URINSKA INKONTINENCA

Obzor Zdr N 1995; 29: 27--45

URINSKA INKONTINENCAURINARY INCONTlNENCE

Darinka Klemenc

UDK/UDC 616.62-008.222

27

DESKRlPTORJI: urinska inkontinenca

Izvleček - Urinska inkontinenca je težka telesna, psihična inekonomska obremenitev za bolnika. Sestavek opisuje vrsteinkontinence, zdravstveno nego in oblike pomoči tem bolnikom,oskrbo stome ta pripomočke, ki so na voljo in spomočjo katerihskušamo bolniku omogočiti čim kvalitetnejše življenje.

Uvod

Inkontinenca je težka psihična, telesna in ekonomskaobremenitev za človeka in njegovo okolico, predvsemdružino. Hkrati je to problem tako s stališča medicinekot družbe v celoti.

Prizadete so različne starostne skupine prebivalstva,obeh spolov, vseh poklicev in družbenih slojev. Polegdojenčkov in majhnih otrok, ki so edina skupina zdopustno inkontinenco, so lahko inkontinentni še šolskiotroci, adolescenti, odrasli in starostniki. Bolj prizadeteso verjetno ženske, ker je prestrezanje uhajajočegaurina težje kot pri moških.

Definicija - kontinenca, inkontinencaInkontinenca ni bolezen, niti ni neogibna posledica

staranja. Je le simptom, ki je rezultat številnih motenj.Mnoge od njih bi lahko preprečili ali uspešno zdravili.Tudi pri tistih, ki jih ne moremo ozdraviti, lahkouspešno izboljšujemo kvaliteto življenja.

Približno do 5. leta starosti se moramo naučitiizločati telesne izločke na socialno sprejemljivem krajuin ob socialno ugodnem času. To sposobnost ime-nujemo kontinenca. Ko to sposobnost izgubimo, srnoinkontinentni.

»Intemational Continence Society« (lCS) definiraurinsko inkontinenco kot stanje, kjer je nenamemouhajanje seča socialni in higienski problem in galahko objektivno dokažemo. Prizadet ni samo in-kontinentni bolnik, temveč tudi njegova ožja in širšaokolica, zato predstavlja nehoteno izločanje oziromauhajanje seč a družbeni problem, ki ga lahko objektivnodokažemo. Hkrati je to tudi tele sni in psihološkiproblem, ki ga spremljajo neprijeten vonj ter občutjasramu in krivde.

Pojem socialne sprejemljivosti inkontinence jerazličen glede na družbene norme določenega okolja.

DESCRIPTORS: urinary incontinence

Abstract - Urinary incontinence is a heavy physical,psychological and economic burdenJor the patient. The articledescribes types oj incontinence and methods oj help Jor thesepatients, nursing care oJthe stoma and appliances that can beused to enhance the quality oj lije oj these patients.

Prizadeti so pogosto nekritični, inkontinenco želijozanikati, občutijo zadrego, sramoto, strah pred izgubokontrole nad lastnim telesom. Ker obstaja bojazen, dabi jih svojci zaradi inkontinence odpeljali v domstarostnikov, nekateri do zadnjega zanikajo svojotežavo, pojavi se lahko tudi depresija ali jeza.

V praksi opredelimo kontinentnega bolnika v pri-merjavi z inkontinentnim na podlagi naslednjega:

Bolnik se zaveda potrebe po uriniranju.Spozna primemo mesto za uriniranje.Doseže primemo mesto za uriniranje.Zadrži izločanje, dokler ne doseže primemegamesta.Urinira, ko doseže primemo mesto.

Pogostnost inkontinence

Pogostnost pojava urinske inkontinence je velika;strokovnjaki navajajo, daje inkontinentnih okrog 5 %do 10% vseh ljudi, od teh je 2/3 starejših od 60 let. Po60. letu ima težave s kontinenco 15-30% žen sk inmoških. Pri ženskah po 65. letu navajajo v 25 % do40 % inkontinenco. Vsaj polovic a od teh ni regi-striranih, ker ljudje svojih težav zaradi sramu predodkritjem problema ne zaupajo nikomur.

Podatki v tuji literaturi navajajo nekaj zanimivihdejstev:

Na vsakem bolnišničnem oddelku 16-20% bol-nikov 24 Uf dnevno pušča vodo ali blato ali oboje.Na geriatričnih oddelkih se to število dvigne na33 % in približno 1/2 od teh ostane inkontinentnihdalj časa ali za vedno.Na psihogeriatričnih oddelkih je 40-60 % inkon-tinentnih.

- Patronažna služba razpolaga s podatkom, da jeokrog 24 % vseh oskrbovancev na domu delno ali

Darinka Klemenc, višja medicinska sestra, enterostoma1ni terapevt, Klinični center, Ljubljana

28

popolnoma inkontinentnih (moških 13 %, žen sk34%).

- Zaskrbljujoči so odgovori medicinskih sester, kjer52 % le-teh navaja občasen, 16% pa reden pojavstresne inkontinence.

V Sloveniji je v literaturi omenjena anketa Gi-nekološke klinike v Ljubljani 1986, 1989, kjer sougotovili, da znaša prevalenca pri nas 13,6 %, kar jemalo več kot v Evropi in ZDA; pri starosti nad 65 letje inkontinentnih že 49,5 % žen sk (Kralj B.).

Govoriti o inkontinenci je bilo v preteklosti skorajtabu, šele v zadnjem času se tudi pri nas stvari obračajona bolje (na primer ustanovitev društva INKO).

Najpogostejše rizične skupineinkontinentnih

Če razdelimo inkontinentne bolnike po starostnihobdobjih, dobimo v grobem naslednje skupine:

- Otroci: pravijo, da ima otrok do 7. leta pravicoobčasno močiti posteljo, nato pa naj bi bil pravilomapodnevi in ponoči suh. Dognano je, da ima v vsakemrazredu povprečno po en šolar težave z inkon-tinenco, to je 3% do 5% otrok.

- Adolescenti: imajo že sicer mnogo razvojnihproblemov povezanih s spremembo svoje tele snepodobe, težavami v šoli, z nerazumevanjem starševin okolice. Inkontinenca predstavlja problem tudipri navezovanju stikov z nasprotnim spolom.

- Odrasli: Uhajanje urina pri ženski ob kašljanju,kihanju, dvigovanju težjih bremen, športu, medspol nim odnosom, ali že ob samem stiku z vodo imaprav gotovo vpliv na slabo počutje v službi, družiniin družbi. Problem se pogosto pojavi po porodih,ginekoloških operacijah in v menopavzi. Na pojavinkontinence vpliva tudi število nosečnosti oziromaporodov in način poroda. Ženske, ki so večkratrodile, imajo večjo možnost, da postanejo ali osta-nejo inkontinentne. Enako velja za tiste, ki so imeletežje in daljše porode, ki so bile izpostavljenetežkemu fizičnemu delu; vlogo igra celo tele snakonstitucija. Moški običajno začuti težo problemainkontinence po poškodbi (na primer prometnanesreča - poškodba medenice, hrbtenice) ali pooperaciji (na primer prostate, hrbtenice).Starostniki: s starost jo se pojav inkontinencepovečuje. Narašča pogostnost urgentne inkonti-nence. K ternu pripomorejo tudi zmanjšana psihičnasposobnost, arterioskleroza, pešanje spomina, okr-njena gibljivost telesa, rast prostate.

- Invalidi: včasih je vzrok inkontinence bolezen alipoškodba (na primer paraplegija, tetraplegija,nevrološka obolenja, mielomeningokela, multiplaskleroza), v drugih primerih je inkontinenca samoposledica določene bolezni (na primer slaba po-kretnost pri artritisu, diabetes).

Obzor Zdr N 1995; 29

Značilnosti inkontinentnih bolnikovNaštete skupine prizadetih imajo mnogo skupnih

značilnosti in problemov:- Bolnik mora vedno premišljevati o tem, kako bo

prišel do stranišča, pa naj gre v službo (pogostebolniške odsotnosti in predčasne invalidskeupokojitve), trgovino (vedno obiskuje iste trgovine),gledališče ali na obisk (opusti družabno življenje).

- Zaradi neprestanega strahu pred odkritjem pro-blema, pred neprijetnim vonjem in vidno mokrotose izogiba bližine drugih ljudi in je nesproščen vkomuniciranju.

- Skriva težave pred drugimi, včasih celo pred part-nerjem, ki ga tudi intimno zavrača. Brez razlage seumika v samoto.

- Izogiba se telesnim naporom, nošenju težjih bremenin športu.

- Izogiba se potovanjem, predvsem prevozu z javnimiprevoznimi sredstvi.

- Zbrane ima vse informacije o javnih straniščih vmestu; pogosto jih tudi uporablja, da preveri svojestanje »za vsak primer«.Poleg zgoraj omenjenih in še drugih težav so z

inkontinenco povezani tudijinančni izdatki. Ne gledena kraj negovanji:t bolnika (dom, dom starostnikov,bolnišnica) moramo mokre predloge pogosto me-njavati. Mnogokrat moramo zamenjati tudi spodnjeperilo in celo zgomja oblačila. Vzdrževanje vseganaštetega povečuje izdatke in jemlje čas.

Poleg ekonomske je tu navzoča še psihična obre-menitev, tako za bolnika kot za tistega, ki ga neguje.Dodamo lahko še mnogokrat prezrte stiske starejšegačloveka, ki se nikoli v življenju ni slačil pred drugimiljudmi, sedaj pa je prisiljen svojo goloto razkazovatipred komerkoli, ki mu je pripravljen nuditi pomoč.Skušajmo upoštevati pravico bolnika do zasebnosti,pa naj bo to doma ali v javni zdravstveni ustanovi.

Inkontinentnega bolnika je treba obravnavati ce-lostno, predvsem pa individualno. Ponavadi prizadetitiho prenašajo svoje težave. Skušajmo s posluhomizbrati pravi trenutek za pogovor z bolnikom. Izberimoprimeren prostor in ga skušajmo zavarovati predpogledi sobolnikov in tujimi ušesi. Nekateri bolnikise lažje pogovarjajo, če uporabimo preproste ljudskeizraze za določene dele telesa, drugi želijo pogovor zuporabo strokovnih izrazov. Skušajmo izbrati tak načinpogovora, ki nikogar ne bo spravljal v zadrego.

Zavedati se moramo, da nimamo opravka z diagnozo»inkontinenca«, ampak z inkontinentnim bolnikom.

V veliko pomoč so nam razne brošure, prospekti opripomočkih, če jih seveda imamo, predvsem pri tistihbolnikih, ki se o teh stvareh težko pogovarjajo.

Ugotavljanje inkontinenceInkontinenco ugotavlja zdravnik, običajno spe-

cialist. Postopek strokovnega obravnavanja bolnika

Klemenc D. Urinska inkontinenca

je v grobem opisan v naslednjih diagnostičnih interapevtskih ukrepih:

1. Bolniku vzame zdravnik izčrpno anamnezo, kivsebuje podatke o otroških navadah v zvezi skontinenco (kdaj je postal kontinenten), o boleznih,ki bi lahko vplivale nasedanje težave (vnetja,poškodbe urotrakta, hrbtenice, nevrološke bolezni),nato pa preide na tekoče težave. Pri ženskah vzamenatančno ginekološko anamnezo (število porodov,splavov, morebitne ginekološke operacije, težkofizično delo). S socialno anamnezo skuša ugotovitivpHv okolja na bolezen, posebno pri starejših inslabotnih. Pomembna je tudi opremljenost bi-valnega prostora (bližina stranišča, stopnice kotovira gibanja).

2. Diagnostični postopek se nadaljuje z rutinskimilaboratorijskimi preiskavami urina, kjer izločijomožnost navzočnosti krvi, bakterij, beljakovin,sladkorja v urinu. Določijo tudi raven sečnine inkreatinina v krvi, po naročilu zdravnika pa še drugespecialne preiskave urina in/ali krvi.

3. Od usmerjenih preiskav so pomembne:a) Vodenje dnevnika mokrenja: bolnik( -ca) vodi

dnevnik opogostnosti, času uriniranja inkoličiniurina, pa tudi o količini zaužite tekočine.

b) Pad test - bolnica s polnim mehurjem in hi-giensko predlogo dokazuje količino izgublje-nega urina v določenem času (kratki ali dolgiPad test). Glede nakoličino urina, ki ga prestrežepredloga, določi zdravnik stopnjo inkontinence.Opis dolgega Pad testa:- bolnici namestimo prej stehtano higiensko

predlogo;- prvih 30 minut sedi in popije 500 ml te-

kočine;- nato 30 minut hodi, tudi po stopnicah;- zadnjih 15 min izvaja razne vaje, kot so:

izmenično vstaja in seda lO-krat, močno za-kašlja lO-krat, teče na mestu 1 minuto, po-bira predmet s tal 5x, umiva si roke podtekočo vodo 1 minuto;

- odstranimo predlogo, jo stehtamo, izračuna-mo izgubljeni urin; po uriniranju izmerimoše preostali urin.

c) groba demonstracija inkontinence: v gineko-loškem položaju bolnica s polnim mehurjemmočno kašlja, zdravnik pa neposredno opazujepredel uretre. Če urin uhaj a neposredno obkašljanju, je to znak stresne inkontinence.Preiskavo delajo lahko v kombinaciji z mer-jenjem zastanka urina ali po cistoskopiji, ko jemehur napolnjen, da bolnice po nepotrebnemponovno ne kateteriziramo.

