Ustava

RAZVRŠČANJE USTAV:-PISANA: temeljna oblika, v kateri se pojavljajo njeni predpisi-NEPISANA: nima ključne oblike formal.pomena-pisane oblike, ustava v mater.pomenu-KODIFICIRANA: sestavljena iz enega samega pisanega akta, v katerem so najpomembnejša ustavna pravila-NEKODIFICIRANA: več pravnik aktov, od zakonov se razlikujejo po postopku spreminjanja in sprejemanja, strožje od zakonodajnega-TOGA: poseben postopek spreminjanja oz.sprejemanja, strožji, formaliziran bolj, daljši od zakonod. 2 elementa: ustavnorev.organ ali postopek; relativno trdne-GIBKA: spreminjajo se enako kot zakoni, ločuje jo materija-OKTROIRANA: vsiljena, sprejemali so jo monarhi, iz prehoda iz absolutne v ustavno, omejeno parlam.monarhijo-USTAVNI PAKT: pogodba med parlamentom in monarhom, predst.telo sprejme, monarh odobri (vidovdanska)-LJUDSKA: samostojno sprejema predst.telo ljudstva (skupščina ali zakonod.organ) ali ljudstvo neposredno. Ustavodajna oblast je neomejena.

NOVEJŠE RAZVRSTITVE USTAV:GLEDE URESNIČEVANJA:-normativne: v praksi se uresničujejo, polit.realnost je skladna z ust.normami-nominalne: formalno zavezujejo, ampak se ne upor.v praksi-semantične: v praksi uresničujejo, vendar preprečujejo in ovirajo potrebne spremembe politične oblasti

GLEDE OBLIKE DRŽAVE:-oblike vladavine (monarhične, republikanske)-obliko drž.oblasti (parlament., predsed., skupščin., druge)-obliko drž.ureditve (unitarne, federativne)-obliko polit.sistema (avtokratične, demokratične)Lahko tudi glede na obseg, vsebino in trajanje.

ZGRADBA IN TVARINA USTAVE:-ZGRADBA:-Preambula: ni nujna sestavina, je pa običajna, uvod v ustavo pred normativnim delom, besedilo ni v obliki členov in pravnih norm, slog je slovesen, vznesen, običajno vsebuje navedbo subjekta, po katerega volji se sprejema, sklicevan. na boga, zgodovinski temelji, dogodki, cilji, splošna načela, jamstev člov.pravic in svobošč.; ni ji mogoče priznati pravnega značaja.-Normativni del ustave: ustav.materija razdeljena po poglavjih, posamez.določbe oblikovane kot členi, poglavja večinoma naslovljena, členi izjemoma, daljši členi deljeni na odstavke.-Dodatki: aneksi, značilni za ustave iz anglosaš.tradicije, dopolnjujejo, razčlenjujejo nekatere ust.določbe, sestavljajo celoto, sprejemajo se hkrati z ustavo.

-Ustavni amandmaji: namenjeni konkretizaciji, razčlenitvi, razširitvi in izpopoln.posamez.določb ustave; bistvo je, da prvotno besedilo ostane ohranjeno, imajo enako stopno pravne veljave kot ustava

-TVARINA: pomen je v domeni posameznega zakonodajalca, samostojno odloča, kaj bo predmet urejanja, določbe o organih drž.oblasti imajo vse ustave, urejajo le najvišje organe oblasti, njihov položaj, organizacijo, pristojnosti in medseb.razmerja; določbe o človek.pravicah in svoboščinah, urejala naj bi samo temelje državne in družb.ureditve.

SPREJEM IN SPREMEMBA USTAVE:-POJEM: ustava najvišji akt, mora biti trajnejša kot zakoni in drugi pravni akti, praviloma ustava ne predvideva postopka za sprejem, ampak le za spreminj.in dopolnjev.-SPREJEM USTAVE: država že ima ustavo, vendar želi novo; razlogi so lahko posledica revolucionarnih (diskontinuiteta, prelom s prejšnji ureditvijo) ali evolutivnih (če prevladuje spoznanje, da je tedanje presežena) sprememb v državi.-SPREMEBA USTAVE: večinoma so ustave toge in imajo poseben postopek za spreminjanje, zahtevnejši pogoji so lahko vezani na ustavnorevizijski postopek ali organ, lahko pa oboje.-USTAVNOREVIZIJSKI POSTOPEK: večfazni, večinoma dvofazen, lahko pa tudi trifazen; pravico do iniciative ima določeno št.poslance, domovi parlamenta, preds.republike, vlada, dol.št.volivcev in federal.enote; sistemi, v katerih spreminja ustavo-zakonodajno telo, ustavod.skupščina in ljudstvo na referendumu.-Zakonodajno telo: najpogosteje spreminja, tri različne revizije ustave-prvo (spreminja redno zak.telo), drugo (v nekaterih dvodom.parlam.), tretje (dokončno ustavo lahko spremeni samo novo zak.telo).-Ustavodajna skupščina: organ, ki ga izvolijo državljani, z izključno nalogo sprejeti ali spremeniti ustavo; prve so se pojavile v am.zveznih državah, kasneje Francija in ostale evropske.-Ustavnorevizijski referendum: dodatna možnost odločanja v post.spremin.ustave; neposredno odločanje volivcev, po sprejetju ust.spremembe, vendar pred razglasitvijo, izjemoma so predhodni; na podlagi ljudske inic.morajo razpisati referendum, če sprejet predlog, potem sprejeta sprememba ustave, federativne enote morajo sodelovati v feder.državah; lahko sodelujejo posredno ali neposredno. Dejanska revizija ustave pomeni, da se določbam da nov in drugačen pomen.

RAZVOJ USTAVNOSTI PO PRVI SVETOVNI VOJNI:Namesto carske Rusije je nastala Zveza sovjetskih socialis.republik, nov družbeni red, prva sovjetska ustava 1918, prilagojena temelju revolucionarne drž.oblasti, proletariat, naslednja 1924 ustava sov.federacije, 1936 Stalinova ustava. Pomembnejša tudi weimarska ustava, nova vrsta ustavnih pravic, ekonomskih in socialnih, jugoslovanska 1921.

RAZVOJ USTAVNOSTI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI:Evropska celina se je razdelila na 2 dela; vzhod pod Sovj.zvezo, ustave sprejemali pod vplivom Stalinove ustave, ljudska demokracija uvedla. Po drugi strani so se države, ki so imele diktatorsko in totalitarno ureditev (Nemčija, Italija), odločile sprejeti novo ustavo, It.1948,

Nem.1949; država ljudske blaginje, francoska ustava 5.republike sistem razdelitve oblasti med zakonodajno in izvršilno.

USTAVNOST PO LETU 1990:Ključna država je bila Sov.zveza, 1988 prišlo do ustavnih reform, 1990 komun.partija izgubila vlogo, do leta 1991 razpadla Sov.zveza in razvelj.ustava. 1993 nova ustava; nastala Ruska Federacija.

USTAVNI RAZVOJ JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE:-OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA: ustavnoprav.razvoj Slovenija se začne z začasno ustanov.nepriznane države Slo, Hrv, Srb; narodni svet oktobra 1918 združitev narodov na tem ozemlju, srbski regent Aleks. razglasil Kraljevino Srb, Hrv, Slov. pod oblastjo Karađ.; država urejena centralistično, noben jugonarod ni imela polit.avtonomije, Slov.razdeljena na Mb in Lj oblast,vidovdanska ustava, načelo delitve oblasti, šef države kralj, enodomna narodna skupščina, volil.pravico imeli samo moški, januarja 1929 kralj Aleks.Karađ.odpravil demokrat.institucije-šestojan.diktat. Kasneje Kraljevina Jugoslav., 1931 oktroirana ustava, zmanjšal politične pravice in okrepil položaj v drž.institucijah.-OBDOBJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO: različni okupatorji, vlada pobegne v Anglijo, 1942 Avnojsko zasedanje, drugo jesen drugo zased., 1945 tretje zased., Demokrat.fed. Jugo., v Slo osvobodilno gibanje vodila komunistična partija; kočevski zbor 1943 izvoljena 2 organa, Slov.narodosvobod.odbor in predsedstvo tega. Prva slov.vlada maja 1945. oktobra 1946 ustava Ljudske repub.Slo.-USTAVNA UREDITEV PO LETU 1946: politični sistem po vzoru Sov.zveze, državna ureditev federativna, oblika vladavine pa republikanska, ustava 1947 uvedla republiško ustavno ureditev, ravnala po vzorih zvezne države, razdeljena na oblasti, okrožja, mesta, mestne četrti, okraje in kraje; veljalo načelo demokratičnega centralizma.USTAVNI ZAKON IZ LETA 1953: po sporu s Sov.zvezo prišlo do obsežne ustavne spremembe, ukinitev zbora narodov, uveden zbor proizvajalcev, namesto šefa države je predsednik, namesto vlade ustanovljen izvršni svet in ustrezni republiški uprav.organi. Uvedba komunalnega sistema leta 1955 pomembna za lokalno samoupravo, občina najpomembnejša enota oblasti.-USTAVA IZ LETA 1963: nova zvezna ustava, nastane Socialistična feder.repub.Jugoslavija, večdomna sestava zveze skupščine, amandmaji 1971, organiziranost na ekonomskem področj, struktura jugo.feder. 1969 družbeno politični zbor.-USTAVA IZ LETA 1974: nova jugo ustava, zadnja ustava te države, delegatski sistem, dvodomna zvezna skupščina, sprejeta tudi ustava SR Slovenije, tridomna struktura skup.-USTAVNI AMANDMAJI IZ LETA 1988 IN 1989: poskus ponovne krepitve centralizma v jugo.feder., so prvi korak k ustavnoprav. osamosvojitvi Slovenije, odpravljen delegatski sistem, uvedene neposredne volitve, večstrankarske, amandmaji 1990 odpravili pridevnik socialist.; dokončno sprejeta ustava 23.12.1991, 174 členov, načelo delitve oblasti.-TEMELJNA USTAVNA LISTINA: 25.6.1991 akt o osamosvojitvi, Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije;preneha veljati ustava SFRJ, določene meje, varstvo člov.pravic, za izvedbo te listine sprejet ustavni zakon.-SPREJEM NOVE SLOVENSKE USTAVE: veljavna ustava je bila doslej spremenjena 5x: leta 1997 68.člen (lastninska pravica tujcev na nepremičninah), 2000 80.členu dodan peti odstavek, ki

določa temelje sistema volitev poslancev DZ, 2003 dodan 3.a člen, spremenjena pa 47.člen (izročitev oseb) in spet 68. 2004 14.člen dopolnjen z navedbo enakosti člov.pravic in svoboš.ne glede na invalidnost, 43.členu dodan četrti odstavek (enake možnosti moških in žensk kandidiranja na volitvah), 50.člen dopolnjen s pravico do pokojnine. 2006 spremenjen 121.člen (javno pooblastilo za oprav.nekaterih nalog drž.uprave), drugi odstavek 140.člena (prenos posam.nalog iz drž.pristoj.na občine), 143.člen (ureja pokrajine).

TVARINA IN ZGRADBA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE:-TVARINA: prvi sklop zajema človekove pravice in temeljne svoboščine, drugi sklop ureja državno ueditev, v tretjem sklopu so ustav.določbe o obliki države; razlikujemo ustavne norme, 1.ki se neposredno uporabljajo in ne zahtevajo razčlenitve, 2.izhodiščnost, splošnost, abstraktnost narekujejo razčlenitev (ustava lahko. zakonodajalca pooblašča, da zakonsko uredi določeno tvarino, zakonodajalcu zapoveduje, da mora nekaj zakonsko urediti ali pa zakonodajcu prepoveduje poseganje na določena področja), 3.nekatere določbe so moralne in programske narave ali pa so le ugotovitve, zato niso neposredno uporabljive.-ZGRADBA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE: vsebuje preambulo in normativni del; preambula se opira na temeljno ustavno listino, med temeljna izhodišča nove ustave pa uvršča temljne člov.pravice in svoboščine, pravico slo.naroda do samoodločbe in večstoletni boj Slovencev za narod.osvoboditev, navaja pa tudi organ, ki je ustavo sprejel (Skupščina RS); preambula je pred normativnim delom in pravno ne obvezuje, vsebina je splošna in načelna. Normativni del obsega 175 členov v 10 poglavjih, 1.poglavje (1-13.člena o kakovosti, naravi in obliki slo.drž.), 2.poglavje (14-65.člena človekove pravice in temelj.svoboščine), 3.poglavje (66-79 gospodarska in socialna razmerja), 4.poglavje (80-137 drž.ureditev), 5.poglavje (138-145 samouprava), 6.poglavje (146-152 javne finance), 7.poglavje (153-159 ustavnost in zakonitost), 8.poglavje (160-167 ustavno sodišče), 9.poglavje (168-171 postopek za sprem.ustave), 10.poglavje (172-174 prehodne in končne določbe). 4.in 5.poglavje imata podpoglavja, 1.in10.poglavje nimata naslovljenih členov; ustavni zakon za izvedbo ustave obsega 11 členov.-POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE RS: spada med toge ustave, ustavnoreviz.potopek je enoten, za spreminjanje je pristojen DZ, vendar lahko sodelujejo tudi državljani z iniciativo in referendumom.-USTAVNOREVIZIJSKA TEHNIKA: amandmiranje (dopolnjevanje) in noveliranje (dopolnjevanje in spreminjanje); ustavno besedilo ostane enovito, noveliranje lahko poteka z ustavnim zakonom, zakonom o spr.ustave ali z navadnim zakonom, doslej sprejetih 7 ustav.zakonov.-FAZE USTAVNOREVIZIJSKEGA POSTOPKA:-Predlog za začetek postopka lahko da 20 poslancev DZ, vlada, najmanj 30.000 volivcev. Predlog sestavljata 2 dela: v prvem delu predloga mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni ter razlogi za spremembo, drugi del pa obsega osnutek ustavnega zakona. Zakon o referendumu o ljudski iniciativi omogoča, da lahko pobudo volivcem za vložitev predloga dajo vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov, to pa mora v 60 dneh podpreti najmanj 30.000 volivcev. Predstavnik volivcev mora predlog predložiti DZ najkasneje v 30 dneh po preteku roka za zbiranje podpisov. Strokovno ga mora oblikovati ustavna komisija, za sprejem predloga pa je potrebna relativna kvalificirana večina, torej najmanj 46 poslancev (2/3 večina navzočih), predlog je lahko sprejet tudi z 31 glasovi, če je na seji dosežena minimalna sklepčnost. Če DZ ne sprejme sklepa, je postopek končan.

-Sprejem ustavne spremembe: DZ odloča o spremembi ustave, predlog pripravi ustavna komisija, k predlogu ni mogoče dodati amandmaja; DZ sprejme predlog ustavnega zakona z 2/3 večino vseh (absolutna kvalificirana), torej če se zanj odloči vsaj 60 poslancev, če pa predlog ni sprejet, je postopek končan.-3. faza oz.potrditev na referendum ni obvezna sestavina, je pa na posebno zahtevo, DZ mora predložiti predlagano spremembo volivcem na referndumu, če to zahteva najmanj 30 poslancev, ki se lahko izvede šele po sprejetju ustavne spremembe, vendar pred razglasitvijo. Referendum je fakultativen, sprememba ustave je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev. DZ je vezan na to odločitev in 2 leti po tem ne more sprejeti drugega akta o spremembi ustave. Razglasitev je določena v poslovniku DZ in sicer 8. dan po njegovem sprejemu, če je zahtevan referendum, pa 8. dan po izidu referenduma.

SPLOŠNE DOLOČBE USTAVE: -DEMOKRATIČNA, PRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA: Demokratična republika pomeni, da ustava opredeljuje obliko političnega sistema in obliko vladavine. Označuje razmerje med državo in družbo, omogoča državljanom vpliv na delovanje državne organizacije ter uveljavljanje njene odgovornosti. Izhajanje iz načela ljudske suverenosti; imamo posredno in neposredno demokracijo. Obe obliki razčlenjuje v normativnem delu. Ključne sestavine demokratične države so človekove pravice in svoboščine, so pa tudi druge institucije kot je lokalna samouprava, ustavnost in zakonitost.. Demokratičnost se izraža tudi v republikanski obliki vladavine, za razliko od monarhije je šef države predsednik, ki je voljen, ki je hkrati omejen z ustavo in zakoni in pravno odgovoren, Slovenija je parlamentarna republika. Pravna država pomeni zlasti vezanost delovanja vseh državnih organov na pravne predpise. Ustava in drugi pravni akti morajo zagotavljati človekove pravice in svoboščine ter njihovo pravno varstvo, pojem pravne države je povezan z demokracijo. Načela pravne države: načelo sorazmernosti (pri poseganju v pravice in interese posameznikov morajo spoštovati vsi oblastni organi, uporabi se za tehtanje, katera od dveh ali več pravic prevlada zaradi pomembnosti; preveri se, ali so izbrana sredstva primerna, ali so potrebna za dosego cilja in če so znotraj razumnega razmerja med družbenimi pričakovanji in sredstvi za dosego ciljev. Načelo zaupanja varstva v pravo je načelo, ki je povezano z načelom pravne varnosti; namen predpisov je, da urejajo prihodnja razmerja. Načelo jasnosti predpisov izhaja iz dejstva, da morajo biti določbe predpisov jasne v tolikšni meri, da se lahko tudi vsak povprečen posameznik ravna po njih ali določi svoj pravni položaj; organ, ki sprejema podpise, mora jasno zapisati pravila, torej razlage.Socialna država naj bi posameznikom, družinam in nekaterim skupinam zagotavljala določeno stopnjo materialne in socialne varnosti; sem spadajo pravice do zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in drugega socialnega zavarovanja, družinske in otrokove pravice in pravice do izobraževanja ter šolanja; to načelo veže zakonodajalca, da pravice pri normativnem urejanju ustrezno izrazi.-PRAVICA DO SAMOODOLOČBE IN IZVRŠEVANJA OBLASTI: Pravica do samoodločbe pripada po ustavi slovenskemu narodu in ne vsem slovenskim državljanom; kot pravica je temeljna, trajna in neodtujljiva, je zapisana v preambuli.Načelo ljudske suverenosti opredeljujejmo kot najvišjo, neomejeno in neodvisno oblast. Nosilec ljudske suverenosti je ljudstvo; dva temeljna načina ljudske suverenosti- posredno in

neposredno. Ljudstvo lahko uresničuje oblast tako, da samo neposredno izvršuje njene funkcije ali pa voli svoje predstavnike, prek katerih bo posredno izvrševalo oblast. Neposredna demokracija se pojavlja v dveh oblikah-prva zajema predlaganje, obravnavanje posameznih vprašanj on odločanje o njih, druga pa predlaganje določenih aktov (ljudska iniciativa) in odločanje o njih (referendum). Prvič je bilo to načelo v Deklaraciji o pravicah človeka in državljana 1789. V 3.členu določa, da vsa suverenost izhaja iz ljudstva in da noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja neposredno iz ljudstva. V Sloveniji ima oblast ljudstvo, izvršujejo jo državljani in državljanke, neposredno in po načelu delitve oblasti. Slovenija se uvršča med države z razvito neposredno demokracijo.Načelo delitve oblasti označuje razmerje med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo, v katerem se vsaka izmed teh izvršuje bolj ali manj neodvisno od drugih dveh oblasti,vgrajen je mehanizem zavor in ravnovesij, ki omogočajo medsebojni nadzor in omejevanje treh vej oblasti. -UNITARNA DRŽAVA IN DRŽAVNE MEJE: Ozemeljska celovitost je prvina državne suverenosti, enovitost pa oblika državne ureditve. Slovenija je enoten pravni, ekonomski, carinski, monetarni itd.prostor.Lokalna samouprava se deli na enote, ki sicer niso enote državne ureditve v ožjem pomenu, temveč samoupravne lokalne skupnosti, ki lahko opravljajo tudi naloge iz državne pristojnosti. Državne meje opredeljuje temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS.-ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE, DRŽAVLJANI IN TUJCI: Varstvo človekovih pravic ima mesto v temeljni ustavni listini, preambuli, splošnih določbah in dveh posebnih poglavjih ustave. Ustava v splošnih določbah državo zavezuje, da na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine, nalaga pa ji tudi da varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske skupnosti, skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih država, skrbi za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje stike z domovino on da skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnost za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.Državljani in tujci- državljanstvo (pravno razmerje in povezanost posameznika z državo. Zakon o državljanstvu predpisuje, da se državljanstvo RS pridobi po rodu, z rojstvom na območju RS, z naturalizacijo (sprejem v državlj.na podlagi prošnje) in po mednarodni pogodbi; preneha pa s smrtjo, odpustom, odrekom, odvzemom in po mednarodni pogodbi); -tujci (oseba, ki ni državljan RS, imajo pa tujci v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice zagotovljene s slovensko ustavo in zakoni, razen tistih, ki jih imajo pa zakonu ali ustavi samo Slo državljani. 3 skupine: splošne pravice- pod enakimi pogoji dostopne vsem in veljajo za državljane in tujce (osebne in svoboščine); relativno rezervirane pravice- pod posebnimi pogoji jih imajo tudi tujci (lastninska pravica na nepremičninah pod pogoji mednarodne pogodbe in zakona); absolutno rezervirane pravice- tujcem niso priznane (večina političnih pravic))-DRŽAVNI SIMBOLI: grb, zastava in himna, v širšem pomenu pa glavno mesto, državni pečat, državna oblikovanja, državni prazniki itd. Grb, zastavo in himno so uvedli že amandmaji k ustavo 1989, 1991. Grb ima obliko ščita, ki je ob stranicah rdeče obrobljen, v sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli varvi, pod njim pa dve modri valoviti črti, ki predstavljata morje in reke, na vrhu pa so zvezde. Zastava je belo-modro-rdeča z grbom Slovenije, razmerje zastave je 1:2. Himna je Zdravljica, 7.kitica.-URADNI JEZIK: slovenščina, veljajo pravila slovenskega knjižnega jezika, na območju občin, v katerih živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa je dovoljen tudi njun jezik.

-DRŽAVA IN VERSKE SKUPNOSTI: -sistem državne cerkve (v kateri je priznana samo ena verska skupnost kot status državne cerkve), -sistem priznanih cerkva (vse verske skupnosti so svobodne, vendar so samo nekatere priznane), -sistem ločitve države in cerkve (v katerem so verske skupnosti zasebne ustanove, izpovedovanje pa je človekova zasebna stvar). Pri nas izhajamo iz načela laičnosti države, saj določa, da so država in verske skupnosti ločene. So enakopravne, delovanje pa je svobodno.-NAČELA MEDNARODNEGA PRAVA IN MEDNARODNE POGODBE: vsi zakoni in predpisi morajo biti v skladu s splošnimi veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane pogodbe se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da z ratifikacijo postanejo del našega notranjega pravnega reda.

