UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

CARINSKE POENOSTAVITVE ZA HITREJŠI PRETOK BLAGA V PODJETJU UNIOR d.d.

Študentka: Lucija Šrot Naslov: Mlače 1/a,3215 LOČE Številka indeksa: 80023287 Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Poslovna logistika Mentor: doc. dr. KLAVDIJ LOGOŽAR

Mlače, april 2004

2

IZJAVA Študentka Lucija Šrot, izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela. Zagotavljam, da sta tiskana in elektronska verzija istovetni. Kot avtorica dovoljujem njegovo objavo na spletni strani fakultete. Mlače,6.4.2004

3

PREDGOVOR V današnjem času, ko postaja globalizacija nuja, se mednarodna trgovina vedno hitreje razvija, istočasno pa se razvijajo tudi sodobne oblike transporta in elektronsko poslovanje, kar omogoča hitrejši pretok blaga. Podjetja se morajo tem spremembam prilagajati ,da lahko še naprej uspešno poslujejo in so konkurenčna na svetovnem trgu. Potrebno je spremljati novosti in spremembe v zunanje trgovinskem poslovanju in te novosti in spremembe tudi uvajati v poslovne procese. V času liberalizacije svetovne trgovine si države prizadevajo za harmonizacijo in poenostavitve carinskih postopkov, kar bi odpravilo ali vsaj olajšalo administrativne ovire pri pretoku blaga preko državnih meja. Potrebe slovenskega gospodarstva, kakor tudi vključevanje Slovenije v EU so bili razlogi za spremembe v carinski zakonodaji in dopolnitvi predpisov. V diplomskem delu predstavljamo carinske poenostavitve, v sklopu katerih je tudi potrjevanje porekla blaga, prav tako pa je prikazana praktična uporaba vseh poenostavitev, ki jih lahko podjetje pridobi. V teoretičnem delu je prikazana slovenska carinska zakonodaja, katero smo pričeli uporabljati leta 1996 in je v skladu s predpisi Evropske unije. S tem so bili postavljeni temelji sodobnega carinskega sistema, ki pomeni eno od ključnih področij za polnopravno članstvo Slovenije v EU. V diplomskem delu so prikazane izboljšave in poenostavitve carinske zakonodaje ter prednosti, ki jih te poenostavitve prinašajo. Med temi prednostmi pa želimo dokazati, da carinske poenostavitve znižujejo stroške in povečujejo zadovoljstvo zaposlenih. V sklopu diplomske naloge je bila opravljena tudi anketa zaposlenih v prodaji in nabavi podjetja Unior d.d.. S to anketo smo želeli prikazati zadovoljstvo uporabnikov, prednosti ali slabosti carinskih poenostavitev in elektronskega poslovanja. Zadnji del diplomske naloge pa je namenjen prikazu sprememb, ki čakajo Slovenijo in s tem tudi slovenska podjetja ob vstopu v EU. Prikazane so novosti na tem področju, med katerimi sta najpomembnejši Taric in Intrastat.

4

KAZALO 1 UVOD-------------------------------------------------------------------------------------------------6 1.1 Opredelitev področja in opis problema---------------------------------------------------------6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve------------------------------------------------------------------6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja---------------------------------------------------------7 1.4 Predvidene metode raziskovanja----------------------------------------------------------------7 2 SLOVENSKA CARINSKA ZAKONODAJA------------------------------------------------8 2.1 Uporaba in pomen kjotske konvencije v slovenski carinski zakonodaji-------------------8 2.2 Poenostavljeni carinski postopki----------------------------------------------------------------8 2.3 Instituciji pooblaščenega pošiljatelja in prejemnika------------------------------------------9 2.4 Obdavčitev prevoznih in drugih storitev------------------------------------------------------10 2.5 Davčne oprostitve--------------------------------------------------------------------------------11 3 PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA----------------------------------12 3.1 Poenostavljen postopek deklariranja blaga pri izvozu in uvozu---------------------------12 3.2 Deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov----------------------------------------12 3.3 Poenostavitev tranzitnega postopka-----------------------------------------------------------13 3.4 Poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga – pooblaščeni izvoznik-------------13 3.5 Opis postopka deklariranja blaga na podlagi knjigovodskih vpisov----------------------13 3.5.1 Klasična izvedba postopka-------------------------------------------------------------------13 3.5.2 Deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov pri uvozu------------------------14 3.5.3 Izvoz in carinjenje na podlagi računalniške izmenjave podatkov----------------------15 4 PREDSTAVITEV PODJETJA UNIOR------------------------------------------------------17 4.1 Nastanek imena UNIOR------------------------------------------------------------------------17 4.2 Podjetje in njegova sestava---------------------------------------------------------------------18 4.3 Kovaški izdelki-----------------------------------------------------------------------------------18 4.3.1 Ročno orodje-----------------------------------------------------------------------------------18 4.3.2 Strojegradnja-----------------------------------------------------------------------------------19 4.3.3 Turizem-----------------------------------------------------------------------------------------19 5 PREDNOSTI POENOSTAVITEV ZA PODJETJE UNIOR d.d-----------------------20 5.1 Poenostavljeno potrjevanje porekla blaga----------------------------------------------------20 5.2 Poenostavljeni postopki in knjigovodski vpisi-----------------------------------------------21 5.3. Carinjenje na podlagi RIP----------------------------------------------------------------------21 6 ANALIZA PRIHRANKA STROŠKOV------------------------------------------------------22 6.1 Pooblaščeni izvoznik----------------------------------------------------------------------------22 6.2 Hišno carinjenje, knjigovodski vpisi in RIP--------------------------------------------------22 6.3 Skupni prihranek---------------------------------------------------------------------------------23 7 ANALIZA ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV-----------------------------------------24 7.1 Vsebina in oblika vprašalnika------------------------------------------------------------------24 7.2. Ugotovitve----------------------------------------------------------------------------------------24

5

8 CARINSKA UNIJA PO 1.MAJU 2004-------------------------------------------------------30 8.1 Vstop Slovenije v EU---------------------------------------------------------------------------30 8.2 Skupna carinska tarifa---------------------------------------------------------------------------31 8.3 Taric -----------------------------------------------------------------------------------------------32 8.4 Intrastat--------------------------------------------------------------------------------------------33 9 SKLEP----------------------------------------------------------------------------------------------35 10 POVZETEK--------------------------------------------------------------------------------------37 VIRI IN LITERATURA-------------------------------------------------------------------------38 SEZNAM SLIK IN TABEL---------------------------------------------------------------------39 PRILOGE-------------------------------------------------------------------------------------------40 Priloga 1: Anketni vprašalnik-------------------------------------------------------------------40

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V današnjem času, ko se mednarodna trgovina vedno hitreje razvija, prav tako pa tudi sodobne oblike transporta in elektronska izmenjava podatkov, je prost in hiter pretok blaga med podjetji, ki so v različnih državah, ne le želja posameznega gospodarstva, temveč tudi zahteva večine podjetij . Podjetja se morajo stalno prilagajati novim pogojem poslovanja, da lahko zagotovijo svoj obstoj in razvoj. Poslovne procese je potrebno prenavljati in se skušati ustrezno prilagoditi okolju in zahtevam po učinkovitem in uspešnem delovanju. Ker živimo v času informacijske družbe in izredno hitrega tehnološkega razvoja, nam vedno bolj dostopna informacijska tehnologija omogoča učinkovito in uspešno izvajanje poslovnih procesov. Sodobne oblike transporta omogočajo hiter pretok blaga med prodajalci in kupci ter različnimi posredniki. Odprava različnih upravnih ovir v državah , v katere oziroma prek katerih se blago prevaža pa pripomorejo še k hitrejšemu pretoku blaga. Eden izmed dejavnikov pospeševanja trgovine je tudi carina, ki ima velik vpliv na razvoj svetovne trgovine. Zaradi visoko razvite medsebojne tekmovalnosti med posameznimi gospodarstvi in podjetji iščejo mednarodno dejavna podjetja nove trge, na katerih vladajo učinkovitost, spodbude in olajšave in se umikajo iz držav, kjer so velike upravne ovire in z njimi povezani visoki stroški. Poenostavitev carinskih formalnosti, ki je urejena v slovenski carinski zakonodaji, je usklajena s carinskimi predpisi EU (Evropska unija). Tudi v podjetju UNIOR se zavedamo, da je potrebno uporabljati čim več poenostavitev in tako omogočiti čim hitrejši pretok blaga, saj predstavlja izvoz okoli 90 % celotne prodaje. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve V diplomski nalogi bi želeli predstaviti slovensko carinsko zakonodajo, ki omogoča carinske poenostavitve. Nova carinska zakonodaja je omogočila elektronsko poslovanje med carino in podjetji ( računalniško izmenjavo podatkov). Na ta način se carinska služba prilagaja potrebam gospodarstva s hitrim izvajanjem postopkov. Podjetje UNIOR je pred uvedbo carinskih poenostavitev uporabljalo špediterska podjetja, ki so v imenu podjetja Unior vlagala carinske deklaracije in opravila vse ostalo, kar je bilo potrebno za nemoten izvoz in uvoz blaga. Stroški teh storitev so bili zelo visoki istočasno pa so bili postopki carinjena dolgotrajni ( za carinjenje je bilo potrebno predvideti najmanj 1 delovni dan). Vse te negativne strani carinjenja preko špediterjev so narekovale prenovo poslovanja z istočasno informatizacijo poslovanja. Tako bodo v nadaljevanju prikazane carinske poenostavitve v podjetju UNIOR in njihove prednosti.

7

Cilji naloge so naslednji:

• predstaviti slovenski carinski zakon, • prikazati carinske poenostavitve in možnosti njihove uporabe v podjetju, • predstaviti spremembe na področju carinjena po vstopu Slovenije v EU. Trditvi, ki jih bomo skušali utemeljiti pa sta:

• carinske poenostavitve znižujejo stroške, • carinske poenostavitve povečujejo zadovoljstvo zaposlenih.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da bodo podatki, ki bodo potrebni za izračun stroškov pred uvedbo carinskih poenostavitev na razpolago, kakor tudi podatki za izračun stroškov po uvedbi carinskih poenostavitev. Predpostavljamo, da bodo vprašalniki, ki jih bodo izpolnjevali tako v prodaji kakor tudi v nabavi korektno in popolno izpolnjeni. V aplikativnem delu se bomo omejili le na podjetje UNIOR, širše zasnovana raziskava še na ostala podjetja bi zahtevala veliko časa, istočasno pa tudi ne bi bilo možno pridobiti vseh potrebnih podatkov. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskovalna naloga bo poslovna, saj gre za proučevaje zunanjetrgovinskega poslovanja podjetja. V teoretičnem delu naloge bomo uporabljali pretežno deskriptivno metodo raziskovanja, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva. V aplikativnem delu pa bo pristop k raziskovanju predvsem analitičen. Uporabili bomo predvsem sekundarne vire .V aplikativnem delu sta to poročila o poslovanju podjetja UNIOR in carinski predpis, izvedli pa bomo tudi primarno raziskavo, da bi ugotovili zadovoljstvo uporabnikov po uvedbi carinskih poenostavitev in elektronskega poslovanja v celotnem zunanjetrgovinskem poslovanju.

8

2 SLOVENSKA CARINSKA ZAKONODAJA Med mednarodnimi sporazumi, ki so bili upoštevani pri pripravi slovenske carinske zakonodaje, je treba omeniti predvsem kjotsko konvencijo o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, h kateri je Slovenija pristopila leta 1992. 2.1 Uporaba in pomen kjotske konvencije v slovenski carinski zakonodaji Oblike poenostavitev, ki jih zasleduje in razvija sodobna carinska služba, omogočajo ne samo hiter pretok blaga, temveč tudi spodbujajo partnerski odnos med carinsko službo, gospodarskimi subjekti in drugimi udeleženci v mednarodni trgovini. Vedno večje potrebe sodobnega porabnika so bile vsekakor eden od glavnih povzročiteljev vse večje neusklajenosti med tradicionalnimi carinskimi metodami in postopki na eni strani ter razsežnostjo mednarodne trgovine in transporta, hitrim razvojem elektronske trgovine in širjenjem mednarodne trgovinske konkurence na drugi strani. Ta nasprotja so Svetovni carinski organizaciji (WCO) narekovala nujno revidiranje in posodobitev kjotske konvencije, da bi se zagotovilo prilagajanje njene vsebine tekočim potrebam svetovne trgovine. Posodobljeno kjotsko konvencijo, ki je podlaga za razvoj globalnega carinskega sistema, je svet WCO sprejel junija 1999 kot vir, iz katerega izhajajo sodobni in učinkoviti carinski postopki, ki jih zahteva današnji čas. Konvencija je podlaga za razvoj globalnega carinskega sistema. To pomeni uporabo novih tehnik in filozofije pri izvajanju carinskega nadzora ter predvsem obojestransko pripravljenost carinskih organov in podjetniškega okolja za navezavo partnerskega odnosa. Postopke za potrditev pristopa k revidirani konvenciji so opravile vse članice EU, razen dveh. Komisija EU bo po koncu postopkov za potrditev še pri preostalih članicah opravila potrditev pristopa še za EU kot celoto. Od držav pristopnic so svoj pristop h konvenciji že notificirale Češka, Slovaška in Latvija. 2.2 Poenostavljeni carinski postopki Slovenska carinska zakonodaja pozna več poenostavitev carinskih formalnosti, ki omogočajo hiter pretok blaga v mednarodni trgovini brez nepotrebnega čakanja na izvedbo carinskih formalnosti pri carinskem organu in sicer:

- vložitev nepopolne carinske deklaracije ob nepopolnih podatkih ali dokumentih, ki jih je glede na izbrani carinski postopek treba priložiti,

- uporaba komercialnega ali drugega uradnega dokumenta kot carinske deklaracije namesto obrazca enotne carinske listine (ECL) ali nepopolne deklaracije (poenostavljenega postopka deklariranja),

- deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov.

9

Običajno se izvedba posameznega carinskega postopka začne s predložitvijo blaga in vložitvijo carinske deklaracije na predpisanem obrazcu ECL. Takrat, ko je za posamezen postopek dovoljena ena od zgoraj navedenih carinskih poenostavitev, se izvedba carinskega postopka lahko zahteva z nepopolno deklaracijo, komercialnim dokumentom ali drugim uradnim dokumentom ali knjigovodskim vpisom. Nepopolne ali dopolnilne carinske deklaracije sestavljajo enotne, nedeljive dokumente, ki učinkujejo od dneva sprejema poenostavljene oziroma nepopolne deklaracije. Pogoji, ki jih morajo podjetja izpolnjevati, da lahko pridobijo dovoljenje za poenostavitev, so razdeljeni na splošne, ki veljajo za vse vrste poenostavitev, in posebne, ki veljajo za posamezne vrste poenostavitev. Splošni pogoji so:

- sedež na carinskem območju Republike Slovenije; - treba je zagotoviti jamstvo, da bo poenostavitev izvajana v skladu z določili

carinskega zakona in uredbe za izvajanje carinskega zakona; - pridobitev zaupanja carinskih organov glede na dosedanje izvajanje carinskih

predpisov; - zoper podjetje ne sme teči postopek zaradi carinskega prekrška ali kaznivega

dejanja. Posebni pogoji so:

- za poenostavljen postopek deklariranja (pogostost carinskih postopkov in zagotavljanje učinkovite kontrole spoštovanja omejitev in prepovedi ter drugih predpisov, ki se nanašajo na zahtevani carinski postopek ipd.);

- za knjigovodski vpis blaga (poenostavitev v tranzitnem postopku ali predhodni carinski postopek z ekonomskim učinkom, kot so na primer carinsko skladiščenje, postopki uvoza zaradi proizvodnje za izvoz, predelava pod carinskim nadzorom, začasni uvoz ali izvoz blaga na oplemenitenje ipd.).

2.3 Instituciji pooblaščenega pošiljatelja in prejemnika Za izvajalce oziroma uporabnike tranzitnega carinskega postopka sta pomembni instituciji pooblaščenega pošiljatelja (authorised consignor) in prejemnika blaga (authorised consignee). Oseba, ki želi izvajati prevoz blaga za izvoz brez predložitve blaga in ustrezne tranzitne deklaracije pri odhodnem carinskem organu, bo vsekakor zainteresirana za pridobitev statusa pooblaščenega pošiljatelja. Pogoj za pridobitev takšnega statusa in s tem poenostavitve pri izvajanju tranzita blaga je dovoljenje za uporabo skupnega zavarovanja ali oprostitev zavarovanja carinskega dolga, ki bi lahko nastal ob neizpolnitvi obveznosti iz odobrenega tranzitnega postopka. Dovoljenje se izda osebi, ki redno pošilja blago, ki omogoča zagotavljanje nadzora nad dogajanjem v tranzitnem postopku in ki ni huje kršila carinskih in davčnih predpisov. Pomen pooblaščenega pošiljatelja je, da sam izdaja tranzitne deklaracije, ki jih carinski organ vnaprej žigosa in podpiše, ali pa za to pridobi poseben žig.

10

Za pridobitev statusa pooblaščenega prejemnika pa bo zaprosila oseba, ki želi prejemati blago iz uvoza neposredno v svoje prostore ali na drugi kraj, ki ga odobri carinski organ, ne da bi ji bilo pri tem treba izpeljati »klasični« tranzitni postopek (to je predložiti lista št.4 in 5 tranzitne carinske deklaracije namembnemu carinskemu organu). Obveznost pooblaščenega prejemnika je, da takoj po prispetju blaga o tem obvesti namembni carinski organ v skladu s predpisanim postopkom in mu pošlje lista št.4 in 5 tranzitne carinske deklaracije, ki spremljata blago. Prednosti statusa pooblaščenega prejemnika bodo v celoti izkoriščene, ko bo Slovenija sprejela konvencijo o skupnem tranzitnem postopku (STP) in konvencijo o poenostavitvi formalnosti v trgovini z blagom (ECL) in se bo na tej podlagi začel uporabljati tako imenovani NCTS (New Computerised Transit System). 2.4 Obdavčitev prevoznih in drugih storitev Po osnovnem pravilu so storitve obdavčene po sedežu davčnega zavezanca, ki je storitev opravil, kar pomeni, da ves promet storitev, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji (ne glede na to, ali je naročnik zavezan obračunu davka na dodano vrednost ali ne), obdavčljiv v Sloveniji, razen prometa tistih storitev , za katere veljajo posebej našteta pravila. Iz tega izhaja, da kraja obdavčitve storitev ne moremo vedno določati po kraju, kjer je bila storitev opravljena, kar izhaja iz naslednjih primerov:

- storitve, ki so povezane neposredno z nepremičninami, so obdavčene tam, kjer locirana nepremičnina ;

- prevozne, izobraževalne, športne in kulturne storitve storitve so obdavčene tam, kjer so v resnici tudi opravljene;

- za storitve, ki so naštete v tretjem odstavku 17. člena zakona o davku na dodano vrednost -ZDDV (ekonomsko propagiranje, storitve posredovanja delovne sile itd.), pa velja, da je davek na opravljeni promet storitev, ki jih za slovenskega davčnega zavezanca opravi tuji davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža ali stalnega prebivališča, dolžan obračunati slovenski davčni zavezanec kot prejemnik storitev.

Posebno obravnavo glede obdavčitve si zaslužijo tudi prevozne storitve, ki so neposredno povezane z uvozom, izvozom in tranzitom blaga. Prevozne storitve, ki so neposredno povezane z uvozom, izvozom ali tranzitom blaga, se praviloma obdavčijo tam, kjer se obdavči blago. Špediterski stroški so praviloma vključeni v carinsko vrednost izvoženega blaga in na tej podlagi oproščeni plačila davka na dodano vrednost (DDV)v državi izvoza le takrat, ko iz dogovorjene paritete med kupcem in prodajalcem blaga izhaja obveznost dobavitelja, da opravi izvozno carinjenje.

11

2.5 Davčne oprostitve Pomembno je, da pri mednarodnih transakcijah blaga zasledujemo načelo namembnega kraja. To pomeni, da je promet blaga, ki se pošilja prek carine iz tujine v Slovenijo in nasprotno, ter z njegovo odpremo povezan promet storitev (med drugim tudi prevoznih storitev) v državi izvoza oproščen, ker bo v državi uvoza praviloma obdavčen, če ni morebiti na podlagi zakonskih določil predvidena oprostitev. V skladu s 6. točko 31. člena ZDDV so storitve zastopnikov in drugih posrednikov davka oproščene, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji, in sicer:

- da gre za promet storitev, ki ga zastopniki ali drugi posredniki opravljajo v imenu in za račun svoje stranke (torej so vključene samo storitve, ki jih zastopniki opravijo kot neposredni zastopniki);

- da gre za storitve, ki so sestavni del storitev, naštetih v 31. členu ZDDV (npr.storitve, povezane z uvozom in izvozom blaga, oskrbovanje, nabava, popravilo plovil, letal itd.), ali za del storitev, za katere se šteje, da so opravljene v tujini.

12

3 PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Prenova poslovanja podjetij zajema področja racionalizacije ter poenostavitve postopkov in delovnih procesov, uvajanje nujnih organizacijskih sprememb ter pogojev za uvedbo sodobnih konceptov skupinskega dela in uporabo sodobne informacijske tehnologije. Nenazadnje obravnava zagotavljanje infrastrukturnih možnosti povezovaja s poslovnim okoljem ( Kovačič,1998,85) Cilj prenove običajno temelji na učinkovitosti in uspešnosti poslovanja prenovljenih procesov. Za doseganje teh ciljev pa se poskušamo ob uvajanju in prenavljanju poslovanja omejiti na tri medsebojno povezane temeljne cilje: čas, stroške in kakovost. Cilj časa predstavlja sposobnost podjetja , da v zahtevanem ali dogovorjenem roku izdela določen proizvod ali opravi storitev. Stroškovni cilj je razmerje med stroški, ki nastanejo ob proizvodnji ali izvedbi storitve in ceno, ki jo za proizvod ali storitev iztržimo na prostem trgu. Kakovost pa je pogojena s časom in ceno, kajti v zelo kratkem času in z nizkimi stroški ne moremo izdelati zelo kakovostnega izdelka. 3.1 Poenostavljen postopek deklariranja blaga pri izvozu in uvozu Postopek se uporablja tako kot pri uvozu kot izvozu. Zanj je značilno, da se carinjenje izvede na mejnem prehodu. Deklaracijo v večini primerov predstavlja faktura, ki ji carinik na meji evidentira in overi. Uporablja se takrat, ko podjetje uvaža ali izvaža enostavno blago, ki se uvršča v največ pet različnih tarifnih številk( npr. hlodovina, deske, gradbeni materiali). Listina s katero se na meji prijavi blago, se vpiše v knjigovodske evidence. Ob koncu meseca podjetje pripravi dopolnilno deklaracijo za vse opravljene uvoze in izvoze. Nadzorni carinski organ lahko pravilnost prijave vseh transakcij preverja s podatki vpisanimi v Carinski informacijski sistem -CIS(Košir, 2001) 3.2 Deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov Uporablja se tako pri postopkih uvoza kot izvoza blaga. Je najbolj razširjena oblika poenostavitev. Blago potuje z meje v podjetje s tranzitnim dokumentom, pri izvozu pa iz podjetja na mejo z listom ECL3 ali fakturo, z žigom priznanega izvoznika. Podjetje mora vsak uvoz ali izvoz vpisati s predpisanim obsegom podatkov v posebne evidence-knjigovodske vpise. Knjigovodski vpis predstavlja carinsko deklaracijo. Bistvo poenostavitve je v tem, da blago ne potuje do carinskega organa - carinske izpostave zaradi uvoznega ali izvoznega carinjenja, ampak ga prevoznik odpelje iz podjetja direktno preko mejnega prehoda v tujino, oziroma pri uvozu z meje direktno v podjetje. V začetku meseca podjetje vloži dopolnilno deklaracijo za vse uvoze in izvoze v preteklem mesecu.

13

3.3 Poenostavitev tranzitnega postopka Poenostavitev tranzitnega postopka pri namembnem (pooblaščenem prejemniku PPR) in carinskem organu, kjer se blago odpremlja (pooblaščeni pošiljatelj PPO) omogočajo podjetju sprejem in pošiljanje blaga iz ali v tujino brez posredovanja carinskih organov. Najpogosteje se ta poenostavitev uporablja v kombinaciji s poenostavitvijo deklariranja blaga s knjigovodskimi vpisi, ob začetku postopka skladiščenja, pretežno v carinskih skladiščih tipa A (javnih carinskih skladiščih). 3.4 Poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga – pooblaščeni izvoznik Poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga, ki ga uporablja tudi podjetje UNIOR, je zajet v Protokolih o poreklu blaga in urejen z ustreznimi prosto trgovinskimi sporazumi. Lahko se uporablja za potrebe dokazovanja porekla blaga ob izvozu v države ali skupine držav znotraj sistema panevropske komulacije in države znotraj sistema bilateralne komulacije. Znotraj obeh skupin so posamezne države sklenile medsebojne sporazume, ki omogočajo poenostavitve in olajšave pri pretoku blaga. Tako je blago s poreklom oproščeno carinskih dajatev pri trgovanju znotraj držav panevropske in bilateralne komulacije. 3.5 Opis postopka deklariranja blaga na podlagi knjigovodskih vpisov 3.5.1 Klasična izvedba postopka

Zaradi lažjega razumevanja računalniške izmenjave podatkov (RIP) izvedbe je v nadaljevanju najprej opisana klasična izvedba poenostavitve za uvozne postopke (to dovoljenje je podjetje UNIOR pridobilo leta 1993). Ta poenostavitev je primerna za vse vrste podjetij, ki pogosto uvažajo ali izvažajo raznovrstno blago in imajo primerno izobražene kadre in informacijsko podporo za vodenje evidenc.

V začetku mesece podjetje vloži dopolnilno deklaracijo, s katero se obračuna nastali dolg za vse uvoze oziroma izvoze za pretekli mesec.

Novost, ki smo jo v letu 2001 pridobili tudi v UNIOR-ju pri knjigovodskih vpisih, je možnost brez papirnega poslovanja, ki se predvsem pri večjih dobro organiziranih podjetjih, ki tudi sicer zagotavljajo celovito informacijsko podporo, dobro in hitro uveljavlja.

Vse v elektronski deklaraciji navedene in potrebne papirnate dokumente, kot so računi, potrdila o poreklu in druge listine, podjetje hrani v svojem arhivu.

14

3.5.2 Deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov pri uvozu

Dovoljenje za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov pri prepustitvi blaga v uvozne carinske postopke (običajni postopek) vključuje dve vrsti dovoljenj in sicer:

- dovoljenje za poenostavitev tranzitnega postopka pri namembnem carinskem

organu (omogoča izvedbo carinskega postopka tranzita blaga oziroma prevoz blaga pod carinskim nadzorom, od kraja vnosa blaga na carinsko območje do imetnika dovoljenja). Blaga, ki je bilo ob vnosu na carinsko območje na mejnem prehodu prepuščeno v carinski postopek tranzita blaga, imetnik dovoljenja ne predloži namembnemu carinskemu organu, temveč se carinski postopek tranzita blaga zaključi v njegovih prostorih ali na drugem mestu, ki ga odobri carinski organ. Dovoljenje, ki se vedno izda skupaj z dovoljenjem za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov pri uvozu, zavezuje imetnika, da mora ob vsakem prejemu blaga po poenostavljenem tranzitnem postopku obvestiti nadzorno izpostavo o morebitnih viških, manjkih ali zamenjavah blaga ter o drugih ugotovljenih nepravilnostih (npr.poškodbah carinskih zalivk). Takoj po razložitvi in prevzemu blaga mora imetnik dovoljenja pošiljko tudi vpisati v evidenco knjigovodskih vpisov. Podatke o datumu prispetja blaga in številki knjigovodskega vpisa iz evidence knjigovodskih vpisov je potrebno vpisati tudi na vse izvode tranzitne carinske deklaracije za prejeto blago. Potrjene izvode tranzitne carinske deklaracije mora imetnik dovoljenja dostaviti nadzorni carinski izpostavi;

- z evidentiranjem knjigovodskega vpisa za prejeto blago se zaključi carinski postopek tranzita blaga ter se blago prepusti v zahtevani uvozni carinski postopek;

- dovoljenje za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov (omogoča prepustitev blaga iz carinskega postopka tranzita blaga v zahtevani uvozni carinski postopek, z izvedbo knjigovodskega vpisa v prostorih imetnika dovoljenja ali na drugem mestu, ki ga odobri carinski organ). Zahtevek za izdajo dovoljenja za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov se vloži pri krajevno pristojnem carinskem uradu glede na sedež in glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka, ki ga s priloženim mnenjem posreduje Generalnemu carinskemu uradu, v nadaljnji postopek odločanja.

Poenostavitev lahko zajema različne postopke:

- sprostitev blaga v prost promet Dovoljenje se izda osebi, ki želi sproščati blago, prispelo po poenostavljenem tranzitnem postopku, pri namembnem carinskem organu, v prost promet v njenih prostorih ali na drugih mestih, ki jih odobri carinski organ. Imetnik dovoljenja mora o prispetju blaga na predpisan način obvestiti v dovoljenju določen nadzorni carinski organ – izpostavo. Pred sprostitvijo blaga v prost promet je potrebno pošiljko vpisati v evidenco knjigovodskih vpisov. Dovoljenje je mogoče izdati le v primerih, ko je zagotovljeno spoštovanje vseh omejitev in prepovedi ter kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na sprostitev blaga v prost promet. Evidenca knjigovodskih vpisov mora zagotavljati podatke za izvajanje učinkovite kontrole, oziroma nadzora nad prejetim blagom po poenostavljenem tranzitnem postopku in

15

sproščenim blagom v prost promet. V dovoljenju se določijo vrste blaga, obveznosti imetnika dovoljenja, instrument zavarovanja carinskega dolga in oblika, vsebina ter datum vložitve dopolnilne carinske deklaracije (ECL).

- uvoz blaga za proizvodnjo za izvoz, predelava blaga pod carinskim nadzorom in začasen uvoz blaga;

Za potrebe deklariranja blaga na podlagi knjigovodskih vpisov pri prepustitvi blag v carinske postopke uvoza za proizvodnjo za izvoz, predelave blaga pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza blaga, se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za deklariranjem blaga na podlagi knjigovodskih vpisov pri sprostitvi blaga v prost promet.

- ponovni uvoz sprostitve blaga v prost promet; Za potrebe deklariranja blaga na podlagi knjigovodskih vpisov pri ponovnem uvozu in sprostitvi blaga v prost promet se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov pri sprostitvi blaga v prost promet. Dovoljenje se izda samo za začetek carinskega postopka ponovnega uvoza in sprostitve blaga v prost promet, ki je bilo predhodno začasno izvoženo na oplemenitenje – predelavo. Deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov ni mogoče za ponovni uvoz blaga s popolno oprostitvijo plačila carine. 3.5.3 Izvoz in carinjenje na podlagi računalniške izmenjave podatkov Bistvena poenostavitev pri deklariranju je deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov. Vendar je potrebno na koncu obračunskega obdobja še oddati dopolnilne deklaracije glede na valuto, pariteto in postopek. Kljub temu, da RIP praviloma zmanjšuje količino papirnih poslovnih listin in povečuje finančni prihranek pa je poleg tega velika prednost tudi v skrajšanju časov za posamezne poslovne postopke, optimiranje virov in hitro odzivanje na spremembe okolja. Zato je nadaljnja poenostavitev vlaganja zbirnih deklaracij s pomočjo RIP (računalniške izmenjave podatkov). Ta deklaracija je v obliki računalniškega seznama in vsebuje tiste podatke, ki so potrebni za prikaz carinskega dolga in preverjanje pogojev uvoza/izvoza. Pogoji za pridobitev te poenostavitve:

- imetnik dovoljenja za knjigovodske vpise in sicer že določeno obdobje, - imetnik dovoljenja za izmenjavo podatkov RIP povezava, - oblika, vsebina in način oddaje pa določa Carinska uprava v dovoljenju.

V tem primeru je knjigovodski vpis že ECL, ki gre v RIP in bo imel statistično vrednost. Zbirna deklaracija se oddaja enkrat mesečno in je ločena po postopkih (seznam). Vloži se najkasneje 10. delovni dan za pretekli mesec. Glede na to, da se izstavlja mesečno, je potrebno pri uvoznih deklaracijah posebej paziti na plačilo DDV.

16

Imetnik dovoljenja mora zagotoviti, da carinskemu organu omogoča učinkovite kontrole. Carinski urad mora zahtevek preučiti in dati mnenje, kakor tudi mnenje za ustreznost evidence in informacijske podpore. Na podlagi tega lahko Carinski urad izda dopolnitev dovoljenja ali novo dovoljenje. Knjigovodske vpise se loči po postopkih. Generalni carinski urad lahko imetniku dovoljenja dovoli nepopolne podatke ob prevzemu blaga, zadostujejo že podatki iz tranzitnega oz. transportnega dokumenta in seveda zagotovilo o istovetnosti blaga. Podatki pa se dopolnijo takoj, ko so na razpolago oz. najkasneje do izpolnitve dopolnilne deklaracije in pisne deklaracije – seznama.

17

4 PREDSTAVITEV PODJETJA UNIOR Delniška družba UNIOR je mednarodno, pretežno izvozno usmerjeno podjetje, ki je v letu 2003 zaposlovalo 2591 delavcev. Znanje, preudarnost in predanost zaposlenih ter nenehno povečevanje kakovosti, inventivnosti in iskanje novih trgov so omogočili, da je danes blagovna znamka Unior dobro poznana z razvejano mrežo podružnic in predstavništev. 4.1 Nastanek imena UNIOR UNIOR je skovanka iz besedne zveze UNIverzalno ORodje. Ime je nastalo v začetku 70. let, ko je TKO (tovarna kovanega orodja ) spremenila svoje ime v UNIOR. Kovaška dejavnost se izvaja vse od leta 1919, ko sta lastnika železarne na Muti kupila v Zrečah ob reki Dravinji mlin, ki sta ga preuredila v tovarno in pričela proizvajati kovano orodje za kmetijstvo, rudarstvo in gozdarstvo in je v bistvu to prvi zametek današnjega podjetja Unior. Starodavna kovaška tradicija pa se je nadaljevala s sodobnim znanjem. Leta 1968 je podjetju zaradi izgub sledil stečaj. Uvedena je bila prisilna uprava. Podjetje dobi novo vodstvo in izvede se reorganizacija podjetja. Z nakupi rabljene opreme so odpravili številna ozka grla in povečali proizvodnjo. Zamenjali so tehnologijo kovanja in mehanske obdelave, orodjarno opremili s sodobnimi erozijskimi stroji ter zgradili avtomatsko kalilnico in galvano. Leta 1978 je bil ustanovljen TOZD Gostinstvo in turizem in obrat Strojne opreme, ki je izdeloval stroje in orodje za lastne potrebe. Celoten razvoj zadnjih dvajset let obsega tudi razvoj kovaških obratov in obrata Sinter. Z izpopolnitvijo utopnega kovanja in osvojitvijo kovaškega valjanja je postal UNIOR eden največjih proizvajalcev odkovkov za avtomobilsko industrijo. Izvirne rešitev UNIOR-jevih strokovnjakov so lahko uresničene le v usklajenosti sodobne tehnologije in kakovostnega dela, ki oblikuje sleherni UNIOR-jev proizvodni obrat. Visoko kakovostna orodja prihajajo iz obratov v Zrečah, Starem trgu, Lenartu, Slov. Konjicah, Vitanju in Mariboru. Uniorjeva razvojna strategija je usmerjena na štiri temeljna področja: - kovanje ohranja stik s tradicijo; - ročna orodja širijo pahljačo proizvodov v svet; - široka turistična dejavnost ohranja stik z naravo; - strojegradnja, ki razvija lastne proizvodne možnosti in izpolnjuje najzahtevnejše želje naročnikov. Ravno v strojegradnji je povzeta enačba celotne razvojne strategije: kakovost =znanje+natančnost UNIOR skrbno načrtuje svojo prisotnost na trgu, obenem pa načrtno skrbi za uveljavljanje podobe svojih izdelkov. Specializirane sejemske predstavitve so del prvega, oglaševanje in sponzoriranje pa del drugega načrta.

18

4.2 Podjetje in njegova sestava Podjetje UNIOR d.d. s svojimi štirimi programi zagotavlja fleksibilnost in stabilnost na področju- kovaških izdelkov, ročnega orodja, strojev in turizma, ki le z usklajenim delovanjem dosegajo željene rezultate. Prodajni delež po posameznih programih (2003): -kovaški izdelki 32,6%; -ročno orodje 27,3%; -strojna oprema 26,5%; -turizem 13,6%. 4.3 Kovaški izdelki Odkovki in sintrani deli so največja od štirih programskih enot družbe UNIOR. Temeljna dejavnost programa je utopno kovanje jekla, poleg tega pa je v programu še strojna obdelava odkovkov in proizvodnja sintranih izdelkov iz kovinskih prahov. S kovanimi izdelki je podjetje UNIOR pomembnejši dobavitelj za večino evropske avtomobilske industrije Med proizvodnjo rezervnih kovanih delov za avtomobile sodijo tudi življenjsko pomembni deli, katere v avtomobilski industriji imenujejo D deli. Poleg osnovnega preoblikovanja oziroma kovanja kupci zahtevajo tudi strojno obdelavo posameznih kovanih delov, na kar se je podjetje UNIOR pričelo pripravljati že v preteklosti z zagonom obdelovalnega obrata, pod okriljem programa kovanih izdelkov. Tako lahko danes zagotovi celotno obdelavo posameznih delov, od toplega ali hladnega preoblikovanja materiala, vse do natančne mehanske strojne obdelave in priprave po naročilu in zahtevah kupca. Na področju odkovkov pospešujemo razvoj obdelave odkovkov in bo v prihodnje postajala čedalje pomembnejša panoga znotraj programa. 4.3.1 Ročno orodje Proizvodnja in prodaja ročnega orodja zavzema v podjetju UNIOR pomemben delež in hkrati uvršča UNIOR v sam vrh proizvajalcev ročnega orodja v Evropi. Skrb za obstoj in močna prisotnost blagovne znamke UNIOR na vseh trgih Evrope, kakor tudi drugih delih sveta, je ena od glavni nalog zaposlenih v tem programu. Ročno orodje UNIOR je zaradi tradicionalne kakovosti cenjeno tako v poklicnih krogih kakor tudi med hišnimi mojstri. Celotna paleta raznovrstnega orodja obsega približno 1500 vrst različnih izdelkov. Med temi pa vodilno nalogo prevzemajo ključi in klešče različnih izvedb in dimenzij. Pri izdelavi orodja se zaposleni naslanjajo na kovaško tradicijo, z upoštevanjem najnovejšega tehnološkega dogajanja in uporabo kvalitetnih materialov ( krom-vanadijevo

19

jeklo). Razvijajo ga z iskanjem najustreznejših rešitev, skladno s potrebami končnih uporabnikov. Izdelki ustrezajo zahtevam standarda ISO 9001, ter so podprti s priznanjem za kakovost GS (Gepruefte Sicherheit). Orodja za delo pod napetostjo pa so preizkušena v skladu s certifikatom VDE (Verein Deutscher Elektrotechniker). Trgovska predstavništva širom po svetu kupcu zagotavljajo dostopnost in ustrezno izbiro ročnega orodja. 4.3.2 Strojegradnja Strokovnjaki v programu strojegradnja načrtujejo in izdelujejo namenske stroje, ki kovinske polizdelke , kot so odkovki in odlitki, obdelajo hitro in z vrhunsko natančnostjo. Razvoj in proizvodnja računalniško krmiljenih namenskih strojev z serijsko obdelavo kovin z odvzemanjem materiala omogočata, da trgu ponudijo stroje, ki so grajeni po zahodnoevropskih normativih. Z lastnim razvojem unikatnih strojev, računalniško podprtim konstruiranjem, montažo ter kakovostnim po prodajnim servisom za kupca, zagotavljajo kakovostne izdelke in storitve. Poleg unikatnih strojev pa se v okviru Strojegradnje izdelujejo tudi specialna namenska orodja za preoblikovanje pločevine, brizganje plastike, sinter orodja in orodja za tlačno litje. 4.3.3 Turizem Slikovita neokrnjena narava v objemu mogočnega zelenega Pohorja je Unior spodbudila k razvoju dveh turističnih centrov v Zrečah in na Rogli. Termalno zdravilišče v Zrečah ponuja strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto. Zdravilna voda (kalcij-magnezij-hidrogenkarbonat) temperature 34,5 stopinj Celzija na izviru, ter blažilna srednje gorska klima in naravno blato so naravni zdravilni dejavniki, s pomočjo katerih ekipa zdravnikov in terapevtov uspešno skrbi za paciente in goste v termah. Na 1500 m visoki Rogli naravnem klimatskem zdravilišču, je zrasel zimsko poletni športni center z infrastrukturo, ki ustreza rekreativnim in vrhunskim športnikom. Pozimi vzdrževane smučarske proge, po potrebi umetno zasnežene, tekaške poti in sprehajalne steze, v poletnem času pa je Rogla namenjena športnim ekipam, gorskim kolesarjem in pohodnikom. Terme Zreče in Rogla se ponašata z olimpijskim centrom, ki združuje večnamensko športno dvorano ter zunanji stadion z nogometnim igriščem in atletsko stezo.

20

5 PREDNOSTI POENOSTAVITEV ZA UNIOR d.d. Direktno prispetje uvoznih pošiljk na dvorišče prejemnika in možnost praktično takojšnje uporabe blaga, oziroma neodvisne priprave izvoznih pošiljk in njihova direktna odprema v tujino, imata za imetnike dovoljenj ali poenostavitev, kot je npr. UNIOR, velike prednosti, ki običajno pri večjih in srednjih podjetjih odtehtajo stroške potrebnih kadrov in opreme za izvajanje poenostavitev. Poenostavitve omogočajo racionalizacijo poslovanja in s tem povečanje konkurenčnosti kakor tudi:

- skrajšano pot prevoza in posledično hitrejšo odpremo oziroma dobavo blaga; - ni več čakanja na pripravo dokumentacije in izvedbo postopka carinjenja, kar

posledično omogoča večji obrat vozil in pocenitev prevozov; - izvozni podatki o pošiljki se uporabljajo pri uvozniku/izvozniku in se ne prenašajo

(v večjem ali manjšem obsegu) posredniku, kar povečuje zanesljivost prijavljanja blaga carinskim organom;

- boljšo sledljivost porekla blaga in večjo preglednost carinskih postopkov; - bistveno zmanjšanje stroškov posredovanja v postopku carinjenja, prihranek je

odvisen od števila uvozno/izvoznih pošiljk in zajema stroške deklariranja in založene garancije;

- časovno planiranje nakladanja in razkladanja vozil; - možnost 24 urnega sprejemanja in pošiljanja blaga neodvisno od delovnega časa

carinskih izpostav; - imetnik dovoljenja za poenostavljene postopke pošiljanja, deklariranja in

potrjevanja porekla, pridobi zaupanje in ugled pri tujih partnerjih. Carina nam dovoljuje carinske poenostavitve, ki so v korist tako Carini kot izvozniku oziroma uvozniku. Prednosti:

- zmanjšanje stroškov (nabave EUR1-potrdilo o poreklu, špediterskega posredovanja za posamezne deklaracije, stroški taks za EUR1, stroški taks za posamezen ECL),

- zmanjšanje stojnin in s tem stojninskih stroškov, - zmanjšanje dokumentov, špediterska dispozicija odpade, - zmanjšanje napak (napake špediterja), - carinjenje izven delovnega časa (ob izvozu najava, kjer so podatki že znani, za

izvoz posebni dogovor s pristojno carinarnico). 5.1 Poenostavljeno potrjevanje porekla blaga

Na podlagi enega od pravil, ki jih določajo evropski sporazumi oziroma protokoli, se lahko izdajo potrdila o poreklu blaga, za vse artikle, ki so na osnovi teh pravil to poreklo pridobili.

21

Za države, s katerimi je Slovenija sklenila sporazum, nam omogočajo poenostavitve z izdajo potrdil o poreklu blaga, to je izjava pooblaščenega izvoznika. Ta izjava je sestavni del računa, potrjujejo pa jo pooblaščene osebe in nadomešča obrazec EUR1. 5.2 Poenostavljeni postopki in knjigovodski vpisi

Z dovoljenjem za poenostavljeno deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov si je podjetje Unior pridobilo dovoljenje za hišno carinjenje tako pri uvozu kakor tudi pri izvozu, hkrati pa ima tudi določene obveznosti, ki so v dovoljenju navedene in zavezujejo podjetje in njihove odgovorne osebe. Pri izvozu je potrebno opraviti naslednje operacije:

• na podlagi računov se sestavi knjigovodski vpis, ki se posreduje carinarnici; • ob izvozu se izda tranzitni dokument ECL 3, ki spremlja blago do meje in služi

kot dokazilo o dejanskem izvozu blaga; • izdaja zbirne dopolnilne deklaracije in sicer najkasneje 10. delovni dan za izvoz

v preteklem mesecu. Pri uvozu je potrebno opraviti naslednje operacije:

• na podlagi računov se sestavi knjigovodski vpis, ki se posreduje carinarnici; • vsak torek v tednu je potrebno posredovati carinarnici seznam tranzitnih

dokumentov; • izdaja zbirne dopolnilne deklaracije in sicer najkasneje 5. delovni dan za uvoz v

preteklem mesecu ; • plačilo dajatev do 15. v naslednjem mesecu za pretekli mesec.

5.3 Carinjenje na podlagi RIP

Bistvena poenostavitev pri deklariranju na podlagi knjigovodskih vpisov je elektronska izmenjava podatkov, saj je potrebno na koncu obračunskega obdobja oddati dopolnilne deklaracije glede na valuto, pariteto in postopek.

RIP zmanjšuje količino papirnih poslovnih listin in povečuje finančni prihranek, poleg tega pa je tudi velika prednost v skrajševanju časov za posamezne postopke, optimiranje virov in hitro odzivanje na spremembe okolja. Zbirna deklaracija poslana po RIP-u je v obliki računalniškega seznama in vsebuje tiste podatke, ki so potrebni za prikaz carinskega dolga in preverjanje pogojev uvoza in izvoza. Na nivoju celotnega Uniorja se mora voditi evidenca vseh ECL, za kar je že pripravljena osnova v centralnem računalniškem sistemu.

22

6 ANALIZA PRIHRANKA STROŠKOV 6.1 Pooblaščeni izvoznik

Podjetje UNIOR je pridobilo dovoljenje za pooblaščenega izvoznika v začetku leta 2000. To dovoljenje nam omogoča potrjevanje in dokazovanje porekla blaga v podjetju na izvoznem dokumentu, ki je lahko račun ali dobavnica. S pridobitvijo tega dovoljenje je podjetje pridobilo na ugledu, povečalo je konkurenčnost, istočasno pa je doseglo tudi velik prihranek pri stroških. Pred pridobitvijo dovoljenja smo lahko poreklo potrjevali le z obrazcem EUR1, katerega je bilo potrebno za vsak izvoz posebej izpolniti in moral je biti potrjen s strani carinskega organa ( žig in podpis). Vsi stroški za izdajo potrdila o poreklu EUR1 znašajo 4.800 SIT. Sedaj lahko poreklo potrjujemo samostojno na računih ali dobavnicah, izjave pa lahko podpisujejo in potrjujejo le pooblaščene osebe, to so osebe, ki so opravile poseben preizkus znanja, ki ga predpisuje CURS (Carinska uprava republike Slovenije). Takšno potrdilo o poreklu ne zahteva nobenih dodatnih stroškov. V preglednici prikazujemo število deklaracij in izračun prihranka stroškov, ki smo ga dosegli s potrjevanjem izjav o poreklu na račun oziroma dobavnicah.

Tabela 1: Prihranek stroškov s potrjevanjem izjav o poreklu

LETO ŠT. ECL CENA EUR1 LETNI PRIHRANEK 2001 1506 4.500 SIT 6.777.000 SIT 2002 1483 4.800 SIT 7.118.400 SIT 2003 1521 4.800 SIT 7.300.800 SIT

S potrjevanjem izjav pooblaščenega izvoznika smo pričeli v začetku leta 2000. Pri analizi prihrankov pa smo upoštevali podatke od leta 2001 naprej, kajti z elektronsko izmenjavo podatkov smo pričeli sredi leta 2000. Za leto 2000 ni možno pridobiti natančnih podatkov, koliko deklaracij je bilo izdanih, saj smo carinili še na klasičen način preko različnih špediterskih podjetij, nekaj mesecev pa smo že imeli knjigovodske vpise. Z takšnim potrjevanjem izjav o poreklu smo tako v treh letih prihranili 21.196.200 SIT. Poleg direktnega finančnega prihranka, pa je tu zelo pomemben tudi ugled podjetja, ki ima status pooblaščenega izvoznika, kajti ta status lahko dobijo le zanesljiva in urejena podjetja. Tako podjetje pridobi na ugledu pri zunanjih partnerjih, kakor tudi pri domačih in tujih carinskih organih.

6.2 Hišno carinjenje in knjigovodski vpisi Dovoljenje za hišno carinjenje in knjigovodske vpise smo pri uvozu pridobili v letu 1993, pri izvozu pa leta 2000. V mesecu avgustu leta 2000 pa smo pričeli tako na uvozu kakor tudi na izvozu z računalniško podprtim hišnim carinjenjem in knjigovodskimi vpisi. Z uvedbo hišnega carinjenja pri izvozu smo takoj dosegli hitrejši pretok blaga, kajti kamioni lahko direktno potujejo na mejni prehod in ni potrebno več cariniti na carinskih izpostavah.

23

Pri uvozu pa kamion pripelje direktno v podjetje in ravno tako ni potrebno več čakanje na carinjenje na carinskih izpostavah. Popolna elektronska izmenjava podatkov omogoča skoraj popolno odstranitev stroškov deklariranja ( pri tem niso upoštevani začetni stroški za nakup programske opreme). V spodnjih dveh preglednicah prikazujemo prihranek stroškov tako pri uvozu, kakor tudi pri izvozu. Tabela 2: Prihranek stroškov pri hišnem carinjenju in RIP na uvozu LETO ŠT. ECL CENA ECL PRIHRANEK 2001 654 7000 SIT 4.578.000 SIT 2002 521 7000 SIT 3.647.000 SIT 2003 614 7000 SIT 4.298.000 SIT Zgornja preglednica, nam prikazuje prihranek pri uvozu za zadnja tri leta, ki je skupaj znašal 12.523.000 SIT. Potrebno pa je upoštevati, da so ti prihranki pri uvozu še večji, saj vsakoletni prihranek, kot je prikazan v preglednici ustvarjamo že od leta 1993. Tabela 3: Prihranek stroškov pri hišnem carinjenju in RIP na izvozu LETO ŠT. ECL CENA ECL PRIHRANEK 2001 1506 7000 SIT 10.420.000 SIT 2002 1483 7000 SIT 10.381.000 SIT 2003 1521 7000 SIT 10.647.000 SIT Prihranki pri izvozu so višji kot pri uvozu, saj je število deklaracij večje. Skupni prihranek zaradi zmanjšanja stroškov izdelave deklaracij na klasični način preko špediterjev je 31.448.000 SIT v zadnjih treh letih. 6.3 Skupni prihranek Skupni pregled prihrankov po uvedbi carinski poenostavitev in celotne informatizacije zunanje trgovinskega poslovanja nam prikazuje velik finančni prihranek. Tako vsako leto prihranimo približno 20.000.000 SIT. V tem znesku so upoštevani prihranki po pridobitvi statusa pooblaščenega izvoznika ter uvedbi hišnega carinjenja tako pri uvozu, kakor tudi izvozu. Ta znesek je zelo visok in pomeni direktni prihranek, ki ga lahko podjetje porabi za druge namene. Dejansko pa to pomeni zniževanje stroškov, saj je v času globalizacije pritisk na zniževanje stroškov oziroma cen vedno večji. Tako je podjetje Unior z uvedbo carinskih poenostavitev znižalo stroške poslovanja. Potrebno pa je tudi upoštevati, da je za uvedbo carinskih poenostavitev potreben nakup programske opreme in da je potrebno imeti dodatno znanje glede izpolnjevanja deklaracij in pravil o poreklu blaga.

24

7 ANALIZA ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV 7.1 Vsebina in oblika vprašalnika Vprašalnik je namenjen ugotavljanju zadovoljstva uporabnikov v prodaji in nabavi podjetja Unior, saj so zaposleni v prodaji in nabavi direktno povezani s spremembami, ki se dogajajo pri informatizaciji zunanjetrgovinskega poslovanja, kakor tudi carinskih poenostavitev. Anonimna anketa je bila razdeljena 26 zaposlenim v nabavi in prodaji pri programu odkovki in ročno orodje ter v nabavi pri programu strojna oprema, vrnjenih vprašalnikov je bilo 24 (92,3%). Anketa je bila sestavljena iz sedmih vprašanj na katere je bilo možno odgovoriti z ocenami med ena in pet. Ocena ena je pomenila negativno oceno, ocena pet pa je pomenila najboljšo oceno seveda v odvisnosti glede na vprašanje. Vsa vprašanja so se nanašala na carinske poenostavitve. Cilj sestave tega vprašalnika pa je bil potrditi trditev, da uporaba carinskih poenostavitev v podjetju UNIOR povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Zadnje vprašanje pa se nanaša na podatke o anketirancu: spol, starost in stopnja izobrazbe. 7.2 Ugotovitve Vprašanja, ki so bila na anketnem vprašalniku, so bila namenjena predvsem ugotavljanju mnenja in zadovoljstva zaposlenih pred in po uvedbi carinskih poenostavitev. Slika 1: Ali so carinske poenostavitve in brezpapirno poslovanje doprinesle tudi k poenostavitvam v zunanjetrgovinskem poslovanju ?

0%4%

12%

42% 42%

0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%

ocena1

ocena2

ocena3

ocena4

ocena5

% PROCENT

Prvi graf prikazuje odgovore na prvo vprašanje in sicer so rezultati naslednji:

• 42% anketiranih je ocenilo, da so carinske poenostavitve in brez papirno poslovanje zelo veliko (ocena 5) prispevale tudi k poenostavitvam v zunanjetrgovinskem poslovanju;

• 42% anketiranih je ocenilo z oceno 4 (veliko); • 12% anketiranih je ocenilo z oceno 3 (niti veliko, niti malo); • 4% anketiranih je ocenilo z oceno 2 (malo).

25

Anketirani so ocenili, da so carinske poenostavitve prispevale tudi k poenostavitvam v zunanjetrgovinskem poslovanju, saj je povprečna ocena 4,21. Slika 2: Koliko časa je potrebno za pripravo dokumentov, ki so potrebni za hišno carinjenje v primerjavi s klasičnim poslovanjem ?

8%0%

21%

33%38%

0%10%20%30%40%

ocena1

ocena2

ocena3

ocena4

ocena5

OCENE

% PROCENT

Anketirani so na vprašanje koliko časa je potrebno za pripravo dokumentov za hišno carinjenje imeli možnost izbirati med oceno 1 do 5 in odgovori so bili zelo različni:

• 38% anketiranih je odgovorilo, da je potrebno manj časa ( ocena 5) za pripravo dokumentov v primerjavi s klasičnim poslovanjem;

• 33% anketiranih je odgovorilo z oceno 4 (nekoliko manj časa); • 21% anketiranih je odgovorilo z oceno 3 (niti več, niti manj); • 8% anketiranih je odgovorilo z oceno 1, kar pomeni da je potrebno več časa za

pripravo dokumentov. Povprečna ocena pri odgovorih na drugo vprašanje je 3,92. S to povprečno oceno lahko ugotovimo, da je za pripravo dokumentov za hišno carinjenje potrebno manj časa v primerjavi s klasičnim poslovanjem. Med anketiranci pa jih 8 % meni, da je za pripravo dokumentov potrebno več časa kot v primerjavi s klasičnim poslovanjem. Glede na to mnenje je potrebno pripomniti, da je bilo potrebno tudi pri klasičnem poslovanju posredovati podatke špediterju, vendar je bilo to delo razporejeno na več referentov, ki so tedensko pošiljali vse potrebne dokumente za carinjenje, kar je ustvarjalo vtis, da je potrebno manj časa za pripravo dokumentov.

26

Slika 3: Menite, da so vaši podatki, ki jih pošiljate preko računalniške izmenjave podatkov (RIP) na carino bolj kakovostni ( izpolnitev posameznih polj v ECL-u) v primerjavi s klasičnim poslovanjem?

0% 4%17% 17%

62%

0%20%40%60%80%

ocena1

ocena2

ocena3

ocena4

ocena5

OCENE

% PROCENT

Na tretje vprašanje so bili naslednji odgovori:

• 62% anketiranih je ocenilo, da so podatki, ki jih pošiljajo preko računalniške izmenjave podatkov na carino v primerjavi s klasičnim poslovanjem bolj kakovostni ( ocena 5);

• 17% anketiranih je ocenilo z oceno 4(nekoliko bolj kakovostni); • 17% anketiranih je ocenilo z oceno 3 (niti bolj, niti manj kakovostni); • 4% anketiranih je ocenilo z oceno 2 (malo manj kakovostni).

Rezultati odgovorov na tretje vprašanje nam potrdijo mnenje, da so podatki poslani preko RIP-a bolj kakovostni v primerjavi s klasičnim poslovanjem, povprečna ocena pa je 4,37. Slika 4: Ali menite, da so carinske poenostavitve pripomogle k hitrejšemu pretoku blaga ?

0% 0% 4%

42%54%

0%10%20%30%40%50%60%

ocena1

ocena2

ocena3

ocena4

ocena5

OCENE

% PROCENT

27

Na četrto vprašanje smo dobili naslednje odgovore: • 54% anketiranih je ocenilo, da so carinske poenostavitve zelo veliko ( ocena 5)

pripomogle k hitrejšemu pretoku blaga; • 42% anketiranih je ocenilo z oceno 4 (veliko); • 4% anketiranih je ocenilo z oceno 3 (niti veliko, niti malo).

Povprečna ocena pri četrtem vprašanju je 4,5, kar nam potrjuje, da so carinske poenostavitve resnično zelo veliko doprinesle k hitrejšemu pretoku blaga. Slika 5: Kako ste zadovoljni s carinski poenostavitvami in elektronskim poslovanjem?

0% 0%12%

46% 42%

0%10%20%30%40%50%

ocena1

ocena2

ocena3

ocena4

ocena5

OCENE

% PROCENT

Na peto vprašanje smo dobili naslednje odgovore:

• 42 % anketiranih je s carinskimi poenostavitvami in elektronskim poslovanjem zelo zadovoljno (ocena 5);

• 46 anketiranih je ocenilo z oceno 4 (zadovoljno); • 12% anketiranih je ocenilo z oceno 3 (niti zadovoljno, niti ne zadovoljno).

S petim vprašanjem smo potrdili trditev, da so delavci, ki uporabljajo carinske poenostavitve in elektronsko poslovanje z njimi zadovoljni, saj je povprečna ocena 4,29.

28

Slika 6: Ali so carinske poenostavitve in elektronsko poslovanje povečali ali znižali stroške zunanjetrgovinskega poslovanja ?

0% 0%

16%

42% 42%

0%10%20%30%40%50%

ocena1

ocena2

ocena3

ocena4

ocena5

OCENE

% PROCENT

Na šesto vprašanje pa so bili odgovori naslednji:

• 42% anketiranih je ocenilo, da so se stroški zelo znižali (ocena 5); • 42% anketiranih je ocenilo z oceno 4 (znižali); • 16% anketiranih je ocenilo z oceno 3 (niti znižali, niti povečali).

Tudi pri šestem vprašanju je večina mnenja, da so se stroški znižali, povprečna ocena pa znaša 4,25. Slika 7: Podatki o anketiranih: spol

25%

75%

0%

20%

40%

60%

80%

moški ženska

SPOL

% PROCENT

Pri anketiranih prevladuje ženski spol, saj je 75% anketiranih ženskega spola in le 25% moškega spola.

29

Slika 8: Podatki o anketiranih: starost

0%

38%29% 33%

0%0%

10%20%30%40%

do 25let

do 35let

do 45let

do 55let

nad 55let

STAROST

% PROCENT

Pri anketiranih prevladuje starost do 35 let, v tej starostni skupini je največji delež in sicer 38%, takoj za njo pa sledi starostna skupina do 55 let, katera ima delež 33% Slika 9: Podatki o anketiranih: stopnja izobrazbe

54%

21% 25%

0%0%

10%20%30%40%50%60%

srednja višja visoka magisterij

IZOBRAZBA

% PROCENT

Anketirani so bili predvsem referenti in njihovi pomočniki, zato je tudi visok delež srednje izobrazbe, ki znaša 54%. Ugotovitve, ki smo jih dobili na osnovi anketnega vprašalnika potrjujejo našo trditev, da carinske poenostavitve povečujejo zadovoljstvo zaposlenih, saj je povprečna ocena iz vseh šestih vprašanj 4,25. S tem je potrjeno mnenje, da so carinske poenostavitve doprinesle k poenostavitvam v zunanjetrgovinskem poslovanju, da je potrebno manj časa za pripravo dokumentov, da so podatki poslani na carino preko RIP-a bolj kakovostni, da carinske poenostavitve omogočajo hitrejši pretok blaga in da znižujejo stroške. Z zagotovitvijo zanesljive informacijske podpore in dobro usposobljenim kadrom bodo carinske poenostavitve in elektronsko poslovanje tudi v prihodnosti ohranjale oziroma povečevale zadovoljstvo zaposlenih.

30

8 CARINSKA UNIJA PO 01.MAJU 2004 Pred začetkom veljavnosti pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je vsaka država ščitila svojo domačo proizvodnjo s carinami, preprečevala uvoz blaga po cenah, ki so bile nižje od cen domače proizvodnje in s količinskimi omejitvami preprečevala uvoz nekaterih proizvodov , v količinah ki so presegale domače povpraševanje in jih domača proizvodnja ni pokrivala. Ker je bila industrija dobro zaščitena, države niso imele potrebe po modernizaciji ali zniževanju stroškov. Postopno uvajanje carinske unije je pomenilo ukinjanje medsebojnih carin, količinskih omejitev in carinskih formalnostih. Čeprav je velika večina pristojnosti pri izvajanju carinske politike prenesena na evropske institucije, pa ostajajo nekatera področja, kjer imajo države članice avtonomijo. To so področja organiziranosti in pristojnosti carinskih organov. V procesu pogajanj za pristop k EU, Slovenija v poglavju o carinski uniji ni zahtevala nobenih predhodnih obdobij ali izjem glede spoštovanja evropske zakonodaje. Tako bomo po prvem maju začeli uporabljati evropske predpise, ki urejajo delovanje carinske unije. 8.1 Vstop Slovenije v EU Po vstopu Slovenije v EU se bodo spremenili pogoji zunanje trgovine Slovenija bo postala del notranjega trga EU, zato bo s podjetji iz EU poslovala po načelu prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in ljudi. Carine, carinske omejitve in carinski postopki pri poslovanju z državami članicami bodo odpravljeni. Slovenska podjetja lahko tako v poslovanju v okviru EU kot tudi pri poslovanju s tretjimi državami pričakujejo pomembne spremembe. Na področju poslovanja s tretjimi državami, ki niso članice EU bo Slovenija sprejela ureditev skupne zunanjetrgovinske politike, ki velja za eno najbolj usklajenih politik Skupnosti. Za vse države članice veljajo enaka pravila na področju carinskih stopenj, carinskih postopkov, trgovinskih sporazumov s tretjimi državami, enotnih stopenj zaščite, enotnih liberalizacijskih stopenj in izvozne politike. Sprejeli bomo veliko sporazumov, ki jih doslej nismo imeli. Nekateri bodo podjetjem omogočili boljši dostop na trge, kjer smo bili do sedaj navzoči le simbolično. Nekaterim sporazumom, ki niso v skladu s skupno zunanjetrgovinsko politiko unije, pa se bomo morali odpovedati. Med temi so tudi sporazumi s Hrvaško, Makedonijo in z Bosno in Hercegovino. To pomeni, da bodo spet uvedene carine za nekatere izdelke. Države zahodnega Balkana, kamor sodijo države nekdanje Jugoslavije in Albanija, so pomembne zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. Temelj sodelovanja Evropske unije z državami zahodnega Balkana je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Ta je oblikovan individualno za vsako državo posebej, vključuje pa finančno pomoč, oblikovanje proste trgovine, politični dialog, približevanje evropskemu pravu, skratka priprave teh držav za dosego politične in gospodarske stabilnosti. Trgovinske ugodnosti so zelo pomembne za te države saj pomeni Unija pomemben delež v njihovi izvozni sestavi. Obratno pa trgovinske ugodnosti ne veljajo, tako da bodo za blago

31

s poreklom iz EU pri vstopu na te trge veljale carinske omejitve, kar bo veljalo tudi za naše izdelke. Pri poslih s partnerji iz drugih držav članic EU, ne bo več treba izpolnjevati carinskih formalnosti, ki so sicer običajne za uvoz oziroma izvoz blaga. Ta promet tako ne bo več veljal za izvoz oziroma uvoz blaga, ampak bodo to intrakomunitarne dobave, ki se bodo ravnale po pravilih enotnega trga in ne več po pravilih carinske zakonodaje. Ob opustitvi carinskih formalnosti pa morajo podjetja upoštevati, da bodo potrebne določene dodatne formalnosti za izvajanje davčne politike držav članic EU ter za statistične potrebe. V ta namen bo potrebno izpolniti obrazec Intrastat. Glede na trenutno stopnjo usklajenosti slovenske carinske zakonodaje z evropskimi predpisi in drugimi mednarodnimi standardi, posebej velikih vsebinskih novosti pri trgovanju z blagom iz tretjih držav ni mogoče pričakovati, pomembno pa je, da bodo morala tako podjetja kot tudi slovenski carinski organi pri tem neposredno upoštevati evropsko zakonodajo.

8.2 Skupna carinska tarifa

Slovenija bo s 1.majem prevzela celotno politiko EU. Carinsko tarifo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 122/10.12.2003, bo nadomestila skupna carinska tarifa EU, ki velja brez izjem za vse članice. Splošna carinska zaščita v EU je nižja kot v Sloveniji. Poleg tega uporablja EU še številne ukrepe, s katerimi se carinska zaščita zmanjšuje. Da bi EU dosegala svoje glavne cilje v zvezi s trgovinsko politiko, povezuje večstranski, regionalni in dvostranski pristop do trgovine in ekonomskih odnosov. Poleg obveznosti, ki jih ima EU do držav članic WTO, vzdržuje EU tudi močan sistem regionalnih trgovinskih sporazumov in preferencialnih sporazumov. Zato ne preseneča, da izključno carinske stopnje iz skupne carinske tarife uporablja EU le za devet članic WTO, vsem drugim pa zagotavlja preferencialne carinske osnove na recipročni ali avtonomni osnovi. Najpomembnejše izmed devetih držav, za katere se uporabljajo izključno carinske stopnje, dogovorjene v okviru WTO, so Avstralija, Kanada, Japonska in ZDA. Vendar pa teh devet držav pomeni kar 45% skupnega uvoza v EU. V EU velja veliko zaščitnih ukrepov, med najbolj znanimi so zaščitni ukrepi pri uvozu nekaterih izdelkov iz jekla, ki jih je EU uvedla v okviru WTO. Do konca leta 2004 se v EU še uporabljajo količinske omejitve pri uvozu tekstilnih izdelkov iz nekaterih držav, v letu 2005 pa bodo te kvote odpravljene in bo uvoz neomejen. Pojem tarifa predstavlja kombinacijo nomenklature (klasifikacija proizvodov in carinskih stopenj) določenih posameznim razredom proizvodov. Poleg tega je v tarifi celotna zakonodaja EU, ki ima vpliv na višino uvoznih carinskih dajatev.

Pri vzpostavitvi notranjega trga med državami EU se skupna carinska tarifa uporablja za določitev višine uvoznih dajatev za blago iz tretjih držav, ki niso članice EU, višina uvoznih dajatev je zajeta v kombinirani nomenklaturi.

32

Tarifa je skupna vsem državam članicam EU, carinske stopnje pa se razlikujejo po državah izvora uvoženega blaga. Konkretno to pomeni ( če ne upoštevamo drugih ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na izvozne aktivnosti), da je izvoznik iz tretje države s carinskega vidika indiferenten med izvozom v npr. Nemčijo ali Italijo.

8.3 TARIC Za izvajanje trgovinske politike do tretjih držav EU uporablja vrsto različnih ukrepov, ki se nenehno spreminjajo. Ureditev je zelo kompleksna in zapletena, zato uporablja pripomoček imenovan Taric, ki pri izvajanju carinskih postopkov prinaša veliko novosti. Taric je integrirana tarifa evropske skupnosti, v kateri se blago opisuje z desetmestno Taric številko. Taric je nomenklatura, ki sloni na kombinirani nomenklaturi, tu so zapisane različne carinske stopnje, ki so posledica trgovinskih sporazumov in različni ukrepi, ki jih uporablja EU za nadzor uvoza blaga. Mnogi od ukrepov se pogosto spreminjajo. Spremembe se lahko dogajajo enkrat na leto ( kot na primer kombinirana nomenklatura s carinskimi stopnjami), dvakrat na leto ( na primer opustitev carinskih stopenj), kadarkoli v letu zaradi uvedbe ukrepa ( na primer protidampinške dajatve), pa vse do predpisov, ki se vsakodnevno spreminjajo ( na primer standardne uvozne cene za izračun uvoznih dajatev za sadje in zelenjavo). Sistem omogoča iskanje podatkov po različnih merilih. Obvezen je vnos desetmestne tarife, ki pa jo lahko poiščemo na seznamu približno 18 tisoč vrst izdelkov, ki so sistematično razdeljeni v 21 poglavij harmoniziranega sistema tarifnih številk. Možno je izbrati državo izvora blaga oziroma pri izvozu namembno državo, če nas pa zanimajo carinske dajatve in drugi zunanjetrgovinski ukrepi za nek izdelek, pa pustimo to polje prazno. Kakšni so bili carinski ukrepi v nekem obdobju, lahko ugotovimo tako, da vnesemo datum simulacije. Če pustimo to polje prazno, se upošteva datum zadnjih sprememb, vnesenih v Taric. Taric ni predpis ampak je pripomoček, v katerem so združeni vsi ukrepi, ki jih je potrebno izvajati ob uvozu oziroma izvozu blaga. V osnovi je namenjen carinskih upravam posameznih članic EU, vendar se vse bolj uveljavlja kot nepogrešljiv vir informacij za udeležence v zunanji trgovini. Taric je elektronska zbirka podatkov, ki jo vzdržuje Evropska komisija, Generalna direkcija za davke in carinsko unijo, s tem da vanjo sproti vnaša vse podatke o predpisih, ki jih Taric zajema. Preko noči se spremembe iz Bruslja preko posebnega omrežja pretočijo v podatkovne zbirke posameznih carinskih uprav članic EU, ki lahko dodajo tudi nacionalne ukrepe in jih uporabijo pri izvajanju carinskih postopkov ter ponudijo kot informacijo gospodarstvu. Taric je dostopen v dveh oblikah. Enkrat na leto, ponavadi konec aprila izide v uradnem listu EU, tipa C, v tiskani obliki. Vendar je nepregleden in težko berljiv, največja pomanjkljivost pa je, da je že ob izidu neažuren. Zato je pomembnejši in uporabnejši elektronski dostop, ki je hiter in pregleden. Tako pridobljeni podatki so ažurni. Trenutno je možen dostop prek spletne strani Evropske komisije, takoj ko bo slovenska carina vzpostavila dnevno ažuriran Taric, bo tudi ta javno dostopen na spletni strani Carinske uprave RS.

33

Blago se v Taric uvršča z desetmestno številčno kodo, ki temelji na že zdaj poznanem harmoniziranem sistemu (šest mest) in kombinirani nomenklaturi ( osem mest ). Za nekatere ukrepe, kot recimo proti damping in dajatve na predelane živilske proizvode se uporabi še dodatna koda, omenjenim evropskim ukrepom je možno dodati tudi nacionalne ukrepe (DDV, trošarine), tako lahko v nekaterih primerih uporabimo tudi 22-mestno oznako. Z večmestno kodo bomo tako našli na poseben način zapisane vse omenjene ukrepe trgovinske politike za izvoz in uvoz določenega proizvoda z določenim poreklom na določeno destinacijo. Ukrep je časovno omejen. Zato, da bi se uporabil pravilen ukrep, je potrebno poznati vsaj uvrstitev blaga v nomenklaturo, poreklo blaga ob uvozu oziroma destinacijo ob izvozu in datum izvajanja ukrepa. Taric nam za vsak konkreten primer poda informacijo o dajatvah, ki jih je treba plačati, pogojih, ki jih je treba izpolniti, da se lahko uveljavijo določene ugodnosti, možnih prepovedih in omejitvah, višini izvoznih nadomestil. Dodane so tudi opombe, ki pojasnjujejo posamezen ukrep, podana pa je tudi informacija o predpisu, s katerim je bil določen ukrep uveden. Vpogled v podatkovno bazo je brezplačen za vse uporabnike, ne glede na to, ali prihajajo iz držav članic EU ali ne. Vpogled v Taric na strani Evropske komisije omogoča že zdaj vsem, ki bodo po vstopu v EU sodelovali v mednarodni trgovini, da preverjajo pogoje poslovanja v EU. Potrebno pa je upoštevati, da nam poda le informacijo o pogojih za uvoz oziroma izvoz, kot so višina dajatev, zahtevana potrdila, višina nadomestil. Za boljše poznavanje predpisa pa se je potrebno seznaniti z njegovo vsebino, ki je pa Taric ne vsebuje. Taric je vsekakor koristen instrument za hitro in preprosto iskanje informacij o vseh ukrepih, ki jih carinski organi v EU izvajajo ob uvozu in izvozu blaga. Predvsem so pomembni podatki o carinskih stopnjah in izvoznih subvencijah za posamezne vrste blaga. 8.4 Intrastat Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami EU, pri kateri se podatki mesečno zbirajo s statističnimi obrazci neposredno od poročevalskih enot. Intrastat je bil uveden leta 1993 ob uvedbi skupnega evropskega trga, ko podatkov o blagovni menjavi med državami članicami zaradi ukinitve notranjih meja ni bilo več mogoče pridobivati iz carinskih deklaracij. Statistika blagovne menjave s tretjimi državami kot vir podatkov še naprej uporablja carinske deklaracije in se imenuje Extrastat. Za zajemanje podatkov in njegovo obdelavo sta zadolžena SURS (Statistični urad RS) in CURS ( Carinska uprava RS). Tako se podatki o zunanji trgovini držav članic zbirajo iz dveh virov:

-o trgovini med članicami EU iz obrazcev Intrastat; -o trgovini s tretjimi državami pa iz carinskih deklaracij.

Pravna podlaga za Intrastat je evropska zakonodaja za statistiko blagovne menjave med državami članicami, ki ima nadnacionalni značaj in velja za vse članice EU. Omenjena zakonodaja v nekaterih primerih dopušča nacionalne rešitve, zato se izvajanje po posameznih državah nekoliko razlikuje. V Sloveniji so poleg evropske zakonodaje

34

zavezujoči tudi Zakon o državni statistiki ter letni in srednjeročni program statističnih raziskovanj. Poročanju v sistem Intrastat so zavezane vse pravne in fizične osebe, ki sodelujejo v blagovni menjavi med članicami EU in so zavezanke za obračun DDV. Poročanja v Intrastat so tako oproščene vse pravne in fizične osebe, ki niso zavezanke za plačilo DDV.

Za poenostavitev poročanja pa so uvedeni štirje pragovi:

• vključitveni prag ( obvezen ) se izračuna na podlagi podatkov o blagovni menjavi države in je za Slovenijo 100.000 EUR. To pomeni, da podjetjem, ki s članicami EU trgujejo manj, ne bo potrebno poročati v Intrastat;

Ostali trije pragovi so neobvezni:

• poenostavljen prag- velja le za poročanje v vrednosti in partnerski državi za deset najpomembnejših proizvodov, ostala menjava se uvrsti v namišljeno postavko glede na državo partnerico;

• poseben prag –velja za poročanje o statističnem postopku, vrsti transporta in pogojih za dobavo ( poleg obveznih podatkov) in je trenutno 5.000.000 EUR;

• transakcijski prag- velja za transakcije pod 100 EUR in se združujejo v namišljeno postavko glede na državo partnerico.

Za poročanje v Intrastat so predvidene tri oblike:

• poročanje na papirnih obrazcih –ta način poročanja je primeren in se priporoča izključno poročevalskim enotam, ki imajo posamične transakcije ( le nekaj nakupov ali prodaj ) in ne trgujejo redno s članicami EU;

• poročanje preko spletnega obrazca – ta način poročanja je primeren za manjša podjetja in podjetnike, ki nimajo izrazito intenzivne blagovne menjave s članicami EU in ne trgujejo z velikim številom proizvodov;

• poročanje preko sporočilnega sistema X.400 ( kot sedanji carinski sistem RIP); • elektronska izmenjava podatkov je najprimernejši način poročanja za vse velikosti

podjetij. Poročati je potrebno za odpreme blaga iz Slovenije v druge države članice in prejeme blaga v Slovenijo iz drugih držav članic, kar pomeni fizični tok blaga med Slovenijo in državami članicami EU. V praksi to pomeni, da se za Intrastat poročajo: - komercialne transakcije z blagom, namenjenim za rabo, potrošnjo, investicije ali

preprodajo, ki vključujejo prenos lastništva; - gibanje blaga iz ene države članice v drugo brez izvršitve nakupa oziroma prodaje; - vračila proizvodov in nadomestne dobave proizvodov; - nekatere druge vrste poslov. Iz poročanja so izključene storitve, izjeme pa so licence za programsko opremo.Odpreme in prejeme blaga je potrebno poročati na ločenih obrazcih. Poročilo je potrebno oddati 10. delovni dan v mesecu za dobave in odpreme blaga v predhodnem mesecu in ga je potrebno posredovati Carinskemu uradu Nova Gorica.

35

9 SKLEP Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti kako vplivajo carinske poenostavitve na zunanjetrgovinsko poslovanje. Večina teoretičnih tem se navezuje na splošne predpise in zakone, tako da so postopki podobni v vseh podjetjih, le da so v diplomskem delu povzeti iz poslovanja podjetja Unior d.d. Vsa gradiva in predpisi se dopolnjujejo, saj se zakonske osnove in zahteve spreminjajo in dopolnjujejo. Pri tem je potrebno upoštevati tudi spremembe, ki bodo nastale z vstopom Slovenije v EU. Poenostavljeni postopki carinjenja so rezultat pritiskov gospodarstva na zmanjševanje stroškov, kakor tudi na odpravo administrativnih ovir, ki onemogočajo hitrejši pretok blaga. Podjetja, ki so zaradi racionalizacije poslovanja pričela, uporabljati poenostavljene postopke, morajo dobro poznati carinske predpise in zagotoviti natančno in strokovno delo, ker so pridobila zaupanje carine. Odgovorne osebe v podjetju so podaljšana roka carinske službe. Uporaba carinskih poenostavitev v začetni fazi zahteva dodatno izobraževanje zaposlenih, kakor tudi dodatno programsko opremo, vendar se začetne investicije hitro povrnejo. Zunanja trgovina v podjetju predstavlja službo, v kateri je potrebno podrobno spremljati notranja in zunanja gospodarska in politična dogajanja, saj so spremembe pogoste in velikokrat zelo pomembne za usmeritve in poslovanje v prodaji, kakor tudi v celotnem podjetju. Osnovni cilj naloge je bil prikazati carinske poenostavitve in njihove prednosti, ki jih prinašajo podjetjem. Med temi prednostmi so: - nižji stroški, - zadovoljstvo uporabnikov carinskih poenostavitev, - hitrejši pretok blaga, - zmanjšanje števila papirnih dokumentov, - zmanjšanje števila napak; - carinjenje izven delovnega časa, - večji ugled podjetja. - Obe trditvi, kateri smo si zastavili, to sta, da carinske poenostavitve znižujejo stroške in da carinske poenostavitve povečujejo zadovoljstvo uporabnikov, smo v analizi stroškov in analizi anketnega vprašalnika tudi potrdili. Tako so rezultati dejanskih prihrankov, kakor tudi pozitivno mnenje zaposlenih v podjetju Unior pokazale zelo velik pozitivni učinek vseh aktivnosti in projektov, ki so bili izvedeni v smeri carinskih poenostavitev, vključno z elektronskim poslovanjem in z računalniško izmenjavo podatkov s carino. Vstop Slovenije v EU bo vplival na veliko sprememb v zunanjetrgovinskem poslovanju.

36

Pri prodaji in nabavi znotraj EU ne bo več potrebno izpolnjevati carinskih deklaracij, ki so bile običajne za uvoz in izvoz, veljala bodo pravila enotnega trga in ne več pravila carinske zakonodaje. Potrebne pa bodo določene dodatne formalnosti za izvajane davčne politike ter za statistične potrebe. Carinska zakonodaja in s tem tudi carinske poenostavitve se bodo uporabljale le še za uvoz in izvoz iz oziroma v tretje države. Carinska nomenklatura, katero bo po vstopu v EU uporabljala tudi Slovenija, se imenuje Taric, in velja za vse države članice EU. To je elektronska baza podatkov, ki jo bo potrebno spremljati, saj se nenehno spreminja. Le tako bomo lahko pravočasno seznanjeni s pogoji, ukrepi in carinskimi stopnjami, ki veljajo za uvoz in izvoz v tretje države. Dodatna formalnost, ki jo bodo morala izvajati slovenska podjetja po vstopu v EU, je statistično poročanje Intrastat, v katerem bo evidentirana prodaja in nabava znotraj EU. Vsa podjetja, ki so že sedaj imela RIP povezavo s carino, bodo lahko to povezavo uporabljala tudi za statistično poročanje, hkrati pa jim bo to delo olajšano, saj že poznajo pravila za izpolnjevanje obrazca, ki je zelo podoben carinski deklaraciji oziroma ECL.

37

10 POVZETEK Podjetja se morajo nenehno prilagajati novim pogojem poslovanja, da lahko zagotovijo svoj obstoj in razvoj. Priprave na vključitev v EU so zahtevale spremembah tudi na področju carinske zakonodaje. Ena izmed ključnih sprememb na tem področju so carinske poenostavitve in poenostavljeno potrjevanje porekla blaga. Carinske poenostavitve in poenostavljeno potrjevanje porekla blaga ter istočasna računalniška izmenjava podatkov oziroma elektronsko poslovanje so pripomogle k racionalizaciji poslovanja. Poenostavitve omogočajo hitrejši pretok blaga, zmanjšujejo stroške in povečujejo zadovoljstvo zaposlenih. Ključne besede: carina, carinske poenostavitve, Unior, elektronsko poslovanje, poreklo, Taric, Intrastat 10 ZUSAMMENFASSUNG Die Unternehmen müssen sich den neuen Anforderungen anpassen um so die Existenz und die weitere Entwicklung des Unternehmens zu Sichern. Durch die Vorbereitungen für den EU-Beitritt musste auch die Gesetzgebung im Bereich des Zollwesens geändert werden. Eine wesentliche Änderung in diesem Bereich ist die Zollvereinheitlichung sowie die vereinfachte Warenursprungsbestätigung. Die Zollvereinheitlichung und die vereinfachte Warenursprungsbestätigung sowie der gleichzeitige elektronische Datenaustausch führte zu einer Straffung in der Geschäftstätigkeit. Die Vereinheitlichungen führen zu einen schnelleren Güterstrom, reduzieren die Kosten und erhöhen die Zufriedenheit der Beschäftigten. Schlüsselwörter: Zoll, Zollvereinheitlichungen, Unior, elektronische Datenverarbeitung, Ursprungsland, Taric, Intrastat

38

LITERATURA IN VIRI :

1. Alinovič, Ivan. 2000. Carinski zakon s komentarjem. Ljubljana :Primath. 2. Carinski zakon, Ur.list RS; 57. 107/02. Uradni list RS d.o.o. Ljubljana 2000. 3. Chesher, Michael and Rukesh, Kaura.1999. Electronic commerce and business.

London: Springer. 4. Cunningham, Peter, and Froschl, Friedrich. 1999. Electronic business revolution:

opportunities and challenges in the 21 st century. Berlin: Springer. 5. European Commisson.2002.The TARIC [online].Available:

http://europa.eu.int./comm/comm/taxation_customs/costoms/information_notes/tariff/taric_en_ [02.03.2004]

6. Ferlic, Maja.2003. Carinska unija. Dostopno na: http://www.gzs.si/ [04.02.2003] 7. Finžgar, Antonija. 2002. Novosti in spremembe v zunanji trgovini. Slovenski

raziskovalni inštitut za management, Ljubljana. 8. Gričar, Jože. 1997. Elektronsko poslovanje. Priložnost za gospodarske družbe,

državno upravo in potrošnike. Uporabna informatika 2: 7-12 9. Gričar, Jože. 1998. Izboljšanje konkurenčnosti z elektronskim poslovanjem. Kranj:

Moderna organizacija 10. Izvozno okno.2003. Kako trgovati pa vstopu v EU [online]. Dostopno na:

http://izvoznookno.si/EU_trgovanje/ [02.03.2004] 11. Košir, Franc, Belovič Viljem, Toljat Zoran. 2001. Aktualne spremembe na

področju carinjenja. Ljubljana: ISI d.o.o. 12. Košir, Franc.1998. Elektronsko poslovanje v blagovno-logističnih procesih.

Organizacija 32: 138-140 13. Košir, Franc. 1998. Poenostavitev uvozno izvoznega posla z elektronskim

poslovanjem. Organizacija 34: 158-159. 14. Kovačič, Andrej. 1998. Informatizacija poslovanja, EF. Ljubljana. 15. Ministrstvo za finance. Carinska uprava republike Slovenije.2001. Strategija

razvoja Carinske uprave republike Slovenije [online]. Dostopno na: http://www.gov.si/mf/slov/curs/ [05.03.2004]

16. Moussis, Nicholas,1999. Evropska unija: pravo, ekonomija, politika.Ljubljana: Littera picta.

17. Rožič, Lucija. Izboljšanje konkurenčnosti z elektronskim poslovanjem v Gorenju d.d. Organizacija 31: 140-1

18. Skubic, Rajko.2003. Kako uporabljati Taric. Izvoznik 2:32-33 19. Taljan, Zoran in Rožič, Lucija.2001. Elektronsko poslovanje v carinskem

poslovanju. Ljubljana: ISI d.o.o 20. Taxation and customs Union.2004.What is Comnom Customs Tariff [online].

Available: http//europa.eu.int/comm/taxation_costoms /[02.03.2004] 21. Taxation and customs Union.2003.The Combined Nomenclature[online].

Available:http://europa.eu.int/ informations_notes/whatis_en.htm[06.03.2004] 22. Tokič, Suzana. 2002. Carinske poenostavitve za hitrejši pretok blaga. Logistika 10:31-32 23.Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantic. 24.Urad vlade za informiranje. 2000. Carinska unija[online].. Dostopno na: http://www.europa.gov.si/ [05.03.2004]

25.Unior d.d.2003. Predstavitev podjetja[online]. Dostopno na: http://www.unior.com

39

SEZNAM TABEL IN SLIK TABELA 1: Prihranek stroškov z potrjevanjem izjav o poreklu TABELA 2: Prihranek stroškov pri hišnem carinjenju in RIP na uvozu TABELA 3: Prihranek stroškov pri hišnem carinjenju in RIP na izvozu SLIKA 1: Ali so carinske poenostavitve in brez papirno poslovanje doprinesle tudi k poenostavitvam v zunanjetrgovinskem poslovanju? SLIKA 2: Koliko časa je potrebno za pripravo dokumentov, ki so potrebni za hišno carinjenje v primerjavi s klasičnim poslovanjem? SLIKA 3: Menite, da so vaši podatki, ki jih pošiljate preko računalniške izmenjave podatkov (RIP) na carino bolj kakovostni (izpolnitev posameznih polj v ECL – u) v primerjavi s klasičnim poslovanjem SLIKA 4: Ali menite, da so carinske poenostavitve pripomogle k hitrejšemu pretoku blaga SLIKA 5: Kako ste zadovoljni s carinski poenostavitvami in elektronskim poslovanjem SLIKA 6: Ali so carinske poenostavitve in elektronsko poslovanje povečali ali znižali stroške zunanje trgovinskega poslovanja SLIKA 7: Podatki o anketiranih: spol SLIKA 8: Podatki o anketiranih: starost SLIKA 9: Podatki o anketiranih: stopnja izobrazbe

40

PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik ANKETA ZA ZAPOSLENE PO UVEDBI CARINSKIH POENOSTAVITEV Anketa je del raziskave diplomskega dela z naslovom CARINSKE POENOSTAVITVE ZA HITREJŠI PRETOK BLAGA V PODJETJU UNIOR.d.d. Anketa je anonimna in vas prosim, da resnično obkrožite tisti odgovor, ki je v skladu z vašim mnenjem. Vljudno vas prosim za sodelovanje in se vam že vnaprej zahvaljujem ! Lucija Šrot

1. Ali so carinske poenostavitve in brez papirno poslovanje doprinesle tudi k poenostavitvam v zunanjetrgovinskem poslovanju ? 1 2 3 4 5 zelo malo zelo veliko

2. Koliko časa je potrebno za pripravo dokumentov, ki so potrebni za hišno

carinjenje v primerjavi s klasičnim poslovanjem ? 1 2 3 4 5 več časa manj časa

3. Menite da so vaši podatki, ki jih pošiljate preko računalniške izmenjave podatkov (RIP) na carino bolj kakovostni ( izpolnitev posameznih polj v ECL-u) v primerjavi s klasičnim poslovanjem ? 1 2 3 4 5 manj kakovostni bolj kakovostni

4. Ali menite, da so carinske poenostavitve pripomogle k hitrejšemu pretoku blaga?

1 2 3 4 5 zelo malo zelo veliko

5. Kako ste zadovoljni s carinskimi poenostavitvami in elektronskim poslovanjem ?

1 2 3 4 5 zelo nezadovoljni zelo zadovoljni

6. Ali so carinske poenostavitve in elektronsko poslovanje povečali ali znižali stroške zunanjetrgovinskega poslovanja?

1 2 3 4 5 zelo povečali zelo znižali

41

7 Podatki o anketiranem:

a) spol 1 2 moški ženska b) starost 1 2 3 4 5 do 25 let do 35 let do 45 let do 55 let nad 55 let c) stopnja izobrazbe 1 2 3 4 srednja višja visoka magisterij