4. Fizikalni pregled bolnikaa) splošni pregled bolnika (ugotavljanje spretnosti,

pokretnosti, nevroloških okvar, edemov itn.);

29b) palpatomi pregled abdomna (morebitno odkritje

tumoroznih mas, suprapubična občutljivost,polnost mehurja);

c) pregled genitalij pri moškem (odkritje more-bitnih nepravilnosti zunanjih spolovil);

d) ginekološki pregled pri ženski (ugotavljanjeprirojenih deformacij, anatomskih sprememb,fistul, vnetij ter tumorjev, tudi test stresneinkontinence );

e) rektalni pregled (ugotavljanje perinealne ob-čutljivosti, tonusa sfinktra, refleksov, rektalnihmas in ugotavljanje velikosti, oblike in kon-sistence prostate pri moškem);

f) merjenje zastanka urina v mehurju: bolnika( -co)kateteriziramo neposredno po uriniranju. Vzadnjem času uporabljamo ultrazvok, predvsemzaradi nevamosti, ki jih prinaša kateterizacija.Manj kot 20 ml zastanka urina štejemo kotprimemo izpraznitev mehurja, več kot 50 ml pakot nezadostno praznjenje. Upoštevati moramoše psihično zavoro, ko mora bolnik na naš ukazpopolnoma izprazniti mehur.Pri ugotavljanju inkontinence ni nujno, da sezdravnik odloči za vse omenjene preiskave.

5. Urodinamske meritvePredstavljajo obvezni del diagnostičnih preiskavpri inkontinentnem bolniku.a) Cistometrija - je grafična predstavitev spre-

memb pritiskov med polnjenjem mehurja. Os-novni namen je ugotavljanje aktivnosti me-hurjeve mišice in občutkov med polnjenjemmehurja. Ob preiskavi napolnimo mehur, natobolnik urinira na ukaz.Ugotavljamo:- prvi občutek spremembe,- prva želja po uriniranju,- močna želja po uriniranju,- odziv mehurja na kašljanje,- uriniranje (registriramo možnost zavestne

kontrole mehurjeve mišice in prekinitev uri-niranja).Vsakega od teh parametrov posname zapiso-valnik na papir.

b) Merjenje funkcije sečniceZ aparatom meri zdravnik vedenje zunanjegasfinktra med urodinamsko preiskavo, spre-membe pritiskov v sečnici med polnjenjem inuriniranjem ter beleži navzočnost urina v sečnicimed stresom.

c) Merjenje pretoka urina (uroflowmetrija) je zapispretoka urina v določenem času, lahko pa tudiaktivnosti mišice mehurja med uriniranjem.Merjenje pretoka je ena najbolj razširjenih uro-dinamskih metod. Je neinvazivna, enostavna inpoceni. Je rutinska preiskava tudi pri diagno-sticiranju mikcijskih težav pri moških (prostata).

30

Praviloma bi moral biti vsak bolnik z inkon-tinenco tudi urodinamsko pregledan. Žal jetovrstnih aparatov in laboratorijev v Slovenijipremalo. .Obvezno bi morali napraviti urodinamske me-ritve pri bolnikih z nejasno anamnezo, dia-betikih, bolnikih, ki so bili že neuspešno ope-rirani zaradi inkontinence, bolnikih z nevro-loškimi obolenji.

6. Endoskopske preiskaveVčasih je potrebno endoskopsko pregledati no-tranjost mehurja in sečnice; to oprav i zdravnik scistoskopijo, ki jo sicer uvrščamo med agresivnediagnostične preiskave. Pri posegu lahko pride dookužbe ali poškodbe sečil, zato bolniku po preiskavisvetujemo pitje večje količine tekočine; glede naoceno možnosti infekta včasih zdravnik predpišeuroantiseptik ali antibiotik.

7. Ultrazvočni pregled sečil- dobimo oceno oblike,velikosti in morebitnih anomalij ledvic in mehurja,lahko tudi zastanka urina po mikciji. S pomočjoposebne sonde ultrazvočno pregledujejo prostato;istočasno je možna tudi diagnostična punkcijaprostate za pregled punktata prostate na malignecelice. Pri bolnicah je možen ultrazvočni pregled zvaginalno sondo.

8. Rentgenske preiskave - z rentgenskimi pre-iskavami dobimo rentgensko oceno urotrakta. Naj-pogostejše rentgenske diagnostične preiskave priinkontinenčnih težavah so:- pregledna slika urotrakta,- cistogram (mikcijski in na refluks),- i. v. urografija,- uretrografija.

9. Nevrološke preiskaveNajpogostejša nevrološka preiskava pri diagno-sticiranju inkontinence je EMG (elektromielo-grafija) mišic medeničnega dna. Redkeje je po-trebna elektroencefalografija (EEG).

Vrste inkontinenceRazdelitev inkontinence je več. V grobem lahko

ločimo:ekstrauretralno (fistule, kongenitalne anomalijesečil): lahko bi rekli, da je to uhajanje seča mimosečnice,uretralno (stresna, urgentna, overflow, refleksnaitn.). To je uhajanje seča skozi sečno cev.

1. Stresna inkontinenca je najpogostejša oblikainkontinence. Lahko prizadene vsako žensko, pred-vsem starejše in tiste, ki so večkrat rodile ali težkofizično delale. Doleti lahko tudi moške po operacijiprostate in po poškodbi sečnice. Kaže se kot kratko-trajno uhajanje seča med telesnimi napori. Ob tem


se poveča pritisk v mehurju, česar pa sečnica nevzdrži (med dvigovanjem težjih bremen, pri športu,smehu, kašljanju, kihanju) in zato popusti. Vzrokbi lahko iskali v slabši aktivaciji mišice zapiralke,popuščanju vezi, pa tudi po poškodbi sečnice, prizlomu medenice ali okvari živčevja.Stresno inkontinenco lahko razdelimo na 4 stopnje,poimenovane so po dr. Stameyu:- stopnja O - kontinentna oseba,- stopnja 1 - bolnik spusti urin pri nenadnem

povečanju abdominalnega pritiska (kašelj, ki-hanje). Vrat mehurja je zaprt,

- stopnja 2 - je močnejša stopnja inkontinence,kjer bolniku uhaja urin ob manjših naporih (hoja,sprememba položaja telesa). Vrat mehurja semed napori odpira,

- stopnja 3 - je najtežja stopnja. Nastopi običajnopo operativnih posegih, frakturi medenice, kjerurin izteka nenadzorovano in neodvisno odfizične aktivnosti ali položaja bolnika. Vratmehurja je stalno odprt.

2. Urgentna inkontinenca je povezana z nenadnomočno potrebo po uriniranju (zapovedovalno uha-janje urina). Lahko nastane zaradi nehotenegakrčenja sečnega mehurja (motorična urgentna in-kontinenca) ali zaradi prevelike občutljivosti seč-nega mehurja (senzorična urgentna inkontinenca).Nekateri vzroki nastanka te vrste inkontinence sopovezani s poškodbo osrednjega živčevja, mož-ganskim tumorjem, kapjo, multiplo sklerozo, Par-kinsovo boleznijo in senilno demenco.

3. Overflow inkontinenca (ischuria paradoxa) -sečnik je pri tem vedno prepoln (čezrobno uha-janje), seč kronično zastaja v sečnem mehurju.Pritisk v mehurju presega pritisk na mestu sfinktra.Najpogostejši vzrokje uretralna zapora (na primerpovečana prostata), poškodba hrbtenice, sladkomabolezen, nekatera zdravila. Zdravljenje uretralnezapore je operativna odstranitev ovire, kroničnizastoj urina pa lahko bolnik uravnava z intermi-tentno čisto (samó)kateterizacijo.

4. Refleksna inkontinenca je uhajanje urina zaradinevroloških vzrokov. Praviloma je nezavedna,nehotena in neustavljiva. Nastane lahko zaraditumorozne tvorbe ali pri poškodbah hrbtenjače.Posledica je hiperrefleksni mehur. Včasih si bolniklahko sam sproži refleks za mikcijo z določenimigibi, mnogokrat pa ne. Pogosto trpijo za to vrstoinkontinence paraplegiki in tetraplegiki. Tudi vtem primeru pride včasih kot možnost izpraz-njevanja mehurja v poštev intermitentna čista(samo)kateterizacija.

5. Mešana inkontinenca - je kombinacija stresne inurgentne inkontinence. Bolniki navajajo težave, kiniso značilne samo za eno vrsto inkontinence, patudi klinične preiskave to potrjujejo.

Klemenc D. Drinska inkontinenca

Kako pomagamo bolniku z inkontinenco

Preventivni ukrepi pri pojavu inkontinence

Z nekaj nasveti bolniku lahko preprečimo ali omi-limo pojav določene vrste inkontinence:

- Zdrava, uravnotežena prehrana je pomembna takoza redno odvajanje blata kot tudi seča.

- Pri slabo pokretnih poskrbimo, da bo bolnik stra-nišče kar najhitreje dosegel in da bo imel primernaoblačila.

- Če ljudje s popolnoma zdravim urinskim traktomjemljejo pomirjevala, uspavala ah diuretika, mo-ramo računati na možnost pojava občasne in-kontinence, na kar opozorimo tudi bolnika in/alisvojce.

- Osnovno pravilo pri uriniranju je praznjenje me-hurja v približno enakih časovnih presledkih (od-visno od količine popite tekočine), kar velja prekdneva, prek noči pa naj bi bili sposobni urin zadržati.Zadrževanje uriniranja pri polnem mehurju ni pri-poročljivo.

- Ena najbolj uspešnih vaj za preprečevanje in-kontinence je občutek, da se ob uriniranju dobroizprazni sečni mehur. Ženska naj bi med uriniranjemudobno sedela na straniščni školjki z obema nogamana tleh. Ko tok urina preneha, naj se nagne še malonaprej, kar bo pomagalo popolnoma izpraznitimehur.

- Nedvomno lahko preventivno največ storimo zvajami za krepitev medeničnega dna (vaje poKeglu). To velja predvsem za stresno inkontinenco.Keglove vaje so tudi del zdravljenja inkontinence.Z njimi bi morali seznaniti že mlada dekleta, pravtako bi morale biti del rednega programa za ženskepred in po vsakem porodu. Vaje so opisane vnadaljevanju.

- Drin, ki ga izločamo, naj bi bil bledo svetlo-rumenebarve in bister. Če postane temen in ima močanvonj, pomeni, da je verjetno preveč koncentriran,morda je navzoča tudi okužba sečil.

Higiensko - dietetski režimOb prvem srečanju z inkontinentnim bolnikom

skušajmo storiti nekaj, kar mu bo olajšalo njegovo,včasih že prav nevzdržno stanje in počutje. Svetujemomu redno vzdrževanje osebne higiene, saj s tem neodstranimo le neprijetnega vonja, temveč prepre-čujemo tudi vnetja kože in nastanek preležanin.Obvezna je vsakodnevna prha, vsaj jutranje in večemoumivanje genitalij, prav tako - če je možno - po vsakidefekaciji, s toplo vodo in blagim, morda otroškimmilom. Anogenitalni predel moramo po namiljenjudobro sprati in osušiti. Pri ogroženih bolnikih jepriporočljiva uporaba zaščitne kreme.

Svetujemo pitje zadostnih količin tekočine, čepravje znano, da ti bolniki želijo omejiti izločanje urina s

31

čim manjšim uživanjem tekočine. Posledica takegarežima je gost, koncentriran urin, ki močno zaudarja.Škodljivo je pomanjkanje tekočine za celotni or-ganizem (dehidracija, vnetja sečil, tvorba ledvičnihkamnov). Bolnik naj pitje tekočine nekoliko omejiproti večeru, da ponoči ne bo treba prekinjati spanjazaradi menjave predlog. Bolnika in svojce poučimo,da je treba mokro perilo, posteljnino in oblačila rednomenjavati, ker že majhna količina posušenega urinapovzroča neprijeten vonj. Torej ne pride v poštevsušenje, ampak pranje perila.

Posebno poglavje predstavlja inkontinenca blata,kjer je razumljivo postopek vzdrževanja higiene šezahtevnejši kot pri urinski inkontinenci. Bolnika jetreba po odvajanju blata takoj urediti, se pravi umiti stoplo vodo, blagim milom, sprati, dobro osušiti, popotrebi namazati z zaščitno kremo.

Cilj zdravljenja inkontinence mora biti zagotovitevkontinence. To je včasih dolgotrajen proces, ves tačas pa bo naš bolnik moker. Ko srno ga poučili oosnovni higieni in poskrbeli, da bo poiskal zdravniškopomoč, moramo razmisliti o ustreznih pripomočkihza vzdrževanje osebne higiene.

Pripomočki za vzdrževanje ose hne higienePripomočke za vzdrževanje bolnikove osebne hi-

giene izbiramo individualno in z njegovim sodelo-vanjem.

V grobem ločimo pripomočke za ženske in zamoške.

