UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Kineziologija

UČINKI ŠESTTEDENSKE VADBE NA NEKATERE MORFOLOŠKE

ZNAČILNOSTI IN GIBALNE SPOSOBNOSTI OSEBE S POSEBNIMI

POTREBAMI

DIPLOMSKO DELO

MENTORICA: prof. dr. Maja Pori, prof. šp. vzg. RECENZENT: prof. dr. Damir Karpljuk, prof. šp. vzg.

Avtorica dela

KATJA URBANČIČ

Ljubljana, 2016

2

»Življenje doživljamo skozi svoje zaznave, obarvano pa je s tistimi

barvami, za katere se sami odločimo.«

Greg Anderson

ZAHVALA

Največja zahvala gre mlajši sestri, saj je prav njeno sodelovanje omogočilo nastanek tega

diplomskega dela. Hvala, ker obstajaš, in me s svojo drugačnostjo opominjaš, da svet ni samo

črno-bel.

Velika zahvala gre mentorici prof. dr. Maji Pori za vso strokovno pomoč, usmerjanje in nasvete

pri izdelavi diplomskega dela.

Hvala staršem, fantu Gašperju in prijateljici Špeli za podporo med študijem in spodbudne

besede v težkih trenutkih.

Klara, Laura in Lucija, hvala za vsa nora in manj nora druženja. Z vami je bil študij zabavnejši.

3

Ključne besede: zdrava vadba, osebe s posebnimi potrebami

UČINEK ŠESTTEDENSKE VADBE NA NEKATERE MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI IN GIBALNE

SPOSOBNOSTI OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI

Katja Urbančič

Izvleček

Najpogostejši negativni učinki sodobnega načina življenja so pomanjkanje gibanja, vsakodnevno

soočanje s stresom ter nezdrave prehranjevalne navade. Redna telesna dejavnost bi morala biti

zaradi svojih številnih pozitivnih vplivov na zdravje in počutje nujna sestavina našega vsakdana.

Osebe s posebnimi potrebami (OPP) potrebujejo dodatno zunanjo motivacijo za zdrav način

življenja, saj je sami zaradi svojih bolezni in stanj velikokrat nimajo. V diplomskem delu smo zato

želeli ugotoviti vplive redne telesne dejavnosti (programa Zdrava vadba ABC – vadbeno obdobje

A) na nekatere morfološke in gibalne sposobnosti 21-letnega dekleta N., ki je že od rojstva

obravnavano kot OPP. Diagnosticirano ima možgansko manjrazvitost, mikrocefalijo ter

levostransko hemiparezo, omeniti pa je potrebno tudi krajše leve okončine. Vadba je pod

strokovnim vodstvom potekala šest tednov dvakrat na teden. Za primerjavo začetnega in

končnega stanja smo uporabili nekaj testov iz testnih baterij UKK in FMS. Viden je bil napredek

pri vseh gibalnih testih, čeprav jih je bilo nekaj prilagojenih. Največji napredek se je pokazal v

gibljivosti upogibalk kolena (43 %) in moči trupa (133 %). Prav tako sta se za več kot polovico

izboljšala ravnotežje in koordinacija. Manjše razlike so se pokazale tudi pri morfoloških

značilnostih. Na podlagi dobljenih podatkov tako lahko zaključimo da program Zdrava vadba

ABC – vadbeno obdobje A pozitivno vpliva na gibalne sposobnosti merjenke. Po šestih tednih so

se izboljšali moč, gibljivost ter ravnotežje in koordinacija, ki pomembno vplivajo na potek

vsakdanjika oseb s posebnimi potrebami, zato menimo, da bi bilo priporočljivo organizirati

tovrstne vadbe tudi zanje.

4

Key words: healthy exercise, special needs person

THE EFFECT OF A SIX WEEK WORKOUT PROGRAM ON MORPHOLOGICAL CHARACTERISTICS AND

PHYSICAL ABILITIES OF A SPECIAL NEEDS PERSON

KATJA URBANČIČ

Abstract

The most common effects of the modern lifestyle are a lack of exercise, everyday stress and

unhealthy eating habits. Because of its many positive impacts on our health and well-being,

physical activity should be a main ingredient of our lives. People with special needs often need

some extra external motivation for a healthy lifestyle, which they often lack due to their

illnesses and conditions. We wanted to determine the effects of regular physical activity

(program Healthy workout ABC – Period A) on some morphological characteristics and motor

abilities of 21-year-old girl N., who has been diagnosed at birth with underdevelopment of the

brain, microcephaly and left-sided hemiparesis, worth mentioning are also shorter upper

extremities and a shorter left leg. The program under professional supervision took place two

times per week for six weeks. Outcome measures included some of the tests for the UKK an

FMS test batteries. The exerciser showed improvement in all of the physical abilities, the

biggest improvement being the flexibility of the hamstrings (43%) and the strength of the torso

(133%). The balance and coordination had also improved and there was some minor

improvement in morphological characteristics. In conclusion, the workout program Healthy

workout ABC –period A had positive effects on the physical abilities of a special needs person.

After six weeks there was significant improvement in strength, flexibility, balance and

coordination, which are all very important in the everyday life of people with special needs. We

can conclude that it would be advisable to organize such workout programs for people with

special needs.

5

VSEBINA 1. Uvod .................................................................................................................................... 6

1.1 Osebe s posebnimi potrebami ..................................................................................... 6

1.2 Športnorekreativna dejavnost oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji ..................... 9

1.3 Športna rekreacija ...................................................................................................... 10

1.3.1 Vpliv ŠR na zdravje ............................................................................................. 10

1.3.2 Trije tipi vadbe za zdravje ................................................................................... 11

1.3.3 Priporočila vadbe za zdravje............................................................................... 12

1.4 Cilji in hipoteze .......................................................................................................... 13

1.4.1 Cilji ...................................................................................................................... 13

1.4.2 Hipoteze ............................................................................................................. 13

2 Metode dela ...................................................................................................................... 14

2.1 Preizkušanka .............................................................................................................. 14

2.2 Pripomočki ................................................................................................................. 14

2.2.1 Zdrava vadba ABC ............................................................................................... 15

2.3 Postopek .................................................................................................................... 19

3 Rezultati in razprava ......................................................................................................... 20

3.1 Rezultati testov gibljivosti .......................................................................................... 22

3.2 Rezultati testov moči ................................................................................................. 22

3.3 Rezultati testov ravnotežja in koordinacije ............................................................... 23

4 Sklep .................................................................................................................................. 25

5 Viri ..................................................................................................................................... 26

Slika 1. Testi gibljivosti .............................................................................................................. 22

Slika 2. Testi moči ..................................................................................................................... 23

Slika 3. Testi ravnotežja in koordinacije .................................................................................... 24

Tabela 1 Morfološke značilnosti merjenke pred pričetkom vadbe ........................................... 14

Tabela 2 Izbor in zaporedje vaj moči ........................................................................................ 17

Tabela 3 Obremenitve pri vajah moči ...................................................................................... 18

Tabela 4 Primerjava morfoloških značilnosti pred in po vadbi ................................................. 20

Tabela 5 Napredek v gibalnih sposobnostih ............................................................................. 20

6

1. UVOD Narava nam je dala vse, kar potrebujemo, da lahko preživimo in kar se da s polno žlico

zajemamo svoje življenje. Zmožni smo osvajati najvišje vrhove, preplavati, prekolesariti in

preteči neverjetne razdalje, potopiti se v neznane globine … Po zaslugi tehnološkega razvoja

gremo lahko danes kamor in kadar želimo ter občudujemo svet, ki ga je ustvarila narava. Seveda

pa ni vedno vse popolno. Narava se zna včasih tudi »poigrati« na prav krut način. Nekaterim je

dala noge, a ne morejo hoditi, drugim oči, ki ne vidijo, ušesa, ki ne slišijo, možgane, ki ne delujejo

pravilno … Vendar pa je vsem dala telo. In človeško telo je človeško telo. Vsako ima življenjske

potrebe, posebne ali manj posebne. A ena je tista, ki jo imamo vsi.

