UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETAKo hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice,

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti

DIPLOMSKO DELO

JANJA KLENOVŠEK

Rimske Toplice, 2011

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti

Diplomsko delo

GOVOR VASI LOKAVEC PRI RIMSKIH TOPLICAH

Graduation thesis

THE SPEECH IN THE VILLAGE OF LOKAVEC AT RIMSKE

TOPLICE

Mentorica: Kandidatka:

zasl. akad. prof. dr. Terezija Zorko, redna članica SAZU Janja Klenovšek

Rimske Toplice, 2011

Lektorica:

akad. zasl. prof. dr. Terezija Zorko

Prevajalka:

Karmen Brečko, prof. angleškega jezika s knjiţevnostjo in sociologije

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in znova.

(T. Pavček)

ZAHVALA

Posebna in iskrena zahvala je namenjena Vam, spoštovana profesorica doktorica Zinka

Zorko, za mentorstvo; za prijaznost, strokovne nasvete in podporo. Hvala Vam za čas, ki ste

si ga vzeli zame v času pisanja tega diplomskega dela.

Ravno tako bi se na tem mestu rada zahvalila staršema, mami Nadi in očetu Antonu, za vso

pomoč in potrpežljivost, ki sta mi jo nudila v času mojega študija.

Hvala fantu Jožetu ter prijateljici Mirjani za vse vzpodbudne besede, podporo in pomoč pri

iskanju gradiva. Hvala vam iz srca, da ste mi v vseh teh letih stali ob strani in me

vzpodbujali.

Hvala vsem informatorjem, da ste si vzeli čas in mi pomagali zbirati gradivo ter s tem

omogočili natančen popis besedja.

Hvala tebi, Karmen Brečko, za angleški prevod povzetka diplomskega dela.

In hvala vsem, ki ste mi na kakršen koli način stali ob strani, mi pomagali in me nenazadnje

tudi usmerjali.

IZJAVA

Podpisana Janja Klenovšek, rojena 8. 4. 1981 v Celju, študentka Filozofske fakultete v

Mariboru, smer slovenski jezik s knjiţevnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Govor vasi Lokavec pri Rimskih Toplicah

pri mentorici redni profesorici doktorici Tereziji Zorko avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani

brez navedbe avtorjev.

Podpis študentke:

_______________

Kraj: Rimske Toplice

Datum: 18. 5. 2011

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Lokavec pri Rimskih Toplicah v uvodnem delu

zajema kratek zgodovinski opis razvoja Rimskih Toplic in vasi Lokavec. Govor vasi Lokavec

slovenska dialektologija uvršča v juţnoštajersko narečno skupino, natančneje k laškemu

govoru. Zaradi geografskega poloţaja, vas Lokavec leţi na skrajnem jugu laškega govora in

tako meji s sevniško-krškim govorom, se v govoru pojavljajo nekatere značilnosti dolenjske

narečne skupine. Namen diplomskega dela je bil poiskati čim več narečnih posebnosti govora,

ki so predstavljene po posameznih poglavjih; glasoslovje, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje

in besedišče. Analiza narečnih značilnosti lokavškega govora izhaja iz besedišča, povzetega iz

Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas ter dveh informatorjevih zgodb. Tako besedišče kot

tudi zgodbi so bili najprej posneti na zvočne kasete, nato pa zapisani v fonetični obliki.

Fonetični zapis je tako pokazal, da samoglasniški sestav lokavškega govora zajema samo

dolge vokale, ki so naglašeni. Nekateri izmed njih se tudi diftongirajo. Nenaglašeni vokali so

podvrţeni moderni vokalni redukciji, to pomeni, da vokali slabijo, onemijo ali preidejo v drug

vokal. Redukcija v bliţini zvočnikov m, n in l povzroči nastanek samoglasniških , , in .

Tudi soglasniške skupine so podvrţene določenim spremembam; palatalni nj in lj otrdita, v

skupinah -ški, -ski, -čki onemi samoglasnik i, skupina šč se olajša v š. Samostalniki in

pridevniki v ednini ločijo vse tri spole. Samostalniki in pridevniki srednjega spola pri

sklanjanju preidejo v moški spol. Pogosta pojava sta tudi feminizacija in maskulinizacija, kjer

samostalniki pod vplivom samoglasniškega upada preidejo iz srednjega v ţenski ali moški

spol. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu.

Besede, ki se v govoru uporabljajo, zasedajo v stavku poljubna mesta in so načeloma

izpeljanke, sestavljanke, zloţenke in sklopi. Besedje Lokavca zajema veliko narečnih in tudi

prevzetih besed.

Ključne besede: vas Lokavec, lokavški govor, samoglasniški sestav, vokalna redukcija,

maskulinizacija in feminizacija, sklanjanje samostalnikov, sklanjanje pridevnikov, besedni

red, prevzete besede.

ABSTRACT

The introduction of my diploma paper called The Speech in the Village of Lokavec at Rimske

Toplice presents a short history description of a development Rimske Toplice and the village

Lokavec. The speech in the village of Lokavec is by Slovenian dialectology classified into

south Styria dialect group, or into the Laško speech precisely. The village Lokavec is situated

in the outermost north of the Laško speech and thus borders on the Sevnica and Krško speech.

Because of its geographical site some characteristics of the Lower Carniola dialect has

appeared in the Lokavec speech. The purpose of my diploma paper was to find numerous

speech dialect expressions that are presented by different chapters; phonetics, morphology,

syntax, word formation and vocabulary. The analysis of dialect expressions of a village

Lokavec originates in vocabulary summarized from the book Vprašalnice za slovenski

lingvistični atlas and two informant texts. The vocabulary as well as the texts were first

recorded on soundtracks, and then written in phonetic transcription. The phonetic

transcription showed that a vowel structure of the Lokavec speech contains only long vowels

that are stressed. Some of them are also diphthongized. Unstressed vowels are subject to

modern vocal reduction which means that vowels grow weak, become silent or pass over the

other vowel. The reduction in the closeness of the voiced consonants m, n and l causes a

formation of vowels , and, . Consonant clusters are as well subject to certain changes;

palatal nj and lj lose their palatation, in clusters -ški, -ski, -čki, vowel i becomes silent, cluster

šč is simplified into š. The common phenomena are masculinization and feminization, where

the nouns in the influence of a vowel decline passes over from neuter gender to masculine or

feminine gender. Most of the nouns are declined after fixed stress type. Words that are used in

speech are placed in a sentence optional being fundamentally derivatives, compounds, blends

or a complex. The vocabulary Lokavec contains a number of dialect words as well as

loanwords.

Key words: village Lokavec, the Lokavec speech, vowel structure, vowel decline,

masculinization and feminization, noun declension, adjective declension, word order,

loanwords.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

1. 1 GEOGRAFSKI PODATKI O KRAJU ........................................................................ 2

1. 2 ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA RIMSKIH TOPLIC IN LOKAVCA ..... 3

1. 3 UVRSTITEV GOVORA VASI LOKAVEC PRI RIMSKIH TOPLICAH ............... 9

1. 4 METODOLOGIJA DELA .......................................................................................... 11

1. 5 ZNAKI ZA ZAPISOVANJE ....................................................................................... 12

2 GLASOSLOVJE ................................................................................................................. 13

2. 1 NAGLASNE RAZMERE ............................................................................................ 13

2. 2 VOKALIZEM .............................................................................................................. 14

2. 2. 1 Naglašeni samoglasniki ......................................................................................... 14

2. 2. 2 Nenaglašeni samoglasniki ..................................................................................... 18

2. 3 KONZONANTIZEM .................................................................................................. 22

2. 3. 1 Soglasniki .............................................................................................................. 22

2. 3. 2 Razvoj soglasnikov ................................................................................................ 22

2. 3. 3. 1 Fonema m in n ............................................................................................... 22

2. 3. 3. 2 Fonem v ......................................................................................................... 23

2. 3. 3. 3 Fonema f in j ................................................................................................. 23

2. 3. 3. 4 Fonem r ......................................................................................................... 23

2. 3. 3. 5 Fonem l .......................................................................................................... 24

2. 3. 3. 6 Fonema p in b ................................................................................................ 24

2. 3. 3. 7 Fonema t in d ................................................................................................. 25

2. 3. 3. 8 Fonemi k, g in x ............................................................................................. 26

2. 3. 3. 9 Fonemi c, č, s, š, z in ţ .................................................................................. 26

2. 3. 3. 10 Soglasniške skupine -ski, -ški, -čki, šč ........................................................ 26

3 OBLIKOSLOVJE ............................................................................................................... 28

3. 1 SAMOSTALNIŠKA BESEDA ................................................................................... 28

3. 1. 1 Samostalnik ........................................................................................................... 28

3. 1. 1. 1 Samostalniki moškega spola ......................................................................... 28

3. 1. 1. 1. 1 Prva moška sklanjatev ........................................................................... 28

3. 1. 1. 1. 2 Druga moška sklanjatev ........................................................................ 30

3. 1. 1. 1. 3 Tretja moška sklanjatev ......................................................................... 31

3. 1. 1. 1. 4 Četrta moška sklanjatev ........................................................................ 32

3. 1. 1. 2 Samostalniki ţenskega spola ......................................................................... 32

3. 1. 1. 2. 1 Prva ţenska sklanjatev........................................................................... 32

3. 1. 1. 2. 2 Druga ţenska sklanjatev ........................................................................ 34

3. 1. 1. 2. 3 Tretja ţenska sklanjatev ........................................................................ 35

3. 1. 1. 2. 4 Četrta ţenska sklanjatev ........................................................................ 36

3. 1. 1. 3 Samostalniki srednjega spola ........................................................................ 36

3. 1. 1. 3. 1 Prva srednja sklanjatev .......................................................................... 37

3. 1. 1. 3. 2 Druga srednja sklanjatev ....................................................................... 38

3. 1. 1. 3. 3 Tretja srednja sklanjatev ........................................................................ 39

3. 1. 2 Samostalniški zaimki ............................................................................................. 39

3. 1. 2. 1 Osebni zaimki ................................................................................................ 39

3. 1. 2. 2 Vprašalna zaimka .......................................................................................... 44

3. 1. 2. 3 Oziralna zaimka ............................................................................................. 45

3. 1. 2. 4 Poljubnostna, nedoločna in mnogostni zaimki .............................................. 45

3. 1. 2. 5 Nikalna zaimka .............................................................................................. 45

3. 1. 2. 6 Totalni zaimki ............................................................................................... 45

3. 1. 2. 7 Kazalni nedoločni zaimek ............................................................................. 45

3. 1. 2. 8 Preglednica samostalniške rabe pridevniških zaimkov ................................. 45

3. 2. PRIDEVNIŠKA BESEDA.......................................................................................... 47

3. 2. 1 Pridevnik ............................................................................................................... 47

3. 2. 1. 1 Določna in nedoločna oblika pridevnika ....................................................... 47

3. 2. 1. 2 Pridevniška sklanjatev ................................................................................... 47

3. 2. 1. 3 Stopnjevanje pridevnika ................................................................................ 49

3. 2. 2 Števniki .................................................................................................................. 50

3. 2. 3 Pridevniški zaimki ................................................................................................. 52

3. 2. 3. 1 Osebni svojilni zaimki ................................................................................... 52

3. 2. 3. 2 Kazalni zaimki ............................................................................................... 53

3. 2. 3. 3 Vprašalni zaimki ........................................................................................... 54

3. 2. 3. 4 Oziralni vrstni zaimek .................................................................................. 54

3. 2. 3. 5 Nedoločni zaimki .......................................................................................... 54

3. 2. 3. 6 Poljubnostni zaimki ....................................................................................... 54

3. 2. 3. 7 Mnogostni zaimki .......................................................................................... 54

3. 2. 3. 8 Oziralni poljubnostni zaimek ........................................................................ 55

3. 2. 3. 9 Totalni zaimki ............................................................................................... 55

3. 2. 3. 10 Nikalni zaimki ............................................................................................. 55

3. 2. 3. 11 Drugostni zaimki ......................................................................................... 55

3. 2. 3. 12 Istostni zaimki ............................................................................................. 55

3. 3. 1 Glagolske kategorije ............................................................................................. 56

3. 3. 1. 1 Glagolski vid ................................................................................................. 56

3. 3. 1. 2 Prehodnost ..................................................................................................... 56

3. 3. 1. 3 Glagolski način .............................................................................................. 57

3. 3. 1. 4 Glagolski naklon ........................................................................................... 57

2. 3. 2 Sedanjiške glagolske vrste ..................................................................................... 57

3. 3. 2. 1 Glagoli na -am ............................................................................................... 57

3. 3. 2. 2 Glagoli na -im ................................................................................................ 58

3. 3. 2. 3 Glagoli na -jem .............................................................................................. 59

3. 3. 2. 4 Glagoli na -em ............................................................................................... 59

3. 3. 2. 5 Glagoli na -m ................................................................................................. 60

3. 3. 2. 6 Naglas sedanjiških oblik ................................................................................ 61

3. 3. 3 Nedoločniške glagolske vrste ................................................................................ 61

3. 3. 4 Glagolske oblike .................................................................................................... 62

3. 3. 4. 1 Osebne glagolske oblike ................................................................................ 62

3. 3. 4. 2 Neosebne glagolske oblike ............................................................................ 63

3. 3. 5 Število .................................................................................................................... 64

3. 4 PRISLOV ...................................................................................................................... 65

3. 4. 1 Prostorski oz. krajevni prislovi ............................................................................. 65

3. 4. 2 Časovni prislovi ..................................................................................................... 65

3. 4. 3 Lastnostni prislovi ................................................................................................. 65

3. 4. 4 Vzročnostni prislovi ............................................................................................... 66

3. 5 POVEDKOVNIK ......................................................................................................... 67

3. 6 PREDLOG .................................................................................................................... 68

3. 7 VEZNIŠKA BESEDA .................................................................................................. 69

3. 8 ČLENEK ...................................................................................................................... 71

3. 9 MEDMET ..................................................................................................................... 72

4 SKLADNJA ......................................................................................................................... 74

4. 1 UPOVEDOVANJE ...................................................................................................... 77

4. 1. 1 Vrste določitev ....................................................................................................... 77

4. 2 STAVEK ....................................................................................................................... 80

4. 2. 1 Stavčni členi .......................................................................................................... 80

4. 2. 1. 1 Osebek ........................................................................................................... 80

4. 2. 1. 2 Povedek ......................................................................................................... 81

4. 2. 1. 3 Predmet .......................................................................................................... 81

4. 2. 1. 4 Prislovno določilo ......................................................................................... 81

4. 3 TIPOLOGIJA STAVKOV .......................................................................................... 83

4. 3. 1 Dvodelni stavki ...................................................................................................... 83

4. 3. 2 Glagolski enodelni stavki ...................................................................................... 83

4. 3. 3 Neglagolski enodelni stavki ................................................................................... 83

4. 3. 4 Stavki z okrnjeno zgradbo ..................................................................................... 84

4. 4 ZVEZE STAVKOV ..................................................................................................... 85

4. 4. 1 Odvisniki ................................................................................................................ 85

4. 4. 2 Priredje .................................................................................................................. 86

4. 4. 2. 1 Vezalno priredje ................................................................................................ 86

4. 4. 2. 2 Vzročno priredje ................................................................................................ 86

4. 4. 2. 3 Protivno priredje ............................................................................................... 86

4. 4. 2. 4 Pojasnjevalno priredje ...................................................................................... 86

4. 4. 2. 5 Sklepalno priredje ............................................................................................. 86

4. 4. 2. 6 Stopnjevalno priredje ........................................................................................ 87

4. 4. 2. 7 Ločno priredje ................................................................................................... 87

4. 5 BESEDNE ZVEZE ALI STAVČNE FRAZE ............................................................ 88

4. 5. 1 Samostalniška besedna zveza ................................................................................ 88

4. 5. 2 Pridevniška besedna zveza .................................................................................... 88

4. 5. 3 Prislovna besedna zveza ........................................................................................ 88

4. 5. 4 Glagolska besedna zveza ....................................................................................... 89

4. 5. 5 Povedkovniška besedna zveza ............................................................................... 89

4. 5. 6 Pristavčna besedna zveza ...................................................................................... 89

4. 6 BESEDNI IN STAVČNI RED..................................................................................... 90

5 BESEDOTVORJE .............................................................................................................. 92

6 BESEDIŠČE ........................................................................................................................ 94

7 BESEDILI ............................................................................................................................ 95

7. 1 BESEDILO 1 ................................................................................................................ 95

7. 2 BESEDILO 2 ................................................................................................................ 97

8 SKLEP .................................................................................................................................. 98

9 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 104

10 DODATEK - PODATKI O INFORMATORJIH ......................................................... 106

11 PRILOGA - VPRAŠALANICA ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS .......... 108

KAZALO SLIK

Slika 1: Vas Lokavec z okoliškimi kraji .................................................................................... 2

Slika 2: Zdravilišče Rimske Toplice nekoč ............................................................................... 3

Slika 3: Zdravilišče Rimske Toplice v »času mirovanja« ......................................................... 4

Slika 4: Zdravilišče Rimske Toplice danes ................................................................................ 5

Slika 5: Spomenik Ilija Badovinca v dolini reke Gračnice ........................................................ 6

Slika 6: Nekdanja lokavška osnovna šola danes ....................................................................... 7

Slika 7: Cerkev svetega Kolomana v Lokavcu pri Rimskih Toplicah ....................................... 8

Slika 8: Rimske Toplice in okoliški kraji .................................................................................. 9

Klenovšek, J.; Govor vasi Lokavec pri Rimskih Toplicah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska

fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2011.

1

1 UVOD

Slovenski jezik je v meni vedno vzbujal neko zanimanje, kljub svoji majhnosti, saj ga po

svetu govori le nekaj čez dva milijona Slovencev, in to prav zaradi narečjeslovja. Nenazadnje

so prav narečja tista, ki dajejo slovenskemu jeziku bogastvo in raznolikost v primerjavi z

drugimi jeziki.

Vzpodbudno je, da se v današnjem hitrem načinu ţivljenja še vedno najdejo posamezniki, naši

odlični poznavalci in preučevalci narečij, ki s svojim znanjem v obliki predavanj ali z izdajo

prispevkov ter člankov širijo znanje o slovenskih narečjih. Ob tem bi rada omenila in

izpostavila tudi festival Narečna popevka, saj nam vsem, tudi tistim, ki so jim narečja tuja,

prikaţe bogastvo našega jezika, na katerega smo lahko zelo ponosni.

S prvimi značilnostmi narečja sem se bolj podrobno srečala v času študija slovenskega jezika,

kjer sta nam profesorici dialektologije predstavili značilnosti posameznih narečnih skupin;

razloge za njihov nastanek, njihov razvoj in geografsko razvrščenost ter narečne značilnosti

posameznih skupin. Posamezna narečja sta nam pribliţali tudi s pomočjo posnetkov

posameznih govorov, ki smo jih analizirali na seminarjih.

V svojem diplomskem delu bom tako tudi sama poskušala natančneje predstaviti in

analizirati govor vasi Lokavec, od koder prihajam.

V uvodu diplomskega dela podajam geografske podatke o kraju, kratek zgodovinski

pregled razvoja Rimskih Toplic, okoliških krajev in razvoj Lokavca samega. Govor nato

uvrstim v geografski prostor. Nadalje predstavljam metodologijo dela in znake za zapisovanje

besedil. Sledi analiza glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih značilnosti (pregled

značilnosti posameznih besednih zvez in besednega reda), značilnosti besedotvorja ter

posebnosti samega besedja. K diplomskemu delu prilagam tudi gramatična vprašanja, vzeta iz

Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas.



2

1. 1 GEOGRAFSKI PODATKI O KRAJU

Slika 1: Vas Lokavec z okoliškimi kraji

(Jelovšek 1983: Priloga knjige).

Zelena črta na karti predstavlja mesto, do koder sega vas Lokavec. Na karti so s priimki

označene tudi nekatere večje kmetije.



3

1. 2 ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA RIMSKIH TOPLIC IN LOKAVCA

Današnji prebivalci Lokavca, v mislih imam predvsem starejše ljudi, vedo povedati določena

dejstva o zgodovinskem razvoju Rimskih Toplic in okoliških krajev. Še bolj natančno pa o teh

zgodovinskih dogodkih pričajo nekateri viri in literatura.

Usoda Rimskih Toplic je prepletena z obdobji vzponov in padcev. Zdravilnost naravnih virov

so znali ceniti ţe Rimljani, ki so si 39 let p. n. št. omislili prve bazene s toplo, vročo in mrzlo

vodo.Večina najdb iz takratnega časa je, ţal, shranjena v muzejih zunaj meja naše domovine.

Leta 1201 je Rimske Toplice porušil potres, drugi pa leta 1265. V tem letu se Rimske Toplice

omenjajo prvič. Sprva so se imenovale Toplice in tudi Laške Toplice, ker so pripadale laški

gospoščini.

Slika 2: Zdravilišče Rimske Toplice nekoč

Vir: www.td-rimsketoplice.si



4

Mejnik v razvoju Rimskih Toplic je bil prihod lastnikov iz Trsta-Uhlichovih, ki so kmalu po

svojem prihodu (1840) dokončno poimenovali toplice kot Rimske Toplice. Uhlichovi so ostali

gospodarji toplic do nastanka nove Jugoslavije. Uhlichovi so bili začetniki pri uveljavljanju

kasneje svetovno znanega zdravilišča Rimske Toplice. Zdravilišče samo so obiskovali številni

tuji aristokrati in meščani. Med drugo svetovno vojno je bilo zdravilišče v rokah nemške

vojske, ki je iz toplic naredila bolnišnico za vojake. Po koncu vojne je zdravilišče zapustil še

zadnji Uhlichov potomec. Po letu 1991 so se vrata zdravilišča zaprla. Nekdanje vojaško

zdravilišče je podedovalo Ministrstvo za obrambo in ga prepustilo zobu časa.

(Tičar 2000: 18-134).

Slika 3: Zdravilišče Rimske Toplice v »času mirovanja«

Vir: www.finance.si



5

Danes potekajo na celotnem zdraviliškem kompleksu obnovitvena dela. Del kompleksa je ţe

obnovljen, odprt in sprejema prve goste. Obnova celotnega kompleksa naj bi bilatako

zaključena in uradno odprta meseca maja.

Slika 4: Zdravilišče Rimske Toplice danes

Vir: www.rimske-terme.si

V Rimskih Toplicah se danes nahajajo tudi osnovna šola, nov zdravstveni dom z lekarno,

ţelezniška postaja, trgovina z ţivili in kmetijska prodajalna, kokošja farma, tovarna z

otroškim pohištvom, knjiţnica, gasilski dom in pošta. Ljudje so vključeni v različna kulturna

društva.



6

Pot do Lokavca poteka iz Rimskih Toplic proti Jurkloštru po ozki dolini Gračnice, v kateri se

nahaja tudi spomenik, postavljen v spomin narodnemu heroju Iliju Badovincu, ki je bil v času

druge svetovne vojne ubit od nemških okupatorjev. Kamnite roţe, ki so osrednji del

spomenika, na simbolni ravni predstavljajo otroke iz takratne lokavške šole, ki so jih fašisti

uporabili za t.i. ţivi zid oz. zaščito pred partizani. Za ţivi zid so Nemci iz šole odpeljali 12

otrok. Dva izmed njih sta bila ranjena, eden je umrl. Na sliki je tako 12 kamnitih roţ. Dva

cvetova sta upognjeno in simbolizirata ranjena otroka, cvet, ki leţi na tleh, pa simbolizira

otroka, ki je bil ubit.

Slika 5: Spomenik Ilija Badovinca v dolini reke Gračnice

Avtorica slike: Janja Klenovšek



7

Lokavško šolo so obiskovali tudi moj oče in stari starši ter nekateri drugi sorodniki. Ko so

šolo zaprli, jo je Občina Laško uporabljala za oddajo stanovanj, danes pa je zgradba

nenaseljena in potrebna temeljite obnove. Lastnik je še vedno Občina Laško.

Slika 6: Nekdanja lokavška osnovna šola danes


Lokavec je prvotno pripadal laški gospoščini. Sprva je bil ta svet nenaseljen in gozdnat ter v

lasti Habsburţanov vse do leta 1750, ko ga je kupil novoceljski grof Anton Graisdruck in

njegovi nasledniki. Ţe grof Gaisdruck je med lokavškimi gozdovi prvi zasledil sloje svinčene

rude. Ob prehodu oţje doline Lokavškega potoka v zahodni tesni grapi Podkozja se je razvil

rudnik svinčene rude, kjer sta še danes ohranjena dva rova opuščenega rudnika. Viri prvič

omenjajo ta rudnik v letu 1787. Sloji rude so bili silno tanki, zato so se tudi lastniki pogosto

menjavali. Baron Ivan Gadolla je postavil ob izlivu Gračnice v Savinjo majhno topilnico

svinčene rude, ki je obratovala do leta 1811.



8

Leta 1855 je baron Franc Frideau odprl nov Joţefov rov, vendar je tudi ta kmalu šel v stečaj.

Rudniške jame leţe nekako pod cerkvijo Sv. Kolomana (pozna gotska stavba iz začetka 16.

stoletja). Rudo so topili v topilnici ob izlivu Gračnice. Ko pa so slednjo opustili, so rudo topili

v Lokavcu samem. (Jelovšek 1983: 80-81).

Cerkev sv. Kolomana je obdana z ovalnim kamnitim obzidjem. V notranjosti tega obzidja je

pokopališče. Danes je cerkev potrebna temeljite obnove.

Slika 7: Cerkev svetega Kolomana v Lokavcu pri Rimskih Toplicah




9

1. 3 UVRSTITEV GOVORA VASI LOKAVEC PRI RIMSKIH TOPLICAH

Govor vasi Lokavec spada po Karti slovenskih narečij dr. Tineta Logarja in dr. Jakoba

Riglerja iz leta 1983 k laškemu govoru, in sicer je del juţnoštajerskega narečja. (Logar in

Rigler, 1983: Karta slovenskih narečij).

Laški govor je dialektološki izraz za skupino kar precej različnih govorov, ime samo pa je

dobil po mestu Laško. (Korošec 2009: 143).

Slika 8: Rimske Toplice in okoliški kraji

Vir: Mali atlas Slovenije 1995: 20.



10

Laški govor meji na severu s srednje savinjskim in srednje štajerskim narečjem, na vzhodu s

kozjansko-bizeljskim narečjem, na jugu s sevniško-krškim govorom in na zahodu z zagorsko-

trboveljskim govorom. (Logar, Rigler 1983: Karta slovenskih narečij).

Lokavec leţi v krajevni skupnosti Rimske Toplice in skupaj z drugimi krajevnimi

skupnostmi: krajevno skupnostjo Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraţ, Vrh nad

Laškim, Jurklošter in krajevno skupnostjo Zidani Most spada k občini Laško.

Lokavec leţi domala na skrajnem jugu laškega govora. Zaradi geografskega poloţaja, to je

razvidno iz priloţene karte, so v govoru Lokavca ţe vidne tudi nekatere dialektološke

značilnosti dolenjskega narečja.

Lokavec omejujejo zaselki, in sicer na severu Vodiško, Škofce, Dol pri Laškem, Brodnice, na

vzhodu Paneče in Polana, na jugu Okroglice (spadajo pod občino Sevnica), na zahodu pa

Obreţje pri Zidanem Mostu.

Za laški govor je značilno prepletanje štajerskih in dolenjskih samoglasniških razvojev.

(Zorko 2009: 157).



11

1. 4 METODOLOGIJA DELA

Pri zapisovanju diplomskega dela sem izhajala iz ţivega govora. Najprej sem gradivo, ki

zajema dve informatorjevi zgodbi in narečni zapis besedišča iz Vprašalnice za slovenski

lingvistični atlas, posnela na zvočne kasete in ga zapisala v fonetični obliki. Nato sem

poskušala poiskati čim več glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih, besedotvornih

značilnosti, značilnosti besednega in stavčnega reda ter samega besedja. Pri analizi

posameznih jezikovnih ravnin sem se zgledovala po Slovenski slovnici dr. Joţeta Toporišiča.

V veliko pomoč pri analizi govora so mi bili še drugi viri in literatura, ki so navedeni v

poglavju z naslovom Viri in literatura.



12

1. 5 ZNAKI ZA ZAPISOVANJE

Pri fonetičnem zapisu besedil sem uporabila način zapisovanja, kakršnega uporablja dr. Tine

Logar:

a - kadar je vokal zapisan v taki obliki, pomeni, da je kratek,

a: - dvopičje desno od samoglasnika označuje njegovo dolgost,

å: - kroţec nad a označuje samoglasnik, ki se v barvi pribliţuje širokemu o. Takšen a se

izgovarja z zelo malo zaokroţenimi ustnicami in malo proti mehkemu nebu dvignjenim

jezikom,

ẹ: - pikica pod vokalom označuje ozkost. Če pod e: in o: ni znaka, pomeni, da sta široka,

ə - oznaka za polglasnik. V govoru Lokavca polglasnik pred r preide v әr.

Vokali e, o, i ter u preidejo v diftonge i: , u: , e: , e:, o:, o: , u:ọ, i:ẹ.

Soglasnike sem zapisovala v obliki:

- za samoglasnikom;

j - pred samoglasniki;

l, m, n - kroţec pod soglasnikom označuje zlogotvorne , , ;

- pišem za samoglasnikom, pred pavzo ali pred soglasnikom;

x - je oznaka za nezveneč mehkonebni pripornik, ki ga v knjiţnem jeziku pišemo s h;

ł - je znak za temen mehkonebni l.

(Logar 1993: 101-103).



13

2 GLASOSLOVJE

2. 1 NAGLASNE RAZMERE

V slovenskem knjiţnem jeziku ločimo dve vrsti naglaševanja, jakostno in tonemsko.

Značilnost vseh štajerskih narečij pa je, da so izgubila tonemsko naglaševanje in ločevanje

med visokim in nizkim tonom. Naglaševanje v govoru Lokavca je torej samo jakostno.

Intonacija je padajoča oziroma cirkumflektirana.

Naglas se lahko nahaja na katerem koli zlogu v besedi. Pri sklanjanju se naglasno mesto v isti

besedi lahko prestavlja. Predpone in predlogi v lokavškem govoru niso naglašeni, končnica pa

je lahko naglašena ali pa nenaglašena. Ponavadi ima beseda samo eno naglasno mesto.

Naglašeni zlogi so daljši in močno nagnjeni k diftongizaciji. Podaljšali so se tudi vsi kratki

vokali. Samoglasniki so samo dolgi (monoftongični in diftongični).

Govor Lokavca je ohranil naslednje naglasne premike: pomik starega cirkumfleksa, kjer se

naglas pomakne za zlog na desno (zlâto – zlatô; zla´tu: ), umik kratkega akuta s končnega

zloga na prednaglasno dolţino, kjer lahko vokal preide v diftong (dušá – dúša; ´du: ša), umik

kratkega rastočega naglasa na prednaglasni polni vokal, kjer se vokal diftongira (kosá – kósa;

´k o:sa), umik kratkega rastočega naglasa na polglasnik, kjer se polglasnik tudi diftongira

(məglà – məgla; ´m e:gla).



14

2. 2 VOKALIZEM

2. 2. 1 Naglašeni samoglasniki

V govoru vasi Lokavec zajema samoglasniški sistem samo dolge enoglasnike in dvoglasnike.

Monoftonga i in u se zatezata in preideta v diftong, in sicer v i: in u: (´xi: ša, ´ku: xna).

Vokal a se labializira v å: (k´rå:l), samoglasniški r pa se izgovarja kot a:r: ´ta:rgu.

Samoglasniški sestav lokavškega govora je tak:

i: / i: u: / u:

i:ẹ u:ọ

ẹ: ọ:

e: o:

e: o: + a:r

å:

Vsi vokali v sistemu so torej dolgi in naglašeni. Pri fonetičnem zapisu besed so pogoste

dvojnice, to pomeni, da lahko besedo oz. njen zlog zapišemo z različnim fonemom. V

diplomskem delu so dvojnice zapisane s poševnico, in sicer v obliki ´mi: š / ´mi:š, ´ki: sla

/ ´ki:sla, pe´č e:n / ´p e:čen. V nadaljevanju bom predstavila vokale in njihov izvor.

Vokal i: in podaljšani i: zastopajo:

• stalno dolgi i, ki je lahko tudi diftongiran:

´zi: ma, s´vi: ja, ´pi: šem, ´li: stje;

• staroakutirani i, ki je ravno tako podaljšan:

´li: pa, ´ri: ba, ´xi: ša, ´ži: la;

• kratki naglašeni i, ki se v govoru podaljša v diftong i: :

´ ni: t, p´ti: č, ´mi: š, ´si: t;



15

• ě pred r:

´mi: ra, ´vi: ra, z´vi: r.

Dolgi vokal u: ima podoben razvoj kakor vokal i. Ravno tako se diftongira v u: in je odraz

za:

• stalni dolgi u, ki se diftongira:

´lu: č, ´lu: p , u´lu: pk, ´lu: bje;

• staroakutirani u:

k´ru: xa, ´ku: pa;

• kratki naglašeni u, ki preide v diftong:

k´ru: x, s´ku: p, ´ku: p, u´bu: t;

• dolgi cirkumflektirani o:

ńu: č, ´mu: č, ´ru: k, ´bu: x.

Samoglasnik ẹ: je nastal nastal iz:

• stalno dolgega jata ě (velja le za redke besede):

´bẹ: ;

• kratkega naglašenega jata ě (velja le za nekatere besede):

´dẹ:t;

• dolgega nosnega ę, ki preide v dolgi ozki ẹ:, nato pa v diftong i:ẹ:

i´mi:ẹ, ´pi:ẹt;

• tudi iz kratkega i, ki je prešel v diftong e: nič – ń e:č, v govoru Lokavca pa v ẹ: ńẹ:č;

• kratkega naglašenega i, ki preide v diftong i: in nato v dolgi ozki ẹ:

ti: č / tẹ:č, ´mi: š / ´mẹ:š;

• iz diftonga e:, ki je prešel v dolgi ozki ẹ:

um´r e:jo – um´rẹ:jo, ž´r e:jo – ž´rẹ:jo.

Samoglasnik ọ: je nastal:

• po prehodu diftonga u:ọ v dolgi ozki ọ:

ú:ọšpice – ´ọ:špice, ú:ọpčina – ´ọ:pčina.



16

Diftong i:ẹ je odraz za:

• stalno dolgi nosni ę:

´pi:ẹt, ´pi:ẹtek, i´mi:ẹ, ´vi:ẹžem, ´zi:ẹbe, g´li:ẹdam;

• staroakutirani ę:

puk´li:ẹknat;

• kratki ę:

za´či:ẹt, za´pi:ẹt;

• navadno neregularni refleks za ę:

k´li:ẹču;

• dolgi cirkumflektirani e:

´li:ẹt, ´mi:ẹt, ´pi:ẹč, dre´vi:ẹsa, i´mi:ẹna;

• novoakutirani e:

´zi:ẹle, ´ži:ẹnska, ´ži:ẹnәn, k´mi:ẹta, pug´ri:ẹba, ´ri:ẹku, ´si:ẹd ;

• novoakutirani e v zadnjem besednem zlogu:

k´mi:ẹt.

Diftong u:ọ je zastopnik:

• stalno dolgega nosnega o:

k´lu:ọp, k´ru:ọk, p´ru:ọt, ´gu:ọpc, ´mu:ọš;

• staroakutiranega nosnega o:

´du:ọga, ´gu:ọba, ´ku:ọča, ´tu:ọča;

• kratkega nosnega o:

mu´gu:ọč;

• nosnega o pod terciarnim naglasom:

´zu:ọbi;

• novoakutiranega o:

´vu:ọla, ´xu:ọja, ńu:ọša, š´ku:ọda, ´du:ọta, ńu:ọs , p´ru:ọs .

