporazum ostaja v veljavi, arbitražni postopek pa se nadaljuje.

Nasledstvo.Republika Slovenija beleži v času aktualne vlade pomembne premike oz. dogodke na področju nasledstva. Tako je v začetku junija letos na mednarodni konferenci ob 15. obletnici podpisa Sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki je potekala v Državnemu zboru, širši mednarodni javnosti predstavila svoj pogled do te tematike in izpostavila področja, ki zahtevajo več pozornosti

V okviru izvrševanja sodbe ESČP v zadevi Ališić je Vlada Republika Slovenija v zadnjih dveh letih pripravila mehanizem za verifikacijo in izplačila starih deviznih vlog varčevalcem podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu.

V začetku aprila 2016 so države naslednice na sestanku v Skopju potrdile prevzem 6 nepremičnin nekdanje SFRJ, ki pripadajo Republiki Sloveniji na podlagi dogovora iz leta 2012 (vila v Brasilii, generalni konzulat v Sao Paolu (obe je RS že prevzela), veleposlaništvo v Rabatu, veleposlaništvo in rezidenca v Dar es Salaamu ter rezidenca v Bamaku).

Z Republiko Srbijo je Republika Slovenija dosegla pomembne premike na področju vračanja arhivskih gradiv – v kratkem bodo vrnjeni originali velike večine mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo in ki ji pripadajo skladno s Sporazumom o vprašanju nasledstva.

Republika Slovenija je 15.9.2016 na ESČP vložila meddržavno tožbo proti Republiki Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Republika Slovenija je prepričana, da je Hrvaška kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ker so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem Ljubljansko banko nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. S tovrstnim ravnanjem so se dolžniki Ljubljanske banke na Hrvaškem izognili poplačilu svojih dolgov.

151

Ker se je Republika Slovenija znašla v nepravičnem položaju, ko na eni strani poplačuje varčevalce Ljubljanske banke (sodba Ališić), na drugi strani pa je Hrvaška storila vse, da prepreči poplačilo terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij, se je Republika Slovenija po tem, ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva, odločila za meddržavno tožbo, da zaščiti interese Ljubljanske banke.

5. Slovenska zunanja politika brez jasne strateške in vrednotne usmeritve


Kot zapisano že pri točki 1, ne držijo očitki, da je slovenska zunanja politika brez jasne strateške usmeritve, saj le-to zagotavljajo lani sprejeti ključni zunanjepolitični dokumenti Republike Slovenije - Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije (DeZPRS-1), strateški dokument zunanje politike z naslovom "Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana" ter izvedbeni načrt Ministrstva za zunanje zadeve. Vrednote in načela, ki vodijo slovensko zunanjo politiko, jasno opredeljuje deklaracija v preambuli ter I. poglavju.

Predlagatelji interpelacije v zvezi s slovensko zunanjo politiko ponavljajo nekatere ocene, ki so bile podane že v začetku leta v interpelaciji o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve. Zato želimo tudi tokrat ponoviti: slovenska zunanja politika ni improvizirana, se pa prilagaja spreminjajočim se razmeram in izzivom v mednarodni skupnosti. Slovenska zunanja politika ni nedosledna, saj se praktično z vsemi prioritetnimi področji in območji, ki jih opredeljuje julija lani sprejeta Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije, ukvarja kontinuirano. Slovenska zunanja politika ni neodločna, saj jasno, konsistentno in kontinuirano zastopa interese RS v bilateralnih odnosih, na področju gospodarske diplomacije, znotraj EU ter znotraj mednarodnih organizacij. Slovenska zunanja politika ni neučinkovita, saj tekoče izpolnjuje zastavljene prioritete ter se aktivno odziva na sodobne izzive in grožnje v mednarodni skupnosti.

O delovanju Republike Slovenije v EU, v razpravah o prihodnosti EU ter pri posameznih projektih (TTIP) je več napisanega že v prejšnjih točkah. Na tem mestu želimo predstaviti še delovanje RS na multilateralnem področju, ki je prav tako prepoznavno, verodostojno in učinkovito.

Za ilustracijo navajamo nekatere prioritete in pobude, ki so bile realizirane v tem mandatu Vlade: izvedba mednarodnih konferenc/dogodkov z multilateralno tematiko (10. in 11. Strateški forum Bled, konferenca "Pravice za mir", NATO konferenca o nadzoru orožja za množično uničevanje in razorožitvi, vsakoletna izvedba Dneva Afrike, konferenca o pravicah starejših); izvolitev RS v Svet OZN za človekove pravice (članstvo 2016-18), v Izvršni odbor UNESCO (2016-2018) ter v Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA (2016-18); predsedovanje 2. odboru Generalne skupščine OZN; trenutno predsedovanje Republike Slovenije Mreži za človekovo varnost (MČV); prihajajoče predsedovanje Splošni delovni skupini Wassenaarskega aranžmaja (prevzem enoletnega predsedovanja z januarjem 2017); sodelovanje v medvladnem procesu oblikovanja razvojne agende po l. 2015 (sprejeta septembra 2015 na vrhu v New Yorku); vključitev vprašanja pravic starejših v Akcijski načrt EU za področje človekovih pravic idr.

Republika Slovenija kot aktualna članica Sveta OZN za človekove pravice spodbuja krepitev spoštovanja človekovih pravic tako v multilateralnih kot meddržavnih odnosih. Ključne tematske prioritete na področju človekovih pravic v zunanji politiki so otrokove pravice, enakost spolov, starejši, izobraževanje za človekove pravice, človekove pravice in okolje, ter odprava vseh oblik diskriminacije.

Republika Slovenija je na globalni ravni ena izmed najaktivnejših zagovornic pravic starejših. Leta 2014 je tako podpredsedovala biroju Odprte delovne skupine OZN za vprašanje staranja prebivalstva ter kot prva država gostila obisk neodvisne izvedenke SCP za pravice starejših, letos pa smo v Ženevi

152

ustanovili skupino prijateljev starejših ter organizirali mednarodno konferenco o staranju. Za krepitev položaja in pravic starejših si bomo prizadevali tudi v bodoče, med drugim v sodelovanju z OECD.

Republika Slovenija je ustanovna članica globalne mreže kontaktnih točk za področje žensk, miru in varnosti, vzpostavljene septembra 2016. V mednarodni skupnosti smo še posebej prepoznavni s projektom namenjenemu izobraževanju otrok "Naše pravice". Republika Slovenija se prav tako zavzema za splošno odpravo smrtne kazni in mučenja. S celovitim in progresivnim pristopom k obravnavi človekovih pravic si prizadevamo za krepitev norm in standardov ter nadaljnjo kodifikacijo mednarodnega prava na tem področju.

Aktivno in prepoznavno sodelujemo pri promociji koncepta Odgovornost zaščititi (R2P). Smo članica skupine ACT (Accountability, Coherence and Transparency), t.j. skupine držav, ki si prizadevajo za večjo odgovornost, skladnost ter transparentnost dela VS OZN, in podpiramo prizadevanja, da države članice VS OZN ne bi glasovale proti resolucijam, katerih cilj je pravočasno in odločno ukrepanje v primeru genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.

Na področju krepitve in promocije mednarodnega prava in mednarodnega kazenskega pravosodja se Republika Slovenija uvršča med vidnejše podpornice delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Smo članica Biroja Skupščine pogodbenic Rimskega statuta MKS, minister pa je član neformalne ministrske mreže za MKS. Z namenom okrepitve nacionalnih jurisdikcij sodelujemo z Nizozemsko, Belgijo in Argentino glede novega mednarodnega pravnega instrumenta za mednarodnopravno pomoč v kazenskih zadevah in izročitvah (MLA pobuda). Uspešnost pobude je vodila v začetek procesa priprave pravnega instrumenta.

Aktivno in učinkovito delovanje Republike Slovenije na multilateralnem področju se kaže tudi v procesu iniciative za razglasitev svetovnega dneva čebel. Septembra 2016 je potekala prva formalna obravnava pobude na Odboru za kmetijstvo (CAOG), kjer je bila deležna močne podpore držav članic FAO.

Na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči je Republika Slovenija aktivno sodelovala v procesu oblikovanja Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, Akcijske agende iz Adis Abebe na temo financiranja za razvoj ter pripravah na prvi Svetovni humanitarni vrh. Agenda 2030 opredeljuje nov pristop mednarodne skupnosti do razvoja.

V kontekstu prispevka Republike Slovenije h globalnim naporom pri uresničevanju Agende 2030 so cilji trajnostnega razvoja upoštevani v procesu priprave novih strateških dokumentov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije. Decembra 2015 se je začela priprava Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2030, Resolucijo bo sprejel Državni zbor RS.

MZZ si prizadeva okrepiti partnerstvo med javnim sektorjem, zasebnim sektorjem in civilno družbo, ki je predpogoj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zato posebno pozornost namenja vključevanju zasebnega sektorja v mednarodno razvojno sodelovanje. Med drugim je vzpostavilo posebno kontaktno točko na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU, organiziralo konferenco "Mikro, mala in srednje velika podjetja in razvojno sodelovanje" (Brdo pri Kranju, 3. februar 2016) ter na zasedanju Sveta EU v sestavi ministrov za razvojno sodelovanje maja 2016 predstavilo pobudo o pomenu mikro, malih in srednje velikih podjetij EU za trajnostni razvoj ter pomenu njihovega intenzivnejšega vključevanja v razvojno sodelovanje EU. Republika Slovenija je Evropsko komisijo v imenu enajstih držav (AT, BG, HR, CZ, HU, LV, LT, NL, PT, SK) pozvala k pripravi in izvedbi konkretnih ukrepov za okrepitev vloge teh podjetij v razvojnih projektih v državah v razvoju.

MZZ je aktivno sodelovalo pri oblikovanju in zagovarjanju stališč ter interesa Republika Slovenija v celotnem postopku sprejemanja zgodovinskega Pariškega sporazuma. Ratifikacija Pariškega

153

sporazuma s strani EU ravno v trenutku, ko je s tem presežen prag za začetek veljavnosti, ima širši zunanjepolitični pomen. Vpetost MZZ skupaj z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi pripore k ohranjanju ambiciozne in odgovorne vloge RS pri naslavljanju podnebnih sprememb.

Republika Slovenija je aktivna in dejavna v Globalni koaliciji proti Daesh in med drugim sodeluje v Delovni skupini Globalne koalicije za tuje teroristične borce - problematika tujih terorističnih borcev je posebej pomembna in pereča, saj velika večina slednjih predstavlja veliko varnostno grožnjo pri njihovih povratkih v področja, od koder so prišli. Omeniti gre tudi, da je RS v luči terorističnih napadov v Parizu nemudoma pokazala svojo solidarnost ter se odzvala na zaprosilo Francije v okviru 42.7 člena pogodbe z napotitvijo vojakov v EU operacijo v Maliju.

Republika Slovenija aktivno sodeluje tudi v ostalih mednarodnih okvirih, kot so OZN, OVSE, Svet Evrope, npr. pri pregledu proti-teroristične strategije OZN, bila pa je tudi aktivno vključena v oblikovanje dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma. V luči vse večjega poudarka, ki se v mednarodni skupnosti namenja preprečevanju ekstremizma, ki vodi v terorizem, ter radikalizacije, sodeluje v skupinah prijateljstva za preprečevanje nasilnega ekstremizma skozi izobraževanje v okviru Unesco ter za boj in preprečevanje nasilnega ekstremizma v Ženevi.

Na področju zunanje dimenzije migracij se Republika Slovenija v okviru EU in širše aktivno vključuje v razprave in podpira rešitve ki bi pripomogle k reševanju življenj in stisk beguncev in migrantov, k odpravljanju vzrokov migracij ter k boljšemu uravnavanju migracijskih tokov. Republika Slovenija je zato podprla oblikovanje novega partnerskega okvira EU s petimi prioritetnimi državami, od koder prihajajo migracijskih tokovi v EU. Prav tako se je aktivno vključevala v proces priprave Newyorške deklaracije o beguncih in migrantih, sprejete na Vrhu o množičnih premikih beguncev in migrantov OZN 19. septembra letos, in se že pripravlja na nadaljnjo spremljanje procesa.

O ugledu, ki ga v multilateralnih krogih uživa Republika Slovenija, pa pričajo tudi zadnje uspešne kandidature: oktobra 2015 je bila Republika Slovenija izvoljena za članico Sveta OZN za človekove pravice (za obdobje 2016-2018), novembra 2015 za članico Izvršnega odbora UNESCO (za obdobje 2015-2019) in konec septembra 2016 za članico Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Septembra 2016 je bila slovenska kandidatka dr. Vesna-Kerstin Petrič izvoljena v Stalni odbor Regionalnega odbora Urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (za obdobje 2016-2019). K vidnosti in prepoznavnosti Republike Slovenije v mednarodni skupnosti je prispevala tudi kandidatura bivšega predsednika dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN.

XI. NOTRANJE ZADEVE

1. Nepopolno izvajanje schengenskega varovanja meje, zaradi česar so številni ekstremisti ISIS skozi Slovenijo vstopili v prostor EU.

Očitek ne drži.

V času povečanega migrantskega toka so bili sprejeti številni ukrepi. Države članice schengenskega območja, tudi Slovenija, so schengenski pravni red ter s tem določbe glede prehajanja meja izvajale tudi v času migracijske krize, ob tem pa so upoštevale specifične okoliščine, do katerih je privedel znatno povečan obseg nedovoljenih migracij. Seveda je bilo pri tem treba upoštevati tudi načela iz Listine EU o temeljnih pravicah ter obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno s tistimi o mednarodni zaščiti in načelu nevračanja. Pri izvajanju postopkov in načinu obravnavanja migrantov je Vlada RS upoštevala tudi sklepe Državnega zbora in njegovih odborov, med drugim sklep Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, s katerim je odbor na seji z dne 1. 9. 2015

154

predlagal, da »Republika Slovenija trenutno migrantsko krizo obravnava kot humanitarno krizo in v vseh postopkih ravna skladno z evropskimi načeli solidarnosti«.

Temeljni pravni okvir za delovanje slovenskih organov je tudi v tem obdobju določal Zakonik o schengenskih mejah, ki v 1. odstavku 5. člena določa pogoje za vstop državljanov tretjih držav, hkrati pa v točki c 4. odstavka istega člena dovoljuje vstop iz humanitarnih razlogov tistim državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo enega ali več pogojev iz 1. odstavka. Zakonik tudi določa, da se državljanu tretje države, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop oz. za vstop iz humanitarnih razlogov, vstop na ozemlje držav članic zavrne. To pa ne posega v določbe, ki se nanašajo na pravico do azila in mednarodne zaščite. Po odločitvi šefov držav in vlad, ki so 7. marca 2016 v izjavi poudarili, da se je tok nedovoljenih migracij preko Zahodnega Balkana zaključil, hkrati pa so še enkrat izpostavili, kako pomembno je, da znova vzpostavimo normalno delujoče schengensko območje, so pristojni slovenski organi pristopili k bolj restriktivnem obravnavanju izjem, določenih v zakonodaji, in posledično odstopili od operativnih dogovorov, sklenjenih med državami na migracijski poti. Ministrstvo za notranje zadeve in Policija sta v postopkih s tujci v obdobju povečanega migracijskega pritiska vseskozi delovala v skladu z načrti, ki jih je glede obvladovanja migracijskih tokov pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in so bili v skladu z ustaljenimi postopki potrjeni s strani Vlade RS in Državnega zbora RS. Pri tem je treba poudariti, da je Ministrstvo za notranje zadeve redno poročalo Vladi RS, ta pa pristojnim delovnim telesom Državnega zbora RS, o načinu in postopkih obravnavanja migrantov.

Varnostni organi so v času migracijske krize poostreno nadzirali zunanjo mejo in izvajali temeljito mejno kontrolo v skladu z nacionalno zakonodajo in schengenskim pravnim redom na mejnih prehodih, poostrene ukrepe na zeleni meji in izravnalne ukrepe v notranjosti. Zaradi ustreznih ukrepov zagotavljanja varnosti schengenskega območja, se skupine migrantov, ki so v začetku migracijske krize, še pred vzpostavitvijo reguliranega migrantskega toka, prečkale državno mejo z Republiko Hrvaško izven mednarodnih mejnih prehodov, niso razpršile po vsej Sloveniji. Migranti, ki so vstopali v RS, so bili ob vstopu deležni mejne kontrole na podlagi Zakonika o schengenskih mejah in 28. člena Zakona o nadzoru državne meje (v nadaljevanju: ZNDM-2). Migranti, ki so vstopili s t.i. migrantskimi vlaki iz Republike Hrvaške pa so bili podvrženi kontroli potnikov in stvari skladno z 29. členom ZNDM-2.

Slovenska policija je pri obvladovanju migrantskega toka z vsemi razpoložljivimi resursi sodelovala z drugimi varnostnimi organi pri preprečevanju in odkrivanju terorističnih groženj. Na podlagi indikatorjev zgodnjega odkrivanja radikalizacije je med migranti opravila veliko intervjujev, o relevantnih ugotovitvah pa je sproti obveščala ciljne države. Samo v letu 2016 je na meji in v notranjosti odkrila 35 oseb, za katere so države članice EU razpisale ukrep prikrite in namenske kontrole za preprečitev resne grožnje, ki jo lahko povzroči zadevna oseba, ali drugih resnih groženj notranji ali zunanji nacionalni varnosti po tretjem odstavku 36. člena akta EU, ki določa delovanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)11, ena oseba pa je bila zaradi sumov sodelovanja pri novačenju oseb za terorizem na podlagi evropskega pripornega naloga izsledena in izročena Republiki Italiji. Ker balkanska pot, ki poteka prek Slovenije, ostaja eden od pomembnejših varnostnih dejavnikov, ki povezujejo organizirani kriminal in terorizem, je bilo delo slovenske policije usmerjeno tudi v odkrivanje tihotapstva orožja in eksploziva. Leta 2015 so policisti obravnavali 98 kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, v prvem polletju 2016 pa 55 tovrstnih kaznivih dejanj.

V sklopu sodelovanja z Europolom, ki združuje različne strokovnjake in zagotavlja operativne zmogljivosti, je Slovenija veliko prispevala k skupnemu prepoznavanju novih pojavnih oblik vzorcev potovanja tujih terorističnih borcev, zagotavljanja sredstev storilcem v pripravljalnih fazah, modusov

11 Sklep Sveta (EU) št. 2007/533/PNZ z dne 12. 6. 2007.

155

storitve, zlorab ponarejenih dokumentov itd. Tudi med migrantsko krizo je slovenska policija Europolu dnevno posredovala podatke o operativno zanimivih osebah. Kljub sodelovanju varnostnih organov vseh vpletenih držav pa žal ni bilo možno preprečiti tragedij, ki so se zgodile v Bruslju, Parizu, Nici in Nemčiji.

Zato je Slovenija že pred časom opozorila na potrebo po bolj usklajenem in sistemsko urejenem pristopu k preprečevanju terorizma tako na ravni EU kot na področju regionalnega sodelovanja. Slovenija je že pred leti opozorila, da je nesprejemljivo, da EU, države članice in njena pristojna telesa oziroma agencije vložijo izredno veliko naporov v pripravo politik, strategij in dokumentov, po njihovem sprejetju pa so le redke uresničene.

Evropska komisija je na predlog slovenske policije potrdila vzpostavitev posebne »Zahodno balkanske protiteroristične iniciative« (Western Balkan Counter Terrorism Iniciative, v nadaljevanju: WBCTi), ki združuje in uravnava delovanje vseh ključnih akterjev v regiji, vključno z Združenimi narodi, OVSE, Svetom za regionalno sodelovanje (Regional Cooperation Council), ZDA in druge. Evropska komisija je za uresničevanje iniciative odobrila več deset milijonov evrov, kar naj bi se odrazilo z večjo varnostjo Zahodnega Balkana ter posledično tudi Slovenije in EU v celoti. V sklopu WBCTi je slovenska policija prevzela pobudo za okrepljeno sodelovanje med protiterorističnimi enotami držav Zahodnega Balkana (v nadaljevanju: CTi). Njena dodana vrednost je, da poleg policijskih služb vključuje tudi nekatere obveščevalne agencije. Evropska komisija je na predlog slovenske policije odobrila EU projekt First Line Practitioners, v sklopu katere bo EU, pod vodstvom Slovenije, regiji Zahodnega Balkana pomagala pri vzpostavitvi nacionalnih kapacitet in zmogljivosti za učinkovito omejevanje nasilne radikalizacije.

Glede očitka, da še vedno ni znano, kam je iz azilnih domov izginilo večje število ilegalnih migrantov, vlada pojasnjuje, da so v azilnih domovih nastanjeni izključno prosilci za mednarodno zaščito, ki se po ozemlju Republike Slovenije lahko prosto gibljejo in jim je gibanje, skladno z evropsko, kot tudi nacionalno zakonodajo, lahko omejeno le iz zakonsko določenih razlogov. Republika Slovenija pa je bila in še vedno je predvsem tranzitna država, iz katere osebe, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, pogosto nadaljujejo pot proti zahodnim državam. V prvih devetih mesecih 2016 je Azilni dom ali njegove izpostave samovoljno zapustilo skupno 618 oseb, katerim gibanje ni bilo omejeno, natančnega podatka, koliko od teh je bilo obravnavanih v t.i. dublinskem postopku pa ministrstvo ne vodi.

2. Opustitev dolžnega ravnanja oziroma premajhno učinkovitost pri iskanju rešitev za obvladovanje migrantske krize ter preprečevanja nadaljnjih negativnih posledic migrantske krize.

Očitek ne drži.

Dejstvo je, da se je v letu 2015 celotna Evropa in posledično tudi Slovenija soočila z največjim humanitarnim in hkrati varnostnim izzivom po drugi svetovni vojni – najbolj množičnim prihodom migrantov do sedaj.

Migracijski pritiski so nastali predvsem kot posledica vojn in sistematične destabilizacije Bližnjega Vzhoda v zadnjih letih, zaradi česar so bili migranti, da bi rešili svoja življenja in življenja svojih otrok, prisiljeni zapustiti z vojno prizadeta območja, njim pa so se na poti do Evrope pridružili tudi ekonomski migranti. Ključno pri tem je, da države na zunanji meji EU, predvsem Grčija, niso opravljale svoje dolžnosti in niso varovale zunanje niti schengenske meje EU, zato se je migrantski pritisk prelil na vse države ob zahodno-balkanski poti. Za razumevanje vseh okoliščin je pomembno tudi, da velika večina migrantov ni želela ostati v Sloveniji, ampak nadaljevati pot v druge članice EU.

156

Vlada RS je razmere vseskozi pozorno spremljala in migrantski tok ustrezno nadzirala, pri čemer je bila varnost prebivalcev Slovenije in migrantov na prvem mestu. Na podlagi ocen ob prvem migrantskem valu prek Srbije in Madžarske, je vlada pravilno predvidela, da se drugi val lahko prelije v Slovenijo prek Hrvaške in se nanj tudi ustrezno pripravila. S tem je takoj seznanila pristojni odbor Državnega zbora, ki je, kot je bilo že pojasnjeno k 1. točki odgovora, predlagal, da naj Republika Slovenija migrantsko krizo obravnava kot humanitarno krizo in v vseh postopkih ravna skladno z evropskimi načeli solidarnosti.

Ko je postalo jasno, da se lahko močno poveča število prosilcev za mednarodno zaščito, je vlada aktivirala del kontingentnega načrta12, ki ga je na predlog Ministrstva za notranje zadeve sprejela že julija 2015. Za varovanje državne in zunanje schengenske meje s Hrvaško je bila angažirana vojska, ki je v prvi fazi skrbela predvsem za logistično pomoč policiji, kasneje pa so bile z njeno pomočjo postavljene začasne tehnične ovire na zeleni meji s Hrvaško, in sicer na izpostavljenih odsekih meje, kjer je bilo glede na oceno tveganja pričakovati povečan migracijski pritisk. S tem in drugimi ukrepi je Vlada RS preprečila, da bi se migrantski val nenadzorovano razlil po Sloveniji.

V okviru reševanja migrantske krize je Državni zbor na predlog vlade sprejel nov, 37a. člen Zakona o obrambi, ki začasno daje vojski nekatera pooblastila policije. Ta omogočajo vojski v sodelovanju s policijo zagotavljanje učinkovitega fizičnega nadzora nad začasnimi tehničnimi ovirami na schengenski meji, preprečevanje njihovega uničevanja in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. S tem vojska pomaga policiji tudi s kadrovskega vidika, saj policija lahko v večji meri opravljala redne naloge v notranjosti države in s tem zagotavljala večjo varnost prebivalcev. Poleg tega se je z že sprejetimi spremembami Zakona o organiziranosti in delu v policiji dvignila starostna meja za pomožne policiste na 60 let oziroma do starostne meje, ki je še sprejemljiva za opravljanje policijskih nalog. Sprememba Uredbe o pomožni policiji je omogočila, da se v pomožno policijo odslej lahko vključijo tudi upokojeni policisti in tisti, ki so prostovoljno zapustili policijo, na podlagi novega Odloka o ukrepih kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije pa se lahko pomožno policijo za opravljanje policijskih nalog vpokliče za več kot 30 dni v koledarskem letu.

Da bi odločanje v postopkih mednarodne zaščite potekalo hitreje, je vlada sprejela sezam varnih izvornih držav. Na seznam je uvrstila Albanijo, Alžirijo, Bangladeš, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Egipt, Kosovo, Makedonijo, Maroko, Srbijo, Tunizijo in Turčijo. Sprejeti so bili ukrepi za stopenjsko poostritev nadzora schengenske meje, organizirani prevozi migrantov, policija pa je na meji dosledno zavračala vse, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop oziroma so prihajali iz varnih izvornih držav. Vstop je bil dovoljen samo osebam, ki so izrazile namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Nemčiji, Avstriji ali v Sloveniji.

Obseg in narava masovnih migracij sta tudi slovensko policijo postavila pred velik izziv. Nanj je odgovorila z vrsto ukrepov – aktiviranjem operativnih štabov, generalno policijsko klavzulo po 10. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije, pomožno policijo, vzpostavitvijo in delom v sprejemnih in namestitvenih centrih, pripravo načrtov in opomnikov ter z operativnimi ukrepi. Zaradi obsega in zahtevnosti nalog je bila najbolj obremenjenim enotam (PU Novo mesto, PU Maribor, PU Celje in PU Murska Sobota) zagotovljena kadrovska pomoč drugih policijskih uprav in tujih policistov. V duhu evropskega sodelovanja, povezovanja, zaščite schengenskega območja in skupnega varnostnega območja so namreč številne evropske države ponudile pomoč svojih policijskih sil, ki jo je slovenska vlada sprejela.

Dejstvo, da večina prebivalcev Slovenije ni občutila, da je območje države prečkalo skoraj pol milijona ljudi (z izjemo prebivalcev v krajih ob meji v prvih dneh migrantskega vala) in da niti v obmejnih krajih ni bilo incidentov, je dokaz, da je vlada svoje delo opravila sistematično in več kot dobro, nikakor pa to ne kaže na ignoranco ali improviziranje oblasti. Pri tem je treba izpostaviti prizadevanja vseh resorjev, 12 Gre za akcijski načrt države, kako se odzvati na povečano število prosilcev za mednarodno zaščito, z opredeljenimi potrebnimi ukrepi, organi in sistemi možnega odzivanja na novo nastalo situacijo.

157

ki so bili aktivno vključeni v delo operativne skupine za obvladovanje množičnih migracij, zlasti Ministrstva za notranje zadeve in Policije, Uprave RS za zaščito in reševanje, Civilne zaščite Slovenske vojske, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zunanje zadeve, Kabineta predsednika vlade, Ministrstva za gospodarstvo in druge.

