UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MEDNARODNA PRISTOJNOST GLEDE KRŠITVE OSEBNOSTNIH PRAVIC NA

INTERNETU – VPLIV ODLOČBE SODIŠČA EU V ZADEVI E-DATE ADVERTISING IN

MARTINEZ

Študent: Rok Pleteršek

Številka indeksa: 71178654

Študijski program: UNI-B1-PRAVO

Študijska smer: Mednarodno zasebno pravo

Mentorica: Izr. prof. dr. Martina Repas

Maribor, 2014

Zahvala

Za nesebično strokovno pomoč in številne nasvete pri pisanju diplomskega dela se zahvaljujem izr. prof. dr. Martini Repas.

Posebna zahvala gre mojima staršema, ki sta mi omogočila, da sem stopil na pot pravnega študija in da sta verjela vame v tistih časih, ko mi je bilo najbolj hudo. To delo posvečam njima.

Hvala tudi tebi Barbara, ki mi vedno stojiš ob strani in spremljaš vse moje vzpone in padce.

OKRAJŠAVE

A.G. Generalni pravobranilec

BU I UREDBA SVETA (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah

eDate, eDate Advertising eDate Advertising GmbH proti X (C-509/09)

Martinez Olivier Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited (C-161/10)

OZ. Oziroma

Shevill Fiona Shevill, Ixora Trading Inc., Chequepoint SARL in Chequepoint International Ltd proti Presse Alliance SA. (C-68/93)

T.I. Tako imenovano

KAZALO

1. POVZETEK .................................................................................................................................. 1

1.1 ABSTRACT ............................................................................................................................ 2

2. UVOD ......................................................................................................................................... 3

3. NA KRATKO O VPLIVU INTERNETA NA KRŠITEV OSEBNOSTNIH PRAVIC ................................... 5

4. MEDNARODNA PRISTOJNOST ................................................................................................... 6

4.1 SPLOŠNO ............................................................................................................................. 6

4.2 MEDNARODNA PRISTOJNOST V PRIMERU DELIKTOV V ZVEZI Z NEPOGODBENO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOSTJO PO BU I ............................................................................ 6

4.2.1 SPLOŠNO O BU I ........................................................................................................... 6

4.2.2 SPLOŠNA PRISTOJNOST IN FORUM DELICTI COMMISSI ............................................... 7

4.3 Primer Shevill ...................................................................................................................... 8

5. ANALIZA PRIMEROV eDate Advertising in Martinez ............................................................... 11

5.1 DEJANSKO STANJE PRIMEROV .......................................................................................... 11

5.2 Vprašanja, ki so bila poslana v predhodno odločanje Sodišču EU .................................... 12

5.3 SODBA SODIŠČA EU ........................................................................................................... 13

5.3.1 UVOD .......................................................................................................................... 13

5.3.2 SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA PEDRA CRUZA VILLALÓNA .... 13

5.3.3 UGOTOVITVE SODIŠČA ............................................................................................... 16

6. SKLEP ....................................................................................................................................... 17

7. LITERATURA ............................................................................................................................. 19

7.1 KNJIGE IN ČLANKI .............................................................................................................. 19

7.2 PRAVNI VIRI ....................................................................................................................... 20

7.3 INTERNETNI VIRI ................................................................................................................ 20

1. POVZETEK

Internet je globalen medij, ki ne pozna meja in preko katerega se informacije distribuirajo bistveno drugače, kot na primer v tiskanih medijih, na radiu in na televiziji. Diplomsko delo obravnava vpliv deliktov storjenih preko interneta na določitev mednarodne pristojnosti sodišč v okviru Uredbe št. 44/2001 z dne 22. december 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih določb v civilnih in gospodarskih zadevah.

Avtor predstavi analizo in pomen odločbe Sodišča Evropske unije v združeni zadevi eDate Advertising GmbH proti X in Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited, v kateri je Sodišče EU prvič postavilo smernice določanja mednarodne pristojnosti, zaradi kršitev osebnostnih pravic na internetu. Odločba Sodišča EU v združeni zadevi je pomemben mejnik, v okviru katere je Sodišče EU omogočilo, da je celotno škodo mogoče uveljavljati tudi v kraju, kjer je težišče spora. S tem je na novo definiralo pravila o tem, sodišče katere države je pristojno za reševanje spora zaradi posega v čast in dobro ime zaradi objave informacij na spletu.

Ključne besede: eDate Advertising GmbH proti X, Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited, Shevill, kršitev osebnostnih pravic, kiberprostor, mednarodna pristojnost sodišč, Bruseljska uredba I.

1

1.1 ABSTRACT

The Internet is a global medium that knows no borders and through which information is distributed substantially different as, for example, in the printed media such as radio or television. The goal of this graduate paper is to discuss the impact of delicts committed via the internet to determine the international jurisdiction under Regulation No 44/2001 of 22 December 2000 on jurisdiction, recognition and enforcement of court decisions in civil and commercial matters.

The author presents the analysis and the significance of the decision of the European Court of Justice (hereinafter the ECJ) in Joined Cases eDate Advertising GmbH v X and Oliver Martinez and Robert Martinez v MGN Limited, in which for the first time the ECJ provided guidelines for establishing the international jurisdiction for infringement of personal rights on the internet. The decision of the ECJ in Joined Cases is an important milestone because according to the ECJ the compensation can be also claimed in the place where the harmful event occurred. This is how the rules of the ECJ about decision concerning which country has jurisdiction to resolve the dispute on infringement of personality rights because of publication of information on the internet, were newly defined.

Keywords: eDate Advertising GmbH v X, Oliver Martinez and Robert Martinez v MGN Limited, Shevill, infringement of personal rights, cyberspace, international jurisdiction, Brussels I Regulation.

2

2. UVOD

Namen diplomske naloge je analiza odločbe Sodišča EU v združenih zadevah eDate Advertising GmbH proti X1 (v nadaljevanju samo eDate) in Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited2 (v nadaljevanju Martinez), ki se nanaša na vprašanje določanja mednarodne pristojnosti po Uredbi št. 44/2001 z dne 22. december 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih določb v civilnih in gospodarskih zadevah oz. Bruseljske uredbe I (v nadaljevanju BU I) v primerih kršitev osebnostnih pravic na spletu3. Ker gre za spor v zvezi z delikti, se poleg splošne pristojnosti po stalnem prebivališču toženca, določene v členu 2 BU I, lahko uporabi tudi specialna pristojnost, določena v členu 5(3) BU I – t. i. forum delicti commissi4. Ta določa, da je oseba s stalnim prebivališčem v državi članici EU lahko tožena tudi v drugi državi članici EU v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti, in sicer pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek.

Kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka oz. kraj, kjer škodni dogodek nastane, je eden izmed bistvenih kriterijev za določitev mednarodne pristojnosti, ki pa ga v primeru deliktov, storjenih preko interneta, ni tako enostavno določiti. Zamislimo si naslednji konkreten primer: spletni portal, ki je orientiran na prodajo oblačil, vsak ponedeljek objavi prispevek o modi. Nekega dne se v prispevku na spletni strani pojavijo vaši osebni podatki in fotografija vas v kopalkah. Vi se s to objavo ne strinjate ali pa so informacije morda napačne oz. neprimerne, zato boste najprej seveda poskusili navezati stik z upraviteljem spletne strani ter zahtevali, da se podatki odstranijo. Če se upravitelj spletne strani ne odzove na vaše zahteve in podatkov ne odstrani, boste svoje pravice morali uveljavljati na nacionalnem sodišču, kjer boste s tožbo zahtevali umik vaših podatkov s spletne strani. Lahko pa se zgodi, da spletna stran gostuje na strežniku, ki se nahaja v neki drugi državi, ter je v lasti nekoga, ki ima sedež v neki drugi državi (npr. na Malti). Zaradi posebnosti interneta je mednarodno pristojnost sodišča veliko težje utemeljiti. Lahko bi celo zapisali, da so glede na kriterije, ki se uporabljajo za opredelitev običajnih deliktov, pristojna vsa sodišča sveta5. Na vprašanje, kje lahko uveljavljamo svojo pravico v primeru deliktov storjenih preko spleta, je Sodišče EU prvič odgovorilo v združenih zadevah eDate in Martinez, s katero je postavilo nov mejnik, saj je razlago »kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka, ali kjer grozi škodni

1Zadeva C-509/09, eDate Advertising GmbH v X, ZOdl. 2011, str. I-10269. 2 Zadeva C-161/10, Olivier Martinez and Robert Martinez v MGN Limited, ZOdl. 2011, str. I-10269. 3 Uredba Sveta (ES) št. 44/2001, Uradni list L 012, 16/01/2001 str. 0001 – 0023 (v nadaljevanju BU I). 4 Mednarodna pristojnost se v tovrstnih sporih lahko utemelji tudi na podlagi člena 23 (sporazum o pristojnosti) in člena 24 (tiha privolitev) BU I. 5 Ta načela so predvidljivost, koneksiteta in preprečevanje zlorabe procesnih pravic. Več o tem Kramberger Škerl Jerca, Mednarodna pristojnost in kolizijsko pravo EU za internetne kršitve zasebnosti in osebnostnih pravic, GV založba, let 2014, str. 200.

3

dogodek« umestilo v sodobni okvir reševanja čezmejnih posegov v osebnostne pravice6 v dobi informacijske tehnologije7.

Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del obravnava mednarodno pristojnost na splošno, predstavi ureditev mednarodne pristojnosti v zvezi z delikti po BU I, poda kratko razlago vpliva interneta na kršitev osebnostnih pravic, ter predstavi primer Shevill8, ki je Sodišču EU služil kot osnova za odločitev v primerih eDate in Martinez. Drugi oz. osrednji del pa se osredotoča na obravnavo in analizo primerov eDate in Martinez ter na nove smernice in drugačno obravnavo, ki ju primera prinašata v zvezi z ureditvijo mednarodne pristojnosti v primeru deliktov, storjenih preko spleta, po pravilih BU I.

6 Človekove pravice in temeljne svoboščine v civilnem pravu označujemo kot osebnostne pravice. Več o tem: Koman-Prenič Lidija, Osebnostne pravice in evropska konvencija o človekovih pravicah, Pravna praksa, številka 17, leto 1994, str. 2. 7 Povzeto po Skubic Zoran, Čezmejna kršitev osebnostnih pravic z objavo na spletu: kje tožiti?, Pravna praksa, številka 44, GV Založba d.o.o., november 2011, str. 25. 8 Fiona Shevill, Ixora Trading Inc., Chequepoint SARL and Chequepoint International Ltd v Presse Alliance SA, z dne 7. marca 1995, ZOdl. I-00415.

4

3. NA KRATKO O VPLIVU INTERNETA NA KRŠITEV OSEBNOSTNIH PRAVIC

Internet9 nam omogoča širjenje informacij hitreje kot katerikoli drug način komunikacije, s tem pa velikokrat postavlja naše pravne ureditve pred nove izzive. Je medij, preko katerega se informacije distribuirajo bistveno drugače, kot se na primer v tiskanih medijih. Splet je prostor, kjer je širjenje informacij globalen pojav in širjenje vsebine praktično ni mogoče nadzorovati10. S tem, ko se določena objava ali novica pojavi na spletu, jo uporabniki hote ali nehote prenašajo na najrazličnejše načine, na primer preko socialnih omrežji, e-poštnih sporočil, z objavami na blogih ali s katerimi koli drugimi sredstvi, ki jih ponuja internet. Ravno zaradi teh omenjenih razlogov, je določitev kraja storitve škodnega dogodka težje opredeliti.

Največja slabost, ki jo internet prinaša morebitnim žrtvam, katerih osebnostne pravice so kršene, je, da širjenja »zloveščih informacij« zoper čast ali dobro ime ni preprosto omejiti, hkrati pa ljudje do njih veliko lažje dostopajo kot na primer v tiskanih medijih11. Zavedati se moramo, da internet globalizira naše družbene odnose in ne pozna meja, zato so lahko žrtve kršitev osebnostnih pravic v še posebej ranljivi situaciji in ravno zato moramo obstoječa pravna načela temu ustrezno prilagajati.

Internet vodi v deregulacijo, saj s svojo globalno naravo otežuje javnim organom poseg v dejavnosti, oz. širjenje informacije, ki se odvijajo preko spleta. S tem, ko nam omogoča shranjevanje in deljenje informacij kjerkoli, spreminja naše prostorsko dojemanje komunikacije. Internet ustvarja t. i. kiberprostor – nematerialen in neoprijemljiv prostor, ki ne pozna meja oz. omejitev. Brezmejna narava kiberprostora pa postavlja obstoječe družbene ureditve pred izziv: kako določiti pristojnost v primeru spora zaradi delikta, ki se je zgodil povsod in hkrati nikjer (v kiberprostoru)12.