Dvoglasnik e: se je razvil iz:

• kratkega naglašenega ə:

´p e:s, ´v e:s, ´t e:šč;

• stalno dolgega nosnega ę (velja le za nekatere besede):



17

p´r e:dem;

• kratkega nosnega ę:

´z e:t;

• navadno neregularnega refleksa za ę:

g´r e:da, ´p e:ta, ´t e:ška, ´m e:xka;

• kratkega naglašenega ě:

´s e:m;

• sekundarno naglašenega e:

´ž e:na, ´t e:ta, ´č e:l, ń e:sem, ´r e:čem;

• novoakutiranega e v zadnjem besednem zlogu:

ž´r e:m, ń e:st, p´l e:st;

• navadno neregularnega refleksa za ě:

´v e:ža, ž´r e:l, b´r e:me, ´r e:me.

Diftong o: zastopa:

• navadno neregularni refleks za ǫ:

´m o:ški, ´m o:t , ´v o:gu;

• sekundarno naglašeni o:

´k o:tu, ´k o:za, ´ o:sa, ´k o:nc, ´l o:nc;

• novoakutirani o v zadnjem besednem zlogu:

´p o:t, š´k o:f, ´k o:j, ´č o:k, st´r o:k, k´r o:p.

Diftong e: je odraz za:

• stalno dolgi ě:

m´le: k, z´ve: zda, s´ve: ča, t´re: bux, g´re: x, ´le: s, be´se: da;

• staroakutirani ě:

b´re: za, će: sta, ne´ve: sta, st´re: xa, ´pe: na, pu´le: n, ´re: zat, pu´ve: dat;

• kratki naglašeni ě v kratkih nedoločnikih:

um´re: t, m´le: t, p´le: t;

• navadno neregularni refleks za ě:

puv´re: s .



18

Diftong o: s je razvil iz:

• refleksa sonantnega ł:

´vo: k, ´do: k, ´žo: na, ´do: bem, ´ko: nem, ´to: čem;

• staroakutiranega refleksa sonantnega ł:

´vo: na, ´po: xi, ´do: ga, ´po: na;

• kratko naglašenega sonantnega ł:

´po: x, ´po: n, ´do: k, ´to: čt, ´mo: st.

Dolgi zaokroţeni å: je odraz za:

• stalno dolgi a:

g´rå:t, p´rå:x, ´rå:t, k´rå:l, m´lå:j, ku´vå:č;

• staroakutirani a:

k´rå:va, ´må:t, b´rå:ta;

• kratki naglašeni a, ki se je podaljšal in zaokroţil:

b´rå:t, ´gå:t, ´få:nt, ńå:s;

• dolgi ə:

´vå:s, ´då:n, ´må:x, ´lå:š;

• novoakutirani ə v nezadnjem besednem zlogu:

´må:ša, ´så:je, ´vå:ški, ´på:xne.

Samoglasniški r se izgovarja kot a:r in je zastopnik:

• sonantnega r

´pa:rst, s´ma:rt, ´ta:rt, ´sa:rce.

2. 2. 2 Nenaglašeni samoglasniki

V govoru vasi Lokavec se pojavljajo naslednji nenaglašeni fonemi: i, u, e, o, a, ə ter

zlogotvorni , in .



19

Sestav nenaglašenih vokalov:

i u

e o

ə + , , , әr

a

Nenaglašeni i:

a) prednaglasni: ši´r o:k, ci´gå:n, ši´vi: lja, li´si: ca;

b) ponaglasni:´žu: pnik, p´ri: diga, m´lå:tit, ´ọ:špice;

c) izglasni: ut´ru:ọbi.

Nenaglašeni u:

a) prednaglasni: lu´pi: na, stu´d e:nc, su´ši: t, ču´då:k;

b) ponaglasni: t´re: bux, ´på:zduxa.

Nenaglašeni e:

a) prednaglasni: ze´l e:n, ve´si:ẹla, be´se: da, te´li:ẹta;

b) ponaglasni: ń e:sem, ´j e:sen;

c) izglasni: ´lu: bje, ´p e:če, ´mu:ọrje, ´ri:ẹsje.

Nenaglašeni o (preide v u) ali ostaja o:

a) prednaglasni: u´ku: , gu´lu:ọp, pu´ve: dat, krum´pi: r;

b) ponaglasni: b´ri: tuf, ´jå:guda, ´jå:vur, ´ž e:lut. Vendar v besedi m´rå:mor ponaglasni o

ne preide v u;

c) izglasni: pojavlja se v toţ. in or. ed.: x´či: rko, b´rå:do, ´ru:ọko in pri 1. in 3. os. mn.:

um´r e:mo, um´r e:jo.

Nenaglašeni a:

a) prednaglasni: fa´så:da, strańi: še, ma´li: na;

b) ponaglasni: bri´så:ča, ´ku: čma, ´p e:ta, ´ši: vanka;

b) izglasni: ´ta:rta, ´re: pa, ´jå:jca.



20

Nenaglašeni ə:

a) prednaglasni: ərjå: , mərli: č, smərde: t, fərjå:ča;

b) ponaglasni: s´t e:bər, ´č e:bər, ´få: muštər, ´lu: stər.

Pravilo: nenaglašeni se izgovarja s polglasnikom pred r (әr).

Vokalna redukcija v bliţini zvočnikov m, n, v, l, j, r lahko povzroči, da vokali onemijo in

povzročijo silabizacijo zvočnikov. Posledica tega je nastanek samoglasniških , in

(ńu:ọs , p´ru:ọs , s´tu:ọp , ´si:ẹd , s , ´sọ:nč , ´re: s , nu´b e:d , c´v e:d , ´s e:d ,

p´l e:d , ´ku: p , ´di:ẹtlla).

Nenaglašeni vokali so podvrţeni spremembam, ki nastanejo kot posledica moderne vokalne

redukcije. Pod vplivom samoglasniškega upada ti nenaglašeni vokali slabijo in preidejo v

drug vokal (kováč – ku´vå:č, seno – sńu: , javor – ´jå:vur), lahko pa povsem onemijo

(kaménje – ´kå:mje, sirota – s´ru: ta, kupila – ´ku: pla).

Ukanje, to pomeni, da vokal o preide v u, se v govoru pogosto pojavlja (modras – ´m o:drus,

poleno – pu´le: n, povedati – pu´ve: dat, copata – cu´på:ta, klobuk – klu´bu: k, zvoni

– zvuńi: , podkovati – putku´vå:t, gostilna – gus´ti: lna).

V besedi modras – ´m o:drus tudi vokal a preide v vokal u. Pojavlja se tudi ikanje, kjer vokal

e preide v i (vedeti – ´ve: dit).

Slabitev nenaglašenih samoglasnikov povzroči v govoru Lokavca maskulinizacijo nevter, to

pomeni, da samostalnik srednjega spola preide v samostalnik moškega spola (šilo – ´ši: l,

čêlo – ´č e:l, mesto – ´me: st, mléko – m´le: k, poléno – pu´le: n ). Pri glagolu je pogost pojav

tudi pluralizacija za ţenski spol, kjer 1. osebo dv. ţ . sp. zamenja oblika za mnoţino (vzameva

– ´zå:memo).

Nenaglašeni i onemeva:

• v nedoločniku: cvesti – c´v e:st, lagati – la´gå:t, začeti – za´či:ẹt;

• v deleţniku na –li: cvesti – c´v e:st – c´v e:d , nesti – ń e:st – ń e:s , videti – ´vi: dit

– ´vi: d (nastaja samoglasnik );

• v velelniku: trpi – ´ta:rp, nesi – ń e:s, vzdigni – uz´di: g (nastaja samoglasnik );

• pri pridevniku (nedol. oblika v 1. sklonu m. in sr. sp.): lahki – ´lå:xk, visoki – vi´s o:k;

• pri samostalniku v 3. sklonu in 5. sklonu ţ. sp.: ženi – ´ž e:n, hčeri – x´či: rk;



21

• v besedah : imam – ´må:m, bila – b´lå:.

Nenaglašeni u:

• je v izgovoru pogost. Nastane takrat, kadar vokal o preide v vokal u:

oko – u´ku: , pogreb – pug´ri:ẹp, obut – u´bu: t, pomlad – pum´lå:t, domov – du´mo: .

Nenaglašeni o:

• preide v izgovoru v vokal u: koleno – ku´le: n, povedati – pu´ve: dat, poleno – pu´le: n,

oko – u´ku: ;

• pojavlja se pri glagolu pri 3. os. mn.: dajo – ´då:jo, gledajo – g´li:ẹdajo, lovijo

– lu´vi: jo, nosijo – ńu:ọsjo;

• pojavlja se pri glagolu pri 1. os. mn.: nesemo – ń e:semo, vidimo –´vi: dmo, trpimo

– tər´pi: mo;

• pojavlja se v velelniku pri 1. osebi mn.: dajmo – ´dẹ:jmo, jejmo – ´jẹ:jmo;

Nenaglašeni e se pojavlja:

• v velelniku pri 2. os. mn. in 2.os. dv. ţ. sp. (pluralizacija): nesite – ń e:ste, lovite – ´lo: te;

• deleţniku na -le: nesle – ń e:sle.

Nenaglašeni a se pojavlja:

• kot končnica pri samostalnikih ţenskega spola: ključavnica – klu´čå: nca,

lupina – lu´pi: na, planika – plańi: ka, planšarica – p´lå:nšarca;

• kot končnica pri pridevnikih ţenskega spola: mehka – ´m e:xka, lahka – ´lå:xka,

težka – ´t e:ška;

• pri glagolu za 1. in 2. os. dv.: vzamema – ´zå:mema, vzameta – ´zå:meta;

• v velelniku pri 1. in 2. os. dv.: vzemiva – ´zå:mma, vzemita – ´zå:mta;

• pri deleţnikih na -la: vzela – ´zi:ẹla, cvetela – c´v e:dla.



22

2. 3 KONZONANTIZEM

2. 3. 1 Soglasniki

V govoru vasi Lokavec pri Rimskih Toplicah se izgovarjajo vsi soglasniki, ki jih poznamo v

slovenskem knjiţnem jeziku, in sicer ločimo dve skupini: zvočnike in nezvočnike.

Zvočniki so m, n, v, l, j, r in jih delimo na ustnične (m,n), zobnovenčne (v, l, r) in nebne (j).

Nezvočnike: p, b, t, d, k, g, f, s, z, š, ž, x, c in č delimo na zapornike (p, b, t, d, k, g), pripornike

(f, s, z, š, ž, h) in zlitnike (c, č). (Toporišič 2000: 82).

2. 3. 2 Razvoj soglasnikov

2. 3. 3. 1 Fonema m in n

V lokavškem govoru sta oba fonema ohranjena, vendar v njunem razvoju prihaja do

posebnosti, in sicer do prehoda fonema m v fonem n:

• sedem – ´si:ẹd ;

• sem – s ;

• nisem – ńi: s .

Fomen m je ohranjen v besedah:nosim – ńu:ọs , prosim –p´ru:ọs .

Fonem n v kombinaciji s fonemom j tvori palatalni nj, ki v nekaterih besedah povsem onemi:

• njiva – í: va;

• kostanj – ´k o:sti.

Posebnost je tudi, da v primerih, kadar je -nj- v poloţaju med samoglasniki, izgubi nazalni

element:

• svinja – s´vi: ja;

• kamenje – ´kå:mje;

• kostanja – kus´tå:ja;

• brinje – b´ri: je.



23

Palatalni nj je ohranjen v besedi lu´bå:nja. V besedah stanjšal – s´tå:jnšu, manj – ´må:jn,

fonema zamenjata položaje.

2. 3. 3. 2 Fonem v

Fonem v se izgovarja dvoustnično in se pojavlja:

• na začetku besede (kjer se izgovarja dvoustnično): včeraj – ´či: ri, včasih – ´čå:six, vse

– ´s e:;

• v sredini besede (se izgovarja dvoustnično): ovca – ´ọ: ca;

• na koncu besede (se izgovarja dvoustnično): postrv – pus´ta:r , zdrav – z´drå: .

Dvoustnično se fonem v izgovarja tudi pred nezvočnikom: živčen – ´ži: č , vznožje

– zńu:ọžje, vnuk – ńu: k.

Soglasnik v se izgovarja tudi zobnoustnično, in sicer v poloţaju pred samoglasnikom:

ves – ´v e:s, vidimo – ´vi: dmo, ven – ´v e:n, več – ´v e:č.

2. 3. 3. 3 Fonema f in j

Fonem f se pojavlja v domačih in tudi prevzetih besedah: kotel – ´å:lfa, sveža – f´ri: šna,

fižolovka – fi´žu:ọlənca, gumb – kń o:f.

Fonem j stoji pred samoglasniki: javor – ´jå:vur, skorja – š´ku:ọrja, morje – ´mu:ọrje,

ladja – ´lå:dja in za samoglasniki: loj – ´lu:j, gnoj – gńu:j.

2. 3. 3. 4 Fonem r

V lokavškem govoru je v prvotni obliki ohranjen v besedah: žir – ´ži: r, smreka – sm´re: ka,

javor – ´jå:vur, komar – ku´må:r, trebuh – t´re: bux. Lahko pa prihaja do prehoda fonema r v

samoglasniški ər ali a:r.

Do prehoda v samoglasniški ər pride takrat, kadar je fonem nenaglašen:

• pred zvočnikom j in nezvočnikom d na začetku besede: rdeč –, rjav – ər´jå: ,

• med nezvočnikom in zvočnikom: mrlič – mər´li: č, smrdeti – smər´de: t, prgišče

– pər´gi: še.



24

Fonem r preide v samoglasniški a:r: grlo – ´ga:r , prstanec – ´pa:rstanc, brki – ´ba:rki,

vrba – ´va:rba, črv – ´ča:r , srna – ´sa:rna.

V govoru Lokavca sta ohranjeni tudi skupini črĕ in žrĕ: čreda – č´re: da, črešnja – č´re: šja,

žrebe – ž´r e:be.

2. 3. 3. 5 Fonem l

V Lokavcu je v govoru ohranjen enoten srednji l, ki ga izgovarjamo v poloţaju pred

samoglasniki in tudi na koncu besede: p´r e:dla, ´z e:mla, š´tå:la, če´bi:ẹla, ú:ọrgle, ´di: le,

z´må:nkal, ´dẹ:lal.

Palatalni ľ je prešel v srednji l: ´z e:mla, s´ti:ẹla, k´rå:l, k´lu: č, ´vu:ọla.

Refleks skupine -r preide v skupino a:r : ´da:r , c´va:r , u´ma:r , ´ža:r , ´ba:r , u´ba:r .

Refleks za velarni ł pa se pojavlja v skupinah: • ał : dal (´då: ),

• ał : otsekal (ut´se: k ),

• eł : klel (k´li:ẹ ),

• eł : pripel (pər´pi: ),

• ił : bil (´bi: ),

• ił : pustil (´pu: st ).

Fonem l v kombinaciji s fonemom j tvori palatalni lj, ki pa se izgovarja kot srednji l:

klu´čå: nca, k´lu: č, pun´dẹ:lk, ne´de: la.

Palatalni lj je ohranjen v besedi ši´vi: lja. Povsem pa onemi v besedi mozolj –´m o:zu.

2. 3. 3. 6 Fonema p in b

Oba fonema sta v govoru ohranjena. Pogosto pa se pojavlja premena, kjer zveneči b preide v

nezveneči p:

golob – gu´lu:ọp,

jabolko – ´jå:pka,

jastreb – ´jå:strep,

rob – ´ru:ọp,



25

grob – g´r o:p,

obhajilo – upxa´ji: l,

pogreb – pug´ri:ẹp.

2. 3. 3. 7 Fonema t in d

Pri fonemih t in d prihaja do premene, kjer zveneči zapornik d preide v nezveneči t:

sosed – ´su:ọset,

predpasnik – pret´på:s k,

podplat – putp´lå:t,

podkovati – putku´vå:t,

odpreti – utp´re: t,

hlod – x´lu:ọt.

V vrstilnem števniku t´ri:ẹt nekateri govorci namesto končnega nezvenečega t izgovarjajo

nezveneči k (t´ri:ẹk).

V besedi ustnica fonem t onemi: ú: s ca.

V narečju Lokavca sta ohranjeni tudi skupini dl in tl. Skupina dl v opisnem deleţniku:

padla – ´på:dla,

bodla – ´b o:dla,

jedla – ´je: dla,

cvela – c´v e:dla.

Skupina tl pa se pojavlja v besedah: tla – t´lå:, metla – ´m e:tla.

Poleg skupin dl in tl je v govoru Lokavca ohranjena tudi soglasniška skupina tn:

tnalo – tńå:l.

Ohranjeni sta tudi skupina gn in dn: tnalo – tńå:l.

Starejši govorci uporabljajo tudi obliko gńå:r.



26

2. 3. 3. 8 Fonemi k, g in x

V lokavškem govoru so vsi trije fonemi dobro ohranjeni in se lahko pojavljajo v katerem koli

zlogu besede.

Fonem h zapisujemo z znakom x:

hiša – ´xi: ša,

smeh – s´me: x,

vihar – vi´xå:r.

V govoru prihaja do soglasniške premene, kjer vokal g preide v nezveneči soglasnik k ali celo

pripornik x:

bog – ´bu: x,

drog – d´ru: k,

krog – k´ru:ọk,

sneg – sńe: k.

2. 3. 3. 9 Fonemi c, č, s, š, z in ţ

Vsi ti fonemi so v narečju dobro ohranjeni in ne predstavljajo velikih posebnosti v njihovem

izgovoru. Kot posebnost velja omeniti sičnik s, ki v kombinaciji z nezvočnikom k preide v

dvoglasnik šk: skorja – š´ku:ọrja.

2. 3. 3. 10 Soglasniške skupine -ski, -ški, -čki, šč

V izgovoru skupin -ški, -ski in -čki onemi zadnji samoglasnik, tj. samoglasnik i:

človeški – člu´ve: šk,

mrtvaški – mərt´vå:šk,

nebeški – ne´bi:ẹšk,

turški – ´tu: ršk.

Sklop šč se oljaša v š: iščem –í: šem, ognjišče – ugńi: še, gošča – ´gu:ọša, na tešče – na

´t e:še, klešče – k´le: še.



27

Posebnosti v narečju predstavljajo tudi naslednji sklopi:

• -lj > -u (prijatelj > pər´jå:tu,)

• km- > x- (kmalu > x´må:l),

• zd- > z- (zdaj > ´zẹ:j),

• -tv- > t- (tvor > ´tu: r, tvoj > ´tu:ọj),

• pt- > t (pti:ič > ´ti: č),

• -nj > jn (manj > ´må:jn).



28

3 OBLIKOSLOVJE

3. 1 SAMOSTALNIŠKA BESEDA

3. 1. 1 Samostalnik

3. 1. 1. 1 Samostalniki moškega spola

3. 1. 1. 1. 1 Prva moška sklanjatev

V prvo moško sklanjatev uvrščamo samostalnike moškega spola, ki imajo v imenovalniku

ednine končnico -ø, v rodilniku ednine pa končnico -a. (Toporišič 2000: 278).

Sklanjatveni vzorec samostalnika moškega spola: konj

Ednina Mnoţina Dvojina

1. ´k o:j ´k o:ji ´k o:ja

2. ´k o:ja ´k o:ju ´k o:ju

3. ´k o:ji ´k o:jam ´k o:jam

4. ´k o:ja ´k o:je ´k o:ja

5. ´k o:ji ´k o:jix ´k o:jix

6. ´k o:jam ´k o:jam ´k o:jam

Premene osnove

1. V govoru ne prihaja do kolikostne premene tako kot v knjiţnem jeziku (bràt, bráta), ker so

vsi naglašeni vokali v vseh sklonih dolgi: ´bi: k – ´bi: ka – ´bi: ki, ´p e:s – p´så: – ´p e:sa.

2. Tudi premena kakovosti (kmèt, kméta) v govoru ni ohranjena, saj se v tem primeru

uporablja oblika k´mi:ẹt – k´mi:ẹta.

3. Samostalniki, pri katerih se osnova konča na soglasnik r ali na samoglasnik, podaljšujejo

osnovo z j (tako kot v knjiţnem jeziku): di´xu: rja, ´ru:ọmarja. Namesto oblike dèž – dežjà se

v govoru uporablja oblika ´d e:š – ´d e:ža. Ravno tako je posebnost domače ime Tone, ki se

mu v knjiţnem jeziku osnova podaljša s -t (Tóne – Tónet-a), v narečju pa z -j: ´Tu:ọni

– ´Tu:ọnij-a.



29

4. Domači samostalniki na -e osnovo podaljšujejo s -t: ´ o:če – u´či:ẹta, ´Ju:ọže – ´Ju:ọžeta.

5. Samostalniki, ki so enozloţni, v mnoţini in dvojini osnove ne podaljšujejo z -ov (grád

– gradôvi), ampak imajo le končnico -i: sin – ´si: ni, ´va:rt – ´va:rti.

Premene končnic

1. V daj. in mest. ed. se v govoru pojavlja končnica -i (b´rå:ti, ´si: ni, st´ri: ci, ´k o:ji) in ne

-u, kakor je to v knjiţnem jeziku (bratu, sinu, stricu, konju).

2. V or. ed. se namesto knjiţnih končnic -om in -em (z bratom, s sinom, s stricem, s konjem)

pojavlja končnica -am (z b´rå:tam, s ´si: nam, s ´k o:jam, s st´ri: cam).

3. V imenovalniku mnoţine se pojavlja le končnica -i (b´rå:ti, ´k o:ji, gu´lu:ọbi, ´si: ni).

4. V or. mn. in dv. je namesto knjiţnih končnic -oma in -i ( s fanti, s sinovi, z brati) končnica

-am ( s ´få:ntam, z b´rå:tam, s ´si: nam). Končnico -am ima tudi daj. mn. in dv. (´få:ntam).

Naglas

V slovenskem knjiţnem jeziku poznamo štiri tipe naglaševanja besed, in sicer nepremični,

premični, končniški in mešani tip naglaševanja. (Toporišič 2000: 286-288).

Največ samostalnikov se v knjiţnem jeziku sklanja po nepremičnem naglasnem tipu, tudi v

govoru Lokavca. Obstajajo pa samostalniki, ki se v narečju sklanjajo po drugem tipu kot v

knjiţnem jeziku.

Nepremični naglasni tip

1. ´si: n

2. ´si: na

3. ´si: ni

4. ´si: na

5. ´si: ni

6. ´si: nam

Premični naglasni tip

V govoru je ta tip naglaševanja še ohranjen v besedah:

1. č´lo: k

2. člu´ve: ka



30

3. člu´ve: ki

4. člu´ve: ka

5. člu´ve: ki

6. člu´ve: kam

Enako tudi v besedi: pe´t e:l – pete´li: na.

Končniški naglasni tip

Ta tip naglaševanja se v lokavškem govoru ne pojavlja. Besede, ki se v knjiţnem jeziku

sklanjajo po končniškem tipu, se v narečju sklanjajo po nepremičnem naglasnem tipu:

1. ´p e:s

2. ´p e:sa

3. ´p e:si

4. ´p e:sa

5. ´p e:si

6. ´p e:sam

Mešani naglasni tip

Tudi mešani naglasni tip v narečju ni ohranjen. Besede, ki se v knjiţnem jeziku sklanjajo po

mešanem naglasnem tipu, se v narečju sklanjajo po nepremičnem naglasnem tipu:

1. sńe: k

2. sńe: ga

3. sńe: gi

4. sńe: k

5. sńe: gi

6. sńe: gam

3. 1. 1. 1. 2 Druga moška sklanjatev

V to sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v imenovalniku ed. končnico

-a, v rod. pa končnico -e. (Toporišič 2000: 288).



31

Sklanjatveni vzorec:


1. delu´vu:ọ:dja delu´vu:ọdji delu´vu:ọdja

2. delu´vu:ọdje delu´vu:ọdju delu´vu:ọdju

3. delu´vu:ọdji delu´vu:ọdjam delu´vu:ọdjam

4. delu´vu:ọdjo delu´vu:ọdje delu´vu:ọdja

5. delu´vu:ọdji delu´vu:ọdjix delu´vu:ọdjix

6. delu´vu:ọdjam delu´vu:ọdjam delu´vu:ọdjam

V narečju se samostalniki v mnoţini in dvojini sklanjajo po 1. moški sklanjatvi.

Naglas

Samostalniki druge moške sklanjatve se sklanjajo po nepremičnem naglasnem tipu.

3. 1. 1. 1. 3 Tretja moška sklanjatev

V tretjo moško sklanjatev v knjiţnem jeziku uvrščamo samostalnike, ki imajo v vseh sklonih

ničto končnico. Ti samostalniki so večinoma kratice in sprevrţeni samostalniki. (Toporišič

2000: 289).

V govoru Lokavca samostalnike, ki bi jih lahko uvrstili v to sklanjatev, uporabljamo redko.

Sklanjamo jih po 1. moški sklanjatvi, zaradi boljšega razumevanja.

Sklanjatveni vzorec

1. TAM-Ø

2. TAM-a

3. TAM-i

4. TAM-Ø

5. TAM-i

6. TAM-am

Premene osnove in končnic ter naglas so enaki kot pri prvi moški sklanjatvi.



32

3. 1. 1. 1. 4 Četrta moška sklanjatev

V četrto moško sklanjatev spadajo samostalniki, ki se sklanjajo kot pridevniške besede.

(Toporišič 2000: 289).

Sklanjatveni vzorec


1. m´lå:t m´lå:t m´lå:da

2. m´lå:dga m´lå:dix m´lå:dix

3. m´lå:dem m´lå:dem m´lå:dem

4. m´lå:dga / 1. m´lå:de m´lå:da

5. m´lå:dem ml´å:dix m´lå:dix

6. m´lå:dem m´lå:dem m´lå:dem

Naglas se ujema z naglasom pridevniških besed.

3. 1. 1. 2 Samostalniki ţenskega spola

3. 1. 1. 2. 1 Prva ženska sklanjatev

K prvi ţenski sklanjatvi sodijo samostalniki ţenskega spola, ki imajo v imenovalniku ednine

končnico -a, v rodilniku končnico -e. (Toporišič 2000: 289).

Sklanjatveni vzorec


1. ´ž e:na ´ž e:ne ´ž e:ne

2. ´ž e:ne ´ž e:n ´ž e:n

3. ´ž e:ni ´ž e:nam ´ž e:nam

4. ´ž e:no ´ž e:ne ´ž e:ne

5. ´ž e:n ´ž e:nax ´ž e:nax

6. ´ž e:no ´ž e:nam ´ž e:nam



33

Samostalniki imajo pri sklanjanju v mnoţini in dvojini pri vseh sklonih enake osnove, to

pomeni, da se je dvojina izgubila in je sklanjatev enaka mnoţini.

Premene osnove

1. V govoru prihaja do zlogotvornosti soglasnika l, in sicer v rodilniku mnoţine, kadar ima

beseda v osnovi sklop zvočnik + nezvočnik ali nezvočnik + nezvočnik: ´z e:mla – ´z e:m ,

´pu: stla – ´pu: t , ´m e:tla – ´m e:t . Premena je enaka tudi v knjiţnem jeziku.

2. Samostalniki ţenskega spola, ki se končajo na -ev (breskev, redkev, podkev) imajo v

lokavškem govoru končnico -u (ći: rku, b´re: sku, ´r e:tku, ´p o:tku). Izjemo predstavlja

samostalnik bukev, ki ima v govoru Lokavca imenovalniško obliko ´bu: kva (primer iz:

Besedilo 2).

Premene končnic

1. V rodilniku mnoţine se pri enozloţnih osnovah v govoru pojavlja le ničta končinca (´žie:n,

x´či:irk). V knjiţnem jeziku se v nekaterih primerih uporablja tudi končnica -a (žen > žená).


2. Samostalniki na -ev (ći: rku, b´re: sku, ´r e:tku) se v Lokavcu sklanjajo na naslednji način:

1. ći: rku

2. ći: rkve

3. ći: rkvi / ći: rku

4. ći: rku

5. ći: rkvi / ći: rku

6. ći: rkvijo

Tudi samostalnik ´bu:ukva se od rodilnika dalje sklanja po enakem vzorcu.

1. ˋbu: kva / ˋbu:

2. ˋbu: kve

3. ˋbu: kvi / ˋbu: ku

4. ˋbu: ku

5. ˋbu: kvi / ˋbu: ku

6. ˋbu: kvijo



34

3. Samostalnik gospa ima v knjiţnem jeziku končnice: gosp-á -é -é-ó; -é -á -éma -é -éh -éma;

-é -á -ém -é -éh -émi. (Toporišič 2000: 291).

V govoru Lokavca ima v dajalniku in mestniku ednine končnico -ẹ:j

1. gus´på:

2. gus´pi:ẹ

3. gus´pẹ:j

4. gus´pu:ọ

5. gus´pẹ:j

6. gus´pu:ọ

Naglas

V govoru se pri naglaševanju besed pojavlja samo nepremični naglasni tip. Tudi tiste besede,

ki se v knjiţnem jeziku sklanjajo po premičnem, končniškem ali mešanem naglasnem tipu

(vôda -vodé, meglà -meglé, gôra -goré), v narečju preidejo v nepremični naglasni tip (´v o:da

– ´v o:de, ´m e:gla – ´m e:gle, ´g o:ra – ´g o:re).

3. 1. 1. 2. 2 Druga ženska sklanjatev

V drugo ţensko sklanjatev spadajo samostalniki ţenskega spola, ki imajo v imenovalniku

ednine ničto končnico, v rodilniku pa končnico -i. (Toporišič 2000: 293).

Sklanjatveni vzorec za govor Lokavca


1. ´mi: š ´mi: š ´mi: š

2. ´mi: š ´mi: š ´mi: š

3. ´mi: š ´mi: š ´mi: š

4. ´mi: š ´mi: š ´mi: š

5. ´mi: š ´mi: šix ´mi: šix

6. ´mi: šjo ´mi: š ´mi: š



35

Samostalniki se v mnoţini in dvojini sklanjajo po enakem vzorcu. Kot posebnost velja

omeniti sklanjanje samostalnika ´mi: š v ednini, saj ima prvih pet sklonov ničto končnico po

samoglasniškem upadu. Enako velja za samostalnika pum´lå:t in ´på:met.

1. pum´lå:t

2. pum´lå:t

3. pum´lå:t

4. pum´lå:t

5. pum´lå:t

6. pum´lå:djo

(´Le: tus pa ńi: b´lu: nu´b e:ne tap´rå:ve pum´lå:t., Ńi: ma nu´b e:ne ´på:met.)

Premene končnic

1. V dajalniku in mestniku dvojine ter mnoţine se kot končnica pojavlja zlogotvorni , ki

nastane iz -im: ´mi: š .

Naglas

1. Najpogosteje se samostalniki sklanjajo po nepremičnem naglasnem tipu: pum´lå:t

– pum´lå:d, ´på:met – ´på:met.

2. Po mešanem naglasnem tipu se sklanjajo samostalniki: ´ku: st – kus´ti: , ´pi:ẹst – pes´ti: ,

´mu: č – mu´či: . Tudi samostalnik k´ri: – kər´vi: –´ka:rvi se sklanja po mešanem

naglasnem tipu.

3. Končniškega in premičnega naglasnega tipa govor Lokavca ne pozna.

3. 1. 1. 2. 3 Tretja ženska sklanjatev

V tretjo ţensko sklanjatev gredo samostalniki, ki imajo v sklonih ničto končnico. (Toporišič

2000: 296).

V govoru Lokavca je teh besed malo. V narečju sta poznani imeni Karmen in Ines.

Sklanjamo ju po tem sklanjatvenem vzorcu:

Ednina, dvojina in mnoţina

1. ´Kå:rmen-Ø

2. ´Kå:rmen-Ø



36

3. ´Kå:rmen-Ø

4. ´Kå:rmen-Ø

5. ´Kå:rmen-Ø

6. ´Kå:rmen-Ø

Naglas

Naglas je nepremičen na osnovi. Drugih naglasnih tipov narečje ne ločuje.

3. 1. 1. 2. 4 Četrta ženska sklanjatev

V četrto ţensko sklanjatev spadajo samostalniki ţenskega spola, ki se sklanjajo kot

pridevniške besede ţenskega spola. (Toporišič 2000: 296).

Sklanjatveni vzorec


1. ´vəlka ´vəlke ´vəlke

2. ´vəlke ´vəlkix ´vəlkix

3. ´vəlki ´vəlkem ´vəlkem

4. ´vəlko ´vəlke ´vəlke

5. ´vəlki ´vəlkix ´vəlkix

6. ´vəlko ´vəlkem ´vəlkem

Mnoţinska in dvojinska sklanjatvena vzorca sta enaka.

Naglas

Naglas je samo nepremičen.

3. 1. 1. 3 Samostalniki srednjega spola

V govoru Lokavca sta pogosta pojava feminizacija in maskulinizacija nevter, kjer

samostalniki preidejo iz srednjega v ţenski ali moški spol (ú: ste, ´pa:rse, ´ji:ẹtre, p´lu: če,

´ri:ẹbre, ´le: t, ´me: st, ku´le: n, ´ži: t).



37

3. 1. 1. 3. 1 Prva srednja sklanjatev

V to sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola, ki imajo v imenovalniku ednine

končnico -o, -e ali -ø, v rodilniku pa končnico -a. (Toporišič 2000: 297).

Sklanjatveni vzorec


1. ´t e:le te´li:ẹti te´li:ẹta

2. te´li:ẹta te´li:ẹtu te´li:ẹtu

3. te´li:ẹti te´li:ẹtam te´li:ẹtam

4. ´t e:le te´li:ẹte te´li:ẹta

5. te´li:ẹti te´li:ẹtix te´li:ẹtix

6. te´li:ẹtam te´li:ẹtam te´li:ẹtam

Premene osnove

V knjiţnem jeziku samostalniki, ki imajo v imenovalniku ednine ničto končnico, osnovo

podaljšujejo s -t, -n, ali -s. (Toporišič 2000: 297).

Tako je tudi v govoru Lokavca (´t e:le – te´li:ẹta, ´r e:me – re´mi:ẹna, pe´ru: – pe´ri:ẹsa).

Premene končnice

1. V dajalniku in mestniku ednine je namesto knjiţne končnice -u (teletu) v govoru končnica

-i (te´li:ẹti, ´sọ:nci, dre´vi:ẹsi).

2. V orodniku ednine se pojavlja končnica -am (te´li:ẹtam, ´sọ:ncam, dek´li:ẹtam, ´le: tam).

3. Mnoţinski in dvojinski sklanjatveni vzorec sta si identična, izjemi sta imenovalnik in

toţilnik mnoţine in dvojine, kjer se pojavljata mnoţinska končnica -i (te´li:ẹti) in dvojinska

končnica -a (te´li:ẹta) ter mnoţinska e (te´li:ẹte) in dvojinska a (te´li:ẹta)

Naglas

1. V govoru Lokavca prevladuje nepremični naglasni tip: ´me: st – ´me: sta, ´le: t – ´le: ta.

2. Nekateri samostalniki se sklanjajo tudi po premičnem naglasnem tipu in osnovo

podaljšujejo z -n-.

1. ´t e:me

2. te´mi:ẹna



38

3. te´mi:ẹni

4. ´t e:me

5. te´mi:ẹn

6. te´mi:ẹnam

Po enakem tipu se sklanja tudi samostalnik ´se: me – se´mi:ẹna.

