Uporniki z razlogom

1

“S“S“S“S“SANJE SO URESNIČLJIVE,ANJE SO URESNIČLJIVE,ANJE SO URESNIČLJIVE,ANJE SO URESNIČLJIVE,ANJE SO URESNIČLJIVE,ČE PREMOREŠ POGUM,ČE PREMOREŠ POGUM,ČE PREMOREŠ POGUM,ČE PREMOREŠ POGUM,ČE PREMOREŠ POGUM,

DDDDDA GREŠ Z NJIMI.”A GREŠ Z NJIMI.”A GREŠ Z NJIMI.”A GREŠ Z NJIMI.”A GREŠ Z NJIMI.”

ALBIN MIKULIČ

LJUBLJANA, OKTOBER 2005

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

2

VVVVVSEM, KI SSEM, KI SSEM, KI SSEM, KI SSEM, KI STE BILI MED PRTE BILI MED PRTE BILI MED PRTE BILI MED PRTE BILI MED PRVIMI, TUDIVIMI, TUDIVIMI, TUDIVIMI, TUDIVIMI, TUDI ZA CENO S ZA CENO S ZA CENO S ZA CENO S ZA CENO SVVVVVOOOOOJEGJEGJEGJEGJEGA ŽIVLJENJA ŽIVLJENJA ŽIVLJENJA ŽIVLJENJA ŽIVLJENJAAAAA,,,,,

PRIPRAPRIPRAPRIPRAPRIPRAPRIPRAVLJENI Z ORVLJENI Z ORVLJENI Z ORVLJENI Z ORVLJENI Z OROŽJEM VOŽJEM VOŽJEM VOŽJEM VOŽJEM VRRRRROKAH BRANITI OSOKAH BRANITI OSOKAH BRANITI OSOKAH BRANITI OSOKAH BRANITI OSAMOSAMOSAMOSAMOSAMOSVVVVVOOOOOJITJITJITJITJITVENEVENEVENEVENEVENE

PR PR PR PR PROCESE V REPUBLIKI SLOCESE V REPUBLIKI SLOCESE V REPUBLIKI SLOCESE V REPUBLIKI SLOCESE V REPUBLIKI SLOOOOOVENIJIVENIJIVENIJIVENIJIVENIJILETLETLETLETLETA 1A 1A 1A 1A 1990.990.990.990.990.

SPOŠTUJMO IN BSPOŠTUJMO IN BSPOŠTUJMO IN BSPOŠTUJMO IN BSPOŠTUJMO IN BODIMO PONOSNI NODIMO PONOSNI NODIMO PONOSNI NODIMO PONOSNI NODIMO PONOSNI NA TO!A TO!A TO!A TO!A TO!

3

KAZALKAZALKAZALKAZALKAZALOOOOO

Manevrska struktura narodne zaščite kot začetek Slovenske vojske .................................................. 4

Evropa konec osemdesetih............................................................................................................................... 6

Jugoslavija na razpotju ....................................................................................................................................... 7

Proces proti četverici ......................................................................................................................................... 8

Slovenija konec osemdesetih .......................................................................................................................... 8

Prve večstrankarske volitve po 52 letih ...................................................................................................... 13

Razorožitev Teritorialne obrambe Republike Slovenije ....................................................................... 15

Odzivi na odvzem orožja Teritorialni obrambi Republike Slovenije ................................................ 21

Jugoslovanska ljudska armada ...................................................................................................................... 27

Teritorialna obramba Republike Slovenije ................................................................................................ 31

Obrambne priprave na osamosvojitev Slovenije .................................................................................... 34

Obrambna pripravljenost Železniškega gospodarstva Ljubljana ...................................................... 40

Sprejem direktive za delovanje MSNZ ...................................................................................................... 43

Sklepni del Projekta MSNZ .......................................................................................................................... 52

Dokumentarni film Operacija 2–1–13–62 ................................................................................................. 56

Delovanje MSNZ Ljubljana mesto .............................................................................................................. 62

Delovanje MSNZ na Gorenjskem ................................................................................................................ 71

Delovanje MSNZ na Dolenjskem ................................................................................................................ 76

Organiziranost MSNZ v pokrajini Ljubljana okolica ............................................................................ 80

Delovanje MSNZ Vzhodnoštajerske pokrajine ....................................................................................... 85

Delovanje MSNZ Zahodnoštajerske pokrajine ........................................................................................ 91

Delovanje MSNZ Južnoprimorske pokrajine .......................................................................................... 96

Delovanje MSNZ Severnoprimorske pokrajine ................................................................................... 100

Organiziranost MSNZ v Pomurju ............................................................................................................. 105

Delovanje MSNZ v Zasavju .......................................................................................................................... 111

Delovanje MSNZ v Posavju .......................................................................................................................... 116

Delovanje MSNZ na Koroškem ................................................................................................................. 120

Delovanje MSNZ na Notranjskem ............................................................................................................. 125

Zaščitna enota TO (30. razvojna skupina) .............................................................................................. 129

Dobitniki znaka MSNZ 1990 – organi za notranje zadeve ................................................................ 132

Novi Lazi, 17. maj 1992 .................................................................................................................................... 135

Zlati častni znak Republike Slovenije Manevrski strukturi narodne zaščite ............................... 136

Kronologija dogodkov Projekta Manevrske strukture narodne zaščite ......................................... 139

Literatura in viri ............................................................................................................................................... 143


4

MANEVRSKA SMANEVRSKA SMANEVRSKA SMANEVRSKA SMANEVRSKA STRTRTRTRTRUKUKUKUKUKTURA NTURA NTURA NTURA NTURA NARARARARARODNEODNEODNEODNEODNEZAŠČITE KZAŠČITE KZAŠČITE KZAŠČITE KZAŠČITE KOOOOOT ZAČETEK SLT ZAČETEK SLT ZAČETEK SLT ZAČETEK SLT ZAČETEK SLOOOOOVENSKEVENSKEVENSKEVENSKEVENSKEVVVVVOOOOOJSKEJSKEJSKEJSKEJSKE

Osamosvojitveni napori slovenskega naroda, ki soteoretsko podlago dobili v nacionalnem programu 57.številke Nove revije, so se po zmagi Demosa navolitvah leta 1990 neposredno soočili s ključnimvprašanjem: Kako zagotoviti varnostosamosvojitvenega procesa in na kakšen načinpreprečiti verjeten nasilen poseg federalnih struktur,še posebej JLA, v praktično izvajanje nacionalnesuverenosti.

Teritorialna obramba je bila leta 1990 precej bolj podkadrovskim vplivom in formalnim nadzoromBeograda kot nekaj let prej. Slovensko partijsko vodstvose v letih 1987-1990 ni preveč vneto upiralocentralističnim težnjam v TO oziroma je bilo glede tehpritiskov razdeljeno. Velik del aktivnih oficirjev JLA vvišjih poveljniških strukturah TO, čeprav po narodnostiSlovencev, je slepo sledil ukazom iz Beograda. Vrhunectakšne slepe pokornosti je bil ukaz o razorožitvi TO,ki je bil izdan tik pred prisego prve slovenskedemokratično izvoljene vlade sredi maja 1990.Enopartijske strukture v Sloveniji so prek svojih zvezv Beogradu ter informacij SDV natančno vedele, kajse pripravlja, vendar niso ukrenile ničesar. Tudipozneje, ko je bila demokratično izvoljena SkupščinaRS že oblikovana, o pripravah na razorožitev ni bilaobveščena. Med na volitvah poraženo staronomenklaturo je prevladalo prepričanje, da je bolje,

da orožje TO pobere JLA, kot da nadzor nad njim dobidemokratično izvoljena nova vlada. Tudi PredsedstvoRS, ki bi moralo odvzem orožja TO nemudomazaustaviti, se je odzvalo z dvodnevno zamudo ter takoomogočilo, da je JLA po končani akciji odvzela TOskoraj vse težje orožje in več kot 70 odstotkov lahkegapehotnega orožja in streliva. Orožje so obdržali samov tistih občinah, kjer so se lokalni poveljniki TOsamostojno ali ob podpori novoizvoljenih lokalnihoblasti neposredno uprli razorožitvi.

Maja in junija 1990 se je nova demokratična oblast vSloveniji soočila z zelo zahtevnim položajem, vkaterem je morala pripravljati osamosvojitev, hkratipa že od začetka oblikovati tudi ukrepe in sile za njenozaščito. To je bilo treba delati v zaostrenih razmerah,tako rekoč med dvema ognjema, saj so na volitvahporažene sile enopartijskega režima nenehnonapadale Demosovo vlado, češ da mora doslednospoštovati tudi zvezno jugoslovansko zakonodajo.Podoben pritisk, podkrepljen z grožnjami uporabe sile,pa je prihajal tudi iz Beograda. V takih razmerah smoizoblikovali načrt organizacije slovenske vojske znotrajsistema narodne zaščite, ki je bil v takrat veljavnizakonodaji razložen precej ohlapno in je omogočalskupno delovanje vojske in policije. Najpomembnejepa je bilo, da je bila struktura formalno popolnomaneodvisna od beograjskih oblasti, poleg tega pa v rokahvlade ter tako dokaj ločena tudi od formalnega vplivatakratnega Predsedstva RS, v katerem je bilo nekajpomembnih posameznikov, ki so bili zelonenaklonjeni že sami ideji o oblikovanju slovenskevojske. To se je formalno potrdilo februarja 1990, koso predsednik predsedstva in trije člani podpisali takoimenovano Deklaracijo za mir, v kateri so tik predskupščinskim glasovanjem o najpomembnejšihobrambnih zakonih in obrambnem proračunu ternekaj mesecev pred agresijo na Slovenijo javnonasprotovali ustanovitvi Slovenske vojske.

Organizacijsko in kadrovsko je Manevrsko strukturonarodne zaščite oblikoval Tone Krkovič, ki je bil zodločbo sekretarja za notranje zadeve imenovan zanačelnika. K sodelovanju je povabil ljudi, ki jih je odprej poznal v TO in upravnih organih za obrambo.Številni povabljeni so se odzvali klicu domovine ter senedvoumno opredelili za Slovenijo in proti Beogradu.

5

Nekateri so imeli politične pomisleke in so občasnospraševali, ali je z akcijo MSNZ seznanjen njihovnekdanji vrhovni partijski šef. Ker so se ta vprašanjazačela pojavljati tudi med poveljniki vključenihpolicijskih enot, smo organizirali sestanke medpoveljniško strukturo MSNZ ter predsedniki Vlade RS,Skupščine in Predsedstva RS. Na teh formalnihsestankih seveda nihče, tudi če bi tako mislil, ne bi zanobeno ceno govoril proti organiziranju MSNZ, kerje to bila že stvarna sila. Razprava je bila tako boljsplošna, vendar so srečanja vsaj pri nekaterih odpravilapolitične dvome. Povečala se je tudi motivacija, saj stapredsednik vlade in predsednik skupščine dokajodkrito izrazila prepričanje, da Slovenija nujnopotrebuje svojo vojsko. Medtem je delo pri oblikovanjustrukture potekalo zelo intenzivno. Policijskakomponenta MSNZ je bila že od začetka precejzastopana, saj so se vanjo vključile strukture posebnihenot ter specialna enota MNZ. Iz enot TO, ki soobdržale orožje, in s pomočjo disperzije skromnihviškov pehotne oborožitve po vsej državi pa smo vnekaj mesecih zagotovili tudi vojsko, ki je štela prek20.000 pripadnikov, in je bila skupaj s takratno milicosposobna ukrepe osamosvojitve zavarovati s stvarnosilo. Pod tem okriljem je bila julija 1990 sprejetaDeklaracija o samostojnosti, pogajali smo se ozadržanju naših nabornikov bliže domu, varovalinjihove evidence, pripravljeni pa so bili tudi ustavniamandmaji, s katerimi smo jeseni 1990 v celoti prevzelipoveljstvo nad TO v slovenske roke.

Projekt Manevrske strukture narodne zaščite nimaprimerjave v zgodovini. Oblikovan je bil v posebnihrazmerah najbolj občutljivega dela slovenskegaosamosvajanja in prilagojen stvarnim političnim invojaškim razmeram. Tveganje je bilo veliko. A tudi ciljje bil tak. Če takrat ne bi tvegali, samostojne Slovenijedanes najbrž ne bi bilo. A s tveganjem in tistimi, kiimajo pogum, da ta izziv sprejmejo, je po navadi tako:največ skrbi in truda vedno ostane skritega očem. Čestvar uspe, so toliko bolj vidni in zaznavni pozitivnirezultati tveganja, v njih pa se običajno prepoznajo vsi.In da so tisti, ki so bili proti tveganju in projektu, potempri prepoznavanju običajno prvi in najbolj glasni alida celo podeljujejo priznanja drugim, ni le slovenskaposebnost in nekaj, kar bi bilo značilno le za projektMSNZ. Vendar pa tako ravnanje ne spreminja dejstev

za nazaj, zob časa pa vedno najprej ogloda zlaganepodobe. S pogumom v zgodovino naroda izklesanadejanja pa živijo, postanejo del svetega v vrednostnemsredišču nacije in zaradi njih vedno nove generacijehodijo vzravnano. Projekt MSNZ sodi med dejanja,zbrana v vrednostnem središču Slovencev.

Janez JanšaLjubljana, maj 2003


6

EVREVREVREVREVROPOPOPOPOPA KA KA KA KA KONEONEONEONEONEC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIH

MednarMednarMednarMednarMednarodni dogodki v Vzhodni Eodni dogodki v Vzhodni Eodni dogodki v Vzhodni Eodni dogodki v Vzhodni Eodni dogodki v Vzhodni Evrvrvrvrvropiopiopiopiopi

Leta 1989 je v politiki Vzhodne Evrope prišlo dosprememb, ki so imele daljnosežne posledice.Nezadovoljstvo ljudi je naraščalo, vlade državVaršavskega pakta, in sicer Poljska, Madžarska,Češkoslovaška, Bolgarija in Nemška demokratičnarepublika, so padle. 9. novembra 1989 so porušili berlinskizid, ki je bil 28 let najmogočnejši simbol nasprotij medVzhodom in Zahodom. Na Poljskem je prišel na oblastsindikat Solidarnost. Predsednik Češke je postal VaclavHavel, pisatelj in bojevnik za človekove pravice. Vnasprotju z žametnimi revolucijami na Madžarskem,Češkem in Poljskem je bila ljudska vstaja v Romuniji krutain surova. Romunsko ljudstvo je izvedlo revolucijo,predsednika države Nicolaea Ceausescuja so usmrtili.

V Parizu podpišejo voditelji 34 držav članic Konferenceo evropski varnosti in sodelovanju dokument Pariškalistina za novo Evropo, ki naj bi bil temelj za odpravorazcepljenosti Evrope po koncu druge svetovne vojne.Maja leta 1990 je moskovski parlament izvolil zaprvega predsednika Ruske federacije BorisaNikolajeviča Jelcina, zagovornika naglih in korenitihpolitičnih ter gospodarskih sprememb.

Leta 1991 je po političnem preobratu v Vzhodni Evropiprišlo do razpustitve vojaškega dela Varšavskega pakta,čez nekaj mesecev pa je nehal delovati tudi političniodbor vzhodne obrambne zveze.

V vojašnici v Stahndortu v Vzhodnem Berlinu vzhodnonemškačastna straža zadnjič zvija svoj prapor pred združitvijo obehNemčij.

Berlin, 9. november 1989. Po 28 letih zid pade. Nemškademokratična republika odpre zahodne meje, državljani obehNemčij se lahko spet neovirano obiskujejo. Končano je enonajbolj bolečih poglavij nemške povojne zgodovine.Padec berlinskega zidu je zgodovinski dogodek, ki je simboličnozaznamoval konec hladne vojne. Združili sta se obe Nemčiji.

7

JUGOSLAJUGOSLAJUGOSLAJUGOSLAJUGOSLAVIJVIJVIJVIJVIJA NA NA NA NA NA RAZPOA RAZPOA RAZPOA RAZPOA RAZPOTTTTTJUJUJUJUJU

S smrtjo zgodovinskih voditeljev, in sicer Tita, Kardeljain drugih, ki so s sredstvi partijske politike šeobvladovali položaj v Jugoslaviji, je izginil odločilenelement enotne države. V začetku 80. let so se pojavilaostra medrepubliška nasprotja. Najprej se je sporpokazal med Srbi in Albanci na Kosovu.

V 80. letih je Srbska akademija znanosti in umetnostiobjavila memorandum, v katerem so opozorili natežek položaj Srbov, ki naj bi bili žrtve ekonomske inpolitične diskriminacije Hrvatov ter Slovencev. Načelo,da morajo vsi Srbi živeti v eni državi, je pomenilo velikpritisk na vse republike, v katerih so živeli srbskiprebivalci. Zagovorniki večje avtonomije republik terpredstavniki centralističnih in unitarističnih teženj sose vse ostreje spopadali. Položaj se je zaostril zaradinasilne uveljavitve velikosrbskih nacionalistov podvodstvom Slobodana Miloševića. Poleti 1988 so se vSrbiji začele množične manifestacije oziroma mitingi.Milošević je v Srbiji vzpostavil popoln nadzor in oblastter znova postavil nacionalno vprašanje na prvo mesto.Poleg sprejetja nove srbske ustave je bil vrhunecsrbskega nacionalizma v Srbiji in Jugoslaviji 28. junij1989, ko je milijon Srbov na Gazimestanu obujalospomin na kosovsko bitko. Tako se je začelo ustvarjanjevelike Srbije.

"Kosovska idila".Albanskepoliciste sozamenjali ssrbskimi, ki so sepripeljali voklepnikih JLA,prebarvanih zmodro barvopolicije.

Na velikem mitingu 28. februarja 1989 ob sotočju Save inDonave v Beogradu ni manjkalo Miloševićevih slik, napisi natransparentih pa so bili v glavnem usmerjeni proti slovenskimpolitikom. Šajkače in drugi srbski nacionalni simboli, ki so jihdo tedaj povezovali s četništvom, so dokončno zapustili ilegalo.

Zastava in grb Socialistične federativne republike Jugoslavije

Jugoslavija leta 1990


8

PRPRPRPRPROCES PROCES PROCES PROCES PROCES PROOOOOTI ČETTI ČETTI ČETTI ČETTI ČETVERICIVERICIVERICIVERICIVERICI

3131313131. maja 1. maja 1. maja 1. maja 1. maja 1988988988988988 so aretirali Janeza Janšo, ki je bilkandidat za predsednika slovenske mladinskeorganizacije. Povod za aretacijo je bilo zaupno vojaškopovelje, ki mu ga je izročil zastavnik Ivan Borštner.Zaradi omenjenega dokumenta so priprli tudinovinarja Davida Tasiča in urednika Mladine FrancijaZavrla. Škandal je nastal, ko se je razvedelo, da gre zašifrirano povelje, ki se je nanašalo na ravnanje JLA obnjenem posegu v slovensko politično življenje.

31. maja 1988 so uslužbencislovenske Službe državnevarnosti aretirali JanezaJanšo.

21. junija je Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodilIgor Bavčar, v podporo četverici v Ljubljani na Trgu osvoboditveorganiziral shod, na katerem je sodelovalo skoraj 50.000 ljudi.

Proces proti četverici je potekal v Ljubljani, predvojaškim sodiščem, in sicer od 18. do 27. julija 1988.Ivan Borštner je bil obsojen na štiri leta, Janez Janšain Franci Zavrl na leto in pol, David Tasič pa na pet

mesecev zapora. Sojenje, ki se je začelo v srbščini, seje štelo za napad na slovensko suverenost.

Sojenje četverici je spodbudilo obširne razprave opristojnostih vojaških sodišč v mirnem času. VečinaSlovencev je bila proti njihovemu obstoju v miru, predvsempa je največ razburjenja povzročila odločitev Zveznegasekretariata za ljudsko obrambo, da lahko v Sloveniji sodijov srbščini.

Na Roški cesti v Ljubljani: Janez Janša, David Tasič, IvanBorštner in Franci Zavrl

SLSLSLSLSLOOOOOVENIJVENIJVENIJVENIJVENIJA KA KA KA KA KONEONEONEONEONEC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIH

Naslovnica 57. številkeNove revije. Prvič so joizdali spomladi leta1987, v njej pa je skupinaizobražencev, med njimidr. France Bučar, TineHribar, Peter Jambrek,dr. Jože Pučnik, dr.Dimitrij Rupel idr.objavila prispevke zaslovenski narodniprogram. Zagovarjali sostališče, da suverenostpripada narodu in nefederaciji. Odklonilenodziv zveznega vodstvain večine republiškihvodstev je

notranjepolitično enotnost Slovencev le utrdil.

9

Plakat za 14. izredni kongresZveze komunistovJugoslavije. Na 14. izrednemkongresu, ki je potekal od 20.do 22. januarja 1990 vBeogradu, je Zvezakomunistov Jugoslavijezaradi različnih nacionalnihinteresov prišla v krizo.Delegati Zveze komunistovSlovenije (ZKS) so nakongresu predlagali velikoreform, od mirnega prehodav večstrankarski sistem dovarstva človekovih pravic.Pomemben je bil predlog, kije zagovarjal konfederalno ureditev skupne države. Zahtevaliso tudi razpravo o prednostnih zadevah jugoslovanske krize.Na kongresu je srbska stran zavrnila slovenske predloge, zatoso slovenski delegati kongres zapustili. Sledili so jim tudi hrvaškidelegati, kar je povzročilo razpad partije.

1. decembra Miting resnice. Napovedan je bil za 1. december1989 v Ljubljani. Kot je bila navada po vsej Jugoslaviji, naj bi seprivrženci velikosrbske politike in Slobodana Miloševićapripeljali z avtobusi v Ljubljano. Mitingaška politika jenameravala uresničiti zamisel o enotni Srbiji, zastraševatinasprotnike te zamisli in predstaviti javnosti SlobodanaMiloševića. Republiški sekretariat za notranje zadeve je mitingprepovedal.

Na Slovenskem smo mi gospodar!Karikatura Boruta Pečarja iz leta 1989, ko so Sloveniji grozilitako imenovani mitingi resnice

8. maj 18. maj 18. maj 18. maj 18. maj 1989:989:989:989:989: protestno zborovanje v Ljubljani. Zaradi protestaproti odhodu Janeza Janše na prestajanje kazni se je v Ljubljanina zborovanju zbrala precejšnja množica ljudi. Poimenovali soga odprta seja Predsedstva RK ZSMS. Na zborovanju so prvičjavno prebrali Majniško deklaracijo. Prebral jo je pesnik TonePavček.

Mladina,14. april 1989


10

Majniška deklaracija

2. april:2. april:2. april:2. april:2. april: na neposrednih volitvah za člana PredsedstvaSFRJ je bil izvoljen Janez Drnovšek.

3. juni3. juni3. juni3. juni3. junij:j:j:j:j: ustanovitev Odbora za varstvo človekovihpravicKmalu po Janševi aretaciji je bil na pobudo IgorjaBavčarja ustanovljen Odbor za varstvo pravic JanezaJanše, ki se je kmalu preimenoval v Odbor za varstvočlovekovih pravic. Odbor je deloval do aprila 1990, vnjem so bili dejavni mnogi znani slovenski intelektualcimlajšega rodu.

22. juni22. juni22. juni22. juni22. junij:j:j:j:j: zavzemanje za konfederacijoUradna politika Republike Slovenije je predstavilatemeljno listino, dokument, s katerim je slovenskoprihodnost še vedno videla v okviru Jugoslavije.Drugače misleči, ki so bili dejavni pri Novi reviji, vDruštvu pisateljev in Slovenski demokratični zvezi, pa

Poveljnik enote inšpektor Mirko Popovič poroča načelnikuslovenske milice Leopoldu Jesenku. Prvi primer nepokorščineslovenskih miličnikov je bil, ko je Tomaž Ertl, republiški sekretarza notranje zadeve, izjavil, da slovenski miličniki ne bodoposredovali proti rudarjem v rudniku Stari trg na Kosovu. Toje bilo prvo javno dejanje nepokorščine slovenske milicezveznim organom. Februarja 1990 je slovenska enota milicedokončno odšla s Kosova. V Ljubljani so jo 5. februarja slovesnosprejeli najvišji predstavniki slovenske milice.

11

so predstavili Majniško deklaracijo in jo javno prebrali8. maja 1989 na zborovanju na Kongresnem trgu. Istegadne je bila tudi objavljena.Podpisali so jo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenskademokratična zveza, Slovenska kmečka zveza,Slovensko krščansko socialno gibanje inSocialdemokratska zveza Slovenije. Naknadno sta jopodpisala še Univerzitetna konferenca ZSMS inDruštvo slovenskih skladateljev slovenskega naroda.Pisci deklaracije so videli prihodnost Slovenije voblikovanju samostojne slovenske države. Izražala jeslovensko hotenje po suvereni slovenski državi.

2222277777. sep. sep. sep. sep. septttttemberemberemberemberember: : : : : sprejem amandmajev k slovenskiustavi27. septembra 1989 je slovenska skupščina sprejelaamandmaje k slovenski ustavi in tako okrepilasuverenost republike. V devetem amandmaju je bilodoločeno, da se Slovenija na lastno željo združuje zdrugimi državami, poudarjena pa je bila tudi pravicado samoodločbe. Med pomembnejšimi je bil tudiamandma, ki je določal, da je pogoj za uvedbo izrednihrazmer soglasje slovenske skupščine. Amandmajemso že med javno razpravo jugoslovanski politični krogizelo nasprotovali. Tako Zveza komunistov Slovenijeni imela več vodilne vloge, omogočen je bil formalninastanek drugih političnih strank.

2222277777. f. f. f. f. febrebrebrebrebruar 1uar 1uar 1uar 1uar 1990:990:990:990:990: Socialistična zveza Slovenije jeposlala poziv predsedstvoma Jugoslavije inSocialistične republike Slovenije, naj slovenskinaborniki služijo vojaški rok v Sloveniji.

Zastava in grb Socialističnerepublike Slovenije

Predsedniki republik Jugoslavije so bili (z leve): v Črni goriMiodrag Bulatović, v Makedoniji Kiro Gligorov, v SrbijiSlobodan Milošević, na Hrvaškem Franjo Tuđman, v Bosniin Hercegovini Alija Izetbegović in v Sloveniji Milan Kučan.Reševanja ureditve prihodnosti Jugoslavije niso bila uspešna.

SLOVENIJA KONEC OSEMDESETIH


12

Skupščina Slovenije je sprejela dopolnila k slovenski ustavi.Na podlagi sprejetih amandmajev k ustavi SR Slovenije so bili7. marca 1990 sprejeti naslednji sklepi: slovenski državljani najslužijo vojaški rok v Sloveniji, upravni organi ne smejo vročitipoziva za služenje vojaškega roka zunaj Slovenije, Izvršni svetSRS zahteva od zveznega sekretarja za ljudsko obramboprerazporeditev vojakov državljanov Slovenije, ki so v enotahJLA zunaj Slovenije, v enote v Sloveniji.

Predstavniki ustanovnih strank Demokratične opozicijeSlovenije - Demosa. Stranke so se združile konec leta 1989 in se8. januarja 1990 javno predstavile.Demos je bila združena opozicija slovenskih političnih strank,ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo. Ustanovljen je bil8. januarja 1990. Najprej so ga sestavljale štiri stranke, in sicerSocialdemokratska zveza Slovenije (SDSS), Slovenski krščanskidemokrati (SKD), Slovenska demokratska zveza (SDZ) inSlovenska kmečka zveza (SKZ), pri podpisu sporazuma 8.januarja 1990 pa so se jim pridružili še Stranka zelenih,Liberalna stranka in Sivi panterji. Demos je izhajal iz dvehtemeljnih zahtev slovenskega naroda. Prva je zahteva po civilni

družbi s pravno državo, in sicer z demokracijo kot tehnologijolegitimiranja in z večstrankarskim sistemom kot temeljnimnačinom organiziranja politične volje državljanov, druga pa jezahteva po nacionalni in državni suverenosti Slovenije. Demosje postal alternativa obstoječemu režimu in se čez nekaj mesecevna volitvah potegoval za oblast.

2. april: 2. april: 2. april: 2. april: 2. april: plakatna aferaJože Pučnik je imel v predvolilni kampanji precej težav.V njegovo kandidaturo se je zaradi plakata Demosaza slovensko vojsko vmešala tudi JLA. Pristojni vojaškiorgani so ga ovadili, češ da vsebina plakata grobo žaliJLA, predvsem s trditvami, da vojska ni sposobnabraniti države pred zunanjim sovražnikom, da ubijanaše otroke, zastruplja gospodarstvo in ogroža našosvobodo.

1111111111. april:. april:. april:. april:. april: armada je vložila ovadbo zoper JožetaPučnika, češ da je odgovoren za Demosov plakat, kižali JLA. Mariborsko temeljno tožilstvo je ovadbozavrnilo.

Predstavitev predsedniških kandidatov. V prvi polovici marca1990 so v Sloveniji potekala soočenja štirih predsedniškihkandidatov: (z leve) Milan Kučan, kandidat Zveze komunistovSlovenije Stranke demokratične prenove in Socialistične zvezeSlovenije (ZKSSDP in SZS), Ivan Kramberger, ki je svojokandidaturo potrdil s pet tisoč podpisi volivcev, dr. Jože Pučnik,kandidat Demosa, in dr. Marko Demšar, kandidat Zvezesocialistične mladine Slovenije (ZSMS) Liberalne stranke.

13

PRPRPRPRPRVE VEVE VEVE VEVE VEVE VEČSČSČSČSČSTRANKARSKE VTRANKARSKE VTRANKARSKE VTRANKARSKE VTRANKARSKE VOLITOLITOLITOLITOLITVE PO 52VE PO 52VE PO 52VE PO 52VE PO 52LETIHLETIHLETIHLETIHLETIH

Med 8. in 22. aprilom 1990 so v Sloveniji po 52 letihpotekale prve večstrankarske povojne volitve. To je bilopri nastajanju mlade države prelomno dejanje.

Volili smo predsednika Republike Slovenije, članepredsedstva Slovenije in poslance v zbor občin, vdružbenopolitični zbor skupščine Slovenije in zborzdruženega dela. V skupščino je bilo izvoljenih desetstrank. Demos je imel v skupščini 126 glasov.Konstitutivna seja nove republiške skupščine je bila17. maja 1990, predsednik skupščine je postal dr. FranceBučar.

Republiška volilna komisija je 24. aprila razglasilauradne rezultate volitev. Demos je dobil v parlamentu126 sedežev od 240.

Na volitvah za predsednika republike je Milan Kučandobil 44,3 odstotka glasov, Jože Pučnik pa 26,4odstotka. Oba sta se pomerila še v drugem kroguvolitev. Od strank je največ glasov dobila Zvezakomunistov Slovenije Stranka demokratične prenove(ZKSSDP), skupaj pa so največ glasov dobile strankeDemosa. Volilna udeležba v drugem krogu volitev, 22.aprila, je bila 76,8-odstotna. V volilne imenike je bilovpisanih 1.489.821 volilnih upravičencev, od tega jevolilo 1.143.715 volivcev. Slovenija je po 45 letih življenjav skupni državi prvič doživela pravo volilno kampanjo.S prvimi demokratičnimi volitvami se je na miren indemokratičen način zgodil pomemben zgodovinskipreobrat v demokracijo.

Milan KučanNa predsedniških volitvah 8.aprila (prvi krog) in 21. aprila(drugi krog) 1990 je zmagalMilan Kučan. Postal je novipredsednik Predsedstva RS.Dobil je 58,36 odstotkaglasov.

Dr. Jože Pučnik,predsednik Demosa in navolitvah leta 1990 kandidatza predsednika republike

JoJoJoJoJožžžžže Pučnike Pučnike Pučnike Pučnike Pučnik je bil najvplivnejši politik Demosa in edenod ustanoviteljev Socialdemokratske stranke Slovenije(SDSS). Bil je opozicijski predsedniški kandidat naprvih svobodnih volitvah in vodja opozicije. Prizadevalsi je za integracijo slovenske družbe in suverenostSlovenije.

“Potrebujemo pravno državo. Če vzamemo zaizhodišče temeljne človekove pravice, moramougotoviti, da je v njih strukturno utemeljena tudispornost ali konfliktnost vsake družbe. Doklerposameznik živi kot Robinzon, lahko brezomejevanja uveljavlja svoje temeljne pravice. Vdružbi so meje teh pravic tam, kjer se začenjajopravice drugih ljudi.

Slovenija potrebuje državo, ki bo znala sama sebeomejevati. Eno od najpomembnejših političnih inzakonodajnih vprašanj je določitev, kje in v kolikšni


14

meri je država sploh potrebna. Vse birokratskeustanove želijo krepiti svoj obseg in vpliv. Vkomunističnih režimih je država prisotna na vsehpodročjih delovanja, si jih prilašča in jih s tem tudionesposablja. Zato je glavna naloga omejiti državona tisto ozko področje njenega legitimnegadelovanja: zagotavljanje pravnega okvira zasproščeno in učinkovito razvijanje strokovnega delav vseh podsistemih družbe. Najboljši primer jegospodarstvo: čim bolj se državne ustanove mešajov gospodarjenje, tem manjša je učinkovitost. Tuditukaj je treba omejiti državo na monetarne infiskalne mehanizme usmerjanja ter na zagotavljanjepogodbenega prava in finančne discipline. To bimoralo veljati tudi za gospodarske odnose s tujino.Kjerkoli se ta okvir prekorači, mora to ostati izjemain zgolj kratkotrajni ukrep.Slovenci ne moremo čakati na "najpočasnejševozilo", kakor je v Ljubljani cinično svetovalministrski predsednik Marković. Gre za temeljnopravico o samoodločbi slovenskega naroda in tej sene smemo in nočemo odpovedati. Zato hočemo

uveljaviti našo nacionalno suverenost tako, dauresničimo konfederativni položaj RepublikeSlovenije." – Jože Pučnik, Nova revija 95

Novoizvoljeno Predsedstvo Republike Slovenije so sestavljali (zleve) dr. Matjaž Kmecl, Ivan Oman, predsednik Milan Kučan,Ciril Zlobec in dr. Dušan Plut.Slovesna prisega novega predsedstva je bila v skupščini 10.maja 1990.

Novoizvoljeni člani republiškega izvršnega sveta so bili izvoljeni na seji republiške skupščine 17. maja 1990. Lojze Peterle je postalpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Bil je prvak Krščanskih demokratov, stranke, ki je imela v Demosunajveč glasov. Pomembnejši člani izvršnega sveta so bili še Janez Janša, Igor Bavčar in Dimitrij Rupel.

15

PredsednikIzvršnega svetaSkupščine RepublikeSlovenije,Lojze Peterle

PredsednikSkupščine Republike

Slovenije,dr. France Bučar

1111111111. maj:. maj:. maj:. maj:. maj: Predsedstvo Republike Slovenije je zaupalomandat za sestavo novega Izvršnega sveta SkupščineRS Lojzetu Peterletu.

111115. maj 15. maj 15. maj 15. maj 15. maj 1990:990:990:990:990: 15. maja 1990 je bil za predsednikapredsedstva Jugoslavije izvoljen Borisav Jović,predstavnik Srbije. Zavzemal se je, da bi zveznaskupščina čim prej sprejela zakon o odcepitvi republik.Borisav Jović je dejal: "To, kar so naredili Slovenci inseparatisti na Kosovu, je napad na konceptPredsedstva SFRJ."

Predsedstvo SFRJ je zaradi kriznih razmer v državizahtevalo uvedbo izrednih ukrepov, politično vodstvoSlovenije pa je zavrnilo sporočilo Predsedstva SFRJ,da bo treba zaradi krize uvesti izredne ukrepe.

RAZRAZRAZRAZRAZOROROROROROŽITEV TERITORIALNEOŽITEV TERITORIALNEOŽITEV TERITORIALNEOŽITEV TERITORIALNEOŽITEV TERITORIALNEOBRAMBE REPUBLIKE SLOBRAMBE REPUBLIKE SLOBRAMBE REPUBLIKE SLOBRAMBE REPUBLIKE SLOBRAMBE REPUBLIKE SLOOOOOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJE

Republiški štab za TO Slovenije je januarja 1990 izdalukaz o pregledu orožja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev, ki jih TO hrani zunaj skladišč JLA. Podatke ovrstah in količinah sredstev so podrejeni štabiposredovali RŠTO. To je bil neposredni začetek akcijeodvzema orožja TO. Aprila je bil sicer izdan ukaz ooddaji trofejnega orožja, ki je bilo v skladiščih TO,vendar to ni pomembno oslabilo bojne pripravljenostiTeritorialne obrambe, saj je šlo predvsem za orožje, kini bilo uporabno.

Konec aprila leta 1990 je bila v Beogradu seja Vojnegasveta, na kateri je bila sprejeta odločitev o razorožitviTeritorialne obrambe. Seje se je udeležil tudikomandant TO Republike Slovenije general IvanHočevar. JLA je, ne da bi obvestila zvezno vlado inpredsedstvo Jugoslavije, začela z razoroževanjem TOna območju celotne Jugoslavije. Konec maja 1990 se jegeneral Blagoje Adžić, načelnik Generalštaba JLA,izgovarjal, da predsedstva niso obvestili zato, ker jebila to dejavnost oboroženih sil.

Takratni komandant TO Republike Slovenije je bilgeneral Ivan Hočevar, načelnik Republiškega štaba zaTO pa general Drago Ožbolt. Januarja 1990 je generalHočevar zahteval od pokrajinskih in občinskih štabovza TO ter od zaščitne brigade TO, da mu posredujejopodatke o količini in vrstah orožja terminskoeksplozivnih sredstvih, ki so jih pod nadzoromobčinskih štabov skladiščili v objektih zunaj vojašnic.Na podlagi dobljenih podatkov je general Hočevar 15.maja 1990 izdal ukaz št. 625/1-90, po katerem so moralivsi podrejeni štabi TO svoje orožje, strelivo inminskoeksplozivna sredstva, ki so jih hranili v objektihzunaj vojašnic, takoj predati Jugoslovanski ljudskiarmadi. Ukaz je v imenu generala Hočevarja podpisalgeneral Ožbolt in ga na sestanku zalednih organovTO v Ljubljani, 14. maja zvečer, izročil poveljnikom 13pokrajinskih štabov za TO in 30. razvojni skupini.Zaledniki so morali takoj napisati ukaze svojimpodrejenim štabom za TO. General Ožbolt je zahteval,da poteka predaja orožja v popolni tajnosti. Odvzemorožja so v armadnem vrhu pripravljali že mesec prej


16

in načrtovali njegovo uresničitev takoj po koncuDrnovškovega predsedniškega mandata, 17. maja 1990.Pred tem je bila konec aprila 1990 v Beogradu sejaVojnega sveta, na kateri so sprejeli sklep o razorožitviTO v vseh republikah Jugoslavije. V Sloveniji je JLAodvzela predvsem tisto orožje TO, ki je bilo vvojašnicah, drugo pa le delno, saj je Teritorialnaobramba ustavila odvzem orožja iz svojih skladišč tam,kjer je bilo to mogoče. V Sloveniji so menili, da je hotelaJLA razorožiti republike zato, da bi preprečilaprihodnje dogodke, tudi osamosvojitev.

Komandant TO RepublikeSlovenije,generalpodpolkovnik IvanHočevar

Načelnik Republiškega štabaza TO Republike Slovenije,generalmajor Drago Ožbolt,podpisnik ukaza opremestitvi orožja, streliva inminskoeksplozivnih sredstevv skladišča JLA

V časopisu Delo je bil 18. 5. 1990 v rubriki pisma bralcevobjavljen prispevek Janka S. Stuška. Stušek ni bil v stalni sestaviTO, bil pa je poveljnik 2. bataljona 22. brigade. Informacije oodvzemu orožja je prejel od zaposlenih v TO.

17

RAZOROŽITEV TERITORIALNE OBRAMBE REPUBLIKE SLOVENIJE


18

Ukaz št. SZ 16/4-90 z dne 14. januarja 1990. RŠTO je z ukazom zahteval natančen pregled orožja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev, ki so jih hranili zunaj skladišč JLA.

19

RAZOROŽITEV TERITORIALNE OBRAMBE REPUBLIKE SLOVENIJE


20

Ukaz št. SZ 625/1-90 z dne 15. maja 1990

21

ODZIVI NODZIVI NODZIVI NODZIVI NODZIVI NA ODA ODA ODA ODA ODVZEM ORVZEM ORVZEM ORVZEM ORVZEM OROŽJOŽJOŽJOŽJOŽJAAAAATERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKETERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKETERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKETERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKETERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKESLSLSLSLSLOOOOOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJE

Odzivi v TOOdzivi v TOOdzivi v TOOdzivi v TOOdzivi v TO

Slovenska politična in civilna javnost se je burnoodzvala na odvzem orožja. Po časopisnih anketah jeveč kot 90 odstotkov državljanov Slovenije obsodiloHočevarjevo ravnanje. Občinske skupščine, društva inposamezniki so pošiljali proteste republiškimorganom. Tudi nekatere politične stranke, na primerKrščanski demokrati, so na svojih odborih obsodilenjegovo ravnanje. V pokrajinskih in občinskih štabihza TO so se na odvzem orožja odzvali z ogorčenjem.