NAČELO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI:-SPLOŠNO: sta načeli, ki spadata med temelje vsake sodobne demokratične in pravne države. Povezani sta s prvimi sodobnimi ustavami in kontinuiranjem buržoazne države. Ustavnost in zakonitost na splošno lahko opredelimo kot skladnost ravnanja vseh in vsakogar z ustavnimi in zakonskimi normami; v ožjem pomenu pa je to skladnost splošnih in posamičnih aktov z ustavo in zakoni. Načeli je treba obravnavati skupaj, saj se dopolnjujeta, je pa načelo ustavnosti primarno, ustava je hierarhično na najvišjem mestu.-NAČELO USTAVNOSTI: skladnost zakonov, podzakonskih predpisov in ostalih aktov z ustavo. -Formalna protiustavnost: kadar zakon oz.drugi akti niso sprejeti z ustavnopredpisanim postopkom. Materialna protiustavnost: kadar vsebina zakona oz.drugega akta nasprotuje vsebini ustave (recimo smrtna kazen, ki je prepovedana v ustavi). Načelo supremacije: nadvlada, ustava je na najvišjem mestu, hierarhija, vsi drugi pravni akti jo morajo upoštevati in biti z njo skladni. Z ustavo morajo biti skladne tudi mednarodne pogodbe. Načelo funkcionalne ustavnosti: zahteva podrejanje delovanja vseh državnih organov državne oblasti ustavi. Vsaka, tudi najvišja oblast, je omejena z ustavo.-NAČELO ZAKONITOSTI: zakonitost pomeni dopolnitev in izvedbo načela ustavnosti, je obveznost vseh in vsakogar, da pri sprejemanju pravnih aktov in izvrševanju materialnih dejanj izhajajo iz zakona in ga dosledno uresničujejo. Zajema skladnost pozakonskih predpisov in ostalimi akti z zakoni. Načelo supremacije zakona: utemeljeno na hierarhiji pravnih norm, zakon mora biti skladen z ustavo, zakon je izvor pooblastil za druge pravne predpise. Načelo funkcialne zakonitosti zahteva, da so funkcije državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil utemeljene v zakonu in jih uresničujejo v okviru zakona. Načelo zakonitosti posamičnih aktov: pravni akti, s katerimi se zakon neposredno uresničuje in se neposredno odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Ustava določa, da morajo posamični akti in dejanja drž.organov itd. temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Druga načela zakonitosti: - promulgacija (razglasitev zakona, je akt, s katerim pristojni organ ugotovi, da je zakon spreje zakonodajni organ v pravno predpisanem postopku, razglaša jih predsednik republike najkasneje

8 dni po njihovem sprejemu, razglasitve predsednik praviloma ne more odkloniti, je njegova pravica in dolžnost); -publikacija (je objava, njen namen je pisna seznanitev pravnih naslovljencev s predpisom, zakon in drugi pravni akti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati; objava je pomembna zaradi avtentičnosti besedila predpisa, na čas objave pa se navezuje tudi vakacijski rok, noben predpis pa ne more začeti veljati, preden ni objavljen); -vakacijski rok (čas, ki preteče od objave predpisa do začetka njegove veljave, takoj ko predpis dobi obvezno pravno veljavo; po naši ustavi to začne veljati 15.dan po objavi, če ni drugače določeno. Ustavni predpisi začnejo veljati praviloma z razglasitvijo v DZ); publikacija in vakacijski rok omogočata uresničevanje splošnega načela ignorantia iuris nocet, ki temelji na tem, da bi po preteku vakac.roka moral vsakdo poznati predpise); -načelo retroaktivnosti (prepoved povratne veljave; zakon in drugi predpisi se lahko urejajo in sankcionirajo samo ex nunc, ne morejo imeti učinka za nazaj; je izjema, ki dovoljuje retroaktivnost, vendar pod 4 pogoji: retroaktivnost lahko določi samo zakon, povratno veljavo imajo lahko samo posamezne določbe zakona, retroaktivnost je dopustna, če to zahteva javna korist ali če s tem ne posega v že pridobljene pravice. Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero zakon ni določil, da je kaznivo in zanj ni predpisal kazni, še preden je bilo storjeno- nullum crimen nulla poena sine lege praevia).-VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI: -Varstvo ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov (najpomembnejše pravno sredstvo za varstvo ustavnosti in zakonitosti je ocena pred ustavnim sodiščem; za odločanje o tem je pristojno samo ustavno sodišče, protiustaven zakon razveljavi, druge protiustavne predpise pa odpravi ali razveljavi); -Varstvo ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov (nedvomno ustavno načelo zagotavlja vsakomur enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi itd.; -pritožba (najpomembnejše sredstvo, vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov); -pravnomočnost odločbe (kadar izčrpana redna pravna sredstva , pravnomočne pritožbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi); -upravni spor (izjema, lahko se uporabi proti pravnomočnosti, je oblika sodnega nadzora nad zakonitostjo dokončnih posam.aktov, v upravnem sporu odloča pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo; upravni spor je dodatno pravno varstvo, preden pride do njega, mora prizadeta stranka uporabiti pritožbeni postopek v upravnih organih, tako da pride do dokončnega upravnega akta, zoper katerega ni več mogoča pritožba. Funkcijo upravnosodne kontrole opravlja na prvi stopnji spec.upravno sodišče, na drugi pa vrhovno sodišče); -ustavna pritožba (nov institut pri nas, omogoča dodatno varstvo posameznikovih pravic in svoboščin, je posebno pravno sredstvo pri kršitvah pravic in svoboščin s posamičnim aktom drž.organa, org.lokal.skup. in nosilca jav.pooblastil; o njej odloča ustavno sodišče); -pritožba varuhu človekovih pravic (namenjena varovanju pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do drž.org.; org.lokal.skup.; nosilcev jav.poobl.);

-posameznik ima tudi pravico do povračila škode, to ima vsakdo, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti drž.organa s protipravnim dejanjem stori oseba ali organ, ki službo opravlja.

SPLOŠNO O ČLOVEKOVIH PRAVICAH IN SVOBOŠČINAH:-Državljanske pravice ima le državljan, ne pa tudi tujec (politične); pravice, ki pa jih ima vsak človek, pa so vse osebnostne ter nekatere druge.-ZGODOVINSKI RAZVOJ: pravi začetki šele v 17.-18.stol.; prvi pomemben dokument je Velika listina o svoboščinah (Magna Carta Libertatum), razglasil Ivan Brez zemlje, najstarejši akt fevdalne Anglije, priznana je bila osebna svoboda in poroštvo zanjo. Angleški parlament je 1679 sprejel Habeas Corpus, ki je prvi pravni akt v zgodovini ustavnosti, ki celovito varuje osebne svoboščine in posameznika v kazenskem postopku, načelo zakonitosti, da nihče ne more odgovarjati za kaznivo dejanje, ki ni bilo že prej določeno v zakonu. Kasneje parlament sprejel tudi Zakon o pravicah, zahtevalo se je pravno oblikovanje odnosov med zakonodajno in izvršilno oblastjo. Nastane tudi teorija o naravnih pravicah, ki izhaja iz stališča, da se človek rodi svoboden in s prirojenimi pravicami in svoboščinami, razvila sta jo J.J.Rousseau in J. Locke, Virginjska deklaracija je jasno izražala stališče, da smo ljudje po naravi enaki in imamo nekatere prirojene pravice, ter pojmovanje razmerja med oblastjo in državljani, načelo odgovornosti vseh predstavnikov, najpomembnejši akt o človekovih pravicah pa je bila Deklaracija o pravicah človek in državljana, Weimarska ustava in njen katalog pravic in svoboščin sta pomembno vplivala na kasnejše ustave evropskih držav, tudi na vidovdansko.-EVROPSKA KONVENCIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH: v Rimu so jo 1950 sprejele članice Sveta Evrope, veljati pa je začela 1953, Slovenija jo je sprejela z ratifikacijo 1994. Razglaša pomembna načela, kot so pravičnost, mir, politična demokracija, svoboda in pravna država.

Temeljne in izhodiščne pravice in svoboščineNačelo enakosti: 14.člen Ustave zagotavlja vsakomur enake pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, versko pripadnost, jezik, politično prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost itd. Pravna enakost, prepoved diskriminacije. Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti, ki odločajo o njihovih pravicah, dolžnostih in interesih. Vsakdo lahko uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon. Prepovedano je spodbujanje k rasni, verski, narodni in drugi neenakopravnosti, prav tako podpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Prav tako je protiustavno spodbujanje k nasilju in vojni. To načelo je zelo pomembno v kazenskem postopku, pravice morajo biti zagotovljene obdolžencu ob popolni enakopravnosti. Pravica do enakopravnosti je predpisana tudi pri uporabi jezika in pisave. Ustava določa, da ima vsakdo pravico da pri uresnilev.svojih pravic in dolžn. ter v postopkih pred organi, uporablja svoj jezik in pisavo, kako določi zakon.Dostojanstvo osebnosti: vsakdo ima pravico do dostojanstva osebnosti in varnosti, tudi v postopkih. Med prestajanjem pripora se ne sme žaliti osebnosti in dostojanstva, z njim treba ravnati humano in varovati telesno ter duševno zdravje. V kazenskem, civilnem in upravnem ter drugih postopkih ni dovoljeno osebe poniževati, podcenjevati, žaliti, se iz nje norčevati, z njo grdo ravnati in sploh prizadeti njene osebnosti z neprimernim ravnanjem. Če to kršijo uradne osebe, so kazensko odgovorne. Osebna preiskava je dovoljena na podlagi pisne odredbe

sodišča; drugače samo, če je sum na orožje ali da bo skril dokazne predmete. Človekovo dostojanstvo je varovano tudi s prepovedjo mučenja, nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, prepovedjo opravljanja medicinskih ali drugih znanstvenih poskusov brez njegove svobodne privolitve.Pravica do pravnega sredstva, sodnega varstva in povračila škode: Ustava vsakomur zagotavlja pritožbo ali drugo pravno sredstvo proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Pravica do pritožbe, upravnega spora, ustavne pritožbe itd. se nanaša na sodbe sodišč in druge določbe državnih in lokalnih organov. Vsakdo ima pravico do sodnega varstva, o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu odloča neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko sodnik, ki je izbran po pravilih. Neodvisnost sodišča pomeni nezmožnost vsakršnega vplivanja ali pritiska na konkretne sodne odločitve v imenu posameznika itd. Načelo neodvisnosti sodišča je konkretizirano z določbami o neodvisnosti sodnikov, izvolitvi, trajanju, prenehanju, odvzemu in nezdružljivosti funkcije, imuniteti itd. Če stranka meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, lahko vloži pisno nadzorstveno pritožbo oz.uveljavlja druge pravice. Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti in nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim dejanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo škode neposredno od krivca. Škoda je lahko materialna ali moralna. Osebnostne pravice in svoboščine

Nedotakljivost človekove telesne celovitosti:- Nedotakljivost človeškega življenja: najpomembnejša pravica, je pravica do življenja, Ustava

določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in ni smrtne kazni. Človekovo življenje je absolutno zavarovano, odvzem življenja pa je protipravno dejanje. Smrtna kazen je v Slo absolutno prepovedana, torej se ne more izreči niti v vojnem stanju. Povezana je tudi z vprašanjem začetka in konca življenja.

- Prepoved mučenja: Ustava prepoveduje mučenje, nečloveško ali ponižujoče kaznovanje ali ravnanje. Kot mučenje lahko označimo vsako dejanje, s katerim se načrtno povzroča drugi osebi hude telesne in duševne bolečine. Organom državne oblasti je prepovedana vsakršna uporaba nasilja nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena ter izsiljevanje priznanj in izjav. Tako pridobljena izjava ali priznanje ne moreta biti uporabljena kot dokaz v kazenskem ali drugem postopku. Določba prepovedi mučenja ne zajema bolečin in trpljenja, ki jih povzroča zakonito izvrševanje zakonito izrečene kazni. Prepovedano opravljanje medicinskih ali drugih znanstvenih poskusov na človeku brez njegovega dovoljenja.

- Osebna svoboda: dva pogoja za omejitev te pravice; prostost se odvzame (v primerih, ki jih določa zakon in po postopku, ki ga določa zakon). Ta dva pogoja se nanašata na odvzem prostosti oz. aretacijo , pripor in zapor. Ustava določa vrsto jamstev, ki morajo biti izpolnjena ob odvzemu prostosti; vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume takoj obveščen o razlogih; v čim krajšem času mora biti obveščen tudi pisno; poučen mora biti od tem, da mu ni treba izjaviti ničesar, da ima izbiro do zagovornika, ki si ga izbere in da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan obvestiti bližnje. Osebo, ki moti javni red in mir lahko zadržijo največ 24 ur, osebo, ki so jo izročili tuji organi pa največ 48 ur. Če si osumljenec ne more privoščiti zagovornika, mu ga je dolžna priskrbeti država na svoje stroške. Če traja pridržanje več kot 6 ur, mora oseba dobiti pisno obrazložitev za pridržanje. Ustava določa tri pogoje, pod

katerimi je mogoče odrediti pripor: samo zoper osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje; samo na podlagi odločbe sodišča in kadar je to neizogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi. Pripor odredi preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca , priprti ima pravico do pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Pripor lahko traja največ 3 mesece od dne odvzema prostosti, vrhovno sodišče lahko podaljša še za 3 mesece. Zakon določa, da pripor lahko traja največ 2 leti, če v tem času ni izrečena obsodilna sodba, se obtoženca izpusti na prostost. Zakon predvideva tudi alternativo in sicer obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, varščina, prepoved približevanja določeni osebi ali kraju, javljanje policiji in hišni pripor. Tretja oblika odvzema prostosti pa je zaporna kazen; o njej ustava nima izrecnih določbm določa pa da je oseba lahko kaznovana in da se ji lahko izreče zaporna kazen.

- Svoboda gibanja: vsakdo ima pravico, da se prosto giblje, si izbere prebivališče, zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Omogoča mu neovirano gibanje, potovanje, preseljevanje. Ustava določa, da se to pravico sme omejiti z zakonom: da se zagotovi potek kazenskega postopka (npr.začasni odvzem potnega lista), da bi se preprečilo širjenje nalezljive bolezni (npr.karantena), da bi se zavaroval javni red (naravne nesreče), če to zahtevajo interesi obrambe države (prepoved potovanja v tujino za osebe, ki služijo vojaški rok). Omejeno za tujce, omeji se jim vstop v državo in čas bivanja v njej, zavrnitev, če mednarodni prestopnik, vprašanje vizumov, prebivanje.

- Izročitev: državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznosti izročitve izhaja iz mednarodne pogodbe. Predaja pomeni izročitev med državami članicami EU ali Mednarodnemu kazenskemu sodišču.

Pravice (procesna) jamstva v kazenskem postopku: - Načelo zakonitosti v kazenskem pravu: posamezniku je zagotovljena pravna varnost, temelj

»Nullum cirmen nulla poena sine lege praevia.«; nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo in ni predpisal zanj kazni, preden je bilo storjeno. Načelo izključuje povratno (retroaktivno) veljavo kazenskega zakona, ne more imeti učinka za nazaj.

- Domneva nedolžnosti: vsakdo je nedolžen, dokler se mu ne dokaže drugače. Velja za nedolžnega, osumljenca in obtoženega, dokler krivda ni dokazana s pravnomočno sodbo. Po tem načelu se morajo ravnati vsi, krivdo mora dokazovati državni tožilec, ko krivda ni nesporno dokazana, je treba obdolženo osebo oprostiti.

- Pravna jamstva v kazenskem postopku: temeljne pravice v postopku (primeren čas in možnost za pripravo obrambe, da se mu sodi v njegovi navzočnosti in se brani sam ali z zagovornikom, zagotovljeno predočenje dokazov v njegovo korist, da ni dolžan izpovedati zoper sebe in bližnje ter priznati krivde); če si obtoženec ne more priskrbeti zagovornika, mu ga država na svoje stroške; na prvem zaslišanju mu je treba povedati, za kaj je obtožen in kaj je podlaga. Omogočiti mu je treba, da se izjavi v vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo in da navede dejstva in dokaze, ki so mu v korist. To dopolnjujejo tudi druge pravice, npr.sodno varstvo..

- Javnost sojenja: sodne obravnave so javne in sodbe se izrekajo javno, izjeme določa zakon. To omogoča nadzor nad nepristranskostjo in zakonitostjo sojenja, na glavni obravnavi morajo biti navzoče samo polnoletne osebe. Javnost dela ali celotne glavne obravnave se lahko izključi, če gre za varovanje tajnosti, varstvo javnega reda, morale, varstva osebnega/družinskega življenja obtoženca, ne velja pa za stranke, oškodovanca in zastopnike. Prisotni so zavezani tajnosti. Navzočnost na glavni obravnavi, katere javnost je izključena, se sme dovoliti bližnji oz.sorodnikom, znanstvenim in javnim delavcem, posameznim uradnim osebam in partnerju/partnerici, zakoncu.

- Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari: ne bis in idem; nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, zaradi katero je bil kazenski postopek ustavljen ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena, ali je bil oproščen ali obsojen. Sodišče zavrne obtožbo.

- Pravica do rehabilitacije in odškodnine: kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije in povrnitve škode, to predpisuje zakon o kazenskem postopku. Osebi, ki je v tem času prenehalo delovno razmerje, se ji prizna delovna doba, v to se šteje tudi čas nezaposlenosti, če se ni zgodilo po njeni krivdi.

Nedotakljivost človeške zasebnosti:- Nedotakljivost stanovanja: nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje

stanovanje ali druge prostore in jih preiskovati. Hišna preiskava se opravi na podlagi odločbe sodišča (nalog), če obstajajo utemeljeni sumi o tem, da je neka oseba storila kaznivo dejanje in da obstajajo dokazi, pomembni za kazenski postopek. Prisoten je lahko lastnik stanovanja ali prostorov ali njegov zastopnik. V navzočnosti dveh polnoletnih prič. Dva pogoja, da se lahko preišče stanovanje brez navzočnosti prič: da se neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Pooblaščene osebe lahko vstopijo v stanovanje, če nekdo to želi, če kdo kliče na pomoč, ali lovijo nekoga, ki je zagrešil kaznivo dejanje in se je v stanovanje zatekel; takrat se lahko preiskava opravi brez prič, če se ne more zagotoviti takojšnje prisotnosti. Policija lahko vstopi brez odločbe tudi, če nekdo želi storiti samomor ali če okoliščine nakazujejo na smrt določene osebe.

- Varstvo tajnosti pisem in drugih občil: protipravno je odpiranje pisem, brzojavk, zaprtega pisanja, pošiljk, sporočil preko telefona. Pogoji dopustnega posega so (če to predpisuje zakon, na podlagi odločbe sodišča, samo za določen čas, če je to nujno za varnost države ali uvedbo/potek kazenskega postopka). Lahko se odredi (tajno opazovanje, prisluškovanje, delovanje, kontrolo pisem in drugih pošiljk, kontrolo računalniškega sistema banke); preiskovalni sodnik lahko odredi, da prometne organizacije zadržijo in predajo pisma, pošiljke itd. če obstaja možnost, da služijo kot dokaz. Preostale ukrepe lahko odredi preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je oseba izvršila/izvršuje, organizira kaznivo dejanje; če obstaja utemeljeni sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanje uporablja določeno komunikacijsko sredstvo, računalniški sistem ali prostor; če je mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati dokazov in bi njihovo zbiranje ogrozilo življenje ali zdravje ljudi; če gre v zakonu posebej našteta hujša kazniva dejanja.

- Varstvo osebnih podatkov: prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom zbiranja. Vsakdo ima pravico do zbiranja osebnih podatkov in varstva zanje in ob njihovi zlorabi. Zakon ureja pravice, načela, postopke in ukrepe, s katerimi se preprečujejo nezakoniti in prekomerni posegi v človekovo osebnost. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če to določa zakon ali če je potrebna privolitev posameznika. Cilj varstva osebnih podatkov je varstvo posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo in s tem njegove informacijske zasebnosti. Za osebni podatek zakon šteje katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelujejo se lahko le, če obdelavo določa zakon oz.če je podana osebna privolitev posameznika. Zakon je določil pogoje, ki morajo biti izponjeni za vzpostavitev zbirk osebnih podatkov, pogoje za zbiranje.

Svoboda izražanja in opredeljevanja:- Svoboda izražanja: biti informiran in svobodno informirati, večje število pravic (svoboda izražanja

misli, svoboda govora, svoboda javnega nastopanja, svoboda tiska in drugih javnih oblik). Pravica do obveščanja brez cenzure. Svoboda zbiranja vesti in mnenj, sprejemanja vesti in mnenj, širjenja

vesti in mnenj, pridobiti informacijo javnega značaja, za katero ima posameznik v zakonu utemeljen pravni interes. Vpogled in nadzor nad delovanjem državnih organov; zakon zavezuje državne organe, lokalnih skupnosti itd. da morajo dajati resnične in popolne informacije za objavo prek medijev. Dajanje informacij se lahko odreče le, če je povezano s tajnostjo ali če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov ali škodilo sodnemu postopku. Novinar in odgovorni urednik nista odškodninsko in kazensko odgovorna za vsebinsko točno objavo te izjave, odgovarja javna oseba, ki jo je posredovala. Ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti.

- Pravica do popravka in odgovora: Ustava določa pravico do popravka objavljenega besedila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa in tudi pravico do odgovora na objavljeno besedilo. Brezplačno objavo odgovora se lahko zahteva v 30 dneh od objave, oz. ko je oseba izvedela za objavo. Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, na enak ali enakovreden način, kot je bilo objavljeno obvestilo, na katero se popravek nanaša, v prvi, najkasneje v drugi izdaji medija po prejemu popravka.

- Svoboda vesti: svobodno izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Posameznik se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega in drugega prepričanja. Vsako prisiljevanje k takšnim opredelitvam bi pomenilo poseganje v posamenikovo zasebnost in svobodo odločanja/opredeljevanja. Povezano z načelom ločenosti države in verskih skupnosti. Starši imajo pravico, da svojim otrokom zagotavljajo versko in moralno vzgojo. Pravica in dolžnost staršev pri oblikovanju otrokove osebnosti; otrok uveljavlja lastno voljo in poglede, ko doseže zrelost razuma in volje. Otrok, ki je dopolnil 15 let, ima pravico sam sprejemati odločitve, povezane z versko svobodo.

- Pravica do ugovora vesti: državljani, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih in humanitarnih razlogov niso pripravljeni sodelovati pri vojaških obveznostih, morajo imeti omogočeno sodelovanje pri obrambi države na drug način. To pravico so lahko uveljavljali dokler je trajala vojaška doba. Zdravstveni delavec lahko odkloni zdravstveni poseg, če meni da ni v skladu z njegovo vestjo in mednarodnimi pravili.

Politične pravice in svoboščine

Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev: vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Javne službe s področja negospodarskih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, otroško varstvo) in gospodarskih javnih služb (energetika, promet in zveze, komunala, vodno gospodarstvo).Pravica do zbiranja: najrazličnejše oblike izražanja individualnih in kolektivnih stališč posameznikov, možnost zbiranja na javnih prireditvah, shodih, družbene skupine in zborovanja. Zakon določa, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode in javne prireditve ter se jih udeleževati, ni dopustno preprečevati udeležbo. Organizator prireditve mora poskrbeti za red, da ne bosta ogrožena zdravje in življenje obiskovalcev. Država lahko to omeji, če zahteva to varnost države ali javna varnost. Za shode in prireditve ni potrebne prijave (v šolskih, poslovnih prostorih), za tiste prireditve in shode, ki pa potrebujejo prijavo, je potrebno najmanj 3 dni pred pričetkom shoda in najmanj 5 dni pred začetkom prireditve prijaviti policiji. Za prireditve, kjer pričakujejo najmanj 3.000 ljudi, je potrebno vložiti prošnjo

najmanj 7 dni pred pričetkom. Dovoljenje je potrebno tudi za shod na cesti, prireditve, kjer se uporablja odprt ogenj, ali pa so take naprave in predmeti, ki bi ogrožali ljudi.

Pravica do združevanja: omogoča organizirano povezovanje ljudi v različne oblike društev in političnih organizacij z namenom, da bi lažje zadovoljevali svoje cilje in uresničevali interese. Ni mogoče predpisati obveznega združevanja. Ustanavljanje sindikatov, ter včlanjevanje je svobodno, ampak tega ne opredeljuje v okviru te pravice. Ustava izrecno prepoveduje včlanjevanje v politične stranke pripadnikom obrambnih sil in policije. Delna omejitev velja tudi za ustavne sodnike, sodnike in državne tožilce, ki so lahko samo člani strank.- Interesno združevanje: prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se

združujejo zaradi skupnih interesov. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register, posamezniki se lahko neformalno združujejo na podlagi ustave. Ustanovijo ga lahko najmanj tri poslovno sposobne osebe (fizične, pravne). Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva. Društvo se lahko spoji z drugimi društvi, lahko pridobiva sredstva s članarino, iz naslova materialnih pravic, darili in volili, prispevki donatorjev in drugih virov. Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s stečajem, na podlagi sodne odločbe (če spodbuja k neenakopravnosti). Društvo se izpiše iz registra na podlagi pravnomočne odločbe.

- Politične stranke: politična organizacija, ki vključuje ljudi z enakim političnim prepričanjem in ki se bori za osvojitev in ohranitev državne oblasti. Člani so osebe, ki se izjavljajo kot njeni člani, plačujejo članarino, so podrejeni strankarski disciplini. Piramidalna struktura, centralizem v njeni organizaciji. Trije viri financiranja: notranji (članarina, vpisnina, del dohodka), prispevki (donacije različnih podjetij) in javni (državni proračun). Ustanovi jo lahko najmanj 200 polnoletnih slovenskih državljanov. Registrira se na ministrstvu, pristojnem za upravo. Volilna kampanja obsega vse politične oglaševalske vsebine in druge propagande, katerih namen je vplivati na volivce. Predvolilni shodi, plakatiranje, referendumska in volilna kampanja v medijih, finančne omejitve. Vsako leto do 30. aprila mora stranka DZ predložiti finančno poročilo o poslovanju za preteklo leto, to mora oceniti računsko sodišče.

Volilna pravica: politična in hkrati temeljna pravica demokracije, je splošna in enaka. Splošna je pravica vsakega polnoletnega državljana, da voli in je izvoljen, ne glede na katerokoli pripadnost. Aktivna volilna pravica pomeni, da lahko voliš, pasivna pomeni, da si lahko izvoljen. Enaka pomeni, da ima glas enako vrednost. Na kandidatni listi ne sme biti noben spol zastopan z manj kot 35% od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. Načelo enake in splošne volilne pravice določa ustava za volitve v DZ ali predsednika republike.