3. Po končniškem naglasnem tipu se v govoru Lokavca sklanja malo samostalnikov in še ti

predstavljajo posebnost, saj se sklanjajo drugače kot v knjiţnem jeziku:

Narečno:

1. z´lu:

2. z´lå:

3. z´lu:

4. z´lå:

5. z´lu:

6. z´lọ:m

4. Po mešanem naglasnem tipu se sklanjajo samostalniki: mesu: , sńu: , tes´tu: , bla´gu: .

1. ne´bu:

2. ne´bå:

3. ń e:bi

4. ne´bu:

5. ń e:bi

6. ń e:bom

3. 1. 1. 3. 2 Druga srednja sklanjatev

V knjiţnem jeziku v to sklanjatev spadajo samostalniki, ki se sklanjajo z ničto končnico,

posamostaljena imena samoglasnikov (ozki e, široki e), domače zveze (ljubo domá),

samostalniško rabljeni nedoločniki (dobro jesti, dobro piti). (Toporišič 2000: 300).

Pri zbiranju gradiva primerov za to sklanjatev nisem zasledila.



39

3. 1. 1. 3. 3 Tretja srednja sklanjatev

Po tretji srednji sklanjatvi se sklanjajo samostalniki kot pridevniške besede. (Toporišič 2000:

301).

Primer:

1. ´tå:

2. ´te: ga

3. ´te: m

4. ´tå: / 2.

5. ´te: m

6. ´te: m

3. 1. 2 Samostalniški zaimki

3. 1. 2. 1 Osebni zaimki

Osebni zaimki so tisti, ki izraţajo udeleţenca ali neudeleţenca pogovora. V govoru Lokavca

so v ospredju poudarjene oblike, naslonske oblike so v rabi manj pogosto. Pojavljajo se tudi

navezne oblike.

Sklanjatveni vzorec osebnih zaimkov

1. oseba

Ednina

poudarjena. obl. naslon. obl. navezna obl.

jaz ´jəs /ˋ jəst

mene ´m e:ne me

meni ´m e:n mi

mene ´m e:ne me -me (záme)

pri meni pər ´m e:n za ´m e:ne

z menoj z meńu:ọj



40

V imenovalniku se samoglasnik a reducira v ə (jaz – ´jəs). Končnica -i v dajalniku in

mestniku onemi.

Dvojina


midva ´mi: dva / ´mi: dve (ž. sp.)

naju ńå:j naju

nama ńå:ma nama

naju ńå:j naju

pri naju pər ńå:ma

z nama z ńå:ma

V rodilniku in toţilniku končnica -u onemi. Oblike za moški in ţenski spol so enake, izjema

je imenovalnik, kjer obliki nista enaki.

Množina


mi ´mi:

nas ńå:s nas

nam ńå:m nam

nas ńå:s nas -nas (zánas)

pri nas pər ńå:s za ńå:s

z nami z ńå:m

V orodniku končnica -i onemi.



41

2. oseba

Ednina


ti ´ti:

tebe ´t e:be te

tebi ´t e:p ti

tebe ´t e:be te -te (záte)

pri tebi pər ´t e:p za ´t e:be

s teboj s te´bu:ọj

V dajalniku in mestniku končnica -i onemi. Fonem b preide v fonem p.

Dvojina


vidva ´vi: dva / ´vi: dve

vaju ´vå:j vaju

vama ´vå:ma vama

vaju ´vå:j vaju

pri vaju pər ´vå:ma

z vama z ´vå:ma

V rodilniku in toţilniku končnica -u onemi.

Množina


vi ´vi:

vas ´vå:s vas



42

vam ´vå:m vam

vas ´vå:s vas vas (závas)

pri vas pər ´vå:s za ´vå:s

z vami z ´vå:m

V orodniku onemi končnica -i.

3. oseba

Ednina

Moški spol


on ú: n

njega ´jẹ:ga ga

njemu ´jẹ:m mu

njega ´jẹ:ga ga -nj (zanj)

pri njem pər ´jẹ:m za ´jẹ:ga

z njim z ´jẹ:m

Palatalni nj se pri sklanjanju moškega zaimka ú:un premenjuje v j. Pri zaimku za njega je

narečna oblika za´ jẹ:ga.

Ţenski spol


ona ú: na

nje ´ji:ẹ je

njej ´jẹ:j ji

njo ´ju:ọ jo -jo (zánjo)

pri njej pər ´jẹ:j za ´ju:ọ



43

z njo z ´ju:ọ

Tudi pri ţenski obliki zaimka ona > ú: na doţivlja palatalni nj enake spremembe kot pri

moškem spolu.

Dvojina

Moški spol / Ţenski spol


onadva ú: nad´vå: / ú: ned´ve:

njiju ú: nixd´ve: x ju

njima ú: nemd´ve: ma jim ´ji: m

njiju ú: nixd´ve: x ju -nj(zánju)

pri njiju pər ú: nixd´ve: x za ú: nad´vå: /

ú: ned´ve:

Moška in ţenska oblika zaimka ú: nad´vå: ter ú: ned´ve: se razlikujeta samo v prvem

sklonu.

Množina

Moški spol


oni ú: n

njih ´ji: x jih ´ji: x

njim ´ji: m jim ´ji: m

njih ´ji: x jih ´ji: x -nje(zánje)

pri njih pər ´ji: x za ´ji:ẹ

z njimi z ńi: m



44

Ţenski spol


one ú: ne


njim ´ji: m jim ´ji: m

njih ´ji: x jih ´ji: x -nje(zánje)

pri njih pər ´ji: x za ´ji:ẹ

z njimi z ńi: m

Zaimka se pri moškem in ţenskem spolu ločita samo v imenovalniku.

Povratni osebni zaimek

Povratni osebni zaimek sebe, se v narečju sklanja na naslednji način:

1. /

2. ´s e:be

3. ´s e:p

4. ´s e:be

5. ´s e:p

6. se´bu:ọj

3. 1. 2. 2 Vprašalna zaimka

Vprašalna zaimka kdo in kaj se sklanjata na naslednji način:

1. g´du: ´k o:/ ´kå:

2. ´k o:ga ´č e:sa

3. ´k o:m ´č e:m

4. ´k o:ga ´k o: / ´kå:

5. ´k o:m ´č e:m

6. ´k o:m ´č e:m



45

Pri obeh zaimkih onemi v dajalniku končnica -u.

3. 1. 2. 3 Oziralna zaimka

V slovenskem knjiţnem jeziku sta to zaimka kdór in kàr. (Toporišič 2000: 310).

V govoru se pogosto uporablja oblika ´ki: r.

(´Ki: r je ´ji:ẹmu ńọ:vo ub´le: ko, ´ti: st je ´få:jn zg´li:ẹdu.)

3. 1. 2. 4 Poljubnostna, nedoločna in mnogostni zaimki

Poljubnostna zaimka sta v govoru Lokavca enaka kot vprašalna zaimka, in sicer g´du: in

´k o:. Knjiţna oblika zaimka nekdó v narečju ni v rabi, zaimek nékaj pa ima v lokavškem

govoru obliko ńe: ki.

Tudi mnogostna zaimka màrsikdó in mársikàj imata narečno obliko: ´må:rs´ki: r in

´må:rs´kẹ:j. Njuna raba v govoru je dokaj pogosta (´Må:rs´kẹ:j je b´lu: ´čå:six xu´du: .).

3. 1. 2. 5 Nikalna zaimka

V knjiţnem jeziku sta nikalna zaimka nihčè in nìč. (Toporišič 2000: 312).

V narečju imata obliko nu´b e:d in ńẹ:č (Ńi: b´lu: ´kẹ:j nu´b e:ga jer´mi:ẹna za

č´ri:ẹs., Ńi: b´lu: ńẹ:č ´vå:ž .).

3. 1. 2. 6 Totalni zaimki

Totalni zaimki predstavljajo pomensko nasprotje nikalnih zaimkov. V knjiţnem jeziku je to

zaimek vsákdo. Za razlikovanje spola se v knjiţnem jeziku uporabljajo posamostaljeni zaimki

vsák, vsáka, vsáko. (Toporišič 2000: 313).

Pri zbiranju gradiva sem v govoru zasledila, da se namesto totalnega zaimka uporabljajo

pridevniški zaimki ´sẹ: in ´s e:.

3. 1. 2. 7 Kazalni nedoločni zaimek

Kazalni nedoločni zaimek za moški in ţenski spol ednine se rabi slabšalno oz. podcenjevalno

do poimenovanega. V govoru Lokavca se ta zaimek skorajda uporablja. Zasledila sem ga pri

govorcih kraja Globoko pri Rimskih Toplicah, in sicer v obliki uńẹ:ga.

3. 1. 2. 8 Preglednica samostalniške rabe pridevniških zaimkov

Vlogo samostalniške besede lahko prevzamejo pridevniški zaimki, in sicer vprašalni, svojilni,

kazalni, nedoločni, poljubnostni, nikalni in totalni. (Toporišič 2000: 314).



46

1. svojilni: ´M o:ja je ´bu: jša ku ´t o:ja.

2. vprašalni: ´Ki: r bo ´šo: z´rå:m ´m e:ne?

3. kazalni: ´Tå: je pa ´d o:bra.

4. nedoločni: Nek´ti: r so pa š´li: z´rå:m.

5. poljubnostni: ´Ki: r je ´ji:ẹmu ńọ:vo ub´le: ko /…/

6. nikalni: Nu´b e:nga u´ko: ja ńi: b´lu: .

7. totalni: ´så:ka je ´få:jna, če je p´ro: na´r e:na.



47

3. 2. PRIDEVNIŠKA BESEDA

K pridevniški besedi spadajo pridevniki, števniki in pridevniški zaimki. Določimo jim lahko

naslednje slovnične lastnosti: spol, sklon, številno, določnost, nedoločnost in stopnjevanje.


3. 2. 1 Pridevnik

Pridevnik zaznamuje lastnost, vrsto, svojino in količino. Ločimo kakovostne (´mẹ:jx ,

vi´s o:k), vrstne (lu´kå: šk, ne´bi:ẹšk) in svojilne (su´se: du, b´rå:tu) pridevnike.

Vprašalnice zanje so v narečju naslednje: ´kå:kš , ´ki: r, či´gå: ?

3. 2. 1. 1 Določna in nedoločna oblika pridevnika

Glede na določnost in nedoločnost se pridevniki v knjiţnem jeziku delijo na tri skupine:

• pridevniki z določno in nedoločno obliko,

• pridevniki z nedoločno obliko,

• pridevniki z določno obliko. (Toporišič 2000: 320).

V govoru Lokavca se uporablja nedoločna oblika pridevnika (´lå:xek, vi´s o:k). Določna

oblika se uporablja redko.

3. 2. 1. 2 Pridevniška sklanjatev

Sklanjatveni vzorec za pridevnike moškega spola

Ednina Množina Dvojina

1. ´lå:xek ´lå:xk ´lå:xka

2. ´lå:xkiga ´lå:xkix ´lå:xkix

3. ´lå:xkem ´lå:xkem ´lå:xkem

4. ´lå:xek / 2. ´lå:xke ´lå:xka

5. ´lå:xkem ´lå:xkix ´lå:xkix




48

Sklanjatveni vzorec za pridevnike ţenskega spola


1. ´lå:xka ´lå:xke ´lå:xke

2. ´lå:xke ´lå:xkix ´lå:xkix

3. ´lå:xki ´lå:xkem ´lå:xkem

4. ´lå:xko ´lå:xke ´lå:xke

5. ´lå:xki ´lå:xkix ´lå:xkix

6. ´lå:xko ´lå:xkem ´lå:xkem

Sklanjatvena vzorca za mnoţino in dvojino sta enaka.

Sklanjatveni vzorec za pridevnike srednjega spola (je enak sklanjatvenemu vzorcu za

samostalnike moškega spola)


1. ´lå:xek ´lå:hk ´lå:xka

2. ´lå:xkiga ´lå:xkix ´lå:xkix


4. ´lå:xek ´lå:xke ´lå:xka

5. ´lå:xkem ´lå:xkix ´lå:xkix


Premene končnic

1. V govoru Lokavca imajo pridevniki moškega in srednjega spola pri sklanjanju enake

končnice. Pridevniki ţenskega spola se od sklanjatve pridevnikov moškega in srednjega spola

ločijo le v imenovalniku mnoţine in dvojine ter toţilniku dvojine.

2. Pri pridevnikih moškega spola se v rodilniku in toţilniku ednine uporabljata končnici -iga

ter Ø (´lå:xkiga, ´lå:xek). Mestnik in orodnik imata enaki končnici, in sicer -em (lå:xkem). V

knjiţnem jeziku je v orodniku končnica -im (lahkim).

3. V imenovalniku mnoţine moškega spola samoglasnik i onemi. Dajalniško in mestniško

končnico -ima nadomesti končnica -em (lahkima – ˋlå:xkem).



49

Naglas

Tako kot samostalnik pozna tudi pridevnik štiri naglasne tipe, vendar v govoru Lokavca

nisem zasledila pridevnikov, ki se sklanjajo po premičnem, končniškem ali mešanem

naglasnem tipu, saj se večina teh pridevnikov sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Po

nepremičnem naglasnen tipu se sklanja večina pridevnikov, in sicer:

• ´le: pa – ´le: pe,

• ´t e:ška – ´t e:ške,

• m´lå:da – m´lå:de,

• ´må:jx – ´må:jx ga,

• ´vəlek –´vəlkiga.

3. 2. 1. 3 Stopnjevanje pridevnika

Pridevnike stopnjujemo opisno ali z obrazili in tako ti pridevniki izraţajo več stopenj svojega

pomena. (Toporišič 2000: 325).

V lokavškem govoru se včasih isti pridevniki stopnjujejo ali z obrazili ali opisno.

Opisno stopnjevanje:

• ´d o:bra – ´bọ:l ´d o:bra – ńa:j´bọ:l ´d o:bra;

• ´z e:len – ´bọ:l ´z e:len – ńa:j´bọ:l ´z e:len;

• ´vəlek – ´bọ:l ´vəlek. – ńa:j´bọ:l ´vəlek.

Stopnjevanje z obrazili

Za tvorbo primernika imamo priponska obrazila -ši, -ji, -ejši (Toporišič 2000: 326).

V govoru pri nekateri samostalnikih onemi samoglasnik i:

• ´le: p – ´le: pš – ńa:j´le: pš,

• ´lå:xek – ´lå:ži – ńa:j´lå:ži,

• m´lå:t – m´lå:jš –ńa:jm´lå:jš.

• ´vəlek – ´vi:ẹč – ńa:j´vi:ẹč.

Kadar se pri stopnjevanju v preseţniku pojavlja določni člen, le-ta stoji na začetku pridevnika:

ta največji – ta ńa:j´vi:ẹč.



50

3. 2. 2 Števniki

Števniki so predvsem količinski pridevniki treh vrst: glavni, vrstilni, ločilni na -o/-e in

nedoločni. (Toporišič 2000: 329).

V lokavškem govoru se uporabljajo predvsem glavni, vrstilni in nedoločni števniki, medtem

ko se ločilni uporabljajo redkeje.

Glavni števniki: ´ e:d , d´vå:, ´pi:ẹt, de´si:ẹt, trińå:jst, ´pi:ẹdesət / ´pi:ẹesәt,

d´vå:n´si:ẹd desət, ´tå: ž t.

Vrstilni števniki: ´pa:r , d´ru: k, t´ri:ẹt / t´ri:ẹk, ´p e:t, de´s e:t, petńå:jst, d´vå:jst, s´t o:t.

Mnoţilni števniki: d´vu:ọjn /-a, t´ru:ọjn /-a.

Nedoločni števniki: ´må:l, ńe: ki, ve´li: k, ´v e:č, ´må:jn.

Kot posebnost glavnih števnikov velja omeniti redukcijo fonema d, in sicer pri tistih

števnikih, ki so sestavljeni iz leksema deset: t´ri: esәt, ´pi:ẹesәt, ´ši:ẹesәt, de´vi:ẹesәt.

Sklanjatveni vzorci glavnih števnikov

Moški spol Ţenski spol Srednji spol

En Ena Eno

1. ´ e:d ´ e:na ´ e:d

2. ´ e:nga ´ e:ne ´ e:nga

3. ´ e:nem ´ e:ni ´ e:nem

4. ´ e:d ´ e:no ´ e:d

5. ´ e:nem ´ e:ni ´ e:nem

6. ´ e:nem ´ e:no ´ e:nem

Dva Dve Dva

1. d´vå: d´ve: d´vå:

2. d´ve: x d´ve: x d´ve: x

3. d´ve: m d´ve: m d´ve: m

4. d´vå: d´ve: d´vå:

5. d´ve: x d´ve: x d´ve: x



51

6. d´ve: m d´ve: m d´ve: m

Trije Tri

1. t´ri: je t´ri:

2. t´re: x t´re: x

3. t´re: m t´re: m

4. t´ri: je t´ri:

5. t´re: x t´re: x

6. t´re: m t´re: m

Štirje Štiri Štiri

1. š´ti: rje š´ti: r š´ti: rje

2. š´ti: rix š´ti: rix š´ti: rix

3. š´ti: r š´ti: r š´ti: r

4. š´ti: rje š´ti: r š´ti: r

5. š´ti: rix š´ti: rix š´ti: rix

6. š´ti: r š´ti: r š´ti: r

Pet

1. ´pi:ẹt

2. ´p e:tix

3. ´p e:tem

4. ´pi:ẹt

5. ´p e:tix

6. ´p e:tem

V govoru Lokavca lahko glavne, vrstilne in nedoločne števnike sklanjamo, jim določimo spol

in število. Števniki moškega spola imajo enak sklanjatveni vzorec kakor števniki srednjega

spola. Nedoločnim števnikom spola, sklona in števila ne moremo določiti.



52

3. 2. 3 Pridevniški zaimki

Slovenski jezik loči štiri vrste pridevniških zaimkov, in sicer:

• lastnostne,

• vrstne,

• svojilne,

• količinske. (Toporišič 2000: 335).

V narečju, ki ga govorimo v Lokavcu, je raba pridevniških zaimkov pogosta.

3. 2. 3. 1 Osebni svojilni zaimki

Oblike za osebne svojilne zaimke so v narečju Lokavca enake kot v knjiţnem jeziku.

Najpogosteje se uporabljajo zaimki ´mu:ọj, ´m o:ja, ´vå:š, nje´go: , ´tu:ọj, ńå:jin, ´vå:jin,

ńi: xu.

Sklanjatveni vzorec osebnih svojilnih zaimkov

1. oseba


Moški spol

1. ´mu:ọj ´m o:j ´m o:ja

2. ´mu:ọjga ´m o:jix ´m o:jix

3. ´m o:jem ´m o:jem ´m o:jem

4. ´mu:ọjga / 1. ´m o:je ´m o:ja

5. ´m o:jem ´m o:jix ´m o:jix

6. ´m o:jem ´m o:jem ´m o:jem

Ţenski spol

1. ´m o:ja ´m o:je ´m o:je



53

2. ´m o:je ´m o:jix ´m o:jix

3. ´m o:ji ´m o:jem ´m o:jem

4. ´m o:jo ´m o:je ´m o:je

5. ´m o:ji ´m o:jix ´m o:jix

6. ´m o:jo ´m o:jem ´m o:jem

Srednji spol

Oblika za srednji spol je identična obliki za moški spol.

Tudi sklanjatvena vzorca za ţenski spol mnoţine in dvojine sta enaka sklanjatvenemu vzorcu

za moški spol. Razlika med njimi je le v imenovalniku ednine mnoţine in dvojine ter v

toţilniku ednine in dvojine.

Osebni povratni zaimek pa je zaimek ´su:ọj, ki ga ravno tako sklanjamo:

1. ´su:ọj

2. ´su:ọjga

3. ´s o:jem

4. ´su:ọjga / 1.

5. ´s o:jem

6. ´s o:jem

V knjiţnem jeziku ima rodilniški sklon končnico -ega (svojega). V govoru Lokavca v

končnici onemi samoglasnik e (´su:ọjga).

3. 2. 3. 2 Kazalni zaimki

Kazalni zaimki ločijo spol in se v govoru tudi sklanjajo. Kazalni zaimek ta ima tudi obliko za

srednji spol, ki pa se sklanja enako kot zaimek za moški spol.



54

Moški spol (in srednji spol) Ţenski spol

´tət / ´ta: ´təta / ´tå:

´tətga / ´te: ga ´təte

´tətem / ´te: m ´təti

´tətga / ´te: ga /1. ´təto

pər ´tətem / ´te: m pər ´təti

s ´tətem / ´te: m s ´təto

Zaimek ta se v govoru Lokavca izraţa v dveh oblikah ( ´tət / ´tå:, ´təta / ´tå:).

Pogosto se uporabljajo še zaimki: ú: n, ´ti: st, ú: ne, ú: nem, ´tu: (´Ji: x je pa že

z´må:nkal ´ti: stix ´du:ọk ´tu: t., Pa s ńu:ọtər ´å:lfo, ´ti: st ´k o:tu pu´ri: nu.)

3. 2. 3. 3 Vprašalni zaimki

V narečju se pojavlja lastnostni zaimek ´kå:kš , še pogosteje je v rabi oblika ´kå:k (´Kå:k

´r e:me je ´zu: ni?). Vrstni zaimek ima obliko ´ki: r (´Ki: r ga je ńå:jdu?), svojilni obliko

či´gå: (Či´gå: ´p e:s je ´tu: ?) in količinski prislovno obliko ´ku: k (´Ku: k s ti ´då: ?).

3. 2. 3. 4 Oziralni vrstni zaimek

V knjiţnem jeziku se ta zaimek uporablja v odvisnih stavkih. (Toporišič 2000: 341).

V lokavškem govoru knjiţno obliko tisti, ki nadomešča narečna oblika ˋti: st ku: ali

skrajšano ku:´Ti: st, ku je ´bi:

3. 2. 3. 5 Nedoločni zaimki

Pridevniški zaimek neki ima v govoru Lokavca obliko ´ẹ:n: ´Ẹ:n č´lo: k je ´šo: ´mi: m.

3. 2. 3. 6 Poljubnostni zaimki

V narečju uporabljamo zaimek ˋne: ki: Ńe: ki ´le: pga mi: pu´vẹ:j

3. 2. 3. 7 Mnogostni zaimki

Količinski zaimek mnogo v govoru nadomešča pridevnik ve´li: k : Ve´li: k əl´di: je š´lu: .

Uporablja se tudi lastnostni zaimek ´må:rs´ki: r: ´Må:rs´ki: r ńi: ma ćå:jta..



55

3. 2. 3. 8 Oziralni poljubnostni zaimek

Primera: Pərń e:s k´ru: x, ´ki: rga ´kọ:l.

´Kå:krš ´kọ:l bo, bo ´du:ọbər.

3. 2. 3. 9 Totalni zaimki

V govoru se najpogosteje uporablja količinski zaimek ´si: : ´si: so š´li: ´kjẹ:.

3. 2. 3. 10 Nikalni zaimki

Pogosto se uporablja zaimek: - nu´b e:nga (Nu´b e:nga jer´mi:ẹna ńi: b´lu: .).

3. 2. 3. 11 Drugostni zaimki

Primera: Ń e: ´te: ga, d´ru: gga mi ´dẹ:j.

´Tå: je dru´gå:č ku ú: n.

3. 2. 3. 12 Istostni zaimki

Primer: ´Tå: d´vå: sta í: sta / eńå:ka.



56

3. 3 GLAGOL

3. 3. 1 Glagolske kategorije

V govoru Lokavca se ravno tako kot v knjiţnem jeziku pojavljajo štiri osnovne glagolske

kategorije, in sicer glagolski vid, način, naklon in prehodnost glagola.

3. 3. 1. 1 Glagolski vid

Ločimo dovršne in nedovršne glagole. (Toporišič 2000: 348).

Dovršni glagoli so tisti, pri katerih se glagolsko dejanje konča v trenutku govorjenja:

ulu´vi: la, ´ku: pla, ńå:jdla, s´ku: xala.

Pri nedovršnih glagolih pa glagolsko dejanje še traja: lu´vi: , ku´pu: je, ´ku: xa, ´xu:ọt,

ń e:se.

Tvorba dovršnikov iz nedovršnikov

Iz nedovršnikov tvorimo dovršnike, tako da nedovršnim glagolom dodamo predpono: do-, iz-,

na-, ob-, pod-, pre-, s-, pər-.

Primeri:ń e:sem – pərń e:sem, ´je: m – na´je: m, ´ku: xa – s´ku: xa, ´b e:re – pər´b e:re.

Tvorba nedovršnikov iz dovršnikov

Iz dovršnikov tvorimo nedovršnike, tako da dovršniku menjamo glagolsko pripono:

´ku: p – ku´pu: jem, um´r e:m – u´mi: ram, z´me: šam – ´me: šam.

3. 3. 1. 2 Prehodnost

O prehodnosti govorimo, kadar glagolsko dejanje koga oz. kaj prizadeva.

Pa s ´šo: , pa s kər ´kå:ke ´du:ọge s ´kẹ:j pu´bi: ru., ´Ti: ste fi´žu:ọlənce smo ´v e:n

´pi: pal, te´ku: de je b´la: že kər ´lu: kna ´ti: sti ku´pi: c, ´tå:m., ´ča:six s že na

skri´vå:j, ku je ´tå:m za pra´ši: če ´ku: xala, pa s ńu:ọtər ´å:lfo, ´ti: st ´k o:tu pu´ri: nu,

pa /…/



57

3. 3. 1. 3 Glagolski način

Tako kot v knjiţnem jeziku se tudi v govoru Lokavca pojavljata dva glagolska načina, in sicer

tvorni in trpni. O tvornem načinu govorimo takrat, kadar je osebek vršilec dejanja ali nosilec

stanja.

S ´šo: ´g o:r ´jå:zno, pa s ut´se: ku en ´j ẹ:sen.

S ńu:ọtər ´lå:te pu´ri: nu.

Kadar pa osebek ni vršilec dejanja ali nosilec stanja, govorimo o trpniku.

´På:si so se pu´ta:rgal.

3. 3. 1. 4 Glagolski naklon

V govoru in tudi v knjiţnem jeziku ločimo tri glagolske naklone, in sicer povedni, velelni in

pogojni naklon. (Toporišič 2000: 359).

Povedni naklon (pove, da je dejanje realno): ´Må:ma ´tu: ńi: ps´ti: la.

Velelni naklon (dejanje je zaţeljeno, zahtevano): Pu t´le: x pub´ri: š!

Pogojni naklon (podaja umišljeno dejanje glede na moţnost njegove uresničitve): ´Tu: bi

b´lu: ´få:jn, če bi b´la: ´ti: sta ´ča:rta pu sre´di: n.

2. 3. 2 Sedanjiške glagolske vrste

Glede na končaje sedanjiških oblik delimo glagole v pet skupin, in sicer glagole na -am, - im,

- jem, -em, -m. (Toporišič 2000: 362-363).

3. 3. 2. 1 Glagoli na -am

Ti glagoli so: ´dẹ:lam / ˋde: lam, ´må:m, ´se: kam, ´ku: xam, ´žu:ọkam.

Spreganje glagola


1. os. ´dẹ:lam / ˋde: lam ´dẹ:lamo /´de: lamo ´dẹ:lama /´de: lama

2. os. ´dẹ:laš/ ´de: ´dẹ:late /´de: late ´dẹ:lata /´ de: lata



58

3. os. ´dẹ:la /´ de: la ´dẹ:lajo / ´de: lajo ´dẹ:lata / ´de: lata

Velelnik

1. os. ´dẹ:limo / ´de: limo ´dẹ:lima / ´de: lima

2. os. ´dẹ:li /´ de: li ´dẹ:lite / ´de: lite ´dẹ:lita /´ de: lita

Deleţnik

Deleţnik na: - l: ´dẹ:lu /´ de: lu,

- la: ´dẹ:lala /´ de: lala,

- li: ´dẹ:la / ´de: lalal.

3. 3. 2. 2 Glagoli na -im

To so glagoli: tər´pi: m, lu´vi: m, ž´vi: m, se´di: m, ´xu:ọd .

Spreganje glagola


1. os. lu´vi: m lu´vi: mo lu´vi: ma

2. os. lu´vi: š lu´vi: jo lu´vi: ta

3. os. lu´vi: lu´vi: jo lu´vi: ta

Velelnik

1. os. ´lo: mo ´lo: ma

2. os. ´lo: ´lo: te ´lo: ta

Deleţnik

Deleţnik na: - l: lu´vi: ,

- la: lu´vi: la,

- li: lu´vi: l.



59

3. 3. 2. 3 Glagoli na -jem

Glagoli na -jem so v narečju naslednji: ku´pu: jem, ´pi: jem. V govoru ti glagoli preidejo v

skupino glagolov, ki imajo kočnico -em: peljem – ´pi:ẹlem, meljem – ´mi:ẹlem.

Spreganje glagola


1. os. ´pi: jem ´pi: jemo ´pi: jema

2. os. ´pi: ješ ´pi: jete ´pi: jeta

3. os. ´pi: je ´pi: jejo ´pi: jeta

Velelnik

1. os. ´pi: mo ´pi: ma

2. os. ´pi: ´pi: te ´pi: ta

Deleţnik

Deleţnik na: - l: pi: ,

- la: pi: la,

- li: pi: l.

3. 3. 2. 4 Glagoli na -em

Ti glagoli so: ń e:sem, p´r e:dem, ´le: čem.

Spreganje glagola


1. os. ń e:sem ń e:semo ń e:sema

2. os. ń e:seš ń e:sete ń e:seta

3. os. ń e:se ń e:sejo ń e:seta



60

Velelnik

1. os. ń e:smo ń e:sma

2. os. ń e:s ń e:ste ń e:sta

Deleţnik

Deleţnik na: - l: ńi:ẹsu,

- la: ń e:sla,

- li: ń e:s .

3. 3. 2. 5 Glagoli na -m

Ti glagoli so: ´då:m, s , ´ve: m, ´je: m.

Spreganje glagola


1. os. ´då:m ´då:mo ´då:ma

2. os. ´då:š ´då:te ´då:ta

3. os. ´då: ´då:jo ´då:ta

Velelnik

1. os. ´dẹ:jmo ´dẹ:jma

2. os. ´dẹ:j ´dẹ:jte ´dẹ:jta

Deleţnik

Deleţnik na: - l: ´då: ,

- la: ´då:la,

- li: ´då:l



61

3. 3. 2. 6 Naglas sedanjiških oblik

Sedanjik

Končaji glagola so lahko nenaglašeni (´dẹ:lam, ´pi:ẹlem, ń e:sem) ali pa naglašeni (tər´pi: m,

lu´vi: m, se´di: m). Pri spreganju sedanjika ostane naglas na istem mestu.

Velelnik

V narečju so vsi končaji nenaglašeni (´dẹ:li, ´ta:rp, ń e:s, ń o:s). Velelniške oblike se

spregajo po nepremičnem naglasnem tipu.

Deleţniki

Deleţniki se spregajo po premičnem naglasnem tipu, končaji deleţnikov pa so vselej

nenaglašeni (´ri:ẹku, ´ta:rpu, ń o:su).

3. 3. 3 Nedoločniške glagolske vrste

Glede na končaje nedoločniških oblik delimo glagole v štiri skupine. V Slovenski slovnici so

razvrščeni v naslednje:

Nedol. Nam. Del. -l Del. -n/-t Glagoln. Del. -ši

1. Glagoli na -ati del-ati -at -al -an -anje iz- -avši

´dẹ:lat ´dẹ:lat ´dẹ:lu ´dẹ:lan ´dẹ:laje /

(-eti -im) ţel-eti -et -el -en -enje po- -evši

že´le: t že´le: t ´ž e:lu zaže´l e:n že´lẹ:je /

2. Glagoli na -iti kroţ-iti -it -il -en -enje ob- -ivši

k´ru:ọšt k´ru:ọšt k´ru:ọš zauk´ru:ọžen k´ru:ọžeje /

3. Glagoli na V-ti pi-ti -t -l -t -tje po- vši

´pi: t ´pi: t ´pi: za´pi: t ´pi: tje /

4. Glagoli na C-ti tres-ti -t -el -en -enje po- -ši

t´ri:ẹst t´ri:ẹst t´ri:ẹsu nat´ri:ẹsen t´ri:ẹseje /




62

Deleţniški obliki glagola na -ši in -vši se v govoru ne uporabljata. Pri obliki za namenilnik

pride do redukcije končnega samoglasnika i. Iz preglednice je tudi razvidno, da sta

nedeločniška in namenilniška oblika identični.

Naglas je pri nedoločniških oblikah načeloma na istem zlogu kot pri nedoločniku.

3. 3. 4 Glagolske oblike

3. 3. 4. 1 Osebne glagolske oblike

Te oblike izraţajo:

a) osebe:

• govorečega (´S se s´mu: ču.),

• ogovorjenega (´K o: pa ti ´dẹ:laš?),

• neudeleţenca v pogovoru (Sne´ži: l je.).

b) čas:

• sedanjik (p´r e:dem),

• preteklik (s p´r e:du),

• prihodnik (bom p´r e:du),

• predpreteklik se v govoru ne uporablja.

c) način:

• trpnik (T´rå:nk je ´bi: pug´rå:blen.),

• tvornik ( ´či: ri s g´rå:bu pu t´rå:nki.).

č) naklon:

• povedni (p´r e:dem),

• velelni (p´r e:t),

• pogojni (bi p´r e:du).



63

3. 3. 4. 2 Neosebne glagolske oblike

Neosebne glagolske oblike ne izraţajo osebe, ker je le-ta ţe izraţena. Neosebne glagolske

oblike v knjiţnem jeziku so: nedoločnik, namenilnik, glagolnik, deleţja na -č, -aje in -e,

deleţnik na -č, deleţje na -ši, deleţnik na -ši, opisni deleţnik na -l, deleţnik stanja na -l, trpni

deleţnik na -n/-t in deleţnik stanja na -n/-t. (Toporišič 2000: 399-405).

V govoru se uporabljajo: nedoločnik, namenilnik, deleţnik na -č, opisni deleţnik na -l,

deleţnik stanja na -l, trpni deleţnik na -n/-t in deleţnik stanja na -n/-t.

Nedoločnik in namenilnik

Nedoločnik ima v govoru enako obliko kot namenilnik:

nedoločnik namenilnik

past ´på:dit ´på:dit

leč ´l e:žet ´l e:žet

ţet ´ži:ẹt ´ži:ẹt

spat s´på:t s´på:t

sušit su´ši: t su´ši: t

kosit ku´si: t ku´si: t

orat u´rå:t u´rå:t

sejat s´jå:t s´jå:t

Deleţnik na -č

Deleţnik na -č je pridevniška beseda, ki se, tudi v govoru, v spolu, sklonu in številu ujema s

samostalniško besedo (gu´ri:ẹča ´xi: ša, v´ru:ọča ´v o:da).

Opisni deleţnik na -l

Rabi se za opisovanje tvornih časov in naklonov: s ut´se: ku, s na´ri:ẹdu, bo ´pa:ršu .



64

Deleţnik stanja na -l

Deleţnik stanja na -l se rabi kot vsak drug pridevnik. Ima obliko za spol, sklon in število:

u´vi:ẹla ´ru:ọža, ve´si:ẹla ´pu: .

Trpni deleţnik na -n/-t

Izraţa trpnost (Ću:ọte so pusu´š e:ne.)

Deleţnik stanja na -n/-t

Izraţa lastnost, pridobljeno z izvršitvijo dejanja. Je navadna pridevniška beseda, ki se

uporablja v povedku (K´ru: x je pe´č e:n/´p e:čen) ali kot prilastek (Pusu´š e:na sm´re: ka se

je udlu´mi: la.). (Toporišič 2000: 405).

3. 3. 5 Število

Načeloma se glagoli pojavljajo v ednini, dvojini in mnoţini. Posebnost v govoru pa je ta, da

se pri pogovoru o osebah, do katerih čutimo neko spoštovanje in ki niso udeleţenci pogovora,

lahko so te osebe tudi ţe pokojne, rabi mnoţinska 3. os. (Ńå:ša ´må:ma so te´ku: ´du:ọbər

k´ru: x ´p e:k .).



65

3. 4 PRISLOV

Prislovi so nepregibna besedna vrsta in nimajo oblik za spol in število. Tudi sklanjajo se ne.