Slovenija je kot država članica obenem delovala skladno z odločitvami, sprejetimi na ravni EU, pri čemer je spoštovala pravni red EU, vključno s schengenskim zakonikom, zato očitki glede odgovornosti za ilegalno prečkanje migrantov prek njenega ozemlja niso utemeljeni. Nenazadnje je to ugotovilo tudi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki je s sklepom na podlagi prvega odstavka 161. člena Zakona o kazenskem postopku zavrglo kazensko ovadbo zoper predsednika Vlade RS, Vlado RS in odgovorne osebe Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za zunanje zadeve in Državni zbor. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je v obrazložitvi sklepa, številka Kt/11659/2016/DA, z dne 22. 6. 2016, zapisalo:

»Policija je kljub velikim naporom opravljala vse svoje zakonske naloge. Ob preverjanju v prijavi in kazenskih ovadbah navedenih dejstev je bilo v predkazenskem postopku ugotovljeno, da v postopkih z migranti zakonski predpisi niso bili kršeni ter so pristojni organi, predvsem Policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ki je pristojna za nadzor državne meje ter za izvajanje postopkov na meji, ravnali v skladu z določili predpisov Evropske unije (predvsem Zakonika o schengenskih mejah), določili zakonodaje RS (predvsem ZNDM-2 in ZTuj-2) ter sprejetimi načini in ukrepi. Slovenija in s tem Policija se je v obdobju od 16.10.2015 dalje soočala z nenapovedanim in večinoma neorganiziranim prilivom večjega števila beguncev, ki so v Slovenijo vstopali iz Hrvaške. V dani situaciji so pristojni organi ravnali v skladu s svojimi pristojnostmi in razpoložljivimi sredstvi upoštevaje, da je šlo za res ogromno število ljudi ter dejstvo, da njihovo vračanje glede na določil o 72. člena ZTuj-2 ni bilo mogoče, poleg tega pa namen teh tujcev ni bil nezakonit vstop v R Slovenijo, temveč je bil njihov namen zaprositi za azil v eni od ostalih držav članic EU (najpogosteje v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem ... ). Glede na to v teh primerih ni šlo za »klasične« ilegalne migrante, katere je Policija obravnavala v preteklosti. V Slovenijo tudi niso vstopali nekontrolirano, saj so bili registrirani na podlagi predloženih dokumentov ali pa na podlagi podanih izjav tako, da se je izvajala kategorizacija migrantov na tiste, ki so v RS zaprosili za mednarodno zaščito (do 23.11.2015 manj kot 100 oseb) in vse ostale, ki so preko Slovenije odhajali v druge države EU, te pa je Policija kontrolirano selila do meje z Avstrijo. Pri tem sicer ni dvoma, da je nezakonit prehod meje prekršek, ki ga obravnava Policija, vendar pa glede na določilo 6. člena Zakona o prekrških (ZP- 1), ki določa, kdaj je prekršek neznatnega pomena oz. kdaj se prekrška ne obravnava iz razloga smotrnosti, takšni postopki niso bili vodeni. Glede na število bi bilo namreč nesmotrno, pa tudi neizvedljivo glede na razpoložljive kadre. Ob tem je potrebno še poudarili, da niti predpisi Evropske unije (Zakonik o schengenskih mejah ) niti nacionalni predpisi (ZNDM-2 in ZTuj-2) ne predvidevajo takšnih situacij, kakršnokoli prisilno zaustavljanje tako velikih množic se je po izkušnjah drugih držav (npr. Madžarska) izkazalo za neučinkovito, uporaba prisile pa bi v takšnih razmerah lahko vodila v varnostno neobvladljive situacije. Policija je skozi celotno migrantsko krizo delovala na podlagi evropskih predpisov in nacionalne zakonodaje in v skladu z načrti, ki jih je v tej zvezi pripravljala in sproti predstavljala Državnemu zboru, Vlada RS pa je že 13.11.2015 izdala Odlok o ukrepih kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije, v katerem je dogodke, povezane z vsakodnevnimi prihodi velikega števila migrantov na območju RS opredelila kot izredne oziroma izjemne varnostne dogodke oziroma razmere, opredeljene v sedmem odstavku 107. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki določa, da »kriza po tem zakonu pomeni nastanek izrednih oz. izjemnih varnostnih dogodkov, pojavov, razmer, stanje in situacij, ki ogrožajo notranjo, nacionalno in mednarodno varnost oziroma lahko vodijo v vojno ali izredno stanje, policija pa mora za njihovo obvladovanje in zaradi nujnosti oziroma za zagotovitev varnosti, zavarovanja vitalnih interesov in pomembnih dobrin družbe v skladu s predpisi, načrti ter načeli in pravili mednarodnega prava uvesti in izvajati ukrepe kriznega odzivanja.« Za obvladovanje teh dogodkov in razmer je morala policija uvesti in izvajati vrsto ukrepov, med njimi prilagoditi svojo organizacijo, oblike in metode dela, vpoklicati pomožno policijo za več kot

158

30 dni v koledarskem letu, sodelovati s policijami drugih držav, zbirati, analizirati in preverjati varnostno pomembne informacije za načrtovanje dela policije, kar seveda ne kaže na neaktivnost Vlade RS in posameznih ministrstev, saj so se slednji glede na sprejete načrte in ukrepe zavedali nastale situacije in jo tudi reševali.«

Vlada je odločila, da Slovenija skladno z Dublinsko uredbo ne bo prevzela odgovornosti za sprejem tistih tujcev, ki jim je bila v Sloveniji izdana odločba o dovolitvi zadrževanja na podlagi 72. člena Zakona o tujcih. Zato je bila sprejeta odločitev, da dovoljenje za zadrževanje ne šteje kot dovoljenje za prebivanje v smislu Dublinske uredbe. Dovoljenje za zadrževanje omogoča prosto gibanje po ozemlju Slovenije, zato so se tujci iz nastanitvenih centrov lahko odpravili naprej v svoje ciljne države. Pri tem je treba poudariti, da odločbe o dovolitvi zadrževanja prenehajo veljati, če tujec v času dovolitve zapusti Slovenijo.

Kar se tiče očitkov o sokrivdi za teroristične napade na schengenskem območju, jih Vlada RS ostro zavrača. Za teroristične napade nosi odgovornost izključno ISIS. Vloženi so bili maksimalni napori za preverjanje migrantov. Vse policijske enote so bile že pred prvim migrantskim valom pozvane k intenziviranju ukrepov za zaznavanje indikatorjev radikalizma ter prepoznavanju morebitnih terorističnih tveganj na javnih zbiranjih in drugih dogodkih. Pri izvajanju mejne kontrole je policija upoštevala vse navedene indikatorje.

Po terorističnih napadih v Bruslju in Parizu je policija od tujih varnostnih organov prejela vrsto zaprosil za preverjanje gibanja oseb, ki so bile neposredno vpletene v napade v Parizu in Bruslju, oziroma so jih tuji varnostni organi na podlagi ugotovitev, pridobljenih v okviru preiskav, povezovali z izvršenimi napadi. Ugotovljeno je bilo, da sta dve osebi, ki ju tuji varnostni organi povezujejo z odgovornimi osebami za teroristični napad v Parizu, dejansko potovali med migrantskim valom prek Slovenije. Sum o njuni identiteti, s katero sta se izkazala na poti prek Slovenije, se je pojavil pri izmenjavi informacij med slovenskimi in avstrijskimi varnostnimi organi. Od Grčije prek Slovenije sta osebi potovali brez osebnih listin, pri registracijskem postopku v Sloveniji pa sta se izkazali z registracijskim kartonom, ki so ga izdale grške oblasti. Ob predaji avstrijskim varnostnim organom pa sta navedli drugačne osebne podatke, zato je steklo podrobnejše preverjanje, pri čemer so sodelovali tudi slovenski varnostni organi. Avstrijski varnostni organi so se nanje obrnili prav zaradi dobrih evidenc in natančne registracije. Slovenska policija je namreč v okviru obvladovanja migrantske krize razvila in vzpostavila računalniško aplikacijo za preverjanje migrantov in izvajanje postopkov zavrnitve vstopa na mejnih prehodih ter s tem pridobila obsežno bazo podatkov o tujcih, ki so potovali po zahodno-balkanski migrantski poti, vključno z njihovimi fotografijami in prstnimi odtisi, kar je v veliko pomoč domačim in tujim varnostnim organom pri preiskovanju potovanja oseb, povezanih s terorizmom. Prava identiteta obeh oseb, povezanih z napadi v Parizu, je bila ugotovljena in potrjena z nadaljnjimi forenzičnimi primerjavami fotografij in zbiranjem obvestil. Po zadnjih informacijah avstrijskih varnostnih organov, naj bi bili v kratkem predani francoskim varnostnim organom.

Tranzita oseb prek Slovenije, ki bi bile povezane s terorističnimi napadi v Bruslju, slovenska policija niti tuji varnostni organi niso potrdili.

3. Neukrepanje in zavlačevanje s pripravo rešitev, nujno potrebnih za soočenje in preprečitev negativnih posledic pričakovanega novega vala ilegalnih migracij.

Očitek ne drži.

Vse od prvih večjih prihodov migrantov na ozemlje Republike Slovenije do danes je Ministrstvo za notranje zadeve intenzivno pripravljalo ustrezne ukrepe in rešitve, ki so bile nujne za preprečitev negativnih posledic migrantske krize. Pripravljeni so bili scenariji, s katerimi ministrstvo ocenjuje

159

pripravljenost in zmožnost odziva na različne situacije – od tistih najbolj obvladljivih do najbolj drastičnih.

Vse države Zahodnega Balkana in posledično Slovenija so bile pod velikim migracijskim pritiskom, vendar so se, tudi na podlagi proaktivnega pristopa Slovenije razmere izboljšale. Med državami se je vzpostavilo sodelovanje, ki je umirilo in stabiliziralo razmere. Kljub izjemnemu številu so bili vsi migranti obravnavani na human način, brez večjih izgredov, pri čemer je bila zagotovljena visoka stopnja varnosti, v končni fazi pa se je tok migrantov čez ozemlja teh držav praktično ustavil. Vendar zahodno-balkanska pot še zdaleč ni zaprta. Z ukrepi je bil tok le bistveno upočasnjen. Migranti namreč še vedno prihajajo iz Turčije v Grčijo in Bolgarijo, od tam naprej pa prek Makedonije, Srbije in Madžarske v Zahodno Evropo oz. v ciljne države članice EU, kot so Nemčija, Švedska, Združeno Kraljestvo, Francija in Italija. Po določenih ocenah se trenutno na območju Balkana, vključno z Grčijo, nahaja okoli 90.000 migrantov.

Danes se ne soočamo več z reguliranim migracijskim tokom, pač pa z okrepljenimi ilegalnimi migracijami. Ponovno je oživel organiziran kriminal, ki išče načine za tihotapljenje migrantov prek meja posameznih držav in EU ter izkorišča stiske ljudi za izjemne dobičke. Ilegalne migracije ne prinašajo zgolj velikih humanitarnih problemov, pač pa tudi potencialno zlorabo migracijskih poti za ilegalno prehajanje oseb in blaga, kar predstavlja veliko grožnjo varnosti.

Slovenija razmere pozorno spremlja in se angažira na vseh ravneh. Veliki napori se vlagajo v politično dogovarjanje in iskanje možnih rešitev. Vlada RS verjame, da se lahko oblikuje skupen pristop in sprejmejo skupni ukrepi ob ustreznih pogojih in načinih delovanja. Slovenski policisti so prisotni praktično v vseh državah na zahodno-balkanski poti, vzpostavljeno je operativno sodelovanje z vsemi državami EU in izven nje, tako na bilateralnem kot multilateralnem področju, na nacionalni ravni pa potekajo preudarne in premišljene razprave o morebitnih ukrepih za obvladovanje obsežnejših ilegalnih migracij, če bi se te v naslednjem obdobju bistveno povečale.

V Makedoniji na državni meji z Grčijo je zagotovljena stalna prisotnost osmih slovenskih policistov, ki pomagajo makedonskim varnostnim organom pri varovanju državne meje. Prav tako so slovenski policisti napoteni v skupne operativne aktivnosti agencije Frontex. Slovenski policisti so tako stalno prisotni na skupnih operacijah agencije Frontex na operativnih območjih v Grčiji in Italiji, kjer neposredno opravljajo razgovore z nezakonitimi migranti, strokovnjaki za mednarodno zaščito pa so prisotni v operacijah Evropskega urada za podporo azilu (EASO) v Grčiji. Na državno mejo med Hrvaško in Srbijo je stalno napoten vsaj en slovenski policist, običajno trije. Dva slovenska policista sta trenutno napotena v Bolgarijo, kjer opravljata varovanje državne meje med Bolgarijo in Srbijo, dva policista pa sta bila napotena na varovanje državne meje med Madžarsko in Srbijo. Na Madžarsko je bil istočasno napoten tudi policijski helikopter s pripadajočim osebjem, ki bo za en mesec opravljal nadzor državne meje med Madžarsko in Srbijo. Napoteni policisti redno obveščajo Generalno policijsko upravo o dogajanju in ukrepih teh držav, povezanih z morebitnim ponovnim pojavom množičnih migracij. Poleg tega je vzpostavljen stalen kontakt z avstrijskimi varnostnimi organi, tako z uradnikom za zvezo, kot tudi neposredno s predstavniki avstrijskih varnostnih organov. Podobno velja za sodelovanje s hrvaškimi varnostnimi organi. Podatki o migracijah se redno izmenjujejo tudi z drugimi uradniki za zvezo, slovenskimi policijskimi atašeji ter s Frontexom in Europolom.

Vlada RS nadaljuje aktivnosti na mednarodnem področju. Usklajenost strateških odločitev in nalog na operativni ravni, pomoč izpostavljenim državam prek celotne zahodno-balkanske poti in dosledna implementacija doseženih dogovorov zmanjšuje verjetnost nove migrantske krize. Ministrstvo za notranje zadeve in policija si v sodelovanju z EU, še zlasti pa s sosednjimi državami, trudi storiti čim več za preprečitev nedovoljenih migracij na zahodno-balkanski poti. Ves čas poteka sodelovanje tudi z mednarodnimi organizacijami kot sta UNHCR in UNICEF ter nevladnimi organizacijami. Aprila 2016 je bilo na konferenci notranjih ministrov Slovenije, Hrvaške in držav Zahodnega Balkana v okviru procesa Brdo dogovorjeno, da se pripravi pregled potreb za ciljno usmerjeno razvijanje kapacitet. V okviru

160

trilateralne iniciative Slovenije, Avstrije in Hrvaške se oblikuje regijski kontingentni načrt za pomoč državam Zahodnega Balkana, predvsem Makedoniji in Srbiji, pri čemer je bila oblikovana mreža kontaktnih točk, prek katerih bo potekala izmenjava informacij o migracijskih trendih, načrtovanih in izvedenih aktivnostih ter relevantnih zakonodajnih ukrepih.

Obenem se na Ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo zakonodajne rešitve in ukrepi, ki bi v spremenjenih migracijskih razmerah, zaradi katerih bi bil ogrožen javni red in notranja varnost, omogočile še bolj učinkovito delovanje policije. S spremembami Zakona o tujcih (ZTuj-2) bi policistom omogočili hitrejšo obravnavo in bolj učinkovito vračanje tujcev, ki nezakonito prestopijo državno mejo, predvidena je tudi ustanovitev urada za migracije pri Vladi RS.

Migrantska problematika, kakršni smo bili priča v zadnjem letu, ni zgolj stvar ali naloga enega, temveč vseh ministrstev, vladnih služb, organizacij in nenazadnje tudi lokalnih skupnosti. Ministrstvo za notranje zadeve ves čas aktivno sodeluje z vsemi navedenimi pri pripravi rešitev in ukrepov, skladnih z zakonodajo in mednarodnimi predpisi na tem področju, s katerimi bodo zavarovani nacionalni interesi kot interesi lokalnih skupnosti, predvsem pa bo zagotovljen ustrezen pristop k obravnavi različnih skupin migrantov (prosilcev za mednarodno zaščito, ilegalnih migrantov). Na Ministrstvu za notranje zadeve deluje ožja operativna skupina, ki spremlja izvajanje kontingentnega načrta in skrbi za njegovo dopolnjevanje.

Policija ima izdelan načrt za obvladovanje množičnih migracij, ki je bil na podlagi izkušenj, pridobljenih z obvladovanjem migracijskega vala v letih 2015 in 2016, ustrezno ažuriran. Načrt, ki ima določeno stopnjo tajnosti, vsebuje več možnih scenarijev množičnih migracij, organizacijske, varnostne, tehnične in že omenjene zakonske ukrepe ter predvidene odzive nanje.

Zagotavljanje varnosti schengenske meje ostaja ena izmed prioritet Ministrstva za notranje zadeve, ki so vključene v akcijski načrt prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb v letu 2016, predlagano pa je bilo, da to ostane prioriteta tudi v letu 2017.

Policija izvaja poostren nadzor na zeleni meji in mejnih prehodih z Republiko Hrvaško ter izravnalne ukrepe v notranjosti države, zato ilegalnih migracij iz Slovenije v druge države praktično ni oziroma so minimalne. V zadnjem obdobju je policija na ozemlju RS večkrat zajela skupinice ilegalnih migrantov, ki so bili obravnavani skladno s pristojnostmi, ob doslednem spoštovanju zakonodaje. Pri tem je treba upoštevati, da sta Ministrstvo za notranje zadeve in Policija vseskozi pod drobnogledom številnih neodvisnih nadzornih organov, ki nadzirajo dejavnost na tem področju predvsem v luči spoštovanja človekovih pravic in pravic, ki izhajajo iz zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Policiji pri varovanju državne meje še vedno pomagajo pripadniki Slovenske vojske, vzdržujejo in nameščajo se dodatne začasne tehnične ovire na posameznih odsekih južne meje, v pripravljenosti se vzdržujejo sprejemni centri za migrante v Dobovi, Lendavi, Šentilju in na Vrhniki, prav tako je predvideno aktiviranje sprejemno registracijskih centrov ob meji s Hrvaško, če bi bilo to glede na število obravnavanih tujcev potrebno. Lokacija sprejemno registracijskih centrov je predvidena ob meji zaradi izvajanja registracijskih postopkov čim bližje krajem, kjer migranti vstopajo v Slovenijo in posledičnega zagotavljanja večje varnosti prebivalcev.

Ves čas potekajo tudi intenzivni stiki in izmenjava informacij na najvišji ravni. Predsednik Vlade Republike Slovenije je glede migracij opravil številne razgovore, v začetku septembra tudi s turškim ministrom za zunanje zadeve in avstrijskim kanclerjem. Minister za zunanje zadeve Karel Erjavec pa je z vsemi sogovorniki, s katerimi je ob robu Strateškega foruma na Bledu opravil bilateralne pogovore, izmenjal stališča o vprašanju migracij.

Ministrica za notranje zadeve se ob zasedanjih Sveta za pravosodje in notranje zadeve redno srečuje s komisarjem EU na notranje zadeve, migracije in državljanstvo ter z ministri Avstrije, Madžarske,

161

Hrvaške in drugimi članicami EU, kot sta Nizozemska oziroma Slovaška, ki sta predsedovali Svetu EU v prvi oziroma drugi polovici letošnjega leta. Namen teh srečanj je izmenjava stališč do aktualnih vprašanj na ravni EU, povezanih tudi z odzivanjem na migracijski pritisk, npr. prihodnjimi aktivnostmi Evropske mejne in obalne straže, spremembami Dublinske uredbe in ustanovitvijo Agencije EU za azil, situacijo in pomočjo Grčiji. Ministrica kolege redno seznanja s situacijo v regiji in državah Zahodnega Balkana, trendi in izzivi, kar je pomembno za zagotovitev boljšega razumevanja procesov v regiji in pripravo morebitnega odziva EU na poslabšanje migracijske situacije. Ministrica se je udeležila tudi ministrskega srečanja Salzburškega foruma v Dubrovniku, ki ga je sklical hrvaški notranji minister, udeležili pa so se ga še ministri za notranje zadeve Avstrije, Bolgarije, Češke, Madžarske, Romunije, Poljske, Slovaške in kot opazovalci predstavniki držav Zahodnega Balkana. Glavna tema razprav je bila izboljšanje sodelovanja med sodelujočimi državami na področju soočanja s spremenjenimi migracijskimi razmerami. Ves ta čas ima ministrica tudi redne neformalne stike z ministri sosednjih držav in držav na migrantski poti, pripravljajo pa se tudi delovna srečanja s predstavniki držav, ki imajo aktivno vlogo pri iskanju rešitev za obvladovanje migracij v Evropi. V tem okviru sta bili v mesecu septembru 2016 opravljeni bilateralni srečanji v Berlinu in Varšavi, in sicer z nemškim in poljskim ministrom za notranje zadeve, v mesecu oktobru 2016 pa je ministrica na bilateralnem srečanju gostila avstrijskega notranjega ministra. V mesecu oktobru so načrtovani še njeni obiski notranjih ministrov Madžarske, Slovaške in Češke. Poleg tega je generalni direktor policije opravil več mednarodnih bilateralnih in multilateralnih srečanj z generalnimi direktorji in vodstvi tujih policij, nazadnje v Haagu septembra 2016.

4. Neukrepanje in opuščanje dolžnega ravnanja v skladu z 18. členom Zakona o Vladi Republike Slovenije ter s 16. členom Zakona o državni upravi.

Pod to točko gre za pavšalen in abstrakten očitek, ki ni konkretiziran. Ker se navezuje na druge točke interpelacije, ki se nanašajo na notranje zadeve, je tudi očitek ovržen s pojasnili, navedenimi pod drugimi točkami.

Vsekakor pa je ministrica za notranje zadeve v skladu z 18. členom Zakona o Vladi Republike Slovenije ves čas v skladu s sprejeto politiko vodila in predstavljala ministrstvo, dajala politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzorovala njihovo delo, izdajala predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravljala druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Pri tem je ves čas sprejemala vse odločitve iz pristojnosti ministrstva, kot to določa 16. člen Zakona o državni upravi.

5. Opuščanje dolžnega ravnanja, saj je na področju varovanja življenja, osebne varnosti, in premoženja ljudi, vzdrževanja javnega reda, nadzora državne meje in opravljanja nalog v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev dolžna zagotavljati varnost državljank in državljanov ter Slovenije in spoštovati ustavni red.

Očitek ne drži.

Poleg pojasnil k predhodnim točkam je treba upoštevati, da so se razmere na področju migracij v zadnjih šestih mesecih močno spremenile. Države severno od nas (Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška) so uvedle nadzor na notranjih mejah, da bi preprečile nenadzorovan dotok večjega števila nedovoljenih migrantov. Države okoli nas vse bolj zaostrujejo politiko sprejemanja tujcev in temu ustrezno spreminjajo zakonodajo. Faktorjev nestabilnosti je več: eden je Hrvaška, s katero je sicer sodelovanje mnogo boljše, kot je bilo pred pol leta, vendar je zaradi tamkajšnjih političnih razmer precej nepredvidljivo. Nestabilnost v državah Zahodnega Balkana je še naprej velika. Po dosegljivih informacijah v Srbiji že zaznavajo povečanje števila migrantov. Tudi dogovor med EU in

162

Turčijo ne predstavlja garancije za dolgoročno stabilnost glede zajezitve migracij, hitrih in učinkovitih evropskih rešitev pa še vedno ni.

Kljub temu Vlada RS kategorično zavrača očitek o popolnem izostanku izvajanja poostrenega nadzora. Tudi po ustavitvi migracij po zahodno-balkanski poti Ministrstvo za notranje zadeve redno spremlja razmere v regiji in širše, vključno z dogajanjem na t.i. mediteranski poti iz Severne Afrike v Italijo, ter se skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi, Upravo RS za zaščito in reševanje, Slovensko vojsko in nevladnimi organizacijami intenzivno pripravlja na morebitni nov migracijski val, pri tem pa podpira in aktivno sodeluje pri iskanju skupnih rešitev na ravni EU. Vsekakor pa ima RS suvereno pravico in dolžnost, da sprejme vse ukrepe, ki omogočajo nemoteno delovanje države tudi v primeru nesorazmernega pritiska na azilni sistem in prepreči, da bi Slovenija postala žep za migrante.

Ministrstvo za notranje zadeve in Policija vlagata maksimalne napore za učinkovito regulacijo in nadzor nad gibanjem in prebivanjem tujcev, varovanje državne meje ter odkrivanje potencialnih teroristov in kriminalnih združb, ki se ukvarjajo z ilegalnimi migracijami, ter s tem še naprej zagotavljata visoko stopnjo varnosti prebivalcev Slovenije.

6. Dolgotrajna pogajanja z reprezentativnima policijskima sindikatoma v času policijske stavke in posledično nastanek škodljivih posledic za varnost državljank in državljanov.

Očitek ne drži.

Stavka slovenskih policistov je trajala od 18. 11. 2015 do 5. 10. 2016, ko je bilo izvršeno izplačilo višjih osnovnih plač policistov v skladu s 1. točko Stavkovnega sporazuma (Uradni list RS, št. 40/16). Dejansko pa se je izvajala do 2. 6. 2016, ko je bila prekinjena s podpisom dogovora med Vlado RS in reprezentativnima policijskima sindikatoma. Stavka policistov je torej dejansko trajala 6 mesecev in pol, med tem pa je bilo izvedenih 11 pogajalskih krogov.

Pogajanja so bila uspešno zaključena s podpisanim dogovorom med Vlado RS in reprezentativnima policijskima sindikatoma. Na podlagi tega je Vlada RS pripravila celovit predlog, ki bistveno izboljšuje socialni in materialni položaj policistov v letih 2016, 2017 in 2018.

Predlog sestavljajo trije sistemski ukrepi:

- dogovor Vlade RS s socialnimi partnerji na področju stroškov dela in drugih ukrepov v javnem sektorju za leto 2016 ter drugi sistemski ukrepi vlade,

- priprava predloga odprave ključnih anomalij pri plačah policistk in policistov ter- priprava predloga ustreznih sprememb in dopolnitev Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

Prvotne stavkovne zahteve policijskih sindikatov so bile legitimne in so večinoma izhajale iz zavez, ki so jih policistom dale prejšnje vlade iz obdobja 20102012, sedanja vlada pa se je morala soočiti s posledicami nerealnih obljub prejšnjih vlad, poleg tega je stavka časovno sovpadla z migracijsko krizo, kar potrjuje učinkovitost pogajalskega procesa.

Stavka je reševanje delovno-pravnih sporov med delodajalci in delojemalci z drugimi sredstvi, torej sporov, ki se jih predhodno ni dalo rešiti na drug način. Pri tem je normalno, da si v sklopu utrjevanja pogajalskih pozicij vpletene strani »grozijo« s posledicami v primeru neizpolnitve stavkovnih zahtev na eni strani in posledicami sprejetja le-teh na drugi strani, pri čemer so lahko uporabljena vsa legitimna sredstva. Zato je treba ločiti med medijsko in politično komponento tega, kar je v interpelaciji zapisano kot »posledičen nastanek škodljivih posledic za varnost državljank in državljanov« zaradi dolgotrajnih pogajanj med reprezentativnima policijskima sindikatoma in Vlado RS, od dejanskih posledic policijske stavke.

163

V času policijske stavke državljani niso utrpeli nikakršnih škodljivih posledic. Ravno nasprotno, Vlada RS je reševala in rešila konflikt med policijskimi sindikati in preteklimi vladami. Konflikt je reševala tako, da je pretekle zaveze izpolnila na finančno vzdržen način, ob tem zagotavljala, da policija ohranja enako stopnjo varnosti ljudi, in prispevala k odpravljanju možnosti novih stavk zaradi preteklih obljub. S tem se bo nedvomno dvignila tudi varnost ljudi in premoženja, saj s stavkovnim sporazumom policija dobiva vse pogoje za svoje delo, saj ni več razlogov, obljub ali zavez, na podlagi katerih bi se ukvarjala s statusnimi, finančnimi ali materialnimi pogoji delovanja.

Trditev, da je s stavko policistov nastala škodljiva posledica za varnost državljank in državljanov na področju varnosti v cestnem prometu na vzdrži kritične presoje. Stanje varnosti v cestnem prometu se je v zadnjem času dejansko poslabšalo. Statistični podatki kažejo, da se je prometna varnost zaradi spleta mnogih dejavnikov začela slabšati že pred stavko policistov in ne kot posledica le-te. Prva konica je bila z 11 (6) mrtvimi marca, druga pa julija 2015 s 26 (7) mrtvimi. Stanje varnosti v cestnem prometu se tudi po koncu stavke policistov (še) ne izboljšuje.

164

Tabela: Število mrtvih v prometnih nesrečah po mesecih

Mesec 2014 2015 2016januar 6 5 13februar 6 5 5marec 6 11 9april 9 7 13maj 9 5 12junij 13 11 12julij 7 26 15avgust 13 15 17september 13 10 -oktober 10 11 -November 8 8 -december 8 7 -

Zato je trditev o linearni povezanosti škodljivih posledic (dolgotrajne) stavke policistov z varnostjo državljanov na področju varnosti v cestnem prometu nedokazana in nedokazljiva.

Primerjava stavke policistov v letih 20152016 s stavko v letu pokaže še naslednje:- v obeh primerih se je drastično znižalo število ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov in

posledično ukrepov policije,- čeprav se tega ne da potrditi s statističnimi orodji, bi se v stavki policistov 2015 2016 zaradi

znatnega preusmerjanja resursov policije v obvladovanje migracijske krize tudi sicer zmanjšalo število ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov in ukrepov policije,

- v obdobju stavke policistov v 2012 se prometna varnost ni poslabšala in je bila ocenjena kot ugodna (pri čemer je bila podana ocena, da bi se znala poslabšati, če bi bila stavka dolgotrajnejša).

Tako dobro kot slabo stanje varnosti v cestnem prometu je vedno posledica spleta več dejavnikov, katerih učinki se pokažejo na daljši rok. V strokovni javnosti je že zdavnaj presežen aksiom, da je policija edini ali celo ključni dejavnik varnosti v cestnem prometu. Preučevanje kompleksnih dejavnikov varnosti v cestnem prometu gre v določenih strokovnih krogih celo tako daleč, da policijo marginalizirajo ali popolnoma izvzemajo kot enega od dejavnikov v trikotniku dejavnikov vozilo-voznik-okolje. V različnih tujih raziskavah je vloga policije kot dejavnika varnosti v cestnem prometu omejena v rangu od 5% do 15%, kar je verjetno najbolj realna ocena.

Pri interpretaciji statističnih podatkov policije, navedenih v interpelaciji, je treba upoštevati, da je upad števila ukrepov policije tudi posledica migrantske krize in drugih dejavnikov. Mesečni podatki kažejo, da se je obseg dela policije začel zmanjševati septembra 2015, kar sovpada s pričetkom migrantske krize na zahodno-balkanski poti, v začetku 2016, ko je stavka še trajala, pa se je ponovno začel povečevati.