Pravica do peticije: pravica posameznika ali skupine državljanov do pošiljanja pisnih vlog predstavniškemu telesu o vprašanjih javnega ali političnega značaja. Predmet peticije so lahko pozivi, predlogi, zahteve, pobude, prošnje. Poznamo peticijo v splošnem in ožjem pomenu. Peticija v ožjem smislu pomeni pravico do vlaganja pobud, prošenj, zahtev itd., v širšem pomenu pa pomeni možnost pritožbe zoper odločitve državnih organov. To pravico imajo le državljani Slovenije. Peticijo je možno naslavljati različnim institucijam. Omejitev izhaja le iz vsebine peticije oz.pobude, ker mora biti splošnega pomena, se lahko vloži le pri organu oz.organizaciji, ki opravlja tako funkcijo.

Pravica pribežališča: Ustava priznava v mejah zakona pravico do pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine. Azil, pribežališče, je pravica posameznika, begunca, ki je zapustil svojo državo zaradi preganjanja ali zaradi rase, vere, narodne pripadnosti ali strahu pred mučenjem in nečloveškim ravnanjem, da se zateče tja. Vse pogoje in postopek za pridobitev in izgubo azila ureja zakon o mednarodni zaščiti. Zakon določa, da se azila ne prizna osebam, za katere sumijo, da so storile hudodelstvo proti miru, vojno hudodelstvo, hudodelstvo proti človeku itd. Oseba, ki ji je priznan pravi status azilanta, ima pravico do stalnega prebivališča, denarne pomoči, najnujnejših stanovanjskih prostorov, zdravstvenega varstva, šolanja in izobraževanja, zaposlitve. Azilantu se izda tudi izkaznica za begunca. Poleg statusa begunca se lahko podeli še drugo zaščito, ki se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje statusa begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi ob vrnitvi v matično državo ali prebivališče utrpel resno škodo.

Ekonomske in socialne pravice (pozitivni status)

Ekonomske pravice:- Pravica do zasebne lastnine in dedovanja: vsakdo ima pravico do zasebne lastnine in dedovanja. - Svoboda dela: vključuje tri sestavine: pravica do proste izbire zaposlitve, dostopnost vsakega

delovnega mesta pod enakimi pogoji, prepoved prisilnega dela. Ustava ne jamči pravice do dela, obvezuje pa državo, da ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

Socialne pravice:- Pravica do socialne varnosti: s to pravico se zagotavlja človekov dostojanstvo in njegova

ekonomska varnost. Priznana vsem državljanom pod pogoji, določenimi z zakonom, vključno s pravico do pokojnine. Ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko, drugo socialno zavarovanje.

- Pravica do zdravstvenega varstva: priznana vsakomur, ne samo državljanom, za osebe brez bivališča, tujce iz držav, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe, začasnim prebivalcem. Prepoved prisilnega zdravljenja.

- Pravice invalidov: zagotavljanje varstva in usposabljanja za delo. Je osnovni pogoj za vključitev v družbo. Izobraževanje in usposabljanje se financira iz javnih sredstev.

Družinske pravice:- Zakonska zveza in družina: dve obliki življenjske skupnosti- zakonska zveza in zunajzakonska

skupnost. Zveza temelji na enakopravnosti zakoncev, sklene pa se pred pristojnim državnim organom. Civilna sklenitev je obvezna, cerkvena poroka pa se lahko opravi po tem. Zakon je določil pogoje zakonske zveze (sorodnost, duševno stanje), pravice in dolžnosti(medsebojno in do otrok), prenehanje(smrt, razveza) in posledice(delitev premoženja, skrb za otroke). Ustava namenja posebno skrb družini, materinstvu, očetovstvu, otrokom in mladini. Država je dolžna ustvarjati razmere in možnosti za uresničevanje oblik varstva z uveljavljanjem predpisov, ustanavljanjem ustanov, zagotavljanjem finančnih sredstev.

- Pravice in dolžnosti staršev: imajo pravico in dolžnost izobraževati, vzgajati in vzdrževati svoje otroke. Je vsebina roditeljske pravice, ki skrbi za življenje, otrokov osebnostni razvoj, pravice in koristi otrok. Namen je otroku zagotoviti zdravo rast, usposobitev za samostojno življenje in delo.

Oče in mati izpolnjujeta dolžnosti in pravice sporazumno in skupno. Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka. Otroci izven zakonske zveze imajo enake pravice kot otroci v zakonu.

- Svobodno odločanje o rojstvu otrok: omogočanje človeku, da se sam odloči, ali bo imel otroke, koliko, s kom in kdaj. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmer, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva otrok. Zdravstvo mora zagotavljati načine in metode, ki lahko človeku po njegovi volji omogoči spočetje otroka ali pa prepreči rojstvo.

- Pravice otrok: uživajo pravice v skladu s svojo starostjo in zrelostjo, posebno varstvo in skrb. S to določbo se otrokom zagotavljajo vse z ustavo določene pravice in svoboščine, razen tistih, ki jih zaradi naravne telesne ali duševne nerazvitosti ne morejo imeti. Posebno varstvi pripada pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugim izkoriščanjem oz. zlorabljanjem otrok. Tudi za mladoletnike in otroke, za katere ne skrbijo starši, ki nimajo staršev; rejništvo(oskrba brez staršev, ne more živeti s starši ali je ogrožen) in skrbništvo(starši ne morejo, nočejo, ne smejo skrbeti).

Pravice z izobraževanjem, znanostjo in umetnostjo:- Izobraževanje in šolanje: vsakdo izbira vse oblike izobraževanja, vsakomur je pod enakimi pogoji

dostopna vsak oblika izobraževanja, država ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo ustrezno izobrazbo. Osnovnošolsko izobraževanje se financira iz javnih sredstev, se ne plačuje šolnina.

- Avtonomnost univerze in drugih visokih šol: način financiranja ureja zakon, avtonomija zajema fukncionalne, personalne in delno teritorialne samostojnosti, da urejajo lastne zadeve. Zagotovljena je državnim in ne zasebnim univerzam. Slednje so finančno odvisne predvsem od ustanoviteljev, država jih ne sme omejevati.

- Svoboda znanosti in umetnosti : vsakomur zagotavlja svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Načelo izražanja in svobodne opredelitve. Nikomur ne moreš predpisati, kakšno resnico lahko odkrije, kakšno umetniško delo mora ustvariti.

Pravice narodnih skupnosti

Izražanje narodne pripadnosti: vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja narodne pripadnosti, da goji svoj in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Nanaša se na vse, na državljane in tujce, pripadnike različnih avtohtonih narodov.

Delo in gospodarska dejavnost

Soodločanje delavcev: delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. To se uresničuje s pravico do pobude in pravico do ugovora na pobudo; s pravico do obveščenosti, s pravico do dajanja mnenj, predlogov in odgovora nanje, s pravico do soodločanja, s pravico do zadržanja odločitev delodajalca. Te pravice uresničujejo posamezniki ali kolektivno prek sveta delavcev (če več kot 20 delavcev za aktivno vol.pravico), delavskega zaupnika; zbora delavcev (vsi zaposleni) in predstavnikov delavcev.

Sindikalna svoboda: je vezana na delodajalce, ustanavljanje in včlanjevanje je svobodno. Ne sme biti v nasprotju s pravnim redom. Reprezentativni sindikati imajo pravico voliti 4 člane DS, pravica vložiti zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in aktov.

Pravica do stavke: varstvo kolektivnih interesov delavcev, izraža se kot kolektivna začasna prekinitev dela z namenom pritiska na delodajalca da sprejme delavske zahteve. Lahko tudi kot podpora delavcem drugih podjetij ali gospodarskih panog. Med stavko delavci ne delajo, delodajalec pa mora to trpeti. Stavka mora biti vnaprej napovedana in potekati po pravilih, ki veljajo za zakonito stavko.

Primerno stanovanje: država ustvarja možnost, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.

Podjetništvo: gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, varstvo konkurence; vse fizične in pravne osebe, ki se trajno, izključno in samostojno ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo.

Lastnina

Lastnina: pravica do zasebne lastnine ni le ekonomska pravica, ampak hkrati tudi temeljna človekova pravica, poudarjena ekološka funkcija lastnine.

Lastninska pravica tujcev: tujci so lahko pridobili pravico le z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. Odprava dveh pogojev- pogoj vzajemnosti in dvotretjinske absolutne večine za sprejem zakona in mednarodne pogodbe, s katerima se določajo pogoji za pridobitev.

Razlastitev: omejitev lastninske pravice, odvzem stvari ali druge premoženjske pravice zaradi splošne koristi in za odškodnino. Lastninska pravica se na nepremičnini v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini v skladu z zakonom.

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC:Ombudsman (pooblaščenec, zastopnik) je splošen izraz za institucijo, ki varuje in zastopa posameznika v sporu z organi, ki izvajajo javna pooblastila. Naš varuh ima pristojnost, ki sega na upravne, izvršilne in sodne organe. Varuha človekovih pravic izvoli državni zbor na predlog predsednika republike z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev (AKV), lahko izvoljen samo državljan republike Slovenije, ima lahko najmanj 2 in največ 4 namestnike. Je v celoti samostojen in neodvisen v razmerju do vlade in ministrov. Mandatna doba traja 6 let, lahko je še enkrat izvoljen za 6 let, namestniki pa so lahko imenovani večkrat. Varuh je lahko predčasno razrešen samo, če to sam zahteva, če je obsojen na kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali trajne izgube delovne sposobnosti za opravljanje svoje funkcije. Postopek za razrešitev se začne na predlog 1/3 poslancev, za razrešitev pa morata glasovati 2/3 poslancev. V 30 dneh od ugotovitve o nezdružljivosti mu funkcija preneha. Priznani sta mu poklicna in procesna imuniteta. Po zakonu so varuhi organi dolžni posredovati vse informacije in podatke, ki jih potrebuje. Vlada, ministri itd. so varuha dolžni sprejeti na njegovo zahtevo v 48 urah. Pobudo za začetek postopka lahko da vsak, ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem organa kršene pravice in svoboščine. Varuh lahko začne postopek na lastno pobudo, ampak mora pridobiti dovoljenje prizadetega. Pobuda se vloži pisno, vsebovati mora okoliščine, dejstva in dokaze. Ko jo varuh sprejme, o

pobudi lahko odloči po skrajšanem postopku; lahko jo zavrne (če ne gre za kršitev pravic in svoboščin, če niso izčrpana vsa redna pravna sredstva itd.); lahko je ne vzame v obravnavo (če je anonimna, prepozna, žaljiva) ali pa začne preiskavo. Ko se odloči za začetek preiskave, pošlje sklep o tem na organ, ki se ga tiče. Varuh lahko vsakogar povabi na razgovor, če ne denarna kazen. Lahko prekine preiskavo, če je bila zadeva rešena na drug način, če pobudnik neupravičeno ne sodeluje pri postopku ali ne kaže več zanimanja za preiskavo. Po opravljeni preiskavi varuh izda poročilo. Če ugotovi, da je šlo za kršitev, potem zahteva odpravo, disciplinski postopek; organi ga morajo o ukrepih obvestiti v 30 dneh. Če ne, lahko varuh to javno objavi, vesti nadrejeni organ itd.

Evropsko sodišče za človekove pravice:Toliko sodnikov, kolikor držav podpisnic (41 zdaj); izvoli jih Svet Evrope izmed 3 kandidatov z večino glasov; kandidate Slovenije izvoli DZ z večino vseh glasov. Poklicna funkcija, mandatna doba 6 let, poteče po 70.letu starosti; kontinuiteta sodišča (prva polovica sodnikov izvoljena za 3 leta); razrešen lahko samo če preostali sodniki z dvotretjinsko večino odločijo, da ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev. Postopek pred sodiščem se lahko uvede na zahtevo posameznika, nevladne organizacije, ki trdijo, da so države pogodbenice kršile njihove konvencijske pravice; na podlagi obvestila države pogodbenice, da ji je pravice kršila druga država pog.; na zahtevo Odbora ministrov za izdajo svetovalnega mnenja o pravnih vprašanjih v zvezi z razlago konvencije itd. Pritožba ni dopustna, če je anonimna; če pomeni zlorabo pravice do pritožbe; ni v skladu z določili konvencije ali je očitno neutemeljena. O tem odloči senat 7 sodnikov. Prizna se stranki zadoščenje. Sodba je dokončna, razen če stranka v 3 mesecih predloži zahtevo za ponovno obravnavo velikemu senatu.

Generalni sekretar Evrope:Depozitar evropske konvencije, vsaka država podpisnica ga mora obvestiti o ukrepih zoper suspenzije posamezne pravice in razlogih zanje, če pride do vojne, druge nevarnosti, ogrožanje življenja varnosti.

SPLOŠNO O DRŽAVI:Država v širšem pomenu je sestavljena iz 3 temeljnih sestavin: ozemlja, prebivalstva in državne organizacije. Ozemlje države pomeni okvir in meje delovanja državne oblasti; oblast države se razteza na vse njene prebivalce, ne glede na to ali so tujci ali državljani, pa tudi na vse osebe, ki se nahajajo na ozemlju. Državna organizacija organizira življenje in delovanje družbene skupnosti na določenem ozemlju in mora zato delovati v splošno korist. Država ima monopol nad izvajanjem državne oblasti, edino ona lahko razpolaga s sredstvi. Državna organizacija je najvišja sila v družbi, zato se šteje za vrhovno, suvereno. Zunanja suverenost pomeni, da je državna oblast na ozemlju vrhnovna, samostojna, izvirna, vseobsežna in enotna.

OBLASTNE FUNKCIJE: Trialistična teorija: delitev oblasti na zakonodajno, izvršilnoupravno in sodno oblast. Zakonodajna je tista, v okviru katre drž.oblast izdaja zakone kot najvišje pravne akte v državi, v sodobnih ureditvah to počne parlament. Izvršilnoupravno funkcijo izvajajo izvršilni organi, kot je predsednik republike, vlada in upravni organi.

-NAČELO ENOTNOSTI: državna oblast je lahko samo ena, je izraz suverenosti ljudstva, ni je mogoče deliti, osredotočena je praviloma v zakonodajalnem telesu. -NAČELO DELITVE OBLASTI: Montesquieu je ločil oblast na zakonodajno, izvršilno in sodno funkcijo.

OBLIKE DRŽAVNE OBLASTI:-PREDSEDNIŠKI SISTEM: v ZDA uveden z ustavo 1787, kongres, predsednik in vrhnovno sodišče so enakopravni, kongres opravlja zakonodajalno funkcijo, ki je sestavljen iz senata in predstavniškega doma. Izvršilno funkcijo ima predsednik države, ki je vrhovni šef izvršilne oblasti. Vrhovno sodišče pomeni vrh sodne funkcije, pravosodna kontrola. Kongres postavlja okvire in meje delovanja izvršilne in sodne oblasti, omejevala ju je pa tudi z državnim proračunom. Pri izvajanju pa ga ovira tako predsednik, ki ima suspenzivni veto, ker je za uveljavitev zakona potreben podpis, vendar pa ne more kongresu predlagati zakona v sprejem. Predsednik je politično neodgovoren, vendar ga kongres lahko obtoži in vzame funkcijo, vrhovno sodišče lahko predpise razglasi za protiustavne.-PARLAMENTARNI SISTEM: najprej se razvil v Angliji, sodna veja je tukaj bolj na strain, vlada je odgovorna parlamentu in deluje samo po volji parlamenta, med zakonodajno in izvršilno oblastjo je enakopravnosti, politično odgovornost parlament uveljavlja tako, da vladi lahko izglasuje nezaupnico, zaradi česar mora vlada odstopiti, vlada pa lahko zahteva od šefa države, da razpusti parlament in razpiše predčasne volitve; predsednik države je politično neodgovoren, vlada pa odgovorna. Predsednik nima dejanske oblasti, je samo simboličen.-PARLAMENTARNO-PREDSEDNIŠKI SISTEM: tukaj je izvršila oblast močno okrepljena, kaže se v neposredni izvolitvi predsednika, vlada je sicer formalno vezana na parlament, dejansko pa odgovarja predsedniku. -SKUPŠČINSKI SISTEM: skupščina je nosilec zakonodajne oblasti in izvoljeno predstavniško telo ljudstva kot najvišji organ. Tukaj ne gre za načelo delitve oblasti, pač pa za načelo enotnosti oblasti.

PREDSTAVNIŠKO TELO: -pojem predstavniškega telesa (organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto, v okviru zakonodajne funkcije sprejema zakone kot najvišje pravne akte, najpogosteje se za predstavniško in zakonodajno telo uporablja izraz parlament); -funkcije (najpomembnejša zakonodajna, v okviru volilne voli predsednika države, ustavne sodnike itd., v okviru nadzorne funkcije pa opravlja nadzor nad delom vlade, ki se kaže prek nezaupnice in interpelacije, pa še parlamentarna preiskava);-sestava (prednost dvodomnega parlamenta naj bi bila v tem, da omogoča kontinuiteto in stabilnost oblasti, položaj prvega doma je predstavniško in zakonodajno telo; drugi dom ima lahko enak položaj ali šibkejši. Če je enak, potem gre za popolno dvodomnost, če ne pa nepopolna; položaj je ponavadi odvisen od pristojnosti, največkrat zakonodajne; največkrat ima drugi dom suspenzivni veto, lahko podaljša sprejemanje zakona); -oblikovanje parlamenta (oblikuje se z neposrednimi volitvami, na podlagi splošne in enake volilne pravice)

DRŽAVNI ZBOR:

-položaj in vloga: položaj splošno predstavniškega telesa, načelo, da je predstavniško telo predstavnih vseh državljanov-sestava: 90 poslancev, vsi so voljeni na podlagi splošne ine enake volilne pravice s tajnim glasovanjem, 2 pripadnika narodne skupnosti-mandatna doba: izvoljeni so za določen čas, traja 4 leta, če se predčasno razpusti DZ, konec mandata, daljša pa v primeru vojnega stanja ali izrednih razmer.-pristojnosti: opravlja vse funkcije, ki so značilne za sodobni parlament, zakonodajna (v tem okviru zlasti sprejema spremembe ustave, sprejema zakone in druge akte, sprejema svoj poslovnik, sprejema državni proračun, ratificira mednarodne pogodbe, razpisuje referendum), nadzorna (odreja parlamentarno preiskavo, odloča o zaupnici in nezaupnici vladi, odloča o obtožbi predsednika države, ministrov pred ust.sodiščem), volilna funkcija (voli, imenuje, razrešuje predsednika vlade, ministre, predsednika in podpreds.DZ, sodnike ust.sodišča, guvernerja centralne banke, člane računskega sodišča, varuha človekovih pravic); odloča o razglasitvi izrednega in vojnega stanja ter o uporabi obrambnih sil.-poslovnik: samostojno sprejemajo poslovnike, akt v kodificirani obliki, v njem način dela in poslovanja parlamenta, pravice in dolžnosti poslancev, razmerja med parlamentom in drugimi organi, sprejema se z 2/3 večino navzočih poslancev (relativna kvalif.več.)-način delovanja: delo opravlja na zasedanjih in sejah; zasedanje je daljše časovno obdobje delovanja, na leto sta 2 (spomladansko in jesensko), znotraj zasedanja pa dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik DZ; poslovnik loči redne in izredne seje, redne so ponavadi zadnji teden v mesecu, izredne kadar potrebno; sklicuje jih predsednik DZ po sklepu DZ, po dogovoru na kolegiju ali na predlog vlade; lahko skliče tudi izredno sejo, kar stori na predlog vlade ali po sklepu kolegija, mora pa sklicati na zahteva ¼ poslancev ali predsednika republike-način odločanja: če je na seji navzoča večina poslancev, odločajo z aboslutno in relativno večino, ter absoultno kvalificirano (predsednik vlade, ponovno odločanje o zakonu, zakon o volitvah v DZ) in relativno kvalificirano večino (poslovnik, zakon o referendumu)-vodstvo DZ: opravlja predsednik parlamenta, največkrat traja mandat toliko časa kot poslanski; izvoli z absolutno večino; predstavljati mora DZ in vodi njegovo delo, sklicuje seje, skrbi za izvajanje poslovnika, podpredsednik, če zbor ni zadovoljen, lahko razrešijo oba-delovna telesa in poslanske skupine: odbori in komisije, za spremljanje stanje na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki, sproti dajejo poročila DZ; komisije (mandatno-volilna komisija, komisija za poslovnik, komisijo za nadzor proračuna, za narodne skupnosti); poslanske skupine (skupine poslancev iste stranke, vsak poslanec lahko član le ene skupine, ustanovijo jo lahko najmanj 3 poslanci; vodje sodelujejo v kolegiju preds.DZ pri organiz.dela)

DRŽAVNI SVET:-položaj: takoj za DZ-sestava in način oblikovanja: 40 članov, 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samost.poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti, 22 predstavnikov lokalnih interesov; za 5 let-pristojnosti: pravico ima predlagati DZ sprejem zakonov, dati DZ mnenje o vseh zadevah, zahtevati, da pred razglasitvijo zakona še enkrat odloča, zahteva razpis zakonod.referneduma, zahtevati preiskavo o zadevah javnega pomena, zahtevati presojo ustavnosti in zakonitosti

-organizacija in način dela: svoj poslovnik, ki je sprejet z absolutno večino; predsednik in podpredsednika izvolijo z absolutno večino; predsednik pripravlja, sklicuje, vodi seje DS,imajo tudi delovna telesa, komisije; odločajo z večino opredeljenih navzočih poslancev

RAZMERJA DZ IN DS DO DRUGIH DRŽAVNIH ORGANOV:-Razmerje DZ do DS: položaj DZ bistveno močnejši, opravlja vse funkcije parlamenta, DS pa ima z ustavo določene le nekatere pristojnosti z izvajanjem pristojnosti DZ; DS je podrejen, nima zakonodajnih pristojnosti, lahko le posredno sodeluje pri sprejemanju, lahko uporabi zakonodajno iniciativo ali suspenzivni veto, lahko pa tudi zahteva razpis zakonodajnega referenduma; poslovnik DZ določa, da delovna telesa DZ sodelujejo z delovnimi telesi DS ter obravnavajo mnenja; DS lahko s suspenzivnim veto začasno zavre ali prepreči uveljavitev zakona, ki ga je DZ že sprejel, lahko namreč zahteva ponovno odločanje o zakonu, DZ lahko ponovno sprejme ta zakon, vendar z najmanj absolutno večino poslancev; tako je DS nekako varovan, ker sam ne more sprejemati zakonov, toda če DZ ponovno sprejme zakon, je odločitev dokončna.-Razmerje DZ do predsednika republike: parlament ima manjši vpliv na njegov položaj kot v parlamentarnih sistemih, kjer je predsednik neposredno izvoljen, predsednik pa ima manjši vpliv na parlament; torej je med obema manjša povezanost.-Razmerje med DZ in vlado: položaj vlade slabita ustava in zakoni, ki pristojnosti, ki jih ima običajno vlada, pripisujeta DZ, politična odgovornost ni dovolj razvidna; vlada in vsak minister morata odgovarjati na poslanska vprašanja in zavzeti stališča do pobud in predlogov DZ ter posameznih poslancev; vlada mora sodelovati pri delu DZ in njeg.telesih pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov, ki jih sama predlaga, ima pa tudi mnenje dati k vsakemu zakonu ali drugemu akt, ki ga ni sama predlagala; vlado v DZ predstavljajo predsednik vlade in ministri.-Razmerje med DZ in ustavnim sodiščem: vse ustavne sodnike voli DZ na predlog predsednika republike; drugače pa DZ sprejema zakone, ki jih v skladu z ustavo presoja ustavno sodišče, DZ z zakonom ureja pomembna vprašanja položajain delovanja sodišča in položaja sodnikov, lahko tudi določi nove pristojnosti; sredstva za delo ustavnega sodišča določi DZ v okviru državnega proračuna, vendar na predlog ust.sodišča, ki samo odloča o porabi the sredstev; DZ odloča o imuniteti sodnikov, lahko pa tudi vloži zahtevo za začetek postopka ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih aktov; ustavno sodišče pa tudi vpliva na DZ, saj mora ta upoštevati in izvajati odločitve ust.sodišča; to lahko razveljavi zakone, ki jih sprejme DZ, druge splošne akte pa razveljavi ali odpravi; pri ratifikaciji je DZ vezan na mnenje sodišča o njeni skladnosti z ustavo; ustavno sodišče odloča o sporu glede pristojnosti med DZ in drugimi organi in skupnostmi, tudi odloča o pritožbi glede potrditve mandatov; razmerje ureja tudi poslovnik DZ; DZ lahko zahteva postopek za oceno ustavn.in zakonitosti, na predlog sklepa poslanca ali delovnega telesa zbora.-Razmerje med DS in vlado: med DS in vlado ni nobenega ustavno določenega razmerja, vsi odnosi med zakonodajno in izvršilno oblastjo se vršijo med DZ in vlado; sicer pa DS posredno vpliva na vlado s pooblastili, npr.pri zakonodajni funkciji, suspenzivni veto, s kateri zadržuje oz.preprči sprejetje zakona, ki ga želi tudi vlada; DS podaja mnenja DZ, ki so prav tako pomembna za vlado, tako da je vlada zainteresirana, da vpliva tudi na DS.