Gibanje je ena od osnovnih človekovih življenjskih potreb, za katero bi lahko rekli, da je od

industrijske revolucije dalje kar malo zapostavljena. Naši predniki s tem niso imeli težav, saj so

opravljali težka fizična dela, če so želeli preživeti: obdelovali so zemljo, sekali, kopali, lovili …

Včasih stalno fizično aktiven človek danes zaradi razvoja večino časa presedi. Mnogo raziskav

kaže, da je veliko obolenj neposredno povezanih s stopnjo telesne dejavnosti in tega se vedno

bolj zavedajo tudi posamezniki. Tako se zaradi skrbi za zdravje spreminja naš življenjski slog in

navdušenost nad rekreacijo ni le modna muha. Zavedamo se, da zdravje lahko ohranjamo z

redno telesno dejavnostjo, kar pomeni, da smo aktivni vse življenje (Anderson, 2001). Kotar

(1995) poudarja, da je gibalni razvoj temelj umskega razvoja, zato je potrebno celo življenje

poudarjati pomen gibanja kot pomembno vlogo pri celostnem razvoju človeka.

Če je športna rekreacija za nekatere samoumevna, pa je osebe s posebnimi potrebami (OPP)

potrebno dodatno spodbujati in skrbno načrtovati njihovo vključevanje v procese športne

vadbe (Bužan, 2013). Športna rekreacija s svojo vsebino osebam s posebnimi potrebami nudi

veliko individualnih in skupinskih aktivnosti. Pri načrtovanju športnorekreacijskega programa pa

je potrebno poznati in upoštevati somatske in funkcionalne značilnosti vadečih, kar pomeni, da

poznamo klasifikacijo invalidnosti glede na telesno pomanjkljivost, mentalni odklon ali

nevrološko bolezen (Heimer in Relac, 2003). Prav tako morajo biti strokovni delavci, ki se

ukvarjajo z OPP, pri načrtovanju aktivnosti pozorni na njihove sposobnosti, navade, interese in

želje, kar pomaga krepiti že obstoječe spretnosti. Teh načel se bomo sami držali v nadaljevanju,

ko bomo v diplomski nalogi ugotavljali, kako šesttedenska vadba vpliva na osebo s PP.

Poleg strokovnih delavcev ima pomembno vlogo pri vključevanju oseb s PP v športne aktivnosti

njihova družina (Jelovčan, 2013). Velik del tega, kar smo, kako razmišljamo in kako živimo, izhaja

iz družine in vzgoje, ki smo je bili deležni že v ranem otroštvu, saj se »[n]avade in odnos do

gibanja, ki se jih pridobi v mladosti, [...] žal velikokrat odražajo tudi v kasnejšem življenju.

Premalo se zavedamo, kaj pomeni telesna dejavnost pri oblikovanju zdravega življenjskega

sloga… Redna telesna dejavnost bi morala biti del vsakdana, torej glavna sestavina prostega

časa v vseh starostnih obdobjih« (Pori M., Pori P., Pistotnik, Dolenc, Tomažin idr., 2013, str. 7).

1.1 OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI Nekatera stanja, ki nakazujejo na posebne potrebe (PP) se začnejo pojavljati v poznejših

obdobjih, bodisi zaradi genetike ali kakršnih koli drugih vzrokov, npr. prometne nesreče. Še

vedno pa je veliko stanj in bolezni, ki se pojavijo že pred, med ali po rojstvu. V nadaljevanju so

7

našteta in na kratko opisana stanja, ki po besedah Kesić Dimičeve (2010) spadajo v kategorijo

posebnih potreb.

Osebe z motnjami v duševnem razvoju

Motnje v duševnem razvoju (MDR) se delijo na lažje, zmerne, težje in težke MDR. Ena najbolj

prepoznavnih motenj v duševnem razvoju je Downov sindrom (DS). Zanj so značilni zunanji

znaki, ki se pojavijo pri 80 % ljudi s tem sindromom. Najpogostejši in najopaznejši je azijski izgled

oči, sploščen obraz in majhen nos, okončine so glede na trup kratke, prav tako so krajši prsti.

Pri športni aktivnosti moramo uporabiti individualni pristop, upoštevati razvojne značilnosti,

vzpostaviti zaupljivo okolje, predvsem pa mora biti prvi stik osebe, ki dela z ljudmi z DS, prijeten

in zabaven (Karpljuk idr., 2013).

Slepi in slabovidni

Slabovidnost se deli na 2 kategoriji:

od 10 % do 30 % preostalega vida,

od 5 % do 10 % preostalega vida.

Slepota se deli na 3 kategorije:

od 2 % do 5 % preostalega vida,

zaznavanje svetlobe,

slepota.

Pri vadbi je tem ljudem potrebno zagotoviti varnost, na voljo jim morajo biti talne in stenske

oznake, ki naj bodo pri igrah z žogo zvočne, igrala in pripomočki naj bodo živahnih in kontrastnih

barv, potek gibanja pa je potrebno opisati ter pokazati na svojem in njihovem telesu (Karpljuk

idr., 2013).

Gluhi in naglušni

Od tega, kje je prišlo do okvare, je odvisna stopnja okvare sluha; ločimo lažjo, srednjo in težjo

stopnjo naglušnosti, praktično gluhost in gluhoto. Kot povsod drugod je potrebno tudi pri

športni vadbi poskrbeti za vzpodbudno okolje, izvajati dejavnosti, ki povezujejo glasbo, gibanje

in govor, pomembno je razvijati ravnotežje ter pravilne gibalne vzorce (Karpljuk idr., 2013).

Govorno-jezikovne motnje

Poznamo lažje, zmerne, težje in težke govorno-jezikovne motnje. Pri izvajanju telesne

dejavnosti je potrebno paziti na spodbujanje razvoja govora z gibalnimi stimulacijami, izvajanje

8

dejavnosti, ki povezuje glasbo, gibanje in govor, spodbujanje izražanja skozi ples in ustvarjanje

razpoloženja, ki omogoča sproščenost in varnost (Karpljuk idr., 2013).

Gibalno ovirane osebe

Poznamo lažjo, zmerno, težjo in težko gibalno oviranost.

Cerebralna paraliza (CP) je nenapredujoče stanje (ne bolezen) zaradi nepravilnega razvoja

možganov ali okvare le-teh med nosečnostjo. CP ne označuje le motnje gibanja, saj imajo v

mnogih primerih osebe s CP težave tudi pri učenju, epileptične napade, motnje sluha, govora

in vida ter zaostanek v intelektualnem razvoju.

Spinalna mišična atrofija spada med živčno-mišična obolenja in povzroča postopno propadanje

mišičnih vlaken. Prizadene vse mišice, najbolj pa tiste, ki so bližje trupu: rame, boke, hrbet ter

mišice, ki sodelujejo pri hoji, plazenju, požiranju ter držanju vratu in glave. Ljudje s spinalno

atrofijo so sicer zelo bistri, družabni in razgledani (Kesić Dimic, 2010).

Pri izvajanju telesnih dejavnosti moramo biti pozorni na pridobivanje in ohranjanje kvalitetnih

gibalnih vzorcev, vzpostavljanje kontrole trupa, izvajanje treninga vizualno-motorične

koordinacije ter dejavnosti, ki vključujejo elemente glasbe, gibanja in govora ter ustvarjanje

sproščenega okolja (Karpljuk idr., 2013).

