V S E I V L J E N J S K O U E N J E I Z O B R A E V A N J E S T A R E J I H O D R A S L I H

dr. Sonja Kump dr. Sabina Jelenc Kraovec

Z N A N S T V E N A P O R O I L A P E D A G O K E G A I N T I T U T A

04 / 09

Aktivnosti v okviru projekta Perspektive evalvacije in razvoja sistema vzgoje in izobraevanja omogoa sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za olstvo in port.

Pedagoki intitut, Gerbieva 62, p.p.: 4241, 1000 Ljubljana, T + 386 (0)1 - 420 - 12 - 40, F + 386 (0)1 - 420 - 12 - 66, pedagoski.institut@pei.si,http:// www.pei.si, Id. t. za DDV: SI68705093, Matina tevilka: 5051614000, Podraun pri UJP: 01100-6030346085

V S E I V L J E N J S K O U E N J E I Z O B R A E V A N J E S T A R E J I H O D R A S L I H

dr. Sonja Kump dr. Sabina Jelenc Kraovec

Z N A N S T V E N A P O R O I L A P E D A G O K E G A I N T I T U T A

04 / 09

To poroilo je del projekta Perspektive evalvacije in razvoja sistema vzgoje in izobraevanja v Republiki Sloveniji (2009), financiranega s strani M in ESS; projekt koordinira dr. Janez Kolenc.

Kontakt:dr. Sonja Kump, izredna profesorica, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani email: Sonja.Kump@guest.arnes.si

Znanstveno poroilo 04/09

Avtorici:dr. Sonja Kump in dr. Sabina Jelenc Kraovec

Naslov:Vseivljenjsko uenje, izobraevanje starejih odraslih

Izdajatelj: Pedagoki intitut, Ljubljana (zanj Mojca traus)

Oblikovanje:Emina Djuki in Jaka Kramberger

Za strokovno in jezikovno raven poroil odgovarjajo avtorji

Za strokovno in jezikovno raven poroil odgovarjajo avtorji

CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

374.7

KUMP, Sonja Vseivljenjsko uenje - izobraevanje starejih odraslih [Elektronski vir] / Sonja Kump in Sabina Jelenc Kraovec. - El. knjiga. - Ljubljana : Pedagoki intitut, 2009. - (#Projekt #Perspektive evalvacije in razvoja sistema vzgoje in izobraevanja)(Znanstveno poroilo / Pedagoki intitut ; 09, 04)

Nain dostopa (URL): http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/04_09_vsezivljenjsko_ucenje_izobrazevanje_starejsih_odraslih.pdf

ISBN 978-961-6086-95-01. Jelenc-Kraovec, Sabina245596416

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons. Avtor/ji besediladovoli/jo reproduciranje, distribuiranje, prikazovanje in izvajanje terpredelavo pod naslednjimi pogoji: priznanje avtorstva, nekomercialno terdeljenje predelanega dela pod enakimi pogoji. Polno besedilo licence je na voljo na URL naslovu:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/legalcode

Dovoljenja za morebitno uporabljena avtorska slikovna gradiva so podana sproti v besedilu.

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/legalcode

4

Kazalo

7 I. Uvod

14 II. Teoretina izhodia

14 1. Vpliv sprememb v ivljenjskem ciklu na izobraevanje starejih odraslih

22 2. Dejavniki udelebe starejih odraslih v izobraevanju

26 3. Izobraevanje in uenje starejih odraslih v drubenem kontekstu

35 4. Socialna omreja in izobraevanje starejih odraslih

38 5. Kakno izobraevanje spodbuja socialno vkljuenost starejih odraslih?

41 6. Izobraevanje starejih delavcev 42 Vloga in poloaj starejih delavcev na trgu delovne sile 47 Pozitivna in negativna starostna diskriminacija starejih

delavcev50 Kaj vpliva na odloitve starejih odraslih za nadaljnje delo ali

upokojitev?

59 7. Medgeneracijsko uenje in izobraevanje 60 Spreminjanje paradigme medgeneracijskega uenja62 Medgeneracijsko uenje krepi socialni kapital63 Vloga medgeneracijskega uenja v skupnosti65 Modeli medgeneracijskega uenja66 Mednarodno sodelovanje na podroju medgeneracijskega

uenja 66 Medgeneracijsko uenje v Sloveniji69 Predlogi za uspeno uvajanje programov medgeneracijskega

uenja

5

70 III. Ponudba izobraevanja za stareje odrasle v nekaterih izbranih dravah

70 8. Ponudba izobraevanja v Nemiji

74 9. Ponudba izobraevanja na Nizozemskem

77 10. Ponudba izobraevanja v Sloveniji

80 11. Ponudba izobraevanja na vedskem

83 12. Ponudba izobraevanja v Veliki Britaniji

86 13. Ponudba izobraevanja v Zdruenih dravah Amerike

89 14. Primerjalna analiza ponudbe izobraevanja starejih

93 IV. Empirine ugotovitve o izobraevanju starejih odraslih v Sloveniji

93 15. Izhodia raziskovanja

95 16. Metodologija 96 16. 1. Uporabljene metode in potek raziskovanja 99 Zbiranje podatkov100 16. 2. Opredelitev vzorca

102 17. Znailnosti udelebe starejih odraslih v izobraevanju 102 Kako se je udeleba starejih odraslih spreminjala med leti

1987, 1998 in 2004?105 Kaj stareje odrasle spodbuja k izobraevanju in kaj jih od

njega odvraa?

108 18. Vpliv socialnih omreij in skupnosti na izobraevanje starejih odraslh

108 Kljune ugotovitve raziskave 'Socialna integracija starostnikov v Sloveniji' o udelebi starejih odraslih v izobraevanju v Sloveniji

113 tudije primerov izobraevanja starejih odraslih v razlinem bivanjskem okolju

114 Vako naselje116 Predmestno naselje zasebnih hi119 Mestno blokovsko naselje 121 Ugotovitve analize tudije primera

6

125 V. Sklepne ugotovitve o izobraevanju starejih odraslih in njihovi pripravljenosti za izobraevanje

131 Literatura in viri

149 Internetni viri

7

I. Uvod

Izobraevanje starejih odraslih naj bi predstavljalo eno od sestavin koncepta vseivljenjskega uenja, e pojem razumemo kot izobraevanje in uenje skozi celo ivljenje, torej od rojstva do konca ivljenja. Razprave o razvoju in uresnievanju kon-cepta vseivljenjskega uenja so sicer v stroki prisotne e dolgo asa, danes pa do-bivajo politine razsenosti in podporo na evropski in na nacionalni ravni. V Sloveniji smo sprejeli Strategijo vseivljenjskosti uenja1, ki v svojem prvem cilju doloa, da je potrebno vsem ljudem omogoiti uenje in izobraevanje v vseh ivljenjskih ob-dobjih, na vseh podrojih ivljenja in v vseh okoljih. Toda konceptualne opredelitve in razumevanje pojma vseivljenjskega uenja ostajajo neenotne. V okviru razprav o izobraevanju odraslih mnogi avtorji izhajajo iz koncepta vseivljenjskega uenja, kot ga je opredelila Unescova Komisija pod vodstvom Edgarja Faureja (Faure in dr. 1972). Za podroje izobraevanja starejih je iz poroila komisije pomembno izpostaviti tri kljune elemente:

vertikalna integracija, ki se nanaa na nadaljevanje uenja skozi celotno ivljenje in v vseh razvojnih fazah (life-long), kar pomeni, da je uenje enako pomembno tako za stareje odrasle kot za ostale starostne skupine prebivalstva;

horizontalna integracija, ki pomeni priznavanje enakega statusa uenja, ne glede na to ali izhaja iz formalnih, neformalnih ali prilonostnih kontekstov po vsej irini in razsenosti ivljenja (life-wide);

demokratizacija izobraevalnega sistema v smislu enakih monosti vkljuevanja v izobraevanje, ne glede na spol, starost, etnino ali versko pripadnost.

1 Dostopna: http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/grundtvig/strategija_vsezivljenskosti_ucenja.pdf

8

V duhu te humanistine tradicije naj bi vseivljenjsko uenje prispevalo k izgrajevanju bolje drube in vije kakovosti ivljenja. Poudarek je na vzpostavitvi sistema vseivljenjskega uenja, ki naj bi v celotni drubi zmanjal neenakosti na podroju izobraevanja. Teoretiki, ki se zavzemajo za humanistino in socialno kohezivno razumevanje koncepta vseivljenjskega uenja, vidijo izobraevanje kot kljuni 'agens' za ustvarjanje demokratinih norm, inkluzivnosti in tolerantnosti, v evropskem prostoru pa kot monost za medkulturno solidarnost in sodelovanje (Rubenson 2004; Alheit 2004).

Toda vseivljenjsko uenje se je iz zornega kota izobraevanja odraslih od izvor-no humanistinega razumevanja spremenilo v redukcionistino pojmovanje v sodob-nosti, ko je izobraevanje in uenje zoeno na razvijanje spretnosti in nenehno usposa-bljanje, povezano z delom zaradi zadovoljevanja potreb gospodarstva in delodajalcev po kvalificirani, proni in prilagodljivi delovni sili. Vseivljenjsko uenje v politinih dokumentih tevilnih drav je povezano v glavnem s poklicnim izobraevanjem in usposabljanjem. Namenjeno je predvsem redno zaposlenim delavcem, hkrati pa je povezano z instrumentalnimi cilji in gospodarsko uinkovitostjo. Drubeno kritini teoretiki opozarjajo na enoznano, predvsem ekonomistino razumevanje koncepta vseivljenjskosti uenja in izobraevanja; te interpretacije poudarjajo pomen stalnega izobraevanja za poveevanje kompetentnosti delovne sile, zaposlovanja in mobilnosti med zaposlitvami in trgi dela, zanemarjajo pa pomen skupnostnega izobraevanja in izobraevanja za enakopravnost, razvoj civilne drube in demokracije (Crowther 2004; Olssen 2006; Tuschling, Engemann 2006). V dominantnem diskurzu vseivljenjskega uenja gre za popolnoma nov namen in organizacijo izobraevanja odraslih, ki je oblikovano kot odprt, decentraliziran in trno naravnan sistem, prilagojen delu in potronitvu (Martin, 2003). Kritiki v tej zvezi opozarjajo, da v sodobni paradigmi vseivljenjskega uenja ni najmanje sledi tradicionalnih idej izobraevanja odraslih, ki so povezane s socialnimi nameni, politinim angamajem in vizijo boljega sveta. Temu lahko dodamo ugotovitev, da v prevladujoem razumevanju vseivljenjskega uenja prav tako ne zasledimo posebne pozornosti, ki bi bila namenjena ciljni skupini starejih odraslih, z izjemo starejih delavcev.

Vendar drubeni problemi, ki izhajajo iz spremenjene starostne strukture pre-bivalstva, zahtevajo nove reitve za vzdrevanje prihodnjega drubenega ravnovesja tudi na podroju izobraevanja starejih odraslih. Domnevamo, da lahko izobraevanje starejih ljudi prispeva k obvladovanju tveganj, ki jih prinaa ivljenje v sodobni drubi, pogosto opredeljeni kot druba tveganja. Tveganja namre v veji meri kot ostale starostne skupine obremenjujejo stareje ljudi. Ravno stareji so ena izmed najbolj ranljivih kategorij, saj je ta populacija e posebej izpostavljena razlinim tveg-anjem, kot so poslabanje finannega poloaja, krenje socialnih omreij, zmanjanje avtonomije in kakovosti ivljenja. V Sloveniji kot starajoi se drubi bo pomembno z izobraevanjem spreminjati odnos vseh do starosti, staranja in starih ljudi. S pomojo

9

izobraevanja naj bi prilo do premika v razumevanju od starosti kot preostanka neaktivnega, drubeno marginalnega ivljenja do iskanja pozitivnih potez in pogojev, t. im. dejavnega staranja, razvoj potencialov starejih odraslih in njihovo sodelovanje v ekonomskem, kulturnem, politinem in drubenem ivljenju v skupnosti. Tudi v tem smislu je potrebno prouevati monosti, ki naj bi jih zagotavljal humanistini koncept vseivljenjskega uenja za stareje.

Veliko razprav o izobraevanju in uenju starejih odraslih je e vedno preetih z deficitarnimi izrazi, ki poudarjajo njihovo ibkost in odvisnost; s tem pa se zamegljuje dejstvo, da je uenje in staranje drubeno konstruirano in da lahko pri tem kulturne opredelitve starosti igrajo pomembno vlogo v spodbujanju ali omeje-vanju lovekovih aspiracij.

