UNIVERZA V MARIBORU · V zadnjih letih so parenteralni železovi preparati, ki se dajejo v veno, postali dokaj varni in bi jih bilo, glede na pozitiven učinek počutja pacientov

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

POSEBNOSTI DAJANJA ŽELEZOVIH

PREPARATOV V ŽILO

(Diplomsko delo)

Maribor, 2017 Jelena Lukić

UNIVERZA V MARIBORU


POSEBNOSTI DAJANJA ŽELEZOVIH

PREPARATOV V ŽILO

(Diplomsko delo)

Maribor, 2017 Jelena Lukić

UNIVERZA V MARIBORU


Mentor: predav. mag. Jožefa Tomažič

Somentor: Slađana Lukić

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici predav. mag. Jožefi Tomažič za vso strokovno pomoč, nasvete in

čas, ki mi ga je namenila pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi somentorici Slađani

Lukić mag. zdr. nege za vso pomoč in svetovanje.

Zahvaljujem se diplomiranim medicinskim sestram v hematološki ambulanti za pomoč pri

izvajanju raziskave in pacientom, ki so v njej sodelovali.

Velika hvala moji družini in fantu Mitji, ki so mi v času študija stali ob strani, me

spodbujali in mi bili v oporo.

I

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Anemija zaradi pomanjkanja železa ogroža več kot 30 %

svetovnega prebivalstva. Namen diplomskega dela je predstaviti pozitivne in negativne

ugotovitve pacientov, ki prejemajo železove preparate v žilo ter na podlagi ugotovitev

predlagati in iskati možnosti za izboljšanje oskrbe in pomoči tem pacientom.

Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in

kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki je bil

sestavljen iz 26 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskavo smo opravljali v kliničnem

okolju pri 36 pacientih, ki se zaradi pomanjkanja železa zdravijo v hematološki ambulanti.

Rezultati: Anketirani so infuzije železa dobro prenašali, pri 77 % anketiranih se stranski

učinki med prejemanjem infuzije niso pojavljali. Največ anketiranih ima zaradi

pomanjkanja železa težave v vsakdanjih aktivnostih. Kot najpogostejšo težavo pred

diagnosticiranjem bolezni so navedli utrujenost. Največ anketiranih uživa živila obogatena

z železom 3 krat na teden.

Sklep: Železo moramo pravilno nadomeščati, vendar je potrebno stremeti k temu, da se

odkrije vzrok pomanjkanja. V zadnjih letih so parenteralni železovi preparati, ki se dajejo v

veno, postali dokaj varni in bi jih bilo, glede na pozitiven učinek počutja pacientov in

dober izkoristek zdravila, smiselno uvesti v širšo uporabo.

Ključne besede: sideropenična anemija, infuzije železovih pripravkov, parenteralna

terapija, medicinska sestra, prehrana.

II

ABSTRACT

Theoretical starting points: The anemia - due to lack of iron in blood - jeopardizes more

than 30 % of the world's population. The purpose of this thesis is to present the positive

and negative experiences of the patients who were being injected iron preparations into

their veins, and on the basis of their findings to propose and to look for the options for the

improving care and assistance to those patients.

Research methodology: In the thesis we have used the descriptive and quantitative

methodology. The data were obtained by the means of the questionnaire which contained

26 questions of an open and closed type. The research was carried out in a clinical setting

on 36 patients who were being treated in a hematological clinic due to lack of iron.

Results: The patients who were included in the survey responded well to the iron infusion,

77 % of the respondents did not suffer any side effects while receiving the infusion. The

majority of the respondents have had some problems in everyday activities due to lack of

iron in their blood. Fatigue was reported as the most often problem before diagnosing the

disease. Most of the respondents consume the food enriched with iron three times a week.

Conclusion: Iron must be replaced properly, however it is necessary to strive to find the

cause of the lack. In recent years the parenteral iron preparations, being injected in the

vein, have become quite safe and, according to the positive effect on the patients feeling as

well as good efficiency of the medicine, could seem to be very reasonable to introduce it

for wider use.

Keywords: sideropenic anemia, infusion of iron preparations, parenteral therapy, nurse,

diet.

III

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ................................................................................................................................. 1

2 Namen in cilji diplomskega dela .................................................................................... 3

2.1 Namen ........................................................................................................................ 3

2.2 Cilji ............................................................................................................................ 3

3 Sideropenična anemija ................................................................................................... 4

3.1 Vzroki za nastanek sideropenične anemije ................................................................ 5

3.2 Simptomi anemije ...................................................................................................... 7

3.3 Zdravljenje sideropenične anemije ............................................................................ 8

3.3.1 Zdravljenje s parenteralnimi pripravki železa ................................................. 8

3.4 Zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri aplikaciji železa v žilo ................ 13

3.4.1 Prehrana pri slabokrvnih pacientih ............................................................... 13

4 Empirični del ................................................................................................................. 15

4.1 Raziskovalna vprašanja ........................................................................................... 15

4.2 Metodologija raziskovanja ....................................................................................... 15

4.2.1 Raziskovalne metode ...................................................................................... 15

4.2.2 Raziskovalno okolje ........................................................................................ 15

4.2.3 Raziskovalni vzorec ........................................................................................ 15

4.2.4 Postopki zbiranja podatkov ............................................................................ 16

4.3 Etični vidik ............................................................................................................... 16

5 Rezultati ......................................................................................................................... 17

6 Interpretacija in razprava ............................................................................................ 24

7 Sklep ............................................................................................................................... 27

Literatura ........................................................................................................................... 28

Priloge ................................................................................................................................... 1

IV

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Simptomi oz. težave, ki so jih imeli anketirani ....................................................... 17

Graf 2: Kje opazijo težave zaradi pomanjkanja železa........................................................ 18

Graf 3: Poznavanje priporočenih živil, ki vsebujejo železo ................................................ 19

Graf 4: Pojavljanje stranskih učinkov med jemanjem peroralnih pripravkov železa .......... 20

Graf 5: Pojavljanje stranskih učinkov med oz. po prejemanju infuzije železa.................... 21

Graf 6: Stranski učinki, ki se pojavljajo med dajanjem infuzije železa .............................. 21

Graf 7: Hospitalizacija zaradi poslabšanja slabokrvnosti .................................................... 22

Graf 8: Kakovost življenja zaradi kroničnega pomanjkanja železa .................................... 22

Jelena Lukić: Posebnosti dajanja železovih preparatov v žilo

1

1 Uvod

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima anemijo 2 milijardi ljudi, mnogi zaradi

pomanjkanja železa, kar predstavlja več kot 30 % svetovnega prebivalstva. V razvitih

državah je anemija prisotna pri 40 % predšolskih otrok ter pri vsaki drugi nosečnici (World

Health Organization [WHO], 2016).

Pomanjkanje železa je svetovni zdravstveni problem, ki je opažen v vsakdanji klinični

praksi. Čeprav je razširjenost anemije zaradi pomanjkanja železa upadla, je še vedno

pomanjkanje železa glavni vzrok za anemijo po vsem svetu. Anemija zaradi pomanjkanja

železa ima znaten vpliv na življenje mladih otrok in žensk pred menopavzo v državah z

nizkimi dohodki kot v razvitih državah (Camaschella, 2015).

Železo je sestavina vseh živih organizmov in sodeluje pri pomembnih kemičnih reakcijah v

telesu. Celotna količina železa v telesu pri odrasli zdravi osebi je 3-4 g (Preložnik Zupan,

2006). Največ železa se nahaja v hemoglobinu v eritrocitih (dve tretjini vsega železa) in se

skladišči v jetrih, kostnem mozgu, vranici, kot feritin in hemosiderin, ki predstavljata 25 %

železa (Blann & Sukhjinder, 2010). Zaloga železa je pri večini žensk v rodni dobi manjša

kakor pri moških iste starosti ali kakor pri ženskah po rodnem obdobju. Vzrok je izguba

železa z menstruacijsko krvjo (Andoljšek, 2011).

Mikrocitne anemije so najpogostejše anemije v populaciji in so običajno posledica

pomanjkanja železa ali motenega sproščanja železa iz zalog. Med njimi razlikujemo

anemijo zaradi pomanjkanja železa (sideropenično anemijo), anemije pri kroničnih

boleznih, talasemije in sideroblastne anemije. Ključne preiskave za opredelitev mikrocitnih

anemij so koncentracija serumskega železa, koncentracija transferina in koncentracija

feritina v serumu (Preložnik Zupan & Sever, 2011).

V fizioloških razmerah izgubljamo vedno približno enako količino železa dnevno. Razlike

so le glede na spol in starost. Moški ali ženske po rodni dobi izgubijo dnevno 1 mg železa

z odluščenimi celicami prebavil, kože, s sečem in znojem. Ženska izgubi z menstruacijo 30

do 40 ml krvi, kar je 15 do 20 mg železa, to je dodatnih 0,5 mg železa dnevno. Z

nosečnostjo in porodom izgubi 500 mg železa (Andoljšek, 2011).

Anemijo zaradi pomanjkanja železa zdravnik opredeli na podlagi anamneze, telesnega

pregleda in rezultatov laboratorijske preiskave krvi (Jarc, 2016). Anemijo zaradi


2

pomanjkanja železa zdravimo sprva s peroralno obliko železa. Če zaradi stranskih učinkov

peroralnega železa to ni mogoče ali pa ni željenega porasta koncentracije hemoglobina, se

odločimo za parenteralno nadomeščanje železa (Zver, 2014).

Medicinska sestra mora poznati zdravilo, ki ga bo pacientu aplicirala, ter pravilno tehniko

dajanja železovih preparatov v žilo, prav tako mora poznati stranske učinke ob prejemu

železovih preparatov in znati ukrepati ob pojavu le teh. Poznati mora potek zdravljenja

sideropenične anemije in njene posebnosti ter vsakega pacienta obravnavati individualno.

Ključnega pomena je zdravstveno vzgojno delo, ki ga medicinska sestra izvaja ob vsakem

stiku s pacientom. Slabokrvnim pacientom predstavi pravilno prehrano in druga priporočila

za izboljšanje življenjskega sloga, ki pripomorejo k boljšemu zdravju.


3

2 Namen in cilji diplomskega dela

2.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti sideropenično anemijo in posebnosti pri dajanju

železovih preparatov v žilo. V raziskovalnem delu bomo predstavili pozitivne in negativne

ugotovitve pacientov, ki prejemajo železove preparate ter na podlagi ugotovitev predlagali

in iskali možnosti za izboljšanje oskrbe in pomoči tem pacientom.

2.2 Cilji

Predstaviti vzroke za nastanek sideropenične anemije in njene simptome.

Predstaviti zdravljenje sideropenične anemije z dajanjem železovih preparatov v

žilo.

Predstaviti zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri intravenozni aplikaciji

železa.

Predstaviti izkušnje in ugotovitve pacientov pri prejemanju železovih preparatov v

žilo.


4

3 Sideropenična anemija

Anemija je bolezensko stanje, kjer je zmanjšana celotna masa eritrocitov v krvnem obtoku.

Težave, ki nastanejo, so posledica zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika. Po

priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je anemija definirana kot zmanjšanje

koncentracije hemoglobina v krvi pod 120 g/L pri ženskah in pod 130 g/L pri moških

(Černelč, 2011).

Zver (2014) je anemijo razdelil v tri stopnje:

anemija lahke stopnje: koncentracija hemoglobina v območju med spodnjimi

referentnimi vrednostmi in koncentracijo 100 g/l;

srednje težka anemija: koncentracija hemoglobina med 70 in 100 g/l;

težka anemija: vrednosti hemoglobina pod 70 g/l.

Pri zdravih osebah govorimo o absolutnem pomanjkanju železa takrat, kadar so zaloge v

telesu zmanjšane ali popolnoma izčrpane. Absolutno pomanjkanje je najpogosteje

posledica krvavitev, redkeje v času nosečnosti, motene absorpcije ali neustrezne prehrane.

Funkcionalno pomanjkanje pomeni stanja, pri katerih je potreba po železu povečana zaradi

povečane sinteze hemoglobina, vendar retikuloendotelialni sistem ni sposoben sprostiti

železa kljub zadostnim ali celo povečanim zalogam. Funkcionalno pomanjkanje nastopi pri

moteni prerazporeditvi železa (kronične okužbe, tumorji, avtoimune bolezni) (Grmek-

Zemljič & Roškar, 2006). Osnovna preiskava, ki jo moramo uporabiti pri sumu na

anemijo, je hemogram ali krvna slika. Zraven tega lahko opravimo še druge preiskave, s

katerimi ocenimo stanje železa v organizmu, s koncentracijo vitamina B12 in folno kislino

(vitamin B9) potrdimo morebitno okvaro ledvic in jeter, ki sta lahko vzrok anemije (Zver,

2014). Hematološki kazalci, ki opredelijo pomanjkanje železa, so koncentracija

hemoglobina v krvi (Hb), hematokrit (Ht), retikulocitni in eritrocitni indeksi (povprečni

volumen eritrocita - PVE, povprečna količina hemoglobina v eritrocitu - PHE, in

povprečna koncentracija hemoglobina v eritrocitu - PKHE) s katerimi prikažemo

hipokromne in mikrocitne eritrocite. Biokemični kazalci, ki jih potrebujemo, so

koncentracija železa v serumu, koncentracija transferina, nasičenost transferina,

koncentracija feritina in koncentracija transferinskih receptorjev (Grmek-Zemljič &

Roškar, 2006).


5

Pri sideropenični anemiji nam laboratorijske preiskave pokažejo: zmanjšane vrednosti Hb,

nizek hematokrit, nesorazmerje med hemoglobinom in številom eritrocitov (mikrociti)

zaradi zmanjšanega povprečnega volumna eritrocita (PVE - MCV), zmanjšane povprečne

količine Hb v eritrocitu (PKHE - MCHC), zmanjšano serumsko železo, zvečane vrednosti

transferina in zmanjšane vrednosti serumskega feritina (Urlep Šalinović, 2005). Pri

preiskavi krvne slike moramo vedno določiti število retikulocitov (rdeče krvničke, ki še

niso povsem zrele), saj so pokazatelji aktivnosti kostnega mozga oz. nastanka eritrocitov.

Pri pomanjkanju železa je nastajanje eritrocitov zmanjšano in je zato delež retikulocitov v

krvi znižan ali normalen (Zver, 2014).

Pri sumu na krvavitev bo potrebno še testiranje na prikrito krvavitev v blatu. Pri ženskah je

potreben pregled pri ginekologu, če je od zadnjega pregleda minilo že preveč časa. Pri

sumu na krvavitev iz prebavil je potrebno opraviti pregled želodca in debelega črevesa in

nato zdraviti bolezen, če jo odkrijemo (Kolander-Bizjak, 2009).

3.1 Vzroki za nastanek sideropenične anemije

Anemija zaradi pomanjkanja železa nastane kot posledica negativnega ravnovesja železa v

telesu. Najprej nastopi pomanjkanje zalog železa, nato, ko so zaloge izčrpane, postane

zaradi pomanjkanja železa okrnjena od železa odvisna ertiropoeza in sprva je lahko kljub

temu vrednost hemoglobina še normalna. Če stanja ne korigiramo, nastane sideropenična

mikrocitna anemija, ki je najpogostejša anemija (Zver, 2014).

Vzroki sideropenične anemije po Andoljšek (2011) so:

Kronične krvavitve

prebavila

rodila (metroragija in menoragija)

sečila (hematurija)

dihala (epistakse, hemoptize)

hemoglobinurija in hemosiderinurija

Povečana potreba po železu

nosečnost

obdobje rasti

policitemija in poliglobulija


6

Pomanjkljiva absorpcija iz hrane

delna ali popolna resekcija želodca

glutenska enteropatija idr.

Neustrezna prehrana

Pri odraslih je kronična krvavitev najpogostejši vzrok za pomanjkanje železa. Pri moškem

in ženski po rodni dobi je anemija zaradi pomanjkanja železa najpogosteje posledica očitne

ali prikrite krvavitve v prebavila (Andoljšek, 2011). Med najpogostejše vzroke za

krvavitev v prebavila sodijo: želodčne razjede, hiatusna kila, gastritis (ki je povzročen z

alkoholom in uživanjem aspirina, ibuprofena in drugih protivnetnih zdravil), varice,

hemeroidi, vaskularne nepravilnosti (angiodisplazija), ulcerozni kolitis, karcinomi, polipi.

Kronična izguba krvi je pogosto vzrok za anemijo pri revmatoidnem artritisu in kronični

vnetni črevesni bolezni (Ganz, 2016).

Vzroki za pomanjkanje železa so lahko kronične izgube krvi zaradi premočne menstruacije

ali ginekoloških obolenj (funkcionalne motnje, benigni in maligni tumorji maternice).

Približno 10 % zdravih žensk izgublja med menstruacijo več kot 80 ml krvi (Andoljšek,

2011).

Neoplazme, kamni, vnetna bolezen ledvic, sečevoda ali mehurja lahko povzročijo kronično

izgubljanje krvi, kar vodi v sideropenično anemijo (Ganz, 2016).

Ponavljajoče hemoptize so lahko vzrok sideropenične anemije. To je lahko posledica

prirojenih anomalij respiratornega trakta, endobronhialnih vaskularnih nepravilnosti,

kroničnih okužb, novotvorb ali bolezni srčnih zaklopk (Ganz, 2016). Obilne hemoptize so

lahko vzrok pomanjkanja železa pri Goodpasturejevem sindromu in idiopatični pljučni

hemosiderozi. Pomanjkanje železa je lahko posledica paroksizmalne nočne

hemoglobinurije ali anemije zaradi mehanske okvare eritrocitov. Železo se tu izgublja v

seču kot hemosiderin ali hemoglobin (Andoljšek, 2011).

V obdobju nosečnosti lahko pride do pomanjkanja železa, saj se poveča volumen krvi pri

nosečnicah. Žensko telo potrebuje skoraj dvojno količino železa med nosečnostjo, zato ker

bo njeno telo do konca nosečnosti imelo skoraj 50 % več krvi. Za proizvodnjo teh

eritrocitov je potrebno več železa, da se proizvede hemoglobin. Med razvojem zarodka bo

železo dobival od matere in do konca nosečnosti bo skladiščil železo, ki ga bo potreboval v


7

prvih šestih mesecih življenja. To je glavni razlog, zakaj je tako pomembno, da ima ženska

pred zanositvijo ustrezne zaloge železa, da se zagotovi železo za spreminjajoče telo

nosečnice in njenega otroka skozi celotno nosečnost (McLeod, 2015).

Anemije, ki nastanejo zaradi pomanjkanja hranil, lahko velikokrat s pravilno prehrano

preprečimo ali vsaj omilimo (Lavrinec, 2006). Pomanjkanje železa je posledica

pomanjkanja železa v hrani in premajhnega vsrkavanja železa iz prebavil. Železa v hrani je

lahko premalo zaradi strogih shujševalnih diet in uživanja zgolj rastlinske hrane z

izključitvijo prav vseh živil živalskega izvora (veganstvo) (Kolander-Bizjak, 2009).

Vzrok je lahko v slabi absorpciji železa v prebavilih, ki je lahko posledica okužbe z

bakterijo Helicobacter pylori, kronične vnetne črevesne bolezni, operacije želodca in

črevesja ter celiakije. Med vzroke še sodijo genetske motnje, odpornost na zdravljenje z

železom in nekatera zdravila kot so glukokortikoidi, salicilati, zaviralci protonske črpalke,

nesteroidna protivnetna zdravila (Jarc, 2016).

Patološko pomanjkanje železa je najpogosteje posledica bolezenskih izgub s krvjo. Pri

odraslih moških in ženskah v menopavzi svetujemo kompletno gastroenterološko

endoskopsko diagnostično obdelavo v primeru anemije zaradi pomanjkanja železa. Kljub

tem preiskavam pa pri eni tretjini pacientov pravega vzroka ne ugotovimo. Ti pacienti so

nato napoteni v hematološko specialistično ambulanto. S študijami so v zadnjih letih

potrdili tri dodatna gastroenterološka bolezenska stanja (celiakija, avtoimuni atrofični

gastritis, Helicobacter pylory gastritis), brez značilnih simptomov s strani prebavil, brez

krvavitev, z zmanjšano absorpcijo železa skozi prebavila, kar vodi v sideropenično

anemijo (Preložnik Zupan & Sever, 2011).

3.2 Simptomi anemije

Težave, ki jih imajo slabokrvni pacienti, so odvisne od stopnje bolezni in hitrosti nastanka

le te. Pri mili obliki anemije bolnik nima nobenih težav, prav tako če slabokrvnost nastaja

počasi, več mesecev, ker se telo navadi na bolezensko stanje (Kolander-Bizjak, 2009).

Pomanjkanje železa je velikokrat asimptomatsko in se zato pogosto ne diagnosticira.

Oslabelost, utrujenost, težave v koncentraciji, slaba delovna produktivnost so nespecifični

simptomi, ki se pripisujejo nizkemu prenosu kisika do telesnih tkiv in zmanjšani aktivnosti

encimov, ki vsebujejo železo. Zaradi pomanjkanja železa so osebe bolj nagnjene k


8

okužbam (Camaschella, 2015). Druge klinične značilnosti, ki nastanejo zaradi nezadostne

preskrbe celic z železom, so: lomljivi, krhki nohti in lasje, nohti v obliki urinega stekelca

(koilonihija), angularni stomatitis (ragade v ustnih kotih), gladek jezik (Kumar & Clark,

2011). Med značilne simptome anemije zaradi pomanjkanja železa še sodijo: vnetje

požiralnika, vnetje ustne sluznice, jezika, težave s požiranjem (disfagija), želja po uživanju

neobičajnih stvari (ledu, gline, zobne paste), povečana vranica, sindrom nemirnih nog,…

Pri prepoznavanju simptomov anemije je pomembno, da ljudje dobro poznajo svoje telo,

saj tako lažje opazijo prve telesne spremembe, ki se izrazijo ob anemiji. Prva znaka

anemije sta bledica kože in sluznic (očesna veznica, ustnice,…). Pri dalj časa trajajoči

anemiji se opazi, da pri običajnih telesnih naporih, kot je hoja po stopnicah, osebe težje

dihajo, imajo pospešen ritem srca, občutijo oslabele mišice. Če se anemije ne zdravi, se

lahko pojavijo hujši zapleti, kot so bolezni srca, omedlevica, zastoj v rasti in razvoju pri

otrocih ter možnost prezgodnjega poroda z zapleti pri nosečnicah (Jarc, 2016).

3.3 Zdravljenje sideropenične anemije

Sideropenično anemijo sprva zdravimo s peroralno obliko železa (Retafer®,

Haematopan®, Ferrum Lek®, Legofer sirup®) v deljenem dnevnem odmerku 150-200 mg.

Pacient mora zdravilo jemati več mesecev zapored, temu pa sledi še večmesečno jemanje

železa v odmerku 100 mg/dan, za zapolnitev zalog železa (Zver, 2014). Pojavljajo se lahko

blagi gastrointestinalni stranski učinki, kot so slabost, zgaga, zaprtje, prebavne motnje,

napenjanje in kovinski okus (Ganz, 2016).

3.3.1 Zdravljenje s parenteralnimi pripravki železa

Glavne indikacije za parenteralno zdravljenje z železom so: stalne krvavitve in posledično

premajhna količina peroralnega železa za porast hemoglobina, kronične črevesne vnetne

bolezni (kjer se lahko poslabša bolezen ob peroralnem dajanju železa), hudi stranski učinki

peroralnega železa, kronična ledvična bolezen in pomanjkljiva absorpcija železa (glutenska

enteropatija, odstranitev želodca, obvodne operacije zaradi debelosti) (Roškar & Majal,

2016). Uporaba intravenoznega železa zaobide problem absorpcije železa, zato je

učinkovitejša, saj hitreje poveča koncentracijo hemoglobina kot oralno železo. Druga

prednost je, da je pri nekaterih pacientih potrebna celotna doza (do 1000 mg), ki se lahko

zagotovi v eni infuziji (Camaschella, 2015).


9

V svetu je narejenih več različnih spojin železa za parenteralno uporabo. Med njih sodijo:

železov saharat, železov glukonat, železova karboksimaltoza, železov citrat,… Ker so

železove spojine zelo strupene, če se dajo parenteralno, so zato vsi železovi pripravki

sestavljeni iz koloidnega kompleksa železa z ogljikovimi hidrati (Ganz, 2016). V Evropi in

pri nas največkrat uporabljamo železov saharat. Kompleks železa, vezanega na saharat,

ima veliko molekulsko težo in ne prehaja skozi glomerularno membrano, se zaradi tega ne

izloča skozi ledvice in za ledvice ni toksičen. Po njem je opisanih najmanj alergičnih

reakcij. Iz kompleksa se sprošča v jetrih, zato moramo biti med zdravljenjem pozorni na

njihovo delovanje (Grmek-Zemljič & Roškar, 2006).

Dajanje preparatov železa v mišico je opuščeno, zaradi bolečin na mestu aplikacije in

obarvanju kože. Sedaj se parenteralni pripravki železa dajejo le intravenozno (Roškar &

Majal, 2016). Parenteralni pripravki železa so postali varnejši in prav tako lažji za dajanje,

zaradi tega se je povečala uporaba parenteralnega železa pri pacientih (Ganz, 2016).

Pri nas poznamo dve zdravili za parenteralno nadomeščanje železa: železov (III) oksid

saharat (Venofer®) in železova karboksimaltoza (Iroprem®). Običajni dnevni odmerek

Venofer® je 100-200 mg, Iroprem® pa 500-1000 mg. Zdravili dajemo v kratkotrajnih

infuzijah, neželeni učinki so lokalni (tromboflebitisi) ali splošni (palpitacije, prehodna

urtikarija, slabost, omotica, spazmi vratu in hrbta, anafilaksija), ki so pri današnjih

preparatih zelo redki. Parenteralnega železa ne dajemo pri aktivnih bakterijskih okužbah,

saj se lahko le te ob dajanju železa poslabšajo (Roškar & Majal, 2016).

Pred začetkom zdravljenja ocenimo celoten odmerek železa. Upoštevamo, koliko železa je

potrebno za sintezo hemoglobina do normalne koncentracije in koliko za zaloge v telesu

(Andoljšek, 2011).

Pred zdravljenjem izračunamo celotno potrebo po železu po naslednji formuli:

Pomanjkanje Fe (mg) = PHb x telesna teža (kg) x 0,22 + Fe depozit

(PHb= pomanjkanje hemoglobina v g/l to je razlika med dejansko in povprečno normalno

koncentracijo hemoglobina, Fe depozit - 1000 mg železa za napolnitev zalog pri moškem

oz. 600 mg pri ženskah) (Preložnik Zupan & Sever, 2011).


10

Pri dajanju železovih preparatov v žilo upoštevamo pravilo 10 P:

pravi pacient (pred dajanjem zdravila obvezno preverimo pacientove podatke);

pravilna priprava, seznanjenje in poučevanje pacienta (medicinska sestra pacienta

psihično in fizično pripravi in ga informira o dajanju železovega preparata v žilo);

pravo zdravilo (poznamo več vrst železovih spojin, ki se lahko dajejo v žilo);

pravi odmerek (izračuna ga zdravnik glede na celotno pomanjkanje železa v

telesu);

pravi čas;

pravilna priprava zdravila in način dajanja (parenteralne železove pripravke dajemo

samo v žilo);

poznavanje terapevtskega učinka zdravila in stranskih učinkov;

pravilen nadzor pacienta (medicinska sestra opazuje pacienta med prejemanjem

infuzije železa);

pravilno ukrepanje v primeru neželenih učinkov;

pravilo dokumentiranja (ko pacient prejme železov pripravek, to dokumentiramo na

temperaturni list ) (Kodila, 2008).

Železove preparate vedno dajemo pacientom le po zdravnikovem naročilu. Pomembna je

pravilna priprava zdravila in pravilno dajanje železovega preparata v žilo. Pacienta je

potrebno seznaniti z načinom zdravljenja njegove slabokrvnosti ter o poteku zdravljenja.

Medicinska sestra je pacientom na voljo ter po potrebi jih tudi spremlja na pregled k

zdravniku in tudi sodeluje pri pregledu. Obrazloži mu postopke in medicinskotehnične

posege, ga pomiri in oceni njegove psihofizične sposobnosti (Šopinger, et al., 2010).

Pred začetkom zdravljenja z železovimi pripravki je potrebno narediti preizkus

preobčutljivosti na železo. Pred dajanjem terapevtskega odmerka novemu pacientu je treba

vbrizgati poskusni odmerek, ki je odvisen od starosti in teže pacienta. Če se v 15 minutnem

čakalnem obdobju ne pojavijo neželeni učinki, se preostali del zdravila lahko daje pacientu

s priporočeno hitrostjo (Lek farmacevtska družba d.d., 2008).

Pacientu je potrebno nastaviti intravenozno kanilo. Medicinska sestra si aseptično pripravi

železov preparat, ki ga razredči v 100 ml 0,9 % natrijevega klorida (NaCl), ter označi na

infuzijsko steklenico, kateri železov preparat je dodan. Preden priklopi infuzijski sistem,


11

mora prebrizgati kanilo z 0,9 % NaCl, da se prepriča, da je kanila v žili, nato lahko počasi

nastavi kapalno infuzijo.

Železov pripravek se meša le z 0,9 % raztopino NaCl. Uporabiti ne smemo nobenih drugih

intravenskih raztopin za redčenje in zdravil, ker lahko nastane usedlina ali pride do

medsebojnega učinkovanja. Preden ampulo pripravimo, jo vedno vizualno pregledamo

zaradi usedlin in poškodb. Uporabljati se smejo le ampule, ki ne vsebujejo usedlin in v

katerih je homogena raztopina (Lek farmacevtska družba d.d., 2008).

Preden pacientu damo železov preparat v žilo, ga povprašamo po počutju in mu izmerimo

vitalne funkcije (krvni tlak, pulz, dihanje, temperatura). Če vitalne funkcije niso v mejah

normale oz. se pacient slabo počuti, nemudoma obvestimo zdravnika. Vitalne funkcije

izmerimo tudi 5 minut po priklopu infuzije ter ob koncu infuzije. Vse izmerjene vrednosti

dokumentiramo (Northern Territory Government, 2015).

Med intravenozno aplikacijo železa medicinske sestre pacienta natančno opazujejo.

Medicinsko in zdravstveno osebje mora biti dobro usposobljeno, saj v primeru neželenih

reakcij morajo le te hitro prepoznati in ukrepati. Akutne neželene reakcije med aplikacijo

intravenoznega železa so zelo redke, vendar so lahko smrtno nevarne. Glavni dejavniki

tveganja za preobčutljivostne reakcije vključujejo predhodno reakcijo na infuzijo železa,

hitra infuzija, alergije na zdravila, huda atopija,... (Rampton, et al., 2014). Prav tako je

tveganje za preobčutljivostne reakcije večje pri pacientih z znanimi alergijami, imunskimi

ali vnetnimi boleznimi, pri pacientih z anamnezo hude astme, ekcema ali druge atopijske

alergije (Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, 2013).

Med ali po dajanju železovih preparatov v žilo se lahko pojavi reakcija, ki jo označujemo

kot intoleranco na železo, ki se kaže z mrzlico, temperaturo, generalizirano

limfadenopatijo, bolečinami v sklepih, urtikarijo. Drugi neželeni učinki so posledica vpliva

železa na okužbe, rast malignih celic in razvoj ateroskleroze (Grmek-Zemljič & Roškar,

2006).

Med aplikacijo železovega preparata medicinska sestra skrbno opazuje i.v. kanilo, kajti v

kolikor ni kanila dobro v žili, se lahko železov preparat izlije v okolico vene.


12

Izlitje železovega preparata v okolico žile lahko povzroči nekrozo tkiva, bolečino, lokalno

draženje in rjavo obarvanost kože na mestu injiciranja (Northern Territory Government,

2015).

Po končani aplikaciji železovega preparata v žilo mora medicinska sestra prebrizgati i.v.

kanilo z 0,9 % NaCl. Ko medicinska sestra odstrani i.v. kanilo, je potrebno mesto vboda

vsaj 5 minut dobro tamponirati.

Pomembno je, da medicinska sestra pacienta opozori, da se lahko železov pripravek zaradi

slabe žilne stene izlije v okolico vene, takrat je potrebno mesto vboda močno stisniti, da se

prepreči širjenje izlitja v podkožje. Medicinska sestra pacientu svetuje, naj na boleče mesto

položi led ali hladne obkladke, lahko tudi heparin gel. Pacienta opozori, da naj v roki, v

katero je prejel železov preparat, ne nosi večjih vreč ali torbic še 2 uri po prejemu injekcije

(Univerzitetni klinični center Maribor, 2017).

Alergijske reakcije se lahko pojavijo tudi pri pacientih, ki pri predhodnih odmerjanjih niso

kazali znakov alergijske reakcije. Namesto začetnega testnega odmerka se priporoča

skrbno spremljanje pacienta ob vsakem dajanju. Po vsakem dajanju železovega preparata v

žilo paciente opazujemo 30 minut, če bi prišlo do znakov in simptomov alergične reakcije.

V primeru preobčutljivostne reakcije je potrebno nemudoma prekiniti dajanje železovega

preparata in ustrezno zdraviti preobčutljivostno reakcijo. Intravenskih preparatov železa ne

smemo dajati nosečnicam, izjemoma če je to nujno potrebno. Zdravljenje mora biti

omejeno na drugi in tretji trimester in ob pogoju, da koristi zdravljenja jasno odtehtajo

možna resna tveganja za plod (anoksija, fetalna stiska) (Javna agencija RS za zdravila in

medicinske pripomočke, 2013).

Med zdravljenjem z železovimi pripravki določimo hematološke kazalce (Hb, Ht,

retikulocite, feritin, serumski transferin, nasičenost transferina, CRP), ki predstavljajo

osnovne vrednosti, ter jih ponavljamo, da bi z njimi ocenili, če je zdravljenje uspešno

(Grmek-Zemljič & Roškar, 2006). Odgovor na zdravljenje z železovimi preparati v žilo

lahko opazujemo čez 10-14 dni s kontrolo števila retikulocitov v periferni krvi. Železo

nadomeščamo še 2-3 mesece po normalizaciji vrednosti hemoglobina, da se napolnijo

zaloge železa v telesu (Kolander-Bizjak, 2009).


13

3.4 Zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri aplikaciji železa v žilo

Medicinska sestra ima pri slabokrvnih pacientih pomembno vlogo, saj lahko s svojim

znanjem in izkušnjami pripomore k izboljšanju počutja teh pacientov. Pomembno je, da si

vzame čas za vsakega pacienta in ga obravnava individualno.

Medicinska sestra lahko z nasveti veliko pomaga pacientom s priporočili o zdravem

življenjskem slogu. Jarc (2016) meni, da medicinska sestra lahko svetuje anemičnim

pacientom s preveliko telesno težo. Prva pomembna strategija za izboljšanje vrednosti

železa v telesu je ohranjanje zdrave telesne teže. Pomanjkanje železa se večkrat pojavi pri

ljudeh s povečano telesno težo, prav tako so pri teh ljudeh pogostejše vnetne bolezni,

vnetje pa zmanjšuje absorpcijo železa iz hrane.

Medicinska sestra je v najtesnejši komunikaciji s pacientom. Prva pride z njim v stik ob

sprejemu in zadnja daje navodila ob odhodu. V skladu s profesionalno komunikacijo

medicinska sestra vzpostavi ustrezen in zaupljiv odnos s pacientom. Medicinska sestra

izvaja zdravstveno vzgojno delo s pacienti in njihovimi svojci v okviru strokovne

izobrazbe, za kar potrebuje veliko znanja, osebne spretnosti in klinične prakse (Šopinger,

et al., 2010).

3.4.1 Prehrana pri slabokrvnih pacientih

Pri preprečevanju slabokrvnosti je potrebna zdrava raznovrstna prehrana, s katero si med

drugim zagotovimo dovolj železa, folatov, vitamina B12 ter vitamin C (Lavrinec, 2006).

Slabokrvnosti pri vegetarijancih, zlasti veganih, se je mogoče izogniti z doslednim

upoštevanjem dietnih načel, ki se pomagajo izogniti pomanjkljivemu vnosu določenih

hranilnih snovi - vegetarijanska prehranska piramida. Največji delež le te predstavlja 5

velikih rastlinskih skupin živil, ki se nahajajo v spodnjem osnovnem delu piramide. To so

polnovredna žita (pomemben izvor beljakovin, cinka, železa in drugih mineralov,

kompleksnih ogljikovih hidratov in dietnih vlaknin), stročnice (grah, fižol, leča, soja,

arašidi,...), ki so pomemben vir beljakovin, vitaminov B skupine, mineralov v sledeh in

železa, ki se v prebavilih dobro absorbira ob sočasni prisotnosti vitamina C, zelenjave

(pomemben izvor dietnih vlaknin, mineralov, vitaminov), sadje ter oreščki in semena

(Kolander-Bizjak, 2009).


14

Človeški organizem lažje izkorišča hemsko železo, saj je njegov izkoristek v organizmu

višji od 20 %. Železo iz živil rastlinskega izvora se izkoristi komaj za več kot 5 %.

Izkoristek železa iz hrane spodbujajo nekateri fiziološki dejavniki (pomanjkanje železa,

nosečnost, otroštvo) ter nekatere sestavine hrane. Prisotnost beljakovin živalskega porekla

(svinjina, jagnjetina, govedina, perutnina, ribe, morski sadeži) v hrani pospeši izkoristek

železa. Najbolj naravna kombinacija vitamina C, limonske kisline in sadnega sladkorja se

nahaja v svežem sadju in z njo prav tako lahko pospešimo izkoristek železa (Lavrinec,

2006). Sadje in zelenjava, ki pospešuje absorpcijo železa v prebavilih: črni ribez, limona,

pomaranča, papaja, jagoda, orehi, grenivka, kivi, melona, brokoli, brstični ohrovt, blitva,

peteršilj, poper, ohrovt, hren, zelena kolerabica, cvetača, drobnjak, koleraba, gorčica,

špinača, paradižnik, paprika,... (Jarc, 2016). Obstajajo tudi sestavine hrane, ki izkoristek

železa zmanjšujejo, to so fitati (stročnice), polifenoli (črni in zeleni čaj, kakav in

čokolada), kalcijeve soli (mleko in mlečni izdelki) in salicilati (Aspirin). Pomembno je, da

ta živila ne izključimo iz prehrane, temveč njihov vnos in količino ustrezno prilagodimo,

saj ta živila sestavljajo zdravo in uravnoteženo prehrano (Lavrinec, 2006). Absorpcija

železa iz hrane je odvisna tudi od zalog železa v telesu. Kadar so zaloge majhne, se

absorpcija desetkratno poveča. Kadar pa so zaloge železa velike, se absorpcija železa v

črevesju zmanjša (Jarc, 2016).

Jarc (2016) je med dodatna priporočila pacientom z anemijo uvrstila naslednje:

Dieta brez mesa - pomembno je imeti znanje o ustreznih nadomestkih. Ženske z močnimi

menstruacijskimi krvavitvami, ki ne uživajo mesa in vsakodnevno intenzivno vadijo,

morajo posebej paziti na svoje zdravje in spremljati morebitne simptome pomanjkanja

železa. Intenzivna vadba lahko privede do razpada eritrocitov in posledično do

pomanjkanja železa.

Mediteranska prehrana - je najboljša izbira prehrane. Zanjo je značilno uživanje sveže

zelenjave, oljčnega olja in rib ter ene do treh enot vina na dan. Raziskave so pokazale, da

zmerno uživanje vina izboljša vrednosti železa v telesu, vendar to pa ne opravičuje njegove

prekomerne uporabe, saj se koristi izgubijo in prevladajo škodljivi učinki.


15

4 Empirični del

4.1 Raziskovalna vprašanja

Zastavili smo si 3 raziskovalna vprašanja.

Raziskovalno vprašanje 1: Katere simptome oz. težave občutijo pacienti zaradi

slabokrvnosti?

Raziskovalno vprašanje 2: Kje pacienti najpogosteje opažajo težave zaradi

slabokrvnosti?

Raziskovalno vprašanje 3: Ali se pacientom pri prejemanju železovih pripravkov v žilo

pogosto pojavljajo stranski učinki?

4.2 Metodologija raziskovanja

V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom

domače in tuje strokovne literature. Literaturo smo iskali s pomočjo elektronske

podatkovne baze COBISS in iskalnika GOOGLE. Uporabili smo vire, ki niso starejši od 12

let. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo.

4.2.1 Raziskovalne metode

Raziskavo smo izvajali v mesecu maju in juniju 2017. Za izdelavo empiričnega dela

diplomske naloge smo uporabili vprašalnik, ki smo ga sestavili sami na podlagi preučene

literature. Vprašalnik je sestavljen iz 26 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Pridobljene

podatke smo analizirali in grafično predstavili s programoma Microsoft Word in Microsoft

Excel 2016.

4.2.2 Raziskovalno okolje

Raziskavo smo opravljali v kliničnem okolju pri pacientih, ki se zaradi pomanjkanja železa

zdravijo v hematološki ambulanti.

4.2.3 Raziskovalni vzorec

V raziskavi so sodelovali pacienti, ki se zdravijo zaradi pomanjkanja železa. Vprašalnik je

izpolnilo 36 pacientov.


16

4.2.4 Postopki zbiranja podatkov

Podatke za našo raziskavo smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki so ga

izpolnili pacienti, ki se zdravijo v hematološki ambulanti zaradi prejemanja venoznih

pripravkov železa. Razdelili smo 36 vprašalnikov. Za pomoč pri razdeljevanju

vprašalnikov smo zaprosili medicinske sestre v ambulanti.

4.3 Etični vidik

Anketirane smo pisno seznanili z namenom in vsebino raziskave. Seznanili smo jih, da je

sodelovanje v raziskavi prostovoljno in imajo pravico do odklonitve. Vsem sodelujočim

smo zagotovili anonimnost. Sodelovanja pri izpolnjevanju vprašalnika ni spremljal pritisk

ali neprimerno nagovarjanje. Pri izvedbi raziskave smo upoštevali Kodeks etike

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Pred izvajanjem raziskave smo

pridobili soglasje ustanove in Komisije za medicinsko etiko ustanove, kjer je raziskava bila

izvedena. Upoštevali smo načelo zaupnosti in varovanja podatkov.


17

5 Rezultati

V raziskavi je sodelovalo 22 (61 %) žensk in 14 (39 %) moških, ki se zdravijo zaradi

pomanjkanja železa z železovimi preparati v žilo.

Največ anketiranih je bilo starih nad 60 let in sicer 23 (64 %) pacientov. 5 (14 %)

anketiranih je starih 51-60 let, 4 (11 %) anketirani so stari 31-40 let, 3 (8 %) anketirani so

stari 41-50 leti. Le 1 (3 %) anketirani je star 20-30 let.

Največ anketiranih - 14 (39 %) je slabokrvnih zaradi krvavitve iz prebavil. 9 (25 %)

anketiranih ne pozna vzroka za svojo slabokrvnost. 5 (14 %) anketiranih je kot vzrok

navedlo krvavitev iz rodil, sledi prehrana - premajhen vnos železa z hrano, ki so ga kot

vzrok navedli 3 (8 %) anketirani. Enako število anketiranih, to sta 2 (6 %) pacienta sta kot

vzrok slabokrvnosti navedla bolezni prebavil in genetske motnje. Le 1 (3 %) anketirani je

slabokrven zaradi zdravil.

36 (100 %) anketiranih je največ informacij o svoji bolezni dobilo od zdravnika. 8 (22 %)

anketiranih je informacije dobilo tudi od medicinske sestre. 1 (3 %) anketirani je

informacije o slabokrvnosti dobil od družine, prijateljev in 1 (3 %) anketirani je dobil

informacije iz medijev.

Graf 1: Simptomi oz. težave, ki so jih imeli anketirani

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. 32 (89 %) anketiranih je izbralo

utrujenost kot najpogostejši simptom preden so jim diagnosticirali slabokrvnost zaradi

0

5

10

15

20

25

30

35 32

21

912 12

41

8

35


18

pomanjkanja železa. 21 (58 %) anketiranih je navedlo slabo počutje. Občutek kratke sape

in bledico kože in sluznic je navedlo enako število anketiranih, to je 12 (33 %). Hitro bitje

srca je občutilo 9 (25 %) anketiranih. 8 (22 %) anketiranih je imelo krhke nohte in lasje ter

5 (14 %) anketiranih je imelo slabšo koncentracijo. 3 (8 %) anketirani so navedli razpoke

ustnih kotov in le 1 (3 %) je imel pogoste okužbe, preden so jim ugotovili, da so

slabokrvni.

Graf 2: Kje opazijo težave zaradi pomanjkanja železa

Največ anketiranih - 25 (69 %) opaža težave zaradi pomanjkanja železa v vsakdanjih

aktivnostih. 8 (22 %) anketiranih nima težav zaradi pomanjkanja železa. 5 (14 %)

anketiranih ima težave pri športnih dejavnostih in 3 (8 %) anketirani imajo težave v službi.

Nihče od sodelujočih ni izbral odgovora drugo.


19

Graf 3: Poznavanje priporočenih živil, ki vsebujejo železo

24 (67 %) anketiranih pozna živila, ki vsebujejo veliko železa. 6 (16 %) anketiranih ne

pozna živila z veliko železa. Prav tako jih je 6 (17 %) navedlo, da delno poznajo

priporočena živila, ki vsebujejo železo.

13 (36 %) anketiranih uživa živila z veliko železa 3 krat na teden. Sledi 9 (25 %)

anketiranih, ki jih uživajo vsak dan. 7 (20 %) anketiranih uživa živilia z veliko železa 1

krat na teden, 3 (8 %) anketirani pa jih ne uživajo. 4 (11 %) anketirani so pod odgovor

drugo napisali, da ne vedo, če jih uživajo, ter eden je napisal, da jih uživa občasno.

16 (44 %) anketiranih je prejemalo peroralne pripravke železa. Lahko so zapisali koliko

časa so prejemali peroralne pripravke železa. Tako smo iz zapisanih odgovorov izračunali

povprečno dobo, ki je 7 let, vendar 5 anketiranih se ni spomnilo koliko časa se že zdravi z

peroralnimi pripravki. 20 (56 %) anketiranih peroralnih pripravkov železa ni prejemalo.

67%

16%

17%

Da Ne Delno


20

Graf 4: Pojavljanje stranskih učinkov med jemanjem peroralnih pripravkov železa

Med uživanjem peroralnih pripravkov železa je 8 (30 %) anketiranih imelo občutek teže v

želodcu. Sledi zaprtje, ki se je pojavljalo pri 6 (22 %) anketiranih. Pri 5 (18 %) anketiranih

se je pojavljala slabost, napenjanje se je pojavljalo pri 4 (15 %) anketiranih. 3 (11 %)

anketirani so bruhali v času jemanja peroralnih pripravkov železa. Le pri 1 (4 %) se je

pojavila obarvanost zob.

31 (86 %) anketiranih je prejemalo železov preparat Iroprem. 5 (14 %) anketiranih je

dobivalo v žilo železov preparat Venofer.

11 (31 %) anketiranih infuzije železa prejema več mesecev, prav tako je enako število

anketiranih obkrožilo odgovor drugo. 8 anketiranih jih je pod drugo zapisalo, da prvič

prejemajo infuzije železa, eden je zapisal, da jih prejema že 40 let, prav tako eden prejema

občasno infuzije železa. 7 (19 %) anketiranih prejema infuzije železa 1-2 leti, prav tako 7

(19 %) anketiranih jih prejema več kot 2 leti.

18%

11%

30%

22%

4% 15%

Slabost Bruhanje Občutek teže v želodcu

Zaprtje Obarvanost zob Napenjanje


21

Graf 5: Pojavljanje stranskih učinkov med oz. po prejemanju infuzije železa

Iz grafa je razvidno, da se pri 28 (77 %) anketiranih stranski učinki med dajanjem infuzije

železa ne pojavljajo. Pri 8 (23 %) anketiranih se pojavljajo stranski učinki med oz. po

prejemu infuzije železa.

Graf 6: Stranski učinki, ki se pojavljajo med dajanjem infuzije železa

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Enako število anketiranih, to je 4 (34 %)

so navedli spremembo okusa (kovinski okus), glavobol in omotico kot stranski učinek med

prejemanjem infuzije železa. Enako število anketiranih, to je 1 (8 %) anketirani, je

23%

77%

Da

Ne

Sprememba okusa (kovinski

okus)34%

Slabost, bruhanje

8%Glavobol, omotica

34%

Vročina8%

Srbečica8%

Vnetje ven, oteklina

8%

Drugo0%


22

odgovoril, da so imeli vnetje ven, srbečico, vročino, slabost ter bruhanje med dajanjem

infuzije železa.

Graf 7: Hospitalizacija zaradi poslabšanja slabokrvnosti

26 (72 %) anketiranih ni bilo nikoli hospitalizirano, 10 (28 %) anketiranih pa je že bilo

hospitalizirano zaradi poslabšanja njihove slabokrvnosti.

Graf 8: Kakovost življenja zaradi kroničnega pomanjkanja železa

23 (64 %) anketiranih meni, da je njihova kakovost življenja okrnjena zaradi pomanjkanja

železa. 13 (36 %) anketiranih ne meni, da je njihova kakovost življenja okrnjena zaradi

slabokrvnosti.

28%

72%

Da

Ne

64%

36%

Da

Ne


23

Na vprašanje katere neprijetnosti doživljate pri zdravljenju so 3 (8 %) anketirani odgovorili

bolniški stalež. 2 (6 %) anketirana sta kot neprijetnost navedla finančne stroške in 1 (3 %)

anketirani je navedel slabo komunikacijo z zdravstvenimi delavci. Največ anketiranih, to je

30 (83 %), je odgovorilo, da nič od naštetega, torej ne doživljajo neprijetnosti med

zdravljenjem.

Glede počutja anketiranih ob zadostni količini železa so nekateri obkrožili več odgovorov.

Največ jih je obkrožilo, da so bolj produktivni 21 (58 %) ter da so manj utrujeni 20 (55 %).

5 (14 %) anketiranih je obkrožilo odgovor drugo in so zapisali brez sprememb, tako da je

njihovo počutje enako tudi ob zadostni količini železa.


24

6 Interpretacija in razprava

S pridobljenimi podatki v empiričnem delu smo lahko odgovorili na zastavljena

raziskovalna vprašanja. Raziskava je bila izvedena le v eni zdravstveni ustanovi, prav tako

je število sodelujočih bilo časovno omejeno, zato rezultatov ne moremo posplošiti na širšo

populacijo.

Z raziskavo smo ugotovili, da se 44 % anketirancev zdravi zaradi slabokrvnosti od 1

meseca do 5 let. Sledi 19 % anketiranih, ki se zdravijo 6-10 let. 11 % anketiranih se

zdravijo 11-15 let, prav tako se enako število anketiranih zdravi 16-20 let. 15 %

anketiranih se zdravi zaradi slabokrvnosti več kot 20 let.

Zelo pomembno je, da se slabokrvnim pacientom sideropenična anemija čimprej

diagnosticira, da pričnejo z ustreznim zdravljenjem. Največ anketiranih - 80 % je

odgovorilo, da je na njihovo slabokrvnost posumil zdravnik, 17 % anketiranih pa je samih

posumilo, da so slabokrvni. Prav tako so največ informacij o svoji bolezni prejeli od

zdravnika, kar 100 % anketiranih, 22 % anketiranih je informacije dobilo tudi od

medicinske sestre.

44 % anketiranih je že prejemalo peroralne železove pripravke. Med uživanjem peroralnih

pripravkov železa je 30 % anketiranih imelo občutek teže v želodcu, zaprtje se je

pojavljalo pri 22 % anketiranih. Pri 18 % anketiranih se je pojavljala slabost, napenjanje se

je pojavljalo pri 15 % anketiranih. 11 % anketiranih je bruhalo v času jemanja peroralnih

pripravkov železa. Schrier & Auerbach (2017) navajata, da je 70 % pacientov imelo

stranske učinke pri jemanju oralne železove terapije. Največ neželenih učinkov se je prav

tako pojavilo na gastrointestinalnem traktu.

RV 1: Katere simptome oz. težave občutijo pacienti zaradi slabokrvnosti?

Anketirani so navedli več simptomov oz. težav, ki so se jim pojavljali na začetku bolezni.

Največ anketiranih je izbralo v 89 % utrujenost kot najpogostejši simptom, preden so jim

diagnosticirali slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. 58 % anketiranih je navedlo slabo

počutje. Občutek kratke sape in bledico kože in sluznic je navedlo enako število

anketiranih, to je 33 %. Hitro bitje srca je občutilo 25 % anketiranih. 22 % anketiranih je

imelo krhke nohte in lase ter 14 % anketiranih je imelo slabšo koncentracijo. 8 %

anketiranih so navedli razpoke ustnih kotov. Zver (2014) navaja, da se pri vseh vrstah


25

anemije ne glede na vzrok pojavljajo splošne težave kot so utrudljivost, nemoč, hitri utrip,

težka sapa, otežena koncentracija,…

RV 2: Kje pacienti najpogosteje opažajo težave zaradi slabokrvnosti?

Na vprašanje, kje se pojavljajo težave zaradi pomanjkanja železa, so nekateri anketirani

obkrožili več odgovorov. Največ anketiranih, to je 69 %, opaža težave zaradi pomanjkanja

železa v vsakdanjih aktivnostih. 22 % anketiranih nima nobenih težav zaradi svoje bolezni.

14 % anketiranih ima težave pri športnih aktivnostih in 8 % anketiranih ima težave v

službi. Glede na rezultate ankete ugotovimo, da sideropenična anemija paciente vsak dan

ovira, torej je njihova kakovost življenja okrnjena, kar lahko potrdimo z odgovori

anketiranih, kjer jih je 64 % potrdilo, da je njihova kakovost življenja okrnjena zaradi

pomanjkanja železa.

RV 3: Ali se pacientom pri prejemanju železovih pripravkov v žilo pogosto pojavljajo

stranski učinki?

Anketirani so prejemali železov preparat Venofer (železov oksid saharat) in Iroprem

(železova karboksilmaltoza). Pri večini, to je 77 % anketiranih, se stranski učinki ne

pojavljajo, pri 23 % anketiranih se pojavljajo stranski učinki med oz. po prejemu infuzije

železa. Največ anketiranih, to je 34 % je kot stranski učinek navedlo spremembo okusa-

kovinski okus, glavobol in omotico. 8 % anketiranih je odgovorilo, da so imeli vnetje ven,

srbečico, vročino, slabost ter bruhanje med dajanjem infuzije železa.

Delfini Cançado, et al., (2011) pravijo, da so pacienti s sideropenično anemijo, ki so se

zdravili z železovim saharatom, preparat dobro prenašali brez resnih neželenih učinkov.

Ugotovili so, da je ob ustreznem odmerku in strokovnem nadzoru zdravstvenega osebja

uporaba železovega preparata varna in učinkovita. Keating (2015) navaja, da so železovo

karboksimaltozo (Iroprem) pacienti dobro prenašali z nizkim tveganjem preobčutljivostnih

reakcij ter so jo bolje prenašali kot oralne železove pripravke. Torej je železova

karboksimaltoza dobra izbira za zdravljenje pomanjkanja železa.

94 % anketiranih ni nikoli doživelo alergije na ostala zdravila.

Ugotovili smo, da 72 % anketiranih ni nikoli bilo hospitalizirano zaradi poslabšanja

njihove slabokrvnosti, kar je dober pokazatelj, da se njihova bolezen dobro obvladuje.


26

Pri zdravljenju večina pacientov, to je 83 %, ne doživlja neprijetnosti. Za 8 % anketiranih

je neprijetnost bolniški stalež, 6 % anketiranih pa so kot neprijetnost navedli finančne

stroške.

Zanimalo nas je tudi, ali pacienti poznajo priporočena živila, ki vsebujejo veliko železa in

kako pogosto jih uživajo.

67 % anketiranih pozna živila, ki vsebujejo veliko železa, 16 % anketiranih pa teh živil ne

pozna. Prav tako jih je 17 % navedlo, da delno poznajo priporočena živila, ki vsebujejo

železo. Glede na bolezensko stanje bi vsi pacienti morali poznati živila, ki vsebujejo veliko

železa, saj bi jim to pomagalo k izboljšanju njihove slabokrvnosti. K temu lahko veliko

pripomorejo medicinske sestre z zdravstveno vzgojo, ki naj vključuje nasvete o prehrani z

veliko železa. Medicinske sestre bi pacientom lahko dale literaturo, npr. zloženke, ki bi

pripomogle k njihovemu širjenju znanja o prehrani, obogateni z železom.

36 % anketiranih uživa živila z veliko železa 3 krat na teden. Sledi 25 % anketiranih, ki jih

uživajo vsak dan. 20 % anketiranih uživa živila z veliko železa 1 krat na teden, 8 %

anketiranih pa jih ne uživa. Medicinske sestre bi paciente spodbujale k pogostejšemu

uživanju, vsaj 3 krat na teden, najbolje pa bi bilo vsak dan. Veliko strokovne literature

vsebuje jedilnike, ki so namenjeni slabokrvnim pacientom, in s temi jedilniki bi jih lahko

motivirale k boljšemu prehranjevanju.


27

7 Sklep

Železo je pomemben element v našem telesu. Velikokrat njegovega pomanjkanja ne

opazimo, zato moramo paciente ozaveščati o simptomih, ki nakazujejo na sideropenično

anemijo. Pomanjkanje železa v krvi je potrebno za posameznikovo življenje ustrezno

nadomestiti, vendar je potrebno ugotoviti vzrok za njegovo pomanjkanje. Medicinska

sestra naj skuša paciente usmerjati k prehrani obogateni z železom in jim to prehrano tudi

predstaviti, saj bi jo slabokrvni pacienti morali uživati vsak dan.

V zadnjih letih so parenteralni železovi preparati, ki se dajejo v veno, postali dokaj varni in

bi jih bilo glede na pozitiven učinek počutja pacientov in dober izkoristek zdravila,

smiselno uvest v širšo uporabo. Seveda bi bilo to potrebno sistemsko urediti, kajti vse je

povezano s plačnikom (zavarovalnico) in ambulantami na primarnem ter sekundarnem

nivoju. Pacientov, ki potrebujejo železove pripravke in bi bilo smiselno, da jih prejmejo v

veno, je vedno več in specialistične ambulante na terciarnem nivoju ne morejo zagotoviti

takšnih storitev v vse večjem številu. Peroralni pripravki železa se še vedno največkrat

uporabljajo, vendar zaradi stranskih učinkov ter daljše poti za dopolnjevanje zalog železa

bi jih bilo smiselno nadomestiti z venoznimi preparati železa, saj se z uporabo teh doseže

večja in daljša zaloga železa v krvi ter hkrati bolj kakovostno življenje. Pacienti pa lahko

sami poskrbijo za zdrav življenjski slog, ki bo prav tako pripomogel k izboljšanju bolezni

in boljšemu počutju.


28

Literatura

Andoljšek, D., 2011. Bolezni krvi in krvotvornih organov. In: M. Košnik, et al. eds.

Interna medicina. 4th ed. Ljubljana: Littera Picta, Slovensko medicinsko društvo, pp.

1265-1271.

Blann, A. & Sukhjinder, M., 2010. The pathology of the red blood cell: part 1. In: G.

Moore, G. Knight & A. Blann, eds. Haematology. Oxford: Oxford University Press, pp.

113-115.

Camaschella, C., 2015. Iron-Deficiency Anemia. The New England Journal of Medicine,

372(19), pp. 1832-1843.

Černelč, P., 2011. Prepoznavanje in zdravljenje anemije. In: I. Križman, ed. Interna

medicina 2011: novosti in aktualnosti: zbornik predavanj. 23. strokovni sestanek

internistov, Ljubljana, 23. in 24. september 2011. Ljubljana: Združenje internistov SZD,

pp. 87-90.

Delfini Cançado, R., Novis de Figueiredo, P. O., Albe Olivato, M. C. & Chiattone, C. S.,

2011. Efficacy and safety of intravenous iron sucrose in treating adults with. Revista

Brasileira de Hematologia e Hemoterapia, 33(6), pp. 439-443.

Ganz, T., 2016. Iron deficiency and overload. In: K. Kaushansky, et al. eds. Williams

Hematology. 9th ed. New York: Mc Graw-Hill Education, pp. 627-649.

Grmek-Zemljič, T. & Roškar, Z., 2006. Indikacije za zdravljenje s pripravki železa. In: R.

Hojs, ed. "Iz prakse za prakso": zbornik predavanj in praktikum. 17. srečanje internistov in

zdravnikov splošne medicine z mednarodno udeležbo, Maribor, 19. in 20. maj 2006.

Maribor: Splošna bolnišnica Maribor, pp. 157-168.

Jarc, E., 2016. Prepoznajte anemijo zaradi pomanjkanja železa. Ljubljana: Lek.

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, 2013. Nova priporočila za

obvladovanje tveganja za alergijske reakcije pri intravenskih zdravilih, ki vsebujejo železo.

[pdf] Available at: http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/Sporocila_

za_javnost/Objava20130702_Zelezo.pdf [Accessed 15. 11. 2016].

Keating, G. M., 2015. Ferric Carboxymaltose: a review of its use in iron deficiency. Drugs,

75(1), pp. 101-127.

Kodila, V., 2008. Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja: priročnik za

medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Univerzitetni klinični center

Ljubljana, Kirurška klinika, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo

operativnih strok.


29

Kolander-Bizjak, L., 2009. Slabokrvnost. In: Z. Klemenc-Ketiš & K. Tušek-Bunc, eds.

Navodila za bolnike: bolezni in poškodbe. 2nd ed. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske

medicine, pp. 371-373.

Kumar, P. & Clark, M., 2011. Kumar & Clark's Clinical medicine. 7th ed. Edinburgh:

Saunders Elsevier.

Lavrinec, J., 2006. Hranila kot pomemben dejavnik pri obravnavi bolnikov z anemijo. In:

M. Božjak, ed. Prehrana pri bolnikih s hematološkimi obolenji: zbornik predavanj.

Strokovni seminar, Podčetrtek, 21. in 22. april 2006. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in

babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstenih tehnikov v hematologiji, pp. 66-68.

Lek farmacevtska družba d.d., 2008. Navodilo za uporabo Venofer 20 mg/ml raztopina za

injiciranje/koncentrat za raztopino za infundiranje. [pdf] Available at: http://www.

zdravila.net/navodilo.php?navodilo=a-005189.pdf&dir=pdf [Accessed 03. 05. 2017].

McLeod, A., 2015. Iron & pregnancy series with dr. Mcleod: during pregnancy. [Online]

Available at: http://theironmaiden.ca/iron-pregnancy-series-with-dr-mcleod-during-

pregnancy/ [Accessed 15. 03. 2017].

Northern Territory Government, 2015. Remote Health Atlas - Clinical protocol infusion of

Ferric (Iron) Carboxymaltose (Ferinject). [pdf] Available at: http://remotehealthatlas.

nt.gov.au/iron_infusion_protocol.pdf [Accessed 02. 01. 2017].

Preložnik Zupan, I., 2006. Ocena zalog železa pri zdravljenju anemij. In: I. Križman, ed.

Interna medicina 2006: novosti in aktualnosti: zbornik predavanj. Strokovni sestanek

združenja internistov SZD, Ljubljana, 29. in 30. september 2006. Ljubljana: Združenje

internistov SZD, pp. 57-62.

Preložnik Zupan, I. & Sever, M., 2011. Prepoznavanje in zdravljenje bolnika z mikrocitno

anemijo. In: I. Križman, ed. Interna medicina 2011: novosti in aktualnosti: zbornik

predavanj. 23. strokovni sestanek internistov, Ljubljana, 23. in 24. september 2011.

Ljubljana: Združenje internistov SZD, pp. 91-97.

Rampton, D. et al., 2014. Hypersensitivity reactions to intravenous iron: guidance for risk

minimization and management. Journal of the European Hematology Association, 99(11),

pp. 1671-1676.

Roškar, Z. & Majal, M., 2016. Obravnava sideropenične anemije v hematološki ambulanti.

In: R. Hojs, A. Pahor & P. Skok, eds. "Iz prakse za prakso": zbornik predavanj in

praktikum. 27. srečanje internistov in zdravnikov družinske medicine, Maribor, 20. in 21.

maj 2016. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, pp. 132-137.


30

Schrier, S. L. & Auerbach, M., 2017. Treatment of iron deficiency anemia in adults.

[Online] Available at: https://www.uptodate.com/contents/treatment-of-iron-deficiency-

anemia-in-adults#H24 [Accessed 13. 08. 2017].

South Eastern Sydney Local Health District, 2011. Iron sucros: protocol for intravenous

administration of Venofer. [pdf] Available at: http://www.seslhd.health.nsw.gov.au/rhw/

Manuals/documents/Medications/Iron%20Sucrose%20-%20Protocol%20for%20Intraven

ous%20Administration%20of%20Venofer-Iron%20Sucrose-by%20Infusion.pdf [Accessed

02. 01. 2017].

Šopinger, T., Tomažič, J. & Varga, M., 2010. Zdravstvena nega in ambulantna obravnava

hemato-onkološkega bolnika. In: I. K. Škoda Goričan, ed. Ambulantna obravnava hemato-

onkološkega bolnika in novosti na področju zdravstvene nege: zbornik predavanj.

Podčetrtek, 16. in 17. april 2010. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih

sester in zdravstvenih tehnikov v hematologiji, pp. 9-18.

Univerzitetni klinični center Maribor, 2017. Zdravnik vam je predpisal Iroprem injekcije:

informacije za paciente. [pdf] Available at: https://www.ukc-mb.si/fileadmin/oddelki/

zn/zlozenke/ZL_75_IV_300_IROPREM.pdf [Accessed 15. 08. 2017].

Urlep Šalinović, V., 2005. Uporaba krvnih pripravkov pri kroničnih krvavitvah iz prebavil.

In: I. Bricl & N. Lampreht, eds. Zdravljenje s krvjo v gastroenterologiji in hepatologiji:

zbornik strokovnih prispevkov. 7. podiplomski seminar zdravljenje s krvjo, Portorož, 9. in

10. december 2005. Ljubljana: Euroraster, pp. 45-50.

Vertnik, L. & Korošec, Ž., 2014. Smernice zdrave prehrane: železo. [Online] Available at:

http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/121-zelezo-v-prehrani.html

[Accessed 12. 10. 2016].

World Health Organization, 2016. Nutrition. [Online] Available at: http://www.who.int/

nutrition/topics/ida/en/ [Accessed 10. 10. 2016].

Zver, S., 2014. Anemija zaradi pomanjkanja železa. In: M. Slapar, ed. Anemije: vodnik za

bolnike. Mengeš: Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi, pp. 20-21.

1

Priloge

ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Jelena Lukić, absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pripravljam diplomsko delo z naslovom Posebnosti dajanja železovih preparatov v žilo.

Vljudno Vas prosim, da izpolnite vprašalnik, ki je anonimen. Na vprašanja odgovorite

tako, da obkrožite ustrezni odgovor, ali odgovor napišete na črto.

V naprej se vam zahvaljujem za sodelovanje!

Jelena Lukić

1. Spol

a) Moški

b) Ženski

2. Starost

a) 20-30 let

b) 31-40 let

c) 41-50 let

d) 51-60 let

e) Nad 60 let

3. Stopnja dosežene izobrazbe:

a) Osnovnošolska

b) Srednješolska

c) Višje ali visokošolska

d) Univerzitetna

e) Magisterij, specializacija, doktorat

4. Ali ste redno zaposleni?

a) Da

b) Ne

2

5. Koliko let se že zdravite zaradi slabokrvnosti?

_________________________________________________________________

6. Kdo je posumil na Vašo slabokrvnost?

a) Zdravnik

b) Družina

c) Prijatelji

d) Sam/sama

7. Kje vse ste dobili informacije o Vaši bolezni (možnih je več odgovorov)?

a) Od zdravnika

b) Od medicinske sestre

c) Od družine, prijateljev

d) Iz medijev

8. Kakšen je vzrok Vaše slabokrvnosti?

a) Krvavitve iz prebavil

b) Krvavitve iz rodil

c) Bolezni prebavil

d) Prehrana-premajhen vnos železa s hrano

e) Genetske motnje

f) Zdravila

g) Neznani vzrok

9. Kakšne simptome oz. težave ste imeli preden so ugotovili, da imate slabokrvnost

zaradi pomanjkanja železa (možnih je več odgovorov)?

a) Utrujenost f) Bolečine v prsih

b) Slabo počutje g) Pogoste okužbe

c) Hitro bitje srca h) Krhki nohti in lasje

d) Občutek kratke sape i) Razpoke ustnih kotov

e) Bledica kože in sluznic j) Slabša koncentracija

3

10. Kje opažate težave zaradi pomanjkanja železa?

a) V službi

b) Vsakdanjih aktivnosti

c) Športnih dejavnostih

d) Nimam težav

e) Drugo:________________________________________________________

11. Ali poznate priporočena živila, ki vsebujejo veliko železa?

a) Da

b) Ne

c) Delno

12. Kako pogosto uživate živila, ki vsebuje veliko železa?

a) Vsak dan

b) 3 krat tedensko

c) 1 krat na teden

d) Jih ne uživam

e) Drugo:________________________________________________________

13. Ali ste kdaj prejemali peroralne pripravke železa (v obliki tablet, kapsul, sirupa)?

a) Da (koliko časa?)________________________________________________

b) Ne

14. V kolikor ste jih prejemali, kako ste prenašali peroralne pripravke?

a) Slabost

b) Bruhanje

c) Občutek teže v želodcu

d) Zaprtje

e) Obarvanost zob

f) Napenjanje

4

15. Koliko časa že prejemate infuzije železa?

a) Več mesecev

b) 1-2 leti

c) Več kot 2 leti

d) Drugo:________________________________________________________

16. Ali ste seznanjeni z zdravljenjem Vaše slabokrvnosti?

a) Da

b) Ne

17. Ali ste zadovoljni s potekom zdravljenja?

a) Da

b) Ne

18. Kateri preparat železa, ki se daje v veno prejemate?

_________________________________________________________________

19. Ali se pojavljajo stranski učinki med oz. po prejemu infuzije železa?

a) Da

b) Ne

20. Če ste odgovorili na 19. vprašanje da, kateri stranski učinki so se pojavili (možnih

je več odgovorov)?

a) Sprememba okusa (kovinski okus)

b) Slabost, bruhanje

c) Glavobol, omotica

d) Vročina

e) Srbečica

f) Vnetje ven, oteklina

g) Drugo:________________________________________________________

5

21. Ali ste kdaj doživeli alergijo na zdravila?

a) Da (na kaj?)____________________________________________________

b) Ne

22. Kakšne neprijetnosti doživljate pri zdravljenju?

a) Slaba komunikacija z zdravstvenimi delavci

b) Finančni stroški

c) Bolniški stalež

d) Nič od naštetega

23. Ali ste bili že kdaj hospitalizirani, zaradi poslabšanja Vaše slabokrvnosti?

a) Da

b) Ne

24. Ali menite, da je Vaša kakovost življenja okrnjena zaradi kroničnega

pomanjkanja železa?

a) Da

b) Ne

25. Kako bi opisali Vaše počutje ob zadostni količini železa?

a) Sem bolj produktiven/na

b) Sem manj utrujen/a

c) Drugo_________________________________________________________

26. Bi želeli še kaj sporočiti?

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

Hvala!

Documents

UNIVERZA V MARIBORU · V zadnjih letih so parenteralni železovi preparati, ki se dajejo v veno, postali dokaj varni in bi jih bilo, glede na pozitiven učinek počutja pacientov