Osebe z motnjami avtističnega spektra

Avtizem je kompleksna nevrološka motnja. Pri osebah se lahko kažejo srednji ali močni znaki

duševne prizadetosti, pogosto ga spremlja epilepsija. Avtistične osebe imajo težave predvsem

na področju socializacije in komunikacije. Radi imajo stalnost, rutino, zelo se navežejo na

določene predmete in čutijo odpor do sprememb v njihovem okolju.

Športna aktivnost je za avtistične osebe pomembna z vidika socialnega življenja. Gibanje jim je

tako rekoč pisano na kožo, saj gre v veliki meri za govorico telesa in tako se lahko »izognejo«

verbalni komunikaciji (Mihelič, 2011).

Dolgotrajno bolne osebe

Kesić Dimičeva (2010) v to skupino prišteva motnje hranjenja (anoreksijo, bulimijo in

prenajedanje) ter ljudi z epilepsijo.

Osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami

Nadarjene osebe

9

Naša merjenka ima diagnosticirano možgansko manjrazvitost, mikrocefalijo in levostransko

hemiparezo. Po diagnozah sodeč jo težko uvrstimo v katero od zgoraj naštetih skupin, po opisu

pa bi jo lahko umestili med OMDR: »Učenci z motnjami v duševnem razvoj imajo znižano splošno

in specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in

socialnem področju, težave na področju pozornosti in pomanjkanje veščin, kar se odraža v

neskladju med njihovo mentalno in kronološko starostjo« (Kesić Dimic, 2010, str. 11).

Mikrocefalija je nevrološka motnja, ki se pojavi že ob rojstvu (oz. že v prenatalnem obdobju) in

povzroči umsko zaostalost. Je posledica manjših, toda po zgradbi normalnih možganov.

Možganska skorja je znatno manjša, a kljub temu pacienti kažejo normalne živčne povezave in

funkcije (Faheem idr., 2015).

Oskoui in Shevell (2006) definirata hemiparezo kot mišično oslabelost ali delno paralizo ene

strani telesa. Prirojena hemipareza se nanaša na hemiplegično cerebralno paralizo, ki je

opredeljena kot enostranska neprogresivna motorična okvara. Lahko se pojavi v zgodnjem

otroštvu ali pa šele v mladostništvu. S hemiparezo so povezana različna stanja: okvara vida,

izguba sluha, epilepsija, duševna zaostalost, počasen razvoj, hiperaktivnost, učne težave …

1.2 ŠPORTNOREKREATIVNA DEJAVNOST OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V SLOVENIJI Po zadnjih podatkih je bilo v šolskem letu 2015/2016 v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok

in mladostnikov s posebnimi potrebami vpisanih 1048 otrok (Ministrstvo za izobraževanje,

znanost in šport, 2013). V Sloveniji je 23 samostojnih socialnovarstvenih zavodov VDC in še 11

varstveno-delovnih centrov (VDC) s koncesijami (Varstveno-delovni centri, 2016). Statistični

podatki za leto 2007 kažejo, da je bilo v tistem letu v dnevno varstvo VDC vključenih 1912

odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju (Jakob, 2008), kar še zdaleč ni zanemarljiva

številka.

Otroci in delno tudi odrasli, ki so v posebnih ustanovah, so vključeni v nekatere programe

športne vadbe, kot sta npr. športna vzgoja v šoli in rekreacija. Raziskave o vključenosti odraslih

oseb s PP v procese športne vadbe so pokazale zelo slabe rezultate. Matković in Matković

(2003) ugotavljata, da osebam s PP v prostem času niso dostopne aktivnosti, ki jih ponujajo

športna društva. Za njih je značilna tekmovalnost ter selekcija in tako je za tovrstne organizacije

omenjena populacija nezanimiva.

Ponekod v tujini klubi otroke in mladostnike s PP vključujejo v svoje aktivnosti. Geidne in

Jerlinder (2016) sta v svoji raziskavi našli glavne razloge za to. Ugotovili sta namreč, da se mladi

s PP v športne aktivnosti vključujejo predvsem iz sledečih razlogov: spodbujanje sodelovanja

mladih s PP v športu, spodbujanje sodelovanja oseb z in brez posebnih potreb (na to kaže

dejstvo, da treninge izvajajo skupaj v istih prostorih ob istem času) ter promoviranje telesne

aktivnosti invalidnih oseb. Ugotovili sta tudi, da telesna dejavnost oseb s PP pozitivno vpliva na

njihovo splošno zdravje. Največkrat se osebe s PP ukvarjajo z ekipnimi športi. Avtorici si

zastavljata vprašanje, kaj specifično bi športni klubi lahko naredili na področju vključevanja oseb

s PP v njihove dejavnosti. Narejeno je bilo že veliko študij in raziskav na področju priporočil in

ovir za vključevanje oseb s PP v športne aktivnosti, ni pa odgovora na vprašanje, kaj natančno

lahko v tej smeri naredijo klubi.

10

Jelovčanova (2013) je v svojem diplomskem delu ugotavljala, kako je na področju športne

aktivnosti poskrbljeno za osebe z motnjami v duševnem razvoju (OMDR), ki so vključene v

varstveno-delovne centre na Gorenjskem. Ugotovitve kažejo, da so OMDR v športne aktivnosti

največkrat vključujejo 1- do 2-krat na teden. Razlog za to je druženje s prijatelji ter prijetno

izkoriščen prosti čas. Ob koncih tedna, ko so doma, se največkrat odpravijo na sprehode in

planinarijo. Vključujejo se v športne aktivnosti, ki jih ponujajo planinska društva, zveza Sožitje,

zveza Sonček ter skupnost Vera in luč. Raziskava je pokazala, da športne aktivnosti vodijo kar

strokovni delavci v zavodih, le v 13,3 % aktivnosti vodijo športni pedagogi. Kljub temu strokovni

delavci menijo, da je za OMDR na področju športne aktivnosti dobro poskrbljeno.

Po mnenju članice strokovnega odbora zveze Sonček, M. Žižek, je, glede na to, da so

prostovoljna organizacija, njihova ponudba športnih aktivnosti za osebe s PP zelo obširna.

Pozimi organizirajo prilagojeno šolo alpskega smučanja za gibalno ovirane osebe v treh

starostnih kategorijah: mali šolarji, srednji šolarji in odrasli. Poleti organizirajo hipoterapije

(individualna terapija na konju) z nevrofizioterapevtom in tabore za mladostnike in odrasle.

Sogovornica je omenila, da so v preteklosti nudili učenje plavanja najmlajšim po Halliwickovi

metodi, vendar so bazen, ki so ga najemali v zdravstvenem domu, zaprli. Ostali bazeni, ki so na

voljo v njihovi okolici so premrzli, pa tudi sicer so bili prosti termini na voljo v urah, ko so otroci

že spali. Tako so to dejavnost morali prekiniti (M. Žižek, osebna komunikacija, 01.08.2016).

1.3 ŠPORTNA REKREACIJA

1.3.1 VPLIV ŠR NA ZDRAVJE

Bistvo rekreacije je gibanje, ki spada v zadnje čase močno promoviran zdrav življenjski slog. V

zadnjih nekaj desetletjih je rekreacija dosegla zelo velik razcvet. Skupaj s tehnološkim

napredkom, ki ljudi »sili« k sedečemu načinu življenja, se širijo tudi športnorekreacijski

programi. Rekreacija ima seveda pozitiven vpliv na zdravje ljudi in če je bilo včasih dovolj že to,

da se je človek le spravil v gibanje, pa danes obstaja že mnogo priporočil vadbe glede na cilje,

pogoje, posameznikove zmožnosti ipd.

