UČNA PRIPRAVA - · Web viewZdi se, da je bila poroka prisiljena in brez dovoljenja ženinovih staršev. Leta 1585 mu je žena rodila še dvojčka, sina Hamneta in hčer Judito

UČNE PRIPRAVE + učni listi

Berilo 9, Skrivno življenje besed, učbenik za pouk književnosti v 9. razredu OŠ.

(Avtorji: Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih Svetina)

Avtorica priprav in učnih listov: Tina Primožič, OŠ NakloNovember 2013

UČNA PRIPRAVA

Šola: OŠ Naklo Učiteljica: Tina Primožič

Razred: 9.

Predmet: SLJ

Datum:

Učni sklop: »Sledni začetek je težak inu nepopoln.«Obravnavana besedila:

- Desetnica oz. poljubno ljudsko besedilo - Pismenstvo (obravnavamo pri NUB)- Primož Trubar: Katehismus z dvejma

izlagama (Protestantizem, Trubar)- William Shakespeare: Romeo in Julija- Giovanni Boccaccio: Prebrisani kuhar - Charles in Mary Lamb: Pripovedke iz

Shakespeara (domače branje)

URE: 13

OPERATIVNI CILJI

Opredeljeni v letni pripravi.

STANDARDI ZNANJA


VSEBINE:Pridobivanje literarnovednega znanjaUčenci/učenke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze ter jih znajo opisati:˗ tema, ˗ sporočilnost književnega besedila, ˗ novela,˗ literarnozgodovinska obdobja in smeri: pismenstvo, protestantizem.

Učenci pregledno poznajo književnike in njihova dela:˗ Primož Trubar,˗ William Shakespeare.Učenci navedejo poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna obdobja.

IZOBRAŽEVALNI PRIPOMOČKI: Berilo 9, Skrivno življenje besed (Honzak, Mohor, Udovič, Svetina); video, računalnik, učni list, grafoskop, radio, knjiga domačega branja, knjige obravnavanih avtorjev.

MEDPREDMETNE POVEZAVE: zgodovina, tuji jezik angleščina, zemljepis, vzgoja za medije, gledališki klub

INDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA:- individualno delo, delo v skupinah, delo v dvojicah˗ diferencirana/individualizirana obravnava besedil glede na recepcijske zmožnosti učencev

(različni viri, različna navodila/naloge za delo, izbirnost pri poustvarjanju …)

POTEK DIDAKTIČNE KOMUNIKACIJE DATUM: URA:

Učna enota: Književnost (1 ura)

UČITELJ UČENCI1. UVODNA MOTIVACIJA

Učencem razdelim berila in jim rečem, naj jih malo prelistajo. Zastavim jim nekaj vprašanj v povezavi z berilom:

- Kako najdemo določeno besedilo?- Je abecedno kazalo edino kazalo v berilu? Kako je

organizirano to kazalo?- Kje najdemo podatke o avtorjih?- So tovrstna besedila prevladujoča v dnevnem

časopisju? Katera besedila prevladujejo tam?- Katera besedila najraje berete vi?

Učencem pojasnim, da je svet besedil zelo raznolik in da bomo danes spoznali oz. osvežili vse vrste.

Učenci se prvič srečajo z berilom Skrivno življenje besed in ga pregledajo.

Listajo po berilu in ustno odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Svoje odgovore utemeljijo.

2. PONOVITEV SNOVI

Učence s pomočjo elektronske prosojnice in učnega lista vodim po osnovnih literarnih pojmih.

a) Kaj je književnost? (elektronska prosojnica)

Literatura je umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo. Branje je lahko samo sebi namen, ali pa bralca spodbudi k razmišljanju, reševanju vprašanj itd.

Učencem zastavim vprašanja:- Ali obstajajo poleg omenjene še kakšne

druge umetnosti? Ugotovi, katera izrazna sredstva uporabljajo.

- Naštej nekaj slikarskih, kiparskih, glasbenih del, ki veljajo za umetnost.

To so dela, v katerih se uresničujejo umetniški nagibi. Estetsko: čutno nazorna stran pojavov, občutljivost za obliko, mikavnost ali lepoto.

b) Književne zvrsti in vrste.

Zvrsti:- LIRIKA (izpoveduje) - EPIKA (pripoveduje)- DRAMATIKA (prikazuje)

Vrste:

Učenci dobijo učni list, s pomočjo katerega ponovijo osnovne pojme književnosti, utemeljujejo svoje odgovore na zastavljena vprašanja, pojasnjujejo rešitve … Tako se seznanijo z različnimi pojmi za književnost in različnimi vrstami književnosti.

- Lirske (sonet, oda, žalostinka … )- Epske (roman, pravljica, basen,novela,

črtica, legenda, ep, balada, romanca … )

- Dramske (komedija, tragedija, drama …)

c) Ponovimo še predjezikovne prvine d) Literarna obdobja

Učencem povem, da letos ne bomo tako sistematično obdelali le vrst književnosti, pač pa bomo uredili še zgodovinski pogled na književnost, zato se bomo pobliže seznanili z lit.-zgod. obdobji.

1. LJUDSKO SLOVSTVO 2. PISMENSTVO – SREDNJI VEK ( 1000–Brižinski spomeniki 1550 – Trubar: Katekizem)3. REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA (1550–1615)4. BAROK (1672–1768)5. RAZSVETLJENSTVO (1768 – Pohlin: Kranjska gramatika)6. ROMANTIKA (I. polovica 19. stol.)7. REALIZEM (II. polovica 19. stol.)8. MODERNA (1899 – Cankar: Erotika 1918 – konec I. sv. vojne; umre Cankar)9. KNJIŽEVNOST MED OBEMA VOJNAMA (1918–41)10. KNJIŽEVNOST NOB (1941–1945)11. SODOBNA KNJIŽEVNOST

Učenci si zapisujejo v zvezek

3. NADGRADNJAUčence sprašujem o ključnih pojmih in predstavnikih posameznih obdobij.

- Naštejte nekaj del, ki spadajo v liriko, epiko, dramatiko.

- Kam spada Županova Micka, Bajke in povesti o Gorjancih?

- Ali spada Pegam in Lambergar v liriko ali epiko?

- V katero zvrst bi uvrstili pridigo, ki ste jo slišali v cerkvi?

- V katero knj. vrsto spada Deseti brat, Krst pri Savici, Apel in čevljar, Sneguljčica?

- Kje je dobil pisatelj snov za povest Jurij Kozjak?

- Kaj je ideja Prešernovega Apela in čevljarja?- Kakšna je zunanja zgradba soneta?

Odgovarjajo na zastavljena vprašanja in ponovijo snov.

BESEDILONEUMETNOSTNO UMETNOSTNO

posreduje resnične, preverljive govori o domišljijskem svetu,

podatke, govori o resničnem dogajanju, ima praktičen namen,običajno je enopomensko

nima praktičnega namena,je večpomensko (bralci si ga razlagamo po svoje)

KNJIŽEVNOSTBeseda književnost se v vsakdanji in znanstveni rabi pogosto nadomešča s

pomensko sorodnima izrazoma slovstvo in literatura.Beseda literatura je latinskega izvora in je prvotno pomenila črkovno pisavo.

Slovstvo označuje celotno narodno besedno izročilo (ustno in zapisano). Književnost je vse tisto slovstvo, ki se je ohranilo v knjigah.

KNJIŽEVNE ZVRSTILIRIKA

Izpoveduje notranja občutja, dejanja, odnose, razpoloženja, stanja. Sem sodijo: ljubezenska pesem, žalostinka, himna, sonet …Lirik govori o sebi, svojem doživljanju, svojih pogledih na svet, svojih čustvih. Čas izražanja je vedno sedanjik. Lirika je lahko čustvena, razmišljujoča, razpoloženjska.

EPIKAPripoveduje o dogodkih, osebah, krajih. Sem sodijo: ep, roman, povest, novela, črtica, pravljica, pripovedka, bajka, basen, legenda, romanca, balada …Epik lahko opisuje predmetni svet ali ljudi, popisuje pa tudi okolje in duševno življenje svojih junakov.

DRAMATIKAPrikazuje dejanja, odnose med ljudmi. Sem sodijo: tragedija, komedija, drama, burka, farsa, groteska …Dramatik je omejen na dialog, uporabi več oseb, ki so postavljene v zunanji čas in prostor.

POUČNE SLOVSTVENE ZVRSTITe tvorijo samostojno književno vrsto le pogojno, saj so umetnostne le na pol. V njih se umetnostna vloga križa z neumetnostno, torej s praktičnimi, strokovnimi in poučnimi nameni. Sem sodijo: spomini, dnevniki, potopisi, življenjepisi, eseji, podlistki …

KNJIŽEVNOST GLEDE NA IZVORLJUDSKA

Nastala je pred umetno književnostjo, sprva je bila pripovedovana ali péta, prenašala se je iz roda v rod, zapisali so jo šele kasneje, avtor je zato neznan.

UMETNAJe mlajša od ljudske, zapisana je takoj ob nastanku, avtor je znan.

KNJIŽEVNOST GLEDE NA OBLIKOPOEZIJA (vezana beseda) PROZA (nevezana beseda)

PREDJEZIKOVNE PRVINESNOV

Ustvarjalec jo poišče v stvarnosti, ki nas obdaja.

MOTIVGre za značilne življenjske položaje, odnose med osebami, dogodke …

TEMATo je zaporedje glavnih motivov (npr. o čem besedilo govori), poznamo socialne teme,

IDEJAJe poglavitno sporočilo nekega dela.

ZGRADBAzunanja zgradba (kitica, poglavje, dejanje)notranja zgradba (zgodba, prostor, čas,

ljubezenske teme, teme o odraščanju …

pripovedovalec, osebe …)


Učna enota: Ljudska – Desetnica (1 ura)


Učence vprašam, če so kaj vraževerni.Ali kdaj potrkajo na les? Se primejo za gumb, ko vidijo dimnikarja? Se ustrašijo črne mačke na cesti? Verjamejo, da je petek 13. nesrečen dan? Ali pomislijo, da jih nekdo opravlja, če se jim začne kolcati?

Vprašam jih, katere vraže še poznajo.

Učencem povem, da so v ljudskem izročilu verovali, da je 9 dobro število, deset pa slabo. Verjeli so, da mora deseti otrok – deseti brat ali sestra (kar ni le slovenska posebnost ljudskega izročila) od doma v svet. Domov se lahko vrne po sedmih letih.

Odgovarjajo na usmerjevalna vprašanja in navajajo primere iz svojega izkušenjskega sveta.

2. NAPOVED IN UMESTITEV

Učencem povem, da bomo danes prisluhnili govornemu nastopu, ki sta ga pripravili dve učenki, in sicer o ljudskem slovstvu. Slišali bomo tudi ljudsko pesem Desetnica. Ker besedila ni v berilu, jim razdelim fotokopije, da bodo govorni nastop lažje spremljali.

Dve učenki sta dobili pred časom navodila za govorni nastop, ki ga zdaj predstavita sošolcem. Učenci poslušajo in ob koncu ovrednotijo nastop. Med poslušanjem si zapisujejo tudi tiste značilnosti ljudskega slovstva, ki so jih pozabili iz prejšnjih let.

3. DEJAVNOSTI PO POSLUŠANJU

Učencem razdelim učne liste z nalogami v zvezi z ljudskim slovstvom in pesmijo Desetnica. Prosim jih, naj rešijo učni list.

Učenci rešujejo učne liste. Ob koncu rešitve preverimo.

4. NOVE NALOGE

Učence vprašam, če se jim zdi konec pesmi preveč tragičen. Lahko ga spremenimo.Dam navodila za ustvarjalno pisanje (domače delo):

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sestra

http://sl.wikipedia.org/wiki/Brat

V prozi napiši zgodbo o desetnici in ji nameni srečnejšo življenjsko usodo.

Zapišejo navodila za ustvarjalno delo.

LJUDSKA: Desetnica

Stoji, stoji tam beli grad,po njem se sprehaja mlad gospod,

prav lepo Boga prosi,da bi mu Bog porod dal,enga sinka, enga sineka.Še brž tega ne zgovori,se mu že hčerka porodi.

Le-ti je blo ime Marjetica.Kadar ji je mati kruhka dajala,

se je vselej izjokala.»Kaj vas vprašam, mati moja!

Zakaj se vselej jokate,ker meni kruhka dajate?«

»Kaj bi se ne jokala,ki boš mogla v desetino it.«

»Tiho, tiho, mati moja,morde pojde ktera druga.«

Kadar je bla stara sedem let,tičica na okno prileti,

zlat prstan v kljunčku drži.»Peci, peci povančico,povančico, popotnico,pa prstan noter deni.

Na deset koscev jo razreži,kteri bo ta prstan prišel,

tista bo mogla v desetino it.«Marjetica prvič vgriznila.

»Bog vas obvari, mati moja,zdaj bom mogla v desetino it!Bog vas obvari, devet sestric,zdaj bom mogla v desetino it!

Bog te obvari, beli grad,saj te več videla ne bom.«

V borštu jo temna noč zatne,pod ta prvo drevo je prišla:

»Nocoj bom let prenočvala!«Drevo ji tako govori:

»Pridi spod mene, desetnica!Nocoj bo hudo treskalo,kadar bo prvič treščilo,

bo precej v mene treščilo.«Pod drugo drevo je prišla:


»Pojdi spod mene, desetnica!Nocoj bo hudo treskalo,kadar bo drugič treščilo,

bo precej v mene treščilo.«Pod tretje drevo je prišla:


»Le zaspi, zaspi, desetnica,saj se nič hudega ne boj!«

Čez sedem let je nazaj prišlav le-ta velki, beli grad.

»Kaj vas prosim, žlahtna gospa,prenočite me do dne!«

»Jaz te ne morem prenočit,jaz bom gostvala devet hčeri.Le pojdi, pojdi v božje ime,jaz te ne morem prenočit!«»Prenočite me, mati moja,

da bom tudi jaz videla,kako jih gostvali bodete.«

»Le pojdi, pojdi v božje ime,jaz te ne morem prenočit.«

»Bog vas obvari, mati moja!Bog vas obvari, devet sestra!

Bog te obvari, beli grad!Saj sem to sirota vedela,

raztrgana, zavržena.«»Nazaj, nazaj, Marjetica!«

»Jaz ne grem nikdar več nazaj!«

Mati doli pade, omedli,pri ti priči dušo spusti.

LJUDSKA: Desetnica 1. Katera trditev o izhodiščnem besedilu je pravilna in katera ne? Če je trditev pravilna, na črtico napiši P, če ni pravilna, napiši N._____ Izhodiščno besedilo je epska pesem._____ V besedilu je predstavljeno zgodovinsko dogajanje._____ Dogajanje je postavljeno v revno kmečko okolje._____ Glavna oseba pripoveduje, kaj se ji je zgodilo._____ V besedilu je opazen dvogovor.

2. a) Katere značilnosti ljudske pesmi najdemo v izhodiščnem besedilu? Na črto napiši vsaj tri značilnosti._______________________________________________________________________________________

b) Ljudsko pesništvo je del ljudske književnosti/ljudskega slovstva. Kateri navedeni trditvi veljata za ljudsko slovstvo?Obkroži črki pred pravilnima odgovoroma.A Predstavlja začetek besedne ustvarjalnosti.B Nastajalo je samo v prozni obliki.C Prenašalo se je z ustnim izročilom.Č Že od začetka se je ohranjalo v knjigah.D Upoštevalo je stroga pravila o oblikovanju verzov in kitic.

3. a) V izhodiščne besedilu vlada temačno vzdušje. To trditev utemelji s primerom iz besedila.__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

b) Izhodiščno besedilo je balada. Katere značilnosti balade, poleg posebnega vzdušja, so še opazne v tem besedilu?V odgovor vključi 2 značilnosti.__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

4. Dogajanje v izhodiščnem besedilu lahko razdelimo na 5 dogajalnih enot; tri od teh so že zapisane ob trikotniku. Kateri dogajalni enoti manjkata? Napiši ju na ustrezni črti ob trikotnik.

Marjetica odide v desetino.

Gospod prosi za rojstvo sina. Mati od žalosti umre.

5. Marjetici se že od rojstva napoveduje bridka usoda. Kako se to kaže in kateri dogodek je tisti, ki usodo potrdi? Odgovora zapiši na črti.__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

6. a) Od koga vse se deklica poslovi? Odgovor napiši na črto.___________________________________________________b) Katero ljudsko značilnost opaziš v teh verzih? Odgovor napiši na črto.___________________________________________________

7. Mati ve, kaj se bo zgodilo z Marjetico. Kako se to kaže v pesmi? Odgovor v povedi napiši na črto._____________________________________________________________________________________

8. Zakaj meniš, da mati na koncu ne usliši dekličine prošnje? Odgovor v povedi napiši na črto._____________________________________________________________________________________

9. Kakšen je odnos narave do deklice? Odgovor v povedi napiši na črto._____________________________________________________________________________________

10. Ali je izhodiščno besedilo pripoved o stvarnem/verjetnem dogajanju? Obkroži DA ali NE in napiši utemeljitev.

DA NE_____________________________________________________________________________________

11. Katero Marjetičino dejanje se kaže v verzih: »Tiho, tiho, mati moja, morda pojde ktera druga.« Odgovor napiši na črto._____________________________________________________________________________________

12. Kateri podatki manjkajo v preglednici? Napiši jih na ustrezna mesta.

Ime in priimek Naslov besedila Književno obdobje

Anton Tomaž LinhartVisoška kronika

Niko Grafenauer Življenje

14. Primerjaj Desetnico iz ljudske pesmi in Urško iz Povodnega moža Franceta Prešerna. Izpostavi 2 razliki med književnima osebama, povej, če bi našel kakšno podobnost v obeh pesmih, navedi, katero besedilo ti je bolj všeč, in svoj odgovor utemelji.________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Učna enota: Trubar – Katehismus s dvejma islagama (2 uri)


Učence opomnim, da smo se letos že pogovarjali o začetkih slovenske književnosti. Kdaj so se pojavili prvi zapiski v slovenskem jeziku?Kakšen je bil ta jezik v primerjavi z zapisi v 14. in 15. stoletju?Kdaj je bila natisnjena prva slov. knjiga? Kakšen čas je to? Kaj je bil razlog za njen nastanek?

Odgovarjajo na vprašanja in ponovijo snov.

2. NAJAVA BESEDILA IN NJEGOVA LOKALIZACIJA

Enemu učencu dam SSKJ, da poišče razlago besede katekizem (knjiga, v kateri se krščanski nauk razlaga v obliki vprašanj in odgovorov). V berilu Skrivno življenje besed, na strani 160, bomo našli Trubarjevo besedilo z naslovom Katehismus z dvejma izlagama.

Učencem povem, da to ni katekizem iz leta 1550, pač pa iz 3. Trubarjevega katekizma, iz l. 1575, je pa zelo reprezentativen zaradi snovi.

Učence vprašam, kakšno besedilo pričakujejo.Kaj bi lahko bila tema, kakšen bo jezik glede na čas nastanka?

Določeni učenec prebere razlago besede.

Pripravijo se na sprejem drugačnega besedila.

3. INTERPRETATIVNO BRANJE, PREMOR IN IZRAŽANJE DOŽIVETIJ

Določim učenca (dobrega bralca) za branje dela.Nato prosim učence, naj še sami ponovno preberejo besedilo in ob tem preberejo tudi razlage besed ob strani.

Po končanem branju jih povprašam, ali so prebrano razumeli.Morda bodo razumeli več, če preberem jaz.

Učenec prebere besedilo.Samostojno tiho berejo besedilo.

Prebrano poskušajo obnoviti.

Poslušajo interpretativno branje.4. ANALIZA, SINTEZA, VREDNOTENJE

Najprej vprašam učence, če so bila naša pričakovanja glede teme besedila pravilna.Zastavim jim usmerjevalna vprašanja, pri tem si pomagam tudi z vprašanji v razdelku Raziskujmo besedilo, str. 161.

- Kaj besedilo sporoča?- Koga nagovarja?- Na koliko delov bi besedilo lahko razdelili? Kateri ti je

Prebrano povežejo z napovedmi.

Odgovarjajo na vprašanja o prebranem besedilu.

bližji/razumljivejši? - Kako, s čim avtor podkrepi svoj nasvet – s katero

izkušnjo?

Učencem rečem, naj ponovno preberejo prvi odstavek in ga poskusijo pretvoriti v sodobni knjižni jezik. Je stavčna struktura preprosta?

Nato na tablo napišem besede: inu, kerščeniki, cerkov, lipe, pilde, nih, ludem, muj, lejtu.

Učence opozorim, da nekaj navedenih izrazov močno spominja na eno od slov. narečij. Katero? Je to za Trubarja neobičajno?

Učencem nato ob elektronski prosojnici povem življenjepis Primoža Trubarja in jih prosim, da si podatke prepišejo v zvezke (lahko s pomočjo miselnega vzorca).

Narekujem še:Ker je bil Trubar prvi, ki je pisal knjige v slov., je imel veliko težav z jezikom in tem, kako ga zapisati. Odločil se je za zapis govora, ki se je tedaj govoril v Ljubljani, dodal pa mu je nekaj dolenjskih narečnih značilnosti. Najdemo tudi precej germanizmov. Njegov slog pisanja je retoričen, nazoren, včasih tudi humoren. Povedi so zapleteno grajene.

Učence ponovno usmerim v berilo na str. 160, da si ogledajo izvirni odlomek. Vprašam jih po zapisu besed. Povem, da gre za v tem primeru za bohoričico, saj je Trubar po prvih knjigah gotico kot prezapleteno opustil.Poglejmo, v čem se je ločila od današnje pisave. Usmerim jih k odlomku. Če se zatika branje, takoj usmerim k razlagi desno.Ugotovitve strnem:

Trubar je za zapis uporabil sprva gotico (latinično nem. pisavo), kasneje pa bohoričico. Od 19. stol. dalje uporabljamo Slovenci pisavo Ljudevita Gaja - gajica.

Učenci poskušajo »prevesti« odstavek. Ugotovijo, da je poved zelo zapleteno grajena, zato jo na začetku razbijemo. Ugotovitve pregledamo.

Ugotovijo, da se nekatere besede slišijo dolenjsko. Rabo narečja utemeljijo s Trubarjevim rojstnim krajem.

Učenci po razlagi (ob pomoči berila) naredijo miselni vzorec.

Zapis o Trubarjevem jeziku strnejo v zvezek.

5. NADGRADNJA

Podam navodila za poustvarjalno pisanje.V bohoričici napišite kratko javno uradno vabilo ob odprtju nove cerkve.

Določim domačo nalogo.Poiščite ŠE nekaj podatkov o Trubarjevem življenju in delu ter času, v katerem je živel.

Učenci pišejo vabilo, pomagajo si z berilom 9.

Zabeležijo si, kaj je potrebno postoriti doma.


Učna enota: Drugi protestantski pisci, protireformacija (1 ura)


Učence vprašam, kaj vse smo prejšnjo uro povedali o Primožu Trubarju in njegovem jeziku.Ugotovili smo, da se njegov jezik močno razlikuje od današnjega.Pojasnim, da je Trubar sprva uporabljal celo drugo pisavo. Bi prepoznali njegovo?Na grafoskop dam prosojnico (ali PPT predstavitev) z različnimi pisavami.Učencem pokažem tudi posnetek pogovora s Poldetom Bibičem o tem, kako se je pripravljal na snemanje nadaljevanke o Trubarju.