AKTI DRŽAVNEGA ZBORA:

-ZAKONSKA INICIATIVA: faze potekajo v samem parlamentu, pred tem pa potrebujejo dejanje, ki to sproži-zakonsko iniciativo; zakone lahko predlaga vsak poslanec, vlada in najmanj 5000 volivcev, sprejem zakonov pa DZ lahko predlaga tudi DS; predlog mora vsebovati naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev; pobudo volivcem lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov; tako pobudo mora podpreti predpisano št.volivcev, rok za zbiranje podpisov pa je 60 dni, volivec da podporo s podpisom in osebnimi podatki.-FAZE ZAKONODAJNEGA POSTOPKA: zak.postopek je skupek pravil, s katerimi so urejene posamezne faze v postopku sprejemanja zakona ter pravice in dolžnosti udeležencev; ker so to najpomembnejše odločitve parlamenta, poteka v več stopnjah; pomembno vlogo imajo parlam.odbori oz.komisije, ki parlamentu dajejo predlog in mnenja, predloge itd.-REDNI ZAKONODAJNI POSTOPEK: deli se na tri faze (prvo, drugo, tretjo obravnavo zakona); za prvo fazo je treba predložiti v celoti izdelan predlog zakona, predpisana je tudi vsebina zakona, uvod mora vsebovati oceno stanja in razloge za sprejetje zakona, cilje in načela ter restive predloga, oceno finan.posledic, prikaz ureditve v drugih pr.sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu EU; še pred prvo obravnavo se lahko opravi predhodna obravnava, o temeljnih vprašanjih in druž.razmerjih, ki jih je treba urediti z zakonom.-PRVA OBRAVNAVA ZAKONA: v prvi obravnavi se predlog zakona posreduje poslancem, po končani razpravi DZ sklepa, če je predlog primeren za naslednjo obravnavo, če se odloči, da je primeren, se postopek nadaljuje, če ne je konec; predlagatelj lahko tudi sam umakne predlog zakona, čimer je postopek končan, lahko pa nadomesti z novim predlogom; ko je predlog posredovan poslancem, določi predsednik DZ matično telo, ki mu dodeli predlog v obravnavo.-DRUGA OBRAVNAVA ZAKONA: najprej se opravi v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila na seji DZ; tukaj sta dve fazi (v matičnem telesu in v DZ kot celoti); že v prvi fazi se lahko vlagajo amandmaji , predlogi za dopolnitev ali spremembo besedila posamezneg člena zakona; amandmaje lahko vlagajo poslanci, poslanska skupina, zainteresirano delovno telo in delovno telo, ki je pristojno za vprašanja javnih financ, na koncu pa tudi vlada, kadar ni predlag.zakona; vse vložene amandmaje in mnenja obravnava matično delovno telo, ki se do njih tudi opredeli in o vsakem amandm.posebej glasuje; po končani obravnavi se pripravi dopolnjen predlog zakona, tako da se v predlog za drugo obravnavo vključijo vsi sprejeti amandmaji; matično telo lahko ugotovi, da predlog ni primeren in to posreduje DZ, ki pa lahko postopek ustavi, če se strinja; v drugi fazi pa predlog obravnava DZ, ki pri tem razpravlja o posameznih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji ter glasovanje o njih; če je matično telo sklenilo, da predlog ni primeren, DZ pa glasuje, da je, pošlje predlog nazaj matičnemu delovnemu telesu in postopek se nadaljuje; k dopolnjenemu predlogu se lahko še vedno vloži amandmaje in sicer poslanska skupina, 10 poslancev, vlagatelj in vlada, kadar ni predlagateljica zakona; vloži se jih lahko k tistim členom predloga, h katerim je matično telo sprejelo amandmaje, po končani obravnavi se pripravi besedilo za tretjo obravnavo na podlagi sprejetih amandmajev; zaradi načela ekonomičnosti lahko DZ na predlog predlagatelja sklene, da bo na isti seji opravil tudi tretjo obravnavo zakona, če temu ne nasprotuje več kot 1/3 poslancev, če so bili v drugi obravnavi sprejeti amandm.k manj kot desetini členov dopol.predloga.-TRETJA OBRAVNAVA ZAKONA: DZ razpravlja o predlogu kot celoti in le izjemoma o posam.členih, to v primeru, če so bili v drugi obravnavi k tem členom sprejeti amandmaji; če so tukaj potrebni amandmaji, jih lahko predlaga samo poslanska skupina, predlagatelj in vlada, če ni predlagala sama; če se ugotovi, da so amandmaji medsebojno neusklajeni, se pripravi

uskladitveni amandma, če v DZ ni sprejet uskladitveni amandma ali če mat.telo predlaga, da se predloga ne sprejme in je DZ za, potem je postopek končan; sicer pa se po končani razpravi v tretji obravnavi samo še glasuje o predlogu kot celoti; zakon je sprejet, če je večina opredeljenih glasov, razen če je prespisana posebna večina. -SKRAJŠANI NI NUJNI ZAKONODAJNI POSTOPEK: pri skrajšanem gre za manj zahtevne zadeve, pri nujnem pa za nujne zadeve; pri krajšem postopku se tri faze združijo v eno, ki se opravi na isti seji, tako da se druga in tretja obravnava opravita takoj; tako tudi ne veljajo roki, ki so v rednem postopku; izvede se na predlog predlagatelja, če gre za manj zahtevne zadeve in dopolnitve zakona, v nobenem primeru se ne opravi splošne obravnave v prvi obravnavi, zakon se samo posreduje poslancem, druga obravnava pa se začne z obravnavo predloga v mat.telesu; nujni postopek se prav tako uporablja izjemoma, če je treba zakon sprejeti zaradi interesov varnosti ali obrambe države, odprave posledic naravnih nesreč ali da se prepreči težke posledice za delov.države; samo vlada lahko predlaga sprejem zakona v nujnem postopku, če se kolegij odloči za nujni postopek, se mora predlog takoj uvrstiti na prvo sejo DZ.-PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU: ta pride v poštev, če je DS zoper že sprejet zakon vložil suspenzivni veto, torej mora DZ ponovno odločati o zakonu, predstavnik DS mora pred glasovanjem podati razloge za suspenz.veto; o zakonu se samo ponovno glasuje, ne razpravlja; zakon se sprejema z absolutno navadno večino.-POSTOPEK SPREMINJANJA DRUGIH AKTOV DZ: za spreminjanje drugih aktov kot so resolucije, deklaracije itd., velja poenostavljen postopek, podoben zakonodajnemu, o teh aktih DZ odloča na isti seji, na kateri opravi splošno obravnavo, razpravo in glasovanje o drugih delih in glasovanje o aktu kot celoti; poseben postopek je predpisan za avtentično razlago zakona, pravico do tega predloga imajo vsi subjekti, ki imajo pravico predlagati zakon; najprej predlog obravnava matično telo v dveh fazah (najprej ali sploh treba sprejeti avt.razlago zakona in šele če meni, da je, pride do obravnave besedila), matično telo je edini subject, ki lahko predlaga amandmaje, nadalje odloča DZ, večina mora biti za, ki je potrebna za sprejem zakona; državni proračun se sprejem na podoben način kor zakon, vendar je treba upoštevati finančnp usklaj.proračuna, za katero je odgovorna vlada; vlada je zato edini predlagatelj, skupaj s predlogom mora predložiti še proračunski memorandum in druge dokumente, povezane s proračunom; 2x se glasuje, najprej se glasuje o deli programa, potem pa o proračunu kot celoti; prva faza (predstavi se na seji predlog, zatem se vlagajo amandmaji, ki jih lahko vložijo poslanci, skupine, zainter.delovno in mat.telo, vendar pa se lahko predlagajo le k posameznim delom posebnega dela predloga), v drugi fazi (obravnava dopolnjenega predloga); amandmaje lahko zdaj vložijo le mat.telo, poslan.skupina ali ¼ poslancev.

REFERENDUM:-POJEM IN POMEN: je najpomembnejša oblika neposredne demokracije, s pomočjo katere volivci neposredno odločajo o posameznem pravnem aktu ali drugem vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost; značilno je opredeljevanje z "da" ali "ne" in "za" ali "proti"; uporablja se tudi izraz plebiscit, ljudsko glasovanje, odločanje itd.; referndume delimo: -glede na območje (splošni-celotna država ali lokalni-lokalna skupnost), -glede na vsebino oz.predmet (ustavnorevizijski ali zakonodajni), -glede na obveznost (obligatorni-lahko absolutno/relativno obvezen ali fakultativni), -glede na čas uporabe (predhodni, naknadni, razveljavitveni), -glede na

pravno moč sprejete odločitve (referendum z obvezno pravno močjo ali posvetovalni referendum)-PRAVNA UREDITEV REFERENDUMA: ustava ureja samo referendumsko odločanje o tistih pr.aktih, ki so v pristojnosti DZ, sprejme ga z relativno kvalificirano večino; drugih vrst ne ureja ustava, pač pa zakoni (zakon o referendumu in ljudski iniciativi, o lokalni samoupravi, o samoprispevku-posvetovalni refer.); naš pravni sistem pozna 10 oblik in vrst refer. na državni in lokalni ravni.-ZAKONODAJNI REFERENDUM: odločanje volivcev pri sprejemanju in spreminjaju zakona, za katerega je sicer pristojno predst.telo; -predhodni (ante legem, DZ ne omogoča, da samostojno sprejme zakon, močneje posega v položaj in zakonod.funkc.DZ ; volivci so se vnaprej izjavljali o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, ampak odpravljen), -naknadni (DZ je neodvisen, volivci le potrdijo ali zavrnejo sprejet zakon, odločanje o celotnem zakonu, samo ta je veljaven pri nas)-ZAKONODAJNI REFERENDUM PO VELJAVNI UREDITVI: določa, da volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel DZ pred njegovo razglasitvijo; odločajo o celotnem zakonu, naknadni refer.je predviden samo kot potrditveni, je suspenzivni refer.)-REFERENDUMSKA INICIATIVA: zakonodajni referendum je fakultativen, DZ ga razpiše na svojo pobudo ali na zahtevo (najmanj 1/3 poslancev, DS, 40.000 volivcev); -pobuda (na pobudo najmanj 10 poslancev, poslan.skup., predlag.zakona ali vlade; v 8 dneh se o tej pobudi odloči DZ, odločitev pa sprejme za absol.nav.več.; v tem primeru ima DZ 3 vloge: nastopa kot avtor zakona, kot predlag.referend. in hkrati kot organ, ki razpisuje refer.-večja legitimnost; pobuda volivcev in DS in ostalih mora vsebovati refer.vprašanje in mora biti podprta z najmanj 2500 podpisi volivcev; preds.DZ mora v 7 dneh po prejemu pobude obvestiti ministrstvo, ki vodi evidenco volil.pravice in določi koledar.rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev (35 dni)); -vložitev pobude in zahteve (pobuda vloži v 7 dneh po sprejemu zakona, v tem času lahko pobudnik zahteve o svoji pobudi obvesti preds.DZ; rok za zbiranje podpisov najmanj 40.000 volivcev je 35 dni, najmanj v 7h dneh po preteku tega roka pa treba vložiti zahtevo volivcev; če je DZ po vložene susp.vetu zakon ponovno sprejel, se rok 7 dni šteje od zadnjega sprejema; dokler DZ ne odloči, se postopek za refer.zadrži z zbranimi podpisi; če sta v 7 dneh po sprej.zakona vloženi zahtevi najmanj 1/3 poslancev in DZ, DZ razpiše reder.za obe zahtevi, če pa sta vloženi pobuda in zahteva, pa se refer.razpiše na zahtevo); -referendumsko vprašanje (vprašanje se mora vedno glasiti: "ali ste za to, da se uveljavi zakon......., ki ga je sprejel DZ na seji dne...?"; če refer.vprašanje ni oblikovano tako, ga lahko v soglasju s pobudikom oz.predlag.zahteve preds.DZ popravi oz.vlagatelj popravi sam; če tega ne stori, je pobuda oz.zahteva umaknjena)-OMEJITVE IN PREPOVEDU REFERENDUMA: ni dopusten za finančne zakone, zakone, ki so tako nujni, da njihove uveljav.ni mogoče odložiti, zakone o ratifik.medn.pogodb, o amenstiji, splošni pomilostitvi itd.; če DZ meni, da bi z odložitvijo veljave zakona ali zavrnitve lahko nastale protiustavne posledice, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče, to lahko stori v 7 dnehpo vložitvi zahteve za razpis refer., ustavno sodiške odloči v 30 dneh.-REFERENDUMSKA ODLOČITEV IN NJENA PRAVNA MOČ: akt o razpisu refer.se objavi v Ustavnem listu in v medijih, določiti more vrsto referenduma, akt o katerem se odloča, besedilo, vprašanja, dan razpisa in glasovanja, isti dan se lahko razpišeta tudi 2 refer.; od dneva razpisa do izvedbe ne sme preteči manj kot 30 dni in več kot 1 leto (referendumski dan); DZ lahko določi dan glasovanja, na katerem glasuje o enem ali več referendumih, kot tudi na volitvah; zarad zlorab zakon predpisal da določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od

dneva razpisa, sprejme DZ z relativno kvalific.večino; pravico do glasovanja imajo vsi državlj., ki imajo pravico voliti v DZ; za sprejem odločitve je predpisana relativna večina, odločitev mora biti pravno zavarovana, DZ je vezan na izid, eno leto po razglasitvi DZ ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju; odločitev se posreduje v razglasitev predsedniku rep.in v objavo, če je negativna odločitev, končan postopek.-REFERENDUM O MEDNARODNIH POVEZAVAH: leta 2003 uvedena posebna vrsta referenduma, to je o prenosu izvrševanja suverenih pravic mednarodne organizacije in o vstopu obrambne zveze oz.o mednarodnih povezavah, predmet je posamezno vprašanje, ki je ključno; volivci se vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na medn.organiz.ali vstopu v obrambno zvezo; če se z mednarodno pogodbo ne prenaša izvrševanje pravic, DZ takega refernduma ni dolžan razpisati, lahko pa kakšnega drugega; ta refer.je ustavnorevizijski in fakultativni, je oblika predhodnega referenduma.; -refer.iniciativa (DZ razpiše po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj 10 poslancev ali poslanske skupine, v predlogu mora biti izraženo vprašanje, ki je predmet refer., če tega ni, mora predlagatelj to popraviti, če ne, DZ stori to sam ali pa sploh ne odloči referenduma; predlog se lahko vloži pred podpisomp pogodbe kot tudi po njem, vendar najpozneje do začetka druge obravnave predloga zakona o ratifikaciji v DZ; po tem ni mogoče vložiti predloga, če je več predlogov, lahko DZ določi eno ali več refer.vprašanj; o predlogu DZ odloči v 30 dneh, predlog sprejme DZ z absolutno navadno večino, če se odloča o skladnosti z ustavo, lahko do mnenja ustavnega sodišča odloži odločanje o predlogu); -refer.odločitev in njena pravna narava (je zavezujoč referendum, DZ mora upoštevati odločitev volivcev, vezanost je negativna in pozitivna, saj če do medn.ratifik.ne pride, DZ ni več vezan na odločitev; ustava in zakon prepovedujeta, da bi po izvedbi refer.o tem vprašanju lahko razpisali katerikoli drug refer.-POSVETOVALNI REFERENDUM: le fakultativen, razpiše ga DZ, pobudo lahko da vsak poslanec, predmet so vprašanja iz prostojnosti DZ, na izid DZ ni vezan, lahko se razpiše na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, je učinkovit ne samo za testiranje javnega mnenja, pač pa tudi za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja.

PARLAMENTARNA PREISKAVA:-namen in predmet: namen je raziskati nepravilnosti (kršitve, nedopustno ravnanje, zloraba pooblastil itd.), ki jih povzročijo nosilci javnih pooblastil ali funkcij; lahko se odredi le o zadevah javnega pomena; namenjena je ugotovitvi in oceni dejanskega stanja (o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju, za druge odločitve iz predstojnosti DZ; nepravilnosti ne morejo biti zadeve iz rednih pristojnosti sodišč, morebitna dotična dejanja, ki jih odkrijejo med preiskavo odstopijo pristojnim organom-postopek: ustava razlikuje med uvedbo parlam.raziskave na predlog DZ (lahko ga vloži vsak polsanec) ali zahtevo 1/3 poslancev ali DS; predlog poslanca lahko zavrne ali sprejme (o tem odloči z RNV), zahtevo poslancev in DS pa mora sprejeti in odrediti parlamentarno preiskavo, vsebovati mora navedbo razlogov in predlog dokazov; vodi jo preiskovalna komisija, ki jo imenuje DZ, za vsako preiskavo novo, člani so lahko samo poslanci DZ; če se odredi na predlog DZ, se oblikuje proporcionalno, če pa na zahtevo, pa po paritetnem načelu; komisijo sestavlja predsednik, podpreds.in najmanj 5 članov; pooblastila so enaka pravosodnim organom; postopek obsega (pripravljalna preiskovalna dejanja, oblikovanje in sprejem sklepa, izvajanje dokazov, posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave, izdelavo in sprejem poročila za DZ

(opis postopka, dokazila in bistvene ugotovitve, predlog sklepov, ki naj jih sprejme DZ, lahko tudi vmesno poročilo o poteku)); DZ lahko ugotovitve in ocene sprejme ali zavrne, lahko pa tudi zahteva dopolnitev postopka preiskave, DZ lahko na predlog komisije preiskavo prekine ali ustavi (če temu nasprotuje predagatelj ali 1/3 poslancev). Ustavljene preiskave ni mogoče obnoviti v isti mand.dobi, razen če se odkrijejo nova neznana dejstva; preiskava, ki v mand.dobi ni bila končana, se šteje za zaključeno. -udeleženci: preiskovanec (oseba, na katero se v celoti ali deloma nanaša parlamentarna preiskava; če preiskovanec še ni določen z dokatnim sklepom, lahko komisija kadarkoli ugotovi, preiskovanca povabi s pisnim povabilom, ki mora vsebovati opozorilo, da bo prisilno priveden, če ne pride sam, ne sme biti zaslišan kot priča, če ne pa ima enake pravice zaslišanja kot v kazenskem postopku, ima pravico postavljati sopreiskovancu oz.priči vprašanja); priče in izvedenci (dolžni so se odzvati povabilu, drugače jih prisilno privedejo, lahko si v pomoč vzamejo pooblaščenca, treba jih je poučiti o njihovi pravici, da odklonijo odgovor na posam.vprašanje (če spravi sebe ali sorodnike v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kaz.pregon; pričati morajo po resnici, lahko se zaslišijo tudi pred sodiščem, sodišča so komisiji dolžna predložiti vse dele spisov, ki se nanašajo na preiskavo); v postopku so zagotovljena varnost tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost človeške zasebnosti.

POLOŽAJ POSLANCA DZ IN ČLANA DS:-POSLANSKI MANDAT: -pojem in oblike (označujemo nalog, pooblastilo osebi, da za drugo osebo opravi neko delo, da ga zastopa ali predstavlja, poslanski mandat pomeni, da zastopa svoje volivce); -imperativni mandat (ali vezan označuje stalno povezanost članov z volivci, za svoje delo je odgovoren volivcem, znotraj tega mandata ima dve razmerji: notranje razmerje med volivci in poslancem na podlagi navodil volivcev in je vezan nanje; in zunanje razmerje med poslancem in predstavniškim telesom, ki je določeno s pooblastilom), -reprezentativni mandat (svobodni, ljudstvo predstavlja parlament, ki je mandatar celotnega ljudstva, poslancu omogoča, da ravna v skladu s svojo vestjo, je neodvisen od političnih strank)-POSLANSKI MANDAT V SLOVENIJI: -mandat poslancev DZ in članov DS:-poslanski mandat: reprezentativen, poslanec pridobi mandat, ko je uradno ugotovljen izid volitev; izgubi ga pa lahko na različne načine, iz razlogov osebnih okoliščin ali pa iz samega parlamenta; smrt, odstop, izguba pasivne pravice, nezdružljivost funkcije itd.; dobi z dnevom izvolitve, potrdi ga repub.volil.komisija, izvrševati pa začne z dnem potrditve v DZ; poslancu preneha mandat: če izgubi volilno pravico, če podtane trajno nezmožen opravljati funkcije, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mes., če v 3 mes.po potrditvi mandata ne neha opravl.dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo, če odstopi;-mandat člana DS: mandat pridobi z izvolitvijo, izvrševati pa začne z dnem potrditve v DS, po zakonu ima pravivi do pritožbe ustavnemu sodišču, če se mandat ne potrdi; preneha mu: če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je s pravnom.sodbo obsojen na nepog.kazen, daljšo od 6 mes.; če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva, če odstopi ali v drugih primer, ki jih določa zakon.-PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCA DZ: z glasovanjem sodeluje pri odločanju parlamenta, lahko pa je proti temu ali se vzdrži, ima pravico predlagati zakon ali druge akte, razpis zakonod.refer., uvedbo parlam.preiskave, z najmanj 9 poslanci lahko predloži predlog za izvolitev novega

predsednika vlade, interpelacijo vlade ali posam.ministra, predlog, da DZ pred ustav.sodiščem obtoži predsed.vlade; skupaj še z 19 poslanci lahko vloži predlog za spremembo ustave, skupaj z 29 poslanci lahko zahteva, da državni zbor razpiše ustavnoreviz.in zakonod.refer.; pravico ima dajati pobude in postavljati vprašanja vladi ali posam.ministru., na predlog poslanca, ki je postavil poslansko vprašanje, se lahko opravi razprava o odgovoru vlade, na zahtevo 20 poslancev ali posl.skupine pa se mora opraviti, interpelacijo lahko prostavi najmanj 10 poslancev; dolžan se je udeleževati sej, zborov, zasedanj, brez upravičenega razloga ne more odkloniti članstva v delovnem telesu.-PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANA DS: državni svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej in komisij, predlagajo obravnavo vprašanj, dajejo pobude, dolžnost varovanja podatkov, svojo funkcijo opravlja nepoklicno, častna funkcija.-NEZDRUŽLJIVOST POSLANSKE FUNKCIJE: nezdružljivost hkratnega opravljanja funkcij v različnih drž.organih, nezdružljivost hkratnega opravljanja javnih funkcij z drugimi, pridobitvenimi; parlamentarna inkompatibilnost: nezdružljiva funkcija poslana DZ s članom DS-NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE PODLANCA DZ: poslanec opravlja svojo funkcijo poklicno, ne sme opravčjati druge funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s poslansko (inkompatibilnost v širšem pomenu); hkrati ne sme biti član DS niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih, ne sme opravljati poklicne funkcije v org.lokalnih skup.; lahko je samo član občinskega oz.mestnega sveta in župan, če to opravlja nepoklicno, če je izvoljen za predsednika vlade, podpredsednika vlade ali ministra, mu funkcija miruje; ne sme opravljati dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, lahko opravlja znanstvena, strokovna, pedagoška in raziskovalna dela, ne sme opravljati nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, podjetjih, zbornicah, ki izvajajo javna pooblastila, ne smejo biti člani nadzornega odbora gosp.družbe; najkasneje 3 mesece po potrditvi mandata mora prenehati opravljati te funkcije, če tega ne stori, mu preneha mandat; zakon prepoveduje prejemanje daril in drugih ugodnosti med opravljanjem funkcije, nadzorstvo nad premoženjskim stanjem funkcionarjem, za opravljanje the funkcij je ustanovlj.posebna komisija, ki ji je poslanec en mesec po nastopu in prenehanju funkcije dolžan sporočiti podatke o svojem premoženjsjem stanju, med mandatom je dolžan na 2 leti prijaviti premoženje, pa tudi v 1 letu po prenehanju.-NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE ČLANA DS: je ožje določena kot za poslance DZ, funkcijo opravljajo nepoklicno, hkrati ne smejo biti poslanci DZ, zakon o DS pa pravi, da ne sme opravljati funkcije v drugih državnih organih (inkompatibilnost v ožjem smislu)-POSLANSKA IMUNITETA:-pomen, namen, oblike: pomen (splošna pravica posameznika, da je izvzet iz uporabe posameznih pravnih predpisov, ki se sicer uporabljajo pri drugih osebah; je pravna neodgovornost in nedotakljivost članov predstav.telesa); namen (omogočiti predstavniškemu telesu neodvisno in nemoteno delo ter zagotovitev možnosti za svobodno delovanje njegovih članov pri opravljanju funkcije, v katero so bili izvoljeni, imuniteta je jamstvo pravne varnosti in neodvisnosti poslanca pri opravljanju funkcije, zlasti pred morebitnimi arbitrarnimi postopki in preganjanjem; je v javnem interesu); oblike (materialna (izključuje kazensko in izjemoma drugo odgovornost, imuniteta neodgovornosti, samo poklicna) in procesnopravna (izključuje možnost odvzema prostosti in uvedbe kazenskeg postopka, imuniteta nedotakljivosti, poklicna in nepoklicna); poklicna (izključuje kazensko in drugo odgovornost za dejanja med opravljanjem

funkcije) in nepoklicna (priznana za kazniva dejanja izven funkcije); absolutna (varuje poslanca trajno, med in po izteku mandata) in relativna (samo v času mandata, če jo prizna parlament)).-imuniteta poslanca DZ: materialna (omogoča, da poslanec svobodno in neovirano nastopa v parlamentu, govori, kritizira delo vlade in drugih državnih organov, izraža svoja mnenja in glasuje, ne da bi bil za to poklican, da odgovarja, priprt ali kaznovan, ne izključuje pa odškodninske odgovornosti; torej ni odgovoren za tista kazniva dejanja, ki jih izvrši z izražanjem svojega mnenja ali glasu (govor, izjava, predlog, poročilo), če to stori na sejah DZ ali delovnih teles, je poklicna, vendar absolutna, poslanec se ji ne more odreči); procesna (formalna, nedotakljivosti; varuje poslanca pred nekaterimi pogoji pred odvzemom prostosti in kazenskim postopkom za storjena dejanja, ki niso neposredno povezana z opravljanjem poslanske funkcije; poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja DZ, če se sklicuje na imuniteto, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju , za katero je predpisana zaporna kazen nad 5 let; DZ mu lahko potrdi imuniteto tudi če se nanjo ni skliceval ali če je bil zaloten pri dejanju zapora nad 5 let; dovoljenje DZ je potrebno, če se sklicuje na imuniteto ali ne, za začetek kazenskega postopka proti poslancu, vendar samo če se sklicuje na imuniteto; dovoljenje pa ni potrebno za začetek kazenskega postopka, če se ni skliceval na imuniteto ali za odreditev pripora in začetek kaz.postopka, za dejanje (nad 5 let zapora); izjemoma DZ lahko prizna imuniteto naknadno; je relativna imuniteta, varuje ga pred priporom in kazenskim postopkom, ne pa tudi pred drugimi prekrški, poklicna in ne poklicna imun.)