Tudi dinamika obsega dela na področju kriminalitete po posameznih mesecih pred in med stavko policistov je pokazala, da stavka nanj ni imela večjega vpliva. Preiskanost kaznivih dejanj v 2015 je bila z 52,0 % najvišja v zadnjih petih letih. Policija je sicer obravnavala 68.810 kaznivih dejanj ali za 21,3 % manj kot 2014. Policija je obravnavala za 25,2 % manj kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete; delež te v celotni kriminaliteti pa se je zmanjšal za eno odstotno točko na 18,2 %. Za 41,3 % več je bilo obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj. Statistika obravnavane gospodarske in korupcijske kriminalitete odraža tudi okoliščino, da se je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ukvarjal s strokovno in vsebinsko zelo zahtevnimi preiskavami. V prvem polletju 2016 je policija obravnavala 35.469 (40.730) kaznivih dejanj. Delež preiskanih kaznivih dejanj je bil za 5,7 odstotnih točk manjši kot v prvem polletju 2015. Za 24,0 % manj je bilo gospodarske kriminalitete, ki ima v celotni kriminaliteti

165

19,3-odstotni (22,1-odstotni) delež, za kar 140,7 % več pa je bilo korupcijskih kaznivih dejanj. Ob tem velja poudariti, da manj obravnavanih kaznivih dejanj še ne pomeni avtomatično poslabšanja varnostnih razmer. Zmanjšanje je namreč tudi odraz uspešnih preventivnih dejavnosti policije in njenega dela v lokalni skupnosti.

Prav tako ne drži trditev, da je zmanjšanje evidentiranega števila kršitev predpisov o javnem redu posledica policijske stavke, saj njihovo število pada že od leta 2010. V letu 2015 je bilo tovrstnih kršitev za 12,9 % manj kot v letu 2014 in za 28,8 % manj kot v letu 2010, trend pa se nadaljuje tudi v letu 2016. V prvem polletju 2016 je policija obravnavala 23,6 % manj kršitev predpisov o javnem redu primerjavi s prvim polletjem 2015.

Glede očitka o bistveno večji ogroženosti policistov zaradi iztrošene opreme in voznega parka je treba upoštevati, da je policija zadnja leta sledila strogim varčevalnim ukrepom, kar je pripeljalo do tega, da je ob doslednem izvajanju zakonskih nalog opuščala vlaganja v investicije in opremo, kar posledično pomeni zastarelo, dotrajano opremo, zastarel vozni park ter neustrezno vzdrževanje objektov Policije. Vsekakor pa to ni krivda in odgovornost zdajšnje ministrice za notranje zadeve in vlade. Pomanjkanje sredstev, namenjenih za materialno tehnično opremljenost policije se je začelo pojavljati že leta 2007, iztrošene opreme in voznega parka pa ni mogoče zamenjati naenkrat, kljub trudu ministrice in vodstva policije. Za osebno in zaščitno opremo ter oborožitev policije je bilo v letu 2015 namenjenih 3,9 milijona evrov, za nakup prevoznih sredstev pa 2,37 milijona evrov, s čemer je policija je že posodobila vozni park s 120 novimi vozili.

V letu 2016 je bilo prvič po skoraj 10 letih zagotovljenih več kot 30 milijonov dodatnih proračunskih sredstev za nabavo novih uniform, varovalne in zaščitne opreme ter voznega parka policije. Na podlagi tega je bilo izvedenih več postopkov za nabavo opreme v skupnem znesku 4,3 milijona evrov, in sicer:

- zaščitne opreme (neprebojne srajce, neprebojni jopiči, neprebojne čelade, balistični ščiti in zavese),

- osebne opreme (kape s ščitom, modri puliji, negorljive majice, usnjene rokavice, motoristična oprema, 2.000 kosov modularnih vetrovk in osebna oprema za novo zaposlene nadzornike državne meje ter kandidate za višjo šolo …),

- tehničnih sredstev (potapljaška oprema, naprave za opazovanje in merjenje …), - oborožitvene opreme (naboji, plinska sredstva, plinski razpršilci …) in - drugih materialnih sredstev (nahrbtniki, torbe, kovčki, alpinistična, smučarska, jamarska in

potapljaška oprema ter zaščitne rokavice, oprema za konje in pse).

Oprema je bila večinoma že dobavljena in prevzeta, delno pa prevzem, skladno z določili posameznih pogodb, še poteka. Naročeni artikli policijske uniforme bodo predvidoma dobavljeni konec 2016 in v začetku 2017, zaščitna oprema (predvsem neprebojni jopiči in srajce) pa konec oktobra 2016. Policija namerava v letih 2016 in 2017 obnoviti tudi več kot tretjino celotnega voznega parka oziroma dobro polovico interventnega voznega parka.

Če bodo izvedene vse predvidene nabave v letih 2016 in 2017, bo policija opremljena z novimi modernimi uniformami in ustreznimi zaščitnimi sredstvi. Vendar pa bo v letu 2017, poleg že pridobljenih, potrebovala še dodatna proračunska sredstva.

Napadi na policiste sicer niso pogostejši kot v preteklosti, so pa zato posledice veliko bolj tragične: v 2014 in 2015 sta bila ubita dva policista, v letu 2016 pa sta življenje med opravljanjem policijskih nalog žal izgubila še 2 policista. Junija 2016 je v okolici Brežic moški do smrti zabodel policista, dva meseca kasneje pa so v strelskem napadu v izolski bolnišnici življenje izgubile tri osebe – poleg policista še zdravnik, ki je bil tarča strelskega pohoda in storilec. Ministrica za notranje zadeve se zaveda, da je pravica do varnega opravljanja dela temeljna pravica vsake policistke in policista, zato je skrb za

166

njihovo opremljenost in nemotene pogoje za delo, vključno z ustreznimi zakonskimi pooblastili, prednostna naloga mandata. Zaradi tega se pripravljajo spremembe in dopolnitve Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki bi policiji omogočali uporabo brezpilotnih letal (dronov), električnega paralizatorja, podrobnejše varnostne preglede ipd.

Načrtovana je tudi sprememba kriterijev za sistemizacijo in tipizacijo srajc z balistično in protivbodno zaščito pri opremi policista. V Katalogu standardov policijskih postopkov in drugih internih aktih bodo bolj natančno opredeljeni postopki ter določene naloge in oblike dela, kjer bo nošenje srajce z balistično in protivbodno oziroma protivrezno zaščito obvezno. Bolj določno bodo opredeljeni tudi drugi postopki in ukrepi glede na število in stopnje tveganj, s katerimi se policisti srečujejo pri opravljanju nalog. Obenem bo pripravljen predlog za nabavo 5.000 kosov srajc z balistično in protivbodno zaščito. S tem bi bili, skupaj z že dodeljenimi srajcami, z balistično zaščito v letu 2017 opremljeni vsi policisti, ki izvajajo naloge na terenu

Poleg tega je vodstvo policije za zagotovitev večje varnosti policistov naročilo, da se prouči smotrnost in učinkovitost uporabe trenutnih samoobrambnih tehnik pri napadih na policiste z noži, mačetami, bodali in podobnimi nevarnimi predmeti ter na podlagi ugotovitev opredeli nove ustrezne ukrepe in spremembe obstoječih.

7. Oškodovanje državnega proračuna oziroma davkoplačevalcev


Ministrstvo za notranje zadeve v postopkih nabav dosledno spoštuje zakonodajo, ki ureja postopke javnega naročanja in temeljna načela javnega naročanja. Na pritožbeni očitek o neracionalnem nakupu osebnih nadzornih kamer ministrstvo pojasnjuje, da je bila tudi pri nabavi kompletov kamer za t.i. osebno rabo (angl. body worn cameras) z javno objavo naročila za dobavo opreme za videonadzorni in prenosni sistem ter z izbiro najcenejšega ponudnika zagotovljena najnižja cena glede na zahtevane pogoje.

Leta 2014 je bilo namreč izvedeno javno naročilo male vrednosti za dobavo opreme za videonadzorni in prenosni sistem. Naročilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 7. 6. 2014 (objava št. NMV1816/2014). Predmet naročila so bili 4 sklopi, pri čemer je bil predmet v sklopu št. 1 deset kompletov kamer za osebno rabo. Tehnične specifikacije za opremo so bile oblikovane po temeljitih preizkusih opreme različnih tipov. Med ključnimi operativnimi zahtevami sta bila zagotovitev predsnemanja in ustrezni garancijski pogoji, ki vključujejo redno vzdrževanje in servisiranje opreme.

Za navedeni sklop javnega naročila so prispele tri ponudbe. Javno naročilo za dobavo desetih kompletov kamer za osebno rabo je bilo oddano najugodnejšemu ponudniku Dat–Con, d.o.o. in je znašalo 8.820,60 evrov z DDV.

Tabela: Razvrstitev ponudb glede na postavljena merila

Zap. št.

PonudnikSkupna vrednost z

DDV1 Dat – Con, d.o.o. 8.820,60 €2 Infotim Ržišnik Perc, d.o.o. 9.022,51 €3 Intermatic, d.o.o. 12.932,00 €

V letu 2015 je bila v okviru reševanja migrantske krize izkazana nujna potreba po dodatnih kamerah za osebno uporabo, ki ob načrtovanju nabav za leto 2015 niso bile predvidene. Na podlagi utemeljitve strokovnih služb, da gre za nujno naročilo ter ob dejstvu, da ocenjena vrednost ni presegla 20.000

167

evrov in zato objava na portalu javnih naročil v skladu z zakonodajo ni potrebna, je bilo oddano naročilo za dodatne komplete kamer za osebno rabo v vrednosti 22.717,74 evrov z DDV. Z nabavljeno opremo je bila dopolnjena obstoječa oprema policije in zagotovljena kompatibilnost z že nabavljenimi kamerami.

Primerjava cen osebnih nadzornih kamer, ki jih je mogoče zaslediti na različnih prodajnih mestih, tudi na svetovnem spletu, brez poznavanja natančnih zahtev in pogojev, ki so bili zahtevani za komplete kamer, ne daje prave slike oziroma sploh ni mogoča. Med ponudbami z nižjo ceno gre verjetno za kamere za amatersko uporabo oziroma za opremo, ki ne izpolnjuje tehničnih pogojev, zahtevanih za policijo. Lahko gre tudi za opremo brez garancije, za rabljeno opremo ali zalogo starejših modelov. Za policijo takšne ponudbe niso sprejemljive.

XII. JAVNA UPRAVA

1. »PROGRAMSKE VIZIJE IN IZHODIŠČA«

Očitek, da ni bilo nerealizirano nič od naštetega v programskih vizijah in izhodiščih, ne drži.

Ministrstvo za javno upravo učinkovito izvaja naloge v okviru svoje pristojnosti na področju organizacije in delovanja javnega sektorja, organizacije in delovanja državne uprave, uslužbenskega in plačnega sistema, sistemskega urejanja inšpekcijskega nadzora, splošnega upravnega postopka in upravnega poslovanja, strokovne pomoči in strokovne ter administrativno tehnične podpore za delo Komisije Vlade Republike Slovenije za pritožbe iz delovnega razmerja, uradniškega sveta in Inšpekcijskega sveta, izvajanja štipendijske politike Vlade Republike Slovenije, upravljanja s kadri in kadrovskega načrtovanja v javnem sektorju, organizacije in izvajanja strokovnih izpitov in usposabljanj ter izpopolnjevanj javnih uslužbencev in sodeluje pri zagotavljanju informacijske podpore za pripravo sistemizacij in obračun plač v državni upravi ter vzdržuje informacijski sistem s podatki o plačah v javnem sektorju za analitične namene.

2. »PROGRAMSKI DEL KOALICIJSKEGA SPORAZUMA«

1. Vse na enem mestu (VEM)


Novosti na portalu e-Vem v letih 2015 in 2016:

- Od 1. januarja 2016 morajo vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, prijave, odjave in spremembe v obveznih socialnih zavarovanjih urejati prek portala e-VEM. Potencialni prihranki za uporabnike sistema e-VEM so izračunani na 10,2 mio € na letni ravni.

- Elektronska podpora postopku nadomestila plače od začasne zadržanosti od dela prek e-VEM - od 1. 10. 2016 je vzpostavljena rešitev za elektronsko oddajo zahtevka za povračilo nadomestila plače, ki zasleduje pozitivne izkušnje uporabnikov iz primera postopkov za prijavo v obvezna socialna zavarovanja, ki se od leta 2016 obvezno elektronsko oddajajo prek portala e-VEM. Poleg številnih koristi, ki jih ta rešitev prinaša, je bila narejena tudi ocena prihrankov za podjetja in ostale subjekte, ki bodo te postopke uporabljali. Gre za velike prihranke, tako v stroških kot v času, in sicer več kot 800.000 evrov na letni ravni (v primeru oddaje zahtevkov neposredno iz evidenc podatkov pa več kot 1,4 mio EUR na letni ravni).

168

- Nova grafična in vsebinska zasnova z jasnimi, uporabnimi, enostavno dostopnimi in celostno pokritimi vsebinami (pokritje vseh življenjskih faz podjetnika) – uporabniku prijazno spletno mesto.

- Informacije o pogojih za opravljanje 464 reguliranih dejavnosti in 498 reguliranih poklicev na enem mestu.

* Podrobneje je projekt Vse na enem mestu predstavljen v poglavju I. Gospodarstvo.

2. Informacijska družba


Centralizacija informatike v državni upravi.V letu 2014 je bila narejena celovita analiza finančnih, organizacijskih, varnostnih, informacijsko – komunikacijskih, kadrovskih virov ter organom lastnih infrastrukturnih virov in aplikacijskih rešitev, na podlagi katere smo ugotovili, da:

- so viri (aplikacije, podatki, tehnologija) preveč razpršeni, podvojeni in nekonsistentni, - se podvaja razvoj aplikativnih rešitev, - so rešitve na ministrstvih med seboj večkrat nepovezane,- se sredstva namenjena informatiki porabljajo razpršeno in neracionalno, brez celovitega pregleda,

enotne arhitekture, strategije in ciljev,- se višina proračunskih sredstev znižuje, medtem ko se zahteve uporabnikov zvišujejo, - ni pravega pregleda nad delovanjem organov in nad porabo finančnih sredstev,- moramo pristopiti k reorganizaciji informatike v državni upravi z vrsto medsebojno odvisnih

ukrepov, ki bodo usmerjeni navzven k uporabnikom (boljše in dostopnejše storitve) in navznoter v izboljšavo sistema (večja učinkovitost delovanja in izrabe virov),

- bomo s kombinacijo različnih, medsebojno odvisnih ukrepov, strošek, ki ga država namenja za informatiko v treh letih zmanjšali za 26,8%, kar pomeni skoraj 20 mio EUR.

Decembra 2014 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1I) (Uradni list RS, št. 90/14; v nadaljnjem besedilu ZDI-1I), ki je med drugim določil, da v obdobju do 1. januarja 2018 Ministrstvo za javno upravo prevzema v upravljanje informacijsko komunikacijske sisteme državne uprave iz prvega odstavka spremenjenega 74.a člena, skupaj z zaposlenimi in finančnimi sredstvi, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

Marca 2015 se je Vlada RS seznanila s Predlogom načrta prenove in programa ukrepov za prenovo informatike v državni upravi ter sprejela Akcijski načrt za njegovo izvedbo. V tem načrtu so bili predvideni ukrepi, ki posamezna ministrstva združujejo v enotno upravljanje Ministrstva za javno upravo.

Celoten program ukrepov znotraj projekta reorganizacije informatike v državni upravi se izvaja na štirih ključnih področjih kot jih definira tudi 74.a člen Zakona o državni upravi:

1. vzpostavitvi enotnega finančnega načrta na področju informacijske tehnologije,2. centralizaciji nabavne funkcije,3. konsolidaciji kadrov in 4. konsolidaciji informacijsko komunikacijske infrastrukture.

Omenjene aktivnosti oziroma pripravljeni ter s strani Vlade potrjeni dokumenti so predstavljali podlago za začetek izvajanja strateškega razvojnega projekta P4: Reorganizacija informatike v državni upravi (več v nadaljevanju, pod točko »Koalicijski projekti«).

Z ustanovitvijo Sveta za razvoj informatike v državni upravi (v nadaljevanju: Sveta), s sklepom št. 01301-1/2015/20, z dne 12. 3. 2015, se je realizirala zakonska določba 74. a člena Zakona o državni upravi, ki določa, da razvoj upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi državne uprave in

169

upravljanje njihovih proračunskih virov usmerja svet za razvoj informatike, ki ga imenuje vlada. Hkrati smo dosegli tudi zastavljene cilje, in sicer učinkovit nadzor, enoten razvoj novih elektronskih storitev, enotno platforma delovanja in sprejemanja konsenza na čim višjem nivoju odločanja, učinkovito koordinacijo, interoperabilnost med organi idr.

Svet deluje na podlagi sprejetega poslovnika, ki ureja način in organizacijo dela Sveta, ki ga sestavljajo: strateški svet - SS, koordinativna delovna skupina – KDS in operativna delovna skupina - ODS. Organi morajo pred vzpostavitvijo vsakega projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje, ki vključuje katerokoli IT rešitev, pridobiti soglasje Sveta. Med te rešitve ne sodijo storitve stacionarne telefonije, mobilne telefonije, IP telefonije, fotokopirne naprave, fotoaparati, projektorji, sistemi za video nadzor, videokonferenčni sistemi, naprave za neprekinjeno napajanje, klimatske naprave, generatorji in podobno. Svet daje soglasja organom za izvedbo javnih naročil, katerih vrednost presega 20.000 EUR brez DDV.

Področje javnega naročanja IT storitev je bilo v analizi v letu 2014 prepoznano kot eno izmed najbolj kritičnih, saj so se sredstva namenjena informatiki porabljala razpršeno in neracionalno, brez celovitega pregleda, enotne arhitekture, strategije in ciljev, brez pravega pregleda nad delovanjem organov in skupno porabo finančnih sredstev, zato sta se v okviru strateškega razvojnega projekta P4: Reorganizacija informatike v državni upravi izvedla dva projekta:

1. vzpostavitev enotnega finančnega načrta na področju informacijske tehnologije in

2. centralizacija nabavne funkcije.

Ministrstvo za javno upravo tako že izvaja skupna javna naročila na področju informatike za organe državne uprave, ki so del centralizacije, in sicer:- za strojno opremo: nabava in vzdrževanje osebnih računalnikov, monitorjev, tiskalnikov, prenosnih

računalnikov, zaključuje se naročilo za nakup in vzdrževanje komunikacijske opreme;- za programsko opremo: nabava in vzdrževanje programske opreme Microsoft Enterprise

Agreement, v pripravi je naročilo za nabavo in vzdrževanje sistemske programske opreme Oracle, IBM, VMware, Novell.

Ocena pozitivnih učinkov pri izvajanju skupnih javnih naročil in sklepanju krovnih sporazumov za nakup strojne (namizna in periferna oprema) in programske opreme (licence) za celotno državno upravo temelji na standardizaciji opreme in ekonomije obsega ter uvedbe nekaterih odprtokodnih rešitev pri nakupu, najemu opreme oziroma letnih licenčninah. Ocena temelji tudi na predpostavki, da se bo pri nakupu strojne opreme uveljavilo pet ali večletno garancijsko obdobje z ustreznim režimom popravil, in da se bo zaradi večje stopnje standardizacije in vzpostavitve mehanizmov ter orodij za upravljanje oblačne infrastrukture ter višje stopnje avtomatizacije in s tem posledično zmanjšanjem obsega opreme fizičnih strežnikov po lokacijah, zmanjšal obseg zunanje sistemske podpore in izvajanja drugih zunanjih storitev.

Optimizacija IKT-podpore javne uprave.Ministrstvo za javno upravo vzpostavlja centralno podporo uporabnikom za državne organe s ciljem:- znižati stroške upravljanja in vzdrževanja IKT državne uprave, - zmanjšati delež storitev, ki jih država prenaša v izvajanje zunanjim partnerjem, - konsolidirati in standardizirati IT storitve v državni upravi. - centralizirati funkcije,- poenotiti in konsolidirati IT opremo, - centralizirati nabave in ustvariti prihranke zaradi ekonomije obsega.

Procesi podpore IT storitvam bodo vzpostavljeni skladno s standardom ITIL (InformationTechnologyInfrastructureLibrary) oziroma dobrimi praksami upravljanja IT storitev.

170

Storitveni center deluje kot centralna komunikacijska točka med ponudniki, izvajalci in uporabniki IT storitev z namenom učinkovitejšega upravljanja zahtevkov in incidentov, avtomatizacije procesa potrjevanja in dodeljevanja zahtevkov, doseganja višjega odstotka rešitev storitvenih zahtevkov in incidentov na prvem nivoju, s tem pa večjega zadovoljstva uporabnikov ter zagotoviti možnost spremljanja stroškov izvajanja in obračunavanja IT storitev uporabnikom.

Optimizacija javne IKT-infrastrukture.Direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo ni bil na novo ustanovljen, ampak se je preimenovala že obstoječa notranja organizacijska enota in sicer Direktorat za informatiko in e-storitve.Direktorat za informatiko vodi vladni strateški razvojni projekt P4: Reorganizacija informatike v državni upravi, v sklopu katerega sta se izvedla tudi projekta Vzpostavitve Državnega računalniškega oblaka (DRO) in prenova centralnega državnega komunikacijskega omrežja (HKOM).

Projekt Vzpostavitve Državnega računalniškega oblaka (DRO) je trajal od 1. 8. 2014 do 31. 12. 2015 in ga je v višini 14.427.360 EUR (12,2 mio EUR evropskih sredstev, preostanek integralna sredstva) delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Gospodarsko - razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve Informacijska družba.

Namen operacije Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka (DRO) je bil vzpostavitev namenske računalniške infrastrukture v lasti in upravljanju države, ki bo omogočala državnim institucijam (neposrednim proračunskim uporabnikom), da z uporabo koncepta računalništva v oblaku, hitro in ceneje dosežejo svoje poslovne cilje. Vzpostavljena infrastruktura bo nudi računske, shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev.

Pri snovanju DRO so bile IT storitve združene v 15 večjih sklopov in vse se že izvajajo na infrastrukturi DRO. Gre za centralne storitve, kot so skupni gradniki, e-pošta, hramba dokumentov, varnostno kopiranje, podatkovne zbirke, gostovanje informacijskih sistemov in spletnih strani itd. S centralizacijo organi postopoma prenašajo lastne projekte in storitve na DRO oziroma se jih vključuje v že pripravljene skupne storitve (storitveni center – podpora uporabnikom, skupni imeniki in upravljanje z identitetami, e-pošta, storitve na področju informacijske varnosti ...).

Posamezni IT projekti državnih organov morajo skozi ustaljene razvojne cikle in se po potrditvi v testnem okolju prenesejo v produkcijsko okolje ter javno objavijo. Tako je v tem trenutku testno okolje DRO že optimalno zasedeno, v produkcijskem okolju pa je zasedenost posameznih virov od 30% pa vse do 60%. Bolj obremenjeni so strežniški viri, z migracijo organov na DRO pa se povečuje obremenitev shranjevalnih kapacitet. Z novimi projekti in z njimi povezanimi nadaljnjimi vlaganji se bodo infrastrukturne obremenitve, skladno z dolgoročno razvojno vizijo, postopoma uravnotežile.

Prvi sistem, ki smo ga januarja 2016 namestili na oblačno infrastrukturo, je bil carinski sistem Finančne uprave RS, kar pomeni, da aplikacije carinskega sistema sedaj delujejo na najmodernejši tehnologiji, na izredno zmogljivi procesni, shranjevalni in komunikacijski infrastrukturi z visoko stopnjo zanesljivosti na podatkovnem nivoju.

Trenutno izvajamo migracijo 14 registrov Ministrstva za notranje zadeve. Za to migracijo je bilo potrebno, poleg same posodobitve aplikacij in podatkovnih zbirk na višje verzije tehnološkega okolja, izvesti tudi nekatere arhitekturne spremembe kot npr. izločitev podatkovne zbirke BION, centralizacijo šifranta poslovnih subjektov, selitev storitev DMRVL. Vzporedno potekajo priprave na selitve manjših sistemov in komponent kot na primer: MPZT Blagajne, eVEM IMIS zbirka, manjši moduli iz okolja

171

ZLinux. Sledijo lokalni sistemi ministrstev in organov v sestavi ter sistemi upravnih enot, ki se sedaj nahajajo na 64 lokacijah.

Ključni projekt znotraj reorganizacije informatike v državni upravi je bila tudi prenova centralnega državnega komunikacijskega omrežja (HKOM), ki zagotavlja varen prenos podatkov med državnimi organi, visoko prepustnost in izkoristek prenosih poti, varen dostop do interneta ter izmenjavo podatkov, vidnost e-storitev v internetu, ter pripadajoče storitve (DNS, javnih prostor, register,…).

Na državnem nivoju že danes zagotavljamo enoten, centralni komunikacijski sistem za državne organe in organe javnega sektorja, skupaj pa je v omrežje priključenih čez 1.500 lokalnih omrežij. Omrežje zagotavlja tudi agregacijo povezav in storitev centralne podatkovne infrastrukture.

Prenova jedra omrežja pomeni zagotavljanje vedno večje prepustnosti omrežja, zniževanje stroškov lastništva jedra omrežja, zmanjšanje odvisnosti od zunanjih izvajalcev (v segmentu upravljanja) ter povečanje zanesljivosti delovanja omrežja (z zamenjavo dotrajane opreme), poenotenje omrežnih varnostnih storitev, centralno upravljanje identitet, podpora prehodu na nove oblike sodelovalnih tehnologij (IP in mobilna telefonija, pametni telefoni, tablični računalniki),zagotavljanje storitev visoko zmogljivih mestnih omrežij itd.

Na Ministrstvu za javno upravo intenzivno razvijamo centralne gradnike za zagotavljanje horizontalnih storitev, ki so na voljo različnim nosilcem informacijskih sistemov. Trenutno so v razvoju storitve za upravljanje z identitetami, t. i. storitve zaupanja, kot so e-avtentikacija, e-podpis in e-vročanje. Vzpostavljen centralni avtentikacijski sistem (SI-CAS) ponuja možnost preverjanja elektronske identitete na enem mestu in je bil že uspešno integriran v državni portal eUprava.

Primer dobre prakse so večnamenski gradniki za elektronsko pridobivanje podatkov (Pladenj, IO-modul, Asinhroni modul, Varnostna shema) in gradnik za elektronsko pošiljanje velikih datotek SOVD. Ti gradniki so bili sicer primarno razviti za potrebe e-Sociale, vendar se kot skupni gradniki uporabljajo tudi v drugih informacijskih sistemih, ki tudi potrebujejo take funkcionalnosti. Gradniki delujejo zelo stabilno, zanesljivo in z visoko stopnjo avtomatizacije; v praksi za potrebe e-Sociale vsak dan pridobijo premoženjsko stanje za 10.000-30.000 oseb, iz več kot 50 podatkovnih virov v javni upravi in tudi izven (npr. banke).

Številne javne institucije danes že pridobivajo podatke preko gradnikov (npr.: MDDSZ, MIZŠ, Državno tožilstvo, Državno pravobranilstvo, MKGP, URSIKS, MJU idr.).

Koalicijski projekt reorganizacije državne informatike je opisan pod točko 3.

Dvig digitalne kompetentnosti prebivalstva.Ministrstvo za javno upravo sodeluje na različnih dogodkih knjižnic in konferenc, društev upokojencev, fakultet itd., kjer državljane usposablja za elektronsko poslovanje z državo (npr. F3ŽO, Simbioza, ...). Poleg tega je ob prehodu na prenovljeni portal eUprava izvedlo in še vedno izvaja usposabljanja za javne uslužbence na različnih nivojih, tako da lahko na novo pridobljeno znanje širijo na sodelavce in ostale državljane.

V letu 2016 bo pripravljena tudi Uredba o informacijski varnostni politiki, izvedena pa bodo tudi usposabljanja javnih uslužbencev s področja informacijske varnosti.

Ministrstvo za javno upravo je v novembru 2015 za javnost odprlo za javnost popolnoma prenovljen portal za državljane - eUprava. Portal zasleduje cilje točke 4.4 Koalicijske pogodbe. Portal je narejen po vseh sodobnih smernicah na področju IT, uporabniške izkušnje in pisanja za splet. Na podlagi različnih analiz in izkušenj s starim portalom, so na novem portalu storitve, ki jih uporabniki največ potrebujejo. Vsebine so na voljo tudi v jezikih obeh narodnostnih manjšin. Poleg tega je portal v celoti

172

prilagojen standardu WCAG 2.0, kar zagotavlja enake možnosti za uporabo tudi za ljudi s posebnimi potrebami (gluhi, slepi, gluho-slepi ljudje z disleksijo, poškodbami glave, starejši, ...). Portal je prilagojen tudi uporabi na mobilnih napravah.

Državljani, ki imajo kljub enostavnosti portala dodatna vprašanja ali probleme pri njegovi uporabi, lahko za pomoč pokličejo ali pišejo elektronsko sporočilo na enotni kontaktni center na Ministrstvo za javno upravo ([email protected] ali tel. št. 080 2002).