Pripovedujejo o Trubarju in njegovem jeziku.

Ogledajo si različne pisave, jih prepoznavajo.Učenci gledajo posnetek.

2. DEJAVNOSTI PO BRANJU

Enega reformatorja smo že spoznali, poglejmo, kdo so preostali trije. Vprašam jih, ali se spomnijo še kakega avtorja, ki so ga omenjali pri zgodovini?

DRUGI PROTESTANTSKI PISCI

- PPT prosojnica (zapis v zvezek)

Razlaga:JURIJ DALMATIN Rodil se je okoli leta 1547 v Krškem. Po končanem šolanju na Nemškem se je uveljavil kot pridigar v Ljubljani, pesnik cerkvenih pesmi, predvsem pa kot prevajalec celotnega svetega pisma, kar je najpomembnejše delo slovenskih protestantov.

BIBLIJA je obsežno delo, ki je terjalo od prevajalca veliko naporov, znanja in nadarjenosti. V jezikovnem pogledu se je držal Trubarja, doslednejši je v črkopisu. Da bi bila Biblija dostopnejša kar največjemu številu bralcev, ji je dodal slovarček s 755 besedami (Register). Dalmatinova Biblija je tako postala temelj naše književnosti. Tudi usoda ji je bila bolj naklonjena kakor drugim protestantskim knjigam. Ko so protireformacijske verske komisije sežigale slovenske knjige, so prizanesle samo Dalmatinovi Bibliji, ki so jo s posebnim dovoljenjem uporabljali tudi katoliški duhovniki. Tako je ohranila knjižni jezik slovenskih protestantov.

Pripovedujejo o 16. st., ki ga poznajo že iz zgodovine.

Seznanijo se z značilnostmi obdobja reformacija in protireformacija ter z življenjem in delom predstavnikov obdobja.Zapis ob pomoči prosojnic strnejo v zvezek.

ADAM BOHORIČRodil se je okrog leta 1520, najbrž v bližini Brestanice. Umrl je v izgnanstvu 1598. leta. Šolal se je na Nemškem, nato pa več kot 20 let vodil šolo v Krškem, bil ravnatelj stanovske šole v Ljubljani. Napisal je prvo slovensko slovnico in uzakonil črkopis – bohoričico – ter sodeloval pri izdaji Dalmatinove Biblije. V bohoričici so Slovenci pisalo do sredine 19. stoletja.

ARCTICAE HORULAE, ZIMSKE URICE je prva slovnica slovenskega jezika, pisana v latinščini. Slovnica je prvi znanstveni dokument o našem jeziku. Pomen: dokazovala je, da je slovenščina jezik, ki ga je kakor vsakega drugega mogoče znanstveno proučevati. Pomemben je tudi uvod, v katerem navdušujoče govori o slovanskih narodih in njihovih odlikah.

SEBASTIJAN KRELJRodil se je leta 1538 v Vipavi. Učen, razgledan, s široko izobrazbo. Bil je dober poznavalec jezika. Izdal je le dve knjigi – zaradi prerane smrti (29 let): Otročja biblija, Postila slovenska. Pisal je v lepem in jedrnatem jeziku. Podpiral je Dalmatina in ga priporočal deželnim stanovom, da so mu podprli študij.

3. UTRJEVANJE

Katere so najpomembnejše knjige slov. reformatorjev?Kako so vplivale na naš narodni in kulturni razvoj?Naštejte vse pridobitve reformacije!(slovenski knjižni jezik, prva slovenska knjiga, pisava, prevod Svetega pisma, prva slovenska slovnica)

Odgovarjajo na vprašanja in ponovijo snov.

4. NADGRADNJA

Podam navodila za poustvarjalno pisanje:- Protestantske knjige gorijo,

Tihotapci protestantskih knjig.

Izberejo nalogo in pisno tvorijo poustvarjalno besedilo.Če zmanjka časa, dokončajo doma.


Učna enota: Domače branje (2 uri)

UČITELJ UČENCI1. PRED BRANJEM

Učenci dobijo v začetku septembra navodila za branje in delo ob 1. knjigi domačega branja. Tokrat smo se odločili za knjigo C. in M. Lamb Pripovedke iz Shakespeara. Naredimo izbor.

Učenci si zapišejo navodila.

2. MED BRANJEM

Ob branju naj nastajajo zapisi o času, kraju, dogajanju, osebah, idejah, vrednotenju zgodb.

Učenci preberejo knjigo in si delajo zapiske. Pred obravnavo knjige DB pregledajo zapiske, ki so nastajali med branjem.

3. PO BRANJU

Učence povprašam, koliko časa so brali in kako.Kaj menijo o knjigi, kaj jim je bilo všeč in kaj jih je motilo?Vprašam jih, če je kdo prebral več, kot je bilo potrebno?

Učencem dam učne liste, ki jih rešijo.Ko končajo z reševanjem, se ob njihovih odgovorih pogovarjamo o knjigi.

Učenci tvorijo besedilo na podlagi prebranega. Lahko izbirajo med naslednjimi možnostmi.

- Postavite se v vlogo Jaga in napišite pismo Othellu.

- Napišite intervju s Hamletom.- Postavite se v vlogo Porzie in zagovarjajte

svojo stranko Antonia na sodišču.- Napišite pripoved o življenju Katarine,

starejše hčerke bogatega padovskega plemiča Baptiste.

Učenci pripravijo TV oddajo Shakespeare je zakon.Učenci dobijo naloge:

- Voditelj (povezuje) vodi oddajo- 3 učenci novinarji pripravijo novico iz

Ukročene trmoglavke, novico iz Kralja Leara, novico iz Othella

Učenci odgovarjajo.

Učenci rešujejo učne liste ob pomoči zapiskov, ki so si jih naredili sami.

Učenci poustvarjajo.

Učenci oddajo posnamejo in si kasneje ogledajo posnetek. (Medpredmetna povezava Vzgoja za medije)

- 2 učenca pripravita intervju : intervjuvar in intervjuvanec Hamlet

- 3 učenci pripravijo prikaz prizora npr. Othello, Desdemona, Jago

- 1 učenec pripravi kritiko Beneškega trgovca

- 2 učenca pripravita anketo o Shakespearu

- 1 učenka vedežuje oz. napoveduje usodo Shakespearovim junakom

- 2 učenca pripravita reklame v stilu Shakespearovih zgodb (npr. strupi, pogrebne storitve, knjige …)

Charles in Mary Lamb : PRIPOVEDKE IZ SHAKESPEARA

Če si knjigo prebral, je pred teboj lahka naloga. Če je nisi, si sam kriv za slabo oceno,še slabše pa je to, da si zamudil prijetno branje.

1. Snubci so Katarino, starejšo hčerko bogatega padovskega plemiča Baptistea, zavračali:- ker ji oče ni dal dovolj dote.- ker je bila nepopustljive in ognjevite narave.- ker je bila njena sestra Bianka veliko lepša.- ker je bila grda in lena.

2. V kateri Shakespearovi zgodbi si lahko prebral tudi te besede:

ples, maske, luna, menih, steklenička strupa, grobnica ___________________________

3. Poveži osebe, ki so bile po vseh dogodkih kresne noči končno le skupaj:Hermija OberonHelena LisanderTitanija Demetrij

4. Shylock je bil oderuh, ki je posojal denar za visoke obresti. Nekoč ga je posodil tudi beneškemu trgovcu Antoniu. Kakšne obresti je zahteval, če mu trgovec ne bo do časa vrnil denarja?______________________________________________________________________

5. Pripiši imena osebam, katerih lastnosti so napisane! (Mnogo hrupa za nič)____________ je bila živahne narave. Vse, karkoli se je zgodilo, ji je dalo povod za smeh. Nenehno se je norčevala iz mladeniča, ki je bil gost njenega strica.

____________ je bil plemič iz Florence, izobražen in redkih sposobnosti. Svojo nevesto je po krivem obtožil nezvestobe.

6. Dopolni:Mladi plemič Sebastijan iz Messaline in Viola sta bila ____________________. Ladja, s katero sta se odpravila na potovanje, se je __________________. Viola se je zaljubila v vojvoda ______________, ki je vladal v Iliriji. Vojvoda se v Violo ni zaljubil prvi hip, ker _________________________________________.

7. Poveži:Gertruda hči kraljevega svetovalcaKlavdij Hamletov prijatelj

Hamlet Ofelijin očeHoracij morilec svojega brataOfelija danska kraljicaPolonij mladi kraljevičLaertes Hamletov nasprotnik z zastrupljenim mečem

8. Kdo je Othello?____________________________________________________________________________________________________________________________________________________

9. Kako je ravnala Gonerila s svojim očetom, kraljem Learom?__________________________________________________________________________________________________________________________________________________

10. Kdo je bila pravzaprav Perdita, ki je živela pri nekem ovčjerejcu?__________________________________________________________________________________________________________________________________________________

11. Po točkah obnovi eno od zgodb. Napiši tudi naslov.

_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Učna enota: William Shakespeare - Romeo in Julija (2 uri)


Učence vprašam, če so že kdaj slišali za grafite in če so že kdaj kakšnega videli ter kakšni grafiti so.Razdelim jim lističe in jih povabim, naj napišejo ljubezenski grafit – lahko s konkretnimi imeni, lahko pa splošnega o ljubezni.

Opozorim jih, naj bodo čim bolj ustvarjalni in zabavni, saj bomo grafite nato izobesili, prebrali in izbrali najboljšega.Ko končajo, jih povabim, da jih obesijo in si jih preberemo.

Po izboru učence vprašam, katere ljubezenske zgodbe so običajno najlepše – srečne ali nesrečne ter katere so v umetnosti pogostejše in zakaj?Vprašam jih, katere so ljubše njim.

Razmišljajo o grafitih in predstavijo značilnosti grafita.

Oblikujejo svoj ljubezenski grafit.

Na steno pritrdijo svoje grafite in preberejo vse. Z glasovanjem izberejo najboljšega.

Vedo, da so v umetnosti pogostejši motivi nesrečne ljubezni, razmislijo, zakaj je temu tako.

Izražajo svoje mnenje o ljubezenskih zgodbah in ga utemeljijo.

2. NAPOVED BESEDILA IN NJEGOVA LOKALIZACIJA

Povem, da bomo danes prebrali izvirni odlomek iz enega najbolj znanih književnih besedil s tragično ljubezensko zgodbo. Že veste, o katerem delu govorim?

Poudarim, da gre za odlomek in jih opomnim, da so se s celotnim delom seznanili ravno preko domačega branja.V berilu si ogledajo odlomek na str. 70 ter 128. Povedo, v čem se razlikujeta odlomka.

Tragično ljubezensko zvezo povežejo s Shakespearovim delom Romeo in Julija. Odlomek poiščejo v berilu.

3. INTERPRETATIVNO BRANJE, PREMOR PO BRANJU IN IZRAŽANJE DOŽIVETIJ

Učence sprva usmerim k samostojnemu branju, pri čemer jih opozorim na manj znane besede, drugo branje pa je po vlogah (Romeo, Julija, didaskalije).

Kako vam je bilo všeč?

Tiho preberejo besedilo, da se privadijo jeziku in izrazom.Boljši bralci prevzamejo vloge iz dela in odlomek glasno preberejo.Po branju povedo svoje doživljanje prebranega.

4. ANALIZA, SINTEZA, VREDNOTENJE

Zastavim jim še nekaj vprašanj za razumevanje besedila, pri tem si pomagam tudi z vprašanji v razdelku Raziskujmo besedilo, str. 75.

- S čim v ljubezenskem zanosu primerja Romeo svojo izvoljenko? Kako jo nagovarja?

- Na začetku odlomka ima Romeo dolg govor. Komu govori? Kako imenujemo tak govor?

- S katero vročo željo sklene svoj ljubezenski samogovor/monolog?

- Julija pravi Romeu, naj se odpove svojemu imenu. Preberi verze, ki to izražajo. Kateri razlogi napeljejo Julijo, da Romea nagovarja k temu?

- Kakšno vlogo ima narava; je zaljubljencema naklonjena?

- Iz besedila izpiši tri trditve zaljubljencev, iz katerih je razvidno, da je njuna ljubezen brezmejna in ne dopušča ovir.

- Narekujem tri verze: Ljubezni popek …, da ga »prevedejo« v vsakdanji jezik.

Učence opozorim, da so Shakespearova dela tako znana in cenjena prav zaradi takih besednih draguljev, ki obogatijo književno delo in hkrati tudi nas same kot bralce.Kako bi se počutili, če bi vam nekdo podal tako izjavo.

Vsebinsko razčlenijo besedilo, razložijo pomen besed v prenesenem pomenu.

Učenci povedo svoje mnenje o lepoti Shakespearovega jezika.

5. NOVE NALOGE

Začeli smo z grafiti, pa še zaključimo z njimi. Povem, da se mi zdi na 72. strani ena od vrstic kot grafit. Vprašam jih, ali jo najdejo.Ko jo najdejo, jo zapišejo in povedo, ali se z njo strinjajo.

Iščejo izjavo o ljubezni in izrazijo strinjanje oz. nestrinjanje z njo.


Učna enota: Tragedija (1 ura)


Učence spomnim, da smo doslej prebrali Romeo in Julija v dveh oblikah.Prosim jih, da presodijo, katera oblika Shakespearovega dela jim je bolj ustrezala – izvirna (v berilu) ali tista od Lambov.Rečem jim, naj prebrani odlomek umestijo v celoto, in sicer tako, da napišejo obnovo v eni povedi pred odlomkom in v eni povedi za odlomkom.Pojasnim, da je odlomek, ki smo ga prebrali, eden najbolj znanih iz svetovne dramatike – imenuje se BALKONSKI PRIZOR /SCENA. Vprašam jih, v katero mesto je zgodba postavljena, jih povabim k ogledu fotografije na str. 73 in jo opišem.Pojasnim še, da je Shakespeare snov črpal iz ang. prevodov it. novele o nesrečnih ljubimcih.

Presojajo obliki besedil in utemeljijo svoje mnenje.

Odlomek umestijo v celoto, tvorijo pisno obnovo v dveh povedih.

Seznanijo se s pojmom »balkonski prizor« in pojasnijo, zakaj ima tako ime.

Ogledajo si fotografijo in se seznanijo z zgodbo o Juliji in njenem kipu. Nekateri učenci so že bili v Veroni in pripovedujejo o svojem doživetju.

2. NAPOVED BESEDILA

Povem, da bomo danes spoznali besedilo še v tretji obliki, in sicer najbolj nazorni. Kaj mislite, kateri?Zavrtim DVD-posnetek z odlomkom iz filma.(Romeo in Julija 1996; v glavnih vlogah L. DiCaprio in C. Danes)

Predvidijo gledališko in filmsko upodobitev in predvidijo, katera je možna tu v razredu.Učenci si ogledajo odlomek.


Učence vprašam, ali je filmska upodobitev zadostila njihovim pričakovanjem ali so bila njihova pričakovanja drugačna.Sprva vodim pogovor v tej smeri – igralci, oblikovanost vlog, scena, glasba, jezik, kostumi …Nato jih prosim, naj svojo primerjavo oblikujejo še pisno – v največ 10 povedih.Učence usmerim nazaj k odlomku v berilo, str. 70, in jim rečem, naj si ga ogledajo. Ker so za domače branje brali Pripovedke iz Shakespeara, vsi dobro poznajo tudi konec zgodbe. Nato jih vprašam, h kateri knjiž. zvrsti bi ga lahko uvrstili. Opozorim na verze, torej se pojavi tu vezana oblika dramatike.Spomnim jih, da smo lani že brali eno tovrstno kanonsko

Govorno izražajo svoje vrednostne sodbe o filmski različici.

Pisno primerjajo dramsko besedilo in filmsko uprizoritev.Nekaj izdelkov glasno preberejo.

Ogledajo si besedilo in ga uvrstijo k dramatiki. Svojo izbiro utemeljijo.Učenci povedo, da smo brali

besedilo. Katero je bilo to?Je besedilo Romeo in Julija tudi po vsebini sorodno Linhartovemu? V čem se loči?

Tragedija je igra, v kateri junak podleže v boju s sovražno usodo (kar velja predvsem za antične grške tragedije), zaradi nasprotij v svoji duševnosti in značaju ali zaradi spopada z nenaklonjenim okoljem.

Županovo Micko.

Učenci razlago zapišejo in ugotovijo, kaj od tega, kar smo napisali, velja za naša mlada zaljubljenca.

4. NOVE NALOGE

Za nadgradnjo dam učencem na voljo nekaj poustvarjalnih nalog:

- dramski dialog med Romeom in Julijo,- parafraza v sodobnem slengu,- spremenjeni konec,- Pomagal sem Romeu in Juliji,- Romeo in Julija današnjih dni,- Kar ljubezen more, to si upa,- dnevniški zapis očeta Lorenca.

Izberejo nalogo in pisno tvorijo poustvarjalno besedilo.Če zmanjka časa, dokončajo doma ali naslednjo uro.

5. DOMAČE DELO

Učencem naročim, naj preberejo v berilu še besedilo Karla Čapka Romeo in Julija, ki je pravzaprav parodija na klasično zgodbo (gre za zafrkljivo posnemanje široko znanega, resno zamišljenega književnega dela, njegove teme, sloga, idej ali nazorov. Iz neskladnosti med starim in novim nastane komični učinek.)

Učenci preberejo besedilo. Dobri pisci lahko namesto že prej danih naslovov za poustvarjalno besedilo napišejo parodijo z naslovom Martin Krpan.


Učna enota: Shakespeare (1 ura)


Učencem povem, da bosta to uro izpeljala njihova sošolca, ki sta pripravila govorni nastop o Shakespearu, njegovem delu, dobi in gledališču, v katerem je ustvarjal. Povabim učenca k govornemu nastopu. Opozorim jih, naj pozorno poslušajo, saj bodo na koncu izpolnili učne liste, vezane na povedano.

Pripravijo se na spremljanje govornega nastopa.

Učenca pristopita k tabli in učencem predstavita življenje in delo W. Shakespeara in Globe theatre.Učenci njun govorni nastop vrednotijo po znanih kriterijih.

2. W. SHAKESPEARE

Pozorna sem, da učenci poslušajo govorni nastop, ki ga pozorno spremljam tudi sama.

Učence povprašam, kako se učijo. Povem jim, da obstajajo različne strategije učenja, ki pomagajo snov iz kratkotrajnega spomina prenesti v dolgoročnega. Povem jim, da druge poti, kot je ponavljanje, ni. Predstavim jim Paukovo strategijo učenja.Učencem razdelim lističe s podatki iz življenja in dela W. Shakespeara, ki jo nato razčlenijo po Paukovi strategiji.

Spremljajo govorni nastop sošolcev.Na koncu presodijo govorna nastopa.

Učenci povedo svoje načine učenja. Sami presodijo učinkovitost.

Učenci se učijo po Paukovi strategiji.

3. DOMAČE DELO

Ker nam čas ne bo dopuščal, da bi izvedli vse korake učenja po tej strategiji, naročim učencem, naj to storijo doma.

WILLIAM SHAKESPEARE

Rodil se je 24. aprila 1564 v Stratfordu ob reki Avon v dokaj premožni meščanski družini. Njegovi predniki so bili kmetje in ovčerejci v bližini Stratforda. Pesnikov oče John se je povzpel do uglednega strojarja, rokavičarja in trgovca ter užival čast mestnega svetovalca in celo župana. Mati Marija je izhajala iz častite, a pozneje obubožane posestniške družine. Med osmimi otroki je bil William tretji in kot najstarejši sin določen za gospodarstvo. Oče je kasneje obubožal in sin William, ki si je kot dramatik in igralec pridobil premoženje, ga je moral na stara leta podpirati.

Starši so mu preskrbeli nižje šole, tako da se je po tedanjih šolskih predpisih učil latinščine in malo grščine. Moral pa se je seznanjati tudi z vsakdanjimi opravki in pomagati očetu pri obrti. Še mlad, star 18. Let, se je poročil s 26-letno Anne Hathaway, ki mu je po šestih mesecih rodila hčer Suzano. Zdi se, da je bila poroka prisiljena in brez dovoljenja ženinovih staršev. Leta 1585 mu je žena rodila še dvojčka, sina Hamneta in hčer Judito.

Kmalu zatem je pustil družino ter odšel v svet. Menda se je pridružil neki potujoči igralski družini in prišel v London. Drugo poročilo pravi, da je moral oditi, ker je z žaljivo pesmijo razkačil graščaka. Pravijo, da je na začetku varoval konje gospodi, ki je prihajala k predstavam, kmalu je bil pri gledališču pomočnik, igralec manjših vlog, nato prirejevalec iger in kmalu nevaren tekmec tedanjim dramatikom.

Shakespeare je kmalu dobil visoke zaščitnike in prijatelje. Posebno mu je bil naklonjen mladi grof Southampton, velik ljubitelj umetnosti. Prijateljsko razmerje odkrivajo tudi Soneti, iz katerih moremo predvsem posneti, kakšna slast življenja in bolečina bridkih izkušenj sta vznemirjali pesnika v tej dobi.

K družini se je občasno vračal, okoli leta 1611 pa za stalno ostal pri njej. Umrl je star 52 let, 1616. leta. Napis na njegovem grobu prosi, naj nihče ne moti njegovega miru v grobu.(Good friend, for Jezus sake, forbeareto digg the dust enclosed hear:Blest be man that spares thes stonesand curst be he that moves my bones.)

Brat, ne prekopaj, krišča ti,prahu, ki tu zaprt leži.Zdrav bil, kdor kamnov teh ne takne,preklet, ki mi kosti premakne.

Dela:Romeo in Julija, Hamlet,Sen kresne noči, Othello,Beneški trgovec, Macbeth,Julij Cezar, Kralj Lear,Mnogo hrupa za nič, Vihar …


Učna enota: Giovanni Boccaccio – Prebrisani kuhar (2 uri)


Učence vprašam, ali so že kdaj naredili kakšno neumnost. Morda so »ušpičili« kako prepovedano stvar, ko so bili mlajši? Razbili kako vazo, kaj pokvarili, morda brcnili žogo v sosedov avto? Kakšne so bile posledice, kako so reagirali starši?Ste se poskusili kdaj izviti iz zagate s kako domislico? Ste se staršem zlagali, si izmislili kako drugačno zgodbo?

Odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Pripovedujejo o svojih dejanjih in njihovih posledicah v otroštvu.

2. NAPOVED BESEDILA IN NJEGOVA LOKALIZACIJA

Učencem povem, da bomo tudi danes prebrali zanimivo zgodbo, ki govori o zagati, v kateri se je znašel eden od glavnih junakov in o domislici, s katero se je rešil iz nje.

Povem še, da moramo, preden se lotimo branja, povedati še nekaj dejstev o obdobju, v katerem je to besedilo nastalo.Učencem povem, da je avtor besedila italijanski avtor Giovanni Boccaccio, ki je ustvarjal v obdobju renesanse.

Učence povprašam, na kaj jih spominja izraz RENESANSA.