VOLITVE POSLANCEV DZ IN ČLANOV DS:-VOLITVE IN VOLILNI SISTEM:-pojem in pomen: volitve so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti, nujen pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših državnih organov, zlasti predstavniškega telesa; volivcem omogočajo neposreden vpliv na sestavo parlamenta in hkrati tudi na njegove odločitve, volivci s tem potrdijo mandat članom parlamenta, volitve dajejo legitimnost izvajanju oblasti s strani predstavniškega telesa; volilno telo praviloma razdeljeno na enote, ki morajo biti enako velike, da je vsak državljan enako predstavljen parlamentu-volilni sistem: v širšem obsega predpise o volilni pravici, organizaciji volitev, postopku, tehniki itd.; v ožjem pa je sistem razdelitve mandatov-VOLILNI SISTEM:-najpomembnejši element je volilna pravica, je ena temeljnih pravic, nadaljni element so določbe o organizaciji volitev, volilnem postopku in tehniki; pomembno je tudi varstvo volil.pravice, ki volivcem omogoča svobodno in nemoteno izvrševanje volilne pravice; v ožjem smislu poznamo volitve kot sistem razdelitve mandatov, in sicer poznamo 2 sistema: večinski in proporcionalni; vsebino sistema določajo volilna načela, ki so nijen pogoj za demokratičnost, to so (splošna in enaka, neposredna, svobodna volilna pravica in tajnost glasovanja), so sredstva in pogoj za uresničev. volil.pravice, pa tudi drugih polit.pravic državljana; ponavadi so temelji volilnega sistema že v ustavi;-SISTEM DELITVE MANDATOV: poslanski sedeži se razdelijo med tiste osebe, ki so bile izvoljene na volitvah; 2 temeljna sistema: večinski in proporcionalni, večinski prevladuje v anglosaških deželah kot sta VB in ZDA, v drugih državah in celinski Evropi pa proporcionalni; -večinski sistem (o kandidatih se odloča z večino, sistem relativne (med vsemi kandidati, ki kandidirajo v isti volil.enoti,je izvoljen/so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov v volilni enoti) in

absolutne večine (izvoljen kandidat samo, če uživa podporo večine volivcev v volilni enoti, ponavadi je potreben še en krog glasovanja)); -proporcionalni sistem (razširjen po svetu, Evropa in druge države; Harejev količnik (št.glasov, ki so potrebni za izvolitev enega poslanca v volilni enoti, metoda večjega ostanka, preostali mandati se porazdelijo listam, ki so imele po volil.količ. največje ostanke); -d'Hondtov sistem (pravilo največjega povprečja, absolutno št.glasov, ki so jih dobile posam.liste v volil.enoti; deli se najprej z 1, 2, 3, do št.mandatov, ki se delijo v enoti; znotraj list se izloči toliko najv.št., kolikor je treba razdel.mandatov); možna kombinacija sistemov, na stopnji volil.enote in na ravni države; ta sistem omogoča sedeže večjemu št.stranka, kar povzroča nestabilnost delovanja predst.telesa, prop.sistem zato omogoča prohibitivno klavzulo (4 % volilni prag); možnost preferenčnega glasovanja (volivec glasuje za stranko, vendar lahko odloča tudi o tem, katere osebe bodo izvoljene, če bo stranka dobila dovolj glasov)-panaširanje (omogoča volivcu, da izbira med različnimi kanditati iste liste in različnimi kandidati različnih list)); -sistem enega prenosljivega glasu (neporabljeni glasovi se dodelijo drugim kandidatom po vrstnem redu dobljenih glasov, redko uporabljajo); -polproporcionalni, manjšinski sistem (delno zagotavlja sorazmernost pri delitvi sedežev, sistem omejenega glasovanja, pomnoženega glasov. in enega neprenosljivega glasu); prednost večinskega sistema (preprostejši, preglednejši), slabost (prednost samo stranka, ki je dobila največ glasov po volil.enotah, predvsem za sistem relativne večine); prednost proporcionalnega sistema (omogoča bolj sorazmerno razdelitev mandatov), slabost (je bistveno bolj zapleten, povzroča nestabilnost koalicijske vlade in slabi položaj parlamenta, onemogoča glasovanje o posameznih kandidatih)-NAČELA VOLILNEGA SISTEMA:-splošna in enaka volilna pravica (splošna je pravica vsakega državljana, da voli ne glede na razredno, narodnostno, rasno, ekonomsko in drugo pripadnost, izključeni so le duševni bolniki in mladi, ki ne morejo glasovati; pomeni aktivno volilno pravico-voliti in pasivno- biti voljen, vendar so za to predpisani strožji pogoji; enaka volilna pravica pomeni, da ima glas vsakega volivca enako vrednost, da ima pri volitvah v predst.telo vsak volivec samo en glas in da njegov glas nima prednosti pred drugimi volivci; nasprotje enake pravice je pluralni votum, ki pomeni, da imajo določene osebe (premožnejši itd.) več glasov)-neposredna in posredna volilna pravica (neposredna pomeni, da volivci sami, brez posrednika, glasujejo za člane predstavniškega telesa; pri posredni volivci izberejo elektorje ali posebno volilno telo, ki potem izvoli člane preds.telesa; neposredne volitve so volj demokratične)-svobodna volilna pravica in tajnost glasovanja (svobodna pomeni, kadar volivci lahko svobodno izbirajo med različnimi kandidati oz.polit.strankami na volitvah; vsak volivec ima pravico, da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in nihče ga ne sme ovirati ali vplivati na njegovo odločitev, drugi vidik pa je, da se volivec sam odloča, ali bo glasoval ali ne; tajnost glasovanja pomeni, da nihče ne ore pritiskati na volivca, kako naj glasuje, ima prednost prej javnim glasovanje, je temeljni element za demokracijo)-VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR:-vrste volitev: splošne (ko se volijo vsi poslanci DZ), nadomestne (glede posameznih poslancev), ponovne in naknadne (glede dela volitev)-volilna pravica: splošna in enaka, neposredne volitve, svobodna volil.pravica, tajnost glasovanja; pripadniki narodnih skupnosti imajo pravico voliti in biti izvoljeni za poslanca italij.in

madž.narod.skupnosti; DZ se voli neposredno na podlagi ustave, nikogar ni mogoče klicati na kazensko odgovornost, glede na glasovanje;-evidenca volilne pravice: namen omogočiti uveljavitev tistim, ki imajo pravico in preprečiti tistim, ki je nimajo; 2 načina evidentiranja- stalna in občasna evidenca; stalna je osnova slovenske evidence, volilna pravica se vpiše po uradni dolžnosti v register stalnega prebivalstva, v register se vpiše vse spremembe; volilne imenike se sestavlja za vsake volitve posebej, delijo se na splošni volil.imenik, volil.imenik državlj.ki nimajo stalnega preb., volil.imenik pripad.italij.in madž.skupnosti in volil.imenik romske skupnosti; imenike sestavijo upravni organi, pristojni za vodenje stalne evidence, je javna listina, podatki morajo biti resnični, vsak volivec lahko pogleda svoje podatke, upr.organ je dolžan popraviti napake;-kandidiranje: poglavitno vlogo imajo večinoma politične stranke, kjer se voli samo en poslanec, so posamezne kandidature, kjer več, so skupinske;-volilne enote: območja, na katera se pred volitvami razdeli celotno območje, na katerem se izvedejo volitve; oblikujejo se po pravilu, da se vsaki zagotovi približno enako št.mandatov na določeno št.prebivalcev; volilna geometrija-manipuliranje z oblikovanjem volil. enot tako, da s tem ena stranka pridobi, druga izgubi, za volitve poslancev DZ se oblikuje 8 volilnih enot, vsaka ima 11 okrajev in v vsakem okraju se voli 1 poslanca;-razdelitev mandatov: delijo se na dveh ravneh, na stopnji celotne države in na stopnji volilne enote; na ravni volil.enote se uporablja Droopov količnik (skupno št.glasov volivcev se deli s št.poslancev v volilni enoti, povečanim za enega, torej 12), ta količnik deli št.glasov za listo in ugotovi, kolikokrat je količ.vsebovan v št.glasov za listo; mandati, ki niso bili razdeljeni na stop.volilot, se razdelijo na stop.države; na podlagi d'Hondtovega sistema, upoštevajo se vse glasovi; dodeli se jim mandate tako, da se kandid.listam dodeli toliko mand., kolikor znaša razlika med št.mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi vseh glasov na ravni države in št.mand.ki so jih že dobile po volil.enotah; personalizacija volitev se zagotavlja s tem, da so z liste kandid.izvoljeni tisti kandid., ki so imeli največji delež glasov v skup.št. glasov v volil.okrajih.-organizacija volitev: omogoča tehnično izvedbo volitev; poglavitno vlogo imajo volil.organi; ločimo jih na org.v ožjem in širšem pomenu, ožji so oblikovani samo za volitve in ne opravljajo drugih funkcij; širši pa opravljajo tudi druge državne funkcije (razpis volitev, verifikac.mandata, sodno varstvo volil.pravice); uveljavljen sistem kolegijskih volil.organov, predstavljajo jih predsednik, člani in namestniki; volil.komisija ima mandat 4 leta, imenuje jo DZ.-volilni postopek: sestavljen iz časovno določenih opravil, ki vodijo do njeg.konč.cilja; 3 faze: -razpis volitev (razpiše predsednik republike, treba je določiti dan razpisa volitev, začetka volil.postopka in dan glasovanja); -kandidacijski postopek (je prva faza volil.postopka, v kateri se na organiziran način postavljajo kandidati; politična stranka lahko določi kandid.na tri načine (vloži liste kandidatov v vseh voliln.enotah, če jo podprejo s podpisi najmanj 3 poslanci DZ; če polit.stranka ne dobi teh podpisov, lahko vloži v vsaki enoti posebej listo, listo morajo določiti člani polit.stranke, ki imajo vol.pravico in stal.prebival.v volil.enoti, podprta mora biti s podpisi najmanj 50 volivcev;lahko pa listo določijo sami volivci, podpreti jo mora najmanj 100 podpisov); listo kandidatov lahko določijo tudi sami volivci, vendar jo more s podpisi podpreti najmanj 1000 voliv.ki imajo stalno preb.v enoti, možno vložiti samo v posam enoti, noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35%, v posam. okraju se glasuje za enega kandidata, potrebno je pisno soglasje kandidata, lista se vloži pri volil.komis.enote, najkasneje 25.dan pred dnevom glasovanja; listo lahko potrdi ali zavrne.

-glasovanje: dejanje, s katerim volivec izjavi svojo voljo tako, da da svoj glas v korist kandidata, za katerega želi, da bo izvoljen; uresničuje aktivno volilno pravico; tajnost glasovanja (s pisnimi glasovnicami), postopek glasovanja vodijo volil.odbori na posebej za to določ.voliščih; glasuje se lahko samo osebno, nihče ne more namesto tebe; če ima človek telesno hibo ali je nepismen, mu pomaga druga oseba; glasuje se samo za enega kandidata, tako da se obkroži št.pred priimkom in imenom, pri poslancih narodne skupnosti se glasuje tako, da pred priimki in imeni kandidatov volivec označi vrstni red kandid.s številkami od 1 dalje; iz tujine glasujejo z glasovnico, na katero napišejo kandidata;-ugotavljanje volil.izida: 4 faze ugotavljanja (na volišču-volil.odbor, v okraju-okraj.volil.komis., v volil.enoti-volil.komis., Droop; in na stopnji države-Državna volil.komisija, d'Hondt); pripadajoči mandati se dodelijo listam v tistih volil.enotah, v katerih so imele liste največje ostanke glasov v razmerju do volil.količnika, največjo volil podporo; mandati so razdeljeni po vrstnem redu, DVK izda potrdila, nato ugotovi izid na ravni države in objavi v UL;-naknadne, ponovne, nadomestne volitve: naknadne (če na dan glasovanja, ni bilo izvedeno glasovanje), ponovne (če se že opravljene razveljavijo zaradi nepravilnosti), nadomestne (izvoliti enega ali več poslancev, ker je eno ali več sedežev ostalo nezasedenih, če poslancu preneha mandat itd.)-varstvo volilne pravice: varovana s pravnimi sredstvi, zaradi nepravilnosti lahko vsak kandidat oz.predst.liste vloži ugovor, vloži se pri volil.komis.volil.enote, če komis.ugotovi nepravilnost, listo zavrne, v nasprotnem primeru potrdi listo; zoper odločbo o ugovoru in odločbo komis.se lahko vloži pritožba na sodišče za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe; senat 3 sodnikov; DVK lahko tudi sama spremeni ali razveljavi odločbo volil.komis.volil.enote, če ugotovi, da je odločba nepravilna ali nezakonita, najkasneje do dneva, določenega za objavo list kandidatov; ugovor se lahko vloži tudi pri delu volil.odbora oz.okraj.volil.komisije, vloži se v 3 dneh od dneva glasovanja, odločiti morajo v 48 urah; če ugotovi nepravil.,ki bi ali so vplivale na izid volitev, razveljavi glasov.na volišču in odredi pon.volitve v obsegu razvelj.glasovanja; če DKV ugotovi nepravilnosti pri delu vol.komis., sama ugotovi izid volitev v vol.enoti; vsak kandidat ima pravico do pritožbe na DZ, vloži se najkasneje do prve seje DZ, pritožba, ki se nanaša na naknadne ali ponovne volitve pa najkasneje 15 dni od dneva volitev;

-VOLITVE ČLANOV DS:-način volitev: posredne oblike, lahko jih opravi nek organ določene oblike organiziranosti v okviru interes.področja oz.predstav.organ lokal skupnosti, lahko pa to opravi v ta namem posebej izvoljeno telo;-volilna pravica: vsak državljan nad 18 let, samo člani interesnih skupin, pri volitvah predst.lokal.skup.pa osebe, ki imajo stalno prebival.v volil.enoti za te volitve; tudi tujci, ki opravljajo ustrezno dejavnost;-volilni postopki: temeljno načelo, da volitve opravijo posebna volilna telesa; kadar se člani DS volijo v posam inter.organiz., tvorijo volil.telo člani predstav.organa interesne organiz., tudi kadar jih voli ena sama lokal.skupnost; ugotav.izida- sistem relativne večine

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE:-volitve predsednika: voli se na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah; volil.pravica je splošna in enaka, volitve razpiše preds.DZ (najprej 105 dni in najkasn.75 dni pred iztekom mand.dobe),

opravljene pa morajo biti najkasn.15 dni pred iztekom mandata prejšn.preds.repub.; kandidate lahko predlagajo: -poslanci DZ (s podpisi najmanj 10 poslancev); -politične stranke ( s tajnim glasovanjem, predlog mora biti podprt z najmanj 3 poslanci ali 3000 volivcev); -volivci (najmanj 5000 podpisov); vsak poslanec in vsak volivec da podporo samo eni kandidaturi, kandidat ne more hkrati kandid.za poslanca DZ ali člana DS; izvoljen kandidat z absolutno večino (večina glasov veljavnih glasovnic), če ni večine, se ponovi med kandidatoma, ki sta jih dobila največ; pred nastopom funkcije preds.priseže; -položaj: izvoljen za dobo 5 let in največkrat 2x zaporedoma izvoljen za to funkcijo, lahko je krajša mand.doba, če se mu izteče med izrednim stanjem ali vojno, mu preneha 6 mesecev po prenehanju stanja; krajša pa je zaradi smrti, trajnega zadržka, odstopa ali drugega prenehanja preds.funkcije; ob podaljšanju mandata morajo biti volitve opravljenej najkas. 15 dni pred iztekom podaljš.dobe mand; ob predčasnem pa najkasn.105 dni po prenehanju; v primeru krajše dobe, funkcijo opravlja začasno preds.DZ; v tem primeru najmanj 15 po prenehanju funkcije; funkcija je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica, lahko pa je član ali funkcionar polit.stranke ali društva; imenuje generalnega sekretarja, namestnika, šefa kabineta, svetovalce; največ 5 let po končani dobi ima pravico do pisarne, svetovalca, administrativno-tehnične pomoči, diplomatskega potnega lista, udeležbe na drž.slovesnostih, razen če mu je bila funkcija odvzeta;-pristojnosti: -klasične funkcije (predstavlja Slovenijo, vrhovni poveljnik obrambnih sil, predstavlja državo doma in napram drugim meddržavnim organizacijam, postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike, sprejema poverilna pisma tujih diplomatov; lahko povišuje generale in admirale,)-zakonodajne funkcije (uresničuje jih znotraj 3 postopkov: zakonodajnega postopka (na zahtevo DZ ali na lastno pobudo izreče mnenje o posameznem vprašanju, in pravico in dolžnost razglašati zakone najkasneje 8 dni po njihovem sprejetju, ustavnemu sodišču lahko predlaga, da se izreče o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo); postopka razpisa volitev DZ (pristojen je razpisati volitve v državni zbor, sklicati prvo sejo na novo izvoljenega DZ, zahteva lahko sklic izredne seje, izjemoma lahko razpusti DZ pred iztekom mandata, če po večkratnih poskusih ne morejo izvoliti predsednika DZ, če po zavrnjeni zaupnici vladi ne uspe izvoliti novega predsednika oz. obstoječemu ne morejo izglasovati zaupnice); in postopka volitev in imenovanj (v izvolitev lahko predlaga sodnike ustavnega sodišča; pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa tri člane računskega sodišča, guvernerja, 4 viceguvernerje Banke Slovenije, informacijskega pooblaščenca, predsednika in podpredsednika komisije za preprečevanje korupcije in kandidate za sodnike mednarodnih sodišč; predsednik DZ pa je predsednika republike dolžan obveščati o dejstvih, pomembnih za izvrševanje njegovih pristojnosti, ter o sejah, pošiljati gradivo itd.)-izvršilno področje (samo pravico predlagati kandidata za predsednika vlade, te pravice ne more izvrševati samostojno, posvetovati se mora z vodji poslanskih skupin, kandidata pa lahko predlaga tudi vsaka poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev)-izredne pristojnosti (ustava določa, da kadar se zaradi vojnega stanja ali izrednih razmer DZ ne more sestati, predsednik na predlog vlade odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepov in njihovi odpravi ter o uporabi obrambnih sil, izdaja uredbe z zakonsko močjo, ki

se nanašajo na obrambo države in na človekove pravice in svoboščine; to mora predsednik DZ-ju predložiti takoj, ko se lahko sestane)-odgovornost: ni politično odgovoren, DZ ga lahko obtoži pred ustavnim sodiščem kršitve ustave ali hujpe kršitve zakona pri opravljanju njegove funkcije; uvedbo postopka o obtožbi lahko predlaga najmanj 30 poslancev, o predlou mora DZ odločiti v 60 dneh od prejema, če ne se šteje, da je zavrnjen, predlagatelj pa do konca obravnave umakne predlog obtožbe, o obtožbo odloči DZ z absolutno večino; o odgovornosti odloča ustavno sodišče, če je predsednik v kazenskem postopku, lahko sodišče počaka z odločitvijo, če odstopi, je postopek končan; če predsednik ali DZ zahtevata dokončanje preiskave, se to mora zgoditi, sodišče lahko ugotovi utemeljenost obtožbe in predsedniku preneha funkcija, ali pa ga oprosti; impeachement- ustavna obtožba, predsednik je odgovoren tako ustavnemu kot rednemu sodišču.

VLADA-POJEM IN POMEN: nosilka izvršilne oblasti, je neodvisna, za svoje delo odgovarja parlamentu, njena usoda je odvisna od njega, sestavljena je iz ministrov, ki imajo dvojno vlogo- so člani vlade kot kolegijskega organa in predstavniki ministrstev; ministri vodijo posamezne upravne organe, lahko so tudi ministri brez upravnega resorja;-OBLIKOVANJE VLADE:-oblikovanje: predsednika vlade voli DZ, na predlog predsednika republike, ki se mora pred tem posvetovati z vodji poslanskih skupin; praviloma je izvoljen z absolutno večino, s tajnim glasovanjem, če kandidat ni izvoljen, lahko v 14 dneh predsednik republike ponovno predlaga istega ali drugega kandidata, lahko pa svojega kandidata predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev; če tudi v tem primeru ni izvoljen, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve; mogoč pa je še en poskus, da se prepreči razpust DZ; DZ lahko v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, ta je v tem primeru že izvoljen z zgornjo večino; če pa tudi ta poskus propade, se razpusti DZ; novo izvoljeni predsenik mora predlagati ministre v imenovanje DZ in tako vlada še ni oblikovana, pred imenovanjem se mora vsak minister predstaviti pristojni komisiji DZ, na predlog predsednika vlade DZ tudi razrešuje ministre; vlada je nastopila funkcijo že, če je imenovanih že več kot 2/3 ministrov; če torej v 3 mesecih po nastopu funkcije vlade DZ ne imenuje še neimenovanih ministrov, DZ ugotovi, da je funkcija predesednika vlade in ministrov prenehala.-prenehanje funkcije vlade: z vsakim prenehanjem funkcije parlamenta, sicer pa z odstopom; odstop šefa vlade pomeni odstop celotne vlade; do izgube podpore v parlamentu pride lahko z izglasovanjem nezaupnice ali neizglasovanjem zaupnice, tako ji preneha funckija z odstopom; do prenehanja funkcije zaradi nezaupnice pa lahko pride tudi na podlagi vložene interpelacije; funkcija ministra preneha z odstopom ali razrešitvijo ministra; vlada, ki ji preneha funkcija, mora do izvolitve novega predsednika vlade opravljati tekoče posle, isto velja za ministra; -SESTAVA VLADE: je enotno kolegijsko telo, ministri in predsednik vlade; člani vlade praviloma ne morejo hkrati opravljat funkcij v drugih državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti, predvsem ostalih funkcij, ki niso združljive z njihovo; člani vlade ne morejo biti hkrati poslanci DZ niti člani DS; vendar poslancu, če postane član vlade ni treba odstopiti, samo v tem času ne more opravljati te funkcije- miruje; minister lahko pisno pooblasti državnega sekretarja,