Kaj izbrati za inkontinentnega moškega, je stvardobre presoje, strokovne usposobljenosti, ponudbe natržišču in sodelovanja bolnika. Najpreprosteje je stalnomokremu, nepokretnemu bolniku vstaviti stalni urinskikateter, pa imamo suho posteljo, čistega bolnika in šeevidenco izločene tekočine. Vendar je stalni katetervse prej kot primeren pripomoček in moramo predvstavitvijo resno razmisliti o drugih možnostih.a) Predloge za enkratno uporabo so prva in ne

najslabša možnost oskrbe inkontinentnega bolnika.Tudi na našem tržišču je na voljo že lepa izbirapredlog za moške; to so nekakšni žepki, prilagoje-ni anatomski zgradbi moških spolovil, dobro vpoj-ni, z vododržnim vstavkom. Opremljeni so zlepilnim trakom, dajih lahko pritrdimo na spodnjeperilo. Žepek ostane lepše nameščen, če ga upo-rabljamo v kombinaciji z raztegljivimi elastičnimipralnimi hlačkami. Če je inkontinenca močnejša,lahko tudi za moške izberemo ženske predloge, kiso različnih velikosti. Za težko inkontinenco iz-beremo kar hlačne plenice, posebno če je navzočatudi fekalna inkontinenca. Prek dneva lahko sve-tujemo manjšo predlogo, prek noči pa večjo, daomogočimo bolniku in osebi, ki ga neguje, mimospanje.

b) Urinali so gumijasti zbiralniki seča, nekakšniprestrezniki, ki so pritrjeni okrog pasu z elastičnim

Pralne- niodpadkov- relativna

neodvisnostod sistema preskrbe

32

pasom. Urin odteka prek gumijastega zbiralnika vzbiralno vrečko, pritrjeno na stegno. Zdravstvenanega bolnika, ki uporablja urinal, sestoji iz rednein natančne anogenitalne nege, izbire kvalitetnegaurinala in rednega vzdrževanja le-tega. Anogeni-talno nego naj si bolnik naredi vsaj dvakrat dnevnoin po defekaciji. Urinal, ki ima veliko tekstila, jetežko higiensko dobro vzdrževati. Bolje je izbratitakega, ki ima več gume. Pripomoček je mordamalo neroden, vendar je rešitev, da se izognemostalnemu urinskemu katetru.

c) Urimll kondom (peni flow) predstavlja za mnogemoške zelo primemo rešitev inkontinence. Upo-rablja ga lahko vsak bolnik, ki nima večjegazastanka urina v mehurju. Kožo penisa pred names-titvijo urinal kondoma opereme S toplo vodo inblagim milom. Zelo važno je, dajo dobro osušimo.Pri aplikaciji upoštevamo priložena navodila, sajse urinal kondomi razlikujejo po načinu namestitve:nekateri so opremljeni s posebnim vodilom, drugiimajo priložen samolepilni trak, ki ga nalepimokrožno okrog penisa, čezenj pa potegnemo urinalkondom. Pri tem pazimo, da penisa krožno prevečne stisnemo (da ne prekinjamo pretoka krvi).Zadnjo novost predstavljajo silikonizirani samo-lepilni urinal kondom i v različnih velikostih, ki soenostavni za nameščanje, bolniki pa jih dobroprenašajo. Starejših gumijastih urinal kondomov,ki jih lepimo s pomočjo lepila v tubi, ne upo-rabljamo več, ker povzročajo alergije, vnetja inmaceracijo kože. Urinal kondom ostane nameščenod en do največ dva dni, nato ga zamenjamo, čeprej ne odpade samo Ostankov lepila nikoli nečistimo z bencinom ali etrom; če ne gre stoplovodo in milom, poskusimo z mrzlo. Tudi na našemtržišču je skupaj z urinal kondom i dostopna spe-cialna kozmetika.

d) Penis klemaje starejši pripomoček zakratkotrajnoublažitev inkontinence pri moškem. To je sponka,podložena s spužvasto gumo, s katero si bolniklahko preščipne penis za nekaj časa (dve do triure). Novejše oblike penis klem so narejene tako,da ne prekinejo krvnega pretoka, pač pa zaprejo lesečnico.

e) Stalni urinski kateter je najslabša možna rešitevinkontinence. Ob dolgotrajni uporabi katetra pridedo nastanka infekta (mnogi viri navajajo, da že podveh do treh dnevih), stenoze sečnice, zmanjšanekapacitete in atonije mehurja.

f) Intermitentna čista samokateterizacija je mnogoboljša rešitev problema urinske inkontinence kotstalni urinski kateter. Pomeni največjo izboljšavo,uvedeno v zadnjih letih v zdravljenju bolnikov, kiimajo težave z mokrenjem (glej poglavje o IČS).

Pripomočki za ženske so v osnovi podobni vložkomza nego med menstruacijo. Mnoge bolnice upo-rabljajo:


a) običajne higienske vložke, ki jih nenehno me-njavajo. Pri tem ostajajo stalno mokre, ne morejose znebiti neprijetnega vonja, pa tudi finančniizdatki niso zanemarljivi; žal niso poučene omožnosti oskrbe z

b) inkontinenčnimi predlogami, ki jih lahko dobijona recept oziroma s potrdilom o ortopedskih pri-pomočkih. Na našem tržišču je na voljo veliko vrstpredlog, pretežno iz uvoza, od mini izvedbe dohlačnih plenic. Pri svetovanju in izbiri pomislimona stopnjo inkontinence in na razliko med dnevomin nočjo. Bolnici skušamo omogočiti normalnednevne psihofizične aktivnosti, sproščenost inobčutek gotovosti. Ponoči dajemo prednost zanesl-jivemu, četudi malo večjemu in bolj vpojnemupripomočku, ki omogoča neprekinjeno spanje inpočitek. Pomembno je poučiti bolnico o pravilninamestitvi inkontinenčne predloge. Najbolje je,da bolnica ali osebe, ki jo negujejo, preberejonatančna navodila, ki so običajno priložena pri-pomočkom. Velja splošno pravilo, da je najbolje,če predlogo prepognemo po dolžini na polovico,namestimo pa jo tako, da bolnica leži na boku.Predloge ne vlečemo navzgor proti popku, temvečjo raztegnemo levo in desno proti boku. V tempoložaju tudi najlažje izvajamo anogenitalno nego.Funkcionalnost predloge se poveča s sočasnouporabo tankih elastičnih pralnih hlačk.V zadnjem času se pojavljajo pomisleki, predvsems strani varstvenikov okolja, o velikih količinahodpadkov, ki nastajajo v vseh zdravstvenih usta-novah, domovih počitka itn., da ne govorimo o ševečjih količinah uporabljenih otroških plenic zaenkratno uporabo. Strokovnjaki, pa tudi zdrav-stveni delavci in nenazadnje bolniki, izbirajo medargumenti za in proti.

Za enkratno uporaboPrednosti: - ni stroškov pranja

- ni problemovs pranjem

- možnost, da rabljeneplenice odvržemo

Slabosti: - stalna skrb za nabavo - skrb za pranje insušenje

- skrb za transport - stroški pranja insušenja

- skrb za hranjenje - detergenti kot- skrb za odpadke uničevalci

okolja- skrb za uničevanje - potreba po nošenju

uporabljenih plenic uporabljenih plenicdomov

- ekološko spomo - hranjenje uporabljenihsežiganje odpadkov plenic pred pranjemob visokihtemperaturah

c) specialnimi pralnimi materiali in mode li spod-njega perila za večkratno uporabo, z všitimidvojnimi sloji, všitki, žepki za vstavitev dodatnih


predlog it?, ki seveda niso večni in jih je trebaobnoviti. Studije v tujini so pokazale, da imata obevrsti pripomočkov pozitivne in negativne lastnosti,tako glede na bolnika kot na okolje, v razmerju50 : 50. Spet nam ostane lastna presoja, ki naj seprilagodi bolnikovim potrebam in željam; lahkouporabljamo tudi oba sistema.Tudi pri ženskah obstaja možnost reševanja in-kontinence s

d) stalnim urinskim katetrom (kot najslabšo izbiro)ali

e) intermitentno čisto (samo)kateterizacijo (kotdobra rešitev, če bolnica ustreza kriterijem za IČS).

Možne oblike strokovne pomoči bolniku Zinkontinenco

Pri zdravljenju inkontinentnega bolnika ima zdrav-nik v mislih naslednje:- vzdrževanje renalne funkcije; v nobenem primeru

ni zagotovitev kontinence pomembnejša od ohra-nitve renalne funkcije;

- doseči mora, da bo bolnik suh. Bolniki, ki so rešenimokrote in uporabe zunanjih pripomočkov za in-kontinenco, so večno hvaležni. Tudi bolnik, ki srnoga naučili intermitentne čiste samokateterizacije, jepsihosocialno rehabilitiran že zaradi odpravljeneganeprijetnega vonja;

- omogočiti normalno mokrenje - to naj bi bil idealnirezultat zdravljenja, čeprav sta prvi dve točkipomembnejši.

a) Vedenjske tehnike povečajo bolnikovo za-vedanje spodnjega dela urotrakta in okolice terstopnjujejo kontrolo mišic medeničnega dna. Temetode so neinvazivne, nimajo stranskih učinkovin ne vplivajo na nadaljnje zdravljenje. Zahtevajočas, trud in vztrajnost.Nekaterim bolnikom se stanje popolnoma po-pravi, mnogim izboljša, pri nekaterih pa tudi niučinka. Vaje predpiše zdravnik, ki bolnika(-co)tudi kontrolira. V kombinaciji z ustreznim higi-ensko-dietetskim režimom so ena najuspešnejšihkonzervativnih metod zdravljenja urinske in-kontinence. Bolniku( -ci) razložimo intenzivninekajtedenski program učenja uriniranja v red-nih časovnih presledkih. S tem bolnik s pomočjosvoje volje in zavesti skuša ponovno vzpostavitireden režim mokrenja. Svetujemo, da prične zuriniranjem na eno uro, presledek med dvemamikcijama podaljšuje na dve, nato tri ure. Bol-niku( -ci) omogočimo postopno zaznavanje pol-nosti mehurja oziroma uriniranja v določenihčasovnih presledkih brez predhodne potrebe pomokrenju.Bolnik( -ca) dobi poseben formular, kamor vpi-suje po dnevih in urah vsa mokrenja, pa tudioznako, če je bil med dvema mikcijama moker,

33

suh ali delno moker. Priporočljivo je, da bolnikdobi tudi pisna navodila, kako naj podaljšuje inkontrolira urgenco mokrenja (v mislih naj nal!rimer nekaj šteje, misIi naj na nekaj prijetnega).Cas mokrenja si lahko ureja z budilko. Ko nemore več zdržati, naj gre na stranišče. Ko jesposoben zdržati eno uro, vmes pa ostati suh,podaljšamo interval med dvema mikcijama, takoda po šestih tednih bolnik urinira na 3 do 3,5 ure,kar je velik uspeh, posebno, če je vmes suh.Bolnik mora biti za to metodo motiviran. Vedetimora, da bo uspeh slabší, če je utrujen, zaskrbljen,prezaposlen, nervozen, če ga zebe, če je hladno,deževno ali vetrovno vreme, če nima urejeneprebave ali je ženska pred menstrucijo. Sve-tujemo mu, naj se izogiba pretiranega uživanjaalkoholnih pijač, tudi kave in pravega čaja, pijenaj vodo ali bistre sadne sokove. Poskrbi naj zaredno prebavo, izogiba naj se hoji na stranišče»za vsak primer«.Dodatno lahko bolniku(-ci) svetujemo, naj skušaurinirati ob vedno istih urah dneva.Nasprotno se je pri starejših ljudeh izkazalo zazelo pomembno, da urinirajo takoj, ko začutijopotrebo, zlasti to velja za pozabljive ljudi. Prinjih so pomembna pravila:- nadzor in opozarjanje,- takojšnje uriniranje,- obvezna pohvala.

b) S fizioterapijo zdravimo zlasti bolnice s stresnoinkontinenco.- Vaje za krepitev mišic medeničnega dna (vaje

po Keglu).Bolnik( -ca) se nauči stiskati mišice mede-ničnega dna, kot da hoče zadržati mokrenjeali sredi mokrenja prekinja curek. Ko se zave,katere mišice mora stiskati, naj to ponavljavečkrat na dan (l00 do 300x dnevno), pri temnaj posamezna vaja traja do 10 sekund, sledinaj ji enako dolga pavza. Vaje lahko opravljasede, stoje ali leže, kadarkoli in kjerkoli. Koosvoji stiskanje »pravih« mišic, naj opustivaje med mikcijo, ker po nekaterih trditvahpovzročajo okužbo sečnih poti zaradi turbu-lence urina v sečni cevi. Bolnica naj vajeizvaja vsaj 6 mesecev, potrebnaje doslednostin vztrajnost. Po tem času se pojavljajo prviuspehi, vendar je treba z vajami nadaljevati.Metoda je priporočljiva za ženske s stresnoinkontinenco, pomaga pa tudi moškim pooperaciji prostate in celo pri urgentni inkonti-nenci. Najboljši rezultati so pri lažjih stopnjahinkontinence.

- Vaginalni vložki - Femina valjčki služijo kotpomožni pripomoček pri zdravljenju inkon-tinence. Bolnica prejme set valjčkov, ki soenake oblike in velikosti, razlikujejo se le po

34

teži. Valjčke vlaga z ožjim koncem v nožnico.Prične z najlažjim, nato pa stopnjuje težo inskuša vsakega zadržati v nožnici do 15 min.Vajo ponovi 2 x dnevno.