S pomočjo elektronske prosojnice razložim izraz in povem nekaj značilnosti obdobja:Učencem razložim, da pomeni izraz renesansa prerod, označuje pa obdobje ob koncu srednjega in začetku novega veka. Razmahnila se je v Italiji sredi 14. stoletja, v drugih evropskih deželah (Franciji, Nemčiji, Angliji) pa se je razvila kasneje.

Kaj vse je za to obdobje značilno?V ospredju je človek, ki s svojim razumom in čutnostjo pomeni najvišjo vrednoto. Poudarek je na harmoniji sveta, čutnih užitkih, telesni in duhovni lepoti, svobodi razuma.

Učence vprašam, ali poznajo največjega angleškega in hkrati svetovnega dramatika vseh časov.Avtorja nepozabnih del. Katerih?

Morda bodo učenci povezali izraz z glasbo, kiparstvom, slikarstvom.

Spremljajo razlago in odgovarjajo, saj so o tem že slišali pri zgodovini.

Odgovorijo, da je to William Shakespeare.Romeo in Julija, Hamlet, Kralj Lear, Henrik VIII., …

Učencem povem, da si je italijanski pripovednik Giovanni Boccacio svetovno slavo pridobil z zbirko stotih novel DEKAMERON.

Učencem pokažem tudi knjigo Dekameron.

Povem jim, da bomo spoznali eno izmed njih, in sicer novelo Prebrisani kuhar, str. 48

Ogledajo si knjigo in ilustracije v njej.

Odprejo berila.3. INTERPRETATIVNO BRANJE IN

DOŽIVLJANJE

Novelo preberem.

Učence vprašam, kakšen se jim zdi kuhar.Kako bi sami ravnali v podobni situaciji?

Učenci podoživljajo zgodbo.

Nato jih prosim, naj novelo še enkrat glasno preberejo. Novelo v berilu še enkrat individualno preberejo.


Učencem zastavljam vprašanja, pri tem si pomagam tudi z vprašanju v razdelku Raziskujmo besedilo, str. 51Kdaj in kje se zgodba dogaja?

Kdo sta književni osebi? Kdo je vitez?

Kje ste lahko viteze že spoznali?

Učencem povem, da ima zgodba štiri dele. Prosim jih, naj se v parih posvetujejo in povzamejo vsebino vsakega dela z eno povedjo. Kuharjeva nezgoda izvira iz njegovegaprvega dejanja. Katerega? Opiši ga.

Kako se zvrstijo vsi drugi dogodki?

V zgodbi je nekaj podrobnosti, ki za potek dejanja niso nujno potrebne. Ali jih lahko poiščemo?

Na prvi pogled je kuhar predstavljen kot bedak. Ali se s tem strinjaš? Učence prosim, naj razložijo stalne besedne zveze: … v kratkem sta precej besed razdrla… ni hotel prepira predaleč gnati… da se boš spominjal svojih klobas… za ta večer je bilo torej mir besedi… se je s svojim gospodom zbogal

Učencem dam še nekaj vaj iz besedoslovja, obenem pa se tako učijo natančnega branja besedila. Poiščite v besedilu nadpomenke za podpomenke poklic, hrana, ptica, ud, čustvo.

Poiščite v besedilu sopomenke za besedo pameten, plašnim, fičfirič, razsrdila, ob svitu, zajezdil, hitrim, razbojnik. Učence vprašam, katere vrste proze smo pri pouku

Odgovarjajo:Srednji vek, Italija – okolica Firenc.

Vitez Currado in kuhar Chichibio.V srednjem veku je bil to pripadnik nižjega plemstva v službi vladarja ali večjega fevdalca.

Učenci pripovedujejo o vitezih, ki jih poznajo iz knjig oz. filmov.

V dvojicah se učenci posvetujejo in povzamejo vsebino vsakega dela z eno povedjo.En učenec opiše kuharjevo dejanje. Povzame dejavnike, ki so do tega pripeljali.

Drug učencev povzame ostale dogodke.

Učenci poiščejo te primere.

Izražajo svoja mnenja o kuharjevi inteligenci.

Učenci razlagajo.

Učenci iščejo nadpomenke, sopomenke, enakoglasnice.

slovenščine že spoznali.

Spomnim jih, da smo danes že nekajkrat omenili, katere vrste proze so zbrane v knjigi Dekameron.

Povem, da bomo spoznali še nekaj značilnosti novele:

Učencem razložim: Izraz izhaja iz latinščine - novella; novost, novica. Novela je pripoved krajšega obsega s snovjo iz sodobnega ali preteklega, vendar stvarnega življenja. Je brez pravljičnih, nadnaravnih in neverjetnih dogodkov, zgradba je zaokrožena okoli enega samega dogodka, značilno je manjše število oseb in le površinska karakterizacija le teh. Zaplet in razplet morata biti presenetljiva in učinkovita. Pogosto igra v njej glavno vlogo kak predmet.

Odgovorijo, da smo spoznali že pravljico, pripovedko, basen, bajko, humoresko, povest, roman, črtico.Odgovorijo, da gre za novelo.

Zapisujejo v zvezke.

5. NOVE NALOGE

Poustvarjalno besedilo – zaradi slabih ocen so ti starši do nadaljnjega prepovedali vsako zunajšolsko obveznost. V soboto pa je zanimiva košarkarska tekma, katero bi si želel ogledati. Napiši, kako skušaš starše omehčati, da bi te vendar uslišali in ti dovolili ogled tekme.

Govorni nastop – učenec pripravi govorni nastop in nam predstavi Boccaciovo novelo O sokolu, ob tem še enkrat ponovi značilnosti novele in jih pokaže na primeru.

Učenci doma napišejo ustvarjalno besedilo. Poskušajo upoštevati značilnosti novele.

UČNA PRIPRAVA

Šola: OŠ Predoslje Učiteljica: Eva Traven

Razred: 9.

Predmet: SLO

Datum:

Učni sklop: 2. »Slep je, kdor se s petjam ukvarja«Učna enota: Valentin Vodnik: Moj spomenik France Prešeren: Zdravljica (obvezno besedilo)

URE: 8

OPERATIVNI CILJI:


STANDARDI ZNANJA


VSEBINE: Pridobivanje literarnovednega znanjaUčenci/učenke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze ter jih znajo opisati:˗ tema, ˗ sporočilnost književnega besedila, ˗ lirski izpovedovalec,˗ likovna pesem, ˗ literarnozgodovinska obdobja in smeri: razsvetljenstvo, romantika.Učenci navedejo poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna obdobja.

IZOBRAŽEVALNI PRIPOMOČKI: Berilo 9, Skrivno življenje besed (Honzak, Mohor, Udovič, Svetina); video, računalnik, učni list, grafoskop, radio, knjiga domačega branja.

MEDPREDMETNE POVEZAVE: zgodovina, glasbena vzgoja, likovna vzgoja

DIDAKTIČNE STRATEGIJE: delo z besedilom, sodelovalno učenje, igra vlog, delo z e-gradivom, pogovor, razlaga, utrjevanje in ponavljanje znanja, kritično mišljenje, problemski pouk


Učna enota: Valentin Vodnik – Moj spomenik (2 uri)


Učencem zastavljam vprašanja, s katerimi ponovimo snov 8. razreda – obdobje razsvetljenstva.

Kaj pomeni obdobje razsvetljenstva in zakaj temu obdobju rečemo tudi obdobje razuma?

Kje smo se Slovenci nahajali v času razsvetljenstva?

Kdo velja za največjega razsvetljenca v Evropi?

Kakšne reforme sta uvedla?

Kako so se te reforme odražale v praksi?

Kdo so bili izobraženci tedanjega časa?

Kdo se je reformam najbolj upiral?

Ali smo Slovenci imeli izobražene ljudi?

Zakaj je obdobje razsvetljenstva za Slovence pomembno?

Kakšen je bil pomen A. T. Linharta?

Odgovarjajo na vprašanja.

razsvetljenci so želeli razsvetliti, prosvetliti, izobraziti ljudi

pod avstrijskim cesarstvom

Marija Terezija, Jožef II.

obvezno šolanje, vojaška obveznost, državo je razdelila na upravne enote – gubernije, davčna politika, verska svoboda, ukinitev osebne nesvobode podložnih kmetov ...

K nam so pošiljali izobražence tujega rodu, da so širili splošno prosveto in pospeševali gospodarski razvoj.

Zdravniki, naravoslovci, učitelj ...

Kmetje, ki niso pošiljali svojih otrok v šolo.

Smo, vendar jih je bilo malo.

V tem času dobimo prvo komedijo, prvo pesniško zbirko, prvi časnik (Lublanske novice), prvo znanstveno slovnicePrva komedija.

2. NAPOVED BESEDILA IN UMESTITEV

Danes bomo spoznali delo V. Vodnika: Moj spomenik. V lanskem šolskem letu smo brali njegovo pesem Dramilo. Kdo se spomni, kaj je bilo sporočilo te pesmi?(ponovno deklamiram zadnjo kitico pesmi – »lenega čaka …«)

Sporočilo je bilo, da imamo Slovenci dobre pogoje za uspeh, ki pa jih lahko izkoristimo le s delavnostjo.

3. INTERPRETATIVNO BRANJE

- Preberem pesem Moj spomenik. (Skrivno življenje besed, str. 142)

- Pesem nato berejo učenci.- Razlaga manj znanih besed.

Poslušajo in berejo besedilo.

4. PREMOR PO BRANJU IN IZRAŽANJE DOŽIVETIJ

Ali ste pesem razumeli?Vam je bila všeč? Zakaj?Ali komu ni bila všeč? Zakaj?

Izrazijo svoje doživljanje pesmi.

Učenci svoje odgovore utemeljujejo.

5. RAZČLENJEVANJE BESEDILA

a) Pomenska analiza Raziskujmo besedilo, str. 143.

Besedilo nato razložimo po kiticah:Obnova 1. Sprašuje se, če mu bodo zanamci verjeli, da je v mladosti pel razposajene pesmi.2. S pesnjenjem se ne obogati.3. Zanimajo ga ljudske pesmi; rad jih poje.4. Živel je ob Savi na Ljubljanskem polju, na Koprivniku ga je navdihoval Triglav.5. Namesto grškega Parnasa (gora navdiha za pesnike) si je vzel za navdih pesnjenja goro Vršac.6. Kot učitelj uči grške, rimske in nemške pesmi, živi in gori pa za slovenske pesmi.7. Namesto naslednikov nam je pustil pesmi, ki so neminljive.

b) V pesmi srečamo izrazit ritem. Glasno preberemo prvo kitico in ugotovimo, da slišimo valček.

Kitico prepišem na tablo (učenci v zvezke). Pokličem učenca pred tablo in mu naročim, naj označi zloge.Kateri zlogi se izmenjavajo v posameznem verzu?

Kdo – ro – jen – pri – hod – njih a U – U U – U bo – me – ni – ver – jel, bU – U U –da – v le – tih – ne – rod – nih aU – U U – Uok – rog – le – sem – pel. b U – U U –


Zapisujejo razlago v zvezke.

Ugotavljajo posebnosti ritma.

Kitico s table prepišejo v zvezke in označijo menjavanje zlogov, stopico in rimo.

Za katero stopico gre?

Zapis v zvezke:amfibrah – trizložna stopica sestavljenega ritma z nepoudarjenim prvim zlogom.

Kakšna je rima?Na tabelski sliki označimo še rimo – abab. To je prestopna rima.

Kitici s takimi značilnostmi pravimo ALPSKA POSKOČNICA. (zapis v zvezke)

c) Pesnik obogati pesem z raznimi pesniškimi sredstvi, in sicer z besedami prenesenega pomena (metafora, okrasni pridevek, poosebitev, primera, stalno reklo) in besedami v zamenjanem pomenu.

Poiščimo te značilnosti v pesmi:- Primera ali komparacija (2. kitica): ko ptič- Besede v zamenjanem pomenu: redila me Sava, ljubljansko polje …- notranja rima: ne žvenka ne cvenka: notranja rima je rima znotraj enega verza

Zapišejo značilnosti v zvezke.

V pesmi iščejo pesniška sredstva.

6. NOVE NALOGE

Dvema učenca dam navodila za govorni nastop: - pesem se naučita na pamet, - pripravita predstavitev o Valentinu Vodniku in učence seznanita z njegovim življenjepisom in njegovimi deli, - pripravita izroček za učence (krajši povzetek), - v knjižnici poiščeta Vodnikova dela in pripravita razstavo.

Dva učenca se pripravita na govorni nastop.


Učna enota: Valentin Vodnik (2 uri)


Učencem pokažem spletno stran: http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/030_vodnik/razsvetljenstvo_nove_naloge.html#

in jim naročim, naj v zvezke prerišejo preglednico.Nato naj jo v parih poskušajo izpolniti.

Rešitve nato skupaj pregledamo in dopolnimo.

V zvezke prerišejo razpredelnico in jo izpolnijo.

2. GOVORNI NASTOP

Učenca, ki sta pripravila govorni nastop, pokličem pred tablo, naj izvedeta svoj nastop o Valentinu Vodniku.

Učenci poslušajo nastop svojih sošolcev in se seznanijo z življenjepisom V. Vodnika in njegovimi deli.

V zvezke nalepijo povzetek govornega nastopa.

3. USTVARJALNO PISANJE

Učencem dam navodila za ustvarjalno pisanje.

Zapišite kratko razmišljanje: Valentin Vódnik, narodni vodník.

Med njihovim pisanjem hodim po razredu in jih usmerjam.

Na koncu preberemo nekaj najboljših izdelkov.

Učenci zapišejo svoja razmišljanja.

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/030_vodnik/razsvetljenstvo_nove_naloge.html#

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/030_vodnik/razsvetljenstvo_nove_naloge.html#


Učna enota: Romantika, obdobje (v šolski knjižnici)


Šolska ura naj poteka v šolski knjižnici, saj bodo učenci za reševanje učnega lista potrebovali različne publikacije in priročnike.

Ponovitev literarnih obdobij in ustvarjalcev z usmerjevalnimi vprašanji.

Katera literarna/književna obdobja slovenske književnosti smo letos že obravnavali?

Kaj je značilno za dobo pismenstva?

Katere rokopise smo omenili?

Zakaj je obdobje pismenstva za nas izrednega pomena?

V kateri čas uvrstimo protestantizem/reformacijo? Kdo je začetnik reformacije v Evropi? Kakšne so njegove zahteve?

Kakšen vpliv imajo njegove ideje na Slovence?

Kdo so predstavniki reformacije na Slovenskem?

Kateri knjigi veljata za temelj slovenskega jezika? Od kod je Trubar jemal jezik zanju?

Po čem je znan Dalmatin?

Kdo velja za prvega slovenskega jezikoslovca/slovničarja?

Kako se imenuje pisava protestantov? V katere namene so bile napisane prve knjige?

Kateri so predstavniki razsvetljenstva na slovenskem?

Učenci odgovarjajo ustno.

dobo pismenstva, protestantizem, razvetljenstvo

rokopisi v slovenskem jeziku

Brižinski, Stiški, Rateški/ Celovški, Starogorski

dokazuje obstoj zapiskov v slovenskem jeziku16. stol.Martin Luterrevščina duhovščine, boj proti odpustkom, vsak narod naj bere Biblijo v svojem jezikuSlovenci dobimo prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.Trubar, Dalmatin, Bohorič, Krelj

Katekizem, AbecednikGovor osrednje ljubljanščine s primesmi dolenjskega narečja)

Prevedel je Sveto pismo v slovenski jezikAdam Bohorič, napisal je prvo znanstveno slovnico Zimske urice.bohoričicacerkvena raba - molitveniki, katekizmi, cerkvene pesmarice

Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Žiga Zois, Marko Pohlin

2. NAPOVED SMOTRA

Danes bomo ponovili literarno obdobje, ki smo galansko leto dobro spoznali, in sicer obdobje, katerega poimenovanje sodi v isto besedno družino kot – roman.

Učenci ugotovijo, da je to romantika.

3. DELO PO SKUPINAH (DVOJICAH)

Učencem razdelim učne liste in jim povem, da bomo z njihovo pomočjo ponovili značilnosti romantike. Za reševanje nalog bodo potrebovali različno literaturo, h kateri jih bova usmerjali s knjižničarko. Učence nato usmerjam in sproti preverjam njihov napredek pri reševanju učnih listov.

Rešitve na koncu frontalno preverimo.

Učenci rešujejo učni list ob pomoči ustrezne literature.

4. NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj za domačo nalogo preberejo vse Prešernove pesmi, ki smo jih obravnavali v 8. razredu – Apela in čevljarja, Povodnega moža, Turjaško Rozamundo in Uvod v Krst pri Savici.

Učni list ROMANTIKA(samostojno delo v šolski knjižnici)

1. Kateri literarni obdobji zaobjemata romantiko: ________________ ________________

2. V katerem časovnem razdobju je prevladovala ta literarna smer? V ___. polovici _____. stoletja. V Avstriji je bil to čas zloglasnega ____________ absolutizma.

3. Poišči čim več besed, ki spadajo v isto besedno družino kot -roman?________________________________________________________________________________________________________________

4. Poudarki romantične književnosti so na ___________ in ne na razumu. V tem obdobju se je pojavilo zanimanje za __________ ustvarjanje. Romantiki so zelo radi segali po __________ snovi.(Izberi prave besede: vsakdanji, čustvih, nenavadni, zgodovinski, umetno, ljudsko)

5. V kateri literarni zvrsti se je romantika najbolj uveljavila? ________________ 6. Kdo je glavni predstavnik slovenske romantike? __________________, ___________________, _________________

7. Kje se je rodil najvidnejši predstavnik slovenske romantike? ____________ Kje je hodil v šolo? _____________, _____________, ______________ Kaj je postal? ________________ 14 let je bil ________ pomočnik v Ljubljani, 3 leta pred svojo smrtjo pa je postal samostojni __________ v ____________.

8. Kdo sta bila njegova dobra prijatelja? ___________________ ___________________________

9. Naštej __________ pesmi, ki smo jih obravnavali v šoli. Vsaki dopiši literarno vrsto.

Naslov Literarna vrsta _____________________________________ _____________________________________ _____________________________________ _____________________________________

1o. Najsijajnejša je Prešernova pesnitev Krst pri Savici. Iz koliko delov je sestavljena in kaj je bil povod za to pesnitev? ______________________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________

11. Zapiši naslov še kakšne Prešernove pesmi, ki jo poznaš! ______________________________________________________ ______________________________________________________

12. V obdobju romantike je deloval tudi poljudni pesnik in pisec, pozneje lavantinski škof _______ _________ __________. Katere so njegove največje zasluge za slovenski narod (poleg literarnega dela)? ___________________________________________ ___________________________________________


Učna enota: Prešeren – Zdravljica


Učencem predvajam video kaseto PREŠERNOVA ZDRAVLJICA in jim razdelim učne liste.

Pregled rešitev, pogovor.

Učenci si ogledajo video kaseto PREŠERNOVA ZDRAVLJICA in rešijo učni list.


- Preberem pesem Zdravljica. (Skrivno življenje besed, str. 146)

- Pesem nato berejo učenci.- Razlaga manj znanih besed.

Poslušajo in berejo besedilo.

3. PREMOR PO BRANJU IN IZRAŽANJE DOŽIVETIJ

Ali ste pesem razumeli?Vam je bila všeč? Zakaj?Ali komu ni bila všeč? Zakaj?

Izrazijo svoje doživljanje pesmi.

Učenci svoje odgovore utemeljujejo.

4. ANALIZA, SINTEZA

Učencem zastavim usmerjevalna vprašanja.Z naslovom, zunanjo obliko (čaša) ter prvo in zadnjo kitico je pesnik določil zunanji okvir pesmi, dogodek, ki si ga naj bralec predstavlja. Opišite ga čimbolj jedrnato.

Komu in v kakšnem vrstnem redu nazdravljajo bratje?

Za vsako kitico ugotovite naslovljenca.

Zakaj Prešeren cenzuri ni predložil 3. kitice?

Kaj si želi pesnik v 4. kitici?

Komu nazdravlja v 5. kitici, kaj si želi?

Kaj želi v 6. kitici?


prijatelji, Slovenci, osvoboditvi Slovencev, Slovani, Slovenke in Slovenci, narod, prijatelji

V čigavem imenu govori v kitici 7? Komu nazdravlja? Kakšen naj bo odnos med narodi?

Ali je pesem lirska ali epska?O čem govori?

Kakšen je torej slog pesmi?

Katera lirska pesem je to po vrsti?Kaj je torej oda?

Lirska.Domovini, prijateljstvu, svobodi …Vzvišen

OdaLirska pesem, ki se odlikuje po slovesnem slogu in splošno pomembni vsebini.

5. ZAPIS

(Elektronska prosojnica - PPT)France Prešeren je Zdravljico napisal leta 1844, v zadnjem obdobju svojega pesniškega ustvarjanja. Pesem združuje narodnoosvobodilno in internacionalistično misel, zaradi katere je bila cenzurirana (3. in 4. kitica), tako okrnjene pa Prešeren ni hotel objaviti v zbirki Poezije, ki je izšla leta 1847. Objavljena je bila po odpravi cenzure, leta 1848.

Zgradba:Pesem ima 8 kitic, verzi so različno dolgi in razporejeni v obliki čaše, zato je Zdravljica tudi likovna pesem.Zdravljica ali napitnica je prigodniška pesem, navadno namenjena pivskemu omizju. Razširjene so bile ob koncu 18. stoletja, v času razsvetljenstva in predromantike.

OdaLirska pesem, ki se odlikuje po slovesnem slogu in splošno pomembni vsebini.

Učenci zapisujejo snov v zvezke.

6. NOVE NALOGE

Domače delo: Učenci naj doma s pomočjo zvezka 8. razreda in berila sestavijo miselni vzorec o življenju in delu Franceta Prešerna.

Zapišejo si navodila za domače delo.

Učni list za 9. razred

France Prešeren: Zdravljica – razčlemba poslušanega besedila

Oglej si posnetek in odgovori na vprašanja.

1. Kakšen je naslov našemu posnetku? ____________________________________a) Kaj smo poslušali v ozadju? _______________________________________b) Kaj vse nam pokaže slika? ________________________________________c) Kdo vse nam pripoveduje? ________________________________________

2. Popravi napačne trditve.a) Zdravljica je nastala 12. 4. 1848.b) V pesniško zbirko je ni vključil, ker je cenzura prepovedala objavo še 3. kitice.c) Hvalnico trti je pesnik izbral kot okvir, ki ga je dopolnil z vprašanjem preživetja

naroda in njegove osamosvojitve.d) Poezije, ki so izšle leta 1847, vsebujejo tudi Zdravljico.e) Izid pesmi omogoči šele oktobrska revolucija.