Raziskovalci se zadnjih nekaj let ukvarjajo s proučevanjem vpliva rekreacije na človekovo

zdravje. Le-ta naj bi omejila delovanje negativnih dejavnikov, ki jih prinaša sodoben način

življenja. Pori M. in Pori P. (2013) sta združila ugotovitve raziskovalcev:

izboljšana telesna pripravljenost, mišična moč in kakovost življenja,

izboljšane funkcionalne sposobnosti,

znižanje krvnega pritiska,

ohranjanje primerne telesne teže in indeksa telesne mase,

znižanje rizičnih dejavnikov za nastanek problemov zaradi diabetesa,

dejavni manj kadijo in uživajo manj alkohola,

povečana odpornost na stres,

boljša samoocena kakovosti življenja,

manj težav z depresijo,

pri dejavnih višja samozavest in samopodoba.

11

Telesna dejavnost vpliva tako na telesno kot tudi na duševno zdravje (Pori in Pori, 2013).

1.3.2 TRIJE TIPI VADBE ZA ZDRAVJE

1.3.2.1 VADBA ZA VZDRŽLJIVOST

»Vzdržljivost označuje sposobnost človeka, da lahko opravlja določeno dejavnost dlje časa, ne

da bi zaradi utrujenosti moral to dejavnost prekinjati. [...] Vzdržljivost je odpornost proti

utrujenosti« (Škof, 2007, str. 313).

Vadba vzdržljivosti je po besedah Dolenca (2013) dolgotrajen, načrtovan in nadzorovan proces.

Upoštevati je potrebno začetno stanje posameznika, cilj vadbe, sredstva, ki so na voljo, ter

časovno obdobje vadbe. Najpogostejše metode za razvoj vzdržljivosti so kros, tempo tek,

intervalni treningi in fartlek. Vadba vzdržljivosti je priljubljena oblika vadbe za ohranjanje in

krepitev zdravja med odraslimi, potrebno je le upoštevati nekatere zakonitosti: potekati mora

vsaj 3-krat na teden, med posameznimi vadbami mora biti dovolj dolg odmor, redno je

potrebno menjati obutev, izogibati se je treba močnemu soncu ali zelo nizkim temperaturam

ter se obleči vremenu primerno, pred ali po vadbi je potrebno izvesti raztezne gimnastične vaje

(Dolenec, 2013).

1.3.2.2 VADBA ZA MOČ

Dolenec in Pori (2013) moč definirata kot sposobnost premagovanja sile s pomočjo lastnih

mišic. Fizikalno je opredeljena kot sposobnost opravljanja dela v nekem času (Škof, 2007).

Moč je topološko razdeljena na moč rok, trupa in nog. Trening moči pa lahko temelji na

izboljšanju maksimalne moči, hitre moči ali vzdržljivosti v moči. Tako kot pri vadbi vzdržljivosti

je potrebno tudi pri vadbi moči upoštevati začetno stanje vadečega, njegove izkušnje,

zdravstveno stanje, cilje vadbe, sredstva, ki so na voljo, in časovno obdobje vadbe (Dolenec in

Pori, 2013). Poznati je treba pomembnejša načela vadbe za razvoj moči. Pistotnik (2011) ter

Dolenec in Pori (2013) navajajo:

mišica se krepi samo takrat, ko aktivno dela,

dražljaji na živčno-mišično tkivo morajo biti močnejši kot v vsakdanjem življenju,

obremenitev je potrebno postopno povečevati,

že skrajšanih mišic se ne krepi, temveč razteza,

nujen sestavni del vadbe za moč so tudi raztezne gimnastične vaje

pred vadbo se je potrebno ogreti,

gibanje mora biti izvedeno v polni amplitudi,

nikoli se ne sme ignorirati bolečine v sklepih,

nikoli se ne izvaja vaj z maksimalnimi bremeni, če vadeči ne pozna pravilne izvedbe giba

Sredstva za razvoj moči se razdelijo na krepilne gimnastične vaje, elementarne igre z naravnimi

oblikami gibanja in osnovne gibe izbranega športa. Vadbo lahko izvajamo z lastno telesno težo,

s pomočjo partnerja, manjšimi pripomočki (palica, elastični trakovi, lažje ročke, drsniki, vrvi,

velika žoga, težka žoga) ali z napravami (Dolenec in Pori, 2013).

12

1.3.2.3 VADBA ZA GIBLJIVOST

Gibljivost je sposobnost izvedbe gibov z največjimi amplitudami. Ima pomemben vpliv na

splošno gibalno učinkovitost in kakovost življenja (Škof, 2010). »Je gibalna sposobnost izvajanja

velikih razponov (amplitud) gibov v sklepih in sklepnih sistemih posameznika« (Pistotnik, 2011,

str. 22). Tomažin (2013) navaja, da staranje in sedeč način življenja povzročajo zmanjšanje

gibljivosti, zato bi morala biti vadba za gibljivost sestavni del vadbenih programov v vseh

starostnih obdobjih.

Metode za razvoj gibljivosti razdelimo na:

statično raztezanje, ki je najprimernejše za začetnike, saj se največjo amplitudo doseže

počasi. Največjo amplitudo se lahko doseže pasivno, s pomočjo zunanje sile, ali aktivno,

ko se največjo amplitudo doseže s pomočjo lastnih mišic.

Dinamično raztezanje opredeljujejo predvsem zamahi, ki potekajo v štirih fazah: začetni

položaj, aktivna izvedba največje amplitude, vrnitev v začetni položaj, ponovitev 8- do

10-krat.

PNF metoda (ang. Proprioceptive Neuromuscular Facilitation, slo. Proprioceptivna

živčno-mišična facilitacija) izkorišča živčno-mišične mehanizme, ki dodatno sprostijo

raztezano mišico. Ta metoda je primerna za vadeče z več izkušnjami. Pri tej metodi

ponavadi potrebujemo pomoč partnerja (Tomažin, 2013).

1.3.3 PRIPOROČILA VADBE ZA ZDRAVJE

Čeprav je vsak človek svet zase in ima svoje individualne potrebe, želje, znanja in genetske

predispozicije, obstajajo splošna pravila oz. priporočila za izvajanje vadbe za zdravje.

Mednarodno strokovno mnenje priporoča vsaj 150 min/teden telesne dejavnosti zmerne

intenzivnosti ali 75 min/teden visoke intenzivnosti za ohranjanje zdravja in še enkrat toliko za

krepitev zdravja (Pori M. in Pori P., 2013). Za otroke in mladostnike Svetovna zdravstvena

organizacija (WHO) priporoča 30 minut, veliko bolj pa kar eno uro zmerno intenzivne telesne

dejavnosti na dan (Škof, 2007).

Pori in Pori (2013) ugotavljata, da so priporočljive predvsem aerobne dejavnosti, ki omogočajo

uporabo večjih mišičnih skupin (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, pohodništvo ipd.). Zadnje čase

se priporoča še vključevanje vadbe za moč, ki povečuje mišično moč, vzdržljivost, pusto telesno

maso in pozitivno deluje na gradnjo kosti. Seveda je priporočljivo izvajati tudi raztezne

gimnastične vaje, ki pripomorejo k povečani gibljivosti. Le-te naj bi bile vključene tako v

pripravljalni (dinamične gimnastične vaje za ogrevanje) kot tudi v zaključni del vadbe (statične

gimnastične vaje za sproščanje).

Po navedbah Mišigoj-Durakovićeve (2003) moramo upoštevati štiri pravila obremenitve (FITT):

F (Freqency) – pogostost dejavnosti (število vadbenih enot na teden),

I (Intensity) – intenzivnost dejavnosti,

T (Tipe) – vrsta dejavnosti,

T (Time) – trajanje dejavnosti.

13

1.4 CILJI IN HIPOTEZE

1.4.1 CILJI

V diplomski nalogi smo predstavili vpliv Zdrave vadbe ABC – program A na merjenki N., ki ima

diagnosticirano možgansko manjrazvitost, levostransko hemiparezo in mikrocefalijo. Tako

smo skušali ugotoviti, ali je vadba primerna tudi za osebe s posebnimi potrebami.