RazRazRazRazRazorororororooooožitžitžitžitžiteeeeev TO in odzivi drv TO in odzivi drv TO in odzivi drv TO in odzivi drv TO in odzivi družbenopolitičneužbenopolitičneužbenopolitičneužbenopolitičneužbenopolitičnessssskkkkkupnosupnosupnosupnosupnostititititi

Kmalu po končani seji slovenske republiške skupščineso člani slovenskega političnega vodstva začeli dobivatiinformacije o odvzemu orožja. Takratni komandantRepubliškega štaba za TO general Ivan Hočevar, ki jebil tudi po zvezni zakonodaji za vodenje TO političnoodgovoren predsedstvu republike, predsednikapredsedstva ni obvestil o ukazu za razorožitev TO. Tudina takratnem Republiškem sekretariatu za ljudskoobrambo, katerega predstojnik je bil Janko Kušar, nisoimeli uradnih informacij o odvzemu orožja. V tistihdneh se je zamenjalo celotno slovensko političnovodstvo. Janez Janša, ki je postal novi sekretar za ljudskoobrambo, je občinskim upravnim organom za ljudskoobrambo takoj poslal brzojavko, s katero jih je obvestil,da prepoveduje oddajanje orožja. Akcija je bilapravočasna, saj je JLA do takrat pobrala orožje upravnihorganov le v petih občinah. Ob začetku odvzema orožjaštevilne občine še niso imele oblikovane nove oblasti.Štabi za TO, in sicer pokrajinski štabi za TO (PŠTO) terobčinski štabi za TO (OŠTO), so od novih republiškihorganov zahtevali jasna navodila o tem, kako ravnatipri odvzemu orožja. Negotovost je bila velika, tako daso bili starešine v štabih za TO v veliki stiski. Po enistrani so imeli ukaz višjega poveljstva, torejHočevarjevega štaba, naj nemudoma oddajo orožje, podrugi strani pa so vedeli, da je takšno ravnanje vnasprotju z interesi Slovenije, ki bi jih morali prav oninajbolj braniti. Le predsedstvo republike kot najvišji

organ vodenja TO RS je imelo formalno pristojnost, daakcijo ustavi. Predsednik Kučan je zato zahteval odgenerala Hočevarja uradno pojasnilo o odvzemu orožja.Na sestanku predsedstva je Ivan Hočevar neprepričljivopojasnjeval, da je šlo le za varnostni ukrep. Orožje najbi še naprej ostalo last TO, vendar v vojašnicah JLA, vkaterih naj bi ga vojaki stražili in varovali pred tatvinami,ki naj bi jih bilo v Jugoslaviji vse več.

Predstavnik JLA v Skupščini Republike Slovenije polkovnikMilan Aksentijević je dosledno zagovarjal ukaz o premestitviorožja TO Slovenije v skladišča JLA. S prepričevanjem ingrožnjami je skušal ustrahovati poslance med sprejemanjemprvih osamosvojitvenih ukrepov.Po mnenju nekaterih je bil Aksentijević "podaljšana roka"kontraobveščevalne službe JLA v skupščini.

Odvoz orožja in streliva iz skladišča Območnega štaba za TOŠentjur pri Celju, 19. maj 1990, popoldan


22

Mladina,2. junij 1990

23

ZačZačZačZačZačeeeeetttttek deloek deloek deloek deloek delovvvvvanananananja Maneja Maneja Maneja Maneja Manevrvrvrvrvrssssskkkkke se se se se strtrtrtrtrukturukturukturukturuktureeeeenarnarnarnarnarodne zaščitodne zaščitodne zaščitodne zaščitodne zaščiteeeee

Maja 1990 je prišlo do spora med Republiko Slovenijoin Republiškim štabom za TO pod poveljstvom

generala Ivana Hočevarja, predvsem zaradi odvzemaorožja TO Slovenije. Iz spontanega odpora protiodvzemu orožja slovenske TO je nastala ena najboljeorganiziranih in konspirativnih akcij v Sloveniji vnovejšem obdobju. Rezultat je bila organizirana inoborožena vojaška formacija enot in štabov MSNZ,ki bi lahko že prej kot v treh mesecih po odvzemuorožja slovenski TO branila Slovenijo pred oboroženimnapadom.

To vojaško organizacijo so pozneje imenovaliManevrska struktura narodne zaščite (MSNZ). Vanjoje bilo razporejenih približno 22.000 pripadnikovrezervne sestave slovenske TO. Glavni vzrok zaoblikovanje MSNZ je bilo zavarovanje ukrepovnastajajoče slovenske države, ki jo je takrat in pozneje

Tone KrkovičPomembno vlogo zanastanek Manevrskestrukture narodne zaščiteje imel takratni sekretarza ljudsko obramboobčine Kočevje ToneKrkovič. Od leta 1979 do1988 je bil operativničastnik v zaščitni brigadiTO, kot sekretar zasplošno ljudsko obramboin družbeno samozaščito(SLO in DS) pa je poznaltudi razmere naobrambnem področju.Krkovič je na ravnirepublike operativnovodil Projekt MSNZ.

V nekV nekV nekV nekV nekatatatataterih občinserih občinserih občinserih občinserih občinskih ških ških ških ških štttttabih TO so se prabih TO so se prabih TO so se prabih TO so se prabih TO so se predajiedajiedajiedajiedajiorororororooooožja odločno upržja odločno upržja odločno upržja odločno upržja odločno uprli. Ukli. Ukli. Ukli. Ukli. Ukaza niso hoaza niso hoaza niso hoaza niso hoaza niso hottttteli izvršitieli izvršitieli izvršitieli izvršitieli izvršitiv občinah Brv občinah Brv občinah Brv občinah Brv občinah Breeeeežice, Držice, Držice, Držice, Držice, Draaaaavvvvvogrogrogrogrograd, Jesenice, Krad, Jesenice, Krad, Jesenice, Krad, Jesenice, Krad, Jesenice, Kranananananj,j,j,j,j,KršKršKršKršKrškkkkko, Lendao, Lendao, Lendao, Lendao, Lendavvvvva, Litia, Litia, Litia, Litia, Litija, Mozirje, Radlja, Mozirje, Radlja, Mozirje, Radlja, Mozirje, Radlja, Mozirje, Radlje ob Drje ob Drje ob Drje ob Drje ob Draaaaavi,vi,vi,vi,vi,RadoRadoRadoRadoRadovlvlvlvlvljica, Slojica, Slojica, Slojica, Slojica, Slovvvvvensensensensenskkkkke Ke Ke Ke Ke Konononononjice, Šmarje pri Jelšah,jice, Šmarje pri Jelšah,jice, Šmarje pri Jelšah,jice, Šmarje pri Jelšah,jice, Šmarje pri Jelšah,TTTTTrrrrrbobobobobovlvlvlvlvlje, Tje, Tje, Tje, Tje, Trrrrržič, Vžič, Vžič, Vžič, Vžič, Velenelenelenelenelenje in Žalec.je in Žalec.je in Žalec.je in Žalec.je in Žalec.

Janez Janša15. maja 1990 je zizvolitvijo Izvršnega svetaRepublike Slovenijepostal sekretarsekretariata za obrambo.Leta 1990 je bil glavniorganizator ProjektaMSNZ.

Igor Bavčar15. maja 1990 je postalsekretar sekretariata zanotranje zadeve. Priorganizaciji MSNZ je bilpoleg Janeza Janše glavnikoordinator na republiškiravni.

Vinko BeznikBil je poveljnik specialneenote ministrstva zanotranje zadeve. Leta1990 je operativno vodildejavnost milice vskupnem ProjektuMSNZ.

ODZIVI NA ODVZEM OROŽJA TERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE


24

najbolj ogrožala JLA.Temeljni vojni načrtMSNZ je bil preprost inlogičen. Ob oboroženemposegu JLA (pozneje JA)bi pripadniki MSNZmorali zavarovati ključneobjekte, hkrati pa s hitriminapadi na skladiščaorožja in vojaške opremezagotoviti orožje zamorebitni vpoklicpopolnih formacij TO.Pripravljeni so bilipodrobni načrti napadovna posamezna skladiščain druge objekte, polegtega pa tudi številnaskrivna skladišča zaorožje in vojaško opremo.

Projekt MSNZ je tajnavzpostavitev poveljstev inštabov, lojalnih slovenskioblasti, ter zametekSlovenske vojske, ki so joimenovali VojskaRepublike Slovenije(VRS). Na začetku jenastajala brez zakonskepodlage. Na pobudoJaneza Janše pa je dobilazakonsko podlago kotManevrska strukturanarodne zaščite (MSNZ),kajti Narodna zaščita jebila zakonsko opredeljenaže v Zakonu o ljudskiobrambi in družbenisamozaščiti iz leta 1982.

Pripadniki stalne in rezervne sestave TO so se na razorožitev odzvali zelo odločno. Kljub velikiverjetnosti, da bi imel neizpolnjen ukaz o predaji orožja za posameznike negativne posledice,so se mnogi odzvali in napisali svoja mnenja. Eno takih pisem pripadnikov stalne in rezervnesestave so napisali tudi v Občinskem štabu za TO Slovenske Konjice.

25

Delo, 21. maj 1990

Delo, 21. maj 1990

ODZIVI NA ODVZEM OROŽJA TERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE


26

Delo, 22. maj 1990

27

JUGOSLJUGOSLJUGOSLJUGOSLJUGOSLOOOOOVVVVVANSKA LJUDSKA ARMADANSKA LJUDSKA ARMADANSKA LJUDSKA ARMADANSKA LJUDSKA ARMADANSKA LJUDSKA ARMADAAAAA

Po ustavi in zakonih SFRJ je bila JLA skupna oboroženasila vseh narodov, narodnosti, delovnih ljudi indržavljanov SFRJ. Drugi del oboroženih sil (OS) jesestavljala Teritorialna obramba (TO). Temeljna nalogaJLA je bila, da ob napadu na Jugoslavijo skupaj s silamiTO v najkrajšem času ustavi napad. JLA je bilaopremljena s takrat najsodobnejšo oborožitvijo inopremo. V strukturi častniškega kadra je bilo največčastnikov srbske narodnosti, in sicer 63,2 odstotka od 42,7odstotka skupnega deleža v jugoslovanskem prebivalstvu.Pred osamosvojitvijo je bilo v JLA zaposlenih 2,8 odstotkaSlovencev od vseh zaposlenih v JLA. Že v 80. letihprejšnjega stoletja, predvsem pa po Titovi smrti, je JLAmočno utrdila svojo oblast in se razglasila za takoimenovano hrbtenico političnega sistema. Takrat je bilov JLA 260.000 vojakov, imela je tudi dobro organiziranomočno partijsko organizacijo. Čeprav so v JLA pretiranopoudarjali, da se zavzemajo za bratstvo in enotnost, jebilo ozračje v državi napeto. Pozneje je JLA postopomazmanjšala število oboroženih vojakov na 180.000. Bila jenajmočnejša vojaška sila na Balkanu, toda hkrati tudinajdražja in največja državna institucija. JLA je imela svojovojaško industrijo, ki je bila nameščena predvsem na juguin v osrednjem delu države. Bila je samozadostna, saj jeimela svojo infrastrukturo in samooskrbo. Ne glede nazakone se je JLA vedla samovoljno in ni bila odvisna odzvezne vlade, predsednika države in skupščine. Porazpadu ZKJ si je prisvojila in utrdila še politični monopol,tako da je ustanovila Zvezo komunistov Gibanje zaJugoslavijo. Znotraj državnega aparata sta se krepilacentralizem in avtonomija JLA.

Pozneje se je krepitev srbskega vpliva na odnose vJugoslaviji kazala tudi z večanjem vpliva JLA. Tako je

JLA, ne da bi obvestila zvezno vlado in predsedstvo,začela po vsej državi razoroževati TO.

Leta 1990 je bilo največ vojakov JLA na 5. armadnemobmočju, ki je imelo sedež v Zagrebu. V vsej Jugoslavijije bilo organiziranih 17 poveljstev korpusov, od tegana 5. armadnem območju pet. Vodenje te velikevojaške sile je v miru potekalo prek poveljstvavojaškega območja, v morebitni vojni pa so predvidelipoveljstvo bojevališča, ki bi vodilo operacije. GrožnjaSloveniji je bila tako uresničena z veliko vojaškopremočjo JLA nad slovensko TO. JLA je že prej večkratnameravala izvesti državni udar in izsiliti izrednerazmere. Armadno poveljstvo je nenehno pritiskalona zvezno predsedstvo, da je treba razmere v državiumiriti in preprečiti osamosvojitvene težnje Slovenije.Ta pritisk se je še povečal, ko sta Hrvaška in Slovenijapredlagali konfederacijo.

Jugoslovanska ljudska armada je bila leta 1990 vSloveniji razdeljena na tri korpuse. Korpusi so bilipodrejeni 5. vojaškemu območju, ki je imelo sedež vZagrebu. Poveljeval mu je Slovenec generalpolkovnikKonrad Kolšek.

14. korpus je imel sedež v Ljubljani, večje enote pa sobile poveljstvo in prištabne enote (bataljon vojaškepolicije, bataljon za zveze, sanitetni bataljon) s sedežemv Ljubljani. V 14. korpusu je bilo 1382 ljudi, v Ljubljanije bila tudi 14. partizanska motorizirana brigada, ki ještela 973 ljudi, v Postojni, Vipavi in Pivki je bilanameščena 228. motorizirana brigada, ki je imela 3371ljudi. V Kranju, Tolminu in na Bohinjski Beli je bilanameščena 345. planinska brigada, v Radovljici,Tolminu, Novi Gorici in Sežani so bile obmejne enote,ki so imele 1764 ljudi, v Ribnici na Dolenjskem je bilnameščen 14. mešani artilerijski polk, ki je štel 1119ljudi, v Ljubljani je bil tudi 635. lahki topniški polkPLO, ki je štel 895 ljudi, na Vrhniki pa je bilanameščena 1. oklepna brigada z 2178 ljudmi. Podpoveljstvom 14. korpusa so bile še vojašnice v Novemmestu, Škofji Loki in Ajdovščini. Skupno je bilo v 14.korpusu 13.917 ljudi.

V Mariboru je bil sedež 31. korpusa s prištabnimienotami, ki so imele 469 ljudi, v Mariboru sta bilanameščena 195. motorizirana brigada s 3150 ljudmi


28

in poveljstvo obmejnih enot (obmejni bataljoni so biliv Murski Soboti, Mariboru in Dravogradu) s 1297ljudmi, 29. partizanska divizija je bila nameščena naPtuju, štela je 215 ljudi, na Ptuju je bil tudi 417. mešaniprotioklepni polk s 633 ljudmi, v Celju pa je bil 522.inženirski polk. Pod poveljstvom 31. korpusa je bilatudi vojašnica JLA v Slovenski Bistrici. V 31. korpusuje bilo skupno 6290 ljudi.

V Sloveniji je bila tudi 13. partizanska motoriziranabrigada, ki je imela sedež v Ilirski Bistrici, štela je 1881ljudi, podrejena pa je bila poveljstvu korpusa, ki jeimelo sedež na Reki.

Pod neposrednim poveljstvom 5. vojaškega območjaso bile enote v Cerkljah ob Krki, Črnomlju in nekatereenote v Ljubljani ter Slovenski Bistrici.

Celotno 5. vojaško območje, ki je vključevalo še 32.korpus s sedežem v Varaždinu, 10. korpus s sedežemv Zagrebu in preostale enote 13. korpusa na Reki je vmirnodobnem času štelo 45.000 ljudi.

Na 5. vojaškem območju je bil nameščen tudi 5. korpusvojnega letalstva in protiletalske obrambe z 200bojnimi letali in helikopterji.

5. vojaško območje je imelo 1160 tankov in oklepnihbojnih vozil, več kot 3000 kosov artilerijskega orožja,minometov, večcevnih raketometov in več kot 500kosov protiletalskega orožja.

V pristojnost 5. vojaškega območja so sodile tudi mejeSFRJ z Italijo, Avstrijo in Madžarsko v dolžini 716 km.Samo v Sloveniji je bilo na državnih mejah 85 stražnic.Zaledno oskrbo so opravljale tri zaledne baze z večkot 400 skladiščnimi objekti.

Nacionalna sestava starešin na 5. vojaškem območjuje bila naslednja: 5,5 odstotka je bilo Slovencev, 16odstotkov je bilo Hrvatov, 52 odstotkov Srbov,preostalih pa je bilo 19 odstotkov.

Nacionalna sestava enot JLA v Sloveniji: Srbov je bilo33 odstotkov, Črnogorcev 2 odstotka, Jugoslovanov 2odstotka, Hrvatov 18 odstotkov, Albancev 20 odstotkov,Slovencev 15 odstotkov, Makedoncev 4 odstotke,

Mislimanov 5 odstotkov in preostalih odstotek.V Republiki Sloveniji je delovalo približno 150pripadnikov vojaške varnostne službe (KOS), ki pa sobili večinoma Srbi, bilo jih je namreč več kot 90odstotkov.

Josip Broz TitoDo leta 1980 je bil vrhovnipoveljnik oboroženih sil SFRJ.Po njegovi smrti je bilo vrhovnipoveljnik Predsedstvo SFRJ.

GeneralVeljko Kadijević,

konec osemdesetih letkomandant JLA

Konrad Kolšek,poveljnik5. vojaškega območja JLA

29

Opazovalec na "položaju"

Letalo JLA orel. Vojnoletalstvo in protizračnaobramba sta bilaorganizirana v tri korpuse,in sicer v Zagrebu,Beogradu in Skopju. Imelasta 512 bojnih letal, 104transportna letala, 152helikopterjev in 118 drugihletal. Poleg tega pa še 5100protizračnih topov in 2800kosov protioklepnegaraketnega orožja.

JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA


30

Jugoslovanska ljudska armada je na vsakoletni paradi vBeogradu kazala svojo oborožitev. Zadnja parada je bila leta1985.

Pomemben del JLA so bile artilerijske enote, ki so bile leta 1991na položajih pripravljene za bojno delovanje, v posameznihprimerih pa so tudi bojno delovale.JLA je imela 8000 kosov artilerijskega orožja in 1300 kosovprotiraketnega orožja.

Tankovske enote so bile najbolj izpostavljeno orožje JLA. Leta1991 so bili oficirji JLA prepričani, da nekaj deset tankov nacestah lahko pokori Slovenijo. Da so bile ocene napačne, sopokazali dogodki, ki so se zgodili leta 1991.JLA je imela 2100 tankov in 1000 oklepnih transporterjev.

Helikopterski desant, izkrcavanje pehote

31

TERITORIALNTERITORIALNTERITORIALNTERITORIALNTERITORIALNA OBRAMBA REPUBLIKEA OBRAMBA REPUBLIKEA OBRAMBA REPUBLIKEA OBRAMBA REPUBLIKEA OBRAMBA REPUBLIKESLSLSLSLSLOOOOOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJE

UsUsUsUsUstttttanoanoanoanoanovitvitvitvitviteeeeev Tv Tv Tv Tv Teriteriteriteriteritorialne obrorialne obrorialne obrorialne obrorialne obrambeambeambeambeambe

Sovjetska zveza je poleti leta 1968 okupiralaČeškoslovaško, kar je bilo opozorilo tudi za Jugoslavijo.Zato je bila jeseni tega leta v vseh jugoslovanskihrepublikah ustanovljena nova vojaška organizacija –Teritorialna obramba. Glavni štab za splošni ljudskiodpor v Sloveniji je bil ustanovljen 20. 11. 1968, kmaluzatem so bili ustanovljeni conski štabi in poveljstvapartizanskih enot.

Ustanovitev Teritorialne obrambe je bil tudi poskuszadostitve željam jugoslovanskih republik, zlastiSlovenije in Hrvaške, po vrnitvi vsaj delno samostojnevojaške organizacije. Slovenci so Teritorialno obrambosprejeli kot svojo vojsko. Za njeno oborožitev in opremoso namenili precejšnja sredstva. Manjšo količino orožjaso nameravali kupiti v tujini, ostra reakcija Beogradapa je pokazala, da zvezna vlada ne bo dopustilarepubliških vojsk in poskusov, da bi se Teritorialnaobramba po republikah izognila ostremu nadzoruBeograda. Kljub temu je ustanovitev Teritorialneobrambe Sloveniji omogočila, da je imela vsaj nekajsvoje oborožene sile.

Z ustavnimi amandmaji 1971. leta je bila Teritorialnaobramba izločena iz JLA, zato je njen razvoj skupaj spristojnimi republiškimi organi usklajevala posebnauprava v Generalštabu JLA in Zveznem sekretariatuza ljudsko obrambo.

Po letu 1974 je JLA vse bolj sumničavo spremljala razvojslovenske Teritorialne obrambe, še posebej po Titovismrti leta 1980.

Republiški Zakon o splošni ljudski obrambi in Zakono družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah,sprejeta leta 1976, sta prinesla veliko sprememb. Glavništab SRS za splošni ljudski odpor se je preimenoval vRepubliški štab za TO, conski štabi so postalipokrajinski štabi. Iz tedanjih šestih conskih štabov, insicer Gorenjskega, Dolenjskega, Primorskega,Vzhodnoštajerskega, Zahodnoštajerskega inLjubljanskega, je bilo oblikovanih 12 pokrajinskih

štabov, in sicer za Gorenjsko, Celjsko, Koroško,Vzhodnoštajersko pokrajino, Prekmurje, Zasavje,Posavje, Dolenjsko, Notranjsko, Južnoprimorsko inSevernoprimorsko pokrajino, Ljubljano okolico, terMestni štab za TO Ljubljana mesto. Pri Republiškemštabu za TO je bila oblikovana tudi 27. zaščitna brigadaTO. Stalna sestava brigade se je od leta 1982 imenovala30. razvojna skupina, ustanovljena pa je bila tudiletalska eskadrilja. V vseh občinah v Sloveniji so biliustanovljeni občinski štabi za TO. V Mariboru je bilustanovljen Mestni štab za TO Maribor.

Streljanje z minometom

Usposabljanje na protiletalskih topovih

TTTTTeriteriteriteriteritorialna obrorialna obrorialna obrorialna obrorialna obramba kamba kamba kamba kamba konec osemdeseonec osemdeseonec osemdeseonec osemdeseonec osemdesetihtihtihtihtih

Republiški štab za TO je bil najvišji organ slovenskeTeritorialne obrambe, ki jo je sestavljalo trinajstpokrajinskih štabov in 27. zaščitna brigada TO (30.


32

razvojna skupina). Na občinskih ravneh je biloorganiziranih 62 občinskih štabov za TO ter štabov vkrajevnih skupnostih, kar je bilo pomembno zanadaljnji razvoj splošne ljudske obrambe in družbenesamozaščite. Štabi za TO so ustanavljali in organiziralienote za splošni ljudski odpor, urejali organizacijskain kadrovska vprašanja ter skrbeli za opremljanje,urjenje in borbeno pripravljenost enot. Pri tem sosodelovali z občinami in delovnimi organizacijami,odgovorni pa so bili komitejem za SLO in DS vobčinah. Občinski štabi so pri reševanjuvojaškostrokovnih nalog omogočali bolj operativnodelovanje. Občinski štabi za TO so bili teritorialniorgani, kar pomeni, da so delovali na območjumatičnih občin, večje enote pa so delovale tudi zunajnjih. Tako je bilo zagotovljeno vodenje splošnegaljudskega odpora tudi v občinah. V TO Slovenije jebilo na začetku leta 1990 zaposlenih 45 aktivnihpripadnikov stalne sestave TO (pripadniki JLA) in 420rezervnih. V enote TO je bilo na vpoklic razporejenihpribližno 75.000 rezervistov.

RazmerRazmerRazmerRazmerRazmere v Te v Te v Te v Te v Teriteriteriteriteritorialni obrorialni obrorialni obrorialni obrorialni obrambiambiambiambiambi

Zaradi nadzora in obvladovanja TO so podpoveljstvom generalštaba iz Beograda v vodstvo TOSlovenije pošiljali predvsem aktivne oficirje JLA. Vtistem času je bilo v TO Slovenije zaposlenih približno45 aktivnih oficirjev JLA, večinoma na poveljniških inpomembnejših štabnih mestih. Kadrovska selekcijajugoslovanskega generalštaba je bila usmerjena vpostopno zamenjavo vseh častnikov, ki so bili ocenjenikot nezanesljivi in bi dali v posebnih okoliščinahprednost Sloveniji pred Jugoslavijo. TO je bila vSloveniji več let izpostavljena pritiskom zveznihvojaških ustanov, ki so želele strukturo TO popolnomapodrediti armadnim poveljstvom in TO ločiti odnjenega okolja.

Teritorialna obramba Republike Slovenije je v obdobjumed letoma 1980 in 1990 naredila izjemno veliknapredek. Postala je ugledna in sodobna vojaškaorganizacija, dobro organizirana in vse bolje izurjena.Pomembno dejstvo je, da je bila povezana s svojimnarodom in vključena v obrambno-zaščitni sistem nasvojem področju.

Teritorialna obramba Slovenije ni imela težkeoborožitve. Večji del protiletalskih topov in minometovje bilo v skladiščih JLA in tako pod njenimneposrednim nadzorom.

Velik del pehotne oborožitve je bil nabavljen odpresežkov JLA in je bil že zastarel. Avtomatske pehotneoborožitve je bilo razmeroma malo.

Organiziranost TO Republike Slovenije maja 1990

Priprava orožja

Od usOd usOd usOd usOd ustttttanoanoanoanoanovitvvitvvitvvitvvitve TO lee TO lee TO lee TO lee TO lettttta 1a 1a 1a 1a 1968 so bili n968 so bili n968 so bili n968 so bili n968 so bili njenijenijenijenijenikkkkkomandanti: Boomandanti: Boomandanti: Boomandanti: Boomandanti: Bojan Pjan Pjan Pjan Pjan Polak - Solak - Solak - Solak - Solak - Stjenktjenktjenktjenktjenka, Ra, Ra, Ra, Ra, RudolfudolfudolfudolfudolfHriberHriberHriberHriberHribernik - Snik - Snik - Snik - Snik - Svvvvvarararararun, Brun, Brun, Brun, Brun, Brankankankankanko Jero Jero Jero Jero Jerkič, Miha Pkič, Miha Pkič, Miha Pkič, Miha Pkič, Miha Peeeeetrič,trič,trič,trič,trič,Rado KlajnščRado KlajnščRado KlajnščRado KlajnščRado Klajnščekekekekek, Edv, Edv, Edv, Edv, Edvararararard Pd Pd Pd Pd Paaaaavčič in Ivvčič in Ivvčič in Ivvčič in Ivvčič in Ivan Hočan Hočan Hočan Hočan Hočeeeeevvvvvararararar.....

33

Priprava protiletalskega topa na streljanje

Po napornem usposabljanju se prileže topla malica.

Leta 1990 je bil zvezni sekretar za ljudsko obrambogeneral armade Veljko Kadijević. V intervjuju zaNarodno armijo, 6. 12. 1990, je med drugim dejal:– "Nobeno vprašanje, tudi ne vprašanje političnega

organiziranja in delovanja pripadnikov JLA, sene bo urejalo po receptu ali na zahteve tistih, kite vojske niso ustvarjali;

– Teritorialna obramba, takšna, kakršna je bilaustvarjena ob koncu 60. in na začetku 70. let, jebila objektivno velika prevara. Zagovornikitakšne TO so utemeljevali svoja prizadevanja spotrebo, da bi organizacijo oboroženih silprilagodili zahtevam političnega sistemasocialističnega samoupravljanja;

– Armada bo delovala po ustavi in zakonu in kdorse bo upiral s silo, bo tudi s silo onemogočen."

TERITORIALNA OBRAMBA REPUBLIKE SLOVENIJE


34

OBRAMBNE PRIPRAOBRAMBNE PRIPRAOBRAMBNE PRIPRAOBRAMBNE PRIPRAOBRAMBNE PRIPRAVE NVE NVE NVE NVE NAAAAAOSOSOSOSOSAMOSAMOSAMOSAMOSAMOSVVVVVOOOOOJITEV SLJITEV SLJITEV SLJITEV SLJITEV SLOOOOOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJE

ManeManeManeManeManevrvrvrvrvrssssskkkkka sa sa sa sa strtrtrtrtrukturukturukturukturuktura nara nara nara nara narodne zodne zodne zodne zodne zaščitaščitaščitaščitaščite ine ine ine ine inobobobobobvvvvveščeščeščeščeščeeeeevvvvvalno deloalno deloalno deloalno deloalno delo

Že poleti 1990 so organizatorji MSNZ začeli zbiratiinformacije o JLA, da bi tako dobro spoznali svojegamorebitnega nasprotnika. Organizirali soobveščevalno službo, katere glavna naloga je bilanadzor dejavnosti in postopkov vodilnih vojaških osebv Republiškem štabu za TO, vojašnicah in ustanovahvojske v vsej Sloveniji. Dobili so zelo koristneinformacije, s katerimi so nadzorovali delovanje protiSloveniji in ga tudi preprečili. Proučili so nasprotnikovoravnanje in organizirali 24-urno opazovanje vojašnicin vojaških objektov. Pravočasne informacije sopripomogle k uresničevanju natančnih postopkov inpravilnim odločitvam pristojnih organov naRepubliškem sekretariatu za ljudsko obrambo in naRepubliškem sekretariatu za notranje zadeve.

Ožji usklajevalni odbor MSNZ, v katerem so bili Janša,Bavčar, Beznik in Krkovič, je bil sproti obveščen o deluHočevarjevega štaba. Največ informacij jim jeposredoval Rade Klisarič, ki se je, čeprav je biluslužbenec kontraobveščevalne službe (KOS), že majapovezal s Krkovičem in se dogovoril za sodelovanje.Tudi pripadnike MSNZ, ki so imeli pomembne naloge,je bilo treba preveriti in presoditi, ali so primerni zasodelovanje pri tako pomembnem in odgovornemprojektu, kot je bila akcija MSNZ. Zbrani obveščevalnipodatki so omogočili pripravo ocene vzrokov inmožnosti za delovanje sil JLA v Republiki Sloveniji ter

ocene najverjetnejših smeri in sil, ki bi jih uporabilagresor, torej JLA. Omenjene ocene so bile podlaga zapripravo Direktive za uporabo Manevrske strukturenarodne zaščite.

Lašče so naselje med Kočevjem in Novim mestom, gostilnaRojc v tej vasi je bila zelo pomemben obveščevalni kraj.

Službena izkaznica delavca organa varnosti (KOS) RadetaKlisariča. Pomembna naloga obveščevalcev je bila spremljanjedogajanj v vojašnicah po vsej Sloveniji. Tako so bile vojašnice24 ur na dan pod nadzorom.

Zaradi varnosti organizatorjev Projekta MSNZ je bilo trebauporabiti marsikatero zvijačo. Med te je sodilo tudi ponarejanjeosebnih dokumentov.Na sliki je ponarejena osebna izkaznica predsednika občineKočevje, Mihaela Petroviča, dr. med.

35

RazvRazvRazvRazvRazvoooooj noj noj noj noj novvvvve unife unife unife unife uniforororororme in nome in nome in nome in nome in novvvvvega orega orega orega orega orooooožja MGžja MGžja MGžja MGžja MGVVVVV

Slovenski teritorialci so se želeli že na zunaj razlikovatiod JLA, saj je bila njihova prejšnja uniforma podobnauniformi JLA. Želeli so kakovostno obleko, opremoin majhno, toda učinkovito orožje MGV. Zato so leta1990 začeli preizkušati nove, sodobnejše materiale,izdelali pa so tudi novo uniformo, ki se je razlikovalapo vzorcu, kroj pa je bil spremenjen in prilagojenzahtevam terenskega usposabljanja. Uniforma je bilaudobnejša in zelo uporabna. Poleg tega so razvijali tudiopremo, in sicer šotorke, spalne vreče, škornje itn.Razvoj nove opreme je vodil Tone Krkovič. Vzorčneuniforme so izdelali v Opremi Kočevje, MGV pa vtovarni Gorenje.

Brzostrelka MGV 176 je namenjena za boj na krajših razdaljah.Uporablja se malokalibrsko strelivo 5,6 mm, ki je spravljeno vvodoravno ležečem bobnu, za 161 nabojev. Dolžina orožja ziztegnjenim kopitom je 745 mm, masa napolnjenega orožja je3,4 kg.


36

Skladišče orožja TO v Ljubljani. Pogosto so zaposleni v TO, kiso bili vključeni v MSNZ, kradli orožje, ki je bilo v lastiTeritorialne obrambe in hranjeno v skladiščih JLA. Pri tem somorali zelo paziti, da jih JLA ni odkrila. Tako je bilo po vsejSloveniji odvzeto veliko orožja in streliva.

DeklarDeklarDeklarDeklarDeklaraciaciaciaciacija o suvja o suvja o suvja o suvja o suverererererenosenosenosenosenosti Rti Rti Rti Rti Republikepublikepublikepublikepublike Sloe Sloe Sloe Sloe Slovvvvvenienienienienijejejejeje

Republiška skupščina je 2. julija 1990 sprejelaDeklaracijo o suverenosti Republike Slovenije.Deklaracija obsega šest členov in dva sklepa, sklicevalapa se je na naravnopravno in mednarodno priznanonačelo o pravici vsakega naroda do samoodločbeoziroma do lastne državnosti.

37

Sprava v Kočevskem rogu. 8. julija 1990 je pred množičnimgrobiščem pobitih domobrancev v Kočevskem rogu potekalaspravna slovesnost, ki so se je udeležili najvišji predstavnikipolitičnega in javnega življenja, med njimi tudi predsednikMilan Kučan. Maševal je ljubljanski metropolit, nadškof dr.Alojzij Šuštar. Spravne slovesnosti se je udeležilo več deset tisočljudi. Odnos do preteklosti je bil eden od spornih dejavnikovmed političnimi krogi in cerkvijo.

111115. juni5. juni5. juni5. juni5. junij:j:j:j:j: zaprto območje Kočevske Reke si je ogledalakomisija republiške skupščine.

Izvršni svet je sprejel sklep, da zaprtega območja niveč.

GoGoGoGoGotttttenicaenicaenicaenicaenica

Vas Gotenica leži na obrobju kočevske občine, podGoteniškim Snežnikom. Naselje je tesno povezano sšeststoletno zgodovino kočevskih Nemcev. V 14.stoletju so Ortenburžani na Kočevsko naseljevalinemške kolonialiste. Med vpadi Turkov je bila dežela

večkrat napadena, tako da je bila konec 16. stoletjamočno opustošena.

Sredi 19. stoletja je na Kočevskem živelo približno22.000 prebivalcev, večinoma Nemcev. Agrarna krizav začetku 20. stoletja je povzročila izseljevanje,predvsem v ZDA. Razpad Avstro-Ogrske je Nemceprizadel, postali so manjšina v novi državi KraljeviniJugoslaviji.

Aprila leta 1941 so Kočevsko zasedli Italijani, zaradičesar so bili tamkajšnji Nemci zelo razočarani, saj sopričakovali, da bodo postali del nemškega rajha. Odnovembra 1941 do januarja 1942 se je s Kočevskegaizselilo približno 11.000 kočevskih Nemcev.

Sveče v spomin pobitim v Kočevskem rogu

Tudi prebivalci Gotenice so bili večinoma Nemci.Konec leta 1941 so se izselili v Posavje.

Na širšem območju okoli Gotenice je pred drugosvetovno vojno stalo 19 cerkva. Med vojno so porušilile tri, vse pa so porušili ob nastanku zaprtega območja,največ med letoma 1953 in 1954.

Gotenico so za kratek čas naselili prebivalci okoliškihvasi, predvsem družine, ki so jim med vojno požgalidomačije. Največ jih je bilo iz Loškega Potoka.

Leta 1949 so se morale družine čez noč izseliti. Podvodstvom Udbe so prišli prvi strokovnjaki, da bi začeligraditi podzemna zaklonišča. Hoteli so zgraditiatomska zaklonišča za komunistično vodstvo

OBRAMBNE PRIPRAVE NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE


38

Slovenije. Odločitev, da bodo objekte gradili prav vGotenici, je po pripovedovanjih sprejel Ivan Maček -Matija, ki je gradnjo tudi nadzoroval.

Po drugi svetovni vojni je bilo na Kočevskem večdelovnih taborišč in velika verjetnost je, da so najtežjadela pri gradnji "podzemne komunistične prestolnice"opravljali vojni ujetniki. Gradnjo naj bi končali leta1958, vendar so veliko dela opravili tudi pozneje.Okoliški prebivalci se spominjajo, kako so tovornjaki,polni cementa, ponoči vozili v Gotenico.

Sistem varovanja je bil preprost, pa vendar zeloučinkovit. Sestavljen je bil iz dveh varnostnih območij.Širši varnostni krog je obsegal večji del občine Kočevje,pa tudi občine Ribnica, ožji del pa širše območje okoliGotenice in vasi Škrilj, ki je od Gotenice oddaljenaokoli 15 km zračne linije.

Celotno zaprto območje je bilo veliko nekaj več kotdvesto kvadratnih kilometrov. Sistem varovanja je biloblikovan z zelo malo ljudmi, osnovni varnostni sistempa je temeljil na strahu. Ožje varovano območje jevarovalo od 30 do 40 vojakov JLA, ki so poleg stražeopravljali še druga dela. Zanimivo je, da med njiminikoli ni bilo Slovencev. Večina vojakov, preoblečeniso bili v uniforme milice, je bila iz odročnih krajevjužnih republik Jugoslavije. Poveljeval jim je rezervnioficir, Slovenec, ki pa je bil zaposlen na sekretariatuza notranje zadeve in je bil podrejen državni varnosti.

Za varnost območja je skrbel Ivan Maček - Matija, kije na kočevsko-ribniškem območju vzbujal strah intrepet. Je pa bil, po pripovedovanjih, slovenskousmerjen. Tako ni dovolil, da bi na območje Gotenicein Škrilja prihajali oficirji JLA. Poskrbel je tudi, da stabili vasi Gotenica in Škrilj izbrisani z vseh geografskihkart. Helikopterji JLA niso smeli preletavati območja.Maček je bil absolutni gospodar, območje je bilo državav državi.

Po varšavskih dogodkih leta 1968 je takratna oblastustanovila enoti za varovanje političnega vodstva SRSlovenije. Enota za oskrbo, štela je nekaj manj kot 1000rezervnih pripadnikov, je bila odgovorna za osebnooskrbo in neposredno varovanje "varovancev",podrejena pa je bila sekretariatu za notranje zadeve.

Druga enota, imenovali so jo zaščitna brigada, je imelanalogo širšega varovanja političnega vodstvaRepublike Slovenije in je delovala v okviru TO.Zaščitna brigada je v 80. letih imela približno 2500rezervnih pripadnikov. Enoti sta imeli stalno sestavo,odgovorni sta bili za pripravo vojnih načrtov ternačrtovanje in izvajanje usposabljanja. Kader v enotije bil skrbno izbran.

Novoizvoljena oblast se je kmalu po prevzemudolžnosti odločila, da Gotenico odpre za javnost. Žejunija leta 1990 je bila imenovana podkomisija, vodiljo je Tone Krkovič, ki je imela nalogo, da pregledazaklonišča, in ugotovi, koliko orožja je v skladiščih, kiso bila v okolici vasi, ter o vsem poroča Janezu Janšiin Igorju Bavčarju. Podkomisija je svoje delo opravilav enem tednu. Ugotovili so, da v skladiščih ni tolikoorožja, kot so pričakovali. Zaščitna brigada je del orožjain streliva hranila v vojašnici v Mostah v Ljubljani,enota za oskrbo pa je imela v Gotenici le manjšekoličine orožja in streliva.

Skrivnostno območje, imenovano tudi Mačkov brlog, Gotenicaleta 1990

Odločitev za vpad na zaprto območje Gotenice je bilapredvsem posledica informacij, da namerava JLApobrati orožje zaščitne brigade TO, in nezaupanja vvodstvene delavce na zaprtem območju. Preprost načrtvpada v Gotenico sta naredila Tone Krkovič in VinkoBeznik. Na zapornicah, ki so bile na vhodu v Gotenico,bi okrepili varovanje s svojimi ljudmi. Aprila 1990 sovojake, ki so bili odgovorni za varovanje, zamenjali s

39

civilisti, ki so jih v zelo kratkem času delno usposobiliza varovanje. Tako imenovani varnostniki so bilioblečeni v miličniške uniforme.

Za vpad v Gotenico je bila izbrana posebna enotamilice, ki ji je poveljeval Dušan Gorše in je bila v tistihdneh na usposabljanju v Svetlem Potoku. Pripadnikomzaščitne enote milice je bilo zadnji večer sporočeno,da bodo zavzeli Gotenico. Šlo je za bojno nalogo,vendar so pripadniki enote sodelovanje lahkoodklonili, kar pa ni storil nihče. Vpad v Gotenico je bilizveden v noči z 2. na 3. junij 1990. Naloga je bilaizvedena, kot je bilo načrtovano, brez odpora, na velikopresenečenje zaposlenih.

Sredi junija leta 1990 je skrivnostne objekte v Gotenici, ki jihdoslej niso videli in poznali niti mnogi najvišji slovenski politiki,obiskalo okoli sto domačih in tujih novinarjev.Na sliki je vhod v podzemni objekt.