9 »Internet je globalno komunikacijsko omrežje (nekateri ga imenujejo tudi mreža mrež), ki ga sestavljajo med seboj povezani računalniki. Najpopularnejša oblika komuniciranja, ki za svojo podlago uporablja internet, je Svetovni splet (World Wide Web oz. WWW). WWW obravnava podatke v hipertekstnem načinu (Hypertext Transfer Protocol) in je sestavljen iz spletnih strani, napisanih v programskem jeziku HTML (Hypertext Markup Language), ki so shranjene na računalnikih - strežnikih povsod po svetu.« (Več o tem: http://cyber.law.harvard.edu/property00/jurisdiction/rollo.html). 10 Zlasti zato je še bolj težko opredeliti kraj nastanka škode zaradi kršitev osebnostnih pravic. O tem piše Mežnar Vir Špela, Predlog uredbe o kolizijskih pravilih za nepogodbene obligacijske obveznosti, Evro pravna praksa, številka 4, leto 2004, stran 23 – 28, odstavek 2.1.4. 11 Na določen dnevni izvod časopisa se sčasoma pozabi, medtem ko so objave na internetu lahko dostopne več let, hkrati pa jih je mogoče poiskati preko raznih spletnih iskalnikov, kot je na primer Google. 12 Povzeto po Ulčar Matjaž, Mednarodna pristojnost in kiberprostor, Pravna praksa, številka 8-9, leto 2001, str. I.

5

4. MEDNARODNA PRISTOJNOST

4.1 SPLOŠNO

Mednarodna pristojnost je pristojnost nacionalnih sodišč, da sodijo v primerih oz. v zadevah z mednarodnim elementom. Pove nam, sodišče katere države je pristojno odločati v sporu – gre torej za razmerje pristojnosti sodišča ene države, do pristojnosti sodišča druge države. Mednarodna pristojnost pomeni pristojnost sodnega sistema neke države kot celote, ki torej določa sodišče katere države je pristojno za reševanje spora.

Na pristojnost sodnega sistema neke države kot celote v razmerju do sodnih sistemov drugih držav je mogoče gledati iz dveh vidikov. In sicer z vidika kršitve pravic fizične ali pravne osebe, ki želi vedeti kje, oz. v kateri državi lahko zahteva pravno varstvo in z vidika sodišča, ki mora ugotoviti, ali je pristojno za odločanje o zadevi glede katere je bila vložena zahteva za pravno varstvo iz razmerja z mednarodnim elementom13.

Kriteriji za določitev mednarodne pristojnosti so v večini držav enaki ali podobni. Nekatere države imajo v zakonih predpisane mednarodne pristojnosti, tako kot npr. Slovenija, druge države pa nimajo nobenih posebnih predpisov o določitvi pristojnosti sodišč v sporih z mednarodnim elementom in za določitev mednarodne pristojnosti uporabljajo pravila o krajevni pristojnosti. Vsaka država ima svoje mednarodno zasebno pravo. Enako velja za pravila o mednarodni pristojnosti, kjer velja, da vsaka država sama določi pristojnost svojih sodišč. Pojavi se vprašanje, ali lahko država vpliva na mednarodno pristojnost druge države. Odgovor je nikalen, saj nobena država ne more drugi državi neposredno odrejati kako naj določi svojo mednarodno pristojnost, obstaja pa možnost posrednega vpliva (npr.: ena država ne prizna ali ne izvrši odločbe druge države, ki je o nekem sporu odločila)14.

4.2 MEDNARODNA PRISTOJNOST V PRIMERU DELIKTOV V ZVEZI Z NEPOGODBENO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOSTJO PO BU I

4.2.1 SPLOŠNO O BU I

BU I obravnava pravna vprašanja v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so povezana s sodno pristojnostjo ter priznanjem in izvršitvijo sodnih odločb, pri čemer slednje ni predmet te diplomske naloge. Je naslednica Bruseljske konvencije iz leta 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah in torej določa merila, ki morajo biti izpolnjena za dodelitev pristojnosti posameznemu sodišču

13 Ulčar M., str. II. 14 Bogdan Michael, Concise introduction to EU private international law, Europa Law Publishing, leto 2012, str. 71 – 72.

6

države članice EU. Uporablja se za opredelitev pristojnosti v primerih civilnih čezmejnih sporov med osebami, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v eni izmed držav članic EU in so tožene pred sodiščem države članice ne glede na njihovo državljanstvo.

Glede na to, da BU I (kot vsak pravni akt) operira s posameznimi pojmi, je izjemno pomembna razlaga teh pojmov, ki mora biti enotna v vseh državah članicah EU, če želimo, da BU I izpolni svoj namen oz. cilj – to je poenotenje pravil o mednarodni pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah. Veliko vlogo ima pri tem Sodišče EU, ki odloča o t. i. predhodnih vprašanjih, ki jih postavljajo nacionalna sodišča15. Drug način enotne razlage pa je zagotovljen s t. i. avtonomno oz. neodvisno razlago in pomeni, da se pojmi, uporabljeni v BU I razlagajo v skladu s ciljem in namenom BU I, in neodvisno od razlage ali razumevanja teh pojmov v nacionalnih državah16.

4.2.2 SPLOŠNA PRISTOJNOST IN FORUM DELICTI COMMISSI

Za analizo združenih primerov v zadevah eDate in Martinez sta relevantni pristojnosti splošna in posebna pristojnost v sporih v zvezi z delikti ali kvazidelikti, zato se v diplomskem delu osredotočam zgolj na ti dve pristojnosti, pri čemer je seveda poudarek na posebni pristojnosti.

Splošna pristojnost je določena v členu 2 BU I in pomeni pristojnost sodišča tiste države članice EU, kjer ima toženec stalno prebivališče. Prebivališče toženca je tako temeljna okoliščina za določitev pristojnosti in obenem kriterij veljavnosti ratione personae17. Pri ugotavljanju, ali ima stranka prebivališče v državi članici, sodišče uporabi nacionalno pravo na podlagi člena 59 BU I18. Toženec pa je lahko tožen v drugi državi članici, kjer nima stalnega prebivališča, vendar zgolj, če so za to izpolnjeni ustrezni pogoji19. Pristojnost sodišča na podlagi člena 2 BU I se ne spremeni, četudi se toženec preseli izven območja držav članic EU20.

Druga vrsta pristojnosti, ki je relevantna v primerih, ki so predmet te diplomske naloge, je forum delicti commissi oz. pristojnost v sporih v zvezi z delikti ali kvazidelikti, ki je določena v členu 5(3) BU I.

15 Več o tem Calvo Caravaca, Alfonso-Luis Magnus, Ulrich Mankowski, Brussels I regulation, European Law Publishers, cop. 2007, European commentaries on private international law ; Vol. 1, leto 2007, str. 23. 16 Briggs Adrian, Civil jurisdiction and judgembents, Lloyd's commecrial law library, leto 2005, str. 28. Glej tudi Galič, str. 188-189. 17 Galič Aleš, Mednarodna pristojnost po uredbi št. 44/2001 : ("Bruseljska uredba"), Pravosodni Bilten, številka 1, leto 2007, str. 189. 18 Sedež pravne osebe BU I opredeljuje v 60. Členu, v katerem določa pristojnost na podlagi statutarnega sedeža, glavne uprave, ali glavne poslovne enote pravne osebe. 19 To velja zgolj v primerih, ki so določeni v členih 5. – 24. BU I. 20 Caravaca C, str. 100.