Na portalu uporabljamo odprtokodno analitično orodje in namensko razvite statistike, s katerimi zasledujemo uporabo portala. Poleg tega se povezujemo z različnimi interesnimi skupinami in fakultetami, s katerimi proučujemo uporabnost portala. Na podlagi vseh teh različnih meritev, analitike in statistik, pripravljamo nenehne posodobitve in razširitve portala.

Konec leta 2015 je bilo objavljenih 120 vsebin, trenutno pa je objavljenih več kot 300 vsebin v slovenskem jeziku, ter 150 vsebin v italijanskem in madžarskem jeziku, kar predstavlja bistveno višji delež v primerjavi z deležem na prejšnjem portalu. Na prenovljenem portalu je trenutno objavljenih 322 vlog v slovenskem jeziku, 89 vlog v italijanskem in 93 vlog v madžarskem jeziku.

Trenutno je preko portala eUprava možno oddati 189 elektronskih vlog. Preko Moje eUprave lahko posameznik spremlja potek njihovega reševanja.

Poleg tega eUprava v okviru Moje eUprave omogoča razne funkcionalnosti, kot so: vpogled v lastne osebne podatke, lastništvo motornih vozil, podatki o nepremičninah iz zemljiškega katastra, naročanje na opomnike o poteku osebnih dokumentov, obveščanje o pomembnih dogodkih v okviru napovednika ter obveščanje o rokih za oddaj vlog (po e-mailu ali SMS), možna je oddaja komentarjev na predpise v pripravi.

E-Računi so v poslovanju z organi javne uprave obvezni od januarja 2015 dalje in v celoti zagotavljajo elektronske postopke za prejete račune.Vzpostavljena je skupna knjižnica Centralnih gradnikov za zagotavljanje horizontalnih storitev, ki so na voljo različnim nosilcem informacijskih sistemov.

Portal eVEM je za podjetnike uvedel vrsto novih postopkov, ki jih je mogoče izvesti elektronsko, število transakcij pa se je iz 300.000 letno povečalo na 2 mio letno.

Prenovljen je tudi portal EUGO za tuja podjetja.

Vzpostavljen je Enotni kontaktni center, ki predstavlja sistem pomoči uporabnikom storitev državne uprave. Gre za neposredno dvosmerno komunikacijo med uporabniki/državljani in državo preko telefona in e-povezave.

Vzpostavljamo podatkovno skladišče in sistem poslovne analitike, ki bo vsem predstojnikom omogočalo učinkovito ažurno orodje za poslovanje in načrtovanje poslovanja (vpogled v porabo, razpoložljiva sredstva, kadrovsko gibanje,…). Gre za vzpostavitev horizontalne storitve za državne organe, ki bo dvignila kakovost odločanja, omogočala hitrejše pridobivanje potrebnih informacij, enoten in transparenten način posredovanja informacij gospodarstvu, javnim uslužbencem in javnosti.

Prenavlja se sistem za objavljanje odprtih podatkov javnega sektorja. Vzpostavlja se platforma na sodobnih IT vodilih (jedro, gradniki storitev zaupanja, DRO) z namenom dostopanja do odprtih podatkov javnega sektorja na enem mestu, s katero bo omogočena učinkovitejša distribucija podatkov in povezovanje objavljenih zbirk podatkov.

173

Prenova sistema bo omogočala javnosti, gospodarstvu in znanosti lažji dostop do podatkov javnega sektorja. S tem bomo omogočili transparentno delovanje družbe in nove poslovne priložnosti za gospodarstvo. S temi podatki bodo podjetja lahko razvijala inovativne rešitve, kar bo imeli posledično vpliv tudi na gospodarsko rast. Poleg tega bi lažji dostop omogočal tudi bolj transparentno delovanje javnega sektorja, kar bi imelo tudi posredne ekonomske učinke.

Danes imajo uporabniki zelo razpršen in otežen dostop do pregleda nad viri podatkov, ki jih vodi državni in javni sektor. Praviloma ima uporabnik možnost vpogleda v podatkovne zbirke, nima pa možnosti enostavnega in učinkovitega prenosa ali pa dostopa do zbirk podatkov v strojno berljivem formatu. Nekateri državni organi imajo vzpostavljene svoje lastne sisteme odprtih podatkov (SURS, ARSO, NIJZ, GURS,…), ki niso popolnoma odprti v skladu z predpisi in načeli ponovne uporabe.

Evropska komisija je v primerjalni analizi držav članic ocenila, da je Slovenija v zadnjem letu izredno napredovala na področju odprtih podatkov javnega sektorja. Evropska komisija je objavila rezultate primerjalne analize držav članic glede stanja na področju odprtih podatkov javnega sektorja. Podatki kažejo, da je Slovenija glede na lansko leto izredno napredovala. Iz repa sledilcev (Followers) je letos uvrščena med hitre sledilce (Fast Trackers).

Strateški okviri za odpiranje podatkov javnega sektorja so bili vzpostavljeni s Strategijo razvoja javne uprave 2020 (sprejela vlada aprila 2015), v zadnjem letu je bil vzpostavljen ustrezen normativni okvir (decembra 2015 sprejeta novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in aprila 2016 prenovljen podzakonski akt), poleg tega je bil junija letos pripravljen Priročnik za odpiranje podatkov javnega sektorja, namenjen javnim uslužbencem, ki delajo s podatki in podatkovnimi bazami. Ob tem se odvijajo številne spremljevalne aktivnosti, ena med njimi je Festival odprtih podatkov, v okviru katerega ministrstvo sodeluje s fakultetami in študenti pri analizah in vizualizacijah podatkov. Ministrstvo že pripravlja tudi prenovo nacionalnega portala odprtih podatkov (Portal OPSI), ki bo osnovan na odprtokodni platformi CKAN in bo povezljiv z EU portalom odprtih podatkov.

3. Inovacijska infrastruktura

Očitek, da na področju inovativnosti ni bilo narejenega nič, ne drži.

Eden najpomembnejših projektov, ki jih vodi ministrstvo za javno upravo, je Partnerstvo za spremembe, ki poteka zdaj že 3. krog. Gre za inovativni projekt, ki vsebuje izmenjavo zaposlenih iz javne uprave in podjetij, reševanje izzivov v mešanih skupinah in dvigovanje kompetenc javnih uslužbencev skozi delavniško delo. V projektu sodeluje več kot 30 priznanih slovenskih in mednarodnih podjetij ter 6 ministrstev. Cilj projekta je razbiti stereotipe o javni upravi, vzpostaviti pretok znanja in zgraditi partnerski odnos. Cilji projekta je v vsakem krogu uspešno izvedejo, nad njim so navdušeni tudi javni uslužbenci in drugi udeleženci. Vzpostavili smo partnerski odnos med podjetji in javno upravo in skupaj zasnovali koncepte novih rešitev, ki je v letu 2017 implementirajo.

Projekt je s svojim odličnim modelom sodelovanja vzbudil zelo veliko pozornost v mednarodnem okolju, kjer je bila Slovenija prepoznana kot primer dobre prakse in je tako tudi pogosto izpostavljena. Projekt Partnerstvo za spremembe je definitivno referenčna slovenska zgodba, ki si jo tudi druge države želijo prenesti v svoje okolje. Projekt je bil izbran med več kot 150 prijavljenimi projekti v najožji izbor najboljših inovacij v javnem sektorju po merilih OECD.

Skozi ta program se uvajajo tudi različni inovativni pristopi kot so moderni načini komunikacije, agilne metode vodenja, načrtovanja in upravljanja, inovativne rešitve na e-storitvah, idr.

Na Ministrstvu za javno upravo je bil vzpostavljen tudi intranet, notranje socialno omrežje, ki spodbuja zaposlene k aktivni komunikaciji in sodelovanju, s čimer se razbija vertikalna razslojenost notranje

174

organizacijske strukture in vzpostavlja horizontalne funkcije, ki omogočajo bolj učinkovito in agilno delo. Intranet je bil vzpostavljen v okviru produktivnostnega pilota na ministrstvu in se bo z vzpostavitvijo SharePoint platforme širila tudi na druge organe državne uprave.

4. Javna uprava


Vlada RS je v mesecu maju 2015 sprejela Strategijo razvoja javne uprave za obdobje 2015-2020 (goo.gl/xbYDrF). Izvedbeni dokument strategije je dvoletni akcijski načrt za leti 2016 in 2017 (goo.gl/XnKM4n), ki vsebuje sistemske razvojne ukrepe za področje javne uprave, ki se izvajajo oz. se bodo pričeli izvajati v obdobju do konca leta 2017.

Od sprejetja strategije so bili do danes izvedeni naslednji ukrepi:

- opravljena je bila analiza izvajanja podpornih aktivnosti 240 subjektov javnega sektorja (goo.gl/Bu38Nz), v teku je dvoje aktivnosti, ki naslavljata ugotovitve analize (optimizacija poročanja, optimizacija izvajanja skupnih služb za podporne funkcije);

- sprememba javnonaročniške zakonodaje (ZJN-3, izvedbeni akti);- nadgrajen portal javnih naročil (obvezna objava pogodb iz javnih naročil, koncesij in javno-

zasebnega partnerstva);- aplikacija STATIST - zagotavlja celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih

javnih naročilih v Republiki Sloveniji (http://www.ejn.gov.si/statist);- noveliranje ZDIJZ in podzakonskega akta;- MSP test (modernizacija e podpore pripravi predpisom in merjenju učinka na gospodarstvo) v

okviru programa Stop Birokraciji - presoje so se začele izvajati s 1. 6. 2016 za vse zakone, ki se pripravljajo po rednem postopku in so po tem datumu pridobili številko EVA s katero se začne postopek priprave predpisa;

- prenovljen portal e-uprava (http://e-uprava.gov.si/);- sprejet etični kodeks za funkcionarje;- sprejeta nova politika napredka in kakovosti sodobne javne uprave;- vzpostavljen državni računalniški oblak;- pred objavo je sodoben nacionalni portal odprtih podatkov javnega sektorja, izdan je priročnik za

odpiranje podatkov javnega sektorja;- pilotni projekt v okviru »ePoročanja« - Poenostavitev poročanja na področju turizma

(razbremenitev poslovnih subjektov statističnih in drugih poročanj – ocenjeni letni prihranki 600.000€ za poslovne subjekte in 200.000€ za javni sektor).

Vsi ukrepi iz navedenega dvoletnega akcijskega načrta so pretvorjeni v projektne elaborate, ki so večinoma že v izvajanju. Razvojna narava teh ukrepov terja celovit sistemski pristop, zato razvoj in implementacija večine rešitev zahteva daljše časovno obdobje.

Izpostavljamo projekte oz. aktivnosti, ki so v izvajanju:

- centralizacija informatike in centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem,- prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave,- skupno javno naročanje v zdravstvu,- optimizacija poročanj v organih državne uprave,- prenova programov usposabljanj upravne akademije,- racionalizacija finančnega področja dela UE (pilotno združevanje finančnih služb),- vzpostavitev enotnega sistema ključnih merljivih ciljev, - vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih,

175

- implementacija sistemov kakovosti v organe javne uprave, - vzpostavitev enotne poslovne točke,- v okviru programa Stop Birokraciji: razvoj in uvedba modula za evalvacijo sprejetih predpisov,

izvedba OECD študije na področju regulatorne politike, definiranje prioritetnih področij za uvedbo Fitnesscheck, vpeljava koncepta s ciljem zniževanja števila predpisov, izvajanje usmerjenih usposabljanj zaposlenih v javnem sektorju s področja integritete in korupcijskih tveganj.

V letu 2015 je bila izvedena Funkcijska analiza javnega sektorja, ki je zajela 240 subjektov s približno 20.000 javnimi uslužbenci. Izdelanih je bilo 110 kazalnikov stroškovne učinkovitosti in produktivnosti, ki predstavljajo orodje za merjenje učinkovitosti na ravni organizacij in osnovo za izvedbo nadaljnjih organizacijskih optimizacij v javnem sektorju. Oblikovanih je bilo 7 krovnih ukrepov, katerih realizacija predstavlja največji učinek na povečanje učinkovitosti in produktivnosti z vidika porabe časa:

- optimizacija izvajanja skupnih služb za podporne funkcije;- optimizacija administrativnih procesov;- optimizacija poročanja;- optimizacija geografske razporeditve organizacijskih enot subjektov javnega sektorja;- optimizacija razmerja med zunanjim in notranjim izvajanjem podpornih funkcij;- optimizacija organizacijskih ravni;- poenotenje stroška dela po aktivnostih.

Ukrepi se že izvajajo s strani posameznih subjektov samostojno. Ministrstvo za javno upravo pa v okviru prvega ukrepa, optimizacija izvajanja skupnih služb za podporne funkcije, že izvaja centralizacijo državne informacije in centralizacijo upravljanja z nepremičnim premoženjem državne uprave ter projekt racionalizacije finančnega področja dela upravnih enot.

Kazalci učinkovitosti načelnikov upravnih enot in s tem upravnih enot so bili ob koncu leta 2014 oziroma v začetku leta 2015 ponovno preverjeni ter posodobljeni. Rezultati poslovanja v obliki letnih poročil vseh upravnih enot se za preteklo leto redno objavljajo. Sistematika poročanja se sproti posodablja in prilagaja spremembam.

Na podlagi Strategije razvoja javne uprave 2020 je Ministrstvo za javno upravo pripravilo projekt »Racionalizacije finančnega področja dela upravnih enot«, ki je v postopku izvajanja. Projekt predvideva združevanje finančno računovodskih nalog (podpornih nalog) za 58 upravnih enot na 12 lokacijah upravnih enot. Izvedba projekta bo zajela dva večja procesna dela. Prvi pomeni postopek testnega izvajanja finančno računovodskih nalog na dveh skupinah, ki bo zajel 9 upravnih enot v prvi polovici leta 2017. Na podlagi izkušenj testnega izvajanja na dveh skupinah upravnih enot bo vseh 58 upravnih enot v začetku leta 2018 prešlo na skupno opravljanje teh nalog na 12 upravnih enotah. Splošni nameni in cilji reorganizacije so usmerjeni v zagotovitev optimalnega in racionalnega delovanja teritorialnega podsistema upravnih enot, v večjo kakovost storitev za stranke in uporabnike, v vzpostavitev večje učinkovitosti znotraj podsistema z novimi povezavami in novimi oblikami povezav, z oblikovanjem določenih skupnih lokacij za izvajanje podpornih nalog.

Pripravljene so spremembe Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bodo omogočile boljšo povezanost plač z rezultati dela in večjo fleksibilnost javnih uslužbencev.

Temeljni cilji, ki jih želimo doseči s spremembo Zakona o javnih uslužbencih, so naslednji: - poenostavitev in zagotovitev učinkovitejšega uslužbenskega sistema;

- zaposlovanje strokovno najbolj usposobljenih kandidatov;

- ukrepi za povečanje (horizontalne in vertikalne) mobilnosti javnih uslužbencev.

176

S predlogom spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju zasledujemo vzpostavitev boljše povezanosti nagrajevanja delovne uspešnosti z rezultati dela.

V okviru nove EU finančne perspektive so zasnovani in pripravljeni projektni plani ter že pričeto izvajanje aktivnosti za vzpostavitev kompetenčnega modela v državni upravi, ciljno vodenje, vzpostavitvijo sistemov kakovosti in sistem celovitega upravljanja s človeškimi viri. Te obsežne projekte že izvajamo v manjših pilotnih projektih v posameznih delih javne uprave, nato bodo razširjeni še na druge organe.

V okviru Upravne akademije se izvaja prenova programa usposabljanj, dodana so številna nova oz. dodatna usposabljanja, glavni poudarek pa se namenja prenovljenemu programu za usposabljanje vodij.

V pripravi je novela Zakona o javnih agencijah, ki zasleduje cilje iz Koalicijskega sporazuma in upošteva tudi vsa priporočila Računskega sodišča iz revizijskega poročila o učinkovitosti ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov, št. 3264-3/2013/178 z dne 18. 5. 2015. V revizijskem poročilu je Računsko sodišče Republike Slovenije izreklo mnenje, da ureditev financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov v letih 2012 in 2013 v pretežnem delu ni zagotavljala učinkovitega sistema financiranja in delovanja. Vlada RS je predložila odzivno poročilo, ki vsebuje ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti. Računsko sodišče je predložene ukrepe ocenilo kot zadovoljivo.

Zaključuje se izvajanje pilotnega projekta vzpostavitve ciljnega vodenja, v okviru katerega poteka vzpostavitev enotnega sistema ključnih merljivih ciljev in kazalnikov. Koncept vzpostavitve sistema ciljnega vodenja v javni upravi temelji na SMART metodologiji (specifičen, merljiv, dosegljiv, relevanten, časovno opredeljen cilj).Predviden učinek tega pilota je izboljšano merjenje učinkovitosti na ravni zaposlenih, povečanje osebne odgovornosti in preglednosti nad porabo virov ter učinki dela. Po zaključku pilotnega projekta bo sistem razširjen tudi na druge organe državne uprave.

Na področju aktivnosti za boljšo zakonodajo in odprav administrativnih ovir je bila v letu 2015 izvedena zaključna faza ugotavljanja uspešnosti razbremenjevanja gospodarstva in državljanov z nepotrebnimi administrativnimi postopki in administrativnimi bremeni in povečanja učinkovitosti javne uprave. Zastavljen cilj je bil znižanje ugotovljenih zakonodajnih bremen za 25 % oziroma 362 mio €. V okviru javnega naročila evalvacije merjenja zmanjševanja administrativnih bremen so bili izmerjeni realizirani ukrepi. Izmerjeni so bili tudi ukrepi, ki so šele v fazi realizacije, in sicer glede na njihov zaznan potencial, kar je pomemben signal za potrebne nadaljnjih sprememb zakonodaje.

Rezultati evalvacije ukrepov: 146 izmerjenih ukrepov, 365 mio € realiziranih prihrankov, 59,3 mio € potencialnih prihrankov, znižanje zakonodajnih bremen v višini več kot 25 % ugotovljenih bremen, največji delež prihrankov izhaja iz ukrepov v pristojnosti MDDSZ, MF in MP, in sicer v višini 244

mio €.

Ob doseženih napredkih v smeri realizacije pa se intenzivno nadaljujejo predvidene aktivnosti v sodelovanju z resorji, usmerjene v povečanje učinkovitosti medresorskega usklajevanja v okviru Medresorske delovne skupine za boljše zakonodajno in poslovno okolje.

177

S projektom Stop birokraciji smo združili več različnih poti predlogov podjetij in državljanov v Enotno zbirko ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, kjer je omogočeno javno spremljanje izvajanja ukrepov.

Učinki odpravljenih administrativnih ovir so bili s strani zunanjih neodvisnih izvajalcev ocenjeni na preko 260 mio € letno.

Začet je bil projekt v sodelovanju z OECD, ki zajema pregled regulatornih politik, na podlagi katerega bodo prikazana področja v okviru normativnega okvira, ki jim je potrebno posvetiti dodatno pozornost v smislu boljše zakonodaje in pa predvideni ukrepi za prehod iz postopkovno v ciljno usmerjene zakonodaje. Izvedena bosta tudi dva pilotna projekta, kjer bo OECD kot zunanji svetovalec spremljal nastajanje in sprejemanje zakonov tako z vidika kakovosti kot postopka.

Ob spremljanju uresničevanja določil Resolucije o normativni dejavnosti želimo tudi izpostaviti, da se je stanje na področju boljše zakonodaje v smeri zagotavljanja višjih standardov pri posvetovanju z javnostjo, objavo osnutkov predpisov na e-demokraciji ter sprejemanju večine zakonov po rednem postopku precej izboljšalo, pri čemer izpostavljamo pozitiven trend zniževanja sprejemanja zakonov po nujnem oziroma skrajšanem postopku in zviševanje sprejemanja zakonov po rednem postopku (Vir: PodatkovnezbirkeDržavnegazbora, zajeto 2013, 2014 in 2015 (poročila o delu Državnega zbora; opomba: leto 2014, volitve).

Ministrstvo za javno upravo je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo elektronski modul za izvajanje MSP testa. Aplikacija MSP test je programska rešitev, ki podpira postopek presoje vplivov nastajajočih predpisov na gospodarstvo, predvsem na mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). Aplikacija je kot poseben modul vključena v sistem MOPED (modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov), ki z namenom nadomestitve obstoječega Registra predpisov Slovenije (RPS) in elektronske priprave različnih dokumentov, ki se zahtevajo v zakonodajnem postopku, nastaja pod okriljem Službe Vlade RS za zakonodajo. MSP test pripravljavcu predpisa pomaga pri oblikovanju predlogov predpisov in politik, kar prispeva k uresničevanju ciljev pripravljavcev, ne da bi pri tem neupravičeno omejevali ali kakor koli zmanjševali priložnosti MSP na trgu in omejevali razvoj poslovnega okolja.

Glavne prednosti MSP testa so: povečanje preglednosti zakonodaje, primerjava različnih alternativ regulacije z možnostjo priprave optimalnih rešitev, priprava kakovostnih izhodišč za politične odločevalce, ki imajo vse možnosti, da izberejo

optimalne ukrepe za zagotavljanje ciljev zakonodaje, poenotenje in primerljivost rezultatov, kar pomeni, da se pripravljavci predpisov lahko povsem

osredotočijo na vnos vsebine.

Glede zajema stroškovnih parametrov je omogočena neposredna povezava na različne vire podatkov, kot je Poslovni register Slovenije, prav tako se pripravljavcem predpisa ne bo treba ukvarjati s samim preračunavanjem, saj aplikacija omogoča avtomatski preračun vnesene vsebine. Uvedba elektronskega MSP testa je bila realizirana s 1. junijem 2016, njegova izvedba pa je obvezna za vse predloge zakonov po rednem postopku, za katere je določena EVA številka po 1. juniju 2016. MGRT izvaja nadzor nad ustreznostjo izvedbe presoj. S produkcijo MOPED-a (predviden termin je 1. 2. 2017) bo celoten modul MSP test preko e-Demokracije dosegljiv tudi vsej strokovni in zainteresirani javnosti, kjer bo na enostaven in pregleden način mogoče podati predloge oziroma pripombe direktno pripravljavcu posameznega predpisa.

Na področju transparentnosti kot enega najpomembnejših orodij za preprečevanje korupcijskih tveganj Vlada RS zasleduje med drugim naslednje cilje:- Zagotavljanje transparentnosti postopkov in pogodb v javnem naročanju in pri javnih razpisih;

178

- Zagotavljanje transparentnosti informacij in podatkov o delu javnih organov;- Zagotavljanje transparentnosti izplačil, transakcij v javnem sektorju in plač;- Zagotavljanje transparentnosti financiranja volilnih kampanj in financiranja političnih strank.

Upoštevajoč dejstvo, da je bilo na predmetnem področju narejenega veliko, posebej v zadnjih dveh letih, v nadaljevanju navajamo le najbolj bistvene aktivnosti ter izvedene ukrepe, ki pripomorejo k znatno večji transparentnosti, hkrati pa dvigujejo tudi stopnjo integritete ter znižujejo stopnjo tveganja za pojave korupcije v javnem sektorju:

Večja transparentnost na področju javnega naročanja je bila poleg obvezne uporabe e-dražb za ministrstva, organe v sestavi ter vladne službe zagotovljena z nadgraditvijo Portala javnih naročil, kjer je mogoče od 25. maja 2015, vpogledati v sklenjene pogodbe iz javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev. (podlaga je peti odstavek 10.a člena ZDIJZ).13 Navedene zakonske določbe zasledujejo večjo transparentnost informacij o porabi javnih sredstev na področju javnega naročanja in sledijo načelom, ki so na tem področju uveljavljena v okviru organizacij OECD in Partnerstva za odprto vlado.

Ministrstvo pa je upoštevalo vidik potrebe po večji meri transparentnosti tudi pri pripravi novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Še pred uveljavitvijo ZJN-3 pa je ministrstvo v januarju 2016 začelo izvajati brezplačne predstavitve zakona po več lokacijah v Sloveniji z namenom usposobitve čim večjega kroga javnih uslužbencev, ki delajo na področju javnih naročil. Novi zakon o javnem naročanju pa ureja tudi novo obveznost za evidenčna naročila, kjer bo potrebno enkrat letno objaviti ne zgolj statistične podatke, temveč za vse pogodbe nad 10.000 EUR tudi komu so bile oddane, kaj je predmet in za kakšen denar. Prav tako se bodo po novem na portalu objavljale tudi vse odločitve o oddaji naročila in obvestila o spremembah pogodb po njeni sklenitvi. Z namenom zmanjšanja tveganj za nastanek korupcijskega tveganja pa ZJN-3 tudi strožje ureja institut preprečevanja nasprotja interesov, v okviru katerega mora oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije ali njenih delov ali na kateri koli stopnji odločale v postopku, pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se naročilo oddaja in kadar je ta oseba neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni, finančni ali ekonomski interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora takoj pisno obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko. V ta namen je določeno, da se šteje, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom, če je zgoraj omenjena oseba v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot pet odstotnim lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom. Delež 5 odstotkov je bil v predhodni zakonodaji določen na 25 odstotkov. Poleg navedenega pa ZJN-3 določa tudi, da lahko naročnik izključi ponudnika, ki bi v postopku javnega naročila poskušal neupravičeno vplivati na odločitev naročnika.

Ministrstvo je pripravilo tudi pomemben projekt za povečanje transparentnosti na področju javnega naročanja. Gre za informacijsko rešitev STATIST, ki je od konca meseca januarja 2016 na voljo najširši javnosti in tako prvič zagotavlja celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji. V STATIST-u so na enem mestu zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. 1. 2013 naprej, ki jih vsak uporabnik lahko pregleduje po različnih parametrih. Za izbrano časovno obdobje se glede na vrednost oddanih naročil prikazujejo podatki o

13Objavljene pogodbe iz javnih naročil so od 25. maja 2015 javno dostopne preko Portala javnih naročil: http://www.enarocanje.si/objavapogodb/iskalnik.aspx

179

http://www.enarocanje.si/objavapogodb/iskalnik.aspx

naročilih desetih največjih naročnikov in desetih največjih ponudnikov, najbolj pogosto oddanih naročilih glede na predmet in zakonsko podlago.

Z novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E, december 2015) se obveznost proaktivne transparentnosti poleg javnih naročil razširja tudi na javne razpise, pri čemer gre za javne razpise, ki zadevajo dodeljevanje sredstev, subvencij in posojil iz državnega ali občinskih proračunov. Minimalne vsebine, ki jih bo vsak organ, ki razpisuje programe ali dodeljuje sredstva na podlagi javnih razpisov ali drugih oblik sofinanciranj iz proračunov, moral spletno objaviti predvideva 10. člen nove Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (mdr. tudi podatke o članih izbirnih komisij in vse prejemnike sredstev iz javnih razpisov), ki jo je Vlada sprejela aprila 2016.

Večja transparentnost nad avtorskimi honorarji izplačanimi iz javnih sredstev. Poleg podatkov o finančnih transakcijah s strani organov pravnim osebam, ki jih je Uprava za javna plačila, pričela objavljati leta 2014 (t.i. aplikacija TZIJZ), je v noveli ZDIJZ-E določena tudi objava podatkov - prejemnikov - fizičnih oseb in sicer kadar gre za avtorske honorarje oziroma izplačila na podlagi svetovalnih pogodb. V ta namen je na mednarodni ravni že bila odobrena posebna koda namena.

Večja transparentnost plač v javni upravi - V avgustu 2015 je bil na Ministrstvu za javno upravo vzpostavljen nov Portal plač, ki vsebuje podatke o plačilih za vsa delovna mesta v javnem sektorju ter omogoča vpogled in analizo porabe javnih sredstev v navedene namene.

Večja transparentnost finančnih transakcij v javnem sektorju - Pomembno je, da je v juniju 2016 na podlagi podatkov, ki jih nudi Ministrstvo za finance, Uprava za javna plačila, Komisija za preprečevanje korupcije prenovila aplikacijo transakcij javnega sektorja (poimenovano Erar), ki med drugim, kot novost omogoča vpogled v poslovanje z e-računi.

Večja transparentnost na področju financiranja volilnih kampanj, financiranja političnih strank in tudi javnih naročil je od februarja 2015 zagotovljena preko objav na spletni strani AJPES, kjer si je mogoče ogledati finančna poročila organizatorjev volilnih kampanj (konkretno za zadnje lokalne volitve 2014) in letna finančna poročila političnih strank.