- Perineometri - so posebne naprave, ki oce-njujejo uspešnost krčenja mišic medeničnegadna s pomočjo vizualnih in/ali zvočnih sig-nalov. Tudi na našem tržišču je na voljopripomoček PFX sistem, ki deluje na principubio10ško povratne zveze (angl. biofeedback).Cilj gimnastike mišic medeničnega dna jepreventiven in tudi kurativen. Yolnica naj bomed izvajanjem kolikor je mogoče sproščena,najbolje v razbremenilni legi na hrbtu, spodloženo glavo in rameni. Vstavljeni vagi-nalni vložek priključi na ročni del aparata, kizaznava krčenje mišic medeničnega dna, takoda bolnica lahko spremlja uspešnost izvajanjavaj na posebni skali. Vaje je treba izvajatiredno, večkrat dnevno, po 5 do 10 kontrakcijmišic skupaj, predvsem pa je treba vztrajatitudi po delnem izboljšanju.

c) Zdravljenje z zdraviliPoleg predpisovanja antibiotikov pri urinskiokužbi in hormonov pri pomanjkanju estrogenov,lahko v nekaterih primerih neposredno medika-mentozno zdravimo inkontinenco, odvisno odvrste le-te. Poznamo zdravila, ki zmanjšujejokrčenje mehurja, povečujejo upor v sfinktru alipovečajo kapaciteto mehurja. Predpisovanje me-dikamentozne terapije je v pristojnosti zdravni-ka, običajno specialista.

d) Zdravljenje z elektrostimulacijoIntermitentna elektrostimulacija mišic medenič-nega dna uravnava delovanje mehurja in sfinktra.Sprošča mehurjevo mišico in jača sfinkter. Elek-trično stimulacijo kot metodo zdravljenja upo-rabljamo le po priporoči1uurologa ali ginekologa,ki predpiše tudi način in čas stimulacije.Možne so različne tehnike:

Z uporabo vaginalne (za ženske) a1irektalne(za moške in ženske) elektrode (za površinskostimulacijo)Bolnik( -ca), ki dobi poseben električni sti-mulator, se en do dvakrat, največ trikratdnevno sam stimulira. Bolnik( -ca) se predterapijo udobno namesti. Elektrodo pred vsta-vitvijo v nožnico ali črevo (danko) zmoči zvodo ali namaže z vazelinom. Pri vstavitvielektrode v danko svetujemo, da malo pritisnena blato, da elektroda lažje zdrsne v črevo. Povstavitvi vložka vk10pi stimulator in si zgumbom postopoma veča jakost stimulacije,ki jo zaznava kot močno neugodje na mestustimulacije (pekočo bolečino, zbadanje, krči).Ko občutek bolečine popusti, zopet povečajakost stimulacije. To dela toliko časa, da


doseže maksimalno še znosno jakost. Opisaninačin stimulacije traja 20 min, nato se stimula-tor avtomatsko izklopi. Postopek ponavlja vsaj3 mesece, sledi kontrola pri zdravniku. Drugamožnost je, da bolnik(-ca) opravlja vsako-dnevne elektrostimulacije ambulantno. Ne-upoštevanje navodil zdravnika in/ali medi-cinske sestre je lahko nevarno (opekline).Stimulatorja ne smejo uporabljati:• bolniki s srčnim pacemakerjem,• nosečnice, žene med menstruacijo, pri vne-

tju nožnice,• bolniki pri vnetju mehurja, pri vnetju v

mali medenici, pri rakavih obolenjih v malimedenici.

- Operativna metoda, ko direktno implantirajoelektrode v področje hrbtenjače ah živcev (zakrčenje mehurja).

e) Kirurško zdravljenje bolnika z inkontinenco

Načela - namen:I. - povečevanje upora v sečnici,

II. - povečevanje kapacitete mehurja,III. - izpeljava seča.

Ad I. Povečevanje upora v sečnici1. lnjiciranje snovi (kolagen, plastična

masa, maščobe)Snov injicira zdravnik-specialist poduretro, kjer zaradi ustreznega stis-njenja zatesni sečnico in poveča upor.Prednost te metode je kratka ležalnadoba (1-2 dni), malo zapletov, pa šeti so lahki ter možnost ponovitveposega.

2. Rekonstrucija položaja vratu mehurja(suspenzija vratu mehurja) - vrat me-hurja z različnimi operativnimi me-todami urolog zoži ali pritrdi obsramno kost, na trebušne miŠice.

3. Vstavitev umetnega uretralnegasfinktra (pri obeh spolih)Okrog sečnice a1i vratu mehurja ki-mrško vstavijo manšeto, ki stiskasečnico. Manšeto bolnik prazni prekčrpalke, ki je pri ženski vstavljena vvelike sramne ustnice, pri moškempa v mošnjo.

4. Zapora sečnice - sečnico izrežejo inzašijejo.

Ad II. Povečevanje kapacitete mehurja1. Hidrostatska distenzija mehurja

kjer z ali brez injiciranja zdravil raz-širijo mehur z vodo.

2. Cistoliza je operativni poseg - osvo-bajanje mehurja okolnih tkiv.


3. Vstavitev dela črevesja v mehur(»Clam« cistoplastika)V preklan mehur vstavijo del čre-vesja, ki blaži premočno krčenje me-hurjeve mišice.

Ad III. Izpeljava seča1. Povečanje ali nadomestitev mehUlja

s črevesjema) del mehurja nadomestijo s čre-

vesjem (spodnjega dela mehurjain sečnice ne odstranijo, aH re-zervoar povežejo s sečnico)

b) nadomestitev sečnega mehurja sčrevesjem; vstop v novi rezervoarje preko suhe stome ali sečnice.

2. lzpeljava sečaa) Izpeljava seča v debelo črevo.b) Izpeljavo seča na trebušno steno

- mokra storna:- prek sečevodov

- ureterokutanostoma- prek dela črevesja

- ureterosigmostoma- ureteroileostoma(ileal conduit = Brickerjev me-hur = colon conduit).

Zdravstvena nega bolnika Z izpeljavourina mimo naravnih urinskih poti

Bolníkom, ki iz različnih vzrokov ne morejo uriniratipo normalni urinski poti, skušamo z različnimi opera-tivnimi posegi ali drugimi terapevtskimi postopkiohraniti odvajanje urina.

V grobem lahko ločimo:- Notranjo izpeljavo seča (rekonstruktivne metode

zdravljenja urinske inkontinence), kjer lahko obzdravih ledvicah ali vsaj eni ledvici rekonstruirajourinske poti od ledvic do izhoda seč a na prosto. Temetode zahtevajo visoko stopnjo strokovnega zn a-nja, sami operativni posegi spadajo med zelo za-htevne, tako za bolnika kot za kirurga - urologa. Spomočjo izoliranih delov črevesa (lahko tankega in/ali debelega) rekonstruirajo bolniku: sečevode, poodstranitvi mehurja formirajo nadomestni sečnik-rezervoar, (angl. »pouch«), nadalje sečnico, zavzpostavitev kontinence pa na lahko vgradijo šeumetni sfinkter, ki omogoča, da bolnik urinira spomočjo svoje volje, seveda po navodilih lečečegazdravnika - specialista.

- Zunanjo izpeljavo seča lahko razdelimo na izpeljavo1. po nefrostomi,2. po čistostomi,3. prek stalnega urinskega katetra,4. s pomočjo intermitentne čiste samokateterizacije,5. preko mokre urinske stome (urostome),6. preko suhe urinske stome.

35

1. Nefrostomaje umetna odprtina z vloženim nefrostomskimkatetrom, ki v ledvenem predelu vstopa v ledvicooziroma v ledvični meh. Vstavijo jo operativno,še pogosteje pa s pomočjo ultrazvoka na rent-genskem inštitutu. Nefrostomski kateter je lahkovstavljen začasno (razbremenilna nefrostoma)ali trajno (paliativna). Okolico katetra oskrbimopo vseh postopkih zdravstvene nege rane. Kateterje prišit s šivom. Bolnika oziroma svojce opo-zorimo na previdnost, da ga ne izpuli. Pazimona prehodnost cevke (izključimo anurijo!); pozdravnikovem navodilu jo lahko prebrizgamo ssterilno fiziološko raztopino, kjer velja pravilo,da vedno najprej aspiriramo iz cevke, ker mordas tem postopkom že sprostimo odtekanje urina.Sterilni fiziološki raztopini lahko dodamo pozdravnikovem navodilu tudi antibiotik, po mož-nosti glede na predhodni antibiogram.Urin po nefrostomskem katetru odteka v urinskodrenažno vrečko (zaprt sistem!). Bolnike z nefro-storno srečujemo tudi zunaj bolnišnice, saj je zzačasno ali trajno nefrostomo odpuščenih izbolnišnice okrog 10% bolnikov.

2. Cistostomaje umetna odprtina z vloženim cistostomskimkatetrom, ki vstopa v sečni mehur v predelu nadsramno kost jo. Naredijo jo iz več razlogov.Cistostomski kateter menjavamo glede na ma-terial, iz katerega je sestavljen (glej poglavje okatetrih). Zdravstvena nega bolnika s cistostomoje podobna oni pri bolniku z nefrostomo. Tudi tuskrbimo, da je kateter prehoden in da je poljeokrog cevke oskrbovano po principih zdrav-stvene nege rane. Cistostoma je lahko začasnaali trajna.Nekatere bolnice so po operativnih posegih (naprimer zaradi inkontinence) odpuščene z vstav-ljeno cistostomo v domačo oskrbo. Poučimo jiho merjenju diureze, spontane in zastanka, iz-merjenega po cistostomi. Ko se le-ta obme vprid spontane mikcije, cistostomo odstranimo.Konec cistostomskega katetra lahko zapremo sposebnim zamaškom ali priključimo na urinskodrenažno vrečko (zaprt sistem!).

3. Stalni urinski kateterje najpogostejša oblika zunanje izpeljave seča.Kateterizacija je zelo star poseg, sega celo 2000do 3000 let v zgodovino pred našim štetjem.Leto 1934 pomeni prelomnico, ko je dr. Poleyizumil prototip današnjega urinskega katetra.Prvotno je služil kot pooperativni prostatičnikateter za hemostazo. Kmalu pa so ugotovili, daje balonček odličen pripomoček za fiksacijovsakega katetra; tako je namesto intermitentnekateterizacije kateter z balonom pomenil kon-tinuirano drenažo urina iz mehurja.

36

Urinska kateterizacijaje aseptična vstavitev ka-tetra v sečni mehur za odvajanje seča ali do-vajanje tekočine v mehur. Vse vstavitve katetraodredi zdravnik. Kateterizacija pri moškem jeposeg, ki ga opravlja zdravnik (medicinska sestramu pri tem asistira), kateterizacijo ženske palahko izvede tudi medicinska sestra.Praviloma naj bi vsak zdravnik splošne prak seznal vstaviti in zamenjati kateter »svojemu bol-niku«, le v izjemnih primerih naj bi ga poslal kspecialistu.Ko se odlo~amo za kateterizacijo, premislimo,če srno izčrpali vse druge, za bolnika mnogoboljše možnosti, kot je stalni urinski kateter(predloge, urinal kondom, intermitentno čistosamokateterizacijo ... ).Kateterizacija je za bolnika invazi ven poseg,zato ne pozabimo na psihično pripravo. Po-mislimo na to, da ima bolnik pravico, da gazaščitimo pred okolico vsaj s pregradno steno,po možnosti pa opravimo poseg v posebnemprostoru (kateterizimici).

Indikacije za kateterizacijo1. Izpraznitev vsebine sečnega mehurja zaradi akutne

ali kronične retence urina (zožitev sečnice,obstrukcija vratu mehurja, karcinom, adenomprostate, hematurija);

2. Kirurška drenaža mehurja (pred ali po operativnihposegih v/na mehurju, medenici, rektumu, tudipred ali po porodu, če je to potrebno itn.);

3. Diagnostični postopki (merjenje zastanka urina vmehurju, sterilno jemanje vzorcev urina zamikrobiološke preiskave, urodinamske meritve,kontrastne rentgenske preiskave);

4. Izpiranje mehurja (hematurija, piurija, nadomestnimehur narejen iz črevesa);

5. Vnos terapevtskih substanc, ki delujejo lokalno vmehurju (antibiotiki, antimikotiki, citostatiki);

6. Natančne meritve količine izločenega urina(šokovno stanje, renalna insufienca, paraliza);

7. Pomoč pri inkontinenci, kadar ni mogoče uporabitidrugih pripomočkov.

Izbira katetr aPravilna izbira katetra je zelo važna. Pri tem upo-

števamo naslednje:1. Kako dolgo bo bolnik kateter potreboval

- kratek čas - do 7 dni,- srednje dolgo - do 1 meseca,- dolgo časa - več kot 1 mesec.

2. Material: vsak izdelovalec katetra si prizadevaza izdelavo katetrov iz najprimemejše kom-binacije sestavin, ki jo bo sluznica sečnice čim


bolje prenašala (lateks, teflon, silikon, hidrogel,polimer).

3. Konica katetra (to je razdalja med bal onom inkoncem katetra) je lahko predolga ali prekratkain lahko povzroči težave, zato je potrebno izbratiravno pravšnjo. Katetri imajo mnogokrat imenapo avtorjih konic (Tiemann, Roberts, Nelaton,Mercier, Whistle, Round, Couvelaire).

4. Odprtine -luknjice na katetru naj bodo primeme;premajhne onemogočajo odpravljanje koagulov,koščkov sluznice ali gostejšega urina. Pri pre-velikih luknjicah se kateter zamaši.