Findsen (2005) opozarja na dve prevladujoi teoretini perspektivi v ana-lizi procesa staranja in starosti. Iz funkcionalistine teoretine perspektive so stareji opisani glede na to, kako se prilegajo v obstojei drubeni red. Primera takne obrav-nave sta teorija vlog in teza o nedejavnosti. V teoriji vlog so analizirane drubene vloge starejih; npr. spolne vloge in vpliv na spreminjanje identitete. Glede na domneve o nedejavnosti so stareji ljudje drubeno segregirani, s tem pa se prekinja njihova fizina in drubena sposobnost. Primer taknega razmiljanja so posebna naselja za stare ljudi, ki so loena od vrvenja in naglice vsakdanjega ivljenja. Funkcionalistini pristop za-govarja krenje podroja delovanja v ivljenju starejih in temu prilagojeno ponudbo izobraevanja. V funkcionalistini paradigmi je opazna odsotnost obravnave politine, ekonomske in kulturne dimenzije ivljenja.

Iz perspektive kritine teorije je staranje drubeni konstrukt in zato je potreb-no nameniti ve pozornosti politini ekonomiji, katere del so tudi stareji. Ta para-digma opozarja na marginalizacijo starejih v mnogih drubah. Zaradi minimalnih prihodkov so finanno prikrajani; izkljueni so iz ponudbe izobraevanja; drava in njeni aparati jih uvrajo v kategorijo strukturne odvisnosti. Socialno izkljuenost in marginalizacijo pogojujejo obstojee zakonodaje in dravne socialne politike, ki starejim odvzemajo pravico, da bi sodelovali v procesih odloanja in to celo v primerih, ko se odloa o njihovih potrebah. O njih odloajo mlaje generacije, ki potrebe starejih inter-pretirajo skozi potrebe svoje generacije.

Za nae prouevanje je pomembna tudi razprava o konceptih starosti, ki raz-likuje med dvema perspektivama, obe pa si v zgodovinskem razvoju ne sledita nujno prva drugi (Manheimer in dr. 1995). Tradicionalna perspektiva osebnega prilagajan-ja predpostavlja, da stareja oseba nima izbire, ampak se lahko zgolj prilagaja novim okoliinam in jih ustrezno obvladuje. Moderna perspektiva osebne transformacije zavraa starosti primerne vloge, ki so opredeljene s kulturnimi vzorci in klasinimi vr-

10

linami starosti kot oblikami drubenega stereotipiziranja. V tej perspektivi je pozneje ivljenje nepopisana zgodovina, ki jo ustvari vsaka oseba zase, pri tem pa je omejena le z lastno imaginacijo in pritiski drube po prilagajanju.

Jarvis je e pred asom preverjal tezo o tem, da se biografije ljudi v veliki meri izoblikujejo skozi njihove une izkunje in domnevo, da se lahko koliina njihovega uenja pomembno spreminja, ko se postarajo (Jarvis, 1994). Z njegovo teoretino perspektivo morda lahko razloimo pomen uenja v kasnejih letih. Jarvis je namre sestavil tipologijo monih unih izkuenj, ki naj bi temeljile na odnosu med biografijo in izkunjo. V svoji tipologiji razlikuje tri naine uenja po upokojitvi:

modrijani so tisti stari ljudje, ki se zavedajo, da je e vedno veliko tistega, o 1. emer se morajo pouiti. To je tudi razlog, da si elijo nadaljevati z uenjem in zato izkoristijo vse prilonosti, da se vkljuijo v izobraevanje odraslih. Primer okolja, ki spodbuja ta nain uenja v stareji odraslosti, je univerza za tretje ivljenjsko obdobje;

dejavnei se osredotoajo na razvoj svojih spretnosti na razlinih podrojih. 2. eprav so med njimi lahko tudi modrijani je za njih znailna predvsem velika angairanost v iroki paleti dejavnosti, kot je npr. umetniko ustvarjanje, vrtnarjenje, portne aktivnosti, potovanja itd.;

iskalci harmonije so stareji ljudje, ki si prizadevajo iveti v skladu z 3. okoliinami, prav tako pa si elijo ustvariti varno in mirno okolje, kajti dosegli so duevni mir in zaradi tega si morda elijo omejiti svoje uenje. Pogosto se namre izognejo novim prilonostim za uenje, ki ni skladno z njihovo samopodobo. To so stareji odrasli, ki iejo Eriksonovo integriteto v svojem ivljenju in iejo harmonijo s svetom, v katerem ivijo. Toda pri njih se e ne ve natanno ali se manj uijo tudi zaradi razlinih omejitev, kot so neugodne okoliine in pomanjkanje prilonosti za une dejavnosti.

Jarvis uenje starejih po upokojitvi povezuje z njihovo novo identiteto. Za nekatere je sprememba identitete po upokojitvi minimalna, ker nadaljujejo z isti-mi vzorci delovanja kot pred upokojitvijo. Za druge je sprememba identitete lahko dramatina, zlasti ob zavedanju o izgubi drubenega in delovnega poloaja.

V andragogiki pojem stareji odrasli najpogosteje opredeljuje ciljno skupino, ki jo sestavljajo ljudje, stari 65 let in ve (v nekaterih opredelitvah so to osebe, stareje od 60 let, v primerih ko so v tej ciljni skupini obravnavani tudi stareji, ki so e za-posleni, se obiajno upoteva starost od 50-64 let). Toda glede opredelitve starejih odraslih med razlinimi avtorji ni konsenza. Tako npr. Neugarten (1976) razlikuje med mladimi-starimi (od 55-65 let) in starimi-starimi (od 75-85 let), s imer pou-

11

darja loitev med zdravimi, aktivnimi starejimi in tistimi, ki so manj aktivni zaradi kroninih in akutnih zdravstvenih razlogov. Takna delitev je problematina, saj nje-gova kategorija mladi-stari bolj ustreza znailnostim ljudi srednje starosti. Pejak (1998) deli starejo odraslost na tiri podobdobja: 50-60 let (pozna srednja starost), 60-70 let (mlaja starost), 70-80 let (srednja starost), 80 let in ve (visoka starost). Razlikuje tudi med kronoloko (najlaje merljivo), bioloko (teje ugotovljivo, saj se telesnih in duevnih zmonosti ne da natanno meriti) in psiholoko starostjo, ki je odvisna od individualnega lovekovega doivljanja (Pejak 1998: 12). Vsi trije vidiki staranja so med seboj povezani, a se lahko med seboj tudi zelo razlikujejo staranje po enem vidiku ne ustreza staranju po drugem. Koledarsko enako stari ljudje se nam lahko zdijo razlino stari, saj se njihova bioloka starost ne ujema s kronoloko. Nji-hova psiholoka starost pa je lahko e bolj varljiva, kajti psiholoki znaki staranja (npr. rigidnost miljenja) lahko pri nekaterih ljudeh nastopijo e v tridesetih, tiridesetih letih, medtem ko se pri drugih mladostni znaki (npr. pronost miljenja) ohranijo do pozne starosti. Ana Krajnc (1999) ugotavlja, da se kategorija stareji odrasli pogosto izenauje s kategorijo upokojenci; pri tem opozarja, da stareji in upokojenci nista povsem identini kategoriji prebivalstva, saj so med upokojenci tudi mladi ljudje in med starejimi niso vsi upokojeni. Ti dve kategoriji se samo priblino ujemata.

Izobraevanje starejih odraslih se pogosto povezuje tudi s pojmom tretje ivljenjsko obdobje. Laslett (1989), kot eden pogosteje citiranih avtorjev tega iz-raza, starost nad 55 let oznauje za zaetek tretjega ivljenjskega obdobja, ko ljudje sprejemajo odloitve o tem, kako bodo preiveli ostanek svojega ivljenja. Posebej loi etrto ivljenjsko obdobje, ki ga povezuje z odvisnostjo, onemoglostjo in s sm-rtjo. Tretje ivljenjsko obdobje opie kot razdobje v ivljenju odraslega loveka, ko so ljudje razbremenjeni spon in obveznosti drugega ivljenjskega obdobja, povezanega s skrbjo za druge in s poklicnimi zahtevami. V tem obdobju ivljenja lahko stareji uivajo skoraj popolno avtonomijo v tistem, kar so si izbrali za svojo novo dejavnost. To vkljuuje tudi nove monosti za nadaljnje izobraevanje. Laslett je preprian, da bodo pripadniki tretjega ivljenjskega obdobja v 21. stoletju doiveli razcvet, saj v to obdobje vstopa veliko tevilo ljudi z veliko energije in kreativnosti. Menimo, da takna opredelitev tretjega ivljenjskega obdobja v glavnem ustreza opisu starejih odraslih, ki pripadajo srednjemu drubenemu sloju v zahodnih drubah in ki ivijo v veliko bolj ugodnih ekonomskih in socialnih okoliinah, e jih primerjamo z veino stareje populacije po svetu. Prevladujoi ivljenjski vzorec tevilnih pripadnikov delavskega razreda in nijih socialnih slojev je povezan z revino, diskriminacijo, odvisnostjo od socialne pomoi in z zelo omejenimi monostmi za izobraevanje.

Findeisen (1999: 22) ugotavlja, da za dananjo individualizirano drubo kronoloka urejenost ivljenja po posameznih obdobjih zaradi razlinih ivljenjskih izkuenj in poti ni ustrezna; bolj ustrezno je govoriti zgolj o stanjih, ki jih lovek dosee. Pojem tretje ivljenjsko obdobje tako ni ve kronoloki pojem, temve stanje,

12

ki se lahko pojavi obasno vzdol lovekovega odraslega ivljenja. etrto ivljenjsko obdobje oziroma obdobje odvisnosti lahko namre sploh ne nastopi ali pa je zelo kratko, tako da se v tretjem ivljenjskem obdobju znajdejo skupaj tisti, ki so e polni moi in ivljenjske energije in tisti, ki e razmiljajo o smrti. Findeisen meni, da je izraz 'pozneja leta' primerneji, e posebej zato, ker se kronoloko gledano, lahko prine zelo zgodaj, e pri tiridesetih. Izraz pozneja leta bolje pokae, da starost ni neko loeno obdobje ali stanje v lovekovem ivljenju, temve del in nadaljevanje vsega, kar lovek ivi. Skratka, pojem starosti je vse bolj nedoreen in njen zaetek je teko doloiti.

Zaradi razlinosti biolokega staranja in individualnosti posameznikovega doivljanja ivljenja in okolja si stareji ljudje nikakor niso podobni in ne predstavl-jajo uniformne drubene skupine. Iz razlinih razprav lahko sklepamo, da kronoloka leta niso najbolj relevantni dejavnik v razumevanju obdobja stareje odraslosti, kajti proces staranja je opredeljen tako kulturno, kot politino in socialno. Glenden-ning v tej zvezi opozarja, da danes, zlasti pripadniki baby-boom generacije, ne upotevajo ve drubenih norm o staranju in razvijajo svoje lastne inovativne prakse (Glendenning 2000).

Razprave o izobraevanju in problemih staranja so se v strokovni literaturi zaele pojavljati priblino pred tridesetimi leti in sicer v okvirih tako imenovane izobraevalne gerontologije (Allman, 1984; Battersby, 1987; Glendenning, 1992; Formosa, 2002). V tistih asih veina politinih nartovalcev izobraevanja e ni razmiljala o monostih izobraevanja in uenja starejih. Toda postopoma, zlasti s spremembami v starostni strukturi prebivalstva, s spremenjenimi vzorci zaposlovanja in s pomembnim izboljanjem zdravstvene oskrbe starejih, se je krepilo preprianje o pomenu tega podroja izobraevanja (Klercq 2004; Withnall 2006).

Izraz izobraevanje starejih odraslih vkljuuje vrsto unih dejavnosti, v katere se vkljuujejo stareji ljudje in sicer v formalnih, neformalnih in prilonostnih kontek-stih (English 2005). Pojem uenje je najbolj pogosto povezan s prilonostnimi kon-teksti; gre za pridobivanje znanja, vein in spretnosti, ki izhaja iz vsakdanjega ivljenja in se pridobiva s sluajnim, samostojnim, vasih nezavednim uenjem. V neformalnih kontekstih gre za sistematine in organizirane izobraevalne ali une dejavnosti, ki potekajo zunaj formalnega izobraevalnega sistema, pogosto v izobraevalnih orga-nizacijah za odrasle ali v razlinih drutvih. Ko gre za formalne kontekste, ki so zelo strukturirani, kronoloko hierarhino razvreni in v katerih je vkljueno stopenjsko ocenjevanje znanja, se obiajno uporablja pojem izobraevanje. V nai razpravi pojem izobraevanja uporabljamo tudi takrat, ko obravnavamo ponudbo in sistemsko skrb za izobraevalne in une dejavnosti starejih odraslih.