Večja transparentnost pri delovanju zbornic - Vlada Republike Slovenije je dne 20.4.2015 sprejela sklep o seznanitvi s Poročilom delovne skupine za pripravo analize zborničnega sistema v Republiki Sloveniji in predlogov ukrepov za bolj transparentno in učinkovitejše delovanje zbornic (Poročilo) in naložila ministrstvom, pristojnim za področja, na katerih delujejo zbornice, da pri spreminjanju zakonodaje in njenem izvajanju upoštevajo ugotovitve in predloge možnih rešitev za povečanje učinkovitosti in transparentnosti delovanja zbornic, ki so vsebovane v poročilu iz prejšnje točke. S sprejetjem sklepa vlade je medresorska delovna skupina prenehala z delom. Kot izhaja iz Poročila je ureditev zborničnega sistema razpršena v številnih zakonih. Za posamične zbornice glede na različna področja, na katerih delujejo, veljajo številne specifike. Poročilo navedeno pravno in dejansko stanje upošteva in v skladu s Program ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije ponuja predloge možnih rešitev oziroma smernic, ki jih bodo ministrstva kot pristojni državni organi za posamezna področja lahko upoštevala pri spreminjanju področne zakonodaje. Pri tem bo seveda treba upoštevati tudi specifičnosti posamičnih zbornic, tako da avtomatično vpeljevanje vseh predlaganih rešitev pri vsaki izmed zbornic ni mogoče. Pričakuje se tudi lahko, da se bo v postopek spreminjanja zakonodaje vključila tudi zainteresirana javnost.

Cilj organizacijske racionalnosti in gospodarnega upravljanja Vlada uresničuje s številnimi aktivnostmi, ki so bile opisane v različnih poglavjih. Projekt centralizacije upravljanja z državno informatiko je že opisan pod točko o informacijski družbi, poleg tega pa poteka še velik projekt centralizacije upravljanja z nepremičnim premoženjem države.

180

Vlada Republike Slovenije je v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14 z dne 15.12.2014) in v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi ZDU-1J (Uradni list RS, št. 51/16 z dne 22. 7. 2016) v 19. členu določila, da se v obdobju do 1. januarja 2017 izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države, in sicer tako, da Ministrstvo za javno upravo postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka 19. člena ZDU ter prevzema zaposlene, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada. Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 47800-3/2015/3 z dne 2. 4. 2015 potrdila Zagonski elaborat projekta Centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem ter določila časovno dinamiko prehoda na centralizirano ravnanje.

Namen centralizacije:- Zmanjševanje višine tekočih in obratovalnih stroškov. - Zmanjševanje stroškov za najemnine. - Poenotenje normativov in standardov površine in opremljenosti prostorov.- Pravna urejenost nepremičnin. - Zniževanje stroškov vzdrževanja, upravljanja in varovanja ter poenotenje postopkov. - Racionalizacija kadrov, ki svoje delo opravljajo na tem področju.

Izvedba centralizacije bo omogočala:- Pripravo načrtov optimizacije prostorov in potrebnih investicijskih del, ki bodo nepremičnine

obdržale v poslovni kondiciji.- Priprava skupnih normativov in standardov za poslovne prostore (2017).- Izvedbo selitev in združevanje organov v okviru iste lokacije.- Ureditev stanja v evidencah osnovnih sredstev.- Energetska sanacija.- Uvedba koncepta »zelene pisarne«.- Ureditev podatkov za potrebe vrednotenja nepremičnin in posledično za pripravo podatkov za

plačilo davka na nepremičnine ko bo pričel delovati/učinkovati.- Sistematično urejanje poslovnih prostorov tako s pravnega kot investicijsko vzdrževalnega vidika.- Združevanje organov v zaključene celote – upravne centre.- Zmanjševanje števila lokacij.- Optimizacija in poenotenje delovnih procesov ter delovnega časa.- Boljša dostopnost uporabnikom.- Izvedba večjih skupnih javnih naročil razdeljenih po sklopih za lažje obvladovanje lokacij do sedaj

so organi samostojno izvajali JN.- Združevanje skupnih služb, voznega parka in naročil storitev.

Skupaj smo v 1. fazi centralizacije prevzeli 125 lokacij v 63 krajih po Republiki Sloveniji(centralizacija v okviru Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zdravje). Na te lokacije je vezano približno482 pogodb za plačevanje različnih tekočih in obratovalnih stroškov ter najemnin. V letu 2016 smo večino lastnih lokacij pokrili z vzdrževalno pogodbo in za potrebe večjih vzdrževalnih ali servisnih del letos do konca septembra pripravili približno60 naročilnic. V teku ali pripravi je 10 večjih vzdrževalnih in investicijskih del.

V okviru 2. faze centraliziramo Službo Vlade RS za zakonodajo, Statistični urad RS, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Navedeno pomeni, da bomo s 1.1.2017 prevzeli 221 lokacij v 51 krajih po Republiki Sloveniji. Na te lokacije je vezano približno700 pogodb za plačevanje različnih tekočih in obratovalnih stroškov ter najemnin.

181

Skupaj bo Ministrstvo za javno upravo torej centralizirano upravljalo 46 lokacij v 63 krajih. Prevzeli smo oz. bomo 1.182 pogodb in na tak način uresničili zaveze iz koalicijske pogodbe po izboljšanju učinkovitosti in transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem te vrste.

5. Javne finance


Posebej je potrebno izpostaviti podpis Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/15, dne 30.11.2015), ki je omogočil nadaljnjo stabilizacijo javnih financ (prihranek okrog 200 mio €). Ta Dogovor s sindikati javnega sektorja prvič prinaša zavezo za večletno določitev okvira gibanja plač.

Neposredno na očitek o nezadovoljivi administrativni usposobljenosti za črpanje EU sredstev odgovarjajo že dvoletne intenzivne aktivnosti za vzpostavitev projektnega managementa v državo upravo. Na Ministrstvu za javno upravo vse razvojne aktivnosti (tako vsebinski projekti kot normativni akti) že potekajo na osnovi projektnega načrtovanja, vodenja, izvajanja in spremljanja, v vmesnem času pa je bila oblikovana tudi vladna projektna pisarna, ki vodi vladne strateške projekte in skrbi za sistemsko vpeljavo projektnega managementa v državo upravo. Izvedeno je bilo obširno usposabljanje javnih uslužbencev o projektnem managementu, ta vsebina pa prehaja tudi v redni program Uprave akademije.

Redno usposabljanje pa se izvaja tudi s strani Organa upravljanja. V letih 2014, 2015 in 2016 je organ upravljanja organiziral več izobraževanj, ki so v skladu z Načrtom izobraževanj organa upravljanja, ki ga je potrdila Evropska komisija. V tem času se izobraževalo preko 2.200 oseb, ki so zaposlene na organu upravljanja, posredniških organih in izvajalskih organih. Tematsko so izobraževanja pokrivala več različnih tem, od splošnih kot so računalniška znanja, računovodstvo, predstavitve zakonodaje s področja javnih naročil, FIDIC pogodb, državnih pomoči, javno – zasebnega partnerstva pa vse do specifičnih izobraževanj kot so finančni inštrumenti, enake možnosti, celostne teritorialne naložbe, odkrivanje in preprečevanje goljufij in podobno.

6. Lokalna samouprava


Očitek, da vlada nima strateškega dokumenta na področju lokalne samouprave, ne drži, saj je vlada 29. septembra 2016 sprejela Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020. Vlada se je držala zaveze iz koalicijske pogodbe in v prvi polovici mandata sprejela prvi strateški dokument na tem področju. Od uveljavitve novega sistema lokalne samouprave je namreč minilo že 21 let. Do sedaj takega dokumenta ni sprejela še nobena slovenska vlada. Besedilo strategije je nastajalo skoraj dve leti. V javni razpravi so sodelovale občine, združenja občin, ministrstva, politične stranke, zbornice, nevladne organizacije, poslanci Državnega zbora, državni svetniki, pa tudi fakultete in inštituti ter preko državnega portala e-demokracija druga zainteresirana javnost. Temeljni cilj strategije je krepitev lokalne samouprave in dvig kakovosti življenja na lokalni ravni. Strategija poudarja krepitev vpliva občanov v svojem okolju in njihovo sodelovanje pri sprejemanju odločitev organov lokalne samouprave za zagotovitev učinkovite rabe virov in zagotavljanje kakovostnih ter učinkovitih storitev na lokalni ravni. Strategija daje usmeritve za nadgradnjo sistema lokalne samouprave na način, ki bo zagotavljal optimalno razmerje med demokratičnostjo in učinkovitostjo delovanja slovenskih občin.

Vlado zavezuje Ustava Republike Slovenije, ki pravi, da ima Slovenija pokrajine. Strategija s postopno krepitvijo regionalnih struktur tlakuje pot k ustanovitvi pokrajin, upoštevajoč dejstvo, da v tem trenutku

182

o njihovem številu in sedežih ni širšega strokovnega in političnega soglasja. Do takrat, ko bo to soglasje doseženo, je potrebno uporabiti nadomestne strukture, ki bodo okrepile regionalno identiteto. Z okrepljeno regionalno identiteto bo potrebno soglasje tudi lažje doseči (postopna krepitev in konkretizacija nalog). Regionalni razvojni sveti, ki delujejo že več let in znotraj katerih občine dobro sodelujejo pri načrtovanju skladnega regionalnega razvoja, so organi, ki bi lahko prevzemali nekatere pristojnosti, ki bi jih utemeljeno opravljali bolje, kot jih zdaj ministrstva. Razvojnim svetom bi postopoma dodajali pristojnosti, sčasoma pa bi okrepili tudi njihovo organizacijsko strukturo. Strategija poudarja povezovanje občin na regionalni ravni na območju sedanjih statističnih regij, ki se bodo v prihodnje lahko razvile v institucionalizirano obliko razvojnih regij. Te t.i. funkcionalne regije, ki jih sicer poznajo tudi nekatere druge evropske države, ki nimajo institucionaliziranih regij, na primer Finska, Irska in Bolgarija, so lahko ustrezna prehodna oblika regionalne ravni. Uporaba modela razvojnih regij, ki so geografsko identične s statističnimi regijami, je povsem utemeljena, saj gre za obstoječe regionalno povezovanje občin na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Na podlagi funkcijske analize pristojnosti občin in države ter na podlagi spremljanja izvajanja optimizacije obstoječega sistema lokalne samouprave se bodo vsebine razvojnih regij določale postopno. Proces povezovanja občin na regionalni ravni temelji na pristopu od spodaj navzgor, torej da imajo v prvem obdobju pomembno vlogo občine, morda še pomembnejše pa je dejstvo, da gre za iskanje tistih nalog na regionalni ravni, ki so predvsem razvojne narave. Ko bo doseženo politično soglasje za izvedbo 143. člena ustave, bodo tedaj že delujoče regionalne razvojne zveze soliden temelj za ustanovitev pokrajin in določitev njihovih razvojnih nalog.

Strategija se vsebinsko opredeljuje do vseh petih sestavin lokalne samouprave. Teritorialna, funkcionalna, finančna, organizacijska in pravna so teoretično utemeljene sestavine lokalne samouprave in strategija se opredeljuje prav do vseh in predstavlja razvojni okvir za izvedbo nadaljnjih aktivnosti za izboljšanje sistema lokalne samouprave.

Glede instituta odpoklica župana je bil dne 30. 4. 2016 na predlog skupine poslank in poslancev Državnega zbora RS v zakonodajni postopek vložen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi. Vlada je zakon oz. predlog podprla in predlagala nekatere dopolnitve oz. izboljšave.

Odgovor glede optimizacije sofinanciranja investicijZakon o financiranju občin ureja sofinanciranje investicij, ki jih občine načrtujejo s svojimi načrti razvojnih programov in zanje tudi zagotavljajo sredstva, s sredstvi državnega proračuna. Z ureditvijo sofinanciranja investicij je v zakon poleg drugih solidarnostnih mehanizmov vgrajen še ukrep, katerega cilj je zagotavljanje enakih pogojev za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev ne glede na občino, v kateri prebivajo. V skladu s tem ciljem se za vsako proračunsko leto v državnem proračunu zagotavljajo dodatna sredstva, del v višini štirih odstotkov skupne primerne porabe občin. V letu 2016 in 2017 bo državni proračun zagotovil 2% nepovratnih in 3 % povratnih sredstev, za 2018 pa v skladu s predlogom zakona, ki ureja izvrševanje proračuna 3 % nepovratnih in 2 % povratnih sredstev.

Vlada RS je predlagala poenostavitev postopkov dodeljevanja investicij z Zakonom o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), ki je bil sprejet februarja 2015.

8. Politični sistem in človekove pravice


Preučitev možnosti vzpostavitve elektronskega glasovanja (e-volitve)

183

Avgusta 2016 je bila izdelana študija izvedbe elektronskih volitev (e-volitev) na področju elektronske podpore volilnim opravilom in elektronske oddaje elektronske glasovnice. Državna volilna komisija je že začela z aktivnostmi na področju elektronske podpore volilnim opravilom, in sicer naj bi bilo na državnem portalu eUprava možno oddati vlogo, s katero se bo lahko spremenil kraj oddaje glasu za volitve ali referendum, vendar pa je treba urediti še različne zaledne evidence in šifrante.

Za izvedbo elektronske oddaje elektronske (dematerializirane) glasovnice je potrebno primarno zagotoviti ustrezno pravno podlago, nato pa zanesljivo identifikacijo posameznika, možnost oddaje glasovnice, možnost preverjanja posameznika, ali je uspešno oddal glas, in štetje glasov.

Sprememba volilne zakonodajeNa temo spremembe volilne zakonodaje je bilo v Državnem zboru v bližnji preteklosti opravljenih več javnih predstavitev mnenj, in sicer v mesecu maju leta 201314, v mesecu maja leta 201415 ter nazadnje januarja 2015. Treba je poudariti, da je bil na javni predstavitvi mnenj poudarek predvsem na spremembi volilnega sistema. Zadnja javna predstavitev, januarja 201516, je bila organizirana na pobudo Odbora Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Tema javne predstavitve je bila ocena stanja in morebitne spremembe ureditve volitev v Republiki Sloveniji. Organizatorji so želeli pridobiti mnenja in stališča strokovne ter širše javnosti glede potrebnih sprememb obstoječe ureditve, ocenitve stanja na področju volilne zakonodaje z vidika volilnega sistema, glede načina razdelitve poslanskih mandatov in volilnega postopka itn. Na javni predstavitvi so sodelovali predstavniki civilne družbe, strokovnjaki s področja ustavnega prava, predstavniki vlade in poslanci. Razpravljavci so v svojih prispevkih predstavili različne poglede na oceno stanja in tudi na bodoče spremembe volilne zakonodaje. Javna predstavitev mnenje je pokazala, da je glede sprememb samega volilnega sistema veliko različnih mnenj ter da bi bilo potrebno še kar nekaj javnih posvetovanj in razprav, da bi lahko prišli do rešitve, ki bi bila za večino sprejemljiva in ki bi dejansko pomenila izboljšani sistem glede na veljavno zakonodajo.

Skupina poslank in poslancev je 30. aprila 2015 v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor (EPA: 483 – VII, v nadaljevanju: predlog novele ZVDZ), katerega glavni cilj je uskladitev z odločbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije (odločba št. U-I-7/072 in U-I-156/113). V aktualnem predlogu, ki se trenutno obravnava na delovnih telesih državnega zbora, je predmet sprememb tudi omejitev pasivne volilne pravice za državljane RS, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje. Predlog sprememb ZVDZ zaostruje pogoje za nastop funkcije poslanca oziroma na novo določa institut neizvoljivosti, čemur sledijo predlagane spremembe in dopolnitve ostalih zakonov. V posameznih specialnih zakonih (poslanci, predsednik republike, svetniki Državnega sveta, lokalni in vladni funkcionarji ...) je ustrezno urejeno pravno varstvo v primerih predčasnega prenehanja mandata. Predlagana omejitev zasleduje tudi cilje Vlade RS za zagotovitev integritete delovanja najvišjega predstavniškega telesa v državi in določitev dodatnih pogojev za vse javne funkcionarje. Vlada Republike Slovenije je junija 2015 obravnavala predlog zakona in ga vsebinsko podprla in hkrati tudi predlagala nekatere dopolnitve.

9. Varnost


14https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C1257B0A0041AC0D&db=kon_zak&mandat=VI15https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C1257B0A00555589&db=kon_zak&mandat=VI16http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/izbranaSejaDt?seja=54%20001.%20Javna%20predstavitev%20mnenj&start=2015-01-13&mandat=VII

184

Glede racionalizacije in integracije funkcionalno podobnih poslovnih procesov je bila v začetku leta 2015 sprejeta odločitev, da se to področje temeljito prouči v strateškem pregledu obrambe ter po potrebi predlaga ustrezne organizacijske spremembe.

3. KOALICIJSKI PROJEKTI


Gre za vladni strateški razvojni projekt: Reorganizacija informatike v državni upravi. Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 38200-2/2016/6, z dne 30. 6. 2016, potrdila zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P4 Reorganizacija informatike v državni upravi. Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 00405-6/2016/5, z dne 7. 7. 2016, sprejela sklep o ustanovitvi in nalogah delovne skupine – projektne skupine za izvedbo vladnega strateškega razvojnega projekta: Reorganizacija informatike v državni upravi. Širši vsebinski opis reorganizacije državne informatike je v poglavju o informacijski družbi.

Program projektov poteka intenzivno že od leta 2014, ko so bile sprejete pravne podlage. Do danes smo zaključili že nekaj ključnih podprojektov kot so vzpostavitev sistema centralnega naročanja na področju IT, vzpostavitev Državnega računalniškega oblaka (DRO) in prenova jedra centralnega komunikacijskega omrežja (HKOM).

Vladni strateški razvojni projekt P4 Reorganizacija informatike v državni upravi se zaključi konec leta 2017, finančna in kadrovska konsolidacija za leto 2016 sta končani, septembra 2016 sta na MJU prešli še zadnji dve ministrstvi, MNZ in MKGP, izvesti pa je treba še celotno finančno in kadrovsko konsolidacijo za leto 2017, nadaljevati z aktivnostmi za centralizacijo informacijsko komunikacijske infrastrukture organov v 2017 in vzpostavitvijo sistema varnostne politike na področju IT.

Trenutno potekajo še zadnja pogajanja za prehod kadrovskih virov na MJU v letu 2017, nadaljujejo se aktivnosti povezane z migracijo informacijskih sistemov na infrastrukturo DRO, pripravlja se osnutek Uredbe o informacijski varnostni politiki in stanje projekta redno tedensko in mesečno spremlja Vladna projektna pisarna.

Predlagani ukrepi prinašajo pozitivne (ne)posredne prihranke za državni proračun, npr. sklenitev krovnih sporazumov na področju licenčne programske opreme za organe državne uprave, vzpostavitev Državnega računalniškega oblaka v letu 2015, prenova centralnega komunikacijskega sistema (jedra HKOM), razvoj mehanizmov za učinkovitejšo centralno nabavo opreme, enotno varnostno politiko v informacijskih sistemih državne uprave, idr.

Vse na enem mestu (VEM).


Program Vse na enem mestu (VEM) predstavlja štiri vsebinsko široka delovna področja s skupnim imenovalcem zagotavljanja hitre in enostavne komunikacije med državljanom oziroma pravnim subjektom na eni ter državnimi institucijami na drugi strani. Pri vseh štirih projektih sta realizirani prvi dve fazi projekta, kar pomeni, da so identificirana želena končna stanja, vzpostavljene projektne organizacijske strukture ter pripravljeni in potrjeni celoviti zagonski elaborati, ki predstavljajo osnovo za izvajanje III. faze oziroma operativne izvedbe. Predvideni zaključki projektov so v skladu s pripravljenimi delovnimi terminskimi plani, ki temeljijo na realnih predpostavkah in zagotavljajo izvedbo.

185

XIII. OBRAMBA IN ZAŠČITA

1. Na področju kriznega upravljanja ni bila sprejeta niti ena zakonska sprememba

Očitek iz interpelacije je neutemeljen.

V Republiki Sloveniji je do določene ravni vzpostavljen tako imenovani sistem kriznega upravljanja in vodenja, ki pa je zaradi kompleksne in spreminjajoče se narave kriz podvržen nenehnemu prilagajanju ter nadgrajevanju. Že analize ter konceptualni predlogi iz prejšnjih mandatov so kazali na pomanjkljivosti pri delovanju celovitega sistema kriznega upravljanja in vodenja na državni ravni, ki so se kazale kot prenizka stopnja povezanosti med resorji, nejasna razdelitev pristojnosti in vlog v primeru kompleksnih kriz ter odsotnost organa s pristojnostmi koordinacije in usklajevanja v kompleksni krizi. Iz tega razloga že Resolucija o strategiji nacionalne varnosti z dne 2. 4. 2010 predvideva nadgradnjo sistema nacionalne varnosti, predvsem njegovega upravljalno-vodstvenega podsistema, za upravljanje s krizami. Temu sledi tudi Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018, v katerem so koalicijske stranke v programskem delu, ki se nanaša na področje varnosti, kot prvega izmed ukrepov za zagotavljanje varnosti izpostavile oblikovanje celovitega sistema kriznega upravljanja in vodenja.

Izhajajoč iz koalicijskega sporazuma želi vlada oblikovati celovit sistem kriznega upravljanja in vodenja, ki bo temeljil na sistemsko enotnih načelih, ciljih in medresorskih mehanizmih. S tem namenom se proučuje vloga Sveta za nacionalno varnost (v nadaljevanju: SNAV), Sekretariata SNAV in Nacionalnega centra za krizno upravljanje. Vzpostavitev celovitega sistema kriznega upravljanja in vodenja je vlada uvrstila med prioritetne koalicijske projekte.

Vladni strateški razvojni projekt P7: Sistem kriznega upravljanja in vodenja v RS, ki ga vodi Ministrstvo za obrambo, pri njegovi izvedi pa sodelujejo še Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za zunanje zadeve se izvaja od aprila 2015. Cilj projekta je priprava predlogov za organiziranje kriznega upravljanja in vodenja na ravni države, za nadgradnjo mehanizmov kriznega upravljanja ter za normativno-pravno ureditev področja. Projekt bo predvidoma zaključen konec leta 2016, njegovi delni rezultati pa so bili predstavljeni vladi in strokovni javnosti že med samim izvajanjem na posvetu o kriznem upravljanju in vodenju ter v zborniku Upravljanje kompleksnih kriz v Republiki Sloveniji.

Predlogi za organiziranost kriznega upravljanja in vodenja na ravni države, za nadgradnjo mehanizmov kriznega upravljanja ter za normativno-pravno ureditev so že oblikovani skozi štiri projektne faze – analitično in izkustveno, fazo implementacije in normativno-pravno fazo. Projektna skupina je definirala kompleksno krizo in sistemske kazalnike za njen nastop, analizirala pretekle raziskave in ugotovitve različnih skupin, opravila razgovore z vsemi ministrstvi in nekaterimi organizacijami, preučila dobre prakse iz sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter EU in NATO vaj, preučila ureditev kriznega upravljanja in vodenja v nekaterih izbranih državah, pripravila strokovni posvet in vključila tudi zunanje posvetovalno telo.

Skozi projekt se oblikujejo konkretni predlogi rešitev za identificiranje pomanjkljivosti pri upravljanju kriz, in sicer bo predlagana struktura kriznega upravljanja in vodenja pri vladi z nalogami, pooblastili in odgovornostmi vseh subjektov ter opredeljenimi postopki upravljanja, nadgradnja mehanizmov kriznega upravljanja (ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in vaje kriznega upravljanja in vodenja, krizno komuniciranje, informacijsko-komunikacijska podpora, psihosocialna podpora in pokrizna analiza) ter normativno-pravna ureditev kriznega upravljanja v Republiki Sloveniji.

S predlogi bodo v enoto strukturo povezane različne funkcije, ki so temelj za učinkovito odzivanje na kompleksne krize, ob katerih je potreben odziv vlade (vodenje, usklajevanje, svetovanje, analitika,

186

ocenjevanje situacije, komuniciranje, pokrizna analiza, podpora, …). Predolgi za ureditev sistema kriznega upravljanja in vodenja bodo temeljili na racionalnem pristopu, izrabi in nadgradnji obstoječih teles ter zmogljivosti in zagotavljali enoten okvir delovanja vlade ob kompleksnih krizah. Pri tem so pričakovani večja povezanost med resorji in podsistemi, racionalnejša poraba človeških in materialnih virov, hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje ter posledično zmanjšanje posledic kompleksnih kriz za prebivalstvo in infrastrukturo. Za implementacijo projekta bosta do konca leta 2016 pripravljena predlog dopolnitve 20. člena Zakona o vladi ter nova Uredba o kriznem upravljanju. Kratkoročno bodo predlagane rešitve prinesle boljšo obvladljivost postopkov v primeru kompleksnih kriz, dolgoročno pa preprečevale in omejevale družbene posledice kriz za prebivalstvo.

Kljub drugačnemu mnenju predlagateljev vlada meni, da je bil v času migrantske krize z Zakonom o dopolnitvi Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 95/15) na predlog vlade sprejet pomemben nujni sistemski ukrep na področju kriznega upravljanja, še posebej v zvezi z varovanjem državne meje. Ključni cilj te dopolnitve je bil, da se v izjemnim primerih omogoči širše angažiranje, poveča operativna sposobnost in učinkovitost Slovenske vojske pri sodelovanju s Policijo pri izvajanju varovanja državne meje. S Sklepom o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje (Uradni list RS, št. 14/06) so pripadniki Slovenske vojske ta pooblastila od 24.2.2016 dalje tri mesece tudi dejansko izvajali, o čemer je vlada dvakrat tudi poročala Državnemu zboru.

V zvezi s predlogom Slovenske demokratske stranke za vzpostavitev nacionalne garde je bilo stališče s strani obrambne ministrice Andreje Katič predstavljeno na 26. nujni seji Odbora za obrambo, kjer se je na predlog Slovenske demokratske stranke tudi obravnaval predlog Strokovnega odbora SDS. Posebej je bilo poudarjeno, da bi pripravljeni predlog predstavljal tolikšen poseg v obseg, strukturo in organiziranost obrambnih sil, da bi zahteval pomembne spremembe najprej dveh krovnih dokumentov, ki jih sprejema Državni zbor na obrambnem in vojaškem področju – Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske in Zakona o obrambi ter v nadaljevanju cele vrste izvedenih dokumentov, ki urejajo obseg, strukturo in organiziranost obrambnih sil, njihovo popolnjevanje in opravljanje različnih oblik obrambnih dolžnosti in vojaške službe.

Predlog je predstavljal tudi znatno povečanje števila organiziranih, opremljenih, oboroženih in usposobljenih pripadnikov obrambnih sil Republike Slovenije s sedanjih nekaj več kot 8.000 na približno 32.000 mirnodobne sestave. Tolikšno povečanje števila pripadnikov obrambnih sil v enem koraku je najbrž nemogoče strokovno upravičiti, poleg tega pa predlog ni upošteval zagotavljanja finančne vzdržnosti. Strošek enega pogodbenega pripadnika rezervnega sestava Slovenske vojske trenutno znaša okoli 3.000 evrov. V konkretnem primeru pa bi šlo za 25 krat povečano strukturo in ocenjene stroške v višini 75 milijonov evrov brez opreme in oborožitve.

Predlog, da bi Nacionalna garda delovala izključno znotraj države bi pomenilo odstopanje od dosedanje pogodbene rezerve, ki takih omejitev nima in je v tem smislu bolj uporabna kot dopolnilna sila enotam Slovenske vojske. Pri tem je treba izhajati tudi iz našega članstva v Zavezništvu in izvajanja kolektivne obrambe. Tudi predlagane rešitve glede povračila plače za pripadnike Nacionalne garde bi bile manj ugodne od sedanjega sistema, ko se v času usposabljanja v pogodbeni rezervi zagotavlja refundacija plače v višini njegove dejanske plače, v primeru vpoklica v vojaško službo, pa prejema pripadnik plačo za formacijsko dolžnost. Prejemanje plače za formacijsko dolžnost tudi med usposabljanjem bi delovalo destimulativno. Glede na opisano so očitki pod to točko interpelacije neutemeljeni.

2. Opredelitev in identifikacija kritične infrastrukture v RS ter ukrepi za vzpostavitev sistema njene zaščite

Navedbe predlagateljev, da kljub dejstvu, da se na Ministrstvu za obrambo s področjem kritične infrastrukture ukvarja vrsta strokovnjakov ni rezultatov, niso točne.

187

Na podlagi sklepa Vlade RS iz leta 2006 je bila za področje oblikovanja rešitev za zaščito kritične infrastrukture oblikovana posebna medresorska delovna skupina, ki deluje pri Ministrstvu za obrambo in jo tudi vodi predstavnik Ministrstva za obrambo, vanjo pa so vključeni vsi relevantni resorji in Banka Slovenije.

Z namenom prenosa Direktive Sveta (ES) št. 114/2008 v slovenski pravni red je bila v okviru medresorske skupine v letu 2011 pripravljena in s strani vlade sprejeta Uredba o evropski kritični infrastrukturi (Uradni list RS, št. 35/11). Nadalje je navedena medresorska delovna skupina pripravila osnovne in sektorske kriterije za določanje kritične infrastrukture ter predlog določitve kritične infrastrukture državnega pomena. Vlada je kritično infrastrukturo državnega pomena v Republiki Sloveniji določila s sklepom v aprilu 2014, v juniju 2015 pa je bil sklep dopolnjen. Vlada je z navedenima sklepoma pristojnim ministrstvom naložila, da v roku devetih mesecev, predlagajo medresorski skupini ukrepe za njeno zaščito, na podlagi katerih medresorska skupina pripravi predlog normativno pravnega akta, ki bo urejal kritično infrastrukturo Republike Slovenije.