7

Člen 5(3) BU I določa naslednje: »Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici: v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek.« Za uporabo člena 5(3) BU I, sta torej pomembna dva elementa, in sicer pojem delikta ali kvazidelikta ter kraj nastanka škode21.

Pojem delikta ali kvazidelikta je avtonomen pojem, torej pojem, ki je popolnoma neodvisen od nacionalnih pravnih redov. Sodišče EU je v primeru Kalfelis22 pojasnilo, da gre za zadevo v zvezi z delikti ali kvazidelikti v vseh tistih primerih, kjer se s tožbo vzpostavlja odgovornost toženca in niso povezani s pogodbo na podlagi člena 5(1) BU I23. Za delikt torej gre, kadar je mogoče izključiti uporabo člena 5(1) BU I, ker ne gre za pogodbeno zadevo, ki vsebuje neko prostovoljno obveznost ene stranke napram drugi24.

Kraj škodnega dogodka je prav tako avtonomen pojem, ki ga je Sodišče EU prvič pojasnilo v primeru Bier25. Sodišče EU je v zadevi Bier tako interpretiralo »kraj nastanka škode« kot kraj, kjer je storilec deloval in kot kraj, kjer je nastopila škodljiva posledica26. V kasnejšem primeru Shevill iz leta 1995 pa se pojavi vprašanje, ali lahko sodišče odloča tudi o škodi, ki nastane v drugih državah članicah in torej ne v državi članici, pred sodišči katere je vložena tožba.

4.3 Primer Shevill

Fiona Shevill, angleška državljanka je opravljala počitniško delo poleti leta 1989 v menjalnici Chequepoint SARL v Parizu (v nadaljevanju samo Chequepoint). Iz počitniškega dela se je vrnila domov (v Anglijo) 26. septembra 1989. Časnik France-Soir, v lasti družbe Presse Alliance FA (v nadaljevanju samo Presse Alliance), je 23. septembra 1989 objavil časopisni članek o operaciji francoske policije zoper trgovino s prepovedanimi drogami in zoper pranje denarja v katerem je bila omenjena družba Chequepoint in »mlado dekle z imenom Fiona Shevill«. Časopis France-Soir je bil v glavnem distribuiran v Franciji (ocenjuje se, da je bilo prodanih 237.000 izvodov) in tudi v drugih evropskih državah (prodanih naj bi bilo 15.500 izvodov). Fiona Shevill je sprožila tožbo zoper družbo Press Alliance in zahtevala odškodnino zaradi škode, ki ji je

21 O primeru Kalfelis tudi Bogdan M., str. 47 – 49. 22 Zadeva, C-189/87, Athanasios Kalfelis v Bankhaus Schröder, Münchmeyer, Hengst and Co. and others., ZOdl. 1988, str. 459. 23 O tem tudi Bogdan M., str 43 – 44. 24 Zadeva C-26/91, Jakob Handte & Co. GmbH v Traitements Mécano-chimiques des Surfaces SA (TMCS)., ZOdl. 1992, I-3990. 25 Zadeva, C-21/67 Handelskwekerij G. J. Bier BV proti Mines de potasse d'Alsace SA, ZOdl. 1976, str. 01735. 26 Kraj škodnega dogodka je potrebno interpretirati tako, da zajema oboje.

8

nastala zaradi distribucije časopisa v Franciji in v drugih evropskih državah, vključno z Anglijo in Walesom27.

Sodišče EU je v primeru Shevill razširilo svojo razlago »kraja nastanka škode« z ugotovitvijo, da oba kraja pomenita pomembno povezavo z vidika sodne pristojnosti28, in jo oprlo na tako imenovano teorijo oz. pravilo mozaika29. V skladu s to teorijo lahko sodišče države članice odloča le glede škode, ki je nastala v državi članici, pred sodišči katere je vložena tožba, če je bila mednarodna pristojnost utemeljena po kraju nastanka škodljive posledice. Ne more pa odločati o škodi, ki je nastala v drugi državi članici. Sodišče EU je s tako interpretacijo zelo omejilo pristojnost sodišč, da odločajo tudi o škodi, ki nastane v drugih državah članicah. To pomeni, da mora tožnik (oškodovanec) uveljavljati škodo v vseh državah, kjer mu je taka škoda nastala. Vendarle pa se teorija mozaika nanaša zgolj na primer, ko je mednarodna pristojnost utemeljena na kriteriju nastanka škodljive posledice. Drugačna je namreč situacija v primeru, ko tožnik vloži tožbo pred sodiščem v državi članici, kjer je storilec ravnal oz. pred sodiščem v državi članici, kjer ima toženec stalno prebivališče oz. sedež. V takem primeru pa lahko sodišče odloča o vsej škodi, torej tudi o tisti, ki je nastala na ozemlju drugih držav članic. V tem primeru torej ne velja sistem mozaika30. Dodati je še treba, da je Sodišče EU v primeru Shevill odločilo, da je kraj škodnega dogodka, kraj kjer je deloval storilec (v konkretnem primeru je bil to kraj, kjer ima sedež založnik, ki časopis izdaja).

Uvedba sistema mozaika je tako pripomogla h krčenju števila pristojnosti v primeru podobnih kršitev, hkrati pa je pripomogla k preprečevanju t. i. forum shoppinga31. Sodišče EU je bilo v primeru Shevill mnenja, da je najbolje vsaki državi prepustiti odločanje o škodi, ki je nastala na njenem ozemlju. Po drugi strani pa Jerca Kramberger Škerl opozarja, da ima ta teorija pomanjkljivosti – nepraktična je za tožnika, saj bi moral vložiti tožbo v vsaki državi, kjer bi želel uveljavljati škodo32.

Primer Shevill se je nanašal na primer kršenja osebnostnih pravic izven kibernetskega prostora (preko vsebin, objavljenih v časopisih). V primerih eDate in Martinez pa je bila situacija drugačna, saj sta se nanašala na kršitev pravic z vsebinami, objavljenimi na spletu, torej v kibernetskem prostoru. Sodišče EU je bilo tako postavljeno pred zahtevno nalogo. Pravila, ki jih je postavilo v primeru Shevill, je moralo nadgraditi tako,

27 Povzeto po odločbi Sodišča EU v zadevi C-68/93, Fiona Shevill, Ixora Trading Inc., Chequepoint SARL and Chequepoint International Ltd v Presse Alliance SA, z dne 7. marca 1995, ZOdl. I-00415, [1 – 15]. 28 Več: Kramberger Škerlj J., str. 198. 29 Pravilo mozaika se nanaša na razbijanje pristojnosti. 30 V primeru Shevill je Sodišče EU podalo razlago, da je mogoče tožiti zoper vso škodo v kraju, kjer ima založnik časopisa svoj sedež. 31 Forum shopping se nanaša na primere, ko tožnik toži v državi, kjer je zanj najugodnejše materialno pravo. Več o tem Knez Rajko, Forum Shopping – tudi v EU še vedno ni vseeno, kje tožiti, Evro pravna praksa, številka 2, GV Revije d.o.o., junij 2006, str. 30 – 33. 32 Povzeto po Kramberger Škerl J., str. 202.