Zaznamujejo okolnosti, kot so prostor, čas, lastnost in vzrok. Na podlagi tega govorimo o

naslednjih vrstah prislova:

• prostorski oz. krajevni prislovi,

• časovni,

• lastnostni,

• vzročnostni prislovi. (Toporišič 2000: 406).

3. 4. 1 Prostorski oz. krajevni prislovi

Glede na to, kako se po njih vprašamo, jih razdelimo v tri skupine:

1. prislovi na vprašanje kje zaznamujejo mesto, na (v) katerem se kaj dogaja (´tu: ki, ´g o:r),

2. prislovi na vprašanje kam zaznamujejo cilj, h kateremu je dejanje usmerjeno (´s e:m,

ńe: kam, ´g o:r, ´d o:l, ńu:ọtər);

3. prislovi na vprašanje kod izraţajo območje ali pot, po kateri se odvija dejanje (´tlẹ:).

3. 4. 2 Časovni prislovi

Glede na vprašalnice tudi tu ločimo tri skupine:

1. kdaj: ´čå:six, pu´po: dne, zve´či: r, pu´zi: m, puń o:č;

2. odklej: ut ´t e:di;

3. doklej: du ´t e:di.

3. 4. 3 Lastnostni prislovi

Po vprašalnicah jih ločimo v pet skupin:

1. kako: te´ku: , skri´vå:j, pu ´ti: x, dər´gå:č, puće: n;

2. koliko: ńe: ki, ´tu: k, ve´li: k, ´må:l, ´ku: k.

3. kolikokrat: ´ku: ket, ´ e:nket, ´pi:ẹtkәt.



66

4. kolikanj: ´či: st, ´d o:st.

5. katerič / katerikrat / kolikič: ´pa:rvič, na´zå:dne.

Lastnostni prislov, po katerem se vprašamo kako, ima v narečju dve obliki, in sicer te´ku: in

ta´ku: .

3. 4. 4 Vzročnostni prislovi

Razvrščamo jih glede na vprašalnice:

1. zakaj (kaj): za´tu: , zań e:leš;

2. čemu: za´tu: ;

3. s kakšnim uspehom: zas´tu:j;

4. kljub čemu: nexu´ti:ẹ;

5. glede na kaj: stru´ko: n, jezi´ko: n, pu´li: tič .

Prislove lahko nadomeščajo tudi t.i. prislovni izrazi.

Razvrščajo se v štiri skupine:

1. prostorski: ´kå:mər´kọ:l, ut ´ku:ọt;

2. časovni: ´så:k ćå:jt, pu ´do: gem ćå:jti, ut g´då:j, du g´då:j;

3. načinovni: na s´ri:ẹčo, pu ´do: gem;

4. vzročni: b´rẹ:z ´vi:ẹze, pu pu´mu:ọt.



67

3. 5 POVEDKOVNIK

Povedkovniki so predmetnopomenske besede, ki se rabijo kot povedkova določila.

Zaznamujejo predvsem naravne pojave, stanje in razpoloţenje:

1. stanje narave: b´lu: je ´ma:rz , b´lu: je vet´ro: n;

2. stanje in razpoloţenje doţivljavca zunanjega in notranjega okolja: ´d o:bər je, ´do: k

ćå:jt;

3. vrednostenje: ´ču: d je, ´få:jn je. (Toporišič 2000: 412).



68

3. 6 PREDLOG

Raba predlogov v narečju je pogosta ravno taka kot v knjiţnem jeziku.

Predlogi so nepregibna besedna vrsta in nimajo predmetnega pomena, ampak le slovničnega.

Predloţne zveze izraţajo prostor, čas, lastnost in vzrok. (Toporišič 2000: 413).

Zveze, ki izraţajo prostor: pod mizo – put ´mi: zo, na breg – na b´re: gi, pred gozdom – pret

´xu:ọsto, od soda – ut ´su:ọda, pri bratu – pər b´rå:ti, pri gostilni – pər gus´ti: l .

Zveze, ki izraţajo čas: ob petih – up ´p e:tix, o božiču – u bu´ži: č.

Zveze, ki izraţajo lastnost: iz blaga – iz bla´gå:, za vzglavnik – za ´po: štər.

Zveze, ki izraţajo vzročnost: na skrivaj – na skri´vå:j.



69

3. 7 VEZNIŠKA BESEDA

Vezniška beseda je slovnična besedna vrsta, ki kaţe na razmerje med dvema deloma

sporočila. Vezniške besede so: • vezniki,

• oziralni in vprašalni zaimki,

• nekateri členki.

Najbolj tipična vezniška beseda je veznik, ki izraţa priredno in tudi podredno razmerje med

deli prostega stavka, sicer pa priredno ali podredno razmerje med stavki samimi. (Toporišič

2000: 426).

Vezniki so lahko enodelni ali dvodelni. Enodelni vezniki, ki so v narečju največkrat

uporabljeni, so:

• in - velikokrat se namesto njega uporablja veznik pa (S p´re: šu is ´šu: le pa s ´zi:ẹ

´ e:no s´ki: ro.),

• ali – narečno al (G´ri:ẹm ´jəs al g´ri:ẹš ti?),

• samo – narečno sam (S p´re: šu, sam s ´bi: pre´p o:z .),

• zato – narečno za´tu:u (Prem´lå:t je še, za´tu: pa je te´ku: .),

• ko – narečno ku (Zlu´mi: la si je ´ru:ọko, ku je pu š´tẹ:ngix ´på:dla.),

• če – narečno če (Če mi bo ´å: to ž´gå: , se ´bọ:m pa pər´p e:lu.),

• ker – narečno ku (´Jəs s ´tu: na´ri:ẹdu, ku ú: n ńi: ´mu:ọgu ´v e:č.),

• čeprav – narečno čep´ro: (Ńi: ´pa:ršu, čep´ro: sma b´lå: z´mẹ:jena.).

• da – narečno de (´Få:jn bi b´lu: , de bi b´lå: ´ti: sta ´ča:rta ´ pu sre´di: n.),

• kot – narečno ku (Je ´du:ọbər ku k´ru: x).

Enodelna veznika ko in kot imata enako narečno obliko, in sicer ku ali pa kar k (K s ´bi:

mlå:t…)

Dvobesedni vezniki v govoru so naslednji:

• namesto da – narečno na´me: st de (Na´me: st de bi ´bi: du´må:, je s´pẹ:t ńe: kam ´šo: .),

• potem ko – narečno ´p o:l ku (´P o:l ku je že pre´p o:z , se ne da ńẹ:č nar´di: t.),

• tako da – narečno te´ku: de (´Ti: ste fi´žu:ọlə ce smo ´v e:n ´pi: pal, te´ku: de je b´la: že

kər ´lu: kna ´ti: sti ku´pi: c.),



70

• kakor da – narečno ´ku: kər de (Ńu:ọs se, ´ku: kər de ´så:m ´s e: ´ve: .),

• samo da – narečno ´så:m de (´Sẹ:j ńi: ´vå:ž , ´så:m de g´ri:ẹ na ´bu: jš.).

Redko se uporabljajo tudi dvodelni vezniki:

• ali - ali – narečno al - al (Al mi ´då:š al pa ´bọ:m ´kər ´zi:ẹ .),

• nekaj -nekaj – narečno ńe: ki - ńe: ki (Ńe: ki ´dẹ:j ti, ńe: ki bom ´då pa ´jəs.),

• na samo - ampak tudi – narečno ń e: ´så:m - ´å:mpak ´tu: t (N e: ´så:m guvu´ri: t, ´å:mpak

´tu: t ´kẹ:j na´ri:ẹt.) .



71

3. 8 ČLENEK

Členki so, ravno tako kot vezniki, nepregibna besedna vrsta. Z njimi vzpostavljamo zveze s

sobesedilom, izraţamo pomenske odtenke posameznih besed, delov stavka, celih stavkov ali

povedi ali pa tvorimo skladenjske naklone.

V knjiţnem jeziku poznamo dve klasifikaciji členkov. Po prvi se členki delijo na pozivne,

vrednotenjske, čustvenostne in besedilnozgradbenostne. Druga klasifikacija naj bi veljala za

boljšo oziroma enostavnejšo. Členki se po drugi klasifikaciji delijo na: navezovalne,

čustvovalne, izvzemalne, presojevalne, dodajalne, členke zadrţka, členke potrjevanja ali

soglašanja, členke moţnosti, verjetnosti, členke mnenja, domneve, vprašalne, spodbujalne in

členke zanikanja ter soglašanja. (Toporišič 2000: 445-449).

V narečju se sporabljajo vsi našteti, le da imajo nekateri narečno obliko:1

• navezovalni: ´jå, pa, no, ´sẹ:j, ´tu: t;

• čustvovalni: na ´žå:lost, ´d o:bər, x´vå:la bu´gu: ;

• poudarni: še, g´li: x, pu´si:ẹbi, ´zi: xer;

• izvzemalni: ´så:m, ´kọ:mi;

• presojevalni: s´k o:r, pərb´li: ž ;

• dodajalni: ´tu: t;

• členki zadrţka: ´kọ:mi, ´sẹ:j;

• členki potrjevanja ali soglašanja: ja, í: tak, se´ve: de, ´re: s, ´ve: š de;

• členki moţnosti, verjetnosti: mu´gu:ọče, ver´ji:ẹt ;

• členki mnenja, domneve: ´mənde;

• vprašalni: a, al;

• spodbujalni; trdilni: ´dẹ:j pu´vẹ:j in nikalni: ´sẹ:j ne boš;

• členki zanikanja in nesoglašanja: ń e:.

1 Vrste členkov povzete po Slovenski slovnici 2000: 448-449.



72

3. 9 MEDMET

Medmeti so v veliki meri besede stavki, in sicer razpoloţenjski, posnemovalni in velelni

medmeti. (Toporišič 2000: 450).

Pojavljajo se tudi v govoru Lokavca.

Razpoloţenjski medmeti:2

• kombinacija samoglasnika in soglasnika: ´ẹ:x, ´å:ja, ´ẹ:j ´jẹ:j, a, ´ẹ:j;

• vriski: ´ju: xuxu;

• ustnični glas: mm, xmm, x´jå:.

Posnemovalni medmeti:

• šumi v zvezi s človekom :´xå:´xå:´xå:;

• ţivalsko oglaševanje: ´mu: , ´ku:´ku:, ´pi:´pi:, ´ki:´ki:´ri:´ki:;

• zvoki naprav: ći:n ći:n, ´ži:ga ´žå:ga;

• slušni vtisi kretnje ali giba se radi razvijajo v glagol: štər´bu: nknat.

Velelni medmeti

• velelni medmeti za ljudi: ´dẹ:j, ńå:, ńå:ta, ´čå:k;

• velelni medmeti za ţivali: ´må:rš, ´họ:p, ššc;

V narečju so pogosti tudi vabni klici za ţivali:

• pse: ´ta:, ´ta:, ´ta:;

• mačke: ´mu:c, ´mu:c, ´mu:c;

• kokoši: ´pi:, ´pi:, ´pi: ali pa ńa:, ńa:, ńa:.

Vabni klic ńa:, ńa:, ńa: se v narečju pojavlja za vse vrste ţivali, kadar jih hočemo nakrmiti

oz. nahraniti in jih na ta način priklicati k sebi.

Za ohranjanje človeških stikov se uporabljajo v narečju tudi zvalnice (´xẹ:j, ´ẹ:j) in pozdravi

(´du: bər ´då:n ali kar skrajšano ´då:n; ´du: bər ´ju: tər, skrajšano ´ju: tər; ´du: bər

2 Vrste medmetov povzete po Slovenski slovnici 2000: 451-462.



73

ve´či: r, skrajšano ´či: r; ´bu: x ´dẹ:j; z´bu:ọgom; a´di: jo / ´di: jo; s´rẹ:čno, zdrå:vo. V rabi

je tudi slengovska oblika ´s e:rbus.



74

4 SKLADNJA

Pri skladenjski analizi besedil in govora vasi Lokavec sem se opirala na Slovensko slovnico

doktorja Joţeta Toporišiča. Za še podrobnejšo ponazoritev skladenjskih značilnosti sem za

primere navajala tudi stavke in povedi iz vsakdanjega, ţivega govora, ker v besedilih ni

primerov npr. za vse vrste priredij in podredij.

Zgodbi, ki predstavljata del diplomskega dela, je pripovedoval en sam informator, in sicer

moj oče. Tako prva kot tudi druga zgodba govorita o informatorjevih dogodkih iz otroštva.

Prva zgodba govori o tem, kako si je informator, ko je bil še otrok, zaradi velike ţelje po

smučanju sam poskušal izdelati smuči. Zgodbo pripoveduje v 1. osebi ednine.

Pričakovali bi, glede na to, da gre za »spomine iz preteklosti«, da bo celotna zgodba

predstavljena v preteklem času, vendar ni tako. Pretekli čas res da prevladuje, vendar je

prepleten s sedanjikom. (´Ve: š de, na´pa:ru z´mi:ẹr , ´ku: k ´do: ge bi b´le:. ´P o:l s pa

rask´lå: čes ´po: kər s s´ki: ro, pa šńi:ẹg .). Prva poved je tako zapisana v sedanjiku, sledi

pa ji poved v pretekliku. Sedanjik je izraţen tudi ţe v prvih dveh povedih besedila (´Få:jn je,

če sne´ži: , de /…/ ´T e:di je ´lu: š ´v e:n g´li:ẹdat.).

Druga zgodba pa govori o tem, kako je informator skupaj z očetom, v času velikonočnih

praznikov, šel k maši. Zelo na kratko spregovori o navadah, kakršne so bile v preteklosti, in

jih primerja z današnjim časom. Informator na jasen način pove in izrazi nezadovoljstvo,

predvsem glede spoštovanja vrednot (Dər´gå:č so ´tu: əl´di:ẹ ´čå:six upuš´tẹ:val, ´d o:ns

pa ´bọ:l isku´ri: ščajo ku pa ´kẹ:j d´ru: ga.).

Zgodba je zapisana v različnih osebah, in sicer v 1. osebi ednine (´Ši:ẹs ´ši:ẹsdesətga s

za´či:ẹ na ´ši: xt ´x o:dit, ´ e:n´ši:ẹsdesətga s pa že ´ji:ẹmu ´tu: ´s o:jo ub´le: ko. S si jo

´ku: pu, pa /…/), v 1. osebi dvojine (Sma š´lå: z u´či:ẹtam., Sma ´p o:l že ´p o:z du´mo:

p´re: šla.) in v 1. osebi mnoţine (´P o:l smo pa se´ve: de ´må:l zalu´ži: l pa ´pi: l.).



75

Stavek prvega dela povedi uvaja prihodnji čas, ki v drugem delu povedi preide v preteklik (Ja,

bo, ´bọ:m pa ´jəs pu´ve: du, ´kọ:k je b´lu: ´čå:six). Sedanjik se pojavlja v povedih, ki

govorijo o tem, kako je z navadami danes.

Zanimivo pri obeh besedilih je, da so časovno opredeljena, to pomeni, da iz njiju razberemo,

katerega leta oz. v katerem letnem času so se dogodki odvijali. Informator poda letnice in

celo omeni letni čas. V prvem besedilu: ´Tu: je b´lu: ú:ọs ´pi:ẹs /…./ ´Si:ẹd ´pi:ẹdesətga

´le: ta. Ja, ´tå:m ńe: k, ´ši:ẹs ´pi:ẹdesət, ´si:ẹd ´pi:ẹdesətga ´le: ta. V drugem besedilu pa:

Ap´ri: la, ´tå:m ńe: k, ´bọ:l. Se´ve: de, s´re: t ap´ri: la. Ja, ´ e:n´ši:ẹsdesətga ´le: ta.

V prvem besedilu se pojavi premi govor.

(´Må:ma ´tu: ńi: ps´ti: la. Je ´r e:kla: »´Ti: se ´bọ:š s´mu: ču, pa ´bọ:š ću:ọte ´ta:rgu!«

´P o:l pa še d´ru: k: »Ja, pa ´m e:n ´ji: x na´ri:ẹt, pa ´m e:n ´ji: x na´ri:ẹt.«)

Informator med pripovedovanjem v prvem besedilu sam sebi zastavi vprašanji in nanju

odgovori: Ja, ´k o: pa ´p o:l? ´P o:l pa ńẹ:č d´ru: ga ´ku: kər /…/, G´då:j je b´lu: ? ´Tu:

je b´lu: /…/.

Premori med posameznimi deli v povedi in povedmi samimi so lahko različno dolgi. Razlog

za to je v tem, da si informator vzame trenutek časa in razmisli, kako bo nadaljeval

pripovedovanje. Med pripovedovanjem velikokrat spremeni barvo glasu. Pogosta je tudi

uporaba kretenj rok, še posebej, kadar je pripoved čustveno obarvana in je posledica veselja

ali jeze.

Obe besedili informator govori »na pamet«. Skladenjske vzorce tako izbira sproti, zato so le-ti

pogosto prekinjeni ali pa celo nedokončani (Se s´po: nem, sma š´lå: z u´či:ẹtam /…/ ´Ja:, pa

še ´tu: je b´lu: ´čå:six /…/). Misel velikokrat prekine in jo nadaljuje po kratkem premoru.

Pogosto se v besedilu pojavljajo zamolki in nedokončane misli.

Stavki se pogosto začenjajo:

• s pomoţniki: ´S si ´jo ´ku: pu., Sma š´lå z u´či:ẹtam., Smo š´li: pruće: sjo. Je b´lu:

ve´li: k sne´gå:;



76

• z zanikanimi pomoţniki: Ńi: b´lu: ńẹ:č ´vå:ž ., Ńi: b´lu: ´kẹ:j nu´b e:nga

jer´mi:ẹna za č´ri:ẹs.;

• s členki: Ja, no ´bọ:m pa ´jəs pu´ve: du…/, Ja, če si ´bi: rmo utp´rå:vu…/, No, ´p o:l s pa

štu´di: ru /…/, No, in se s´po: nem /…/;

• z veznikom pa: Pa se s´po: nem /…/, Pa s ´šo: /…/.

Pomoţniki so lahko tudi na koncu stavka: ´Få:jn je b´lu: .

Na koncu stavka je lahko tudi glagol: Sma ´p o:l že ´p o:z du´mo: p´re: šla.

Iste sestavina glagola podaja po različnem vrstnem redu: S pa rask´lå: čes ´po: /…/, Čes

´po: rask´lå: /…/.

V besedilu so pogosta ponavljanja. Ista beseda se lahko v enem stavku ponovi večkrat: En

ćå:jt je ´tu: se seg´rẹ:l, se´grẹ:l, g´rẹ:l, pa ´ku: xal. P o:l s pa ´t e:su, kər ´t e:su, kər

´t e:su., S , s si jo ´ku: pu., Pa ´tu: se ńi: ´då:l, ´tu: se ńi: ´då:l., ´ e:na ´tu: ki, ´ e:na

´tå:m., ´På:lce pa, ´på:lce ńi: smo ńẹ:č /…/

Ponavljajo se tudi kazalni zaimki: Te´ku: de je že ´p o:l ´kå:k, ´kå:k ´le: t je pa že p´re: š ,

´ji: x je pa že z´må:nkal, ´ti: stix ´du:ọk ´tu: t.

Ponovi se tudi veznik: Na´zå:dne pa ú: bəlč, če, če mi ga je ´fọ:tər ´då: ., P o:l pa, ku s se

´p e:lu, pa, pa so se mi ´ti: st ´på:si pu´ta:rgal.

Povedi so kratke, v veliki meri eno-in dvostavčne, nekaj je tudi večstavčnih.

Primeri enostavčnih povedi:

Ńi: b´lu: ´kẹ:j nu´b e:nga jer´mi:ẹna za č´ri:ẹs., Je ´bi: ´å:klix za u´ru:ọdje., ´så:k

´le: t je b´lu: dər´gå:č., ´Tu: je b´lu: ´či: st dər´gå:č.

Primeri večstavčnih povedi:

Ja, se s´po: nem, ku s ´čå:six, ku s p´re: šu is ´šu: le, je ´šo: sńe: k, s´mu: č pa ´ve: š

de ńi: s ´ji:ẹmu., ´P o:l pa, ku s se ´p e:lu, pa, pa so se mi ´ti: st ´på:si pu´ta:rgal, pa s

´ji: x kər ´tå:m ´pu: stu.



77

4. 1 UPOVEDOVANJE

Avtor Slovenske slovnice navaja, da je upovedovanje potek, v katerem propozicija proste

povedi dobi skladenjsko obliko. Slovenski knjiţni jezik loči 12 vrst določitev, po katerih

lahko upovedimo pomensko podstavo. (Toporišič 2000: 491).

Ker besedili, ki sem ju analizirala, ne vsebujeta primerov za vse določitve, sem nekaj

primerov zanje povzela iz vsakdanjega govora.

4. 1. 1 Vrste določitev

Kolikostna določitev

Kolikostna določitev določa kolikost osebka. (Toporišič 2000: 492).

Primera: Pa s ´šo: ., Pa so ´ti: ste ´du:ọge le´žå:le ´tən ´d o:l pu ´ji: .

Istovetenjska določitev

Ta določitev se pojavlja zlasti ob samostalnikih. Podajajo jo preteţno kazalni zaimki.


Primera: No, ´bọ:m pa ´jəs pu´ve: du. (v pomenu »jaz in ne kdo drug«), ´Ki: r je ´ji:ẹmu

ńọ:vo ub´le: ko, ´ti: st je ´få:jn zg´li:ẹdu.

Hotenjska ali voluntativna določitev

Hotenjska določitev izraţa hotenje (svoje ali tuje). (Toporišič 2000: 495).

Primer: ´Rå:t bi se s´mu: ču.

Moţnostna ali potencialna določitev

Izraţa, kolikšna je moţnost za uresničitev nekega dejanja. (Toporišič 2000: 496).

Primer: ´Mu:ọrš pa ´så:kem ńe: ki ´då:t, če ń e:, pa ni p´ro: .

Nikalna določitev

Nikalna določitev z nikalnico »ne« ukinja trdilno obliko. (Toporišič 2000: 497).



78

V narečju pogosteje zanikamo z ńi: ali ń e:. Tako kot v knjiţnem jeziku lahko tudi v

govoru zanikamo katerikoli stavčni člen. Primera: Nu´b e:nga u´ko: ja ńi: b´lu: ., Ńi:

b´lu: ńẹ:č ´vå:ž ., Ń e: te´ku: ´ga:rdu guvu´ri: t.

Določitev glede na udeleţenca sporočanja

Avtor Slovenske slovnice navaja, da sta udeleţenca pogovora govoreči (jaz) in ogovorjeni

(ti). Namesto edninske oblike jaz se uporablja needninska oblika midva ali mi. Za

neudeleţence pogovora pa se uporabljajo oblike: on, ona, ono, kdo, nič, kaj ipd. (Toporišič

2000: 507).

Primera: (´Fọ:tər pa ´jəs) Sma ´p o:z du´mo: p´re: šla., (´Jəs) S si jo ´ku: pu.

Določitev do trenutka govorjenja

Pri upovedovanju izberemo pravilne časovne oblike (in tudi prostorske). (Toporišič 2000:

509).

Primeri: Ja, bom pa ´jəs pu´ve: du.(prihod.), Z´ju: tri je ´bi: še m´rå:k. (pret.), ´Tu: t ´tu:

je p´rå:z k. (sed.)

Pomembno vlogo pri upovedovanju ima tudi prostorska določitev, ki nas seznani, kje se

dejanje uresničuje. Primera: Pa s ´šo: ´g o:r ´jå:zno., ´D o:l ´kẹ:j na ´ji: al na t´rå:nki.

Skladenjskonaklonska določitev

Ta določitev loči pripovedne, vprašalne, velelne in ţelelne povedi in stavke. (Toporišič 2000:

513).

Pripovedne povedi: Te´ku: de, ku smo š´li: pruće: sjo, z´ju: tri, je ´bi: še m´rå:k. Se še

ńi: ´vi: d . Up ´p e:tix je b´lå: pruće: sja. No, in se s´po: nem, ´t e:di je b´lå: že ´bu: kva

ze´l e:na ´tu: t.

Vprašalne povedi: Ja, ´kå: pa ´p o:l?, G´då:j je b´lu: ´tu: ?

Velelne povedi: ´Bẹ:jš st´rå:n!

Ţelelne povedi: ´Rå:t bi se s´mu: ču.



79

Gotovostna določitev

Dr. Joţe Toporišič v slovnici navaja, da povedi različno upovedujemo glede na stvarnost in

predmetno resničnost. Sredstva za izraţanje so členki, členkovni frazemi, glagoli in

povedkovni izrazi, naklonske modifikacije ter vrinjeni stavki. (Toporišič 2000: 522).

Primer: Se´ve: de, s´mu: čal smo se pa ´rå:t.

V narečju gotovost nekega dogodka poudarimo z oblikama »´zi: xər« ali pa »´rẹ: s«

Pimera: ´Zi: xər ´te: ga ńi: na´ri:ẹdu ´så:m., ´Få:jn je b´lu: . ´Re: s je b´lu: ´få:jn.

Stopnjevitost ali intenzifikacija

Stopnjevitost povedanega lahko doseţemo s stopnjevanjem (navzgor in navzdol), z obrazili za

večalnost in manjšalnost, z besedotvornimi, oblikotvornimi in skladenjskimi sredstvi

(istorečne zveze, raznobesedne zveze, predloţne zveze, zveze z zaimkom, ironija,

sopomenske zveze ipd.). (Toporišič 2000: 525).

Primeri: Ja, pa ´tu: se ńi: ´då:l, ´tu: se ńi: ´då:l. (ponovitev istorečne zveze), ´Či: st

pre´zi:ẹbu. (intenzifikacija z oblikoslovnimi sredstvi).

V govoru je stopnjevitost pogosto izraţena z višjim tonom glasu.

Čustvena obarvanost

V knjiţnem jeziku čustveno obarvanost izraţajo vse predmetnopomenske besedne vrste,

največ pa pridevniki. Tako kot v knjiţnem jeziku je tudi v narečju moţen prenos ţivalskega

imena na človeka ali pa se na človeka prenašajo imena druge predmetnosti. (Toporišič 2000:

530).

Primeri: ´Ti: si pa ´ o:su., S ´bi: ´lå:č ku ´vo: k., ´Tu: ga je pa dule´tẹ:la ´b o:žja

´kå:z .

Čustvena obarvanost je v narečju izraţena tudi z barvo glasu, kjer lahko govorec podaja

besede neţno, jezno, ostro ipd.

Hierarhizacija

Pomensko podstavo v upovedenju oblikujemo tudi tako, da udeleţence in povedje

postavljamo na bolj ali manj ugledna mesta. (Toporišič 2000: 502).

Primer: Ku je b´lå ´t e:ma, ńi: s ńẹ:č ´vi: du. To lahko na drug način povemo v obliki

Ńẹ:č ńi: s ´vi: du, ku je b´lå: ´t e:ma.



80

4. 2 STAVEK

Stavek so, po teoriji dr. Joţeta Toporišiča, besede, zbrane okrog ene glagolske oblike. Stavek

je najmanjša moţna samostojna poved, zgrajena iz sestavin, ki se imenujejo stavčni členi.

Stavek, ki ima osebek in povedek, imenujemo dvodelni stavek, stavki brez prisojevalnega

razmerja so enodelni. (Toporišič 2000: 555).

4. 2. 1 Stavčni členi

Tako v narečju kot tudi v knjiţnem jeziku poznamo naslednje stavčne člene: osebek, povedek,

predmet, prislovno določilo, povedkov prilastek in povedkovo določilo.

Iz priloţenih besedil je razvidno, da vsebujeta tako enodelne kot tudi dvodelne stavke. Slednji

seveda prevladujejo.

Primeri dvodelnih stavkov: ´Tət vəlkń o:č p´rå:z ki so b´li: ., ´Må:ma ´tu: ńi: ps´ti: la.,

Na ´så:ki ´mi: s sta b´lå: pu d´vå: ´tå:larja pu´ti: ce.

Primeri enodelnih stavkov: Ja, pa ńi: b´lu: u´ko: ja., ´Tå:ke stva´ri: ., ´T e:di je ´lu: š

´v e:n g´li:ẹdat.

4. 2. 1. 1 Osebek

Po osebku se vprašamo kdo ali kaj?

V besedilih se osebek velikokrat izpusti, ker je iz konteksta razvidno, za koga gre.

Primer: Sma š´lå: z u´či:ẹtam. (´Fọ:tər pa ´jəs sma š´lå:.)

Osebek je v povedku izraţen tudi v naslednjih stavkih: P´ri: demo ńu:ọtər (osebek je ´mi: ),

´P o:l s pa raskl´å: čes ´po: (osebek je ´jəs), Je ´bi: ´å:klix za u´ru:ọdje (iz predhodne

povedi lahko vidimo, da je osebek v tem stavku ´fọ:tər).

Tudi v narečju se osebek s povedkom ujema v osebi in številu. Posebnost v narečju

predstavlja osebek oblike ´M o:ja pər´jå:t ca pa ´jəs smo š´lẹ: tərgu´vi: no. Tu lahko



81

opazimo, da se število glagolske oblike ne ujema s številom osebka. V narečju se za izraţanje

ţenskega spola dvojine uporablja mnoţinska oblika glagola. Knjiţno bi stavek zapisali v

obliki Moja prijateljica in jaz sva šli v trgovino.

Osebek je lahko enojedrni (´Må:ma ´tu: ńi: ps´ti: la.), lahko pa je priredno zloţen (´Fọ:tər

pa ´må:ma sta se m´lå:da u´ži:ẹnla / užeńi: la.).

4. 2. 1. 2 Povedek

Povedek je stavčni člen, ki izraţa dejanje, stanje, potek, značilnost in število, in sicer glede

na čas, naklon in način. Z osebkom ima, če se ta v stavku pojavlja, ujemalne lastnosti.


Oblikovno je povedek lahko ena sama osebna oblika glagola: Sńe: k je s´k o:pnu., S

p´re: šu is ´šu: le.

Povedek ima lahko ob sebi tudi povedkovo določilo. Primer: ´T e:di je b´lå: že ´bu: kva

ze´l e:na.

V narečju pa prihaja tudi do elipse oz. izpusta povedka, to pomeni, da povedka v stavku ni.

Primeri: ´ e:na ´tu: ki, ´ e:na ´tå:m. (v pomenu: ´ e:na je ´tu: ki, ´ e:na je ´tå:m.), ´P o:l pa

du´mo: . (v pomenu: ´P o:l sma š´lå: pa du´mo: :.)

4. 2. 1. 3 Predmet

Po predmetu se vprašamo z vprašalnico kdo ali kaj, in sicer z njenimi oblikami od rodilnika

do orodnika. (Toporišič 2000: 615).

Primer: ´Kå:ke ´du:ọge s ´kẹ:j pu´bi: ru. (toţ. predm.)

4. 2. 1. 4 Prislovno določilo

Pomensko so prislovna določila stavčni členi, ki glagol, pridevniško besedo, prislov ali

povedkovnik postavljajo v prostor in čas, v razmerju lastnosti in vzročnosti.

V knjiţnem jeziku in tudi v narečju ločimo naslednja prislovna določila:

• prislovno določilo kraja,

• prislovno določilo časa,

• prislovno določilo načina,

• prislovno določilo vzroka. (Toporišič 2000: 619).



82

Prislovno določilo kraja v narečju izraţa mesto dogajanja. Tipična vprašalnica je kje.

Primera: So b´lẹ: ´g o:r pu ´å:xkari ut ´su:ọdu., Pa s ´šo: ´g o:r ´jå:zno.

Prislovno določilo časa v govoru izraţa čas nekega dogajanja. Po njem se vprašamo kdaj.

Primera: ´T e:di je ´lu: š ´v e:n g´li:ẹdat., ´Tu: je b´lu: ´tå:m ńe: k ap´ri: la.

Prislovno določilo načina pove, na kakšen način se je neko dejanje zgodilo. Vprašamo se

kako, na kakšen način. Primera: ´P o:l s pa rask´lå: čes ´po: ´kər s s´ki: ro., ´čå:six s

že na skri´vå:j ´tu: ´dẹ:lu.

Prislovno določilo vzroka v govoru izraţa, zakaj se je neko dejanje zgodilo. Po njem se

vprašamo zakaj. Primer: Za´rå:t ´t e:be s ´tu: te´ku: na´ri:ẹdu.



83

4. 3 TIPOLOGIJA STAVKOV

V knjiţnem jeziku ločimo enodelne in dvodelne stavke, ki jih nadalje delimo v določene

vrste. (Toporišič 2000: 628).

Enako je s stavki tudi v narečju.

4. 3. 1 Dvodelni stavki

Po teorija dr. Joţeta Toporišiča so dvodelni stavki tisti, ki v svoji strukturi vsebujejo osebek in

povedek. (Toporišič 2000: 628).

Primera: ´Či: st dər´gå:č so ´tu: əl´di:ẹ ´čå:six ´tu: upuš´tẹ:val., ´Tət vəlkń o:č

p´rå:z ki so b´li: .

4. 3. 2 Glagolski enodelni stavki

Enodelni stavki so tisti, ki nimajo ali osebka ali pa osebne glagolske oblike. (Toporišič 2000:

628).

Primeri: ´Re: s je b´lu: ´få:jn., Sne´ži: l je.

4. 3. 3 Neglagolski enodelni stavki

V knjiţnem jeziku poznamo 5 vrst neglagolskih enodelnih stavkov, in sicer samostalniške,

pridevniške, nedoločniške, zvalniške in medmetne. (Toporišič 2000: 629).

V narečju se pojavljajo 4 vrste neglagolskih enodelnih stavkov. Izjema je nedoločniški

enodelni stavek, ki ga v govoru ne uporabljamo.

Samostalniški enodelni stavek: ´Su:ọsət ´Jå:nes.

Pridevniški, prislovni, členkovni: Dər´gå:č., Se´ve: de.

Zvalniški: ´K o:za!

Medmetni: Xmm.



84

4. 3. 4 Stavki z okrnjeno zgradbo

Tudi stavki z okrnjeno zgradbo so v ţivem govoru pogosti. Nastanejo pa takrat, kadar

skladenjskega vzorca ne dokončamo ali pa ga obrnemo v drugega. Najpogosteje se pojavljajo

nedokončani stavki.

Primeri: Te´ku: de s ´tu: ´kər ´bọ:l /…/, ´Tu: se s´po: nem ja /…/, ´P o:l pa ´så:k ´le: t

du vu´jå:šne ńọ:va ub´le: ka za ´vəlko ńu: č, ´šu: lni, ´s e: /…/



85

4. 4 ZVEZE STAVKOV

4. 4. 1 Odvisniki

Glavni in odvisni stavek povezuje člen, ki ga imenujemo vezniška beseda. Glavni in odvisni

stavek ločimo z ločilom-vejico.

Poznamo več vrst odvisnikov, vendar se v priloţenih besedilih ne pojavljajo vsi, zato sem

posamezne primere povzela iz vsakdanjega govora. Nekateri vezniki imajo v narečju

drugačno obliko kakor v knjiţnem jeziku. To je razvidno iz posameznih primerov.

Gradivo za odvisnike

Primeri odvisnikov:

• ´Ki: r je ´ji:ẹmu ńọ:vo ub´le: ko, ´ti: st je ´få:jn zg´li:ẹdu. (osebkov odvisnik),

• Ńi: b´lu: ´kẹ:j nu´b e:nga jer´mi:ẹna za č´ri:ẹs, de bi ´kẹ:j pər´pi: . (povedkov

odvisnik),

• ´Vi: du s , ´kọ:k si bi: ər´di:ẹč. (odvisnik povedkovega prilastka),

• Pu ´bi: r ti ńi: ´v e:č pər´på:dal, de bi ´ži:ẹg ´ o:jgi ń o:su. (predmetni odvisnik).