Cilj 1: Izvedba šesttedenske individualne vadbe po programu Zdrava vadba ABC z merjenko N.

Cilj 2: Ocena in vrednotenje vpliva šesttedenske vadbe na morfološke značilnosti in gibalne

sposobnosti merjenke.

1.4.2 HIPOTEZE

Hipoteza 1: Šesttedenska vadba po programu Zdrava vadba ABC ima vpliv na morfološke

značilnosti.

Hipoteza 2: Šesttedenska vadba po programu Zdrava vadba ABC ima vpliv na gibalne

sposobnosti.

14

2 METODE DELA

2.1 PREIZKUŠANKA Preizkušanka je bila 21-letna N., ki je že od rojstva obravnavana kot oseba s posebnimi

potrebami. Končala je prva štiri leta osnovne šole s prilagojenim programom, nato je še nekaj

let obiskovala program OVI – oddelek vzgoje in izobraževanja. Zadnje leto pa je vključena v

varstveno-delovni center (VDC).

V Tabeli 1 so predstavljene nekatere morfološke značilnosti merjenke pred pričetkom vadbe.

Tabela 1 Morfološke značilnosti merjenke pred pričetkom vadbe

VIŠINA (cm) 167

TEŽA (kg) 55.1

OBSEG PASU (cm) 72

OBSEG BOKOV (cm) 89

OBSEG STEGEN D/L (cm) 44/41

Zdravniki so N. že pred rojstvom postavili diagnozo mikrocefalije. Že po nekaj mesecih pa so

starši začeli opažati, da je njena leva stran telesa šibkejša od desne. Zdravniki so postavili še

drugo diagnozo, levostransko hemiparezo. Poleg teh dveh diagnoz ji je pripisana tudi

možganska manjrazvitost.

Starši so vedno skrbeli, da je življenje N. potekalo kar se da »normalno«, da se je počutila

sprejeto in ljubljeno. Zdravniki so napovedovali, da bo imela težave z govorom, da verjetno

nikoli ne bo znala brati in pisati ter da bo imela veliko gibalnih težav. Po zaslugi staršev, ki ji

nikoli niso ničesar odrekli, ampak marsikaj prilagodili, in zaradi njene trme ter močne volje, je

N. danes odraslo dekle, ki razmišlja s svojo glavo, jasno, glasno in razločno govori, bere, piše,

rešuje lažje matematične probleme, vozi kolo brez pomožnih koles, drsa, rola, planinari, smuča,

prosto plava … Vse to sicer počne s prilagojeno tehniko, vendar verjetno ne bi dosegla

opisanega stanja, če je ne bi obravnavali kot vsakega drugega otroka in ji dali možnosti, da

počne stvari, ki jih počnejo ostali otroci.

2.2 PRIPOMOČKI Glavni pripomoček raziskave je bil program Zdrave vadbe ABC. Uporabili smo prvo vadbeno

obdobje - program A. Za preverjanje učinkov vadbe smo uporabili testni bateriji FMS (Cook,

2010) in UKK (Jakovljević in Kacin, 2011), s katerima smo pridobili informacije o spremembah

gibalnih sposobnosti preizkušanke. Testi vključujejo meritve ravnotežja, gibljivosti in mišične

moči.

15

Testi ravnotežja in koordinacije:

stoja na eni nogi: merimo učinkovitost nadzora nad ravnotežjem ob zmanjšani

podorni površini,

tandemska hoja vzvratno: merimo učinkovitost nadzora nad ravnotežjem ob

zmanjšani podorni površini in zmanjšanem vidnem nadzoru (Jakovljević in Kacin,

2011),

prestopanje ovire,

dvig iztegnjene noge v leži na hrbtu (Cook, 2010).

Testi gibljivosti:

predklon sede prednožno sonožno: merimo gibljivost iztegovalk trupa in kolka ter

upogibalk kolena,

globok počep z vzročenjem: merimo gibljivost iztegovalk gležnja, kolena, kolka, trupa

in ramen,

zaročenje: merimo gibljivost v ramenskem obroču,

nagib trupa v stran: merimo gibljivost prsno-ledvene hrbtenice in medenice v

frontalni ravnini.

Testi moči:

počepi: merimo, koliko zaporednih počepov zmore merjenka narediti s pravilno

tehniko,

sklece: merimo, koliko zaporednih sklec zmore merjenka narediti s pravilno tehniko,

število upogibov trupa: merimo koliko zaporednih dvigov zmore merjenka narediti s

pravilno tehniko.

2.2.1 ZDRAVA VADBA ABC

Zdrava vadba ABC je bila zasnovana v okviru projekta Zdravo društvo Športne unije Slovenije.

Glavni namen projekta Zdravo društvo je promocija organizirane, redne, strokovno vodene,

ustrezno intenzivne in kakovostno strukturirane športnorekreativne vadbe, ki se odvija v

številnih društvih po Sloveniji. Namenjena je ohranjanju in krepitvi zdravja. Vadba je zasnovana

v treh težavnostnih stopnjah – A, B in C. Vadeči se v vadbo vključujejo na podlagi svoje gibalne

pripravljenosti. Programi so namenjeni gibalno neaktivnim ljudem, ki si želijo spoznati osnove

športne vadbe. Po končani C stopnji naj bi njihova gibalna pripravljenost omogočala

vključevanje v številne organizirane športnorekreativne vadbe (Pori idr., 2011).

V raziskavi smo uporabili prvo vadbeno obdobje – stopnjo A – programa Zdrava vadba ABC, ker

se nam je zdel najprimernejši za nedejavno osebo s posebnimi potrebami.

Prvo vadbeno obdobje A je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del, A1, poteka od prvega do tretjega

tedna, drugi del, A2, pa poteka od četrtega do šestega tedna (Tabela 2). Z vsakim tednom se

obremenitve povečujejo z večjim številom ponovitev ali serij (Tabela 3). Vsaka vadbena enota

je sestavljena iz treh delov. Uvodni del je namenjen dinamičnemu in statičnemu ogrevanju,

16

glavni del pa je namenjen izvajanju krepilnih vaj z drobnimi pripomočki. V zaključnem delu

vadečega umirimo s statičnimi gimnastičnimi vajami.

17

Tabela 2 Izbor in zaporedje vaj moči

IZBOR IN ZAPOREDJE VAJ MOČI VADBENEGA OBDOBJA A

1–3 TEDEN – program A1

Leža na hrbtu, raznožno skrčno Mišice medeničnega dna

Dvigi ročk iz odročenja v predročenje (v leži na hrbtu)

Horizontalni primik ramen

Iztegi trupa s palico (v sedu na klopi, predklon, prijem palice na hrbtu)

Izteg trupa

Potiski komolcev nazaj v odročenju skrčeno (v leži na hrbtu, skrčno)

Horizontalni odmik ramen

Dvigi D (L) noge (v leži na hrbtu) Upogib trupa

Počepi z veliko žogo za hrbtom ob steni (v stoji razkoračno)

Izteg kolka, kolena

Dvigi rok iz priročenja preko odročenja v vzročenje (v stoji razkoračno)

Odmik/upogib ramen

Izmenični zasuki trupa v L in D z žogo (v sedu na klopi, predročenje)

Stranski upogib in rotacija trupa

Potegi elastike iz vzročenja v odročenje skrčeno (v leži na hrbtu, skrčno)

Primik ramen

Leža na hrbtu, raznožno skrčno Mišice medeničnega dna

4–6 TEDEN – program A2

Leža na trebuhu, odnoženo z L (D) (čelo na dlaneh)

Mišice medeničnega dna

Potiski elastike iz zaročenja skrčeno v predročenje (v sedu na klopi)

Horizontalni primik ramen

Iztegi trupa z elastiko (v sedu na klopi, predklon, prijem prekrižane elastike v priročenju pokrčeno not)

Izteg trupa

Potegi ročk iz predročenja dol v zaročenje skrčeno (v sedu na klopi, predklon)

Horizontalni odmik ramen

Upogibi prsnega dela trupa (v leži na hrbtu, skrčeno L (D), dlani pod ledvenim delom trupa)

Upogib trupa

Počepi s palico na žogo ob steni (v stoji razkoračno)

Izteg kolka, kolena

Dvigi rok iz odročenja skrčeno v vzročenje – z elastiko (v stoji razkoračno)

Odmik/upogib ramen

Zasuki trupa v L (D) z elastiko (v sedu na klopi, prijem elastike v priročenju skrčeno)

Stranski upogib in rotacija trupa

Potegi elastike iz vzročenja v odročenje skrčeno (v leži na hrbtu, skrčno, boki dvignjeni)

Primik ramen

Leža na trebuhu odnoženo z L (D) (čelo na dlaneh)

Mišice medeničnega dna

L/D – leva/desna

18

Tabela 3 Obremenitve pri vajah moči

OBREMENITEV PRI VAJAH MOČI VADBENEGA OBDOBJA A (št. ponovitev oz. čas trajanja/št. serij/dolžina odmora)

1–3 TEDEN – program A1

Naziv vaje 1. Teden 2. teden 3. teden

Leža na hrbtu, raznožno, skrčno (MMD) 3–5s/3/10s 3–5s/3/10s 3–5s/3/10s

Dvigi ročk iz odročenja v predročenje (v leži na hrbtu)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Iztegi trupa s palico (v sedu na klopi, predklon, prijem palice na hrbtu)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Potiski komolcev nazaj v odročenju skrčeno (v leži na hrbtu, skrčno)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Dvigi D (L) noge (v leži na hrbtu) 8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Počepi z veliko žogo za hrbtom ob steni (v stoji razkoračno)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Dvigi rok iz priročenja preko odročenja v vzročenje (v stoji razkoračno)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Izmenični zasuki trupa v L in D z žogo (v sedu na klopi, predročenje)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Potegi elastike iz vzročenja v odročenje skrčeno (v leži na hrbtu, skrčno)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Leža na hrbtu, raznožno, skrčno (MMD) 3–5s/3/10s 3–5s/3/10s 3–5s/3/10s

4–6 TEDEN – program A2

Naziv vaje 4. teden 5. teden 6. teden

Leža na trebuhu, odnoženo z L (D) (čelo na dlaneh) (MMD)

6–8s/5/10s 6–8s/5/10s 6–8s/5/10s

Potiski elastike iz zaročenja skrčeno v predročenje (v sedu na klopi)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Iztegi trupa z elastiko (v sedu na klopi, predklon, prijem prekrižane elastike v priročenju pokrčeno not)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Potegi ročk iz predročenja dol v zaročenje skrčeno (v sedu na klopi, predklon)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Upogibi prsnega dela trupa (v leži na hrbtu, skrčeno L (D), dlani pod ledvenim delom trupa)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Počepi s palico na žogo ob steni (v stoji razkoračno)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Dvigi rok iz odročenja skrčeno v vzročenje – z elastiko (v stoji razkoračno)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Zasuki trupa v L (D) z elastiko (v sedu na klopi, prijem elastike v priročenju skrčeno)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Potegi elastike iz vzročenja v odročenje skrčeno (v leži na hrbtu, skrčno, boki dvignjeni)

8–10×/1/30–60s 6–8×/2/30–60s 8–10×/2/30–60s

Leža na trebuhu odnoženo z L (D) (čelo na dlaneh) (MMD)

6–8s/5/10s 6–8s/5/10s 6–8s/5/10s

MMD – mišice medeničnega dna, D/L – desna/ leva stran ali okončina

19

2.3 POSTOPEK Vse podatke smo pridobili pri merjenki doma, kjer smo opravili celotno testiranje in

šesttedensko vadbo. Vadečo in njene starše smo seznanili s cilji in namenom vadbe. V času

testiranja je prišlo do sprememb v izvedbi nekaterih testov, saj so nam težavo predstavljale

merjenkine krajše leve okončine. Do manjših prilagajanj pa je prišlo tudi na začetku vadbe, saj

smo do nekaterih gibov morali priti preko še lažjih različic gibanja.

20

3 REZULTATI IN RAZPRAVA Po šesttedenskem programu vadbe ni prišlo do večjih morfoloških sprememb. Merjenka N. je

izgubila po 1 cm v obsegu pasu in desnega stegna (Tabela 4). Bolj opazne so bile razlike v

gibalnih sposobnostih (Tabela 5).

Tabela 4 Primerjava morfoloških značilnosti pred in po vadbi

26.11.2015 07.01.2016

VIŠINA (cm) 167 167

TEŽA (kg) 55.1 55

OBSEG PASU (cm) 72 71

OBSEG BOKOV (cm) 89 89

OBSEG STEGEN D/L (cm) 44/ 41 43/ 41

Tabela 5 Napredek v gibalnih sposobnostih

TESTI 26.11.2015 07.01.2016

TESTI GIBLJIVOSTI

PREDKLON SEDE (cm) 37 53

ZAROČENJE D/L (cm) 19/21 17/18

NAGIB V STRAN D/L (cm)

46/59 (L) 40/53

GLOBOKI POČEP Z VZROČENJEM*

/ /

TESTI MOČI

ŠTEVILO POČEPOV 13 21

ŠTEVILO SKLEC* / 1

ŠTEVILO TREBUŠNJAKOV

3 7

TESTI RAVNOTEŽJA IN KOORDINACIJE

STOJA NA ENI NOGI (s) 5 8

TANDEMSKA HOJA VZVRATNO*

3 5

PRESTOPANJE OVIRE D/L (FMS) **

3/2 3/2

DVIG IZTEGNJENJE NOGE D/L (FMS)**

3/2 3/2

Nekateri testi (*) niso bili popolno izvedeni, in kot smo že omenili, smo jih nekaj prilagodili.

21

Globok počep z vzročenjem. Po kriterijih testne baterije FMS merjenka ni uspela narediti

globokega počepa z vzročenjem. Gotovo je eden od razlogov za neuspešno opravljen

test krajša leva noga. Merjenki globokega počepa ni bilo težko izvesti, a ga je

kompenzirala tako, da je levo peto dvignila od podlage. V tem položaju pa se je ob

vzročenju porušilo tudi ravnotežje. V kolikor smo želeli, da levo peto obdrži na podlagi,

se je spremenila lega medenice, in sicer je bila leva stran nižja od desne, kar je povzročilo

zasuk v trupu in dodatno obremenitev hrbtenice. Po šestih tednih vadbe je bil počep

nekoliko bolj pravilno izveden, vendar še vedno ne dovolj, da bi test obravnavali kot

opravljenega.

Število sklec. Po kriterijih testne baterije FMS, merjenka ni bila zmožna narediti sklece.

Ni uspela izvesti vzpore, zaradi zmanjšane moči rok in slabe stabilizacije trupa se je

uleknila v ledvenem delu hrbta in s tem kompenzirala gibanje. Lažje se ji je bilo iz opore

ležno spredaj počasi spustiti v sklek. Po šestih tednih vadbe še vedno ni uspela izvesti

popolne vzpore, vendar pa se je lepše in bolj kontrolirano spustila iz opore ležno spredaj

v sklek. Zavedala se je, da se mora spustiti do višine, iz katere se lahko dvigne.

Tandemska hoja vzvratno. Po kriterijih testne baterije UKK testa ni opravila. Merjenka

ima že tako poslabšano kontrolo nad gibanjem levih okončin, v tem primeru je bilo še

težje, saj ni imela vizualnega nadzora nad gibanjem. Test smo olajšali tako, da je

vzvratno hodila s kratkimi koraki, vendar jo je še vedno zanašalo v stran. Po šestih tednih

vadbe je pri hoji vzvratno ni več pretirano zanašalo in sposobna je bila narediti 5

zaporednih korakov brez porušene koordinacije.