5. Balon. Pri polnjenju balona moramo biti posebnopazljivi: 30 ml in več napolnimo izključno zapomoč pri hemostazi (ustavitvi krvavitve). Zarutinsko drenažo napolnimo balon le 5-10 ml.Tekočina za polnjenje je izključno sterilna re-destilirana voda. Ne uporabljamo slanih raztopin(fiziološka), ker povzročajo tvorbo kristalov vbalonu, kar onemogoča izpraznitev balona in stem odstranitev katetra. Prav tako ne uporabljamovode iz pipe, aseptičnih raztopin ali zraka.

6. Velikost katetra - najprej moramo razlikovatimed spoloma, prav tako med odraslim in otrokomVelikost katetra izražamo z zunanjim premerom,imenovanim po franc. izdelovalcu inštrumentovCharrieru (l CH = 1/3 mm = 1 French).- Za kateterizacijo otroka (odvisno od starosti)

izbiramo katetre debeline Ch 6 do 12;- Za normalno kateterizacijo izberemo kateter

Ch 12-14, če je urin čist;- Če je urin moten, gnojen ali krvav (brez krvnih

strdkov, sluzi ipd.) izberemo kateter velikostido največ Ch 20;

- izbira katetra nad Ch 20 za običajno drenažoje redko potrebna, če ne celo vprašljiva; kateterCH 24 je rezerviran izključno za drenažo pooperativnih posegih na prostati ali mehurjuoziroma masiv no hematurijo.

7. Notranja oblika katetra - (svetlina) je prav takopomembna postavka pri izbiri. Lahko je okrogel,polokrogel, mesečast. Najbolje odteka urin pokatetru z okroglim lumnom, saj so notranje stenenajbolj gladke.

Hranjenje - pakiranje katetr ovKatetri morajo biti pakirani sterilno. Tak postopek

zahteva dvojni ovoj. Ovoje odpremo neposredno preduporabo, najprej zunanjega, kjer upoštevamo pravilasterilnega odpiranja. Potegnemo samo za končne ro-bove, tako da ostane notranji ovoj sterilen. Notranji ovojodpremo le toliko, da omogočimo sterilno vstavljanjekatetra, ki ga med posegom sproti vlečemo iz ovoja.

Katetre hranimo v originalni embalaži na vamemmestu, kjer je čim manjša možnost, da se embalažapoškoduje (vprašljiva sterilnost). Ne izpostavljamo


jih sončni svetlobi in visoki temperaturi (ne v bližinitoplotnih teles - radiator). Hranimo jih sortirane poštevilkah in namenu. Poškodujemo jih lahko, če jihspnemo z elastično gumico. Pazimo, da ne pridejo vstik z oljnimi ali alkoholnimi snovmi. Redno pre-verjamo rok sterilnosti.

Vrste katetrov

Katetrov je veliko vrsl. Delimo in izbiramo jih polastnostih. ki so opisane zgoraj.

Glede na spolločimo:- moške,- ženske (krajši, posebno konica),- otroške (krajši, tanjši).

Osnovne skupine katetrov:- Katetri brez balona (mnogokrat imajo imena po

avtorjih, predvsem po avtorjih konic. Ker ti katetrinimajo balončka, jih fiksiramo v mehurju po načinuzunanje fiksacije katetra, to je s kirurškim sukancemin lepilnim trakom. Včasih je treba izbrati kateter tevrste, ker je balonski premehak ali zaradi specialneoblike konice.

- Katetri z balonoma) Foley kateter je standardni dvokračni kateter

(dvocevni, dvokanalni) in ga največ uporabljamo.Ima dva kanala: širšega za drenažo urina inožjega za polnitev balona, ki služi za fiksacijokatetra. (Pozor: balon polnimo samo s sterilnoredestilirano vodo!).

b) Perfuzij ski kateter je trikračni (tricevni, tri-kanalni) kateter in služi za izpiranje mehurja poprincipu sterilne perfuzije. Ima 3 kanale: enegaza dotok sterilne tekočine v mehur, drugega zadrenažo iz mehurja in tretjega, najožjega, zapolnjenje balona. Perfuzijske katetre uporab-ljamo za drenažo gostega urina (po operacijiprostate, mehurja, pri bolnikih s hematurijooziroma gostim urinom.).Zaradi podobnih principov zdravstvene negelahko v to skupino uvrstimo še:

- cistostomske in- nefrostomske katetre.

Glede na vrsto materiala katetre delimo:- PVC in drugi plastični materiali - uporabljamo jih

za enkratno občasno izpraznitev mehurja.- Guma - tudi te katetre uporabljamo za enkratne

posege.- Lateks - čisti lateks je primeren za osnovo stalnega

katetra, ker je mehak in fleksibilen. Nima papopolnoma gladke površine; zato lahko povzročainkrustacije, kar ima za posledico poškodbo uretre.Čisti lateks kateter lahko uporabljamo le kratek čas(3-4 dni).

37

- Silikon - je dobro kompatibilen s sluznico uretre, neinkrustira, zato so ti katetri primemi za dolgotrajnodrenažo (2-3 mesece). Slaba stran teh katetrov je, daniso idealno gibljivi, zato je bolje, če je osnovakatetra iz kake druge snovi, površina paje silikoni-zirana.Teflon - je tudi dobro kompatibilen s sluznicouretre. Katetri, prevlečeni s teflonsko oblogo (osno-va je na primer silikon), predstavljajo dobro vrstostalnih katetrov in jih lahko uporabljamo za daljšourinsko drenažo (1-2 meseca).

- llidrosel - je snov, ki se je izkazala kot visokokvalitetno pri očesnih lečah, kolčnih protezah inžilnih protezah, kar dokazuje visoko združljivost sčloveškimi tkivi. Ta snov naredi površino katetrazelo gladko in jo sluznica uretre dobro prenaša tudidaljše časovno obdobje (3-4 mesece).S kombiniranjem omenjenih in še drugih materialov

(na primer polimer) je sodobna tehnologija izdelovanjakatetrov zelo napredovala in stalni kateter za počutjebolnika ne predstavlja več takšnega problema kotnekoč.

Urinska vrečkaje zbiralnik, kamor urin odteka po katetru prek dre-nažne cevi iz mehurja. Vsaka vrečka mora biti in-dividualno sterilno pakirana (z iztočnim stiščkom vzaprtem položaju). Na ovoju moramo najti vse podatkev zvezi z neoporečnostjo izdelka. Osnovna zahteva zadobro urinsko vrečko je nepovratna zaklopka na koncudrenažne cevi in mesto za sterilno jemanje vzorcevurina na drenažni cevi. Poseben poudarek dajemozaprtemu sistemu drenaže, kar pomeni, da izpuščamourin iz vrečke samo skozi za to namenjen iztok.Pazimo, da kateter razstavimo od vrečke samo takrat,kadar menjavamo vrečko, kateter ali če je kateterzamašen in je potrebno enkratno izpiranje mehurja ssterilno tekočino s pomočjo brizgalke.

Vse prevečkrat prekinjamo zaprt sistem drenažeurina, ko bi lahko samo izpraznili vrečko na dnu skoziiztok (izvodilo, stišček). Da bi se izognili nategu inpotencialni nevamosti nekroze uretre, bi bilo idealno,da vrečke praznimo v tri umih intervalih ali šepogosteje, če je to potrebno (vrečka naj ne bo na-polnjena več kot do dveh tretjin).

Pri praznjenju urinske vrečke moramo pred in poizpraznitvi urina iz vrečke razkužiti stišček za od-piranje vrečke z alkoholnim razkužilom.

Pomni: Urinska vrečka visi vedno nižje od mehurja!Potencialna vstopna mesta okužbe:

- meatus (vhod) uretre in okrog katetra - potrebna jepogosta anogenitalna nega,

- stičišče med katetrom in nastavkom urinske vrečke,- mesto za odvzem urinskih vzorcev (nepravilen

odvzem),- stišček za iztok- (nepravilno praznjenje urinske

vrečke),

38- vračanje urina iz vrečke proti katetru, če vrečka

nima nepovratne zaklopke.

Pomen zdravstvene nege bolnika S stalnimurinskim katetrom

Infekcije urinskega trakta so ena od najpogostejšihpridobljenih bolnišničnih okužb (okrog 40 %). Ob-časno kateteriziramo med 10-12 % vseh bolnikovsprejetih v bolnišnico, na intenzivnih oddelkih p~tudi preko 50 %, smrtnost zaradi povzročene okužbeje 20/00.

Ameriški podatki kažejo na zmanjšanje števila uri-narnih bolnišničnih okužb, k čemur je pripomoglaskrajšana ležalna doba bolnikov, skrajšanje trajanjakateterizacije in zdravstvena nega ter splošno izbolj-šanje bolnišnične higiene (umivanje rok). (Škerl M.)

S standardizacijo postopkov zdravstvene nege bol-nika skušamo izboljšati kvaliteto zdravstvene nege inzagotoviti pravilno ravnanje pri posameznih opravilih.

Menjava in praznenje urinske vrec'(ke

Urinsko drenažno vrečko menjavamo na 5 do 7 dni,če upoštevamo zaprt sistem drenaže urina in če vrečkaustreza kriteri jem dobre urinske drenažne vrečke. Zelopomembna je nepovratna zaklopka, ki preprečujezatekanje seča iz vrečke nazaj proti katetru in s tem vmehur. Enako pomembnaje možnost spuščanja urinaiz vrečke (izpraznitev vrečke) samo prek stiščka(iztoka) na dnu vrečke. Najpreprosteje je, da podvisečo urinsko vrečko podstavimo za to namenjenoposodo, v skrajnem primeru je to lahko tudi nočnaposoda, dezinficiramo stišček z alkoholnim tamponom,iztočimo urin in ponovno obrišemo stišček z novimalkoholnim tamponom, preden ga zapremo.

Upoštevati je treba naslednje higienske ukrepe:- higiensko umivanje rok z milom in toplo vodo pred

in po uporabi rokavic iz lateksa;- dezinfekcija stiščka z alkoholnim zložencem pred

in po izpustu urina iz vrečke;- dezinfekcija konca katetra ob menjavi vrečke ozi-

roma namestitvi nove, sterilne urinske vrečke, torejob vsaki razstavitvi katetra in vrečke;

- namenska predvsem logična uporaba rokavic izlateksa (takoj, ko opravimo s katetrom oziromavrečko, jih odstranimo ali po potrebi zamenjamo);

- staro urinsko vrečko čimprej odstranimo iz bolniškesobe;

- zabeležimo količino urina.Urinsko vrečko praznimo tako pogosto, da ni v njej

več kot dve tretjini urina. Včasih imamo na razpolagosamo urinsko drenažno vrečko brez nepovratne za-klopke; v tem primeru jo zamenjamo po 24 urah. Tudiurinsko vrečko brez stiščka odstranimo, ko je polna(ne prepolna - le do dveh tretjin) in vsakokrat na-mestimo novo. Pri tem obstaja nevamost vnosa bakterijob pogosti prekinitvi zaprtega sistema urinske drenaže.


Odvzem vzorca urina pri bolniku S stalnimurinskim katetrom

Vzorce urina pri bolniku s katetrom jemljemo spunkcijo skozi drenažno cevko, ki ima v ta namenposebej določeno mesto. Cevko urinske vrečke za-premo s stiščkom ali peanom, da se nabere dovoljurina. Nikoli ne stiskamo katetra, ker tako poško-dujemo notranjo steno, prav tako ne punktiramokatetra, ker se vbodno mesto pri določenih vrstahkatetrov ne zapre in urin stalno izteka, možen je tudivdor bakterij od zunaj.

Odvzemno mesto očistimo z alkoholnim zložencem,počakamo, da se alkohol posuši CI minuto), nato ssterilno brizgalko in iglo izpunktiramo količino urina,ki ga potrebujemo (cca 5 do 10 ml) in ga prebrizgamov sterilno stekleničko.

V izjemnih primerih, ko ni posebnega mesta zaodvzem, srno prisiljeni ločiti kateter od vrečke. Zalkoholnim zlo žencem očistimo sti čni del katetra indrenažne cevi, ločimo kateter od cevke in urin izkatetra odtočimo v sterilno stekleničko.

Posodico etiketiramo in odpremimo v laboratorij zustreznim obrazcem.

Vzorec urina za mikrobiološke preiskave moramočimprej odnesti v laboratorij, najkasneje v dveh urah.Do transporta ga hranimo v hladilniku pri temperaturi+4°.

Pomni: Urina za preiskave nikoli ne jemljemo izurinske vrečke!