Primeri prislovnih odvisnikov:

• ´Šo: je te´ku: ´d e:leč, du ´ku:ọdər še ńi: nu´b e:d ´pa:ršu. (odvisnik količine poti),

• Ku je ´bi: du´må:, je b´lu: ´s e: ´få:jn. (časovni odvisnik),

• Š´lå: ´bọ:ma ´kjẹ:, ku ´rå:stejo ú: ne zdra´vi: lne ´ru:ọže. (prostorski prislovni odvisnik),

• Pu´čå:k ´sẹ:j ´tu: k ´do: k, ´du: kler se ne uved´ri: . (odvisnik količine časa).

Primeri lastnostnih odvisnikov:

• ´zi:ẹu je dńå:r, ń e: de bi p´rẹ:j ´kẹ:j p´rå:šu. (načinovni odvisnik),

• Je ´på:metna, ´ku: kər de bi ´mẹ:la ´re: s z´mi:ẹri ´s e: p´ro: . (primerjalni odvisnik),

• ´Tå: s´pi: je ´tu: k, ´ku: kər mu ´då:š. (primerjalni odvisnik mere oz. količine),

• ´Ti: ste fi´žu:ọlənce smo ´v e:n ´pi: pal, te´ku: de je b´lå: že kər ´lu: kna ´ti: sti ku´pi: c

´tå:m. (posledični odvisnik),

• S ´te: m de ´lå:žeš, ne ´bọ:š ńẹ:č du´si:ẹgu. (sredstveni odvisnik),

• Ńå:jdu je ´s e:, e´di: n dńå:rja ń e:. (izvzemalni odvisnik).



86

Primeri vzročnostnih odvisnikov:

•´Kå:r se ´m e:ne ´ti: če, na´ri:ẹt ´kå:r ´či:ẹš s ´te: m. (ozirni odvisnik),

• ´čå:six so u´tr o:c s´tå:rše ´bọ:l u´bu: gal, ku so ´ji: x ´bọ:l spuštu´vå:l. (vzročni

odvisnik),

• G´ri:ẹm x su´se: t, de ´bọ:m pu´må:gu i: vo u´rå:t. (namerni odvisnik),

• Če mi ´bọ:š pu´må:gu, ti ´bọ:m ´re: s xva´li:ẹž . (pogojni odvisnik),

• ´čå:six s ´fẹ:jst ´dẹ:lu, čep´ro: s ´bi: ´mẹ:jx . (dopustni odvisnik),

• ´Må:m up´ču: tk, ´ku: ker de ´bọ:m ´på:du. (prilastkov odvisnik).

4. 4. 2 Priredje

V knjiţnem jeziku ločimo 7 vrst priredij. Tudi priredni stavki so med sabo povezani z vezniki,

ki imajo v narečju, tako kot pri podredju, drugačno obliko.

4. 4. 2. 1 Vezalno priredje

Tipični vezniki tega priredja so: in, pa, ter, tudi, potem.

V govoru veznik in skorajda povsod nadomešča pogovorna oblika veznika, in sicer veznik pa.

Primer: ´P o:l smo pa ´må:l zalu´ži: l pa ´pi: l.

4. 4. 2. 2 Vzročno priredje

Najpogostejša veznika sta kajti in zakaj. V narečju je pogost veznik ´sẹ:j.

Primer: ´På:du je pu š´tẹ:ngix, ´sẹ:j je ´bi: ´či: st p´jå:n.

4. 4. 2. 3 Protivno priredje

Uvajajo ga vezniki a, pa toda, ne le - ampak tudi. Narečno je pogosta oblika ´så:m.

Primer: ´si: so b´li: pər ´må:š, ´så:m ut´r o:c so us´tå:l du´må:.

4. 4. 2. 4 Pojasnjevalno priredje

Tipični veznik v knjiţnem jeziku je veznik namreč. V narečju je pogosta oblika ´tå:k ku.

Primer: ´Då: s mu ´ti: st dńå:r, ´tå:k ku sma b´lå: z´mẹ:jena.

4. 4. 2. 5 Sklepalno priredje

Uvaja ga veznik zato. Primer: Raz´bi: s ´ti: st ´tå:lar, za´tu: s ´bi: ´fẹ:jst ´t e:pen.



87

4. 4. 2. 6 Stopnjevalno priredje

Uvajajo ga vezniki ne-ne, niti-niti.

Primer: Ńu:ọčem ga ńi: ti ´vi: dit ńi: ti s´li: šat.

4. 4. 2. 7 Ločno priredje

Uvaja ga veznik ali-ali. Primer: Al mi pu´må:gi al pa st´rå:n ´pẹ:jt.



88

4. 5 BESEDNE ZVEZE ALI STAVČNE FRAZE

Kadar delamo skladenjsko razčlenitev besedila, lahko ugotovimo, da vloge kakega stavčnega

člena ne opravlja samo ena beseda, temveč besedna zveza. V besedilih, ki sta sestavni del

diplomskega dela, je besednih zvez malo. Menim, da je to posledica prostega in spontanega

govorjenja po spominu in ne strokovnega razlaganja in opisovanja.

4. 5. 1 Samostalniška besedna zveza

Jedro samostalniške besedne zveze predstavlja samostalnik, ki ima ob sebi levi ali pa desni

prilastek. Levi prilastki se z odnosnico ujemajo v spolu sklonu in številu, desni pa so po

večini neujemalni, izjema je npr. ´t e:ta Ći: lka, kjer je jedro besedne zveze ´t e:ta, Ći: lka

pa prilastek. (Toporišič 2000: 558-559).

Primeri levih ujemalnih prilastkov: ńọ:vo ub´le: ko, ´vəlka ńu: č, ´ti: ste fi´žu:ọlənce, ´kå:ke

´du:ọge, ´s o:jo ub´le: ko, ´kå:k ´på:s.

4. 5. 2 Pridevniška besedna zveza

Jedro pridevniške besedne zveze je pridevnik, njegova določila pa so lahko samostalniške

besedne zveze, prislovne zveze, glagolske zveze in stavki (odvisniki). (Toporišič 2000: 563).

V besedilih je pridevniških besednih zvez malo. Primeri zanje so: ´bọ:l mu´d e:r , ´kər

zani´mi: , ´či: st pre´zi:ẹbu.

4. 5. 3 Prislovna besedna zveza

Prislovna besedna zveza ima za jedro prislov, njen prilastek pa je lahko kak drug prislov.


Primeri prislovnih besednih zvez: ´či: st dər´gå:č, ´tən ´d o:l pu ´ji: , put ´k o:zuc, z´ju: tri

up ´p e:tix Šmuk´lå: ži, ´tå:m ńe: k.



89

4. 5. 4 Glagolska besedna zveza

Glagoli so lahko neprisojevalni in prisojevalni, prehodni in neprehodni.

Neprisojevalni ali neosebni glagoli so tisti, ki nimajo prvega delovalnika, ampak samo 3.

osebo ednine srednjega spola. (Toporišič 2000: 575).

Primera: Sne´ži: ., ´Få:jn je b´lu: .

Prisojevalni glagoli pa imajo vršilca dejanja ali nosilca poteka ali stanja, npr. S kər ´zi:ẹu

´ e:no s´ki: ro.

Prisojevalni glagoli so lahko prehodni in neprehodni. Prehodni ne veţejo nase dopolnila oz.

delovalnika, neprehodni pa ta delovalnik imajo. (Toporišič 2000: 576).

Primera: S´mu: č pa ´ve: šde ńi: s ´ji:ẹmu., S p´re: šu is ´šu: le du´mo: .

V besedilih, ki sem ju analizirala, se pojavljajo glagoli, ki:

• ne predvidevajo nobenega dopolnila, npr. Sne´ži: ;

• predvidevajo eno dopolnilo, navadno je to osebek, npr. ´Må:ma ´tu: ńi: ps´ti: la.;

• predvidevajo dve dopolnili-osebkovo in predmetno ali pa osebkovo in prislovno, npr.

´Ti: ste fi´žu:ọlənce smo ´v e:n ´pi: pal.

V besedilih se pojavljajo tudi:

• predloţne zveze, kjer predlogi spadajo h glagolu in ne samostalniku, npr. Je ´bi: ´å:klix za

u´ru:ọdje.;

• glagolske zveze z glagoli, npr. ´Mu:ọrš pa ´så:kem ńe: ki ´då:t.

4. 5. 5 Povedkovniška besedna zveza

Vlogo povedkovnika izraţajo besede desno od pomoţnika, ki ne opravljajo nobene druge

skladenjske vloge(Toporišič 2000: 594).

Primer: ´Få:jn je b´lu: .

4. 5. 6 Pristavčna besedna zveza

Primer: ´Tu: je ´mu:ọgla ´bi: t ´vəlka ńu: č že ´bọ:l ´p o:z , ap´ri: la, ´tå:m ńe: k, ´bọ:l.



90

4. 6 BESEDNI IN STAVČNI RED

Besede, besedne zveze, stavčni členi in stavki si v sporočilu sledijo po določenem zaporedju,

ki ga določajo posebna pravila. Stavčni členi si v povedi sledijo po naslednjem zaporedju:

1. osebek,

2. povedek,

3. predmet,

4. prislovno določilo.

V narečju pa pogosto prihaja do prosto izoblikovanega zaporedja stavčnih členov v povedi,

npr. Sma ´p o:l že ´p o:z du´mo: p´re: šla., ´P o:l s pa rask´lå: čes ´po: , kər s

s´ki: ro, pa šńi:ẹg .

Pravilo pravi, da je na prvem mestu izhodišče; to je, o čemer se kaj pove. Med izhodiščem

(manj vaţnim delom sporočila) in jedrom je prehod, ki ga lahko izpustimo, če ga ne, pa ga

dodamo jedru. (Toporišič 2000: 668).

Stavki so lahko tudi iz samega jedra, npr. Sne´ži: .

Samo izhodišče je pri zamolku: P´ri: demo ńu:ọtər /…/

Vprašalni stavki imajo jedro na začetku: G´då:j je b´lu: ´tu: ?

Besede torej razvrščamo od izhodišča prek prehoda k jedru:

Primeri: S´mu: č pa ´ve: šde ńi: s ´ji:ẹmu.

izhodišče prehod jedro

V ţivem govoru se jedro lahko premakne na prvo mesto:

´P o:l ´ji: x je pa že z´må:nkal ´ti: stix ´du:ọk ´tu: t.

jedro izhodišče



91

´Tu: je ´mu:ọgla ´bi: t ´vəlka ńu: č ´mənde že ´bọ:l ´p o:z .

1. polovica jedra izhodišče 2. polovica jedra

Deli priredno in podredno zloţenih povedi si sledijo po določenem zaporedju. Zamenjamo

lahko dele v vezalnem in ločnem priredju, npr. »Al mi pu´må:gi al pa st´rå:n ´pẹ:jt.«, lahko

zapišemo »Al ´pẹ:jt st´rå:n al mi pa pu´må:gi.«

Pri ostalih priredjih zaporedja ne smemo zamenjati, ker lahko spremenimo sporočilo povedi.


Pri podredno zloţenih povedih je na prvem mestu glavni stavek oz. izhodišče, na drugem pa

odvisnik oz. jedro.

Primer: G´ri:ẹm x su´se: t, de ´bọ:m pu´må:gu í: vo u´rå:t.

izhodišče jedro

Tudi naslonke v stavku zasedajo določena mesta.

Predlogi v govoru stojijo pred besedo oz. besedno zvezo, na katero se nanašajo: is ´šu: le, pu

´å:xkari, ut ´su:ọdu, ´jå:zno.

Vezniki stojijo pred začetkom odvisnika, npr. Če mi ´bọ:š pu´må:gu, ti ´bọ:m ´re: s

x´va´li:ẹž ., na začetku stavka, npr. Pa s ´šo: . in med prirednima deloma povedi, npr. Pa s

´šo: pa s kər ´kå:ke ´du:ọge s ´kẹ:j pu´bi: ru.

Členek stoji pred tistim delom, na katerega se nanaša, npr. /…/ na ´k o:nc pa ´g o:r

zaus´lu:ọčt /…/, //…pa ´m e:n ´ji: x na´ri:ẹt /…/ ali pa na začetku nedokončanega stavka, npr.

Pa ´tu: /…/,´P o:l pa /…/, Pa s si jo ´ku: pu pa /…/.

Lahko pa členek stoji tudi na koncu stavka, npr. Je pa že z´må:nkal ´ti: stix ´du:ọk ´tu: t.



92

5 BESEDOTVORJE

Besedotvorje je nauk o tvorbni besed in besednih zvez. Beseda je lahko tvorjena ali

netvorjena. Tvorjeno lahko razčlenimo na podstavo in obrazilo. (Toporišič 2000: 149).

V besedilih, ki sem ju analizirala, se pojavljajo izpeljanke (´bi: rma c), sklopi (se´ve: de),

zloţenke (vəlkń o:č ) in sestavljanke (pər ´le: čem).

Tako kot v knjiţnem jeziku tudi v govoru prihaja do premen v podstavi in pri obrazilih. Za

podrobnejši prikaz sem navedla tudi take primere, ki jih v besedilih ne najdemo.

Premene podstave

Asimilacija (prehod enega glasu v drugega pod vplivom glasovnega sosledstva): p´r o:st –

p´r o:šja, ´le: ska – ´le: šuje.

Disimilacija (nasprotni pojav od asimilacije): ne´bi:ẹse – ne´bi:ẹšk, Lu´kå: – lu´kå: šk.

Prevoj (spreminjanje samoglasnika): c´ve: t – c´v e:st.

Obrazila, ki se pojavljajo v besedilih so: pre-k´lå: , pu-´ve: du, ut-se: ku, pər- ´le: čem,

´bi: rma- c.

Premene obrazil 3

-inja > -i: ja (guspu´di: ja)

-nja > -ja (´ o:žja)

-nje > -je (k´lå:je)

-azen > -å:z (pər´jå:z )

-tev > -tu (´ži:ẹtu)

-atev > -å:tu (spre´gå:tu)

-lo > -l (´dẹ:l)

-alo > -å:l (ugrin´jå:l)

-ilo > -i: l (upha´ji: l)

3 Obrazila povzeta po Slovenski slovnici 2000:151-153.



93

-ljaj > -lå:j ( zdih´lå:j)

-ček > -čk (du´bi: čk)

-tek > -tk (du´då:tk)

-tev > -tu (´si:ẹtu)

-atev > å:tu (tər´gå:tu)

-ilo > -i: l (pla´či: l)

-išče > i: še (gleda´li: še)



94

6 BESEDIŠČE

Besedišče v govoru Lokavca zajema veliko prevzetih in narečnih besed. Največ prevzetih

besed je iz nemškega jezika.

Narečne in prevzete besede se v vsakdanjem govoru pogosto uporabljajo. Razdelila jih bom

na posamezne skupine.

1. Predmeti: š´på:mpet ali mərtvaška ´pu: stla (mrtvaški oder), t´ru: ga (krsta), k´rå:nc

(venec), b´ri: tuf (pokopališče), ´tu:ọtən ´kå:mra (mrliška veţa).

2. Obleka: feceńi:ẹk (ruta), g´vå:nt ali ´ri:ẹk c (suknjič), ´bå:ter š´ku:ọrni (gumjasti škornji),

´zọ:kni ali š´tu: nfi (nogavice), ´må:nt (plašč), šńå: c´ti:ẹx (robček), p´lå:xta (rjuha), ´å:tula

(brisača), kń o:f (gumb), ´fi: rtuf (predpasnik), ú: ntarca (spodnje krilo), ´mu: škra

(šivilija), šn´å: dar (krojač), ´šu: štar (čevljar), ´li:ẹdər (usnje).

3. Hiša: š´på: s ali ´kå:šta (shramba), ´kå:mra (spalnica), ´lo: pa (veranda), ´di: le

(podstrešje), š´tẹ:nge (stopnice), ´pu:ọd (tla), ći: gu (strešna opeka), ´šå:jba (steklo),

š´pu: rxet (štedilnik), ´pi: skər (lonec), ´ki: der (klet), š´tå:la (hlev), ´ku: r k (štala za

kokoši), šte´pi: x (vodnjak), ´tå:lar (kroţnik), ´šå:lca (skodelica), ´å:xkar (lesen balkon na

hlevu), ´å:lfa (posoda za kuhanje hrane prašičem).

4. Vas in orodje: ´få:ruf (ţupnišče), ´få: muštər (ţupnik), g´ru: nt (kmetija), g´ru: ntar

(kmet), š´t e:rci (ţganci), ú:ọxcet (poroka), ž´lå: f ali p´rẹ:mza (zavora), ći: mermanka

(tesarska sekira), ba´ku: la (jerbas), fər´jå:ča (lesa za sušenje sadja), kušt´ru: n (oven), ´lå:ta

(deska), ´fọ:s (debela deska), ´å: mər (vedro), c´v e:k (ţebelj), š´rå: f (vijak),

š´rå: fənći: gər (izvijač), š´mi:ẹrgəl pa´pi: r (brusilni papir), ´šå:jtərga (samokolnica),

´bu:ọgnarca (oblika sekire), ´re: kmesar (prečno rezilo)

5. Bolezni: ´pu: nklast (grbast), ´vå:mpast (trebušast).

6. Čas in štetja: f´ru:ọštek (zajtrk), ´ju: žna (kosilo), ´bå:bja ´ji:ẹza ali ´su:ọdərga (babje

pšeno), ´tå: ž t (tisoč).

Prevzete so lahko tudi glagolske oblike: ´žu:ọkat (dregati), š´rå: fat (privijati), štərg´lå:t

(česati ţivino) in pridevniki: ´å:klix (občutljiv), f´ri: šna (sveţa).



95

7 BESEDILI

7. 1 BESEDILO 1

´Fa:jn je, če sne´ži: , de /…/ ´T e:di je ´lu: š ´v e:n g´li:ẹdat.

Ja, se s´po: nem, ku s ´čå:six, ku s p´re: šu is ´šu: le, je ´šo: sńe: k, s´mu: č pa

´ve: šde ńi: s ´ji:ẹmu. ´Rå:t bi se s´mu: ču, ´p o:l pa /…/ Pa s ´šo: , pa s kər ´kå:ke

´du:ọge s ´kẹ:j pu´bi: ru. So b´lẹ: ´g o:r pu ´å:xkari ut ´su:ọdu. Ńi: b´lu: ´kẹ:j

nu´b e:nga jer´mi:ẹna za ´čri:ẹs, de bi ´kẹ:j pər´pi: . ´P o:l s pa ud´re: zu ´ke: je ´bi:

´kå:k ´på:s. Ńi: b´lu: ńẹ:č ´vå:ž . ´P o:l pa, ku s se ´p e:lu, pa, pa so se mi ´ti: st ´på:si

pu´ta:rgal, pa s ´ji: x kər ´ta:m ´pu: stu. ´D o:l ´kẹ:j na ´ji: al na ´trå:nki. Te´ku: de

spum´lå:t, ku je pa sńe: k s´k o:pnu, pa so ´ti: ste ´du:ọge le´ža:le tən´d o:l pu ´ji: . ´ e:na

´tu: ki, ´ e:na ´tå:m. ´Sẹ:j ´tu: je b´lu: ´v e:č ´le: t . ´sa:k ´le: t je b´lu: dər´gå:č.

Te´ku: de je že ´p o:l ´kå:k, ´kå:k ´le: t je pa že p´re: š , ´ji: x je pa že z´må:nkal ´ti: stix

´du:ọk, ´tu: t. Pa se s´po: nem, ku s p´re: šu is ´šu: le du´mo: , pa s kər ´zi:ẹu ´ e:no

s´ki: ro, pa s ´šo: ´g o:r ´jå:zno, ut´se: ku en ´j e:sen. Je b´lu: ve´li: k sne´gå:. Sla´bu:

u´bu: t, pa ´tu: /…/ ´Či: st prezí:ẹbu. ´P o:l ´tu: du´mo: ´pər ´le: čem. ´Ve: š de,

na´pa:ru z´mi:ẹr , ´ku: k ´do: ge bi b´lẹ:. ´P o:l s pa rask´lå: čes ´po: , kər s s´ki: ro, pa

šńi:ẹg . Čes ´po: rask´lå: , pa /…/ Ja, ´k o: pa ´p o:l? ´P o:l pa ńi: b´lu: ńẹ:č

d´ru: ga ´ku: kər ´bu:ọgnarco, pa ´t e:su, kər ´t e:su, kər ´t e:su, de s ´tu: mal s´tå:jnšu,

´tu: ´s e: s´ku: p. P o:l pa, ka pa ´ve: m. ´P o:l pa ´re: kme´så:r, pa ub´dẹ:laš ´tu:

te´ku: , de je ´mẹ:l ´tu: že ´p o:l ´ e:no ´tå:ko ub´li: ko. Na´zå:dne pa ú: bəlč, če, če mi ga

je ´fọ:tər ´då: . Je ´bi: ´å:klix za u´ru:ọdje. No, ´p o:l s pa štu´di: ru. Ja zẹ:j bi b´lu:

t´re: ba pa ´tu: ´må:l na ´k o:nc pa ´g o:r ´zaus´lu:ọčt, n e:, s´mu: če? Ja, pa ´tu: se ńi:

´då:l, ´tu: se ńi: ´då:l. ´Må:ma ´tu: ńi: ps´ti: la. Je ´r e:kla: »´Ti: se boš sˋmu: ču, pa

boš ću:ọte ´ta:rgu!« Te´ku: de s ´tu: kər ´bọ:l /…/ ´čå:six s že na skri´vå:j, ku je ´tå:m

za pra´ši: če ´ku: xala, pa s ńu:ọtər ´å:lfo, ´ti: st ´k o:tu pu´ri: nu, pa /…/ En ćå:jt je

´tu: se seg´rẹ:l, seg´rẹ:l, grẹ:l, pa ´ku: xal, ´p o:l s pa ´l e:tu k e: x ku´zo: ci, pa s

ńu:ọtər ´lå:te pu´ri: nu. ´P o:l pa ´ča:s je ´tu: dr´žå:l, ´ča:six s , čes ńu: č s

´pu: stu, d´ru: k ´då:n s se ´mu:ọgu že ´šu: lo pe´lå:t. Te´ku: de je b´lu: že ´s e:

´rå: .



96

´På:lce pa, ´på:lce ńi: smo ńẹ:č ´tu: , de bi ´šo: ´tå:m, de bi si ´ji: x ut´se: ku ´kå:ko

f´´ri: šno. Kər put ´k o:zuc, pa kər fi´žu:ọlənce. ´Ti: ste fi´žu:ọlənce smo ´v e:n ´pi: pal,

te´ku: de je b´la: že kər ´lu: kna ´ti: sti ku´pi: c, ´tå:m. Ja, ´tu: je b´lu: /.../ ´P o:l so

pa še d´ru: k: »Ja, pa ´m e:n ´ji: x na´ri:ẹt, pa ´m e:n ´ji: x na´ri:ẹt. « Ja, pa se s´po: nem,

de s ´ji: x že na´ri:ẹdu, ´p o:l že ´tu: t ´ki: rem d´ru: gem. Pa ńi: smo ´mẹ:l, de bi ´ri: s

´bi: . ´Tu: bi b´lu: ´få:jn, de bi b´la: ´ti: sta ´ča:rta pu sre´di: n. Pa ńi: b´lu: s ´č e:m

nar´di: t. Pa smo kər ńe: ki z ´ e:nem ń o:žem ´žu:ọkal, pa, pa ´ti: st kańå:l ´dẹ:lal, pa

/…/ Jå:, pa ńi: b´lu: u´ko: ja. Ja, ´tu: je b´lu: /…/ G´då:j je b´lu: ´tu: ? ´Tu: je

b´lu: ú:ọs ´pi:ẹdes /…/ ´Si:ẹd ´pi:ẹdesətga ´le: ta. Ja, ´tå:m ńe: k, ´ši:ẹs ´pi:ẹdesət,

´si:ẹd ´pi:ẹdesətga ´le: ta. Nu´b e:nga u´ko: ja ńi: b´lu: , pa ńẹ:č. Se´ve: de, s´mu: čal

smo se pa ´rå:t. Xmm, x´jå:, ´tu: je b´lu: ´tu: .



97

7. 2 BESEDILO 2

Ja, no, ´bọ:m pa ´jəs pu´ve: du, ´kọ:k je b´lu: ´čå:six. ´Tu: je b´lu: /…/ ´Tət vəlkń o:č

p´rå:z ki so b´li: . ´Tu: /…/ ´Tu: je b´lu: ´či: st dər´gå:č. ´Tu: t ´tət ´g o:r sta´jẹ:je je

b´lu: . ´Ve: m, z´ju: tri, up ´p e:tix, Šmuk´lå: ži.

Se s´po: nem, sma š´lå: z u´či:ẹtam…/ Ja, pa še ´tu: je b´lu: ´čå:six /…/ ´čå:six si, so, je

b´lå: za ´vəlko ńu: č za ´så:k ńọ:va ub´le: ka. ´Ki: r je ´ji:ẹmu ńọ:vo ub´le: ko, ´ti: st je

´få:jn zg´li:ẹdu, pa ´s e: ´tu: . Se´ve: de. Te´ku: de, ku smo š´li: pruće: sjo, z´ju: tri,

je ´bi: m´rå:k. Se še ńi: ´vi: d . Up ´p e:tix je b´lå: pruće: sja. Ja, pa ´tu: je b´lu: ´få:jn.

´Tu: /…/ ´P o:l pa du´mo: . ´P o:l smo se pa ´d o:l pər B´lå:t k ug´lå:s , ´d o:l pər

gus´ti: l . P´ri: demo ńu:ọtər, ´tu: je b´lu: /…/ Na ´så:ki ´mi: s sta b´lå: pu d´vå:

´tå:larja pu´ti: ce. ´Re: s je b´lu: ´få:jn. ´P o:l smo pa se´ve: de ´må:l zalu´ži: l pa ´pi: l,

te´ku: de /…/ Sma ´p o:l že ´p o:z du´mo: p´re: šla. Je b´lå: že ú: ra eńå:jst, se

s´po: nem, ´ e:nkret. No, in se s´po: nem, ´t e:di je b´lå: že ´bu: kva ze´l e:na, ´tu: t. ´Tu:

je ´mu:ọgla ´bi: t ´vəlka ńu: č že ´bọ:l ´p o:z , ap´ri: la, ´tå:m ńe: k, ´bọ:l. Se´ve: de,

s´re: t ap´ri: la. ´Tu: se s´po: nem, ja. Te´ku: de /…/

´Zẹ:j je pa ´tu: ´či: st ´s e: je dər´gå:č. Pa ´tu: je ´så:m ´ e:d ´ži:ẹg ´ o:jgi ń o:su,

ń e: pa ´d o:ns, ku se ´ji: x p´ri: de /… / Ćẹ: ´å: to se ´ji: x pərpe´lå:. ´P o:l pa /…/

´Mu:ọrš pa ´så:kem ńe: ki ´då:t, če ń e: pa ńi: p´ro: ! Dər´gå:č so ´tu: əl´di:ẹ ´čå:six

´tu: upuš´tẹ:val. ´D o:ns pa ´bọ:l isku´ri: ščajo, ku pa ´kẹ:j d´ru: ga. Pa ´čå:six smo

´tu: t ´r e:k /…/ Ja, če si ´bi: rmo utp´rå:vu, ń e:, de si ´bi: ´bi: rmanc, pu ´bi: r ti ńi:

´v e:č pər´på:dal, de bi ń o:su ´ži:ẹg ´ o:jgi . Ja, /…/ ´Tu: je b´lu: /…/ Te´ku: je b´lu:

´čå:six. Xmm /…/ ´Tu: so še p´rå:z ki …/ ´Tu: t ´tu: so /…/ ´Tu: t ´tu: je p´rå:z k,

´så:m ´tu: ´bọ:l te´ku: , ńe: kuk ´bọ:l mu´d e:r ´tu: ´s e: s´ku: p, pa ´tu: /…/ ´Tu: je

b´lu: ´tå:m ńe: k /…/ Ja, e:n´ši:ẹsdesətga ´le: ta. ´Ši:ẹs ´ši:ẹsdesətga s za´či:ẹ na

´ši: xt ´x o:dit, en´ši:ẹsdesətga s pa že ´ji:ẹmu ´s o:jo ub´le: ko. S si ´jọ: ´ku: pu, pa /…/

Je b´lu: kər zani´mi: . ´P o:l pa ´så:k ´le: t du vu´jå:šne ńọ:va ub´le: ka za ´vəlko ńu: č,

´šu: lni, ´s e:/.../



98

8 SKLEP

Govor vasi Lokavec spada po Karti slovenskih narečij v štajersko narečno skupino, in sicer v

laški govor. Govor predstavlja prehodno narečje, saj na jugu meji z dolenjsko narečno

skupino. Tako se v govoru Lokavca pojavljajo tudi nekatere značilnosti dolenjskega narečja.

Pri analizi posameznih jezikovnih ravnin sem ugotovila, da se v govoru vasi Lokavec

pojavljajo posebnosti, ki se ločijo od knjiţnega jezika. Te posebnosti sem predstavila v

posameznih poglavjih.

GLASOSLOVJE

Naglaševanje v govoru Lokavca je samo jakostno. Naglas je lahko na katerem koli zlogu.

Naglašeni zlogi so podvrţeni diftongizaciji, tako da govor zajema enoglasnike in dvoglasnike,

ki so naglašeni.

Samoglasniški sestav

i: / i: u: / u:

i:ẹ u:ọ

ẹ: ọ:

e: o:

e: o: + a:r

å:

Izvor vokalov

Vokal i: in podaljšani i: zastopajo:stalno dolgi i:, ki je lahko tudi diftongiziran:

´zi: ma; staroakutirani i, ki je ravno tako podaljšan: ´li: pa; kratki naglašeni i, ki se v govoru

podaljša v dolgi naglašeni i: : ´ ni: t; ě pred r:´mi: ra.

Dolgi vokal u: se razvija podobno kakor vokal i. Ravno tako se diftongira v u: in je odraz za:

stalni dolgi u, ki se diftongizira: ´lu: bje; staroakutirani u: ´ku: pa; kratki naglašeni u, ki

preide v diftong: k´ru: x.



99

Samoglasnik ẹ: je nastal: redko iz kratkega i, ki je prešel v diftong e: – ń e:č, v govoru

Lokavca pa v ẹ: > ńẹ:č;, kratkega naglašenega i, ki preide v diftong i: in nato v dolgi ozki

ẹ: ´ti:ič / ´tẹ:č; iz stalno dolgega jata ě: ´bẹ: ; kratkega naglašenega jata ě: ´dẹ:t.

Diftong i:ẹ je odraz za: stalno dolgi nosni ę: g´li:ẹdam; staroakutirani ę: puk´li:ẹknat; kratki

ę: za´pi:ẹt; navadno neregularni refleks za ę: k´li:ẹču; dolgi cirkumflektirani e: i´mi:ẹna;

novoakutirani e: ´si:ẹd ; sekundarno naglašeni e: ´ri:ẹbra; novoakutirani e v zadnjem

besednem zlogu: k´mi:ẹt.

Diftong u:ọ je zastopnik: stalno dolgega nosnega ǫ: ´mu:ọš; staroakutiranega nosnega ǫ:

´tu:ọča; kratkega nosnega ǫ: mu´gu:ọč; nosnega ǫ pod terciarnim naglasom: ´zu:ọbi.

Dvoglasnik e: se je razvil iz: kratkega naglašenega ə: ´t e:šč; kratkega nosnega ę: ´z e:t;

navadno neregularnega refleksa za ę: ´m e:xka; kratkega naglašenega ě: ´s e:m; sekundarno

naglašenega e: ´r e:čem; novoakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: p´l e:st; navadno

neregularnega refleksa za ě: ´v e:ža.

Samoglasnik ọ: je nastal: po prehodu diftonga u:ọ v dolgi ozki ọ: ú:ọšpice – ´ọ:špice.

Diftong o: zastopa: navadno neregularni refleks za ǫ: ´m o:ški; sekundarno naglašeni ǫ:

´l o:nc; novoakutirani ǫ v zadnjem besednem zlogu: k´r o:p.

Diftong e: je odraz za: stalno dolgi ě: be´se: da; staroakutirani ě: pu´ve: dat; kratki

naglašeni ě: p´le: t; navadno neregularni refleks za ě: puv´re: s .

Diftong o: se je razvil iz: refleksa sonantnega ł: ´to: čem; staroakutiranega refleksa

sonantnega ł: ´po: na; kratko naglašenega sonantnega ł: ´mo: st.

Dolgi zaokroţeni å: je odraz za: stalno dolgi a, ki je zaokroţen: ku´vå:č; staroakutirani a:

b´rå:ta; kratki naglašeni a, ki se podaljšal in zaokroţil: ńå:s; dolgi ə: ´lå:š; zgodaj

podaljšani ə (primeri v 2. mn.): ´tå: ; novoakutirani ə v nezadnjem besednem zlogu: ´på:xne.

Samoglasniški r se izgovarja kot a:r in je zastopnik sonantnega r: ´ta:rt.

Nenaglašeni se izgovarja s polgasnikom pred r (әr).

Nenaglašeni fonemi v govoru so: i, u, e, o, a, ə ter zlogotvorni , in .

Vokalna redukcija povzroči: nastanek samoglasniških , in (ńu:ọs , ´si:ẹd , c´v e:d ),

slabljenje, prehode v druge vokale ali pa popolno onemitev (kováč – ku´vå:č, kaménje

– ´kå:mje, modras – ´m o:drus, vedeti – ´ve: dit).



100

Posebnosti v razvoju soglasnikov:

- poloţajni prehod fonema m v fonem n: sedem – ´si:ẹd ;

- palatalni nj v nekaterih besedah povsem onemi: nj – j – i: kostanj – ´k o:sti.

- kadar je palatalni nj v poloţaju pred samoglasnikom, izgubi nazalni element: svinja

– s´vi: ja.

- fonem v zaseda različne pozicije: včeraj – ´či:iri, ovca – ó: ca, zdrav – z´drå: .

- prehod nenaglašenega v samoglasniški ər: rjav – ər´jå: , mrlič – mər´li: č,

- prehod v samoglasniški a:r: grlo – ´ga:r ,

- ohranjeni sta skupini črĕ in žrĕ: čreda – č´re: da, črešnja – č´re: šja, žrebe – ž´r e:be.

- palatalni ľ je prešel v srednji l: ´z e:mla, s´ti:ẹla, k´rå:l, k´lu: č, ´vu:ọla.

- refleks skupine -r preide v skupino a:ru: ´da:r ,

- palatalni lj, se izgovarja kot srednji l: klu´čå: nca,

- zveneči b na koncu besede preide v nezveneči p: golob – gu´lu:ọp,

- zveneči zapornik d na koncu besede preide v nezveneči t: sosed – ´su:ọset,

- ohranjeni sta skupini dl in tl: padla – ´på:dla, jedla – je: dla.

- ohranjena je soglasniška skupina tn: tnalo – tńå:l,

- hranjena je tudi skupina gn: gnezdo – gńe: st,

- soglasnik g preide v soglasnik k ali celo soglasnik x: bog – ´bu: x, drog – d´ru:ọk,

- v izgovoru skupin -ški, -ski in -čki onemi zadnji samoglasnik: človeški – člu´ve: šk,

- sklop šč se olajša v š: iščem – í: šem,

- posebnosti v narečju predstavljajo tudi naslednji sklopi:-lj > -u(prijatelj – pər´jå:tu), km-

> xm- (kmalu – x´må:l), zd- > z- (zdaj – ´zẹ:j), -tv- > t- (tvor – ´tu: r, tvoj – ´tu:ọj), pt- > t

(pti: č – ´ti: č), -nj > jn (manj – ´må:jn).

OBLIKOSLOVJE

Samostalniška beseda

Pri sklanjanju samostalnikov moškega, ţenskega in srednjega spola se nekatere končnice

razlikujejo od končnic, kakršne so v knjiţnem jeziku (bratu – b´rå:ti, z bratom – z b´rå:tam).