6. juli6. juli6. juli6. juli6. julij:j:j:j:j: Predsedstvo SFRJ je pozvalo Slovenijo, najrazveljavi deklaracijo o neodvisnosti.

Člani zveznega predsedstva so slovensko deklaracijoo neodvisnosti označili kot izdajo. PredsednikPredsedstva SFRJ Borisav Jović je menil, da jedeklaracija v nasprotju z ustavo SFRJ, in pozvalslovensko predsedstvo, naj jo razveljavi. General VeljkoKadijević, zvezni sekretar za ljudsko obrambo, jezahteval, da jugoslovansko predsedstvo ugotovi stopnjoogrožanja ozemeljske celovitosti in ustavne ureditveJugoslavije, da bi vojska na podlagi ugotovitev lahkouvedla izredne ukrepe.

111110. juli0. juli0. juli0. juli0. julij:j:j:j:j: obisk Anteja Markovića v SlovenijiPredsednik zveznega izvršnega sveta je obiskalSlovenijo in se pogovarjal s slovenskim političnimvodstvom o nekaterih skupnih vprašanjih.

111119. juli9. juli9. juli9. juli9. julij:j:j:j:j: zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je menil,da bi bila popolnitev enot ogrožena, če bi obvezniki izSlovenije služili doma.

Skupščina Slovenije je sprejela deklaracijo o Kosovu.

23. juli23. juli23. juli23. juli23. julij :j :j :j :j : v Ljubljani so potekali pogovori medpredsedstvoma države in Slovenije o urejanjuzapletenih razmer v federaciji.

9. a9. a9. a9. a9. avvvvvgusgusgusgusgusttttt::::: zvezni zbor je obsodil slovensko deklaracijoo neodvisnosti.

Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je javnostisporočil, da bo jeseni odšla na služenje vojaškega rokale polovica nabornikov.

2222211111. a. a. a. a. avvvvvgusgusgusgusgusttttt::::: Janša in Peterle v Beogradu

V Beogradu sta se Janša in Peterle pogovarjala zAntejem Markovićem, predsednikom zveznegaizvršnega sveta. Govorili so o zahtevi Slovenije oziromaodločitvi slovenske skupščine, da Slovenija nabornikovne bo več pošiljala na služenje vojaškega roka v drugerepublike, vendar pa za te zahteve Slovenija ni imelapravne podlage, ne republiške ne zvezne. Slovenskavlada in obrambni resor sta v pogajanjih že prejposkušala prepričati Generalštab JLA, naj slovenskifantje služijo vojaški rok v Sloveniji ali vsaj na 5.armadnem območju. Zvezni izvršni svet je umirjalvodstvo JLA, ki je hotelo zapleniti evidence slovenskihnabornikov in doseči, da obvelja star način služenjavojaškega roka.

23. a23. a23. a23. a23. avvvvvgusgusgusgusgusttttt: : : : : sestanek s hrvaško delegacijo v Podstenah

V Podstenah pri Kočevskem rogu so se 23. avgustaJanez Janša, Igor Bavčar, Vinko Beznik in Tone Krkovičsestali z obrambnim in notranjim ministrom Hrvaške,Martinom Špegljem in Jožo Boljkovcem. Pogovarjaliso se o trenutnem stanju v državi in o tem, kakšne somožnosti, da pride do oboroženega napada. Dogovoriliso se tudi za nadaljnjo izmenjavo informacij inizkušenj.

OBRAMBNE PRIPRAVE NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE


40

Ladislav Lenassi, direktor Komunalnega podjetja Kočevje (nasliki) in predsednik Izvršnega sveta občine Kočevje, je dal navoljo prostor v podjetju Komunala, kjer so se 23. avgusta sestaliJanez Janša, Igor Bavčar, Vinko Beznik, Tone Krkovič inLadislav Lenassi. Sestanek je bil pomemben, saj je Tone Krkovičpredstavil organizacijsko shemo MSNZ do ravni občin z imeniin enotami, ki jih je bilo mogoče vpoklicati.Bavčar in Janša sta projekt, ki je temeljil na organizacijski shemi,odobrila, pozneje pa izdala tudi ustrezne odločbe.

23. a23. a23. a23. a23. avvvvvgusgusgusgusgusttttt: : : : : ustanovitev specialne enote Ministrstva za notranjezadeve (SE MNZ). Specialna enota Ministrstva za notranjezadeve RS je nastala iz zaščitne enote milice, ki je bilaustanovljena leta 1978. Specialna enota je bila ustanovljena 23.avgusta 1990, odločbo je podpisal takratni notranji ministerIgor Bavčar. Organizatorji Projekta MSNZ so z enoto zelointenzivno sodelovali. Ohranjali so neprekinjen in neposredenstik ter usklajevali skupne dejavnosti. Septembra 1990 je bilosodelovanje med MSNZ in milico usklajeno tudi na ravni

načrtovanja in koordinacije ter fizičnega in prostorskegavarovanja, varovanje prevozov pa so uvedli že prej. Pomenmilice v Projektu MSNZ je bil opazen tudi pri dogovarjanju omedsebojnih obveznostih v zagotavljanju obveščanja invarnosti.

OBRAMBNOBRAMBNOBRAMBNOBRAMBNOBRAMBNA PRIPRAA PRIPRAA PRIPRAA PRIPRAA PRIPRAVLJENOSVLJENOSVLJENOSVLJENOSVLJENOSTTTTTŽELEZNIŠKEGŽELEZNIŠKEGŽELEZNIŠKEGŽELEZNIŠKEGŽELEZNIŠKEGA GOSPODA GOSPODA GOSPODA GOSPODA GOSPODARSARSARSARSARSTTTTTVVVVVAAAAALJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJANANANANANAAAAA

Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana je imelopodobno kot druga velika podjetja status organizacijeposebnega pomena za obrambo države. V 70. in 80.letih so bile (torej na območju Slovenije in hrvaškeIstre) ustanovljene enote TO, v katere je bilo vključenihokoli 1000 železničarjev. Poleg tega je imelo ŽGorganizirani še Narodno zaščito in Civilno zaščito.Tako množična vključitev delavcev v obrambneoziroma zaščitne dejavnosti je ogrožala izvajanjedelovnega procesa, zato je bila leta 1985 v soglasju zrepubliškimi organi železniška TO zmanjšana na štirisamostojne vode TO s skupno 116 pripadniki. Vodi sobili ustanovljeni na železniških postajah v Ljubljani,Zalogu, Mariboru in Postojni. Poleg tega so biladoločena še oborožena delovna mesta, na katerih soželezničarji med delom nosili orožje (pištole, puške)in tako varovali sebe ter objekte.

Opremo železniških teritorialnih enot je ob ustanovitvizagotovila JLA, in sicer s starejšim orožjem, to je zrepetirkami M 48 in mosin ter puškomitraljezi bren inbrno, in s starejšimi uniformami ter drugimi sredstvi. Zlastnimi finančnimi sredstvi pa je ŽG več let nakupovalo

Gorazd TomičLeta 1990 je bil zaposlen vŽelezniškem gospodarstvuLjubljana. Odgovoren je bil zapodročje ljudske obrambe. 15.januarja 1991 se je zaposlil vSekretariatu za ljudskoobrambo RS kot samostojnisvetovalec za oborožitev.

41

sodobnejše lahko orožje (polavtomatske puške M 59/66,avtomatske puške M 70, puškomitraljeze M 72, pištoleM 57) in drugo boljšo opremo, izločalo pa je staro. Sredileta 1990 je bilo orožje s pripadajočim strelivom za enoteTO, oborožena delovna mesta in Narodno zaščitoshranjeno v 13 skladiščih v železniških objektih, in sicerv Ljubljani (tri skladišča), Zidanem Mostu, Novem mestu,Celju, Mariboru, Postojni, Divači, Kopru, Novi Gorici, naPragerskem in Jesenicah. Opredeljeni so bili vsi postopkiza izdajo orožja omenjenim trem oboroženim strukturamŽG, vse delo v zvezi s tem pa so v veliki konspiracijiopravljale zanesljive osebe.

Obrambne dejavnosti v Železniškem gospodarstvu jeves čas organizirala in nadzirala služba za splošno ljudskoobrambo in družbeno samozaščito (SLO in DS) s sedežemv Ljubljani, profesionalni referenti so bili v večjihželezniških središčih, po drugih organizacijskih enotah paso obrambne naloge opravljali železničarji poleg svojegarednega dela.

18. in 19. maja 1990 je bila na zahtevo nadrejenih štabovTO v Ljubljani in Mariboru opravljena predaja orožjain streliva dveh vodov, vse drugo orožje in strelivo paje ostalo v skladiščih Železniškega gospodarstva. Znovim vodstvom Republike Slovenije je bilodogovorjeno, da se ŽG vključi v obrambne priprave vnovih pogojih, kar je pomenilo, da ŽG varuje opremov svojih skladiščih do njene izročitve TO Slovenije inzbira podatke o JLA – predvsem o njenih dejavnostihna železnici. Služba za SLO in DS ŽG je pridobivalatovrstne podatke od vodstva vojaške delegacije JLA priŽG in jih prenašala pristojnim službam Slovenije.

Z RSLO je bilo dogovorjeno, da se uskladiščeno orožjeŽG preda le pooblaščenim predstavnikom TO RS, karje bilo zaradi različnosti potreb po posameznihobmočjih Slovenije uresničeno med oktobrom 1990in majem 1991. Železniško gospodarstvo je slovenskivojski predalo:

– 213 pištol 7,62 mm M 57,– 330 repetirnih pušk 7,9 mm M 48,– 581 polavtomatskih pušk 7,62 mm M 59/66 A1,– 192 avtomatskih pušk 7,62 mm M 70 (M 70 A, M

70 B1 ...),– 92 puškomitraljezov 7,62 mm M 72 in M 72 B,– skoraj 400.000 nabojev 7,62 x 39,– skoraj 200.000 nabojev drugih kalibrov.

Poleg tega so železničarji tudi s svojim delovanjemveliko prispevali k pripravam za osamosvojitev inpozneje v vojni.

RazvRazvRazvRazvRazvažanažanažanažanažanje orje orje orje orje orooooožja po Složja po Složja po Složja po Složja po Slovvvvvenienienienienijijijijiji

Pri prevozu orožja je bilo treba pokazati velikoiznajdljivosti, saj je bil prevoz opravljen v popolnitajnosti, običajno v poznih nočnih urah in z večkratnimkrožnim zavarovanjem smeri. Nikoli ni bilauporabljena ista pot. Na kamione so nameščali tudirazlične registrske tablice. Vsi prevozi oborožitve,streliva in minskoeksplozivnih sredstev iz Gotenice sobili trojno varovani. V poletnih nočeh 1990 so kamioniv spremstvu pripadnikov MSNZ in posebnih enotmilice vozili orožje iz Gotenice v pokrajine in občine,ki so bile brez orožja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev. Pripravljena so bila številna skrivna skladiščaorožja in vojaške opreme. Vožnje tovornjakov izGotenice JLA oziroma njeni kontraobveščevalni službi(KOS) niso ostale neopažene, vendar so pripadnikiMSNZ in milice namerno ustvarili vtis, da se orožjevozi v Gotenico. Da so bili prevozi dobro organizirani,dokazuje dejstvo, da ni bil odkrit noben prevoz. Nasrečo pa se kljub številnim prevozom in težkimrazmeram ni zgodila nobena prometna nesreča.


42

29. a29. a29. a29. a29. avvvvvgusgusgusgusgusttttt: odločba o imenovanju Toneta Krkoviča. Igor Bavčar, republiški sekretar za notranje zadeve, je 29. avgusta izdalodločbo o imenovanju Toneta Krkoviča za načelnika Narodne zaščite v morebitnih izrednih razmerah. Skladno z odločbo je ToneKrkovič deloval na podlagi pooblastil Zakona o SLO in DS ter Pravilnika o organiziranju NZ na celotnem območju RS. Določitije moral namestnike in pomočnike, ki jih je prav tako potrdil Igor Bavčar. Slednji je imenoval tudi pokrajinske načelnike MSNZ,ti pa so imenovali občinske načelnike MSNZ.

43

SPREJEM DIREKSPREJEM DIREKSPREJEM DIREKSPREJEM DIREKSPREJEM DIREKTIVE ZA DELTIVE ZA DELTIVE ZA DELTIVE ZA DELTIVE ZA DELOOOOOVVVVVANJEANJEANJEANJEANJEMSNZMSNZMSNZMSNZMSNZ

Na Pristavi nad Stično je bil 7. septembra 1990 sestanek,ki je bil zelo pomemben za nadaljnje delo MSNZ. Nasestanku, udeležili so se ga Janez Janša, Igor Bavčar,Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc, soanalizirali trenutni položaj in dotedanje ukrepe priorganizaciji MSNZ ter dokončno oblikovali celotennačrt delovanja. Tone Krkovič je predstavil predlogvojnega načrta in organizacijsko shemo MSNZ. Napodlagi potrjene direktive načelnika Narodne zaščiteRepublike Slovenije za demonstracijsko, delno inpopolno uporabo Manevrske strukture narodnezaščite so bili pozneje pripravljeni nujni delovnidokumenti in delovne karte. V teh načrtih je bila JLAprvič omenjena kot morebitni agresor oziromanajpomembnejša nevarnost za slovenskoosamosvojitev.

Sestanek na Pristavi je bil zgodovinski, saj je bil sprejetin potrjen dokument za vojaško zavarovanjeslovenskega osamosvajanja.

Na pokrajinskih ravneh so pozneje pripravilidokumente, prilagojene za uporabo enot MSNZ poposameznih pokrajinah. Mnogo teh dokumentov jebilo naslednje leto uporabljenih v vojni za Slovenijo.

Jože Kolenc je narepubliški ravnivodil usklajevanja medposebnimienotami milice vpokrajinah.

Na Pristavi nad Stično je bila sprejeta direktiva za delovanje Narodne zaščite in njeno uporabo.


44

45

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ


46

47



48

49



50

Na podlagi direktive je bilo pripravljenih še velikodrugih dokumentov za učinkovito uporabo enotMSNZ, med drugim tudi seznam (načrt) ukrepovza pripravljenost in aktiviranje NZ v RS (shema jenarejena na podlagi originalne sheme).

Direktiva načelnika Narodne zaščite RepublikeSlovenije za demonstracijsko, delno ali popolnouporabo Manevrske strukture narodne zaščite,sprejeta 7. septembra 1990 na Pristavi nad Stično

51

Uradni list RS,številka 35, letoXLVII, v kateremje bil objavljenodlok o razglasitviustavnihamandmajev kustavi RepublikeSlovenije



52

2222277777. in 28. sep. in 28. sep. in 28. sep. in 28. sep. in 28. septttttember 1ember 1ember 1ember 1ember 1990990990990990Slovenska skupščina je sprejela nov sveženj ustavnihamandmajev, s katerimi je odpravila veljavnostzveznih dokumentov, ki so bili v nasprotju z republiškoustavo. S posebnim amandmajem je določila, da stasluženje vojaškega roka in slovenska TO v izključnipristojnosti Republike Slovenije.Slovenska skupščina je sprejela tudi ustavni zakon, skaterim je delno ali v celoti razveljavila kar 27 zveznihzakonov.

28. sep28. sep28. sep28. sep28. septttttemberemberemberemberember::::: imenovanje Janeza Slaparja za vršilcadolžnosti načelnika Republiškega štaba za TO.Predsedstvo Slovenije je imenovalo Janeza Slaparja završilca dolžnosti načelnika RŠTO. Major Janez Slaparje bil dotedanji poveljnik Pokrajinskega štaba za TOza Gorenjsko in je imel dolgoletne izkušnje v TO. Vnovem republiškem štabu je zbral sodelavce, ki soprevzeli in organizirali vodenje enot in štabov za TORepublike Slovenije ter poveljevanje.

SKLEPNI DEL PRSKLEPNI DEL PRSKLEPNI DEL PRSKLEPNI DEL PRSKLEPNI DEL PROOOOOJEKJEKJEKJEKJEKTTTTTA MSNZA MSNZA MSNZA MSNZA MSNZ

Delo, 5. oktober 1990. Razrešitev Krkoviča kot načelnika MSNZ.Z imenovanjem Janeza Slaparja za vršilca dolžnosti načelnikaRŠTO je bil Tone Krkovič razrešen kot načelnik MSNZ.

Mladina, oktober 1990

53

Med potekom Projekta MSNZ se je zgodilo velikozanimivega. Zgodbe so bile včasih zabavne, vendar vtakratnih okoliščinah običajno za udeležence še kako resne.Poročilo načelnika OŠ MSNZ Dravograd HermanaJeseničnika, napisano po več kot desetih letih, je le eden odprikazov dogodkov, kakršnih se je v Sloveniji zgodilo veliko.

PORPORPORPORPOROČILOČILOČILOČILOČILOOOOOo vo vo vo vo varararararooooovvvvvanananananju orju orju orju orju orooooožja v sžja v sžja v sžja v sžja v skrivnihkrivnihkrivnihkrivnihkrivnih

ssssskladiščih lekladiščih lekladiščih lekladiščih lekladiščih lettttta 1a 1a 1a 1a 1990990990990990

UvUvUvUvUvodododododLeta 1990 je koncept SLO začel doživljati odločnespremembe. Njen oboroženi del, to je TO, je dobil tajniukaz o oddaji orožja v skladišča JLA. Ukaz je bil posledicasprememb v političnem življenju Republike Slovenije.

Ukaz smo prejeli tudi v TO Dravograd. Kljub tajnosti je bil zukazom seznanjen tudi takratni predsednik skupščine občine.

V OŠTO Dravograd nam je ostala vsa oborožitev TO.Orožje je bilo shranjeno v prostorih carinarnice Dravograd.Organizirali smo štiriindvajseturno oboroženo varovanje.

PriprPriprPriprPriprPripraaaaavvvvva seznama sa seznama sa seznama sa seznama sa seznama skrivnih skrivnih skrivnih skrivnih skrivnih skladiščkladiščkladiščkladiščkladiščPo prejemu ukaza od vodstva Republike Slovenije, daje treba orožje in strelivo umakniti v skrivna skladiščana območju občine, smo v najožjem delu OŠTOpripravili seznam mogočih lokacij.

Glede na okoliščine, v neposredni bližini OŠTO je bilnamreč sedež mejnega bataljona JLA, smo menili, dabi bilo orožje najbolje razseliti po več kmetijah naobmočju občine južno od reke Drave.

Kmete, lastnike kmetij, na katere naj bi razvozili orožje,smo že prej poznali kot zanesljive in odgovorne, kar jezagotavljalo, da bo orožje varno in zanesljivoshranjeno. Z vsemi kmeti smo pred razvozom orožjaopravili tudi razgovore. Nihče od njih ni odklonilsodelovanja.

Za razvoz, ki ga je v prvem delu opravil OŠTO, in prikaterem sem sodeloval tudi sam v vlogi načelnikaMSNZ za območje Dravograda, poleg pa je bil šepomočnik poveljnika za zaledje, smo si sposodilitovornjak od podjetja KOGRAD Dravograd.

Razvoz smo začeli ob 23. uri, ko je bilo že temno. Tudiorožje v zabojih in strelivo smo sami raznašali vpripravljene prostore. Skladišče v carinarnici je bilokljub izpraznitvi še nekaj dni fizično varovano, saj smomorali računati tudi na obveščevalce JLA.

Poznejši dogodki so pokazali, da je bilo našepredvidevanje glede varnosti skladiščenja orožjadobro, saj smo dobili vse orožje nedotaknjeno nazaj,čeprav lastniki niso ničesar podpisali.

ZagoZagoZagoZagoZagotttttaaaaavlvlvlvlvljanjanjanjanjanje zaje zaje zaje zaje zavvvvvarararararooooovvvvvanananananjajajajajaVarnostni ukrepi, ki smo jih predvideli, so obsegaliobveščanje o morebitnih nepredvidenih dogodkih ternašo takojšnjo dosegljivost ob morebitnih požarih nakmetijah. Le tako bi lastnike kmetij lahko opozorili,naj pustijo vse skupaj in se umaknejo čim dlje odobjektov, saj so bile na kmetijah shranjene tudi mine.Na srečo se ni zgodilo nič nepredvidenega.

Kmetom smo zagotovili, da ne bomo nikomur povedalinjihovih imen. Obljubo sem držal, saj tudi poznejšemupoveljniku območja nismo izdali imen, temveč le način,kako lahko zaledni organ jurišnega odreda dvigneorožje iz skrivnega skladišča. Šele zaradi uveljavljanjapravic do statusa veterana smo morali stvari tudi objavitiin širše dokumentirati. Glede na vse menimo, da so dostatusa veterana upravičene tudi gospodinje – solastnicekmetij, saj bi bile skupaj z možem ob vse premoženje,če bi stvari drugače potekale.

ZanimivZanimivZanimivZanimivZanimivososososostititititi1. Ko smo se z enim od kmetov pogovarjali in iskaliprostor, v katerem bi lahko skladiščili orožje in strelivo,je omenil tudi to, da ga lahko zložimo kar podzakonsko posteljo. Potem, ko sem nekoliko čudnopogledal, je tudi sam spremenil mnenje in pokazaldobro skrit prostor v delavnici na kmetiji.2. Pri enem od kmetov smo pravkar znosili zaboje vgloboko klet, ko si je premislil. Ponovno smo "pljunili" vroke in mukoma znosili zaboje nazaj ven ter jih uskladiščiliv objekt ob robu gozda. Naslednje jutro nas je poklical žeob 7. uri. Še enkrat smo morali premeščati orožje.3. Pri nočnem razvozu smo se ob vračanju po nov tovorv skladišče v carinarnico dogovorili, da se bomo zaradimorebitnega policijskega nadzora izognili glavni cesti,vendar pa je policija nadzor opravljala ravno na tejstranski cesti. Ko so nas policisti vprašali, kaj delamo,smo dejali, da tihotapimo les. Pozneje sem nakoordinaciji to omenil, pa me je poveljnik posebnepolicijske enote Marko Pogorevc vprašal, zakaj ganismo poklicali. Dejal sem mu, da zaradi tajnostioperacije, saj bi zaradi širitve kroga seznanjenih lahkobila večja možnost za odkritje skrivnih lokacij.


54

Septembra leta 1990 so bili sestanki organizatorjev MSNZ takona republiški kot na pokrajinskih in občinskih ravneh pogosti.Sprejeti so bili pomembni dokumenti, mnogi med njimi so biliv vojni za Slovenijo leta 1991 tudi uporabljeni.

Med mnogimi dogodki, povezanimi z akcijo MSNZ, je posebnopomemben sestanek republiškega vodstva MSNZ, pokrajinskihnačelnikov MSNZ in poveljnikov posebnih enot milice naIzvršnem svetu Republike Slovenije. Sestanek je bil 14.septembra 1990. Prisotne sta pozdravila tudi Milan Kučan inLojze Peterle. Ko sta Janez Janša in Igor Bavčar razložila smiselprojekta, je projekt dobil "nov polet".

55

Zasedba RŠTO. 4. oktobra 1990 je sekretar za ljudsko obrambo Janez Janšaposlal generalu Hočevarju dopis, s katerim ga je pozval, naj naslednji dan predadolžnost novemu vršilcu dolžnosti načelnika Republiškega štaba za TO JanezuSlaparju. Naslednji dan je bilo v nekaterih enotah JLA po Sloveniji opazitidvigovanje bojne pripravljenosti. Dežurni častnik v starem RŠTO je dobilsporočilo, da bo vojska z vojaško policijo zasedla oziroma dodatno zavarovalaposlopje, v katerem je bil RŠTO. Zasedla ga je vojaška policija iz VojašniceŠentvid. Vojska, ki je zasedla republiški štab, je v njem vztrajala še šest mesecev.

Delo, 4. oktober 1990

Po zavzetju RŠTO na Prežihovi 4 v Ljubljani se je Republiški štab za TO RepublikeSlovenije pod poveljstvom vršilca dolžnosti načelnika štaba majorja Janeza Slaparjazačasno preselil v prostore Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo (RSLO),kjer so pripadniki specialne brigade MORiS izvajali štiriindvajseturno varovanje.Oblečeni so bili v novih maskirnih uniformah, kar je v štabih JLA povzročalo dodatnorazburjenje.

SKLEPNI DEL PROJEKTA MSNZ


56

DOKUMENTDOKUMENTDOKUMENTDOKUMENTDOKUMENTARNI FILMARNI FILMARNI FILMARNI FILMARNI FILMOPERAOPERAOPERAOPERAOPERACIJCIJCIJCIJCIJA 2–1–1A 2–1–1A 2–1–1A 2–1–1A 2–1–13–623–623–623–623–62

Milan Kučan o ProjektuMSNZ:

"Spori z Jugoslovansko armado imajo dolgo zgodovino,segajo namreč do narodnoosvobodilnega boja naprelomu 1942 in 1943. Ena od zaostritev se je zgodilatudi takoj po vojni, in sicer v zvezi z uzakonitvijoslovenske partizanske vojske. Iz zgodnjih 70. let jepoznana afera o nakupu orožja za TO Slovenije.Naslednji konflikti so bili povezani z zaostrovanjemjugoslovanske krize. Takrat je bilo očitno, da si vodstvoarmade lasti pravico do presojanja političnih razmerin sprejemanja ukrepov, za katere pa so bili pristojni zustavo pooblaščeni politični organi skupne države."

UkUkUkUkUkaz 625/1-90 z dne 1az 625/1-90 z dne 1az 625/1-90 z dne 1az 625/1-90 z dne 1az 625/1-90 z dne 15. maja 15. maja 15. maja 15. maja 15. maja 1990990990990990

"Povelje je temeljilo na politični presoji razmer vJugoslaviji in domnevi, da se bodo stvari verjetno zaostrile,zaradi česar bi lahko prišlo do uporabe orožja vseparatistične namene. V zvezi s tem je spornih več stvari.Najprej dejstvo, da je oceno sprejel generalštab in nepredsedstvo Jugoslavije, ki je bilo edino pooblaščeno zakaj takega. Sporno je tudi to, da je do veljave tega ukrepaprišlo na dan konstituiranja novih oblasti v Sloveniji inna Hrvaškem, zaradi česar je jasno, da je bil ukrepnamenjen omejitvi ali preprečitvi možnosti, da bi zorožjem razpolagale nove, čeprav demokratično izvoljeneoblasti. Sporno je bilo tudi, da o tem nihče iz političnegaali državnega vodstva v republikah ni bil obveščen."

111114. sep4. sep4. sep4. sep4. septttttember 1ember 1ember 1ember 1ember 1990 – ses990 – ses990 – ses990 – ses990 – sestttttanek pokranek pokranek pokranek pokranek pokrajinsajinsajinsajinsajinskih pokih pokih pokih pokih povvvvveleleleleljnikjnikjnikjnikjnikooooovvvvvin PEM, nagoin PEM, nagoin PEM, nagoin PEM, nagoin PEM, nagovvvvvoril jih je proril jih je proril jih je proril jih je proril jih je predsednik predsednik predsednik predsednik predsednik predsedsedsedsedsedsedsedsedsedstvtvtvtvtva Milana Milana Milana Milana MilanKKKKKučan.učan.učan.učan.učan.

"To so bili izjemno predani ljudje, ki so že več let delaliv TO Slovenije. Poznali so skupno zgodovino konfliktovin bili vredni popolnega zaupanja. Niso se spraševali olegitimnosti početja, bolj so se ukvarjali s tem, ali sorazmere skladne z republiško politiko, ki se je vendarlenadaljevala z volitvami, ne pa po že utečenih poteh. Tose je dogajalo slabega pol leta po volitvah, ko se jeugotavljalo, ali so stvari usklajene, in ali bodo dejanja,ki jih bodo morali izpeljati, usklajena s pravnimsistemom Slovenije in odločitvami političnega vodstvaSlovenije. Ko so ta zagotovila dobili, je prišlo (vsajobčutek je bil tak) do vidnega olajšanja. Vedeli so, dalahko mirno skrbijo za visoko stopnjo pripravljenostienot TO za obrambo neodvisnosti in suverenostiSlovenije, če bo to potrebno."

Ljubljana, 28. september 1990. Milan Kučan, predsednikPredsedstva Republike Slovenije, in Janez Janša, sekretarsekretariata za obrambo, se posvetujeta ob grožnjah iz Beograda

Janez Janša o Projektu MSNZ:

57

"Nevarnost vojaškega posega je bila nenehno prisotna,nekateri so ga pričakovali že ob volitvah in na dankonstituiranja nove vlade. Mnogi so rekli: ‘Aha, zdajpobirajo orožje TO, potem bo pa sledil vojaški udar.‘ "

JLA ima 70 odsJLA ima 70 odsJLA ima 70 odsJLA ima 70 odsJLA ima 70 odstttttoooootktktktktkooooov orv orv orv orv orooooožja Tžja Tžja Tžja Tžja Teriteriteriteriteritorialne obrorialne obrorialne obrorialne obrorialne obrambeambeambeambeambein dobi prin dobi prin dobi prin dobi prin dobi prvvvvvo bitko bitko bitko bitko bitkooooo

"Predvsem je šlo za težko orožje, za minskoeksplozivnasredstva, približno 30 odstotkov pehotnega orožja paje ostalo v naših rokah. To je bilo orožje 16 občin inpolovica orožja ene občine, tako da povsem brez vseganismo bili. Je pa bil to v primerjavi s celotno količinoorožja, ki ga je imela TO, zanemarljiv del in do vojnenaša glavna težava.

Tone Krkovič je bil v tem času sekretar za obrambo vobčini Kočevje. Mislim, da je bila ta občina ena odpetih občin, v katerih je JLA pobrala orožje tudiupravnim organom. Seveda je bil Krkovič zaradi tegazelo prizadet. Tudi odzval se je zelo odločno."

111119. maj 19. maj 19. maj 19. maj 19. maj 1990 – Kr990 – Kr990 – Kr990 – Kr990 – Krkkkkkooooovič pri Janšivič pri Janšivič pri Janšivič pri Janšivič pri Janši

"Ko je Krkovič prišel na naše ministrstvo oziroma natakratni sekretariat, se je porodila ideja, da bi se boljeorganizirali. Kot zelo dinamičen človek je prevzelnalogo koordinatorja in jo v naslednjih mesecih zelouspešno opravljal."

PPPPPoleoleoleoleoletje letje letje letje letje lettttta 1a 1a 1a 1a 1990990990990990

"Bil je zelo občutljiv čas, ko je Slovenija načela tudinekatera druga vprašanja. 2. julija 1990 je bila sprejetadeklaracija o neodvisnosti, nekaj tednov pozneje pa jeSlovenija zahtevala, naj se vojakov ne pošilja s 5.armadnega območja. Na Hrvaškem so se razmerezaostrile, avgusta je prišlo do začetka kninske krize.Potrebovali smo obrambno moč in glede na veljavnozakonodajo je bila edina legalna možnost Narodnazaščita."

Pr isPr isPr isPr isPr istttttaaaaavvvvva nad Sa nad Sa nad Sa nad Sa nad St ično, začt ično, začt ično, začt ično, začt ično, začeeeeetttttek sepek sepek sepek sepek septttttembrembrembrembrembra –a –a –a –a –usususususklajeklajeklajeklajeklajevvvvvanananananje delaje delaje delaje delaje dela

"Uskladili smo že večino operativnih načrtov. NačelnikNarodne zaščite Tone Krkovič je imel pripravljenih že

precej dokumentov, ki smo jih nato uporabljali dokonca tega obdobja. Nekatere karte in izvedbenedokumente pa so po sestanku še naknadno pripravili."

Igor Bavčar in Janez Janša v skupščini Republike Slovenije leta1990

Igor Bavčar o Projektu MSNZ:

"To se je v glavnem dogajalo ponoči. Ljudje so spalipodnevi in odhajali od doma ponoči. Pozneje so mipripovedovali, da za mnoge zakone to ni bilo lahko."

SprSprSprSprSprememba vlade: sememba vlade: sememba vlade: sememba vlade: sememba vlade: stttttararararara odhaja, noa odhaja, noa odhaja, noa odhaja, noa odhaja, novvvvva vlada se šelea vlada se šelea vlada se šelea vlada se šelea vlada se šeleoblikoblikoblikoblikoblikuuuuujejejejeje

"Že med sejo, ko še nisem bil izvoljen, so po telefonuprihajala sporočila, da na terenu pobirajo orožje. Takoj,ko sem bil izvoljen (prej tega seveda nisem mogelstoriti), sem poklical na ministrstvo, kjer ni nihčeničesar vedel. Še isti večer sem prišel v prazno pisarno.Pričakal me je neki uslužbenec. Nekako sem ugotovil,kako delujejo telefonske povezave, poklical tri ali štiri


58

ključne ljudi in zahteval, da se takoj začne zbiranjeinformacij. Povezal sem se z Janšo, ki je že tudi bil vsvoji pisarni. Dogajanje je bilo zelo poenostavljeno.Prideš v pisarno, nikogar pa ne poznaš. Minister, kisem ga nasledil, me ni počakal. Bil sem prepuščensamemu sebi in svoji iznajdljivosti, kar v tistih prvihdneh ni bilo enostavno."

Beznik pokličBeznik pokličBeznik pokličBeznik pokličBeznik pokliče Bae Bae Bae Bae Bavčarjavčarjavčarjavčarjavčarja

"Z Beznikom sva hodila skupaj v kadetsko šolo in tudispala v isti sobi. Takrat sem se povezal z ljudmi, kisem jih osebno poznal in jim zaupal. To je bil čas, koje bilo poleg formalnih zadolžitev potrebno tudizaupanje. Bezniku sem zaupal, bil pa je tudi človek, kije končal ustrezne vojaške šole. Poznal je strukturomilice, vedel je, koga lahko pokliče v ključnihtrenutkih."

GoGoGoGoGotttttenica – ni se goenica – ni se goenica – ni se goenica – ni se goenica – ni se govvvvvorilo glasno, goorilo glasno, goorilo glasno, goorilo glasno, goorilo glasno, govvvvvorilo se jeorilo se jeorilo se jeorilo se jeorilo se ješepešepešepešepešepetttttajeajeajeajeaje

"Moram reči, da je bil to eden najbolj učinkovitihsistemov za zavarovanje območja, velikega več kot 200kilometrov. Pričakovali smo več, kot se je poznejepokazalo. Pričakovali smo več orožja, več proizvodnihlinij in podobnih stvari. To je bila ena od zadnjih trdnjavprejšnjega režima, nedotakljiva tudi za mnoge velikašestare oblasti. Spisek ljudi, ki so lahko obiskali varovanoobmočje, je bil kratek. Posebnost, ki bi jo rad posebejizpostavil, je bila ta, da razen Slovencev nihče ni smeltja. Tudi vojska ne, ki je sicer varovala en del območja,vendar ga nihče od oficirjev, razen Tita in morda dveh,treh generalov, ni nikoli videl. Predstave o tem so biletudi pri JLA zelo različne, kar smo pozneje s pridomuporabili. Na območju sta bili dve pomembni skladiščiorožja. V enem je bilo orožje Centra za oskrbo MNZ,v drugem pa orožje zaščitne brigade Teritorialneobrambe. To je bilo dragoceno orožje. Orožje, ki je bilov tistih trenutkih, ko so nam ga že precej odvzeli, enaredkih stvari, na katere smo se lahko zanesli."

PPPPPoimenooimenooimenooimenooimenovvvvvanananananje prje prje prje prje prooooojektjektjektjektjektaaaaa

"Znotraj legalnega sistema smo poskušali najtimožnost, kako organizirati strukturo, ki bi nam je nemogli očitati, in se tako zavarovati pred morebitno

intervencijo v Sloveniji. To je uspelo Janezu Janši. Nekopopoldne je prišel k meni z zakonom in podčrtanimbesedilom v njem. Zakon nam je ponujal priložnost,da ustanovimo strukturo, ki ji nihče ne bi pripisovalvelikega pomena. Vojska je takrat, ko so Slovenci iskalipodobne možnosti ob nekih drugih priložnostih, to vsmehu komentirala, češ da so to neke vaške posebnostiSlovenije. Kot pa se je pokazalo kasneje, je iz teganastala obrambna struktura, obrambna pest mladeslovenske države."

PPPPPosebne enoosebne enoosebne enoosebne enoosebne enottttte milice – PEMe milice – PEMe milice – PEMe milice – PEMe milice – PEM

"Pri projektu Narodne zaščite je sodelovalauniformirana milica, in sicer posebna strukturauniformirane milice, tako imenovane posebne enotemilice. To je bil profesionalno izurjen kader, pridružilapa se mu je še izurjena specialna enota ministrstva zanotranje zadeve. Ti dve strukturi sta s takrat nastajajočoNarodno zaščito sodelovali izključno na podlagi ustnihukazov. Tako je prišlo do zelo posrečene simbiozezaupanja med ljudmi. PEM so skrbele za zavarovanjepremikov in sestankov ter za prevoz orožja. Ponudileso svojo infrastrukturo, zveze itn."

O GoO GoO GoO GoO Gotttttenicienicienicienicienici

"Takrat smo neprestano ustvarjali občutek, daoblikujemo zelo pomembno središče v Gotenici, vKočevski Reki, da tja dovažamo in skladiščimo orožje,da poskušamo narediti močno obrambno trdnjavo. Inker je zelo malo vojakov to območje tudi v resnicividelo, je bilo zelo primerno, saj so bili prepričani, datam v resnici nekaj je. Iz tega obdobja so zelo zanimivezgodbe, kako smo tudi mi nameščali sogovornike.Imeli smo ljudi, ki so delali za nas, dajali pa so vtis,kot da sodelujejo z drugo stranjo. Predvsem so širilivesti o velikih količinah orožja in o zelo modernemprotiletalskem ter protitankovskem orožju. Poznejesmo iz zapiskov, ki smo jih dobivali iz vojaških štabov,ugotavljali, da je imelo naše ravnanje močne učinke.Orožje, ki je bilo v Gotenici, smo razdelili po vsejSloveniji, tako da je bila Gotenica prazna, v njej je bille eden, zelo majhen del enote. Tam ni bilo ničesar,kar bi bilo še vredno varovati."

59

Tone Krkovič o ProjektuMSNZ:

"Jaz osebno sem verjel, da bo prišlo do vojne že takrat."

RRRRRozozozozozorororororooooožžžžžeeeeevvvvvanananananje Tje Tje Tje Tje Teriteriteriteriteritorialne obrorialne obrorialne obrorialne obrorialne obrambeambeambeambeambe

"Bilo je v popoldanskih urah. Na dvorišču občineKočevje sem videl tovornjake Jugoslovanske ljudskearmade, uniformirane ljudi in predstavnikeObčinskega štaba za TO Kočevje. Domneval sem, dagre za običajno akcijo, v kateri JLA nudi pomočTeritorialni obrambi občine Kočevje. Pristopil sem kpoveljniku Teritorialne obrambe občine Kočevje in gavprašal, kaj se dogaja. Odvrnil mi je na zelo indikativennačin, da je namreč bolje, da gre orožje v vojašnico,kot pa da ga vzame Janša."

KKKKKomu zaupati? Beznikomu zaupati? Beznikomu zaupati? Beznikomu zaupati? Beznikomu zaupati? Bezniku?u?u?u?u?

"V telefonskem pogovoru z Beznikom sem ugotovil,da poteka v Republiki Sloveniji akcija razorožitve.Nemudoma sva se sestala. Sprijaznila sva se s tem, daje bila akcija ponekod že uspešno izpeljana. Pomočini bilo. Na svojo roko pa sva sklenila, da bovaposkušala nadaljevanje akcije preprečiti."

O obisO obisO obisO obisO obiskkkkku pri Janezu Janšiu pri Janezu Janšiu pri Janezu Janšiu pri Janezu Janšiu pri Janezu Janši

"Mislim, da je takrat drugi dan opravljal funkcijosekretarja za obrambo Republike Slovenije. Prosil semza osebni sestanek z njim. Sprejel me je. Mislim, da jebilo to pri vsem skupaj najbolj delikatno, saj mi jemoral takrat minister popolnoma verjeti, in sicer vse,kar sem mu govoril in tudi predlagal. Upam, da bompravilno citiral, kar sem rekel takrat: ‘Prihajam. Ti kotzelo dober agent nasprotne strani, na tebi pa je, ali miboš verjel ali mi ne boš verjel.‘

Ne morem reči, da smo takoj začeli z organizacijomanevrske strukture. Manevrska struktura namreč vprevedenem smislu pomeni slovensko vojsko. Mislim,da so to začetki slovenske vojske. Najprej je med nami,ki smo si zaupali, prišlo do poenotenja stališč.Organizacija je temeljila predvsem na zaupanju, šelepotem je bilo pomembno enotno mnenje o tem, kaj sesploh dogaja. Če smo hoteli pripraviti kakovostnooceno, smo morali priti do kakovostnih podatkov. Toje narekovalo moj prvi stik z gospodom Klisaričem, kije bil takrat v strukturi kontraobveščevalne službeJugoslovanske ljudske armade oziroma Teritorialneobrambe, kar je bilo na neki način pravzaprav eno inisto. Danes lahko rečem, da sem se pravilno povezal.Gospod Klisarič je bil namreč glavni virnajkakovostnejših podatkov, na osnovi katerih smolahko pripravili ocene o tem, kaj se dogaja in kaj seželi doseči v prihodnjem obdobju.