9

da bodo zadostila reševanju sporov tudi v primeru kršitev osebnostnih pravic na internetu.

10

5. ANALIZA PRIMEROV eDate Advertising in Martinez

5.1 DEJANSKO STANJE PRIMEROV

V obeh primerih tožnika trdita, da so bile njune osebnostne pravice kršene zaradi objave na spletu. Upravljavec spletnega mesta ima v obeh primerih stalno prebivališče oz. sedež v drugi državi članici EU, kot tožnik.

eDate Advertising GmbH proti X (C-509-09)

Leta 1993 je bila oseba X, ki ima stalno prebivališče v Nemčiji, obsojena na dosmrtno zaporno kazen zaradi umora znanega igralca. Leta 2008 je bila ta oseba pogojno izpuščena na prostost.

Družba eDate Advertising GmbH upravlja s spletnim portalom www.rainbow.at. Na tem portalu je prej omenjena družba objavila vsebino pritožbe zoper obsodbo, ki jo je oseba X naslovila na nemško ustavno sodišče. Prispevek, ki ga je objavila avstrijska družba, je vseboval osebne podatke osebe X, kratek opis kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno leta 1990 in zaradi katerega je bila oseba X obsojena, ter citat odvetnika obsojenca, ki pravi, da več glavnih obremenilnih prič v postopku ni izpovedalo resnice. Oseba X je družbo eDate pisno pozvala, naj opusti poročanje o prej omenjenem primeru in poda zavezujočo izjavo o opustitvi. Avstrijska družba na ta dopis ni odgovorila, medtem ko je sporne informacije odstranila iz svojega spletnega mesta.

Oseba X je na nemškem sodišču zahtevala, da se družbi eDate odredi prepoved uporabe njenega polnega imena, kot tudi prepoved poročanja o vpletenosti osebe X v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem. Družba eDate je v prepričanju, da je lahko tožena le pred avstrijskim sodiščem, vložila tožbo za izpodbijanje mednarodne pristojnosti nemških sodišč v zvezi z odločitvijo v tem sporu.

Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited (C-161/10)

Britanski časnik Sunday Mirror, ki ga upravlja družba MGM Limited, je 3. februarja 2008 na svojem spletnem portalu objavil prispevek z naslovom »Kylie Minogue je ponovno z Oliverjem Martinezom«. Prispevek naj bi vseboval podrobnosti o njunem srečanju.

Francoski igralec Oliver Martinez je zaradi prej omenjene objave vložil tožbo zoper družbo MGM Limited, v kateri trdi, da je prišlo do kršitve njegove zasebnosti in pravice do javne podobe s tem, ko je Sunday Mirror na svojem spletnem portalu objavil zgoraj

11

omenjeni prispevek. Martinez je tožil na podlagi 9. člena francoskega civilnega zakonika33, ki določa, da ima vsakdo pravico do tega, da se spoštuje njegova zasebnost.

Oliver Martinez je tožbo vložil v Franciji. Družba MGM Limited pa je izpodbijala mednarodno pristojnost francoskega sodišča z razlogom, da francosko sodišče ni pristojno zaradi neobstoja zadostne vezi med sporno spletno objavo v Angliji in zatrjevano škodo, ki je nastala v Franciji.

5.2 Vprašanja, ki so bila poslana v predhodno odločanje Sodišču EU

Oseba X je s tožbo pred nemškim sodiščem zahtevala od družbe eDate naj opusti poročanje v zvezi z dejanjem z navedbo njenega polnega imena. Družba eDate je izpodbijala mednarodno pristojnost nemških sodišč in na nižji stopnji uspela. Zadeva je šla naprej na nemško vrhovno sodišče, ki ja imelo pomisleke v zvezi s tem, ali je odločitev nižjih sodišč pravilna (ali je v skladu s členom 5 (3) BU I) in katero pravo bi bilo treba uporabiti, če se ugotovi mednarodna pristojnost nemškega sodišča34.

Mnenje francoskega vrhovnega sodišča v zadevi Martinez je bilo, da na vprašanje, katero sodišče države članice je pristojno za odločanje o kršitvah osebnostnih pravic, ki so bile storjene preko interneta in ga ureja družba s sedežem v drugi državi članici ni mogoče jasno odgovoriti.

Obe sodišči sta na Sodišče EU predložili enako vprašanje v predhodno odločanje, zato je sodišče EU oba primera obravnavalo združeno:

1. Skupno vprašanje tako nemškega kot tudi francoskega vrhovnega sodišča: Kako je potrebno razlagati izraz »kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka ali kjer grozi škodni dogodek« uporabljen v členu 5(3) BU I v primeru kršitev osebnostnih pravic na internetu?

2. Dodatno vprašanje nemškega vrhovnega sodišča se nanaša na razlago 3. člena Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu35 o uporabi materialnega prava, ki velja v državi

33 9. člen francoskega Code Civil določa, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega življenja. Drugi odstavek tega člena zaostruje prej navedeno trditvijo, saj določa, da lahko sodišče na podlagi začasne odredbe naredi vse kar je potrebno, da se zaustavi tovrstna kršitev pravice. 34 Povzeto po sodbi sodišča v združenih zadevah C‑509/09 in C‑161/10 21. do 23. odstavka. 35 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju), UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

12

članici sedeža36. Nemško vrhovno sodišče je zanimalo, katero pravo je treba uporabiti v primeru kršitev osebnostnih pravic preko interneta37.

5.3 SODBA SODIŠČA EU

5.3.1 UVOD

Sodišče EU se je v združenih primerih eDate in Martinez srečalo s podobnim načinom kršitve osebnostnih pravic kot v primeru Shevill, vendar je odločitev sodišča otežil način distribucije informacij preko popolnoma drugačne informacijske podlage. Kršitev osebnostnih pravic v prej omenjenih primerih ni nastala na nacionalni ravni, temveč je šlo za globalen pojav, ki nima meja ali omejitev – vsebina na internetu ostane za nedoločen čas.

Sodišču EU je sodba v primeru Shevill dajala dobro izhodiščno točko. Razlago člena 5(3) BU I iz primera Shevill je bilo tako na nek način le treba prilagoditi oz. razširiti novi tehnologiji – internetu, ki ob odločitvi Sodišča EU v letu 1995 še ni bil niti približno tako globalen medij.