3. Zdravljica je družabna _____________________ s __________________ vsebino.

4. Pesem v dveh kiticah vsebuje zelo daljnosežen narodni program, ki predvideva združitev in osamosvojitev ter prostost, tako kot jo imajo očetje v srednjeveški Karantaniji. Za kateri dve kitici gre? ______________________

5. Najpomembnejša je 7. kitica. Prepiši jo iz Poezij in ugotovi, zakaj.

6. Kje bi bila lahko 7. kitica še zapisana? Na pročelju katere hiše?_________________________________

7. V kateri kitici se spremeni ton pesmi, kjer se pesnik obrne k omizju prijateljev?

__________________________________

8. Prešeren v pesmi izraža spoštovanje do življenja in veselja nad njim, nazdravlja živosti, upanju in ženski lepoti. Ali to pomeni, da pesem ni zgolj politična?______________________________________________________________

9. Kje pesnik pripoveduje pesem? Kaj pa je ta prostor dolgo časa?____________________________ ________________________________

10. Ob katerih priložnostih pesem znova zaživi? Obkroži pravilne odgovore.a) Med prvo svetovno vojno (1914–1918)b) Ob osamosvojitvi Slovenije.c) Ob dnevu državnosti Slovenije.d) Med drugo svetovno vojno.e) Ob izidu v Novicah leta 1848.

11. Med vojno izide eden najlepših natisov Prešernovih Poezij, ki ga grafično opremita arhitekt Šorli in slikar Vidic, izda pa partizanski tist z Gorenjske. Ob kateri obletnici izide 1500 izvodov?

12. Zakaj se ti zdi, da je bil to velik dosežek?

13. Kako postane del Zdravljice državna himna? Za katero kitico gre?a) Predsedniku Milanu Kučanu je bila zelo všeč.b) Ljudska množica je znala zapeti samo to pesem.c) Ljudje so se zanjo odločili čisto spontano.d) Visoki državni uradniki so se zanjo odločili na posebni seji.

14. Označi, ali je trditev pravilna ali nepravilna.

√ XZdravljica ni politična pesem.V 7. kitici nacionalna ideja prerase samo sebe in prenese idejo svobode vseh narodov.Edinost, sreča, sprava (4. kitica) pomeni prenos idej ilirizma – gibanja za umetno stapljanje slovanskih narodov.Zunanji povod za nastanek pesmi je bila prošnja Matije Vrtovca, da bi nekdo napisal hvalnico trti.Zdravljica je nastala jeseni 1844.Cenzura prepove natis zaradi 3. in 4. kitice.Janez Bleiweis je Zdravljico v Kranjski čbelici objavil z velikim ponosom.Melodijo državni himni je napisal Stanko Premrl.

15. Zakaj misliš, da je cenzura sploh posegla v tako pesem? Je to prav?_____________________________________________________________________


Učna enota: Prešeren – Zdravljica (2. ura), delo v računalniški učilnici


Učence odpeljem v računalniško učilnico in jim dam navodila za delo. Usmerim jih na spletno stran:http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo/015_zdravljica/01_index.html

Povem jim, da bodo samostojno prebrali podatke na spletnih straneh in rešili naloge, ki se navezujejo na Prešernovo Zdravljico.

Učenci poiščejo navedeno spletno stran.

2. KVIZ

Rešimo še kviz o Prešernu.

http://www.preseren.net/slo/4-2_kviz.aspUčenci rešujejo kviz na spletni strani.

3. NOVE NALOGE

Učencem dam navodila za domače delo.Napiši fiktivni intervju s Francetom Prešernom. Pazi na to, da mu boš zastavil/a bistvena in zanimiva vprašanja.

http://www.preseren.net/slo/4-2_kviz.asp

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo/015_zdravljica/01_index.html

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo/015_zdravljica/01_index.html


Učna enota: Prešeren – Zdravljica (deklamacija)


Učencem napovem, da bomo pred ocenjevanjem deklamacije najprej poslušali posneto deklamacijo Zdravljice.

Po poslušanju predstavim kriterije ustnega ocenjevanja deklamacije (priloga).

Seznanijo se s kriteriji ustnega ocenjevanja.

2. INTERPRETACIJA

Učencem določim del pesmi in jih prosim, da ga doživeto in razumljivo deklamirajo.

Posamezni učenci deklamirajo pesem, ostali učenci poslušajo in s tem ohranjajo zanimanje za poslušanje poezije.

3. VREDNOTENJE

Seznanim učence z oceno.

Deklamacija – kriteriji za ocenjevanje

POZNAVANJE BESEDILA INTERPRETACIJATEMPO IN POUDARKI DOŽIVETOST

0 – Učenec ni izvedel govornega nastopa.1,2 – Učencu se pri deklamiranju zatika, pogoste so pavze in napake, učenec deklamacije kljub učiteljevi pomoči ne pripelje do konca.

1 – Učenec ne izraža ustreznega tempa in poudarkov v besedilu.

1 – Učenec deklamira besedilo nedoživeto (ne razlikuje glasov različnih književnih oseb, barva in register glasu ostajata nespremenjena).Ne uporablja prvin nebesedne govorice.

3,4 – Deklamacija vsebuje precej napak, opazne so daljše pavze. Učenec izvede deklamacijo do konca z učiteljevo pomočjo.

2 – Učenec hiti oz. ne prilagaja tempa vsebini. Učenec naredi veliko napak v ustreznem poudarjanju besed (poudarki so na neustreznih mestih v besedah, izbere tudi neustrezne besede za poudarjanje).

2 – Učenec deklamira besedilo nedoživeto (ne razlikuje glasov različnih književnih oseb, barva in register glasu ostajata nespremenjena).Uporablja le nekaj prvin nebesedne govorice.

5,6 – Besedilo deklamira z nekaj napakami, ki jih ne popravi. Pavze so daljše, učenec se mora v mislih vrniti nazaj, a z deklamacijo nadaljuje brez pomoči učitelja.

3 – Učenec hiti oz. ne prilagaja tempa vsebini. Učenec ustrezno poudari večino besed (poudarki so na ustreznih mestih v besedah, izbere tudi ustrezne besede za poudarjanje).

3 – Deklamiranje ni povsem doživeto (razlikuje le nekaj glasov, nedosledno spreminja barvo in register glasu).Uporablja le nekaj prvin nebesedne govorice.

7, 8 – Besedilo deklamira z eno ali nekaj (2,3) takojšnjimi samostojnimi in ustreznimi popravki oz. z nekaj rahlimi (skoraj neopaznimi) nepredvidenimi pavzami.

4 – Tempo deklamacije je ustrezen, učenec dela pavze na ustreznih mestih, vendar so vse enako dolge. Učenec ustrezno poudarja besede (poudarki so na ustreznih mestih v besedah, izbere tudi ustrezne besede za poudarjanje).

4 – Učenec deklamira besedilo doživeto (razlikuje glasove različnih književnih oseb oz. delov besedila, učinkovito barvo in register glasu).Prvin nebesedne govorice ne uporablja povsem premišljeno.

9, 10 – Učenec tekoče, popolnoma brez napak oz. z rahlo (skoraj neopazno) nepredvideno pavzo deklamira besedilo.

5 – Tempo deklamacije je ustrezen, učenec dela primerno dolge pavze na ustreznih mestih. Učenec ustrezno poudarja besede (poudarki so na ustreznih mestih v besedah, izbere tudi ustrezne besede za poudarjanje).

5 – Učenec deklamira besedilo doživeto in izvirno (razlikuje glasove različnih književnih oseb oz. delov besedila, učinkovito prilagaja barvo in register glasu).Premišljeno in učinkovito uporablja prvine nebesedne govorice.

ODSTOTKI OCENA0—49 nezadostno (1)50—65 zadostno (2)66—79 dobro (3)80—90 prav dobro (4)91—100 odlično (5)

UČNA PRIPRAVA


Razred: 9.

Predmet: SLJ

Datum:

Učni sklop: »Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha. Vsaka mladost.«Obravnavana besedila:

- S. Gregorčič: Soči (4 ure)- I. Cankar: Bobi (4 ure)- DB: Hotel sem prijeti še luno (2 uri)

URE: 10

OPERATIVNI CILJI


STANDARDI ZNANJA


VSEBINE: Pridobivanje literarnovednega znanjaUčenci/učenke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze ter jih znajo opisati:˗ tema, ˗ sporočilnost književnega besedila, ˗ domovinska tema(tika),˗ lirski izpovedovalec,˗ govorniško vprašanje,˗ črtica,˗ literarnozgodovinska obdobja in smeri: realizem, moderna (nova romantika).Učenci pregledno poznajo književnike in njihova dela:˗ Simon Gregorčič,˗ Ivan Cankar.Učenci navedejo poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna obdobja.

IZOBRAŽEVALNI PRIPOMOČKI: Berilo 9, Skrivno življenje besed (Honzak, Mohor, Udovič, Svetina); video, računalnik, učni list, grafoskop, radio, knjiga domačega branja in različne knjige obravnavanih avtorjev

MEDPREDMETNE POVEZAVE: zgodovina, tuji jezik angleščina, zemljepis, vzgoja za medije, gledališki klub

INDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA:- individualno delo, delo v skupinah, delo v dvojicah˗ diferencirana/individualizirana obravnava besedil glede na recepcijske zmožnosti učencev

(različni viri, različna navodila/naloge za delo, izbirnost pri poustvarjanju …)


Učna enota: Moderna (1 ura)


Katero literarno obdobje smo nazadnje spoznali?Kateri so glavni predstavniki?Kaj vam pomeni beseda moderen?Kdo je moderen? Odgovarjajo na vprašanja.

2. OBRAVNAVA

S pomočjo prosojnice razložim poglavitne pojme obdobja moderne.

Kaj zaznamujemo z izrazom moderna?

Z izrazom moderna zaznamujemo obdobje slovenske književnosti od leta 1899, ko sta izšli Cankarjeva pesniška zbirka Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti, pa do leta 1918, ko se je končala prva svetovna vojna in ustanovila država Srbov, Hrvatov in Slovencev; tega leta je umrl najpomembnejši predstavnik moderne Ivan Cankar.

a) Modernistični tokovi elektr. prosojnica

Vse te struje nasprotujejo naturalizmu in odklanjajo hladno, podrobno slikanje zunanjega sveta. Od njega se umetniki odvračajo, ker jih je življenje razočaralo. Ukvarjajo se s človeško notranjostjo, s čustvi in strastmi.

Dekadenca – najprej se je pojavila v liriki (Francija) kot poezija modernega, nervoznega, moralno pokvarjenega človeka. Pesniki so sovražili meščansko družbo in sezatekali v svet sanj. V pesmih niso izražali mišljenja povprečnega človeka, ampak je šlo za umetnost zaradi umetnosti. Življenje je v bistvu bolečina in zlo, zdravilo zoper pesimizem je lahko le brezobzirno uživanje življenja, celo razvrat.

Simbolizem – pojave iz narave in miselnega sveta niso imenovali naravnost, ampak s simboli. Pesmi simbolistov niso čisto jasne in so težko razumljive, zato so dobile kaj kmalu nasprotnike. Izpovedujejo nemir zaradi neskladja ideala in stvarnosti.

Zapisujejo v zvezke in odgovarjajo na vmesna vprašanja. Ogledajo si tudi likovne izdelke predstavnikov moderne in prisluhnejo nekaterim skladbam te dobe, ki so tiha podlaga moji razlagi.

Simboli: Cankar: dolina šentflorjanska = meščanstvo klanec = revščina kralj na Betajnovi = vaško veljaštvo bela krizantema = umetnost

Nova romantika – ugotavlja neskladnost med vsakdanjim življenjem in človekovimi ideali. Večina predstavnikov se poglablja v zapleteno notranjost (duševnost) in išče snovi v preteklosti.

Impresionizem – poudarja trenutna občutja v človeku in vtise v naravi ter s tem ustvarja razpoloženje.

a) Razmere na Slovenskem

- Ponemčevanje (vladajoča nemška plast ni dala Slovencem pravice do jezika v šoli, čedalje hujši pritisk je poglabljal narodno zavest in zaostroval narodni boj – protestne demonstracije).

- V političnem življenju vodi klerikalna Slovenska ljudska stranka, ki podpira zvezo treh dežel Avstrije, Ogrske in države Jugoslavije; delavsko gibanje je vodila Jugoslovanska socialno-demokratska stranka. Kmete je štela za nazadnjaški element. Bila je oportunistična – združitev vseh Jugoslovanov v okviruAvstrije. - Nastajanje slovenskega finančnega kapitala, vdor kapitalizma na vas, povečana proletarizacija, razslojevanje in izseljevanje slovenskega kmeta.

c) Predstavniki - graf. prosojnica

Kot izraz novih družbenih razmer na Slovenskem je slovenska moderna vzklila iz odpora proti realizmu in naturalizmu.Njeni predstavniki so:

- v literaturi: Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar in Oton Župančič;

- v slikarstvu: Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar, Matej Sternen;

- v glasbi: Gojmir Krek, Anton Lajovic,- v arhitekturi: Jože Plečnik, Ivan Jager.

Leposlovne revije v času moderne: Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovan.

3. UTRJEVANJE

Učencem razdelim lističe, kjer imajo napisano DA in NE.Odgovarjajo na moja vprašanja.

Moderna je literarno obdobje pred realizmom. Kot začetnika moderne označujemo Cankarja.Cankar je napisal Čašo nesmrtnosti.Ivan Cankar je bil samo pisatelj.Literarne smeri v moderni se navdušujejo nad resničnim življenjem.Simbolisti se izražajo s pomočjo simbolov.Dekadenca je izražala nezadovoljstvo nad življenjem.Impresionistične pesmi so polne barvitosti, različnosti.Jože Plečnik je znameniti slovenski slikar.Impresionizem se je najmočneje razmahnil v slikarstvu.V literaturi so se pojavili štirje stebri moderne.V času moderne so se ljudje začeli preseljevati iz Amerike nazaj domov.Pritisk germanizacije je nekoliko popustil.Za moderno lahko rečemo, da je razcvet slovenske umetnosti na vseh področjih.

Odgovarjajo na moja vprašanja.(Lahko tudi vstajajo za DA in sedajo za NE)

NeDaNeNeNe

DaDaDaNeDaDaNe

NeDa


Učna enota: I. Cankar: Bobi (3 ure)

UČITELJ UČENCI4. DOŽIVLJAJSKO-SPOZNAVNA UVODNA

MOTIVACIJA

Učence vprašam, če so bili kdaj v življenju ponižani oz. če jim je kdaj kdo storil krivico.

Danes se bomo srečali z besedilom, ki govori prav o tem.Pred branjem pa poglejmo, če razumete besede, ki jih bomo srečali v besedilu:bob, svatje, zakristija, dekla, hlapec, duri, hišna, špehovka, pečica, posli, vbogajme.

Učenci pripovedujejo o svojem doživetju.

Učenci razložijo manj znane besede, pri tem si pomagajo tudi s SSKJ.


Danes se bomo srečali z največjim slovenskim pisateljem.Morda kdo ve zanj?Prebrali bomo njegovo črtico Bobi, kjer nam razkriva duševnost prevaranega otroka in jo najdemo v beriluSkrivno življenje besed na str. 170.

6. INTERPRETATIVNO BRANJE, PREMOR, IZRAŽANJE DOŽIVETIJ

Črtico učencem preberem sama, da bolje začutijo krivico, ki se zgodila Petru.

Po branju jih vprašam, kako so se počutili, kaj bi oni storili v Petrovem položaju.

Učenci poslušajo ob zaprtih knjigah.


7. DEJAVNOSTI PO BRANJU (ANALIZA, SINTEZA, VREDNOTENJE)

- Razčlenimo besedilo s pomočjo usmerjevalnih vprašanj v razdelku Raziskujmo besedilo, str. 175.

- Cankarjev jezik je zelo prepoznaven in blagoglasen.Poiščimo nekaj cankarjanskih primer ali komparacij:… kakor da bi ne nosil nerodnih čevljev… kakor z jablanovim cvetjem posuto

Učenci ustno odgovarjajo na vprašanja.

Učenci iščejo primere v besedilu in si jih zapisujejo v zvezek.

… kakor za prvo sveto obhajilo… kakor dekliški

- Pisatelj je veliko pozornosti namenil ritmu. Rekel je,da je ritem važnejši od slovnice. Ritem je odvisen odvsebine. Beseda je odvisna od ritma. Za ritmiziranjesvoje proze je uporabil ponovitve, paralelizme, vrivke, dostavke. V Bobih poiščite nekaj takih povedi.

- Cankar sodi k simbolistom, zato uporablja pri pisanju različne simbole:dolga suknja = revščinavoz = hrepenenjeklanec = pot revščine, znamenje prikrajšanostivisoka, bela hiša = blagostanje, bogastvobob = blagostanjebela cesta = pot do bogastva

- Pogovarjali smo se že o besedah s prenesenim pomenom. Naštejte jih nekaj!

Poznamo pa tudi besede v zamenjanem pomenu.

Preimenovanje ali metonimija – zamenjava dveh predmetov, ki imata med seboj neko zvezo:Jerasovi so pogoreli.Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle …

Ali bi našli besedo v zamenjanem pomenu tudi v besedilu Bobi?(npr. … zaboleli so ga tesni čevlji)

- Za Cankarja pravimo, da je mojster črtice. Ta pojem smo že omenili, ko smo v 7. razredu brali Solzice.Bi znali povedati, kaj je črtica?

Črtica je zelo kratka, osebno obarvana, večidel impresionistična pripoved, po navadi brez prave zgodbe. Z njo nam pisatelj zgoščeno prikaže en dogodek ali drobno doživetje, oriše človekovo čustveno razpoloženje ali le bežen vtis o čem.

- Dva učenca sta dobila pred 14 dnevi navodila za govorni nastop in danes jim bomo prisluhnili. Predstavila nam bosta življenje in delo Ivana Cankarja, obnovila še eno njegovo črtico (Na peči, str. 166), poleg tega pa bosta primerjala svojo in Cankarjevo mladost.

Učenci iščejo v besedilu povedi, kjer je opazen poseben ritem in jih glasno preberejo.

Učenci poiščejo simbole v besedilu.

Učenci ponovijo že znano snov, npr. poosebitev, primero, metaforo …

Učenci zapišejo snov v zvezek.

Učenci iščejo besede v zamenjanem pomenu.

Učenci skušajo ugotoviti, kaj je črtica.

Zapis v zvezek.

Učenci prisluhnejo govornemu nastopu.Po nastopu predstavitev ovrednotijo.

Učence odpeljem v računalniško učilnico, kjer ob pomoči različnih računalniških virov rešijo učni list.

(KVIZ IVAN CANKAR)

Učence opozorim, da so navodila za kviz pravzaprav prelet skozi Cankarjevo življenje in delo, kar lahko uporabijo pri učenju.

Učenci odidejo v računalniško učilnico, kjer ob pomoči različnih računalniških virov rešijo učni list.

Učenci rešijo učni list, nato se fantje in dekleta preverijo v kvizu in tako pregledajo pravilnost rešitev.

8. UTRJEVANJE SNOVI

Učenci ponovijo obravnavano učno snov ob nalogah na učnem listu. (Naloge, prirejene po učbeniku Reši me, rešim te).

Učenci individualno rešijo naloge na učnem listu, rešitve pregledamo skupaj.

9. NOVE NALOGE

Učencem dam navodila za ustvarjalno besedilo (črtico), ki naj jo napišejo doma. Izbirajo lahko med naslovi:- Razočaranje otroka je prvotno besedilo življenja- Storil sem mu krivico- Bil sem ponižan

Ivan Cankar: Bobi1. Prebrali smo Cankarjevo črtico Bobi. Ta književna vrsta je:a) krajša zgodba, ki obravnava zanimiv, živahen in napet dogodek,b) zgodba, ki podrobno opisuje mirno življenje kmečkih ljudi,c) krajša zgodba, ki razčlenjuje duševno razpoloženje ob izrednem dogodku.

2. Kdo je glavna oseba te črtice?a) Mihčeb) matic) Peter

3. Kako doživlja Peter nedeljsko jutro?a) Razočaran je.b) Prestrašen je.c) Poln je pričakovanja.

4. Kaj nam razkriva otrokova usoda?a) Nesrečno Petrovo življenje.b) Lepšo Petrovo prihodnost.c) Takratne družbene razmere.

5. Kako imenujemo slogovni postopek v odstavku Kasno je prišel … polno ljubezni?

a) pripovedovanjeb) orisc) monologd) dvogovor

6. V odlomku lahko zaznamo, da Cankar opisuje svoje življenje. Katerimotiv torej vsebuje odlomek?

a) biografskib) avtobiografski

7. V delu besedilu od Ljudje so se razpršili … bele, vroče ceste. poišči metonimijoin jo izpiši.________________________________________________________

8. V besedilu poišči primero ali komparacijo in jo izpiši._________________________________________________________

9. Katero pesniško sredstvo najdeš v besedni zvezi vriskajoče petje zvonov.__________________________________

10. V katero literarno obdobje sodi Cankar?a) V romantiko.b) V realizem.c) V moderno.

KVIZ: IVAN CANKAR(ob pomoči IKT)

Ivan Cankar se je rodil na Vrhniki, v hiši Na klancu, v propadajoči obrtniški družini. Njegov oče je bil:

a) čevljar. c) zidar.b) krojač. č) kovač.

Cankarjeva otroška leta so bila polna grenkobe. Nič bolje se mu ni godilo, ko je obiskoval

a) ljubljansko realko. c) ljubljansko gledališče.b) ljubljansko gimnazijo č) ljubljansko semenišče.

Na Dunaju se je vpisal na tehniško fakulteto, a že po mesecu dni se je hotel prepisati

a) na teologijo. c) na romanistiko in slavistiko.b) na ekonomijo. č) na likovno akademijo.

V času bivanja na Dunaju mu je umrla mati. Pogrebne stroške je plača s honorarjem

a) za dramo Hlapci c) za zbirko črtic Vinjete.b) za pesniško zbirko Erotika. č) za roman Na klancu.

Na Dunaju je živel

a) na Rožniku. c) pri družini Kesslerjevih.b) pri družini Löfflerjevih. č) pri bratu.

Leta 1909 je odpotoval v Sarajevo

a) k očetu. c) k prijatelju Lojzu Kraigherju.b) k bratu Karlu, ki je bil duhovnik. č) k Otonu Župančiču.

Po vrnitvi v Ljubljano je stanoval na Rožniku, pred smrtjo pa se je preselil v mesto. Umrl je leta 1918, ljubljanski župan pa ni dal izobesiti zastave ob njegovi smrti. To je bil

a) Ivan Hribar c) Ivan Tavčarb) Ivan Gradnik č) Ivan Grafenauer

Cankar je začel svojo umetniško pot s pesmimi. Pesniško se je razvijal v društvu

a) Zadruga c) Slovenska maticab) Ljubljanski zvon č) Dom in svet

Svoji prvi ljubezni, Vrhničanki Francki Ocepkovi, je posvetil nekaj pesmi Iz lepih časov, ciklus pesmi Helena je zbudila ljubezen do Helene Pehanijeve. Zadnje Cankarjeve pesmi so odmev ljubezenskega čustva do učiteljice

a) Dragojile Milekove. c) Julije Primic.b) Zofke Kveder. č) Mici Kesslerjeve.

Vzporedno s pesmimi je Cankar snoval svoja dela v prozi. Obkroži naslove Cankarjevih črtic.

b) Erotika c) Vinjetec) Kralj na Betajnovi č) Hlapec Jernej in njegova pravica

Najobsežnejše pisateljevo delo, roman Na klancu, opisuje žalostno usodo

______________________________________________.

Poveži tako, da na črtice vpišeš številke:

______ Hlapec Jernej in njegova pravica 1 roman_______ Podobe iz sanj 2 povest_______ Hlapci 3 črtice_______ Za narodov blagor 4 drama_______ Na klancu_______ Nina_______ Hiša Marije Pomočnice_______ Knjiga za lahkomiselne ljudi

Preglej še ostale vire na računalniku in zapiši še nekaj podatkov o Cankarju, ki se ti zdijo zanimivi in pomembni.