Rezultati testov prestopanja ovire in dvig iztegnjene noge (**) so ostali enaki. Izvedba na

zadnjem testiranju je bila boljša, vendar še vedno ne popolna. Iz tabele 5 pa se prav tako vidi,

da so se rezultati ostalih testov izboljšali. V nadaljevanju bodo po sklopih grafično prikazani v

odstotkih.

22

3.1 REZULTATI TESTOV GIBLJIVOSTI S Slike 1 je razvidno, da je prišlo do zelo velikega izboljšanja pri gibljivosti iztegovalk kolka, trupa

in upogibalk kolena – za kar 43 %. Izboljšala se je tudi gibljivost ramenskega obroča in trupa pri

stranskem upogibu. Pri globokem počepu ni razlik, saj ga zaradi nepravilne tehnike nismo

upoštevali.

Slika 1. Testi gibljivosti

Legenda:

PS= predklon sede

Z(D)= zaročenje z desno roko

Z(L)= zaročenje z levo roko

NT(D)= nagib trupa v desno

NT(L)= nagib trupa v levo

P= globoki počep z vzročenjem

Kljub opaznim spremembam na podlagi ene merjenke ne moremo trditi, da vadba močno

izboljšuje gibljivost. Marinšek (2015) je v svoji raziskovalni nalogi, kjer je ugotavljal učinek

šesttedenske vadbe na telesno nedejavnih ljudeh, ugotovil, da se je gibljivost trupa pri nagibu

v stran povečala, ni pa prišlo do statističnih sprememb v gibljivosti ramenskega obroča in

raztegljivosti zadnjih mišic stegna. Tudi v raziskovalni nalogi Urbančičeve (2013)

eksperimentalna skupina po šestih tednih vadbe ni pokazala napredka v gibljivosti ramen in

vratu, manjši napredek (6 %) pa se je pokazal pri nagibu trupa v stran.

3.2 REZULTATI TESTOV MOČI Kot pri testih gibljivosti je tudi pri testih moči prišlo do razlik. Na Sliki 2 vidimo, da se je močno

izboljšala moč upogibalk trupa, za več kot 100 %. Za več kot polovico se je izboljšala tudi moč

23

nog. Kljub temu ne moremo na podlagi ene merjenke trditi, da šesttedenska vadba izboljša

mišično moč.

Slika 2. Testi moči

Tudi v raziskavi Marinška (2015) je prišlo do statistično pomembnega izboljšanja moči upogibalk

trupa, v kolikor se pri eksperimentalni skupini Urbančičeve (2013) ni pokazal napredek v moči

upogibalk trupa. Je pa do 300 % izboljšanja prišlo pri testu moči rok, ki ga v naši raziskavi zaradi

nepopolne tehnike nismo upoštevali. Pri merjencih Matjašičeve (2014) pri testu moči upogibalk

trupa ni prišlo do večjih sprememb, se je pa za kar 67 % izboljšala moč rok.

Medina-Perez, Souza-Teixeira, Fernandez-Gonzalo, Hernandez-Murua in Paz-Fernandez (2016)

so v svoji študiji, kako trening moči vpliva na moč iztegovalk kolena pri osebah z multiplo

sklerozo, prišli do pozitivnih rezultatov. Vadba je trajala 12 tednov, 2-krat na teden. Sama vadba

je sicer potekala s trenažerji, vendar so dokazali, da ustrezno načrtovana vadba pozitivno vpliva

na bolnike z multiplo sklerozo. Maksimalna moč se je namreč povečala za kar 10,8 %.

3.3 REZULTATI TESTOV RAVNOTEŽJA IN KOORDINACIJE Kot za gibljivost in moč lahko tudi za ravnotežje in koordinacijo trdimo, da je prišlo do opaznih

sprememb (Slika 3). Tako test stoje na eni nogi kot tudi prilagojen test hoje vzvratno sta se pri

naši merjenki izboljšala za več kot polovico.

V eksperimentalni skupini Marinška (2015) je pri obeh testih prišlo do statistično pomembnega

izboljšanja, tako pri testu stoje na eni nogi kot tandemski hoji vzvratno. Rezultati testa hoje

vzvratno pri zdravih odraslih je pokazal 17,4 % napredek, medtem ko pri testu stoje na eni nogi

ni bilo večjih razlik (Urbančič, 2013).

24

Olteanova (2015) je v svojo raziskavo vključila deset mentalno zaostalih oseb. Nekatere so imele

diagnosticirane še nekatere druge bolezni/stanja, npr. epilepsijo in Downov sindrom. Njen cilj

je bil izboljšati njihovo držo ter splošno koordinacijo, ki bi jim omogočala lažje opravljanje

vsakdanjih opravil, kar ji je tudi uspelo. Prav vsi so izboljšali svoje rezultate. Olteanova je

prepričana, da je psihomotorična priprava nujen del terapije, ki jo potrebujejo mentalno in

gibalno zaostale osebe.

Na podlagi ene merjenke pa kljub pozitivnim rezultatom ne moremo trditi, da šesttedenska

vadba izboljša ravnotežje in koordinacijo.

Slika 3. Testi ravnotežja in koordinacije

25

4 SKLEP Razvoj tehnologije nas je pripeljal tako daleč, da imamo praktično vse na dosegu roke. Mnogo

dela, ki ga je prej fizično opravljal človek, so sedaj prevzeli stroji. Tako lahko rečemo, da

tehnološki napredek »sili« k sedečemu načinu življenja, ki pa s seboj prinaša kar nekaj

negativnih posledic, predvsem na področju zdravja. Ker se ljudje zavedamo pomena gibanja na

zdravje, se vedno več posameznikov odloča za ukvarjanje s športno rekreacijo. Ta pozitivno

vpliva na naše zdravje in počutje, na tiste, ki potrebujejo malo več motivacije, pa tudi na zunanji

izgled.

»Dokazano je, da je življenje ljudi, ki se ukvarjajo s športom, bolj kakovostno in polnejše, da jih

občutno manj pestijo različne zdravstvene težave in da so jim kos lažje kot pasivni ljudje«

(Kozjek, 2004, str. 64).

Telesna dejavnost znižuje nivo stresa, krepi imunski sistem, zmanjšuje možnost za pojav

sladkorne bolezni tipa 2, zmanjšuje nevarnost zastoja srca, pozitivno vpliva na srčno-žilni in

seveda na živčno-mišični sistem. Primerna redna vadba izboljša gibalne sposobnosti in

posledično vpliva tudi na morfološke značilnosti posameznikov. To dokazujejo mnoge raziskave,

v katere so bili vključeni zdravi otroci, mladostniki, odrasli in starejši. Na podlagi pozitivnih

ugotovitev redne vadbe na »zdravih« ljudeh smo se odločili, da učinke šesttedenske vadbe

preverimo tudi na osebi s posebnimi potrebami.

V raziskavo je bila vključena ena oseba, 21-letno dekle N., ki je že od rojstva obravnavana kot

oseba s posebnimi potrebami. Diagnosticirano ima možgansko manjrazvitost, mikrocefalijo in

levostransko hemiparezo. Omeniti je treba tudi krajše leve okončine, saj smo, še posebej zaradi

krajše noge, morali nekaj vaj prilagoditi.

Podatke začetnega in končnega stanja smo pridobili s pomočjo testnih baterij UKK in FMS. Le-

te so nam pokazale nekaj gibalnih sposobnosti merjenke, in sicer moč, gibljivost ter ravnotežje

in koordinacijo. Končni rezultati so potrdili naše hipoteze; šesttedenska vadba programa Zdrava

vadba ABC je izboljšala gibalne sposobnosti merjenke. Vsi testi, pa čeprav nekateri prilagojeni,

so pokazali napredek. Najbolj sta izstopala test gibljivosti upogibalk kolena, ki se je izboljšala za

kar 43 % in test moči trupa, ki se je izboljšala za 133 %. Potrdimo lahko tudi drugo hipotezo.

Čeprav minimalno, je vadba pozitivno vplivala tudi na morfološke značilnosti merjenke. Skupno

je izgubila 2 centimetra v obsegih.

Za bolj realne rezultate bi potrebovali večjo skupino merjencev. Na podlagi ene merjenke

namreč ne moremo zagotoviti izboljšanja gibalnih sposobnosti na OPP, menimo pa, da je

program Zdrava vadba ABC primerna oblika vadbe za OPP. Je sistematična, strokovno vodena,

zmerna in redna. Edini problem, ki trenutno najbolj izstopa, je ta, da vadba ne more biti

organizirana skupinsko. OPP namreč potrebujejo popolno pozornost ter individualni pristop.

Kljub temu da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za športno aktivnost odraslih oseb s posebnimi

potrebami, so te dejavnosti bolj ali manj namenjene druženju in uživanju v različnih oblikah

športa. Žal pa odrasle OPP pogosto nimajo na voljo redne, organizirane vadbe, ki bi tudi njim

izboljšala funkcionalne sposobnosti in posledično olajšala njihov vsakdanjik.

26

5 VIRI

Anderson, B. (2001). Stretching. Raztezna vadba. Ljubljana: Grahovec & Co.

Bužan, V. (2003). Predgovor. V D. Karpljuk, R. Usenik, P. Nuzdorfer, M. Videmšek, V. Hadžić, M.

Florjančič … in M. Meško. Športna dejavnost otrok in mladostnikov s posebnimi

potrebami. Ig: CUDV Draga

Cook, G. (2010). Movement. Santa Cruz, California: On target publications.

Dolenc, A. (2013). Vadba vzdržljivosti v športni rekreaciji. V A. Dolenc, M. Majerič, B. Pistotnik,

M. Pori, P. Pori, I. Štirn, K. Tomažin (str. 7–27) Športna rekreacija. Športna unija Slovenije,

Fundacija za šport

Dolenec, A., Pori, P. (2013). Vadba moči v športni rekreaciji. V A. Dolenc, M. Majerič, B. Pistotnik,

M. Pori, P. Pori, I. Štirn, K. Tomažin (str. 7–27) Športna rekreacija. Športna unija Slovenije,

Fundacija za šport

Faheem, M., Naseer M. I., Rasool M., Chaudhary A. G., Kumosani T. A., Ilyas A. M., Pusharaj P.

N., Ahmed F., Algahtani H. A., Al-Qahtani M. H., Jamal H. S. (15.1.2015). Molecular

genetics of human primary microcephaly: an overview. BMC Medical Genomics, 8,

dodatek 1, pridobljeno iz:

http://bmcmedgenomics.biomedcentral.com/articles/10.1186/1755-8794-8-S1-S4

Geidne, S., Jerlinder, K. (2016). How sports clubs include children and adolescents with

disabilities in their activities. A systematic searchof peer-reviewed articles. Sports

Science Review, 24(1-2), 29–52

Heimer, S., Relac, M. (2003). Invalidne osebe. V M. Mišigoj – Duraković (ur.), Telesna vadba in

zdravje (str. 258–264). Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, Fakulteta za šport

Univerze v Ljubljani, Kineziološka fakulteta Univerze v Zagrebu, Zavod za šport Slovenije

Jakob, P., Kobal, B., Smolej, S., Žiberna, V. (2008). Analiza delovanja varstveno delovnih centrov

(Raziskovalno poročilo). Pridobljeno iz

http://www.irssv.si/upload2/VDC_porocilo__IRSSV_junij08.pdf

Jakovljević, M. in Kacin, A. (2011). UKK sklop testov za oceno z zdravjem povezane telesne

pripravljenosti. Ljubljana: Športna unije Slovenije.

Jelovčan, L. (2013). Športne aktivnosti odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju v socialno-

varstvenih zavodih na Gorenjskem (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta

Karpljuk, D., Usenik, R., Nuzdorfer, P., Videmšek, M., Hadžić, V., Florjančič, M.,… Meško, M.

(2013). Športna dejavnost otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ig: CUDV Draga

Kesič Dimic, K. (2010). Vsi učenci so lahko uspešni: Napotki za delo z učenci s posebnimi

potrebami. Založba Rokus Klett

27

Kotar, A. (1995). Uvodnik. Naš zbornik, 28(4), str. 1

Kozjek Rotovnik, N. (2004). Gibanje je življenje. Ljubljana: DOMUS

Marinšek, E. (2015). Učinek šesttedenske športnorekreativne vadbe na nekatere gibalne in

aerobne sposobnosti odraslih, telesno nedejavnih ljudi (Diplomsko delo). Fakulteta za

šport, Ljubljana.

Matjašič, P. (2014). Preverjanje vpliva redne športne vadbe na moč odraslih (diplomsko delo).

Fakulteta za šport, Ljubljana.

Matković, B. [Bojan]., Matković B. [Branka]. (2003). Mentalno retardirane osebe. V M. Mišigoj

– Duraković (ur.), Telesna vadba in zdravje (str. 265–276). Zveza društev športnih

pedagogov Slovenije, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Kineziološka fakulteta

Univerze v Zagrebu, Zavod za šport Slovenije

Medina-Perez, C., de Souza-Teixeira, F., Fernandez-Gonzalo, R., Hernandez-Murua, J., de Paz-

Fernandez, J. (2016). Effects of high-speed power training on muscle strenght and

power in patients with multiple sclerosis. JRRD, 53(3), 359–368

Mihelič, S. (2011). Šport in socialna integracija avtističnih otrok. (Diplomsko delo). Ljubljana:

Fakulteta za šport

Mišigoj-Duraković, M., Heimer, S., Matković, B. (2003). Ugotavljanje ravni telesne dejavnosti v

zdravstvenih študijah. V M. Mišigoj-Duraković (ur.), Telesna vadba in zdravje (str. 22–

30). Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani,

Kineziološka fakulteta Univerze v Zagrebu, Zavod za šport Slovenije

Oltean, A. (2015). Aspects of coordination in mentally retarded adults. Science, Movement and

Health, 15(2), 498–503

Oskoui, M., Shevell, M. I. (junij, 2005). Profile of Pediatric Hemiparesis. Journal of Child

Neurology, 20(6), str. 741–745

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Ljubljana: Fakulteta za šport

Pori, M., Pori, P. (2013). Športna rekreacija kot prostočasna dejavnost. V A. Dolenc, M. Majerič,

B. Pistotnik, M. Pori, P. Pori, I. Štirn, K. Tomažin (str. 7–27) Športna rekreacija. Športna

unija Slovenije, Fundacija za šport

Pori, P., Pori, M., Jakovljević, M., Šćepanović, D. (2012). Zdrava vadba ABC. Ljubljana: Športna

unija Slovenije.

Škof, B. (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov. Pedagoško-psihološki in biološki vidiki

kondicijske vadbe mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport

28

Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: Kako do boljše telesne

zmogljivosti slovenske mladine? Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,

Inštitut za šport, Center za vseživljenjsko učenje

Urbančič, M. (2013). Preverjanje učinkov »Zdrave vadbe ABC – program A« pri odraslih

(Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana.

Varstveno delovni centri (15.08.2016). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

možnosti. Pridobljeno iz

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci/vdcji/

Zavodi za vzgojo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (16.08.2016). Ministrstvo za

izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno iz

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potreb

e/pdf/Zavodi_statistika.pdf