Zaradi deliktov na internetu bi lahko bil npr. kraj škodnega dogodka tudi kraj kjer stoji strežnik preko katerega so sporne vsebine dostopne (sodišče je to tezo zavrglo že v zadevi Wintersteiger)38. Glede na teorijo bi lahko bil kraj škodnega dogodka tudi kraj v katerem je storilec sporno vsebino naložil na splet ali kraj, kjer jo je objavil. Sodišče EU je moralo na novo definirati katero sodišče je pristojno, če gre za odškodninski zahtevek zaradi posega v čast in dobro ime zaradi objave na spletu.

5.3.2 SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA PEDRA CRUZA VILLALÓNA

A.G. Villalóna združitvi obravnavanih zadev ni oporekal, ker se obe zadevi nanašata na domnevo, da je prišlo do kršitve osebnostnih pravic na internetu. A.G. hkrati opozarja, da med zadevama eDate in Martinez obstaja nekaj pomembnih razlik. V zadevi eDate se tožba osredotoča na žaljivo informacijo z opustitveno tožbo, medtem ko se tožba v zadevi Martinez nanaša na domnevano kršitev pravice do zasebnosti in temelji na odškodninskem zahtevku.

36 Navedena določba namreč predvideva, da države članice ne smejo omejevati svobode zagotavljanja storitev informacijske družbe druge države članice. Villalóna [68]. 37 Vpliv Direktive o elektronskem poslovanju na kolizijskopravno urejanje področja kršitev na spletu se nanaša na uporabo prava, ne pa na določitev mednarodne pristojnosti, zato se s tem vprašanjem v svojem diplomskem delu nisem ukvarjal. 38 Zadeva zadevi C-523/10, Wintersteiger AG proti Products 4U Sondermaschinenbau GmbH, z dne 19. aprila 2012, objavljeni v elektronski zbirki odločb.

13

Italijanska država je nasprotovala postavitvi predhodnih vprašanj v zvezi z zadevo eDate, saj meni, da je takšna vprašanja treba razglasiti za nedopustna, ker je v navedenem primeru družba odstranila sporne informacije. Do dopustnosti vprašanj za predhodno odločanje se je tako opredelil tudi A.G.39: Ob upoštevanju dejanskega stanja in okoliščin postopka v zadevi eDate Advertising menim, da so vprašanja dopustna. Dejstvo, da je bila informacija odstranjena s spleta, tožeči stranki ne odvzema pravice do vložitve opustitvene tožbe za naprej ali odškodninske tožbe, bodisi v okviru tega ali poznejšega postopka. Sodišče je večkrat razsodilo, da člen 5(3) BU I določa pristojnost ne glede na to ali je predmet spora povrnitev že storjene škode ali pa je namen tožbe preprečiti škodo in posledično odškodninsko ali opustitveno tožbo. V sporu o glavni stvari gre za drugo možnost, torej za preprečitev prihodnje škode, konkretneje v primeru g. X za preprečitev širjenja določenih informacij, ki so že bile predmet dalj časa trajajoče objave. Odgovor Sodišča bi torej lahko koristil predložitvenemu sodišču, zaradi česar je vprašanje dopustno ob upoštevanju meril, ki jih je razvila sodna praksa Sodišča.40

Villalóna se je v svojem sklepnem govoru dotaknil tudi sodbe Mines de potass d'Alsace41, kjer je sodišče podalo interpretacijo, da je kraj, kjer je nastala škoda in kraj, kjer grozi škodni dogodek, glede na člen 5(3) BU I treba razumeti tako, da ima tožena stranka na izbiro dve alternativni pristojnosti: kraj vzročnega dejanja in kraj dejanskega nastanka škode42. A.G. prav tako skuša pojasniti pomen sodbe v primeru Shevill, kjer je sodišče prav tako določilo, da ima tožeča stranka možnost izbire med dvema alternativnima pristojnostma. Tako je sodišče na podlagi člena 5(3) BU I za primere kršitev osebnostnih pravic z objavo informacij v komunikacijskih sredstvih priznalo, da lahko tožeča stranka vse svoje zahtevke predloži pred sodišče kraja prebivališča tožene stranke ali pred sodiščem kraja, v katerem ima urednik obrekljive objave svoj sedež43.

Generalni pravobranilec v svojem sklepnem govoru prav tako pojasnjuje, da je razvoj interneta v preteklem desetletju spremenil dostopnost informacij. Zato utemeljeno obstajajo dvomi o mednarodni pristojnosti sodišč, saj pojasnila, ki jih daje pretekla sodna praksa, enostavno ne zadostujejo načinu distribuiranja informacij preko spleta. Generalni pravobranilec prav tako opozarja, da je sodna praksa, ki sloni na primeru Shevill v določenih ozirih popolnoma nezdružljiva z primeroma eDate in Martinez, ki se nanašata na popolnoma drug medij – internet. Villalóna pa hkrati opozarja, da se je varstvo osebnostnih pravic iz leta 199544 in vse do današnjega časa spremenilo45.

39 Povzeto po Villalóna [25 - 27]. 40 Villalóna [27]. 41 Zadeva Bier (21/76). 42 Villalóna [34]. 43 Villalóna [36]. 44 Takrat je bila sprejeta odločitev Sodišča EU v zadevi Shevill. 45 Na primer: s sprejetjem Listine o temeljnih pravicah Evropske unije je bil potrjen pomen tako temeljne pravice do zasebnega življenja, kot tudi svobode obveščanj. (Villalóna [52]).

14

V primeru kršitve osebnostnih pravic na internetu, je dodatna težava tudi čezmejnost. Ker je sporna vsebina dostopna v vseh državah, je lahko povezava med pristojnostmi držav članic tudi škodljiva, saj bi lahko prosta izbira pristojnosti sodišča med državami članicami sprožila tako imenovan forum shopping46. Villalóna meni, da bi bilo poleg pristojnosti, ki izhajata iz primera Shevill oblikovati in uvesti še dodaten kriterij, na podlagi katerega je »kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek« iz člena 5(3) BU I, tudi kraj »težišča kolizije« med zadevnimi dobrinami in interesi47. Generalni pravobranilec namreč meni, da bi lahko ta dodatni kriterij temeljil na dostopnosti informacij48.

Kraj »težišča kolizije« je tako kraj, kjer je kršitev osebnostne pravice najbolj opazna in na tej osnovi se lahko ugotovi, katero sodišče je najbolj pristojno, saj je ravno v tej državi imetnik osebnostne pravice lahko žrtev najhujših kršitev. A. G. pojasnjuje, da je potrebno opredeliti dva elementa pri določanju kraja, ki je »težišče kolizije« in sicer element imetnika domnevno kršene osebnostne pravice49 in element narave informacij50. Villalóna prav tako pojasnjuje, da je lahko določena novica objavljena na spletu označena z določeno značko ali pa je kategorizirana kot »zanimiva novica«, kar lahko na določenem ozemlju dodatno spodbuja ljudi k branju te informacije.

Po mnenju generalnega pravobranilca je v primerih kot so eDate in Martinez najpomembneje upoštevati, ali je vsebina informacije sporna in kakšen interes ta informacija vzbudi na določenem ozemlju. Sodišče pa mora prav tako upoštevati druge indice, ki kažejo na morebitno subjektivno vlogo urednika spletnega mesta, da informacijo usmeri na določen teritorij oz. državo. Samo ob upoštevanju teh meril lahko sodišče odloči ali je sporna informacija objektivno upoštevana na določenem ozemlju in ravno ta objektivnost potem predstavlja težišče interesov imetnika osebnostne pravice. A. G. je tako sodišču predlagal: »izraz »kraj, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek« iz člena 5(3) BU I je potrebno razlagati tako, da v primeru kršitve osebnostnih pravic s širjenjem informacij v več državah članicah prek interneta, imetnik osebnostne pravice lahko vloži odškodninsko tožbo:

- pri sodiščih države članice, v kateri ima urednik objavljene informacije, s katero so bile kršene osebnostne pravice, svoj sedež, ki so pristojna za odločanje o povrnitvi celotne škode, ki je nastala zaradi kršitve navedenih pravic,

46 Izraz Forum Shopping in z njim povezane primere pojasnjuje dr. Rajko Knez v svojem članku Forum Shopping – tudi v EU še vedno ni vseeno, kje tožiti (Evro pravna praksa - 2003, številka 2, stran 30-33) 47 Villalóna [55]. 48 Povezavo med državami članicami bi lahko upravičili tako na podlagi dostopnosti informacij v vseh teh državah. (Villalóna [56].) 49 Villalóna pojasnjuje: Imetnik kršene osebnostne pravice in kraj ''težišča kolizije'' sovpada s krajem, kjer je središče interesov imetnika te pravice. 50 Za določitev kraja »težišča kolizije« mora biti sporna informacija izražena tako, da je mogoče razumno predvideti, da je ta informacija objektivno pomembna na določenem ozemlju. (Povzeto po Villalóna [60]).

15

- pri sodiščih vsake države članice, v kateri je bila informacija objavljena in v kateri se imetnik osebnostne pravice sklicuje na napad zoper njegov ugled, ki so pristojna zgolj za odločanje o škodi, ki je nastala v državi sodišča, pri katerem je bila vložena tožba,

- ali pri sodiščih države članice, v kateri je »težišče kolizij« med zadevnimi dobrinami in interesi, ki so pristojna za odločanje o povrnitvi celotne škode, ki je nastala zaradi kršitve osebnostnih pravic. Država članica, v kateri je »težišče kolizije«, je država, na ozemlju katere je sporna informacija objektivno in še posebej upoštevna in v kateri je hkrati tudi »središče interesov« imetnika osebnostne pravice51.«

5.3.3 UGOTOVITVE SODIŠČA

Po mnenju Sodišča EU je za presojo domnevne kršitve osebnostnih pravic najprimernejše sodišče države članice, kjer je težišče interesov žrtve52. Težišče interesov žrtve kršitve osebnostih pravic pa je praviloma kraj njenega prebivališča. Ta teza ne omejuje oškodovanca pri vložitvi tožbe pri sodišču vsake države članice, na ozemlju katere je oz. je bila spletna vsebina dostopna, vendar pa lahko žrtev v tem primeru zahteva le škodo, ki je nastala na ozemlju države članice, kjer toži.

Sodišče EU je pritrdilo mnenju generalnega pravobranilca, da je treba doktrino iz primera Shevill prilagoditi nastanku interneta tako, da je v primeru kršitev osebnostnih pravic na internetu pristojno tudi sodišče, kjer je težišče interesov žrtve. Sodišče je sicer v svoji razlagi podprlo drugačen kriterij za določitev mednarodne pristojnosti kot, ga je predlagal Villanova53. Po mnenju Sodišča EU je namreč kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka, potrebno razlagati še vedno kot kraj vzročnega dejanja in tudi kot kraj nastanka škode. Prilagoditev razlage člena 5(3) BU I iz primera Shevill pa prav tako omogoča, da lahko oseba, ki ji je objava na spletu kršila osebnostne pravice, po svoji izbiri toži tako na sodišču države članice, kjer ima urednik spletnega mesta svoj sedež, kot tudi na sodišču države članice, kjer je težišče njenih interesov.

51 Villalóna [67]. 52 Bogdan M., str. 48., op. 83. 53 Po mnenju A.G. je izredno pomembno, da se v EU določi enotno kolizijsko pravilo za obravnavanje kršitev osebnostnih pravic na internetu.

16

6. SKLEP

Širjenja takšnih ali drugačnih vsebin preko spleta je nemogoče nadzorovati54. Celoten ustroj naše družbe je na dnevni ravni vpet v širjenje informacij preko elektronskih komunikacij, socialnih omrežij, ter vseh drugih sredstev, ki jih ponuja internet. Pravila o pristojnosti sodišč morajo biti čim bolj predvidljiva. Obravnavani primeri nam dajejo vedeti, da obstoječih pravnih načel namreč ni vedno preprosto prilagoditi svetu interneta55. Kje bo škoda nastala v primeru delikta na internetu, je odvisno od mnogih dejavnikov56, najpomembnejši med njimi pa je, da povzročitelj delikta obsega nastanka škode ne more omejiti. Dejstvo je, da je storilec pri povzročitvi škode z objavo informacij na spletu vedel, da nadzora nad širjenjem vsebine ne bo imel in da bo vsebina verjetno dostopna po vsem svetu. Popolnoma drugače bi seveda bilo, če bi bila škoda povzročena z določeno objavo v časopisu ali radijski oddaji, saj v tovrstnih medijih veliko lažje ugotovimo, kam so bili distribuirani57.