V gostilni Rojc v Laščah, med Novim mestom inKočevjem, mi je kolega Rado Klisarič redno in izrednoprinašal najaktualnejše podatke v zvezi z delomKontraobveščevalne službe Jugoslovanske ljudskearmade. Brez teh podatkov bi bilo praktično nemogočeopravljati redno in kakovostno analizo stanja.

Pripravo osnutka organigrama organizacijeManevrske strukture narodne zaščite sta ministrazaupala meni. Že na začetku sem ta predlogpoimenoval 2-1–13–62. Tako se je cela stvar imenovala.To ima svoj vsebinski smisel, in sicer: dva pomeniministra Janšo in Bavčarja. Navzdol naj bi bilaorganizacija vodena individualno. Enka sem bil jaz.Trinajst pomeni pokrajinske načelnike, 62 panačelnike OŠ MSNZ občin. To je seveda teorija,praktično izpeljati ta sistem pa je nekaj čisto drugega.

Ko se je posameznik opredelil za sodelovanje vorganizaciji, sva si v določeni obliki, na prijateljskinačin, dala zaobljubo, vse pa je potekalo brezceremoniala. To je bila zaobljuba na življenje. Čenarediš napako, pa ne strokovno, ampak tako, da grešjutri to izdat ali na kakšen drug način rušišorganizacijo, imava vzajemen dolg v smislu življenja.Kasneje smo ljudi v organizacijo pridobivali napodoben način. Tako kot sem jaz dobil mojega prvegasodelavca, tako je on pripeljal v organizacijo

DOKUMENTARNI FILM OPERACIJA 2–1–13–62


60

naslednjega. Spet človeka, ki mu je popolnoma zaupal,na zaupanje pa smo tudi vedno opozarjali. Sam tegačloveka nisem poznal, moral sem mu pač zaupati, sajdrugače ne bi mogel delati. Zaupal sem mu zato, kermu je tudi on zaupal. Če bi naslednji napravil napako,o kakršni sem govoril, bi moral on na podoben načinopraviti z njim.

Na osnovi smernic ministra Janše je moja operativnadelovna skupina pripravila direktivo za bojnodelovanje. Dokument je govoril o Jugoslovanski ljudskiarmadi kot o morebitnem agresorju in nakazovalnajverjetnejše variante uporabe njenih sil. Za Brniksmo na primer predvidevali uporabo delaJugoslovanske ljudske armade iz Niša v sodelovanju splaninsko brigado iz Kranja in določenim delomspecialistov za upravljanje nadzora letenja."

Vinko Beznik o ProjektuMSNZ:

"Težko je bilo. Nazadnje je bil to neke vrste državniudar ali nekaj podobnega."

111118. maj 18. maj 18. maj 18. maj 18. maj 1990, pri Kr990, pri Kr990, pri Kr990, pri Kr990, pri Krkkkkkoooooviču domaviču domaviču domaviču domaviču doma

"S Krkovičem sva se prvič začela dogovarjati 18. maja.Dogovor sva naslednji dan tudi izpeljala. Krkovič jeklical ministra Janšo, jaz pa ministra Bavčarja.

Kmalu za tem, ko so armadne enote prevzele orožjeTO v občinah in pokrajinah, smo dobili obvestilo, daobstaja verjetnost, da bo prišlo do intervencije vKočevsko Reko oziroma Gotenico. Zato sva takrat sKrkovičem na hitro sklenila, da orožje, ki je bilo vGotenici, ne sme priti v njihove roke. Edina enota, ki

je bila takrat učinkovita oziroma tudi borbenosposobna, je bila specialna enota oziroma takrat enota(četa) za posebne naloge milice. Uporabili smoprevaro, in sicer: takratnega poveljnika smo prepričali,da enoto na temu področju potrebujemo zaradisnemanja šolskih filmov. Enota je bila na ta načinlahko nekompromitirano premaknjena v takratnišolski, vadbeni center MNZ Jasnica. Iz tega šolskegacentra smo potem z enoto zavzeli celotno področjeGotenice in ga tudi solidno zavarovali. Težava je bila vtem, da bojnih sredstev ne bi smeli vzeti s seboj, saj bipač za snemanje filma potrebovali le šolska sredstva.Mi pa smo takrat potrebovali prava bojna sredstva,protioklepna sredstva in ostro strelivo. Pri tem so nampomagali prijatelji iz takratnega vodstva te enote, naprimer Dušan Gorše, ki je skupaj z enoto pripeljaltudi celotno količino bojnega streliva. Enota je bila vpopolnosti bojno pripravljena, in če bi takrat prišlo doposega vojske, bi se zgodil bojni konflikt oziromaspopad."

GaleGaleGaleGaleGaletttttooooov grv grv grv grv grad, sedead, sedead, sedead, sedead, sedež sž sž sž sž specialne enopecialne enopecialne enopecialne enopecialne enottttte MNZe MNZe MNZe MNZe MNZ

"Ta lokacija je bila za nas idealna, imeli smo kritje, insicer legalno kritje za ilegalno dejavnost. Skozi ta centerje šlo veliko kamionov, kombijev, osebnih vozil in ljudi,pa nikoli nihče ni nič posumil. Pripravljali smo načrte,v centru pa je bilo tudi priročno skladišče zaoborožitev. Center je bil istočasno tudi javka.Nepoznana oseba notri ni mogla priti nikoli. V bistvusmo imeli dvojno varovanje. To je bil stražar na vhoduin pa moje lastno varovanje. Vse je resnično potekalona najvišji ravni. V enoti je bilo takrat približno 80operativcev. Vedeli so, kaj je zaupnost, kaj stroga tajnostin kaj morajo skrivati. Sodelovali so fantje, katerihočetje so bili aktivni oficirji. Kot vsi mladi fantje, šeposebej če kaj popijejo, pa tudi oni ne bi moglinadzorovati svojih izjav v gostilni, disku ali kje drugje.Za to smo poskrbeli tako, da niso preveč vedeli. Vendarje bil na nek način to tudi dvorezni meč. Govorili so:‘Zakaj mi ne poveš, mi ne zaupaš?! Vendar smo se žena začetku, meseca maja, dogovorili, da mora bitizaupanje v nas, ki jih vodimo, brezmejno. To jepomenilo, da nam bodo sledili. Ta dogovor je veljalvseskozi do leta 1991, ko se je vojna za nas končala.‘ “

61

VVVVVarararararooooovvvvvanananananjejejejeje

"Ena od osnovnih nalog specialne enote policije vtakratnem času je bila tudi spremljanje tovorov orožjaoziroma zavarovanje prevozov in pa razmeščanjeorožja po celotnem ozemlju Slovenije. Varovanjetovorov je bilo dvojno: varovanje pred nasprotnikom,takrat sta bila naša nasprotnika JLA in KOS, tervarovanje pred nami samimi. Večina ljudi namreč nivedela, za kaj pravzaprav gre in čigavo je to orožje.Včasih smo bili v neprijetnem položaju, ko smo moralilegalni oblasti oziroma policiji govoriti o tem, kajprevažamo. Včasih se je vse izteklo bolje zaradiosebnih poznanstev, kot pa če bi upoštevali hierarhijo.Kolona je izgledala takole: pred kolono se je premikaloosebno vozilo, ki je pregledovalo vse točke, na katerihbi lahko prišlo do kakšnega presenečenja ali zasede.V koloni, okrog tovora, je vedno bila določena borbenaskupina, ki je imela najmočnejšo oborožitev in je bilapripravljena tudi na najhujše. Na tistih točkah, kjer seje pričakovala intervencija nasprotnika, pa smo imelitudi močnejše borbeno vozilo."

AAAAAvvvvvgusgusgusgusgust, port, port, port, port, porajanajanajanajanajanje dvje dvje dvje dvje dvomoomoomoomoomovvvvv

"Avgusta leta 1990 so se začeli pojavljati dvomi gledepravega namena celotnega načrta Narodne zaščite.Dvomi so se pojavili pri, mislim, da dveh predstavnikihNarodne zaščite. Vprašanja, ki so si jih zastavljali tipredstavniki, so bila: ali je to sploh prava smer, ali zato ve predsedstvo Slovenije oziroma predsednikKučan."

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990REPUBLIŠKREPUBLIŠKREPUBLIŠKREPUBLIŠKREPUBLIŠKO VO VO VO VO VODSODSODSODSODSTTTTTVVVVVOOOOO

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaBAVČAR Igor 1425BUČAR France 1451JANŠA Ivan 1433KRKOVIČ Anton 1347KUČAN Milan 1440PETERLE Alojz 1452

Poveljnik specialne brigade MORiS polkovnik Tone Krkovičin poveljnik specialne enote Ministrstva za notranje zadeveVinko Beznik 17. maja 1992 ob predaji poročila vrhovnemupoveljniku Milanu Kučanu

DOKUMENTARNI FILM OPERACIJA 2–1–13–62

Izjave Milana Kučana, Janeza Janše, Igorja Bavčarja,Toneta Krkoviča in Vinka Beznika o Projektu MSNZso povzete iz dokumentarnega filma Operacija 2-1-13-62 (naslove dodal A. M.). Posnela ga je TVSlovenija, prvič je bil predvajan 16. maja 1992.


62

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ LJUBLJANJE MSNZ LJUBLJANJE MSNZ LJUBLJANJE MSNZ LJUBLJANJE MSNZ LJUBLJANANANANANA MESA MESA MESA MESA MESTOTOTOTOTO

Delovanje pripadnikov Manevrske strukture narodnezaščite pokrajine Ljubljana mesto in članov mestnegaštaba moramo razdeliti na več področij, in sicer na:

– protiukrepe ob razorožitvi Teritorialne obrambeRepublike Slovenije;

– oblikovanje MSNZ pokrajine Ljubljana mesto ponavodilu Antona Krkoviča;

– sodelovanje z načelnikom MSNZ za SlovenijoAntonom Krkovičem pri pripravi operativno-strateških dokumentov (obveščevalna presoja,direktiva iz priloge);

– sodelovanje z Antonom Krkovičem pri razvijanjuMSNZ po Sloveniji;

– organiziranje in varovanje dejavnosti MSNZrepubliškega pomena.

RazRazRazRazRazorororororooooožitžitžitžitžiteeeeevvvvv

V pokrajini Ljubljana mesto je deloval Mestni štab zaTO, kateremu so bili podrejeni OŠTO LjubljanaBežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste - Polje,Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik. V Teritorialniobrambi pokrajine je bilo glede na obstoječo formacijovključenih več kot 13.500 vojaških obveznikov v štabihin enotah. Organizirani so bili v 1., 2. in 3. brigadi TO,1. in 2. divizionu protizračne obrambe, petih četahprotispecialnega delovanja, petih diverzantskih četah,treh diverzantskih odredih, v jurišnem odredu in še vvečjem številu specialističnih enot in enot prostornestrukture moči čete ali voda. Za vse enote je biloznačilno, da so bile skladno s takratno formacijo zelodobro oborožene, popolnjene in usposobljene.Najpomembnejše enote manevrske strukture in enoteza specialne namene so bile opremljene z

najsodobnejšim orožjem skladno z namenom uporabeenot. Okoli 97 odstotkov oborožitve,minskoeksplozivnih sredstev (MES) in vojaške opremeje bilo že pred razorožitvijo TO RS uskladiščenih vobjektih TO, ki so bili v vojašnicah ali skladiščih JLA.Te objekte je že takrat varovala armada s svojo vojaškostrukturo. Preostali del oborožitve in drugih sredstevpa je bil v skladiščih TO na civilnih lokacijah v bližiništabov TO stalne sestave. To orožje so tehnično infizično nadzorovali pripadniki TO in slovenske milice.

Oborožitev v teh skladiščih je bila namenjenapredvsem za potrebe pripadnikov stalne sestaveMŠTO, podrejenih OŠTO in čet za PSD. Čete PSD smoimeli v vseh petih ljubljanskih občinah.

Vodstvo RŠTO je s posebno pozornostjo nadzorovalopostopke razorožitve v Mestnem štabu za TO Ljubljana(MŠTO), predvsem zato, ker je Ljubljana glavnosredišče RS in tudi ekonomsko, kulturno, prometno,izobraževalno in vojaško središče. Orožje, ki je bilo dotedaj na lokacijah zunaj pristojnosti JLA, je biloprepeljano v skladišča TO, ki jih je fizično nadzorovalaJLA. Za vse uporabnike teh sredstev je JLA odredilapoostren nadzor vhoda v objekte ter prepoved izvzemaoborožitve, MES in drugih vojaških sredstev brezposebnih ukazov, ki jih je dal lahko samo Hočevarjevštab TO. Pripadnikom stalne sestave ljubljanskih ŠTOsta ostala samo osebna oborožitev in zelo majhen delpehotnega orožja.

Vsi postopki razorožitve so potekali v strogi tajnosti.Nosilci naloge predaje orožja iz ŠTO pa so bili takratizpostavljeni hudi osebni in kazenski odgovornosti terzahtevi po popolni molčečnosti.

63

PrPrPrPrPrvi samosvi samosvi samosvi samosvi samostttttooooojni prjni prjni prjni prjni proooootiukrtiukrtiukrtiukrtiukrepiepiepiepiepi

Kljub zelo strogim zahtevam po zaščiti postopkovrazorožitve informacij o tem dejanju ni bilo mogočeprikriti. Posamezniki so se odzvali in iskali pomoč priodgovornih dejavnikih zunaj strukture TO. Dejanjerazorožitve je bilo v popolnem neskladju z zvezno inrepubliško ustavo, veljavno obrambno zakonodajo, sstališči slovenskega republiškega vodstva in predvsemz večinskim mnenjem slovenskih državljanov. Že medrazorožitvenimi postopki so o tej zadevi obvestilikabinet predsednika Republike Slovenije, mestna inobčinska vodstva ter najpomembnejša sredstvajavnega obveščanja, kot so časopisa Delo in Ljubljanskidnevnik, Radio Ljubljana, radijski program Val 202 inRTV Slovenija. Prve in najpomembnejše informacije,objavljene v javnih občilih, so bile posledica tehdejavnosti.

NNNNNapeapeapeapeapettttto ro ro ro ro razpoloazpoloazpoloazpoloazpoložžžžženenenenenjejejejeje

Med pripadniki stalne sestave je zaradi razorožitvenastalo napeto razpoloženje. Mnoge je preplavilobčutek nemoči, ki se je postopoma stopnjeval v bes,ogorčenje ter pripravljenost, da kot vojaki ukrenejo vse,kar je potrebno, za zaščito slovenskih interesov.Dogodki so potekali zelo hitro. Vsa Slovenija je bila vveliki napetosti. Pričakovali smo najhujše, tudivključevanje sil JLA kot okupacijske vojske ter ukrepe,s katerimi je grozila.

MSNZ na delu v LMSNZ na delu v LMSNZ na delu v LMSNZ na delu v LMSNZ na delu v Ljubljubljubljubljubljanijanijanijanijani

Na prve odločne protiukrepe nismo čakali dolgo. Želelismo povrniti ugled, ki je izginil, in dokazati Slovencem,da nam lahko zaupajo. Potrebovali smo le spodbudo,ki bi nam dala novih moči. Do pomembnega trenutkaje prišlo 28. julija 1990 (ali morda 26. julija). Tega dneje v prostorih MŠTO Ljubljana v stavbi Kresija priTromostovju prišlo do prvega operativnega sestankamed Antonom Krkovičem in Miho Butaro. Krkovič jeprišel v spremstvu sina Tonija. Čeprav mlad, še otrok,je deloval kot veliko starejši mladenič. Ščitil in varovalje očeta. Krkovič je Butaro seznanil s prizadevanjiskupine ljudi, povezanimi z najvišjimi predstavnikirepubliške oblasti, ki so se organizirali zato, da biukrepali proti sramotnemu dejanju predaje orožja inpripravili vse za njegovo vrnitev. Želeli so pripraviti

tudi vse potrebno, da bi preprečili morebitni udar aliokupacijo Slovenije, ki so jo načrtovali v Beogradu.Pozneje smo izvedeli, da so v najožji vodstveni skupiniob Antonu Krkoviču delovali še minister za notranjezadeve Igor Bavčar, minister za obrambo Janez Janšain Vinko Beznik, poveljnik zaščitne enote milice.Butara mu je predstavil razmere v Ljubljani in stanjev štabih za TO ter ocenil pripravljenost štabov inposameznikov za sodelovanje v organiziranemodporu. Predstavitev je končal z mnenjem, da bodoLjubljančani sprejeli najzahtevnejše naloge in opravilisvojo dolžnost v interesu slovenskega naroda inslovenske države.

Ob koncu razgovora je Krkovič zahteval, da breznjegove vednosti oziroma njegovih navodil ne smemostoriti ničesar na svojo odgovornost. Povedal je, dabomo kmalu dobili nadaljnje ukaze. V tem času je bilav Ljubljani sprožena močna obveščevalna dejavnost,katere namen je bil spremljati razmere v RŠTO RS insestavi JLA na območju Slovenije.

NNNNNadaladaladaladaladaljnjnjnjnjnje deje deje deje deje dejajajajajavnosvnosvnosvnosvnostititititi

Dejavnosti so se stopnjevale na začetku avgusta popredhodnih občasnih stikih, ki jih je imel Krkovič zMiho Butaro in Vojkom Adamičem. V drugi poloviciavgusta je prišlo do prvega sestanka MSNZ na ravnipokrajine na domačiji Vojka Adamiča. Takoj zatemso se aktivnosti iz ure v uro stopnjevale. Krognajpomembnejših mož iz sestave se je naglo širil.Ustanovljen je bil Pokrajinski štab MSNZ za mestoLjubljana, ki ga je vodil načelnik Miha Butara. Njegovnamestnik je bil Vojko Adamič, člani štaba pa so biliMiloš Šonc, odgovoren za obveščevalno dejavnost,Miran Barborič, odgovoren za logistiko, MarinoMedeot, odgovoren za varnost, Mirko Špetič,odgovoren za mobilizacijske zadeve, in Ivo Furlan, kije deloval kot pomočnik šefa logistike. Takoj zatem seje začelo opravljati najpomembnejše naloge. Nalogeza delo in organiziranje MSNZ Ljubljana mesto namje dal načelnik MSNZ Slovenije Anton Krkovič.Dogajanja je spremljal v vseh slovenskih pokrajinah.Še posebej dejaven je bil na območju Ljubljane, saj jeimela ta pokrajina po skupni oceni v tistem časuključni pomen za pripravo obrambe s strani sil MSNZin slovenske milice. Ljubljansko vodstvo je s Krkovičem


64

analiziralo nasprotnikove splošne razmere v mestu inpresojalo o možnosti za njegovo morebitno delovanjein uvedbo okupacijskega sistema. Pripravili smo načrtizvzema našega orožja iz skladišč JLA in načrt nakupaorožja za potrebe MSNZ, poleg tega smo pripravili tudinačrt uporabe sil, določili vojaške lokacije, predvideneza naše delo, izbrali smo nove lokacije mobilizacijskihzbirališč in pripravili sheme tako imenovanihsamovpoklicev ter načrta alarmiranja in logističnezagotovitve. Zavzeto ilegalno delo in potreba pozagotavljanju varnosti sta od vseh zahtevalauveljavljanje najzahtevnejših varnostnih ukrepov,nadzor nad vsemi strukturami JLA na našem območjuodgovornosti in spremljanje posameznikov ter zbiranjekoristnih obveščevalnih informacij.

DirDirDirDirDirektivektivektivektivektiva MSNZa MSNZa MSNZa MSNZa MSNZ

Delovanje MSNZ je temeljilo na strogocentraliziranem vodenju in doslednem izvajanju nalogob največji konspiraciji in popolni varnostni zaščiti.Prav zato med potekom projekta ni prišlo do vdora vorganizacijo ali kakršnega koli kompromitiranjaposameznih postopkov. Izhodišče za takšen način delaje predstavljala direktiva načelnika Narodne zaščiteRepublike Slovenije Antona Krkoviča zademonstracijsko, delno ali popolno uporabo MSNZ.Temeljila je na stvarni presoji nasprotnika, naših sil inmožnosti. Izjemno pomemben dokument je bilapresoja nasprotnika. Pripravljena je bila pravočasnoin je vsebovala najpomembnejše informacije o

strukturah JLA, prav tako pa so bile v njej predvidenemožnosti za vključevanje sovražnih sil, vse doposkusov uvedbe okupacijskega sistema. Pri pripraviposameznih elementov direktive so sodelovali MilošŠonc, Vojko Adamič, Miha Butara, Miran Barborič,Marino Medeot in drugi.

V prvi fazi organiziranja smo oblikovali enote močivodov in čet za diverzantska in protidiverzantskadelovanja, protioklepni boj in protioklepno zaščito terskupine za oviranje, da bi v nadaljevanju lahkopostopoma, toda hitro, na podlagi ustvarjenihmožnosti po izvzemu našega orožja iz skladišč podnadzorom JLA oblikovali enote moči odredov. Ritemnašega dela je bil strahovit, minute so bile ure, uretedni in tedni meseci. Hkrati z nalogami so seoblikovali občinski štabi MSNZ, ki so jih vodili v občiniLjubljana Bežigrad Miroslav Debelak, v občiniLjubljana Center Luka Levičnik, v občini LjubljanaMoste - Polje Franci Košir, v občini Ljubljana ŠiškaBorut Zajec in v občini Ljubljana Vič - Rudnik EdoŠarani.

V svoji sestavi smo imeli vključenih več kot 2300oboroženih pripadnikov. Za oborožitev so imeli 680avtomatskih pušk, 607 polavtomatskih pušk, 403 MP34 in 40, precejšnjo količino pušk 7,9 mm, 1503 pištole,94 avtomatskih pištol igram, 116 avtomatskih pištolškorpijon, 45 MGV-1, 16 ročnih raketometov osa, 52ročnih raketometov zolja, 18 minometov kalibra 82mm, 6 minometov kalibra 60 mm, 10 netrzajnih topov,6 protiletalskih topov 20/1, 6 lanserjev strela 2-M, 2228ročnih bomb, 400 protitankovskih min, 300protipehotnih min, okoli 2000 kg eksploziva, več kot1.150.000 kosov streliva ter še nekatera druga sredstva.Poleg navedenih sredstev in pripadnikov smo imeli voblikovanih enotah več kot 1000 pripadnikov, ki sobili pripravljeni, da prevzamejo oborožitev, skladiščenopri OŠTO, Železniškem gospodarstvu Ljubljana in naSekretariatu za obrambo v mestu. Oborožitev, vsarazpoložljiva sredstva in dokumentacijo smo imelirazseljeno na okoli 50 skrivnih lokacijah. Pri nalogah,povezanih z obveščevalnim delom, v okviru kateregaso potekale specialne in množične izvidniško-obveščevalne dejavnosti, smo imeli dejavnih velikoštevilo ljudi. Skupno pa je bilo v sistemu MSNZpokrajine Ljubljana mesto dejavnih okoli 4000 ljudi.

Skrivno skladišče orožja in streliva v Ljubljani v CvetličarniŠimenc, Tomačevska 19, zanj sta skrbela Tone in Tine Jakšič

65

Nekaterim ključnim enotam oziroma pripadnikom vnjih, ki so bili predvideni za prevzem najzahtevnejšihnalog v morebitnem prvem valu bojnega delovanja,smo oborožitev s strelivom in potrebno količino MESdodelili neposredno "na roke". Ta sredstva sopripadniki MSNZ hranili doma. Veliko številointervencijskih enot je bilo pripravljenih za delovanjev vsakem trenutku. V drugih enotah so bila oblikovanamobilizacijska jedra, v katerih so sodelovali poveljujočičastniki, odgovorni za hitro izpeljavo vsehmobilizacijskih postopkov, vključno z uporabosamovpoklicnega sistema, in takojšnje bojnoukrepanje, ki je bilo usklajeno z načrtovaniminalogami ali odvisno od spremenjenih razmer.

SodeloSodeloSodeloSodeloSodelovvvvvanananananje pri rje pri rje pri rje pri rje pri razvazvazvazvazvoooooju MSNZ v Sloju MSNZ v Sloju MSNZ v Sloju MSNZ v Sloju MSNZ v Slovvvvvenienienienienijijijijiji

Takratne razmere so zahtevale, da Miha Butara inVojko Adamič sodelujeta pri oblikovanju in razvijanjuMSNZ v Sloveniji. Zato sta z Antonom Krkovičemsodelovala pri povezovanju s ključnimi možmi vnekaterih pokrajinah in oblikovanju pokrajinskihvodstev MSNZ. S Krkovičem je Butara sodeloval priopravljanju začetnih nalog v Vzhodnoštajerski inSevernoprimorski pokrajini, Posavju, Zasavju, naKoroškem, v Pomurju, na Gorenjskem in vZahodnoštajerski pokrajini.

SodeloSodeloSodeloSodeloSodelovvvvvanananananje z milicoje z milicoje z milicoje z milicoje z milico

Najprej je bilo vzpostavljeno zelo tesno sodelovanje zzaščitno enoto milice, ki jo je vodil Vinko Beznik, insicer zaradi pomembnosti njenega delovanja vLjubljani. Takoj zatem smo začeli sodelovati sposebnimi enotami milice, tako da smo še prvegaseptembra 1990 opravili usklajevalni sestanek medmestnim štabom MSNZ in vodstvom posebnih enotmilice, ki mu je v Ljubljani poveljeval Stane Leskovšek.Njegov namestnik je bil Stane Plohl. Na tem sestanku,ki je bil v hiši Draga Vrečarja na Jamovi ulici 5, smo sedogovorili o medsebojnem operativnem in bojnemsodelovanju ter določili čas za uresničitev skupnihnalog, ki smo jih uskladili. Na naslednjem sestanku10. septembra 1990 smo v celoti uskladili načrte našegaorganiziranja in delovanja ter se dogovorili zakoordinacijo glede fizičnih prostorskih delovanj,varovanja pomembnih prevozov in podobno. Uskladilismo tudi medsebojne naloge glede obveščevalne invarnostne oskrbljenosti. Za vodenje PEM so bilidoločeni komandirji postaj milic v ljubljanskihobčinah, in sicer Branko Slak, Marko Jakomin, AndrejTorkar, Boris Celar in Vinko Vainhandel. Sodelovanjeje bilo do podrobnosti usklajeno, tako da nas je vseskupaj navdajala zavest, da smo drug drugemu v oporopri izvajanju skupnih nalog, tudi bojnih, če bi do njihprišlo. Na tem področju smo sodelovali tudi zBrankom Davidovičem, načelnikom Mestnegasekretariata za notranje zadeve Ljubljana. Njegovo

DELOVANJE MSNZ LJUBLJANA MESTO

Skrivno skladišče orožja in streliva v vasi Topol 5, zanj sta bilaodgovorna Branko Kršinar in Ciril Sušnik

Skrivno skladišče orožja in streliva v kraju Razori, zanj je skrbelaLovska družina Pugled, Moste - Polje


66

sodelovanje je bilo izjemno pomembno v vseh fazahnašega delovanja.

Dodatne naloge v LDodatne naloge v LDodatne naloge v LDodatne naloge v LDodatne naloge v Ljubljubljubljubljubljanijanijanijanijani

Pripadniki ljubljanske TO so bili skupaj z milicodejavni pri zavarovanju več pomembnih sestankovrepubliškega pomena. Eden od najpomembnejšihsestankov je bil sestanek poveljnikov pokrajinskihštabov MSNZ z obema ministroma, Janezom Janšoin Igorjem Bavčarjem, predsednikom vlade LojzetomPeterletom in predsednikom države MilanomKučanom. Na tem sestanku sta sodelovala tudi VinkoBeznik in Jože Kolenc z milice. Naslednji zelopomemben sestanek je potekal v sejni dvoraniIzvršnega sveta Vlade RS. Na njem so načelnikipokrajinskih štabov MSNZ in poveljniki posebnih enotmilice vodstvu države poročali o stanju na območjunjihove odgovornosti.

Pred tem sta v Ljubljani potekala še dva pomembnasestanka. Prvi je bil v prostorih mestnega Magistrata,na njem se je ministroma Janši in Bavčarju poročaloo stanju in razmerah v posameznih pokrajinah,presojalo pa se je tudi o aktualnih vojaško-političnihrazmerah v Sloveniji. Nekaj dni po tem sestanku je bilše sestanek vodstva MSNZ v sejni sobi občineLjubljana Center, na podstrešju Kresije. Na temsestanku so vsestransko obravnavali takratni položajin sprejeli odločitev, da se oblikuje republiški štabMSNZ in okrepi njegovo delovanje. Ob načelnikuMSNZ so bili za posamezne dolžnosti določeninaslednji pripadniki: Miha Butara, namestniknačelnika, Rade Klisarič, pomočnik za varnostnezadeve, Marjan Fekonja, pomočnik za domovinskezadeve, Vojko Adamič, pomočnik za operativnezadeve, Elo Rijavec, pomočnik za zaledne zadeve. Taštab je bil oblikovan v zadnjih dneh delovanja MSNZ,pred njenim vstopom v TO.

SklepSklepSklepSklepSklep

Omejen prostor za objavo in opis pomembnejših nalog,ki so potekale v okviru projekta MSNZ za Ljubljano,ne dopušča širših in natančnejših predstavitev mnogihpomembnih dejavnosti, ki so bile opravljene v temčasu. Omogoča le kratek povzetek najpomembnejših

dogodkov, v katerih so pripadniki ljubljanskega MSNZ,ki je vključeval mesto Ljubljana in občine LjubljanaBežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste - Polje,Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik, opravili svojeposlanstvo. Skupaj z drugimi pripadniki MSNZSlovenije in milice so namreč zavarovali postopkeslovenskega državnega vodstva in republiškeskupščine pri postopnem, a zanesljivem uveljavljanjusamostojnosti, ki smo jo dosegli leta 1991.

Vsega omenjenega ne bi dosegli, če ne bi imeli podporepri slovenskih republiških in drugih organih terpredvsem pri veliki večini državljanov RS, kar jepozneje potrdil tudi plebiscit, ki je potekal mesecadecembra.

Mestni štab MSNZLjubljana mesto

Skrivno skladišče orožja in streliva v Kamnici 13 (salaš), zakaterega je bil odgovoren Jakob Visinski

67

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ LJUBLJAB MSNZ LJUBLJAB MSNZ LJUBLJAB MSNZ LJUBLJAB MSNZ LJUBLJANANANANANAAAAAMESMESMESMESMESTO IN NTO IN NTO IN NTO IN NTO IN NAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOVVVVVMSNZMSNZMSNZMSNZMSNZ


Miha Butara,načelnik PŠ MSNZLjubljana mesto

Stane Leskovšek,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Vojko Adamič,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Miloš Šonc,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ Ljubljana mesto

Marino Medeot,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ Ljubljana mesto

Miran Barborič,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ Ljubljana mesto

Borut Zajec,načelnik OŠ MSNZŠiška

Miroslav Debeljak,načelnik OŠ MSNZBežigrad

Franc Košir,načelnik OŠ MSNZMoste - Polje

Luka Levičnik,načelnik OŠ MSNZCenter

Edmond Šarani,načelnik OŠ MSNZVič - Rudnik


68

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990LJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJANANANANANA MESA MESA MESA MESA MESTOTOTOTOTO

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaADAMIČ Vojko 1198ADAMLJE Janez 287AJDIČ Branko 256ANŽUR Niko 297BALER Igor 305BARBORIČ Miran 1199BERTONCELJ Dušan 262BIZJAK Andrej 264BORAK Neven 1454BRADEŠKO Franci 1455BRŽAN Slavko 1456BURJA Stasil 254BUTARA Jože 1457BUTARA Miha 1200BUTARA Mihael 1458CAJNKO Črtomir 1459CIMERMAN Štefan 266CONIČ Iztok 321CVETKO Branko 268ČALETA Denis 1099ČAMER Božidar 1460ČATAR Ladislav 1461ČEHIĆ Esad 320ČELEC Marjan 279ČELESNIK Darko 1462ČESEN Marino 1100ČIŽMEK Andrej 288ČREŠNJOVEC Branko 1463ČRNIVEC Aleš 1464DAVIDOVIĆ Branko 1465DEANKOVIČ Rado 1466DEBELAK Miroslav 1201DEBEVEC Jože 1467DERENČIN Slavko 249

DERMASTJA Matjaž 1468DOBOVIŠEK Jernej 1469DOLES Andrej 1470DOVŽAN Jože 1471DRAGOVAN Bojan 1472DRAŠLER Nada 278DRNOVŠEK Milan 1473DROLE Aleksander 326ERJAVEC Janez 1474FAJON Mihael 1475FERKOV Janez 1476FURLAN Ivo 242GAŠPARIČ Leon Marijan 1477GORŠIČ Janez 1478GRČAR Aleksander 1479GREBENC Ivan 1480GREBENC Marko 1481HABINC Tomaž 309HABJAN Bojan 263HERMAN Igor 1482HERODEŽ Bojan 331HUDJEK Darko 1483HVALE Marko 1484JAGER Peter 1485JAKOPIN Boris 1486JAKŠIČ Anton 324JAKŠIČ Valentin 325JAMNIK Cveto 274JEREB Alojzij 284JUHAS Branko 330JUSTINEK Stanislav 304KANDŽIČ Martin 1101KASTELIC Stojan 248KASTELIC Vinko 260KAVČIČ Franci 303KEBER Anton 322KEŠE Tomaž 298KIAUTA Marko 1487KIKELJ Anton 1488KLAVES Mirko 1489KLAVS Ivan 273KLUN Anica 258KOCJAN Franc 311KOLENIK Zvonimir 269KONDA Jože 1490KONDA Stanislav 243KOPITAR Tomaž 1491

69

KORPAR Janez 1492KOŠIR Franc 1202KOŠIR Tomaž 1493KOVAČIČ Ljubomir 267KOVAČIČ Viljem 1494KOVAČIČ Vladimir 1495KRAJNC Maksimiljan 319KRAJNC Mirko 1496KRŽIČ Franc 283KUHAR Marko 1497KUPLJENIK Aleš 1498KVEDER Radoslav 1499LAZAR Janez 1500LEBAR Mirko 1501LENARČIČ Aleš 280LENARČIČ Jakob 281LENARŠIČ Albin 257LENDERO Franc 1502LESKOVŠEK Stanko 333LEVIČNIK Dušan 253LEVIČNIK Luka 245LIKAR Aleš 265LUKMAN Ivan 1503LUŠINA Branko 1504LUŠTREK Tomaž 317LUŠTREK Tomaž 1505MAGISTER Andrej 310MAJCEN Anton 1506MARTINEC Stanislav 1507MATOZ Tomislav 296MAUSER Igor 1508MEDEOT Marino 1203MEDVED Simon 1105METELKO Ivan 1509MEZNARIČ Davorin 1102MICHIELI Darko 299MOHOROVIĆ Boris 1510NANUT Anton 1511NEČEMAR Borut 259NOVAK Vojko Drago 1512NOVOSELOVIČ Peter 1513OVEN Janez 1514PAVLIN Vojko 247PEČNIK Igor 1515PEKLENIK Igor Janez 282PERKO Jerko 1516PERŠL Drago 301

PIBERNIK Iztok 1517PIRC Sergej 1518PIRŠ Ivan 285PLEŠNAR Ivo 1519PODBORŠEK Brane 1520PODRŽAJ Ciril 290POPOVIČ Ivan 1521POTOČNIK Igor 329POTOČNIK Marko 1522POVŠE Bogomir 302POZNIK Zvonimir 300PRESL Janez 1523PRIJATELJ Henrik 425PRIJATELJ Jože 291PRIMC Gregor 308PROKOP Branko 1524PROŠEK Franc 1525PUSTOVRH Robert 1526PUŠNIK Bogdan 1527RADEJ Bojan 1528REMIC Janko 292ROTAR Janez 314ROZMAN Vojan 1529RUS Bogomir 1530RUTAR Andrej 1531SENČUR Rado 251SIRAK Šandor 306SKOKIĆ Slavko 1532SOBAN Branko 1533SODRŽNIK Janez 332SOPČIČ Emerik Mirko 1534SOVINC Marko 1535SOVINC Simona 312STRLE Primož 1103SUHI Marjan 1536SUŠNIK Ciril 315ŠANDIĆ Mladen 327ŠARANI Edmond 1204ŠERCER Milan 293ŠKRABAN Aleksander 246ŠKRBINA Silvo 1537ŠKRJANC Robert 1538ŠLOSER Vlatko 250ŠONC Miloš 1205ŠPAROUC Jože 286ŠPETIČ Mirko 241ŠTRANCAR Goran 1539



70

ŠTUHEC Zvonko 1540ŠUŠTERŠIČ Saša 1541TABERNIK Peter 1542TOMŠIČ Valentin 1543URANKAR Simon 328URH Frančišek 275VEINHANDL Henrik 313VELEPIČ Anton 272VIDETIČ Marjan 252VIDMAR Darko 276VISINSKI Jakob 270VISINSKI Tomaž 271VONČINA Borut 1544VOVK Aleš 1545VOVK Vojko 1546VRČKO Marjan 1547VREČAR Drago 244ZAJEC Andrej 307ZAJEC Borut 1206ZALAR Rudi 1104ZDEŠAR Marko 1548ZEBIČ Darko 323ZIHERL Anton 318ZOR Peter 255ZRIMŠEK Alojzij 1549ZUPANČIČ Aljoša 294ZUPANČIČ Marjan 1550ZUPANČIČ Tomislav 295ŽAGAR Franjo 277ŽUMER Gregor 1551

Skrivno skladišče orožja in streliva v vasi Vinje 3 (salaš), zanj jebil odgovoren Anton Velepič

Miha Butara o Projektu MSNZ v dokumentarnemfilmu Operacija 2-1-13-62:(naslova dodal A. M.)

JuniJuniJuniJuniJunija dobi sja dobi sja dobi sja dobi sja dobi sporporporporporočilo od znanca iz Kočilo od znanca iz Kočilo od znanca iz Kočilo od znanca iz Kočilo od znanca iz Kočočočočočeeeeevvvvvja,ja,ja,ja,ja,KrKrKrKrKrkkkkkooooovičavičavičavičaviča

"Skrivnostna najava tega sestanka mi je dala vedeti,da se nekaj dogaja. In res, nekako okoli 16. ure tegadne je prišel Tone Krkovič v spremstvu svojega sinaTonija, da bi opravil razgovor. Njegov pogoj je bil,da je prostor sestanka popolnoma varen in tak, dav njem ni mogoče opravljati prisluškovanja. Takratme je prosil, naj mu predstavim razmere v Ljubljaniin podam svoje mnenje glede pripravljenostipripadnikov Teritorialne obrambe v mestu zasodelovanje v takšni akciji. V svoji kratki oceni semmu zagotovil, da je več ali manj celotna sestavavredna zaupanja in da naj se ne boji, da Ljubljanane bi opravila svojega dela tako, kakor se spodobi.Razen redkih posameznikov so bili tudi kasneje vsičlani Teritorialne obrambe vključeni v Narodnozaščito."

IzvzIzvzIzvzIzvzIzvzemi oremi oremi oremi oremi orooooožjažjažjažjažja

"Eden od zanimivih izvzemov orožja je bil odvzemavtomatskih pištol ingram, ki smo jih odvzeli izskladišča v Vižmarjih v Ljubljani. Takrat sta dva našasodelavca s poljsko kuhinjo odpeljala okoli 80avtomatov iz kasarne. Kuhinjo sta razstavila, v njenestranske stene vložila avtomatsko orožje in na koncustene zaprla. Potem ko je bilo orožje vstavljeno, stanapihnila zračnice, da se ne bi opazilo, da je kuhinjapreveč obtežena, in odšla proti vhodu kasarne. Tamsta presenečena ugotovila, da je na vhodu postrojenvod vojakov stražarjev, ki so čakali na zamenjavo.Poveljujoči major, ki je opazil naše teritorialce, jetudi zaradi tega, ker smo bili takrat v dobrih odnosihs posamezniki, deloma pa tudi z nekaterimienotami, salutiral in ukazal enemu od vojakov, najjim odpre vrata. To orožje smo prenesli namikrolokacije v mestnem pa tudi primestnem deluLjubljane. Ena od zanimivih lokacij, tako imenovanisalaš, je bila v vasi Dolsko, v neposredni bližiniLjubljane."

71

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NA GORENJSKEMA GORENJSKEMA GORENJSKEMA GORENJSKEMA GORENJSKEM

15. maj: generalmajor Drago Ožbolt je ob 14. uri sklicalsestanek pomočnikov komandantov za zaledje vRŠTO. Ukaz zanj naj bi načelnik Generalštaba JLAizdal 14. maja 1990. Sestanka se je udeležil načelnikpokrajinskega štaba major Peter Zupan. Slapar inZupan sta se dogovorila za večerni sestanek vRadovljici. Slapar je po telefonu seznanil tudi BojanaŠuligoja in Janka Stuška.