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Učna enota: Gregorčič: Soči (4 ure)

UČITELJ UČENCI1. DOŽIVLJAJSKO-SPOZNAVNA

UVODNA MOTIVACIJA

Katera literarna obdobja smo letos spoznali?Kako bi opredelili romantično književnost?

- Kdo je za vas realist?- Kaj vam pomenijo besede: realnost, realen,

realiteta, realizirati, realizacija, realist, realističen.

S pomočjo kviza na interaktivni tabli ponovimo znanje realizma iz 8. razreda.

Učenci ponovijo lit. obdobja.

Odgovarjajo na vprašanja, pomagajo si tudi s SSKJ.

Učenci rešujejo kviz po skupinah.


Učencem pokažem sliko reke Soče, oni povedo, kaj vedo o tej reki. Na zemljevidu sledimo toku reke Soče. Ob tem povem učencem nekaj zgodovinskih podatkov o razmerah na tem ozemlju med prvo svetovno vojno.

Soča je 137 km dolga reka v zahodni Sloveniji (95 km) in severni Italiji (42 km). Alpska reka izvira 1100 m visoko v Julijskih Alpah v Trenti. Kraški izvir je priljubljena turistična točka. Reka teče proti jugu mimo krajev Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Nova Gorica in Gorica. V Jadransko morje (Tržaški zaliv) se izlije v Italiji blizu Trsta. Staro ime za Sočo v zgornjem toku je bilo Šnita.Dolina Soče je bila prizorišče krvavih bitk v 1. svetovni vojni. Med leti 1915 in 1917 je Soška fronta terjala preko 300 000 življenj italijanskih in avstro-ogrskih vojakov.V kristalno zeleni Soči domuje soška postrv.

Ob reki Soči je živel tudi Simon Gregorčič, ki je o njej napisal čudovito pesem z naslovom Soči. Našli jo bomo v berilu za 7. razred (Sreča se mi v pesmi smeje), na str. 20. Učenci pripravijo berila.

http://sl.wikipedia.org/wiki/So%C5%A1ka_postrv

http://sl.wikipedia.org/wiki/Avstro-Ogrska

http://sl.wikipedia.org/wiki/So%C5%A1ka_fronta

http://sl.wikipedia.org/wiki/1917

http://sl.wikipedia.org/wiki/1915

http://sl.wikipedia.org/wiki/1._svetovna_vojna

http://sl.wikipedia.org/wiki/1._svetovna_vojna

http://sl.wikipedia.org/wiki/So%C5%A1ka_dolina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Trst

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tr%C5%BEa%C5%A1ki_zaliv

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jadransko_morje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gorica

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nova_Gorica

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kanal_ob_So%C4%8Di

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tolmin

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kobarid

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bovec

http://sl.wikipedia.org/wiki/Trenta

http://sl.wikipedia.org/wiki/Julijske_Alpe

http://sl.wikipedia.org/wiki/Italija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Reka


Učenci poslušajo recitacijo pesmi na videoposnetku.Nato pesem še sami preberejo.Po branju jih povprašam, če so začutili lepoto reke, kakšno sliko so si ustvarili po prebranem.

Učenci najprej prisluhnejo recitaciji dramskega igralca Aljoša Trnovška, nato pesem interpretativno preberejo še sami. Po branju izrazijo svoje občutke.

4. DEJAVNOSTI PO BRANJU (ANALIZA, SINTEZA, VREDNOTENJE)

Z učenci naprej razčlenimo besedilo s pomočjo usmerjevalnih vprašanj v razdelku Raziskujmo besedilo, berilo 7, str. 23.V pesmi je kar nekaj besed, ki učencem ni znana, zato preberemo tudi razlago v berilu, oz. povejo razlago tisti, ki morda besedo poznajo.

- Učence povprašam, kaj je tisto, kar jih pri pesmih pritegne. Poskušam priti do odgovora »pesniška sredstva«.Pesnik mora imeti izostren čut za pesniški jezik in za Gregorčiča lahko trdimo, da ga je imel. Poskušajmo to dokazati in poiščimo pesniška sredstva v pesmi Soči.Sama imam primere tudi zapisane na grafoskopski prosojnici.

Krasna si, bistra hči planin!

NAGOVOR ali APOSTROFANagovarjanje odsotnih ali umrlih oseb ali stvari, na katere se pesnik sredi pripovedovanja obrne, kakor da so pred njim žive.

Nad tabo jasen bo obok,krog tebe pa svinčena točain dež krvav in solz potokin blisk in grom – oh, bitva vroča.

STOPNJEVANJE ali KLIMAKS Pesnik stopnjuje moč besede in predstave z vrsto vedno močnejših izrazov.

Učenci ustno odgovarjajo na vprašanja. Pri razlagi manj znanih besed si pomagajo z berilom oz. SSKJ.

Učenci povedo svoje mnenje in ga utemeljijo. Lahko povedo tudi primer.

Učenci sami iščejo pesniška sredstva , povedo, kaj je namen tega pesniškega sredstva in si jih zapišejo v zvezek. Razlaga ne pišejo, saj je to samo ponovitev snovi iz prejšnjih let.

PONAVLJANJE ali ITERACIJA

Na rosah sinjega nebana rosah zelenih gora

ANAFORAne veš, da tečeš tik grobovgrobov slovenskega domovja.

ANADIPLOZAkrasna si, bistra hči planin

REFREN (PRIPEV)

Vedra višnjevost višavSOGLASNIŠKI STIK ali ALITERACIJA

Kaj trudno lezeš in počasi,zakaj so tožni tvoji glasi?

RETORIČNO VPRAŠANJE

- Ali je reka za pesnika zgolj voda? Zakaj?Kaj želi od nje?Pesem je torej DOMOVINSKA PESEM

Domovinska pesem govori o ljubezni do domovine in skrbi za njeno usodo.

Kakšno razpoloženje zbuja pesem?Na kakšni prireditvi bi jo lahko prebrali?

Pesem SOČI je ODA. Odlikuje se po slovesnem slogu in splošno pomembni vsebini. Navadno opeva domovino, naravo, prijateljstvo, svobodo.

Kdo je napisal pesem Soči?Ali je kdo o njem že kaj slišal?

Danes bomo izvedeli o pesniku še kaj več. Učencem predvajam film o Simonu Gregorčiču. Razdelim jim tudi učne liste, na katere med ogledom zapišejo pomembnejše podatke iz življenja in dela pesnik. Po ogledu filma preverimo zapisano.

Učenci zapišejo razlago v zvezek.

Tisti učenci, ki morda o pesniku že kaj vedo, svoje znanje delijo s sošolci.Ogledajo si videoposnetek in ob tem v učni list zapišejo pomembne podatke iz pesnikovega življenja.

Učni list: ŽIVLJENJE

Rojen (v Vrsnem pri Kobaridu, kmečki starši) Šolanje: Gimnazija v Kobaridu, študij bogoslovja; Služba: Kaplan v Kobaridu (čitalnica, pevski zbor,

premeščen v Branik, vikar v Gradišču, Gorica) GORIŠKI SLAVČEK – vzdevek

DELO Iskrice domorodne (kot dijak) Poezije (1882) – Človeka nikar, Ujetega ptiča

tožba, Soči, Nazaj v planinski raj) Je izrazit LIRIK: rodoljubne, izpovedne pesmi,

ljubezenske (Izgubljeni cvet), vzgojne (Življenje ni praznik)

EPSKE pesmi: Jeftejeva prisega, Hajdukova oporoka

5. UTRJEVANJE SNOVI

Učencem razdelim učne liste s pomensko, pragmatično, vrednotenjsko, besedno razčlembo besedila Soči in njim neznanega besedila.

Učencem razdelim Gregorčičevo pesem Nazaj v planinski raj in jih razdelim v skupine. Dam jim učne liste z nalogami, ki jih rešujejo in potem predstavijo svoje rešitve.

Učenci samostojno rešijo učne liste. Rešitve pregledamo skupaj.

Učenci delajo po skupinah in ob nalogah ponovijo pesniška sredstva.

6. DOMAČE DELO – NADGRADNJA

Učencem dam na izbiro dve nalogi:

- Postavite se v vlogo novinarja in napišite intervju – vi sprašujete, Soča odgovarja. V intervjuju se s Sočo pogovarjajte o pokrajini, kjer teče, o zgodovinskih dogodkih, ki so se odvijali ob njenem toku, pa tudi o pesniku Simonu Gregorčiču.

- Napišite zasebno pismo svojemu sorodniku v Argentino. Ta sorodnik še ni bil nikoli v Sloveniji, zato mu opiši lepoto reke Soče, povej pa mu tudi nekaj o pesniku Simonu Gregorčiču. Povprašaj ga tudi po domotožju in o tem, če se misli kdaj vrniti v domovino.

Učenci napišejo intervju z reko Sočo.

Učenci napišejo zasebno pismo.

Krasna si, bistra hči planin!

NAGOVOR ali APOSTROFANagovarjanje odsotnih ali umrlih oseb ali stvari, na katere se pesnik sredi pripovedovanja obrne, kakor da so pred njim žive.

1. Nad tabo jasen bo obok,krog tebe pa svinčena toča MNOGOVEZJE ali in dež krvav in solz potok POLISINDETON in blisk in grom – oh, bitva vroča. (kopičenje veznikov za

označitev obilice)STOPNJEVANJE ali KLIMAKS Stopnjuje moč besede in predstave z vrsto vedno močnejših izrazov.

2. Na rosah sinjega nebana rosah zelenih gora ANAFORAne veš, da tečeš tik grobovgrobov slovenskega domovja. PONAVLJANJE ANADIPLOZAkrasna si, bistra hči planin REFREN (PRIPEV)

3. V edra višnjevost višav

SOGLASNIŠKI STIK ali ALITERACIJA

4. Kaj trudno lezeš in počasi, RETORIČNO VPRAŠANJEzakaj so tožni tvoji glasi? (vprašanje, na katerega ne

pričakujemo odgovora)

PESNIŠKA SREDSTVA V PESMI SOČI

SIMON GREGORČIČ

ŽIVLJENJE

Rojen

Šolanje:

Služba oz. poklic:

Vzdevek:

DELO

Kot dijak:

Pesniška zbirka:

Naslovi nekaterih pesmi:

Je izrazit __________

Delo po skupinah:

Skupina 1:

- Preberite pesem S. Gregorčiča Nazaj v planinski raj.

- V eni povedi utemeljite, da gre za lirsko pesem.

- Poiščite 3 pesniška sredstva v 1. kitici.

Skupina 2:


- Po čem hrepeni pesnik? Odgovorite v eni povedi.


Skupina 3:


- Kateri motiv vsebuje pesem? Izbirate lahko med pojmi: domotožje, ljubezen,

razočaranje.


Skupina 4:


- Katero čustvo je najbolj izraženo v pesmi? Izbirate lahko med pojmi: brezup,

vzhičenje nad lepoto pokrajine, hrepenenje po vrnitvi v domači kraj.

- V 4. kitici poiščite verz, kjer opazite ponavljanje in ga poimenujte.

Učni list: SOČI

1. Pesem je hvalnica (oda). Koga ali kaj pesnik v pesmi hvali. a) Svojo sestro.

b) Pokrajino.c) Solzo.č) Reko.

2. Kaj mu Soča prinaša od doma?a) Vihar grozan, vihar strašan.b) Ljub pozdrav.c) Svinčeno točo.

3. Pesnik reki Soči naroča:a) Naj teče tožno in počasi.b) Naj divja čez plodno ravan.c) Naj utopi tujce, zemlje lačne.

4. Ker se verz Krasna si, hči planin večkrat ponovi, je _______________

5. V pesmi je še več drugih ponavljanj. Kako imenujemo ponavljanje v verzih Mar veš, da tečeš tik grobov,

grobov slovenskega domovja? _______________________________

6. Poišči knjižni izraz za brdka. ______________________________

7. Pesem je a) balada b) romanca c) oda

8. Preberi še eno Gregorčičevo pesem (Nazaj v planinski raj).Pod trto bivam zdajv deželi rajskomili,srce pa gor mi silinazaj v planinski raj;zakaj nazaj?Nazaj v planinski raj!

Tu zelen dol in breg,tu cvetje že budi se,tu ptičji spev glasi se, gore še krije sneg,zakaj nazaj?Nazaj v planinski raj!

Glej ta dolinski svet,te zlate vinske griče,te nič, te nič ne mičenjih južni sad in cvet?Zakaj nazaj?Nazaj v planinski raj.

In to ti nič ni mar,

da da dragi srčno vdaniti kličejo: »Ostani,nikar od tod, nikar!«Zakaj nazaj?Ne vprašajte zakaj!

O, zlati dni spominme vleče na planine,po njih srce mi gine,saj jaz planin sem sin!Tedaj nazaj,nazaj v planinski raj!

Primerjajte pesem Soči in Nazaj v planinski raj, tako da boste izpostavili:- podobnosti v vsebini obeh pesmi,- razliko v vsebini obeh pesmi,- podobnosti v izvoru,- katera pesem ti je bolj všeč in zakaj.______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Učna enota: Domače branje Hotel sem prijeti še luno (2 uri)


Kaj menite o knjigi, ki ste jo prebrali za domače branje?

Učenci ocenijo knjigo in utemeljijo svoje mnenje. Oceno, ki so jo napisali v spletno učilnico, zagovarjajo in dajejo povratne informacije sošolcem.

2. DEJAVNOSTI PO BRANJU

Doma ste pripravili različne kvize, v katerih ste postavljali vprašanja iz knjige. Imenovali smo jih Lepo je biti šolski car. Poglejmo, komu bo uspelo odgovoriti na večinovprašanj.

Nekaj nalog sem pripravila tudi sama, dapreverim, če ste knjigo res prebrali. Odgovorite z DA ali NE.

V knjigi je več krajših pripovedi.Eden od avtorjev je tudi Tone Pavček.Zgodba z naslovom Sova je delo Toneta Partljiča.Med avtorji ni nobene pisateljice.Okovinokov nastopa v noveli Kruh.Glavna oseba zgodbe Dama iz Šanghaja je Jožica.Ena od črtic se dogaja na velikonočni ponedeljek.V zahvalo, da je preživel vojno, ena od oseb nese sveče na Brezje.Cafe de Brazil je najbolj zastarela zgodba v knjigi.Cankarjeva črtica Jutranji gost se dogaja na Dunaju.Iz črtice Misterij žene si lahko ugotovil, da je imela glavna junakinja prijetno življenje.Osrednji dogodek novele Osat je odpoved službe.Črtica Nevarne politične teme opisuje avtorjevo življenje v 2. svetovni vojni.V zgodbi Ata in čebele po smrti za čebele skrbi Franci.Pisatelj, Peter in Jula v eni izmed črtic lovijo postrvi.Ob zgodbi V letih nerodnih bi lahko zavzdihnili Čas celi rane.

Pripravila sem tudi učni list z nalogami, ki jih učenci rešijo individualno. Pri sebi imajo lahko izpiske, ki so si

Učenci sami izvedejo kviz.

Učenci odgovarjajo. Če menijo, da je odgovor DA, vstanejo, v nasprotnem primeru pa se usedejo.

Učenci rešijo učni list.

jih delali ob branju doma.

HOTEL SEM PRIJETI ŠE LUNO

Kje se prebrane zgodbe dogajajo? Pravilen kraj je naveden le za eno. Podčrtaj jo.

Zgodilo se je nekega jutra pred dvajsetimi leti. - Cafe do Brasil, Jutranji gost, Vrane

V zadnjem letu študija na Dunaju.- Sova, Misterij žene, V letih nerodnih

Campos Eliseos.- Misterij žene, Kruh, Cafe do Brasil

Katere trditve so napačne? Obkroži.a) V zgodbi V letih nerodnih se je pisatelj ukvarjal tudi s fotografiranjem.b) Službo pri grofu in grofici je Petrič izgubil, ker je izpadel goljuf.c) Tone Partljič je po smrti skrbel za očetove čebele.d) Okouinokou je rad pekel kruh.e) Zgodba Listnica uredništva je avtobiografska.

V spodnji tabeli so podani motivi. S križci označi, v katerih delih jih najdeš.

MOTIVI MISTERIJ ŽENE

CAFE DO BRASIL

V LETIH NERODNIH

LISTNICA UREDNIŠTVA

JUTRANJI GOST

preziranje ženskeoboževanje ženskepisateljevanjezaskrbljena ženskaizguba službeumetništvomladostna zaljubljenoststrah pred posmehom

V Cankarjevi črtici Jutranji gost se pripovedovalec počuti izredno nelagodno, ker prijatelju ne more ustreči. Kdo in kako mu pomaga rešiti mučni položaj?_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

V črtici Profesor Stopar prihaja je zapisana besedna zveza, da je bil človek z veliko začetnico. Kaj to pomeni?______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Kako so profesorja sprejeli domači?______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Preberi besedilo.On vzame v svoje roke iztepač, da ga mama ne more natepsti. Mama vidi, da mu nič več ne more, tak je, kot je bil njegov oče. Marjanca mu izmakne iztepač in ga vrže mami, da lahko ukroti Silva. Silvo je jokal, ko se je vdal, občutil je vso krivico tega sveta.Iz katere črtice je odlomek? _____________________________________Zakaj je bila mama tako jezna na Silva? ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Kaj meniš, je imel Silvo prav, ker se je uprl materi? Napiši svoje mnenje._________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Prebral si zgodbo Kruh. Zakaj je glavni junak dobil tak vzdevek?_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Prežihovi starši so bili botri neki siroti. Kakšna je bila navada v teh krajih za velikonočni ponedeljek? Obkroži pravilni odgovor.

a) Nesli so k blagoslovu velikonočne jedi.b) Na kosilo so povabili revne sorodnike.c) Botri so podarili svojim varovancem šarkelj, jajce in denar.d) Botri so dobili od svojih varovancev denar in pirhe.

Katera od zgodb ti je najbolj ugajala in zakaj?____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Katera pa ti je povzročala največ težav pri branju in zakaj?_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

UČNA PRIPRAVA


Razred: 9.

Predmet: SLO

Datum:

Učni sklop: 4. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti.«Učna enota: Oton Župančič: Žebljarska (obvezno besedilo)

Dragotin Kette: Na otčevem grobu Josip Murn Aleksandrov: Kmečka pesem ali Pesem

URE: 12

OPERATIVNI CILJI:


STANDARDI ZNANJA


Pridobivanje literarnovednega znanjaUčenci/učenke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze ter jih znajo opisati:˗ tema, ˗ sporočilnost književnega besedila, ˗ razpoloženjska tema(tika),˗ lirski izpovedovalec,˗ literarnozgodovinska obdobja in smeri: moderna (nova romantika).Učenci pregledno poznajo književnike in njihova dela:˗ Oton Župančič,˗ Josip Murn,˗ Dragotin Kette.Učenci navedejo poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna obdobja.

IZOBRAŽEVALNI PRIPOMOČKI: Berilo 9, Skrivno življenje besed (Honzak, Mohor, Udovič, Svetina); video, računalnik, učni list, grafoskop, radio, knjiga domačega branja.

MEDPREDMETNE POVEZAVE: zgodovina, domovinska in državljanska kultura in etika

DIDAKTIČNE STRATEGIJE: delo z besedilom, delo z učnim listom, sodelovalno učenje, igra vlog, delo z e-gradivom, delo z računalnikom, govorni nastop


Učna enota: Oton Župančič – Žebljarska (2 uri)


Učencem razdelim izpolnjevanko, ki jo rešijo. Skupaj preverimo, če so vsi dobili pravilno rešitev – ŽUPANČIČ. Vprašam, ali se vsi spomnijo, kdo je bil Oton Župančič in povem, da bomo danes obravnavali njegovo pesem.

Učencem zastavim naslednja vprašanja:

Katero delo je moralo biti včasih zelo težko? Zakaj takrat bolj kot danes?

Povem, da jim bom zastavila dve uganki.

Nima duše, vendar diha, drobno seme v rožo razpiha. (Kovaški meh)

Pleča lesena, glava jeklena, misel iskrena. (Kovaška klada z nakovalom)

Rešijo izpolnjevanko na učnih listih.

Učenci ustno odgovarjajo.

Učenci rešujejo dve Župančičevi uganki, povezani z naslovom pesmi.

Ker sta uganki težki, pomagam z usmerjevalnimi vprašanji.


Učencem povem, da bomo brali Župančičevo pesem, ki je bila objavljena leta 1920. Pesnik je sam povedal, da ga je pretreslo življenje žebljarjev v Kamni Gorici (Pogledamo na zemljevid Slovenije in poiščemo Kamno Gorico.) Pesnik je pesem objavil v zbirki V zarje Vidove in je v tej zbirki najboljša pesem.

Učenci sodelujejo tako, da poiščejo na zemljevidu Kamno Gorico.


a) Pesem preberem ob zaprtih berilih. (Skrivno življenje besed, str. 12)b) Po čustvenem premoru vprašam učence: Kaj je prvi vtis? Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin? Kaj ste slišali? Na katero čutilo deluje pesem?c) Odpremo berila in si pogledamo ilustracijo. Poleg zvočnega na nas deluje še vidni vtis. Vam je ilustracija všeč?č) Preberemo (interpretativno) pesem še enkrat.

Poslušajo mojo interpretacijo.Učenci odgovarjajo.

Ogledajo si ilustracijo v berilu.

Interpretativno berejo pesem.

13. DEJAVNOSTI PO BRANJU (analiza, sinteza)

Učencem zastavljam usmerjevalna vprašanja s pomočjo berila (Skrivno življenje besed, str. 13)a) Kaj napoveduje naslov? Koliko časa traja delo žebljarjev? Kje so delavci? Kdo dela? Kaj vemo o njih? Zakaj delavcem žarijo žeblji v očeh? Kaj vidijo žebljarji, ko se ozrejo v polje, v nebo? Zakaj? Katera barva jih spominja na žeblje? Kaj lahko rumeno cvete? (Pesnik je sam povedal, da je videl zlatice.) V katerih verzih lahko čutimo pesnikovo obsodbo takega dela? Kakšno razpoloženje napoveduje medmet –o- v predzadnji kitici? Kakšno vlogo imajo tri pike na koncu? Nam pesnik kaj sporoča? V kateri glagolski osebi je napisana pesem?

b) Kako bi imenovali pesem, ki opisuje družbene razmere, revščino, socialna nasprotja? Je epska ali lirska?

c) Rekli ste, da je najgloblji vtis zvočnost. Torej je ritem enakomeren. Ugotovimo metrično shemo.

Napišem verz na tablo, učenci pa v zvezke.Enega učenca pokličem pred tablo in mu naročim, naj verz razdeli na zloge. Nato skupaj označimo poudarjene in nepoudarjene zloge.

Od – šti – rih – do – e – ne,U – U U – Uvo – da – nam – ko – le – sa – me – ho – ve – nam že – ne.

Učenci odgovarjajo na vprašanja.

Socialna pesem.

Lirska pesem.

Prepišejo verz v zvezek.