Vprašanje mednarodne pristojnosti sodišč je določeno v BU I. Velja splošno načelo, da je treba toženo stranko tožiti tam, kjer ima sedež oz. stalno prebivališče. Sodišče EU je v zadevi Shevill razsodilo, da se v primeru mednarodnega obrekovanja z objavo v tisku, napad na čast, ugled in spoštovanje fizične ali pravne osebe z objavo obrekljivih vsebin pokaže v krajih, kjer je bila vsebina objavljena in kjer je žrtev znana. Sodišče EU je v primeru Shevill ugotovilo, da ima tožeča stranka možnost izbire med dvema alternativnima pristojnostma – med sodiščem države, v kateri ima toženec stalno prebivališče ali urednik svoj sedež (tj. kraj, kjer je storilec deloval) ter pred sodiščem države, v kateri je navedeni imetnik znan in v kateri lahko vloži tožbo zaradi škode, ki je nastala le v tej državi - načelo mozaika. Značilnosti, ki veljajo za tiskane medije, pa ne veljajo v primeru objave vsebine na spletu. Rešitve, ki so bile razvite v primeru Shevill oz. rešitve, ki jih je v preteklosti ponujal mozaični sistem, za kršenje pravic v kibernetskem prostoru, ne zadostujejo. Sodišče EU je zato obstoječi sistem mozaika nadgradilo s tem, ko je omogočilo, da je celotno škodo mogoče uveljavljati tudi v kraju, kjer je težišče spora, torej težišče konflikta med pravico do informacije in pravico do zasebnosti (navadno tam, kjer ima domnevni oškodovanec središče življenja in aktivnosti)58. Nejasno pa ostaja dejstvo, kako opredeliti težišče interesov59 stranke, če

54 O tem kako tožiti, če ne veš, koga in o primerih povezanih s kršitvijo osebnostnih pravic na internetu Lemut-Strle Rosana, Osebnostne pravice proti internetni anonimnosti, Pravna praksa, številka 38, GV Založba, d.o.o., oktober 2010, str. 13 – 15. 55 O razvoju interneta in njegovim vplivom na človeške aktivnosti govori Ulčar Matjaž, Mednarodna pristojnost in kiberprostor, Pravna praksa, številka 8-9, leto 2001, str. I-VIII. 56 Odvisno je od tega kako se širijo povezave po spletu, kdo dostopa do spletne strani, ki vsebuje sporno objavo ipd. 57 Povzeto po Kramberger Škerl J., str. 201. 58 Povzeto po Kramberger Škerl J., 2. odstavek, str 203. 59 Maja Brkan pojasnjuje, da ni povsem jasno, kako je mogoče kriterij težišča interesov oškodovanca uporabiti, če je ta službenih obveznosti pogosto na poti in je njegovo "sidrišče" praktično težko

17

stranka zaradi svojega načina življenja nikjer ni permanentno ustaljena (npr. trgovski potnik, ki nenehno potuje ali npr. profesionalni košarkar, ki igra za klub v tujini in za reprezentanco doma). Nestanovitnost posameznika lahko glede na prej opisane primere še vedno omogoča tako imenovani forum shopping60. To pa pomeni, da nas »napačna« odločitev pri izbiri sodišča lahko stane ugodnega izida pravde.

Sodba Sodišča EU v združenih zadevah eDate Advertising in Martinez je pomemben mejnik glede določitve pristojnosti v primeru kršitev osebnostnih pravic na internetu, saj zagotavlja višjo pravno varstvo žrtvam, katerih osebnostne pravice so kršene. Sodba ima tako velik pomen za sodno prakso predvsem zato, ker dosedanjo izpeljanko razlage člena 5(3) BU I prireja glede na individualne lastnosti, ki jih prinaša svetovni splet.

določljivo, kar je v primeru znanih osebnosti dokaj pogosto. Več o tem: Brkan Maja, Čezmejna pravna vprašanja novih tehnologij, Podjetje in delo, številka 6-7, GV Založba, d.o.o., oktober 2012, str. 1550. 60 Več: Knez R., str. 30 – 33.

18

7. LITERATURA

7.1 KNJIGE IN ČLANKI

Bogdan Michael, Concise introduction to EU private international law, Europa Law Publishing, leto 2012.

Briggs Adrian, Civil jurisdiction and judgembents, Lloyd's commecrial law library, leto 2005.

Brkan Maja, Čezmejna pravna vprašanja novih tehnologij, Podjetje in delo, številka 6-7, GV Založba, d.o.o., oktober 2012, stran 1550.

Calvo Caravaca, Alfonso-Luis Magnus, Ulrich Mankowski, Brussels I regulation, European Law Publishers, cop. 2007, European commentaries on private international law ; Vol. 1, leto 2007.

Galič Aleš, Mednarodna pristojnost po uredbi št. 44/2001 : ("Bruseljska uredba"), Pravosodni Bilten, številka 1, leto 2007, stran 187-216.

Knez Rajko, Forum Shopping – tudi v EU še vedno ni vseeno, kje tožiti, Evro pravna praksa, številka 2, GV Revije d.o.o., junij 2006, stran 30-33.

Koman-Prenič Lidija, Osebnostne pravice in evropska konvencija o človekovih pravicah, Pravna praksa, številka 17, leto 1994, stran 2-5.

Kramberger Škerl Jerca, Mednarodna pristojnost in kolizijsko pravo EU za internetne kršitve zasebnosti in osebnostnih pravic, GV založba, leto 2014, stran 191-215.

Lemut-Strle Rosana, Osebnostne pravice proti internetni anonimnosti, Pravna praksa, številka 38, GV Založba, d.o.o., oktober 2010, stran 13-15.

Mežnar Vir Špela, Predlog uredbe o kolizijskih pravilih za nepogodbene obligacijske obveznosti, Evro pravna praksa, številka 4, leto 2004, stran 23-28.

Skubic Zoran, Čezmejna kršitev osebnostnih pravic z objavo na spletu: kje tožiti?, Pravna praksa, številka 44, GV Založba d.o.o., november 2011, stran 25.

Ulčar Matjaž, Mednarodna pristojnost in kiberprostor, Pravna praksa, številka 8-9, leto 2001, stran I-VIII.

19

7.2 PRAVNI VIRI

C-21/67, Handelskwekerij G. J. Bier BV proti Mines de potasse d'Alsace SA, ZOdl. 1976, str. 01735.

C-189/87, Athanasios Kalfelis v Bankhaus Schröder, Münchmeyer, Hengst and Co. and others., ZOdl. 1988, str. 459.

C-26/91, Jakob Handte & Co. GmbH v Traitements Mecano-chimiques des Sufaces SA (TMCS)., ZOdl. 1992, I-3990

C-68/93, Fiona Shevill and Others v Presse Alliance SA, ZOdl. 1995, str. I-00415.

C-509/09, eDate Advertising GmbH v X, ZOdl. 2011, str. I-10269.

C-161/10, Olivier Martinez and Robert Martinez v MGN Limited, ZOdl. 2011, str. I-10269.

C-523/10, Wintersteiger AG proti Products 4U Sondermaschinenbau GmbH, z dne 19. aprila 2012, objavljena v elektronski zbirki odločb.

Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju), UL L 178, 17.7.2000.

Uredba Sveta (ES) št. 44/2001, Uradni list L 012, 16/01/2001 str. 0001 – 0023.

7.3 INTERNETNI VIRI

Electronic privacy information center (EPIC), Gender and electronic privacy, http://www.epic.org/privacy/gender.

Kaj je internet - http://cyber.law.harvard.edu/property00/jurisdiction/rollo.html.

20