16. maj: v pisarni načelnika PŠTO so se brez vednostidrugih sestali Janez Slapar, poveljnik TO Gorenjske,Peter Zupan, načelnik štaba, in Bojan Šuligoj, poveljnikOŠTO Jesenice. Pogovorili so se o ukrepih, da bi orožjeostalo pod nadzorom štabov za TO, in se dogovorili,da bodo izdali pisni ukaz in naredili vse, da se orožjene premesti. Obvestili so pristojne republiške in civilneorgane, in sicer Janez Slapar sekretarja PO za splošnoljudsko obrambo za Gorenjsko Janka Rozmana innačelnika Uprave za notranje zadeve (UNZ) IvanaHočevarja, Bojan Šuligoj pa predsednika Izvršnegasveta Jesenice. 16. maja pozno popoldan je toinformacijo ob pomoči Staneta Dolanca sporočil vurad predsednika Predsedstva RS. To je bila hkrati tudiprva informacija, ki jo je prejel predsednik predsedstvaMilan Kučan. Sestanek poveljnika TO Gorenjske spoveljniki občinskih štabov, na katerem so sprejeliformalni ukaz o premestivi orožja v skladišča JLA, jetakratni pomočnik za varnostne zadeve v PŠTODamjan Vojko verjetno na zahtevo nadrejeneganačelnika varnosti RŠTO snemal.

17. maj: Janez Slapar se je v republiškem centru zaobrambno usposabljanje sestal z Jankom Stuškom,takratnim sekretarjem OK ZKS Radovljica in

poveljnikom 2./22. brigade TO. Predal mu je ukazRŠTO, ki ga je Janko Stušek s svojimi pripombami inskoraj dobesednim prepisom povelja 18. maja objavilv časopisu Delo.

18. maj: RŠTO je zvečer po faksu izdal sporočilo, da sepremeščanje orožja ustavi. Generalmajor DragoOžbolt je zahteval, da se poveljnik Janez Slapar javina RŠTO. Grozili so mu z ukrepi, ker ni izvršil ukazain ker je obveščal strukture zunaj TO ter posredovalinformacije v javnost. Grožnje je zatem ponovil šekomandant TO RS generalpodpolkovnik IvanHočevar, ki je zahteval, da se Slapar javi pri njem.Povedal mu je, da umika predlog za njegovoimenovanje za poveljnika TO Gorenjske obreorganizaciji.

Prvi sestanek Toneta Krkoviča in Janeza Slaparja, koje Krkovič poklical in prosil za predstavitev, je bil vnedeljo, 19. avgusta, pred kavarno Creina v Kranju. Popredstavitvi in pogovoru sta odšla na sedež PŠTO, kjerje Tone predstavil nastajajoči projekt manevrskestrukture. Še isti dan se je Slapar pogovoril s PetromZupanom. Zvečer je poklical Jelka Kacina, ki je bilnamestnik Janeza Janše v RSLO. Dogovorila sta se zasrečanje naslednje jutro pred njegovim odhodom vslužbo v Ljubljano. Seznanil se je s Krkovičevimprojektom in ga prosil za podatek, ali sta projekt resodobrila tudi sekretarja Janša in Bavčar. TonetuKrkoviču niso povsem verjeli, saj ni bil v strukturahTO. Bil je namreč predstojnik upravnega organa zaljudsko obrambo v Kočevju, od koder mu je JLAodpeljala orožje, last UO. Kacin je potrdil, da stasekretarja Janša in Bavčar seznanjena s projektom,vendar naj ne bi bil zelo pomemben, po njegovemmnenju naj bi šlo za usposabljanje.


72

23. avgust: na poti na krajši dopust na Pag sta se Slaparin Peter ustavila pri Krkoviču v Kočevju. Pogovorili sose o projektu.

Konec avgusta in v začetku septembra je Slapar opravilpogovore s častniki TO, ki jih je vključil v projekt. PolegPetra Zupana so bili v PŠTO še Roman Marguč, IvankaThaler in Miloš Bregar, drugi pa so se v projekt vključiliza posamezne naloge, ki jih je Slapar ukazal kotpoveljnik TO Gorenjske pokrajine. Na Jesenicah, vRadovljici, Kranju in Tržiču so bili nosilci projektapoveljniki TO občin, v Škofji Loki se je pridružil šeAlojz Bogataj. Slapar je opravil pogovore s poveljniki21. in 22. brigade TO ter njihovimi poveljniki bataljonov,poveljniki Koroškega, Škofjeloškega inprotidesantnega odreda ter poveljniki enot zaprotispecialno delovanje. Dogovorili so se, da bodo,če bo treba, ukrepe vlade zavarovali z bojno uporaboenot, ki so jim poveljevali. Da bi ohranili dovolj orožja,niso zamenjali organizacijske strukture, temvečnačrtovali redne, izurjene enote TO, ki so bilepopolnjene z orožjem.

Slapar in Krkovič sta imela sestanek v Radovljici.Krkovič je prosil za pomoč v orožju. Štabi TO so poukazu poveljnika Slaparja predali večje količine orožjarepubliškemu načelniku MSNZ Krkoviču.

18. september: načelniki MSNZ Gorenjske so se sestalina Občinskem štabu za TO Jesenice in se dogovoriliza nadaljnje priprave. Na sestanku je sodeloval tudiMilan Klemenčič, koordinator med MSNZ in milicona Gorenjskem.

25. september: organiziran je bil sestanek z načelnikiMSNZ Gorenjske na Jesenicah, na katerem so podeliliodločbe o imenovanju občinskih načelnikov MSNZ.

29. ali 30. september: Tone Krkovič je zahtevalsestanek. V zunanji restavraciji Brioni v Kranju so sesestali Krkovič, Slapar in Zupan. Krkovič je zahtevalvračilo dokumentov MSNZ, ker po njegovihzagotovilih po prevzemu pristojnosti nad TOmanevrska struktura ni bila več potrebna. ProjektMSNZ na Gorenjskem je bil končan.

30. september: Tone Krkovič je na sedežu RSLO sklicalsestanek načelnikov MSNZ, vendar na sestanek nipovabil predstavnika MSNZ Gorenjske.

4. oktober: minister Bavčar je razpustil enote MSNZin jih podredil TO. Poročilo o tem je objavil na tiskovnikonferenci v Ljubljani.

Janez Slapar o Projektu MSNZ v dokumentarnemfilmu Operacija 2-1-13-62:

"Pod svojim nadzorom smo obdržali nekaj več kot4000 kosov orožja, kar je bilo približno 40 odstotkovvseh količin orožja na Gorenjskem. To orožje se jepotem vseskozi varovalo, tudi s stražo Teritorialneobrambe.

V strukturi Narodne zaščite so sodelovali domalavsi zaposleni v štabih za Teritorialno obrambo inves vodilni oziroma poveljujoči kader rezervnih enotza Teritorialno obrambo. To pomeni, da težav v zveziz organiziranjem Narodne zaščite v tistem obdobjuna Gorenjskem nismo imeli, saj je v tem projektudejansko sodelovala večina zaposlenih."

PŠTO Gorenjske v Kranju. V objektu je bilo priročno skladiščeorožja in streliva.

73

Pri ustanavljanju in delovanju Manevrske strukturenarodne zaščite na Gorenjskem so iz vrst milicesodelovali naslednji vodstveni delavci UNZ inkomandirji postaj milice s splošnim delovnimpodročjem:

– Ivan Hočevar, načelnik UNZ Kranj;– Jože Ajdišek, načelnik inšpektorata milice UNZ

Kranj;– Milan Klemenčič, inšpektor na inšpektoratu

milice in poveljnik PEM UNZ Kranj;– Gabrijel Javor, inšpektor inšpektorata milice in

namestnik poveljnika PEM UNZ Kranj;– Zvone Korenjak, vodja materialno-tehničnih

zadev in v poveljstvu PEM UNZ Kranj;– Stanislav Ficko, komandir postaje milice Kranj;– Brane Virant, komandir postaje milice Škofja

Loka;– Egon Cokan, komandir postaje milice Tržič;– Alojz Mihelčič, komandir postaje milice

Radovljica;– Ludvik Zupančič, komandir postaje milice

Jesenice.

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ GORENJSKEAB MSNZ GORENJSKEAB MSNZ GORENJSKEAB MSNZ GORENJSKEAB MSNZ GORENJSKEPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINE IN NJINE IN NJINE IN NJINE IN NJINE IN NAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHŠTŠTŠTŠTŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Janez Slapar,načelnik PŠ MSNZGorenjske pokrajine

Milan Klemenčič,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Bojan Šuligoj,načelnik OŠ MSNZJesenice

Peter Zupan,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Anton Rešek,načelnik OŠ MSNZKranj

Janez Koselj,načelnik OŠ MSNZRadovljica

Alojz Bogataj,načelnik OŠ MSNZŠkofja Loka

Janez Ude,načelnik OŠ MSNZTržič

DELOVANJE MSNZ NA GORENJSKEM


74

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990GORENJSKA POKRAGORENJSKA POKRAGORENJSKA POKRAGORENJSKA POKRAGORENJSKA POKRAJINJINJINJINJINAAAAA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaALIČ Anton 1001ANZELJC Marjan 1002AŽMAN Stanislav 1003BALDERMAN Bor 1004BALDERMAN Boštjan 1005BENČINA Janez (Ivo) 1006BERGANT Janez 1008BERTONCELJ Boris 1009BOGATAJ Alojzij 1010BOGATAJ Janez 1011BOHINC Jože 1012BREGAR Miloš 1007CENČEK Ciril 1013CVETEK Janez 1014ČEBULJ Blaž 1015ČELESNIK Srečko Marijan 1016ČRMELJ Darjo 1017DEŽMAN Anton 1018DOLŽAN Janez 1019DOMITROVIĆ METULDanilo 1048ERLAH Franc 1020ERŽEN Gabrijel 1021FICKO Stanislav 1022FOJKAR Rudolf 1023FRANKO Miroljub 1024GROS Vinko 1025JAKLIČ Andrej 1026JAKOPIČ Drago 1027JARC Ivan 1028JURJEVČIČ Karol 1121KALAN Pavel 1029KALIŠNIK Franc 1030KAVAR Miroslav 1031

KLINAR Ciril Tomaž 1034KLINAR Jožef 1032KLINAR Marjan 1033KLOFUTAR Jože 1352KOBENTAR Janez 1035KOKALJ Jože 1036KOSELJ Janez 1037KOVAČIČ Janko 1038KOVAČIČ Marko 1039KRČELJ Drago 1040KRISTAN Zoran 1041LAKNER Štefanija 1042LANGERHOLC Franc 1043LEGAT Nikolaj 1044MALAVAŠIČ Mirko 1045MANDELC Iztok 1046MARGUČ Roman 1047MOŠTROKOL Dušan 1049MULEJ Zvonko 1050OBLAK Stanislav 1051OLAJ Jožef 1052OSTERMAN Andrej 1053PEHARC Andrej 1054PERIC Rudolf 1055RAKOVEC Jože 1056RAMŠAK Božidar 1057RAZTRESEN Mihael 1058REŠEK Anton 1059REŽEK Vili 1060SINKOVIČ Jožef 1061SITAR Gaber 1062SLAPAR Janez 1122SLATNAR Peter 1063SMOLE Janez 1064SMUKAVEC Janez 1123SODJA Franc 1065SODJA Jože 1066SODJA Lovrenc 1067SRČIČ Alojz 1068SRPČIČ Franc 1069STEGNAR Janez 1070STRITIH Anton 1071STROJAN Janez 1072STRŽINAR Alojz 1073SUŠNIK Marjan 1074SVETINA Vojko 1075SVOLJŠAK Nikolaj 1076

75

ŠEGA Polonca 1080ŠMEJIC Janez 1077ŠMID Jaka 1351ŠTULAR Jožef 1079ŠULIGOJ Bojan 1078TEROPŠIČ Jože 1081THALER Ivana 1082TIŠLER Franc 1083TIŠLER Jožef 1084TROHA Janko 1085TRUDEN Darko 1124TUŠAR Leon 1086UDE Janez 1087VIDIC Jakob Janez 1088VIRANT Branko 1089VOJVODA Vojko 1090ZADNIK Rudolf Franc 1091ZADNIKAR Drago 1092ZUPAN Marjan 1093ZUPAN Milan 1094ZUPAN Peter 1095ZUPANČIČ Ludvik 1096ŽAGAR Rado 1097ŽUGELJ Martin 1098

Hotel Creina, Kranj. Lokacija prvega srečanja med TonetomKrkovičem in poveljnikom 3. PŠTO Gorenjske JanezomSlaparjem, poznejšim načelnikom MSNZ za Gorenjsko.

Skrivno skladišče orožja in streliva na Planini pod Golico, zakaterega je bil odgovoren Drago Jakopič

Gospodarsko poslopje Zupanovih v Praprošah 17, kjer je biloshranjenih 180 kosov pehotnega orožja in 10.000 kosov streliva

DELOVANJE MSNZ NA GORENJSKEM


76

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NA DOLENJSKEMA DOLENJSKEMA DOLENJSKEMA DOLENJSKEMA DOLENJSKEM

Obdobje pred vojno za osamosvojitev Slovenije 1991ima z vojaškega vidika dve značilnosti. Prva jenastajanje Manevrske strukture narodne zaščite indruga oblikovanje Teritorialne obrambe Slovenije kotslovenske vojske. Nastajanje MSNZ je imelo pravnopodlago v okviru takratne zakonodaje s področjaobrambe, ki je opredeljevala Narodno zaščito kotposebno obliko obrambno-zaščitne organiziranosti vSloveniji. MSNZ je pomenila oblikovanje skupin inenot, ki so bile enotno vodene z državnega vrha.Pripravljeni so bili načrti delovanja skupin. Oblikovanaso bila skrivna odlagališča orožja. Glavni cilj je bilzavarovati plebiscitarno odločitev Slovencev zasamostojno Slovenijo z orožjem, če bo to potrebno. NaDolenjskem je MSNZ vodil Rade Klisarič.

PPPPPomembni dogodki v promembni dogodki v promembni dogodki v promembni dogodki v promembni dogodki v procesu nasocesu nasocesu nasocesu nasocesu nastttttajanajanajanajanajanja in rja in rja in rja in rja in razvazvazvazvazvooooojajajajajaMSNZ na DolenMSNZ na DolenMSNZ na DolenMSNZ na DolenMSNZ na Dolenjsjsjsjsjskkkkkememememem

Maj 1Maj 1Maj 1Maj 1Maj 1990990990990990Začne se ustanavljanje MSNZ na Dolenjskem, potekapa tudi prvi sestanek Antona Krkoviča, RadetaKlisariča in Boruta Usenika.

Sekretariat za obrambo je ustanovil enoto, ki je dovojne opravljala naloge zaščite evidenc nabornikov, kijih je JLA hotela prevzeti s silo, ker je hotela samovoljnopozivati slovenske nabornike na služenje vojaškegaroka.

JuniJuniJuniJuniJunij 1j 1j 1j 1j 1990990990990990V Gotenici je potekalo zavarovanje objektov, v katerihje bilo shranjeno orožje. Rade Klisarič je o aktivnostihseznanil Albina Gutmana, Boruta Likarja, BorutaUsenika, Franca Povšeta in Boruta Novaka.

JuliJuliJuliJuliJulij in aj in aj in aj in aj in avvvvvgusgusgusgusgust 1t 1t 1t 1t 1990990990990990Začelo se je ustanavljanje enot MSNZ in iskanjeprimernih lokacij za odlagališča orožja ter oblikovanjeevidenc in načrtov. Pri tem so sodelovali Rade Klisarič,Albin Gutman, Borut Likar, Borut Usenik, FrancPovše, Borut Novak, Franc Dominko, Aleš Kulovec,Rado Cotič, Miro Kuljaj, Andreja Kapušin in JožeKapušin.

SepSepSepSepSeptttttember 1ember 1ember 1ember 1ember 1990990990990990Potekali so prevozi orožja iz Gotenice v skrivnaskladišča, priprava načrtov izvzema orožja TO izskladišč JLA ter priprava in uporaba sistema varovanjaŠČIT, pri čemer so bili dejavni Rade Klisarič, AlbinGutman, Borut Likar, Borut Usenik, Franc Povše,Andreja Kapušin in Borut Novak.

OktOktOktOktOktober 1ober 1ober 1ober 1ober 19909909909909904. oktobra 1990 so bili imenovani poveljnikipokrajinskih štabov za TO. Za vršilca dolžnostipoveljnika 2. PŠTO je bil imenovan takratni sekretarsekretariata za obrambo občine Novo mesto rezervnimajor Albin Gutman. Sledila je reorganizacija TO inMSNZ v enotno obrambno strukturo, ki je ohranilauveljavljeno in prepoznavno ime Teritorialna obrambaSlovenije.

December 1December 1December 1December 1December 199099099099099017. decembra je bil v Kočevski Reki skupni postrojtakratnih pripadnikov MSNZ in TO. To je bil postrojpripadnikov slovenske vojske, ki smo jo zaradiformalnih razlogov še pisali z malo začetnico.

77

Rade Klisarič o Projektu MSNZ v dokumentarnemfilmu Operacija 2-1-13-62:(naslova dodal A. M.)

KrKrKrKrKrkkkkkooooovič in Klisarič v gosvič in Klisarič v gosvič in Klisarič v gosvič in Klisarič v gosvič in Klisarič v gostilni Rtilni Rtilni Rtilni Rtilni Rooooojc v Laščah medjc v Laščah medjc v Laščah medjc v Laščah medjc v Laščah medKKKKKočočočočočeeeeevvvvvjem in Njem in Njem in Njem in Njem in Nooooovim mesvim mesvim mesvim mesvim mestttttomomomomom

"Ta gostilna je bila v bistvu glavna obveščevalnatočka v Sloveniji, na kateri sva si s Krkovičemizmenjavala določene podatke. Jaz sem mu prinašalstrogo zaupne podatke in dokumente, ki sem jihdobil od vojaškega KOS RŠTO. Za sestanke sva sedogovarjala po telefonu v obliki šifer, saj je biloodkrito govorjenje zelo tvegano. On je na primerrekel:‘Dobiva se ob enajstih na starem mestu.‘Takrat sem sedel v avto in dobila sva se tukaj. Česva slutila, da nama kdo sledi, mi je dal signal zlučjo, ali pa jaz njemu. Obrnila sva avtomobile ineden za drugim krenila nekam v gozd, v naravo.Noč je bila naš zaveznik, tako kot vedno. Ponoči semanj vidi in sliši. Včasih se lahko sicer tudi več sliši,vendar če izbereš primerna mesta in kraje, lahkoveliko izveš, vidiš in poveš. Tako smo ponoči delali,podnevi v pisarni pa spali. Enostavno smo sezaklenili v pisarno in spali.

Nekdanji načelnik varnostne službe RŠTO jeodhajal v pokoj. Za njegovo mesto se je potegovalnek major, Slovenec po rodu, ki pa ni bil primerensamo zato, ker je bil Slovenec. Odločili so se zanekoga, ki je bil že upokojen. Takrat so se tudinekateri moji prijatelji temu uprli. Zdelo se nam je,da iz tega ne bo nastalo nič dobrega. Hodil sem nasestanke organov KOS in varnostne službe TO, nakaterih smo se pogovarjali o določenih ljudeh. Našivodilni so nas opozarjali na to, da se je trebanekaterih ljudi paziti, druge pa da bi bilo trebaspremljati in na koncu tudi zapreti. Če takposameznik ni bil primeren za njih, je bil toliko boljzame. Tako smo pridobivali kader za kasnejšoMSNZ."

PPPPPo pokro pokro pokro pokro pokrajinah sajinah sajinah sajinah sajinah stttttanananananje ni enakje ni enakje ni enakje ni enakje ni enako, poneko, poneko, poneko, poneko, ponekod se začneod se začneod se začneod se začneod se začnesepsepsepsepseptttttembrembrembrembrembra, poneka, poneka, poneka, poneka, ponekod je glaod je glaod je glaod je glaod je glavno delo žvno delo žvno delo žvno delo žvno delo že opre opre opre opre opraaaaavlvlvlvlvljenojenojenojenojeno

"Na Dolenjskem je organizacija stekla kmalu po tem,

ko sva s Krkovičem navezala tesne stike. Že okrog15. julija smo imeli organizirane enote, za katere paše nismo vedeli, kako se bodo imenovale. Šelepotem smo zvedeli, da so te enote poimenovaneMSNZ. Zbranih je bilo približno 450 pripadnikov.Čez nekaj dni jih je bilo že blizu 1000. Nato se ještevilo po dnevih naglo večalo.

Po drugih pokrajinah se je to dogajalo šele sredi alikonec avgusta. Pri nas je bilo vse skupaj povečiniorganizirano že julija."

Stanovanjska hiša (označena) Žarka in Milke Krese na Težkivodi, skrivno skladišče orožja in streliva

Pendrek bar, lokal v Novem mestu, kjer so organizatorji MSNZna Dolenjskem izmenjavali obveščevalne podatke in sedogovarjali za nadaljnje naloge


78

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ DOLENJSKEAB MSNZ DOLENJSKEAB MSNZ DOLENJSKEAB MSNZ DOLENJSKEAB MSNZ DOLENJSKEPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINE IN NJINE IN NJINE IN NJINE IN NJINE IN NAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHŠTŠTŠTŠTŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Rade Klisarič,načelnik PŠ MSNZDolenjske pokrajine

Albin Gutman,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ Dolenjskepokrajine

Rade Cotič,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ Dolenjskepokrajine

Franci Povše,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Borut Usenik, namestniknačelnika PŠ MSNZ

Roman Šiško,načelnik OŠ MSNZTrebnje

Aleš Kulovec,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ Dolenjskepokrajine

Borut Novak,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Franc Dominko,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ Dolenjskepokrajine

79

Stanovanjska hiša Mira Kuljaja v Gabrju, v kateri je bilo skrivnoskladišče orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990DOLENJSKA POKRADOLENJSKA POKRADOLENJSKA POKRADOLENJSKA POKRADOLENJSKA POKRAJINJINJINJINJINAAAAA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaBABIČ Marjan 900BLATNIK Marjan 907BOŽIČ Jože 902COTIČ Radoslav 903DOMINKO Franc 904GORENC Stojan 905GRČIĆ Zlatan 906GUTMAN Albin 1430HENIGMAN Žarko 901JARM Stanko 908KAPUŠIN Andreja 909KAPUŠIN Jože 910KLISARIČ Rade 1118KOBETIČ Branko 911KOVAČIČ Jožef 912KRALJ Pavel 913KRESE Žarko 914

KULJAJ Miran 915KULOVEC Aleš 1107NOVAK Zvonimir 916POVŠE Stane 917ROŽANC Zvonko 918ŠAŠEK Dušan 919ŠIŠKO Roman 1119ŠTAJDOHAR Franc 920ŠUKLJE Anton 1120USENIK Borut 1106ŽAGAR Peter 921

V jašku svoje delavnice je imel Jože Božič iz Dolnjega Suhorjaskrito večjo količino orožja in streliva.

V Birčni vasi je bilo pri družini Žagar skrivno skladišče orožjain streliva za potrebe MSNZ Dolenjske.

DELOVANJE MSNZ NA DOLENJSKEM


80

ORORORORORGGGGGANIZIRANOSANIZIRANOSANIZIRANOSANIZIRANOSANIZIRANOST MSNZ V POKRAT MSNZ V POKRAT MSNZ V POKRAT MSNZ V POKRAT MSNZ V POKRAJINIJINIJINIJINIJINILJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJANANANANANA OKA OKA OKA OKA OKOLICOLICOLICOLICOLICAAAAA

Prvi stiki med organizatorji MSNZ na republiški ravni,torej med Krkovičem in Beznikom, ter poznejšimvodstvom MSNZ v pokrajini Ljubljana okolica so bilivzpostavljeni že 28. maja 1990 v Kočevju. Čeprav jebilo tisto poletje precej sestankov, je bila dejavnost napokrajinski ravni v celoti organizirana šele 28. avgusta1990.

Takrat je bil dokončno vzpostavljen pokrajinski štabMSNZ, v katerem so bili Gabrijel (Elo) Rijavec,načelnik, Bojan Končan, namestnik, Boris Mikuš,pomočnik, in Konrad Krašek iz UNZ Ljubljana okolicakot koordinator.

Pokrajinsko vodstvo MSNZ, ki je zelo dobro poznalokadrovsko strukturo takratne Teritorialne obrambe indrugih struktur z obrambnega področja po svojihobčinah, je določilo organizatorje po občinah, ti pa soorganizirali dejavnost MSNZ znotraj svojih pristojnosti.

Glede na kadrovske in druge značilnosti so po občinahdoločili dve do tri osebe. Pri izbiri najodgovornejšihposameznikov v občinah sta veljala načelo trojk inobvezen konsenz vseh treh pokrajinskihorganizatorjev.

Izjema je bila občina Kočevje, ki je v tem času imelaposeben status in je bila izločena iz pokrajine Ljubljanaokolica.

Zaradi stališča, da bo organiziranost v pokrajinitemeljila na trojkah, se je pokrajinsko vodstvo zavedalo,

da v začetno organizacijo ne bo mogoče vključiti vsegaprimernega kadra. Za nosilce aktivnosti po občinahso bili na začetku določeni le tisti, ki jim je vodstvopopolnoma zaupalo. Nekateri posamezniki pa sozaradi osebnih razlogov odklonili sodelovanje.

V pokrajini je bilo v projekt MSNZ vključenih 122 oseb(brez pripadnikov organov za notranje zadeve), ki sovzpostavile in zagotavljale pogoje za delovanje enot,oblikovanih ne glede na ustaljene, takrat veljavneinstitucije.

Hkrati s kadrovskim popolnjevanjem je bilavzpostavljena evidenca razpoložljivega orožja poobčinah.

Skladno z oceno tveganja, ki je temeljila na domnevaho tem, kako se bo nasprotnik obnašal in kako bi lahkoukrepal, je bil na pokrajinskem štabu pripravljen tudirazdelilnik dobljenih minskoeksplozivnih sredstev inorožja.

Večina sredstev je bila običajno najprej dostavljena doene od dveh javk v pokrajini (Domžale in Grosuplje),od tam pa je potekal prevoz po načelu “k sebi”.

Vsi prevozi so bili najmanj dvakrat varovani, in sicerneposredno z oboroženimi pripadniki, ki so sodelovalipri prevozu in s pripadniki organov za notranje zadeve(ONZ), ter operativno, tudi s pripadniki ONZ, o čemerpa se največkrat ni vedelo. Prevozi ali prenosi orožja,streliva in minskoeksplozivnih sredstev namikrolokacije so potekali v strogi tajnosti. Zaradinaključnega dogodka, spleta okoliščin ali suma, so biliminskoeksplozivna sredstva in orožje, večkratpreseljeni na novo lokacijo.

81

Kljub sumom, pomislekom in naključjemv času delovanja MSNZ in poznejenobena aktivnost MSNZ v pokrajini nibila izdana niti kompromitirana oziromani bila kako drugače odvzeta veljava.

Skrivno skladišče orožja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev na Rudniku v Kočevju, zanj je bil odgovoren MihaVresk

Skrivno skladišče orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstevv Gasilskem domu Grosuplje

Na območju Pokrajinskega štaba MSNZLjubljana okolica je bilo sodelovanjemed pripadniki MSNZ in milice zelodobro. Na občinski ravni so delovalinaslednji koordinatorji med MSNZobčine in milico:

– občina Domžale: Janez Rozman,– občina Grosuplje: Roman Klopčič,– občina Kočevje: Mirko Ješelnik,– občina Litija: Mirko Popler,– občina Kamnik: Franc Potočnik,– občina Vrhnika: Ivan Hvala,– občina Logatec: Zdravko Godnjavec,– občina Ribnica: Slavko Majerič.


82

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ LJUBLJAB MSNZ LJUBLJAB MSNZ LJUBLJAB MSNZ LJUBLJAB MSNZ LJUBLJANANANANANAAAAAOKOKOKOKOKOLICOLICOLICOLICOLICA IN NA IN NA IN NA IN NA IN NAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOVVVVVMSNZMSNZMSNZMSNZMSNZ

Elo Rijavec,načelnik PŠ MSNZLjubljana okolica

Jože Prvinšek,načelnik OŠ MSNZVrhnika

Peter Levstek,načelnik OŠ MSNZRibnica

Konrad Krašek,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Dominik Grmek,načelnik OŠ MSNZDomžale

Niko Glavatovič,načelnik OŠ MSNZLogatec

Bojan Končan,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Boris Mikuš,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ

Boris Zakrajšek,načelnik OŠ MSNZKamnik

Rihard Urbanc,načelnik OŠ MSNZLitija

Darko Čop,načelnik OŠ MSNZKočevje

Vinko Blatnik,načelnik OŠ MSNZGrosuplje

83

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990LJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJANANANANANA OKA OKA OKA OKA OKOLICOLICOLICOLICOLICAAAAA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaABRAMOVIĆ Josip 413AMBROŽIČ Andrej 386ANTIČEVIĆ Anton Silvester 428ANŽIN Karol 374ARH Tone 429ARKO Jože 390BALANT Marjan 387BALOH Rudolf 401BAMBIČ Janez 436BENEGALIJA Miran 415BLATNIK Vinko 1179BLEJEC Tomaž 360BOGATAJ Venceslav 430BROZOVIČ Igor 1418CARL Franc 1180CERAR Božidar 375ČERIN Janez 441ČOP Darko 1182ČOP Matilda 1181ČUK Jakob 433FARKAŠ Vincenc 400FRONTINI Jožef 402GLAVATOVIĆ Nikola 1183GRABRIJAN Viktor 417GREGORIČ Janez 367GRMEK Dominik 1184HABE Franc 377HRIBAR Janez 379 in 380HUČ Roman 1419JESENKO Anton 442JORAS Anton 434KAPLJA Miro 418KONČAN Bojan 1186KONČAN Janez 1185

KONJAR Marko 423KOŠMRLJ Branko 440KOVAČ Stane 382KOZINA Borut 1609KRALJ Miran 366KRES Ivanka 1420KRIŽELJ Ciril 1421KRŠINAR Branko 316KUCLER Vinko 443KUŠAR Janez 357KUZMA Danijel 391KVAS Igor 1422LAVRIČ Roman 410LENART Ivan 422LESJAK Janez 385LEVSTEK Dušan 439LEVSTEK Peter 1187LIPOVŠEK Franc 363LOGAR Andrej 427LOVŠE Ivan 421MALI Franc 420MALNAR Živko 412MARC Tomo 358MARTINJAK Janez 1188MIHELIČ Franc 435MIKUŠ Boris 1189MOLK Jožef 801NAGODE Franc 431NARAT Jože 362NARAT Milan 356NIKOLAVČIČ Karel 444NOGRAŠEK Janez 426OPARA Darko 361PERŠ Emil 408PESTOTNIK Srečko 396PETJE Radovan 419PICHLER Alojz 383PIRNAT Janez 373PODOBNIK Franc 432PODRŽAJ Viljem 389POHLIN Marjan 372POLJANŠEK Marjan 394POLOVIČ Jože 1190PRVINŠEK Jože 1191RAČKI Anton 403RAČKI Jože 1192RAJGELJ Tomaž 392

DELOVANJE MSNZ V POKRAJINI LJUBLJANA OKOLICA


84

RIJAVEC Gabriel 1193ROŽMAN Anton 381RUS Rudolf 437SAMSA Filip 438SEMPRIMOŽNIK Franc 371SENICA Marko 368SEVLJAK Stanislav 1194SKUBIC Janez 388SMREKAR Anton 384SOTLAR Jožef 424STELE Janez 370STOPAR Miran 365SUHADOLNIK Franjo 795ŠIMENC Janez 399ŠTRUKELJ Franc 364ŠUŠTERŠIČ Jože 802TOŠAJ Dušan 1195TRAMPUŽ Marko 359URANKAR Janez 395URBANC Matjaž 1423URBANC Rihard 1196VOGLAR Martin 378VOLF Franc 409ZAKRAJŠEK Boris 1197ZORE Rudolf 393ZUPAN Bogdan 369ZUPANČIČ Božo 1424ŽAGAR Milan 411ŽAVBI Stanislav 397ŽIBERT Filip 398

Skrivno skladišče orožja in streliva v Livoldu pri Kočevju, zanjje bil odgovoren Vincencij Farkaš

Skrivno skladišče orožja, streliva inminskoeksplozivnih sredstev na Rudniku vKočevju, zanj je bil odgovoren Miha Vresk

Skrivno skladišče orožja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev v Domžalah. Iz tega skladišča so bila sredstva poznejeprepeljana na več lokacij na območjih občin Domžale, Kamnikin Litija.

85

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ VZHODNOŠTANJE MSNZ VZHODNOŠTANJE MSNZ VZHODNOŠTANJE MSNZ VZHODNOŠTANJE MSNZ VZHODNOŠTAAAAAJERSKEJERSKEJERSKEJERSKEJERSKEPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINEJINEJINEJINEJINE

Snovalci, organizatorji in pripadniki MSNZ leta 1990pravimo, da smo uporniki z razlogom. To je bil in bonaš moto.

Leta 1990 so Teritorialno obrambo Vzhodnoštajerskepokrajine razorožili lastni poveljniki po ukazu, ki jeprispel iz takratnega RŠTO s podpisom generalaOžbolta. Zakaj so to storili, vedo le oni. So ubogali izstrahu ali so bili celo prepričani, da ravnajo prav?Očitno so ocenili, tako kot nekateri menijo še danes,da se uporništvo ne "splača". Priznam, da se vsaj pritem niso motili.

Zakaj smo se uprli?Bili smo vojaki slovenske TO, zvesti svojemu naroduin državni oblasti, ki je bila izbrana na svobodnihvolitvah.

Verjeli smo v pravico do samoodločbe in lastne poti vprihodnost.

Vedeli smo, da smo sposobni in da moramoorganizirati vojaško obrambo za zavarovanje slovenskeosamosvojitve.

To smo tudi dokazali.

Orožje, ki so nam ga odvzeli, smo si z drznimi akcijamipridobili nazaj in ga z opremo ter strelivom razmestiliv skrivna skladišča, potem pa organizirali, oborožiliin opremili štabe ter enote MSNZ. Že leta 1990 smo vVzhodnoštajerski pokrajini pripravili načrte zaobrambo naše pokrajine ob morebitnem napadu JLA.Po teh načrtih smo leto pozneje tudi vodili vojno inzmagali. Premagali smo JLA. Seveda ne sami. Z nami

je bila večina Slovenk in Slovencev, enotnih kot leredkokdaj v boju za samostojno Slovenijo.

Ko so našega rojaka dr. Vekoslava Grmiča vprašali, kakšnaje temeljna dilema današnjega človeka, je odgovoril biti aliimeti. To je bila tudi moja in naša dilema leta 1990.

Biti zvest svojemu poklicu in narodu ter se upreti aliimeti mir in varnost v zavetju JLA ter odtujene zvezneoblasti.

Prav smo izbrali in ponosni smo. Čeprav nas nihče nehvali, smo srečni, ker smo preprečili vojno opustošenjeslovenske države in razmah sovraštva ter našimotrokom in vnukom omogočili srečno otroštvo. To jenaša nagrada in tolažba.

Načelnik PŠ MSNZ VŠP 1990, mag. Marjan Fekonja

Skrivno skladišče orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstevza potrebe OŠ MSNZ Ruše v srednji kemijski šoli Ruše. Nadzornad skladiščem sta imela pripadnika stalne sestave TO Ruše.


86

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZAB MSNZAB MSNZAB MSNZAB MSNZVZHODNOŠTVZHODNOŠTVZHODNOŠTVZHODNOŠTVZHODNOŠTAAAAAJERSKE POKRAJERSKE POKRAJERSKE POKRAJERSKE POKRAJERSKE POKRAJINE INJINE INJINE INJINE INJINE INNNNNNAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Marjan Fekonja,načelnik PŠ MSNZVzhodnoštajerskepokrajine

Bojan Lunežnik,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Marjan Strehar,načelnik OŠ MSNZSlovenska Bistrica

Anton Sračnik,načelnik OŠ MSNZRuše

Venčeslav Ogrinc,načelnik OŠ MSNZMaribor

Stane Žitnik,načelnik OŠ MSNZPtuj

Peter Leopold,načelnik OŠ MSNZLenart

Andrej Kocbek,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Vladimir Maher,načelnik OŠ MSNZPesnica

Miran Fišer,načelnik OŠ MSNZOrmož

87

Karta skrivnihskladišč OŠMSNZ Lenart

DELOVANJE MSNZ VZHODNOŠTAJERSKE POKRAJINE


88

Skrivno skladišče orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstevna kmetiji Črnko, Jereninski vrh 5. Za varnost je skrbel SrečkoČrnko z ženo Jožico.

Skrivno skladišče orožja in streliva za potrebe Občinskega štabaMSNZ Ruše v tovarni Jeklo Ruše, za katerega sta bila odgovornaIvan Svenšek in Stanko Repolusk

Na podstrešju hiše na kmetiji Truntič, Gačnik 14, je bilo skrivnoskladišče orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Zavarnost sredstev je skrbel Bogdan Truntič z ženo Alenko.

Skladišče OŠ MSNZ Ptuj, TGA-TALUM Kidričevo, v kateremje bilo shranjeno orožje in strelivo

Na območju Vzhodnoštajerske pokrajine jesodelovanje med MSNZ in milico potekalo na vsehravneh. Poleg koordinatorja na pokrajinski ravniin njegovega namestnika Marjana Ferka so biliimenovani tudi koordinatorji na občinskih ravneh.Na občinskih ravneh so bili koordinatorji zaMaribor Stanislav Mlakar, za Slovensko BistricoMarjan Korenjak, za Ptuj Miloš Čuš, za PesnicoMilan Vogrinec, za Ruše Mirko Ploj, za LenartAlojz Breznik in za Ormož Jurij Ferme.

89

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990VZHODNOŠTVZHODNOŠTVZHODNOŠTVZHODNOŠTVZHODNOŠTAAAAAJERSKA POKRAJERSKA POKRAJERSKA POKRAJERSKA POKRAJERSKA POKRAJINJINJINJINJINAAAAA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaAHEJ Irena 1250ANŽEL Miran 1552BELŠAK Metod 1251BERA Ernest 1553BOGŠA Jožef 1252BOHAK Karol 1554BOHAK Ludvik 1555BOLCAR Tomaž 1253BRBRE Stanislav 1556BREZNIK Alojz 355/125BREZOVŠEK Zdravko 745BRUMEC Stanislav 1557BUKOVEC Mihalj 1108BURGAR Bojan 343CEHNAR Srečko 753ČEPE Martin 1558ČERNČEC Janez 1254ČRNKO Srečko 755ČUČEK Venčeslav 1255ČUŠ Roman 354DOVNIK Vincencij 752EDER Ivan 719ESIH Ivan 1559FABRICI Pavel 1256FEKONJA Marjan 1257FERK Ivan 729FIŠER Miran 1109FREŠER Silvo 1560FREŠER Vladko -GAŠPARIČ Jernej 1561GERM Peter 1562GODEC Andrej 730GORIČAN Jožef 742GORJAK Franc 1258

GOSAK Srečko 1563GRADIŠNIK Bruno Božo 1259GREGORIČ Robert 1564GUBENŠEK Samuel 732HITER Marjan 1565HUMAR Danica 1566JAKOP Štefan 1567JURŠA Jožef 353JUSTINEK Franc 1568KALIČ Marjan 1569KMETEC Danilo 1260KOCBEK Andrej 1110KOČIĆ Zorica 1570KOLARIĆ Ivica 1571KORBAN Jože 1572KOS Branimir 1261KOVAČIČ Ivan 733KOZJEK Radigoj 1573KRUDER Borut 1574KRUŠIČ Miran 736LEOPOLD Peter 1111LESKOVAR Alojz 738LUNEŽNIK Jožef 1575LUNEŽNIK Martin 1576MAHER Vladimir 1112MAHORIČ Milan 1262MAJCEN Darja 1263MARKOLI Inge 1264MAUČIČ Franček 1265MAVSAR Marijana 722MEŠKO Stanislav 349MURKO Jožef 346NAVODNIK Mirko -NIKL Peter 336NOVAK Mirko 338OGRINC Venčeslav 1113OLETIČ Franc 1266OTOREPEC Štefan 750OZMEC Milko 1577PEČAN Julij 1578PEČAR Borut 1579PEČOVNIK Jožef 1580PEČOVNIK Vincenc 1581PESNIK Jože 725PIŠEK Franc 1582PODLESEK Marjan 714POPOVIĆ Milorad 721



90

POSARIČ Branko 723POSLEK Herman 747POSLEK Jožef 1583POŠ Zoran 342PRAVDIČ Vladimir 1267PRISLAN Jože 1316RAJH Bojan 1584REPNIK Alojz 737REPOLUSK Stanislav 1585ROŠKARIČ Karl Drago 1586ROZMAN Jožef 1587RUDOLF Franc 1588SENICA Stanislava 352SIMRAJH Alojzij 1589SLANA Milan 344SMOGAVEC Anton 741SRAČNIK Anton 1114STREHAR Branimir 739STREHAR Gabriel 749STREHAR Ivan 748STREHAR Jožef 740STREHAR Marijan 1115STREHAR Rudi 1590SVENŠEK Ivan 716SVENŠEK Janko 345ŠABEDER Srečko 754ŠIJANEC Franc 351ŠKOF Jožef 720ŠKRLEC Jožef 1268ŠOPINGER Zdenko 1591ŠOŠTER Iztok 735ŠPACAPAN Boštjan 1269ŠPACAPAN Marjan 339ŠTAJNBAHER Srečko 731ŠUMAN Jože 1270ŠVAJGER Branko 1592TATALOVIĆ Slobodan 1271TERPIN Zdravko 717TOPOLČNIK Alojz 744TOPOLČNIK Edvard 1596TRAMŠEK Maks 746TRNŠEK Slavko 350TRUNTIČ Bogdan 334TURNŠEK Alojz -TUŠAK Frančišek 340URIH Zlatko 718VAHEN Andrej 715

VASA Branko 1593VELA Ivan 1272VERBANČIČ Mira 348VERNIK Jožef 726VEŠNAR Marjan 1594VIDRIH Goran 724VIDRIH Gorazd 1116VORŠA Rudolf 734VORŠIČ Srečko 341VOVK Martin 1273VRAČKO Ivan 335VREČKO Leopold 1595ZAFOŠNIK Karol 751ZEMLJIČ Aleksander 713ŽINKO Franc 347ŽIŠT Jožef 728ŽITNIK Stanko 1117

Marjan Fekonja o Projektu MSNZ v dokumentarnemfilmu Operacija 2-1-13-62:

"Med pol osmo in osmo uro zvečer sem prišel vTepanje. Tam sta me že čakala dva predstavnika.Eden je bil Miha Butara, drugi pa je bil, predstavilmi ga je namreč Butara, Tone Krkovič. Takrat semga prvič videl. Ne vem, kdo je bil bolj v zadregi, onali jaz. Začel mi je govoriti, zakaj je pravzaprav prišel.Odkrito moram priznati, da sem v tistem trenutkupozabil na Toneta Krkoviča in da se je v meni kotpo tekočem traku začel odvijati nekakšen film alipredstava o tem, kaj pravzaprav vse to pomeni, kajse lahko zgodi oziroma se bo zgodilo. Strah namrečnikomur ni tuj. Razlika je le v tem, da eni znamostrah obvladati, drugi pa ne. Takrat sem sevedanajprej pomislil na družino in otroke, razmišljal semo tem, kaj nam preti. Po srečanju v Tepanju semodšel domov in začel razmišljati, kako bi stvariorganizirali naprej. V vseh občinskih štabih semizbral posameznike, ki sem jim resnico zaupalpostopno in nikoli v celoti. Tako smo že v slabemmesecu in pol uspeli organizirati štabe Narodnezaščite v Mariboru, Slovenski Bistrici, na Ptuju, vOrmožu, Pesnici in Rušah. To pravzaprav niso bilištabi. To sta bila posameznik in njegov pomočnikali pa skupina treh ljudi. In eden, dva ali trije smodelali vse te stvari."