Zdravstvena nega bolnika z vstavljenimurinskim katetroma) skrbimo za dobro diurezo in drenažo:

Bolniku priporočamo, naj pije dovolj tekočine. Čeje le mogoče, naj bolnik popije toliko tekočine, dabo imel dnevno vsaj 1,5-2 litra urina, kar pomenivsaj še 0,5 Iveč (potenje, dihanje). Pazljivi moramobiti pri srčnih bolnikih in tistih z ledvično in-sufienco. Opazujemo barvo, vonj in bistrost urina.Po potrebi mehur tudi izpiramo ali priključimoperfuzijo, to je stalno drenažo izpiralne tekočineskozi mehur. Običajno je to sterilna fiziološkaraztopina. Indikacijo določi zdravnik. Rutinskoizpiranje mehurja ni priporočljivo.

b) vzdržujemo ustrezno higienoOsnovna zahteva je umivanje rok s toplo vodo inmilom pred in po vsakem opravku s katetrom.Osebi, ki bolnika neguje, priporočamo uporaborokavic za enkratno uporabo (lateks), kijih odvržetakoj po posegu. Za vsakega bolnika uporabimonove rokavice. Enako velja za praznjenje ali me-njavo urinske vrečke. Anogenitalni predel in kateterumivamo s toplo vodo in blagim milom (na primerotroškim). Priporočamo umivanje vsaj zjutraj inzvečer (v bolnišnici trikrat dnevno) in po opravljenidefekaciji. Anogenitalni predel po miljenju dobro

K1emenc D. Drinska inkontinenca

speremo in osušimo. Umijemo tudi celo dolžinokatetra. Pri moškem posvečamo posebno pozornosthigieni v predelu okrog meatusa in prepucija. Tuditu veljajo enaka pravila kot pri anogenitalni negi:umivamo od spredaj navzad, proti anusu.Priporočamo tuširanje namesto kopanja v kadi,tekoče milo namesto trdega.Infekcija lahko nastane endogeno, iz bolniku lastneflore (črevesne, vaginalne) ali eksogeno (prek rok,rokavic, vnešene tekočine, slabo razkužene opre-me).Pri ženskah je pogostejša pot bakterij periuretralna(počasnejša širitev bakterij), pri moških pa intra-luminalna (hitrejša).

c) občasno kontroliramo urin in po potrebi dobibolnik ustrezno terapijoOdvzem vzorca urina odredi zdravnik. Ni navada,da bi rutinsko predpisovali jemanje antibiotikovpri vseh bolnikih z urinskim katetrom, temveč le,če se pojavijo simptomi okužbe ali grozeče okužbe(na primer močno pozitivna urinokultura, bolečinesuprapubično in/ali v ledvenih predelih, povišanatemperatura, mrzlica), prav tako pri bolnikih, kispadajo v tako imenovano »rizično skupino« (sta-rejši, oslabeli, diabetiki, bolniki z oslabelim imun-skim sistemom).

d) skrbimo za pravilno in redno menjavo katetraKateter menja moškemu zdravnik, ženski lahkotudi medicinska sestra. Zaželeno je, da je to vednoisti zdravnik, najbolje kar izbrani domači zdravnik,če je bolnik s katetrom doma. Če bolnik kateterdobro prenaša, lahko počaka do menjave nekaj dnidlje, da bo prišel na vrsto k »svojemu zdravniku«.Glede menjave upoštevamo priporočila o trajanjukatetra ob vstavitvi oziroma vrsto materiala, izkaterega je izdelan. Veljajo ohlapna pravila, damenjavamo navadni gumijasti kateter na 3 tedne,silikonskega na 4 do 6 tednov, novejši katetri pazdržijo tudi 3 do 4 mesece.V zadnjem času je vedno več zagovornikov teorije,naj bi kateter menjavali manj pogosto, torej, če sezamaši ali ne deluje več, kot bi mora!'Stalni kateter pomeni tujek v telesu, zato skušamobolniku lajšati težave tudi simptomatsko: pri hujšihkrčih predpiše zdravnik spazmolitika, pri rizičnihbolnikih ali pri pozitivnih urinokulturah pa uro-antiseptike oziroma antibiotike.

e) Nenazadnje poskrbimo, da je bolniku ob vsakemrokovanju s katetrom zagotovljena intimnost. Nerazgaljamo bolnika pred sobolniki v sobi, ne da biga zaščitili pred pogledi drugih. Pomislimo, da sobolniške pižame lahko hudo neudobne za bolnike,ki nosijo stalni urinski kateter. Ker nimajo gumbovali zadrge v predelu izstopa katetra, skušajmoimprovizirati. Morda uporabimo čist vatiranec alizloženec, ki je ostal od preveze, in vanj ovijemo

39

penis; hkrati prestrežemo tudi izcedek iz uretre, kije reden pojav pri urinskem katetru.

f) položaj urinske vrečke - nameščena naj bo nižjeod telesa oziroma mehurja. Čeprav ima vrečkanepovratno zaklopko, naj bo drenažna cev speljanapod bolnikovo nogo (stegno), če bolnik leži. Prisedenju naj pazi, da cevke ne posedi, ker lahkopovzroči nateg katetra v mehurju. Enako se lahkozgodi, če bolnik vrečko pohodi. Pri hoji naj držiurinsko drenažno vrečko nižje od mehurja; najbolje,da izberemo tako vrečko, ki ima posebno držalo(ročaj), da jo lahko prime v roko.Nekateri priporočajo pritrditev katetra z lepilnimtrakom na stegno, enako tudi vrečke, posebno priotrocih in nemirnih bolnikih. Na tržišču so na voljoposebni lepilni trakovi.Bolnika in svojce poučimo, da kateter doma pred-stavlja določeno tveganje za bolnika, zato naj gapustijo pri miru. Poučimo jih o ravnanju z njim in ozdravstveni negi, poudarjamo prednost zaprtegasistema in ustrezne higiene. Namesto urinske vrečkelahko bolnik prek dneva uporablja poseben zamašekza kateter, katerega uporaba je higiensko sporna,ker ga mora ob vsakem izpustu urina iz mehurjaizvleči iz katetra. Mnogo boljša je uporaba posebnekateterske zaklopke, ki delujejo na principu za-prtega sistema spuščanja urina iz mehurja. Pripo-moček pomeni napredek, tako na področju zdrav-stvene nege bolnika s katetrom (zaprt sistem) kottudi ohranitve kapacitete mehurja, ker mehur praz-nimo v določenih časovnih presledkih. Dobi setudi na našem tržišču. Nekateri imajo pomislek prinabavi zaradi malo višje cene, vendar je potrebenle en zamašek, možnost okužbe je zmanjšana,ohranja se kapaciteta mehurja.

4. In!ermitentna čista samokateterizacija(leS)

je občasna čista kateterizacija mehurja, ki jo opravljabolnik sam (redko svojci) v določenih časovnih pre-sledkih.

IČS pomeni največjo izboljšavo, uvedeno v zadnjihletih pri zdravljenju bolnikov, ki imajo težave zmokrenjem. Potrebna je bolnikom, ki ne morejo alinepopolno izpraznjujejo sečni mehur oziroma nemorejo nadzirati praznjenja sečnika. Večinoma so tobolniki z nevrološkimi obolenji, v novejšem času patudi tisti, ki imajo napravljene nadomestke sečnegamehurja (iz črevesja), ki služijo za shranjevanje seča.

Uhajanje seča preprečujejo zapiralne mišice obsečnici. Sečnik in sečnico nadzira živčevje, ki sprejemapodatke o polnosti sečnika in omogoča nemotenomokrenje v primernem času in okolju. Če je tapovezava motena, kontrolirano mokrenje, zadrževa~eali popolna izpraznitev mehurja niso več možni. lestako premosti motnje med živčenjem in sečili.

40Zgodnejšo uveljavitev te metode je preprečeval

strah, da bo poseg povečal možnost okužbe; bilo jepravzaprav nerazumljivo, da okužb sečil ni več, gledena velik poudarek, ki ga dajemo principu asepse prikateterizaciji. Dokazano je, da je tveganje okužbesečil manjše pri bolnikih, ki izvajajo IČS, kot pri tistihs stalnim urinskim katetrom.

IČS je primernejša metoda reševanja inkontinenceza razliko od stalnega urinskega katetra zaradi na-slednjega:1. Omogoča popolno izpraznitev mehurja v rednih

časovnih presledkih, ker oponaša normalnomokrenje.

2. Preprečuje zastoj večje količine urina v mehurju, stem zmanjšuje možnost urinske okužbe in ohranjafunkcijo ledvic.

3. Dovoljuje po skus normalnega uriniranja meddvema kateterizacijama in bolnik lahko »trenira«občutek za mokrenje.

4. Zmanjšuje poškodbe, kijih povzroča stalni kateter:zoženje uretre, tvorbo kamnov, nastanek fistul,urinsko okužbo, poškodbo sfinktrov.

5. Ohranja normalni tonus mehurja.6. Dvigne oziroma povrne bolniku samozavest,

udobje, neodvisnost od okolice, poveča psiho-fizično aktivnost, dovoljuje normalno spolnoživljenje.

Indikacijo za IČS določi zdravnik-urolog po pred-hodnih diagnostičnih preiskavah, upoštevajoč kriterijeza izbiro bolnika za izvajanje IČS in po pogovoru zbolnikom.

Kritej'iji, ki jih upoštevamo ob izbiri bolnikaza les:- motivacija (bolniku pojasnimo, da bo suh, brez

neprijetnega vonja, brez predlog, da poseg ni boleč);- zadovoljiva ročna spretnost: bolnik mora doseči

predel genitalij z obema rokama (na ovire naletimopri para- in tetraplegikih, distrofikih, revmatikih instarejših ljudeh zaradi omejitve gibanja, tremorja);

- zadovoljiva vidna sposobnost (zlasti pomembna priženskah);

- zadovoljiva mentalna sposobnost (dojeti mora na-men posega in razumeti možne zaplete);

- sečna cev mora biti normalno prehodna (posebnopomembno pri moških);

- kapaciteta mehurja naj bi znašala vsaj 100 ml;- upoštevamo tudi verske zadržke, upoštevamo so-

cialne razmere (intimni prostor, kopalnica, stra-nišče);

- pri učenju otrok vključimo tudi njihove starše;- pri učenju bolnikov, ki nimajo pogojev, da bi

samostojno izvajali IČS, s privoljenjem bolnika insvojca učimo tudi najprimernejšega svojca.


Kdaj izvajamo IČS

Najbolje je prazniti mehur (ali nadomestni mehur)v rednih časovnih presledkih (od 2 do 8 ur, običajnona 4 do 6 ur). Čas med dvema kateterizacijama določizdravnik, običajno urolog, po predhodnem pregledubolnika in opravljenih preiskavah. Pogostnost kate-teriziranja je odvisna od zaužite tekočine, ki naj bomed 1500 in 2000 ml na dan. Priporočljivaje enkratnaporcija izločenega urina med 400 in 600 ml, kerprevelika raztegnitev mehurja povzroča okvaro mišicin živcev v steni mehurja. Obvezno svetujemo izpraz-nitev mehurja pred spanjem in takoj zjutraj, prav takopred odhodom od doma. Glede nočnih IČS poskušamourediti tako, da čim manj prekinjamo bolnikovo spanje.

Znaki prevelike raztegnitve mehurja so: utrujenost,znojenje, mrzli ca, glavobol, zelo občutljiv predelmehurja, rdečica ali bledica obraza, hladne okončine.

Bolnik naj pred kateterizacijo urinira ali vsaj poskusiurinirati. V začetku priporočamo, da bolnik meriposamezne porcije urina. Če IČS priporočamo naprimer na 6 ur, kompletna količina urina (celotnivolumen = količina izločenega seča + količina sečaIČS) pa presega 600 ml, bi bilo dobro pogostejeizvesti IČS (na primer na 4 ure). Če je količina urinapri eni IČS pod 300 ml, lahko bolnik podaljša presledekmed dvema IČS za 2 uri na primer na 8 ur).

IČS mnogokrat izboljša stanje bolnikovega mehurja.Zmanjša se količina zastalega urina po spontanemmokrenju, kar pomeni izboljšanje bolnikovega stanja.

Če hočemo izračunati, kolikokrat na dan naj seodrasli kateterizira, si lahko pomagamo s sledečoformulo:količina zaužite tekočine v 24 urah----------- == 400 - 600 ml/I IČS

število kateterizacij v 24 urah

1500 mlNpr.: ---- = 500 ml

3X

Zgoraj izračunana količina seča nam služi za orien-tacijo, kdaj zmanjšamo ali povečamo časovni pre-sledek med posameznimi IČS. Ob tem moramo upo-števati tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo nakoličino izločene tekočine: hrana, temperatura okolja,jemanje diuretikov itn.).

Za IČS uporabljamo katetre za enkratno uporabo,običajno PVC (izjemoma gumijaste). V zadnjem časuprehajamo ~enejšakatetra na dan na enkratno uporaboza vsako ICS. Ce se kateter med uvajanjem zamaže(blato, menstruacija), ga je treba zavreči in uporabitinovega. Če med uvajanjem ženska zaide s katetrom vnožnico, ga pusti, poskusi z novim, nato pa prejšnjegaizvleče.

Ponekod še srečamo bolnika, ki uporablja en kateterza večkratno IČS (izjemne socialne razmere, na primerbegunci). Svetujemo mu, naj kateter po vsaki uporabispere pod tekočo vodo, osuši in ga spravi v originalnovrečko ali ga zavije v prelikano krpo. Škodljivo je, čebolnik katetra dobro ne spere, preden ga ponovno

Klemene D. Urinska inkontinenea

uporabi. Najdaljši še dovoljeni čas uporabe takegakatetra (PVC) je teden dni. Gumijastega je treba potednu dni prekuhati.

Zelo priporočlji v je set za kateterizaeijo za enkratnouporabo, ki ga bolnik lahko uporablja kjerkoli, ker jesterilno pakiran in zelo praktičen.