da ga nadomešča v času odsotnosti, ne more pa ga pooblastiti za izdajanje predpisov in glasovanje na seji vlade.-FUNKCIJE IN NAČIN DELA VLADE:-funkcije: v Sloveniji je vlada organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave; izvajanje politike, ki jo določi DZ, ter izvajanje drugih zakonov in aktov, sama sprejema ali predlaga DZ sprejem političnih, pravnih, ekonomskih, finančnih, organizacijskih ukrepov, vodi, usmerja politiko države; lahko tudi sprejema odloke, s katerimi ureja posamezna vprašanja, svoje poslovanje, organizacijo in delo ureja s poslovnikom in sklepi; kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme sklep; vlada vodi in usmerja državno upravo prek ministrov, nadzoruje delo ministrstev, jim daje politične usmeritve in skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje funkcije; v okviru nadzorstva nad delom ministrstev ima vlada kot celota ali njen predsednik pravico zadržati izvršitev predpisa, ki ga izda minister; vlada tudi poroča o kompetenčnih sporih med ministrstvi.-način dela: deluje na sejah, ki jih navadno sklicuje šef vlade in jim predseduje; podrobneje ga ureja poslovnik; veljavno lahko vlada sklepa, če je na seji navzoča večina njenih članov, odloča pa z večino glasov vseh članov, torej z absolutno navadno večino; predlogi predpisov se pripravijo na pristojnih ministrstvih ali v vladnih službah; vsi predlagatelji so dolžni sodelovati z vladno službo zakonodajo.-ODGOVORNOST VLADE:-splošno: vlada ne more delovati, če nima podpore v parlamentu; ta se kaže na dva načina, z glasovanjem o nezaupnici ali zaupnici; posledica nezaupnice je odstop vlade, ker je izgubila podporo v parlamentu ali pa mora izposlovati razpustitev parlamenta, s čemer ji prav tako preneha funkcija; zahteva po glasovanju o neazupnici prihaja iz parlamenta, navadno je določeno, koliko poslancev lahko zahteva glasovanje o nezaupnici, o zaupnici pa zahtevo po glasovanju postavi sama vlada, ker hoče preizkusiti, ali ima še podporo v parlamentu; -nezaupnica vladi: DZ lahko vladi nezaupnico izglasuje le tako, da na predlog najmanj 10 poslancev z absolutno večino izvoli novega predsednika vlade; med vložitvijo predloga in volitvami mora preteči najmanj 48 ur, razen če DZ z 2/3 večino vseh poslancev ne sklene drugače ali če je država v vojnem ali izrednem stanju; z izvolitvijo novega je dosedanji predsednik razrešen, s čimer preneha funkcija tudi vsem ostalim članom vlade; do prisege nove vlade mora prejšnja opravljati obstoječe posle; če je bil dotedanji predsednik vlade izvoljen na podlagi večine opredeljenih poslancev, takrat za novega predsed.velja ista večina; do glasovanja laho pride tudi na poslagi interpelacije.-zaupnica vladi: glasovanje sproži sam šef vlade, da preveri, če ima vlada še zaupanje parlamenta; to se lahko že zgodi ob oblikovanju vlade, ali pa v času trajanja mandata; med predlogom in glasovanjem mora preteči najmanj 48 ur in največ 7 dni od vložitve zahteve; predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici posebej (glasuje se v DZ) ali pa se vprašanje postavi ob sprejemanju zakona; tudi pri glasovanju o zaupnici ne pride do razpada vlade, če ji ni izglasovana, v tem primeru sta možni 2 rešitvi: ali DZ v 30 dneh izvolinovega predsednika vlade, ali pa pri ponovljenem glasovanju izglasuje zaupnico obstoječemu; drugo možnost lahko zahteva samo predsednik vlade, poslovnik določa samo enkratno ponovno glasovanje.-interpelacija: posebna oblika uveljavljanja odgovornosti, šteje se za posebno obliko poslanskega vprašanja; interpelacija povzroči posebno obravnavo in glasovanje; namen je, da se začne razprava o politični odgovornosti vlade ali posameznega ministra; od poslanskega

vprašanja se razlikuje po vsebini, postopku izvedbe in posledicah; najmanj 10 poslancev lahko sproži v DZ interpelacijo o delu vlade/ posam.ministra; če po njej večina vseh poslancev izglasuje nezaupnico, se vlada ali ministry razrešijo, vendar je nezaupnico mogoče izreči le, če se izvoli novega predsednika vlade.-ODGOVORNOST MINISTRA: -politična odgovornost: dvojna (kolektivna ali individualna); -kolektivna (vsak minister odgovarja za delo vlade kot celote, odgovoren je za vsako odločitev vlade, ne glede ali se strinja z njo ali ne, odgovornosti se lahko reši le z odstopom funkcije, minister je na svojem položaju le toliko časa, kolikor časa je vlada, katere član je); -individualna (vsak minister je v celoti odgovoren za ministrstvo, ki ga vodi in za svoje lastno delo; odgovoren je za politiko in za njeno izvajanje v posameznih primerih, uveljavlja se z interpelacijo o delu ministra in pa poslanskimi vprašanji, kaže pa se tudi v pravici, da odstopi s funkcije).-druge oblike odgovornosti: kazenska in civilna odgovornost, obe sta individualni, kazenska se izraža prek posebne obtožbe, ustavno sodišče jo obravnava tako kot za predsednika republike; civilna je materialna odškodninska odovornost, vsakdo, ki mu je taka oseba povzročila škodo, ima pravico do povračila škode.

UPRAVA:-POJEM IN FUNKCIJE: upravljajo jo upravni organi, ki kot posebni organi sodijo med organe izvršilne oblast, obstajajo različne vrste upravnih organov, nižji, višji, centralni in decentralizirani, lokalni, individualni, kolegijski itd.; uprava izdaja upravne akte, ki so nićji od zakona in pa posamične akte, ki se kažejo v obliki upravnih odločb, upravno delovanje je izpostavljeno nadzorovanju, in sicer notranjem (višji organi nad nižjimi) in zunanjem (sodni nadzor)-DRŽAVNA UPRAVA V NAŠI UREDITVI:-ustavna ureditev: organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev določa zakon; upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov; zaposlitev v javnih službah je mogoča samo na podlagi javnega razpisa, razen v primerih, ki jih določa zakon, pristojno sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi in drugi organi odločajo o pravicah ali obveznostih; nad splošnimi akti nadzor izvaja ustavno sodišče, ki lahko protiustaven ali nezakonit akt razveljavi ali odpravi.-zakonska ureditev: sistem organizacije državne uprave ureja zakon o državni upravi, položaj uradnikov pa v zakonu o javnih uslužbencih; ministrstva se lahko ustanovi samo z zakonom, javna pooblastila izvajajo javne agencije, javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog pa lahko pridobijo tudi druge osebe javnega prava, posamezniki in pravne osebe zasebnega prava; državna uprava se lahko dekoncentrira ali decentralizira; če je decentralizirana, je organizirana na centralni državni ravni in ravni ožjih teritorialnih enot; v nasprotju pa dekoncentracija ostaja pri centralni organizaciji državne uprave, ki se izvaja na lokalni ravni, vendar le kot del centralne uprave; uprava izvršuje svoje naloge na podlagi in v mejah ustave in zakonov, ter je samostojna pri svojem delu; ministrstva v okviru svojega področja opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti;

OBRAMBA DRŽAVE:

-DOLŽNOSTI SODELOVANJA PRI OBRAMBI DRŽAVE: vojaška dolžnost se uresničuje v Slovenski vojski in enotah za zveze, ta dolžnost, ko jo v miru in vojni izvršujejo moški in le izjemoma ženske, obsega naporno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervni sestavi; delovna dolžnost se uresničuje z opravljanjem del, ki so nujna za preskrbo vojske, prebivalstva, delovanje državnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe; to dolžnost so izvajali državljani, ki so bili starejši od 18 let in mlajši od 63 oz. 55 let ženske in so zdravstveno sposobni za delo; materialna dolžnost se uresničuje z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe in druge obrambne potrebe; zakon o obrambi ureja tudi druge dolžnosti in pravice, kot so na primer možnost usposabljanja, varovanja skrivnosti in zglasitve, omejitev prostega gibanja, varstvo pri opravljanju obrambnih dolžnosti in z njim povezane pravice do odškodnine.-OBRAMBNI UKREPI IN OBRAMBNI SISTEM:-obrambni ukrepi: obsegajo ukrepe za pripravljenost (s katerimi se zagotavlja postopen in organiziran prehod vojske in izvajalcev civilne obrambe na delovanje v vojnem stanju); za mobilizacijo (ki obsega postopke in dejavnosti, s katerimi vojska in državni organi preidejo na delovanje v vojnem stanju) in za varnost (varovanje obrambnih podatkov in objektov ter strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge, ki jih opravljata obveščevalno-varnostna služba misnitrstva za obrambo in vojaška policija)-vojaška in civilna obramba: -slovenska vojska (opredeljena kot klasična oborožena komponenta, izvaja vojaško usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe, zagotavlja bojno pripravljenost, sodeluje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah; prepovedana pa je njena uporaba za politično ali strankarsko dejavnost ali namen; vrhovni poveljnik je predsednik republike, minister za obrambo ga seznanja s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami; -civilna obramba (zajema gospodarsko obrambo-priprave in delovanje v vojni; obrambne ukrepe državnih in drugih organov-ugotovitev nepretrganosti njihovega delovanja v vojni; psihološko obrambo-organizacija, priprave in delovanje množičnih medijev; druge nevojaške oblike-neoborožen odpor)-VODENJE IN NADZOR OBRAMBE DRŽAVE:-splošno: DZ, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem obrambe, določa temeljne usmeritve: -razglasi izredno stanje na predlog vlade (kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države); -razglasi vojno stanje na predlog države (če je izveden napad na državo-pri tem se šteje, da je z njegovo razglasitvijo sprejeta tudi odločitev o izvedbi splošne mobilizacije in uporabi obrambnih sil); -odloči o uveljavitvi delovne in materialne dolžnosti v izrednem stanju; -odloči o mobilizaciji in uporabi vojske v izrednem stanju; če se DZ zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati; sprejema te ukrepe predsednik republike na predlog vlade, vendar mora te odločitve predložiti v potrditev DZ takoj, ko se sestane.

PRAVOSODNI SISTEM:-POJEM: področje delovanja državne oblasti, ki se nanaša na različne dejavnosti v zvezi z izvajanjem sodne funkcije; v ožjem pomenu se pravosodstvo šteje samo za sodstvo, torej organi, ki izvajajo sodno funkcijo; v širšem pa štejemo za pravosodje tudi vse druge subjekte, ki delujejo na tem področju.-SODIŠČA:

-pojem in pomen: sodna funkcija v formalnem pogledu je funkcija, ki jo opravljajo sodni organi; v materialnem pogledu pa pomeni, da v konkretnem primeru kršitve nekega predpisa določi, kateri predpis velja za ta primer; praviloma deluje le na pobudo drugih subjektov; priborila si je pravico nadzorovanja dela državne uprave (upravna sodišča), zakonodaje (ustavnosodna funkcija) in razreševanja sporov o pristojnosti med različnimi državnimi organi (kompetenčni spori); sodno funkcijo opravljajo posebni organi-sodišča, znotraj njih pa sodniki; sodnike imenuje šef države ali pa pristojni minister.-temeljna načela sodstva: -načelo neodvisnosti (sodnik je pri odločanju vezan na ustavo in zakon; nepristransko lahko odloča samo, če je pri svojem delu neodvisen od drugih državnih organov in samih strank , noben organ se ne sme vmešavati v sojenje in sodniku dajati navodila); -kolegičnost/zbornost sodstva (sodniki sodijo praviloma v senatih, ki jih sestavlja več sodnikov); -laičnost sodstva (pri sojenju lahko sodelujejo tudi državljani, ne samo poklicni sodniki); -načelo javnosti (delo sodišč je javno, obravnave so javne in tudi sodbe se izrekajo javno, vendar je treba spoštovati varstvo osebnih pravic in svoboščin); -načelo instančnosti (o pravici do pravnega sredstva vselej odloča višje sodišče, kar pomeni, da morajo biti sodišča organizirana vsaj v dveh stopnjah); -pristojnost sodišč se deli na stvarno (predmet, zadeva) in krajevno (kraj, ki je povezan z zadevo) pristojnost, glede funkcionalne pristojnosti pa na splošna in specializirana.-položaj: izhaja iz načela delitve oblasti, različne oblasti se med seboj nadzorujejo, omejujejo in sodelujejo; sodnike voli DZ, ureditev in pristojnosti sodišč ureja zakon in ustava; najvišje sodišče je vrhovno, ki zadnje odloča o rednih in izrednih sredstvih; ustava določa, da so sodniki neodvisni, sodniki niso imenovani, temveč so voljeni, voli jih DZ, na predlog sodnega sveta; tega sestavlja 11 članov, 5 jih izvoli DZ na predlog predsednika republike izmed profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, drugih 6 članov pa sami izvolijo iz svojih vrst; sodnika se lahko razreši na podlagi hude kršitve zakona ali ustave; razreši ga lahko le DZ na predlog sodnega sveta, DZ oceni, ali gre za tako hudo kršitev, če pa stori naklepno kaznivo dejanje z zlorabo funkcije; pomembna je tudi nezdružljivost funkcije, sodnik ne sme hkrati opravljati funkcije v drugih državnih organih, organih lokalne samouprave in organih političnih strank.-ORGANIZACIJA IN NAČIN DELOVANJA: -organizacija: ureja se z zakonom, gre za ureditev položaja sodstva funkcije ter razmerja do drugih nosilcev državne oblasti; pravnomočnost sodne oblasti mora spoštovati vsaka fizična in pravna oseba, nosilec te oblasti je sodnik, sodna oblast pa se izvaja na sodiščih, v mejah pristojnosti; pravosodna uprava skrbi za zagotavljanje splošnih možnosti za delovanje sodstva; člani sodnega sveta so izvoljeni za 5 letin ne morej biti ponovno izvoljeni, presednika sodnega sveta izvolijo sami člani z 2/3 večino s tajnim glasovanjem.-splošna sodišča: organizirana so na 4 ravneh: - okrajna (pristojna za sojenje na prvi stopnji, zlasti o manj pomembnih zadevah, večinoma v kazenskih zadevah, kjer so manjše zagrožene kazni, odločajo tudi v zapuščinskih in nepravdnih zadevah, vodijo zemljiške knjige itd., odloča sodnik posameznik); -okrožna (pristojna za sojenje in odločanje na prvi stopnji, vendar praviloma o pomembnejših zadevah, o kazenskih in civilnih, spori iz družinskih razmerij, gospodarskih, postopek vodi in sodi sodnik posameznik ali senat, ki ga sestavljajo sodnik in 2 sodnika porotnika, izjemoma petčlanski senat); -višja (na drugi stopnji, odločajo o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč, o sporih glede njunih pristojnosti, itd.); -vrhovno sodišče (najvišje, ki sodi o tretji stopnji, o rednih pravnih sredstvih sodišč druge stopnje in izrednih sredstvih zoper pravnomočnosti odločb sodišč, sodi v zadevah upravnih sporov, praviloma

odloča v senatu 3 sodnikov, kadar zakon tako določa, v senatu 5 sodnikov, v nekaterih primerih pa tudi 7; pomembna naloga vrhovnega sodišča je, da skrbi za sodno prakso vseh sodišč v državi).-specializirana sodišča: -delovna in socialna (pristojnosti in organizacijo ureja zakon o delovnih in socialnih sodiščih ter postopek, specializirana so za sojenje o individualnih in kolektivnih delovnih sporih ali socialnih sporih; individualni nastanejo glede individualnih pravic ali obveznosti med delodajalcem in delavcem, kolektivni pa so spori v zvezi s kolektivnimi pogodbami in drugimi spori; socialni spori se nanašajo na pokojninsko, invalidsko zavarovanje, zdravstveno, za brezposelne, družinski in socialni prejemki; na prvi stopnji sodita socialno in delovno sodišče v Ljubljani, na drugi stopnji odloča Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, na prvi stopnji sodelujejo sodniki porotniki (polovico izvolijo delavci, polovico delodajalci)); -upravno sodišče (zagotavlja se sodna kontrola zakonitosti odločanja državnih organov oz.drugih pristojnih organov in nosilcev javnih pooblastil; proti odločitvam in dejanjem upravnih organov je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij; upravni spor je postopek, v katerem se izvaja upravnosodna kontrola, upravno sodišče odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo; v upravnem sporu odločata dve sodišči, posebno Upravno sodišče in Vrhovno sodišče, Upravno sodišče ima sedež v Ljubljani, kjer tudi sodi in tudi na zunanjih oddelkih na prvi stopnji; Vrhovno sodišče pa sodi v pomembnejših zadevah , prav tako na prvi stopnji, zlasti gre za zadev, ki se nanašajo na varstvo volilne pravice pri volitvah temeljnih državnih organov; Vrhovno sodišče je tudi instančni organ, saj sodi o pritožbah in drugih pravnih sredstvih zoper odločbe izdane v upravnem sporu na prvi stopnji).-sodniki: sodno funkcijo neposredno opravljajo sodniki, sodnik nastopa v dvojni vlogi, na eni strani je nosilec sodne funkcije kot ene od državnih funkcij, na drugi strani pa je to njegova služba; pri izvajanju sodne oblasti je sodnik že po ustavi vezan le na ustavo in zakon; svoj položaj sodnik dobi z izvolitvijo, izvoljeni so lahko samo slovenski državljani, nad 30 let, imeti morajo diploma pravne fakultete in opravljen pravniški državni izpit; za opravljanje sodniške funkcije osebnostno ni primeren tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno in da kot sodnik ne bo varoval sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja, pa tudi ne tisti, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, ne more pa biti ponovno izvoljen sodnik, ki je odločal v postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene človekove pravice in svoboščine; sodnik je le enkrat izvoljen v sodniško funkcijo in ima trajen mandat, ni izvoljen na sploh, ampak za določeno mesto (okrajni, okrožni…), pri obravnavi kandidatov imajo pomembno vlogo personalni sveti, ki dajejo mnenja o primernosti kandidatov za to službo; za sodnikov položaj je pomembna pravica do napredovanja, o čemer odloča sodni svet, edino o napredovanju na vrhovnega sodnika odloča DZ, na predlog sodnega sveta; pomembna je tudi pravica do nepremakljivosti, sodnik je lahko premeščen le z njegovo privolitvijo; sodnik se je dolžan držati nepristranskosti, neodvisnosti in poklicne molčečnosti, v javnosti se ne sme izražati vnaprej o pravnih in dejanskih vprašanjih, ne sme sprejemati nobenih daril v zvezi s službo, ta prepoved velja tudi za sorodnike in bližje, upoštevati mora nezdružljivost funkcije, če prevzame katerokoli državno funkcijo, mu preneha sodniška funkcija, če pa je sodnik izvoljen za predsednika republike, poslanca DZ, sodnika ustavnega sodišča, predsednika vlade, varuha človekovih pravic oz.namestnika, imenovan za ministra ali predsednika, mu sodniška funkcija ter use druge pravice in dolžnosti mirujejo;

pravico ima do plače, sodniki so razvrščeni v 3 plačilne skupine, znotraj vsake pa na plačilne razrede; sodniki odločajo kot posamezniki ali v senatu, člani senata imajo enake pravice in dolžnosti, razen tistih, ki so posebej določene za sodnika, sodniki porotniki so izenačeni.-DRŽAVNO TOŽILSTVO: državni organ, v okviru katerega se izvaja kazenski pregon v imenu države; državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge pristojnosti določene z zakonom, svoje naloge opravlja v skladu z zakoni in ustavo, državna tožilstva so sicer samostojni organi, vendar so v določeni meri vezana na vlado in ministrstvo za pravosodje; tožilstva na dveh ravneh: Okrožno državno tožilstvo deluje za območje okrožnega sodišča s splošno pristojnostjo, Vrhovno okrožno pa na ravni celotne države; funkcijo tožilca opravlja eden ali več državnih tožilcev, velja načelo trajnosti funkcije, imenuje se ga na predlog ministra za pravosodje, imenuje pa jih vlada; generalnega tožilca vlada imenuje za 6 let, z možnostjo ponovnega imenovanja.-ODVETNIŠTVO: neodvisno in samostojno, je samostojna poklicna dejavnost, neodvisna služba, vezana na poštenost, neodvisnost, strokovnost, skrbnost v zastopanju stranke, odvetništvo zagotavlja potrebno pomoč pri uresničevanju ustavne pravice do pritožbe in pravico do obrambe v kazenskem postopku; odvetnik ne sme biti priprt v kazenskem postopku, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov sodišča druge stopnje, preiskava odvetniške pisarne je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki jih določa zakon; poklic lahko odvetnik opravlja individualno ali v odvetniški družbi, pravico opravljati svoj poklic dobi z vpisom v imenik odvetnikov, izgubi pa z izbrisom; mora biti državljan Slovenije, končano pravno fakulteto in opravljen pravniški državni izpit, predpisano prakso itd.-NOTARIAT: posebna javna služba, ki jo opravljajo notarji, tej sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah in dejstvih, prevzemajo listine v hrambo, prevzemajo denar in varnostne papirje za tretje osebe ter opravljajo zadeve, ki jih naroči sodišče, notarja imenuje minister za pravosodje na predlog notarske zbornice; nezdružljivost funkcije z odvetništvom ali katerokoli plačano službo, poklicna molčečnost, združujejo se v notarsko zbornico, ki nadzoruje njihovo poslovanje.

USTAVNO SODIŠČE:-SPLOŠNO: v ožjem pomenu označujemo sodno kontrolo ustavnosti in zakonitosti predpisov, v širšem pomenu pa sodno reševanje drugih vprašanj, ki so temeljnega ustavnopravnega pomena; ustavno sodstvo v materialnem pomeni vsebino ustavnosodne funkcije, v formalnem pomenu pa pomeni poseben organ, ki opravlja izključno ustavosodno funkcijo; kontrolo ustavnosti zakona je zgodovinsko nastala z nastankom prvih pisanih in togih ustav.-SISTEMI IN OBLIKE KONTROLE USTAVNOSTI: -sistemi kontrole ustavnosti: razlikujemo 2 temeljna sistema: -zunajsodni sistem (ustavnost presoja zakonodajno telo in posebej oblikovano telo, ločeno od zakonodajnih in sodnih organov); -sodni sistem (ustavnost in zakonitost nadzorujejo redna sodišča ali ustavno sodišče); sodna kontrola znotraj rednih sodišč je nastala v ZDA po sprejetju ustave, imajo judicial rewiev, kar pomeni, da ustavnost nadzorujejo redna sodišča, ponekod pa le najvišje; kot posebni organi pa so ustavna sodiča nastala v Evropi; kjer izvajajo kontrolo redna sodišča, imenujemo difuzni sistem, zanj so pristojna vsa sodišča, kazenska, civilna, upravna, in ne le vrhovno sodišče; kjer pa je kontrola osredotočena v enem organu, pa imenujemo koncentriran sistem, tukaj redna sodišča ne morejo nadzorovati ustavnosti zakona.