V mandatu te vlade je na podlagi metodologije za oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture državnega pomena, ki jo je pripravilo Ministrstvo za obrambo, večina nosilcev, sicer s časovnim zamikom, pripravila predloge ukrepov za zaščito kritične infrastrukture za sektorje iz svoje pristojnosti.

Vzporedno z aktivnostmi za oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture so potekale aktivnosti oblikovanja Zakona o kritični infrastrukturi, izdelavo katerega je medresorska delovna skupina zaključila v juliju 2016. Po dodatnem usklajevanju znotraj Ministrstva za obrambo bo predlog zakona do konca meseca oktobra 2016 posredovan v medresorsko usklajevanje in javno obravnavo.

3. »Na ministrstvu za obrambo bomo izvedli racionalizacijo in integracijo funkcionalno podobnih poslovnih procesov upravnega dela ministrstva, Slovenske vojske in Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) v okviru enotnih organizacijskih enot. Hkrati s tem bomo poskrbeli za boljše skupno delovanje in predhodno skupno usposabljanje zmogljivosti SV in URSZR za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami«.


Glede racionalizacije in integracije funkcionalno podobnih poslovnih procesov je bila v začetku leta 2015 sprejeta odločitev, da se to področje temeljito prouči v strateškem pregledu obrambe, ter na podlagi tega po potrebi predlaga ustrezne organizacijske spremembe. Sicer pa je delitev določenih skupnih funkcij na kadrovskem in pravnem področju ter oblikovanje enormnega števila organizacijskih enot je prinesla predvsem reorganizacija v letu 2007.

Na ministrstvu je bila po letu 2008 izvedena reorganizacija celotnega upravnega dela ministrstva, kjer je bilo ukinjenih 31% vseh organizacijskih enot (zmanjšanje iz 216 NOE na 150 NOE, to je zmanjšanje za 66 OE) ukinjeni so bili vsi uradi v ministrstvu (12 uradov). Do konca leta 2016 bo zaključena reorganizacija Uprave RS za zaščito in reševanje, s katero se bo povečala funkcionalnost v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v času naravnih nesreč pa učinkovitost vodenja in sprejemanja odločitev pri ukrepanju sil za zaščito reševanje in pomoč. V obstoječem Srednjeročnem obrambnem programu za obdobje 2016-2020, ki ga je sprejela Vlada RS 17. 2. 2016, sta v okviru srednjeročnega cilja vzpostavitve racionalne in učinkovite organiziranosti in strukture upravnega dela Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske ključni usmeritvi nadaljevanje optimizacije delovnih procesov in organizacijskih oblik ter nadaljevanje dviga učinkovitosti obrambnega sistema na podlagi transformacijskih in integracijskih rešitev. V letu 2017 se bo na nevojaškem in vojaškem delu nadaljevalo združevanje nalog na strateškem nivoju, predvsem na področju upravljanja človeških virov ter področju internih predpisov, predpisov s delovnega področja ministrstva s čimer bi zmanjšali

188

možnost odstopanja od sprejetih izhodišč in zastopanja različnih stališč tako znotraj ministrstva kot navzven. Zagotovljena bo enotna kadrovska politika ter učinkovitejše spremljanje delovanja vseh notranjih organizacijskih enot in organov v sestavi. Seveda pa takšen velik poseg v organizacijsko strukturo ministrstva zahteva tudi spremembo kadrovskega načrta.

Navedbe predlagateljev, da se racionalizacija med drugim kaže predvsem v nesposobnosti ministrov za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev ne držijo. Finančni načrt ministrstva za obrambo se je od leta 2009 do leta 2014 zmanjšal za dobrih 210 mio evrov. Aktualna vlada je ustavila trend padanja sredstev namenjenih obrambnemu resorju in kot eno od prioritetnih področij v Proračunskem memorandumu 2017-2018 opredelila področje varnosti v najširšem pomenu do leta 2018 in znotraj njega tudi obrambno področje. Zagotovljeno je nominalno povečanje finančnega načrta Ministrstva za obrambo in sicer v letu 2017 za 22,1 mio evrov ter 43 mio evrov v letu 2018 glede na trenutno veljavni proračun za leto 2017. Ključni učinki predlaganega povečanja finančnih sredstev se bodo odražala v:

- nakupu najnujnejšega streliva in minsko eksplozivnih sredstev za potrebe SV,- izvedbi nujnega vzdrževanja materialno tehničnih sredstev, opreme in infrastrukture, ki so pogoj za

izvajanje zakonskih nalog enot SV,- nabavi uniform, osebne in zaščitne opreme za pripadnike SV,- delnemu povečanju izobraževanja, usposabljanja in vaj za pripadnike stalne in pogodbene sestave

SV, vključno z načrtovanim sodelovanjem v silah v zelo visoki stopnji pripravljenosti,- poplačilu dela zapadlih obveznosti iz preteklih let iz naslova članstva v mednarodnih organizacijah, - izvedbi potrebnih investicij na področju obveščevalne in varnostne dejavnosti.

Navedbe predlagateljev o popolni ločenosti sistema za zaščito in reševanje in obrambnega sistema še posebej v času migrantske krize niso točne. Aktualna vlada ni sprejela nobene odločitve, ki bi na sistemski ravni kakorkoli povečevala ločenost obeh sistemov, celo nasprotno, izboljšane so bile rešitve glede vključevanja Slovenske vojske podporo sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Nacionalno varnost skladno z Resolucijo o nacionalni varnosti Republike Slovenije sestavljajo trije (pod)sistemi - sistem notranje varnosti, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in obrambni sistem. Vsak (pod)sistem je normativno, organizacijsko, funkcionalno in nadzorno enoten, celovit in samostojen. Po osamosvojitvi je bilo z ločitvijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami od obrambnega sistema zagotovljeno, da vse oblike zaščite, reševanja in pomoči potekajo skladno z načeli mednarodnega humanitarnega prava, sprejetimi mednarodnimi obveznosti ter da so vse dejavnosti humanitarne in nevojaške narave. V skladu z določili resolucije o nacionalni varnosti se vsi (pod)sistemi nacionalne varnosti medsebojno povezujejo in z vključevanjem različnih dejavnosti zagotavljajo učinkovitost delovanja nacionalnovarnostnega sistema.

Že na začetku dela te vlade se je posebna pozornost na Ministrstvu za obrambo namenila izboljšanju sistema vključevanja Slovenske vojske v sistem zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato so bile izvedene spremembe pri oblikovanju zmogljivosti Slovenske vojske za te namene, njihov obseg povečan ter prenovljen načrt VIHRA. Za pripravljenost na izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah je bila tako v začetku leta 2015 v Slovenski vojski oblikovana modularna zmogljivost, ki v osnovni sestavi šteje 120 pripadnikov in postopno narašča preko 670 do 1.099 pripadnikov Slovenske vojske s pripadajočo tehniko. Prav tako je bilo dopolnjeno vključevanje Slovenske vojske v sistem helikopterske nujne medicinske pomoči. S tem namenom je vlada v letošnjem letu sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS št. 27/16) ter Uredbo o izvajanju zašite reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov (Uradni list RS, št. 21/16).

V času migrantske krize se je Slovenska vojska vključevala v aktivnosti v skladu s svojimi pristojnostmi in po usmeritvah Civilne zaščite. Podlaga za sodelovanje Slovenske vojske pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči je v prvem odstavku 83. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi

189

nesrečami, ki določa, da če pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo vojaške enote, njihovo delovanje vodijo vojaški poveljniki v skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika Civilne zaščite oziroma vodje intervencije. S tem namenom je Vlada sprejela poseben sklep, št. 21400-7/2015/2 z dne 20.9.2016, s katerim je na podlagi 25. člena Zakona o službi v Slovenski vojski določila, da Slovenska vojska s svojimi zmogljivostmi zagotovi pristojnim državnim organom logistično podporo pri oskrbi migrantov. V povezavi s prej navedenimi podlagami je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije izdal 79 odredb, ki se nanašajo na vključevanje Slovenske vojske. Na podlagi navedenih odredb je Slovenska vojska sodelovala pri zagotavljanju logistične podpore za oskrbo migrantov, zagotavljala je zmogljivosti za prevoze, predvsem prevoze opreme za vzpostavitev namestitvenih zmogljivosti, pripravo in razdeljevanje toplih obrokov, izvajala je pomoč pri vzpostavljanju namestitvenih zmogljivosti, dezinfekcijo in deratizacijo sprejemnih in nastanitvenih centrov, sanacijo terena, primarno zdravstveno oskrbo, vključno s transportom obolelih, ter druge logistične zmogljivosti, s katerimi razpolaga. Sodelovanje Slovenske vojske pri nalogah, ki jih je skladno s sklepom vlade izvajala Civilna zaščita negira očitke o dvojnosti oziroma ločenem delovanju dveh sistemov v MO. Še več, po opravljenih analizah je bilo ugotovljeno, da je bilo tokratno delovanje Slovenske vojske v podporo Civilni zaščiti pravočasno, naloge so bile opravljene profesionalno in aktiviranje je potekalo skladno s predpisi in ustaljenimi postopki.

Trditev predlagateljev, da se je dvojnost obeh sistemov, to je obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi v največji meri pokazala pri zagotavljanju materialnih dobrin tistim, ki so sodelovali pri varovanju državne meje oziroma pomoči pri delu z migranti ter da se v začetni fazi ni zagotovilo vojakom niti najosnovnejših potreb ni točna. Vojakom, ki so sodelovali pri varovanju južne meje ali so delali z migranti, je Slovenska vojska zagotavljala pogoje skladno z potrebami in zmožnostmi. Vojaki so se na delo vozili dnevno ali pa so bili napoteni na večdnevno opravljanje nalog. Za vse je bila prehrana pripravljena v vojašnicah v bližini krajev izvedb nalog in je bila običajno distribuirana na mesto izvedbe nalog. V nekaterih primerih je bila prehrana pripadnikom zagotovljena v najbližji vojašnici. V kolikor so vojaki izvajali naloge na oddaljenih mestih ali so opravljali naloge, ki zaradi narave dela niso mogle biti prekinjene, se jim je zagotovilo suhe obroke. Pripadnikom, ki so bili napoteni na večdnevno izvajanje nalog, je bila zagotovljena primerna nastanitev v vojašnicah.

V zvezi s trditvijo, da so vojaki plačani bistveno slabše kot delavci v Upravi za zaščito in reševanje pojasnjujemo, da so bila izplačila opravljena na podlagi odrejenega in opravljenega dela. Za vse zaposlene v ministrstvu za obrambo velja Kolektivna pogodba za javni sektor v tistem delu, ki govori o dodatkih za opravljeno delo. Za pripadnike Slovenske vojske se smiselno uporablja tudi 3. odstavek 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski, ki določa, da se za izvajanje nujnih nalog Slovenske vojske pri zaščiti in reševanju ter drugih nujnih nalogah zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev lahko poveča osnovna plača do 30% - v konkretnem primeru ta odstotek znaša 19%.

190

Navedbe predlagateljev glede netransparentnega vodenja postopkov naročil v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje v času migrantske krize niso točne. Za izvajanje aktivnosti za obvladovanje migrantske problematike je skladno s Sklepom Vlade RS Ministrstvo za obrambo od začetka reševanja migrantske problematike stroške vodilo ločeno. Po 1. oktobru 2015 se je stroške prikazovalo v skladu z Navodilom za povračilo stroškov (številka dokumenta 4102-114/2015/1 z dne 1.10.2015 in dopolnitev 4102-114/2015-22 z dne 7.12.2015), nastalih kot posledica migrantskega toka, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance, kar v praksi pomeni, da je vsa naročila in z njimi povezane stroške predhodno potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve. O navedenih stroških se še vodi evidenca ter dvakrat mesečno poroča Ministrstvu za notranje zadeve.

Javna naročila za obvladovanje migrantske problematike so se izvajala na podlagi določb Zakona o javnem naročanju. Za blago oziroma storitve, za katere ima Ministrstvo za obrambo že sklenjene pogodbe, so bili izdani naročilni listi v okviru sklenjenih pogodb. Posamezna naročila so se izvajala na podlagi določb sedme točke prvega odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) oziroma po sprejemu novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki je se je pričel uporabljati s 1.4.2016, na podlagi določb osme točke prvega odstavka 27. člena. Navedene določbe Zakona o javnem naročanju določajo splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja, med katere se med drugim uvršča tudi »javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katere dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.« Naročila so se izvajala na podlagi pridobljenih soglasij Ministrstva za notranje zadeve in na podlagi izdanih odredb Poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.

Ne držijo niti trditve predlagateljev, da ni skupnega delovanja in usposabljanja področja zaščite in reševanja in Slovenske vojske. Uprava RS za zaščito in reševanje sodeluje s pristojnimi organi v Slovenski vojski pri pripravi programov usposabljanja, izvedbi usposabljanj in pri organizaciji vaj zaščite in reševanja. Pripadniki Slovenske vojske sodelujejo kot predavatelji na usposabljanjih, ki se izvajajo za pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu. V izobraževalnem centru na Igu se pripadniki Slovenske vojske udeležujejo usposabljanj za štabe Civilne zaščite (pripadnike SV so člani regijskih in državnega štaba CZ), študij primerov za posamezne velike nesreče in druge programe. Razen tega pa se dejavnost zaščite in reševanja predstavlja pripadnikom SV s predstavitvami izobraževalnih centrov in poligonov, delovanjem centrov za obveščanje in predstavitvami sil za zaščito, reševanje in pomoč na dnevih odprtih vrat vojašnic. Skupaj se oba podsistema predstavljata tudi na sejmih, kot so SOBRA, bienalni prireditvi dnevi zaščite in reševanja, ki jih organizira Uprava RS za zaščito in reševanje, festivalu za tretje življenjsko obdobje, otroški bazar in na prireditvah na lokalnem nivoju.

Pripadniki Slovenske vojske se od leta 2000, v Izobraževalnem centru na Igu, usposabljajo po programu Dopolnilnega usposabljanja pripadnikov SV iz vsebin zaščite, reševanja in pomoči. Program je bil v letu 2014 prenovljen in je namenjen usposabljanju izvajalcev usposabljanj v Slovenske vojske, ki bodo vsebine prenašali na pripadnike Slovenske vojske, ki so predvideni za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.

Različne enote in službe Slovenske vojske pa se, glede na vsebino in cilje, uspešno vključujejo v vaje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na mednarodni, državni in regijski ravni.

Ne nazadnje pa pripadniki SV (in Policije) dnevno sodelujejo v izvajanju nalog Helikopterske nujne pomoči in pri reševanju v gorah, kot tudi pri gašenju požarov v naravnem okolju.

Glede oblikovanja in vključevanja predlagane nacionalne garde v ukrepanje naravnih in drugih nesrečah je treba poudariti, da ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah v Republiki Sloveniji temelji na drugačnih izhodiščih in načelih kot v Združenih državah Amerike oziroma državah, ki imajo

191

Nacionalno gardo in ureditve ni moč enostavno prenašati v naš pravni red. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ima dolgoletno tradicijo in temelj v izrazito razvitem prostovoljstvu in v lokalnih skupnostih. Od leta 1992 se je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vzpostavilo in razvilo samostojen in celovit podsistem nacionalne varnosti. V sedanji stopnji razvoja reševalnih sestavov razpolaga z več kot 70.000 motiviranimi, zdravstveno pregledanimi in zavarovanimi, usposobljenimi in opremljenimi pripadniki, katerih odzivni čas je med 2 do 15 minut. Ta zmogljivost pa se dopolnjuje še s pripadniki Slovenske vojske in Policije, v skrajnem primeru pa še z aktiviranjem vseh zmogljivosti v državi. Sistem je odprt, saj se vanj organizirano vključujejo posamezniki, društva, nevladne organizacije, enote in službe, ki to želijo in imajo potrebno znanje, so primerno opremljeni in organizirani, kar se je pokazalo kot učinkovito tudi pri obvladovanju migrantskega toka. Oblikovanja rezervne sestave Slovenske vojske (npr. predlog vzpostavitve nacionalne garde) za namen pomoči sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami glede na trenutno stanje ni niti smotrna, niti ekonomsko upravičena.

Navedbe predlagateljev o pomanjkanju streliva za jurišne puške F 2000S tudi niso točne, kar je bilo podrobneje pojasnjeno tudi članom Odbora za obrambo Državnega zbora na 39. nujni seji dne 21.9.2016. Zniževanje sredstev za Slovensko vojsko po letu 2010 je sicer vplivalo tudi na zniževanje zalog streliva, vendar zaloge streliva 5,56 mm trenutno zagotavljajo nemoteno izvajanje nalog Slovenske vojske (usposabljanje, varovanje objektov, mednarodne operacije in misije). Pogodbe za popolnitev zalog navedenega streliva pa so sklenjene in prve dobave predvidene že začetku leta 2017.

Glede na opisano so očitki pod to točko interpelacije neutemeljeni.

4. »Na področju varnosti izvajati programsko naravnano financiranje, ki bo omogočilo uresničljivo strateško planiranje in načrtovanje ter dolgoročno in ekonomsko učinkovito gradnjo ključnih večnamenskih zmogljivosti za zagotavljanje varnosti.«

Navedbe predlagateljev o popolnem kolapsu v Slovenski vojski, financiranju Slovenske vojske ter odgovornosti za zmanjševanje pripravljenosti vlada zavrača.

Obrambni resor je vse od pričetka gospodarske krize nosil eno največjih bremen, saj je od leta 2010 obrambni proračun znižal za več kot 40% (iz 583 milijonov EUR v letu 2010 na 367 milijonov v letu 2015). Navedeno zmanjševanje finančnih sredstev ima vpliv tako na stanje v Slovenski vojski, kot tudi v celotnem obrambnem sistemu, za kar nosijo odgovornost vse vlade od leta 2010 dalje

Aktualna vlada je končno uspela preobrniti več let trajajoči trend padanja obrambnih izdatkov in v letu 2015 v nominalnem smislu začela postopno povečevati obrambni proračun. V Proračunskem memorandumu 2017-2018 opredelila področje varnosti v najširšem pomenu do leta 2018 in znotraj njega tudi obrambno področje. Zagotovljeno je nominalno povečanje finančnega načrta Ministrstva za obrambo in sicer v letu 2017 za 22,1 mio evrov ter 43 mio evrov v letu 2018 glede na trenutno veljavni proračun za leto 2017.

Vlada je februarja 2016 sprejela Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije (SOPR) 2016-2020, ki je podlaga za srednjeročni razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije ter razporejanje obrambnih virov med načrtovane obrambne zmogljivosti glede na stopnjo njihove nujnosti. V skladu s projekcijo SOPR 2016-2020 se bo delež obrambnih izdatkov v obdobju od 2018 do 2020 postopno povečeval, kar bi v letu 2020 pomenilo skupaj 1,03% BDP za obrambe izdatke oziroma 478 mio EUR. Načrtuje se tudi, da se bo postopoma ustavil trend zanemarjanja vlaganja v modernizacijo, saj naj bi omenjeni delež v letu 2020 dosegel 15% obrambnega proračuna.

192

S SOPR 2016-2020 je vlada med drugim tudi naložila Ministrstvu za obrambo izvedbo Strateškega pregleda obrambe, ki bo podal oceno ustreznosti obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije za izvedbo predpisanih nalog v spreminjajočem se mednarodnem varnostnem okolju, ocenil učinkovitost delovanja obrambnega sistema ter predlagal potrebne ukrepe za izboljšanje stanja. Proces pripravestrateškega pregleda obrambe, katerega rezultat bodo tudi konkretni ukrepi vlade, ki bodo zagotovili izboljšanje delovanja obrambnega sistema, je v zaključni fazi.

Trditev glede ocene o pripravljenosti Slovenske vojske v letu 2015 ni točna. Že v poročilu za leto 2012 in potem tudi v letih 2013, 2014 in 2015 je navedeno, da: »je potrebna pripravljenost Slovenske vojske (pripravljenost v širšem pomenu) na ravni, ki ne omogoča izvajanja vseh z zakonom opredeljenih poslanstev in nalog Slovenske vojske«. Tudi ocena zahtevane pripravljenosti se od leta 2012 nenehno znižuje. Navajamo pa točen zapis glede ocene zahtevane pripravljenosti iz poročila o pripravljenosti Slovenske vojske v letu 2015: »Leta 2015 je bilo po nacionalnem konceptu izvedeno ugotavljanje pripravljenosti v sedmih subjektih SV. Z vrednotenjem doseganja standardov po vsebinah, elementih in področjih pripravljenosti je bila dosežena povprečna ocena zadostno. Največja odstopanja od zahtevanih meril so na področjih zmogljivosti, sposobnosti za delovanje in vzdržljivosti.«

Ni točna niti navedba, da so v zadnjem poročilu o pripravljenosti povzete »navedbe zavezništva (NATO), da je Slovenija neprimerna za neposredni oborožen boj oziroma za sodelovanje v kolektivni obrambi«. V dokumentu Natovo obrambno načrtovanje, pregled zmogljivosti 2015/16 – Slovenija (NATO Defence planning capability review 2015/16 – Slovenia) ) je navedena naslednja trditev: »S stališča zavezništva je največji razlog za skrb nezmožnost kopenskih sil Slovenske vojske, da zaradi pomanjkanja zmogljivosti in/ali usposabljanja izvaja visokointenzivne operacije«.

Zato so tudi očitki pod to točko interpelacije zavajajoči in neutemeljeni.

5. Karierna pot oziroma kadrovanje v sistemu

Navedbe o političnem kadrovanju stranke Socialnih demokratov in o zamenjavi vseh ključnih kadrov v ministrstvu in Slovenski vojski ne držijo.

V času aktualne vlade se je na ministrstvu v skladu s predpisi zaposlilo 5 javnih uslužbencev za določen čas (na zaupanje za čas mandata ministra). Od položajnih delovnih mest so bili v roku, ki ministru daje možnost zamenjave v roku enega leta od nastopa funkcije (peti odstavek 83. člena Zakona o javnih uslužbencih) zamenjani načelnik Generalštaba Slovenske, direktor Obveščevalno varnostne službe, generalni sekretar ministrstva ter direktor Direktorata za obrambne zadeve, ki pa je bil imenovan že v času aktualne vlade. Vsa ostala imenovanja položajnih javnih uslužbencev so bila posledica bodisi preteka mandata dosedanjim, bodisi njihove prošnje za zasedbo delovnih mest v tujini. Gre za bistveno manjše število menjav v primerjavi z vladami v preteklih mandatih

V času te vlade so bila vsa imenovanja na najodgovornejše položaje v Slovenski vojski izvedena na predlog načelnika Generalštaba Slovenske vojske.

Zato so tudi očitki pod to točko interpelacije popolnoma neutemeljeni.

6. Nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami je v času te vlade razkril popolno razsulo (SOVA, OVS) služb


193

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija izvršuje svojo temeljno dejavnost zakonito, strokovno in nemoteno, zato ocena predlagateljev interpelacije o razsulu te službe nikakor ni utemeljena in ne drži. Trenutne varnostne razmere in grožnje obravnava zelo resno, nekatere svoje zakonsko opredeljene naloge, predvsem na varnostnem področju, izvaja celo v povečanem obsegu ter vseskozi skrbi, da so pristojni v državi pravočasno seznanjeni z vsemi relevantnimi podatki, pomembnimi za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države.

V prvem polletju letošnjega leta je agencija za zunanje naslovnike pripravila 20 odstotkov več obveščevalnih informacij (zlasti je bilo opazno povečanje informacij povezanih z migrantsko krizo) kot v enakem obdobju lanskega leta, pri čemer ugotovitve temeljijo na podatkih agencije, pridobljenih ali s tajnim sodelovanjem ali s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zaradi resnih varnostnih groženj, s katerimi se sooča Evropa v zadnjih mesecih, agencija prek posebnih oblik prav tako pozorno spremlja precej več tarč kot v preteklih letih. V zadnjem letu je agencija od zunanjih naslovnikov prejela precej odzivov na njena obveščevalna poročila, ki so po večini zelo pozitivno ocenjevali njihovo novost in uporabnost.

Pomembne in relevantne podatke pridobi agencija tudi v okviru mednarodne izmenjave podatkov. Mednarodno sodelovanje agencije s partnerskimi službami na bilateralni in multilateralni ravni je tudi sicer precej pomemben segment njenega dela, v okviru katerega velja agencija še naprej predvsem kot zelo dobra poznavalka varnostnih, političnih in gospodarskih razmer na Zahodnem Balkanu. Na visoko profesionalno delo agencije in zaupanje tujih partnerskih služb do njenih aktivnosti, kažejo tudi številni skupni operativni projekti, ki potekajo tako po obveščevalni in še posebej po varnostni (mednarodni terorizem, mednarodni organizirani kriminal, proliferacija, protiobveščevalno področje) problematiki.

Ocena stanja predlagateljev interpelacije glede Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo tudi ne drži. Stanje v Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo je bilo po t.i. aferi Telekom stabilizirano in služba deluje v skladu s sprejetimi cilji ter nalogami. V novem Zakonu o obrambi se ne namerava poseči v ključne naloge službe, temveč le-te posodobiti, kar je bilo poslanskim skupinam že predstavljeno ob posredovanju in razpravi o izhodiščih za pripravo novega Zakona o obrambi, poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pa tudi ob predstavitvi osnutka zakona. V letih 2017 in 2018 se v okviru proračuna zagotavlja tudi ustrezna sredstva za posodobitev opreme službe, kar bo omogočilo še učinkovitejše izvajanje nalog.

Vlada oziroma ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju s strokovnjaki vladnih služb ter zunanjimi strokovnjaki za nacionalno varnostne sisteme v začetku letošnjega leta začelo s pripravo izhodiščnega osnutka besedila novele ZSOVA. Gradivo je bilo obravnavano tudi na septembrski seji SSNAV, kjer je bil sprejet sklep, da predstavniki posameznih služb članic SSNAV posredujejo svoja mnenja, pripombe in predloge, ki se bodo ponovno obravnavala na naslednji seji SSNAV in bodo podlaga za pripravo končnega predloga novele zakona za postopek in sprejem na vladi.

Z novelo v pripravi se nedvoumno ureja (i) pristojnost in hkrati razmejitev pristojnosti med posameznimi subjekti-nosilci dejavnosti nacionalno varnostnega sistema tudi na področju dejavnosti posameznikov, organizacij in skupin, ki ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost in ustavno ureditev RS, (ii) upoštevajoč konvencijske in ustavne standarde oblikovane tudi z zadnjimi odločbami ESČP bodo ustrezneje urejena pooblastila, ukrepi in metode za izvajanje zakonskih nalog obveščevalnovarnostnih služb, (iii) na zakonski ravni bodo urejeni tudi vsebina in pogoji vladnega - upravnega nadzora.

7. Koalicijska zaveza

194

Vlada zavrača navedbe predlagateljev v zvezi z navedbami o diskreditaciji osamosvojitve in njenih vrednot kot neresnične.

V zvezi z dokončno opustitvijo sodnih postopkov v primeru Gornje Radgone (primer Popov) ter postopka zoper brigadirja Krkoviča je vlada zavzela jasna stališča, pri čemer je treba upoštevati ustavno določeno ločitev izvršne in sodne veje oblasti. V zvezi s hudodelstvi bivše JLA v Gornji Radgoni v osamosvojitveni vojni je vlada izkoristila vse pravne možnosti, da bi prišlo do nadaljevanja postopka, vendar na sodišču ni uspela. V zvezi s postopkom zoper brigadirja Krkoviča je obrambna ministrica Andreja Katič tako v javnosti, kot tudi na 33. nujni seji Odbora za obrambo dne 13. 4 .2016 zavzela jasno stališče, da bo Ministrstvo za obrambo zagotavljalo pravno pomoč vsem pripadnikom Teritorialne obrambe in drugih obrambnih sil v času osamosvojitvene vojne, če bi se zaradi aktivnosti, ki so jih izvajali v tem obdobju znašli pred sodišči. Brigadirju Krkoviču je bila na posebnem sestanku na Ministrstvu za obrambo, takšna pomoč tudi ponujena, v kolikor bi jo potreboval, vendar se v zvezi s tem za enkrat še ni obrnil na ministrstvo.

V javnih šolah imata osamosvojitev in njene vrednote primerno vlogo. Naj omenimo, da že od šolskega leta 2011/12 pouk zgodovine poteka po posodobljenem učnem načrtu, ki ima tematsko kronološko zasnovo, tako da je na tej podlagi možno obravnavati vsebine, bolj povezane z domovinsko zavestjo (še posebej osamosvojitev Republike Slovenije), mnogo prej, kot je bila to dosedanja praksa, ko je bil učni načrt zgolj kronološki. Hkrati imajo učenci v zadnjem triletnem obdobju OŠ vedno več možnosti izbirati med več izbirnimi predmeti, katerih cilj je domovinska in domoljubna zavest. Pri navedenih predmetih učenci med drugim še dodatno spoznavajo tudi zgodovinski pregled osamosvajanja in osamosvojitve Republike Slovenije.

XIV. KULTURA

Očitki iz interpelacije so netočni in zavajajoči, zato jih v celoti zavračamo.

(1) Celovita izhodišča za prenovo kulturnega modela, ki vključujejo tako vladni oziroma javni kakor tudi nevladni sektor na področju umetnosti, vsaj v osnovi tudi prihodnjo jezikovno politiko, nekatera ključna vprašanja ravnanja s kulturno dediščino ter vprašanja financiranja kulture, so v zaključni fazi in bodo v javno obravnavo dana novembra.

(2) Ministrstvo za kulturo pri strateški umestitvi kulturne politike v izvajanje vseh politik na ravni države sodeluje z drugimi ministrstvi in Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V smislu vključevanja kulture v dejavnosti drugih resorjev je MK uspelo priključiti svoje projekte v prednostne naložbe drugih resorjev iz strukturnih skladov. Kultura namreč v operativnem programu za izvajanje evropske kulturne politike 2014 - 2020 nima prednostne vloge. Vlada Republike Slovenije (Sklep Vlade RS z dne 3. 8. 2015, 8. 10. 2015 in 12. 5. 2016) je do sedaj MK odobrila sredstva za izvedbo 17 projektov v vrednosti 38.562.735,28 evrov (ESRR 17.019.335,28 evrov in ESS 21.543.400,00 evrov). Večina pomeni priložnost novih zaposlitev za mlade. Ministrstvo za kulturo sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi in sicer je bilo s spremembo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo leta 2013 lokalnim skupnostim naloženo, da sprejmejo svoje lokalne programe za kulturo (ali ustrezne druge razvojne dokumente, ki bodo vsebovali tudi področje zadovoljevanja prepoznanih kulturnih potreb prebivalstva) za obdobje štirih let.

(3) V smislu krepitve slovenske kulture, jezika in kulturne dediščine na celotnem slovenskem kulturnem prostoru Ministrstvo za kulturo sodeluje z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvom za zunanje zadeve ter diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Aktivno smo vključeni v pripravo meddržavnih programov sodelovanja na področju kulture s sosednjimi državami (in tudi širše), tako smo v tem mandatu med drugim sooblikovali program sodelovanja z Madžarsko in pripravili evalvacijo programa sodelovanja z Avstrijo, začenjajo se tudi pogajanja o novem programu sodelovanja z Avstrijo.

195

V Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 je že na začetku zapisano: »Slovenska jezikovna politika se zaveda posebne odgovornosti, ki jo ima do Slovencev zunaj meja Republike Slovenije.« Posebni poglavji sta posvečeni tudi Slovencem v zdomstvu (začasna mobilnost) in Slovencem v zamejstvu in izseljenstvu. Slovenščini v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu je s konkretnimi programi posvečeno tudi posebno poglavje v Akcijskem načrtu za jezikovno izobraževanje. V okviru dela Javne agencije za knjigo RS podpiramo izdajanje knjig in revij v slovenskem jeziku s področja leposlovja in humanistike, skrbimo za prevajanje in prepoznavnost slovenskih avtorjev, razvoj bralne kulture (uspešen projekt Rastem s knjigo).

Ob zavedanju, kako pomembna je slovenska beseda ter izdajanje knjig v slovenskem jeziku, je ministrstvu uspelo zaustaviti zmanjševanje sredstev za to področje.

Poleg tega je naložilo Inšpektoratu RS za kulturo in medije, da intenzivneje in dosledneje opozarja kršitelje Zakona o javni rabi slovenščine.

Ministrstvo za kulturo je med drugim v letu 2016 zagotovilo dodatna finančna sredstva za zamejske knjižnice.

(4) Pri zagotavljanju podpore mednarodni umestitvi slovenske kulture je ključni partner Ministrstva za kulturo Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je bil v drugi polovici leta 2015 znova ustanovljen Sektor za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi, s katerim odlično sodelujemo.

Zelo pomembno vlogo pri povezovanju slovenskih in tujih ustvarjalcev ter producentov imata zaenkrat edina slovenska kulturna centra na Dunaju (SKICA) in (letos ustanovljeni) v Berlinu (SKC Berlin).

V zadnjih dveh letih lahko izpostavimo med drugim veliko razstavo arhitekta Maksa Fabianija na Dunaju in sodelovanje s Češko republiko v zvezi s Plečnikom ter pridobitev prestižnega prostora na Beneškem bienalu, v zadnjih tednih pa udeležbo na knjižnem sejmu v Pekingu in veliko pregledno razstavo NSK v prestižni moskovski galeriji Garage.

Država podpira projekt kandidature Slovenije za častno gostjo knjižnega sejma v Frankfurtu. 19. oktobra se je v okviru letošnjega delegacija Ministrstva za kulturo sestala z vodstvom sejma in prizadevamo si za leto 2021 ob 30-letnici samostojne države.

V okviru izvajanja ciljev Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 Ministrstvo za kulturo preko javnega poziva sofinancira projekte, ki so uspešno pridobili sredstva v okviru programa EU Ustvarjalna Evropa (slovenski prijavitelji so med najbolj uspešnimi na razpisih omenjenega programa EU, na katere se prijavljajo neposredno na Evropsko komisijo). Ministrstvo za kulturo sofinancira tudi delovanje informacijskih pisarn Center Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane (polovični delež sredstev za njuno delovanje zagotavlja Evropska komisija), ki potencialne prijavitelje informirata o omenjenih programih EU ter jim svetujeta pri prijavah. Ministrstvo za kulturo redno izvaja tudi javni razpis za izbor kulturnih projektov bivanja in ustvarjanja v umetniških rezidencah v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju, s pomočjo katerega slovenskim ustvarjalcem omogočamo rezidenčno bivanje v omenjenih mednarodnih kulturnih središčih, kjer imajo priložnost izvajati projekte z najbolj uglednimi tujimi inštitucijami na področju kulture in ustvarjalnosti.

Ministrstvo za kulturo sofinancira in sodeluje z mednarodno ustanovo Forum slovanskih kultur (FSK) s ciljem spodbujanja pretoka informacij, izvajanja skupnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih projektov ter zagotavljanja mobilnosti umetnikov s področja kulture vseh držav, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike.

196

Ministrstvo za kulturo spodbuja Javno agencijo za knjigo RS in Slovenski filmski center k čim večji, predvsem pa vidni prisotnosti Slovenije na različnih knjižnih sejmih in filmskih festivalih v Evropi in po svetu. Ministrstvo za kulturo sofinancira aktivnosti spletnih portalov Culture.si in Kulturnik.si – gre za pomembna informacijska spletna portala na področju kulture. Kulturnik.si je leta 2015 prejel nagrado GZS Netko 2015 za spletno odličnost.

(5) Zagotavljanje medijske svobode. Poudarjamo redno izvajanje javnega razpisa za financiranje programskih vsebin medijev, katerega pomembni cilji so, kot določa 4. člen ZMed, uresničevanje pravice do javnega obveščanja in do obveščenosti, zagotavljanje pluralnosti, raznolikosti in demokratičnosti medijev, ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, kultura javnega dialoga, utrjevanje pravne in socialne države ter razvoj izobraževanja in znanosti.

V okviru javnega razpisa za leto 2015 je Ministrstvo za kulturo poleg razpisanih 1.600.000 evrov uspelo zagotoviti dodatna proračunska sredstva v višini 300.000 evrov, ki jih je namenilo za delovanje radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena, katerih obstoj je najbolj ogrožen (v letu 2014 je bilo razpisanih 1.550.000 evrov).

Tudi v okviru javnega razpisa za leto 2016 je Ministrstvo za kulturo uspelo povečati razpoložljiva proračunska sredstva glede na leto 2014, in sicer je bilo v tem letu razpisanih 1.900.000 evrov. Za leto 2017 Ministrstvo za kulturo ohranja višino proračunskih sredstev za medije iz zadnjih dveh let oziroma jih še malenkostno zvišuje na 1.950.000 evrov.

Ministrstvo za kulturo redno zagotavlja proračunska sredstva tudi za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter za razvoj tehnične infrastrukture, namenjene senzorno oviranim. Tudi na tem področju je Vlada v tem mandatu uspela ohraniti sredstva na ravni iz leta 2014 (168.275 evrov), oziroma jih še malenkostno zvišati (v letu 2015: 171.203,00 evrov, v letu 2016: 172.643 evrov, za leto 2017 je prav tako predvidenih 172.643 evrov).

(6) Pospeševanje ljubiteljske kulture in kulturno-umetnostne vzgoje na vseh ravneh izobraževanja. Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) z mrežo 59 območnih izpostav po celi Sloveniji načrtuje in izvaja program za približno 5.000 kulturnih društev, v okviru katerih več kot 107.000 posameznikov ustvari 25.000 prireditev letno, ki si jih ogleda 4 milijone obiskovalcev.

Od leta 2014 je na spletni strani www.kulturnibazar.si dostopen e-Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje kulturnih ustanov iz vse Slovenije, ki je odličen pripomoček za načrtovanje KUV dejavnosti, saj na enem kraju predstavlja ponudbo KUV iz vse Slovenije.

V letih 2014-2015 smo s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada (ESS) zagotovili financiranje dveh pilotnih projektov KUV, ki sledita ideji nacionalnega projekta vključevanja umetnikov oziroma ustvarjalcev v vzgojno-izobraževalne zavode: Igrišče za gledališče (Zavod Bunker) ter Nacionalni program filmske vzgoje (Art kino mreža Slovenije). Razvoj nadaljujemo v letu 2016 z razpisom iz ESS sredstev v novi finančni perspektivi za obdobje 2016-2021. Na Ministrstvu za kulturo smo razpis za KUV (za področje filma in gledališča) pravkar zaključili, na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa razpis, ki bo VIZ omogočil dodatna sredstva za izvajanje kakovostne KUV, še pripravljajo.

(7) Tesnejše sodelovanje kulturnega resorja z ostalimi resorji, z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi. Ministrstvo za kulturo redno sodeluje z ostalimi resorji in lokalnimi skupnostmi. Zelo intenzivne povezave gospodarstva in kulture so na področju turizma, kjer se promocija dediščine in njenih vrednot sistemsko vključuje v dejavnosti STO, posameznih regij in prireditev doma ter v tujini.

197

Na mednarodnem področju je prav uspešno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi omogočilo kandidaturo slovenske nesnovne dediščine za UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ministrstvo za kulturo je skupaj s pristojnim koordinatorjem (Slovenski etnografski muzej) in občino Škofja Loka pripravilo kandidaturo za Škofjeloški pasijon in z občino Ptuj za Obhode kurentov. Obe nominaciji sta že oddani v Parizu. V pripravi pa sta še nominaciji za Klekljanje čipk v Sloveniji in skupna mednarodna nominacija za suhozidno gradnjo.

Medresorsko sodelovanje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi se odraža tudi v 26 letih izvajanja akcije Dnevi evropske kulturne dediščine, ki se je v Sloveniji razširila še v Teden kulturne dediščine. Po državi in v zamejstvu letos septembra in oktobra poteka več kot 400 različnih prireditev.

Ministrstvo za kulturo se z lokalnimi skupnostmi, poleg sodelovanja pri pooblaščenih muzejih (sofinanciramo 36 pooblaščenih muzejev) in na področju nepremične ter nesnovne dediščine, povezuje tudi na področju knjižnične dejavnosti. S povezovanjem tako kulturnih kot tudi izobraževalnih in drugih ustanov na lokalni ravni dosegamo še večjo dostopnost knjižničnih storitev in drugih kulturnih dejavnosti, kar pomaga tako k dvigu bralne pismenosti kot tudi k boljši socialni vključenosti posameznikov.

1. Finančna sredstva za kulturo so se v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 20%

Podatek, da so se sredstva za kulturo v primerjavi z letom 2008 znižala za 20 %, ne drži.

Sprejeti proračun za leto 2016 je sicer za 17,5 % nižji od realizacije proračuna za leto 2008, vendar pa veljavni proračun za kulturo na dan 10. 10. 2016 znaša že 150,52 milijonov evrov, kar pomeni 15,5 % nižja sredstva kot v letu 2008.

Dejstvo je, da od leta 2009 dalje, ko se je tudi v državnem proračunu začela odražati finančna, družbena in gospodarska kriza, nobena vlada kulture ni prepoznala za prednostno področje. Zato so tudi sredstva za kulturo v državnem proračunu drastično upadala. Iz priložene tabele je razvidno, da je največji nominalni padec sredstev od leta 2009 dalje kultura doživela v letu 2012 v primerjavi z letom 2011, ko so se sredstva za kulturo znižala za 10,74 %.

Aktualni vladi je uspelo trend upadanja sredstev za kulturo zaustaviti ter obrniti navzgor, saj se sredstva za kulturo v predlogu sprememb proračuna za leto 2017 glede na sprejeti proračun za leto 2016 povečujejo za 5,64 %, za leto 2018 pa še za nadaljnjih 1,26 %.

Ravno tako se po dolgih letih povečuje delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu, ki se iz 1,54 % v letu 2016, s predlogom sprememb proračuna za leto 2017 povečuje na 1,63 % ter za leto 2018 na 1,64 %.

198

Tabela 1: Proračun Ministrstva za kulturo v letih od 2008 do 2018, v tisoč EUR(Vir: MK)

2. Neuresničevanje Normativnega programa vlade za leto 2016


Nikakor se ne moremo strinjati z vašimi navedbami, da Ministrstvo za kulturo ne uresničuje Normativnega programa vlade za leto 2016. Od predvidenih petih zakonov s področja kulture, ki naj bi bili po Normativnem programu vlade za leto 2016 realizirani v letu 2016, so bili do začetka oktobra 2016 realizirani trije zakoni, od tega sta bila dva tudi že sprejeta v Državnem zboru RS.

- Dne 25. 2. 2016 na seji Vlade RS sprejeti predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine je Državni zbor RS sprejel na svoji seji dne 19. 4. 2016;

- dne 30. 6. 2016 je bil seji Vlade RS sprejeti predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije je Državni zbor RS sprejel na svoji seji dne 27. 9. 2016;

- predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je bil sprejet na Vladi RS dne 1. 9. 2016 ter obravnavan na seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport dne 28. 9. 2016 in na seji Odbora za kulturo DZ dne 7. 10. 2016; zdaj je uvrščen na oktobrsko, 23. sejo Državnega zbora RS;

(Glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo še pojasnjujemo, da navedeni predlog zakona nima namena omogočiti prenove kulturnopolitičnega modela, saj se z navedenim predlogom zakona, ki vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve, odpravljajo nekatere administrativne ovire in bremena, ki so bila ugotovljena pri njegovem izvajanju, ter se natančneje določajo in dopolnjujejo določeni pravni instituti. Podlaga za prenovo kulturnopolitičnega modela bo nov zakon, ki bo pripravljen na podlagi Strategije modernizacije kulturnega sistema in katerega sprejetje se načrtuje v letu 2017.);

- predlog Zakona o Slovenski matici je bil do dne 3. 10. 2016 v javni in strokovni obravnavi, na podlagi pripomb, prispelih v javni obravnavi, je predlog zakona posredovan v medresorsko usklajevanje;

199

- predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi je pripravljen – ker pa ima predlog zakona zelo velike finančne posledice za državo, so potrebna dodatna finančna usklajevanja, za katera pričakujemo, da bodo v kratkem zaključena, tako da bo lahko tudi ta predlog zakona obravnavan oziroma sprejet na Vladi RS in nato posredovan v zakonodajni postopek Državnemu zboru RS.

V Normativni program vlade za leto 2016 so vključeni tudi podzakonski akti s področja kulture, pri čemer so nekateri od teh že realizirani, nekateri bodo izdani do konca oktobra 2016, večina pa bo realiziranih do konca tega leta.

Trditev, da Ministrstvo za kulturo ni v zakonsko določenem roku posredovala Poročila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo za leto 2015, ne drži.

Na podlagi 13. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo mora Vlada RS vsako leto najpozneje do konca junija predložiti Državnemu zboru Poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo v preteklem letu z oceno rezultatov. Vlada Republike Slovenije je na 94. redni seji dne 30. 6. 2016 pod točko 1.18 sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2014 – 2017 v letu 2015 (dokument št. 61000-3/2016/3) in ga še istega dne - tj. 30. 6. 2016 - poslala Državnemu zboru RS (dokument št. 61000-3/2016/4). Navedeno pomeni, da je bilo poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo pripravljeno in poslano v obravnavo Državnemu zboru RS v skladu z zakonsko določenim rokom.

EU sredstva na področju kulture.Kultura v operativnem programu za izvajanje evropske kulturne politike 2014 - 2020 nima prednostne naložbe, zato smo se morali s svojimi vsebinami vključevati v prednostne naložbe drugih resorjev. Vlada Republike Slovenije je do sedaj v okviru Odloka (Sklep Vlade RS z dne 3. 8. 2015, 8. 10. 2015 in 12. 5. 2016) Ministrstvu za kulturo odobrila sredstva za izvedbo 17 projektov v vrednosti 38.562.735,28 evrov (ESRR 17.019.335,28 evrov in ESS 21.543.400,00 evrov).

Vsi projektni predlogi in ukrepi Ministrstva za kulturo potrjeni v okviru zgoraj omenjenega Odloka imajo osnovo v veljavnem Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017. To velja tudi za projekt Center za kreativnost, ki ima svojo pravno osnovo v 17. poglavju Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 – Oblikovanje – Kreativna industrija. Projekt financiran s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov bo vsekakor zasledoval cilj Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 – Razvoj trga kreativnih industrij.

Seznam potrjenih projektov Ministrstva za kulturo:

Prednostna naložba Naziv projekta Skupno (EU + SLO del) v EUR

2.2. Krepitev aplikacij IKT za e-upravo, e-učenje, e-vključenost, e-kulturo in e-zdravje (poglavje OP 2.2.4.)

Celovita informacijska podpora postopkom varstva nepremične kulturne dediščine

2.000.000,00

3.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji (poglavje OP 2.3.3.)

Center za kreativnost 10.918.095,28

6.2 Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami

Krka s pritoki: Obnova in revitalizacija območja nekdanje Auerspergove železarne, Dvor pri Žužemberku

1.601.240,00

Drava: Obnova in oživljanje gradu Borl 1.500.000,00

Pristava in park gradu Snežnik z gozdarsko šolo

1.000.000,00

200

8.1 Dostop do delovnih mest za iskalce zaposlitve in neaktivne osebe, vključno z dolgotrajno brezposelnimi in osebami, ki so oddaljene od trga dela, tudi prek lokalnih pobud za zaposlovanje in spodbujanje mobilnosti

Podporno okolje za delovanje na področju kulture

2.408.400,00

Usposabljanje na delovnem mestu 600.000,00

8.2 Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade (poglavje OP 2.8.4.)

Pridobivanje dodatnih znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti v okviru JSKD

2.000.000,00

Podpora novim kariernim perspektivam

2.000.000,00

9.1. Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti (poglavje OP 2.9.3.)

Vključujemo in aktiviramo! 850.000,00

Moduli s področja kulture - Romski centri

60.000,00

JR Večja socialna vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture

3.500.000,00

JR Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji

500.000,00

10.1 Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih (poglavje OP 2.10.3.)

Štipendije za specializirane poklice v kulturi

2.625.000,00

Razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc na področju kulture

1.000.000,00

Spodbujanje prožnih in inovativnih oblik učenja z razvojem jezikovnih virov in tehnologij

2.000.000,00

11.1. Naložbe v institucionalne zmogljivosti ter v učinkovitost javne uprave in javnih storitev za zagotovitev reform, boljše zakonodaje in dobrega upravljanja (poglavje OP 2.11.3)

Razvoj slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si

4.000.000,00

3. Ministrstvo za kulturo je v zadnjih dveh letih pripravilo le troje res odmevnih stvari:

Medijska strategija

Očitek iz interpelacije je netočen in zavajajoč.

Zunanja strokovna komisija uglednih medijskih strokovnjakov je bila imenovana za pomoč ministrstvu pri pripravi javnih razprav, ki so vodile k oblikovanju prvega osnutka nacionalne medijske strategije. Ministrstvo je osnutek medijske strategije pripravilo samo in ga poslalo v javno obravnavo junija 2016. Omenjena strokovna komisija zato ni bila avtor osnutka medijske strategije, ampak je pripravila le vsebinska izhodišča. Ministrstvo je prejete pripombe in predloge iz javne razprave temeljito proučilo in bo na njihovi podlagi do konca oktobra 2016, tudi ob strokovni pomoči in v sodelovanju s posameznimi člani zadevne strokovne komisije (strokovna komisija je sicer formalno končala svoj mandat z junijem 2016) dopolnilo osnutek medijske strategije, ki bo še letos poslan vladi.

201

Kobilarna Lipica

Očitek iz interpelacije je netočen in zavajajoč.

Kobilarna Lipica je že pred leti prešla v pristojnost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v obdobju nove vlade v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zato je v gradivu interpelacije Ministrstvo za kulturo nepravilno navedeno kot nosilec nove ureditve in združitve turističnega in vzrejnega dela Kobilarne Lipica. Ministrstvo za kulturo ne glede na matično pristojnost intenzivno skrbi in spodbuja ohranjanje kulturne dediščine kobilarne.

Finančno prikrajšano in zanemarjeno področje kulturne dediščine


Ministrstvo za kulturo že vrsto let opozarja na slabo finančno stanje na področju kulturne dediščine. Dejansko se proračunska sredstva države, namenjena neposrednemu varovanju nepremične kulturne dediščine, znižujejo že od leta 1999, ko so bila na voljo sredstva za nepremično kulturno dediščino v višini 7,5 mio evrov. Prvega znatnega znižanja sredstev je bilo področje deležno leta 2004 (4,55 mio evrov), drugo znatno znižanje je bilo leta 2012 (3,5 mio evrov), najnižjo točko pa so proračunska sredstva dosegla v letu 2014 z vrednostjo 1,55 mio evrov, kar je zgolj 21 % sredstev leta 1999. Stanje je danes malenkost boljše (povišanje sredstev na 2,5 mio evrov), približno toliko proračunskih sredstev je načrtovanih v letu 2017.

Integralna proračunska sredstva za nepremično kulturno dediščino

Leto v 1000 EUR Leto v 1000 EUR1999 7.490 2009 5.3422000 7.335 2010 4.6262001 6.975 2011 4.1712002 6.446 2012 3.4562003 5.958 2013 2.4452004 4.546 2014 1.5572005 5.800 2015 1.9592006 6.379 2016 2.5152007 6.116 2017 2.5362008 5.642

Tabela: Integralna proračunska sredstva za nepremično kulturno dediščino v obdobju 1999-2016 (vir MK 2016)

Da se ta negativni trend zaustavi, s tem pa zaščiti kulturno dediščino in državno premoženje, je že prejšnja ministrica za kulturo povišala integralna proračunska sredstva za investicijsko vzdrževanje spomenikov v lasti Republike Slovenije in upravljanju Ministrstva za kulturo za 33 %. Ministrstvo za kulturo je pripravilo tudi predloge sanacijskih ukrepov, in sicer predlog novega Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki bo nadomestil prejšnji zakon o t.i. »kulturnem tolarju«, v pripravi pa so še predlogi davčnih spodbud za lastnike kulturnih spomenikov, začenši s predlogi davčnih spodbud v okviru priprave zakona o davku na nepremičnine ter v okviru strategije za varstvo kulturne dediščine.

202

Postopno in strokovno delo na Bledu, v Brestanici, v Jabljah, v Kostanjevici, Kranju, Lendavi, Murski Soboti, Negovi, Radovljici, na Ptuju, v Škofji Loki, na Snežniku, Strmolu in praktično v vseh večjih slovenskih mestih kaže rezultate, za katere so zaslužne institucije, ki jih v prenovljenih objektih financira država (več deset muzejev, tudi galerije, arhivi, knjižnice) in lokalne skupnosti (kulturne institucije, sedeži občin). Tudi nekatere občine so izkazale interes za prevzem posameznih grajskih objektov (npr. grad Turnišče pri Ptuju, grad Rihenberk).

Povezovanje lastnikov, sofinanciranje države, aktivno delo stroke in odpiranje vrat nekdaj zaprtih protokolarnih objektov, kakršen je bil Strmol, kažejo ustrezno smer in omogočajo razvoj kulturnega turizma. Vzorčen zgled je tudi npr. prenovljen dvorec v Kidričevem ali v Oplotnici, ki je novo občinsko žarišče. Gospodarstvo pa, razen redkih izjem, kakor je Krka, ki vzdržuje grad Otočec, nima interesa vstopati v prenovo kulturne dediščine, kljub številnim dosedanjim pozivom, razpisom, iskanjem različnih možnosti najemov ali prodaj.

Zato navedbe, da obnovljeni gradovi propadajo, ne držijo. Večina gradov v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za kulturo je po zaključeni prenovi pridobila upravljavca, s čimer so poleg ohranitve spomeniških vrednot zagotovljene tudi ustrezne vsebine. Kulturni spomeniki v lasti Republike Slovenije, obnovljeni (v celoti ali delno) z evropskimi sredstvi, so:

- grad Negova: delno obnovljen z evropskimi sredstvi (novi grad in pristave), oddan v najem Javnemu zavodu za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, trenutno je v izvedbi kuhinja v novem gradu, ki bo omogočila najem tega dela grajskega kompleksa;

- grad Grad: delno obnovljen z evropskimi sredstvi in predan v upravljanje Krajinskemu parku Goričko; odprto je še vprašanje denacionalizacije;

- grad Strmol: v celoti obnovljen z evropskimi sredstvi, v upravljanju JGZ Brdo;

- grad Vipolže: v celoti obnovljen z evropskimi sredstvi, predan v upravljanje Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda;

- grad Ptuj: z evropskimi sredstvi je bila celovito obnovljena konjušnica, ki je bila predana v upravljanje Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož, ki že upravlja z gradom;

- grad in pristave Snežnik: z evropskim sredstvi je bil v celoti obnovljen grad in delno grajske pristave; z gradom upravlja Narodni muzej Slovenije, v pripravi je prenos upravljanja celotnega grajskega kompleksa na Narodni muzej Slovenije;

- grad Pišece: delno obnovljen z evropskimi sredstvi (manjka še notranjščina romanskega stolpa in kapele), rešeni so problemi z dokončanjem komunalne opreme gradu (pridobivanje soglasij na zemljiščih v privatni lasti, ki so večinoma živeči v tujini), pridobljena so zemljišča od Občine Krško in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS zaradi funkcionalne zaokrožitve zunanje ureditve gradu Pišece za izgradnjo parkirnih mest, ki so nujno potrebna za obratovanje gradu in parka; dela so v zaključni fazi in vzpostavljeni so pogoji za oddajo v najem in Ministrstvo za kulturo pripravlja razpis za javno zbiranje ponudb za najem;

- Grad Turjak: je bil delno obnovljen z evropskimi sredstvi in do nedavnega je z njim upravljal lokalni Javni zavod Trubarjevi kraji, ki pa je bil s strani lokalne skupnosti ukinjen in grad trenutno nima upravljavca. Ministrstvo z javnim zbiranjem ponudb išče novega upravljavca, imeli smo tudi že dva razpisa, žal neuspešna;

- Narodna galerija: celovita prenova z evropskimi sredstvi (rekonstrukcija objekta z restavratorsko konservatorskimi deli), ki so bila zaključena v oktobru 2015 in je predstavljala največji investicijski projekt zadnjih nekaj let. Vrednost celotne investicije (vključno z opremo) je znašala 13,5 mio evrov. Narodna galerija je svoja vrata ponovno odprla januarja 2016.

Načrtovana sprememba zakonodaje v letu 2017

203

Trditev iz interpelacije ne drži.

Ministrstvo za kulturo bo z načrtovanimi zakoni in novim Nacionalnim programom za kulturo zagotavljalo ustrezne pravne podlage in okvire za strokovno, transparentno in kvalitetno delo.

XV. SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

1. Netransparentna delitev proračunskih sredstev med manjšinske organizacije


Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (v nadaljevanju: Urad) na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (v nadaljevanju: Zakon) in na osnovi Uredbe o izvajanju finančne podpore za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije spodbuja in ohranja strukture ter dejavnosti slovenske identitete zunaj Republike Slovenije. Za izvajanje finančne podpore se upoštevajo predlogi Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu ter s sprejeto Strategijo odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.

Urad razdeljuje sredstva na podlagi javnih razpisov. Dokumentacija je dosegljiva vsem zainteresiranim na spletni strani Urada, sedežu Urada in na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije v tujini. Potek postopka izbire je javen, strokovna komisija je imenovana iz članov treh ministrstev, dodatno razumevanje in usklajenost namena razpisa in nadzor nad učinkovitostjo razdeljevanja sredstev pa zagotavljajo usklajena mnenja krovnih organizacij, ki pripravijo vsebinski povzetek vlog in ga posredujejo strokovni razpisni komisiji Urada. Rezultati javnih razpisov so objavljeni in vsem zainteresiranim dostopni na samem Uradu. Dosedanje delo komisije je bilo v preteklih letih redno pregledano s strani finančnih inšpektorjev in računskega sodišča, ki ni ugotovilo bistvenih nepravilnosti.

Civilnodružbene organizacije, ki se ukvarjajo z izseljeniško in manjšinsko problematiko, so navedene v 19. členu Zakona kot organizacije, s katerimi Urad sodeluje pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti za potrebe Slovencev izven meja Republike Slovenije. Združenje izseljenska matica je bila ustanovljena leta 1951, Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Svetovni slovenski kongres ob osamosvojitvi Slovenije, medtem ko Rafaelova družba deluje že od 1927 leta. Vse štiri organizacije so od osamosvojitve dalje financirane glede na potrebe rednega delovanja, zaposlitev in projektov, ki so jih v pogovorih na Uradu predstavijo. Nižanje proračunskih sredstev od leta 2009 naprej se proporcionalno odraža tudi v financiranju civilnih organizacij.

Vodstvo Urada se trudi vse od začetka mandata leta 2014, da se je trend upadanja proračuna za slovenske skupnosti ustavil in obrnil v pozitivno smer. Nikakor se ne moremo strinjati z obtožbo, da se sredstva delijo glede na pripadnost trenutni politični situaciji in levi politični opciji.

2. Negospodarno trošenje proračunskih sredstev


Urad je 16. 1. 2015 dne objavil razpis, katerega namen je bil sofinanciranje projekta s ciljem izdajanja tiskane revije, ki bi izhajala najmanj kvartarno in spletnega mesta (z e-revijo) za obdobje od začetka 2015 do konca 2016. Namen sofinanciranja in spodbujanja tovrstnih projektov s strani Urada je želja po medijskem oskrbovanju Slovencev po svetu in v zamejstvu ter podpora pri ustvarjanju in razširjanju

204

programskih vsebin, ki so lahko pomembne za Slovence v zamejstvu in po svetu, tako za ohranjanje slovenske identitete kot za povezovanje Slovencev zunaj Republike Slovenije s Slovenci v Republiki Sloveniji.

Izmed šestih prijaviteljev, ki so pravočasno prijavili svoje projekte (ob izpolnjevanju razpisnih pogojev), je bil na strokovni komisiji izbran projekt prijavitelja Domus d.o.o. Komisija, sestavljena iz predstavnikov RTV, Ministrstva za kulturo, Urada Vlade RS za komuniciranje in strokovnih sodelavcev iz Urada, je enako obravnavala vse prijavitelje na osnovi razpisnih pogojev in izbrala najustreznejšega. Urad se je s pogodbo zavezal, da bo projekt sofinanciral za dobo dveh let skladno s pogoji razpisa.

Komisija je pred podpisom pogodbe pridobila od izbranega prijavitelja potrdilo o plačanih davkih in obveznostih. Med samim izvajanjem projekta je aktivno sodeloval s Svetom medija, ki se je redno sestajal in mu dajal smernice za kvalitetno poročanje in vključevanje slovenske skupnosti. Medijske objave in obtožbe o netransparetnosti poslovanja in neplačevanju obveznosti so pripeljale do izredne inšpekcijske kontrole, ki pa ni ugotovila bistvenih nepravilnosti, Urad pa je medtem izvajalcu določil popravljalne ukrepe. Projekt se je v celoti kvalitetno izvajal in konec leta 2016 je Urad pripravljen prevzeti medijsko oskrbo in interaktivni portal v lastno upravljanje, kar je bil tudi eden od pomembnih ciljev tega projekta.

Obtožbe o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti izvajalca projekta so zato neutemeljene, izvedba projekta pa je v celoti v skladu s prijavno dokumentacijo in pogodbo.

3. Urad brez vizije in strategije


Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je prav na področju vizije in strategije naredil kar nekaj korakov. Največji korak je posodobitev dela Svetov Vlade RS za Slovence v zamejstvu in za Slovence po svetu. Že predlani je bil organiziran prvi delovni posvet za Svet za Slovence po svetu, lani pa še za Svet za Slovence v zamejstvu. Na njem so predstavniki Sveta iz tujine in strokovni delavci z urada in letos tudi iz drugih pristojnih vladnih resorjev poglobljeno razpravljali o aktualnih zadevah, težavah ipd. S tem je bila v resnici udejanjena prava – aktivna vloga teh Svetov. O delu Svetov je bil na skupnem zasedanju seznanjen tudi Predsednik Vlade, rezultat sklepov z lanskega zasedanja Svetov pa je bila tudi posodobitev Strategije odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. To je Vlada RS sprejela maja letos.

Strategija je tudi temeljnega, krovnega pomena za aktiven pristop Urada k različnim vprašanjem. Med bistvene osvežitve v na novo sprejeti strategiji tako spada na primer določilo o pospešeni skrbi za ohranjanje in evidentiranje arhivov slovenskih ustanov in posameznikov zunaj meja RS, ki predstavljajo izjemno dragocen del slovenske materialne kulturne dediščine.

Urad še posebej v zadnjem obdobju intenzivno spodbuja navezovanje odnosov med slovenskimi znanstveniki in gospodarstveniki zunaj meja RS z matično domovino in v mandatu ministra Žmavca je Urad organiziral poslovne konference v Kopru, na Bledu, v Murski Soboti in zadnjo v Münchnu. Poleg tega je Urad organiziral dve konferenci z naslovom Slovenski možgani krožijo prek meja na univerzah v Ljubljani in v Mariboru – na njih je povezoval slovenske raziskovalne ustanove izza meja z domačimi in oboje predstavil domačim študentom in raziskovalcem; letos pa je bil v Monoštru organiziran tudi zelo uspešen posvet mladih. Vsi projekti se bodo nadaljevali z deloma že konkretno načrtovanimi novimi konferencami to jesen in v prihodnjem letu.

Urad poleg tega preko svojih razpisov redno sofinancira projekte, ki spodbujajo ohranjanje slovenske identitete, od že omenjenega gospodarstva in znanosti pa do povezovanja mladih in tudi ženskega

205

izseljenstva. Zadnja primera sta npr. sofinanciranje razstave o Slovenkah v ZDA in priznanje Muzeju aleksandrink v Prvačini ob 10-letnici delovanja. Ob tem je potrebno poudariti tudi zelo pomembne premike z ustanavljanjem oziroma spodbujanjem kulturno-informacijskih središč kot so npr. Tržaško knjižno središče, Kulturni center Lipa v Monoštru.

Ugotavljamo, da se akcijski načrti oz. strategije izvajajo intenzivno v okviru proračunskih možnostih.

4. Zanemarjanje sodobne migracije mladih in izobraženih Slovencev


Urad je centralni organ državne uprave za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je neločljiv in bistven del zunanje politike Republike Slovenije. Poglavitna nosilca sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu sta: Urad in Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Za namene informiranja o stanju slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu sta zadolžena dva posvetovalna telesa in sicer Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu, ki vsako leto v svojem programu dela obravnavajo tudi teme, ki so neločljivo povezane s prizadevanji Urada s vprašanji mladih in izobražencev.

Zakonsko določena področja delovanja Urada so:- institucionalno povezovanje,- razvijanje strategij povezovanja slovenskih skupnosti,- finančna pomoč vsem, ki si prizadevajo ohraniti slovenski skupni prostor in slovensko identiteto.

Akcijski načrt sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu je podrobneje določil naloge in pogoje sodelovanja z mladimi pripadniki slovenske skupnosti na osnovi pričakovanj in določil Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in Strategije Vlade RS s Slovenci zunaj njenih meja. Akcijski načrt vsebuje strateške usmeritve, ki so nastale na podlagi analize obstoječega stanja v Sloveniji in zunaj RS. Od nastanka Akcijskega načrta do danes je minilo pet let in letos smo ob novelaciji Strategije Vlade RS s Slovenci zunaj meja ugotovili, da so strateške usmeritve enake ter da so naša prizadevanja legitimna in pravilna.

Podpora mladim se izvaja na več načinov, vse v skladu z vladnimi strategijami in akcijskim načrtom, kar Urad pred sprejetjem vsakoletnega proračuna predstavi vladi in Komisiji Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Mladi so pomemben in neločljiv del slovenske skupnosti izven Republike Slovenije. Ohranjanje slovenske identitete na vseh nivojih je mogoče samo ob predpostavki, da nas mlade generacije razumejo in sodelujejo pri vladnih prizadevanjih. Položaj mladih in njihovega interesa za sodelovanje je različen med državami, v katerih živijo. Manjši interes mladih je posledica generacijskih razlik. Razlog za neaktivnost mladih v društvih Slovencev po svetu je tudi sodobna internetna in telekomunikacijska doba, ko mladi sami, brez vključevanja v društva, pridobivajo informacije brez formalnega članstva. Temu se je Urad približal tako, da je z vzpostavitvijo interaktivne strani www.slovenci.si vzpostavil sodoben most med mladimi Slovenci.

V okviru vsakoletnega javnega razpisa Urad daje posebno pozornost projektom in programom, ki so namenjeni mladim in ki vzpodbujajo sodelovanje oziroma komunikacijo med mlajšo in starejšo generacijo. Tako finančno in vsebinsko podpira organiziranje mladih pripadnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ki lahko v kasnejših življenjskih obdobjih prevzemajo ključne naloge za razvoj skupnosti. Finančna podpora mladim potomcem izseljencev je v glavnem v obliki

206

http://www.slovenci.si/

plačanih seminarjev in poletnih šol slovenskega jezika in taborov za mlade, seminarja za učitelje slovenskega jezika iz čezoceanskih držav in sofinanciranje štipendiranja potomcev slovenskih izseljencev. Urad vsako leto objavi nagradni natečaj za diplome, magistrske in doktorske naloge na temo slovenstva v zamejstvu in izseljenstvu in s tem spodbuja pisanje, zavedanje o pomenu slovenske identitete med mladimi zunaj meja Republike Slovenije.

Delovanje Urada za podporo mladim v zamejstvu

Avstrija. Na avstrijskem Koroškem so se obstoječe mladinske organizacije januarja 2010 povezale v Slovensko mladinsko organizacijo (SMO), na pobudo Urada. Namen SMO je neodvisno od dosedanjih, predvsem političnih manjšinskih struktur, vzpodbuditi mladinsko delo na kulturnem, pa tudi političnem področju. V SMO so vključene naslednje mladinske organizacije: Koroška dijaška zveza (KDZ), Mlada enotna lista (EL), Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), Katoliška mladina, Študentski klub koroških Slovencev iz Gradca, Študentski klub koroških Slovencev iz Dunaja. Slovenske mladinske organizacije so dejavne tudi v nekaterih mednarodnih in regionalnih pobudah. Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Koroška dijaška zveza in Mlada enotna lista v Celovcu so partnerji YEN. Svoja prizadevanja pa usmerjajo tudi v povezovanja z mladimi in njihovimi organizacijami iz Republike Slovenije.

Pozornost dajeta mladim tudi krovni kulturni organizaciji, Slovenska prosvetna sveta (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ). Slovenska prosvetna zveza spodbuja mladinsko in otroško kulturno delo, prireja literarna branja in jezikovne tečaje. SPZ vodi Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu ter deluje kot založnik strokovne, otroške in mladinske književnosti. Med osrednje ponudbe KKZ sodijo tudi vsakoletna gledališka in lutkovna delavnica v Ankaranu na slovenski obali, jezikovne počitnice v Novem mestu, teden mladih umetnikov na Rebrci, osrednja spomladanska koncerta "Koroška poje" in "Srečanje mladinskih zborov". Pozornost daje mladim v svojih programih tudi Dom v Tinjah.

V sklopu Slovenske športne zveze (SŠZ) v Celovcu deluje okoli trideset športnih društev, v katerih je dejavna predvsem mladina. Razvite so različne športne panoge (planinstvo, sankanje, alpsko in nordijsko smučanje, odbojka, nogomet, košarka, boks, namizni tenis, tenis, atletika in šah). Posebno dejaven je Slovenski atletski klub (SAK), ki ima skupaj okoli osemnajst nogometnih ekip. Najmlajši so stari šest let. Središče delovanje SAK je v Celovcu. Namen dela je utrjevati narodno zavest in jezikovno znanje med slovensko in dvojezično mladino.

Posebno pozornost daje mladim tudi Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. SGZ mladina deluje od aprila 2011 v Celovcu, od leta 2012 pa ima svojo podružnico tudi na Dunaju. Gre za gospodarsko usmerjeno mladino, ki sovrstnikom ponuja mreženje in izobraževanje za podjetništvo, s ciljem spodbujanja večjezičnosti za povečevanje poslovnih priložnosti, podpiranja multikulturne izmenjave ter navezovanja čezmejnih stikov.

Prav tako je mladina dejavna v skavtski organizaciji Slovenski koroški skavti in skavtinje (SKSS).

Glede na vse opisano izpostavljamo, da Urad vsa našteta društva in organizacije, tako mladinske kot vse ostale, kjer so mladi prav tako vključeni in aktivni, sofinancira in podpira. Izvedenih je bilo veliko število projektov, delavnic tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Urad finančno podpira tudi mladinske domove in zasebne slovenske dvojezične šole ter zasebne dvojezične in večjezične vrtce na avstrijskem Koroškem.

Prav tako je bil na znanstvenem področju v zadnjih letih dan poudarek na raziskovanja, povezana z mladimi. Nekaj študij za avstrijsko Koroško je že bilo narejenih in objavljenih ter večkrat predstavljenih javnosti v Avstriji in Sloveniji, ena študija je v pripravi. Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik od leta 2013 sodelujeta v raziskovalnem projektu »Mladi v

207

slovenskem zamejstvu«, ki ga vodi Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Partner v projektu je tudi SLORI v Trstu. Projekt bo zaključen leta 2016.

Naj omenimo še, da se je Urad v zadnjih treh letih trudil pomagati mladim, ki so želeli študirati v Sloveniji. Urad naslavlja to vprašanje pristojnim inštitucijam že mnogo let, da bi se to vprašanje ustrezneje uredilo v smislu pozitivne diskriminacije.

Lansko leto so Urad obiskali najmlajši otroci iz dvojezičnega varstva ABCČ iz Celovca, minister se je prav tako večkrat srečal s predstavniki mladih v okviru svojih obiskov v Celovcu in na Dunaju. Prav tako potekajo izmenjave med šolami, ki jih sofinancira Urad.

Mlade se nagovarja tudi preko edine slovenske knjižnice iz Celovca, ki jo prav tako sofinancira Urad. Pri tem si Urad kot pri vseh drugih stikih z inštitucijami v Republiki Avstriji prizadeva za zagotovitev trajne, sistemske rešitve financiranja in nadaljnjega delovanja te knjižnice. Slovenska študijska knjižnica v Celovcu je osrednja knjižnica koroških Slovencev in moderna javna študijska knjižnica, ki ima največjo zbirko medijev v slovenskem jeziku v Republiki Avstriji ter vsa obvezna tiskana dela iz Republike Slovenije. V sodelovanju s slovenskimi kulturnimi društvi, dvojezičnimi vrtci in šolami skrbi za izboljšanje kakovosti bralnih sposobnosti pri mladih. Povezuje se in zelo dobro sodeluje tako z avstrijskimi kot slovenskimi knjižnicami.

Urad je nadalje pomagal pri naporih Slovenske glasbene šole na Koroškem, da je leta 2015 končno prišla do sistemske rešitve in tako stabilizirala svoje delovanje. S tem je bil zagotovljen tudi njen nadaljnji obstoj. V šoli se nudi glasbeno izobraževanje velikemu številu slovenskih otrok, ki prav tako dosegajo uspehe na raznih tekmovanjih v Avstriji in Sloveniji, prav tako pa so nepogrešljiv element kulturnih in drugih prireditev, ki jih na avstrijskem Koroškem izvaja slovenska manjšina.

Urad je lansko leto sodeloval v smislu spodbujanja pouka slovenščine med mladimi na Dunaju. Skupni trud je obrodil sadove, v letošnjem šolskem letu je na Dunaju prvič pouk slovenščine kot materinega jezika. Slovenski otroci na Dunaju iz 1. do 4. razredov osnovnih šol bodo obiskovali pouk slovenskega jezika, pri čemer se jim bo slovenščina vpisala tudi v njihovo šolsko spričevalo.

Madžarska. Do leta 2014 so mladi v Porabju organizirano delovali kot sekcija Kluba prekmurskih študentov iz Murska Sobote. Leta 2014 je bilo na pobudo in s podporo Urada ustanovljeno Društvo porabske mladine, ki deluje tudi v okviru Zveze Slovencev na Madžarskem. Trenutno imajo 50 članov. Glavne aktivnosti društva so namenjene ohranitvi slovenske identitete med mladimi in njihovo povezovanje s podobnimi organizacijami v Sloveniji in drugod v zamejstvu. Organizirajo kulturne in športne prireditve, pripravljajo razne delavnice, vsako letno bodo izvajali jezikovni tabor za mladoletnike - z namenom ohranjanja slovenskega jezika med osnovnošolskimi otroci.

Mladi so zelo aktivni tudi v slovenskih športnih društvih v Porabju (Športno društvo Sreberni Brijeg, Športno društvo Slovenska ves, Nogometni klub Sakalovci), ki so pomemben dejavnik povezovanja in druženja mladih Slovencev.

Urad v okviru svojih aktivnosti podpira izven šolske dejavnosti v obeh dvojezičnih šolah , katere obiskuje več kot 130 otrok - krožki, ki so povezani s slovenskim jezikom, kulturo, vse z namenom ohranjanja slovenske identitete (mentorji iz Slovenije).

Urad podpira izmenjavo med šolami v Porabju in RS ter poletne jezikovne tabore za osnovnošolce v Sloveniji.

V letu 2016 je bil s podporo Urada in sodelovanjem Mladinskega sveta Slovenije organizirana Mednarodna konferenca mladih iz zamejstva z naslovom "Povezujemo". Izvajanje projekta je Urad začel po objavi rezultatov natečaja. Namen projekta je bil povezati in vzpostaviti trajne vezi med

208

mladimi Slovenci, ki živijo v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem, v Italiji in v Sloveniji s ciljem utrjevanja in ohranjanja narodne, jezikovne ter kulturne identitete, medsebojno povezovanje mladih in mladinskih organizacij ter povezovanja organizacij iz zamejstva in njihovega članstva z Republiko Slovenijo in krepitev dejavnosti mladih in za mlade.

Urad prav tako spodbuja vključevanje mladih v tradicionalne strukture Slovencev v Porabju (Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava, Slovenski kulturno-informacijski center Lipa).

Vsako leto se zainteresiranim za študij v Republiki Sloveniji omogoča tudi pridobitev štipendije za študij.

Spodbujanje bralne kulture med mladimi se izvaja v sodelovanju z "Bralno značko" in podporo delovanju Potujoče knjižnice (Pokrajinska in študijska knjižnica MS) v Porabju.

Hrvaška. Urad je naročil, plačal in organiziranim strukturam Slovencev na Hrvaškem tudi že izročil obsežno študijo, imenovano "MLADI PRIPADNIKI SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI NA HRVAŠKEM - Vključevanje mladih v slovenska društva". Stroškovno gledano prav ta študija predstavlja doslej najvišji Uradov neposreden vložek v poskus razreševanja problematike nevključevanja mladih v zamejske oz. izseljenske strukture Slovencev zunaj Republike Slovenije. V študiji je podana cela vrsta, na podlagi izsledkov strokovne znanstvene raziskave oblikovanih konkretnih in zagotovo uporabnih predlogov za pospešitev vključevanja mladih v slovenska društva. So pa zdaj na vrsti obstoječe organizirane strukture Slovencev na Hrvaškem - zlasti krovna organizacija, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem - da se ustrezno angažirajo in potrudijo omenjene predloge uresničiti.

V okviru finančnih in drugih podpor organizacijam Slovencev na Hrvaškem, ki ga v imenu Republike Slovenije izvaja Urad, je pomemben delež namenjen tudi delovanju mladih članov slovenskih društev. Gre za formalne mladinske sekcije v slovenskih društvih in neformalnih skupinah mladih, katerih delovanje omogočajo in podpirajo nekatera društva. Daleč najbolj organizirano in uspešno je delovanje mladih v reškem Slovenskem društvu Bazovica. Tam obstaja številčna, aktivna in ustvarjalna sekcija mladih članov društva, ki se lahko pohvali z opaznimi dosežki, zlasti na področju umetniške produkcije. V pomembni meri je uspelo mlade v svoje delo dejavno vključiti tudi slovenskim društvom iz Gorskega kotarja, Varaždina in Pulja.

Izredno važen vidik prizadevanj Urada glede mladih Slovencev na Hrvaškem je organiziranje pouka slovenskega jezika in kulture. V zadnjih letih je pouk stekel v številnih krajih, kjer ga prej nikoli ni bilo. Naj omenim Gorski kotar, kjer se s tekočim šolskim letom (2016/2017) pouk širi na tretji kraj v tej majhni hribovski pokrajini; po Čebru in Trstju je prišel na vrsto še Prezid, kraj, ki je med vsemi vasmi in mesti Republike Hrvaške daleč najbolj povezan z Republiko Slovenijo. Prav v zadnjem času se je s poukom pričelo v Matuljih in Bršci nad Reko, v Buzetu, Pulju, kmalu pa tudi v medmurski Štrigovi. Pomembno vlogo v tem pogledu ima Odbor za pospeševanje slovenskega pouka na Hrvaškem, ki ga je leta 2015 ustanovil minister Žmavc in deluje na Uradu za Slovence. Pouk slovenskega jezika in kulture obiskuje trenutno več kot tisoč učencev. Urad zelo spodbuja študij mladih Slovencev s Hrvaške na univerzah v Sloveniji. Hrvaška je s številom študentov slovenske narodnosti na drugem mestu za Italijo. Trenutno prejema štipendijo okrog 120 študentov slovenske narodnosti, ki prihajajo iz Republike Hrvaške in študirajo na kateri od štirih slovenskih univerz.

209

Tudi na področju športa so se v zadnjih dveh letih stvari premaknile v smer obetavnega razvoja. Na lanskoletnih mladinskih športnih igrah Slovenije in štirih sosednjih držav so bili prvič zastopani Slovenci iz Hrvaške.

Italija. V Furlaniji Julijski krajini se avtohtona slovenska narodna skupnost trudi vključiti mlade v aktivno delovanje na vseh področjih svojega delovanja. Vsa področja Urad tudi podpira preko vsakoletnega javnega razpisa.

Šole jezikovnih manjšin, kot je slovenska (javne šole s slovenskim učnim jezikom), ki jo ščitijo tudi meddržavni in mednarodni dokumenti, imajo poseben položaj. Poseben položaj dvojezičnega šolstva v Italijanski Republiki urejajo tudi 11. in 13. člen zaščitnega zakona 38/2001 ter posebni zakoni. V Špetru deluje edina dvojezična (slovensko-italijanska) šola v Furlaniji Julijski krajini (FJK).

SLORI (Slovenski raziskovalni inštitut) združuje mlade raziskovalce, ki proučujejo zamejsko stvarnost in s svojimi raziskavami pomagajo ne le bogatiti zamejski prostor, ampak ga tudi usmerjati na pot ohranjanja slovenstva.

V Špetru deluje Inštitut za slovensko kulturo. Namenjen je mladim, ki obiskujejo ali so zaključili dvojezično izobraževanje. Prav tako pa je inštitut eden izmed partnerjev projekta Jezik/Lingua, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru operativnega programa čezmejnega sodelovanja za obdobje 2007-2013. V okviru projekta se je vzpostavil večkulturni medijski center v središču mesta Špetra. Obnovo stavbe večkulturnega medijskega centra je sofinanciral tudi Urad.

Za povečanje znanja slovenskega jezika in krepitev slovenske identitete in kulture so poleg kakovostnega manjšinskega šolstva pomembne dejavnosti drugih slovenskih izobraževalnih inštitucij. Kot primer navajamo Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.), ki si prizadeva za povečanje interesa za študij v Republike Slovenije oz. študijske izmenjave. Urad tovrstne dejavnosti posebej podpira.

Za uspešno uveljavitev manjšinskih jezikov, dialektov in promocijo kultur v obmejnem prostoru so pomembni tudi projekti sofinancirani iz sredstev operativnega programa čezmejnega sodelovanja Italijanski Republiki –Sl in s sredstvi Republike Slovenije. Poseben pomen imajo lahko evropski projekti za Videmsko pokrajino, kjer dvojezično šolstvo še ni dovolj razširjeno. V okviru projekta Jezik/Lingua je bil ustanovljen Center za slovenski jezik v Benečiji.

V FJK delujeta Glasbena matica (sedež v Trstu) in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Urad sofinancirana delovanje mladinskih domov v Trstu in Gorici. Mladi se aktivno vključujejo v dejavnosti društev znotraj posameznih zvez.

Več kot 100 kulturnih društev povezujejo 3 zveze društev (Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta v Trstu, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici). Večinoma gre za lokalno dejavnost: krožki za otroke, pevski zbori, jezikovni in praktični tečaji, taborniška in skavtska srečanja, organizacija prireditev ipd. Mladi so izredno uspešni na inštrumentalnem in pevskem področju, kjer dosegajo visoka priznanja. Radijski oder se ukvarja z gledališko vzgojo najmlajših.

S športom se organizirano ukvarja več kot 50 društev (vključenih v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji), v katera je vključenih okoli 7.000 ljudi na sezono. V glavnem gre za amaterski šport, toda nekatere ekipe in posamezniki dosegajo vidne rezultate tudi na profesionalni ravni. Profesionalni športniki iz slovenske manjšinske skupnosti so v preteklosti nastopali tako za italijanske kot slovenske reprezentance.

Urad preko javnega razpisa financira delovanje društva Mladi v odkrivanju skupnih poti.

210

Narodna in študijska knjižnica v Trstu in druge slovenske knjižnice nudijo potrebno strokovno in drugo literaturo za potrebe mladih tako v vrtcih, nižjih in srednjih ter višjih šolah. Poleg tega ima dovolj strokovnega gradiva za potrebe slovenskih študentov v Trstu. Knjigarni v Gorici in Trstu omogočata nakup šolskih učbenikov.

Urad se predstavi mladim, ki prihajajo v Slovenijo na poletne tabore, jezikovne delavnice, šolske ekskurzije.

Svet Vlade za Slovence v zamejstvu je tematiko mladih Slovencev v zamejstvu vključil tudi v svoj delovni program. Leta 2013 pa je na svoji drugi redni seji kot osrednjo temo srečanja obravnaval vlogo, položaj in sodelovanje mladih Slovencev v zamejstvu. Mladi so bili predmet zasedanja tudi leta 2016, kjer je bila predstavljen spletni portal slovenci.si in možnosti, ki jih nudi povezovanju mladih.

Delovanje Urada za podporo mladim v svetu

Svet Vlade RS za Slovence po svetu je v zvezi s financiranjem rednega delovanja in projektov slovenskih ustanov zunaj RS ter ustanov civilne družbe v Sloveniji, ki izvajajo številne dejavnosti, na ministra in njegove sodelavce naslovil priporočilo za kontinuirano navzočnost in konstruktivno spremljanje dejavnosti slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Še posebno pozornost priporočajo rojakom v skupnostih v državah nekdanje SFRJ, ki so po nastanku najmlajše, sicer pa ekonomsko najbolj ranljive.

Urad spodbuja ustanavljanje klubov študentov v bivših republikah Jugoslavije, saj se tako lažje odločijo za študij v Sloveniji ter vzdržujejo stik s svojo domačo skupnostjo. Ustanovljen je Klub balkanskih Slovencev in Klub zamejskih študentov iz Trsta in okolice.

Urad omogoča obvezno študentsko prakso za zamejske in izseljeniške študente na samem Uradu, trenutno imamo aktiven poziv za nove praktikante.

Urad močno podpira dejavnosti Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), ki združuje in mreži že več kot 650 študentov (in bivših študentov) v tujini, in je podpiral nastanek Metine liste, ki preko interaktivne spletne strani pro-aktivno povezuje slovenske znanstvenike po svetu.

Urad je v drugi polovici leta 2015 pospešeno komuniciral z Arhivom RS in sprožil projekt gostovanja profesionalnih arhivarjev iz Arhiva RS pri arhivih slovenskih društev – prvi je bil deležen obiska iz Slovenije arhiv društva v Banja Luki, v letu 2016 pa so v načrtu obiski pri nekaterih arhivih društev na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Argentini.

Urad ocenjuje, da se sodelovanje s slovensko skupnostjo zunaj meja RS stopnjuje – eden od dokazov je pojav kar dvanajstih novih društev, ki so se v letu 2015 ustanovila ali pa so še v fazi formalnega ustanavljanja. Do tega prihaja v vseh sredinah, od razvitega Luksemburga in Dunaja pa do eksotične Indije in Egipta ter Srbije. Gre predvsem za društva mladih, novo-prispelih Slovenk in Slovencev, oblikovanje Facebook skupin in drugih oblik družabnih povezav, ustanavljanje novih slovenskih sobotnih šol, kluba akademikov (Avstralija) idr. Urad, ki takšne oblike povezovanja s Slovenijo in med seboj spodbuja, je zavezan tudi k njihovih finančni in vsebinski podpori, pri čemer pa je seveda omejen s sprejetim vsakoletnim proračunom.

Urad ni izključno zadolžen za preprečevanje odhajanja mladih v tujino in tudi ni odgovoren za to, da do tega prihaja. Vsekakor pa je osnovna dejavnost Urada, da te Slovence osvešča k povezovanju in sodelovanju pri skupnih projektih ter ohranjanju slovenske identitete in je zelo aktiven na področju kroženja možganov.

211

Documents

· Web view2015 in EPA 1508-VII z dne 4. 10. 2016 ter predlog skupine poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Alenka Bratušek) – EPA 1179-VII z dne 19. 4. 2016. Trije že obravnavani