U – U U – U U – U U – U

amfibrah Zakaj tak ritem? Katero pesemsko sliko vam pričara?č) Kaj je rima? Bi rekli, da je pesem rimana? Poiščimo rimo v zadnji kvartini:

… postal a … koval a … greh b … treh b zaporedna rima

Zunanja oblika pesmi:d) Če si pogledamo zunanjo obliko pesmi – ima pesem kakšno posebno zgradbo? So kitice enako dolge? So verzi enako dolgi? Kako imenujemo verz, ki ni natančno določen, koliko naj ima stopic? Prosti verz.

Katere klasične pa poznate? Kaj je italijanski enajsterec, španski osmerec, srbski deseterec?

e) Zakaj se velik del pesmi ponavlja? Kako rečemo delu pesmi, ki se večkrat ponavlja?

Od štirih do ene, od štirih do ene … pripev ali refren

Poiščimo še nekaj vrst ponavljanja. Kako se besede lahko ponavljajo?

podvojitev ali geminacija pol treh, pol treh

anafora od štirih … od štirih … epifora … ene, … ene

Ugotovijo, da z ritmom oponaša zvok kovaških kladiv in mehov ter enakomerno delo žebljarjev.


Ugotovijo, da pesem nima enako dolgih kitic in verzov.

Ponovijo snov 8. razreda.


14. NOVE NALOGE

Učencem razdelim učne liste z razčlembo besedila. Učenci rešujejo naloge

samostojno ali za domačo nalogo.

Oton Župančič: Žebljarska

1. V katero literarno zvrst spada Žebljarska?a. Lirikab. Epikac. Dramatika

2. Kateri je glavni motiv te pesmi?a. Tehnika izdelovanja žebljevb. Težaško in enolično delo žebljarjevc. Delovni dan žebljarjevd. Prikaz žebljarske obrti na Slovenskem

3. Kako dolg je delovni dan žebljarjev?a. 9 urb. 12 urc. 5 urd. 14 ur

Izpiši verz, ki to dokazuje: ______________________________________________

4. Izpiši verz, ki pove, kdo vse dela žeblje._____________________________________________________________________

5. Kaj lahko sklepamo glede na vsebino pesmi?a. Da težaško delo opravljajo tako stari kot mladi, ženske in tudi otrocib. Da je delovni čas moških 5 ur daljši od dela ženskc. Da možje kujejo žeblje, ženske pa medtem delajo na poljud. Da je delo žebljarjev tako težko, da se z njim ukvarjajo le moški

6. Kaj pomeni verz »Žareči žeblji so nam v očeh …«?a. Od delovne vneme se žebljarjem svetijo očib. Zaradi težaškega in predolgega delavnika se žebljarjem povsod prikazujejo

žeblji.c. Pri delu žebljarjev pogosto nastopi trajna okvara vida, ki jim oteži delo.d. Žebljarji morajo biti pri svojem delu zelo previdni, da se ne bi pripetila

nezgoda.

7. Pesnik je besedno zvezo žareči žeblji v pesmi dvakrat uporabil kot metaforično poimenovanje za nekaj drugega, in sicer za___________________________ in ________________________________

Izpiši iz pesmi verze, ki to dokazujejo:____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

8. Pesem Žebljarska je:a. Socialna pesemb. Delovna pesemc. Domovinska pesemd. Filozofska pesem

9. Izpiši refren ali pripev.__________________________________________________________________

10. Kaj ponazarja ritem pesmi?a. Poskočnost in raznolikost fizičnega delab. Monotonost dela žebljarjevc. Pesnikov upor zaradi družbenih krivicd. Zasanjano razpoloženje ob opazovanju dela

11. Kako imenujemo pesniško sredstvo v verzu: žareči žeblji, žeblji v očeh …a. Aliteracijab. Anadiplozac. Mnogovezjed. Asonanca

12. Kakšna je rima v zadnji kitici pesmi? Prepiši konce verzov zadnje kitice in določi rimo.

________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____

a. Oklepajočab. Verižnac. Notranjad. Zaporedna


Učna enota: Oton Župančič (2 uri)

UČITELJ UČENCI1. PONOVITEV

Učence prosim, naj pripravijo učne liste o Župančičevi Žebljarski, ki so jih rešili za domačo nalogo.

Rešitve pregledamo in vrednotimo skupaj.

Pripravijo učne liste in pregledajo rešitve.

2. OTON ŽUPANČIČ

Učencem zastavim vprašanja za kratko ponovitev obdobja moderne.

Označite obdobje moderne! Kdo so modernisti?Katerega že podrobneje poznamo?Kaj vemo o Cankarju?

Danes bomo spoznali življenje in delo Otona Župančiča.Razlaga ob elektronskih prosojnicah.


Učenci glavne podatke prepišejo v zvezek.

3. PREVERJANJE ZNANJA

Zastavim vprašanja za ponovitev snovi:1. Kje se je Župančič rodil? Kaj veš o njegovi družini? 2. Kaj je doštudiral? 3. Po katerih evropskih krajih je Župančiča vodila pot?4. Kje se zaposli, ko se vrne v domovino?5. 1913 je zanj pomembna letnica. Zakaj?6. Naštej njegova dela.7. Katera dela je prevajal?8. Kdaj je umrl in kje je pokopan?

b) Poglejte še v berilo in si dopišite, kar ste zgrešili o življenje in delu O. Župančiča.


4. NOVE NALOGE

Učencem dam navodila za poustvarjalno pisanje. Izbirajo lahko med več možnostmi.- Napišite opis delovnega dne žebljarja. - Preoblikujte pesem v novinarjevo poročilo o delu žebljarjev. - Napišite prvoosebno izpoved enega od žebljarjev.- Intervju z žebljarjem.- Priredba pesmi za sodobni čas (npr. na učenca)

Izberejo med naslovi in pišejo poustvarjalno besedilo. Dokončajo doma.

Oton Župančič

● 23. 1. 1878 Vinica v Beli Krajini● 11. 6. 1949 Ljubljana● obdobje moderne● gimnazija v Novem mestu, študij na Dunaju (zgd, geo)● potoval v Pariz, neka časa preživel v tujini, v Nemčiji, kjer se je preživljal kot domači učitelj● po letu 1910 je živel v Ljubljani kot mestni arhivar, gledališki dramaturg● njegova ustvarjalnost obsega predvsem pesniška dela, poskusil s je tudi kot dramatik, esejist in kritik● prva zbirka: Čaša opojnosti 1899● ostale zbirke: Čez plan

Samogovori 1908 V zarje vidove Zimzelen pod snegom Pisanice Ciciban in še kaj

● dramatika: Veronika Deseniška 1924 Noč na verne duše

● Pesem Z vlakom je izšla v zbirki Samogovori, ki predstavlja vrh njegovega pesniškega ustvarjanja. Zbirka je razdeljena na pet ciklov:

1. LJUBEZENSKE PESMI2. PRILOŽNOSTNE PESMI PRIJATELJEM3. in 4. ŽIVLJENJSKO IZPOVEDNE PESMI5. DOMOVINSKE PESMI (V TA ZADNJI CIKEL SODI Z

VLAKOM)

IZPOLNJEVANKA

Navodilo za reševanje:Najprej vpišite besede, ki jih zahtevajo opisi, v spodnji lik. Za lažje razumevanje je nekaj črk že vpisanih na prava mesta.

VODORAVNO:1. Priimek slovenskega pesnika, ki je predstavnik moderne 2. Književno obdobje od 1850 do 18993. Prvi slovenski roman (dve besedi)4. Rima abba 5. Naslov slovenske himne6. Ena izmed literarnih vrst7. Priimek največjega slovenskega pesnika8. Priimek slovenskega pisatelja (delo: Martin Krpan)9. Ime slovenskega realista (Kersnik)10. Dolga prozna pripoved

12345678910

S pomočjo številk vnesi črke v naslednje okvirčke, iz katerih lahko prebereš rešitev izpolnjevanke.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

IZPOLNJEVANKA - rešitev

Navodilo za reševanje:Najprej vpišite besede, ki jih zahtevajo opisi, v spodnji lik. Za lažje razumevanje je nekaj črk že vpisanih na prava mesta.

VODORAVNO:1. Priimek slovenskega pesnika, ki je predstavnik moderne 2. Književno obdobje od 1850 do 18993. Prvi slovenski roman (dve besedi)4. Rima abba 5. Naslov slovenske himne6. Ena izmed literarnih vrst7. Priimek največjega slovenskega pesnika8. Priimek slovenskega pisatelja (delo: Martin Krpan)9. Ime slovenskega realista (Kersnik)10. Dolga prozna pripoved

1 Ž U P A N Č I Č

2 R E A L I Z E M

3 D E S E T I B R A T

4 O K L E P A J O Č A

5 Z D R A V L J I C A

6 D R A M A T I K A

7 P R E Š E R E N

8 L E V S T I K

9 J A N K O

10 R O M A N

S pomočjo številk vnesi črke v naslednje okvirčke, iz katerih lahko prebereš rešitev izpolnjevanke.

Ž E B L J A R S K A


Učna enota: Dragotin Kette – Na otčevem grobu (3 ure)


Označite obdobje moderne.Kdo so predstavniki tega literarnega obdobja?Katere smo že spoznali? Preko katerih del? Kaj smo ob tem izvedeli?

Ustno odgovarjajo na vprašanja, s katerimi ponovimo snov preteklih šolskih ur.

2. NAJAVA BESEDILA IN LOKALIZACIJA

Učencem povem, da je le redko v zgodovini Slovencev naša književnost dosegla tako velik vzpon kot v dobi moderne. Tretji ustvarjalec je bil Dragotin Kette, rojen na Premu na Notranjskem, leta 1876.Tudi on ni imel preveč srečnega otroštva, zgodaj mu umre mati, nato še oče, ki je bil sicer učitelj in cerkveni organist. Očetova smrt ga še bolj potre, saj tako ostaja sam, varuštvo prevzame stric Valenčič.

Prisluhnejo razlagi.

3. BRANJE IN DOŽIVLJANJE PESMI

Učencem predvajam posneto besedilo, nato jih prosim, da poskušajo tudi sami interpretativno prebrati pesem.

Kakšni občutki jih prevzamejo po poslušanju te pesmi?Je komu pred nedavnim umrl bližnji sorodnik?

Poslušajo besedilo.

Ustno odgovarjajo.

4. ANALIZA

Zastavim usmerjevalna vprašanja, pomagam si s tistimi v berilu. (Skrivno življenje besed, str. 103)

- V naslovu pesmi je ena izmed besed stilno označena. Katera?- Kakšna je ta beseda? (narečna)

Da bomo pesem bolje razumeli, moramo razumeti še nekatere stilno označene besede, ki jih je uporabil pesnik.

___________ streha, ___________ cilj, ___________ tovariš, ___________ vedi.

Ustno odgovarjajo na vprašanja in zapisujejo v zvezke.

- Mračni vsebini ustreza tudi neki simbol, ki ga pesnik uporabi v 1. kitici. Kateri?

- Pesnik govori z očetom. Zakaj ga blagruje, ker je mrtev?

- Kakšno življenje ima pesnik, da tako govori? Zakaj je tako razočaran?

(Ker je oče zbolel, se je moral pesnik preusmeriti na učiteljišče, da bi čim prej prišel do kruha. Pri 15 letih ga doleti očetova smrt. Skrbništvo prevzame stric. Tarejo ga gmotne nadloge, za l leto in pol mora prekiniti šolanje. Iz šole so ga vrgli, ker je napisal posmehljivo pesem o škofu, Naš mesija. Škof je bil Jakob Missie. Prijavil pa ga je tudi oče nekega dekleta, ki ji je pisal pesmi. 1896 dela sprejemni izpit za 7. razred gimnazije v Novem mestu. Angela Smolova, hči sodnega svetnika - dala mu je vedeti, da je vzvišena nad njim. Potem je potrjen k vojakom v Trst. Vojaško življenje je bilo zanj prava muka, zbolel je za jetiko.)

b) V kakšni pesniški obliki je pesnik izrazil svoja čustva? - sonet

Kakšen verz mora imeti sonet? - enajsterec/jamb

Kakšno rimo? - oklepajočo

Katera pesniška sredstva odkrijete v pesmi? Povedi, mračni me grobar, s seboj - nagovor

senčni (grob) - okrasni pridevek

Le spavaj, spavaj, srečni otec moj! - geminacija

Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj o svetski sreči, otec? - retorično vprašanje

Sen je, sen. - ret. odgovor

brez smotra/brez sreče - anafora

Pesem je žalostna in pravimo, da je to žalostinka. Žalostinka je grškega izvora (elegos = žalostinka). Prvotno so bile to po vsej verjetnosti pesnitve žalostne vsebine in spremljali so jih z igranjem na piščali.Napisana je bila v elegijskem distihu (dvovrstična kitica). Danes je žalostinka vsaka pesem, ki izraža žalost in bolečino.

5. SINTEZA IN NOVE NALOGE

Razdelim učne liste z analizo pesmi in jih prosim, naj ga rešijo.

Učencem nato predvajam odlomke video posnetka, rešijo še drugi učni list, kamor vpišejo glavne biografske podatke, ki so jih slišali. Lahko si pomagajo tudi s priročniki, albumom slovenskih pisateljev, internetom …

Učenci rešijo učni list, kamor vpišejo glavne biografske podatke.

Dragotin Kette: Na otčevem grobu

1. Vsebina pesmi je mračna. Izberi najustreznejšo izmed naslednjih opredelitev motiva te pesmi.

a. Pesnik izpoveduje svojo žalost ob očetovi prezgodnji smrti.b. Pesnik ob očetovem grobu razmišlja o življenju in smrti.c. Pesnik izpoveduje svoje tesnobne občutke zaradi bližine smrti.d. Pesem je izpoved mrtvega očeta, ki sina svari pred življenjem.

2. V pesmi je mogoče zaznati:a. veselje, srečo in hrepenenje po življenju.b. obup, žalost, razočaranje nad življenjem.c. jezo in sovraštvo do očeta.d. nemoč, strtost zaradi očetove smrti.

3. V pesmi je Kette razvil idejo o razkolu med:a. mrtvim očetom in živim sinom.b. idealnim in stvarnim svetom.c. pesnikovim življenjem in življenjem njegovih prijateljev.d. očetovo srečo in sinovo nesrečo.

4. Iz pesnikovih misli lahko oblikujemo sporočilo te pesmi, ki ni namenjeno le mrtvemu očetu. Izberi ga.

a. Po polnem, bogatem življenju smrt ni tako strašna.b. Čeprav je življenje le sovraštvo, večen boj, je manj strašno od smrti.c. Lepše je biti mrtev kot živ, če je življenje neprestan boj.d. Otrokom se ne sme lagati, da je življenje le srečno in lepo.

5. O čem je oče nekoč pripovedoval sinu? __________________________________

6. Izpiši verz, v katerem pesnik izpove svoj pogled na življenje._____________________________________________________________________

7. Katere besede oz. besedne zveze kažejo na to, da je bilo pesnikovo življenje nesrečno? Izpiši dva primera._________________________________ __________________________________

8. Pesem je po vsebini žalostinka ali _______________. Kakšna pesem je to?a. Pesem v veselo vsebinob. Pesem z domovinsko tematikoc. Pesem z žalostno vsebinod. Pesem z ljubezensko tematiko

9. Katera oznaka te pesniške oblike je pravilna?a. Štirikitična pesem s poljubnim številom verzov, ki ji je največkrat dodano

posvetilo.b. Pesem orientalskega izvora z dvema kvartinama in dvema tercinama.c. Epska pesem z mračno vsebino, z baladnim trikotnikomd. Pesem iz 14 verzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičnicah in dveh

trivrstičnih kiticah.

10. Poimenuj pesniško obliko, ki ustreza tudi Kettejevi pesmi:___________________________________

11. Kateri izmed slovenskih pesnikov je to obliko uvedel v našo književnost?__________________________________________

12. Napiši zaporedje rim v prvi kitici in rimo poimenuj_______________________________ _______________________________

13. Mračni vsebini pesmi ustreza tudi simbol, ki ga najdeš v 1. Kitici. Izpiši ga.____________________________

14. Poveži pesniška sredstva z njihovimi poimenovanji. Na črto pred primerom zapiši številko iz levega stolpca.

____ Ah, dobro mi je tukaj, otec moj. 1 anafora____ Le spavaj, spavaj, srečni otec moj. 2 stopnjevanje____ brez smotra, brez prijateljev, drugov … 3 nagovor____ Zakaj si pravil otec, mi nekdaj o svetski sreči? 4 geminacija____ senčni (grob) 5 poosebitev____ Sen je, sen! 6 retorično vprašanje

7 retorični odgovor8 okrasni pridevek

15. V naslovu pesmi je ena izmed besed stilno zaznamovana. Zapiši naslov tako, da boš uporabil knjižno besedo.

________________________________________________________-

ROJSTVO: ŠOLANJE:SMRT:

ŽIVLJENJE: DELO:

ROJSTVO: ŠOLANJE:SMRT:

ŽIVLJENJE: DELO:


Učna enota: Josip Murn Aleksandrov – Kmečka pesem (3 ure)


Preberem Murnovo pesem Pa ne pojdem prek poljan.

Pa ne pojdem prek poljan,je v poljani črni vran,je v poljani noč in dan.

Jaz bojim se ga močno,črno vranje je oko,črna slutnja gre z meno.

Ah, v tujini bodem pal,vran oči mi izkljuval,krakal bo, ne žaloval

Učence vprašam, kakšna se jim zdi pesem, kakšno razpoloženje zbuja. Povem, da je takšno občutje značilno za liriko moderne.

Ugotovijo, da je temačno občutje.


Učencem povem, da bomo spoznali pesem Josipa Murna Aleksandrova. Prosim učenca, naj nam predstavi življenje in delo Josipa Murna.

Govorni nastop.


a) Pesem preberem ob zaprtih berilih.b) Po čustvenem premoru vprašam učence: Kaj je prvi vtis? Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin? Kaj ste slišali? Na katero čutilo deluje pesem?č) Preberemo (interpretativno) pesem še enkrat.

Učenci poslušajo.Odgovarjajo na vprašanja.

Interpretativno berejo pesem.4. ANALIZA

Učencem zastavljam usmerjevalna vprašanja iz berila. (Skrivno življenje besed, str. 98)

Nato jim razdelim učne liste in jih prosim, naj jih rešijo.

Odgovarjajo na vprašanja ustno.

Rešujejo učne liste.

5. NOVE NALOGE

Učencem predvajam posnetek o Murnu. Razdelim učne lističe in jih prosim, naj jih med ogledom filma izpolnijo.

Gledajo posnetek in izpolnjujejo učne lističe.

JOSIP MURN - ALEKSANDROV: KMEČKA PESEM

1. O čem govori Kmečka pesem?

2. Kakšnega razpoloženja je pesnik? V čem se to razpoloženje razlikuje

od pesmi, ki smo jo prebrali na začetku ure (Pa ne pojdem prek

poljan)?

3. Kakšen odnos ima pesnik do življenja na kmetih? Je realen ali

idealiziran?

4. Govori pesnik samo o kmečkem življenju ali omenja tudi kakšen

kmečki običaj?

5. Kdo je Alenčica in kakšno vlogo ima v pesmi?

6. Iz tretje kitice razberi, kaj je na kmetih pomembno. Odgovor

utemelji.

7. Od kod je pesnik vzel motiv za pesem?

Literarno-teoretska razčlenitev:

Koliko kitic ima pesem?

Koliko vrstic ima posamezna kitica? Poimenuj takšne kitice.

Ali je v pesmi rima? Kakšna?

Katera pesniška sredstva še lahko v pesmi najdeš?

JOSIP MURN - ALEKSANDROV (ob videoposnetku)

1. Kakšen pesnik je bil Josip Murn – Aleksandrov? _______________________2. Koliko let je živel? _______________________3. Kje je stanoval? _______________________4. V katero društvo se je včlanil? _______________________5. Kdo je bil še član tega društva? ___________ ___________ _____________6. Kje je preživljal počitnice? _______________________7. Kakšne pesmi so tam nastajale? ________________ ___________________8. Za kateri dve pesmi pravimo, da sta vrh njegove _______________________

poezije, v kateri idealizira kmečko življenje? _______________________9. Murn je bil (podčrtaj) : a) vesel, b) otožen, c) radoživ, d) nemiren10. Murn pravi: »___________________ - to sem jaz.«11. Po letu 1895 se je preselil v ______________________.12. Zakaj je šel v Trst? _______________________13. Katerega pisatelja realizma omenjajo v besedilu? ________________________14. Kdo je bila njegova velika ljubezen? ________________________15. Kje je študiral in kaj? ______________ ________________________16. Od kod njegov psevdonim? ________________________________________17. Kateri vokal (samoglasnik) se največkrat pojavi ________________________

v pesmi Vlahi?18. Kdaj je umrl? ________________________19. Kdo je uredil in izdal njegove pesmi? ________________________20. Naslov Murnove pesniške zbirke je ________________________

JOSIP MURN - ALEKSANDROV (ob videoposnetku)

1. Kakšen pesnik je bil Josip Murn – Aleksandrov? _______________________2. Koliko let je živel? _______________________3. Kje je stanoval? _______________________4. V katero društvo se je včlanil? _______________________5. Kdo je bil še član tega društva? ___________ ___________ _____________6. Kje je preživljal počitnice? _______________________7. Kakšne pesmi so tam nastajale? ________________ ___________________8. Za kateri dve pesmi pravimo, da sta vrh njegove _______________________

poezije, v kateri idealizira kmečko življenje? _______________________9. Murn je bil (podčrtaj) : a) vesel, b) otožen, c) radoživ, d) nemiren10. Murn pravi: »___________________ - to sem jaz.«11. Po letu 1895 se je preselil v ______________________.12. Zakaj je šel v Trst? _______________________13. Katerega pisatelja realizma omenjajo v besedilu? ________________________14. Kdo je bila njegova velika ljubezen? ________________________15. Kje je študiral in kaj? ______________ ________________________16. Od kod njegov psevdonim? ________________________________________17. Kateri vokal (samoglasnik) se največkrat pojavi ________________________

v pesmi Vlahi?18. Kdaj je umrl? ________________________19. Kdo je uredil in izdal njegove pesmi? ________________________20. Naslov Murnove pesniške zbirke je ________________________


Učna enota: Priprava na ustvarjalno pisanje (2 uri)


Učence opomnim, da bomo kmalu pisali pisno nalogo – ustvarjalno pisanje. Povem jim, da se bomo to uro nekoliko pripravili na to.

Učence vprašam, kako se pripravijo na ustvarjalno pisanje.

Odgovarjajo na vprašanje.

2. SESTAVA BESEDILA

Učencem povem, da je poleg premisleka v veliko pomoč, če določene misli zapišemo na papir – osnutek.

Vprašam jih, kako mora biti besedilo razdeljeno.

Učencem s pomočjo elektronske prosojnice razložim trodelno zgradbo besedila.

UVODV uvodu je nakazana tema besedila. V njem je povedano, o čem se bo govorilo, pogosto v njem spoznamo tudi okoliščine, ki so koga pripravile k pisanju (govorjenju) in čustva, ki ga ob tem navdajajo. Uvod ne sme biti dolg, mora biti kratek, jedrnat, vendar živahen, da v bralcu ali poslušalcu zbudi zanimanje za temo in hitro pripelje k jedru.