13

Pomen izobraevanja starejih potrjujejo ugotovitve antropolokih, andragokih, sociolokih in medicinskih raziskav, saj poudarjajo pozitivni vpliv izobraevanja v sta-rosti na zdravje, socialno dejavnost stareje osebe in njene monosti pridobivanja ter ohranjanja moi in vpliva (Glendenning 2000; Cusack in Thompson 1998; Cusack 1999). V zadnjih desetletjih se na izobraevanje vse bolj gleda tudi kot na potrebo starih ljudi. Z izobraevanjem se vzpostavljajo monosti in podlage za t. im. uspeno staranje ali tudi dejavno staranje; izobraevanje vpliva na izrabo in razvoj poten-cialov starejih odraslih (npr. samouresnievanje, osebnostna rast) in na krepitev nji-hove drubene moi, s tem pa tudi na zmanjevanje njihove marginalizacije, ki nastaja pod vplivom ekonomskih, socialnih, politinih in kulturnih dejavnikov. Skratka, z izobraevanjem starejih se utrjuje njihov drubeni poloaj in integracija v drubo, spodbuja se delovanje starejih v skupnosti, povezovanje mladih in starih ter ustvarjan-je drube vseh starosti.

14

II. Teoretina izhodia

1. Vpliv sprememb v ivljenjskem ciklu na izobraevanje starejih odraslih

lovekov razvoj je vseivljenjski proces. Vsa starostna obdobja so lahko enako pomembna, saj prav v vsakem obdobju poteka nenehen razvoj. lovekov razvoj ni le domena psihologije, temve razlinih disciplin, ki vsaka na svoj nain prouujejo dejavnike, ki vplivajo na posameznika. Posameznikov razvoj poteka v razlinih smereh in na razline naine, vedno pa pomeni sooanje z izgubami in pridobitvami. Prav tako o letih starosti ne moremo govoriti enoznano; poznamo vsaj nekaj terminov, ki oznaujejo starost in sicer 'kronoloka starost', 'bioloka starost', psiholoka starost' in 'socialna starost' (Bjorklund in Bee 2008: 13; Pejak 2007: 79-82). Predvsem socialni vidik starosti temelji na priakovanih vlogah, ki naj bi jih posameznik prevzemal v doloenih ivljenjskih obdobjih. Zavedati se je treba, da kronoloka starost in razvoj ne sovpadata nujno, kar je s starostjo vse bolj oitno.

O odraslosti in starosti torej lahko govorimo kot o obdobju, razdeljenem na

razvojne faze, obdobja, skozi katera s staranjem prehajamo. Vsaka od teh faz ima znailnosti, ki jih sorazmerno lahko posploimo na veji del odraslih. To seveda ne pomeni, da se vsakemu zgodijo predvideni dogodki v napovedanem asu; obstajajo pa stereotipi o asu, kdaj naj bi se predvideni dogodki/doseki zgodili. Za vsako ivljenjsko obdobje lahko trdimo, da ima svoje razvojne naloge, katerih doseganje prispeva k oseb-nemu zadovoljstvu in doseganju drugih nalog. Starost, prav tako kot odraslost, lahko definiramo le v odnosu do nekih priakovanj, idealov in vrednot, s katerimi se sooa posameznik. Doseganje ciljev, ki si jih posameznik v vsakem ivljenjskem obdobju postavi, pa mu pogosto pomeni potrditev lastne vrednosti in pozitivno spodbudo za nadaljnji razvoj. Kot menita Sugerman in Woolfe (1997: 22) prispevajo k nezado-voljstvu in kasnejim neuspehom prav neuspehi pri doseganju zastavljenih nalog.

Spremembe so povezane z ivljenjskimi dogodki, ki so znamenja posameznik-ovega ivljenja. Ti dogodki so pogosto povezani tudi s spremembo poloaja ali vloge posameznika, kaejo pa, ali posameznik sledi drubenim spremembam. (Sugerman

15

in Woolfe 1997). V psihologiji ivljenjskih obdobij je pozornost usmerjena v identi-ficiranje in razmejitev razlinih ivljenjskih let in njihovih znailnosti; iz tega postane jasno, da imajo ljudje v razlinih ivljenjskih obdobjih razlino motivacijo in pogled na vlogo izobraevanja. ivljenjska obdobja najvekrat opredeljujejo krize in iz tega izpeljane naloge, cilji, ki vplivajo na motivacijo posameznika.

Avtorji te faze razlino definirajo, jih razdelijo v doloena asovna obdobja in jih tudi razlino imenujejo. Na podroju izobraevanja odraslih sta najpogosteje navedeni pionirski deli Havinghursta in Eriksona, ki sta vsak na svoj nain opisovala ivljenjski cikel kot pomemben organizacijski princip2. Erikson za odrasle v zrelih letih meni, da lahko doseejo integriteto le tedaj, e ''poravnajo svoje raune'' z drugimi ljudmi in stvarmi ter se prilagodijo zmagam in razoaranjem ivljenja; tako postopno zori plod vseh sedmih predhodnih obdobij (Erikson 1976: 117). Integriteta se izraa kot potrditev lovekove naklonjenosti svojemu ivljenju, sprejemanje lovekovega edinega ivljenjskega cikla in pomembnih ljudi kot neesa, kar se je moralo zgoditi; pri tem je pomembno, da lovek prevzema odgovornost za svoje ivljenje. V skrajni starosti, ki jo lovek dosee (e ne postane senilen), se razvije modrost, ki jo oznauje zrelost duha, akumulacija znanja, zrela razsodnost in razumevanje. Vsekakor pa Erikson dodaja, da se iz posaminih vitalnih individualnih moi, ki izvirajo iz enega ivljenjskega cikla, sestavlja psihodrubena mo, ki se izraa v moi neke drube in njenih institucij (Er-ikson 1976: 118). Seveda ostajajo mnoge kritike Eriksonovega modela, ki pa jih tu podrobneje ne bomo analizirali.

Avtorjev, ki obravnavajo spremembe v ivljenjskem ciklu posameznika, je ve-liko. Tu prikazujemo enega od monih modelov delitev ivljenja na obdobja. Tako H. Bee (1996: 388-389) razdeli obdobje odraslosti na pet asovnih obdobij, od katerih vsa-ko zaznamujejo fizine in kognitivne spremembe, spremembe delovnih in druinskih vlog ter odnosov z drugimi, razvoj osebnosti in osebni pomen, ter kljune naloge, ki naj bi jih opravil posameznik v posameznem obdobju3. Seveda gre za pribline ocene, ki v grobem doloajo asovne premise, prav gotovo pa take klasifikacije potrjujejo, da obstajajo drubeni stereotipi glede doseganja priakovanih rezultatov v posameznem starostnem obdobju. Tu predstavljamo le tri zadnja obdobja lovekovega ivljenja, ki so za nas zanimiva.

2 Njunih modelov tu podrobneje ne bomo navajali, saj sta dokaj splona znana.

3 Bee govori o bioloki in socialni uri (Bee 1996: 393, 394); bioloka ura zane glasneje tiktakati v ob-dobju srednjih let (srednja odrasla doba), ko se zanejo izraziteje kazati znaki staranja (slabanje vida, manja elastinost, gube, zmanjana sposobnost reprodukcije, pojav nekaterih bolezni, peanje hitrosti pomnjenja in priklica informacij, itn.). V istem asu postaja tiktakanje socialne ure manj slino, saj je veina odraslih v tem obdobju e dosegla neke priakovane norme (imajo otroke, ki bodo kmalu samo-stojni, kariera je na vrhuncu, itn.). Hkrati se posameznik v tem obdobju pogosteje obraa vase in v tiste dele svoje osebnosti, ki niso neposredno povezani z drubenimi normami. e bi povezali vpliv bioloke in socialne ure, bi lahko rekli, da bioloka z leti tiktaka vse glasneje, socialna pa vse bolj tiho.

16

Preglednica 1: Nekatera obdobja odraslosti in potek sprememb

Srednja odrasla doba40-65

Pozna odraslost(mladi stari)65-75

Pozna pozna odr.(stari stari)75+

Fizine spremembe

zaetek upada fizinih moi na nekaj podrojih, npr. mo, elastinost, srce in oilje

opazneji upad fizinih moi; poasneji reakcijski as

Hitreje upadanje telesnih in zdravstvenih funkcij

Kognitivne spremembe

prvi znaki izgube kognitivnih sposobnosti (hitrost)

poasen upad razlinih sposobnosti

hitreji upad kognitivnih sposobnosti, predvsem spomina

Druinske in partnerske vloge

osamosvajanje otrok; lahko skrb za ostarele stare

stari stari; manj pomembne druinske vloge

druinske vloge relativno nepomembne

Odnosi poveano zadovoljstvo v zakonu; tesneje prijateljske zveze

veliko zadov. v zakonu (e ne ovdovijo); intimn. prijatelj.; pogost. stiki z otroki.

veina ovdovela; prijatelji ostanejo pomembni.

Delovne vloge

vrh kariere; zadovoljstvo v poklicu

upokojitev (za veino) nepomemb. (za veino)

Osebnost in osebni pomen

mehanje individualnosti; monost veje avtonomnosti

integriteta ega (cilj); obraanje vase; nekateri doseejo raven integritete

nadaljevanje prejnjih procesov

Kljune naloge

osamosvajanje otrok; redefiniranje ivljenjsk. ciljev; doseganje individualnosti; skrb za ostarele stare

sooanje z upokojitvijo; sooanje z upad. telesnih in duevnih funkcij; redefiniranje ivljenj. ciljev in osebnega smisla

sooanje s priblievanj. konca ivljenja; sooanje z monostjo bolezni in zmanjano sposobnostjo

Vir: H. Bee 1996: 388-389

Nekatere norme in priakovano vedenje se s podaljanjem ivljenjske dobe premikajo v kasneja obdobja; e vedno pa so dokaj trdno zakoreninjeni stereotipi o priakovanem vedenju, uspehu, ravnanju, ki ob neuresniitvi ljudem povzroajo skrbi in krize4.

Fjord Jensen (v Illeris 2004: 169) je podobno kot Erikson pripravil model uenja v razlinih obdobjih lovekovega ivljenja, v katerem govori o prehodu skozi razline faze. Prehode med fazami oznauje za ivljenjske prelomnice; tako je npr. prehod med odraslostjo in zrelo odraslostjo taka ivljenjska prelomnica. Model prika-zuje, da ima odrasel lovek v ivljenju dve vzporedni fazi, ki se najvekrat pojavita neenakomerno leta, ki kaejo socialno ivljenje in leta interpretativnega ivljenja.

4 Hellen Bee (1996: 360) naniza nekaj najbolj stresnih ivljenjskih dogodkov in sprememb, ki ljudem povzroajo stisko in so lahko pomembni dejavniki, da se nekdo obrne po pomo: na prvem mestu je smrt partnerja, sledi loitev, zadranje ali bivanje v zaporu ali drugi instituciji, smrt druinskega lana, teja bolezen, poroka, odpust z dela, upokojitev, itn.

17

V delu svojega ivljenja pripada lovek drubi, v drugem pa samemu sebi. Z enega zornega kota njegovo ivljenje opredeljujejo strukture kulture starosti, s svojimi last-nimi socio-biolokimi mejniki in s starostjo povezanimi rituali. Ker pripada temu, postane lovek s svojimi ivljenjskimi leti del kulture drubeno opredeljene starosti ('social age culture'). Z drugega zornega kota pa se lovek nahaja v ivljenjskem ciklu, ki si ga sam regulira s svojo interpretacijo. Pri tem ga vodijo osebne potrebe. David Kolb (1984) lovekovo gibanje skozi ivljenjska obdobja oznai z razlinimi procesi, ki se pojavljajo s staranjem. Prvo fazo - prehod od otrotva k puberteti -, oznauje kot fazo pridobivanja (acquisition); drugo fazo imenuje faza specializacije (Jensen to im-enuje ivljenjska prelomnica, Illeris pa faza kvalifikacije, usposobljenosti)5. Tretjo fazo Kolb imenuje faza integracije, ki pa je ne dosee vsak; to je faza sklenitve interakcije z okoljem, ukvarjanje s seboj, s svojim ivljenjskim procesom in vlogo, ki jo je pos-ameznik imel v svetu, ki ga obdaja. (Kolb 1984; Illeris 2004)

V zadnjih letih je med gerontologi izredno prisoten interes za uporabo pripov-ednega pristopa (biografske metode) pri prouevanju izobraevanja starejih odraslih (npr. McAdams in Bowman 2001; Kenyon in dr. 2001 v Cappeliez in dr. 2008; Ran-dall in Kenyon 2004; Alheit, in dr. 1995). S pristopom prouujemo ivljenjsko zgod-bo oz. ivljenjsko pot posameznika, kot jo vidi in doivlja sam. ivljenje obravnavamo kot zgodbo, ki vsebuje elemente ogrodja, konstrukcije in ponovne evalvacije. Taka zgodba pomaga posamezniku bolje razumeti razline ivljenjske dogodke in spremem-be, tudi doivljanje lastne identitete. Ta pristop je e posebno zanimiv za gerontologe, saj poudarja razvojnost naela, da je idealni jaz integrirano sebstvo, ki vkljuuje razvoj osebnosti in osebne integritete skozi celotno ivljenje.