-oblike kontrole ustavnosti: -glede na čas izvajanja je kontrola ustavnosti lahko preventivna (predhodna; ocenjuje se ustavnost akta, ki še ni začel veljati, namen je, da se ne more uveljaviti, če je protiustaven ali zakonit) ali represivna (naknadna; po sprejetju akta, tako je tudi v naši ureditvi, preventivna je le v presoji mednarodnih pogodb); -konkretna (posredna, ustavnost se ocenjuje takrat, ko je treba akt neposredno uporabiti v konkretnem primeru oz.sodnem sporu; v difuznem sistemu rešuje to vprašanje sodišče samo, v koncentriranem pa ustavno sodišče) ali abstraktna (neposredna, vprašanje o ustavnosti akta se sproži ne da bi obstajal konkreten spor, vprašanje ni posredno, je glavno- ustavni spor); -kontrola lahko zajema formalno protiustavnost (ali ga je sprejel organ po predpisanem postopku) ali formalno in materialno protiustavnost (kar je pogosteje, velja tudi za naš sistem); -sankcija izločitve protiustavne ali nezakonite norme je lahko časovna ex nunc (za naprej, od uveljavitve dalje, akt razveljavi) ali ex tunc (za nazaj, od začetka nastanka pravnega akta; akt se odpravi, ničnost norme); -glede na subjekt, lahko sankcija učinkuje proti vsem (erga omnes; koncentriran sistem kontrole, odločitev velja za vse, če sodišče razveljavi akt) ali samo med strankama (inter partes; difuzni sistem, odločitev obvezuje samo udeležence; -USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE: -položaj in sestava: najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih temeljnih pravic in svoboščin; sestavljeno iz 9 sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli DZ s tajnim glasovanjem z absolutno navadno večino, za sodnika je izvoljen državljan Slovenije, ki je pravni strokovnjak in star najmanj 40 let; izvoljeni so z adobo 9 let in ne morejo biti ponovno voljeni, predsednika sodišča izvolijo sodniki izmed svojih vrst, s tajnim glasovanjem za tri leta, z možnostjo ponovitve mandata; sodnika ustavnega sodišča lahko razrešijo predčasno, če to sam zahteva ali je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije, DZ ga razreši na predlog predsednika republike; funkcija ni združljiva s funkcijami v organih države, lokalne samouprave, političnih strank in sindikatov, z delom v državnih organih, organih lokalnih skupnosti in pri nosilcih javnih pooblastil, s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug, z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca; najkasneje v 3 mesecih po izvolitvi mora ustavni sodnik prenehati opravljati tako dejavnost, sicer mu preneha funkcija ustavnega sodišča; neodvisen položaj krepi tudi imuniteta, uživajo enako imuniteto kakor poslanci DZ, ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na glavni obravnavi, prav tako ne sme biti priprt, niti se zoper njega ne sme začeti kazenski postopek, brez dovoljenja DZ, če se sklicuje na imuniteto; DZ pa jo lahko prizna, četudi se sodnik nanjo ni skliceval; ustavno sodišče ima secretariat, ki ga sestavljajo strokovna služba, pravnoinformacijski center in glavna pisarna ter administrativno-tehnična služba; delo ustavnega sodišča je javno , zagotavlja se z javno predstavitvijo letnega poročila o delu sodišča s tiskovnimi konferencami; državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo dati ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo na vpogled podatke, spise, listine, ki so mu v pomoč.-pristojnosti: delimo na 6 skupin, v kateri odloča o: -medsebojni skladnosti splošnih pravnih aktov (pri tem presoja skladnost zakonov z ustavo, zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava, podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni, predpisov lokalnih skupnosti z ustavo, splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni, mednarodnih pogodb, ki so v postopku ratifikacije , z ustavo);

-o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti; -o sporih glede pristojnosti (med državo in lokalnimi skupnostmi ter samimi lokalnimi skupnostmi, med sodišči in drugimi državnimi organi; med DZ, predsednikom republike in vlado); -o odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade in ministrov; -o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank; -drugih zadevah, ki so mu naložene z zakonom (odločanje o pritožbah v postopku potrditve mandatov in odločanje o zahtevah v zvezi z razpisom zakonodajnega referenduma); -postopek pred ustavnim sodiščem: dve temeljni skupini (postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov; posebni postopki); -presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov:

-začetek postopka (zahtevo lahko vložijo DZ, 1/3 poslancev DZ, DS, vlada, varuh človekovih pravic, sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi z vodečimi postopki, generalni tožilec, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, sindikati, lahko pa tudi župan, vendar le v primeru, da občinski svet ponovno sprejme odločitev, za katero je župan prej že zadržal objavo); pisna pobuda (vsakdo, ki izkaže pravni interes; podan je, če izpodbijani predpis ali splošni akt neposredno posega v njihove pravice, pravne interese ali položaj, pobuda se vloži v enem letu od njegove uveljavitve ali v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic); pobudo najprej preizkusi sodnik posameznik, nato pa ustavno sodišče lahko pobudo zavrže (če pobudnik ne izkaže svojega pravnega interesa, ne izpolnjuje pogojev, da bi nastopal kot pobudnik), zavrne (če je očitno neutemeljena, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, če izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavo), sprejme; na zahtevo mora sodišče začeti postopke, na pobudo pa najprej preizkusi utemeljenosti in se potem odloči));

-pripravljalni postopek (ustavno sodišče zahtevo oz. pobudo pošlje organu, ki je izdal predpis, da nanjo odgovori, potrebna pojasnila in mnenja pa lahko dobi tudi od drugih udeležencev v postopku; če predlagatelj ali pobudnik v določenem roku ne da podatkov, ustavno sodišče lahko s sklepom ustavi postopek; lahko tudi izloči sodnika, če so podane okoliščine, ki kažejo dvom o njegovi nepristranskosti);

-obravnavanje in odločanje (zadevo obravnavajo na javni obravnavi ali nejavni seji, predsednik ustavnega sodišča lahko razpiše javno obravnavo na lastno pobudo ali na predlog udeležencev postopka, razpisati pa jo mora na predlog 3 sodnikov, če razlogi zahtevajo varovanje morale, javni red, varnost države ali pravic zasebnosti in osebnostnih pravi, se lahko izključi javnost obravnave; sodišče sme delno ali v celoti zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastanejo težko popravljive posledice; po končani seji mora sodišče na nejavni obravnavi obrazložiti odločbo, če je potrebno, tudi določi kdo mora izvršiti odločbo in kako, o glavni stvari odločajo z absolutno navadno večino, o drugih vprašanjih pa z relativno navadno; predsednik in sodniki se ne smejo vzdržati glasovanja, imajo pa pravico do ločenega mnenja, če se ne strinjajo z odločitvijo, zoper odločbe in sklepe ni dovoljena pritožba; ločeno mnenje je lahko odklonilno (če se ne strinjajo z mnenjem in izrekom), lahko pa pritrdilno (če se ne strinjajo le z obrazložitvijo); do odprave odločbe ali sklepa lahko vsak sodnik pisno predlaga ponovno odločanje na seji sodišča, predlog zadrži odpravo določbe; objavljajo se v Uradnem listu);

-pravne posledice ustavnosodne odločitve (odločbe so obvezne in učinkujejo erga omnes, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov lahko ustavno sodišče ugotovi njihovo skladnost z ustavo in zakonom, lahko pa razveljavi protiustaven zakon, odpravi protiustavne in nezakonite podzakonske predpise in druge splošne akte, ugotovi protiustavnost ali nezakonitost predpisa, vendar ga ne razveljavi oz. odpravi, ugotovi neskladnost z ustavo in zakonom za predpis, ki je bil med postopkom usklajen z ustavo in zakonom oz. je prenehal veljati ali interpretira določbo predpisa); -sodišče lahko v celoti ali delno razveljavi zakon (ki ni v skladu z ustavo ali mednarodno pogodbo in splošnimi načeli mednarodnega prava, razveljavitev začne veljati naslednji dan po objavi odločbe oz. po poteku roka, ki ga je postavilo sodišče, vendar ne sme biti daljši od enega leta, zakone je dopustno samo razveljaviti, ne pa odpraviti, velja ex nunc); -protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte ustavno sodišče odpravi ali razveljavi (odpravi jih, če ugotovi, da je treba odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti, odprava učinkuje ex tunc in pomeni ničnost predpisa, vsakdo, ki so mu nastale škodljive posledice, lahko zahteva njihovo odpravo; to upravičenec lahko zahteva v 3 mesecih od dneva objave odločbe sodišča, če od vročitve posamičnega akta do vložitve pobude ni minilo več kot eno leto; v drugih primerih sodišče razveljavi protiustavne ali nezakonite akte, to velja za ex nunc, od naslednjega dne po objavi odločbe oz. po poteku roka, ki ga je podalo sodišče); -ugotovitvena odločba (če sodišče ugotovi, da je zakon ali drug akt protiustaven ali zakonit zato, ker določenega vprašanja ne ureja, pa bi ga moral, v tem primeru samo ugotovi protiustavnost ali nezakonitost, predpis pa pusti v veljavi in naroči zakonodajalcu, naj napako odpravi, to se ponavadi zgodi pri pravnih prazninah); -ugotovitvena odločba, če je bil zakon ali akt med postopkom usklajen z ustavo (takrat sodišče spet samo ugotovi protiustavnost in nezakonitost, če je bil med postopkom skladen, posledice nezakonitosti pa niso bil odpravljene); -interpretativna odločba (sodišče z njo opiše pravilno vsebino, v izreku sodišče razloži, pod katerimi pogoji določba ni v skladu z zakoni in ustavo, pozitivni zakonodajalec)-ustavna pritožba: vloži jo lahko vsakdo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti in nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali svoboščina; to pravico ima tudi varuh pravic, ki jo obravnava, vendar jo lahko vloži le s soglasjem stranke; vloži se lahko le, ko so izčrpana vsa redna pravna sredstva ter najkasnejev 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba; ni dovoljena, če kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni imela hujših posledic za pritožnika; lahko pa pride tudi do tega, da ne gre za kršitev človekovih pravi tudi če ima hujše posledice in sicer, če gre za spor majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oz. v drugih sporih, če vrednost ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti; če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških postopka, v sporih zaradi motenja posesti in v zadevah prekrškov; ustavna pritožba se vloži pisno, v njej je treba navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki utemeljujejo pritožbo in domnevno kršene pravice in svoboščine; priložena mora biti kopija posamičnega akta, ki se spodbija ter ustrezne listine, na katere pritožnik opera svojo pritožbo, če pritožnika zastopa pooblaščenec, mora prinesti pooblastilo, izdano mora biti po vročitvi posamičnega akta, zoper katerega se vstavlja pritožba; ustavno sodišče pritožbo najprej preizkusi (če ne more preizkusiti zaradi pomankljivosti, pozove pritožnika, da popravi napako), o tem ali jo bo sprejelo, odloči senat treh sodnikov na nejavni seji; za preizkus ima ustavno sodišče 3 tričlanske senate, za pritožbe s

področja kazenskopravnih zadev, civilnopravnih zadev in upravnopravnih zadev; v postopku preizkusa lahko ustavno pritožbo zavrže (če ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici; če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi; če ni dovoljena; če je prepozna, razen če gre za posebno utemeljen primer; če niso izčrpana vsa pravna sredstva, če jo je vložila neupravičena oseba; če pritožnik ne izpolni vloge v skladu s pozivom ust.sodišča; če je vloga tako nepopolna, da je ustavno sodišče ne more preizkusiti, pritožnik pa je že pred tem od generalnega sekretarja dobil navodila); lahko jo sprejme (če gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin, ki je imela hujše posledice; če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve); ali pa se postopek ustavi, če pritožnik umakne pritožbo; o zavrženju ali sprejemu odloči senat soglasno s sklepom, zoper ta sklep pa ni dopustna pritožba, če senat ni soglasen o zavračanju, se pritožba zavrne, če se za njeno zavrženje v 15 dneh pisno izreče 5 sodnikov ustavnega sodišča; če senat ni soglasen o sprejemu, se jo sprejme v obravnavo, če v 15 to izjavijo 3 sodniki; če je ustavna pritožba sprejeta, jo ustavno sodišče praviloma obravnava na nejavni seji, lahko pa razpiše javno obravnavo; pri tem lahko zadrži izpodbijanje posamičnega akta, če bi z izvršitvijo nastale težko popravljive posledice; po končani obravnavi sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali pa jo sprejme; če ji ugodi, posamični akt deloma ali v celoti odpravi (ex tunc) ali razveljavi (ex nunc) in zadevo vrne pristojnemu organu za odločanje; če ugotovi, da posamični akt temelji na protiustavnem predpisu ali splošnem akti, ga lahko po načelu koneksitet odpravi ali razveljavi v skladu s pravili, ki veljajo za odločanje o ustavnosti in zakonitosti; če je sodišče že odločilo o enakem primeru tako, da je pritožniku ugodilo, izda odločbo senat 3 sodnikov ,s katero ugodi pritožbi; z njo odpravi ali razveljavi posam.akt in vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje; -spori glede pristojnosti: ustavno sodišče odloča o sporih glede pristojnosti med državo in lokal.skupnostmi in med samimi lokal.skupnostmi; med sodišči in drugimi državnimi organi in med DZ, predsednikom repub. in vlado; zahtevo lahko vloži prizadeti organ v 90 dneh od dneva, ko je izvedel, da je drug organ posegel v njegovo pristojnost ali jo prevzel (pozitivni spor), če pride do spora zato, ker več organov zavrača pristojnost v posam. primeru (negativni spor), lahko zahteva rešitev spora organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen; ustavno sodišče lahko z odločbo ugotovi, kateri organ je pristojen, po načelu koneksitete pa lahko tudi razveljavi ali odpravi predpis, ki je bil protiustaven ali nezakonit;-postopek ugotavljanja odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade ali ministrov: ustavni sodišče odloča o obtožbi zaradi kršitve ustave ali hujše kršitve zakona, storjene pri opravljanju njih.funkcij, na podlagi sklepa DZ; sklep mora vsebovati opis zatrjevane kršitve sklepa DZ oz. hujše kršitve zakona in predlog dokazov; DZ sklep sprejme z absolutno navadno večino; sklepa pa ni mogoče vložiti v času od razpisa predsedniških volitev do razglasitve rezultatov, obtoženi lahko na obtožbo odgovori; ustavno sodišče opravi javno obravnavo, pred odločitvijo lahko sodišče z absolutno kvalificirano večino odloči o suspenzu funkcije; v postopku ugotavljanja odgovornosti lahko sodišče z odločbo ugotovi neutemeljenost obtožbe in obtoženega z odločbo oprosti, utemeljenost obtožbe ali pa utemeljenost obtožbe in odloči, da obtoženemu preneha funkcija; to odločitev sprejmejo z absolutno kvalificirano večino; če obtoženemu preneha mandat ali odstopi, sodišče postopek ustavi, če pa je zoper obtoženega uveden kazenski postopek, počaka z odločitvijo, nadaljujejo, če DZ ali obtoženi to zahteva.

-odločanje o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank: začne se na pobudo ali zahtevo, pobudo lahko da vsakdo, zahtevo pa lahko vložijo DZ, najmanj 1/3 poslancev, DS, vlada, sodišče, državni tožilec, Banka Slo., računsko sodišče, varuh človekovih pravic, predstavniški organi lokal.skupnosti in reprezentativni sindikati; v pobudi ali zahtevi morajo biti navedeni sporni akti oz. dejanske okoliščine protiustavnega delovanja stranke; protiustaven akt sodišče razveljavi, protiustavno delovanje stranke pa prepove, odredi lahko tudi izbris stranke iz registra, vendar je za to odločitev potrebna absolutna kval.večina.-odločanje o potrditvi poslanskih mandatov: potrjuje jih DZ na svoji prvi seji, kandidat ali predstavnik liste kandidatov, katerega pritožbo zoper odločitev volil.komisije, je DZ zavrnil, lahko vloži pritožbo na ustavno sodišče; pritožbo lahko vloži tudi kandidat, ki je bil na podlagi odločitve komisije izvoljen, pa ga DZ ni potrdil; rok za vložitev pritožbe je 8 dni od dneva odločitve DZ, če sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena ali pa je odločitev DZ v nasprotju z zakonom in ustavo, razveljavi to odločitev in odloči ali se poslanski mandat potrdi ali ne.-mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo: na predlog predsednika republike, vlade, 1/3 poslancev DZ izreka sodišče v postopku ratifikacije mnenje o skladnosti z ustavo; sprejme se ga na nejavni seji, DZ je vezan nanj, če ni v skladu z ustavo, mednarodne pogodbe ne sme ratificirati; preventivna kontrola, edina izjema v našem sistemu; namen preventivne kontrole je preprečiti, da bi prišlo do ratifikacije mednarodne pogodbe, z uveljavitvijo katere bi v notranje pravo prešle protiustavne norme.

LOKALNA SAMOUPRAVALOKALNA SKUPNOST: družbena skupnost na določenem območju, navadno na območju enega ali več med seboj povezanih naselij; lokalne potrebe se zadovoljujejo v skladu z lokalnimi interesi; lahko so ožje (občine) ali širše (okraji, pokrajine, dežele-regije, grofije itd.); regije so večja območja znotraj države, ki so geografsko zaokrožena in medsebojno povezana s skupnimi elementi.LOKALNA SAMOUPRAVA: -splošno: lokalni skupnosti zagotavlja neko stopnjo neodvisnosti v razmerju do države; značilno zanjo je, da vsebuje teritorialni element (lokalno skupnost), funkcionalni element (svoje lastno delovno področje), organizacijski element (opravljanje nalog neposredno ali po svojih organih), materialno-finančni element (lastna materialna in finančna sredstva) in pravni element (lastnost pravne osebe).-struktura: poznamo enonivojsko in dvonivojsko lokalno samoupravo, enonivojska zajema ožje lokalne skupnosti (občine), večnivojska pa je zgrajena na širši lokalni skupnosti (okraji, pokrajine, grofije itd.);-organizacija: ker so funkcije lokalne samouprave podobne funkcijam države, lahko govorimo o zakonodajni funkciji, funkcije lokalne samouprave največkrat upravljajo različni lokalni organi, če naj bo lokalna samouprava demokratična, morajo občani imeti neposreden vpliv na oblikovanje najpomembnejših lokalnih organov, predstavniško telo, izvršilni in upravni organi; svet lokalnih skupnosti sprejema temeljne akte in druge odločitve, člani opravljajo funkcijo nepoklicno; odločitve sveta izvršujejo izvršilni in upravni organi, lahko je en svet ali več, posebno kolegijsko telo, imenovano magistrate ali župan;-naloge: ukvarja se s praktičnimi zadevami, ki se tičejo življenja in dela občanov, socialna, izobraževalna, zdravstvena, gospodarska področja, komunalna dejavnost.

-financiranje: pridobiva iz lastnih virov, ker ima pravico predpisati davke; iz dotacij države;-pravna ureditev: ustava že v splošnih določbah določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava, položaj ureja več zakonom, najpomembnejši je zakon o lokalni samoupravi, zakonodaja daje bolj prosto pot samoupravi, tako se ta krepi, vendar povzroča težave, kar se kaže v pogostem spreminjanju in dopolnjevanju zakonodaje.-načela in izhodišča: ustava določa, da se pokrajine ustanovijo z zakonom, če država zagotovi sredstva, lahko z zakonom na pokrajine prenese izvajanje svojih nalog; prenaša se na tiste pokrajine in občine, ki so sposobne to opravljati.

OBČINA:-splošno: je temeljna samoupravna skupnost, ki samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakonom; so osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati, in razpolagati z vsemi vrstami premoženja; financirajo se iz lastnih virov, slabše gospodarsko razvitim občinam pomaga država; občani odločajo prek svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice; oblikovane morajo biti tako, da se v njih zagotavlja uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti.-ustanovitev in območje: območje obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev, oblikovati se mora na območju, na katerem lahko ustrezno izpolnjuje svoje naloge, to je mogoče, če ima osnovno šolo, dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe, preskrba z življenjskimi potrebščinami, komunala, poštne storitve, knjižnica in prostori za upravno dejavnost lokalne skupnosti; da izpolnjuje pogoje, mora biti dovolj velika, najmanj 5000 prebivalcev, ustanovi se z zakonom, vendar po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na območju bodoče občine; to velja tudi za spremembe občine, recimo če se združi več občin v novo, lahko pa se občina razdeli na več novih občin, ali se del izloči in postane svoja občina itd., obligatorna uporaba referenduma.-naloge: v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce občine; določijo se s splošnim aktom občine ali zakonom, izvirne in prenesene pristojnosti; občina upravlja občinsko premoženje, omogoča gospodarski razvoj in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, načrtuje prostorski razvoj, ustvarja možnosti za gradnjo stanovanj, ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, pospešuje službe socialnega skrbstva, skrbi za varstvo zraka, vode, tal, pred hrupom in odlaganjem odpadkov, ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, ustvarja možnosti za izobraževanje odraslih, pospešuje vzgojno, izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno dejavnost na svojem območju, pospešuje razvoj športa in rekreacije, kulturno-umetniško ustvarjalnost, gradi, vzdržuje in ureja javne ceste, poti, rekreacijske in druge površine, opravlja naloge redarstva, nadzoruje krajevne prireditve, skrbi za red, požarno varnost in reševalno pomoč, organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, določa prekrške in denarne kazni zanje, sprejema statut občine in druge splošne akte, organizira občinsko upravo, ureja druge zadeve javnega pomena; v okviru svojih nalog lahko občina poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja in v okviru javnih financ določa proračun.-mestna občina in občina s posebnim statutom: mesto lahko pridobi status mestne občine pod posebnimi pogoji in po postopku, mestna občina je po zakonu gosto in strnjeno naselje ali več

naselij, povezan v enoten prostorski organizem, status mestne občine lahko dobi le mesti, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, ter geografsko, kulturno in gospodarsko središče; ustanovi jo lahko DZ z zakonom, s katerim določi tudi ime in meje občine, po prej opravljenem obligatornem referendumu in po posebnem postopku; lahko opravlja upravne funkcije pokrajine, če je povezana v pokrajino in to odločijo občine; občine s posebnim statusom izražajo interes države zaradi ohranitve poselitve in razvoja posameznih območij in ki lahko opravljajo tudi posebne naloge, status jim podeli DZ, država zagotavlja posebna sredstva za razvoj takih občin.-občinski organi: -občinski svet (predstavniško telo občine, ki ga volijo prebivalci občine za 4 leta, na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem; je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, najpomembnejše pristojnosti so določene v zakoni o lokalni samoupravi, statut lahko določi tudi druge naloge, v skladu z ustavo in zakonom; občinski svet odloča tudi o prenesenih pristojnosti, ime urejevalno funkcijo, volilno in nadzorno funkcijo ter funkcijo odločanja o konkretnih zadevah; tako v okviru urejevalne funkcije sprejema splošne akte občine, kot so statut, odloki, plani razvoja, proračun in zaključni račun; v okviru volilne funkcije voli oz.imenuje obč.funkcionarje, imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, komisij, odborov občinskega sveta itd.; pri nadzorni funkciji nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave; odloke in druge akte mu v sprejem predlaga župam, komisije in odbori OS in vsak član OS, pri tem lahko delovna telesa in člani občinskega sveta predlagajo vse akte, razen tistih, ki jih predlaga župan, odločitve sprejema na svoji seji z relativno večino, veljavno pa lahko sklepa, če je na sejin navzoča večina članov (sklepčnost, kvorum); svoje delo in poslovanje ureja s poslovnikom, ki ga sprejme z relativno kvalificirano večino; OS mora imeti svojega predsednika, to opravlja župan, on sklicuje in vodi seje OS, mora ravnati v skladu s poslovnikom, ki predpisuje kdaj in kako mora župan sklicati sejo občinskega sveta, on nima pravice glasovanja na seji; OS ima svoja delovna telesa, obvezno mora ustanoviti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov, naloga je, da obravnavajo zadeve iz pristojnosti OS in mu dajejo mnenja ter predloge; zakon določa okvirno, od 7-45 članov OS, člani opravljajo funkcijo nepoklicno, častno, funkcija ni združljiva s funkcij župana, podžupana, člana nadzornega odbora in ne delo v občinski upravi, ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote; zakon določa, da imata v OS na narodnostno mešanem območju italijanska in madžarska narodna skupnost svojega predstavnika v OS, mandat traja 4 leta , mandat članu preneha, če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev, če v 3 mesecih ne preneha opravljati dejavnosti, ki je nezdružljiva, ali če odstopi); -župan (voli ga OS za 4 leta, je individualen organ, katerega glavna naloga je, da vodi občinsko upravo ter predstavlja in zastopa občino, je varuh zakonitosti delovanja občinske samouprave, občina ima lahko enega ali več podžupanov, odvisno od velikosti občine in njenih potreb, je neposredno povezan z OS, saj ga predstavlja, vodi in sklicuje seje, vendar ni njegov član, zato nima pravice glasovanja, lahko predlaga OS v sprejem proračun in zaključni račun proračuna občine, odloke in druge akte, skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, objavo lahko zadrži, če meni, da je splošni akt nezakonit ali protiustaven, v tem primeru predlaga OS, da o takem aktu ponovno odloči na naslednji seji, če OS vztraja, mora župan

poskrbeti za objavo, lahko pa vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta; na podoben način zadrži tudi izvajanje odločitve OS, če meni, da je nezakonita in obvesti pristojno ministrstvo, če OS vztraja, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču; župan lahko v sili sprejme začasne nujne ukrepe, vendar jih mora predložiti v odobritev OS, ko se sestane; funkcija je nezdružljiva s funkcijo člana OS, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter še nekaterimi drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon; načelo nepoklicnega opravljanja funkcije velja tudi za župana, vendar se lahko odloči to funkcijo opravljati poklicno); -nadzorni odbor (poseben občinski organ, ki nadzoruje finančno poslovanje občine, je najvišji organ nadzora javne porabe v občini; nadzoruje razpolaganje s premoženjem, smotrnost porabe proračuna in finančno poslovanje uporabnikov proračuna; zakon določa tudi način dela in pooblastila odbora; člane imenuje OS za 4 leta, naloge opravljajo nepoklicno, njihova funkcija je prav tako nezdružljiva s številnimi drugimi; ne morejo biti člani OS, župan, podžupan, člani ožjih svetov, tajnik občine itd.); -občinska uprava: na strokovni ravni izvaja odločitve občinskih organov in pripravlja strokovne podlage za njihove odločitve; sestavlja jo eden ali več organov, predstojnik je župan, delo pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan; uprava izvaja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, za kar se ustanovi posebna občinska inšpekcija; po zakonu odloča občina o upravnih stvareh iz lastne in prenesene pristojnosti s posamičnimi akti; na prvi stopnji občinskih pristojnosti odloča uprava, na drugi stopnji pa župan, o zakonitosti aktov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, iz prenesene pristojnosti pa odloča pristojni državni organ.SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE:-SPLOŠNI: posebno mesto ima statut, ki ima podobno vlogo kot ustava v državi, ureja temeljna razmerja v občini, določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje pristojnosti in občinskih organov, organizacijo občinske uprave, javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini itd., sprejema ga OS z absolutno kvalificirano večino; drugi splošni akti so še odloki, odredbe, pravilniki in navodila, s temi ureja zadeve iz lastne pristojnosti, zadeve iz prenesene pristojnosti pa ureja občina z odloki in predpisi, ki jih določa zakon, vsi morajo biti v skladu z ustavo in zakonom; statut in drugi akti morajo biti objavljeni in začnejo veljati 15.dan po objavi, če ni drugače določeno.-POSAMIČNI: občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh o zadevah iz lastnih in prenesenih pristojnosti.PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE: občina se financira iz lastnih virov, občinam, ki so slabše gospodarsko razvite, pa pomaga država; premoženje sestavljajo nepremične in premične stvari, ki so last občine, denarna sredstva in pravice, zakon zavezuje občino, da s svojem premoženjem ravna kot dober gospodar, o odsvojitvi premoženja odloča OS, če gre za odsvojitev nepremičnine, je odločitev sprejeta le z 2/3 članov OS; lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih sredstev, sredstev države in zadolžitve, med lastne vire spadajo davki, druge dajatve in dohodki od njenega premoženja; občina lahko predpiše lastne davke za financiranje lokalnih zadev javnega pomena, to so davek od premoženja, davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek od prometa nepremičnin in drugi davki, ki jih določa zakon; občini pripada tudi del dohodnine; dohodki od premoženja so dohodki od zakupnin in najemnin za zemljiška in objekte, ki so v občinski lasti, dohodki od vlaganj kapitala, dohodki od vrednostih

papirjev itd., država je občinam dolžna zagotoviti dodatna sredstva za opravljanje nujnih nalog občine za financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje občini, z državnim proračunom se ze za posamezno proračunsko obdobje določi višina finančnih sredstev; upoštevata se št.prebivalstva in poseljenost, geografske značilnosti in status občine z vidika posebnega interesa države za njen razvoj; v prihodki in izdatki morajo biti zajeti v občinskem proračunu, ki ga občina sprejme v skladu z zakonom, poslovanje občine ali druge lokalne skpnosti ter pravnih oseb, ki jih ustanovi ali je lastnik, preverja računsko sodišče.OBČINSKE JAVNE SLUŽBE: občina zagotavlja opravljanje javnih služb po zakonu, za katere sama tako določi in javnih služb, določenih z zakonom; lahko jih opravlja sama neposredno, v okviru občinske uprave, lahko pa z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, z dajanjem koncesij in z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, lahko ustanovi tui organ občinskega pravobranilstva.NADZOR DRŽAVNIH ORGANOV: čeprav je delovanje samouprave načeloma avtonomno, so organi dolžni ravnati po zakonu; nadzor je urejen že v ustavi, ta določa, da v zadevah, ki so v izvirni pristojnosti lokalnih skupnosti, opravljajo državni organi nadzor le nad zakonitostjo dela organov skupnosti; v prenesenih pristojnostih pa opravlja država nadzor tudi nad primernostjo in strokovnostko delovanja; nadzor nad delom izvršujejo vlada in ministrstva, če to menit, da je kakšen akt protiustaven ali nezakonit, mora opozoriti organ občine, ki ga je izdal in mu predlagati rešitve; če ta organ tega ne popravi, lahko ministrstvo predlaga vladi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti, župan mora odloke takoj oz.najkasneje hkrati z objavo predložiti vladi oz. ustreznemu ministrstvu, odloke lahko zadržijo in jih dajo v presojo ustavnemu sodišču; če občina ne izvaja prenesenih nalog, ji pristojno ministrstvo naloži izpolnitev le-teh z odločbo; če občina v določenem roku ne izpolni teh nalog, lahko ministrstvo ukrepa na njene stroške; prav tako velja za naloge izvirne pristojnosti; če se OS najmanj 6 mesecev po najmanj 3x sklicu ne sestane na seji, lahko DZ na predlog vlade razreši OS, prav tako lahko razrešijo župana zaradi nezakonitega delovanja.OŽJI DELI OBČINE: po zakonu se ustanovijo ožji deli občine, kar dolči statut, ki ureja njihov položaj in način delovanja; ožji deli se lahko organizirajo kot krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, treba je upoštevati geografske, zgodovinske, gospodarske, upravne in kulturne posebnosti, OS mora ugotovitit, ali je to v interesu prebivalcev posam.dela občine, to se po zakonu ugotovi na zborih ali na referendumu; organ upravljanja ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju, če ni sveta, lahko OS ustanovi krajevne, vaške in četrtne odbore.MEDOBČINSKO SODELOVANJE: dve ali več občin se lahko povezujejo v združenje ali interesno zvezo, interesna zveza se lahko ustanovi zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog in je lahko enonamenska ali večnamenska; zveza ima svet, ki ga sestavljajo župani občin, ki so ustanovile zvezo, sprejmejo akt o ustanovitvi zveze in z njim določijo naloge in njeno organizacijo, predpise in druge akte; ima status osebe javnega prava, združenje se ustanovi zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave, lahko ustanovi strokovne službe za opravljanje strokovnih, informacijskih in izboraževalnih nalog, lahko pridobi lastnost reprezentativnosti, če je vanj včlanjenih najmanj 30% občin.POKRAJINA IN DRUGE ŠIRŠE SAMOUPRAVNE LOKALNE SKUPNOSTI (stara ureditev)-ustanovitev: občine se samostojno odločajo o povezovanju v pokrajine in druge širše skupnosti zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena; ustava nalaga zakonu, da določi

načela in merila za prenost pristojnosti na širše lokalne skupnosti; združenje občin lahko pridobi tudi status nacionalnega združenja, ki mu ga podeli vlada; pokrajina se ustanovi na širšem, geografsko zaokroženem območju, na katerem poteka del družbenih, gospodarskih in kulturnih odnosov; pokrajine so osebe javnega prava, ustanovi, spremeni ali ukine se z zakonom na podlagi odločitve OS, ki morajo biti sprejete z absolutno kvalificirano večino; o tej odločitvi se lahko izvede referendum; lahko občina izstopi iz pokrajine sama, izvede se referendum.-naloge: -lokalne naloge širšega pomena (ki se nanašajo na komunalni, gospodarski, kulturni in socialni razvoj, na zadovoljevanje skupnih potreb gospodarstva v pokrajini, podrobneje to določi statut pokrajine, ki v skladu z zakonom določi organi in način financiranja); -regionalne naloge (pokrajina je zavezana skrbeti za gradnjo in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, gradnjo in vzdrževanje objektov na področju družbenih dejavnosti, za pospeševanje razvoja gospodarstva, kmetijstva, obrti in turizma itd., država jo lahko pooblasti za izdajanje posameznih predpisov, načrtuje in izvaja ukrepe za integracijo tujcev in beguncev).-organi: -pokrajinski svet, predsednik in po potrebi krajinski odbori; pokrajinski svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti pokrajine, sestavljen je iz članov, ki se jih voli na podlagi splošne in enake volilne pravice, svobodno in s tajnim glasovanjem, število članov mora biti liho, najmanj 33 in največ 55 članov, statut tudi določi število predstavnikov narodne skupnosti, pristojnosti so: da voli, razrešuje in nadzoruje predsednika in podpredsednike, sprejema splošne akte, svoj poslovnik, proračun, zaključni račun, programe razvoja; predsednik predstavlja in zastopa pokrajino ter skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta in odborov, izvoli ga pokrajinski svet izmed svojih članov; - svet občin je posvetovalni organ, sestavljajo ga župani iz območja pokrajine, imajo odložilni veto na odločitev pokrajinskega sveta, končno odločitev mora svet sprejeti z absolutno večino.VARSTVO LOKALNE SAMOUPRAVE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ: če pride do spora o pristojnosti med državnimi organi in organi lokalnih skupnosti, odloča o tem ustavno sodišče,zakon določa, da lahko občina oz. pokrajina vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov pri ustavnem sodišču, če meni, da se s temi predpisi posega v ustavni položaj in pravice posamezne lokalne skupnosti; v upravnem sprou lahko te lokalne skupnosti spodbijajo konkretne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor; občina/pokrajina ima v postopkih pred državnimi organi položaj stranke, če se prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni; DZ mora pred izdajo zakona in drugih predpisov, ki se tičejo njene koristi, pridobiti njihovo mnenje.NEPOSREDNA DEMOKRACIJA V LOKALNI SKUPNOSTI: pravica do neposrednega sodelovanja pri odločanju o najpomembnejših vprašanjih o lokalni skupnosti je neločljiv del pravice do lokalne samouprave.-zbor občanov: občani na zboru obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo; zbor se lahko skliče za vso občino ali za njen del, sklicuje ga župan na način, ki ga določi statut; sklicati ga mora, če tako zahteva statut ali zakon ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini oz. v njenem posameznem delu; župan lahko zbor skliče na lastno pobudo, na pobudo OS ali ožjega dela občine; statuti določijo število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja veljavno sprejeti.-lokalni referendum: -refernedum o splošnem aktu OS (občani odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov, je predviden kot naknadni referendum, volivci potrdijo ali zavrnejo akt,

posebnost je, da se lahko glasuje tudi o posameznih določbah akta, je fakultativni ali obligatorni referendum, fakultativnega razpiše OS na predlog župana ali člana OS, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini, obligatorni pa je referendum, ki se mora razpisati, če tako določa zakon ali statut občine, predlog oz. pobudo je treba vložiti v 15 dneh po sprejetju akta, v tem primeru župan zadrži objavo do odločitve o predlogu, volivci imajo možnost podpore s podpisovanjem na seznamu (overi državni organ) ali z osebnim podpisevanjem (pred državnim organom, ki vodi evidenco), o načinu odloči župan, ki tudi določi rok, sprejeta je odločitev, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so zanjo glasovali, če je akt potrjen, ga župan objavi, če pa ne, pa se akt ne objavi, odločitev veže OS do konca mandata; posebna oblika je tudi referendum o samoprispevku, lahko se uvede za celotno občino ali pa samo njen del, je obligatoren referendum, posebnost sta glasovalna pravica in referendumska večina, samoprispevek se uvede, če se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je udeležila večina); -posvetovalni referendum (o posameznih vprašanjih iz pristojnosti, da ugotovi voljo občanov, lahko je katerokoli vprašanje iz pristojnosti OS, je lahko le predhoden, in fakultativen, razpiše se na pobudo občinskega sveta, lahko se razpiše za celotno občino ali del, občinskih organov pa ne zavezuje); -referendum o ustanovitvi in preoblikovanju občine in pokrajine (predpisan z ustavo, ki določa, da se občina ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendum, je obligatoren, lahko pa je le predhoden, preden DZ sprejme zakon o ustanovitvi občine, zakon o lokalni samoupravi predvideva izvedbo referendum o ustanovitvi nove občine, združitvi dveh ali več sosednjih občin v novo, o razdelitvi občine na dvoje, priključitev k sosednji, ustanovitvi mestne občine, o spremembi območij ožjih delov občine, o imenu in sedežu občine oz. njuni spremembi; pravico glasovanja ima vsak, ki ima na referendumskem območju volilno pravico za ovlitve v OS; odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali; tudi za ustanovitev pokrajine se razpiše referendum, odločitev občine v pokrajino je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali; je predhoden in fakultativen, pokrajine se ustanovijo z zakonom, ki določa območje, sedež in ime, zakon sprejme DZ z relativno kvalificirano večino); -referendum v pokrajini (predlog zakona šteje med neposredne oblike sodelovanja prebivalcev).-ljudska iniciativa: zakon o lokalni samoupravi omogoča, da lahko najmanj 5% volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti OS ali drugih občinskih organov; ljudsko inciativo ureja tudi predlog zakona o pokrajinah, najmanj 5% volivcev v pokrajini zahteva sprejem ali spremembo odločitve iz pristojnosti pokrajinskega sveta ali predsednika pokrajine.LOKALNE VOLITVE:-splošno: volitve imajo podoben pomen in vlogo kot na državni ravni; ureja jih zakon o lokalnih volitvah, ureja volitve župana, OS in volitve svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, odvijajo se istočasno, so lahko redne in predčasne, lahko so nadomestne, ponovne in naknadne volitve, začne se z razpisom volitev, ki jih razpiše predsednik DZ, razdeljen je na fazo kandidiranja, glasovanja in ugotavljanja izida.-volitve članov OS: so redne in se opravijo vsaka 4 leta, razpiše jih predsednik DZ; -volilna pravica (volilno pravico imajo vse osebe, ki imajo pravico pri državnih volitvah, vendar je vezana samo na prebivalce lokalne skupnosti, torej ima jo vsak polnoletni slovenski državljan, ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost; ima jo vsak državljan v občini, tako pasivno kot aktivno, tuji državljani pa imajo samo aktivno, ob pravici imajo predstavniki narodnih skupnosti, evidentirana

je s splošnim volilnim imenikom, varovana je po postopku za varstvo volilne pravice pri volitvah poslancev DZ, zagotovljeno je tudi sodno varstvo pravice); -volilne enote (odvisne so od dveh dejavnikov, eden je velikost lokalne skupnosti, drugi pa sistem razdelitve mandatov, v posamezni enoti se lahko voli najmanj 1 in največ 3 člani OS, izjema je, kadar ima občina svet, ki nima več kot 7 članov, taka občina se ne deli na volilne enote); -organizacija volitev (volilne komisije in odbori, če so volitve v občini kot eni volilni enoti, jih v celoti vodi volilna komisija, če ne pa poleg občinske volilne komisije še volilne komisije enot); -kandidiranje (candidate in liste kandidatov lahko določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti; kandidati predstavnikov skupnosti določijo pripadniki narodne skupnosti, candidate za predstavnike romske skupnosti določijo volivci ali organi društvene organizacije Romov v občini; kandidate je treba določiti tako, da pripada vsakemu spolu najmanj 40% kandidatur, na prvi polovici liste morajo biti kandidati razporejeni izmenično po spolu; na listi, kjer so uvrščeni trije kandidati, pa mora biti po najmanj en predstavnik obeh spolov; kandidate se določi s tajnim glasovanjem, volivci določajo kandidate ali liste s podpisovanjem, imeti pa morajo stalno prebivališče v volilni enoti, pri večinskih volitvah je potreben najmanj 1% podpisov vseh volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah, vendar ne manj kot 15 podpisov, pri proporcionalnih volitvah je določeno, da je potreben najmanj 1% volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 1000 podpisov, kandidature morajo biti zakonite, potrdi jih volilna komisija); -delitev mandatov (delijo se po večinskem in proporcionalnem sistemu, zakon prevideva večinski sistem za občine z manjšim številom članov OS (manj kot 12 članov) in proporcionalnega za občine z večjim številom članov OS; upošteva se preferenčno glasovanje, vendar le na tistih listah, pri katerih je najmanj ¼ volivcev oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste; izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ preferenčnih glasovm pod pogojem, da to število presega desetino vseh glasov; pri večinskih volitvah so izvoljeni kandidati s sistemom relativne večine, pri proporcionalnih pa na enak način kot pri državnih, mandati za člane OS se delijo po d’Hondtu, če v eni enoti, če v večih, po Harejevem količniku na ravni volilne enote in po d’Hondtu na ravni vse občine).-volitve župana: na neposrednih volitvah, župana volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini; razpiše jih predsednik DZ, nadomestne pa sama volilna komisija, izvoljen je tisti, ki je dobil večino veljavnih glasov, lahko se opravi še drug krog volitev in sicer med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov;-druge lokalne volitve: volitve v svet četrtne skupnosti, lahko so večinske ali proporcionalne, odvisno od velikosti skupnosti; volitve v pokrajinski svet, proporcionalne, v volilni enoti je najmanj 5 članov sveta, liste kandidatov določijo politične stranke v volilni enoti in skupine volivcev s podpisovanjem; vsakemu spolu mora pripadati najmanj 40% kandidatur, za vse pokrajine zakon uveljavlja 4% volilni prag za udeležbo razdelitve mandatov na ravni pokrajine; volitve v pokrajinski svet izvajajo pokrajinske volilne komisije, volilne komisije volilnih enot, določene naloge pa opravijo občinske volilne komisije; glasovanje vodijo odbori, ki jih ustanovi občinska volilna komisija.JAVNE FINANCEUSTAVNA IZHODIŠČA: javne finance so urejene v posebnem poglavju ustave, vsebinsko zaokrožena materija posega na področje gospodarskih razmerij, državne ureditve in lokalne samouprave.

NAČINI IN VIRI FINANCIRANJA DRŽAVE IN LOKALNIH SKUPNOSTI: sredstva pridobivajo z davki in drugimi obveznimi dajatvami ter prihodki od lastnega premoženja; država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve, davki so izveden denarni dohodek, ki jih država pobira v javnem interesu, država z njimi financira večino javnih izdatkov, zavezanci plačujejo davek od premoženja, dohodkov od premoženja, premoženjskih pravic, dohodka, dobička, davek na dodano vrednosti itd.; carina je dajatev na uvoženo ali izvoženo blago, lahko je uvozna, izvozna, tranzitna, ima zaščitno (zaščita domačega gospodarstva) in fiskalno funkcijo (zbiranje finančnih sredstev za potrebe države); lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve le ob pogojih, ki jih predpisujeta ustava in zakon, pripadajo ji davki od premoženja, daril, dediščin, dobitkov od iger na srečo itd.; dohodki iz lastnega premoženja so dohodki premičnih in nepremičnih stvari, denarnih sredstev in pravic; pomemben vir financiranja so tudi krediti, država se lahko zadolži le za kredit na podlagi zakona.PRORAČUN: vsi dohodki morajo biti zajeti v proračunih, je temeljni instrument financiranja javnih izdatkov, sestavo, pripravo in izvrševanje državnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti ureja zakon o javnih financah, sestavljajo ga: -splošni del (bilanca prihodkov, ki obsegajo tekoče davčne in nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije, in bilanca odhodkov, ki zajemajo tekoče odhodke, transferje, investicijske odhodke in investicijske transferje; račun finančnih terjatev in naložb, npr.sredstva od vrnjenih posojil države v javna in zasebna podjetja in banke; račun financiranja, kot so zadolževanje in odplačilo dolgov); -posebni del (sestavljajo ga finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov, odhodki po sklopih, skupinah in posameznih proračunskih predpostavkah); -načrt razvojnih programov (ki jih sestavljajo letni načrti oz. plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov); v splošnem in posebnem delu se prikaže ocean realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto; vlada predloži DZ proračunski memorandum, predlog državnega proračuna z obrazložitvijo, program prodaje državnega premoženja, predloge finančnih načrtov zavoda za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko in invalidsko zavarovanje, memorandum je letni dokument, v katerem vlada opredeli ključne usmeritve makroekonomske in fiskalne politike, predlog proračuna za naslednje leto mora vlada sprejeti in ga predložiti skupaj z memorandumom DZ do 1.oktobra tekočega leta, DZ mora proračun sprejeti v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.januarjem leta, za katerega se sprejema proračun, če proračun ni sprejet pred začetkom naslednjega leta, se financiranje funkcij nadaljuje začasno iz proračuna prejšnjega leta, vendar najdlje 3 mesece; če proračun tudi po tem roku ni sprejet, lahko DZ financiranje podalšja začasno; proračunska sredstva se smejo uporabljati izključno v obsegu in namenu, ki sta določena s proračunom, vlada mora DZ najkasneje do 1. oktobra predložiti predlog zaključnega računa državnega proračuna in dokončno poročilo računskega sodišča za preteklo leto, zaključni račun mora vsebovati vse predvidene in realizirane dohodke, prejemke in odhodke ter druge izdatke.RAČUNSKO SODIŠČE:-splošno: kontrola državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe, kot najvišji organ nadzora računsko sodišče opravlja to funkcijo, temeljni načeli za delovanje in organizacijo računskega sodišča sta neodvisnost in samostojnost, ne samo sodi, ampak nadzira, svetuje in poroča.-sestava in organizacija: predsednik, dva namestnika predsednika, ki jih na predlog predsednika republike imenuje DZ z absolutno navadno večino; vsi trije tvorijo senat računskega sodišča, ki ga vodi predsednik, za člane se lahko imenuje slovenskega državljana, ki ima najmanj

univerzitetno izobrazbo, je strokovnjak na področju dela računskega sodišča, obvlada vsaj en svetovni jezik in v 4 letih pred imenovanjem ni bil član vlade; mandat traja 9 let, predčasno pa je razrešen samo, če odstopi, če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti, če trajno izgubi delovno nezmožnost opravljanja funkcije in če ne izpolnjuje več pogojev, člana pa lahko DZ na pobudo najmanj 15 poslancev razreži tudi, če ne ravna v skladu z zakonom in ustavo; poleg članov ima še največ 6 vrhovnih državnih revizorjev, ki jih za dobo 9 let imenuje in razrešuje predsednik računskega sodišča, imenovan je lahko državljan Slovenija, ki ima ustrezna strokovna znanja in obvlada vsaj en svetovni jezik, revizor vodi revizijsko enoto in izvršuje revizijsko pristojnost računskega sodišča, za svoje delo je odgovoren predsedniku, na enak način in dobo je imenovan sekretar; neodvisen in samostojen položaj zagotavlja tudi nezdružljivost funkcije, ni združljiva s funkcijo in delom v organih države in lokalnih skupnosti, v organih političnih strank in sindikatov, gospodarske javne službe; najkasneje v 3 mesecih mora član prenehati tako dejavnost, sicer mu preneha funkcija.-pristojnosti: -revizija poslovanja uporabnikov javnih sredstev (računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja uporabnikov javnih sredstev, revidira akte o preteklem in prihodnjem načrtnem poslovanju, revidiranje zajema pridobivanje ustreznih in zadostnih podatkov za izrek mnenja o pravilnosti poslovanja, mnenje mora spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev (pravna oseba javnega prava ali njena enota, pravna oseba zasebnega prava, če je prejela pomoč iz EU, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine; fizična oseba, če je prejela pomoč iz proračuna EU itd.); -svetovalna vloga (svetuje jim tako, da daje priporočila revidirancem med izvajanjem revizije in v poročilu, daje pripombe k delovnik osnutkom zakonskih besedil itd.); -izdaja potrdila za revizorske nazive (ter revizijske standarde in priročnike).-revizijski postopek: samostojno določa, katere revizije bo izvedlo, vsako leto pa mora revidirati proračune, poslovanje javnega zavoda za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, poslovanje ustreznega števila občin; postopek se začne s sklepom, izvajanje obsega pregled sistema, podsistemov, knjigovodskih listin, prostorov, objektov, naprav itd., konča se z izdajo poročila, v katerem računsko sodišče poda mnenje o poslovanju revidiranca, pred izdajo poročila se revidirancu izroči osnutek, nato pa predlog; uporabnik javnih sredstev mora sodišču predložiti poročilo o odpravljanju nepravilnosti in smotrnosti (odzivno poročilo), v primeru kršitve pa sodišče lahko pristojnemu organu predlaga ukrepanje zoper odgovorne osebe (razrešitev, postopek o prekršku, ovadba); lahko pa o tem obvesti tudi DZ in javnost, organizacijo in način dela ureja poslovnik računskega sodišča, ki ga sprejme senat v soglasju z DZ.CENTRALNA BANKA: -splošno: odgovorna je DZ, ustanovi se z zakonom, Banka Slovenije je pravna oseba, samostojno razpolaga s svojm premoženjem, je neodvisna in pri opravljanju nalog ni vezana na sklepe in stališča, in navodila državnih ali drugih organov, država je s skupno vlauto izgubila možnost neodvisnega sprejemanja odločitev na področju denarne politike; lahko pa vpliva na skupno valuto; Evropski sistem centralnih bank vodita organa odločanja Evropske centralne banke, to sta Svet Evropske centralne banke in Izvršilni odbor, člani Sveta pa so guvernerji nacionalnih centralnih bank;-sestava: organa Banke Slovenije sta guverner BS in Svet BS; guverner vodi poslovanje, organizira delo in zastopa BS, izvršuje njene odločitve in izdaja nekatere posamične in splošne

akte, je tudi član Sveta Evropske centralne banke; Svet BS odloča o pristojnih zadevah z absolutno kvalificirano večino, sestavljen je iz 9 članov (guverner, ki je predsednik; 4 viceguvernerji, enega guverner pooblasti za namestnika; 4 člani); imenuje jih DZ za 6 let na predlog predsednika republike, lahko so ponovno izvoljeni, svojo funkcijo lahko opravljajo poklicno, polni delovni čas, zato njihova funkcija ni združljiva z delom v organih države, lokalne skupnosti, političnih strank, sindikatov, karkoli bi bilo v nasprotju z interesom BS; član je lahko predčasno razrešen samo, če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje z nepogojno kaznijo odvzema prostosti, če nastopijo razlogi za nezdružljivost, če sam zahteva ali zaradi težje kršitve svojih dolžnosti;-naloge, pristojnosti: temeljni cilj je stabilnost cen, BS podpira ekonomsko politiko v skladu s cilji, stabilnost se zagotavlja z denarno politiko in nadzorom nad varnim poslovanjem bank in hranilnic, pristojnosti pa so razdeljene med nacionalne centralne banke in Evropski sistem centralnih bank; ta opravlja naloge denarnega nadzora, sprejema v deposit sredstva bank in hranilnic in odgovarja za splošno likvidnost bančnega sistema, BS ureja plačilne sistem v skladu z evropskimi pravnimi akti; BS je pooblaščena za izdajanje bankovcev ter dajanje bankovcev in kovancev v obtok v skladu s pravnim redom Evropske skupnosti; o svojem delu BS polletno poroča DZ, organizacijo in poslovanje urejajo notranji akti, ki jih sprejme guverner.