Pripomočki, ki jih potrebujemo za IČS:

1. PVC kateter,2. voda,3. milo4. brisača,5. sterilen žele za mazanje katetra (pri moških),6. ogledalo (pri ženskah),7. posoda za prestrezanje seča (če ni to stranišče).

IČS pri ženskiŽensko uči IČS medieinska sestra. Poseg lahko

učimo tudi ambulantno. Potrebujemo primeren prostor,v začetku ležišče, ogledalo in dobro luč. lzkušnje sopokazale, da je priporočljivo bolniei najprej ponuditipisna navodila in ji pustiti nekaj časa, da jih v mirupreuči. Nato v grobem razložimo anatomijo spolovila,pokažemo pripomočke in demonstriramo poseg.

Bolnieo seznanimo z več možnimi polož aji medizvajanjem IČS in poskušamo skupaj z njo izbratinaj ustreznej šega.1. Polležeč položaj.o bolniea ima razkrečena kolena,

za hrbtom je podložena blazina, večje ogledalo jepostavljeno tako, da dobro vidi spolovilo - važna jedobra osvetljenost tega predela. Prednost tegapoložaja: primerenje za slabo pokretno bolnico, čeima bolniea težave pri iskanju sečnice ali če jokateterizira druga oseba. Slaba stran: ni primerenna potovanju, obisku, nastopi problem odstranitveposode z urinom, če je bolnica nepokretna.

2. Obrnjen sedeč položaj na we školjki: bolnica jeobmjena proti pokrovu we školjke, kjer je pritrjenoali naslonjeno ogledalo, ki ga lahko poljubno obrača(neprimemo, če ima bolniea težave z ravnotežjemali na potovanju).

3. Sedeč položaj na WC školjki.o ogledalo jepostavljeno na stolčku pred školjko; bolnica semora nagniti malo naprej, da lahko vidi ustje sečnicev ogledalu in uvede kateter. Položaj ni primeren zabolniee z omejeno gibljivostjo in motnjamiravnotežja, prav tako ne na potovanju.

4. Stoječ položaj.o ena nogaje upognjena in dvignjenana rob we školjke, kamor lahko namesti tudiogledalo. Prednost: idealno za ženske, ki težkosedijo (po porodu, pri težavah s kolki), je dokajsprejemljiv tudi izven domačega stranišča, le malotežje je namestiti ogledalo. Položaj ni primeren zabolnice, ki imajo težave z ravnotežjem.

41

5. Stoječ aU čepeč položaj.o bolnica stoji ali čepi znogami narazen, ogledalo je položeno na tla, pravtako posoda za prestrezanje seča.

6. Kateterizacija »na otip«.obolnica predel genitalij insečnieo enostavno otipa z rokami, poseg lahkoizvaja v kateremkoli zgoraj navedenem položaju, vzačetku navadno uporablja ogledalo, kasneje pa gane potrebuje več.

Izvedba posega

Bolnico posedemo V miren prostor, kjer preberenavodila o IČS, nato se z njo pogovorimo, razložimoji osnove anatomije spolovila. Umije si roke in predelspolovila s toplo vodo in milom. Medieinska sestra siumije roke, pripravi vse za izvedbo posega in si nataknerokaviee za enkratno uporabo (lateks).

Bolnica leže na ležišče, s pomočjo ogledala ji šeenkrat pokažemo sečnieo. Popomagamo ji, da z dvemaprstoma leve roke, običajno palcem in kazalcemrazmakne male sramne ustnice, tako da vhod v sečnicodobro vidi. Bolnica z desno roko izvleče kateter izomota, ki ga ji ponudi medicinska sestra. V začetkukane na konieo katetra kapljico sterilnega želeja. Natobolniea počasi uvaja kateter v mehur; ko priteče urin,ga prestreže v pripravljeno posodieo (ledvičko).

S prosto roko si bolniea na koncu lahko še pritisnena predel mehurja, da iztisne morebitni zastali urin.Ko urin odteče, bolnieo poučimo, da preden izvlečekateter, prime prosti konec le-tega tako, da odprtinozamaši z enim prstom ali ga prepogne in počasi povlečeiz sečniee. Ko je usmerila kateter v posodo, lahkospusti prst in urin bo iztekel brez razlivanja v okolico.

Bolniea počasi vstane, paziti mora, da ne razlijeposode z urinom. Naučimo jo tudi merjenja količineizkateteriziranega urina in vodenja evidence izločenetekočine.

Bolniea si na koneu posega umije roke.

IČS pri moškemGlede na to, da je kateterizacija pri moškem poseg,

ki ga opravlja zdravnik, pomeni, da tudi IČS bolnikuprvič pokaže zdravnik. Nadzoruje pa bolnika prikasnejših kateterizacijah lahko tudi medicinska sestra,ki naj bi bila za to dodatno usposobljena, najbolje spreverjenim znanjem. S prvo kateterizacijo zdravnikpreveri med drugim tudi prehodnost sečnice, kar jezaradi dolžine sečne cevi pri moškem še posebnopomembno, saj lahko bolniku z nevešči~ posegomnaredimo nepopravljivo škodo. Učenje leS pri mo-škem ima veliko prednost; zaradi anatomskih okoliščinje zelo preprosto najti sečnieo. Običajno se moški ponaših izkušnjah prej naučijo IČS kot ženske, čeprav jesam poseg pri njih zaradi dolžine sečne eevi boljzahteven in v začetku mno~okrat boleč.

Za razliko od ženske leS pri moškem obveznouporabljamo sterilni žele.

42

Sam postopek učenja IČS se pri moškem bistvenone razlikuje od onega pri ženski.

lzvedba posegaBolnika posedemo v miren prostor, kjer prebere

navodila o IČS, nato se z njim pogovorimo, razložimomu osnove anatomije genitalij. Med učenjem posegasedi v postelji, na stranišču, v invalidskem vozičku,kar mu pač najbolj ustreza.

Tudi medicinska sestra si umije roke, pripravi vseza izvedbo posega in si natakne rokavice za enkratnouporabo (lateks).

Z levo roko bolnik prime penis pod glavieo, ga veeloti iztegne in ga tako drži ves čas posega.

Medicinska sestra mu poda tubo z želejem, ki jostisne v sečno cev, lahko pa mu poda že namazankateter, ki ga bolnik začne previdno in počasi uvajativ sečnieo. Tik pred vstopom v mehur običajno naletina rahel upor, vendar naj s posegom vztrajno, aprevidno nadaljuje (mišiea zapiralka). Ko priteče urin,ga prestreže v podstavljeno posodieo (ledvičko). Sprosto roko si bolnik na koneu lahko še pritisne napredel mehurja, da iztisne še morebitni zastali urin.Ko urin odteče, bolnika poučimo, da preden izvlečekateter, prime prosti konec le-tega tako, da odprtinozamaši z enim prstom ali ga prepogne in ga počasipovleče iz sečniee. Ko je usmeril kateter v posodo,lahko spusti prst in urin bo iztekel v posodieo brezrazlivanja v okolieo.

Bolnik počasi vstane, paziti mora, da ne razlijeposode z urinom. Na koneu si umije roke.

Naučimo ga tudi merjenja količine izkateterizira-nega urina in vodenja evidence izločene tekočine.

Opomba: pri levičarjih levo in desno roko za-menjamo.

Za bolnike lahko pripravimo kratka pisna navodila.Vsebujejo naj kratko razlago namena posega, da bo

bolnik motiviran za učenje. Dobro je, če je priloženatudi skiea anatomije genitalij (različno za moške in zaženske). Podana mora biti tudi informaeija, da vprimeru zapletov (spremembe v barvi, bistrosti seča,krvavitev, bolečine, povišana temperatura) takoj po-iščejo pomoč zdravnika.

Podobno kot IČS preko normalnih sečnih poti,izvajajo IČS bolniki, ki imajo operativno narejenosuho urinsko storno (glej poglavje o suhi urinski stomi).

5. Mokra urinska storna - urostorna kotoblika zunanje izpeljave urina na kožo

Mnogo je vzrokov za operaeijo sečil; lahko jeokvarjen katerikoli del sečnih poti: sečevodi, sečnimehur ali sečniea - končni izid je urostoma.

Seč speljemo po novi, umetni poti na trebušnosteno, kjer prosto odteka. V mnogih primerih si kirurg


- urolog pomaga pri operaciji s kratkim izoliranimdelom tankega ali debelega črevesa, ki ga všije kotpremostitveno eev, na enem koneu spojeno s sečevodi,na drugem pa izpeljano nakožo kot urostoma. Navadnoje narejena na desnem spodnjem delu trebuha, kjerseč stalno izteka.

Življenje s storno (storna v grščini pomeni usta aliodprtino) predstavlja za bolnika hudo fizično inpsihično obremenitev. V prvih trenutkih soočanja zdiagnozo in z usodnim kirurškim posegom bolnikuveliko pomeni pravilen in razumevajoč odnos zdravni-ka, medicinske sestre (po možnosti enterostomalnegaterapevta), pa tudi pomoč svojeev je nepreeenljiva.

Priprava na operaeijo poteka po določenem vrstnemredu: izjemno pomembna je psihična priprava, ki jenikakor ne smemo izpustiti. Poleg rutinskih in spe-cialnih preiskav posvečamo posebno pozornost čišče-nju črevesja (z Goly-tely raztopino) in »označitvi«stome, to je določitvi najprimernejšega mesta zanjo,po vseh obstoječih kriterijih.

Kriteriji za do!očitev mesta stome:- mesto bodoče stome mora bolnik dobro videti in

doseči z obema rokama;- umerimo jo v vseh možnih položajih: leže, sede,

stoje, v priklonu, nagnjen postrani;- izogibamo se brazgotin, nevusov, kostnih štrlin,

gub na trebuhu; potrebujemo 10 x 10 em gladkeravne površine;

- storna naj bo v predelu mišic - rektusov, ker jetrebušna stena tu najmočnejša (preprečimo nastanekparastomalne kile);

- upoštevamo, ali je bolnik desničar ali levičar;- izogibamo se predelu okrog pasu (krilo, hlače);- bolnik naj z nami sodeluje;- izbrano mesto označimo z vodoodpornim svinč-

nikom.

Vrste urostom:- Ureterokutanostoma - je izpeljava ureterjev na

kožo, kije praktično ne delamo več, razen v izjemnihprimerih , ko gre za paliativni poseg. Pri tej vrstistome je pogosto prihajalo do zapletov, zlasti dostenoze same stome.Brickerjev mehur (ileal conduit, eolon eonduit) jenajpogostejša tovrstna oblika derivaeije, kjer spomočjo izolirane vijuge tankega ali debelegačrevesa izpeljemo urin na kožo, kjer ga prestrežemov posebno zbiralno vrečko.

- Mokra stornaje tudi urinska fistula, karpomeni, dajo negujemo po vseh načelih zdravstvene negestome (zaščitimo okolno kožo s kožno podlago inurin prestrežemo v zbiralno vrečko).Storna dobi dokončno velikost in obliko 6 do 8

tednov po operaciji, ko je bolnik običajno že doma. V


pooperativnem obdobju učimo bolnika nege stomepostopoma. V začetku nas bolnik le opazuje. Ob vsakimenjavi pripomočkov mu nevsiljivo razlagamo po-stopek, tako da mora ob odpustu praviloma sam znatioskrbeti svojo storno. Svojce prosimo za sodelovanjepri otrocih in pri starejših, sicer pa le, če se bolnik stem strinja. Bolniku skušamo omogočiti tudi srečanjez nekom, ki storno že ima in je že dobro rehabilitiran.

Načelo zdravstvene nege, ki velja za vse vrste stom,je, da skušamo ohraniti čisto, suho in zdravo kožookrog stome. Posebna značilnost urostome je stalnoiztekanje urina, zato je včasih težko ujeti pravi trenutek,da lahko v »suhi fazi« opravimo vso potrebno oskrbo.Vsaj na začetku priporočamo, da je ob menjavipripomočkov prisoten eden od svojcev. Bolniku sve-tujemo, naj si za ureditev stome vzame dovolj časa,naj pripravi vse potrebno, preden sname vrečko in čeje le mogoče, naj si uredi storno zjutraj, ko je količinaizločanja urina najmanjša.

Postopek oskrbe stome naj bo čim preprostejši:- delamo previdno, brez močnega drgnjenja,- odstranimo staro podlogo in vrečko (če ni že prej

odpadla),- če je koža v okolici stome poraščena z dlakami, jih

odstranimo, ker lahko nastopi vnetje lasnega me-šička, kar je huda nadloga pri negi in oskrbi stome(po možnosti z depilacijsko kremo, če jo bolnikprenaša, slabša različica je poseben brivnik, naj-slabša pa britvica);

- storno in okolico namilimo z blagim milom in dobroizperemo s toplo vodo (lahko uporabimo otroškomilo ali kako drugo nevtralno milo);

- za čiščenje nikoli ne uporabimo bencina, etra alialkohola, kvečjemu specialna čistila za nego stome;

- storno in okolico osušimo z rahlim brisanjem, lahkosi pomagamo z mlačnim fenom; poleti priporočamoblago sončenje;

- na kožni podlogi izrežemo (ali bolje že imamopripravljeno) odprtino, ki naj se čim lepše prilegastomi, in jo pritisnemo na osušeno kožo;

- za boljšo tesnitev lahko okrog stome, preden na-lepimo podlogo, iztisnemo eno od specialnih za-polnitvenih past;

- pritisnemo ustrezno vrečko (pazimo, da sta podlogain vrečka enake velikosti in od istega proizvajalca).V začetku, zgodaj po operaciji priporočamo uporabo

enodelnega sistema, kar pomeni, da sta podloga invrečka spojeni v enem kosu ali pa ju zlepimo medpostopkom in nista več razdružljivi. Kasneje bolnikiradi uporabljajo dvodelni sistem, to je sistem, kjer stapodloga in vrečka spojeni s plastičnim obročem in julahko razstavimo. Ta sistem je zelo prikladen, sajvrečko lahko po želji operemo in ponovno uporabimo,lahko jo celo deodoriramo s posebnimi kapljicamiproti smradu. Ponoči priporočamo, da si bolnik naurostomsko vrečko pripne še navadno urinsko vrečko,ki visi ob postelji (zaprt sistem). S tem si prek noči

43

omogoči miren spanec, saj se sicer v vrečki naberepreveč urina in bi se lahko odlepila ali pa bi jo moralponoči prazniti.