Predpostavlja, da so loveka bitja vkljuena v neprenehen razvojni proces, ki oblikuje njihovo ivljenje kot zgodbo, rekonstruira preteklost in predvideva pri-hodnost, tako da se pojavi obutek smisla. Ta pristop omogoa samorazumevanje v pripovedni obliki.

ivljenjske zgodbe dajejo pomemben vpogled v 'notranjost' starajoega se loveka. Kenyon in Randall navajata, da imajo ivljenjske zgodbe tiri medsebojno povezane dimenzije: osebno, medosebno, sociokulturno in strukturno. (Kenyon in Randall 1999 v Cappeliez in dr. 2008: 55). To pomeni, da ivljenjske zgodbe ne ob-likujejo le osebne znailnosti, kot npr. ivljenjski cilji in osebne predispozicije, ampak tudi drubeno sankcionirana priakovanja in asovni roki, pa tudi kulturne vezi/prem-ise, ter s tem povezane ideje ali zgodovinski dogodki, ki imajo lahko pomemben vpliv na doloene kohorte. To pomeni, da je potrebno posameznikove zgodbe vedno vpeti v priakovanja in zahteve, ki izhajajo iz njegovega socialnega in kulturnega okolja. Pomembno vlogo pri oblikovanju ivljenjske zgodbe imajo torej socialne vloge, ki jih

5 V tej fazi je pomembna kariera, druina in druba, lovek je problemsko usmerjen, sodeluje z zu-nanjim svetom.

18

posameznik v doloenem ivljenjskem obdobju ima in ki so pogosto vloge, ki trajajo vse ivljenje (npr. skrb za druino, osebna in poklicna kariera, vloge v razlinih orga-nizacijah civilne drube, ipd.). Odrasli in stareji odrasli so lahko pri uresnievanju teh socialnih vlog bolj ali manj uspeni, kar se vrednoti skozi vse ivljenje.

Posebne dogodke, ki jih posameznik vidi kot izstopajoe, obiajno oznaimo kot ivljenjske prelomnice. Clausen (1995 v Cappeliez 2008: 55) razume ivljenjske prelomnice kot 'kljune spremembe v videnju samega sebe, svoje identitete, pomena svojega ivljenja ali doivljanju situacije, v kateri se ljudje nauijo nekaj novega o sebi'. V tem smislu so ivljenjske prelomnice npr. poroka, rojstvo otroka, nova zaposlitev. Avtor loi tiri pomembne tipe ivljenjskih prelomnic:

spremembe v specifinih vlogah posameznika;

spremembe ivljenjske perspektive;

spremembe v postavljenih ciljih;

spremembe v doivljanju samega sebe.

Wethington et al. (1997 v Cappeliez 2008: 55) vidi ivljenjske prelomnice kot spremembe na dveh kljunih podrojih:

pridobivanje znanja, povezanega s seboj (npr. drugaen obseg lastnih ciljev, osebne omejitve, talenti);

pridobivanje znanja, povezanega z dejavniki zunaj sebe (npr. novo razumevanje ljudi, ki so nam blizu, nae zmonosti glede na zahteve situacije, na katero nimamo vpliva, ipd.

ivljenjske prelomnice so povezane s starostno determiniranimi socialnimi vlogami, posebno na podrojih, kot so delo, zakon, druina, starevstvo. Spremembe v starevskih in poklicnih vlogah se pogosto navajajo kot ivljenjske prelomnice. Prav tu se teorije ivljenjskega cikla in razumevanje kriznih obdobij v ivljenju prekriva s spoznanji o ivljenjskih prelomnicah kot spodbudi za uenje. Pri prehajanju skozi faze ivljenjskega cikla ali v asu sooanja s pomembno ivljenjsko prelomnico je uenje in izobraevanje sredstvo za laje obvladovanje novih izzivov, prilagajanje in sooanje s spremembami, ki se pojavljajo. To so najpomembneji trenutki za uenje ali kot jih je poimenoval C. Houle, 'teachable moments'.

Cappeliez in sodelavci (2008) so z raziskavo ugotavljali, kakne in koliko ivljenjskih prelomnic doivljajo stareji odrasli. Opravili so polstrukturirane inter-vjuje na vzorcu 53 starejih odraslih, starih med 60 in 86 let in ugotovili, da je vsak

19

intervjuvanec v povpreju doivel 2.8 ivljenjskih prelomnic. Ugotovili so, da sta za stareje odrasle podroji druine in zdravja tisti podroji, na katerih se dogaja najve ivljenjskih prelomnic. Pri enskah se kar 76% vseh ivljenjskih preobratov zgodi na omenjenih dveh podrojih, vendar najve na podroju zdravja. Pri mokih izs-topa podroje dela, pa tudi selitve so pogosto vir ivljenjskih prelomnic (Cappeliez 2008: 59). Ugotovili so tudi, da se ivljenjsko pomembne prelomnice dogajajo v vseh ivljenjskih obdobjih, kljub vsemu pa se jih najve (kar 32%) zgodi v obdobju sredn-jih let (45 64 let). Glede na spol pri tem ni bistvenih razlik.

Na katera podroja so imele ivljenjske prelomnice najveji vpliv? Najbolj je izpostavljeno podroje druine, saj so bile posledice prelomnih dogodkov najbolj izra-zite prav na tem podroju. To e posebno velja za dogodke, ki so se zgodili na podroju druine (in so povratno nanjo tudi najbolj vplivali).

Pomembna podroja, na katera vplivajo ivljenjske prelomnice, so tudi podroje dela, podroje duhovnosti in zdravje. ivljenjske prelomnice, ki so se doga-jale na podroju dela in zdravja, so imele vpliv na razlina druga podroja ivljenja in dela posameznikov, nasprotno pa so imele ivljenjske prelomnice, ki so se zgodile na podroju druine, vpliv predvsem na druinsko ivljenje in delo (Cappeliez in dr. 2008: 59). Pomembni dogodki, ki so se zgodili na podroju dela, imajo vpliv tudi na podroje druine in izobraevanja. Ugotovili so, da je podroje zdravja tisto, kjer tako pri starejih enskah kot pri starejih mokih nastaja najve ivljenjskih prelomnic. Ra-zlago lahko iemo v starosti intervjuvancev, ki so veinoma v 70. tih letih; stareji kot je posameznik, pomembneja postajajo zdravstvena vpraanja. Raziskovalci so tudi ugo-tovili, da so intervjuvanci - poleg svojega zdravja - kot pomembno navajali tudi zdravje svojih blinjih, ki ravno tako lahko pomeni ivljenjsko prelomnico, saj taka izkunja navadno vkljuuje potrebo po skrbi za nekoga drugega. Tudi v slovenskih raziskavah smo podobno ugotavljali, da stareji odrasli bolezen, pa tudi obutek, da so e stari (ali prestari), pogosto navajajo kot dejavnik, ki jih odvraa od razlinih dejavnosti, tudi od izobraevanja. Pri tem pogosto navajajo tudi skrb za druinske lane.

Zdravje je torej pri starejih odraslih izredno pomemben dejavnik, ki definira njihovo dojemanje lastnih zmonosti in zato tudi njihovo nadaljnjo dejavnost. Nekat-ere raziskave, ki so bili narejene z namenom ugotoviti povezanost zdravja z uenjem in izobraevanjem starejih, ugotavljajo, da sta podroji tesno obojestransko povezani. e vzamemo stopnjo izobrazbe kot izhodie, vidimo, da vsako nadaljnje leto izobraevanja prispeva k zvianju dohodka in socio-ekonomskega poloaja posameznika; hkrati se bolj izobraeni posamezniki gibljejo po stratifikacijski lestvici navzgor in to posredno vpliva na njihovo zdravje (Hammond 2004: 37-39). Avtorica nadalje ugotavlja, da so bolj izobraeni stareji odrasli bolj suvereni pri komunikaciji z zdravstvenimi slubami, bolje razumejo in vrednotijo sporoila v zvezi z njihovim zdravjem in so v splonem bolj iznajdljivi pri dostopnosti do zdravstvenih storitev. Bolj izobraeni stareji odrasli

20

so bolj emocionalno proni, kar prispeva k boljemu mentalnemu in fizinemu zdravju, lajemu izogibanju depresijam, bolji samopodobi, neodvisnosti, samozavesti in k izs-topu iz zaaranega kroga nemoi. Kot ugotavlja Hammond (2004: 40), sta zdravje in uenje medsebojno povezana z mediatorji, kar lahko prikaemo s sliko 1.

Slika 1: Psihosocialni mediatorji

Uenje

Psihosocialni mediatorji

Samo-spotovanje in uinkovitost

Identiteta

Namen in prihodnost

Socialna integracija

Komunikacija in kompetence

Zdravstveni uinki

Blagostanje

Mentalno zdravje

Uinkovito obvladovanje sprememb in neprijetnosti, vkljuno s fizinim zdravjem

Vir: Hammond, C. 2004: 40

Tudi druge raziskave kaejo, da obstajajo povezave med stopnjo izobrazbe in mnogimi vidiki drubene blaginje; bolj izobraeni ljudje ivijo dlje, v bolj zdravem okolju, prenaajo ve ivljenjskega/fizinega in kulturnega kapitala na svoje otroke, ipd. (Schuller 2004a: 4). Uenje je neposredno povezano s spremembami, ki se doga-jajo v posameznikovem ivljenju,

vendar je teko dokazati vzronost. Ali so ljudje zaradi izobraevanja bolj zdravi, ozaveeni, ali so morda zdravi ljudje bolj pripravljeni za izobraevanje? Seve-da obstajajo tudi ugotovitve o nasprotnem vplivu slabe izobraeni stareji odrasli ivijo pogosteje pod pragom revine, se ne znajdejo dobro pri iskanju monosti zdravstvene in socialne pomoi, si ne morejo privoiti zdrave prehrane in drugih ugodnosti, pogosteje zbolijo in prej umirajo. Manj izobraeni stareji odrasli pa se tudi redkeje odloajo za izobraevanje v ponujenih monostih, namenjenih pred-vsem starejim odraslim.

Glede uenja je v obdobju odraslosti glavna pozornost usmerjena k obv-ladovanju sprememb v ivljenjskem ciklu, k druini in delu, k interesom, pa tudi na ivljenjski stil in stalia. Zrela odraslost traja do smrti, uenje pa do obdobja mentalne oslabljenosti. e okoliine posamezniku dopuajo ustrezno uenje, je to usmerjeno k osebnostnemu bogatenju in harmoniji v ivljenju. Uenje v zrelih letih ni tako ciljno usmerjeno kot uenje v mladosti; stareji odrasli niso naravnani k

21

problemom eksistencialne narave, kot v prejnjem obdobju odraslosti. Mnogi stareji odrasli v pozni odraslosti so v dananjem asu sorazmerno dobro finanno in socialno situirani, usmerjeni so k socialnim dejavnostim, k pomoi drugim, partnerju, elijo pomagati svojim otrokom in vnukom ali deprivilegiranim skupinam, e se sooajo z njimi. To velja predvsem za relativno privilegirane stareje odrasle, predvsem za pripadnike srednjega sloja; mnogi stareji odrasli pa se ukvarjajo z vpraanjem, kako preiveti. Med tema skupinama starejih odraslih je glede elje in pripravljenosti za izobraevanje velik razkorak.

Uenje v zreli odraslosti pogosto zaznamuje osebna notranja motivacija, brez prisilnosti ali zunanjih pritiskov, ki so pogosto vzvodi za uenje v zgodnejih ob-dobjih odraslosti. Uijo se torej tisto, kar elijo vedeti, razumeti, elijo tudirati ali uporabiti. Z leti se pri odraslih tudi spreminjajo premise, ki so dokaj enotne skozi ivljenjske faze in obdobja. Tako lahko sledimo spremembam, opisanih v nadalje-vanju (Illeris 2004: 223):

skozi ivljenje se postopno pojavi proces liberalizacije/osvobajanja pri otroku gre za bioloko zorenje in prilagajanje zunanjim drubeno determiniranim vplivom, pri mladostniku gre za konstruiranje identitete. V mlaji odraslosti se uijo tisto, kar se jim zdi pomembno in kar narekujejo drubeni pogoji. V zreli odraslosti se drubene determinante konno umaknejo v ozadje predvsem pri tistih ljudeh, ki imajo monost in vire, da se osvobodijo.

v povezavi s postopnim osvobajanjem uenja od drubenih okvirov in zahtev, se najpogosteje pojavi proces indviduacije gre za uenje, usmerjeno k razvoju posameznikove osebnosti in omejeno z osebnimi potrebami in interesi.

postopno se razvija tudi odgovornost za uenje, ki je tesno povezana s prejnjima dvema razvojnima komponentama.

To je prikaz 'pozitivnega pogleda' na izobraevanje starejih odraslih. Ugoto-vitve raziskav (prikazane v poglavju o udelebi starejih odraslih v Sloveniji) kaejo, da je starejih odraslih, ki se vkljuujejo v izobraevanje, sorazmerno malo in da obstaja mnogo dejavnikov, zaradi katerih ostajajo stareji odrasli v veliki meri nedejavni in izkljueni iz drubenega dogajanja.