Pri sklanjanju samostalnikov v mnoţini in dvojini imajo le-ti enake oblikoslovne vzorce.

Razlikujejo se le v prvem in četrtem sklonu. Posebnost predstavljajo: ime Tu:ọni, ki osnovo

podaljša z -j (Tu:ọnija), samostalnik bukev, ki ima v narečju imenovalniško obliko ´bu: kva



101

ter samostalniki ´mi: š, ´på:met in pum´lå:t, ki imajo pri sklanjanju ničto končnico. Večina

samostalnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Pogosta pojava sta feminizacija in

maskulinizacija nevter, kjer samostalniki preidejo iz srednjega v ţenski ali moški spol

(ú: ste, ´pa:rse, ´ji:ẹtre, p´lu: če, ´ri:ẹbre, ´le: t, ´me: st, ku´le: n, ´ži: t).

Pridevniška beseda

V govoru se namesto določne oblike uporablja nedoločna. Tudi pri sklanjanju pridevniških

besed prihaja do redukcije (lahkima –´lå:xkem). Večina pridevnikov se sklanja po

nepremičnem naglasnem tipu.

Števniki

V govoru uporabljamo glavne števnike (´ e:d , d´vå:), vrstilne (´pa:ru, d´ru: k), nedoločne

(´må:l, ńe: ki, ve´li: k), mnoţilni se uporabljajo redko. Tudi števnike lahko sklanjamo, jim

določimo spol in število, izjema so nedoločni števniki, ki jim teh lastnosti ne moremo

določiti.

Glagol

Glagolom lahko tudi v govoru določi vse glagolske kategorije; glagolski vid: dovršni

( ´zi:ẹla) in nedovršni (í: šem), način: trpni (je nå:jden) in tvorni (s nå:jdu), naklon:povedni

(čå:kam), velelni (čå:k), pogojni (bi čå:ku), prehodnost (prehodni in neprehodni).

Povedkovnik

Zaznamujejo predvsem naravne pojave, stanje in razpoloţenje: ču: d je, ´få:jn je.

Prislov

Prislovi zaznamujejo prostor, čas, lastnost in vzrok (´tå:m, z´ju: tri, ´bẹ: , za´tu: ).

Predlog

Predlogi se v govoru pogosto uporabljajo. Predloţne zveze izraţajo prostor, čas, lastnost in

vzrok: put ´mi: zo, up ´p e:tix, is bla´gå:, na skri´vå:j.



102

Vezniška beseda

Enodelna veznika ko, in kot imata narečno obliko, in sicer ku. Redko se uporabljajo

dvodelni vezniki (al - al, ńe: ki - ńe: ki), saj so po pogostosti pojavljanja v ospredju enodelni

vezniki (ku, de, čep´ro: ).

Členek

S členki vzpostavljamo zveze s sobesedilom. V narečju imajo svojo obliko in se pogosto

pojavljajo (´tu: t, ´zi: xer, ´sẹ:j).

Medmet

V govoru Lokavca se pogosto pojavljajo razpoloţenjski (´ju: xuxu, ´mm, x´mm),

posnemovalni (´xå: ´xå: ´xå:) in velelni (ˋššc, ńå:) medmeti. Pogosti so tudi vabni klici za

ţivali (´tå: ´tå: ´tå:, ´mu:c ´mu:c), zvalnice (´ẹ:j) in pozdravi.

SKLADNJA

V narečnem govoru se v besedilih pogosto pojavljajo nedokončane misli in zamolki.

Skladenjski vzorci so prekinjeni ali pa se začnejo z drugim. Informator govori sproščeno. Pri

govoru uporablja kretnje rok in različno barvo glasu. Besedni red je drugačen kot v knjiţnem

jeziku, saj informator sproti oblikuje misli, tako da stavčni členi stojijo poljubno, na katerem

koli mestu v stavku ali povedi. Stavki so kratki, povedi same pa nimajo zapletene stavčne

strukture. V govoru so tako v rabi priredja kot tudi podredja.

BESEDOTVORJE

V govoru se najpogosteje uporabljajo izpeljanke, sestavljenke, zloţenke, nekoliko manj pa

sklopi. Pogoste so premene obrazil in podstave.V besedilih, ki sem ju analizirala, se pojavljajo

izpeljanke (´bi: rmanc), sklopi (se´ve: de), zloţenke (vəlkń o:č ) in sestavljenke

(pər ´le: čem).Tako kot v knjiţnem jeziku tudi v govoru prihaja do premen v podstavi

(Lu´kå: c – lu´kå: šk, c´ve: t – c´v e:st) in pri obrazilih (-nja > -ja / ´ o:žja, -nje > -je /

k´lå:je, -tek > -tk / du´då:tk, -tev > -tu /´si:ẹtu).



103

BESEDIŠČE

V govoru Lokavca prevladujejo narečne besede. Veliko je tudi prevzetih besed, predvsem iz

nemškega jezika. Prevzeti so tudi nekateri nemški števniki in glagoli (´tå: ž t, š´rå: fat).

Vsem prevzetim besedam lahko določimo tudi slovnične lastnosti.



104

9 VIRI IN LITERATURA

• Tičar, Zora. (2000): Blišč rimske Trnjuljčiče. Laško: Vigred.

• Jelovšek, Edo. (1983): Jurklošter nekoč in danes. Maribor: Turistično društvo Jurklošter.

• Korošec, Tomo. (2009): Govor mesta Laško. Joţe Maček (ur.); Laški zbornik. Laško:

Občina Laško. 143-153.

• Mali atlas Slovenije, 1995. Ljubljana: DZS.

• Zorko, Zinka. (2009): Štajerski govor v Šentrupertu nad Laškim. Joţe Maček (ur.); Laški

zbornik. Laško: Občina Laško. 157-168.

• Zorko, Zinka. (2009): Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih.

Mednarodna knjiţna zbirka Zora. Maribor: Mednarodna zaloţba Oddelka za slovanske

jezike in knjiţevnosti Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.

• Toporišič, Joţe. (2000): Slovenska slovnica (4. izd.). Maribor: Zaloţba Obzorja.

• Toporišič, Joţe. (1992): Enciklopedija slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Cankarjeva

zaloţba.

• Logar, Tine. (1993): Slovenska narečja. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

• Slovar slovenskega knjižnega jezika. Priročni ponatis v petnajstih knjigah, 2008:

Ljubljana: SAZU.

• Trdin, Bernarda. (2000): Govor Šentruperta nad Laškim. Diplomsko delo, Maribor:

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

• Ramovš, Fran. (1935): Historična gramatika slovenskega jezika VII, Dialekti. Ljubljana:

Učiteljska tiskarna.



105

• Benedik, Francka. (1999): Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični

atlas (SLA). Ljubljana: ZRC.

• Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU.

• Pavček, Tone. (2008): To je, kar je, Izbor pesmi (1. izd.). Ljubljana: Darila Rokus.

Internetni viri:

• Zdravilišče Rimske Toplice v »času mirovanja«. Pridobljeno 22. 9. 2010 iz:

http://www.finance.si/galerije/2293/7/

• Zdravilišče Rimske Toplic danes. Pridobljeno 10. 5. 2011 iz:

http://www.rimske-terme.si/default.asp?mid=sl&pid=galerija

• Zdravilišče Rimske Toplice nekoč. Pridobljeno 4. 3. 2010 iz:

http://www.td-rimsketoplice.si/tdrt/GalerijaNekoč.aspx

Ostali viri:

• Spomenik Ilija Badovinca v dolini reke Gračnice. Pridobljeno 4. 3. 2010 iz: Osebni arhiv

slik Janje Klenovšek.

• Nekdanja lokavška osnovna šola danes. Pridobljeno 4. 3. 2010 iz: Osebni arhiv

slik Janje Klenovšek.

• Cerkev svetega Kolomana v Lokavcu pri Rimskih Toplicah. Pridobljeno 4. 3. 2010 iz:

Osebni arhiv slik Janje Klenovšek.

http://www.finance.si/galerije/2293/7/

http://www.rimske-terme.si/default.asp?mid=sl&pid=galerija

http://www.td-rimsketoplice.si/tdrt/GalerijaNekoč.aspx



106

10 DODATEK - Podatki o informatorjih

Informatorji:

1. Ime in priimek: Anton Klenovšek

Leto rojstva: 1944

Poklic: osnovnošolska izobrazba

Kraj bivanja: Lokavec

2. Ime in priimek: Joţe Holcer

Leto rojstva: 1971

Poklic: električar


4. Ime in priimek: Mirjana Ocvirk

Leto rojstva: 1981

Poklic: dipl. inţ. prometa

Kraj bivanja: Globoko pri Rimskih Toplicah

5. Ime in priimek: Pavla Holcer, roj. Klenovšek

Leto rojstva: 16. 9. 1939

Poklic: gospodinja


6. Ime in priimek: Terezija Šeško, roj. Medved


Poklic: gospodinja




107

7. Ime in priimek: Nika Obrez, roj. Šeško


Poklic: gospodinja


8. Ime in priimek: Zlatko Obrez


Poklic: osnovnošolska izobrazba




108

11 PRILOGA - Vprašalanica za slovenski lingvistični atlas

I. Telo te´lu:

1 las (1. ed.) ´lå:s

2. ´lå:sa

5. ´lå:si

6. ´lå:sam

1. mn. ´lå:si

2. ´lå:su

4. ´lå:se

5. ´lå:six

6. ´lå:sam

2 teme ´t e:me

Določiti pomen.

3 lobanja lu´bå:nja

4 pleša p´li:ẹša

5 barva las:

črni ´ča:r

plavi b´lọ:nt / s´v e:t

sivi ´si:

rjavi ər´jå:

6 čelo (1. ed.) ´č e:l



109

5. ´č e:li

6. ´č e:lam

7 sence ´se: nce

8 uho (1. ed.) u´ši:ẹsa

2. u´ši:ẹse

5. u´ši:ẹsi

1. mn. u´ši:ẹse

2. u´ši:ẹs

5. u´ši:ẹsix

6. u´ši:ẹsam

9 nos (1. ed.) ńu: s / ńo: s

2. ńu: sa

5. ńu: si

6. ńu: sam

10 nosnica ńu: s ca

12 lice (1. ed.) ´li: ce

1. mn. ´li: ce

13 ustnica ú: s ca

14 usta (1. mn.) ú: ste

5. ú: stix

15 jezik ´jẹ:zek



110

16 zob (1. ed.) ´zu:ọp

2. ´zu:ọba

5. ´zu:ọbi

1. mn. ´zo:ọbi

2. ´zu:ọbu

3. ´zu:ọbam

4. ´zu:ọbe

5. ´zu:ọbix

6. ´zu:ọbam

1. dv. ´zu:ọba

17 nebo ne´bu:

18 brada (1. ed.) b´rå:da

2. b´rå:de

19 vrat ´rå:t

20 grlo ´ga:r

21 tilnik ´ti: lnik / ´ti: l k

22 prsi (1. mn.) ´pa:rse

2. ´pa:rs

5. ´pa:rsix

6. ´pa:rsam

23 rama (1. ed.) ´rå:ma



111

1. mn. ´rå:me

24 pazduha ´på:zduxa / ´på:ska

25 roka (1. ed.) ´ru:ọka

2. ´ru:ọke

3. ´ru:ọk

4. ´ru:ọko

5. ´ru:ọk

6. ´ru:ọko

1. mn. ´ru:ọke

2. ´ru:ọk

3. ´ru:ọkam

4. ´ru:ọke

5. ´ru:ọkax

6. ´ru:ọkam

1. dv. ´ru:ọke

2. ´ru:ọk

3. ´ru:ọkam

4. ´ru:ọke

5. ´ru:ọkax

6. ´ru:ọkam

26 komolec ku´mo: c

27 pest (1. ed.) ´pi:ẹst

2. ´pẹ:sti

1. mn. ´pẹ:sti



112

28 prst ´pa:rst

29 dlan (1. ed.) d´lå:n

2. d´låni:

5. d´lå:n

30 palec ´på: c

31 kazalec ka´zå: c

32 sredinec sre´di: nc

33 prstanec ´pa:rstanc

34 mezinec me´zi: nc

35 Kako se imenujejo pregibi prstov? sk´le: p

36 členek č´lẹ:nk

Določiti pomen.

37 noht (1. ed.) ń o:xt

1. mn. ń o:xti

38 zanohtnica (gnojenje za nohtom) zań o:xt ca

39 ščepec (kar se prime s tremi prsti) š´č e:p



113

40 prgišče pər´gi: še (izraz redko v rabi)

41 bradavica brada´vi: ca

42 ţila ´ţi: la

43 rebro (1. ed.) ´ri:ẹbra

2. ´ri:ẹbre

1. mn. ´ri:ẹbre

2. ´ri:ẹbər

5. ´ri:ẹbrix

6. ´ri:ẹbram

1. dv. ´ri:ẹbre

44 truplo (ţivot) t´ru: p

45 trebuh (1. ed.) t´re: bux

2. tre´bu: xa

5. tre´bu: xi

46 popek ´pu:ọpek

47 jetra (1. mn.) ´ji:ẹtre

2. ´ji:ẹtər

5. ´ji:ẹtrix

48 srce (1. ed.) ´sa:rce

49 pljuča (1. mn.) p´lu: če

5. p´lu: čix



114

50 ledvice led´vi: ce

51A mehur me´xu: r

51B črevo (1. ed.) čre´vu:

2. čre´vi:ẹsa

1. mn. čre´vi:ẹsi

5. čre´vi:ẹsix

54 kriţ k´ri: š

55 kolk ´ko: k

56 noga (1. ed.) ńu:ọga

2. ńu:ọge

3. ńu:ọk

4. ńu:ọgo

5. ńu:ọk

6. ńu:ọgo

1. mn. ńu:ọge

2. ńu:ọk

3. ńu:ọgam

4. ńu:ọge

5. ńu:ọgax

6. ńu:ọgam

4. dv. ńu:ọge

57 stegno s´t e:g



115

59 koleno ku´le: n

59 piščal /

60 meča ´mi:ẹča

61 gleţenj g´li:ẹţ

62 stopalo stu´på:l

63 kost (1. ed.) ´ku: st

2. kus´ti:

5. ´ku: st

6. kust´ju:ọ

1. mn. kus´ti:

2. kus´ti:

5. kus´te: x

6. kust´mi:

64 koţa ´ku:ọţa

65 obrvi u´ba:rve

66 trepalnice tər´på:l ce

67 brki ´ba:rki

68 zadnjica ´ri: t



116

72 smrdeti smər´de: t

73 mrlič mər´li: č

74 stegniti se s´ti:ẹgnt se

Ali je znano tudi v zaničjivem pomenu za umreti?

ća:rk t

75 smrt s´ma:rt

76 umreti um´re: t

nedol.

umrem (1. ed.) um´r e:m

1. mn. um´r e:mo

3. um´r e:jo

del. -l u´ma:ru

-la u´ma:rla

-li u´ma:r

77 mrtvaški oder mərt´vå:ška ´pu: stla / š´på:mpet

78 sveča s´ve: ča

79 krsta t´ru: ga

80 kropiti kru´pi: t

81 pogrep pug´ri:ẹp



117

82 pokopati puku´på:t

83 grob (1. ed.) g´r o:p

5. g´r o:bi

84 venec ´v e:nc / k´rå:nc

85 vsi sveti (1. ed.) ´si: s´vẹ:ti

5. ´sẹ:x s´vẹ:tix

86 pokopališče b´ri: tuf

87 kriţ (razpelo) k´ri: š

88 mrtvašnica ´tu:ọtən ´kå:mra / mər´li: ška ´v e:ţa

89 navček /

90 zvoniti zvuńi: t

nedol.

3. ed. zvuńi:

II. Obleka ub´le: ka

91 klobuk klu´bu: k

92 ruta ´ru: ta / feceńi:ẹk



118

93 suknjič g´vå:nt / ˋri:ẹk c

94 hlače x´lå:če

95 čevlji ´šu: xi

a) visoki čevlji š´ku:ọrni

b) nizki čevlji čẹ: li / ´šu: xi

c) škornji š´ku:ọrni

č) druge vrste čevljev ´bå:tər š´ku:ọrni / ´fi: lcari / nati´kå:či / san´då:li / g´li:ẹţnari

96 copata cu´på:ta

a) iz blaga iz bla´gå:

b) iz usnja iz ú: sna / ´li:ẹdra

97 nogavice ´zọ:kni / š´tu: nfi

98 srajca s´rå:jca

99 kikla ´ki: kla

100 suknja ´ri:ẹk c

101A plašč (ţenski) ´må:nt

101B ogrinjalo (plet) /

Kako se imenuje večje in kako manjše ogrinjalo?

102 pas ´på:s



119

103 naramnice (za moške hlače) na´rå:m ce / ´xọ:znt´rẹ:garji / ˋå:ftre

104 robec ´rọ:pček / šńå: c´ti:ẹx

105 peča (pri narodni noši) /

106 rjuha ər´ju: xa / plå:xta

107A blazina ´jọ:gi

Določiti pomen in poiskati izraze za polšter

in prevleko na polštru.

´po: štər

pre ´le: ka za ´po: štər

107B blazina čez celo posteljo ´ko: tər / ´dẹ:ka

108 brisača bri´så:ča / ´å:ntula

109 cunja ću:ọta

110 kučma ´ku: čma

111 nedrc (pri stari noši neke vrste brezrokavnik,

ki se je nosil na vrhu.) /

112 koţuh ku´ţu: x

113 gumb kń o:f



120

114 predpasnik pret´på:s k / ´fi: rtuf

115 spodnje krilo ú: ntərca

116 šivati ´ši: vat

117 šivilja ši´vi: lja / ´mu: škra

118 krojač kru´jå:č / šńå: dar

119 čevljar če ´lå:r /´šu: štar

120 igla (šivanka) ´ši: vanka

121 šilo ´ši: l

122 dreta d´re: ta

123 usnje ú: s / ´li:ẹdər

124 podplat putp´lå:t

125 peta ´p e:ta

a) na nogi ´p e:ta na ńu:ọk

b) na čevlju ´p e:ta na ´šu: xi

126 ţebelj c´v e:k

a) splošno /



121

b) razne vrste ţebljev /

127 podkev ´p o:tku

b) pri konju ´p o:tku

b) pri čevlju /

128 podkovati putku´vå:t

III. Hiša

129A hiša ´xi: ša

129B slaba hiša (koča, bajta, kajţa itd.) ´bå:jta

Ali se ti izrazi izrazito rabijo tudi

za dobro hišo ali samo pejorativno?

130 shramba š´på: s / ´kå:šta

130a dnevna soba (hiša) dńẹ: na ´sọ:ba (´xi: ša)

131A spalnica (kamra) s´på:l ca (´kå:mra)

131B čumnata /

Če je beseda znana, določiti pomen.

131a dnevna soba (hiša) dńẹ: na ´sọ:ba (´xi: ša)



122

131b soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše) ´xọ:dnik / ´lo: pa / ´v e:ţa

132 podstrešje ´di: le

133 stopnice š´tẹ:nge

134 vrata (1. mn.) ´rå:te

2. ´rå:t

3. ´rå:tam

4. ´rå:te

5. ´rå:tix

6. ´rå:tam

135 podboj put´bu:ọj

a) lesen okvir pri vratih le´si:ẹn uk´vi: r pər ´rå:tix

b) kamniti okvir pri vratih kamńi: t uk´vi: r pər ´rå:tix

136 ključ (1. ed.) k´lu: č

6. k´lu: čam

137 odpreti utp´re: t

nedol.

odprem (1. ed.) utp´r e:m

2. mn. utp´r e:te

3. utp´r e:jo

del. -l ut´pa:ru



123

-la ut´pa:rla

-li ut´pa:r

-t ut´pa:rt

138 tla (1. mn.) t´lå: / ´pu:ọd

2. t´lå: / ´pu:ọdna

5. t´le: x / ´pu:ọdni

139 strop (1. ed.) st´r o:p

5. st´r o:pi

140 stena s´te: na

a) vmesna notranja stena v hiši ´me: sna ńu:ọtəršna s´te: na ´xi: š

b) zunanji zidovi hiše ´zi: t / s´te: na

141 opeka u´pi:ẹka

a) zidna k´vå:dər

b) strešna ći: gu

142 omet fa´så:da

143A slama s´lå:ma

143B škopa (slama za pokrivanje strehe) š´ko: p

144 steklo s´t e:k

a) splošni izraz ´šå: ba

b) šipa ´šå: ba



124

145 okno (1. ed.) ´ o:k

2. ´ o:kna

3. ´ o:kni

4. ´ o:k

5. ´ o:kni

6. ´ o:knam

1. mn. ´ o:kni

2. ´ o:knu

3. ´ o:knam

4. ´ o:kne

5. ´ o:knix

6. ´ o:knam

1. dv. ´ o:kna

146A štedilnik š´pu: rxet

146B kuhinja ´ku: xna

147A peč (1. ed.) ´pi:ẹč

2. pe´či:

5. ´p e:č

6. peč´ju:ọ

147B ognjišče ugńi: še

148 burkle (priprava za devanje posode v peč) ´bu: rkle /´vi: le

149 lonec (1. ed.) ´l o:nc / ´pi: skər



125

5. ´l o:nci / ´pi: skri

1. mn. ´l o:nci / ´pi: skri

2. ´l o:ncu / ´pi: skru

5. ´l o:ncix / ´pi: skrix

1. dv. ´l o:nca / ´pi: skra

150 kotel (1. ed.) ´k o:tu

5. ´k o:tli

1. mn. ´k o:tli

2. ´k o:tlu

5. ´k o:tlix

151 ţlica (1. ed.) ţ´li: ca

4. ţ´li: co

6. ţ´li: co

1. mn. ţ´li: ce

6. ţ´li: cam

1. dv. ţ´li: ce

6. ţ´li: cam

152 vilice ´vi: lce

153A noţ ń o:š

153B ţepni noţ (razne vrste) ´pi: pč

153C britev (za britje) b´ri: tu



126

154 kladivo k´lå:du

155 klešče k´le: še

156 hlod x´lu:ọt

157 klet ´ki: dər

a) za shranjevanje krompirja ´ki: der za sxraje´vå:je krum´pi: rja

b) za shranjevanje vina ´zi: danca

158A drva (1. mn.) ´da:rve

2. ´da:ru

5. ´da:rvax

6. ´da:rvam

158B butara (nasekano dračje ali vejevje, povezano v snop) ´bu: tara

159 streha s´tre: xa

160 plot (lesena ali spletna ograja) ug´rå:ja

161 hlev š´tå:la

a) za krave š´tå:la za k´rå:ve

b) za ovce š´tå:la za ó: ce

c) za svinje svi´jå:k

161a kurnica (kjer spijo kokoši) ´ku: r k



127

162A skedenj s´k e:d


162B petra /


162C gumno /

163 čebelnjak čebelńå:k

164 stranišče strańi: še

165 vrt ´va:rt

a) sadni sa´do: nak

b) za zelenjavo in roţe rastli´jå:k

166 greda g´r e:da

167 steza (1. ed.) s´t e:za

5. s´t e:z

168A studenec stu´d e:nc

168B vodnjak šte´pi: x

169 korito ku´ri: t

a) za vodo šte´pi: x

b) za prašiče ku´ri: t za pra´ši: če



128

170 tnalo (kos lesa, na katerem sekajo drva)

Ali ima beseda tnalo drug pomen? k´lå:da

171 cepiti (drva na drobno) će: pt

sekati ´se: kat

nedol.

1. ed. ´se: kam

Določiti pomene obema besedama.

IV. Vas

172 vas (1. ed.) ´vå:s

2. va´si:

5. ´vå:si

6. vas´ju:ọ

1. mn. va´si:

2. va´si:

5. va´se: x

172a ime vasi, v kateri se zapisuje

Lokavec (1. ed.) Lu´kå: c

2. Lokavca Lu´kå: ca

4. Lokavec Lu´kå: c

5. Lokavcu Lu´kå: ci

pridevnik od imena: lokavški lu´kå: šk

ime za prebivalce: Lokavčani Lu´kå: čani



129

ime za prebivalke: Lokavčanke Lu´kå: čanke

174 cerkev ći: rku / ´få:ra

175 šola ´šu: la

176 gostilna gus´ti: lna

177 občina ´ọ:pčina

178 trgovina tərgu´vi: na

179A ţupnišče ţupńi: še / ´få:ruf

179B ţupnik ´ţu: pnik / ´få: muštər

180 kmetija (grunt) g´ru: nt

181 kmet (1. ed.) k´mi:ẹt

2. k´mi:ẹta

182 semenj ´se: m

Določiti pomen.

183 ţupan ţu´på:n

184 sosed ´su:ọset



130

185 gruntar g´ru: ntar / k´mi:ẹt

186 bajtar ´bå:jtar

187 mlin m´li: n

188 mleti m´le: t

nedol.

namen. m´le: t

meljem (1. ed.) ´mi:ẹlem

1. mn. ´mi:ẹlemo

3. ´mi:ẹlejo

velelnik!

melji (1. ed.) ´m e:l

2. mn. ´m e:lte

del. -l m´lẹ:

-la m´lẹ:la

-li m´lẹ:l

-n m´l e:n

-t m´le: t

189 moka (1. ed.) ´mu:ọka

2. ´mu:ọke

4. ´mu:ọko

190 otrobi ut´ru:ọbi



131

191 ţito ´ţi: t

Določiti pomen.

192 pšenica pšeńi: ca

193 rţ á:rš

194 ječmen ´jẹ:čmen

195 proso pru´su:

196 meti ´mi:ẹt

nedol.

manem (1. ed.) ´må:nem

1. mn. ´må:nemo

del. -l ´mi:ẹu

-la ´mi:ẹla

-li ´mi:ẹl

Ali je beseda meti, manem znana v zvezi s prosom

oz. kakšen pomen ima?

197 koruza ku´ru: za

198 ličkati (majiti, slačiti, koţuhati) kuţe´xå:t

198a ruţiti (luščiti zrno s koruznega storţa) /

199 ţganci ţ´gå:nci / š´t e:rci



132

200A kruh (1. ed.) k´ru: x

2. k´ru: xa

6. k´ru: xam

200B peka ´pi:ẹka

201 čebela (1. ed.) če´bi:ẹla

1. mn. če´bi:ẹle

2. če´bi:ẹl

202 med (1. ed.) ´mi:ẹt

2. ´mi:ẹda

203 satovje sa´tọ: je

204 vosek ´vu:ọsek

205 kovač ku´vå:č

206 ţelezo ţe´le: s

207 oglje ú:ọgle

208 meh ´me: x

209 podruţnica pud´ru: ţ ca

210 ţegnanje (farni praznik) ´ţi:ẹgnaje



133

211 patron (farni) pat´ru:ọn

V. Prazniki p´rå:z ki

212 boţič (1. ed.) bu´ţi: č

2. bu´ţi: ča

5. bu´ţi: či

213 polnočnica po ń o:č ca

214 koline ku´li: ne

Določiti pomen.

215 poprtnjak /

216 potica pu´ti: ca

217 trije kralji t´ri: je k´rå:li

218 svečnica s´ve: č ca

219 pust ´pu: st

220 post ´p o:st / pepelńi: ca

221 velika noč ´vəlka ńu: č / ´g o:r sta´jẹ:je



134

222 gnjat g´jå:t

223 hren (1. ed.) x´r e:n

2. x´r e:na

224 pirhi ´pi: rxi

a) enobarvni ´ e:no´bå:rv ´pi: rxi

b) večbarvni ´v e:č´bå:rv ´pi: rxi

225 binkošti ´bi: nkušti

226 birma ´bi: rma

227 škof (1. ed.) š´k o:f

2. š´k o:fa

228 veliki šmaren (15. avgustt) ´vəlek š´må:r / ´vəlka ´må:ša

229 verne duše (2. nov.) ´vi: rne ´du: še / ´si: s´vẹ:ti

230 advent ad´vẹ:nt

231 šmarnice (majska poboţnostt) š´må:r ce

232 maša ´må:ša

233 pridiga p´ri: diga



135

234 blagoslov blagus´lọ:

235 procesija pruće: sja

236 romar (boţjepotnik) ´ru:ọmar

237 boţja pot ´b o:ţja ´pu:ọt

238 boţji grob ´b o:ţi g´r o:p

239 cvetna nedelja c´v e:tna ne´de: la

240 Kaj nesejo na svetno nedeljo k ţegnu?

butaro ´bu: taro / ´le: s

241 obhajilo upxa´ji: l

242 sv. olje ma´zi: l

243 poroka pu´ru:ọka / ú:ọxcet

244 ţenin ´ţi:ẹnən / ´ži:ẹnәn

245 nevesta ne´ve: sta

246 krst ´ka:rst

247 boter ´bu:ọtər



136

247a botra ´bu:ọtra /

248 oltar ul´tå:r

249 priţnica p´ri: ţ ca

250 spovednica spuvedńi: ca

251 spovedati se (iti k spovedi) spu´ve: dat se

252 kor (prostor v cerkvi, kjer so orgle) ´ku:r / ´ku: r

253 orgle ú:ọrgle

254 meţnar ´mi:ẹţnar

255 hostija ´xu:ọstija

256 kriţev pot k´ri: ţu ´pu:ọt

257 kadilo ka´di: l

258 blagoslovljena voda ´ţi:ẹgnana ´v o:da

259 krstni kamen ´kәrst / ´ka:rst ´kå:men

260 steber s´t e:bər

a) v cerkvi cərk´vi:ẹn s´t e:bər



137

b) drugod s´t e:bər

261 lestenec (luster, kloka) les´t e:nc / ´lu: stər

262 plašč (mašni) p´lå:šč

264 bandero ban´dẹ:ro

265 cehmošter (cerkveni ključar) ći:ẹkmuštər

VI. Orodje u´ru:ọdje

266 voz (1. ed.) ú: s

2. ú: za

5. ú: zi

6. ú: zam

267 oje (štanga) u´ji:ẹ

268 kolo (1. ed.) ku´lu:

2. ku´li:ẹsa

5. ku´li:ẹsi

6. ku´li:ẹsam

1. mn. ku´li:ẹsi

2. ku´li:ẹs

4. ku´li:ẹse

5. ku´li:ẹsix



138

6. ku´li:ẹsam

1. dv. ku´li:ẹsa

6. ku´li:ẹsam

269 pesto (leseni del kolesa, skozi katerega gre os) /

270 lojtrnik (lojtrni voz) ´lu: ter k

271 ročni voziček ´r o:čən vu´zi: ček

a) z dvema kolesoma ka´rẹ:ta

b) s štirimi kolesi ´ruo:čən vu´zi: ček s š´ti: r ku´li:ẹsam

272 ročica ru´či: ca

273 deska na vozu ´d e:ska na ú: zi

a) spodnja s´pu: dna kuńi: ca

b) stranska st´rå:nska kuńi: ca

274 vaga /

a) velika na ojesu /

b) vpreţna /

275 os ú: s

a) lesena /

b) ţelezna /



139

276A oplen (1. ed.) /

2. /

5. /

Določiti pomen.

276B prednji del voza p´re: di ´p o:du

zadnji del voza ´zå:di ´p o:du

277 sora ´su:ọra

278 zavora ţ´lå: f

279 zavreti zaţ´lå: fat

a) z verigo ţ´lå: f

b) z zavoro p´rẹ:mza

280 cokla (za podkladanje kolesa) ću:ọkla

281 sani ´så:nke

a) vpreţne zapra ´li: ček

b) otroške ´så:nke

282 smuči s´mu: če

283 jarem ´ku: mat

a) za enega vola ´ku: mat za ´ e:nga ´v o:la

b) za dva vola ´ku: mat za d´vå: ´v o:la



140

284 igo (1. ed.) /

2. /


285 kljuka k´lu: ka

a) pri verigi k´lu: ka na ´ki:ẹt

b) pri vratih k´lu: ka na ´rå:tix

286 plug u´rå:ča

a) enojni /

b) dvojni /

286a ralo (preprosta naprava za oranje s simetričnim lemeţem;

ali se ralo uporablja za kopanje krompirja?) /

287 lemeţ ´li:ẹmeš

288 črtalo (noţ pri plugu) čər´tå:l

289A drţalo (ročice) pri plugu ru´či: ce

289B drţalo pri cepu /

290 cep će: pc

291 goţva (usnjeni obroček pri cepu) /

292 mlatič (1. ed.) mla´ti: č



141

1. mn. mla´ti: či

293 mlatiti m´lå:tit

nedol.

mlatim (1. ed.) m´lå:t

2. m´lå:tiš

3. m´lå:t

1. mn. m´lå:tmo

2. m´lå:tte

3. m´lå:tjo

1. dv. m. sp. m´lå:tla

ţ. sp. m´lå:tle


ţ. sp. m´lå:tle


ţ. sp. m´lå:tle

velelnik

mlati (2. ed.) m´lå:t

1. mn. m´lå:tmo

2. m´lå:tte

1. dv. m. sp. m´lå:tma

ţ. sp. m´lå:tmo

2. dv. m. sp. m´lå:tta

ţ. sp. m´lå:tte

del. -l m´lå:tu



142

-la m´lå:tla

-li m´lå:t

-n

-t

294 mlačev m´lå:ču

295 pleva p´l e:va

296 velnica ´vi:ẹ nca

297 vejati /

299 kozolec ´k o:zuc

300 stebri kozolca s´t e:bri ku´zo: ca

301 late kozolca ´lå:te ku´zo: ci

302 stol v kozolcu x´lå:pc

303 seno sńu:

a) splošen izraz t´rå:va

b) prva košnja ´ka:rma

304 kopica sena ku´pi: ca sńå:

a) za čez noč /

b) za čez zimo /



143

304a ostrv, ostrnica /

305 mrva sńu:


306 otava u´tå:va

307 vnuka (druga otava) ú:ọtič

308 kosa ´k o:sa

309 osla (brusilni kamen za koso) ´kå:men za ´k o:so b´ru: st

310 oselnik (vodir) /

311 klepati kle´på:t

nedol.

3. ed. k´li:ẹple

del. -l k´l e:pu

312 kositi ku´si: t

nedol.

3. ed. ku´si:

del. -l ku´si:

313 sušiti su´ši: t

nedol.

3. ed. su´ši:



144

del. -l su´ši:

posušil posu´ši:

314 obračati seno ub´rå:čat sńu:

315 sekira s´ki: ra

a) navadna na´vå:dna s´ki: ra

b) tesarska ći: mermanka

316 toporišče (pri sekiri) tu´p o:r

317 poleno (1. ed.) pu´le: n

1. mn. pu´le: ni

6. pu´le: nam

318 sveder s´ve: dər

319 koš ´k o:š

320 jerbas (nizka, široka košara) ba´ku: la / ćå:ja

321A dera /

Če poznajo besedo, določiti pomen.