Pri pripovednih besedilih nam uvod običajno pove, kje in kaj se je kdaj zgodilo, se pravi dogodek krajevno in časovno določijo, pogosto tudi predstavijo glavnega junaka zgodbe.

JEDROV jedru obravnavamo glavno temo. Ob njej se mudimo najdlje. Predstavimo dejstva, navedemo primere, pojasnimo nasprotja, dokazujemo, razlagamo, utemeljujemo. Jedro je torej središčni, najpomembnejši in tudi najdaljši del vsakega besedila. V njem je nanizanih več točk, tema se počasi razvija. Da je besedilo nazorno in pregledno urejeno, ga vsebinsko členimo na odstavke.

Odgovorijo, da mora biti besedilo razdeljeno na uvod, jedro in zaključek.


ZAKLJUČEK

Pisec v zaključku pogosto na kratko povzame bistvo jedra, vendar mora biti le-ta drugačen, se pravi živahnejši, da pri bralcu ali poslušalcu pusti nepozaben vtis. Lahko se vrnemo k načrtom iz uvoda, zaključek je lahko poučnega značaja.

Učence vprašam, kakšne napake pri ustvarjalnem pisanju običajno delajo sami.

Povem jim, da bomo skušali opozoriti na nekatere in se jim izogniti, tudi s pomočjo naslednje vaje.

Odgovarjajo na vprašanje.

3. NOVE NALOGE

Učence prosim, naj na liste (lahko v zvezek) napišejo naslov:Življenje je sovraštvo, večen boj ...ali Razočaranje otroka je prvotno besedilo življenja.

Vprašam jih, od kod sta ta citata.

Učencem povem, da bodo napisali ustvarjalno besedilo z zgornjim naslovom. Opozorim jih, da se lahko s pesnikom/pisatelje strinjajo ali pa tudi ne, le utemeljiti bodo morali eno ali drugo.

Vprašam učence, kaj bi, glede na prej povedano, lahko zapisali v uvodu.

Učencem dam na voljo nekaj minut, da misli oblikujejo v uvod. Medtem pregledujem izdelke in si zapišem opažanja. Po pretečenem času učence opozorim na napake, ki sem jih opazila ter izpostavim morebitne ustrezne uvode. Če ni izdelkov, ki bi ustrezali, povem kako idejo sama.

Enako ponovimo za jedro in zaključek.

Zapišejo naslov.

Odgovorijo, da je prvi citat iz Kettejeve pesmi Na otčevem grobu, avtor drugega citata pa je Ivan Cankar.

Povedo nekaj idej, kaj bi lahko zapisali v uvodu.

Morda bi lahko izhajali iz Ketteja/Cankarja, povedali nekaj besed o njegovem življenjskem boju; lahko povemo kako zanimivo misel o življenju nasploh, itd.

V jedru bodo učenci pozornost usmerili nase, na svoja doživetja v zvezi s šolo, prijatelji ...V zaključku pa naj razmišljajo, kako bo v prihodnosti, kaj jih v življenju še čaka, lahko se vrnejo na začetno misel ...

4. PREVERJANJE

Izdelke pregledamo in učence opozorim na napake – pravopisne, stilne. Če ostane kaj časa, lahko naredimo še nekaj vaj za širjenje besednega zaklada.

UČNA PRIPRAVA


Razred: 9.

Predmet: SLO

Datum:

Učni sklop: 5. »Pa da bi znal, bi vam zapel«Učna enota: Srečko Kosovel: Kons 4 Ciril Kosmač: Gosenica

Boris A. Novak: Narcis in Eho Antoine de Saint Exupery: Mali

princ (domače branje)

URE: 9

OPERATIVNI CILJI


STANDARDI ZNANJA


VSEBINE: Pridobivanje literarnovednega znanjaUčenci/učenke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze ter jih znajo opisati:˗ tema, ˗ sporočilnost književnega besedila, ˗ prvoosebni pripovedovalec, lirski izpovedovalec,˗ svobodni verz,˗ govorniško vprašanje,˗ sodobna slovenska književnost.Učenci pregledno poznajo književnike in njihova dela:˗ Srečko Kosovel,˗ Ciril Kosmač,˗ sodobnik (Tomaž Šalamun/Boris A. Novak).Učenci navedejo poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna obdobja.

IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA: učbenik, delovni zvezek, video, računalnik, učni list, grafoskop, radio, berilo, prosojnice, didaktične igre, film, zgoščenka, kaseta, knjige obravnavanih avtorjev

MEDPREDMETNE POVEZAVE: zgodovina, zemljepis, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, tuji jezik, vzgoja za medije, gledališki klub, biologija

DIDAKTIČNI PRISTOPI: frontalna oblika, individualno delo, delo v dvojicah, skupinsko delopripovedovanje, urejanje gradiva, projektno delo, pogovor, miselni vzorec, razlaga, delo z besedilom, govorni nastop, metoda grafičnih izdelkov, poročanje, demonstracija, praktično delo, delo z delovnim lističem


Učna enota: Srečko Kosovel: Kons 4 (3 ure)


- Učencem razdelim križanko (iz priročnika Tudi tako se naučiš).

- Na označenih poljih je rešitev Srečko Kosovel.- Ste že kdaj slišali za tega pesnika? Ker predvidevam

odgovor »ne«, jim navedem nekaj njegovih pesmi za otroke, ki pa jih učenci običajno poznajo, npr. Nesem sončnico na rami, Medvedki sladkosnedki, Burja …

- Kaj je za vas pesem?

Učenci rešijo križanko.

Učenci povedo, kje so te pesmi slišali.


2. NAPOVED IN UMESTITEV BESEDILA

Srečko Kosovel je pesnik Krasa, pesnik Evrope in sveta, pesnik osrednjih problemov svojega časa in našega današnjega dne.Pesem, ki jo bomo danes prebrali, vse tisto, kar ste vi navedli, da je pesem, krši. Morda pa bo nekaterim prav zaradi tega všeč.Pesem Kons 4 bomo našli v berilu na str. 154.

Učenci pripravijo berila.

3. INTERPRETATIVNO BRANJE, PREMOR PO BRANJU IN IZAŽANJE DOŽIVETIJ

- Pesem berem naglas, učenci sledijo v berilih.- Premor za izražanje doživetij:

Kaj menite o pesmi? Vam je bila všeč? Kakšne občutke vzbuja pesem v vas?Kaj nam je pesnik po vašem mnenju želel povedati?

Ponovno branje pesmi.Najprej razložimo manj znane besede oz. razlago

Sledijo v berilih.

Izražajo doživetja.

Ponovno preberejo individualno.

preberemo v berilu


- Medtem ko analiziramo pesem, dam učencem na ogled Kosovelovo zbirko Integrali.

Zastavljam vprašanja.- Kaj je konstrukcija?

Kaj gradi stavbenik? Kako?Kaj pa je pesnikov konstrukcijski material?

Vidite lahko, da je v pesmi vsak verz zaokrožena pomenska enota in bi lahko učinkoval samostojno, vseeno pa lahko najdemo neko povezavo med posameznimi verzi.Taki pesmi rečemo konstruktivistična pesem.

Značilnost konstruktivistične pesmi je, da je sestavljena iz posameznih verzov, ki so samostojni deli. Šele ko jih spoznaš, razumeš, jih lahko združiš v celoto, ki ima v sebi novo, samostojno sporočilo.

Kateri verzi bi lahko spadali skupaj? Učencem povem svojo razlago pesmi, obenem pa jih spodbujam, da izražajo tudi svoje razumevanje posameznih verzov oz. delov pesmi.

- Einstein je zaradi tega, ker je bil nasprotnik nemškega nacizma, odšel v Boston. Želi uvesti nekaj novega, nekaj, kar ni vsem všeč, morda je zato prepovedan. Njegova relativnostna teorija ni všeč vsem, Einstein je tujec v ZDA;

- Tudi kitajski študenti so v Berlinu tujci. Zakaj bi bili nevarni? Zakaj so tam? Je Nemce strah pred Kitajci? Je nas morda danes strah pred Kitajci?

- Slovenci so iz Avstroogrske prišli v kraljevino SHS. Kriza je privedla do tega, da je 1929 kralj Aleksander uvedel diktaturo. (Kosovel je umrl 1926.)

- V Franciji, Španiji, Maroku vidi lirski subjekt Težave.- Frajtar – nemško, namiguje na Hitlerja- Žandar – francosko; to lahko pomeni, da so z

vseh strani Slovenci ogroženi …- Kdo so veliki ljudje? Tisti, ki imajo oblast in

moč. Veliki ljudje se ne držijo zakonov in živijo po svoje, mali pa se zakonov držijo. Mar ni tako tudi danes?

- Ali je tu pesnik mislil dobesedno? Pesnik je le hotel povedati, da se počuti kot zapornik,

Ogledajo si Integrale.

Odgovarjajo na vprašanja in poslušajo razlago.


Poslušajo razlago in sodelujejo v pogovoru.

Poiščite v SSKJ sopomenko za paragraf.Pred mojo razlago učenci

obsojenec … To lahko razumemo tudi kot stopnjevanje njegove stiske, da v tem svetu ne more živeti. Če pa bi živel kot bi hotel, ga čakajo zapor in vislice.

- Zakaj izpovedovalec ne more jokati? Kakšen se zdi sam sebi? Mogoče zato, ker je poleg vsega gorja dobil že tako "trdo" kožo, da ga ne more več nič prizadeti. Ali napoveduje jeklo kot orožje, ki bo moralo spremeniti svet? Morda napoveduje revolucijo.

Se vam zdi zdaj že malo bolj razumljiva pesem? Bi sedaj znali povedati, kakšno sporočilo pa ima celotna pesem?- Je pesem pripovedna ali izpovedna? - Kakšen je ritem pesmi? Kakšna je rima? Kakšen je

verz? Sta res svobodna?

Zdaj pa si bomo pogledali še eno Kosovelovo pesem in bomo poskušali primerjati ti dve pesmi! Najdete jo v berilu, str. 152.

- Pesem preberem, nato pa poskušamo primerjati pesmi.Sama jim zastavljam vprašanja in učenci nanje odgovarjajo.

O čem želi pesnik peti v prvi kitici? Naštejmo! Kaj pa v drugi?

Sta kitici vsebinsko povezani?Kateri verz se v obeh kiticah ponovi? Zakaj je pesnik v dvomih, da bi nam znal zapeti? Bi to lahko povezali z njegovim razpoloženjem v Konsu 4?Kako se vsebinsko vendarle močno loči od pesmi Kons.4? Kaj je glavna tema Kons.4? Kakšni motivi pa so v pesmi Pa da bi znal? Kaj pa oblika obeh pesmi? Se v tej pesmi pojavi rima? Če se, katera?Katera pesem vam je bolj všeč?

Spoznajmo še pesnika Srečka Kosovela.(Glej elektronsko prosojnico.)

izražajo pesemsko sliko ob besedah:- zaporu,- vislicah,- pregnanstvu,- trd sem kot jeklo.

Učenci izluščijo poglavitno sporočilo pesmi.

Poiščejo pesem Pa da bi znal v berilu.

Učenci napišejo primerjavo.Nato en učenec prebere celotno razpravo o Kosovelovih pesmih.

Učenci si zapišejo podatke v zvezek.

5. NOVE NALOGE

- Učencem naročim, naj iz revij in časopisov, ki so jih prinesli od doma, izrežejo čim več zanimivih naslovov.

- Učence razdelim na skupine, razdelim jim plakate, na katere bodo lepili oz. sestavili svoj Kons. Na koncu bodo vsak svoj Kons tudi prebrali in

Učenci ustvarjajo konstruktivistično pesem (lepljenko).

pojasnili temo pesmi.

6. DOMAČA NALOGA

Učencem dam za domov učni list, na katerem so podatki o Srečku Kosovelu. Po Paukovi strategiji izluščijo najpomembnejše.

Učenci se učijo po Paukovi strategiji.

SREČKO KOSOVEL(Paukova strategija učenja)

Rodil se je leta 1904 v Sežani, v učiteljski družini. Oče je bil prestavljen v Tomaj, kjer je Srečko preživljal otroška leta in obiskoval osnovno šolo. Z 12. letom je odšel v Ljubljano na realko. To je bil čas 1. svetovne vojne, potem je Primorska prišla pod Italijo in zavladal je fašizem. V jeseni 1922 se je vpisal na ljubljansko univerzo in tam študiral slavistiko in romanistiko, vendar mu ni bilo dano, da bi študij dokončal. Pesniti je začel že kot dijak, pri 16 letih je že imel rokopisni zvezek pesmi. S tovariši je začel izdajati dijaški list Lepa Vida, sodeloval pa je tudi v mnogih drugih revijah.Pisal je razpoloženjske pesmi na impresionistični način. Bil je impresionist, ekspresionist (beseda izvira iz latinske besede expressio, kar pomeni izraz, iztis) in konstruktivist. Družina in pokrajina, iz katere je izhajal, sta imeli nanj velik vpliv. Najmočneje je nanj vplival Kras z bori, s kamnitimi hišami in pticami brinjevkami, morda prav zato, ker ga je moral tako zgodaj zapustiti in je v Ljubljani toliko močneje doživljal in sanjaril o kraški pokrajini. Pesnil je tudi:- o življenjskih stiskah, - o socialnih krivicah, - o ustvarjanju novega sveta in lepši prihodnosti, - o revoluciji … Najprej je bil pristaš moderne, nato pa je njegova pesem postala vse bližja novim slogovnim smerem. Smisel za novosti ga je pripeljal do tega, da je postal ustvarjalec slovenskega KONSTRUKTIVIZMA. Izida svoje zbirke, ki jo je naslovil Zlati čoln, ni dočakal. Po smrti so izšle še pesniške zbirke: Pesmi, Integrali, Sonce ima krono …V začetku leta 1926 je imel s prijatelji v Zagorju literarni večer. Takrat se je močno prehladil in zbolel, dobil je meningitis. Umrl je v Tomaju, star komaj 22 let.


Učna enota: B. A. Novak: Narcis in Eho (2 uri)


Učence spomnim na nesrečne ljubezenske pare v literaturi. Prosim jih, da jih naštejejo, zatem poiščejo med ponujenimi (iz besedil, ki smo jih brali) pravilne povezave. Katerih imen ne poznajo (Narcis, Eho)? (elektronska prosojnica.)

Pripovedujem zgodbo o Narcisu in Eho ob prosojnicah.

Obstaja nekaj različic grškega mita o prelepem mladeniču Narcisu. Ena od njih pripoveduje o ljubezni nimfe, ki ga je molče občudovala, vendar ji Narcis ni vračal ljubezni. Bogovi so mu dali ljubezenski napoj, da bi se zaljubil v prvo podobo, ki jo bo zagledal. Mislili so pač, da bo v gozdu srečal nimfo. Vendar je Narcis pred tem v studencu zagledal lastno podobo in se zaljubil sam vase. Zato so ga bogovi spremenili v narciso, ki raste v bližini vode. Nimfa se je od koprnenja spremenila v odmev; zato so jo poimenovali Eho.

Učenci na podlagi svojih izkušenj – predznanja –pripovedujejo o nesrečnih zaljubljencih, iščejo povezave (frontalno) na prosojnici. Utemeljujejo svoje odgovore. Pridejo do spoznanja, da zelo malo vedo o Narcisu in Eho.

Učenci poslušajo, se čutno, čustveno odzivajo na zgodbo.

Pokomentirajo samo dogajanje: Kakšna je zgodba? Jim je všeč? Da, ne, ker … Kaj jih je presenetilo? Česa niso razumeli?


Nadaljujem, da so si zgodbo na različne načine sposodili: - likovne upodobitve/glasba (pokažem nekaj slik)- besede narcisa/ eho/narcisoiden človek (pomagam s ponazorili: slike/opisi lastnosti – povežejo)

- jo pesemsko interpretirali, tudi v slovenski literaturi z rimami, odmevi.

Vključijo se, kolikor je mogoče v pogovor, na kakšen način je pomen teh besed povezan z zgodbo.

Igrajmo se odmev. Za sošolcem ponavljajte zadnji del njegove besede.

Učencem ponudim besede, kjer najdejo odmev na zadnjo besedo in potem poskušajo napisati štirivrstičnico.- naloge (loge)- čebela (bela)- hrast (rast)- nevesta (vesta)- povsod (sod)- daleč (leč)- tihožitje (žitje)

Igrajo se odmev (za sošolcem ponavljajo zadnji del njegove besede – so odmev). Kaj se dogaja? Kako se sliši odmev? Ali zveni? Izražajo svoje zaznave, občutke – jih opisujejo.

Učenci napišejo štirivrstično pesem in uporabijo rimo z odmevom.Tisti, ki jim je to dobro uspelo, pesem preberejo glasno.

6. INTERPRETATIVNO BRANJE, PREMOR PO BRANJU IN IZRAŽANJE ČUSTEV

V berilu na strani 158 bomo prebrali nadvse zanimiv sonet z odmevom, za dokončanje katerega je Boris A. Novak potreboval celih 10 let.

Povabim jih, da si jo ogledajo. Kaj opazijo? Se jim zdi kaj nenavadnega? Kako si to razlagajo?

Povabim jih k poslušanju recitacije na zgoščenki.

Počakam nekaj trenutkov, da zberejo vtise. Nato jih poprosim, da preberejo iz pesmi na glas vsak eno besedo/besedno zvezo, ki jih je še posebej nagovorila. Nato jih pripravim na samostojno branje : eden bere pesem, vsi ostali odmev. Utemeljim, zakaj bomo tako brali (doživljanje odmeva).

Učence povprašam, če so pesem popolnoma razumeli?Ker predvidevam, da ne, jih povabim, da pesem razčlenimo.

Opazujejo obliko pesmi in jo na prvi pogled opisujejo (dvodelnost – kaj je v enem delu, kaj v drugem, kako sta povezana …)

Učenci se umirijo, sprostijo in se ob poslušanju različno odzivajo na prebrano (čuti, čustva, razum).

Doživeto preberejo posamezno besedo, verz – razlagajo, zakaj so se tako odločili.

Učenci sodelujejo v branju in se doživeto odzivajo. Po branju izražajo občutke, kako jim je bil način branja všeč …


Zgodbo/pesemske slike najprej frontalno preverimo tako, da k posameznim kiticam pripišejo naslove. Izbirajo med ponujenimi: Nesrečna Eho Narcis se ogleduje v studencu Narcis se zaljubi vase

Učenci naslovijo posamezne kitice in utemeljijo svojo izbiro.

Narcis "umre" (- spremeni se )

DELO V SKUPINAH

1. kitica Kaj čudežno zveni? Kako zveni ? Veselo ali žalostno? Zakaj zvenenje postane venenje? Kakšna značilnost je venenje (rojstvo ali smrt)? Kdo toži? Kakšen je glas, ki je tak kot svila? Kdo pa je ta vila, ki objokuje svojo usodo? Kaj pomeni, če si lastno kri užiješ? Mi vemo, kaj se je zgodilo s to vilo. Kje lebdi?Katero pesniško sredstvo opazite v verzuKdo toži z glasom tihim kakor svila?

2. kitica Povejte kraj dogajanja v drugi kitici. Kakšna je brezdanja voda? Kaj se vidi na njeni gladini? Kdo je to? Kaj slišite v odmevu na zaiskri in prostrana? Zakaj je Narcis tako žalosten?Katero pesniško sredstvo opazite v verzihVseeno. Voda je tako brezdanja,da ulovi lesket vseh zvezd noči. 3. kitica Kdo se ogleduje v vodi? Kaj meni o sebi? Kaj pomeni neizbežna?Čemu Narcis ne more ubežati? Kaj pomeni beseda truga? Kaj mislite, ali ta odmev za Narcisa pomeni napoved srečnega dogodka?Katero pesniško sredstvo najdete v verzuTa moja koža bela roža snežna. 4. kitica

Kako se počuti človek, če je brez ljubljene osebe?Kako se počutiš v trenutkih, ko si nesrečno zaljubljen? Zakaj lahko rečemo, da je Narcis nesrečno zaljubljen?Glede na odmev lahko predvidite, ali je Narcis obupal ali se je pogumno spopadel s svojo usodo? V verzih zadnje kitice poišči dve pesniški sredstvi.

Učenci se razdelijo v skupine in odgovorijo na zahtevana vprašanja. Po določenem času vodja skupine predstavi njihove izdelke.

Po razgovoru zatem učencem sama razložim/rišem na tablo še obliko pesmi/primerjava s sonetom (ob likovni shemi – število kitic, verz, rima, odmev, težavnost oblike).

Poslušajo, spremljajo na tabli, oblikujejo svoj zapis v zvezek.

Ponovimo značilnosti soneta:

verz – 14 verzov (običajno jambski enajsterec), kitica – 2 kvartini, 2 tercinirima – oklepajoča v kvartinah, svobodna v tercinah (običajno verižna)zgradba – dvodelna

Sonet z odmevom je vrsta soneta, ko odmev rima samo rimo; beseda, ki odmeva, rimo poudarja ali izraža nek nov pomen.

Cela pesem je torej dialog – sam sonet govori Narcis, z odmevom pa mu odgovarja Eho. Lahko gre celo za dve samostojni pesmi.

8. O AVTORJU: BORIS A. NOVAK

V nadaljevanju pokažem še druge knjige/pesmi Borisa A. Novaka .

Učence opozorim, da je v berilo vedno na kratko napisanih tudi nekaj pomembnejših podatkov o pesniku ali pisatelju. Poiščejo, kje je to in naredijo miselni vzorec v zvezek.

O življenju in delu pesnika povem še več, učenci pa si pomembnejše podatke zapišejo v miselni vzorec.

Listajo knjige, se ustavijo ob posamezni pesmi, obliki – jo preberejo na glas, utemeljujejo, zakaj so si izbrali ravno tisto pesem/obliko.

Učenci naredijo miselni vzorec ob besedilu v berilu na str. 159 (Kaj vem o pisatelju).

9. UTRJEVANJE

Nato razdelim učne liste z nalogami: sami povzamejo svoje vedenje o pesmi.

Ovrednotimo/preverimo njihovo individualno delo.

Rešujejo naloge na učnem listu.

10. NOVE NALOGE

Napiši razmišljujoči spis o različnih vrstah ljubezni in strnejo znanje o zaljubljencih, ki so jih spoznali ob branju v šoli (npr. Orfej in Evridika, Narcis in Eho, Romeo in Julija itn.)

Poustvarjajo.

DELO po skupinah

1. kitica Kaj čudežno zveni? Kako zveni ? Veselo ali žalostno? Zakaj zvenenje postane venenje? Kakšna značilnost je venenje (rojstvo ali smrt)? Kdo toži? Kakšen je glas, ki je tak kot svila? Kdo pa je ta vila, ki objokuje svojo usodo? Kaj pomeni, če si lastno kri užiješ? Mi vemo, kaj se je zgodilo s to vilo. Kje lebdi?Katero pesniško sredstvo opazite v verzuKdo toži z glasom tihim kakor svila?