22

2. Dejavniki udelebe starejih odraslih v izobraevanju

Med starejimi so prav tako kot pri drugih starostnih skupinah prebivalstva velike razlike v pripravljenosti za izobraevanje in pri udelebi v izobraevalnih dejavnostih. Medtem, ko je bilo narejenih kar nekaj raziskav o dejavnikih udelebe odraslih v izobraevanju (npr. Sargant in dr. 1997; Sargant in dr. 2000; McGivney 1999; McGivney 2001; Rubenson 1992; Leman 2003; Desjardins in dr. 2006), pa je zelo malo raziskav, ki bi ugotavljale udelebo in motivacijo pri starejih odraslih (npr. Adair in Mowsesian 1993; Kim in Merriam 2004; Bynum in Seaman 1993; Scala 1996; Sargant in dr. 1997).

Nekatere drave skrbijo za pestro ponudbo izobraevanja za potrebe odras-lih in imajo tudi dolgo tradicijo kulture uenja ter formalnega in neformalnega izobraevanja, v drugih dravah pa je izobraevanje bolj prepueno odraslim samim (Desjardins in dr. 2006)6 in za ponudbo skrbijo razline organizacije (prostovoljske organizacije, drutva, klubi, podjetja, ipd.). Podroje izobraevanja odraslih je izredno heterogeno, pa tudi udeleba odraslih v izobraevanju se med dravami pomembno razlikuje. Podobno velja tudi za izobraevanje starejih odraslih in njihovo udelebo v razlinih izobraevalnih dejavnostih; to seveda ne pomeni, da nam podatki o udelebi odraslih v izobraevanju nasploh kaj povedo tudi o pripravljenosti starejih odraslih za izobraevanje. Vendar pa se analize v obeh primerih lotevamo podobno, z ugotavljan-jem vpliva razlinih dejavnikov, ki bodisi spodbujajo bodisi odvraajo razline starost-ne skupine odraslih od izobraevanja. Prouevanje udelebe odraslih v izobraevanju poveini temelji na splonih teorijah motivacije (Courtney 1992). Te teorije gledajo na loveka z razlinih zornih kotov, npr. kot na ekonomsko, socialno, psiholoko, bioloko, uee se bitje, bitje, ki ga spodbujajo potrebe ali pa kot na kognitivno bitje (Ahl 2006: 393). Mnoge teorije predpostavljajo, da so odrasli notranje motivirani za uenje in da imajo potrebo po samouresnievanju. (Ahl 2006: 394; Rogers 1995); v tem primeru je potrebno poglobljeno prouiti ovire, ki odrasle odvraajo od izobraevanja.

Veina empirinih raziskav o udelebi odraslih v izobraevanju kae, da vp-liva na odloitev za izobraevanje ve dejavnikov. Van der Kamp (1996) jih raz-vrsti v tri skupine, to so: socioloki (izobraevanje v mladosti, prejnja udelebo v izobraevanju odraslih, socialne vloge - delo in prosti as, spol, starost), psiholoki (ovire za izobraevanje, znailnosti izobraevalne ponudbe, osebnostne znailnosti in kognitivne zmonosti, motivacija, stalia, namere) in ekonomski dejavniki (stroki izobraevanja kot ovira, udeleba v izobraevanju kot investicija). e elimo razu-meti in ustrezno interpretirati udelebo starejih odraslih v izobraevalnih in unih dejavnostih, moramo bolje poznati dejavnike, ki jih je pri tem potrebno upotevati. Predstavimo nekatere pomembneje dejavnike.

6 Govorimo o intenzivnem ali ekstenzivnem modelu ponudbe izobraevanja odraslih (Desjardins in dr. 2006: 37)

23

1. Med sociolokimi dejavniki, ki vplivajo na izobraevanje v odraslosti, je najpomembneji izobraevanje v mladosti. Na pripravljenost odraslih - ter starejih odraslih - za nadaljnje izobraevanje poleg doseene stopnje izobrazbe mono vplivajo izkunje z izobraevanjem v mladosti (izkunje z uitelji, odnosi v skupini, ipd.), ki so povezane tudi z obutkom uspenosti oz. neuspenosti. Veina izobraevanja odraslih je namenjena zelo motiviranim in uspenim odraslim iz vijih socio-ekonomskih skupin, ki imajo nadpovpreno stopnjo izobrazbe (izobraevanje odraslih tako ohranja razlike, vzpostavljene v zaetnem izobraevanju). Tudi za stareje odrasle velja, da je stopnja poprejnje izobrazbe najbolji napovednik udelebe tako v formalnem kot tudi v ne-formalnem izobraevanju. (Merriam in dr. 2007; Cross 1981; Scala 1996; Sargant in dr. 1997; Sargant in dr. 2000; McGivney 1999; McGivney 2001). Na izobraevanje v odraslosti in starosti pomembno vpliva tudi poprejnja udeleba posameznika v izobraevanju odraslih. Vpliv stopnje predhodne izobrazbe na udelebo upada s pozi-tivnimi izkunjami, ki jih obiajno odrasli pridobijo pri vsaki nadaljnji udelebi v ustrezno organiziranem in izpeljanem izobraevanju. Tudi socialne vloge odraslega, ki zadevajo tako delo kot prosti as, so pomemben dejavnik udelebe starejih odraslih v izobraevanju. e nas zanima, kako je s tistimi odraslimi in starejimi odraslimi, ki so e zaposleni, ugotovimo, da izobrazba vpliva na zaposlitveni poloaj zaposlenega, njegovo mobilnost in kariero, obratno pa vloga na delovnem mestu in tehnologija, ki jo uporablja pri delu, vpliva na posameznikovo potrebo po izobraevanju. Podatki raziskav kaejo, da se zaposleni (posebno polno zaposleni) bistveno ve izobraujejo kot tisti, ki niso zaposleni poln delovni as ter brezposelni in upokojenci. Slednji se izobraujejo najmanj, pol manj kot zaposleni (Sargant in dr. 2000). Mnogo odraslih (in e posebno starejih odraslih) pa se v svojem prostem asu ne glede na stopnjo izobrazbe - izobrauje zaradi interesov, povezanih s hobiji. Starost vpliva na udelebo odraslih v izobraevanju, vendar so razlike znotraj posameznih starostnih skupin mno-go veje kot razlike med starostnimi skupinami. Stareji odrasli, ki so bili v celotnem ivljenjskem ciklu uno dejavni, bodo sorazmerno dejavni tudi v pozni starosti, spre-meni pa se namen, cilj in intenzivnost njihove dejavnosti. V veini drav pa raziskoval-ci ugotavljajo, da udeleba v izobraevanju odraslih - ne glede na druge dejavnike - s starostjo upada (Sargant in dr. 1997; Dorray in Arrowsmith 1997; McGivney 2001; Desjardins in dr. 2006). Razlik med spoloma glede udelebe v izobraevanju odras-lih mnoge raziskave ne potrjujejo (Dorray in Arrowsmith 1997); Valdivielso (1997) pa ugotavlja, da je za identificiranje taknih razlik potrebno poglobljeno kvalitativno raziskovanje, ki ele razkrije mnoge neenakosti.

2. Predpostavljena notranja potreba po uenju in rasti je temeljni element veine teorij o udelebi odraslih in starejih odraslih - v izobraevanju, vendar pa njihova majhna udeleba v izobraevanju kae, da so pomembni tudi drugi dejavniki. Med psiholokimi dejavniki, ki vplivajo na udelebo starejih odraslih v izobraevanju, so izredno pomembne ovire za izobraevanje, ki jih je potrebno identificirati in ra-zumeti v odnosu do drugih znailnosti posameznika. Veina avtorjev jih deli v tri

24

skupine, to so: dispozicijske, situacijske in strukturne/institucijske. Ovire se lahko pojavljajo v vseh fazah in vrstah izobraevanja, pri formalnem in neformalnem, in tudi pri samostojnem uenju, kjer pa so zaradi prilagajanja asa, kraja in trajanja uenja, obiajno manj izrazite. Med situacijske ovire, ki jih odrasli najpogosteje navajajo kot razloge, da se izobraevanja ne udeleujejo, spada pomanjkanje denarja (npr. za na-kup tudijske literature, plailo olnine, prevoz na izobraevanje, itn.), as (pogosteje pri mlajih odraslih, pri bolj izobraenih in pri tistih z vijimi prihodki, zelo prisotna pa je ta ovira tudi pri starejih odraslih), vpliv druine in prijateljev (ko so ti vplivi nespodbudni), oddaljenost od izobraevalne organizacije in nekateri drugi dejavniki. (Rubenson in Gongli 1997). McGivney (2001: 21) in Sargant in dr. (2000) ugotavlja-jo, da nizki prihodki in kraj bivanja izredno pomembno vplivajo na udelebo odraslih v izobraevanju. Samo poveanje prostega asa ne vpliva na veje izobraevanje ljudi; bolj ko so ljudje aktivni, vejo potrebo po novem znanju imajo in ve asa so priprav-ljeni zanjo porabiti. Med institucijske ovire spadajo teave z urnikom, neustrezni pro-grami (ponudba), neustrezna vsebina, vpisni pogoji, pomanjkanje informacij, neustr-ezni uitelji idr. Dispozicijske ovire so povezane s psihinimi in fizinimi znailnostmi posameznikov, ki negativno vplivajo na odloitev posameznika za izobraevanje. Sem spadajo podoba o samem sebi, samozavest, stopnja aspiracije, stalia, sposobnosti za uenje, odnos do izobraevanja. Lahko gre za strah pred neuspehom, utrujenost, obutek, da so e prestari. Te ovire so pogosto podcenjene, saj jih odrasli neradi nava-jajo kot vzroke za svojo neudelebo (navaja jih le 5-15% odraslih), povezane pa so tudi z nekaterimi stereotipi (npr. o sposobnostih za uenje v starosti). Sargant in dr. (1997: 65) navajajo, da se v Veliki Britaniji nezainteresiranost za uenje s starostjo mono poveuje; skoraj polovica starejih od 75 let meni, da so za izobraevanje prestari, preve bolni ali nesposobni. Znailnosti izobraevalnih programov so pomemben de-javnik udelebe odraslih in posebno starejih odraslih v izobraevanju; tudi ponudba izobraevanja se vse bolj odziva predvsem potrebam trga in je namenjena odraslim z jasnimi eljami. Motivacija za izobraevanje je eden najbolj znailnih kazalnikov udelebe7. Cyril Houle je s poglobljenim kvalitativnim raziskovanjem uenja odraslih sestavil tipologijo motivov, po kateri se odrasli, ki se uijo, delijo po prevladujoih dejavnikih za vkljuitev v izobraevanje v tri skupine. (Houle 1988). Ciljno osredin-jene odrasle udeleence izobraevanja vodijo zunanji motivi in se izobraujejo zaradi konkretnega cilja (npr. reiti druinske probleme, biti uspeneji v poklicu, biti bolj zadovoljen v ivljenju, itn.). K dejavnosti osredinjeni odrasli udeleenci izobraevanja se izobraujejo, ker so osamljeni, si iejo prijatelje ali pa se elijo iz drugih razlogov obasno umakniti od doma. V uenje osredinjeni odrasli udeleenci izobraevanja se izobraujejo zaradi uenja samega, zaradi osebnostne rasti in lastnega razvoja (notranji motivi). Pogosto se una osredinjenost oznauje tudi z razloevanjem med ekspresivni-

7 Ugotavljanje motivov odraslih za izobraevanje lahko poteka s poglobljenim intervjujem (tako sta svoje analize opravljala npr. C. Houle in A. Tough), s statistinimi analizami motivacijskih lestvic (npr. Morstain in Smart), z raziskovalnimi vpraalniki teh je v zadnjem asu najve - in s testiranjem hipotez (Cross 1981; Courtney 1992).

25

mi in instrumentalnimi cilji. Ekspresivni se nanaajo na uenje zaradi uenja samega, instrumentalni pa na neke zunanje cilje, kot so npr. poklicni cilji. (Kim in Merriam 2004: 445). Deshler (1996) navaja, da lahko motivacijo za udelebo v izobraevanju pojasnjujemo z zornega kota posameznika, z zornega kota drubenega konteksta ali pa z zornega kota interakcije posameznika s socialnim okoljem8; ti razlini pogledi so podlaga za razlikovanje med teorijami udelebe.

Illeris meni, da je najbolj celovit odgovor na tradicionalno teorijo motivacije najti v biografskem raziskovanju in psihologiji ivljenjskih obdobij; oba pristopa na lovekovo motivacijo ne gledata kot na enovit dejavnik, temve menita, da se moti-vacija in pripravljenost posameznika spreminja skozi ivljenjska obdobja in jo mora-mo tudi razumeti v smislu konteksta in konkretne ivljenjske situacije posameznika. (Illeris 2004: 204). Ta pristopa smo v besedilu e predstavili.

3. Pri ekonomskih dejavnikih gre za ovrednotenje vpliva strokov izobraevanja na dejansko udelebo odraslih in starejih odraslih v izobraevanju. Pomanjkanje asa in stroke izobraevanja navajajo odrasli pogosteje kot druge ovire za izobraevanje, dejanski vpliv teh dejavnikov pa lahko vrednotimo le s poglobljeno analizo znailnosti udeleencev izobraevanja. Raziskave kaejo, da povianje strokov izobraevanja zmanjuje pripravljenost vseh skupin odraslih za izobraevanje, tako da lahko pred-postavljamo, da so stroki izobraevanja pomemben dejavnik udelebe. Na izobraevanje pa lahko gledamo tudi kot na nalobo in torej kot na razlog za izobraevanje. Zelo teko je vrednotiti pravo naravo odloitev za izobraevanje, vendar pa veina raziskav kae, da bolj kot pojmovanje izobraevanja kot nalobe na odloitev za izobraevanje vplivajo posameznikove znailnosti, kot so spol, starost, drubeni poloaj ali stopnja izobrazbe (Van der Kamp 1996). Da bi zares razumeli vzgibe odraslih, pa tudi starejih odraslih za izobraevanje, moramo bolj poglobljeno prouevati njihove znailnosti, nji-hove potrebe in ovire. Vendar pa je bilo v preteklosti v ospredju raziskovanje socialnega konteksta udelebe odraslih v izobraevanju (na makro ravni), tako da je bilo veinoma omejeno na analiziranje vpliva nekaterih dejavnikov, kot npr. socioekonomskega sta-tusa, etninosti ali spola, ki sicer pomembno doloajo posameznikove monosti in odloitve za uenje in izobraevanje (Field 2005: 10).

8 Prvi skupini pripada veina severno amerikih raziskovalcev in njihove teorije temeljijo bodisi na hierarhiji potreb posameznika (npr. Maslow) bodisi pojasnjujejo motivacijo kot odgovor na razline spremembe, ki se pojavljajo v ivljenjskem ciklu posameznika (npr. Thorndike, Havinghurst, Houle, Aslanian and Brickell, idr.). Druga skupina poudarja pomen razlinih drubenih dejavnikov, npr. politinega sistema, vladnih virov, ekonomskih monosti, drubenega razreda, starosti, spola in po-dobno (npr. Tuijnman, Freire, idr.). Teorije, ki motivacijo za izobraevanje pojasnjujejo kot rezultat interakcije notranjih individualnih in zunanjih socialnih vplivov, so v zadnjem asu najbolj vplivne in tudi najbolj razirjene na podroju izobraevanja odraslih (npr. McClusky, Miller, Boshier, Rubenson, Cross, in drugi).

26

3. Izobraevanje in uenje starejih odraslih v drubenem kontekstu

Do nedavnega ni bilo veliko znanega o povezanosti izobraevanja odraslih s socialnim okvirom, v katerem izobraevanje in uenje poteka. Socioloke raziskave namre pogosto dekontekstualizirajo posameznikove doseke bodisi da imajo torie raziskovanja v strukturnih izhodiih in zanemarjajo individualne vplive bodisi da se osredinjajo na individualne vidike in puajo ob strani socialne dejavnike. Prav tako se raziskovanje izobraevanja in uenja odraslih najvekrat ukvarja s posamezniko-vimi stalii in motivacijo ali pa strukturnimi ovirami pri izobraevanju. Veina teorij uenja, ki se pojavljajo na podroju izobraevanja odraslih, je prevladujoe psiholoke perspektive, kar je posledica prouevanja uenja in razvoja odraslih. Sorazmerno malo je raziskav o uenju odraslih v t.i. 'mezo' ravni, ki obsega vkljuevanje ljudi v razline institucije, od druine do razlinih civilnih gibanj. Prouevanje izobraevanja starejih odraslih pa poteka najbolj intenzivno prav na tej ravni, saj je to okolje, kjer poteka veina unih dejavnosti starejih odraslih. Zato osvetlimo nekoliko odnos med temi leni, s imer lahko utemeljimo potrebnost vpetosti unih dejavnosti starejih odraslih v ojem lokalnem okolju.

Tudi spoznanja teorij uenja v zadnjem asu opozarjajo, da je potrebno uenje odraslih videti v neposrednem socialnem kontekstu in sicer v kontekstu druine, de-lovnega okolja, prijateljev, ipd. Uni proces je interakcijski proces med posameznikom in njenim/njegovim materialnim in socialnim okoljem, ki sta posredni in neposredni predpogoj za notranji uni proces (Illeris 2004: 14). Uenje je namre po mnenju Il-lerisa (2004: 18) trojni proces - kognitivni, emocionalni in socialni. Pri uenju kot kog-nitivnem procesu gre predvsem za pridobivanje spretnosti in znanja (ta vidik obravnava podroje psihologije), medtem ko predstavlja uenje kot emocionalni (psihodinams-ki) proces psiholoko energijo, ki se prenaa s ustvi, stalii in motivacijo (podroje razvojne in osebnostne psihologije). Uenje kot socialni proces pa je interakcija med posameznikom in okoljem. Tako kognitivna kot emocionalna dimenzija uenja izhaja-ta iz posameznikove bioloko-genetske konstitucije, nanju pa vpliva tako individu-alni kot drubeni razvoj; po drugi strani drubeno-socialna dimenzija uenja izhaja iz drubenega in socialnega konteksta, v katerem se giblje posameznik. Z drubeno-socialno dimenzijo sodelujeta obe notranji psiholoki dimenziji, ki tvorita celoto; gre za stalno izmenjavo in povezovanje med kognitivnim in emocionalnim, ki sta nato v vzajemni interakciji z drubeno-socialnim polom (Illeris 2004: 118). Vse tri dimenzije so vedno integralni del unega procesa in v praksi ne obstojajo kot loene funkcije.

27

Slika 2: Proces in dimenzije uenja

ZNANJE/KOGNICIJA

proces pridobivanja

POSAMEZNIK

interakcija

OKOLJE

USTVA

Vir: Illeris 2004b: 95

Jarvis (1992: 10) o umeenosti uenja v drubeni kontekst pravi, da lahko uenje opredelimo kot posledico razhajanja med posameznikovo biografijo in drubeno ustvarjenimi izkunjami, kar sproa lovekovo samospraevanje in uenje. Tako uenje je temeljno za loveka, saj je neposredno povezano z ivljenjem in ga torej ne omeju-jejo neke drubene zahteve, ki se zrcalijo v od zunaj postavljenih ciljih. Posamezniki se zano sasoma odzivati na socialni svet, ki jih je oblikoval, saj je uenje gibalo spre-memb in hkrati posledica spreminjanja. lovekova identiteta je socialni konstrukt, ki se ustvarja skozi izkunjo in ne v izolaciji (Jarvis 1992: 88). To velja za odrasle v vseh ivljenjskih obdobjih, e posebno pa za stareje odrasle, ki svoje ivljenje vrednotijo predvsem skozi izkunje, ki so jih oblikovale. Poudarimo, da je uenje v bistvu bivanja; e je dejavno, sodelovalno in reflektivno, je v srediu procesa rasti posameznika. Tako izobraevanje mora vkljuevati dialoki proces, v katerem loveka bitja izmenjujejo izkunje, se opredeljujejo do njih; reflektivno uenje pripelje do rasti in razvoja.

Zakaj je posebno pri izobraevanju starejih odraslih tako pomembna vpetost v socialni/drubeni kontekst? Razline raziskave kaejo, da se posameznikova drubena umeenost, npr. vpetost v skupnost, razvija tudi s pomojo uenja. Schuller (2004a: 24-26) ugotavlja, da so posledice uenja vidne tako na individualni ravni (dobro za posameznika) kot na kolektivni/skupnostni ravni (dobro za iro skupnost), kar poskua prikazati s sliko 3. Posameznika in skupnost lahko opazujemo v dveh dimen-zijah, usmerjenih v nasprotna pola: prva dimenzija z uenjem prinaa spremembe v loveko ivljenje, druga pa z uenjem omogoa posamezniku ali skupnosti, da ohran-ja obstojee stanje. Uinek ohranjanja je manj viden kot uinek spreminjanja.

28

Slika 3: Razvranje uinkov uenja

SPREMINJANJE

POSAMEZNIK

SKUPNOST

OHRANJANJE

Vir: Schuller 2004a: 25

Na podlagi uenja se posameznik lahko spreminja osebno ali strokovno, lahko pa si prizadeva, da ohrani npr. svoje zdravje, dobro fizino ali mentalno poutje. Z uenjem se npr. lahko izogiba depresiji ali stresu, ko pa se njegovo poutje ustali, pa se zane spreminjati (premik v levo polovico kvadranta). Ui se, da bi e naprej ivel polno in zadovoljno ivljenje. Une dejavnosti, povezane z ohranjanjem drubenega delovanja (kvadrant C), potekajo na mnogih podrojih: ohranjanje iste okolice, kul-turno ivljenje, ohranjanje skupnostnega mentalnega zdravja, razumevanje vrednot in poloaja drugih, komuniciranje med dravljani, kar zahteva 'komunikacijske kompe-tence' (Habermas 1994). V kvadrantu D pa gre za uenje, ki spodbuja in omogoa drubene spremembe. Te dejavnosti lahko spodbuja posameznik, lahko pa gre za kolektivno uenje. Lahko gre za konkretne akcije, npr. izboljanje lokalnega olskega sistema, ali pa bolj za druenje, z eljo, da bi nekaj spremenili.

Stareji odrasli, ki so drubeno in uno dejavni, se najbolj udejstvujejo prav v razlinih skupinah na mezzo ravni, torej na ravni skupnosti, ki je zanje najblije drubeno okolje. Vigotski in Wenger ugotavljata, da je uenje kot interaktivna in kon-tekstualno umeena dejavnost oblika socialnega kapitala (Strawn 2003: 5). Teorije socialnega kapitala (tu jih ne bomo podrobneje obravnavali) izhajajo iz podmene, da so za ustvarjanje socialnega kapitala pomembna socialna omreja. Odnosi, ki se jih ljudje uijo pri najblijih, so pomembni za njihovo delovanje v vsakdanjem ivljenju, za sodelovanje z drugimi in tako posledino za ohranjanje ire socialne kohezije in sta-bilnosti (Field in dr. 2000: 251). Posameznikove vezi torej vplivajo na njegovo dobrobit (bogastvo, zdravje, izobraevanje, relativno imunost za zloine, itd.), pomembne pa so

AOsebne

spremembe

DSkupnostniaktivizem

Bsamoohranjanje

CDrubenodelovanje

29

tudi za demokratino ivljenje ire drube (Field 2005: 19). Ena od vrednosti social-nega kapitala je to, da je pozornost usmeril od zgolj individualnih akterjev k vzorcem odnosov med akterji, med drubenimi enotami in institucijami. Tako pomeni pov-ezavo med mikro, mezo in makro ravnijo analize, to pomeni med posamezniki, ma-jhnimi skupinami in iro socialno strukturo. Uenje in izobraevanje lahko v odnosu do socialnega kapitala razumemo kot kohezivno in razvojno skupnostno dejavnost, ki se razlino oblikuje v razlinih drubenih kontekstih.

V Centru za raziskovanje irih uinkov uenja (the Centre for Research on the Wider Benefits of Learning) so prouevali, kakni so uinki uenja na ivljenje odras-lih in starejih odraslih in predvidene uinke razmestili v tri skupine. Gre za trikotnik, v katerem vsak kot predstavlja eno vrsto kapitala - loveki, socialni in identitetni kapital. Vse tri vrste so prouevali v odnosu do uinkov uenja. Uenje opredeljujejo kot proces, s katerim ljudje gradijo zavesno in nezavedno svoje bogastvo v obliki lovekega, socialnega in identitetnega kapitala, ki se nato kae v boljem zdravju, trdnejih socialnih omrejih, kakovostnejem druinskem ivljenju in na drugih podrojih. V trikotniku so nanizani dejavniki, ki posamezniku omogoajo svobodo izbire pri doseganju elenih uinkov. e posameznik nima teh sposobnosti, je omejen pri pridobivanju ugodnosti. (Schuller 2004b: 12).

Slika 4 nam omogoa dve vrsti analize. Lahko prouujemo razline uinke uenja in iemo sledi, ki so do teh uinkov pripeljale, npr. ko gre za zdravje, druinsko ivljenje ali npr. druenje. Nekateri uinki so lahko zelo oitni (npr. sprememba ve-denja po konanem programu izobraevanja), e pogosteje pa so uinki bolj kom-pleksni, nanje vplivajo mnogi drugi dejavniki, ki vodijo k razlinim rezultatom. Pri tem upotevamo uenje kot integralni del ivljenja posameznika in ne le kot obasno prisotno dejavnost. Model pa nam omogoa tudi analizo interakcij med posameznimi uinki uenja. Nekdo se vkljui v program izobraevanja zaradi nekih drugih razlogov, posledino pa zaradi bolje samopodobe in samozavesti postane dejaven v lokalni sk-upnosti. Te povezave lahko odkrivamo s kvalitativnim raziskovanjem diadnih odnosov med posameznimi rezultati uenja.

30

Slika 4: Konceptualizacija irih koristi/uinkov uenja

Vir: Schuller 2004b.

Izobraevanje lahko ustvarja uinke vsaj na tri naine: lahko spreminja pos-ameznikovo izbiro, lahko spreminja ovire, s katerimi se posameznik sooa, ali pa poveuje zalogo znanja in informacij, ki vplivajo na posameznikovo vedenje. Teko je doloiti vzrone uinke izobraevanja, ker je izobraevanje dejavnost, na katero deluje veliko vplivov, ki so posledica izbire posameznika, druine ali skupnosti. Teh dejavnik-ov najvekrat ne nadziramo in jih zato tudi ni v veini analiz uinkov izobraevanja. (Berhman in dr. 1997 v Schuller 2004b: 16).

Trikotnik je poenostavitev v ve vidikih: predstavljeni so trije sklopi uinkov uenja, lahko bi jih bilo ve; uinki so poenostavljeni; model deluje statino, mono ga je dopolnjevati.

Identitetni kapital predstavlja psiholoki pol, loveki kapital ekonomski pol, socialni kapital pa politini pol, vse z drubenim predznakom. Veino unih izkuenj lahko interpretiramo kot medsebojno delovanje vseh treh. Pri lovekem kapitalu gre za znanje in spretnosti/veine, ki jih ima posameznik, da lahko ustrezno deluje v so-cialnem in ekonomskem ivljenju. Pri ugotavljanju stopnje lovekega kapitala se po-javlja precej problemov, saj ne gre za enoznane uinke. Socialni kapital je v splonem povezan z omreji in normami, ki omogoajo ljudem, da uinkovito sodelujejo pri

IDENTITETNI KAPITAL

LOVEKI KAPITAL

SOCIALNIKAPITAL

Motivacija za uenje

Druina

Zdravje

Ugodje,uitek

Narti/cilji

Samopodoba

Stalia, vrednote

Prijatelji,omreja

Javno delovanje

Veine

Znanja

Kvalifikacije

31

ustvarjanju skupnih ciljev gre za odnose med posamezniki in skupinami, izraeno zaupanje, sodelovanje, ipd. Pomembno je zavedanje, da se moramo izogniti dekontek-stualiranemu vrednotenju, ki vidi izobraevanje kot povsem individualno/individual-izirano dejavnost, in njegove rezultate bodisi kot odgovornost ueega se, uitelja, sk-upnosti oz. institucije. Ta pristop ne upoteva drubenih odnosov/okoliin, v katerih se uenje odvija.

e temelji loveki kapital na ekonomskih temeljih in socialni na socio-politinih, pa izhaja identitetni kapital iz socialne psihologije. Poleg druine in poklica, ima izobraevanje vodilno vlogo pri lovekovem razumevanju identitete in preprianju v lastno identiteto. Pri oblikovanju, ohranjanju in spreminjanju identitete je posameznik vpet v iri drubeni kontekst. Identitetni kapital se nanaa na dve podroji ugodnosti:

Materialne ugodnosti, ki so drubeno vidne. Gre za dobrine, kot npr. 1. kvalifikacije ali lanstvo v razlinih omrejih;

Nevidne ugodnosti pa vsebujejo mo ega, samospotovanje, obutek 2. smiselnosti ivljenja, sposobnost za samoaktualizacijo in sposobnost kritinega miljenja. Ta mo daje posamezniku sposobnost za razumevanje in premagovanje razlinih drubenih, poklicnih in osebnih ovir in monosti, ki se pojavljajo v modernem ivljenju.

Za stareje odrasle so (poleg nekaterih materialnih ugodnosti) pomembne tudi nevidne ugodnosti, saj gre za lovekove znailnosti, ki zadevajo njegov pogled na ivljenje in samopodobo. Te osebne znailnosti, ki pa se tudi drubeno oblikujejo, so kljune na skoraj vsaki fazi unega procesa, saj determinirajo motivacijo, odloitve za vkljuitev za izobraevanje, vplivajo na ravnanje posameznika v uni skupini, ter na une rezultate.

e elimo vplivati na boljo kohezivnost drubene sredine s pomojo izobraevanja, je po mnenju Alheita (1999: 67) potrebno razvijati izobraevalne de-javnosti na srednji ravni drube, na mezo ravni. Ta omogoa, da se posamezniki v spodbudnem okolju, s pomojo socialnih omreij, seznanijo s strukturno raznoliko-stjo modernega sveta, ki ga tako tudi sami prouujejo. Seveda mora biti za to razvito ustrezno institucionalno in neinstitucionalno uno okolje. Alheit govori o sferi civilne drube kot novem unem okolju, ki spodbuja predvsem neformalno izobraevanje in samostojno uenje odraslih, to pa pomeni senzibilizacijo in deformalizacijo podroja izobraevanja odraslih. Raziskave kaejo, da se stareji odrasli v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami pomembno bolj pogosto vkljuujejo ravno v neformalno izobraevanje ali pa se uijo samostojno. Tu se takoj postavi vpraanje, kakne monosti za neformalno izobraevanje obstajajo v doloeni skupnosti in v kolikni meri se odzivajo

32

potrebam starejih odraslih. Neformalno izobraevanje in prilonostno uenje odras-lih in starejih odraslih je v moderni drubi lahko kvalitetno le, e se posredniki uenja (drutva, prostovoljske organizacije in izobraevalne institucije) ustrezno spreminjajo ter e se pojavi novo, drugano uno okolje. Tradicionalno primarne skupnosti, kot sta druina in soseska, torej dopolnjujejo nove javne in zasebne organizacije, ki de-lujejo na podroju izobraevanja, socialnega in zdravstvenega varstva; gre za razvoj 'prizorinih skupnosti' (Alheit 1999: 79), kjer je posameznik v razlinih skupinah dejavni akter. Vse te tenje so povezane z novejimi pogledi na uenje posameznika, ki zagovarjajo vseivljenjsko uenje in dejavno vlogo ueega se v njem.

Katere organizacije pa so v skupnosti lahko pomembne z vidika drubene um-estitve uenja? Organizacije, ki temeljijo na skupnih etinih vrednotah, so najvekrat tesno povezane in sodelujoe skupine (npr. druina, pa tudi druge demokratino nar-avnane organizacije), kjer se tudi odloitev o uni dejavnosti oblikuje diskurzivno. Soasno se nam postavlja vpraanje, kakna je povezanost med uenjem in lovekovo vpetostjo v odnose in kakni so lahko rezultati drubene umestitve uenja. Uinki izobraevanja so lahko neposredni in posredni, kot reeno lahko izhajajo iz formal-nega, neformalnega izobraevanja ali samostojnega uenja posameznika, lahko pa tudi iz sodelovanja in povezovanja z drugimi ljudmi. Lahko gre za pridobivanje znanja, sposobnosti, vein in izkuenj, ki so pomembne za uspeno delovno kariero; po drugi strani pa so za stareje odrasle predvsem pomembni tisti uinki uenja in izobraevanja, ki pomagajo posamezniku razumeti njegovo ivljenjsko okolje, se v njem dobro spora-zumevati in kakovostno iveti ter tako vplivati na eleno drubeno kohezivnost.

Clare Strawn ugotavlja, da v sodobni drubi ljudje ne pripadajo nespremen-ljivemu krogu sorodnikov, sosedov, sodelavcev in prijateljev. Ljudje obiajno pripadajo mnogovrstnim socialnim omrejem in pogovornim skupnostim (Strawn 2003), med njimi se gibljejo, izbirajo in medsebojno sodelujejo. Strawn ta gibanja in izbire pon-azori na sliki 5, kjer strukturira vplive socialnega kapitala na vseivljenjsko uenje.

33

Slika 5: Model strukturiranja vplivov socialnega kapitala na vseivljenjsko uenje

Vir: Strawn 2003: 21

Posameznik se giblje skozi faze. e od rojstva ga najprej oblikuje okolje, v ka-terem se rodi in v njem odraa socio-ekonomski poloaj starev, primarni diskurz9 druine in skupnosti in druge znailnosti vplivajo na njegove monosti v odraslosti (A). Kot odrasel lovek se umea v makro in skupnostno (mezo) okolje, kjer ust-varja razline socialne vezi. Omreja, v katera se vkljuuje, so lahko zaprta, odprta ali kombinirana znailnosti socialnih omreij vplivajo na odloitev za udelebo v dejavnostih vseivljenjskega uenja (B). S sodelovanjem v osebnem omreju in izven tega omreja posameznik sodeluje v razlinih diskurzih, kar ga usmerja k udelebi v unem procesu (C). Vseivljenjsko uenje se lahko pojavi kot dejavnost v skupno-sti, ki ustvarja svoj lastni socialni kapital in diskurze (D). Posamezniki lahko izbirajo formalne ali neformalne strategije za lasten razvoj (E). Uenje vpliva na spreminjanje socialnega konteksta (F).

9 Delovanje, ki ustvarja socialni kapital in generira uenje, pa nastaja skozi diskurz. Strawn (2003: 5) diskurz definira kot skupni pomen, ki se oblikuje v skupnosti in z verbalnim, telesnim in pisnim komuniciranjem. Skupnostne vrednote, ki se oblikujejo skozi te diskurze, lahko vplivajo na posame-znikovo izbiro glede vseivljenjskega uenja.

Podedovane in v okolje umeene socialne strukture in kulture

Udejanjanje vseivljenjskega uenja

Zaprta socialna omreja - solidarnost

Une skupnosti kot udejanjanje socialnega kapitala

Alternativne strategije in/ali kolektivno delovanje

Odprta socialna omreja - vpliv

POSAMEZNIK

Strukturno funkcionalne dimenzije socialnega kapitala

Interpretativne dimenzije socialnega kapitala Uenje preoblikuje posameznikovo

izvirno socialno omreje in diskurze

Posameznikove socialne in ekon. pridobitve

A

B

D

E

F

C

Dostopnost, informacije in vplivnost

Diskurzi subkulture

Dominantni diskurzi

Kolektivno delovanje, ki vkljuuje transformativno uenje

34

Predstavljeni diagram prikazuje socialno interakcijo posameznika z drubenim kontekstom in prikazuje, kako vpliva posameznikova osebna naravnanost na njegov poloaj v socialnih omrejih in posledino na odloitev za uenje. Skupnosti obliku-jejo svoj diskurz, ki je v stalnem odnosu do dominantnega diskurza. Posameznik se lahko vkljuuje v vseivljenjsko uenje neposredno ali s podporo njegove skupno-sti. Lahko pa skupnost oblikuje strategije za kolektivno akcijo. Razvoj posameznika povratno vpliva na drubeni poloaj in oblikovanje skupnosti, kateri pripada. Iz tega lahko sklepamo, da unih dejavnosti starejih odraslih ne moremo enoznano vred-notiti; pomemben je razmislek o lastnosti skupnosti in o spodbudah za povezovanje, uenje in drubeno delovanje, ki v njej obstajajo, potrebno pa je dobro poznati tudi ivljenjsko pot posameznika, vkljuno z njegovo uno in izobraevalno biografijo.

Socialni kapital ni homogeni vir, ki se enakovredno ustvarja, ohranja in vredno-ti s strani vseh lanov doloene skupnosti. Ljudje so vkljueni v skupnosti do razlinih ravni in na razline naine. Campbell (2000: 193) ugotavlja, da je dananje ivljenje v skupnosti bolj zaznamovano z visoko ravnijo mobilnosti, nestabilnosti in pluralnosti. Visoka povezanost znotraj skupnosti, solidarnost in pripadnost skupnim normam, so bolj znailne za najoje skupnosti, npr. prijateljske, druinske ali sosedske ki se os-ebno poznajo. Vsi ostali leni skupnosti, ki ne sodijo v ta krog, so izloeni.

35

4. Socialna omreja in izobraevanje starejih odraslih

Izobraevanje torej lahko vpliva na dejavno vkljuevanje starejih odraslih v drubeno sredino, saj lahko poteka v razlinih kontekstih in z razlinim namenom. Predpostavljamo, da je izobraevanje za stareje izredno pomembna podporna in spremljevalna pa tudi kljuna dejavnost za vzpostavljanje omreij socialne opore starejih ter pomemben dejavnik vkljuevanja starejih v drubo. V novejih razpravah lahko zasledimo razloevanje socialnih omreij na dva tipa: omreja socialne opore in skupnostna omreja (Mandi in Hlebec 2005: 265). Omreja socialne opore ali osebna omreja nudijo posamezniku razline vrste neformalne pomoi in opore. Sk-upnostna omreja pa so usmerjena na kolektivno oz. skupnostno raven, k artiku-liranju skupnih kolektivnih problemov in reitev. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju in krepitvi socialnih omreij ima kolektivno uenje, zlasti uenje drug od drugega, ko lahko udeleenci tega uenja izrazijo, izmenjujejo in irijo svoje izkunje in znanje ter na osnovi tega delujejo. V istem interaktivnem procesu, v t.im. procesu socialnega uenja se oblikujejo individualne in kolektivne identitete. Teorija kolektivnega uenja (in razvoja kolektiva, skupnosti) torej vkljuuje individualne in skupinske kompo-nente (Kilgore 1999). Individualne komponente so identiteta, obutek povezanosti in zavest. Komponente kolektivnega razvoja pa vkljuujejo kolektivno identiteto, sk-upinsko zavest, solidarnost in organiziranost. Po mnenju Kilgore moramo individu-alno in kolektivno videti kot dialektino totalnost. Na podoben nain se v kontekstu skupnostnega izobraevanja (community education) obravnava izobraevanje starejih prebivalcev, ki naj bo usmerjeno na krepitev moi posameznika in lokalne skupnosti (Crowther, Galloway, Martin 2005).

Lahko bi rekli, da v literaturi s podroja drubenih ved obstaja konsenz o pomenu socialnih omreij na vseh ravneh, od omreij na globalni ravni do sposobnosti, da se uspeno sooamo z vsakdanjim ivljenjem. Pretok norm in informacij pomeni dokaz delovanja omreij; prouevanje omreij pa se tesno prepleta s prouevanjem so-cialnega kapitala. Vsekakor gre pri omrejih za soodvisnost in ne odvisnost akterjev, odnosi so kanali za pretok materialnih in nematerialnih virov. Gre za stike, vezi, tran-sakcije, komunikacijo, instrumentalne odnose, ustva, avtoriteto/mo in sorodstvene odnose. (Schuller, Baron, Field 2000: 19). Socialni kapital v tem primeru ni atribut pos-ameznika, temve je v funkciji odnosov med agenti in med drubenimi institucijami.

Velik pomen, ki ga stareji pripisujejo svojim socialnim omrejem, so vedski raziskovalci posredno ugotovili v longitudinalni raziskavi o kakovosti ivljenja po up-okojitvi (Intergenerational programmes 1999). Raziskovalci so priakovali, da bodo anketirani kot najpomembneji dejavnik kakovosti ivljenja navedli zdravje, toda odgovori so pokazali, da je socialno omreje (v katerega so anketirani uvrali vnuke, otroke, partnerje, stare, prijatelje, domae ivali in bive sodelavce ) najpomembneja lastnost kakovostnega ivljenja.

36

S pomojo prouevanja starostne sestave osebnih socialnih omreij raziskovalci ugotavljajo stopnjo starostne segregacije starejih ljudi v sodobnih drubah. Rezultati nizozemske raziskave (Uhlenberg in De Jong Gierveld 2004) kaejo, da v socialnih omrejih starejih ljudi obstaja velik deficit mlajih oseb in da ima le manjina starejih odraslih stike z mlajimi, s katerimi niso v sorodstvenem razmerju. Dele nesorodst-venih lanov (mlajih od 35 let) v socialnih omrejih tistih, ki so bili stari od 65 do 74 let, je znaal samo 0,10%. Starostna integracija na ravni osebnih omreij je relevantna zato, ker igrajo lani omreja pomembno vlogo pri vkljuevanju starejih v skupnost in iro drubo. S lani omreja si namre stareji odrasli izmenjuje informacije in ide-je, z njimi razpravlja o novih nainih ivljenja in razmiljanja ter se posvetuje o svojih problemih. lani omreja zagotavljajo socialno, emocionalno, materialno in infor-macijsko podporo, ki spodbuja blaginjo starejih ljudi. Posamezniki se skozi svoja so-cialna omreja vkljuujejo v drubena gibanja in organizacije, ki zagotavljajo nadaljnje prilonosti za vzpostavljanje osebnih vezi (McPherson, Smith-Lovin and Cook 2001). Nasprotno pa je precej verjetno, da bodo stareji ljudje, katerih socialna omreja ne vkljuujejo mlajih lanov, izkljueni iz sodelovanja v skupnosti in iri drubi.

Campbell ugotavlja, da visoka raven udelebe v skupnostnih dejavnostih in uinkovita horizontalna omreja poveujejo splono raven zaznane lastne uinkovitosti med lani skupnosti. (Campbell 2000: 186). Skupnostna kohezivnost je izredno pomembna, saj nekatere raziskave kaejo, da se npr. vedenje, povezano z zdravim nainom ivljenja, bolj kot s pomojo dejstev in informacij o tveganjih, ki jih ponu-jajo izobraevalni programi, oblikuje skozi kolektivno oblikovane socialne identitete. Fukuyama razlikuje med drubami, ki jih oznauje visoka ali nizka stopnja zaupanja in posledino imajo razline drube tudi razline vrste solidarnostnih organizacij, od katerih so ene stare, ekonomsko kodljive in neuinkovite, druge pa ustvarjajo bla-gostanje (Fukuyama 1995: 159). Zaupanje definira kot 'priakovanje, da v skupnosti spodbuja odkrito in kooperativno vedenje, ki temelji na skupno priznanih normah vseh lanov skupnosti'. V odprtih skupnostih, ki spodbujajo medsebojno zaupanje, solidarnost in sodelovanje, je treba torej razvijati monosti izobraevanja za stareje odrasle, ki pa ga je potrebno ustrezno vpeti v ostale skupnostne dejavnosti, namenjene starejim odraslim.

Posameznik se lahko vkljuuje v vseivljenjsko uenje na lastno pobudo ali s podporo njegove skupnosti; lahko pa skupnost oblikuje strategije za kolektivno akcijo. Prav iniciativo skupnosti poudarjamo kot pomemben element spodbujanja uenja in izobraevanja starejih odraslih, za katere ugotavljamo, da so preteno drubeno in uno nedejavni.

Noveje raziskave kaejo, da je v populaciji starejih v Sloveniji e vedno najpomembneje neformalno socialno omreje, e posebno pa socialna omreja, ki jih sestavljajo sorodniki in partner (Hlebec in Kogovek 2003; Hlebec 2004). Dosedanje

37

raziskave kaejo, da so se skupnostna omreja slabe odzvala na tveganja tranzicije (Mandi in Hlebec 2005). Pred tranzicijo je namre skupnost igrala pomembno vlogo v ivljenju ljudi. Po tranzicijskem obdobju pa se je vloga skupnosti zmanjala in for-malne strukture lokalnih skupnosti so se spremenile, tako da je manj prostorov za sreevanje in izmenjavo informacij (Drago in Leskoek 2003). Tudi rezultati projekta Socialna integracija starejih so pokazali, da je obdobje tranzicije znailno vplivalo na sestavo socialnih omreij. Na spremembe so se sicer dobro odzvala osebna omreja, slabo pa skupnostna omreja (Mandi in Hlebec 2005). S spremembo sistema se je nekako zmanjal tudi kolektivni nain reevanja problemov. Vloga skupnosti v omrejih socialne opore se je namre opazno zmanjala v zadnjih 20 letih (Mandi in Hlebec 2005; Filipovi 2007). Vendar pa so stareji bolj ohranili ta omreja, kar kae na njihov pomen kot dajalcev/ponudnikov in prejemnikov opore v skupnosti.

Prav zato naj bi programi skupnostnega izobraevanja in drugih oblik izobraevanja za stareje v prihodnosti pridobivali na pomenu, saj lahko pomembno zmanjujejo drubeno izkljuenost starejih odraslih. V svetu dopolnjujejo socialna omreja starejih razlini medgeneracijski ali meani programi izobraevanja, s kat-erimi se poveujeta sodelovanje in interakcija med generacijami (tako obstajajo co-learning programi delo s olskimi otroki; helping programi mlaji in stareji si medsebojno pomagajo; mentoring programi stareji so v vlogi svetovalca; medgeneracijski child-care programi sodelovanje predolskih otrok in starejih) (Manheimer in dr. 1995; Midwinter 1997; Granville in Ellis 1999; Renik 2002). Primeri takih programov so v svetu pogosti, dopolnjujejo pa jih razline oblike skup-nostnega izobraevanja in prostovoljnega dela raziskave v Veliki Britaniji poudarjajo pomen obeh tudi za uspeno vzpostavljanje socialne opore starostnikov v skupnosti in zmanjevanje njihove socialne izkljuenosti (Bowman in Burden 2002). Tudi v Slo-veniji bi bilo potrebno v prihodnosti ve pozornosti nameniti takim programom, ki spodbujajo dejavno udejstvovanje starejih na razlinih ravneh drubenega ivljenja.

38

5. Kakno izobraevanje spodbuja socialno vkljuenost starejih odraslih?

Izobraevanje starejih odraslih je danes v politinem smislu obrobna de-javnost, kar se kae tako na podroju financiranja kot na podroju sistemske ureditve te dejavnosti. Pred leti je Battersby ugotovil, da med izobraevalci odraslih prevladuje odpor do prouevanja nael in praks pouevanja in uenja starejih (Battersby 1987: 4). S tem se strinja tudi Formosa, ki meni, da se tudi v zadnjem asu ta odnos ni bistveno spremenil (Formosa 2002). eprav tevilo objav na podroju izobraevalne gerontologije naraa (Glendenning 2000; Jarvis 2001), Formosa opozarja zlasti na pomanjkanje literature o strategijah pouevanja starejih odraslih. Toda v drubah, ki se vse bolj starajo, bi bilo nujno zagotoviti vestransko strokovno in politino podporo izobraevanju starejih odraslih.

Z vidika spodbujanja socialne vkljuenosti starejih odraslih s pomojo izobraevanja je pomembno pojasniti pomen izobraevalne gerontologije. Veda pov-ezuje podroji izobraevanja odraslih in socialne gerontologije in pojasnjuje, da je izobraevanje v starosti odvisno od posameznikovega izobraevanja skozi celoten ivljenjski cikel (Erikson 1994; Sugerman in Woolfe 1997; Glendenning 2000). Izobraevalna gerontologija poudarja pomen izobraevanja pri zmanjevanju margin-alizacije starejih odraslih, ki nastaja pod vplivom ekonomskih, socialnih, politinih in kulturnih dejavnikov. S praktinimi strategijami pouevanja v izobraevanju starejih odraslih se ukvarja gerontogogika. V evropskih akademskih razpravah se pojem geron-togogika uporablja ve kot pol stoletja, vendar pa je bil pogosto uporabljen na zelo blagohoten nain. To je e zlasti oitno v Johnovi knjigi z naslovom Gerontogogika: teorija za pouevanje starejih (John 1988), kjer je gerontogogika omejena na ibke in ranljive stareje ljudi. Posledica taknega razumevanja starejih odraslih se odraa po eni strani kot pokroviteljstvo, po drugi strani pa kot ignoranca starejih ljudi v skupnosti (Glendenning 1992: 16). Reakcijo na nekritino in apolitino dro splono sprejetih nainov miljenja in delovanja na podroju izobraevalne gerontologije predstavlja kritina izobraevalna gerontologija, ki izhaja iz radikalnega prizadevanja, da se presee zatiranje, ki spravlja stareje v nevednost, revino in nebogljenost. Zaetki kritine izobraevalne gerontologije so povezani z Allmanovim politinim pozivom glede izobraevanja starejih odraslih, v katerem trdi, da do dviga kakovosti ivljenja starejih ljudi ne bo prilo s kakrnokoli uno izkunjo, ampak le s pomojo osvobajajoega izobraevanja (Allman, 1984). Ena od paradigem kritine izobraevalne gerontologije je kritina gerontogogika, ki je opredeljena kot izobraevalna praksa, katere namen je emancipacija in pridobitev moi in vpliva starejih odraslih (Glendenning in Bat-tersby 1990). Kritina izobraevalna gerontologija v nasprotju s funkcionalistino ali psiholoko paradigmo zagovarja kritino gerontogoko prakso, v okviru katere

39

stareji odrasli sami nadzirajo svoje miljenje in uenje, poleg tega pa imajo monosti za nadaljnji razvoj, razmiljanje, spraevanje in reflektiranje o tistem, kar e vedo, ali pa o novih vsebinah uenja.

Kritina gerontogogika kot izobraevalna praksa kritine izobraevalne geron-tologije pouevanje in uenje pojmuje kot kolektivno in pogajalsko prizadevanje med starejimi odraslimi. Takno uenje, ki poteka na osnovi nael kolektivnosti in dialoga, predpostavlja osvobajanje in spreminjanje (Battersby 1987). Poudarek je na izobraevanju, ki ni nevtralno, ampak vkljuuje moralne in etine dimenzije. Stareji odrasli naj bi pridobili ve moi in nadzora nad vsemi vidiki izobraevalne dejavnosti, vkljuno z vse-bino, organizacijo in nartovanjem unega programa (Glendenning 2000).

Socialne in ekonomske institucije delujejo v obdobju post-modernizma tako, da skupine prebivalstva, ki se niso uspele prilagoditi novim zahtevam, postavljajo v neenak poloaj in v odvisnost, tako da izgubljajo mo in vpliv. S staranjem se obstojee pomanjkljivosti, povezane z drubenim razredom, spolom ali raso, e zaostrujejo