Urostomsko vrečko bolnik prazni na 3 do 4 ure,odvisno od diureze. Napolnjena naj bo največ do 3/4,bolje do 2/3 - zaradi teže. Posebnost urostomskevrečke je nepovratna zaklopka, ki preprečuje, da bi seurin iz vrečke izlival nazaj proti stomi in da vrečkopraznimo prek iztoka na dnu vrečke s pomočjo po-sebnega stiščka.

Proti urinskemu smradu lahko bolnik spusti v vrečkonekaj kapljic posebnega deodoranta ali tableto vita-mina C ali aspirina. To dvoje lahko občasno tudipoužije, ker s tem zakisli urin in prepreči nastaneknekaterih zapletov, povezanih z urostomo. Pripo-ročamo zaužiti po eno tableto vitamina C dnevno,glede aspirina pa se mora posvetovati s svojim zdrav-nikom.

Komplet podloge in vrečke zdrži na koži različnodolgo, od 2 do največ 7 do 10 dni, ko ga v vsakemprimeru zamenjamo (iz higienskih razlogov). Bolnikupriporočamo pitje zadostnih količin tekočine (okrog 2litra). Poučimo ga tudi o možnih zapletih: dermatitis,glivice, krvavitve, stenoze, tvorba kristalov okrogstome, parastomalna kila itn. Pomagamo mu z nasvetiin ga opozorimo, kdaj naj išče zdravniško pomoč.

Za zdravstveno osebje, predvsem medicinske sestre,je pomembno tudijemanje vzorcev urina pri urostomi.

Urin za katerokoli preiskavo jemljemo neposrednoiz stome. Storno očistimo s fiziološko raztopino. Urinvzamemo tako, da storno kateteriziramo s tankimsterilnim katetrom za enkratno uporabo. Delamonežno, da stome ne poškodujemo. Vzorec urina, ki gavzamemo iz urostomske ali celo urinske drenažnevrečke, je neuporaben.

Naš cilj je rehabilitacija bolnika in ponovna vklju-čitev v življenje, ki naj bi bilo čimbolj podobno tistemupred operacijo (služba, šport, potovanja). Nenazadnjesrno se dolžni z njim pogovoriti tudi o morebitnihproblemih v spolnosti, ki nastopijo pri 70 % bolnikovpo tej vrsti operacije. Ob odpustu ga seznanimo tudi zrazličnimi vrstami pripomočkov, ker mora bolnikpoznati in če je le mogoče tudi preizkusiti različnepripomočke (predvsem mislimo na različne proiz-vajalce) in se sam brez naših sugestij, še bolj pa brezvsiljene reklame in pritiska, ki ga izvajajo določenefirme (tudi v Sloveniji) odločiti za tisto vrsto pripo-močka, ki mu najbolj ustreza.

6. Suba urinska storna(kontinentna urostorna)

predstavlja v primerjavi z mokro storno velik na-predek in omogoča neprimerno kvalitetnejši načinživljenja. Sama operacija je bolj zapletena, tako zabolnika kot tudi za operaterja. Prek majhne, včasihkomaj vidne odprtinice na trebušni steni - suhe urinske

44stome uvede bolnik cevko - kateter v rezervo ar, ki jenarejen iz črevesja in leži v trebušni votlini.

Za tako zahtevno in obsežno operacijo se odločamoredko: smemo jo narediti le pri bolnikih z relativnougodno prognozo, urejenim presnovnim stanjem terohranjenim, čim manj spremenjenim črevesjem. Bol-nik mora imeti sposobnost samoopazovanja, biti morasposoben skrbeti zase in ročno spreten.

Najbolj elegantna je izvedba v popku, bolnik siprav tako sam spušča seč po načelu intermitentnečiste samokateterizacije. Razlika je le ta, da ti bolnikiuporabljajo debelejše katetre (CH 20 - služi istočasnoza dilatacijo stome). Svetujemo jim katetre za enkratnouporabo, le izjemoma naj uporabljajo katetre, ki jihenkrat tedensko prekuhajo. Prav tako jih po potrebinaučimo občasnega izpiranja novega sečnika (angl.»pouch«) z 0,9 % raztopino NaCI ali prekuhano blagoslano vodo, ker je izpraznjevanje tega sečnika včasihotežkočeno zaradi obilice sluzi, ki jo izloča novisečnik, saj je narejen iz črevesja.

Praviloma bi to morala znati tudi zdravnik splošneprakse in patronažna medicinska sestra.

Prednosti suhe stome:- odpadejo vsi problemi z nego kože in okolice, prav

tako uporaba pripomočkov za nego stome (tudi cenani zanemarljiva postavka);

- edini pripomoček je čist kateter;- edino pravilo je umivanje rok in okolice stome s

toplo vodo in blagim milom pred kateterizacijo;- okolico stome lahko namažemo z blago kremo ali jo

samo prekrijemo z gazo, ker storna vedno malo»rosi« (sluz);

- bolniku priporočamo nošenje posebne izkaznice,kjer so napisana navodila, kako, kje in v kakšnihčasovnih presledkih si mora prazniti novi mehur,telefonska številka bolnišnice in ime zdravnika, kiga je operiral.Bolniku povemo, da bo novi mehur stalno proizvajal

nekaj sluzi, zato naj pije veliko tekočine. Za zmanjšanjetvorbe sluzi priporočamo uživanje brusnic ali brus-ničnega soka, od medikamentov pride v poštev flui-mucan (per os ali spiranje rezervoarja).

Tudi pri teh bolnikih moramo posvetiti rehabilitacijipo operaciji veliko časa; to ne pomeni samo učenjeizpraznjevanja novega sečnika, temveč tudi pogovorz njegovim življenjskim partnerjem (problemi v spol-nosti so neizbežni) in njegovo družino.

Članstvo V društvihStomista ob odpustu seznanimo tudi z društvom

bolnikov - ILCO, ki deluje tudi v Sloveniji, in mupriporočimo, da se vanj tudi vključi. Društvo imasedež v Mariboru, svoje sekcije pa že po vsej Sloveniji.Bolniki se srečujejo na rednih zborih, družabnih instrokovnih srečanjih, izdajajo tudi svoje glasilo.


Prav tako srno v svojo sekcijo združene tudi medi-cinske sestre, ki se ukvarjamo z zdravstveno nego tehbolnikov. Sekcija deluje v okviru Zbornice zdravstvenenege Slovenije že šest let in se imenuje Sekcija zazdravstveno nego stom.

SklepZadnji dve leti deluje v Sloveniji tudi Društvo za

pomoč inkontinentnim osebam - INKO; vanj sovključeni inkontinentni bolniki, zdravstveni delavciin drugi. Namen delovanja društvaje predvsem osvet-litev problema inkontinence vsem, ki jih to zanima(bolnikom in strokovnjakom). Poudarek je na pre-ventivnem delovanju, ozaveščanju ljudi, nudenjuustreznih nasvetov kam se obrniti po pomoč, in-formirati prizadete o pripomočkih, izdelava zloženk sto problematiko ipd.

Kdorkoli je kdaj nudil pomoč inkontinentnemubolniku ali imel celo sam težave z inkontinenco, nebo podcenjeval občutkov neudobja in težav, ki jih le-ta prinaša s seboj: stalna mokrota, neprijeten vonj,denarni izdatki za pripomočke, neskončni kupiumazane~a perila ter zaradi mokrote prekinjenospanje. Se hujši so psihični problemi: strah predsmradom, pred odhodom od doma, izguba samo-zavesti in prezir okolice zaradi socialne nespre-jemljivosti inkontinence.

Potreba po tem, da z inkontinentnim bolnikomravnamo z občutkom, je torej očitna. Med posa-meznimi bolniki so velike razlike v reakcijah, zato jihobravnavajmo individualno. Vzroki za težave sorazlični, spreminja se motivacija bolnikov in njihovapripravljenost po sodelovanju: živijo tudi v različnihsocialnih okoljih, ekonomskih razmerah, so pripadnikirazličnih ver.

Vsi pa imajo nekaj skupnega: svoje nadloge bi seradi znebili. Zato jim za časa življenja, ki ga imajo šepred seboj, skušajmo olajšati težave in trpljenje.Poskrbimo, da bo tudi umiranje kot neizbežno dejstvočimbolj znosno zanje in za okolico, predvsem pačloveka dostojno.

Če imamo pred seboj ta cilj, je upravičen vsakposeg, morda samo pripomoček, ki bolniku lajšatrp~enje.

Ce srno samo enemu bolniku pomagali pri razrešitvinjegovega problema, srno bili uspešni.

ZahvalaZahvaljujemse g. Alenki Krist, višji medicinskisestri,

pomočniciglavne medicinskesestre Kliničnegacentra zaizobraževanje,in as. Miru Miheliču,dr. med., specialistuurologuUrološkeklinike Kliničnegacentra v Ljubljanizastrokovnopomoč.

Nenazadnje se zahvaljujem tudi moji družini za vsopodporoin razumevanje.


Literatura1. N. Slade and W. Gillespie: The Urinary Tract and the Catheter

Infection and Other Problerns, 1985.2. Bard Urological Division: Urinary Incontinence Diagnosis and

Treatment, 1990.3. Bard Lirnited: Guidelines for the Management of the Catheterised

Patient, 1989.4. A group of Continence Advisors, Incontinence Care, Helios, 1993,

nO.2, nO.3, 1994, no. I.5. Izobraževalni dan iz onkologije za rnedicinske sestre (1992). Rak

sečnega rnehurja: Mihelič M. Kirurško zdravljenje raka sečnegarnehurja. Klernenc D. Nega urološkega bolnika pri izpeljavi seča inoskrba bolnika s katetrorn

6. Yeč avtorjev: Treating Blader Cancer, American Joumal of Nur-sing,1993.

7. Yeč avtorjev: Well disposed? Nursing tirnes, 1993.8. Več avtorjev: Maintenance of do sed urinary drainage system,

loumal of Clinical Nursing, 1993.9. Jeter K.: Helping older wornen regain bladder control, WCET

lournal, 1992.10. Več avtorjev: Urinary incontinence in adults, Arnerican loumal of

lursing, 1992.ll. Več avtorjev: Mix and Match, Nursing tirnes, 1993.12. Dantec: Methods in Clinical Urodynamics, Urinary Incontinence

in Wornen, 1991.13. Navodila za uporabo funkcionalnega električnega kontinenčnega

aparata FECA - po 17, Soča oprerna d.o.o., 1993.

45

14. Navodila za uporabo PFX sisterna, Helpy d.d.15. Kralj B.: Stresna urinska inkontinenca pri ženski. Dennatiki, Zavod

za fannacijo in za preizkušanje zdravil, 1994.16. Klernenc D.: Zdravstvena nega inkontinentnega bolnika in izbira

pripornočkov, Dennatiki, Zavod za fannacijo in za preizkušanjezdravil.

17. Klernenc D.: Nega urološkega bolnika z različnirni katetri inzunanjo izpeljavo seča, Zbomik predavanjaXXVI. in I. dej XXVII.eodiplornskega tečaja kirurgije za zdravnike.

18. Skerl M.: Epiderniologija bolnišničnih urinamih okužb. Zbomikstrokovnega srečanja Slovenskega zdravniškega društva, Sekcijeza klinično rnikrobiologijo in hospitalne infekcije, 1993.

19. Klernenc D.: Urinska kateterizacija, izbira katetra in postopki:Odvzern urina za rnikrobiološko preiskavo po rnetodi čistegamokrenja, Zbomik strokovnega srečanja Slovenskega zdravniš-kega društva, Sekcije za klinično rnikrobiologijo in hospitalneinfekcije, 1993.

20. Več avtorjev: Teaching Intennitent Self Cateterization (A Teach-ing Manual for Health Professionals), St. losepf's Hospital, 1986.

21. Lastni zapiski s tečaja Altered Body Image, Royal Marsden Ho-spi tal London, 1987.

22. Klernenc D., Zver L., Krist A., Srnolič M.: Zdravstvena negabolnika s storno, Zdravstveni obzomik, 1988.

23. Lastni zapiski s šole za enterostornalne terapevte, Klinični centerLjubljana, 1992 in 1995.

24. Klernenc D., Živeti s storno, brošura za bolnike s storno, 1993.25. Lastne izkušnje pri delu z inkontinentnirni bolniki in bolniki s

storno na Urološki kliniki v Ljubljani od 1976 do 1992.

Documents

URINSKA INKONTINENCA