2.kitica Povejte kraj dogajanja v drugi kitici. Kakšna je brezdanja voda? Kaj se vidi na njeni gladini? Kdo je to? Kaj slišite v odmevu na zaiskri in prostrana? Zakaj je Narcis tako žalosten?Katero pesniško sredstvo opazite v verzihVseeno. Voda je tako brezdanja,da ulovi lesket vseh zvezd noči. 3.kitica Kdo se ogleduje v vodi? Kaj meni o sebi? Kaj pomeni neizbežna?Čemu Narcis ne more ubežati? Kaj pomeni beseda truga? Kaj mislite, ali ta odmev za Narcisa pomeni napoved srečnega dogodka?Katero pesniško sredstvo najdete v verzuTa moja koža bela roža snežna.

4.kitica

Kako se počuti človek, če je brez ljubljene osebe?Kako se počutiš v trenutkih, ko si nesrečno zaljubljen? Zakaj lahko rečemo, da je Narcis nesrečno zaljubljen?Glede na odmev lahko predvidite, ali je Narcis obupal ali se je pogumno spopadel s svojo usodo? V verzih zadnje kitice poišči dve pesniški sredstvi.

Učni list

Narcis in Eho (sonet z odmevom), Boris A. Novak Bral, poslušal, pogovarjal si se o pesmi Narcis in Eho, zato ti ne bo težko rešiti spodnjih nalog. Potrudi se. 1. Dopolni. Pesem govori o _______________ in ____________________, ki sta ________________ zaljubljena. Dekle se zaradi tega ____________________, fant pa spremeni svojo ________________. Postane _____________________ . 2. Zapiši nekaj besed, kako sta se počutila Narcis in Eho v svoji ljubezni._________________ , _________________ , _________________ , _________________ ,__________________ , _________________

3. Obkroži pravilne trditve. a) Mladenič je imel rad nimfo Eho. DA NE b) Obe književni osebi sta tragični. DA NE c) Narcisoid ime rad druge ljudi. DA NE č) Narcis ni obupal. DA NE d) Sporočilo pesmi bi lahko bilo, da nesrečna ljubezen boli. DA NE 4. Izpiši iz besedila iz zadnje kitice rimo: _____________________________________ en odmev iz katere koli kitice:______________________________ 5. Kako bi ti naslovil pesem? Zapiši svoj naslov.

______________________________________________________

6. Poveži, da bo prav.Kdo toži z glasom tihim kakor svila METAFORA/PRENESENI POMEN BESED bela koža snežna PRIMERA … in moja večna postelja bo struga OKRASNI PRIDEVEK

7. Primerjaj prebrano pesem s Prešernovim Povodnim možem. Zapiši vsaj eno podobnost in eno razliko med besediloma. Povej še, v katero zgodovinsko obdobje uvrščamo eno in v katero drugo besedilo. ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Učna enota: Domače branje: Antoine de Saint Exupery – Mali princ (2 uri)


Učence vprašam, kakšne knjige najraje berejo. Kriminalke, znanstveno fantastiko, pustolovske, ljubezenske zgodbe …

Pogovor usmerim na pravljico. Verjetno se še spomnijo, kako so, ko so bili majhni, radi poslušali in brali pravljice. Katere pravljice smo obravnavali pri urah slovenščine?

Ugotavljamo značilnosti pravljice. Opozorimo na sodobne pravljice tujih in slovenskih avtorjev.

Pripovedujejo, utemeljujejo, zakaj je pri njih določena zvrst bolj priljubljena kot druge.


Astrid Lindgreen, Carlo Collodi, Carrol Lewis, Kristina Brenkova, Ela Peroci, Branka Jurca, Vid Pečjak …

2. ANALIZA, SINTEZA, VREDNOTENJE KNJIGE, KI SO JO PREBRALI ZA DOMAČE BRANJE

Učencem zastavljam vprašanja:

- Na kaj je naletel Mali princ po dolgi poti?- Kam naj bi ga popeljala cesta?- Kaj je opazil?- O čem je razmišljal?- S kom se je še pogovarjal?- Pojasni pomen besede udomačiti tako, kot ga pojasnjuje lisica.- Kaj napravi Mali princ z lisico?- Koga še obišče, preden se vrne nazaj?- O čem razmišlja ob vrtnicah?- Katero misel, skrivnost mu pove ob koncu lisica?- Česa se je Mali princ (in tudi mi, bralci) torej naučil od lisice?

Učencem pokažem odlomek ali dva iz filma Mali princ.

Odgovarjajo na zastavljena vprašanja.

Gledajo odlomek.

Učenci izberejo eno od ponujenih možnosti:

a) Izberejo odlomek iz knjige, ki jih je najbolj prevzel,

b) Kdor hoče videti, mora gledati s srcem! (s to mislijo poskušajo pojasniti kako svoje doživetje).

c) Učenci dobijo učni list z nalogami, ki jih rešijo samostojno.

Učenci pišejo poustvarjalno oz. ustvarjalno besedilo.

Učenci rešujejo učni list, ki ga poberem in vrednotim.

MALI PRINC

1. Opiši malega princa, kakšen je, od kod prihaja, kaj mu je blizu, kaj počne, če je žalosten.

2. Kaj je pisatelj narisal kot otrok in kako so to risbo razumeli odrasli? Se je tudi tebi kdaj kaj takega zgodilo.

3. Kakšen bacek je bil malemu princu najbolj všeč? Kakšne slike so všeč tebi, take, ki vse zelo nazorno pokažejo ali take, ki dopuščajo domišljijo?

4. Mali princ je na svoji poti srečal kralja. Kakšen razumen ukaz bi izdal ti, če bi bil kralj vesolja?

5. Postavi se v vlogo pijanca in trgovca in z njunega stališča komentiraj svetilničarjevo delo.

6. Kaj misliš, da je hotela povedati vrtnica, ko je rekla, da se bo morala sprijazniti z dvema ali tremi gosenicami, če hoče videti, kakšni so metulji?

7. Lisica je želela, da jo princ udomači, čeprav se je zavedala, da bo morda zaradi tega nekoč jokala. Kako si to razumel? Imaš tudi ti domačo žival? Kako skrbiš zanjo?

MALI PRINC

1. Opiši malega princa, kakšen je, od kod prihaja, kaj mu je blizu, kaj počne, če je žalosten.

2. Kaj je pisatelj narisal kot otrok in kako so to risbo razumeli odrasli? Se je tudi tebi kdaj kaj takega zgodilo.

3. Kakšen bacek je bil malemu princu najbolj všeč? Kakšne slike so všeč tebi, take, ki vse zelo nazorno pokažejo ali take, ki dopuščajo domišljijo?

4. Mali princ je na svoji poti srečal kralja. Kakšen razumen ukaz bi izdal ti, če bi bil kralj vesolja?

5. Postavi se v vlogo pijanca in trgovca in z njunega stališča komentiraj svetilničarjevo delo.

6. Kaj misliš, da je hotela povedati vrtnica, ko je rekla, da se bo morala sprijazniti z dvema ali tremi gosenicami, če hoče videti, kakšni so metulji?

7. Lisica je želela, da jo princ udomači, čeprav se je zavedala, da bo morda zaradi tega nekoč jokala. Kako si to razumel? Imaš tudi ti domačo žival? Kako skrbiš zanjo?


Učna enota: Ciril Kosmač – Gosenica (2 uri)


Učencem razdelim križanko. Učenci jo rešijo in nato jo pregledamo (geslo križanke je gosenica).

Učenci rešijo križanko.


Učencem povem, da bomo obravnavali delček novele Gosenica, ki jo je napisal Ciril Kosmač (1910-1980). Živel je v času I. in II. svetovne vojne, sodeloval je v tajni narodnorevolucionarni organizaciji primorske mladine. Tako je bil zaprt v Gorici, Kopru, rimskih ječah. Torej v Gosenici prav gotovo opisuje svoja lastna občutja, tako vsebuje tudi avtobiografske prvine.

Učenci odprejo berila in si ogledajo ilustracijo. Poskušajo sami ugotoviti, o čem bo govorilo besedilo.

17. INTERPRETACIJSKO BRANJE in DOŽIVLJANJE

Najprej razložimo neznane besede.Temu sledi interpretativno branje. (Skrivno življenje besed, str. 118)

Učence povprašam po njihovem doživljanju prebranega in vtisih. Ali jim je besedilo všeč ali ne in zakaj.Ugotovimo tudi, koliko se je njihova napoved uresničila.

Učenci glasno berejo.


V dialogu s pomočjo vprašanj analiziramo besedilo ter na tablo in v zvezke zapisujemo miselni vzorec s ključnimi besedami. (Raziskujmo besedilo, str. 128)

1. O čem pripoveduje odlomek?

2. Označi prostor in čas dogajanja! Kako ga pripovedovalec zaznava in opisuje?

3. V kateri osebi pripoveduje pripovedovalec? Zakaj?

4. Kaj glavni junak pogreša? Kako se počuti v zaporu?

5. Kaj mu pomenita mladika in gosenica?

Odgovarjajo na vprašanja in zapisujejo v zvezke.

Povem še, da je to novela in njene značilnosti (Kratka pripoved, en dogodek okoli katerega je vse nakopičeno, ne nastopa veliko oseb, kraj in čas sta navadno poznana, zgodba časovno strnjena, zgodba iz stvarnega življenja. Mojster novele Boccaccio - Decameron.)

Simbol je podoba, znamenje, ki ima poleg osnovnega pomena, ki nam je takoj znan, še nek višji smisel. Simboli v noveli:- gosenica (simbol za nekaj negativnega, lahko bi to bil zapor; sovražnik, za Slovence na Primorskem so to bili Italijani)- zelena kostanjeva mladika (pomeni življenje; slovenski narod)- bel konj na zelenem travniku (svoboda)- zadnji list na mladiki (poslednje upanje)

Obnovijo znanje o noveli.

,

19. SINTEZA

Učenci individualno rešujejo delovne liste (priloga), nato še skupaj pregledamo.

Rešujejo učni list.

20. NOVE NALOGE

Učence prosim, naj napišejo sestavek o tem, kaj jim pomeni svoboda, ali kdaj razmišljajo o tem, ali se v šoli, doma počutijo svobodne.

Učenci napišejo sestavek o tem, kaj jim pomeni svoboda.

KRIŽANKA

1

2

3

4

5

6

7

8

1. Najdaljše delo v prozi je roman. Tisti, ki vsebujejo zgodovinske podatke, so romani. 2. Veseloigra rečemo tudi . 3. Književna vrsta, v kateri nastopajo živali in je kratka ter vsebuje nauk, je .4. Bratovščina Sinjega galeba je mladinska . 5. Realizmu sledi obdobje .6. Verz, ki je različno dolg, kjer se poudarjeni in nepoudarjeni zlogi ne izmenjavajo enakomerno (metrična shema ni enaka v vsakem verzu), se imenuje . 7. Avtor Povodnega moža je ______________ ___________ ( ime in priimek).8. Slovenci smo dobili prvi prevod Biblije v obdobju _______________.

UČNI LIST1. Vstavi manjkajoče pojme, pomagaj si z berilom, str. 121.

Novelo Gosenica je napisal , ki sodi v obdobje . Ukvarjal se je z problematiko, pisal je tudi o življenju ljudi. Pisatelj prihaja s .

2. Obkroži, kaj vse velja za novelo.

a) je zelo dolga zgodbab) nastopa veliko osebc) je krajša pripovedč) veliko dogajalnih krajev, ki se kar naprej spreminjajod) osrednji dogodek je navadno strnjen okoli enega predmetaf) mojster v pisanju novel F. Prešereng) mojster v pisanju novel Boccaccioh) presenetljiv razplet

3. V noveli Gosenica je kar nekaj simbolov. Poveži simbole z njihovimi pomeni. ___ gosenica 1 svoboda___ zelena mladika 2 sovražnik___zadnji list na drevesu 3 življenje___ lilija 4 pomlad 5 nedolžnost

4. V kateri osebi pripoveduje pripovedovalec in zakaj?

_____________________________________________________________

5. Zapiši dogajalni čas, prostor ter temo novele!________________________________________________________________________________________________________________________________

6. Kosmač je mojster slovenskega jezika. Poimenuj pesniška sredstva, ki so v noveli.

… na koncu je vihral širok zelen list, kakor zastava v vetru ___________________ … da mi je prinesel dve zlati pomaranči __________________ … Potem je nebo raztrgal blisk, močan sunek je zagrabil mladiko. __________________

UČNA PRIPRAVA


Razred: 9.

Predmet: SLO

Datum:

Učni sklop: 6. Vrtiljak različnih slogovUčna enota: Queneau: Vaje v slogu F. Lainšček: Bara bara

URE: 6

OPERATIVNI CILJI:


STANDARDI ZNANJA


VSEBINEPridobivanje literarnovednega znanjaUčenci/učenke poznajo in uporabljajo naslednje strokovne izraze ter jih znajo opisati:˗ tema, ˗ sporočilnost književnega besedila, ˗ literarnozgodovinska obdobja in smeri: sodobna književnost.

Učenci pregledno poznajo književnike in njihova dela:˗ trije sodobniki (po izbiri učenca: Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Tomaž Šalamun)Učenci navedejo poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in njihova dela. Avtorje tudi razvrščajo v literarna obdobja.

IZOBRAŽEVALNI PRIPOMOČKI: Berilo 9, Skrivno življenje besed (Honzak, Mohor, Udovič, Svetina); video, računalnik, učni list, grafoskop, radio.

MEDPREDMETNE POVEZAVE: zgodovina

DIDAKTIČNE STRATEGIJE: sodelovalno učenje, igra vlog, delo z e-gradivom.


Učna enota: Raymond Queneau – Vaje v slogu (3 ure)


Za uvod učencem preberem priredbo Povodnega moža Andreja Rozmana Roze – Urška. V pogovoru poskušam priti do spoznanja, da se je spremenil samo slog pisanja, tema in sporočilo pa sta ostala enaka. (Poslušamo lahko tudi priredbo Prešernove Zdravljice, ki so jo zapeli Pankrti ali Klemen Klemen). Razmišljanje nadaljujem s pripovedovanjem enega dogodka iz različnih zornih kotov: npr. zbiralna akcija papirja v očeh učenca, ki je zbral največ papirja in dobil prvo nagrado, ter isti dogodek, kot ga vidi učiteljica, ki je dve uri na mrazu čakala na učence, da zapiše prinesen papir. (Besedila ob učiteljevi pomoči tvorijo učenci.)

Poslušajo priredbo znane pesmi.

Tvorijo besedila.

22. BRANJE

Učenci prisluhnejo besedilu na zgoščenki.Nato jih spodbudim k samostojnemu branju. (Skrivno življenje besed, str. 182)

Branje besedila.

23. PREMOR PO BRANJU IN IZRAŽANJE DOŽIVERIJ

Sledi čustveni premor, učence vprašam, kakšno se jim je zdelo besedilo. Katera od različic jim je bila najbolj všeč?

Izražajo in utemeljujejo svoje doživljanje besedila.

24. ANALIZA

Odgovorimo na vprašanja v berilu (Raziskujmo besedilo, str. 187) in se podrobneje ustavimo pri vsakem izmed besedil. Ugotavljamo, kaj je tisto, kar zaznamuje posamezen slog pisanja.

Preberemo tudi življenjepis Raymonda Queneauja.


25. NOVE NALOGE

Na prosojnici učencem ponudim kratko vremensko napoved in jih prosim, da tvorijo nova besedila s posnemanjem različnih slogov, in sicer: narečno, dolgočasno, v slengu, komparativno, na pol angleško, protestno pismo … Možnosti je veliko, zato učencem dam tudi možnost, da sami določijo svoj slog. Pokažem jih še knjigo Raymonda Queneauja Vaje v slogu, kjer lahko najdejo svoj slog, ki bi ga želeli zapisati.

Tvorijo različice vremenske napovedi.

26. PREDLOGI ZA GOVORNI NASTOP:

Učencem lahko ponudimo tudi govorni nastop, še zlasti tistim, ki jih tak način tvorbe besedil vznemirja. Tvori lahko besedilo, v katerem posnema značilen avtorjev slog in prebrano govorno utemelji. Učenec glasno prebere svoje poustvarjalno besedilo, v prosto govorjeni utemeljitvi jasno izrazi namen poustvarjalnega besedila ter pri tem pojasni razloge za izbor književne vrste oz. posnemovalnega sloga.

Idejo ponuja tudi berilo Skrivno življenje besed (str. 187): Na železniški postaji sta se pozno popoldne srečala Janko in Metka. Napiši tri nadaljevanja tega stavka. Prvi spis naj posnema romantični, drugi realistični, tretji pa impresionistični slog. Na koncu spisa na kratko označi vse tri sloge.

Vremenska napoved

Danes bo zmerno do pretežno oblačno, jutri bo po vsej

državi sončno, popoldan bodo krajevne padavine,

ponekod nevihte. Na Primorskem bo pihala burja.

Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11 stopinj

Celzija, najvišje dnevne pa od 20 do 24 stopinj Celzija.

Primeri izdelkov:

Na pol angleškoToday bo zmerno do pretežno oblačno, morning will be po vsej country sončno, afternoon will be krajevne padavine, somewhere nevihte. Burja will be blowing na Primorskem. Najnižja morning temperature will be od six to eleven stopinj Celzija, the highest daily pa od twenty do twentyfour.

KomparativnoDanes bo zmerno do pretežno oblačno, ravno takšno, kot je zdajle moje počutje. Jutro bo po vsej državi sončno kot v raju. Tako, kot mi solze lijejo iz oči v žalostnih trenutkih, bo popoldan, saj bomo pričakali krajevne nevihte. Ponekod bodo nevihte, kakršne se dogajajo v možganih vseh ljudi. Na Primorskem bo pihala burja, kakor da bi se združili vsi vetrovi sveta. Najnižje jutranje temperature bodo kot blaga kopel v vročih poletnih dneh, tj. od 6 do 11 stopinj Celzija. Čez dan že lahko pričakujemo dan, kot so poleti, in to s temperaturami od 20 do 24 stopinj Celzija.

Protestno pismoProsim?! O ne ne, tako se pa ne bomo šli! Nočem nobenih oblakov, nobenega sonca, še manj pa potrebujem burjo. In kaj to pomeni: zmerno do pretežno oblačno?! Groza, kje se lahko pritožim? In zakaj prav danes? Zakaj ne jutri ali pojutrišnjem? Najprej oblačno, potem pa sonce. Odločite se že! Nočen nobenih krajevnih padavin, ker vem, da bo pri meni deževalo, pri sosedu pa ne. In jutro bo zame absolutno premrzlo, čez dan pa bom od vročine umrl. Preselil se bom!

TV-prodajaPozor, pozor! V današnji enkratni ponudbi vam ponujamo malo oblakov, malo sonca, vse za vaš dom. Dopoldne oblaki, in če pokličete v naslednjih 5 minutah, vam podarimo jutranje mrzle temperature, lahko izbirate od 6 do 11 stopinj Celzija, in popoldanske od 20 do 24 stopinj. Pokličite še danes, jutri bo prepozno.

NevednoDanes da naj bi bilo pretežno oblačno? Možno. Jutri bo verjetno po vsej državi sončno, ali pa tudi ne. Bodo popoldne krajevne plohe ali celo nevihte? Ne bi vedela. Lahko se zgodi, da bo na Primorskem burja. Temperature se lahko zjutraj spustijo tudi na spodnjo lestvico termometra, čisto možno. Popoldne bodo kar visoke. Me vreme kdaj preseneti? Ne sprašujte.


Učna enota: Feri Lainšček – Bara bara (3 ure)


Pogovor z učenci o gledališču: kolikokrat gredo v gledališče, kaj radi gledajo, katera predstava se jim je vtisnila v spomin.Ali so si kdaj ogledali lutkovno predstavo?Se spomnite kake predstave z razredne stopnje?

Odgovarjajo na vprašanja in pripovedujejo o svojih doživetjih v gledališču.

2. NAPOVED IN UMESTITEV

Učence vprašam, če so že kdaj slišali za pisatelja Ferija Lainščka. Morda so gledali film Halgato, Hit poletja ali Petelinji zajtrk?

Povem jim, da je Feri Lainšček zelo znan slovenski avtor, ki piše romane, scenarije in pesmi, in da se bodo z njim podrobno seznanili v srednji šoli.

Predvajam jim posnetek na Youtubu (Feri Lainšček – Ne bodi kot drugi, bere Polona Juh): http://www.youtube.com/watch?v=ziZgMPiHNUQoz. uglasbeno verzijo iste pesmi (izvaja Ditka):http://www.youtube.com/watch?v=Cuu1irXZqsE

Vprašam jih, ali so pri poslušanju popevk pozorni tudi na besedilo. Kakšno se vam zdi?

Danes bomo avtorja spoznali v drugačnem besedilu.

Nato jim povem, da bomo prebrali odlomek iz Lainščkove lutkovne igre – Bara Bara.


Ogledajo si posnetek in povedo, kaj jim je pri tej pesmi všeč.

3. BRANJE IN DOŽIVLJANJE

Določim učence, ki bodo brali odlomek po vlogah.(Skrivno življenje besed, str. 128)Razlaga manj znanih besed.

Berejo besedilo po vlogah.

4. PREMOR PO BRANJU

Sledi čustveni premor, učence vprašam, kakšno se jim je zdelo besedilo. Ali jih je kaj presenetilo?

http://www.youtube.com/watch?v=Cuu1irXZqsE

http://www.youtube.com/watch?v=ziZgMPiHNUQ

5. ANALIZA BESEDILA

Z učenci analiziramo besedilo. Poskušamo odgovoriti na vsa vprašanja v razdelku Raziskujmo besedilo. (str. 139)

V katero literarno vrsto sodi odlomek? Katere literarne zvrsti poznate? Kaj je epika, kaj lirika, kaj dramatika? Ponovimo, kar že vemo o dramatiki.

Dramsko besedilo je razdeljeno na dejanja in prizore. Sestavljeno je iz besedila, ki ga govorijo nastopajoče osebe (glavno besedilo) in iz scenskih opomb ali didaskalij (stransko besedilo), iz katerih zvemo, kje in kdaj dogajanje poteka, kako izgledajo osebe in podobno.

Kdo vse sodeluje pri nastanku gledališke uprizoritve? (režiser, scenograf, kostumograf, lektor, dramaturg, tehniki, igralci, prišepetovalec, …)

V čem je naše besedilo posebno?

Kdo oživi lutke?



Učenci sodelujejo v pogovoru in povedo, kaj je naloga sodelujočih pri nastanku gledališke predstave.

Učenci povedo, da je to lutkovna predstava.Animator.

6. SINTEZA IN NOVE NALOGE

Delo po skupinah:

1. Skupina: Učenci si zamislijo tri prizorišča in jih skicirajo.

2. Skupina: Izdelajo lutke za predstavo.3. Skupina: Pripravljajo se na uprizoritev Bare Bare v

razrednem gledališču.

Domače delo: Samostojno tvorjenje miselnega vzorca o avtorjevem življenju in delu.

http://www.ferilainscek.si/http://www.gs-zik.si/node/60

Učenci v skupinah dokončajo izdelke, ki so jih delali pri likovni umetnosti (medpredmetna povezava).

http://www.gs-zik.si/node/60

http://www.ferilainscek.si/

Documents

UČNA PRIPRAVA - · Web viewZdi se, da je bila poroka prisiljena in brez dovoljenja ženinovih staršev. Leta 1585 mu je žena rodila še dvojčka, sina Hamneta in hčer Judito