321B lesa (za sušenje sadja) fər´jå:ča

322 kolovrat ku´lo: rat



145

323 predivo pre´di:

324 presti p´r e:dit

nedol.

predem (1. ed.) p´r e:dem

1. dv. m. sp. p´r e:dema

ţ. sp. p´r e:demo

del. -l p´r e:du

-la p´r e:dla

-n p´r e:den

325 statve s´tå:tum

326 tkati t´kå:t

nedol.

tkem (1. ed.) t´k e:m

2. t´k e:š

1. mn. t´k e:mo

3. t´kẹ:jo

del. -l t´kå:

-la t´kå:la

-li t´kå:l

-n t´kå:n

VII. Ţivali ţ´vå:t

327 konj (1. ed.) ´k o:j

2. ´k o:ja



146

3. ´k o:ji

4. ´k o:ja

5. ´k o:ji

6. ´k o:jam

1. mn. ´k o:ji

2. ´k o:ju

3. ´k o:jam

4. ´k o:je

5. ´k o:jax

6. ´k o:jam

1. dv. ´k o:ja

2. ´k o:ju

3. ´k o:jam

4. ´k o:ja

5. ´k o:jax

6. ´k o:jam

328 ţrebec ţ´re: pc

329 ţrebe (1. ed.) ţ´r e:be

2. ţre´bi:ẹta

5. ţre´bi:ẹti

330 čreda č´re: da

a) krav č´re: da k´rå:

b) ovc čré: da ´ọ: c



147

330a čreda (v drugem pomenu) č´re: da

331 krava (1. ed.) k´rå:va

2. k´rå:ve

3. k´rå:

4. k´rå:vo

5. k´rå:

6. k´rå:vo

1. mn. k´rå:ve

2. k´rå:

3. k´rå:vam

4. k´rå:ve

5. k´rå:vax

6. k´rå:vam

1. dv. k´rå:ve

2. k´rå:

3. k´rå:vam

4. k´rå:ve

5. k´rå:vax

6. k´rå:vam

332 bik (1. ed.) ´bi: k

2. ´bi: ka

333 vol ´v o:l

334 tele (1. ed.) ´t e:le



148

2. te´li:ẹta

3. te´li:ẹti

4. ´t e:le

5. te´li:ẹti

6. te´li:ẹtam

1. mn. te´li:ẹti

2. te´li:ẹtu

3. te´li:ẹtam

4. te´li:ẹte

5. te´li:ẹtix

6. te´li:ẹtam

1. dv. te´li:ẹta

2. te´li:ẹt

3. te´li:ẹtam

4. te´li:ẹta

5. te´li:ẹtix

6. te´li:ẹtam

335 ovca (1. ed.) ´ọ: ca

1. mn. ´ọ: ce

2. ´ọ: c

336 koza ´k o:za

337 kokoš (1. ed.) ´ku: ra

2. ´ku: re

3. ´ku: r

4. ´ku: ro



149

5. ´ku: r

6. ´ku: ro

1. mn. ´ku: re

2. ´ku: r

3. ´ku: ram

4. ´ku: re

5. ´ku: rax

6. ku: ram

1. dv. ´ku: re

2. ´ku: r

3. ´ku: ram

4. ´ku: re

5. ´ku: rax

6. ´ku: ram

338 petelin (1. ed.) pe´t e:l

2. pete´li: na

339 gos ´gu: s

340 raca ´rå:ca

341 pišče p´šå:nc

342 zajec (1. ed.) ´zå:jc

2. ´zå:jca

345 svinja pra´ši: č



150

346 merjasec mer´jå:sc

347 skopiti /

348 pes (1. ed.) ´p e:s

2. ´p e:sa

3. ´p e:si

4. ´p e:sa

5. ´p e:si

6. ´p e:sam

1. mn. ˋp e:si

2. ´p e:su

3. ´p e:sam

4. ´p e:se

5. ´p e:six

6. ´p e:sam

1. dv. p´så: / ´p e:sa

2. ´p e:su

3. ´p e:sam

4. ´p e:sa

5. ´p e:six

6. ´p e:sam

349 mačka ´må:čka

351 mravlja m´rå: la

352 osa (1. ed.) ´ o:sa



151

1. mn. ´ o:se

353 sršen sr´ši:ẹn

354 čmrlj č´ma:r

355 muha ´mu: xa

356 gosenica ´gu:ọsanca

357 komar ku´må:r

358 srna ´sa:rna

359 veverica ´vẹ:vərca

360 polh (1. ed.) ´po: x

2. ´po: xa

361 dihur di´xu: r

362 lisica li´si: ca

363 netopir netu´pi: r

364 miš (1. ed.) ´mi: š / ´mi:š / ´mẹ:š

2. ´mi: š

1. mn. ´mi: š

2. ´mi: š



152

5. ´mi: šix

6. ´mi: š

365 podgana pud´gå:na

366 oven kušt´ru: n

367 bramor m´rå:mor

368 kopito (pri ţivalih) ku´pi: t / ´på:rk

369 krempelj (mačke) k´r e:mp

370 griva g´ri: va

371 rep (1. ed.) ´ri:ẹp

2. ´ri:ẹpa

372 parkelj ´på:rk

373 ţaba ´ţå:ba

374 krota (velika rjava ţaba) k´ru:ọta

375 riba ´ri: ba

376 postrv pus´ta:r

377 glista (deţevnik) g´li: sta



153

378 močerad (1. ed.) muče´rå:t

379 kuščar (zelenec) ´ku: šar

380 martinček mar´ti: nček

381 črv (1. ed.) ´ča:r

2. ´ča:rva

382 gristi g´ri: st

383 glodati g´lu:ọdat

384 ţreti ţ´re: t

nedol.

ţrem (1. ed.) ţ´r e:m

1. mn. ţ´r e:mo

3. ţ´rẹ:jo

velelnik! ţ´ri:

385 strojiti /

386 čreslo /

387 dlaka kući: na

388 kača ´kå:ča

Določiti pomen.



154

389 gad ´gå:t

390 modras ´m o:drus

VIII. Rastline rast´li: ne

391 drevo (1. ed.) dre´vu:

2. dre´vi:ẹsa

1. mn. dre´vi.ẹsi

392 grm ´ga:rm

393 smreka (1. ed.) sm´re: ka

2. sm´re: ke

394 jelka ´jẹ:lka

395 bukev (1. ed.) ´bu: kva / ´bu: ku

2. ´bu: kve

396 hrast x´rå:st

397 gaber ´gå:bər

398 vrba ´va:rba

399 jelša ´ji:ẹuša



155

400 javor ´jå:vur

401 jesen ´j ẹ:sen

402 črešnja č´re: šja

403 hruška x´ru: ška

404 jablana ´jå:pka

405 jabolko ´jå:pka

406A mošt ´m o:št

Določiti pomen.

406B sadjevec ´jå:pček

407 češplja ´či:ẹšpa

408 breskev b´re: sku

409 trta ´ta:rta

410 vino ´vi: n

411 ţelod ´ţ e:lut

412 šiška (hrastova) ´ši: ška



156

413 ţir ´ţi: r

414 jagoda (gozdna) ´jå:guda

415A malina (rdeča) ma´li: na

415B robidnica (črna malina) ru´bi: da

416 brinje b´ri: je

417 storţ s´t o:rš

a) koruzni ku´ru: z s´t o:rš

b) smrekov sm´re: ku s´t o:rš

418 pelin (1. ed.) pe´li: n

2. pe´li: na

419 goba ´gu:ọba

a) navadna na´vå:dna ´gu:ọba

b) na drevesu dre´vi:ẹsna ´gu:ọba

420 krompir krum´pi: r

421 zelje ´zi:ẹle

422 repa (bela) ´re: pa

423 fiţol (1. ed.) fi´ţo:



157

2. fi´ţu:ọla

424 kostanj (1. ed.) ´k o:sti

2. kus´tå:ja

425 grah g´rå:x

426 buča ´bu: ča

427 sončnica ´sọ:nčənca

428A peška (1. ed.) ´p e:čka

2. ´p e:čke

1. mn. ´p e:čke

2. ´p e:čk

Določiti pomen.

428B bučno seme ´bu: č ´se: me

429 česen ´č e:s

430 čebula ´č e:bu / če´bu: la

431 poper ´p o:pər

432 praprot p´rå:prut

433A skorja (pri kruhu) š´ku:ọrja



158

433B lubje ´lu: bje

434 breza b´re: za

436 deska ´d e:ska / ´lå:ta

a) splošno ´d e:ska

b) tanka deska ´tẹ:nka ´d e:ska

c) debela deska ´fọ:s

437 ţagati ´ţå:gat

438 tesati ´t e:sat

439 lešnik ´le: š k

440 oreh (1. ed.) ´ o:rx

441 trava t´rå:va

442 kislica ´ki: səlca

443 rakita (vrsta vrbe) /

444 planika plańi: ka

445 resje ´ri:ẹsje

446 srobot sər´bu:ọt



159

447 omela (rastlinski zajedalec) u´m e:l

448 grča ´ga:rča

449 deblo ´d e:b

450 veja ´vẹ:ja

451 korenina kureńi: na

452 nagelj ńå:jg

IX. Planina plańi: na

453 stan - tamar /

454a pastir pas´ti: r

a) ki pase za celo vas pas´ti: r

b) ki pase za enega gospodarja pas´ti: r

454B planšar p´lå:nšar

planšarica p´lå:nšarca

455 planina plańi: na

456 sir ´si: r



160

457 sirotka ´si: rutka

458 skuta s´ku: ta

459 sesiriti se se´si:ẹrt se

460 ograja ug´rå:ja

461 kol ograje kọ: ut ug´rå:je

462 pletena ograja m´re: ţa

463 deske ograje ´lå:ta

464 naprave za sir /

465 naprave za surovo maslo /

466 pograd v koči ´pu:ọgrat

467 vedro ´å: mər / š´kå:f

468 kad ´bå:na

469 kotel ´k o:t

470 palica ´på:lca

471 oprtni koš ´k o:š



161

472 brenta b´rẹ:nta

473 imena krav (po barvi)

črna ´mu: ra

rjava ər´m e:nka

črno-bela ´š e:ka

siva ´si: ka

X. Bolezni bu´le: z

474 garje ´gå:rje

475 kašelj ´kå:š

476 šen ´š e:n

477 nahod ńå:xut

478 mozolj ´m o:zu

479 bezgavka bez´gå: ka

480 revma ´rẹ: ma

481 vodenica vudeńi: ca



162

482 rdečica ərde´či: ca

483 kuga ´ku: ga

484 rana ´rå:na

485 jetika ´ji: tika

486 mrzlica ´ma:rzəlca

487 ošpice ´ọ:špice

488 slep s´le: p

489 gluh g´lu: x

490 šepav ´šå:nt

491A zdrav zd´rå:

491B bolan (m. sp.) bu´lå:n

(ţ. sp.) bu´lå:na

492 grbast ´pu: nklast

493 ţivčen ´ţi: č

494 suh ´su: x



163

495 debel ´d e:bu / zas´tå:

496 trebušast ´vå:mpast

497 (ţivino) napenja na´pẹ:ja

498A (kokoš) se guli (skube, mavsa) u´mi: s

498B (kokoš) nese ń e:se

499 (koklja) vali va´li:

500 gnezdo (1. ed.) gńe: st

1. mn. gńe: zdi

501 jajce (1. ed.) ´jå:jca

1. mn. ´jå:jce

XI. Čas ćå:jt

502A dan (1. ed.) ´då:n

2. dńi:ẹva

6. dńi:ẹvam

1. mn. dńi:ẹvi

2. dńi:ẹvu

4. dńi:ẹve

5. dńi:ẹvix



164

6. dńi:ẹvam

1. dv. dńi:ẹva

2. dńi:ẹvu

5. dńi:ẹvix

6. dńi:ẹvam

502B danes ´d o:ns

503A noč (1. ed.) ńu: č

2. nu´či:

5. ńu: č

6. nuč´ju:ọ

1. mn. nu´či:

2. nu´či:

3. nu´če: m

4. nu´či:

5. nu´če: x

6. nu´če: m

1. dv. nu´či:

2. nu´či:

5. nu´če: x

6. nu´če: m

503B nocoj ənću:j / ən´

sinoči sńu: č

504 jutro ´ju: tər

danes zjutraj (davi) ´d o:ns z´ju: tri



165

zjutraj z´ju: tri

505 večer ve´či: r

drevi zve´či: r

zvečer zve´či: r

506 dopoldne du´po: dne

opoldne u´po: dne

507 popoldne pu´po: dne

508 polnoč ´po: nuč

509 zajtrk f´ru:ọštek

510 kosilo (opoldanska jed) ´ju: ţna

511 malica ´må:lca

a) dopoldanska ´må:la ´ju: ţna

b) popoldanska ´må:lca

512 večerja ve´či:irja

513 pomlad pum´lå:t

514 poletje pu´le: tje

515 jesen je´si:ẹn



166

516 zima (1. ed.) ´zi: ma

2. ´zi: me

517 leto (1. ed.) ´le: t

2. ´le: ta

519 mesec (1. ed.) ´me: s c / ´me: sc

2. ´me: s ca / ´me: sca

519 teden ´ti:ẹd

520 ponedeljek pun´de: lk / pun´dẹ:lk

521 torek ´t o:rk

522 sreda s´re: da

523 četrtek če´ta:rtek / če´ta:rtk

524 petek ´pi:ẹtek / ´pi:ẹtk

525 sobota su´bu:ọta

526 nedelja ne´de: la / ne´dẹ:la

527 deţ (1. ed.) ´d e:š

2. ´d e:ţa

3. ´d e:ţi



167

4. ´d e:š

5. ´d e:ţi

6. ´d e:ţam

528 megla ´m e:gla

529 rositi ru´si: t

nedol.

3. ed. ru´si:

531 sneţi sne´ţi:

sneg sńe: k

532 babje pšeno ´bå:bja ´ji:ẹza / ´su:ọdərga

532a sodra ´su:ọdərga

533 toča ´tu:ọča

534 bliska se b´li: ska se

535 grmi gər´mi:

536 oblačno ub´lå:č

537 vihar vi´xå:r

538 veter ´ve: tər



168

539 vreme (1. ed.) ´r e:me

2. re´mi:ẹna

5. re´mi:ẹni

6. re´mi:ẹnam

540 sren (skorja na snegu) /

541 inje, ivje (na drevesu) ´ji: je

542 sreţ (na zidu) /

543 odjuga ud´ju: ga

544 severni veter ´sẹ:ver ´ve: tər / ´sẹ:ver

545 juţni veter ´ju: ţ ´ve: tər

546 vzhodni veter s´xọ:d ´ve: tər / ´ju: k

XII. Pokrajina puk´rå:jina

547 polje ´pu: le

548 njiva í: va

549 travnik t´rå:nk



169

550 senoţet /

Ali je izraz znan?

551 laz ´lå:s

Ali je izraz znan?

552 grič x´ri: p

553 hrib x´ri: p

554 skala s´kå:la

555 gora ´g o:ra

556 gozd (1. ed.) ´xu:ọsta

5. ´xu:ọst

557 preseka /

558 reber r e:bər

Ali je izraz znan?

559 navkreber na x´ri: p

560 grapa g´rå:pa

Ali je izraz znan?

561 breg b´re: k



170

562 log /

Če je izraz znan, določiti pomen.

563 mlaka m´lå:ka

564 potok g´rå:b

565 jez ´ji:ẹs

566 tolmun tul´mu: n

567 rokav (struge) /

568 čoln ´čọ: n

569 brod ´lå:dja

a) plitvo mesto /

b) prevozno sredstvo ´lå:dja

570 brv ´ba:ru

571 most ´mu: st

571a pot ´pu:ọt

572 leha /

573 gnoj (1. ed.) gńu: j



171

2. gńu: ja

574 vrh (gore) ´va:rx

/

575 pobočje

576 vznoţje zńu:ọţje

577 visok vi´s o:k

nedoločna obl. določna oblika

m. sp.

1. ed. vi´s o:k vis o:ki

2. vi´s o:kga vi´s o:kga

3. vi´s o:kem vi´s o:kem

4. vi´s o:kga / 1. vi´s o:kga / 1.



1. mn. vi´s o:k vi´s o:k

2. vi´s o:kix vi´s o:kix


4. vi´s o:ke vi´s o:ke

5. viˋs o:kix viˋs o:kix


1. dv. vi´s o:ka vi´s o:ka



172



4. vi´s o:ka vi´s o:ka



ţ. sp.

1. ed. vi´s o:ka vi´s o:ka


3. vi´s o:ki vi´s o:ki

4. vi´s o:ko vi´s o:ko

5. vi´s o:ki vi´s o:ki

6. vi´s o:ko vi´s o:ko

1. mn. vi´s o:ke vi´s o:ke






1. dv. vi´s o:ke vi´s o:ke






s. sp.

1. ed. vi´s o:k vi´s o:k



173

2. vi´s o:kga vi´s o:kga


4. vi´s o:kga / 1. vi´s o:kga / 1.



1. mn. vi´s o:k vi´s o:k






1. dv. vi´s o:ka vi´s o:ka



4. vi´s o:ka vi´s o:ka



stopnjevanje

primernik m. sp. ´vi: ši

ţ. sp. ´vi: šja

s. sp. ´vi: ši

preseţnik m. sp. naj´vi: ši

ţ. sp. naj´vi: šja

s. sp. naj´vi: ši

578 globok glu´b o:k

primernik m. sp. g´lu:ọbi



174

ţ. sp. g´lu:ọbja

s. sp. g´lu:ọbi

579 plitev p´li: t

580 nizek ńi: zek

581 širok ši´r o:k

široka ši´r o:ka

582 soteska du´li: na

583 slap s´lå:p

584 gori ´g o:r

gor ´g o:r

585 doli ´d o:l

dol ´d o:l

586 ven ´v e:n / ´vən

587 zunaj ´zu: ni

588 noter ńu:ọtər

589 tukaj ´tu: ki / t´lẹ:

tu ´tu: ki / t´lẹ:



175

le-tu ´tu: ki t / t´lẹ:

590 tam(kaj) ´tå:m

591 ondi /

592 sem(kaj) ´s e:m / ´səm / ´sọ:m

le-sem ´s e:m / ´səm / ´sọ:m

593 ravan /

ravnina ra ńi: na

594 kje ´kẹ:j

595 kod ´ku:ọt

odkod ut´ku:ọt

596 kam ´kå:m

597 doma du´må:

598 domov du´mo:

599 oddoma ut´du: ma

600 proč st´rå:n / p´r o:č



176

601 čez ´či:ẹs

602 deleč ´d e:leč

oddaleč (od daleč) ut ´d e:leč

603 blizu b´li: s

XIII. Druţina dru´ţi: na

604 oče (1. ed.) ´ o:če

2. u´či:ẹta

3. u´či:ẹti

4. u´či:ẹta

5. u´či:ẹti

6. u´či:ẹtam

1. mn. u´či:ẹti

606 mati (1. ed.) ´må:t

2. ´må:ter

3. ´må:teri

4. ´må:t

5. ´må:t

6. ´må:tərjo

1. mn. ´må:tere

2. ´må:tər

3. ´må:teram



177

4. ´må:tere

5. ´må:terax

6. ´må:teram

1. dv. ´må:tere

2. ´må:ter

3. ´må:teram

4. ´må:tere

5. ´må:terax

6. ´må:teram

606 sin (1. ed.) ´si: n

2. ´si: na

3. ´si: ni

4. ´si: na

5. ´si: ni

6. ´si: nam

1. mn. ´si: ni

3. ´si: nam

4. ´si: ne

5. ´si: nix

6. ´si: nam

1. dv. ´si: na

2. ´si: nu

3. ´si: nam

4. ´si: na

5. ´si: nix

6. ´si: nam



178

607 hči (1. ed.) x´či: rka

2. x´či: rke

3. x´či: rk

4. x´či: rko

5. x´či: rk

6. x´či: rko

1. mn. x´či: rke

2. x´či: rk

3. x´či: rkam

4. x´či: rke

5. x´či: rkax

6. x´či: rkam

1. dv. x´či: rke

2. x´či: rk

3. x´či: rkam

4. x´či: rke

5. x´či: rkax

6. x´či: rkam

608 vnuk ńu: k

609 stari oče s´tå:r ´å:te

610 stara mati s´tå:ra ´må:ma

611 tast ´tå:st

612 tašča ´tå:šča



179

613 zet ´z e:t

614 snaha sńå:xa

615 stric st´ri: c

616 ujec (materin brat) /

617 teta ´t e:ta

618 ujna /

Če je izraz znan, določiti pomen.

619 svak s´vå:k

620 brat (1. ed.) b´rå:t

1. mn. b´rå:ti

2. b´rå:tu

3. b´rå:tam

4. b´rå:te

5. b´rå:tix

6. b´rå:tam

621 sestra (1. ed.) ´s e:stra

2. ´s e:stre

622 po poli brat ´po: b´rå:t



180

623 očim ú:ọčim

624 mačeha ´må:čexa

625 svat (1. ed.) s´vå:t

1. mn. s´vå:ti

626 bratranec brat´rå:nc

627 sestrična sest´ri: čna

628 druţina dru´ţi: na

629 ţlahta (rod) ţ´lå:xta

631 vdova ´dọ:va

632 omoţiti se umu´ţi: t se

633 oţeniti se u´ţ e:nt se

634 pastorek ´på:stork

635 otrok (1. ed.) ´ o:trek

2. ut´r o:ka

3. ut´r o:ki

4. ut´r o:ka

5. ut´r o:ki



181

6. ut´r o:kam

1. mn. ut´r o:c

2. ut´ru: k

3. u´r o:kam

4. ut´r o:ke

5. ut´r o:kix

6. ut´r o:kam

1. dv. ut´r o:ka

2. ut´ru: k

3. ut´r o:kam

4. ut´r o:ka

5. ut´r o:kix

6. ut´r o:kam

636 fant ´pu:ọp

To je fant ´Tu: je ´pu:ọp.

To je njen fant. ´Tu: je ´je: n ´pu:ọp.

637 dekle ´pu: nca / ´d e:kle

To je dekle. ´Tu: je ´pu: nca.

To je njegovo dekle. ´Tu: je nje´gọ:va ´pu: nca.

638 moţ ´mu:ọš

639 ţena ´ţ e:na

640 prijatelj pər´jå:tu



182

642 hlapec x´lå:pc

643 dekla ´de: kla

644 gospodar guspu´då:r

645 gospodinja guspu´di: ja

646 starši (1. mn.) s´tå:rši

2. s´tå:ršu

3. s´tå:ršam

4. s´tå:rše

5. s´tå:ršix

6. s´tå:ršam

646a ljudje (1. mn.) əl´di:ẹ

2. əl´di:

3. əl´de: m

4. əl´di:

5. əl´de: x

6. əld´mi:

XIV. Štetja š´te: tje

647 eden ´ e:d

en ´ e:d

1. ´ e:d



183

2. ´ e:nga

3. ´ e:nem

4. ´ e:d

5. ´ e:nem

6. ´ e:nem

ena ´ e:na

1. ´ e:na

2. ´ e:ne

3. ´ e:ni

4. ´ e:no

5. ´ e:ni

6. ´ e:no

648 dva d´vå:

1. d´vå:

2. d´ve: x

3. d´ve: m

4. d´vå:

5. d´ve: x

6. d´ve: m

dve d´ve:

trije t´ri: je

1. t´ri:

2. t´re: x

3. t´re: m

4. t´ri:

5. t´re: x

6. t´re: m



184

tri (ţ. sp.) t´ri:

650 štirje š´ti: rje

1. š´ti: r

2. š´ti: rix

3. š´ti: r

4. š´ti: r

5. š´ti: rix

6. š´ti: r

štiri (ţ. sp.) š´ti: r

651 pet ´pi:ẹt

1. ´pi:ẹt

2. ´p e:tix

3. ´p e:tem

4. ´pi:ẹt

5. ´p e:tix

6. ´p e:tem

652 šest ´ši:ẹst

653 sedem ´si:ẹd

654 osem ú:ọs

655 devet de´vi:ẹt

656 deset de´si:ẹt



185

657 enajst eńå:jst

658 dvanajst dvańå:jst

659 petnajst petńå:jst

660 dvajset d´vå:jst

661 enaindvajset ´ e:nd´vå:jst / ´ e:nd´vẹ:jst

662 trideset t´ri: edesət

štirideset š´ta:rdesət

petdeset ´pi:ẹdesət

šestdeset ´ši:ẹsdesət

sedemdeset ´si:ẹd desət

osemdeset ú:ọs desət

devetdeset de´vi:ẹdesət

663 sto s´tu:

664 tisoč ´tå: ţ t

665 1946 ´tå: ţ t de´vi:ẹtctu ´ši:ẹsənštərdesət



186

XV. Razno

1 Notirajo se tiste posebnosti, ki jih imajo

prebivalci sami za značilne in nasprotne

do okoliških.

2 Notirajo se izrazi domače obrti, npr. suhe robe,

lončarstva, sirarstva, ţimarstva, planšarstva itd.



187

XVI. Gramatična vprašanja

700 dolgi ə iz ь, ъ (padajoči zlog):

vas ´vå:s

dan ´då:n

mah ´må:x

lan ´lå:n

laţ ´lå:š

čast ´čå:st

701 zgodaj podaljšani ə (primeri v 2. mn.):

tal ´ta:

dan /

702 novoakutirani ə v nezadnjem besednem zlogu:

maša ´må:ša

sanje ´så:je

pasji ´på: sji

vaški ´vå:ški

usahne u´så:xne

premakne pre´må:kne

pahne ´på:xne

gane gå:ne

703 kratki naglašeni ə:

pes ´p e:s

ves ´v e:s

tešč ´t e:šč



188

bet /

704 nenaglašeni ə:

steber s´t e:bər

čeber ´č e:bər

megla ´m e:gla

pekel ´p e:ku

hlapec x´lå:pc

konec ´k o:nc

hlebec x´le: pc

kosec ´k o:sc

pesek ´pe: sk

torek ´t o:rk

petek ´pi:ẹtek /´ pi:ẹtk

707 duri(1. mn.) ´du:ri / ´du: ri

2. ´du:ri

5. ´du:rix

6. ´du:rmi

708 kdo g´du:

2. ´ki: rga

3. ´ki: rem

4. ´ki: rga

5. ´ki: rem

6. ´ki: rem

708a kaj ´k : / ´kå:



189

2. ´č e:sa

3. ´č e:m

4. ´k : / ´kå:

5. ´č e:m

6. ´č e:m

709 kateri ´ki: r

nekateri nek´ti: r

711 uš ú: š

2. u´ši:

1. mn. u´ši:

2. u´ši:

4. u´ši:

5. u´še: x

6. uš´mi:

712 vzeti ´zi:ẹt

nedol.

vzamem (1. ed.) ´zå:mem

2. ´zå:meš

3. mn. ´zå:mejo

1. dv. m. sp. ´zå:mema

ţ. sp. ´zå:memo

2. dv. m. sp. ´zå:meta

ţ. sp. ´zå:mete

velelnik

2. ed (vzemi!) ´z e:m

1. mn. ´z e:mmo



190

2. ´z e:mte

1. dv. m. sp. ´z e:mma

ţ. sp. ´z emmo

2. dv. m. sp. ´z e:mta

ţ. sp. ´z e:mte

del. -l ´zi:ẹu

-la ´zi:ẹla

-li ´zi:ẹl

-t ´zi:ẹt

713 izba, ispa í: zba

Določiti tudi pomen.

714 cvesti c´v e:st

nedol.

cvete (3. ed.) c´v e:de

3. mn. c´v e:dejo

del. -l c´v e:du

-la c´v e:dla

-li c´v e:d

715 lahek ´lå:xek

nedoločna oblika določna oblika

m. sp.

1. ed. ´lå:xek ´lå:xki

2. ´lå:xkiga ´lå:xkiga

3. ´lå:xkem ´lå:xkem

4. ´lå:xek / 2. ´lå:xek / 2.




191


1. mn. ´lå:xk ´lå:xk

2. ´lå:xkix ´lå:xkix


4. ´lå:xke ´lå:xke



1. dv. ´lå:xka ´lå:xka



4. ´lå:xka ´lå:xka



ţ. sp.

1. ed. ´lå:xka ´lå:xka


3. ´lå:xki ´lå:xki

4. ´lå:xko ´lå:xko

5. ´lå:xki ´lå:xki

6. ´lå:xko ´lå:xko

1. mn. ´lå:xke ´lå:xke






1. dv. ´lå:xke ´lå:xke




192





s. sp.

1. ed. ´lå:xek ´lå:xki

2. ´lå:xkiga ´lå:xkiga


4. ´lå:xek ´lå:xek



1. mn. ´lå:hk ´lå:hk






1. dv. ´lå:xka ´lå:xka



4. ´lå:xka ´lå:xka



stopnjevanje

primernik – m. sp. ´lå:ţi

ţ. sp. ´lå:ţja

s. sp. ´lå:ţi



193

preseţnik – m. sp. ńa:j´lå:ţi

ţ. sp. ńa:j´lå:ţja

s. sp. ńa:j´lå:ţi

716 lagati la´gå:t

nedol.

1. os. (laţe) ´lå:ţe

del. -l ´lå:gu

-la la´gå:la

717 bolha (1. ed.) ´bo: xa

1. mn. ´bo: xe

2. mn. ´bo: x

719 sonce ´sọ:nce

719a mesec ´me: s c / ´me: sc

luna ´lu: na

720 ę

a) stalno dolgi:

pet ´pi:ẹt

petek ´pi:ẹtek / pi:ẹtk

ped ´pi:ẹt

ime ími:e

veţem ´vi:ẹţem

plešem p´li:ẹšem

predem p´r e:dem

zebe ´zi:ẹbe



194

gledam g´li:ẹdam

spet s´pi:ẹt

pest ´pi:ẹst

b) staroakutirani:

detelja ´di:ẹtu / di:ẹtlla

poklekniti puk´li:ẹknat

c) kratki:

zet ´z e:t

v kratkih nedoločnikih:

začèt (ne začét!) za´či:ẹt

zapèt (ne zapét!) za´pi:ẹt

č) pod terciarnim naglasom, kjer ga poznajo:

meso me´su:

pesti pes´ti:

d) nenaglašeni:

pamet ´på:met

jastreb ´jå:strep

kleči (3. ed.) kle´či:

pesti (1. mn.) pes´ti:

e) izglasni:

tele ´t e:le

ţrebe ţ´r e:be

ţene (1. mn.) ´ţ e:ne



195

mize (1. mn.) ´mi: ze

fante (4. mn.) ´få:nte

720a primeri z navadno neregularnim rafleksom za ę:

greda g´r e:da

peta ´p e:ta

mehka ´m e:xka

teţka ´t e:ška

klečal k´li:ẹču

721 ǫ

a) stalno dolgi:

klop k´lu:ọp

drog d´ru:ọk

krog k´ru:ọk

prot p´ru:ọt

rob ´ru:ọp

sod ´su:ọt

golob gu´lu:ọp

gobec ´gu:ọpc

pot ´pu:ọt

moder ´mu:ọdər

moţ ´mu:ọš

otrobi ut´ru:ọbi

b) staroakutirani:

doga ´du:ọga

goba ´gu:ọba

koča ´ku:ọča



196

toča ´tu:ọča

c) kratki:

mogoč mu´gu:ọč

č) pod terciarnim naglasom, kjer ga poznajo:

zobje ´zu:ọbi

d)nenaglašeni:

zobje ´zu:ọbi

e) izglasni ( 4. in 6. ed. ţ. sp.)

mizo ´mi: zo

lipo ´li: po

721a primeri z navadno neregularnim refleksom za o:

moški ´m o:ški

moten ´m o:t

vogel ´v o:gu

roka ´ru:ọka

723 pajek (1. ed.) ´på:jk

2. ´på:jka

724 pajčina ´på:lčuna

725 več ´v e:č



197

726 sreča (sam.) s´ri:ẹča

sreča (3. ed. glag. srečati) s´ri:ẹčat

727 ě (stalno dolgi):

mleko m´le: k

zvezda z´ve: zda

sveča s´ve: ča

trebuh t´re: bux

greh g´re: x

bel ´bẹ:u

les ´le: s

meh ´me: x

smeh s´me: x

lep ´le: p

leta (1. mn.) ´le: ti

mesta (1. mn.) ´me: sti

beseda be´se: da

728 ě (staroakutirani):

breza b´re: za

cesta će: sta

nevesta ne´ve: sta

streha st´re: xa

pena ´pe: na

leto ´le: t

mesto ´me: st

koleno ku´le: n

poleno pu´le: n

rezati ´re: zat



198

povedati pu´ve: dat

729 ě (kratki naglašeni):

ded dẹ:t

sem ´s e:m / ´sọ:m

v kratkih nedoločnikih:

umret um´re: t

mlet m´le: t

plet p´le: t

729a ě (pod terciarnim naglasom, kjer ga poznajo):

seno sńu:

lepo le´pu:

730 ě (nenaglašeni)

a) prednaglasni:

črepinja čər´pi: ja

lenoba leń o:ba

lesnika lesńi: ka

levica le´vi: ca

plenica pleńi: ca

resnica resńi: ca

sedeti se´de: t

cediti ce´di: t

seno sńu:

zgrešiti zgre´ši: t

smejati se sme´jå:t se

lesen le´si:ẹn



199

sneţen sne´ţi:ẹn

ceno puće: n

testo tes´tu:

telo te´lu:

b) ponaglasni:

oreh ´ o:rx

sosed ´su:ọset

videti ´vi: dit

730a ě pred r:

mera ´mi: ra

vera ´vi: ra

zver z´vi: r

730b primeri z navadno neregularnim refleksom za ě:

veţa ´v e:ţa

povreslo puv´re: s

ţrelo ţ´r e:l

breme b´r e:me

vreme ´r e:me

731 nisem ńi: s

ni ńi: / ńå:

732 nimam ńi: mam

nima ńi: ma



200

733A o (dolgi cirkumflektirani):

noč ńu: č

moč ´mu: č

rog ´ru: k

bog ´bu: x

gnoj gńu: j

loj ´lu: j

meso me´su:

lepo le´pu:

suho ´su: x

733B o (novoakutirani):

volja ´vu:ọla

hoja ´xu:ọja

noša ńu:ọša

škoda š´ku:ọda

dota ´du:ọta

nosim ńu:ọs

prosim p´ru:ọs

733C o (sekundarno naglašeni):

kotel ´k o:tu

koza ´k o:za

osa ´ o:sa

konec ´k o:nc

lonec ´l o:nc / ´pi: skər

734 o (novoakutirani v zadnjem besednem zlogu):

pod ´p o:t



201

škof š´k o:f

koš ´k o:š

konj ´k o:j

čok ´č o:k

strok st´r o:k

krop k´r o:p

dno dńu:

734a o (pod terciarnim naglasom, kjer ga poznajo):

oko u´ku:

golob gu´lu:ọp

735 e (dolgi cirkumflektirani):

led ´li:ẹt

med ´mi:ẹt

peč ´pi:ẹč

pepel pe´pi:

večer ve´či: r

drevesa (2. ed.) dre´vi:ẹsa

črevesa (2. ed.) čre´vi:ẹsa

imena (2. ed.) i´mi:ẹna

srce ´sa:rce

736 e (novoakutirani):

zelje ´zi:ẹle

ţenska ´ţi:ẹnska

ţenin ´ţi:ẹnən

perje ´pi: rje

kmeta (2. ed.) k´mi:ẹta



202

pogreba (2. ed.) pug´ri:ẹba

ušesa (2. ed.) u´ši:ẹsa

mečem ´mi:ẹčem

nesel ńi:ẹsu

rekel ´ri:ẹku

pekel ´pi:ẹku

sedem (7) ´si:ẹd

736a e (sekundarno naglašeni):

ţena ´ţ e:na

teta ´t e:ta

čelo ´č e:l

nesem ń e:sem

rebro ´ri:ẹbra

rečem ´rie:čem

rekla ´r e:kla

spekla s´p e:kla

737 e (novoakutiurani v zadnjem besednem zlogu):

kmet k´mi:ẹt

ţrem ţ´r e:m

(v kratkih nedoločnikih):

nest ń e:st

plest p´l e:st

737a e (pod terciarnim naglasom, kjer ga poznajo):

nebo ne´bu:



203

737b e(nenaglašeni)

a) prednaglasni:

zeleno ze´l e:n / ´z e:len

vesela ve´si:ẹla

leti le´ti:

beseda be´se: da

teleta te´li:ẹta

b) ponaglasni:

nesem ń e:sem

nesemo ń e:semo

c) izglasni:

polje í: va

morje ´mu:ọrje

nese ń e:se

teč ´t e:če

peče ´p e:če

738 tvor ´tu: r / ´tu:r

739 sirota s´ru: ta

740 naglas v sklanjatvi tipa ţena

(Če beseda ţena ni domača, je treba vzeti drug primer.)