91

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ ZAHODNOŠTANJE MSNZ ZAHODNOŠTANJE MSNZ ZAHODNOŠTANJE MSNZ ZAHODNOŠTANJE MSNZ ZAHODNOŠTAAAAAJERSKEJERSKEJERSKEJERSKEJERSKEPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINEJINEJINEJINEJINE

O zelo odločnem ukazu o predaji orožja iz skladiščTO v skladišča JLA smo bili v TO Zahodnoštajerskepokrajine (ZŠP) seznanjeni 16. maja 1990 v rajonuPonikve pri Šentjurju.

Za predajo orožja je bil določen kratek rok, in sicer 18.maj 1990 do 23. ure.

Akcija se je začela zelo hitro. JLA se je s svojimi voziliin moštvom pripeljala pred skladišče OŠTO Laško inŠentjur ter sama natovarjala orožje in strelivo.

V skladiščih TO Zahodnoštajerske pokrajine se je 19.maja dogajalo naslednje:

– PŠTO Celje in OŠTO Celje sta imela orožjeshranjeno v objektih TO, ki so bili v vojašnicahJLA;

– OŠTO Laško in Šentjur pri Celju sta orožje predalain odpeljala v skladišča JLA;

– OŠTO Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje priJelšah, Velenje in Žalec so orožje hranili v objektihTO in ga niso predali.

Takratni komandanti OŠTO so se predaji orožjavečinoma uprli in o tem seznanili predsednikeskupščin občin. JLA je zaradi neposlušnosti v TOizvedla ukrepe in grozila z zaporom.

Sredi julija 1990 me je poklical "Vojko" in mi napovedalsestanek s Tonetom Krkovičem. Prvo srečanje inpogovor o MSNZ sva imela 25. julija 1990 ob 16. uri nadvorišču gradu Tabor v Laškem. Po osnovnipredstavitvi projekta in privolitvi v podrobnejšopredstavitev sva pogovor nadaljevala na terasi mojehiše v Vrhu nad Laškim. Na voljo mi je dal 48 ur, da se

odločim, ali sem pripravljen sodelovati. Moja odločitevje bila pritrdilna, vendar v tistem trenutku nisem bilpopolnoma prepričan, da nam bo uspelo, kajti našedelo pri projektu MSNZ ni bilo legalno. Pripravljalismo dokumente za nemoteno delovanje, alarmiranjein tajni vpoklic vojnih enot, oblikovali skrivna skladiščaitn. Kako resno je bilo takrat, se zavedamo šele zdaj.Morali smo hitro ukrepati in se odločiti, komu zaupati,da bi projekt na občinski ravni lahko uresničili. Porazmisleku sem se odločil za sodelavce TO, ki semjim najbolj zaupal. Odločitev ni bila lahka in danesvem, da sem morda komu storil krivico, ker mu sprvanisem zaupal. Do začetka septembra 1990 smooblikovali skupino za delo na obeh ravneh, deldokumentov in ocen je bilo že narejenih, pripravljanjeelaboratov pa se je začelo predvsem septembra.

Na našem območju smo imeli več kot 6000 kosovorožja in strelivo za približno 3500 pripadnikov, zakatere smo menili, da so se pripravljeni boriti. Nekajskladišč smo preselili na skrivne lokacije, preostali delpa smo preselili jeseni, saj je bilo vse odvisno odpritiskov in dogajanj. Svoja skladišča smo varovali zvpoklicanimi pripadniki vojnih enot TO, ki so zaupanonalogo zelo vestno opravljali, kajti pripadnost je bilana najvišji ravni.

Septembra in tudi pozneje je skladiščnik v OŠTO CeljeBožidar Sevšek prepeljal večje količine orožja izskladišča, ki je bilo znotraj objektov JLA. Spretno jeizkoristil dobre odnose s takratnimi upravitelji objektovin odlično poznavanje razmer.

Sestanki so potekali od avgusta do novembra, in sicerna različnih lokacijah, za katere so posamezni nosilciprojekta menili, da so varne. Pri varovanju sestankovso nam pomagali tudi tajni sodelavci milice, ki so


92

delovali prek regijskega koordinatorja za celjskoobmočje Franca Bevca. Z Bevcem sva dobroorganizirala in usklajevala sodelovanje med milico inMSNZ na regijski ravni ter tako zagotovila, danasprotna stran ni izvedela za projekt.

Pomembnih dogodkov in osebnih doživetij, ki so senam vtisnili v spomin, je veliko, zato je nemogoče vsezapisati. Poskušal sem pojasniti le nekajpomembnejših dejstev iz takratnega obdobja.

Zahvaljujem se vsem, ki ste bili vključeni v projekt MSNZin v njem delovali, predvsem pa svojim takratnimnajbližjim sodelavcem, organizatorjem MSNZ.

Načelnik MSNZ-90 za ZŠP, Štefan Šemrov

V stavbi SIS v Laškem, Valvazorjev trg, je bil septembra leta1990 tajni sestanek vodstva MSNZ Zahodnoštajerske pokrajine.V tej stavbi je bila tudi skrivna pisarna načelnika PŠ MSNZZahodnoštajerske pokrajine.

Grad Tabor Laško. Na dvorišču gradu sta se Tone Krkovič inŠtefan Šemrov srečala prvič, da bi se dogovorila o projektuMSNZ.

Skladišče OŠTO Laško, kjer je bilo shranjeno strelivo, ki je bilopripeljano iz Kočevske Reke

Na območju Zahodnoštajerske pokrajine je bilosodelovanje med MSNZ in milico zelo dobro.Sodelovanje je potekalo na vseh ravneh. Polegkoordiniranega dela na pokrajinski ravni je potekalotudi na občinskih ravneh. Koordinatorji aktivnosti primilici na občinskih ravneh so bili za Celje SrečkoKrope, Laško Alojz Miklavec, Šentjur pri Celju FrancKokot, za Slovenske Konjice Stanislav Skubic inMarjan Planinšek, Šmarje pri Jelšah BernardPetenjek, Žalec Stanislav Veniger, Velenje EdvardMlačnik in Karol Turk za Mozirje.

93

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZAB MSNZAB MSNZAB MSNZAB MSNZZAHODNOŠTZAHODNOŠTZAHODNOŠTZAHODNOŠTZAHODNOŠTAAAAAJERSKE POKRAJERSKE POKRAJERSKE POKRAJERSKE POKRAJERSKE POKRAJINE INJINE INJINE INJINE INJINE INNNNNNAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Štefan Šemrov,načelnik PŠ MSNZZahodnoštajerskepokrajine

Fran Kapun,načelnik OŠ MSNZLaško

Zdenko Terpin,načelnik OŠ MSNZŽalec

Boris Lojen,načelnik OŠ MSNZŠmarje pri Jelšah

Vilibald Skrt,načelnik OŠ MSNZCelje

Franc Bevc,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Zlatko Vehovar,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Peter Einfald,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ

Bogdan Hvalc,načelnik OŠ MSNZŠentjur pri Celju

Anton Kolar,načelnik OŠ MSNZSlovenske Konjice

Marko Zidarn,načelnik OŠ MSNZMozirje

Jože Prislan,načelnik OŠ MSNZVelenje

DELOVANJE MSNZ ZAHODNOŠTAJERSKE POKRAJINE


94

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990ZAHODNOŠTZAHODNOŠTZAHODNOŠTZAHODNOŠTZAHODNOŠTAAAAAJERSKA POKRAJERSKA POKRAJERSKA POKRAJERSKA POKRAJERSKA POKRAJINJINJINJINJINAAAAA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaALEGRO Leopold 1274AMIČ Vladislav 1407AMON Stanislav 1275ARBAJTER Dušan 1598ARTELJ Vekoslav 710BARAGA Jože 1276BASTELJ Jožica 1408BAUMAN Vinko 1409BELE Avguštin 1277BELOŠEVIĆ Milan 1278BEŠKOVNIK Zdenko 1279BOŽIČEK Jožef 1280BREZNIKAR Anton 1281BREZNIKAR Jožef 674BUT Darko 1410BUT Franc 1282CEVZAR Jožef 695CIJAN Vincenc 708ČEPIN Dragan 1283ČREMOŽNIK Viljem 707ČREP Jožef 692DORNIK Roman 676DROZG Bogomir 1284EINFALT Henrih 1285EINFALT Peter 1286FELICIJAN Slavica 1599FINK Janez 1600FINKŠT Marjan 678FRIM Stanislav 1287GABERC Betka 1411GORNJAK Alojz 1288GRKINIĆ Marija 1412GROBELŠEK Anton 688GROLEGER Alojz 1289

GUSIĆ Nadan Janez 690HVALC Bogdan 1290JAGODIČ Stanislav 1291JUVAN Ivan 697KADIŠ Jožef 1597KAPUN Franc 669KEBER Vladimir 1292KELENC Štefan 670KLOKOČOVNIK Zvonko 1293KODRIČ Franc 1294KOLAR Anton 1295KORES Leopold 1296KOS Damijan 711KOŠMRLJ Peter 1297KOTNIK Jožef 1601KRAJNC Viktor 1413KRAŠOVEC Alojzij 1298KUK Janez 1299KUNST Mirko 1300KUZMAN Jožef 1602LAVRINC Vincenc 671LIKEB Anton 699LIKEB Avgust 706LOBNIKAR Karol 709LOJEN Boris 1301MAJCEN Daniel 1302MARGUČ Avguštin 1603MAROLT Jože 700MAZEJ Melhior 698MEDVED Ferdo 677MIKEK Oto 682MLAKAR Jožef 1303MLAKAR Peter 680MURŠIČ Marjan 1304NAREKS Miroslav 1305NUNČIČ Jožef 1306OBREZA Ivan 667OBRUL Martin 1307PAČNIK Alojz 1308PANTNER Dragotin 694PAVLIČ Danijel 1309PERNAT Viljem 1310PETAN Rudolf 1311PETELINEK Janko 1604PIŽORN Emiljan 1312PLAJH Marta 1313PLANINC Boris 1314

95

PODVRŠNIK Boris 681POTOČNIK Janez 1315PUNČUH Božidar 1317PUNGARTNIK Danijel 1414PURNAT Nikolaj 679RANČNIK Ivan 1605RANČNIK Regina 1606REZAR Jožef 666ROBIČ Božo 683SALOBIR Miran 684SATLER Alojz 704SATLER Daniel 705SELIŠNIK Gorazd 1415SEVŠEK Božidar 664SINKOVIČ Franc 1416SIVEC Branko 686SKRT Vilibald 1318SMOLE Stanislav 687SOVIČ Franc 696STRAŠEK Franc 1319STRAŠEK Maksimiljan 1320ŠEMROV Štefan 1321ŠKODNIK Daniel 665ŠPILJAK Darko 1417TERBOVC Milan 1322TERPIN Zdenko 1323TRNEK Ivan 702TRUPEJ Janez 672ULČNIK Ivan 1324VEHOVAR Zlatko 1325VELENŠEK Dragotin 668VIDMAJER Adi 703VIDMAR Rudolf 1326VIPOTNIK Zmago 1327VOLK France 689VRANJEK Mirko 701WIMMER Davor 1328WIMMER Henrik 673ZAJC Ervin 693ZAVRŠNIK Filip 712ZIDANŠEK Anton 1607ZIDARN Marko 1329ŽERJAV Dušan 691ŽVEPLAN Anton 675

Letališče Lajše pri Šoštanju, kraj prvega srečanja z bodočimnačelnikom OŠ MSNZ Mozirje Markom Zidarnom



96

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ JUŽNOPRIMORSKEANJE MSNZ JUŽNOPRIMORSKEANJE MSNZ JUŽNOPRIMORSKEANJE MSNZ JUŽNOPRIMORSKEANJE MSNZ JUŽNOPRIMORSKEPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINEJINEJINEJINEJINE

Večina orožja PŠTO Južnoprimorske pokrajine je bilav skladiščih JLA, in sicer:

– v skladišču v Petroviji približno 80 odstotkov;– v skladišču mejnega odseka v Sežani približno tri

odstotke;– v skladišču karavle Moretini približno tri odstotke;– zunaj skladišč JLA je bilo približno pet odstotkov

orožja, in sicer v skladišču na letališču Portorožpribližno pet odstotkov, v skladiščih organizacijzdruženega dela dva odstotka orožja;

– orožje, ki je bilo v tovarni Tomos in Luki Koper zapotrebe omenjenih podjetij, je bilo že maja leta 1990prepeljano v skladišče Petrovija, kjer je bilozgrajeno novo skladišče za Južnoprimorskopokrajino;

– v Petroviji je bila shranjena večina orožja upravnihorganov za ljudsko obrambo obalnih občin. Izskladišča Petrovija je bilo izvzeto 440 avtomatskihpušk in 160 pištol. S tem orožjem so bile oboroženeenote Južnoprimorske pokrajine, ki so leta 1991sodelovale v vojni za samostojno Slovenijo;

– 60 brzostrelk Pokrajinskega odbora za ljudskoobrambo Južnoprimorske pokrajine je biloprepeljanih v skladišče RSLO.

Dogovori za srečanje s Tonetom Krkovičem so potekalidolgo, najprej prek Boruta Usenika, pozneje paneposredno z njim. Prvi sestanek je bil načrtovan naObali, pozneje pa sta se Čuček in Krkovič dogovorila,da se sestaneta ob štirih zjutraj v hiši Pavličevih vPudobu blizu Starega trga. Javka je bila na parkiriščupred blagovnico v Cerknici.

Krkovič je zamujal. Čuček ni vedel, kaj želi, mislil je,da potrebuje osebno uslugo. Poznala sta se še iz časov,ko je tudi Krkovič delal v Teritorialni obrambi, tamsta se tudi spoprijateljila ter včasih kakšno "ušpičila".Ko je Krkovič Čučku pojasnil, zakaj je želel govoriti znjim, je nalogo organiziranja MSNZ v Južnoprimorskipokrajini sprejel. Odločil se je, da v projekt MSNZvključi častnike, ki jim je zaupal. To so bili častnikistalne sestave Teritorialne obrambe Južnoprimorskepokrajine. Povedal jim je, kakšne so razmere in kaj odnjih pričakuje. Vsi izbrani so bili takoj pripravljenisodelovati. Na začetku je bil najbolj dejaven StaneFerjančič, ki je bil tudi Čučkov namestnik, pozneje pase je v projekt zelo dejavno vključil Darko Andrejašič,operativni vodja vseh akcij MSNZ.

Prvi skupni sestanek z občinskimi načelniki MSNZ,namestnikom in pomočnikom je bil 20. avgusta 1990v Lovski koči Gaberk nad Divačo.

Prva večja naloga, ki je bila tudi uspešno izpeljana, jevključevala prevoz orožja in minskoeksplozivnihsredstev iz Kočevske Reke v skladišče oddelka milicena Kozini.Pozneje so dobili večjo količino orožja od Železniškegagospodarstva Ljubljana, ki je imelo orožje za potrebesvojih enot. Pomembno vlogo sta imela Milan Šajn inVirgilij Kontestabile.

Neposredno varovanje posameznih akcij in varovanjeprevozov orožja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev so opravljali delavci milice. Koordinator medČučkom in milico je bil Slavko Gerželj, ki je pri projektusodeloval od začetka.

97

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZAB MSNZAB MSNZAB MSNZAB MSNZJUŽNOPRIMORSKE POKRAJUŽNOPRIMORSKE POKRAJUŽNOPRIMORSKE POKRAJUŽNOPRIMORSKE POKRAJUŽNOPRIMORSKE POKRAJINE INJINE INJINE INJINE INJINE INNNNNNAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Na območju Južnoprimorske pokrajine je bilosodelovanje med MSNZ in milico zelo dobro.Potekalo je na vseh ravneh. Poleg koordiniranegadela v pokrajini je potekalo sodelovanje tudi naobčinskih ravneh. Pri milici so bili koordinatorji zaSežano Boris Gradič, Piran Ivan Klepac, za KoperIvan Maras in v občini Izola Miloš Žulovec.

Polde Čuček,načelnik PŠ MSNZJužnoprimorske pokrajine

Slavko Dekleva,načelnik OŠ MSNZIzola

Slavko Gerželj,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Darko Andrejašič,pomočnik načelnikaPŠ MSNZ Južnoprimorskepokrajine

Stane Ferjančič,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Andrej Koce,načelnik OŠ MSNZKoper

Drago Božac,načelnik OŠ MSNZSežana

Henrik Čopi,načelnik OŠ MSNZPiran


98

V lovski koči Lovske družine Gaberk, Kozlek nad Divačo, jebilo prvo skupno srečanje načelnika, namestnika in pomočnikaPŠ MSNZ z načelniki OŠ MSNZ Južnoprimorske pokrajine.Srečanje je bilo 20. avgusta leta 1990.

Stražnica JLA Moretini, v kateri je bilo leta 1990 skladišče orožjain streliva protidiverzantskih enot Občinskega štaba za TOKoper.Poskus izvzema orožja za “usposabljanje” je poveljujoči oficirpo posvetovanju z zastavnikom, ki je bil Slovenec, preprečil.

Truška 3. Za sodi, polnimi refoška, je bila skrita večja količinaorožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Stavba je bilalast družine Lovrečič, za sredstva pa je skrbel Vojko Lovrečič.

Iz kurilnice Železniške postaje Divača je bila za potrebe MSNZJužnoprimorske pokrajine prevzeta večja količina orožja. Orožjeje bilo last Železniškega gospodarstva.

99

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990JUŽNOPRIMORSKA POKRAJUŽNOPRIMORSKA POKRAJUŽNOPRIMORSKA POKRAJUŽNOPRIMORSKA POKRAJUŽNOPRIMORSKA POKRAJINJINJINJINJINAAAAA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaANDREJAŠIČ Darko 1125BABIČ Zorko 1126BOŽAC Drago 1128BOŽAC Pino 1136ČOPI Henrik 1129ČRNAC Edo 1130ČUČEK Leopold 1131DEKLEVA Slavko 1132DUJC Ivan 499FERJANČIČ Stane 1133FILIPUT Darko 490GRIŽON Emil 496HAUPT Božidar 488JAGODIČ Davor 500KLOBAS Adrijan 1134KNEZ Vladimir 497KOCE Andrej 1135KORENIKA Miran 491KOVAČ Zdravko 487KUKANJA Davorin 504LOVREČIČ Vojko 1136LUKAČ Arnold Branko 501MAHNIČ Ljubomir 495MINGOT Franc 503PAVLIČ Milan 492RAVBAR Istvan 498ROLIH Josip 502STANČIČ Iztok 494TOMAŽIČ Anton 505VIDALI Roman 493

Skrivno skladišče orožja in streliva za potrebe MSNZ in milicoiz Divače, Zavrhek 1. Skladišče je bilo na domačiji Ivana Dujca.

DELOVANJE MSNZ JUŽNOPRIMORSKE POKRAJINE


100

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ SEVERNOPRIMORSKEANJE MSNZ SEVERNOPRIMORSKEANJE MSNZ SEVERNOPRIMORSKEANJE MSNZ SEVERNOPRIMORSKEANJE MSNZ SEVERNOPRIMORSKEPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINEJINEJINEJINEJINE

17. maja 1990 nas je nekdanja JLA razorožila. VSevernoprimorski pokrajini smo imeli orožje vskladiščih JLA ali svojih skladiščih, tako da smoomenjenega dne po znanih ukazih ostali brez vsega.Poleti 1990 nam je poveljnik Republiškega štaba zaTO general Hočevar na dveh ali treh posvetih razlagalzvezno ustavo in zvezni zakon o ljudski obrambi terdokazoval, da moramo izpolnjevati sklepe PredsedstvaSFRJ, in ne Predsedstva Republike Slovenije. Zadnjiposvet oziroma kolegij generala Hočevarja, na kateremsmo bili zbrani predstavniki pokrajinskih štabov TO,je bil v začetku septembra 1990. Ponovno nas jeprepričeval, da slovensko vodstvo deluje samostojnoin ne upošteva ustave in zveznih zakonov.

Med odmorom za malico mi je kolega Miha rekel, najmu dam svojo telefonsko številko. Povedal mi je, dame bo poklical in obiskal eden "naših". Zvečer me je"neznanec" res poklical in se predstavil za Toneta.Dogovorila sva se, da se dobiva naslednji dan ob 11.uri na Zemonu.

Točno ob 11. uri je neznanec pridrvel z golfom rdečebarve. Po kratki predstavitvi sva se odpeljala na pijačov Vipavo. Ko mi je začel govoriti in razlagati, semopazil, da mi vse dlake na rokah, in verjetno tudi lasjena glavi, stojijo pokonci. Ni se mi še zgodilo, da bi mineznanec bral misli. Vse, o čemer mi je Tone govoril,sem tudi sam premišljeval in se že prej z Bogdanomin drugimi kolegi v najini pisarni tudi pogovarjal. Takojsem pristal na sodelovanje. Nato sva sedla v njegovavto, kjer sem med vožnjo po Vipavski dolini prebraloceno stanja ogroženosti Republike Slovenije terodločbo o imenovanju za načelnika Narodne zaščite,

ki jo je podpisal takratni minister za notranje zadeveIgor Bavčar. Prepričljivost besedila, ki sem ga bral, mije potrjevala cev avtomatske puške, ki je gledala izpodsedeža avtomobila.

Manevrska struktura narodne zaščite je s temdejanjem prestopila meje Severnoprimorske pokrajine.Že na poti na delovno mesto sem razmišljal, koga najvključim v projekt. Ker je bilo v tistem času toprevratniško dejanje z mogočimi posledicami, semzačel "plesti mrežo" pri ljudeh, ki sem jim popolnomazaupal, oni pa so morali zaupati meni.

Čez dva dni sem šel ponoči na sestanek v Ljubljano.Šel sem z mešanimi občutki, saj ni bila izključenakakšna provokacija. Prvič v življenju sem imel pištolov torbi in celo metek v cevi. Opozorjeni smo bili nakar največjo tajnost. V stavbi izvršnega sveta smo imelivstop določen do sekunde točno. Pričakala sta nasministra Igor Bavčar in Janez Janša. Malo pozneje jeprišel predsednik Vlade RS Lojze Peterle in malo predpolnočjo predsednik Milan Kučan.

Dogovorili smo se za naloge, ki niso bile opredeljenez meseci ali tedni, kot smo bili vajeni, temveč z dnevioziroma urami. Z organizacijo in rezultati vključevanjaljudi sem bil zelo zadovoljen, saj ni nihče odklonilsodelovanja in niti ena hiša ni odrekla hrambe orožja.Septembra je bila naša najpomembnejša nalogapriskrbeti čim več orožja, organizirati mrežonajzaupnejših poverjenikov in si zagotoviti čim večpodatkov o nasprotniku.

Za mnoge med nami je bil september 1990 takonaporen kot poznejša vojna, zato smo imeli konecmeseca 498 ljudi pod orožjem, ki so bili vsak trenutekpripravljeni na akcijo.

101

Podatke o količini orožja, varnostne in druge ocene,podatke o gibanjih sovražnika in vse drugo smo nanočnih sestankih v Ljubljani sproti analizirali vsajenkrat do dvakrat na teden.

Danes mnogi ne priznavajo vojne v Republiki Sloveniji,češ da je bil to operetni spopad. Zakaj je bila kratka inučinkovita, se da sklepati tudi iz mojega prispevka.

Načelnik MSNZ Severnoprimorske pokrajine,

Drago Vidrih

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZAB MSNZAB MSNZAB MSNZAB MSNZSEVERNOPRIMORSKE POKRASEVERNOPRIMORSKE POKRASEVERNOPRIMORSKE POKRASEVERNOPRIMORSKE POKRASEVERNOPRIMORSKE POKRAJINE INJINE INJINE INJINE INJINE INNNNNNAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Drago Vidrih,načelnik PŠ MSNZSevernoprimorskepokrajine

Zvone Kelher,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Na občinski ravni so bili koordinatorji med MSNZobčine in milico za:

– občino Nova Gorica Milan Zupan,– občino Idrija Angel Vidmar,– občino Tolmin Danilo Božič,– občino Ajdovščina Jože Režonja.

Srečko Martinuč,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Emil Velikonja,načelnik OŠ MSNZAjdovščina

Alojz Rejc,načelnik OŠ MSNZIdrija

Rafael Mokorel,načelnik OŠ MSNZNova Gorica

Vito Berginc,načelnik OŠ MSNZTolmin


102

Dvorec Zemono, kraj prvega srečanja Draga Vidriha s TonetomKrkovičem v začetku septembra 1990

Vodnjak v vasi Libušnje, v katerem je Silvo Kokošin skrivalstrelivo in minskoeksplozivna sredstva za enote TO Tolmin

Na podstrešju hiše (označene) v naselju Grgar 5 je bilo skrivnoskladišče, v katerem so bili protiletalski mitraljezi s strelivom,ki je bilo pripeljano iz Gotenice. Lastnik hiše Jože Černe je bilodgovoren za skladišče.

Srečko Lisjak, Drago Vidrih in Stojan Peršič (na sliki z leveproti desni) pred kamionom, s katerim je bilo prepeljano orožjein strelivo iz Gotenice

103

Prostor v hiši v naselju Kal Koritnica, v katerem je Peter Sovdatskrival orožje in strelivo za enote TO

Drago Vidrih o Projektu MSNZ v dokumentarnemfilmu Operacija 2-1-13-62:

"Moram reči, da v življenju še nisem doživel takesituacije, da bi mi nekdo, in v tem primeru je bil toTone Krkovič, bral misli tako, da časa za razmišljanjenisem potreboval in sem pristal na sodelovanje znjim. Takoj mi je dal za prebrati oceno ogroženostiSlovenije in v njegovem avtu mi je to ocenoogroženosti praktično potrdila cev avtomatskepuške, ki je gledala izpod sedeža v avtomobilu. Poobčinah smo angažirali takratne poveljnikeTeritorialne obrambe, sedaj načelnike Narodnezaščite, da so ob vsaki priložnosti, ko so prihajali izskladišča, odnašali orožje. V nekaterih primerih,predvsem na Tolminskem, so nam šli na roko tudiuslužbenci v kasarni."

Skrivno skladišče orožja na kmetiji v Vogrskem, za katerega jebil odgovoren Severin Gregorič

Maja 1990 je bilo na območju 6. pokrajinskega štabaza TO orožje shranjeno v:

– 5. PŠTO: orožje štaba je bilo v skladišču, ki je bilo vVojašnici Ajševica, v kateri je bilo poveljstvoobmejnega odseka JLA, orožje 12. brigade JankaPremrla Vojka je bilo v skladišču JLA na ČrnemVrhu nad Idrijo (orožje je bilo zaradi eksplozijeuničeno);

– OŠTO Ajdovščina: orožje je bilo v skladišču JLApri izviru Hublja v Ajdovščini;

– OŠTO Idrija: orožje je bilo v skladišču JLA naČrnem Vrhu;

– OŠTO Nova Gorica: 80 odstotkov orožja je bilo vskladišču v Vojašnici Ajševica, 20 odstotkov pa vskladišču TO v Dobrovem in je bilo po ukazuprepeljano na Ajševico;

– OŠTO Tolmin: orožje je bilo v skladišču JLA vvojašnici v Tolminu in na Šentviški Gori.

DELOVANJE MSNZ SEVERNOPRIMORSKE POKRAJINE


104

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990SEVERNOPRIMORSKA POKRASEVERNOPRIMORSKA POKRASEVERNOPRIMORSKA POKRASEVERNOPRIMORSKA POKRASEVERNOPRIMORSKA POKRAJINJINJINJINJINAAAAA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaARČON Davorin Martin 453BELTRAM Bogdan 445BERGINC Rajko 470BERGINC Vito 1223BOŽIČ Danilo 482/137CEJ Rudolf 1224ČERNE Jožef 465DEJAN Gabrijel 471ERJAVEC Joško 1225FURLAN Bojan 451GABERŠČEK Vinko 473GOLOB Edvard 450GORJUP Atilijo 455GREGORIČ Severin 456HLADNIK Viktor 479/135HVALA Ciril 461HVALA Emil 467HVALA Venceslav 1226JURJAVČIČ Miran 1227KERŠEVAN Rajko 466KODRIČ Srečko 1228KORADIN Silvester 469KORČE Janko 1229KREČIČ Jožef 1230KRISTANČIČ Viljem 454KRIVEC Marko 474LAPANJA Mihael 460LIKAN Zdenko 1231LISJAK Srečko 446LOZAR Boris 459MARC Ivan 447MARTINUČ Srečko 1232MEDVED Roman 475MENARD Darko 452

MOKOREL Rafael 1233MURN Martin 1234NAGODE Frančiška 1235PAVŠIČ Marko 463PERŠIČ Stojan 468PLATIŠE Marijan 1236POLANC Valter 1237PRAH Igor 486PREMRL Silvester 1238REJC Alojzij 1239REŽONJA Jože 483/139RODMAN Hijeronim 448RUTAR Metod 476SIVEC Florjan 484/140SKOČIR Stojan 1240SKOK Darko 1241SKOK Zorislav 464ŠTIH Vojko 477ŠTRUKELJ Teodor 1242ŠUŠMELJ Zdenka 449ŠUŠTAR Peter 485TURK Rudolf 457VELIKONJA Emil 1245VELIKONJA Iztok 1244VELIKONJA Srečko 1243VIDMAR Angel 481/136VIDRIH Dragotin 1247VIDRIH Ljubomir 1246VOLARIČ Janko 478ZUPAN Milan 480/138ŽAGAR Martin Albert 1248ŽIVEC Jožef Zvonimir 458ŽONTA Zvonko 1249

Skrivno skladišče orožja in streliva v obratu Iskre Avtoelektrikena Predmeji

105

ORORORORORGGGGGANIZIRANOSANIZIRANOSANIZIRANOSANIZIRANOSANIZIRANOST MSNZ V POMURT MSNZ V POMURT MSNZ V POMURT MSNZ V POMURT MSNZ V POMURJUJUJUJUJU

PPPPPosososososkkkkkus rus rus rus rus razazazazazorororororooooožitvžitvžitvžitvžitve TO Pe TO Pe TO Pe TO Pe TO Pomurjaomurjaomurjaomurjaomurja

Leta 1990 je bila TO Pomurja organizirana vPokrajinski štab za TO Pomurja, s sedežem v dijaškemdomu v Murski Soboti, in v štiri občinske štabe TO, insicer Gornja Radgona, s sedežem v prostorih občine vGornji Radgoni, Lendava, s sedežem v prostorih občinev Lendavi, Ljutomer, s sedežem v lastni zgradbi vLjutomeru in Občinski štab Murska Sobota, ki je imelsedež v dijaškem domu v Murski Soboti.

TO Pomurja je do leta 1990 večino orožja in strelivahranila v lastnih skladiščih, ki so bila v vojašnicah JLA.PŠTO in OŠTO Murska Sobota sta imela orožje instrelivo v lastnem skladišču v Vojašnici Murska Sobota,OŠTO Gornja Radgona pa v lastnem skladišču vVojašnici Gornja Radgona. OŠTO Ljutomer je orožjein strelivo hranil v lastnem skladišču v Ljutomeru inOŠTO Lendava v skladišču v Lendavi ter v skladiščuTO v tovarni Planike v Turnišču. Tako je ukaz opremestitvi orožja in streliva v skladišča TO, ki so vvojašnicah JLA, prizadel le OŠTO Lendava inLjutomer. OŠTO Lendava je 17. maja 1990, ko bi moralpredati orožje in strelivo v skladišče TO v VojašnicoMurska Sobota, opravljal po končanem usposabljanjusedemdnevno usposabljanje bataljona TO, zato so jimodobrili preselitev orožja in streliva. Po pozivu JanezaJanše, republiškega sekretarja za LO, pozneje tegaorožja niso preselili v Vojašnico Murska Sobota,temveč so organizirali fizično varovanje skladišča spripadniki rezervne sestave enot TO Lendava.Približno 40 odstotkov preostalega orožja so pripadnikiOŠTO Lendava premestili v skladišče TO v VojašnicoMurska Sobota. Pripadniki OŠTO Ljutomer so skladnoz ukazom v skladišče TO, in sicer v vojašnico,

premestili večino svojega orožja in streliva, razenorožja in streliva, namenjenega za protidiverzantskivod, ki je bilo shranjeno v skladišču postaje milice vLjutomeru. Poskus razorožitve TO Pomurja nipopolnoma uspel, ker je v skladišču TO v Turniščuostalo vse orožje bataljona TO, in sicer približno 450kosov pehotnega orožja, in v skladišču milice vLjutomeru 25 avtomatskih pušk za protidiverzantskivod. Osebno oborožitev so zadržali tudi vsi pripadnikistalne sestave TO Pomurja.

UsUsUsUsUstttttanoanoanoanoanovitvitvitvitviteeeeev in oblikv in oblikv in oblikv in oblikv in oblikooooovvvvvanananananje MSNZ v Pje MSNZ v Pje MSNZ v Pje MSNZ v Pje MSNZ v Pomurjuomurjuomurjuomurjuomurju

Ivan Smodiš, ki je bil leta 1990 na dolžnosti pomočnikakomandanta PŠTO za motiviranje in informiranje, jedobil prvo informacijo o Projektu MSNZ 6. septembra1990 na tajnem sestanku v Tepanju. Na sestanku stasodelovala še Miha Butara in Marjan Fekonja. Krkovičje prisotne seznanil o Projektu MSNZ, ki se je takratširil po slovenskih pokrajinah, njegovih ciljih innalogah. Ivanu Smodišu in Marjanu Fekonji je dalnalogo, da vsak v svoji pokrajini pridobita sodelavceza projekt in da začnejo skupaj čim prej opravljatinaloge Projekta MSNZ v obeh pokrajinah.

Po uvodnih pogovorih s posameznimi pripadnikiPŠTO je bilo oblikovano pokrajinsko vodstvo MSNZv sestavi Ivan Smodiš, Edvard Mihalič, Ladislav Lipič,Koloman Rituper, Alojz Šteiner in Jože Palfi. Konecseptembra se je pokrajinskemu vodstvu MSNZpridružil tudi komandant PŠTO Vladimir Miloševičin nekaj dni pred preoblikovanjem MSNZ v sestavoTO prevzel vodenje MSNZ v Pomurju.

8. septembra 1990 so bili o Projektu MSNZ seznanjenipoveljniki vseh štirih OŠTO v Pomurju: Alan Geder izGornje Radgone, Ljubo Dražnik iz Lendave, Alojz


106

Novak iz Ljutomera in Janez Bohar iz Murske Soboteter Alojz Kisilak, pomočnik komandanta OŠTOMurska Sobota za operativne zadeve in usposabljanje.Ti so v naslednjih dneh o Projektu MSNZ seznanilisvoje sodelavce v občinskih štabih. Vsi so pristali nasodelovanje. V OŠ MSNZ Gornja Radgona so bili polegAlana Gederja dejavni še Franc Marko, Franc Zemljičin Andrej Rugole. V OŠ MSNZ Lendava so poleg LjubaDražnika sodelovali Branko Bratkovič, Franc Balantičin Živko Stanič. V Ljutomeru sta z Alojzom Novakomsodelovala še Mirko Rauter in Zdenko Seršen. V OŠMSNZ Murska Sobota pa so pri izvajanju nalogprojekta z Janezom Boharjem sodelovali Alojz Kisilak,Bojan Horvat, Rudi Košmrlj, Štefan Žekš in LudvikJonaš. Organizacijska struktura MSNZ v Pomurju jebila podobna organizacijski strukturi TO v Pomurju,v MSNZ pa je bila vključena tudi večina takratnihpripadnikov stalne sestave TO Pomurja. Tako so biliustvarjeni pogoji za izvajanje ciljev in nalog ProjektaMSNZ. V MSNZ Pomurja smo začeli sprotiizpolnjevati naloge, ki smo jih dobili od republiškeganačelnika MSNZ. Načrtovali in uresničevali pa smotudi aktivnosti, ki so nam jih določale razmere vPomurju. Vse naloge so bile usmerjene v morebitnoposredovanje JLA in v zavarovanje procesaosamosvajanja Slovenije. Dosledno izvršene naloge teruresničeni cilji Projekta MSNZ v Pomurju niso bilirezultat le enega posameznika ali manjše skupine ljudi,temveč so rezultat delovanja celotnega vodstva inpripadnikov štabov MSNZ ter številnih posameznikov,pripadnikov rezervne sestave TO in prijateljev, ki sopomembno prispevali k temu, da so bile vse naloge vProjektu MSNZ Pomurja v celoti in brezhibnoopravljene.

DeloDeloDeloDeloDelovvvvvanananananje MSNZ v Pje MSNZ v Pje MSNZ v Pje MSNZ v Pje MSNZ v Pomurjuomurjuomurjuomurjuomurju

V začetku delovanja Projekta MSNZ sta bili glavninalogi oblikovati enote MSNZ ter zagotoviti orožje instrelivo. V vseh štabih so pregledali sezname vojaškihobveznikov in presodili, da je večina pripadnikovzanesljiva. S seznamov so črtali le tiste, ki so bili zelonaklonjeni zvezni državi in bili zagovorniki JLA.Posebne presoje so bili deležni častniki rezervnesestave, še posebej komandanti enot in njihovinamestniki. Posamezne izbrane častnike, komandanteenot, so seznanili z okvirnimi cilji in nalogami Projekta

MSNZ. Oblikovali so nove enote. Imenovali so jihenote MSNZ. Struktura in velikost enot sta bilioblikovani glede na razpoložljive količine orožja. V temčasu ustanovljene enote so z majhnimi spremembamidelovale vse do vojne in v vojni leta 1991. Spreminjalista se le njihovo številčno stanje in moč glede nadodatno prejete količine orožja.

Veliko teže je bilo zagotoviti dovolj orožja in strelivaza načrtovane enote MSNZ. Večina orožja in strelivaTO Pomurja je bila v skladiščih TO v vojašnicah vGornji Radgoni in Murski Soboti. Skladišča je varovalaJLA, ki je imela dosleden nadzor tudi nad izvzemi invračanjem orožja ter streliva iz objektov. Takoj popremestitvi orožja in streliva, in sicer maja, je bilnadzor zelo strog in dosleden. Pozneje je pozornoststarešin in stražarjev JLA popustila, kar so izkoristiliskladiščniki in drugi pripadniki štabov MSNZ. Narazlične načine so vsak dan iz obeh skladišč odnašaliorožje in strelivo ter ga skrivali na novih skrivnihlokacijah. V prtljažnikih službenih in osebnih vozil, zvozilom OŠ Civilne zaščite Murska Sobota in stovornim vozilom OŠTO Murska Sobota je biloseptembra 1990 iz obeh vojašnic prepeljanih več kot350 kosov orožja in večja količina streliva. S "krajami"lastnega orožja in streliva iz Vojašnice Murska Sobotaso morali prenehati, ko je komandant vojašnice DanielHorn zalotil pripadnike OŠ MSNZ Ljutomer, ko so vskladišču v Vojašnici Murska Sobota nalagali orožjein strelivo na tovorno vozilo. Po Hornovem ukazu somorali naloženo orožje in strelivo razložiti. Nadzorvstopov in izstopov v skladišče TO so povečali innadaljnji iznosi niso bili več mogoči. Tako je MSNZPomurja konec septembra 1990 imela več kot 800kosov pehotnega orožja s pripadajočim strelivom. 15.9. 1990 smo iz republiških rezerv dobili dodatnekoličine streliva, protioklepnih in tromblonskih minter ročnih bomb. Prevoz streliva in minskih sredsteviz Kočevske Reke sta s tovornim vozilom in šoferjempodjetja Agromerkur v nočnih urah opravila IvanSmodiš in Ladislav Lipič.

Orožje in strelivo, ki ga je imela MSNZ Pomurje, jebilo treba varno shraniti in zavarovati. Ves čas jeobstajala nevarnost, da bosta JLA in republiški vrh TOposkušala orožje in strelivo odvzeti ter ga ponovnospraviti za ograje vojašnic. Ob čim večji razpršenosti

107

na čim več lokacij je bilo nujno zagotoviti popolnotajnost ter varnost shranjenega orožja in streliva. Zatoso pripadniki MSNZ Pomurja ob pomoči prijateljev,katerim so lahko zaupali, orožje in strelivo skrili naskrivnih lokacijah.

V Gornji Radgoni so pripadniki OŠ MSNZ ob pomočikomandirja postaje milice Stanka Sakoviča orožjehranili na postaji milice. Franc Klemenčič je zagotovilskriti prostor v skladišču Radenske v Boračevi in MilanNekrep v skladišču Avtoradgone.

Pripadniki OŠ MSNZ Lendava so orožje in strelivo izskladišča v Turnišču ter izvzeto orožje iz skladišča vVojašnici Murska Sobota preselili na več novihskrivnih lokacij: v lendavsko NAFTO, kjer je zaskladišče skrbel Branko Varga, v kletne prostorepostaje milice Lendava, katerega varovanje jeorganiziral komandir Ludvik Bokan, v prostoreobčinskega centra za obveščanje, katerega varovanjesta organizirala Franc Žižek in Borisav Budin, delorožja in streliva pa je Ljubo Dražnik skril v svojizidanici.

Pripadniki OŠ MSNZ Ljutomer so orožje in strelivoob pomoči Miloša Vrbančiča shranili v MTT – obratuLjutomer, Viher Jože je zagotovil skrivno skladišče vMlekoprometu, Miro Nežič v Domu počitka vLukavcih, Alojz Pozderec v podjetju Konus, podjetnikJanko Makoter v skladišču svojega proizvodnegaobrata, varovanje skritega orožja in strelivaprotidiverzantskega voda v kletnih prostorih postajemilice v Ljutomeru pa je organiziral komandir postajeFranc Slokan.

Na območju delovanja OŠ MSNZ Murska Sobota jeSlavko Jauk zagotovil hranjenje orožja in streliva vskladišču OŠ Civilne zaščite, Mišo Baranja je skrilorožje v skladišče svoje trgovine, Anton Ravnič jezagotovil skriti prostor v betonarni podjetja Pomurjev Lipovcih in v domači garaži, Geza Bačič je orožjeskril v valilnice za fazane v gojitvenem lovišču Kompasv Peskovcih, del orožja in streliva pa je Alojz Flisar vsodelovanju z Ludvikom Cvernjekom skril v zakloniščev zgradbi UNZ Murska Sobota.

Pomembno je poudariti, da je pripadnikom MSNZPomurja uspelo Projekt MSNZ ves čas ohraniti vpopolni tajnosti in da nobeno skrivno skladišče orožjain streliva ni bilo odkrito.

14. septembra 1990 so bili na posvetu v Poljčahpredsedniki občin seznanjeni z informacijo ooblikovanju MSNZ v Sloveniji. Pozneje so informacijeo Projektu MSNZ in naloge prejeli tudi sekretarjisekretariatov za ljudsko obrambo. Ti so skupaj z delavcisekretariatov za LO sodelovali v Projektu MSNZ pripripravi in varovanju novih mobilizacijskih načrtovin vpoklicev za pripadnike enot MSNZ.

Pomembno vlogo pri uspešni izvedbi Projekta MSNZv Pomurju so imeli tudi pripadniki milice. Ti sovarovali premike orožja in streliva ter ga pomagaliskrivati, sodelovali so pri zbiranju obveščevalnihpodatkov o dejavnosti pripadnikov JLA v Pomurju terpri načrtovanju morebitnih bojnih delovanj. Skupaj sopripravili tudi načrt za vpad v vojašnici v GornjiRadgoni in Murski Soboti ter zavzetje skladišč orožjain streliva TO. Za sodelovanje s pripadniki štabovMSNZ Pomurja in za vodenje aktivnosti znotraj miliceje bil odgovoren inšpektor Alojz Flisar, ki je v začetnifazi v projekt vključil še sodelavce Cirila Magdiča,Ludvika Cvernjeka in Stanka Sakoviča. Pozneje so izmilice pri Projektu MSNZ sodelovali še vsi komandirjipostaj milice iz pomurskih občin. Uspešnomedsebojno sodelovanje pri načrtovanju in izvajanjuskupnih nalog, ki se je med štabi MSNZ, TO in milicozačelo v času izvajanja Projekta MSNZ, se je v Pomurjuuspešno nadaljevalo tudi v obdobju zavarovanjaprocesa osamosvajanja Slovenije in pozneje vosamosvojitveni vojni leta 1991.

DELOVANJE MSNZ V POMURJU


108

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ POMURAB MSNZ POMURAB MSNZ POMURAB MSNZ POMURAB MSNZ POMURJJJJJA INA INA INA INA INNNNNNAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Ivan Smodiš,načelnik PŠ MSNZPomurja

Alojz Flisar,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Ljubo Dražnik,načelnik OŠ MSNZLendava

Alen Geder,načelnik OŠ MSNZGornja Radgona

Alojz Novak,načelnik OŠ MSNZLjutomer

Edvard Mihalič,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Janez Bohar,načelnik OŠ MSNZMurska Sobota

Nafta Lendava, skrivno skladišče orožja in streliva, zakaterega je bil odgovoren Branko Varga

109

Skladišče orožja in streliva v Cvenu, zanj je bil odgovoren JankoMakoter

Skrivno skladišče orožja in streliva v Dolgovaških Goricah priLendavi, za katerega je bil odgovoren Ljubo Dražnik

DELOVANJE MSNZ V POMURJU

Dijaški dom v Murski Soboti. 8. septembra 1990 je bil v prostorih dijaškega doma prvi sestanek načelnikov OŠ MSNZ Pomurja.


110

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990POMURPOMURPOMURPOMURPOMURJEJEJEJEJE

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaBAČIČ Geza 598BALANTIČ Franc 573BARANJA Elemer 597BENKO Zvone 570BOHAR Janez 1216BOKAN Ludvik 575BRATKOVIČ Branko 574BUDIN Borislav 1382BUNDERL Daniel 1383DRAŽNIK Ljubomir 1217ERLIH Bojan 1384GEDER Alan 1218HORVAT Anton 1219HORVAT Bojan 591JAUK Slavko 595JONAŠ Ludvik 592JURŠA Franc 1608KISILAK Alojz 589KLEMENČIČ Franc 572KOSI Anton 587KOŠMRLJ Rudi 590KROPF Anton 596KUR Drago 1385LIPIČ Ladislav 563MAKOTER Janko 580MARKO Franc 569MIHALIČ Edvard 1220MILOŠEVIČ Vladimir 562NEKREP Milan 571NEŽIČ Miroslav 583NOVAK Alojz 1221PALFI Jože 566PAMIČ Alojzija 1386POZDEREC Alojz 584

RAUTER Miroslav 586RAVNIČ Anton 594RITUPER Koloman 564RUGOLE Andrej 567SERŠEN Zdenko 585SLOKAN Franc 588SMODIŠ Ivan 1222STAJNKO Janez 1387STANIČ Živko 576ŠTEINER Alojz 565TIBAUT Jelko 579VARGA Branko 578VIHER Jože 582VRBANČIČ Miloš 581ZEMLJIČ Franc 568ŽEKŠ Štefan 593ŽIŽEK Franc 577

Vojašnica v Murski Soboti. Vhod v vojašnico in skladišče Trimo,od koder so pripadniki MSNZ leta 1990 skrivaj odpeljalipribližno 300 kosov orožja in večjo količino streliva

Ladislav Lipič,pomemben člen vorganizaciji MSNZPomurja

111

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ V ZASANJE MSNZ V ZASANJE MSNZ V ZASANJE MSNZ V ZASANJE MSNZ V ZASAAAAAVVVVVJUJUJUJUJU

V pokrajini Zasavje je bila TO organizirana vPokrajinski štab za TO Zasavje, ki je imel sedež vTrbovljah ter v občinske štabe za TO v občinah Zagorje,Trbovlje in Hrastnik s pripadajočimi enotami. Vsehskupaj je bilo približno l450 pripadnikov. 15. 5. 1990 jebil sklican sestanek vodij zaledne službe naRepubliškem štabu za TO. Po vrnitvi so vročili JožetuRanzingerju kot vršilcu dolžnosti poveljnika ukaz opremestitvi orožja in streliva ter minskoeksplozivnihsredstev, ki so bila v skladiščih TO. K ukazu je bilpriložen tudi časovni načrt, ki je predvideval začetekpredaje že 16. maja. Ker niso mogli pravočasno predatiukaza vsem OŠTO, so načrtovali oddajo 17. in 18. maja.Zaradi časovnega zamika je Ranzingerju RŠTO kotvršilcu dolžnosti poveljnika izrekel strogi opomin zgrožnjo o vojnem sodišču. 16. maja je bil na skupnemsestanku vročen ukaz vsem poveljnikom OŠTO. Ukazje bil sprejet z velikim negodovanjem in kljubizrecnemu naročilu o tajnosti je bilo dogovorjeno, dase opravi pogovor s predsedniki občinskih skupščin,ki so bili predsedniki svetov za SLO in DS. 17. maja jebil zamujen prevzem vozil v Celju, ki je bil opravljenšele 18. maja. Medtem je poveljnik OŠTO Trbovljeskupaj s predsednikom skupščine na ustanovniskupščini dosegel soglasno sprejet sklep, da se orožjene odda in se, če bo treba, zagotovijo dodatna sredstvaza zavarovanje. Poleg tega je bilo poslano tudiprotestno pismo republiškim organom. V Zagorju stase vodja oddelka za ljudsko obrambo in komandantTO dogovorila, da se iz skladišča takoj izloči orožjeenote za zvezo ter orožje delovnih organizacij, ki so gapredale v uporabo TO. Orožje, od tega je bilo 179 kosovavtomatskega in polavtomatskega orožja, je bilo takojodpeljano v drugo skladišče. Vendar komandant ni

mogel dobiti zveze s komaj izvoljenim predsednikom,da bi se dogovorila o nadaljnjem delovanju.

Podobno je bilo v občini Hrastnik. Iz Zasavja je bilo18. maja iz PŠTO od zahtevanih 370 kosov orožjaprepeljanih 300 kosov, iz občine Zagorje od zahtevanih1070 kosov 891, iz občine Hrastnik pa so od zahtevanih689 kosov orožja prepeljali 603 kose. Občina Trbovljeje vse svoje orožje obdržala, in sicer 1330 kosov, terorganizirala stražarsko službo.

Tone Krkovič in Ranzinger sta se srečala 6. 9. 1990.Miha Butara je Ranzingerja poklical 5. septembra,poznala sta se še iz skupnih sestankov na RŠTO, vnekaj besedah je Butara Ranzingerju razložil položajin mu za naslednji dan napovedal sestanek. Dobili sose pozno popoldne v majhni podstrešni sobici gostilnePri mačku v Šentgotardu pri Trojanah. Krkovič jeodločil, naj Ranzinger na področju Zasavske pokrajineorganizira MSNZ ter pripravi vse za morebitnodelovanje.

7. 9. 1990 je Ranzinger sklical nujni sestanek skomandanti štabov. Na sestanku so bili komandantiOŠTO Trbovlje Matjaž Piškur, iz Zagorja je prišel RadoŠuštar, iz Hrastnika pa Boris Logar. Prisoten je bil tudiRanzingerjev namestnik Ivo Vučetič. Ranzinger jih jeseznanil z zasnovo MSNZ. Na sestanku je bilo sprejetostališče, naj se sestava enot in njihova mobilizacijskazbirališča ne menjajo. Opravi naj se pregled kadrovskesestave in se izloči tiste, za katere niso bili prepričani,da so povsem predani Sloveniji. Ugotovili so, da jeosebne oborožitve in nabojev dovolj, ter da je orožjetreba razdeliti po celotni pokrajini. Določitev lokacijso prevzeli komandanti. Ugotovljeno je bilo, daprimanjkuje minskoeksplozivnih sredstev, ki jih je bilo


112

nekaj v Bokožlaku, nekaj pa v Pečovniku, kjer jih jevarovala JLA. Če bi bilo treba, bi lahko uporabilieksplozivna sredstva, ki so jih imeli na zalogi rudnik,apnenice in posamezni večji kamnolomi.

Začeli so sodelovati z upravo milice, ki je določilakoordinatorja za varovanje nalog, in stalnegaspremljevalca Antona Apiha, takratnega miličnika vTrbovljah. On je, poleg njihovih pripadnikov, obprenosu orožja na skrivne lokacije zagotovil varovanje.Skrivne lokacije so bile pri zanesljivih pripadnikihMSNZ oziroma občanih.

20. septembra je bilo iz Kočevske Reke ponočipripeljano precej minskoeksplozivnih sredstev.Začasno so jih shranili v dobro varovanih skladiščihRudnika Zagorje ter Cementarne Trbovlje. Zazavarovanje celotnega prevoza je poskrbela milica, vseje potekalo brez večjih zapletov. Tako so bilazagotovljena tudi sredstva za učinkovito organizacijocelotnega obrambnega sistema Zasavja. Karta skrivnih skladišč v Zasavju

113

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ ZASAB MSNZ ZASAB MSNZ ZASAB MSNZ ZASAB MSNZ ZASAAAAAVVVVVJJJJJA INA INA INA INA INNNNNNAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Jože Ranzinger,načelnik PŠ MSNZZasavja

Bojan Skočir,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Anton Apih,pomočnik poveljnikaPEM, koordinator medmilico in PŠ MSNZ

Na območju Zasavja je bilo sodelovanje med MSNZin milico dobro. Potekalo je na vseh ravneh. Polegkoordiniranega dela v pokrajini je bilo sodelovanjetudi na občinskih ravneh. Pri milici so bilikoordinatorji za Trbovlje Miran Bokalič, za HrastnikCvetko Možina in v občini Zagorje Alojz Klančišar.

Ivan Vučetič,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Matjaž Piškur,načelnik OŠ MSNZTrbovlje

Boris Logar,načelnik OŠ MSNZHrastnik

Franc Šoštar,načelnik OŠ MSNZZagorje

DELOVANJE MSNZ V ZASAVJU


114

Skrivno skladišče orožja in streliva v naselju Zavine pri Kisovcu,za katerega je bil odgovoren Jože Čerin

Skrivno skladišče orožja in streliva v Dolenji vasi, zanj je bilodgovoren Leopold Zore

Gostilna Maček v Šentgotardu pri Trojanah, kjer so se 6. septembra 1990 sestali Tone Krkovič, Miha Butara in Jože Ranzinger

115

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990ZASZASZASZASZASAAAAAVVVVVJEJEJEJEJE

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaBOVHAN Emil 1394BRVAR Marino 1330BURGAR Tadej 1395BURKELJC Ivan 526CIGELNJAK Božidar 516ČEBIN Jožef 536ČEŠNJEVAR Anton 1396ČIBEJ Jože 1397ČIBEJ Zlatko 1398DROLC Ivan Robert 1331GARMUŠ Josip 530GORENC Anton 521GROS Jani 1399GRUJIĆ Lazo 1332HOČEVAR Marjan 523HUMSKI Adolf 1333IGLIČ Jožef 1400JARC Ervin 1334JERIČ Miran 513KUPŠEK Ludvik 534LAZNIK Viktor 1335LOGAR Boris 1336LOGAR Matej 517MAJCEN Božo 511MATEŠIČ Rudolf 1401PASKVALE Bojan 1402PAVLIČ Milan 1337PIŠKUR Matjaž 1338PLANTAN Julij 533PODRENIK Leopold 528POLUTNIK Jože 524PUST Martin 519PUST Viljem 520PUST Vojteh 518

RAMŠAK Ivan 525RANZINGER Jože 1339RUPNIK Ivan 1403SCHMIT Jurij 1404SIHUR Simona 1405SREBOTNIK David 514STRGARŠEK Leopold 1340ŠKORJANC Dušan 512ŠOPER Bojan 522ŠUM Vojko 527ŠUŠTAR Franc 1341ŠUTAR Anton 1342VIŠNIKAR Zoran 1406VOZELJ Franc 531VUČETIČ Ivan 1343ZAKONŠEK Alojz 529ZALETEL Viljem 515ZORE Leopold 535ŽAGAR Rudi 532

Rudnik Zagorje, skrivno skladišče minskoeksplozivnih sredstev,pripeljanih iz Kočevske Reke

DELOVANJE MSNZ V ZASAVJU


116

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ V POSANJE MSNZ V POSANJE MSNZ V POSANJE MSNZ V POSANJE MSNZ V POSAAAAAVVVVVJUJUJUJUJU

Posavje je ena od pokrajin, v kateri so že v prvi fazisprejeli odločitev o zavrnitvi ukaza. Po prejetju ukazaso se poveljniki občinskih štabov sestali z župani vsehtreh občin. Sprejeli so odločitev, da orožja ne bodooddali brez dodatne republiške politične potrditveukaza. Nekaj dni pozneje se je to res zgodilo, vendarkot odločitev, da bo TO svoje orožje varovala sama.JLA je vseeno dosegla predajo sevniškega orožja zaradineposrednega pritiska na poveljnika OŠTO.

V Posavju je ostalo okoli 2300 kosov orožja in strelivo,minskoeksplozivna sredstva in topove pa so že predtem hranili v vojašnici Cerklje. Posavci so svoje orožjevarovali v dobro zavarovanih skladiščih TO, konecoktobra pa so morali orožje iz svojih skladišč prepeljatimimo svojih straž v 19 skrivnih skladišč. Stražarje soodpeljali v gornje prostore na kozarec vina, medtempa kradli svoje orožje.

S pomočjo Mihe Butare se je Ernest Breznikar - Enčsestal s Krkovičem v počitniški hiši na Bočju nadPodbočjem. Enč je zaradi Krkovičeve prepričljivostipo kratkem premisleku pristal na sodelovanje.

Ernest Breznikar pripoveduje: "Najteže je bilo prepričatisvoje bodoče sodelavce o nečem, čemur še sam nisempopolnoma verjel. Za svojega namestnika sem pridobilsekretarja za LO Staneta Zlobka. Na štabe smo poklicaliizbrane posameznike, dotedanje pripadnike enot TO,ki smo jih poznali, in jim povedali, da zaradi razmerformiramo posebne enote za morebitni spopad z JLA."

Pripadnikov PŠTO Posavje zaradi Krkovičevega ukazaniso vključili, veljali so namreč za Hočevarjev štab,čeprav bi njihova poznavanje in strokovnost olajšaladelo.

V nekaj tednih so oblikovali 26 operativnih skupinNarodne zaščite iz teritorialcev prostovoljcev invključili 475 ljudi, pozneje se jim je pridružilo še 1300vojakov.

Vhod v kletne prostore Krajevnega urada Bizeljsko, v kateremso hranili nadkalibrsko strelivo in minskoeksplozivna sredstvaOŠ MSNZ Brežice. Strelivo sta hranila Mitja Teropšič (na sliki)in Vojko Kovačič, za skladišče pa je skrbel Jože Kovačič.

Gospodarsko poslopje Antona Županca (na sliki), Stranje 28,Senovo, v katerem je hranil orožje in strelivo OŠ MSNZ Krško

117

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ POSAB MSNZ POSAB MSNZ POSAB MSNZ POSAB MSNZ POSAAAAAVVVVVJJJJJA INA INA INA INA INNNNNNAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Ernest Breznikar,načelnik PŠ MSNZPosavja

Andrej Bobek,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Albin Namestnik,sodelavec v ProjektuMSNZ iz miličniških vrst

Na območju Posavja je bilo sodelovanje med MSNZin milico zelo dobro. Potekalo je na vseh ravneh.Poleg koordiniranega dela v pokrajini je bilosodelovanje tudi na občinskih ravneh. Pri milici sobili naslednji koordinatorji: za Krško Štefan Hren,za Sevnico Danijel Dobršek in v občini BrežiceZlatko Pirš.

Stane Zlobko,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Mitja Teropšič,načelnik OŠ MSNZBrežice

Martin Škorc,načelnik OŠ MSNZKrško

Ivan Božič,načelnik OŠ MSNZSevnica


118

Orožje so hranili naslednji občinski štabi Teritorialneobrambe Posavja:

– OŠTO Brežice: orožje je bilo shranjeno v skladiščuTO Brežice, Titova 15. Orožje PŠTO in OŠTOBrežice ni bilo predano v skladišča JLA;

– OŠTO Krško: orožje je bilo shranjeno v skladiščuTO v Krškem in ni bilo predano v skladišča JLA;

– OŠTO Sevnica: orožje je bilo shranjeno v skladiščuOŠTO Sevnica, predano je bilo v skladišče JLA vCerklje.

Počitniška hiša Mihe Butare na Bočju, kraj prvega srečanjanačelnika PŠ MSNZ Posavja Ernesta Breznikarja s TonetomKrkovičem, 4. september 1990

119

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990POSPOSPOSPOSPOSAAAAAVVVVVJEJEJEJEJE

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaANDREJAŠ Andreja 509BALAS Franc 551BERVAR Milena 541BOŽIČ Ivan 1211BREZNIKAR Ana 545BREZNIKAR Ernest 1212ČANČER Vinko 1388DERSTVENŠEK Branko 1389DRGANC Rudolf 922GRAMC Marjan 553GREGL Angela 559HOČEVAR Venčeslav 1390JANC Kristijan 561JEVNIK Anton 549KEŽMAN Ivan 556KOLAR Bojan 552KOŠIR Jože 1611KOVAČIČ Vojko 508LEVAK Polonca 539LIBENŠEK Vilko 538LOGAR Vili 542MAVSAR Matjaž 540MAVSER Mihael 548MOHAR Zdenko 537MOLAN Marjan 547MOTORE Ljubomir 1612OGNJENOVIĆ Mirko 543PINTERIČ Ferdo 550PŠENIČNIK Viktor 507RUPRET Franc 1613SLUKAN Drago 1614SMREKAR Branko 1391SMREKAR Marija 1610STANIČ Branko 558

STOPAR Janez 1392ŠKORC Martin 1213ŠRIBAR Alojz 1393TEROPŠIČ Mitja 1214VERBANČIČ Zvonko 557VERSTOVŠEK Franc 554ZAKŠEK Roman 555ZANUT Edi 510ZLOBKO Stanislav 1215ŽUPANC Anton 544

Novogradnja Jožeta Staniča, Župelevec 12, Kapele, ki je hranilorožje in strelivo OŠ MSNZ občine Brežice

Stavba krajevnega urada Bizeljsko, v kateri je bilo v kletnihprostorih skladišče nadkalibrskega streliva inminskoeksplozivnih sredstev, ki so jih 13. 9. 1990 pripeljali izGotenice

DELOVANJE MSNZ V POSAVJU


120

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NA KA KA KA KA KOROROROROROŠKEMOŠKEMOŠKEMOŠKEMOŠKEM

V petek, 28. avgusta 1990, me je v službo na PŠTOKoroške poklical Miha Butara iz Ljubljane in mevprašal, če sem pripravljen sodelovati v akciji, ki sepripravlja. Ker sem takoj pristal, sva se dogovorila, dase čez dva dni pri meni oglasi človek, prek kateregabo vzpostavljen neposreden stik z vodstvom akcije. Zasrečanje sva se dogovorila v nedeljo, ob 21. uri naavtobusni postaji v Mislinji. V soboto, 29. avgusta, semse srečal s sodelavcem Tonetom Matvosom, in gaprosil, naj me spremlja s svojim avtom ter orožjem nasestanek v Mislinjo.

V nedeljo, 30. avgusta, je bil stik vzpostavljen, prišel jeTone Krkovič. Razložil mi je načrt akcije in pokazaldokumente, ki so dokazovali, da vodstvo republikeakcijo podpira. Takoj sem se odločil sodelovati. Vnaslednjih dneh sem pridobil za sodelovanje sodelavcev vseh štirih koroških občinah, in sicer v SlovenjGradcu poveljnika OŠTO Viktorja Jeromelja, v Ravnahna Koroškem načelnika štaba Primoža Šavca, vDravogradu operativca Hermana Jeseničnika in vRadljah ob Dravi poveljnika OŠTO Zdravka Vilerja.Vsi pogovori so potekali na njihovih domovih ali primeni doma.

Republiški štab za TO me ni mogel ovirati pri delu, kersem bil uradno na letnem dopustu. Začeli so se sestankiv nočnem času v Ljubljani. Po vsakem sestanku smo senajožji sodelavci naslednji dan sestali vsakič na drugemkraju, kjer smo vzbujali najmanj pozornosti, in sicer vprostorih koroškega aerokluba, v gostišču pri Dularjuin v domu upokojencev v Slovenj Gradcu.

Prvi teden septembra so bila že v vseh občinah naKoroškem vzpostavljena zaupna jedra Manevrske

strukture narodne zaščite. Že na začetku smo ugotovili,da imamo na podlagi ocene ogroženosti terena zaizvedbo načrtovanih nalog dovolj lahke pehotneoborožitve, kljub temu da je bilo iz dveh občin orožjeTO pobrano. Iz enot TO smo glede na oborožitevoblikovali nove enote, vendar smo večinoma skušaliohraniti že obstoječo strukturo. Med delavci stalnesestave v štabih TO ni bilo nobenega, ki bi odklonilsodelovanje. Po navodilih in po naši presoji smo v vsehobčinah na Koroškem začeli razvažati orožje in strelivona skrivne lokacije. Nastale so nenavadne razmere,ko so pripadniki TO po ukazu RŠTO vestno stražiliprazna skladišča v Dravogradu, Radljah, na Muti in vVuzenici.

Ker smo bili brez minskoeksplozivnih sredstev in kernam je primanjkovalo ročnih bomb, tromblonskih minin min za ročne metalce, smo v dveh nočnih akcijahpo navodilih Toneta Krkoviča orožje in strelivoprepeljali iz skladišč v Kočevski Reki. V vseh akcijahje bilo od načrta do izvedbe zelo malo časa, zato jebila največja težava najti dovolj zanesljive voznike.Tovor je moral biti ustrezno shranjen, in sicer vednozjutraj pred 5. uro, preden so delavci začeli odhajatina delo. Kamione smo pripeljali do določenega objektav občini Slovenj Gradec in jih razložili, naslednjo nočpa so po tovor prišli iz posameznih občin in ga razvoziliv skrivna skladišča. Občinski načelniki NZ sovzpostavili stik med sosednjima občinama Velenje inRuše.

Na Koroškem smo ustanovili tudi operativni štab, kiso ga sestavljali pomočniki načelnikov koroških občin.Pripraviti so morali operativne načrte za vpad vVojašnico Bukovje oziroma v nekatere stražnice, dabi pridobili orožje, strelivo in opremo. Pripravljeni stabili dve izvedbi načrtov, in sicer vpad v vojašnico ali

121

blokada vojašnice ter zavzetje skladiščminskoeksplozivnih sredstev, ki so bila od vojašniceoddaljena približno 200 m.Po temeljiti oceni razmer, ki smo jih opravili v vodstvihobčine, sem sredi septembra o akciji seznanilpredsednike občin koroške regije. Vsi so jo v celotipodprli. Razmere so se zelo izboljšale, ko smo prišli vstik z ljudmi, ki so opravljali enake naloge v organihza notranje zadeve. Pri nas sta bila to Marko Pogorevcin njegov sodelavec Mirko Kokal. Sestali so se zobčinskimi načelniki MSNZ. Zaradi informiranja ostanju v regiji, medsebojnem sporazumevanju inrazdelitvi nalog je prišlo do skupnega sestanka medobčinskimi načelniki MSNZ, komandirji postaj milicein vodstvom pokrajinske MSNZ. Hkrati so bili obistvenih zadevah, vendar ne o podrobnostih,seznanjeni tudi predstojniki občinskih upravnihorganov za obrambo, ponekod pa tudi drugi zaupnisodelavci teh organov. Z njimi smo usklajevali indopolnjevali pozivni sistem.

Na Koroškem smo imeli srečo, da se nam je že nazačetku pridružil tudi načelnik za varnost inobveščevalne zadeve Ivan Golob, ki je bil od začetkaavgusta v neposrednem stiku z Radetom Klisaričem.S sodelavci je skrbel za zaščito in zbiranjeobveščevalnih podatkov.

Povedal mi je, da je že skoraj mesec dni dejaven v akciji,vendar mi prej ni zaupal, ker ni vedel, ali se bom tudijaz pridružil.

Bil je v težkem položaju, ker je moral še vedno poročatiMutiću in Puntarju na RŠTO.

Vsa poročila sva sestavljala skupaj z Golobom inpazila, da ne bi vzbudila suma, da se karkolinenavadnega dogaja. Nevarno je postalo, ko smo ponavodilu Toneta Krkoviča zadržali vse dokumentevarnostne službe, ki bi jih morali predati RŠTO.Dokumente smo skrili na eni od zaupnih kmetij in jihpozneje izročili republiškemu vodstvu MSNZ. Zazavarovanje prevoza je poskrbel Marko Pogorevc. Vsepremike oborožitve, tudi tiste iz Kočevske Reke doSlovenj Gradca, je vedno spremljala patrulja posebneenote milice. Kmalu so nastale težave glede oznak zapripadnike. Tone Matvos je priskrbel blago za trakove,na katere smo v tiskarni, ki jo je vodil oče enega od

članov ožjega vodstva, natisnili oznako NZ RS. Takihtrakov smo pripravili 1500 in jih razdelili po občinskihštabih MSNZ.Pričujoči prispevek je pomanjkljiv, vendar se je vse, očemer sem pisal, v resnici zgodilo, mnogo tega kar seje zgodilo, pa ni napisanega.

Načelnik PŠ MSNZ Koroške pokrajine,

Mladen Mrmolja

Sveti Danijel,Trbonje.Skrivnoskladiščeorožja instreliva, zakaterega jebilodgovorenVinkoHajnže

Šmartno pri Slovenj Gradcu, Legen 42. Stanovanjska hiša, vkateri sta se prvič srečala Mladen Mrmolja in Tone Krkovič

ter se dogovorila o organiziranju MSNZ na Koroškem

Trbonje.Skrivno

skladiščeorožja in

streliva, zakaterega je

bil odgovorenMarjanRudolf


122

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ KAB MSNZ KAB MSNZ KAB MSNZ KAB MSNZ KOROROROROROŠKEOŠKEOŠKEOŠKEOŠKEPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINE IN NJINE IN NJINE IN NJINE IN NJINE IN NAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHAČELNIKI OBČINSKIHŠTŠTŠTŠTŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Mladen Mrmolja,načelnik PŠ MSNZKoroške pokrajine

Marko Pogorevc,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Primož Šavc,načelnik OŠ MSNZRavne na Koroškem

V Koroški pokrajini je poleg pripadnikov MSNZpri projektu sodelovala tudi milica. Polegpokrajinskega koordinatorja so bili imenovani tudikoordinatorji na občinskih ravneh.

V občinah so dejavnosti med MSNZ in milicovodili:– v občini Ravne na Koroškem Franc Serec,– v občini Radlje ob Dravi Alojz Cifer,– v občini Dravograd Željko Kljajič,– v občini Slovenj Gradec Vinko Mlinšek.

Ivan Golob,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Viktor Jeromelj,načelnik OŠ MSNZSlovenj Gradec

Zdravko Vilar,načelnik OŠ MSNZRadlje ob Dravi

Herman Jeseničnik,načelnik OŠ MSNZDravograd

123

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990KKKKKOROROROROROŠKA POKRAOŠKA POKRAOŠKA POKRAOŠKA POKRAOŠKA POKRAJINJINJINJINJINAAAAA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaANDRIC Franc 1137BARL Franc 809BARL Irena 1353BARL Vida 859BLAGOJEVIČ Milan 843BREZNIK Beno 1354CVAR Dali 1138ČODERL Vera 1355DOBNIK Franc 845FAJMUT Ožbalt 804GABER Alojz 1356GERHOLD Ivan 850GOLOB Emilija 1139GOLOB Ivan 1140GOLOGRANC Janez 1357GORENŠEK Maksimiljan 840GORENŠEK Mira 846GRACE Ana 1358GRACE Anton 823GREŠOVNIK Miroslav 1359GRILC Zdravko 1141GRUBELNIK Drago 828GRUBELNIK Ivan 831GRUBELNIK Jože 827GRUBELNIK Miran 1360HAJNC Janez 1142HANJŽE Vinko 1143HELBL Horst 788HELBL Ivan 1144HORJAK Drago 841HOVNIK Marija 1361HRASTELJ Vincenc 810HUDEJ Pavel 1145JELEN Jakob 838JEROMEL Viktor 1146

JESENIČNIK Herman 1147JUG Franc 844JURAČ Franc 1362KAC Albin 1148KAC Marko -KAC Zdravko -KAISER Hubert 1149KALIČ Lojze 1363KAMNIK Alojz 1364KLANČNIK Vincenc 1365KLEMENC Mira 1150KNUPLEŽ Silvo 1151KOBOLT Jožef 787KOBOLT Samo 1366KOGELNIK Jožef 856KOLAR Janko 822KOMLJANEC Janez 1367KONEČNIK Ivan 857KOPMAJER Benedikt 1368KOROŠEC Jožef 811KOTNIK Frančišek 1152KOTNIK Jožef -KRAUTBERGER Mira 1369KRAUTBERGER Miroslav 1370KRENKER Ivan 1371KRISTAN Tomaž 817KRISTL Dušan 1153LADINIK Bogdan 814LAZNIK Viktor 1154LEITINGER Marija 1155LUŽNIK Maksimiljan 858MATVOS Anton 1156MEDVED Jakob 830MENCINGER Ivan 807MERČNIK Dušan 821MERZDOVNIK Jožef 1157MLAČNIK Srečko 1158MOLIČNIK Zdravko 839MRMOLJA Mladen 1159NABERNIK Jožefa 1160NAJŽAR Boris 812OSRAJNIK VERČKO Kristina 1161OSVALD Zdenko 829OŠLOVNIK Viktor 851PALKO Simon 1261PAŽEK Zlatko 834PEČNIK Janez 1372

DELOVANJE MSNZ NA KOROŠKEM


124

PEČOLER Anton 1163PEČOLER Miloš 1373PERUŠ Ivan 833PITINO Bojan 1164PLESNIK Kristl 848PLEVNIK Vladimir 806PODLESEK Peter 1165POGOREVČNIK Anton 842POKERŠNIK Jožef 853POLENIK Stanko 1166POROČNIK Silvo 1167PRAPER Pavla 1374PRAZNIK Ernest 819PRAZNIK Franc 1375PRAZNIK Miroslav 818PUŠNIK Marijan 1168PUŠNIK Verner 1169RAVLAN Alojzij 852REISER Andrej 797REPATEC Janez 835ROGINA Jože 826RUDOLF Marjan 854SAVANOVIĆ Cvijo 1376STEPIŠNIK Bogomir 820STRAŽIŠNIK Stanislav 1170ŠAVC Miroslav 1377ŠAVC Primož 1171ŠKRABELJ Janko 805ŠTALEKAR Mirko 808TRUP Feliks Srečko 849TURJAK Marijan 847UGRIN Anton 1378URNAT Jožef 1173URNAT Vinko 1172VAJDE Franja -VAVH Franc 651VERČKO Albin 832VERČKOVNIK Miroslav 1379VERDINEK Zdravko 824VERHOVNIK Gabrijela 1380VILAR Lidija 815VILAR Venčeslav 816VILAR Zdravko 1174VOLMAJER Dušan 825VONČINA Oto 1381VRHOVNIK Avguštin 860ZABOVNIK Janez 1175

ZAVAŠNIK Frančišek 1176ZUPANČIČ Alojzij 1177ŽVIKART Jožef 1178

Velika Mislinja, Mislinja. Skrivno skladišče orožja in streliva,zanj sta bila odgovorna Mencinger in Stopernik

Na Otiškem vrhu pri Šentjanžu je bilo skrivno skladišče orožjain streliva, za katerega je bil odgovoren Janko Rotovnik.

125

DELDELDELDELDELOOOOOVVVVVANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NANJE MSNZ NA NOA NOA NOA NOA NOTRANJSKEMTRANJSKEMTRANJSKEMTRANJSKEMTRANJSKEM

111115. maj5. maj5. maj5. maj5. majPŠTOVse orožje in strelivo je bilo shranjeno v lastnihskladiščih v vojašnici v Postojni, kjer je bil tudi sedežštaba. Orožje je ostalo pod nadzorom štaba in bilopozneje skrivoma odpeljano v skrivna skladišča.

OŠTO CerknicaOrožje je bilo shranjeno v Vojašnici JLA na Rakeku,del orožja pa v Brestu Cerknica v Begunjah in Staremtrgu. Slednje je bilo prepeljano na Rakek. Po vojni jevse orožje prevzela TO.

OŠTO Ilirska BistricaOrožje je bilo shranjeno v Vojašnici Vrbovo. Orožjeenote TO iz Lesonita je bilo prepeljano v skladišče. Povojni je vse orožje prevzela TO.

OŠTO PostojnaVse orožje je bilo shranjeno v lastnih skladiščih vVojašnici Postojna. Orožje enote Javor in Nanos je biloprepeljano v lastno skladišče.

Pripadniki diverzantskih vodov TO so imeli orožje prisebi.

Orožje enot TO Železniškega gospodarstva je bilorazdeljeno enotam TO Notranjske, Južnoprimorske inSevernoprimorske pokrajine.

AAAAAvvvvvgusgusgusgusgust–sept–sept–sept–sept–septttttember 1ember 1ember 1ember 1ember 1990990990990990Prvo srečanje načelnika Narodne zaščite AntonaKrkoviča z Vojkom Štembergarjem je bilo v gostilnina letališču Rakitnik pri Postojni. Na sestanku je biltudi Vojko Adamič. Naslednji dan so se v Ljubljani

dogovorili o načinu organiziranja TO v skladu zrazmerami na Notranjskem.

Istega dne sta se Štembergar in Tomaž Krek v Cerknicidogovorila o pripravah in organizaciji Narodne zaščite.Krek je rekel: "Končno, bil je že čas, da začnemo ..."Sodelovali so vsi delavci štaba. Istega dne so se sestaliŠtembergar in člani štaba TO v Ilirski Bistrici. Sestanekje vodil Janko Rutar. Sodelovali so tudi drugi članištaba.

Naslednje dni je bil opravljen razgovor še v Postojni vpokrajinskem štabu. Za akcijo so se odločili štirjedelavci.

Ker je dotedanji komandant OŠTO Postojna prevzemaldolžnost načelnika za LO, je bil sestanek pri njem.Udeležil se ga je tudi Jože Šantelj, ki je bil načelnikobčinskega štaba TO v rezervi. Naloge za OŠTOPostojna je prevzel Danilo Korče.

Po ukazu polkovnika Stanislava Stoparja je bil vsemskladiščnikom onemogočen vstop v lastna skladišča.Izjema so bili vstopi v skladišča v Postojni, ki pa so jihzelo strogo nadzorovali aktivni častniki JLA.

V prvih dneh septembra so bili pripravljenimobilizacijski načrti za enote TO, ki so bile posebejoblikovane, praviloma po teritorialnem načelu.Ohranili smo tudi jedro starešinske sestave inpripadnikov TO, ki so jih v OŠTO zelo dobro poznaliin jim zaupali.

Vsak načelnik občinskega štaba NZ si je svoje najožjesodelavce izbiral sam, tako da podatkov o imenihzaupnikov, lokacijah skladišč, novih mobilizacijskih


126

zbirališčih in drugih podatkov štabi niso izmenjavali,tudi z načelnikom PŠTO NZ ne.

Uspešne akcije:– izvzem orožja PŠTO iz vojašnice oziroma komande

stana in prevoz na skrivno lokacijo;– izvzem orožja strelske družine iz Doma JLA v Ilirski

Bistrici;– razdelitev orožja enot TO Železniškega

gospodarstva in prevoz na skrivne lokacije;– prevzem in prevoz orožja ter minskoeksplozivnih

sredstev iz skladišč v Kočevski Reki, in sicerdvakrat;

– prevoze orožja in operativno varovanje skrivnihskladišč so po dogovoru opravljali milica v vsehtreh občinah in posamezni pripadniki rezervnesestave TO, izbrani za omenjene naloge. Skladiščaso bila do oktobra varovana in operativnonadzorovana 24 ur na dan.

Priprave na delovanje Narodne zaščite:– pripravljene so bile ocene ogroženosti in osnovne

usmeritve za delovanje enot TO v različnihrazmerah;

– oblikovani so bili takratnim razmeram primernimobilizacijski dokumenti, načrti za napad naskladišča orožja;

– s temeljnimi nalogami so bili seznanjeni starešineenot TO;

– obveščevalno so bili pokriti vsi pomembni objektiJLA v Notranjski pokrajini (vojašnice v Postojni,Velikem Otoku, Pivki, Ilirski Bistrici, Trnovem,Strmici, Vrbovem, v Velikih Blokah in na Rakeku).

Po 4. oktobru so skrivna skladišča streliva, oborožitvein minskoeksplozivnih sredstev, načrti o delovanju terštabi TO delovali v dveh vlogah, in sicer kot štabi TOin še vedno kot štabi Narodne zaščite.

Skrivno skladišče orožja in streliva v Lovski koči Rakek

Gostilna pri športnem letališču Rakitnik pri Postojni, krajprvega srečanja Toneta Krkoviča, Vojka Štembergarja in VojkaAdamiča

Skladišče oborožitve in streliva v stari graščini pri Zabičah, pridružini Berginc

127

POKRAPOKRAPOKRAPOKRAPOKRAJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTJINSKI ŠTAB MSNZ NOAB MSNZ NOAB MSNZ NOAB MSNZ NOAB MSNZ NOTRANJSKE INTRANJSKE INTRANJSKE INTRANJSKE INTRANJSKE INNNNNNAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTAČELNIKI OBČINSKIH ŠTABABABABABOOOOOV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZV MSNZ

Koordinatorji med MSNZ in milico na občinskiravni so bili:– občina Postojna: Bojan Orešnik in na oddelkupolicije v Pivki Vojko Otoničar,– občina Ilirska Bistrica: Tomaž Čuček, AndrejJanežič in Stanislav Pavlič,– občina Cerknica: Franc Kovač in Zlatan Kovačevič.

Posebno vlogo pa so v projektu imeli tudi pripadnikipostaje prometne milice UNZ Postojna,koordinatorja sta bila Ivan Požar in Marjan Hebar.

Vojko Štembergar,načelnik PŠ MSNZNotranjske

Radovan Lukman,koordinator med milico inPŠ MSNZ

Cveto Kravanja,namestnik načelnikaPŠ MSNZ

Karlo Nanut,pomočnik načelnika PŠMSNZ Notranjske

Boris Gril,pomočnik načelnika PŠMSNZ Notranjske

Janko Rutar,načelnik OŠ MSNZIlirska Bistrica

Tomaž Krek,načelnik OŠ MSNZCerknica

Danilo Korče,načelnik OŠ MSNZPostojna

DELOVANJE MSNZ NA NOTRANJSKEM


128

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990NOTRANJSKANOTRANJSKANOTRANJSKANOTRANJSKANOTRANJSKA

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaBAŠA Alojz 604BAŠA Anton 606BAŠA Janko 605BERGINC Italo Ivan 608BIZJAK Janko 627BIZJAK Vladimir 626ČERNAČ Jože 629ČUČEK Tomaž 633GRIL Boris 624ISKRA Vinko 603JANEŽIČ Andrej 634JAPELJ Franc 625KLANČAR Bojan 613KLEMENC Maksimiljan 631KOCJANČIČ Jožef 614KORČE Danilo 1207KRAVANJA Cvetko 623KREK Tomaž 1208KRISTAN Franc 632LEVAR Miroslav 620LOVEC Marija 607MERKAČ Srečko 630NANUT Karlo 622PETROVIČ Leo 599PODOBNIK Miroslav 617PONIKVAR Radoslav 619PROSEN Boris 601RADOJEVIĆ Momčilo 618RENKO Bogdan 600RUTAR Janko 1209SIMSIČ Jakob 621SMODILA Bojan 612ŠABEC Srečko 628ŠAJN Milan 610

ŠTEMBERGAR Viljan 611ŠTEMBERGAR Vojko 1210ŠTEMBERGER Danilo 609ZADNIK Jadran 616ZIGMUND Anton 615ŽNIDARŠIČ Vladimir 602

Skrivno skladišče orožja in streliva pri Jožetu Slejku v Predjami,skladišče je bilo v podaljšani delovni jami pod traktorjem

Skrivno skladišče orožja in streliva pri Francu Japlju v Studenem

129

ZAZAZAZAZAŠČITNŠČITNŠČITNŠČITNŠČITNA ENOA ENOA ENOA ENOA ENOTTTTTA TO (30. RAZVA TO (30. RAZVA TO (30. RAZVA TO (30. RAZVA TO (30. RAZVOOOOOJNJNJNJNJNAAAAASKUPINSKUPINSKUPINSKUPINSKUPINA)A)A)A)A)

Leta 1968 je bila ustanovljena enota za zaščitovojaškega in političnega vodstva Slovenije. Najprej jebil ustanovljen vod, v katerem so bili razporejeni lenajbolj zanesljivi občani, večinoma iz Kočevske Reke.Prvi komandant enote je bil narodni heroj polkovnikMiloš Zabukovec. Enota se je z leti številčno inmaterialno močno okrepila. Tako je leta 1980 štelapribližno 2500 pripadnikov. Za razporeditev v enotoso veljala posebna merila, izbrani so bili le najboljši.Takratna republiška oblast je pozorno spremljalastanje v enoti, skrbela pa je tudi, da je bila brigada TOdobro opremljena.

Leta 1982 je bila razglašena za najboljšo brigado TO vJugoslaviji.

Poveljstvo brigade je bilo do leta 1979 v Gotenici, stalnasestava je štela dva oficirja in dva podoficirja, poznejepa se je poveljstvo preselilo v vas Primože blizuKočevske Reke. Leta 1990 je bilo v brigado razporejenihpribližno 1500 pripadnikov, stalna sestava pa je štela10 redno zaposlenih. Skladišča brigade so bila vGotenici in v Vojašnici Moste v Ljubljani. Orožje, ki jebilo v Gotenici, je bilo razdeljeno za potrebe MSNZ.

Vsi pripadniki stalne sestave so aktivno sodelovali vProjektu MSNZ. Skladišče brigade v Gotenici je bilonajpomembnejša lokacija v Sloveniji, od koder jepotekal razvoz orožja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev po vsej Sloveniji.

30. razvojna skupina TO in večina rezervistov, pripadnikovzaščitne brigade TO, je dejavno sodelovala v Projektu MSNZ.Na sliki Primoži pri Kočevski Reki, november 1988,primopredaja dolžnosti med poveljnikoma brigadepolkovnikom Milošem Zabukovcem in polkovnikom FrancemCarlom

Skladišče orožja in streliva 27. zaščitne brigade TO v Gotenici,iz katerega so bile prepeljane velike količine orožja, streliva inminskoeksplozivnih sredstev za potrebe MSNZ po celi Sloveniji


130

30. RAZV30. RAZV30. RAZV30. RAZV30. RAZVOOOOOJNJNJNJNJNA SKUPINA SKUPINA SKUPINA SKUPINA SKUPINAAAAA

Blaženko Štimac

Stanka Kep

Pavle Krapež

Štefan Cimer

Alojz Koševič

Miran Loparec

Jože Miholič

Albin Mikulič

Branko Obranovič

Cveto Zorko

131

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990ZAŠČITNZAŠČITNZAŠČITNZAŠČITNZAŠČITNA ENOA ENOA ENOA ENOA ENOTTTTTA (30. rA (30. rA (30. rA (30. rA (30. razvazvazvazvazvooooojna sjna sjna sjna sjna skkkkkupina)upina)upina)upina)upina)

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaBREMEC Andrej 1344CIMER Štefan Vladimir 1427ČRNELIČ Vesna 1345DRAUŠBAHER Ivan 1428FRELIH Irena 1429HOČEVAR Borut 1431HOČEVAR Irma 1432JARC Jože 1346JUŽNIČ Valentin 1434KEP Stanka 404KOŠEVIĆ Alojz 1436KRAPEŽ Pavle 407KRKOVIČ Anton 1439KRKOVIČ Ivan 1437KRKOVIČ Matija 1438KUTNAR Andrej 1348LENASSI Ladislav 1441LOPAREC Miran 1442MIHOLIČ Jože 1443MIKULIČ Albin 1444OBRANOVIČ Branko 406PETROVIČ Mihael 1453ŠEGA Franc, ml. 1446ŠEGA Franc, st. 1445ŠTIMAC Blaženko 1447TAVČAR Andrej 1448TAVČAR Metod 1349TERPIN Miriam 1449URBANIJA Janez 1350VRESK Mihael 1450ZORKO Cvetko 405

ZAŠČITNA ENOTA TO

17. decembra 1990 je prvič “zadišalo” po Slovenski vojski.Postrojeni so bili pripadniki specialne brigade MORiS.


132

DOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNDOBITNIKI ZNAKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1AKA MSNZ 1990990990990990ORORORORORGGGGGANI ZA NOANI ZA NOANI ZA NOANI ZA NOANI ZA NOTRANJE ZADEVETRANJE ZADEVETRANJE ZADEVETRANJE ZADEVETRANJE ZADEVE

Priimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in imePriimek in ime ŠtŠtŠtŠtŠteeeeevilkvilkvilkvilkvilka priznana priznana priznana priznana priznanjajajajajaAJDIŠEK Jože 142APIH Anton 154BARABAŠ Evgen 131BEZNIK Vincencij 1426BRELIH Roman 035BREZNIK Miroslav 134BREZOVNIK Slavko 037BUKOVEC Janez 108BURJA Janez 073CELAR Boris 157CERK Tomaž 059CIFER Alojz 162CIGOJ Branko 066CVERNJEK Ludvik 119ČAMPA Bojan 022ČULK Matjaž 038ČUŠ Milan 122DAVID Radivoj 067DEREPASKO Štefan 107DETELA Feliks 018DOBRŠEK Danijel 093DOLJAK Edvard 106DONESKI Boško 069DREISIEBNER Avgust 071DURATOVIĆ Ismet 005FERK Marjan 120FERME Jurij 126FINK Igor 102FIŠTER Edvard 103GAŠPERIN Marjan 104GLAVIČ Janez 031GLAVINA Milan 053GODNJAVEC Zdravko 150GRADIČ Boris 164

GRUDNIK Aleš 043HEBAR Marjan 114HOČEVAR Ivan 141HREN Štefan 091HRIBAR Vojan 015HVALA Ivan 152JAKOPIN Marko 159JAVOR Gabrijel 143JAZBEC Martin 027JERMAN Metod 036JEROMELJ Božo -JESENŠEK Borut 013JEŠELNIK Mirko 149KANGLER Milan 056KAVČIČ Igor 011KERN Miran 045KLEMENČIČ Franc 009KLEMENČIČ Jože 055KLEPAC Ivan 167KLOPČIČ Roman 147KOCUVAN Milan 130KOKOT Franc 080KOLAR Anton 004KOLENC Jože 1435KONČAR Janez 003KOPAČ Bojan 010KORENJAK Marjan 127KORENJAK Zvonko 144KOVAČ Franc 110KOVAČ Matjaž 072KOVAČEVIĆ Zlatan 115KREGAR Franci 064KROPE Srečko 076LAJKOVIČ Roman 046LEITINGER David 040LESČANEC Stanko 057LIČINA Dušan 061LIKAR Borut 094LIKAR Goran 052LIKAR Iztok 096MAGDIČ Ciril 117MAJERIČ Slavko 148MAKOVEC Janez 008MARAS Ivan 166MIKLAVC Alojz 077MILOVIĆ Njegoslav Miloš 050MIRTIČ Mihael 100

133

MLAČNIK Edvard 083MLAKAR Stanislav 121MLINŠEK Vinko 161MORAVEC Borut 089MOŽEK Silvo 020MURN Boris 105NAJVIRT Darko 133NAMESTNIK Albin 090OBLAK Aleš 062OGULIN Janez 101OKLEŠČEN Boris 095OREŠNIK Boštjan 113ORLOVIĆ Nikola 032OSTERC Branko 029OTONIČAR Vojko 116PANJAN Gregor 006PAREŽNIK Igor 028PAVLICA Željko 058PAVLIN Robert 051PETANJEK Bernard 081PETRAŠ Franci 012PIPUŠ Drago 132PIRŠ Zlatko 092PLANINŠEK Marjan 082PLESTENJAK Jože 014PLOHL Stanislav 155PLOJ Mirko 124POJE Marko 041PONGRAČIČ Vojko 034PORTIR Janez 024POTOČNIK Boris 016POTOČNIK Franc 146POTOČNIK Mirko 068POZVEK Emil 065POŽAR Ivan 112PRAPOTNIK Aleksander 044PRAŠIČEK Darko 030PRAŠNIKAR Franci 097PRCAČ DOLINŠEK Srečko 145PROŠIĆ Nurija 019REICH Milan 023RETELJ Drago 099RODE Marko 054ROTOVNIK Janez -ROŽMAN Franc 070SAKOVIČ Stanislav 118SANDA Zdenko 128

SAVIČ Željko 017SKUBIC Stanislav 079SLAK Branko 156SLAK Dušan 098SPASIĆ Milenko 033STANKO Vjekoslav 123ŠALAMUN Branko 007ŠANTL Milan 088ŠIBANC Janez 049ŠILDENFELD Samo 087TOMAŽIČ Ljubo 047TOPLAK Gorazd 026TOPORIŠ Drago 042TORKAR Andrej 160TURK Ivan 021TURK Karol 078VALENTIČ Radomir 001VARL Janez 002VAŠL Bojan 039VEHOVEC Mitja 074VENIGER Stanislav 084VIDOVIČ Anton 085VINTER Dušan 063VIŠNIKAR Hedviko 151VIVOD Domen 060VNUK Dejan 048VREČIČ Bojan 075ZIDANSKI Darko 025ŽNIDAR Stanislav 086ŽULOVEC Miloš 165


134

Medalja Manevrskestrukture narodnezaščite 1990.Podeljena je bila 17.maja 1992 v NovihLazih.

135

NONONONONOVI LAZI, 1VI LAZI, 1VI LAZI, 1VI LAZI, 1VI LAZI, 177777. MA. MA. MA. MA. MAJ 1J 1J 1J 1J 1992992992992992 17. maja 1992 je v Novih Lazih blizu Kočevske Rekepotekala slovesnost ob tretji obletnici MSNZ. Naprireditvi so bili nosilci Projekta MSNZ, postrojenienoti sta bili specialna brigada MORiS in specialnaenota MNZ.

Na slovesnosti so bili najvišji predstavniki političnega invojaškega vrha Republike Slovenije.

Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik slovenskihoboroženih sil Milan Kučan je poveljniku specialne brigadeMORiS Tonetu Krkoviču in poveljniku specialne enoteministrstva za notranje zadeve (MNZ) Vinku Bezniku izročilprapor Manevrske strukture narodne zaščite.

Predsednik Republike Slovenije je udeležence zaizjemne zasluge pri opravljanju pomembnih nalogpri Projektu Manevrske strukture narodne zaščiteodlikoval z medaljo MSNZ. Prejeli so jo:

Igor BAVČARJože KOLENCDavorin BRATUŠVinko BEZNIKDušan GORŠEJanez KOŠIRLudvik FAFLEKFranc BEVCAndrej BOBEKBorut NOVAKFranci POVŠERadovan LUKMANAlojz FLISARBojan LUNEŽNIKZvone KELHERMilan KLEMENČIČKonrad KRAŠEKBojan SKOČIRStane LESKOVŠEKMarko POGOREVCSlavko GERŽEJJanez JANŠAJanez SLAPARTone KRKOVIČRado KLISARIČMiha BUTARALeopold ČUČEKElo RIJAVECVojko ŠTEMBERGARMladen MRMOLJAMarjan FEKONJAErnest BREZNIKARIvan SMODIŠŠtefan ŠEMROVJože RANZINGERDrago VIDRIHBoris MIKUŠVojko ADAMIČ


136

V začetku oktobra 1990, ko je bil razrešen s položajanačelnika MSNZ, je Krkovič dobil nalogo, da ustanovienoto, ki bo opravljala zahtevnejše naloge. Zahtevaministra za obrambo Janeza Janše je bila, da morabiti enota v čim krajšem času kar najbolj bojnousposobljena. Presodil je, da je najbolj primerna enotanekdanja zaščitna brigada TO. Enoto je bilo trebanajprej kadrovsko urediti. Na ključne položaje so bilipostavljeni preverjeni kadri iz obdobja MSNZ. Hkratiso pripravljali načrte usposabljanja, pa tudiusposabljanje rezervne sestave se je že začelo. Nekaterespecialistične enote brigade so že oktobra 1990 dobilebojne naloge. Vse bolj odkrite grožnje JLA so odslovenske oblasti zahtevale, da se pripravi na oboroženispopad. Sprejeta je bila odločitev, da se 17. decembraenota predstavi javnosti. Nastanek MORiSa pomenilogično nadaljevanje projekta Manevrske strukturenarodne zaščite.

Znak veteranov specialnebrigade MORiS

Janez Janša je leta 1993 med drugim zapisal: "Prvi javnipostroj ‘morisovcev‘ ni bil slučajen. Nekateri‘poveljujoči‘ so našli tisoč izgovorov, da se ga nisoudeležili. Toda na srečo je bilo dovolj drugih.Zgodovina beleži. JLA je odkrito in prikrito grozila.Televizijska slika iz Kočevske Reke pa je povedala: ‘Vredu! Tukaj smo! Lahko pridete! Narod, ki se bojuje inje poražen, bo znova vstal. Narod, ki se preda brezboja, zapravi priložnost mnogih generacij.‘ " Nekaj dnizatem je bil plebiscit, ki je prinesel končno odločitev.Slovenke in Slovenci so glasovali z zavestjo, da v njihovisredi, iz njih samih raste slovenska vojska, na katerolahko računajo. In niso se ušteli.

P r i p a d n i k iv e t e r a n s k eorganizacije so dobiliizkaznice. To je bilaprva veteranskao r g a n i z a c i j audeležencev vojne zaSlovenijo.

Ljubljana, 21. junij 2000. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je pripadnike Manevrske strukture narodne zaščite odlikovalz najvišjim državnim odlikovanjem, in sicer z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.

ZLAZLAZLAZLAZLATI ČASTI ČASTI ČASTI ČASTI ČASTNI ZNTNI ZNTNI ZNTNI ZNTNI ZNAK REPUBLIKE SLAK REPUBLIKE SLAK REPUBLIKE SLAK REPUBLIKE SLAK REPUBLIKE SLOOOOOVENIJE MANEVRSKI SVENIJE MANEVRSKI SVENIJE MANEVRSKI SVENIJE MANEVRSKI SVENIJE MANEVRSKI STRTRTRTRTRUKUKUKUKUKTURI NTURI NTURI NTURI NTURI NARARARARARODNEODNEODNEODNEODNEZAŠČITEZAŠČITEZAŠČITEZAŠČITEZAŠČITE

137


138

Pri specialni brigadi MORiS je bila leta 1992 ustanovljena veteranska enota, katere pripadniki so bili organizatorji MSNZ.Izkušnje, pridobljene pri uresničevanju Projekta MSNZ, in izkušnje iz vojne za Slovenijo leta 1991 so s ponosom prenašali namlajše pripadnike specialne brigade MORiS.

Pripadniki specialne brigade MORiS so se zavezali, da bodo nadaljevali in ohranjali zgodovinski spomin na Projekt Manevrskestrukture narodne zaščite.

139

KRKRKRKRKRONOLONOLONOLONOLONOLOGIJOGIJOGIJOGIJOGIJA A A A A DOGODKDOGODKDOGODKDOGODKDOGODKOOOOOV PRV PRV PRV PRV PROOOOOJEKJEKJEKJEKJEKTTTTTAAAAAMANEVRSKE SMANEVRSKE SMANEVRSKE SMANEVRSKE SMANEVRSKE STRTRTRTRTRUKUKUKUKUKTURE NTURE NTURE NTURE NTURE NARARARARARODNEODNEODNEODNEODNEZAŠČITE *ZAŠČITE *ZAŠČITE *ZAŠČITE *ZAŠČITE *

111115. 5. 15. 5. 15. 5. 15. 5. 15. 5. 1990990990990990RŠTO Slovenije izda ukaz (št. 625/1-90) o predaji orožjav skladišča JLA. Ukaz v imenu generala IvanaHočevarja podpiše general Drago Ožbolt.

111115. 5. 15. 5. 15. 5. 15. 5. 15. 5. 1990990990990990ZvZvZvZvZvečečečečečerererererSestanek zalednega sektorja RŠTO s pomočniki zazaledje po pokrajinah in 30. razvojne skupine oobvezni oddaji orožja in streliva iz skladišč TO vskladišča JLA. Sestanek vodi general Ožbolt, navzočasta polkovnik Sili in polkovnik Mutić. Zaledniki soopozorjeni na zahtevnost naloge in ukaz, da moranačrt selitve orožja in streliva ostati skrivnost.Zaledniki morajo takoj napisati ukaz za podrejene opreselitvi orožja.

111116. 5. 16. 5. 16. 5. 16. 5. 16. 5. 1990990990990990Klisarič in Usenik obiščeta Krkoviča v Kočevju. Klisaričv pogovoru opozori, da se z orožjem TO dogajajočudne stvari.

1111177777. 5. 1. 5. 1. 5. 1. 5. 1. 5. 1990990990990990Začetek akcije odvzema orožja in streliva na območjucelotne republike Slovenije. V nekaterih pokrajinahorožja nočejo oddati.

V Sloveniji se v teh dneh mudi glavna inšpekcija ljudskeobrambe.

ZvZvZvZvZvečečečečečerererererKrkovič telefonira načelniku 30. RSk majorju Poloviču,in mu prepove oddajo orožja.

Izvolitev novega IS republike Slovenije– Janša postane sekretar sekretariata za obrambo,– Bavčar postane sekretar sekretariata za notranje

zadeve.

111118. 5. 18. 5. 18. 5. 18. 5. 18. 5. 1990990990990990Republiški sekretar za LO Janša prepove oddajo orožjaupravnih organov. Tako je rešenih več kot 5000 kosovorožja.

DopoldanDopoldanDopoldanDopoldanDopoldanLašče pri Dvoru: V gostilni Rojc se sestaneta Krkovičin Klisarič. Krkovič sogovornika seznani z dogodki vKočevju. Pogovarjata se tudi o morebitnih ukrepih zanadaljnjo preprečitev odtujevanja orožja.

ZvZvZvZvZvečečečečečerererererKrkovič se doma sestane z Beznikom, navzoč jeKrkovičev brat Ivan. Pogovor o ukrepih za preprečitevrazoroževanja slovenske TO.

111119. 5. 19. 5. 19. 5. 19. 5. 19. 5. 1990990990990990Krkovič obišče republiškega sekretarja za LO JanezaJanšo. Seznani ga z dogodki v Kočevju, povpraša ponadaljnjem ravnanju in o preprečitvi odtujitve orožja30. RSk, ki je uskladiščeno v Gotenici.

Istega dne predsedstvo RS prepove nadaljnjepremeščanje orožja TO Slovenije.

26. 5. 126. 5. 126. 5. 126. 5. 126. 5. 1990990990990990Krkovič in Beznik obiščeta Igorja Bavčarja.

ZvZvZvZvZvečečečečečerererererJanša in Bavčar obiščeta poveljstvo zaščitne brigade vKočevski Reki (Primoži) in učni center RSNZ naJasnici. Dogovorijo se, da se začenjajo nekatere(predvsem organizacijske) priprave za organizacijopreprečitve odtujevanja orožja in streliva na območjuvse Republike Slovenije.

11111. 6. 1. 6. 1. 6. 1. 6. 1. 6. 1990990990990990Prihod PEM na Jasnico. Enoto vodi Dušan Gorše.

11111. 6. 1. 6. 1. 6. 1. 6. 1. 6. 1990990990990990ZvZvZvZvZvečečečečečerererererMiličnikom povedo, da se pripravlja akcija, zatosporočijo domov, da se jim urjenje podaljša za sedemdni.

Izdan je ukIzdan je ukIzdan je ukIzdan je ukIzdan je ukaz za vpad v Goaz za vpad v Goaz za vpad v Goaz za vpad v Goaz za vpad v Gotttttenico.enico.enico.enico.enico.Op. Akcija vpad v Gotenico je predvsem posledicaOžboltove izjave, da bo v treh dneh z vojsko zasedelvarovano območje.

2. 6. 12. 6. 12. 6. 12. 6. 12. 6. 1990990990990990V jutranjih urah je enota PEM izvedla vpad v Gotenico.


140

V tem času začne delati komisija IS RS. Delo komisijetraja do 9. 6. 1990.

5. 6. 15. 6. 15. 6. 15. 6. 15. 6. 1990990990990990Strelivo in orožje iz skladišč v Gotenici (izvajalecmilica) prepeljejo v Primože (sedež poveljstva 27.zaščitne brigade TO).

6. 6. 16. 6. 16. 6. 16. 6. 16. 6. 1990990990990990Poveljnik Ljubljanske pokrajine polkovnik Mumeljposkuša prevzeti vojni načrt MŠTO Ljubljana in gaprenesti v Vojašnico Šentvid. Samo nasprotovanjudelavcev štaba gre zahvala, da dokumentov nisoprenesli.

1111111111. 6. 1. 6. 1. 6. 1. 6. 1. 6. 1990990990990990Republiški sekretar za LO prepove prenos obrambnihnačrtov iz dosedanjih prostorov.

Med 1Med 1Med 1Med 1Med 15. in 20. 6. 15. in 20. 6. 15. in 20. 6. 15. in 20. 6. 15. in 20. 6. 1990990990990990Vzpostavljen stik z Mehom, poveljnikom bataljonavojaške policije v Ljubljani; dogovor o sodelovanju.

Med 20. 6. in 20. 7Med 20. 6. in 20. 7Med 20. 6. in 20. 7Med 20. 6. in 20. 7Med 20. 6. in 20. 7. 1. 1. 1. 1. 1990990990990990Težišče dela na zbiranju obveščevalnih podatkov,vzpostavljanju posameznih stikov in ocenjevanjuvarnostnih razmer na območju RS.

V tem času Janša po posvetu s pravniki ugotovi, da jeobrambo mogoče legalno organizirati na podlagidoločb zakona o SLO in DS, ki govorijo o narodnizaščiti.

111115. 75. 75. 75. 75. 7. 1. 1. 1. 1. 1990990990990990Krkovič se sestane z Milošem Zabukovcem (nekdanjipoveljnik zaščitne brigade TO).

222224. 74. 74. 74. 74. 7. 1. 1. 1. 1. 1990990990990990Krkovič se sestane z generalom Svarunom.

20. 8. 120. 8. 120. 8. 120. 8. 120. 8. 1990990990990990111118.008.008.008.008.00Stik Krkovič – Adamič v Sadinji vasi. Dogovor ozačetku formiranja MSNZ.

23. 8. 123. 8. 123. 8. 123. 8. 123. 8. 1990990990990990Ustanovitev specialne enote milice. Začeteksodelovanja s Koširjem.

Sestanek na Komunali v Kočevju. Navzoči so Krkovič,Beznik, Janša in Bavčar. Ministroma predstavijoosnutek organizacijskega načrta MSNZ.

ZvZvZvZvZvečečečečečerererererKočevski Rog-Podstene: ista skupina se sestane zdelegacijo Hrvaške

2222277777. 8. 1. 8. 1. 8. 1. 8. 1. 8. 1990990990990990Krkovič – Adamič: dogovor o izbiri vodilnih ljudi SNZpo pokrajinah (Notranjska, Zahodnoštajerska,Južnoprimorska, Gorenjska in Ljubljana okolica).

Stik s sodelavcem kontrolnega stolpa na letališču Brnik(Beznik):

– šifra FAZAN– šifra za spuščanje vojaških letal z vojaki - IMAM

SLOŽENE USLOVE U SAUBRAČAJU, poobvestilu osebni stik v bifeju Ilirija čez eno uro.

Istega dne je v projekt vključen Kolenc.

Krkovič – Butara: Dogovor o izbiri vodilnih ljudiMSNZ po pokrajinah (Vzhodnoštajerska, Posavje,Zasavje, Severnoprimorska, Koroška, Prekmurje inGorenjska).

KKKKKonec aonec aonec aonec aonec avvvvvgusgusgusgusgusttttta 1a 1a 1a 1a 1990990990990990Bavčar izda ukaz o sodelovanju milice in pokrajinskihodborov MSNZ.

29. 8. 129. 8. 129. 8. 129. 8. 129. 8. 1990990990990990Stik MSNZ-milica (Krkovič, Kolenc, Bavčar);Izmenjava podatkov o organizaciji. Dogovor, da VEM-a ne vključujejo, temveč samo EM.

30. 8. 130. 8. 130. 8. 130. 8. 130. 8. 1990990990990990Vzpostavljen je prvi stik s Koroško (Krkovič-Mrmolja)

3. 9. 13. 9. 13. 9. 13. 9. 13. 9. 1990990990990990111114.004.004.004.004.00Stik 30. razvojne skupine, ZEM, PEM, Krkovič.Dogovor o skupnem, usklajenem sodelovanju (skupenorgan) za vodenje odpora.

20.0020.0020.0020.0020.00Sadinja vas: usklajevanje nalog med ožjim vodstvomMSNZ mesta Ljubljana in Ljubljana okolica (Krkovič,Butara, Rijavec, Mikuš, Končan, Adamič).

141

4. 9. 14. 9. 14. 9. 14. 9. 14. 9. 19909909909909900000077777.40.40.40.40.40Sestanek med Krkovičem, Adamičem, Butaro inŠoncem na obvoznici Dolenjske ceste.

08.3008.3008.3008.3008.30Srečanje na Otočcu z novomeškimi sodelavci.

111110.000.000.000.000.00Stik Krkovič, Breznikar, Butara – odhod na Bočje, znamenom, da natančneje določijo nadaljnje delovanje.

4. 9. 14. 9. 14. 9. 14. 9. 14. 9. 1990990990990990111113.303.303.303.303.30Obvoznica pred Ljubljano; ponoven stik Krkoviča zAdamičem in Šoncem. Krkovič in Adamič odideta vPostojno, kjer se na letališču sestaneta sŠtembergarjem.

111116.006.006.006.006.00Sostro: Sestanejo se Krkovič, Adamič, Šonc, Butara inBarborič. Verificirajo oceno nasprotnika za Ljubljanoin izdelajo globalno oceno ogroženosti za RS.

6. 9. 16. 9. 16. 9. 16. 9. 16. 9. 1990990990990990Stik v Celju (Bevec)

111110.30-10.30-10.30-10.30-10.30-111111.00.00.00.00.00Grad Zemono: Sestaneta se Krkovič in Vidrih.

111114.004.004.004.004.00Črnuče: V gostilni Rogovilec se sestaneta Butara inKrkovič.

111116.00-16.00-16.00-16.00-16.00-16.306.306.306.306.30Krkovič in Butara se sestaneta s Fekonjo(Vzhodnoštajerska pokrajina).

Kasneje se sestaneta s Smodišem (Pomurje) v Tepanjupri Slovenskih Konjicah.

111118.00-18.00-18.00-18.00-18.00-18.308.308.308.308.30V okolici Celja sestanek s Šemrovom (Krkovič, Kolenc,načelnik UNZ Celje).

20.00-20.3020.00-20.3020.00-20.3020.00-20.3020.00-20.30Trojane: Krkovič in Butara se sestaneta z Ranzingerjem(Zasavje).

77777. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1990990990990990Partizanski dom na Pristavi nad Stično: sestanekBeznika, Kolenca, Krkoviča, Janše in Bavčarja.Dogovor:

– načrt mobilizacije (delna, popolna),– označevanje enot,– ocenitev razporeda sil,– ocenitev razporeda nasprotnikovih sil.

8. 9. 18. 9. 18. 9. 18. 9. 18. 9. 1990990990990990Stik Maribor, Murska Sobota

Prometna nesreča Krkoviča na Turjaku.

Prevoz orožja iz Gotenice.

ZačZačZačZačZačeeeeetttttek sepek sepek sepek sepek septttttembrembrembrembrembraaaaaPogovor na ŽG v Ljubljani glede oborožitve narodnezaščite

RAZMEŠČANJE IN PREVRAZMEŠČANJE IN PREVRAZMEŠČANJE IN PREVRAZMEŠČANJE IN PREVRAZMEŠČANJE IN PREVOOOOOZI ORZI ORZI ORZI ORZI OROŽJOŽJOŽJOŽJOŽJA INA INA INA INA INSSSSSTRELIVTRELIVTRELIVTRELIVTRELIVA ZA MSNZ A ZA MSNZ A ZA MSNZ A ZA MSNZ A ZA MSNZ (transporte varuje SE, oz.milica)

111110. 9. 10. 9. 10. 9. 10. 9. 10. 9. 1990990990990990– Dolenjska

1111111111.09.-1.09.-1.09.-1.09.-1.09.-12. 9. 12. 9. 12. 9. 12. 9. 12. 9. 1990990990990990– Ljubljana okolica– Ljubljana mesto– Dolenjska

111113. 9. 13. 9. 13. 9. 13. 9. 13. 9. 1990990990990990– Ljubljana mesto– Maribor– Posavje– Koroška

111115. 9. 15. 9. 15. 9. 15. 9. 15. 9. 1990990990990990– Notranjska– Severnoprimorska– Zahodnoštajerska– Pomurje

111118. 9. 18. 9. 18. 9. 18. 9. 18. 9. 1990990990990990– Južnoprimorska– Severnoprimorska– Ljubljana okolica

KRONOLOGIJA DOGODKOV PROJEKTA MSNZ


142

2222211111. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1990990990990990– Ljubljana okolica– Severnoprimorska

111110. 9. 10. 9. 10. 9. 10. 9. 10. 9. 1990990990990990Odločitev, da se del orožja v ONZ prerazporedi iz SDVv SE in PEM. Odločitev je bila uresničena 11. 9. 1990.

1111111111. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1990990990990990Začetek varovanja posameznih objektov ob povečaninevarnosti (skupščina, IS, predsedstvo, RTV, PTT).

Del orožja, ki ni bil razdeljen v organih za notranjezadeve, policija dodeli MSNZ.

Informiranje: Bavčar, Beznik, Kolenc

Ljubljana: pogovor med Bavčarjem, Janšo, Krkovičemin Beznikom.

Kočevje: Šonc, Adamič in Krkovič izdelajo kartoobojestranske razporeditve sil v RS.

111113. 9. 13. 9. 13. 9. 13. 9. 13. 9. 1990990990990990111114.004.004.004.004.00Krkovič in Butara odideta iz Gotenice na sestanek vBočje s predstavniki Posavske pokrajine (Breznikar,Teropšič in poveljnik PŠTO Sevnica).

111114. 9. 14. 9. 14. 9. 14. 9. 14. 9. 1990990990990990Poljče: Posvet s predsedniki občin. Informacija oMSNZ.

Pogovor na IS RS. Navzoči načelniki MSNZ RS,Peterle, Kučan, Beznik, Janša, Bavčar.Dnevni red:

1. Splošne pravne in druge podlage,2. Mogoče okoliščine, v katerih lahko pride do

aktiviranja MSNZ,3. Operativni dogovor,4. Razno.

V teh dneh potekajo intenzivni pogovori po pokrajinah– sodelovanje MSNZ in policije.

1111177777. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1. 9. 1990990990990990Vzpostavljen je stik z bataljonom TO, ki je imel v vojninalogo varovati letališče Brnik. Pripadniki te enote soimeli orožje doma.

Razširjen kolegij ministra Bavčarja. Sklep oprerazporeditvi orožja.

25. 9. 125. 9. 125. 9. 125. 9. 125. 9. 1990990990990990Ljubljana: Usklajevanje načrtov med policijo in enotoTO, namenjeno za posebno delovanje.

111119.00–29.00–29.00–29.00–29.00–211111.30.30.30.30.30Sadinja vas: Pri Adamiču Krkovič, Butara in Adamičizdelajo Direktivo za uporabo MSNZ za raven RS.

26. 9. 126. 9. 126. 9. 126. 9. 126. 9. 1990990990990990Sestanek ožjega vodstva MSNZ RS na Magistratu vLjubljani. Načelniki MSNZ poročajo o stanju bojnepripravljenosti v posameznih pokrajinah.

28. 9. 128. 9. 128. 9. 128. 9. 128. 9. 1990990990990990Sprejem ustavnega zakona za področje obrambe.S tem dejanjem je pristojnost nad TO v miru in vprimeru izrednih razmer prenesena na republiškopredsedstvo.

Za v. d. načelnika RŠTO je imenovan Janez Slapar.

30. 9. 130. 9. 130. 9. 130. 9. 130. 9. 1990990990990990111118.008.008.008.008.00Ljubljana: sestanek dela vodstva MSNZ – Krkovič,Fekonja, Klisarič, Butara.

20.0020.0020.0020.0020.00Mala sejna dvorana občine Ljubljana Center: posvetvodstva MSNZ RS (navzoči Krkovič, Fekonja, Rijavec,Šemrov, Breznikar, Mermolja, Ranzinger, Čuček,Vidrih, Smodiš, Štembergar, Adamič in Butara).

2. 12. 12. 12. 12. 10. 10. 10. 10. 10. 1990990990990990Specialna enota milice dobi od Bavčarja ukaz ododatnih nalogah. Naloge specialne enote milice:

– dodatno varovanje posameznih oseb,– ukazana popolna bojna pripravljenost specialne

enote,– oborožitev in oprema v pripravljenosti v vozilih,– prevoz orožja in opreme v deponije.

143

4. 14. 14. 14. 14. 10. 10. 10. 10. 10. 1990990990990990Razrešitev Krkoviča kot načelnika MSNZ RepublikeSlovenije in prehod MSNZ v sestavo TO. NačelnikiMSNZ prevzamejo nove dolžnosti v Teritorialniobrambi in MO.

*Kronologija je citirana iz knjige Janeza Janše Premiki.

LITERALITERALITERALITERALITERATURATURATURATURATURA

– Janez Janša: Premiki, Ljubljana 1991.– Založništvo slovenske knjige, Slovenija 1990, 1991.– Založba Mihelač: Slovenci skozi čas, Ljubljana 1999.– Konrad Kolšek: Spomini na začetek oboroženega

spopada v Jugoslaviji 1991, Založba Obzorja 2001.– Martin Špegelj: Sjećanja vojnika, Zagreb, založba

Znanje 2001.– MORS: Vojstvo, maj 1999 (99-5).– Nova revija: Slovenska kronika XX. stoletja 1941–

1995, Ljubljana 1997.

VIRIVIRIVIRIVIRIVIRI

– Dokumentarni film RTV Slovenija, posnet leta 1992,Operacija 2-1-13-62. Prvič je bil predvajan 16. maja1992.

– Arhivsko gradivo.– Osebni zapiski in zapiski vključenih v Projekt

MSNZ.– Zapisana pričevanja udeležencev Projekta MSNZ.– Tedniki, revije, dnevni časopisi iz leta 1990.– Pisni prispevki udeležencev v Projektu MSNZ.– Arhiv Vojaškega muzeja SV.

KRONOLOGIJA DOGODKOV PROJEKTA MSNZ


144

Albin MikuličAlbin MikuličAlbin MikuličAlbin MikuličAlbin MikuličUPORNIKI Z RAZLUPORNIKI Z RAZLUPORNIKI Z RAZLUPORNIKI Z RAZLUPORNIKI Z RAZLOGOMOGOMOGOMOGOMOGOM

IzdajatIzdajatIzdajatIzdajatIzdajatelelelelelj:j:j:j:j:Ministrstvo za obrambo RSSlovenska vojskaVojaški muzej

FFFFFoooootttttogrogrogrogrografafafafafiiiiije:je:je:je:je:Marjan GarbajsTone StojkoJoco Žnidaršičarhiv Vojaškega muzeja

TTTTTehnična izvehnična izvehnična izvehnična izvehnična izvedba:edba:edba:edba:edba:Sekretariat generalnega sekretarja MO RSSlužba za publicistiko

LektLektLektLektLektoriroriroriroriroriranananananje:je:je:je:je:Marjetka Brulec

TTTTTisisisisisk:k:k:k:k:Litera picta, d. o. o.

NNNNNaklada:aklada:aklada:aklada:aklada:1000 izvodov

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

355(497.4)”1990/1991"

MIKULIČ, Albin Uporniki z razlogom / Albin Mikulič ; [fotografije MarjanGarbajs ... et al.]. - Ljubljana : Ministrstvo za obrambo RS,Slovenska vojska, PDRIU - Vojaški muzej, 2005

ISBN 961-228-055-X

222011392

Documents

Uporniki z razlogom