ţena (1. ed.) ´ţ e:na

2. ´ţ e:ne

3. ´ţ e:n

4. ´ţ e:no

5. ´ţ e:n

6. ´ţ e:no



204

1. mn. ´ţ e:ne

2. ´ţ e:n

3. ´ţ e:nam

4. ´ţ e:ne

5. ´ţ e:nax

6. ´ţ e:nam

1. dv. ´ţ e:ne

2. ´ţ e:n

3. ´ţ e:nam

4. ´ţ e:ne

5. ´ţ e:nax

6. ´ţ e:nam

741 naglas v sklanjatvi tipa noga

(Če beseda noga ni domača, je treba vzeti drug priner.)

noga (1. ed.) ńu:ọga

2. ńu:ọge

3. ńu:ọg

4. ńu:ọgo

5. ńu:ọg

6. ńu:ọgo

1. mn. ńu:ọge

2. ńu:ọg

3. ńu:ọgam

4. ńu:ọge

5. ńu:ọgax

6. ńu:ọgam

1. dv. ńu:ọge

2. ńu:ọg



205

3. ńu:ọgam

4. ńu:ọge

5. ńu:ọgax

6. ńu:ọgam

742 i

a) stalno dolgi:

zima ´zi: ma

svinja s´vi: ja

list ´li: st

zid ´zi: t

pišem ´pi: šem

b) staroakutirani:

lipa ´li: pa

riba ´ri: ba

hiša ´xi: ša

ţila ´ţi: la

ptiči (1. mn.) p´ti: či

743 i (kratki naglašeni):

nit ńi: t / ńi:t

ptič p´ti: č / p´ti:č / ´tẹ:č

miš ´mi: š / ´mi:š / ´mẹ:š

nič ńẹ:č

sit ´si: t / ´si:t

744 i (nenaglašeni)

a) prednaglasni:

širok ši´r o:k



206

cigan ci´gå:n

cvilila c´vi: lla

pisala ´pi: sala

tišči ti´ši:

tiščalo ti´šå:l

zidar zi´då:r

b) ponaglasni:

grabiti g´rå:pt

hodim ´xu:ọd

hodi ´xu:ọt

na mizi na ´mi: s

d) izglasni:

čevlji ´čẹ: li

745 u

a) stalno dolgi:

luč ´lu: č / ´lu:č

lupim ´lu: p / ´lu:p

olupek u´lu: pk / u´lu:pk

lubje ´lu: bje / ´lu:bje

b) staroakutirani:

kupa (2. ed.) ´ku: pa / ´ku:pa

kruha (2. ed.) k´ru: xa / k´ru:xa

746 u (kratki naglašeni):

kruh k´ru: x / k´ru:x



207

skup s´ku: p / s´ku:p

kup ´ku: p / ´ku:p

tu ´tu: ki / ´tu:ki

kratki nedoločnik:

čut ´ču: t / ´ču:t

obut u´bu: t / u´bu:t

747 u (nenaglašeni)

a) prednaglasni:

lupina lu´pi: na

studenec stu´d e:nc

sušiti su´ši: t / su´ši:t

dušiti du´ši: t / du´ši:t

pljuvati p´lu: vat / p´lu:vat

tulila ´tu: lla

kupila ´ku: pla / ´ku:pla

ključavnica klu´čå: nca

čudak ču´då:k

b) ponaglasni:

trebuh t´re: bux

pazduha ´på:zduxa / ´på:ska

c) izglasni:

bratu b´rå:ti

sinu ´si: ni

le-tu ´tu: ki



208

748 a

a) stalno dolgi:

grad g´rå:t

prah p´rå:x

vrat ´rå:t

dva d´vå:

kralj k´rå:l

hrast x´rå:st

mlaj m´lå:j

kovač ku´vå:č

trava t´rå:va

glava g´lå:va

brada b´rå:da

apno ´å:p

b) staroakutirani:

krava k´rå:va

mati ´må:t

brata (2. ed.) b´rå:ta

749 a (kratki naglašeni):

brat b´rå:t

gad ´gå:t

fant ´få:nt

nas ńå:s

750 a (nenaglašeni)

a) v internih zlogih:

ţagati ´ţå:gat

delati ´dẹ:lat



209

b) izglasni:

jagoda ´jå:guda

glava g´lå:va

hruška x´ru: ška

krava k´rå:va

sora ´su:ọra

steza s´t e:za

751A preglas za palatalnimi soglasniki:

hiša ´xi: ša

maša ´må:ša

toča ´tu:ọča

sveča s´ve: ča

stelja s´ti:ẹla

zemlja ´z e:mla

kralja k´rå:la

meja ´mẹ:ja

veja ´vẹ:ja

konja ´k o:ja

svinja s´vi: ja

peljati pe´lå:t

plačati p´lå:čat

klečati kle´čå:t

mešati ´me: šat

751B preglas za palatalnim zlogom

752 prehod -u > -o:

psu ´p e:si



210

temu ´te: m

753 prehod -i > -e:

si (2. ed.) si

bi bi

754 akanje (razne stopnje)

755 prehod prednaglasnega o > u

(ali samo pozicijsko?)

pu´ve: dat

756 prehod prednaglasnega e > i

757 prehod prednaglasnega e > a

a) ali splošno

b) ali samo v nikalnici ne

ń e:

758 pero (1. ed.) pe´ru:

2. pe´ri:ẹsa

6. pe´ri:ẹsam

1. mn. pe´ri:ẹsi

6. pe´ri:ẹsam

1. dv. pe´ri:ẹsa

759 slekanje (sovpad sičnikov in šumevcev)

760 štekanje



211

761 zastopstvo l-a pred zadnjimi samoglasniki (ła, la, ua)

p´r e:dla

762 mlad m´lå:t

763 zastopstvo končnega in predsoglasniškega ł

(-l, -ł, -u, -o, -a)

p´r e:d

765 refleks sonantnega ł

a) stalno dolgi:

volk ´vo: k

dolg (sam.) ´do: k

ţolna ´ţo: na

molzem ´mo: zem

čoln ´čo: n

kolnem ´ko: nem

dolbem ´do: bem

polnim ´po: nem

tolčem ´to: čem

b) staroakutirani:

volna ´vo: na

polhi (mn.) ´po: xi

dolga (prid. ţ. sp.) ´do: ga

polna (prid. ţ. sp.) ´po: na

c) kratki naglašeni:

polh ´po: x

poln ´po: n

dolg (prid.) ´do: k



212

tolč (kratki nedoloč.) ´to: čt

molst (kratki nedoloč.) ´mo: st

č) nenaglašeni:

jabolko ´jå:pka

molčim mo ´či: m

solze (mn.) ´so: ze

dolţan ´do: ţ

765a refleks sonantnega r:

prst, prsta ´pa:rst, ´pa:rsta

prst, prsti ´pa:rst, ´pa:rsti

smrt s´ma:rt

trd ´ta:rt

Ali se razlikuje stari sonantni r od novejšega,

ki je nastal po moderni vokalni redukciji?

ţrd /

ţreti ´ţre: t

766 refleks skupine -r :

drl ´da:r

cvrl c´va:r

umrl u´ma:r

ţrl ´ţa:r

brv ´ba:r

obrv u´ba:r

črv ´ča:r



213

768 ľ:

stelja s´ti:ẹla

kralj k´rå:l

zemlja ´z e:mla

ključ k´lu: č / k´lu:č

volja ´vu:ọla

769 črĕ, ţrĕ:

ţebelj c´v e:k

čevelj ´če: l

čreda č´re: da

črepinja čər´pi: ja

črešnja č´re: šja

ţrebe ţ´r e:be

770 res : resen (prislov) ´re: s : ´re: s

771 nobeden nu´b e:d

772 refleks palatalnega ń:

ogenj ´ o:jgi

svinja s´vi: ja

luknja ´lu: kja

skedenj s´k e:d

njiva í: va

korenje ku´rẹ:je

kamenje ´kå:mje

znamenje zńå:mje



214

773 včeraj ´či: ri

ovca ó: ca

zdrav zd´rå:

prav p´ro:

774 človek č´lo: k

pravi ta p´rå:

zapoved za´p o:vet

775 analogično menjavanje med l in v:

glava/gvale g´lå:va

cerkle /

mrtle /

776 vpiti ´pi: t

umiti u´mi: t

ubiti u´bi: t

ukazati u´kå:zat

777A v pred samoglasniki (v,u, w, b, b)

a) pred prednjimi

´ve: dla

b) pred zadnjimi

g´lå:va

777B b pred samoglasniki (b, b, w)

´bọ: xa

778 zvon z´v o:n / z´vu: n



215

779 postelja ´pu: stla

uzda ú: zda

pazduha ´på:zduxa / på:ska

780 tuj ´tu: j / ´tu:j

tujec ´tu: jc / ´tu: jc

na tuje na ´tu: je / ´tu:je

781 izglasni zveneči zaporniki

-b (-b, -b, -b, -p, -f) gu´lu:ọp

-d (-d, -d, -Ď, -t, -s) ´su:ọt

-g (-g, -g, -γ, -h, -Ø) d´ru:ọk

781a izglasni zveneči priporniki

-z (-z, -z, -s) p´lå:s

-ţ (-ţ, -ţ, -š) ´mu:ọš

782 moliti ´m o:lt

783 sedlo ´s e:d

784 skupina dl v opisnem deleţniku:

padel padla ´på:du ´på:dla

bodel bodla ´b o:du ´b o:dla

jedel jedla ´je: du ´je: dla

pletel pletla p´l e:du p´l e:dla

cvel cvela c´v e:du c´v e:dla



216

784a primarna skupina dl:

krilo ´ki: kla

vile ´vi: le

salo ´så:l

šilo ´ši: l

vilice ´vi: lce

785 dleto d´le: t

786 sladka s´lå:tka

redka ´re: tka

redkev ´r e:tku

podkev ´p o:tku

788 tretji t´ri:ẹt / t´ri:ẹk

tjakaj ´kjẹ:

tja ´kjẹ:

789 nihče nu´b e:d

790A refleks za g (g, γ, h, Ø) ´gu:ọba

790B refleks za k (k, q) k´rå:l

791 reflesk za x (x, h, Ø) ´xi: ša

792 sekundarna palatalizacija velarov:

noge ńu:ọge

roke ´ru:ọke



217

orehi u´re: xi

muhe ´mu: xe

793 Ali je znana beseda jerob? (oskrbnik, varuh)

794 ješprenj ´ji:ẹšpri

796 solza (1. ed.) ´so: za

1. mn. ´so: ze

5. ´so: zax

797 šč : š:

iščem í: šem

ognjišče ugńi: še

gošča ´gu:ọša

na tešče na ´t e:še

klešče k´le: še

798 droţi (1. mn.) d´r o:ţi

2. d´r o:ţu

3. d´r o:ţam

4. d´r o:ţe

5. d´r o:ţix

6. d´r o:ţam

800 moţgani muţ´gå:ni

802A -gega : -zega, -kega : -cega, -hega : -sega:

drugega/-zega d´ru: gga



218

takega/-cega ´tå:gga

visokega/-cega vi´s o:kga

suhega/-sega ´su: xga

802B ostanki II. psl. palatalizacije:

na roce na ´ru:ọke

na noze na ńu:ọge

na potoce na pu´tu:ọke

oresi u´re: xi

803 sufiks -ski, -ški, -čki:

človeški člu´ve: šk

mrtvaški mərt´vå:šk

nebeški ne´bi:ẹšk

turški ´tu: ršk

804 1. breme b´r e:me

2. bre´mi:ẹna

3. bre´mi:ẹni

4. b´r e:me

5. bre´mi:ẹni

6. bre´mi:ẹnam

1. vreme ´r e:me

2. re´mi:ẹna

3. re´mi:ẹni

4. ´r e:me

5. re´mi:ẹni



219

6. re´mi:ẹnam

1. seme ´se: me

2. se´mi:ẹna

3. se´mi:ẹni

4. ´se: me

5. se´mi:ẹni

6. se´mi:ẹnam

805 kri (1. ed.) k´ri:

2. kər´vi:

3. ´ka:rvi

4. k´ri:

5. ´ka:rvi

6. kərv´ju:ọ

806 moram : morem ´mu:ọr ´mu:ọr

moral : mogel ´mu:ọgu ´mu:ọgu

807 prefiks vi- : iz- (tudi razni relikti kot vilaz, vigred)

808A daj. ed. m. sp., s. sp.:

(-u, -o, -i, -e, -ə, Ø):

bratu b´rå:ti

sinu ´si: ni

oknu ´ o:kni

808B mest. ed. m. sp., s. sp.:

pri bratu pər b´rå:ti



220

pri sinu pər ´si: ni

po mestu pu ´me: sti

v senu ´se: ni

na bregu na b´re: gi

809 or. ed. ojevske sklanjatve

(-om, -am, -um, -əm, -an, -en, -em):

z bratom z b´rå:tam

s fantom s ´få:ntam

s šilom s ´ši: lam

s stricem s s´tri: cam

s kovačem s ku´vå:čam

s konjem s ´kuo:jam

pred gozdom pret ´xu:ọsto

(Ali je orodnik nadomeščen z mestnikom?)

810 im. mn. m. sp. -i : -je : -a):

lonci/loncje/lonca ´l o:nci

bratje/brati b´rå:ti

sini/sinje/sinovi ´si: ni

golobi/golobje gu´lu:ọbi

810a im. mn. s. sp.: -a : -e (-e, -ə, -o, -Ø)

mesta : meste ´me: sti

810b vezava pridevnika v mnoţini s samostalniki s. sp.:

velika mesta ´vəlk ´me: sti

velike mesta

velike meste



221

lepa dekleta ´le: pe dek´li:ẹte

lepe dekleta

lepe dekleta

811 daj. mn. ojevske sklanjatve:

bratom b´rå:tam

fantom ´få:ntam

sinom/sinovom ´si: nam

otrokom ut´r o:kam

stricem st´ri: cam

kovačem ku´vå:čam

konjem ´k o:jam

812 mest. mn. ojevske sklanjatve (-éh, -ih, -ah)

a) končniško naglašeni:

po zobeh pu ´zu:ọbix

po laseh pu ´lå:six

na stoleh /

na stolih na s´t o:lix

na stolah /

b) korensko naglašeni:

bratih b´rå:tix

fantih ´få:ntix

golobih gu´lu:ọbix

sinovih ´si: nix

v kotih ´ku:ọtix

v mestih ´me: stix

v gnezdih gńe: zdix



222

v letih ´le: tix

812a or. mn. ojevske sklanjatve:

s fanti s ´få:ntam

z brati z b´rå:tam

s sinovi s ´si: nam

s konji s ´k o:jam

s šili s ´ši: lam

z leti z ´le: tam

813 maskulinizacija nevter:

okno ´ o:k

sonce ´sọ:nce

meso me´su:

mleko m´le: k

dobro seno ´du:ọbər sńu:

mlado tele m´lå:t ´t e:le

Sonce je otemnelo. ´Sọ:nce je putemńẹ: .

814 feminizacija nevter:

okno (1. ed.) ´ o:k

šilo ´ši: l

mesto ´me: st

gnezdo gńe: st

leto ´le: t

Kako se v ed. veţe s pridevnikom:

veliko mesta /

velika mesta ´vəlek ´me: st



223

velika mesto /

814a rod. ed. ajevske sklanjatve:

mize ´mi: ze

ţabe ´ţå:be

metle ´m e:tle

glave g´lå:ve

brade b´rå:de

zime ´zi: me

sestre ´s e:stre

ţene ´ţ e:ne

815 daj., mest. ed. ţ. sp. (-i, -e, -ə, -Ø) ´ţ e:n

´ţ e:n

816 or. ed. ţ. sp. (-o : -oj : -ov):

z roko/z rokoj/z rokov z ´ru:ọko

z ţeno z ´ţ e:no

s kostjo s kust´ju:ọ

z brado z b´rå:do

pod mizo put ´mi: zo

817 rod. mn. ajevske sklanjatve

pri mešanem naglasu (-a : -i : -e : -Ø):

ţena/ţeni/ţene/ţen ´ţ e:n

kos ´k o:s

os ´ o:s

osel ´ o:slu

metel ´m e:t



224

sester ´s e:stər

besed : besedi be´se: t

818 daj. mn. ţ. sp. (-am : -em)

a) korensko naglašeni:

kravam k´rå:vam

mizam ´mi: zam

b) mešano naglašeni:

k rokah/rokem k ´ru:ọkam

sestram ´s e:stram

819 mest. mn. ţ. sp. (-ah, -eh)

a) korensko naglašeni:

pri kravah pər k´rå:vax

b) mešano naglašeni:

v rokah/rokeh ´ru:ọkax

sestrah ´s e:strax

v solzah/v solzeh ´so: zax

821 kostem kus´te: m

kosteh kus´te: x

pestem pes´te: m

pesteh pes´te: x

rečem re´če: m

rečeh re´če: x

821a mest. mn. i-jevske sklanjatve:

na nitih na ńi: tix



225

o miših o ´mi:šix / o ´mi: šix

825 nebo (1. ed.) ne´bu:

2. ne´bå:

4. ne´bu:

5. pər ń e:bi

6. z ń e:bam

nebesa ne´bi:ẹse

826 oko (1. ed.) ú: čka

2. ú: čke

oči (1. mn.) ú: čke

2. ú: čk

3. ú: čkam

4. ú: čke

5. ú: čkax

6. ú: čkam

826a oko pri rastlini

1. ed. ´pu:ọpek

2. ´pu:ọpka

1. mn. ´pu:ọpki


827 jaz ´jəs

mene ´m e:ne me

meni ´m e:n mi

mene ´m e:ne me -me (záme)

pri meni pər ´m e:n za ´m e:ne



226

z menoj z meńu:ọj

mi ´mi:

nas ńå:s nas

nam ńå:m nam

nas ńå:s nas -nas (zánas)

pri nas pər ńå:s za ńå:s

z nami z ńå:m

me (1. mn. ţ sp.) ´m e:

midva ´mi: dva

naju ńå:j naju

nama ńå:ma nama

naju ńå:j naju

pri naju ´pər ńå:ma

z nama z ńå:ma

ti ´ti:

tebe ´t e:be te

tebi ´t e:p ti

tebe ´t e:be te -te (záte)

pri tebi pər ´t e:p za ´t e:be

s teboj s te´bu:ọj

vi ´vi:

vas ´vå:s vas

vam ´vå:m vam

vas ´vå:s vas vas (závas)

pri vas pər ´vå:s za ´vå:s



227

z vami z ´vå:m

ve (2. mn. ţ. sp.) ´vi:ẹ

vidva ´vi: dva

vaju ´vå:j vaju

vama ´vå:ma vama

vaju ´vå:j vaju

pri vaju pər ´vå:ma

z vama z ´vå:ma

vedve (2. dv. ţ. sp.) ´vi:dve

829 on ú: n

njega ´jẹ:ga ga

njemu ´jẹ:m mu

njega ´jẹ:ga ga -nj (zanj)

pri njem pər ´jẹ:m za ´jẹ:ga

z njim z ´jẹ:m

ona ú:una

nje ´ji:ẹ je

njej ´jẹ:j ji

njo ´ju:ọ jo -jo (zánjo)

pri njej pər ´jẹ:j za ´ju:ọ

z njo z ´ju:ọ

1., 4. s. sp. ed. (ono (je)) ú: n



228

oni ú: n


njim ´ji: jim ´ji: m

njih ´ji: jih ´ji: x -nje(zánje)

pri njih pər ´ji: x za ú: ne

z njimi z ´ji: m

1. mn. ţ. sp. (one) ú: ne

1. mn. s. sp. (ono) ú: n

onadva ú: nad´vå:

njiju ú: nixd´ve: x ju

njima ú: nemd´ve: ma jim ´ji: m

njiju ú: nad´va: ju -nj(zánju)

pri njiju pər ú: nixd´ve: x ú: nad´vå:

z njima z ú: nemd´ve: ma

1. dv. ţ., s. sp. (onidve) ú: ned´ve:

830 m. sp.

ta ´tət / ´ta:

tega ´tətga / ´te: ga

temu ´tətem / ´te: m

tega ´tətga / ´te: ga

pri tem pər ´tətem / ´te: m

s tem s ´tətem / ´te: m



229

s. sp.

to ´tət / ´ta:

to ´tətga / ´te: ga

ţ. sp.

ta ´təta

te ´təte

tej ´təti

to ´təto

pri tej pər ´təti

s to s ´təto

m. sp. s. sp. ţ. sp.

ti ´tət ta ´təti te ´təte

teh ´tətix

tem ´tətem

te ´təte

pri teh pər ´tətix

s temi s ´tətem

m. sp. s. sp. ţ. sp.

ta ti ti

832A moj (1. ed. m. sp.) ´mu:ọj

2. ´mu:ọjga

3. ´m o:jem

4. ´mu:ọjga / 1.

5. ´m o:jem

6. ´m o:jem



230

moja (1. ed. ţ. sp.) ´m o:ja

2. ´m o:je

3. ´m o:ji

4. ´m o:jo

5. ´m o:ji

6. ´m o:jo

moje (1., 4. ed. s. sp.) ´mu:ọj

moji (1. mn. m. sp.) ´m o:j

2. ´m o:jix

3. ´m o:jem

4. ´m o:je

5. ´m o:jix

6. ´m o:jem

moje (1. mn. ţ. sp.) ´m o:je

moja (1. mn. s. sp.) ´mu:ọj

moja (1. dv. m. sp.) ´m o:ja

2. ´m o:jix

3. ´m o:jem

4. ´m o:ja

5. ´m o:jix

6. ´m o:jem

moji (1., 4. dv. ţ. sp., s. sp.) ´m o:je

732B tvoj ´tu:ọj

tvojega ´tu:ọjga



231

svoj ´su:ọj

svojega ´su:ọjga

732a vsak ´så:k

kakršen ´kå:kršən

marsikateri ´må:rs´ki: r

834 dober (1. ed. m. sp.) ´du:ọbər

2. ´d o:bərga

3. ´d o:brem

4. ´du:ọbərga / 1.

5. ´d o:brem

6. ´d o:brem

dobra (1. ed. ţ. sp.) ´d o:bra

2. ´d o:bre

3. ´d o:bri

4. ´d o:bro

5. ´d o:bri

6. ´d o:bro

dobro(1., 4. ed. s. sp.) ´du:ọbər

dobra (1., 4. mn. s. sp.) ´du:ọbər

dobra (1. dv. m. sp.) ´d o:bra

2. ´d o:brix

3. ´d o:brem

4. ´d o:bra



232

5. ´d o:brix

6. ´d o:brem

dobri (1., 4. dv. ţ. sp.) ´d o:bre

835 zlo z´lu:

zlega z´lie:ga

po zlu pu z´lu:

836 mlajši m´lå:jš

837 oţji ú:ọţi

838 večji ´v e:č

839 nar- : naj- v preseţniku

največji ńa:j´vi:ẹč

(Če se menjujeta, več primerov.)

839a Kje stoji določni člen v preseţniku?

(ta največji : naj ta večji) ta ńa:j´vi:ẹč

840 najprej na´pa:ru

841 nesti ń e:st

nedol.

nesem (1. ed.) ń e:sem

2. ń e:seš

3. ń e:se



233

1. mn. m. sp. ń e:semo

ţ. sp. ń e:semo

2. mn. m. sp. ń e:sete

ţ. sp. ń e:sete

3. mn. m. sp. ń e:sejo

ţ. sp. ń e:sejo

1. dv. m. sp. ń e:sema

ţ. sp. ń e:semo

2. dv. m. sp. ń e:seta

ţ. sp. ń e:sete

3. dv. m. sp. ń e:seta

ţ. sp. ń e:sejo

velelnik

nesi! (2. ed.) ń e:s

1. mn. ń e:smo

2. mn. ń e:ste

1. dv. m. sp. ń e:sma

ţ. sp. ń e:smo

2. dv. m. sp. ń e:sta

ţ. sp. ń e:ste

del. -l ńi:ẹsu

-la ń e:sla

-lo ń e:s

-li (mn.) ń e:s

-le ń e:sle

-la ń e:sla

-la (dv.) ń e:sla

-li ń e:s



234

-li

-n puńu:ọšən

841a vzdigniti z´di: g t

nedol.

vzdignem (1. ed.) z´di: gnem

2. z´di: gneš

3. mn. z´di: gnejo

velelnik

vzdigni! (2. ed.) z´di: g

1. mn. z´di: gnmo

2. mn. z´di: gnte

843 videti ´vi: dit

nedol.

vidim (1. ed.) ´vi: d

2. ´vi: diš

3. ´vi: t

1. mn. m. sp. ´vi: dmo

ţ. sp. ´vi: dmo

2. mn. m. sp. ´vi: tte

ţ. sp. ´vi: tte

3. mn. m. sp. ´vi: djo

ţ. sp. ´vi: djo

1. dv. m. sp. ´vi: dma

ţ. sp. ´vi: dmo

2. dv. m. sp. ´vi: tta

ţ. sp. ´vi: tte



235

3. dv. m. sp. ´vi: tta

ţ. sp. ´vi: djo

velelnik

2. ed. pug´lẹ:j

1. mn. pug´lẹ:jmo

2. pug´lẹ:jte

1. dv. pug´lẹ:jma

2. pug´lẹ:jta

del. -l ´vi: du

-la ´vi: dla

-li ´vi: d

844 trpeti tər´pe: t

nedol.

trpim (1. ed.) tər´pi: m

2. tər´pi: ši

3. tər´pi:

1. mn. tər´pi: mo

2. tər´pi: te

3. tər´pi: jo

1. dv. tər´pi: ma

2. tər´pi: ta

3. tər´pi: ta

velelnik

trpi! (2. ed.) ´ta:rp

1. mn. ´ta:rpmo

2. ´ta:rpte

1. dv. ´ta:rpma



236

2. ´ta:rpta

del. -l ´ta:rpu

-la tər´pẹ:la

-li tər´pẹ:l

845 nositi ń o:st

nedol.

nosim (1. ed.) ńu:ọs

2. ńu:ọsiš

3. ńu:ọs

1. mn. ńu:ọsmo

2. ńu:ọste

3. ńu:ọsjo

1. dv. ńu:ọsma

2. ńu:ọsta

3. ńu:ọsta

velelnik

nosi! (1. ed.) ń o:s

1. mn. ń o:smo

2. ń o:ste

1. dv. ń o:sma

2. ń o:sta

del. -l ń o:su

-la ńu:ọsla

-li ńu:ọs

845a loviti lu´vi: t

nedol.

(Če gre po tipu nositi, je treba vzeti drug primer)



237

lovim (1. ed.) lu´vi: m

2. lu´vi: š

3. lu´vi:

1. mn. lu´vi: mo

2. lu´vi: jo

3. lu´vi: jo

1. dv. lu´vi: ma

2. lu´vi: ta

3. lu´vi: ta

velelnik

lovi! (2. ed.) ´lọ:

1. mn. ´lọ: mo

2. ´lọ: te

1. dv. ´lọ: ma

2. ´lọ: ta

del. -l lu´vi:

-la lu´vi: la

-li lu´vi: l

846 delati ˋde:lat / ´dẹ:lat

nedol.

delam (1. ed.) ´de: lam / ´dẹ:lam

2. ´de: laš / ´dẹ:laš

3. ´de: la / ´dẹ:la

1. mn. ´de: lamo / ´dẹ:lamo

2. ´de: late / ´dẹ:late

3. ´de: lajo / ´dẹ:lajo

1. dv. ´de: lama / ´dẹ:lama



238

2. ´de: lata / ´dẹ:lata

3. ´de: lata / ´dẹ:lata

velelnik

delaj! (2. ed.) ´de: li / ´dẹ:li

1. mn. ´de: limo / ´dẹ:limo

2. ´de: lite / ´dẹ:lite

1. dv. ´de: lima / ´dẹ:lima

2. ´de: lita / ´dẹ:lita

del. -l ´de: lu / ´dẹ:lu

-la ´de: lala / ´dẹ:lala

-li ´de: lal / ´dẹ:lal

847 atematski glagoli

biti ´bi: t

nedol.

sem s

si si

je je

smo smo

ste ste

so so

sva (m. sp.) sma

ţ. sp. smo

sta (m. sp.) sta

ţ. sp. ste

bil ´bi:



239

bila b´la:

bilo b´lu:

bili (1. mn. m. sp.) b´li:

bile (1. mn. ţ. sp.) b´lẹ:

dati ´då:t

nedol.

dam (1. ed.) ´då:m

2. mn. ´då:te

3. ´då:jo

1. dv. m. sp. ´då:ma

ţ. sp. ´då:mo

velelnik

daj! (2. ed.) ´de:j

1. mn. ´dẹ:jmo

2. ´dẹ:jte

1. dv. ´dẹ:jma

2. ´dẹ:jta

del. -l ´då:

-la ´då:la

-li ´då:l

vedeti ´ve: dit

nedol.

vem (1. ed.) ´ve: m

2. mn. ´ve: te

3. ´vẹ:jo

1. dv. m. sp. ´ve: ma



240

ţ. sp. ´ve: mo

velelnik

vedi! (2. ed.) ´mu:ọrš ´ve: dit

1. mn. ´mu:ọrmo ´ve: dit

2. ´mu:ọrte ´ve: dit

1. dv. ´mu:ọrma ´ve: dit

2. ´mu:ọrta ´ve: dit

del. -l ´ve: du

-la ´ve: dla

-li ´ve: d

jesti ´je: st

nedol.

namenilnik ´je: st

jem (1. ed.) ´je: m

2. mn. ´jẹ:jte

3. ´jẹ:jo

1. dv. m. sp. ´je: ma

ţ. sp. ´je: mo

velelnik

jej! (2. ed.) ´jẹ:j

1. mn. ´jẹ:jmo

2. ´jẹ:jte

1. dv. ´jẹ:jma

2. ´jẹ:jta

del. -l ´je: du

-la ´je: dla

-li ´je: d



241

848 hoteti x´te: t

nedol.

hočem (1. ed.) ́ xu:ọčem / ´či:ẹm

2. ´xu:ọčeš / ´či:ẹš

3. ´xu:ọče / ´či:ẹ:

1. mn. ´xu:ọčemo / ´či:ẹmo

2. ´xu:ọčete / ´či:ẹte

3. ´xu:ọčejo / ´či:ẹjo

1. dv. ´xu:ọčema / ´či:ẹma

2. ´xu:ọčeta / ´či:ẹta

3. ´xu:ọčeta / ´či:ẹta

del. -l ´x o:tu / ´ o:tu

-la ´x o:tla / ´ o:tla

-li ´x o:t / ´ o:t

849 dvojina glag. m., ţ., s. sp.:

delava : delavi ´de: lama / ´dẹ:lama

delata : delati ´de: lata / ´dẹ:lata

850 -ste v 2. os. mn.

a) pri atematskih glagolih:

ste ste

daste ´då:te

jeste ´je: te

greste g´ri:ẹte

boste ´bọ:te / ´bu:ọte

b) pri tematskih glagolih:



242

851 -o : -e : -jo (-ejo, -ijo) : -e/-ido v 3. mn.:

reko : rečejo ´r e:čejo

neso : nesejo ń e:sejo

trpe : trpijo tər´pi: jo

ţive : ţivijo ţ´vi: jo

852 nagl. obl. nenagl. obl.

bom ´bọ:m

boš ´bọ:š

bo ´bọ:

bomo ´bọ:mo

boste ´bọ:te

bodo ´bọ:jo

bova (1. dv. m. sp.) ´bọ:ma

ţ. sp. ´bọ:mo

bosta (2. dv. m. sp.) ´bọ:ta

ţ. sp. ´bọ:te

bosta (3 dv. m. sp.) ´bọ.ta

ţ. sp. ´bọ:jo

ne bom ne ´bọ:m

ne boš ne ´bọ:š

ne bo ne ´bọ:

ne bomo ne ´bọ:mo

ne boste ne ´bọ:te

ne bodo ne ´bọ:jo

ne bova ne ´bọ:ma

ne bosta ne ´bọ:ta

ne bosta ne ´bọ:ta



243

bodi! ´bu:ọt

bodimo! ´bu:ọdmo

bodite! ´bu:ọtte

853 iti ´ji:ẹt

nedol.

grem (1. ed.) g´ri:ẹm

2. g´ri:ẹš

3. g´ri:ẹ

1. mn. g´ri:ẹmo

2. g´ri:ẹte

3. g´re:jo

1. dv. g´ri:ẹma

2. g´ri:ẹta

3. g´ri:ẹta

velelnik

pojdi! ´pẹ:jt

pojdimo! ´pẹ:jmo

pojdite! ´pẹ:jte

šel (del. -l) ´šo:

-la š´lå:

-lo š´lu:

šli (mn.) š´li:

-le š´lẹ:

-la š´li:

šla (dv.) š´lå:

-li š´lẹ:

-li š´li:



244

854 kleti k´li:ẹt

nedol.

kolnem (1. ed.) ´ko: nem

del. -l k´li:ẹu

-la k´li:ẹla

-li k´li:ẹl

855 pahniti ´på:x t

nedol

pahnem (1. ed.) ´på:xnem

velelnik

pahni! (1. ed.) ´på:x

del. -l ´på:xnu

-la ´på:x la

-li ´på:xnal

856 ţiveti ţ´ve: t

nedol.

ţivim (1. ed.) ţ´vi: m

2. ţ´vi: š

3. ţ´vi:

1. mn. ţ´vi: mo

2. ţ´vi: te

3. ţ´vi: jo

1. dv. ţ´vi: ma

2. ţ´vi: ta

3. ţ´vi: ta



245

velelnik

ţivi! (2. ed.) ´ţi:

1. mn. ţi: mo

2. ´ţi: te

del. -l ţ´vẹ:

-la ţ´vẹ:la

-lo ţ´vẹ:

ţiveli (mn.) ţ´vẹ:l

-le ţ´vẹ:le

-la ţ´vẹ:la

ţivela (dv.) ţ´vẹ:la

-li ţ´vẹ:le

-li ţ´vẹ:le

857 tvorba iterativov:

stopam s´tu:ọpam

letam ´le: tam

kupujem ku´pu: jem

davam ´dẹ:vam

858 sedevati /

859 imperfekt (Rezija)

860 najti ńå:jdit

nedol.

najdem (1. ed.) ńå:jdem

del. -l ńå:jdu

-la ńå:jdla



246

-li ńå:jd

861 nedoločnik (dolgi : kratki)

(Ali je razlika pri različnih glagolskih vrstah?)

862 namenilnik: nedoločnik:

past ´på:dit ´på:dit

leč ´l e:ţet ´l e:ţet

ţet ´ţi:ẹt ´ţi:ẹt

spat s´på:t s´på:t

sušit su´ši: t su´ši: t

kosit ku´si: t ku´si: t

orat u´rå:t u´rå:t

sejat s´jå:t s´jå:t

863 narava akuta:

krava k´rå:va

mati ´må:t

brada b´rå:da

delo ´dẹ:l

palica ´på:lca

hiša ´xi: ša

sila ´si: la

duša ´du: ša

luna ´lu: na

864 narava dolgega padajočega naglasa



247

865 terciarni akcentski premik:

oko u´ku:

uho u´xu:

meso me´su:

lepo le´pu:

866 sekundarni akcentski premik:

ţena ´ţ e:na

noga ńu:ọga

koza ´k o:za

(Ali je izveden, ali je refleks dolg ali kratek in kakšno je razmerje med e in o?)

867 akcentuacija tipa

megla ´m e:gla

steza s´t e:za

868 akcentuacija tipov

bogat bu´gå:t

otrok ´ o:trek

temen ´t e:m

visok vi´s o:k

869 akcentuacija:

breza b´re: za

cesta će: sta

leto ´le: t

smreka sm´re: ka

streha st´re: xa

seme ´se: me



248

870 akcentuacija:

baba ´bå:ba

suša ´su: ša

skakati s´kå:kat

rezati ´re: zat

kisla ´ki: sla

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETAKo hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice,