UNIVERZA V MARIBORUčasa in misli posvetiti zdravi, kakovostni hrani. Hrana je del naega vsakdana in kot vsi vemo, brez nje ne moremo åiveti. S pametno in zdravo izbiro le te, pa

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Katarina Jahn

Maribor, 2014

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

PREHRANJEVANLE NAVADE IN ZNANJE

O HRANI NA OSNOVNI ŠOLI IVANA

SKVARČE ZAGORJE OB SAVI

Mentor: Kandidatka:

red. prof. dr. Samo Fošnarič Katarina Jahn

Somentorica:

dr. Martina Rajšp, asistentka

Maribor, 2014

Lektorica:

Anita Eltrin, prof. slovenščine in sociologije

Prevajalka:

Ana Hrastelj Malec, prof. angleščine in španščine

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila mentorju, red. prof. dr. Samu Fošnariču, ki me je sprejel pod

svoje mentorstvo in mi nudil vso strokovno pomoč pri nastajanju diplomske

naloge.

Prav tako se iskreno zahvaljujem somentorici, asist. dr. Martini Rajšp za

strokovno vodenje, podporo, trud, čas, koristne nasvete in pomoč, ki mi je bila

vedno na voljo.

Posebna zahvala gre mojim staršem, ki so mi študij omogočili, kadar koli

priskočili na pomoč in ves čas verjeli vame.

Iskrena zahvala gre mojemu partnerju Klemenu ter mojima sinovoma Anžetu in

Rožletu, ki so me pri pisanju diplomske naloge motivirali, podpirali in me v

vsakem trenutku polnili s pozitivno energijo.

Hvala Vam, brez Vas mi ne bi uspelo!

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana Katarina Jahn, roj. 11. 10. 1987 v Trbovljah, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom Prehranjevalne navade in znanje o hrani na Osnovni šoli

Ivana Skvarče Zagorje ob Savi pri mentorju red. prof. dr. Samu Fošnariču in

somentorici asist. dr. Martini Rajšp, avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe

avtorjev.

_________________________

(podpis študenta)

Maribor, _____________________

POVZETEK

V pričujočem diplomskem delu z naslovom »Prehranjevalne navade in znanje o

hrani na Osnovni šoli Ivana Skvarče Zagorje ob Savi« se zaokroženo dopolnjujeta

teoretični in praktični del. V teoretičnem delu predstavljamo različne načine

prehranjevanja in se posebej osredotočimo na alternativno prehrano. V

empiričnem delu diplomske naloge pa predstavljamo raziskavo izpeljano med 154

učenci OŠ Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi. V izsledkih raziskave ugotavljamo,

da anketirani učenci dobro poznajo termine vegetarijanec, presnojedec in

podobno; da skoraj vsi anketirani otroci jejo meso, vendar so mnenja, da je

zelenjava bolj zdrava, zato jo tudi visok delež anketirancev uživa vsaj trikrat ali

večkrat na teden; ter da veliko anketiranih učencev uživa nekatera zdrava živila,

vendar še vseeno slabo poznajo mnoga druga, zelo zdrava in kakovostna živila.

Ključne besede: zdrava prehrana, alternativna prehrana, vegetarijanska prehrana,

osnovna šola.

ABSTRACT

This diploma thesis entitled »Eating habits and knowledge of food at Ivan Skvarča

Elementary School in Zagorje ob Savi« comprises a theoretical and empirical part.

The theoretical part presents different kinds of nutrition with special focus on

alternative nutrition. The empirical part includes a survey carried out among 154

pupils of Ivan Skvarča Elementary School in Zagorje ob Savi. The results show

that the pupils interviewed are very well aware of the terms—such as

vegetarianism and raw foodism—and that almost all of them consume meat even

though they think the vegetable is healthier. Hence a great percentage of pupils

questioned eat vegetable at least three times a week. Despite knowing and

consuming some healthy food, pupils nevertheless have rather poor knowledge

about numerous healthy and quality foodstuffs.

Keywords: health nutrition, alternative nutrition, vegetarianism, elementary

school.

KAZALO VSEBINE

I UVOD .................................................................................................................. 1

II TEORETIČNI DEL ......................................................................................... 3

1 PREHRANA ................................................................................................... 3

1.1 PREHRANA NEKOČ ............................................................................... 3

1.2 NAČINI PREHRANJEVANJA ................................................................ 5

1.2.1 LJUDSKA PREHRANA .................................................................... 6

1.2.2 PRIPOROČENA – ZDRAVA PREHRANA ..................................... 8

1.2.2.1 Osnove zdrave otroške prehrane ................................................. 9

1.2.2.1.1 Ogljikovi hidrati ................................................................... 9

1.2.2.1.2 Maščobe .............................................................................. 12

1.2.2.1.3 Beljakovine ......................................................................... 13

1.2.2.1.4 Vitamini in minerali ........................................................... 14

1.2.2.2 Prehranska piramida in otroci .................................................... 16

1.2.2.3 Priporočila o otroški prehrani .................................................... 20

1.2.3 ALTERNATIVNA PREHRANA .................................................... 21

1.2.3.1 Makrobiotična prehrana ............................................................ 22

1.2.3.2 Surova (presna) hrana ................................................................ 25

1.2.3.3 Bioprehrana ............................................................................... 29

1.2.3.4 Vegetarijanska prehrana ........................................................... 34

1.3 VEGETARIJANSKA PREHRANA ....................................................... 35

1.3.1 VRSTE VEGETARIJANSKE PREHRANE ................................... 35

1.3.2 RAZLOGI ZA VEGETARIJANSTVO ........................................... 36

1.3.3 VPLIV RASTLINSKE PREHRANE NA ZDRAVJE ..................... 37

1.3.4 VEGETARIJANSKA PREHRANSKA PIRAMIDA ...................... 37

1.3.5 OTROCI VEGETARIJANCI ........................................................... 40

1.3.5.1 Beljakovine v otroški rastlinski hrani ........................................ 41

1.3.5.1.1 Stročnice so zdrave za otroke ............................................. 42

1.3.5.2 Vitamin B12 in železo ............................................................... 43

1.3.5.3 Še nekatere nujno hranljive snovi ............................................. 44

1.3.6 VEGETARIJANSKA PREHRANA V ŠOLI .................................. 44

1.3.6.1 Nasprotovanja vegetarijanski prehrani otrok ............................ 45

1.3.6.2 Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih

ustanovah ............................................................................................... 45

III EMPIRIČNI DEL ......................................................................................... 47

1 NAMEN ......................................................................................................... 47

2 PREDSTAVITEV OSNOVNE ŠOLE IVANA SKVARČE .......................... 47

3 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV

RAZISKOVALNEGA PROBLEMA V OBLIKI RAZISKOVALNIH

VPRAŠANJ ....................................................................................................... 50

3.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......................................................... 50

3.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .............................................................. 53

3.3 SPREMENLJIVKE ................................................................................. 57

3.4 PREIZKUŠANJE ODVISNIH ZVEZ MED SPREMENLJIVKAMI .... 59

4 METODOLOGIJA ........................................................................................ 60

4.1 Raziskovalne metode ............................................................................... 60

4.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................ 60

4.3 Postopki zbiranja podatkov ..................................................................... 62

4.3.1 Izvedba anketiranja .......................................................................... 62

4.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti anketiranja ............................... 62

4.4 Postopki obdelave podatkov .................................................................... 63

5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA .......................................................... 64

5.1 ZNANJE ANKETIRANIH UČENCEV O ZDRAVI IN

ALTERNATIVNI PREHRANI .................................................................... 64

5.1.1 Poznavanje pojma vegetarijanec ...................................................... 64

5.1.2 Načini prehranjevanja ....................................................................... 66

5.1.2.1 Lakto-ovo vegetarijanec ............................................................ 66

5.1.2.2 Vegan ......................................................................................... 68

5.1.2.3 Presnojedec ................................................................................ 70

5.1.3 Prehranska piramida ......................................................................... 72

5.1.4 Bolj zdrav obrok ............................................................................... 74

5.1.4.1 Izbira obroka .............................................................................. 74

5.1.4.1 Pojasnitev izbire določenega obroka ......................................... 75

5.1.5 Vegetarijanski obrok v šoli ............................................................... 78

5.2 PREHRANJEVALNE NAVADE ANKETIRANIH UČENCEV .......... 80

5.2.1 Vegetarijanstvo ................................................................................. 80

5.2.2 Pogostost uživanja posamezne vrste hrane ...................................... 82

5.2.2.1 Pogostost uživanja zelenjave ..................................................... 82

5.2.2.2 Pogostost uživanja stročnic ....................................................... 84

5.2.2.3 Pogostost uživanja mlečnih izdelkov ........................................ 86

5.2.2.4 Pogostost uživanja mesa ............................................................ 88

5.2.3 Izbira obroka ..................................................................................... 90

5.2.4 Izbira najljubše jedi .......................................................................... 92

5.2.5 Poznavanje hrane .............................................................................. 94

5.2.5.1 Leča ........................................................................................... 94

5.2.5.2 Tofu ........................................................................................... 96

5.2.5.3 Pirin kruh ................................................................................... 98

5.2.5.4 Soja .......................................................................................... 100

5.2.5.5 Prosena kaša ............................................................................ 102

5.2.5.6 Azuki ....................................................................................... 104

5.2.5.7 Čičerika ................................................................................... 106

5.2.5.8 Ajdova kaša ............................................................................. 108

IV SKLEP ......................................................................................................... 110

LITERATURA .................................................................................................... 116

PRILOGE ............................................................................................................ 120

KAZALO SLIK

Slika 1: Anže in Rožle ............................................................................................. 2

Slika 2: Štruklji so zelo stara in znana slovenska jed .............................................. 8

Slika 3: Prehranska piramida ................................................................................. 17

Slika 4: Presna hrana je zdrava in že na pogled privlačna .................................... 26

Slika 5: Demeter in Biodar sta blagovni znamki za ekološke proizvode .............. 32

Slika 6: Veganska prehranska piramida ................................................................ 38

Slika 7: Osnovna šola Ivana Skvarče .................................................................... 47

Slika 8: Grb Osnovne šole Ivana Skvarče ............................................................. 49

Slika 9: Strukturni odstotki anketiranih učencev glede na spol ............................ 61

Slika 10: Strukturni odstotki anketiranih učencev glede na razred ....................... 61

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Prikaz živil, ki vsebujejo različne maščobe ................................. 13

Preglednica 2: Vloga in vir prehrane glavnih vitaminov in mineralov ................ 15

Preglednica 3: Prikaz nekaterih jang in jin živil .................................................. 23

Preglednica 4: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami po raziskovalnih

vprašanjih .............................................................................................................. 59

Preglednica 5: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje: . 64

Preglednica 6: Poznavanje pojma vegetarijanec, glede na spol in razred

anketiranih učencev. .............................................................................................. 65

Preglednica 7: Število (f) in strukturni odstotki (f %) glede na pravilno

povezanost termina lakto-ovo vegetarijanec z osebo, ki ne uživa mesa in rib. ..... 66

Preglednica 8: Pravilno povezanost termina lakto-ovo vegetarijanec z osebo, ki

ne uživa mesa in rib, glede na spol in razred anketiranih učencev. ...................... 67


povezanost termina vegan z osebo, ki ne uživa živil živalskega izvora (mesa, rib,

mlečnih izdelkov, jajc). ......................................................................................... 68

Preglednica 10: Pravilna povezanost termina vegan z osebo, ki ne uživa živil

živalskega izvora (mesa, rib, mlečnih izdelkov, jajc), glede na spol in razred



povezanost termina presnojedec z osebo, ki uživa le surovo, ne kuhano hrano. .. 70

Preglednica 12: Pravilna povezanost termina presnojedec z osebo, ki uživa le

surovo, ne kuhano hrano, glede na spol in razred anketiranih učencev. ............... 70

Preglednica 13: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov na vprašanje:

............................................................................................................................... 72

Preglednica 14: Poznavanje prehranske piramide glede na spol in razred



............................................................................................................................... 74

Preglednica 16: Izbira bolj zdravega obroka glede na spol in razred anketiranih

učencev. ................................................................................................................. 74


............................................................................................................................... 75

Preglednica 18: Utemeljitev izbranega obroka glede na spol in razred anketiranih

učencev. ................................................................................................................. 76


............................................................................................................................... 78

Preglednica 20: Ponudba vegetarijanskega obroka v šoli glede na spol in razred



............................................................................................................................... 80

Preglednica 22: Vegetarijanci glede na spol in razred anketiranih učencev. ....... 80


............................................................................................................................... 82

Preglednica 24: Pogostost uživanja zelenjave glede na spol in razred anketiranih

učencev. ................................................................................................................. 82


............................................................................................................................... 84

Preglednica 26: Pogostost uživanja stročnic glede na spol in razred anketiranih

učencev. ................................................................................................................. 84


............................................................................................................................... 86

Preglednica 28: Pogostost uživanja mlečnih izdelkov glede na spol in razred



............................................................................................................................... 88

Preglednica 30: Pogostost uživanja mesa glede na spol in razred anketiranih

učencev. ................................................................................................................. 88


............................................................................................................................... 90

Preglednica 32: Izbira obroka glede na spol in razred anketiranih učencev ........ 91


............................................................................................................................... 92

Preglednica 34: Izbira najljubše jedi glede na spol in razred anketiranih učencev.

............................................................................................................................... 93


............................................................................................................................... 94

Preglednica 36: Poznavanje leče glede na spol in razred anketiranih učencev. .. 95


............................................................................................................................... 96

Preglednica 38: Poznavanje tofuja glede na spol in razred anketiranih učencev. 97


............................................................................................................................... 98

Preglednica 40: Poznavanje pirinega kruha glede na spol in razred anketiranih

učencev. ................................................................................................................. 99


............................................................................................................................. 100

Preglednica 42: Poznavanje soje glede na spol in razred anketiranih učencev. 100


............................................................................................................................. 102

Preglednica 44: Poznavanje prosene kaše glede na spol in razred anketiranih

učencev. ............................................................................................................... 102


............................................................................................................................. 104

Preglednica 46: Poznavanje azukija glede na spol in razred anketiranih učencev.

............................................................................................................................. 104


............................................................................................................................. 106

Preglednica 48: Poznavanje čičerike glede na spol in razred anketiranih učencev.

............................................................................................................................. 106


............................................................................................................................. 108

Preglednica 50: Poznavanje ajdove kaše glede na spol in razred anketiranih

učencev. ............................................................................................................... 108

1

I UVOD

»Smo to, kar mislimo in jemo.«

Louise Hay

Živimo v času, v katerem je življenjski tempo zelo hiter. Zaradi tega nam

primanjkuje časa za redno prehrano. Ljudje bi se morali začeti zavedati ter več

časa in misli posvetiti zdravi, kakovostni hrani. Hrana je del našega vsakdana in

kot vsi vemo, brez nje ne moremo živeti. S pametno in zdravo izbiro le te, pa bi

lahko našemu telesu zagotovili vse potrebne snovi, ki bi mu pomagale pri

vsakodnevnem bojevanju z negativnimi dejavniki, kot je stres. Zdrav način

življenja ti da ogromno pozitivne energije, ki ti pomaga do zdravja in posledično

tudi veselja.

Ljudje imamo različne poglede in potrebe po hrani. Poznamo veliko dejavnikov,

ki vplivajo na to, kot so starost, fizične obremenitve in na žalost tudi bolezni.

Vsak človek ima tako svoj lasten slog prehranjevanja. Sama sem se našla v

vegetarijanstvu in tako že deset let dajem zdravemu hranjenju pomembno mesto v

mojem življenju. Odkar pa sem mamica štiriletnega Anžeta in enoletnega Rožleta

pa prehrano še bolj načrtujem in nanjo dajem še večji poudarek. Zavedam se, da

sem odgovorna za njuno zdravje, zato jima poleg neizmerne ljubezni nudim tudi

zdrav način prehranjevanja. Posegam po ekološko pridelanih in predelanih živilih,

ki niso gensko spremenjena. Ta namreč vsebujejo veliko mineralov in vitaminov,

ki ohranjajo moje zdravje in zdravje mojih otrok. Hrana narejena iz tovrstnih živil

je veliko bolj okusna. Otroka jo z užitkom sprejemata in obroke narejene iz njih, z

veseljem pojesta.

Starši smo tisti, ki od rojstva vplivamo na to, kako se bodo naši otroci

prehranjevali. Hrana v otroštvu vpliva na njihovo kasnejše zdravje, zato je dobra

zasnova in poudarek na zdravem prehranjevanju v otroštvu še kako pomembno.

2

Ne samo vegetarijanstvo, so tudi drugi načini prehranjevanja, kateri meso

zajemajo, lahko zelo učinkoviti in zdravi. Pomembno je, da otroka že od malih

nog učimo, kaj je zanj zdravo, se o hrani z njim pogovarjamo ter ga spodbujamo

in navajamo k uživanju zdrave hrane. Veliko lažje je otroka že od samega začetka

navajati na zdrava, polnovredna živila. Tako jih lažje sprejema in postanejo del

njegove prehrane. Večji kot so otroci, težje jih je prepričati, da poskusijo kaj

novega. Zavedajmo se, da je otrokovo zdravje v veliki meri odvisno od zdravega

prehranjevanja. Dodamo mu le še gibanje ter pozitivno mišljenje, ki tako otroke

kot tudi odrasle naredi srečne ter zdrave.

Slika 1: Anže in Rožle

Vir: Lasten, 2014

Za diplomsko delo o prehranjevanju sem se odločila, ker me je zanimalo, kaj

otroci o hrani vedo in na kakšen način se prehranjujejo.

3

II TEORETIČNI DEL

1 PREHRANA

1.1 PREHRANA NEKOČ

Dobro zdravje je prvina kakovosti življenja. Povezano je z najširšim človekovim

okoljem, kjer ima prehrana zelo pomembno mesto že od nekdaj.

Rimljanom je hrana pomenila del kulture, saj so v njej uživali. Bila jim je v

veselje in priložnost za družabnost. Prehrana preprostega ljudstva je bila skromna.

Proso, zelenjava, mlinci, različni siri in sadje je bila bogata brezmesna hrana, ki bi

se je danes razveselil vsak vegetarijanec. Pri bogati pojedini tistega časa pa

nikakor ni smela manjkati gos, ki je takrat veljala za najsočnejšo perutnino.

(Furlan idr., 1997)

Srednjeveška prehrana nima skoraj nič skupnega z današnjo prehrano, kaj šele z

zdravo in uravnoteženo. Jedi so pripravljali z obilico začimb, ki so preglasile

osnovni okus. Bile so tudi statusni simbol. Bogatejši kot so bili ljudje, več dragih

začimb so si lahko privoščili. (prav tam)

V 16. stoletju se je zgodil velik preobrat v kulinariki in kuharskih tehnikah. V

Evropi je na koncu 16. in začetku 17. stoletja vodila italijanska kuhinja. Po

odkritju morskih poti v vzhodno Indijo in odkritju Amerike so se jim pridružili

novi pridelki kot so krompir, kava, kakav. Izboljšala se je tudi kuharska tehnika,

saj so dotlej odprta ognjišča nadomestili štedilniki in litoželezna posoda. Črna

kuhinja je še nadalje prevladovala na kmetih. Hrano si je skoraj vso kmet pridelal

sam in iz nje pripravljal jedi. Meščanska hrana se je močno razlikovala od

kmetove. Proti koncu 17. stoletja sta bili v modi italijanska in francoska kuhinja,

ki je takrat dosegla izredno visoko raven. V graščakovi, plemiški kuhinji je bilo

4

več osebja in boljših kuharjev. Kuhinja je bila tedaj že svetovljanska, saj si je

graščak rad privoščil različne jedi sveta. Tako so kuharji morali obvladati dobrote

angleške, nemške, madžarske in dunajske kuhinje. (prav tam)

Vse do danes sta se v Evropi dobro uveljavili italijanska in francoska kuhinja.

Italijanska je pri pripravi jedi rustikalna, kar pomeni da ljubi osnovni okus živil.

Njena posebnost je obilica testenin, olivno olje, italijanski sir parmezan, pršut in

morske specialitete. Pica, nekoč preprosta neapeljska jed nižjih slojev, je danes

italijanska nacionalna jed. Značilnost francoske kuhinje pa so sveža, najboljša

živila. Kuhar naj bi popolnoma ohranil njihov izvirni okus. Njihove znane jedi,

kot so francoska solata, smetanova omaka ali špinača postrežena k mesu s

krompirjem, poznamo vsi. (Furlan idr., 1997)

V Evropi se v zadnjem času pojavlja nova kulinarična usmeritev, ki priporoča

povsem naravno hrano. Kuharji naj ne bi segali po mesu ogroženih živalskih vrst,

v lonce pa naj bi dajali doma rastoča in sezonska živila, pridelke in sadeže, kot so

mleko, sir, sadje, zelenjava in domača perutnina. V novejšem času so se pri nas

začele uveljavljati etnične kuhinje. Od mehiške do orientalskih in predvsem

azijskih. Za predvsem zelo zdravo velja kitajska kuhinja, saj v voku pripravljena

jed v nekaj minutah ohrani več hranilnih snovi kot naš način kuhanja. (prav tam)

In prav na Kitajskem so se med prvimi resno začeli ukvarjati z zdravo prehrano in

s prehrano pri zdravljenju. V kitajski tradicionalni medicini ima terapija s hrano in

zdravim prehranjevanjem izredno pomembno vlogo. Pravilna prehrana je ključni

element v uspešnosti celostnega zdravljenja. Kitajci so odkrili skrivnost

življenjske energije jin in jang ter jo uporabili tudi v prehrani. Živila so tako

opredelili v tiste, ki telo ogrevajo ali ga hladijo, in v tiste, ki telo krepijo ali

pomirjajo. Zelo dobro so se izurili tudi v zeliščih. (Papuga in Globočnik Papuga,

2007)

5

Vsa ta znanja o prehrani in kitajski tradicionalni medicini so bila tisočletja steber

tradicionalnega zdravljenja in ohranjanja zdravja na daljnem vzhodu. Nato pa so

kitajski pristop dopolnili na Japonskem. Dodali so mu izvirne izkušnje v doktrini

makrobiotike, ki temelji na filozofiji zena. Ta način prehranjevanja organe okrepi

s pestrim uživanjem žit, stročnic, zelenjave in semen. (prav tam)

1.2 NAČINI PREHRANJEVANJA

Vsakdo izmed nas lahko odkrije umetnost zdravega življenjskega sloga, ki vodi v

dobro počutje, veselje, spontanost in ustvarjalnost. Z malo dobre volje in

spoštovanja do narave se lahko znebimo starih vzorcev in navad iz preteklosti.

Potrebne so želja, vztrajnost, disciplina in motivacija. Zavedati se moramo, da le z

besedami sveta ne bomo spremenili. Z dejanji lahko začnemo pri sebi, tako da se

opazujemo, spoznavamo in spreminjamo svoje škodljive prehranjevalne navade. Z

vztrajnim spreminjanjem sebe lahko postanemo dober zgled drugim, ki bodo

nekega dne spremenili svet v oazo ljubezni, sreče in miru. (Papuga in Globočnik

Papuga, 2007)

Dandanes poznamo zelo veliko najrazličnejših teorij prehranjevanja. Avtorji

različnih knjig in priročnikov govorijo predvsem o zdravi prehrani, ki ne le

podaljšuje dolžino življenja, temveč tudi poveča našo življenjsko moč.

Pokorn (2000) pravi, da je izbira in uživanje hrane odvisno od tradicije,

kulture, okolja ter hranilnih in energijskih potreb, glede na spol, starost in

življenjski slog. »Dobre dedne osnove in zdravo okolje brez vsakdanjih

stresov so ob preprosti prehrani ključ do dolgega in zdravega življenja.«

(prav tam, str. 11)

Webster-Gandy (2013) je mnenja, da dobra ali slaba hrana ne obstajata.

Ključ do zdrave prehrane je uravnotežen pristop k hrani, katero je

potrebno obravnavati kot celoto. Ko je prehrana neuravnotežena in vsebuje

preveč »manj dobre« hrane, takrat postane ta nezdrava.

6

Papuga in Globočnik Papuga (2007) se strinjata, da je zdravo in

uravnoteženo hranjenje temeljni pogoj za ohranjanje zdravja in dobrega

počutja. Uživanje čim bolj naravne, čim manj predelane hrane in preprosto

pripravljenih jedi, je dolgoročno gledano najcenejša in najkrajša pot k

zdravju in naravi.

Način človekove prehrane lahko razdelimo na tradicionalno ali ljudsko prehrano,

priporočeno – zdravo prehrano in alternativno prehrano.

1.2.1 LJUDSKA PREHRANA

Ljudska ali tudi domača jed je pojem za starejšo jed, ki se je v svoji izvirnosti

najdalj ohranila pri podeželskem prebivalstvu. (Kuhar. 1998)

Za domačo oz. ljudsko hrano uporabljamo tudi naziv »slovenska narodna jed«. Ta

pojem namreč pomeni izbrana kmečka jedila, ki so delno izboljšana, prirejena in

pripravljena največkrat po okusu meščanov. (prav tam)

To so na eni strani preproste vsakodnevne jedi z jedilnika podeželskega

prebivalstva iz 19. stoletja. (prav tam) Različne prehranske navade so se torej

razvijale na podeželju in pa tudi v samostanih, mestih in zlasti na dvorih, kjer je

hrana pomenila predvsem izrazit užitek. (Pokorn, 2005)

Na drugi strani k domači hrani sodijo svečane in praznične jedi ob cerkvenih,

ljudskih, družinskih in življenjskih praznikih. Skoraj vsak praznik ima svoje

posebne jedi. »Vsak gudek ima svoj udek.« To je star dolenjski pregovor, ki

pomeni, da skoraj vsak praznik zahteva svoj poseben kos mesa. V naši

tradicionalni kuhinji se je največ ohranilo prav teh jedi. Prav tako sem sodijo jedi

za posebne priložnosti npr. ob rojstvu, poroki, smrti, večjih kmečkih delih, kot so

žetev, mlatev, košnja…

7

Večkrat pa za domačo jed uporabljamo poenostavljeno opredelitev. Domača jed je

tista, ki se je današnja starejša generacija še spominja iz svoje mladosti. (Kuhar,

1998)

Ljudska prehrana je delni namen gospodarskega prizadevanja. Posamezne jedi in

pijače so posledica podnebnih, gospodarskih in kulturnozgodovinskih razmer in

okoliščin. (Pokorn, 2005) Slovenska tradicionalna kuhinja je zelo pestra, prava

Evropa v malem. Poznamo štirideset kulinaričnih območij s samosvojimi jedmi.

Različni klimatski pogoji, sestava tal, komunikacije, gospodarski pogoji, različne

kulturnozgodovinske razmere, vse to je pomagalo krojiti vsakodnevno in

praznično hrano Slovencev. (Kuhar, 1998)

Imamo tri velike evropske kulture – alpska, panonska in sredozemska.

Prekmurska (panonska) tradicionalna kuhinja slovi po obilici močnatih jedi, od

katerih so zelo znane gibanice, pogače in obilo divjadi. Na Štajerskem zelje, repa,

krompir in fižol sestavljajo osnovna živila. Tudi Dolenjska je poznana po eni prav

posebni jedi. Štruklji so ena izmed desetih največjih slovenskih znamenitosti,

znana že kar nekaj stoletij. Zelo priljubljena idrijska in dolenjska jed so žlikrofi,

pripravljeni z različnimi omakami. Gorenjski znan pregovor: »Kratka večerja –

dolgo življenje«, bi morali spoštovati prav vsi kot pravilo uravnotežene zdrave

prehrane. Nekateri Gorenjci so namreč tako kot nekoč še danes bolj varčni pri

hrani. Potica pa je njihova najbolj znana tradicionalna jed. Omenimo še primorsko

(sredozemsko) prehrano, katere značilnost je več kuhanih kot pečenih jedi.

Primorci uporabljajo številne začimbe, dišavnice, več zelenjave, sadežev in

seveda olivno olje. Ne smemo pozabiti na znan kraški pršut, ki ga uporabljajo tudi

pri kuhi. (Furlan idr., 1997)

8

Slika 2: Štruklji so zelo stara in znana slovenska jed

Vir: qulinarica.com, b. l.

Torej je domača kuhinja Slovencev zelo bogata. V zadnjih nekaj letih se je odnos

do domače tradicionalne hrane znatno spremenil. Stare domače jedi lahko sedaj

okusimo ne samo na podeželju, ampak tudi na turističnih kmetijah, ki jih je v

Sloveniji že več kot dvesto. (Kuhar, 1998)

1.2.2 PRIPOROČENA – ZDRAVA PREHRANA

Priporočena – zdrava prehrana, ki jo zagovarja tudi Svetovna zdravstvena

organizacija, je sestavljena iz uravnotežene prehrane, preprečevalke tako

imenovanih deficitarnih bolezni, iz varne prehrane, ki preprečuje zastrupitve z

aditivi, in iz funkcionalne prehrane, zaradi katere je človek varnejši pred

sodobnimi (civilizacijskimi) boleznimi. Ne nazadnje, pa mora biti prehrana tudi

biološko in gastronomsko sprejemljiva. O biološki sprejemljivosti govorimo, če

človek na zaužito hrano ni preobčutljiv (alergičen) in se po zaužitju hrane tudi

dobro počutiti. (Pokorn, 2003) Da bi dosegli uravnoteženo prehrano, moramo

izbirati med različnimi živili. Takšna prehrana bo zagotovila zadostne količine

različnih hranil, ki jih potrebuje naše telo.

9

1.2.2.1 Osnove zdrave otroške prehrane

V otroštvu je optimalna prehrana bistveni predpogoj za zdrav telesni in duševni

razvoj. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu,

vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem

obdobju. To posledično vpliva na zdravje v odrasli dobi. Če otroka že od malih

nog, ko začnemo uvajati v prehrano nova živila, navajamo na zdravo prehrano,

bomo imeli kasneje manj težav. V odrasli dobi namreč stežka opustimo napačne

navade, ki smo jih pridobili v otroštvu. Neustrezno prehranjevanje lahko pripelje

do slabšega počutja, hkrati pa vpliva na zmanjšano odpornost organizma in je

dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (prekomerna teža,

sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja) v poznejšem življenjskem obdobju.

Zdravo prehranjevanje v otroštvu je osnova za zdravje osebe v odrasli dobi. Zelo

pomembno je tudi zato, ker je potreba po energiji, beljakovinah, vitaminih in

mineralih v letih odraščanja še posebej velika. Uravnotežena prehrana je v veliki

meri sestavljena iz ogljikovih hidratov (50-55 % energijskih potreb), iz manjšega

dela maščob, predvsem rastlinskih (med 20 do največ 35 % dnevnih energijskih

potreb) in iz živalskih ter rastlinskih beljakovin (10-15 % energijskih potreb).

(Battelino, Hlastan Ribič, Kostanjevec in Pokorn, 2006)

1.2.2.1.1 Ogljikovi hidrati

Kaj so ogljikovi hidrati?

Ogljikovi hidrati so naš glavni vir energije. V celicah se povežejo s kisikom, tako

nastaneta ogljikov dioksid in voda, energija pa se sprosti. (Webster-Gandy, 2013)

»Strokovnjaki za prehrano delijo ogljikove hidrate v sladkorje, škrob in vlaknine.

Osnovna kemijska struktura ogljikovih hidratov je spojina, imenovana saharid.

Sladkorji so sestavljeni iz enega tipa (monosaharidi) ali pa iz dveh saharidov,

povezanih med sabo (disaharid). Več saharidov, povezanih med seboj, sestavlja

polisaharid.« (prav tam, str. 44-45)

10

Zakaj potrebujemo ogljikove hidrate?

Sladkorji so zelo pomemben vir energije, ki jo dobimo s prehrano. Glukoza se

uporablja kot gorivo za naše telesne celice. Od nje so skoraj popolnoma odvisni

naši možgani ter njihove naloge. Če v telo vnesemo preveč sladkorja, se ta shrani

v naših jetrih v obliki glikogena. Te zaloge se začnejo porabljati takrat, ko naše

telo hitro potrebuje energijo za telesno vadbo ali pa takrat, ko telo enostavno ne

dobi dovolj energije s prehrano. V primeru, da so zaloge sladkorja polne, se ta

spremeni v maščobe in shrani v maščobno tkivo. Naše telo ima sposobnost

uravnavanja nivoja glukoze v krvi. Če zaužijemo veliko ogljikovih hidratov, bo

naša trebušna slinavka začela izločati več inzulina in hormona. Ta spodbuja

spreminjanje sladkorjev v glikogen. Tako se bo nivo glukoze v krvi vrnil na

normalne vrednosti. (Webster-Gandy, 2013)

Škrob

Škrob je velika, kompleksna spojina (polisaharid), ki je sestavljena iz molekul

glukoze. Živila, ki vsebujejo škrob, so pomemben del naše prehrane. V nekaterih

delih sveta zagotovi škrob tudi do osemdeset odstotkov celotnega vnosa energije.

Surova škrobna živila je zelo težko prebaviti, zato jih s kuhanjem obdelamo in

postanejo lažje prebavljivi. Kuhanje namreč spremeni način vezave glukoznih

molekul. Gretje škrobnih živil v vodi povzroči, da se škrob v njih napihne, kar

kasneje prebavnemu encimu amilazi omogoči, da ga lahko razgradi v glukozo, ki

se vsrka v telo. (Webster-Gandy, 2013)

Osnovna živila, ki so glavni viri škroba so krompir, žitarice (pšenica, ječmen,

koruza, oves in rž) ter riž. Zdrava prehrana naj bi vsebovala v povprečju 37

odstotkov energije, pridobljene iz škroba, intrinzičnih in mlečnih sladkorjev. To

velja tako za otroke kot tudi za odrasle. (prav tam)

11

Vlaknine ali neškrobni polisaharidi

Vlaknine ali neškrobni polisaharidi so glavne sestavine sten rastlinskih celic.

Odporne so na prebavne encime. Poznamo netopne vlaknine v vodi, ki povečajo

količino blata in v njemu vsebnost vode. Tako pomagajo odpravljati zaprtje,

zmanjša se pritisk v našem črevesju, posledično pa vse to vpliva na preprečevanje

bolezni. Živila, ki vsebujejo netopne vlaknine, so pšenica, koruza in riž. (prav

tam)

Na drugi strani pa imajo topne vlaknine v vodi na količino blata malo učinka. Te

vlaknine se vežejo z žolčnimi kislinami, ki so bogate s holesterolom. Holesterol v

žolču se namreč običajno ponovno vsrka v naše telo, a na tem mestu nastopijo

topne vlaknine. Te preprečujejo ponoven privzem holesterola, zato se ga več

izgubi z blatom in se ga manj vsrka nazaj v telo. To je zopet pomembno za

preprečevanje bolezni, predvsem koronarne bolezni srca. Živila, ki vsebujejo

topne vlaknine, so oves, ječmen in rž. (prav tam)

Veliko vlaknin v prehrani pa je tudi v sadju in zelenjavi, kjer je razmerje med

topnimi in netopnimi vlakninami različno. Vsaka vrsta vlaknin ima drugačno

vlogo pri prebavi. Prehrana otroka in odraslega naj bi dnevno vsebovala 12 do 14

gramov vlaknin iz različnih virov. Takšno količino lahko dnevno zagotovimo z

uživanjem petih obrokov zelenjave in sadja. (prav tam)

Živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate (Hafner, 2011):

kruh in izdelki iz kruha,

testenine,

žitarice (kosmiči),

riž,

krompir,

fižolovke,

sadje – sveže in posušeno,

zelenjava,

12

konzervirana hrana – marmelade, med …,

kolači in biskviti,

športni napitki,

sadni in zelenjavni sokovi in

jogurti s svežim sadjem.

1.2.2.1.2 Maščobe

Kaj so maščobe?

»Osnovni gradniki maščob so maščobne kisline in glicerol. Maščobna kislina je

sestavljena iz verige ogljikovih atomov, ki ima na eni strani karboksilno in na

drugi metilno skupino. Metilna skupina je sestavljena iz enega ogljikovega in treh

vodikovih atomov. Tri različne maščobne kisline, povezane z glicerolom,

sestavljajo triglicerid. Maščobe v naši prehrani so mešanica trigliceridov.«

(Webster-Gandy, 2013, str. 33 in 35)

Vrste maščob in zakaj so priporočljive

Obstajajo tri glavne vrste maščob, katere se razlikujejo po kemijski zgradbi in

lastnostih (prav tam):

Nasičene maščobe so najslabše maščobe, katere lahko telo uporabi zgolj

kot vir energije. Prekomerno uživanje nasičenih maščob lahko povzroči

nevarnost za nastanek srčnega infarkta, povišano raven holesterola in

debelost.

Mononenasičene (enkrat nenasičene) maščobe niso nujno potrebne, vendar

jih je zaradi številnih koristi zelo priporočljivo uživati. Prispevajo k

ohranjanju in povečanju mišične mase, delujejo kot antioksidanti, ugodno

vplivajo na strjevanje krvi, krvni tlak in na raven holesterola ter

pospešujejo presnovo in izgorevanje odvečnih maščob.

13

Polinenasičene (večkrat nasičene) maščobe telo nujno potrebuje, zato jim

pravimo tudi esencialne maščobne kisline. Sodelujejo pri proizvajanju

energije in transportu kisika po telesu, pomembne so za nastajanje

hemoglobina, krepijo imunski sistem, znižujejo krvni tlak, pospešujejo

presnovo, zmanjšujejo potrebo po inzulinu ter koristijo pri srčno-žilnih

obolenjih.

Preglednica 1: Prikaz živil, ki vsebujejo različne maščobe

Vrsta maščobnih kislin Viri v prehrani

nasičene maščobne kisline svinjska mast, loj, mastno meso,

mleko, mlečni izdelki, maslo

mononenasičene maščobne kisline oreščki (mandlji, lešniki, orehi …),

semena, olivno olje, avokado

polinenasičene maščobne kisline sojino, repično, koruzno in laneno olje

ter vsa druga kvalitetna 100 %

rastlinska olja, ribe

Vir: znižajmo-holesterol.si (b.l.)

Maščobe naj ne bi zagotovile več kot 30 odstotkov našega celotnega vnosa

energije, nasičene maščobe pa ne več kot 10 odstotkov. Priporočen vnos

esencialnih maščobnih kislin za otroke in dojenčke je en odstotek celotnega vnosa

energije, za odraslega človeka pa en do dva odstotka. (Webster-Gandy, 2013)

1.2.2.1.3 Beljakovine

Kaj so beljakovine?

»Beljakovine so velike molekule, sestavljene iz osnovnih gradnikov, imenovanih

aminokisline. Aminokisline vsebujejo ogljik, vodik, kisik, dušik in občasno tudi

žveplo. Tipična beljakovina lahko vsebuje 500 in več medsebojnih povezanih

aminokislin.« (Webster-Gandy, 2013, str. 23)

14

Pomembne vloge beljakovin

Beljakovine so gradniki našega telesa. Brez njih ne bi bili zmožni popraviti ali

zamenjati telesnih celic. V našem telesu imajo beljakovine tako veliko

pomembnih vlog (Webster-Gandy, 2013):

so glavna sestavina strukturnih tkiv, na primer kože in kolagena;

naša kri jih potrebuje za tvorbo rdečih in belih krvnih celic;

potrebne so za tvorbo belih krvnih teles in protiteles, ki nam pomagajo, da

se upremo okužbam, zato je od njih odvisna naša telesna odpornost;

encimi in hormoni, kot je inzulin, so beljakovine, katere so ključne za

prebavo hrane.

Prehranski viri beljakovin

Beljakovine najdemo v živilih živalskega in rastlinskega izvora.

Živila živalskega izvora so meso, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki.

Živila rastlinskega izvora pa lahko zaužijemo v brezmesni hrani. Veliko

beljakovin vsebujejo stročnice (soja, leča, čičerika, fižol) in žitarice.

Pomembno je, da uživamo mešanico različnih virov beljakovin in s tem

zagotovimo zadostno oskrbo z vsemi esencialnimi aminokislinami. (prav tam)

Uradno priporočena količina beljakovin, ki bi jih morali zaužiti dnevno, je od 30

do 45 gramov. (Adiradža dasa, 1996)

1.2.2.1.4 Vitamini in minerali

»Vitamini so kompleksne kemijske spojine.« (Webster-Gandy, 2013, str. 58)

»Minerali so kemijski elementi, ki so vključeni v različne procese v našem

telesu.« (Webster-Gandy, 2013, str. 66)

15

Obstaja trinajst različnih vitaminov. Skoraj vsako delovanje v telesu jih nujno

potrebuje, saj pomagajo uravnavati procese. Prav tako potrebujemo približno

petnajst mineralov, katere telo porabi kot gradbeno snov (kalcij za kosti), drugi pa

pomagajo uravnavati telesne tekočine. (Costain, 2004)

Preglednica 2: Vloga in vir prehrane glavnih vitaminov in mineralov

VLOGA KJE GA/JO

NAJDEMO?

VITAMINI

VITAMIN C Antioksidant. Potreben je za zdravo

kožo, kosti, zobe in dlesni. Pomaga v

boju proti infekcijam in pri absorpciji

železa.

Agrumi, jagodičje, kivi,

melona, zelenjava.

VITAMIN E Antioksidant, ki ščiti telesne celice in

večkrat nenasičene maščobe.

Rastlinska olja, oreščki,

semena.

FOLNA

KISLINA

Znižuje tveganje za razvoj bolezni

srca. Potreben je za zdravo kri in

delovanje živcev.

Polnovredna žita,

zelenjava, stročnice,

kosmiči, kruh.

MINERALI

MAGNEZIJ Telesu daje stabilnost, pomaga pri

delovanju mišic in živcev, z njegovo

pomočjo telo iz hrane črpa energijo.

Polnovredna žita,

oreščki, zelenjava,

stročnice, ribe, semena.

KALIJ Pomaga uravnavati krvni tlak, srčni

utrip ter delovanje živcev in mišic.

Sokovi, sadje, zelenjava,

stročnice, mlečni izdelki.

KALCIJ Gradi in ohranja močne kosti.

Potreben je za delovanje mišic in

živcev.

Mleko, mlečni izdelki,

stročnice, zelenjava.

ŽELEZO Nujen je za tvorbo hemoglobina, v

rdečih krvnih telescih, ki po telesu

prenašajo kisik.

Zelenjava, suho sadje,

polnovredna žita,

stročnice, ribe, meso.

SELEN Preprečuje raka, pomemben pri

delovanju ščitnice.

Oreščki, morske alge,

ribe, meso, žita.

Vir: Costain, 2004

Bistven del uravnotežene prehrane sestavljajo vitamini in minerali, katere naše

telo nujno potrebuje za življenje. Večino jih telo ne more proizvesti, zato jih

moramo vnašati s hrano. Pomanjkanje vitaminov in mineralov lahko vodi do

različnih bolezni in slabega počutja oz. zdravja. Vsak dan potrebujemo le majhne

količine vsake vrstne vitaminov, da ostanemo zdravi. Ne poznamo točno

16

določenega deleža vnosa vitaminov v telo, priporočen pa je takšen dnevni

odmerek, ki vzdržuje dobro zdravje posameznika. Za različne skupine ljudi je

odmerek vitaminov različen. Minerale, ki jih naše telo potrebuje, preprosto

dobimo z raznoliko prehrano. Njihovo pomanjkanje je zato zelo redko, razen pri

ljudeh z določenimi boleznimi. (Webster-Gandy, 2013)

Torej, da bi dosegli zdravo otroško in odraslo prehrano, naj bo ta predvsem

uravnotežena. Izbirati moramo med različnimi živili, ki so za naše telo hranljive in

zdrave. Le takšna prehrana bo zagotovila zadostne količine različnih hranil, ki jih

potrebuje naše telo. (prav tam)

1.2.2.2 Prehranska piramida in otroci

Otroci pri prehranjevanju niso mali odrasli, zato potrebujejo več kot le zgolj

uravnoteženo prehrano. Hrana mora biti pripravljena njim primerno. Otroke

moramo že v zgodnjem otroštvu navajati na zdrav način prehranjevanja. Zelo

pomemben je pravilen izbor živil, ki sestavljajo obroke. (Battelino idr., 2006)

Pozorni moramo biti na vseh pet osnovnih hranil: na beljakovine, ogljikove

hidrate, maščobe, minerale in vitamine. Prav vsako izmed teh opravlja svojo

funkcijo. Katera živila pa so bolj koristna? Vsa, kajti za dobro zdravje otroci

potrebujejo živila iz vseh skupin. To nam in tudi otrokom najbolj prikaže

prehranska piramida, ki nakazuje potrebo po zdravih živilih. (Kuhar, 2004)

17

Slika 3: Prehranska piramida

Vir: revitalizacija.si, b.l.

1. PRVA (SPODNJA) POLIČKA

V spodnjem delu piramide, na največji polički, so žita, žitni izdelki, riž, ovseni

kosmiči in krompir. S te poličke moramo izbirati največ živil za zdravo prehrano

naših otrok. (Kuhar, 2004) Žita vsebujejo veliko pomembnih hranilnih snovi, kot

so vitamini, minerali, nenasičene maščobne kisline in vlaknine. Pomemben vir

prehranske vlaknine so polnozrnati izdelki, ki so pripravljeni iz polnozrnate moke.

Vsaj polovica žit, ki jih otroci zaužijejo vsak dan v obliki kruha in müslija, bi

morala biti izdelana iz polnozrnate moke in polnozrnatih kosmičev. Če bi otroci to

upoštevali, bi lahko preostali del ogljikovih hidratov zaužili v obliki pekovskih

izdelkov iz bele moke. V prehrano otrok je priporočljivo vključevati čim več

različnih vrst žit, kot so ječmen, koruza, proso, oves in pira. Izdelke iz bele moke

(riž, testenine) je bolje zamenjati z naravnim rižem in polnozrnatimi testeninami,

ker te vsebujejo več življenjsko pomembnih hranilnih snovi. (Battelino idr., 2006)

18

2. DRUGA POLIČKA

Na drugi polički piramide sta sadje in zelenjava. Otroci morajo uživati čim več

jedi iz te skupine. Ta živila so zdrava in jih obvarujejo pred številnimi boleznimi,

obenem pa krepijo tudi imunski sistem. Zelenjava vsebuje vitamine C in A ter

minerale, kot so železo, kalcij in magnezij. Ima zelo malo maščob in veliko

prehranskih vlaknin. (Kuhar, 2004) Delež zelenjave naj bi otroci zaužili kot sveže,

torej v obliki presne hrane, drugi delež pa v kuhani obliki. Sveže sadje, ki je

najbolj dragoceno, bi moralo biti na otroškem jedilniku vsak dan. Z uživanjem

široke palete različnih vrst sadja in zelenjave bomo otrokom zagotovili dobro

preskrbljenost z vitamini. (Battelino idr., 2006)

3. TRETJA POLIČKA

Na polovici tretje poličke piramide se nahajajo mleko in mlečni izdelki, ki so za

otroke nepogrešljivi v obdobju rasti. So najboljši naravni vir kalcija. Kalcij, ki je

pridobljen iz mleka in mlečnih izdelkov, telo absorbira veliko bolje kot iz drugih s

kalcijem bogatih živil. Kalcij otroci nujno potrebujejo za zdravo rast ter zgradbo

kosti in zob. Na trdnost kosti neposredno vpliva uživanje kalcija v otroštvu in

mladostniški dobi. Poleg tega pa na trdnost kosti pomembno vplivajo tudi

kakovostne beljakovine. To so fosfor, cink, jod in še posebej vitamini skupine B

in vitamin D, ki so pomembni tudi za živčevje, saj spodbujajo umske in telesne

sposobnosti posameznika. Otroci, ki kravjega mleka in mlečnih izdelkov ne

prenašajo, pa lahko kalcij pridobijo s hranilnimi snovmi rastlinskega izvora. To so

npr. soja in izdelki iz soje ter s kalcijem bogata mineralna voda. (prav tam)

Na drugi polovici tretje poličke so meso in jajca. Že sama polička je manjša, kar

pomeni, da morajo otroci ta živila uživati zmerno. Z mesom ne smejo pretiravati,

vendar so za rast in razvoj telesa potrebne tudi beljakovine živalskega izvora.

Meso je dober vir železa, cinka, vitamina B12 in mineralov. Priporočljivo je

uživanje nemastnih delov govedine, perutnine brez kože in predvsem ribe, ki so

bogate z jodom in vitaminom D. Najbolj nevarno pa je prekomerno uživanje

živalske masti in mastnega mesa. Zato je dobro, da otrokom mesne jedi občasno

19

zamenjamo z zelenjavo, predvsem s stročnicami (fižol, bob, soja, čičerika).

(Kuhar, 2004)

Jajca so bogata z vitamini, še posebej z vitaminom D. Ker pa jajčni rumenjak

hkrati vsebuje velike količine holesterola, je priporočljivo, da otroci zaužijejo

največ tri do pet jajc na teden. V to količino so všteta tudi jajca, ki so prisotna v

različnih jedeh (testenine, palačinke …). (Battelino idr., 2006)

4. ČETRTA (ZGORNJA) POLIČKA

Čisto na vrhu piramide so maščobe, olja in slaščice, mast, smetana, margarina in

maslo. Vsa ta živila imajo veliko kalorično vrednost in malo hranilnih snovi.

(Kuhar, 2004) Zato je zelo pomembno, da otroci v telo vnašajo rastlinske

maščobe, ki so bolj kakovostne. To so rastlinska olja (sončnično, oljčno, sojino,

repično) in kakovostne margarine. Rastlinske maščobe so namreč sestavljene iz

zdravju koristnejših nenasičenih maščobnih kislin. Skoraj vsi otroci pa imajo radi

sladkarije. Če jih pojejo preveč, lahko pride do nastanka kariesa in prekomerne

telesne teže. Sladice, sladoled, različne pijače in druga sladka živila vsebujejo

veliko sladkorja. Zato je zelo pomembno, da otroci sladkarije uživajo v zmernih

količinah in le ob pravem času. To je lahko le po obroku ali pa občasno za malico,

nikakor pa ne med ali pred obroki. (Battelino idr., 2006)

Poleg vseh navedenih živil, ki sestavljajo zdravo prehransko piramida, pa je nujno

potrebna še ena skupina živil. To so pijače. Otroci potrebujejo zelo veliko

tekočine, zato morajo ves dan uživati z vodo dovolj bogata živila in piti dovolj

tekočin. Otrokova potreba po vodi je lahko v vročih dneh tudi za dvakrat večja kot

običajno. Raziskave namreč potrjujejo, da kadar otroci premalo pijejo, se jim

sposobnosti pri umskih dejavnostih opazno zmanjšajo. Za otroke so najbolj

primerni naravni sadni sokovi, ki so lahko sestavni del glavnih obrokov. (prav

tam)

20

1.2.2.3 Priporočila o otroški prehrani

»Strokovnjaki za prehrano staršem priporočajo preprosto pravilo: vi odločate,

kakšna hrana je na voljo, otroci pa odločajo, kaj bodo jedli in ali bodo sploh

jedli.« (Gavin, Dowshen in Izenberg, 2007, str. 44) Tako starši kot tudi učitelji si

sicer želimo učinkovitega uživanja hrane, vendar pa otroci ne delujejo vedno tako.

(Gavin idr., 2007)

V nadaljevanju predstavljamo nekaj priporočil, kako otroku približati zdravo

hrano in kako obroke spremeniti v prijetne in družabne dogodke (Battelino idr.,

2006 in Gavin idr., 2007):

pogovor o hrani nam bo omogočil, da bomo lažje razumeli otrokove

potrebe in ga tako na prijazen način navajali na zdrav način

prehranjevanja;

otroku moramo pustiti, da sodeluje pri odločanju, kaj in koliko bo jedel;

pri pripravi in postrežbi hrane moramo biti izvirni;

jedi morajo biti okusno pripravljene in mikavno okrašene;

poskrbimo za lepo pripravljeno mizo in prijeten način postrežbe;

z otrokom jejmo skupaj kot družina;

ponudimo izbiro sadja in zelenjave;

otroku dajemo dober zgled z uživanjem zdrave hrane;

takrat, ko jemo, ugasnemo televizijo;

dovolimo, da otrok neha jesti tedaj, ko čuti, da se je dovolj najedel;

že majhnemu otroku moramo ponuditi širok izbor hrane;

otroku moramo omogočiti, da poskusi novo vrsto hrane;

pri pripravi jedi uporabljamo malo soli;

izogibamo se prekomernemu dodajanju sladkorja v različne pijače, ki jih

pripravljamo doma:

otrok naj skuša zaužiti pet obrokov na dan in začeti dan z zajtrkom.

21

1.2.3 ALTERNATIVNA PREHRANA

V alternativno prehrano sodijo v nasprotju s konvencionalno prehrano vse oblike

prehrane, ki so bolj ali manj oddaljene od običajnih navad v našem okolju.

Alternativna prehrana običajno ne odstopa od načel hranilno in energijsko

uravnotežene prehrane, ki jo zastopa uradna medicina, razen nekaterih skrajnih

oblik prehrane. (Pokorn, 2000)

Vsak od nas živi, razmišlja in deluje na podlagi svojih izkušenj in ugotovitev, zato

potrebuje svoj lastni slog hranjenja. Žal pa so splošna pravila prehranjevanja

marsikomu ovira na poti k izvirnemu mišljenju in odločitvami. Potrebe se

spreminjajo glede na razvojna obdobja, obremenitve, bolezni, toda temeljni

elementi zdravega hranjenja ostajajo vse življenje enaki za vse ljudi. Ko

spoznamo te temelje, lahko na njih gradimo svoj lastni slog prehranjevanja.

Uživanje čim bolj naravne in čim manj predelane hrane je najkrajša in dolgoročno

gledano najcenejša pot k zdravju in naravi. (Papuga in Globočnik Papuga, 2007)

Alternativna prehrana je tista prehrana, ki jo ljudje prakticirajo dejansko mimo

priporočil priznane uradne medicine. Cilj take prehrane pa je prav tako boljše in

daljše življenje. Alternativnih oblik prehrane je danes zelo veliko. Vsak

prehranski sistem v različnih obdobjih, ki ga sprejema posameznik ali neka

skupina za zdravega, svojega, mimo pravil prehrane uradne medicine, imamo

lahko za alternativno prehrano. (Pokorn, 1996) Vse alternativne oblike prehrane

so lahko za človeka koristne, če verjame v njihovo zdravilno moč in so hranilno in

energijsko uravnotežene s potrebami sodobnega človeka. Med številnimi oblikami

alternativne prehrane, ki jih danes poznamo, najbolj izstopata vegetarijanski in

makrobiotični način prehranjevanja. Številne epidemiološke študije so pokazale,

da je med vegetarijanci in makrobiotiki manj debelosti, raka, bolezni srca in

ožilja, alkoholizma, povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, osteoporoze kot

pri mesojedcih. Zato so na Zahodu izoblikovali posebno gibanje za zdravo

prehrano, ki propagira vegetarijanstvo kot najbolj zdrav način prehrane. Ostali,

22

mogoče manj znani vrsti alternativne prehrane, pa sta še surova (presna) prehrana

in bioprehrana (naravna prehrana). (Pokorn, 2000)

1.2.3.1 Makrobiotična prehrana

» Makrobiotika je nauk o zdravem in dolgem življenju. «

(Furlan idr., 1997, str. 283)

Makrobiotika pomeni drugačen način prehranjevanja in življenje v harmoniji z

naravo. Temelji na filozofiji Daljnega vzhoda (tradicionalne kitajske medicine), ki

pravi, da vladata vesolju dve energiji. To sta JIN in JANG, ki si nasprotujeta in se

med seboj tudi dopolnjujeta. (Požar, 2003) Osnovni pojem je ideja ravnovesja.

Tako kot vzdržuje vesolje naravno energijo, vzdržujejo to tudi človeška bitja.

Medsebojno skladno delovanje naravnih energij prinaša zdravje, neravnovesje ali

neskladje pa povzroča bolezen. Ravnovesji telesnih energij (jin-jang) lahko

vzpostavimo z zdravim načinom življenja, akupunkturo in predvsem s prehrano.

Pravilno izbrana in uravnotežena prehrana je pogoj za pravilno ravnotežje energij

v telesu. (Pokorn, 1996)

Pri izbiri hrane je bistvenega pomena vzdrževanje ravnotežja med jinom in

jangom.

Jin hrana je bogata s kalijem. Zelo dobro raste v toplih krajih. Ta

rastlinska hrana raste hitro, visoko, živila pa so mehka in vsebujejo veliko

vode. Jin hrana se razmeroma hitro skuha. Po tej hrani postane telo

zaspano, ohlapno, hladno.

Jang hrana je bogata z natrijem. Dobro se prideluje pozimi in v hladnih

predelih. Raste počasi (rastline, živali), je krajša, trša, majhna in vsebuje

razmeroma malo vode. Jang hrano moramo dolgo kuhati. Uživanje te

hrane naredi telo trše (čvrsto) in toplo. (prav tam)

23

Makrobiotika priporoča hrano, ki je po lastnosti v sredini med jin in jangom, saj v

ravnovesju pomenita zdravje. (Požar, 2003)

Preglednica 3: Prikaz nekaterih jang in jin živil

Skrajno jang

živila

Zmerno jang

živila

Zmerno jin

živila

Skrajno jin

živila

rdeče meso krap, postrv ječmenov slad alkohol, začimbe

jajca školjke jabolka, grozdje,

marelice, češnje,

borovnice,

breskve, hruške,

jagode, maline,

lubenica

banana, kokos,

fige, grenivke,

kivi, mango,

limona,

pomaranča

preveč soli pšenica, riž,

ječmen, oves,

ajda, koruza.

Prosena kaša

stročji fižol,

cvetača, redkev,

čebula, buče,

repa, zelje,

ohrovt, kitajsko

zelje, zelena,

peteršilj, grah…

med, sladkor in

vsi izdelki, ki ta

sladila vsebujejo,

čokolada

modre ribe sadni sokovi mleko, jogurt, sir,

maslo, smetana,

majoneza

losos

javorov sirup,

rižev sirup

Vir: Požar, 2003, str. 134

V našem podnebju bi zagotovili ravnotežje med jang in jin z naslednjo

razporeditvijo živil (Požar, 2003, str. 134):

žita (5 %),

kuhana zelenjava (od 20 % do 25 %),

surova zelenjava (5 %),

morske alge (5 %),

stročnice (od 5 % do 10 %),

začimbe (5 %),

juhe (5 %),

24

pijače (od 2 % do 3 %) in

marinirana hrana (od 1 % do 2 %).

Značilnosti makrobiotične prehrane

Makrobiotični načrt priprave hrane in tudi uživanje le te je dejansko osnovan na

občutku posameznika. Povzemamo nekaj osnovnih značilnosti oz. načel

makrobiotične prehrane. (Pokorn, 1996 in Furlan idr., 1997)

Prvi pogoj pri pripravi hrane je pravilna izbira živil. Pravilna izbira hrane

upošteva tri načela: ekonomijo, ekologijo in jin-jang načela.

Zelo pomembno je upoštevanje jin-jang načela pri izboru živil. Zelo jin in

zelo jang hrano se uživa malo in občasno.

Človek dejansko živi od produktov narave, zato se uporabljajo samo

sezonska in naravno predelana živila iz našega neposrednega okolja.

Uživa se pretežno rastlinska hrana in uporabi prav vse dele rastline.

Uživa se »cela«, ne pa prečiščena hrana (bel sladkor, moka).

Uporablja se vsa vrsta zelenjave, od biološko starejših do mlajših vrst.

Iz jedilnikov se izključuje meso klavnih živil, živalske maščob, mlečne

izdelke, sokove, gazirane pijače ter žganja.

Poudarek je na zdravi hrani – biohrani, ki je naravna, nepredelana in brez

aditivov.

Priporočeno je uživati čim več surove zelenjave, sadje, orehe, lešnike;

mlečne izdelke pa le občasno.

Ne uporablja se konzerviranih in zmrznjenih živil ali močno začinjene

hrane.

Makrobiotična prehrana ne temelji na vegetarijanski usmeritvi, čeprav

vsebuje veliko semen, oreščkov, žit, sadja, zelenjave, stročnic ter zelo

malo mesa in mesnih izdelkov. Približno razmerje med mesno in

rastlinsko hrano je 1 proti 7.

25

Makrobiotika si prizadeva, da bi ljudje razumeli zdrav način življenja in prehrane,

ki je v skladu z vesoljem in naravo ter da bi tudi ljudje tako živeli. Po načelih

tradicionalne kitajske medicine nas lahko sreča in zdravje spremljata le, če je naše

življenje v skladu z naravo. Bolezen je posledica neusklajenega življenja, pogosto

pa tudi nepravilna prehrana. S pravilnim načinom življenja in pravilno prehrano

lahko ostanemo zdravi, čeprav smo šibki in živimo v skromnih razmerah s

pogostimi vsakdanjimi stresi. (Pokorn, 1996)

1.2.3.2 Surova (presna) hrana

» Proč s kuhinjskim loncem! Kuhana hrana je za človeka nezdrava!«

(Furlan idr., 1997, str. 282)

To sta vodili nove oblike alternativne prehrane. Priporoča le uživanje surove

(presne) hrane. Začetke ima že v antiki, ko je Hipokrat tako bolnikom kot zdravim

priporočal uživanje presne hrane. Ta naj bi telo očistila in napolnila z živo močjo.

Vendar je za nekaj časa zatonila v pozabo. (Furlan idr., 1997) V začetku 20.

stoletja pa so začeli posamezni zagovorniki propagirati surovo hrano. Med njimi

je bil tudi znani švicarski zdravnik Max Bircher Brenner. Bil je mnenja, da surova

(presna) hrana vsebuje »surovo energijo«, ki povečuje kvaliteto življenja. Ta

hrana pomlaja, povečuje odpornost organizma, preprečuje staranje, vzdržuje

idealno telesno težo in celo zdravi številne bolezni. (Pokorn, 1996)

Presna hrana vsebuje veliko vitaminov, rudnin, eteričnih olj, hormonov, encimov,

esencialnih aminokislin in več barvil. Te zdravilne sestavine se med pripravo

kuhane hrane bodisi uničijo ali izlužijo v vodo, ki imajo lahko za zdravje res

izreden pomen. (prav tam)

26

Slika 4: Presna hrana je zdrava in že na pogled privlačna

Vir: zlataleta.com, 2010

Flynnova v knjigi Živeti brez bolezni (povz. po Günter, 2000) navaja nekaj

razlogov, ki govore v prid hranjenja z nekuhano hrano:

Živa hrana vsebuje vsa hranila, potrebna za ohranjanje zdravja, za rast,

vzdrževanje in obnavljanje telesa.

Živa hrana ima najbolj uravnoteženo vsebnost vode, hranil in vlaknin

glede na potrebe našega telesa.

Živa hrana je lahko prebavljiva.

Živa hrana zagotavlja več energije telesu samemu. Veliko manj energije je

zapravljene za »spoprijemanje« s toksini (kot pri kuhani hrani), ki jih mora

telo eliminirati.

Živa hrana je cenejša, saj jemo bolj preprosto.

Živo hrano po zaužitem obroku veliko laže pospravimo. Ni mastnih kozic

in loncev, ostanke pa lahko takoj nesemo na kompostnik, kar bo kasneje

koristilo našemu vrtu.

Z živo hrano si ne bomo opekli rok, ustnic in jezika.

Živa hrana pomaga telesu, da znova doseže in ohranja normalno težo.

Živa hrana je kvalitetnejša.

Živa hrana obnavlja naravni nadzor apetita, zato se pri prehranjevanju s

presno hrano težko prenajemo.

27

Živa hrana ponovno vzbudi naš naravni apetit, saj ko prekinemo s

prehrano polno dodatkov in ostrih začimb, začnemo okušati resnične

okuse.

Živa hrana ne povzroča degenerativnih bolezni, kot to dela mastna,

prepečena, preslana in procesirana (itd.) hrana.

Živa hrana pomaga, da se človek počuti bolje, ima več energije in se bolje

spočije. Naš um postane jasnejši.

Živa hrana pomaga jasniti možgane, spomin in moč koncentracije.

Živa hrana nam pomaga k večji umirjenosti in čustveni stabilnosti.

Živa hrana eliminira telesne vonjave.

Živa hrana je okolju prijazna. Če bi se človeštvo privadilo dieti s presno

hrano, bi rešili Zemljo pred destruktivnim kmetijstvom, ki uporablja

zemljo za vzgojo živali, namenjenih za prehrano.

» Biogeni praktiki še danes zagovarjajo 75 % presne hrane, od katere naj bi 41 %

predstavljalo surovo sadje, 30 % surova zelenjava, 5 % suho in lupinasto sadje, 25

% pa ostala hrana: mleko, žita in kuhana hrana. Švicarski praktiki, gibanje za živo

hrano, pa propagirajo polnovredno presno prehrano, ki vključuje tudi presno meso

in ribe, presno mleko in juho ter skuto.« (Pokorn, 1996, str. 18)

Prehod na ta alternativni način prehrane zajema tudi post. Obe zgoraj navedeni

dieti praktikov vključujeta dva do tridnevni post ob pitju presnih sadnih sokov. Ta

post telo očisti škodljivih toksinov in metabolitov, kar pogosto spremljata

utrujenost in slabo počutje. Šele po intenzivnem postu sledi prehod na presno

dieto. Ti dve vrsti diete priporočajo predvsem bolnikom z rakom, artritisom,

želodčnimi težavami in pri zdravljenju migrene in depresije. Pri zdravih ljudeh pa

naj bi ta način prehrane krepil psihofizično zdravje in zaviral staranje. (Pokorn,

1996)

28

Škodljive posledice kuhanja

Dr. Garten pravi, da je kuhana zelenjava v vodi najbolj razvrednotena.

Poleg encimov se uniči tudi največ vitaminov. Zelo pomemben vitamin C,

katerega glavna funkcija je čiščenje krvi, utrpi pri kuhanju narezanih ali zmletih

živil ter mleka popolno uničenje. Vse hranilne snovi preidejo v krop in vodno

paro, zato takšna zelenjava ne vsebuje tako rekoč ničesar več. (Günter, 2000)

Beljakovine izgubijo zaradi vročine ob kuhanju dve tretjini svoje hranilne

vrednosti, delno zaradi uničenja in delno zaradi strjevanja. Kuhane beljakovine

razvijejo poleg tega pri presnovi več kislin in strupov. Ob kuhanju se kemično

spremenita tudi škrob in sadni sladkor, saj utrpita škodo. Na ta način postaneta

nevarnost za ljudi, ki so nagnjeni k prekomerni teži. Celo sladkorni bolniki lahko

prenesejo surove sadeže, nikakor pa ne kuhanih. To je nadaljnji dokaz za

škodljive spremembe, ki jih utrpita sladkor in škrob pri kuhanju. (prav tam)

Največjo škodo pri segrevanju pa utrpijo maščobe in olja. Ne le pri kuhanju,

temveč že v postopku pridelave, na primer ob vročem stiskanju olja. Strjene

rastlinske maščobe, živalske maščobe in segreto olje povzročajo visok krvni

pritisk, prekomerno težo in zamašitev žil. V nasprotju s tem, hladno stiskano olje

telo očiščuje in težo reducira. Začimbe in okus se pri kuhanju v veliki meri

izgubijo. Zato so nujno potrebni umetni nadomestki, ki so škodljivi. Kuhinjska sol

in beli sladkor sta najslabša nadomestka za vse tisto, kar smo s kuhanjem izgubili.

(Günter, 2000)

29

Slabosti presne prehrane

Po vseh pozitivnih učinkih presne hrane pa njeni zagovorniki zamolčijo

pomanjkljivosti in tveganja, ki jih prinaša. Presna hrana je namreč lahko rezervar

škodljivih bakterij in zajedavcev. Surova hrana lahko vsebuje plesni in njene

toksine ter številne strupene snovi, ki jih sicer uniči le kuhanje. (Furlan idr., 1997)

Zlasti surovo meso, školjke, ribe, raki, mleko in jajca so lahko prenašalci številnih

škodljivih bakterij, parazitov in virusov. Te pa s kuhanjem zanesljivo uničimo.

Žita so že naravno okužena s plesnimi in njihovimi toksini. Ti niso samo strupeni,

temveč povzročajo celo nastanek raka. Kuhanje in kaljenje nevtralizira snovi, ki

jih vsebujejo tudi stročnice. Te snovi zavirajo delovanje telesnih encimov za

prebavo beljakovin. Tudi nerafinirana in hladno prešana olja vsebujejo snovi

anilide, ki organizem zastrupljajo. (Pokorn, 1996.)

Če pretehtamo vse dobre in slabe strani presne hrane, lahko povzamemo, da je le

dobro oprana in očiščena zelenjava ter sveže, dobro oprano sadje primerno in

zdravo za naš organizem. Pomembno je, da uživamo pretežno kuhano hrano.

Presna žita in stročnice lahko uživamo samo v obliki kalčkov, hladno prešana olja

pa le rafinirana. Surova hrana živalskega izvora prav gotovo zdravju ne samo, da

ne koristi, ampak ga naravnost ogroža. (Furlan idr., 1997)

1.2.3.3 Bioprehrana

»Po definiciji je bioprehrana uživanje živečega rastlinskega izvora, ki ne vsebuje

nobenih ostankov (reziduov) tujih, zlasti kemičnih (sintetičnih) snovi, predvsem

fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) in rudninskih (umetnih) gnojil (zlasti

težkih kovin), v živežu živalskega izvora pa tudi ne sme biti ostankov kemičnih

snovi, ki so jih dobile živali vase s krmo in morebitnimi zdravili (antibiotiki,

hormoni, kokcidiostatiki in pod.).« (Maček, 1992; cit. po Pokorn, 1996, str. 21-

22)

30

Pred 100 leti je bilo ekološko kmetijstvo običajno in hkrati edino. To je trajalo vse

dokler vanj ni posegla agrarna industrija. Vračanje k naravi je danes trend, ki se

počasi vrača. Vse več ljudi namreč ugotavlja, da so ekološka živila bolj zdrava in

tudi po okusu boljša. (Topolovec, b. l. povz. po »Ernahrung«, 2009) Bio in eko sta

besedi, ki sta verjetno največkrat uporabljeni v tem času. Povpraševanje po vsem,

kar nosi nalepko eko ali bio, je vse večje. Ljudje se vse močneje zavedajo

prednosti tako označenih proizvodov. (Jeereb in Cepuš, 2012)

Oznaka »Eko« oziroma »Bio« pomeni način kmetovanja. Ta je prijazen do narave

in človeka. Temelji na ravnotežju v sistemu: tla – rastline – živali – človek.

Ekološka pridelava ne dovoli gensko spremenjenih organizmov, uporabe kakršnih

koli kemičnih sredstev in podobno. Za zatiranje škodljivcev, plevela in bolezni

uporabljajo naravne metode, kot so naravna gnojila, živalske vrste, ki uničujejo

škodljivce in druge. Pri ekološki pridelavi se upoštevajo biološke potrebe živali in

se gojijo rastline, prilagojene podnebnim razmeram. Pri nas se vsako leto število

ekoloških kmetij povečuje. Na prelomu tisočletja smo Slovenci dobili prve

ekološke tržnice. Te so do danes postale del stalne ponudbe na živilskih tržnicah

večjih mest. (prav tam)

Ekološko pridelana in predelana živila (Topolovec, b. l. povz. po »Ernahrung«,

2009; Jeereb in Cepuš, 2012) :

ne vsebujejo pesticidov, gensko spremenjenih organizmov, lahko topnih

mineralnih gnojil, sintetičnih dodatkov in podobnih snovi, ki škodujejo

zdravju;

ne vsebujejo arom in barvil, ki povzročajo različne alergije;

vsebujejo veliko mineralov in vitaminov, antioksidantov in hranljivih

snovi, ki ohranjajo naše zdravje;

vsebujejo več vitamina C in sekundarnih snovi (pri bio zelenjavi do 50 %),

ki so veliko bolj okusna;

delujejo antioksidativno, protimikrobno, krepijo imunski sistem, delujejo

proti vnetjem in preprečujejo raka.

31

Certifikati

Različne službe nadzorujejo proizvajalce, da zares upoštevajo predpise uredbe o

ekološki pridelavi živil. Nadzor pri nas izvaja Oddelek za kontrolo ekološkega

kmetijstva pri Kmetijskem zavodu Maribor. Kontrolor vsaj enkrat letno, običajno

nenapovedano, obišče ekološko kmetijo in pridelovalce ekoloških živil. Vsakdo,

kdor želi svoj izdelek opremiti z napisom bio oz. eko, mora pravilno obvladati in

opraviti vse procese od dobave, veterinarskega pregleda, gnojenja, pridelave do

prodaje izdelkov. »Eko« certifikat je uradni dokument, ki ga izda neodvisna

pooblaščena kontrolna organizacija. Če je na živilu oznaka »eko« ali »bio«, mora

biti certifikat na vpogled pri prodajalcu. Za vsemi pa stojijo pooblaščene

kontrolne organizacije, ki preverjajo ustreznost živi. (Jeereb in Cepuš, 2012)

BIO pomeni (Jeereb in Cepuš, 2012):

brez kemičnih in sintetičnih sredstev,

brez mineralnih dušičnih gnojil,

pravično ravnanje z živalmi,

varuje zemljo, vodo ter zrak,

pomaga ohraniti vrste,

zmanjšuje porabo energije in varuje rezerve surovin,

krogotok, ki stremi k cikličnemu ohranjanju hranilnih snovi,

zagotovljena varnost preko smernic in kontroliranja,

ponuja jasnost in razvidnost proizvodnje,

brez genske tehnologije.

32

Slika 5: Demeter in Biodar sta blagovni znamki za ekološke proizvode

Vir: mojezdravje.net, 2012

Jeereb in Cepuš (2012) pravita, da so osnovne prepovedi v ekološkem

kmetovanju naslednje:

uporaba razkuženega semena;

uporaba lahko topnih mineralnih gnojil;

uporaba kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin;

uporaba sintetičnih dodatkov v krmilih;

uporaba gensko spremenjenih organizmov;

uporaba surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih;

preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki.

Eko hrana in otroci

Če si želimo zdravo prihodnost, potrebujemo tudi zdrave otroke. Če želimo

zdrave otroke, jim moramo nuditi kakovostno in zdravo hrano. Otroci naj bi in bi

morali imeti najboljši možen začetek v življenju. Zdrava hrana v obdobju rasti in

razvoja vseh funkcij (miselne, gibalne, socialne…) naj bi jim omogočila učenje,

razmišljanje, pridobivanje izkušenj, igro in podobno. In to so bila tudi vodila za

zakonodajne spremembe in ostale aktivnosti, ki podpirajo uvajanje lokalnih,

zdravih in ekoloških živil v prehrano šol in vrtcev. (Dolenc, 2010)

33

Učenci se z uvajanjem ekoloških živil v šolske obroke naučijo skrbeti za čisto

okolje, pitno vodo in svoje zdravje. Ekološka živila so didaktični pripomoček za

učenje trajnostnega razvoja. Poleg tega pa javni sektor kot stabilen in velik

porabnik preko zelenih javnih naročil za živila vzpodbuja razvoj ekološke

predelave in pridelave živil v Sloveniji. V zadnjem času se je kar nekaj šol

odločilo za uvajanje ekomalice oz. ekoloških živil v šolsko prehrano (OŠ Trzin,

OŠ Cerklje, OŠ Preddvor…). (Dolenc, 2010)

Uvajanje ekološke oz. bio hrane v šole zahteva spremembe v jedilnikih, receptih

in dnevni rutini. Da bi vsi zaposleni in uporabniki šolske kuhinje te spremembe

podpirali, morajo tako učenci, starši in učitelji, kuhinjsko osebje najprej razumeti.

Spoznati morajo, zakaj so te spremembe potrebne in koristne. V avstrijskih in

italijanskih šolah so v ponudbi ekoloških živil daleč pred nami. Tam poudarjajo

pomen izobraževanja in osveščanja kuhinjskega osebja, učiteljev, vodstvenih

delavcev in staršev o pozitivnem vplivu ekološkega kmetijstva na podtalnico,

biološko pestrost ter zdravje ljudi. Vedno večji pomen posamezne države dajejo

lokalni preskrbi z ekološko pridelano hrano. Kratka oskrbovalna veriga je kot

pomemben vidik prehranske varnosti v času podnebnih sprememb in

globalizacije. (prav tam)

Da moramo danes govoriti o ekološko pridelani hrani, za katero stojijo strogo

določeni normativi, je le dokaz, da se je človeštvo zelo oddaljilo od narave. V

družbi lahko opažamo dva nasprotujoča si tabora, ki bodisi zagovarjata ali povsem

odklanjata ekološko pridelano hrano. Tako smo lahko po eni strani priča izrazom

v smislu: »eko ne obstaja, danes je vse škropljeno« in podobno. Opažamo pa tudi

drug, enako negativen trend, ekotrend, ekomanija. To pomeni slepo sledenje

vsemu, kar ima napis eko, brez zavedanja, resničnega občutenja narave, da s svojo

izbiro varujemo ne le zdravje, temveč tudi mati naravo. Delež tistih, ki se

zavedajo pomena naravno pridelane hrane, pa po drugi strani že nekaj let počasi

raste. Vedno več je vrtičkarjev, različne ekološke pobude in podobno. Vendar

glede na to, da je danes o zdravi prehrani veliko govora, je kljub temu delež tistih,

34

ki se odloča za ekološko pridelano hrano, še vedno zelo majhen. (Topolovec, b. l.

povz. po »Ernahrung«, 2009)

1.2.3.4 Vegetarijanska prehrana

»Besedo vegetarijanec so leta 1842 skovali ustanovitelji Britanskega društva

vegetarijancev, izvira pa iz latinske besede vegetus, ki pomeni zdrav, čil, svež

oziroma vitalen (homo vegetus je na primer umsko in telesno vitalen človek).

Izvorno ta beseda označuje način življenja, harmoničen s filozofskega in

moralnega stališča, in ne zgolj prehrano, ki sestoji iz zelenjave in sadja.«

(Adiradža dasa, 1996, str. 17)

Če govorimo o rastlinski – vegetarijanski prehrani, mislimo zlasti na tisto

prehrano, ki vsebuje zelo malo ali pa sploh nič mesa in mesnih izdelkov, jajc ter

mleka in mlečnih izdelkov. Te izdelke pa bolj ali manj zamenjujemo s stročnicami

(npr. sojo). S stročnicami lahko enakovredno zamenjamo živila živalskega izvora,

ki so po nekaterih vidikih pomembni rizični dejavniki pri nastanku številnih

civilizacijskih bolezni. Zaradi njih namreč sodobniki veliko prezgodaj umirajo.

(Pokorn, 1995)

Vzroki za vegetarijansko hrano so različni. Nekateri živila živalskega izvora

odklanjajo iz verskih vzrokov, drugi iz etičnih (ljubezen do živali), vedno bolj pa

prevladujejo ekološki in zdravstveni razlogi. Zaradi različnih škandalov,

povezanih s hrano, nezaželenih snovi v živilih živalskega izvora pa tudi zaradi

razprav o nevarnosti maščob in holesterola, se vse več ljudi odloča za

vegetarijansko prehrano. (Cramm in Kintrup, 2011)

Ali je človek mesojedec ali ne? O tem se znanstveniki, filozofi in ideologi

prepirajo že stoletja. Vsekakor pa lahko človek zelo dobro živi brez mesa.

(Cramm in Kintrup, 2011) V naslednjem poglavju bomo podrobneje predstavili

vegetarijansko prehrano in njen vpliv na zdravje otrok in odraslih.

35

1.3 VEGETARIJANSKA PREHRANA

»Med vegetarijanci prevladujejo ljudje, ki razumejo, da lahko k mirnejši družbi

pripomoremo samo tako, da najprej rešimo problem nasilja v lastnih srcih. Zato ni

presenetljivo, da so tisoči ljudi iz vseh družbenih razredov pri iskanju resnice

postali vegetarijanci.« (Adiradža dasa, 1996, str. 17) Vegetarijanstvo je zelo

pomemben korak proti boljši družbi. Če začnemo razmišljati o vseh njegovih

dobrih straneh, se bomo znašli v družbi mislecev, kot so Pitagora, Sokrat, Platon,

Leonardo da Vinci, Jezus Kristus, Sir Isaac Newton, Benjamin Franklin, Lev

Tolstoj, Rudolf Steiner in mnogi drugi. (Adiradža dasa, 1996)

1.3.1 VRSTE VEGETARIJANSKE PREHRANE

Poznamo več tipov vegetarijanske prehrane (Požar, 2003):

Veganska (stroga) vegetarijanska prehrana odklanja vsa živila

živalskega izvora. Mednje poleg mesa in rib sodijo tudi proizvodi živih

živali, kot so mleko, mlečni izdelki, jajca in med.

Lakto vegetarijanska prehrana odklanja meso, ribe in jajca, v prehrano

pa vključuje mleko in mlečne izdelke, kot so jogurt, skuta, sir.

Ovo vegetarijanska prehrana odklanja meso, ribe, mleko in mlečne

izdelke, dovoljuje pa jajca.

Frutarijanska prehrana dovoljuje le sadje in orehe, med ter olivno olje.

Včasih tudi malo zelenjave, žita in mleko.

Lakto–ovo vegetarijanska prehrana odklanja samo meso in ribe,

dovoljuje pa mleko in mlečne izdelke ter jajca.

Ker poznamo več oblik vegetarijanske prehrane, ne moremo posplošeno govoriti

o njej. Vedeti moramo o kateri obliki vegetarijanskega prehranjevanja govorimo,

da lahko razglabljamo o njenih vplivih na zdravje in podobno. V nadaljevanju

bomo spoznali predvsem lakto–ovo vegetarijansko prehrano, ki je lažja oblika

vegetarijanstva in nam tudi najbolj poznana.

36

1.3.2 RAZLOGI ZA VEGETARIJANSTVO

Kot smo že omenili, so vzroki za vegetarijanstvo različni. Po mnenju mnogih so

najpomembnejši etični razlogi. Etično vegetarijanstvo se začne, ko se zavemo, da

imajo tudi druga živa bitja čustva. Ta so podobna človeškim. To spoznanje nas

spodbudi k temu, da razširimo osebno zavedanje. Vanj tako zajemamo tudi

trpljenje drugih. Mnogi ljudje mislijo, da dandanes živali koljejo »na human

način« in tako jih ta misel zaziba v humano prehranjevanje z mesom. Žal pa to v

resničnem življenju ne drži. Povsem nenaravno je, da so živali celo življenje ujete

in namenjene hrani. Redijo jih z umetno hrano, okrutno jih kastrirajo in poživljajo

s hormoni. Na koncu pa jih v neznosnih razmerah pripeljejo na mesto, kjer jih

čaka okrutna smrt. Sem spadajo zaporne ograje, električni sunki ter neopisljiva

groza in strah. Vse to je del »sodobne« reje, transporta in klanja živine, kjer se

pomen besede »human« popači. Resnica o klanju živali ni niti najmanj prijetna.

Prizori iz komercialnih klavnic pa so kakor podobe iz pekla. (Adiradža dasa,

1996)

Mnogi misleci so se že v starogrških časih zavedali okrutnosti ubijanja živali.

(prav tam)

Veliki matematik Pitagora je dejal: »O bližnjiki moji, ne onečistite si teles z

grešno hrano. Zemlja daje obilo neomadeževane hrane in nam ponuja pojedino, za

katero nista potrebna klanje in prelivanje krvi. Z mesom tešijo lakoto samo živali,

pa še te ne vse; konji, govedo in ovce se namreč hranijo s travo.« (Adiradža dasa,

1996, str. 25)

Po besedah Mahatme Gandhija imajo med razlogi za vegetarijanstvo etična načela

veliko večjo težo od zdravstvenih razlogov. (Adiradža dasa, 1996) Pa vendar si

bomo v nadaljevanju pogledali tudi pozitivne zdravstvene razloge, ki govore v

prid vegetarijanstva.

37

1.3.3 VPLIV RASTLINSKE PREHRANE NA ZDRAVJE

Lažjo obliko lakto-ovo vegetarijanstva lahko brez zadržkov uvrstimo v posebno

obliko zdrave prehrane. Vegetarijanci so povsem prilagojeni na drugačen način

prehrane in so tako zdravi ter normalno prehranjeni. Človek, ki se odloči za

vegetarijanstvo, se mora postopoma privaditi na drugačen način prehranjevanja.

Meso moramo postopoma opuščati, da prebavni sistem ne doživi šoka in ga

nadomeščati s stročnicami (soja, leča, grah…). Lažje oblike vegetarijanstva so

primerne za vsa starostna obdobja. (Mlakar, b.l.)

Vegetarijansko prehranjevanje pozitivno vpliva na zdravje. Številne

epidemiološke študije kažejo, da je med vegetarijanci manj debelosti, zaprtja,

bolezni srca in ožilja, alkoholizma, povišanega tlaka, sladkorne bolezni, žolčnih in

ledvičnih kamnov, osteoporoze in kariesa, kot med mesojedci. (Pokorn, 1995) S

prehodom na vegetarijansko prehrano pa lahko zmanjšamo tudi riziko za nastanek

določenih oblik raka. (Mlakar, b.l.)

Vegetarijanska prehrana vsebuje dovolj folne kisline, vitaminov, vlaknin in

ogljikovih hidratov. Manj pa lahko vsebuje predvsem vitamina B12 in beljakovin.

Zato je pomembno, da ljudje vegetarijanci zaužijejo dovolj stročnic ter

lupinastega sadja. (Pokorn, 1995) Pri tem nam je lahko v pomoč vegetarijanska

prehranska piramida, ki prikazuje uravnoteženo, zdravo rastlinsko prehrano.

1.3.4 VEGETARIJANSKA PREHRANSKA PIRAMIDA

Vegetarijanska prehranska piramida je poleg sredozemske in azijske

najprimernejša izbira. Zadošča tudi najnovejšim priporočilom strokovnjakov, ki

govorijo o tem, da naj bo vsak obrok sestavljen iz vsaj petih različnih sestavin.

Tako bomo resnično zadostili potrebam po vseh pomembnih hranilnih sestavinah.

(Sentočnik, 2010)

38

Slika 6: Veganska prehranska piramida

Vir: prijatelji-zivotinja.hr, b.l.

Če primerjamo klasično prehransko piramido uravnotežene prehrane, ki jo

priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, z vegetarijansko-vegansko

piramido, lahko opazimo, da ni večjih odstopanj v živilski sestavi. Nekatera živila

so v tej piramidi drugače razporejena po poličkah. Razlika je tudi ta, da ima

vegetarijanska piramida pet poličk in ne štiri, kot jih ima klasična piramida. Torej,

mi bomo zgornjo prehransko piramido podrobneje obravnavali kot lažjo obliko

(lakto-ovo) vegetarijanskega prehranjevanja, pri katerem se dovoljeni mleko in

mlečni izdelki ter jajca, izključujejo pa se le ribe in meso.

39

1. Največjo, spodnjo poličko zasedata sadje in zelenjava. V klasični

prehranski piramidi je to mesto namenjeno predvsem žitu in žitnim

izdelkom. Vsaj polovica vegetarijanskega krožnika naj bi bila sestavljena

iz sadja in zelenjave. Pomembno je, da izbiramo med čim bolj pisano,

raznoliko in ekološko pridelano zelenjavo in sadjem.

2. Na drugo poličko vegetarijanske prehranske piramide sodijo polnozrnata

žita in žitni izdelki. Kot smo lahko opazili, ima vegetarijanska piramida v

primerjavi s klasično, spodnji dve polički samo zamenjani. Polnozrnata

žita so zelo pomembna, saj vsebujejo veliko vlaknin in telesu dajejo

energijo. Zato je priporočeno, da vsaj četrtino vegetarijanskega krožnika

sestavljajo prav ta polnozrnata živila.

3. Tretja polička je za vegetarijance zelo pomembna. Živila iz te poličke

vsebujejo veliko beljakovin, ki jih morajo vegetarijanci nadomestiti z

rastlinsko hrano, saj ne uživajo mesa, kateri je velik vir beljakovin. Več o

beljakovinah bomo govorili v eni izmed naslednjih poglavij. Tudi v

klasični prehranski piramidi meso, ribe in mlečne izdelke najdemo na tretji

polički. Prav tako je tudi pri vegetarijanski prehranski piramidi, le da meso

in ribe zamenjajo razne stročnice, soja in sojini izdelki ter alge.

4. Na četrti polički vegetarijanske prehranske piramide se nahajajo predvsem

olja in oreščki. Tudi pri klasični prehranski piramidi se na četrti, pri njej

tudi zadnji, nahajajo maščobe, olja, slaščice in podobno. Razlika pa je v

tem, da je četrta polička vegetarijanske prehranske piramide veliko bolj

zdrava, kot zadnja polička pri klasični prehranski piramidi. Bolj zdrava je

zato, ker vegetarijanci vnašajo v telo več dobrih, rastlinskih maščob, kot so

olivno olje ter oreščki in manj slabih. Vendar morajo biti vegetarijanci tudi

pri vnosu zdravih maščob v telo zmerni. Preveč maščob lahko namreč

posledično negativno vplivajo na zdravje.

5. Zadnja, peta in najmanjša polička vegetarijanske prehranske piramide

vsebuje živila, ki se jim morajo vegetarijanci čim bolj izogibati in jim čim

40

manj uživati. Ta živila so na primer sol in prehranski dodatki. Razna

prehranska dopolnila naj bi vegetarijanci jedli le takrat, ko določenih

vitaminov in mineralov ne morejo dobiti s hrano.

Seveda pa je poleg vsega pomembno tudi to, da vegetarijanci dnevno

zaužijejo čim večje količine zdrave pijače (voda, nesladkan čaj in sokovi

iz sadja), ki so sestavni del vsake in tako tudi vegetarijanske prehrane.

1.3.5 OTROCI VEGETARIJANCI

»Skrbno načrtovana vegetarijanska prehrana je za otroka tako primerna, kot je

zanj neprimerna mesna hrana, ki ni skrbno načrtovana,« pravi Dorijan Marušič,

minister za zdravje. (Stražisar, 2011)

Prehrana v otroštvu je osnova za trdno zdravje v odrasli dobi. Prehranske navade

se oblikujejo pri otrocih v prvih nekaj letih. Zato je zelo pomembno, da damo

otrokom možnost poskusiti čim bolj pestro hrano, ki zajema celo vrsto okusov,

sestavin in barv. Vsi si želimo, da so naši otroci zdravi. Ključ do trdnega zdravja

je uravnovešen jedilnik pestrih in hranljivih obrokov vegetarijanske prehrane.

(Graimes, 2003)

V zadnjih desetletjih so se pri otrocih dramatično povečale bolezni, ki so odvisne

od načina prehranjevanja. Pri tem ima mesna prehrana pomembno vlogo.

Drastično narašča namreč število otrok s prekomerno telesno težo. Vedno

pogosteje pa se že v otroškem obdobju ugotavlja sladkorna bolezen. Po neki

ameriški študiji ugotavljajo celo spremembe ožilja že pri 70% otrok. Zato je

vegetarijanska prehrana še kako primerna za otroke in mladostnike ter je mogoče

tudi rešitev za izboljšanje bolezenskih stanj teh otrok. (Valpatič, b.l.)

Lažje oblike vegetarijanske prehrane so primerne za vsa starostna obdobja, torej

tudi za otroke. Študij, v katerih bi spremljali težo in rast pri vegetarijanskih

41

otrocih, pri nas ni. Najnovejše študije v Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da ni

razlike v višini in teži med lakto-ovo vegetarijanci in vsejedci, starimi od sedem

do enajst let. (Mlakar, b.l.)

Pri otrocih moramo biti previdnejši pri izbiri vegetarijanske prehrane. Pomembno

je, da ta vsebuje dovolj beljakovin in vitaminov, katerih malim vegetarijancem

sicer zelo redko, a včasih primanjkuje. Paziti moramo tudi na to, da je otroška

vegetarijanska prehrana skrbno načrtovana. Otrok ima v primerjavi z odraslimi

drugačne potrebe po nekaterih hranilih. (prav tam)

1.3.5.1 Beljakovine v otroški rastlinski hrani

Otroci potrebujejo za pravilno rast in razvoj dodatne beljakovine. Več kot 40

odstotkov celotnega vnosa beljakovin naj bi moralo pri majhnem otroku pripadati

esencialnim aminokislinam. Teh telo ne more ustvariti, ampak si jih mora

zagotoviti s prehrano. Delež od celotnega vnosa beljakovin se pri predšolski

otrocih zniža na 32 odstotkov, pri šolski otrocih pa na 22 odstotkov. (Webster-

Gandy, 2013)

Posebne potrebe po beljakovinah potrebujejo otroci, ki so vegetarijanci ali vegani.

Če upoštevamo smernice za uravnoteženo prehrano, lahko tudi brez uživanja

mesa ali rib tem otrokom zagotovimo vse esencialne aminokisline in druga

hranila, ki jih potrebujejo. (prav tam)

Strokovnjaki za prehrano so še do nedavnega mislili, da so meso, ribe, jajca in

mlečni izdelki edini viri beljakovin z vsemi osmimi ključnimi aminokislinami,

katerih telo ne more samo proizvesti. Bili so tudi mnenja, da vsem rastlinskim

beljakovinam manjka ena ali več teh aminokislin, vendar so raziskave pokazale,

da to ne drži. Zelenjava (večji del), sadje, jedrca in žita so bogat vir beljakovin z

vsemi osmimi ključnimi aminokislinami. (Adiradža dasa, 1996)

42

Rastlinsko kraljestvo je pravi vir vseh beljakovin. Rastlinske beljakovine so lažje

prebavljive od živalskih in ne vsebujejo toksinov. Če otroci jejo dovolj naravne in

sveže hrane, skoraj ni mogoče, da bi jim jih primanjkovalo. Mlečni izdelki, žito,

jedrca in stročnice so živila z veliko beljakovinami. V siru, leči in arašidih je na

primer več beljakovin kakor v govedini, ledvični pečenki in svinjini. (prav tam)

1.3.5.1.1 Stročnice so zdrave za otroke

Mali vegetarijanci morajo jesti več zrnja, več stročnic, da bodo deležni vseh

potrebnih beljakovin. So zelo zdrave in slastne ter pravo nadomestilo za

manjkajoče beljakovine in železo. Zaradi obilja ogljikovih hidratov so stročnice

zdravo nasitne in prvovrstne posredovalke arom. (Schinharl in Dickhaut, 2007)

Poznamo več vrst stročnic, ki morajo biti pogosto prisotne na otroškem

vegetarijanskem krožniku (prav tam):

Leča je najbolj poznana med njimi. Obstaja več vrst leče, katere se

razlikujejo po velikosti in barvi. To so rjava, zelena, puyska, črna,

kaviarska, rdeča in rumena leča. Vse naštete vrste leč vsebujejo obilo

beljakovin, katere pa niso tako kakovostne kot v drugih stročnicah.

Čičerika in grah. Brezoblična in rahlo zgrbančena čičerika je prava

orientalka, ki je bogat vir beljakovin in folne kisline. Grah je lahko zelen

ali rumen, vsekakor pa mora biti oluščen, saj je sicer težko prebavljiv.

Fižol je stročnica, ki prihaja iz Amerike. Suho fižolovo zrnje vsebuje zelo

veliko ogljikovih hidratov in drugih koristnih snovi. Poznamo zelo veliko

različnih vrst fižola. Najbolj znani pa so rdeči, črni, beli fižol in češnjevec.

Soja oz. sojino zrnje je ljubljenec vegetarijancev, saj vsebuje veliko dobrih

beljakovin, ki lahko nadomestijo beljakovine mesa, rib, jajc in mleka. Soja

vsebuje veliko železa in kalcija, ki sta v otroški vegetarijanski prehrani

nujna. Na trgu je velika ponudba sojinih izdelkov, kot so mleko, jogurt,

tofu, omake, kalčki, ki so za otroke zelo primerni.

43

Prevelika količina beljakovin pa lahko telesu povzroča celo škodo. Njihov

prekomeren vnos ni le nepotreben, temveč lahko telesu posledično povzroča

smrtne bolezni, kakršne so rak in bolezni srca. Dokazano je, da prevelika količina

beljakovin celo zmanjšuje telesno energijo. Študija Dr. J. Lotekyoa in V. Kipanija

na Bruseljski univerzi je pokazala, da so vegetarijanci pri telesnih testih vzdržali

dva- do trikrat dalj časa kot nevegetarijanci in da so se od izčrpanosti opomogli

trikrat hitreje. Prišli so torej do zaključka, da pravilna vegetarijanska prehrana

daje več energije kot meso. (Adiradža dasa, 1996)

1.3.5.2 Vitamin B12 in železo

Pomanjkanje vitamina B12 in železa sta glavni kritični točki predvsem stroge

veganske prehrane, ki lahko pri otrocih povzročita slabokrvnost. Pri lažjih oblikah

vegetarijanske prehrane, kjer so vključena jajca in mlečni izdelki, pa zelo redko

pride do njunega pomanjkanja. (Mlakar, b.l.)

Staro resnico, da je vitamin B12 le v hrani živalskega izvora, mora zamenjati

nova. Vitamin B12 je tudi v algah. Alge (Spirulina, Chlorella) spadajo med

najstarejše organizme na zemlji in vsebujejo izjemno visoke količine beljakovin,

vse esencialne aminokisline, ogromno vitamina B12, železa… Ta morska

zelenjava lahko pri strogi vegetarijanski (veganski) prehrani predstavlja

potencialno pomemben vir vitamina B12. Rastlinski živili, ki tudi vsebujeta

vitamin B12, čeprav manj kot ga alge, pa sta še kvas in tempeh (indonezijska

oblika fermentirane soje). (prav tam)

Zdravnica Mihalek Novakova pravi, da v strokovni literaturi navajajo, da je

pogostost slabokrvnosti enaka med ljudmi, ki uživajo mesno prehrano in tistimi,

ki je ne. Strinja se, da lakto-ovo vegetarijanska prehrana otrok zagotavlja tudi

dovolj vitamina B12. (Mihalek Novak, Arula in Meglič, 2011)

44

1.3.5.3 Še nekatere nujno hranljive snovi

Paziti moramo, da vegetarijančku ne bi primanjkovalo nekaterih nujnih hranilnih

snovi, kot so (Vann, 2002):

železo in cink, ki ju vsebuje polnovreden kruh, riž, oves, oreščki,

stročnice, tofu, sojine beljakovine, miso, peteršilj in fižolovi kalčki;

vitamin D, ki ga lahko otroci zaužijejo z mlečnimi izdelki ali ga dobijo z

izpostavljanjem soncu;

vitamin B2, ki ga vsebujejo šampinjoni, žitne mešanice za zajtrk z

dodanimi vitamini in kvasov izvleček;

vitamin A, ki ga otroci dobijo z uživanjem korenja, špinače, buče,

paradižnika in temno zelene zelenjave.

1.3.6 VEGETARIJANSKA PREHRANA V ŠOLI

Mnogi otroci oziroma učenci in dijaki so vegetarijanci. Njihovo število pa vedno

bolj narašča. (Valpatič, b.l.)

Mnoge vzgojno-izobraževalne organizacije prisluhnejo željam in potrebam

učencev. Tistim učencem, ki so vegetarijanci, pa ponudijo primerno prehrano.

Mnoge organizacije pa ne upoštevajo teh želja oziroma potreb. Posledično so ti

otroci prikrajšani za svoj način prehranjevanja in morajo uživati hrano, ki je

prilagojena tistim, ki jedo meso. Otroci vegetarijanci so tako v neenakopravnem

položaju v primerjavi s tistimi, ki jedo meso. Ti imajo stalno na razpolago obroke,

ki ustrezajo njihovim željam. Vegetarijanci pa v nasprotju z njimi ne jedo mesnih

obrokov ali pa uživajo le vegetarijanske dele obrokov, če ti sploh so. V

najslabšem primeru pa ostanejo lačni oz. si morajo sami organizirati prehrano.

(Valpatič, b.l)

45

Po predpisih so starši dolžni zagotavljati uspešen telesni in duševni razvoj svojih

otrok. Vzgojno-izobraževalne ustanove pa imajo prav tako nalogo, da pri otrocih

oz. učencih spodbujajo zavest odgovornosti za lastno zdravje oz. o zdravem

načinu življenja. Vegetarijanska hrana ima pomemben pozitiven vpliv na uspešen

telesni in duševni razvoj otrok ter na razvijanje odgovornosti za lastno zdravje. To

pa seveda pomeni, da je takšna prehrana le v njihovo korist. (prav tam)

1.3.6.1 Nasprotovanja vegetarijanski prehrani otrok

Državna doktrina še vedno stoji na stališču, da je meso nujno živilo za otroke.

Brez njega naj ne bi bilo uspešnega razvoja. (prav tam)

Battelino, zdravnik endokrinolog iz pediatrične klinike v Ljubljani, pravi, da je za

otroke najbolj zdrava pravilno sestavljena in starosti primerna mešana prehrana.

Medicinska stroka je namreč proti vegetarijanstvu pri otrocih. Mnenja so, da

tovrstna prehrana lahko povzroči pomanjkanje nekaterih hranil. Poleg tega pa tudi

opozarjajo, da je večja možnost, da se pri otrocih vegetarijancih razvijejo motnje

hranjenja. (povz. po Stražisar, 2011)

Takšna doktrina je ovržena kot napačna. Vedno bolj pa se tudi vidi, da je celo

škodljiva. (Valpatič, b.l.)

1.3.6.2 Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih

ustanovah

»Ministrstvi, pristojni za šolstvo in zdravje, sta v letu 2005 sprejeli Smernice, ki

predstavljajo priporočila za načrtovanje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih

ustanovah v Sloveniji in služijo kot izhodišče za načrtovanje jedilnikov v

vzgojno-izobraževalnih zavodih, pri čemer je treba upoštevati ustrezne kadrovske

in tehnične pogoje v kuhinjah.« (Simčič idr., 2010, str. 14)

46

Namen Smernic je poenotiti ter izboljšati sistem zagotavljanja prehrane v

vzgojno-izobraževalnih zavodih. O vegetarijanstvu pa so zapisali sledeče. (Simčič

idr., 2010)

»Še sprejemljiva za otroke in mladostnike, ne pa priporočljiva, je lakto-ovo

vegetarijanska prehrana. V lakto-ovo vegetarijanskih jedilnikih meso in mesne

izdelke zamenjamo z enakovrednimi enotami mlečnih izdelkov, jajc in stročnic.«

(Simčič idr., 2010, str. 16)

»Nekatera novejša priporočila tudi navajajo, da je vegetarijanska prehrana sicer

lahko ustrezna za prehrano otrok, toda le pod pogojem stalnega zdravniškega

nadzora nad otrokovim zdravjem.« (prav tam)

Vzgojno-izobraževalni zavodi torej lahko pripravljajo tudi uravnotežene

brezmesne (lakto-ovo vegetarijanske) jedilnike. Ti so odvisni od želj in prepričanj

ter od podobnih osebnih okoliščin posameznikov. Šole jih lahko ponudijo kot

možnost v skladu s svojimi kadrovskimi, materialnimi, organizacijskimi in

finančnimi možnostmi ter strokovno usposobljenostjo. Vzgojno-izobraževalni

zavodi naj bi občasno za vse otroke pripravile tudi brezmesni jedilnik. Praktikum

tako tudi posledično ponuja izpeljave za uravnotežene in pravilno sestavljene

brezmesne jedilnike. (Simčič idr., 2010)

47

III EMPIRIČNI DEL

1 NAMEN

V empiričnem delu diplomskega dela bomo ugotavljali, kakšno znanje imajo

osnovnošolci o zdravi in alternativni prehrani ter kaj jejo.

2 PREDSTAVITEV OSNOVNE ŠOLE IVANA SKVARČE

Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje se nahaja na Cesti 9. avgusta 44 v Zagorju

ob Savi. Matična osnovna šola ima v šolskem letu 2013/14 kar 21 oddelkov. In

sicer na razredni stopnji deset, na predmetni pa enajst. Skupaj štejeta 461 učencev.

K matični šoli spadata še dve podružnični šoli. Prva je Čemšenik, ki ima dva

oddelka. To podružnično šolo obiskuje dvajset učencev. Druga pa je podružnična

šola Podkum, ki ima prav tako dva oddelka ter skupaj dvajset učencev. Torej

Osnovna šola Ivana Skvarče v celoti šteje kar 500 učencev. (OŠ Ivana Skvarče,

b.l.)

Slika 7: Osnovna šola Ivana Skvarče

Vir: rudis.si

48

Učenci na tej šoli so dobro organizirani. Imajo šolsko skupnost in šolski

parlament, kateri je izvršilni organ šolske skupnosti. Sestavljata ga po dva

predstavnika oddelkov in sicer od četrtega do devetega razreda. Temo otroškega

parlamenta vsako leto učenci določijo sami na nacionalnem otroškem parlamentu.

(OŠ Ivana Skvarče, b.l.)

V OŠ Ivana Skvarče dajejo zelo velik poudarek na šolsko prehrano. Zelo se

trudijo in upoštevajo želje otrok. Učencem omogočajo možnost naročila dietne in

vegetarijanske hrane. Njihova posebnost pa je, da enkrat mesečno nudijo učencem

samopostrežno malico, ki so jo v šolskem letu 2013/14 povezali s temo Krajevne

skupnosti nekoč in danes. Enkrat na štirinajst dni ponujajo samopostrežno malico,

ki je sestavljena iz redne malice ali iz alternativnega namaza, kateri je sestavljen

iz kruha, masla, medu ali marmelade. Največji poudarek pa je na kosmičih z

mlekom ali jogurtom ter mešanim rezanim sadjem. (prav tam)

Šolska knjižnica deluje v sodobno opremljenih prostorih, v katerih potekajo

različne dejavnosti, namenjene učenju, iskanju informacij, zabavi in sprostitvi. Na

knjižnih policah je približno 13.500 enot računalniško obdelanega gradiva, ki ga

lahko iščemo po lokalnem katalogu Šolska knjižnica ter po bibliografski bazi

sistema COBISS/OPAC. Naročeni so na več kot 40 naslovov revij in časopisov.

(prav tam)

V novembru 2011 se je OŠ Ivana Skvarče pridružila Slovenski mreži zdravih šol.

Temeljno izhodišče za delovanje zdravih šol je promocija zdravja. In sicer zdravja

kot stanja popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne zdravja

kot ga večina pojmuje (odsotnost bolezni in invalidnosti). Zdrave šole dobijo

vsako leto novo »rdečo nit«. Temo, ki je izhodišče za načrtovanje dejavnosti. V

šolskem letu 2013/14 je izbrana tema VREDNOTE. Tako OŠ Ivana Skvarče

promovira »zdrav življenjski slog« in s povezovanjem vseh udeležencev v

vzgojno-izobraževalnem procesu še naprej izvaja naloge, s katerimi uresničujejo

cilje »Zdrave šole«. (prav tam)

49

V šolskem letu 2013/14 OŠ Ivana Skvarče ponuja učencem več interesnih

dejavnosti, s katerimi želijo učencem omogočiti, da na osnovi lastnih želja čim

bolj kvalitetno izkoristijo svoj prosti čas. Interesne dejavnosti vodijo učitelji

njihove šole in zunanji sodelavci. Tako imajo učenci na voljo veliko različnih

aktivnosti. Te pa so sledeče: otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, športni

krožek, ustvarjalnice, angleščina, lutkovni krožek, lutkovna skupina, glasbena

urica, dramsko recitatorski krožek, dramski krožek, mladi naravoslovec, knjižni

klub, španščina 1 in 2, prometno kolesarski krožek, mini rokomet za dekleta,

rokomet za fante, košarka, likovno oblikovanje, likovno ustvarjanje, podmladek

RK, planinski krožek, mladi gasilec, bralna značka ter angleška in nemška bralna

značka. (OŠ Ivana Skvarče, b.l.)

Slika 8: Grb Osnovne šole Ivana Skvarče

Vir: arnes.si, b.l.

Vizija OŠ Ivana Skvarče, katera uspešno vodi šolo že vsa ta leta, pa se glasi: »S

kvalitetnim vzgojno-izobraževalnim delom zagotoviti ustrezen nivo znanja,

občutek varnosti in zadovoljstva vseh udeležencev.« (OŠ Ivana Skvarče, b.l.)

50

3 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN

OMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA V OBLIKI

RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ

3.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Vprašanja vezana na znanje o zdravi in alternativni prehrani.

1.1 Ali anketirani učenci vedo, kdo je vegetarijanec?

1.1.1 Ali obstaja razlika v razlagi termina vegetarijanec glede na spol?

1.1.2 Ali obstaja razlika v razlagi termina vegetarijanec glede na razred?

1.2 Ali anketirani učenci vedo, kako povezati pojme o načinu prehranjevanja z

danimi razlagami?

1.2.1 Ali obstaja razlika v povezovanju pojmov o načinu prehranjevanja z

danimi razlagami glede na spol?

1.2.2 Ali obstaja razlika v povezovanju pojmov o načinu prehranjevanja z

danimi razlagami glede na razred?

1.3 Ali anketirani učenci vedo, kaj je prehranska piramida?

1.3.1 Ali obstaja razlika v vedenju, kaj je prehranska piramida glede na

spol?

1.3.2 Ali obstaja razlika v vedenju, kaj je prehranska piramida glede na

razred?

1.4 Ali anketirani učenci vedo, kateri obrok je bolj zdrav in zakaj?

1.4.1 Ali obstaja razlika v vedenju in pojasnjevanju zdravega obroka glede

na spol?

1.4.2 Ali obstaja razlika v vedenju in pojasnjevanju zdravega obroka glede

na razred?

51

1.5 Ali anketirani učenci vedo, če njihova šola ponuja vegetarijanski obrok?

1.5.1 Ali obstaja razlika v vedenju, če njihova šola ponuja vegetarijanski

obrok glede na spol?

1.5.2 Ali obstaja razlika v vedenju, če njihova šola ponuja vegetarijanski

obrok glede na razred?

2. Vprašanja vezana na prehranjevalne navade.

2.1 Ali so anketirani učenci vegetarijanci?

2.1.1 Ali obstaja razlika, če so učenci vegetarijanci glede na spol?

2.1.2 Ali obstaja razlika, če so učenci vegetarijanci glede na razred?

2.2 Kolikokrat na teden anketirani učenci jejo posamezno vrsto hrane?

2.2.1 Ali obstaja razlika, kolikokrat na teden učenci jejo posamezno vrsto

hrane glede na spol?

2.2.1.1 Ali obstaja razlika, kolikokrat na teden učenci jejo

zelenjavo?


stročnice?

2.2.1.3 Ali obstaja razlika, kolikokrat na teden učenci jejo mlečne

izdelke?

2.2.1.4 Ali obstaja razlika, kolikokrat na teden učenci jejo meso?

2.2.2 Ali obstaja razlika, kolikokrat na teden učenci jejo posamezno vrsto

hrane glede na razred?


zelenjavo?


stročnice?

2.2.2.3 Ali obstaja razlika, kolikokrat na teden učenci jejo mlečne

izdelke?

2.2.2.4 Ali obstaja razlika, kolikokrat na teden učenci jejo meso?

52

2.3 Katerega izmed obrokov bi anketirani učenci izbrali, če bi bili lačni?

2.3.1 Ali obstaja razlika, katerega izmed obrokov bi učenci izbrali, če bi

bili lačni glede na spol?

2.3.2 Ali obstaja razlika, katerega izmed obrokov bi učenci izbrali, če bi

bili lačni glede na razred?

2.4 Kaj od naštetega anketirani učenci najraje jejo?

2.4.1 Ali obstaja razlika, kaj od naštetega učenci najraje jejo glede na

spol?

2.4.2 Ali obstaja razlika, kaj od naštetega učenci najraje jejo glede na

razred?

2.5 Ali so anketirani učenci zapisano hrano že kdaj videli ali jedli?

2.5.1 Ali obstajajo razlike, če so učenci zapisano hrano že kdaj videli ali

jedli glede na spol?

2.5.1.1 Ali obstajajo razlike, če so učenci že kdaj videli ali jedli

lečo?


tofu?


pirin kruh?


sojo?


proseno kašo?


azuki?


čičeriko?


ajdovo kašo?

53

2.5.2 Ali obstajajo razlike, če so učenci zapisano hrano že kdaj videli ali

jedli glede na razred?


lečo?


tofu?


pirin kruh?


sojo?


proseno kašo?


azuki?


čičeriko?


ajdovo kašo?

3.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Zastavili smo si dve temeljni raziskovalni hipotezi, ki ju v nadaljevanju členimo v

ožje raziskovalne hipoteze.

H1: Predvidevamo, da obstajajo med anketiranimi učenci razlike v znanju o

zdravi in alternativni prehrani, glede na spol in razred šolanja, in sicer

menimo:

več znanja o zdravi in alternativni prehrani imajo anketirane deklice in anketirani

učenci 9. razreda,

kot pa anketirani dečki in anketirani učenci 3., 5. in 7. razreda.

54

1.1 Hipoteze vezane na vedenje, kdo je vegetarijanec:

H1.1.1 Predvidevamo, da pravilno razlago termina vegetarijanec pogosteje

poznajo anketirane deklice.

H1.1.2 Predvidevamo, da pravilno razlago termina vegetarijanec pogosteje

poznajo anketirani devetošolci.

1.2 Hipoteze vezane na vedenje, kako povezati pojme o načinu

prehranjevanja z danimi razlagami:

H1.2.1 Predvidevamo, da pogosteje pravilno povežejo pojme o načinu

prehranjevanja z danimi razlagami anketirane deklice.

H1.2.2 Predvidevamo, da pogosteje pravilno povežejo pojme o načinu

prehranjevanja z danimi razlagami anketirani devetošolci.

1.3 Hipoteze vezane na vedenje, kaj je prehranska piramida:

H1.3.1 Predvidevamo, da pravilno razlago termina prehranska piramida

pogosteje poznajo anketirane deklice.

H1.3.2 Predvidevamo, da pravilno razlago termina prehranska piramida

pogosteje poznajo anketirani devetošolci.

1.4 Hipoteze vezane na vedenje, kateri obrok je bolj zdrav in zakaj:

H1.4.1 Predvidevamo, da pravilno izberejo ter pojasnijo zdrav obrok

pogosteje anketirane deklice.

H1.4.2 Predvidevamo, da pravilno izberejo ter pojasnijo zdrav obrok

pogosteje anketirani devetošolci.

1.5 Hipoteze vezane na vedenje, ali njihova šola ponuja vegetarijanski obrok:

H1.5.1 Predvidevamo, da pravilno odgovorijo o ponudbi vegetarijanskega

obroka v šoli pogosteje anketirane deklice.

H1.5.2 Predvidevamo, da pravilno odgovorijo o ponudbi vegetarijanskega

obroka v šoli pogosteje anketirani devetošolci.

55

H2: Predvidevamo, da obstajajo med anketiranimi učenci razlike o

prehranjevalnih navadah, glede na spol in razred šolanja, in sicer manimo:

da se bolj zdravo ter vegetarijansko prehranjujejo anketirane deklice in anketirani

učenci 3. razreda,

kot pa anketirani dečki in anketirani učenci 5. 7. in 9. razreda.

2.1 Hipoteze vezane na vegetarijanstvo:

H2.1.1 Predvidevamo, da je pogosteje več vegetarijank anketiranih deklic .

H2.1.2 Predvidevamo, da je pogosteje več vegetarijancev anketiranih

tretješolcev.

2.2 Hipoteze vezane na pogostost uživanja posamezne vrste hrane:

H2.2.1 Pogostost uživanja določene vrste hrane glede na spol.

H2.2.1.1 Predvidevamo, da pogosteje anketirane deklice jejo trikrat

ali večkrat na teden zelenjavo.

H2.2.1.2 Predvidevamo, da pogosteje anketirane deklice jejo

dvakrat na teden stročnice.

H2.2.1.3 Predvidevamo, da pogosteje anketirane deklice jejo vsak

dan mlečne izdelke.

H2.2.1.4 Predvidevamo, da pogosteje anketirane deklice jejo

dvakrat na teden meso.

H2.2.2 Pogostost uživanja določene vrste hrane glede na razred.

H2.2.2.1 Predvidevamo, da pogosteje anketirani tretješolci jejo

trikrat ali večkrat na teden zelenjavo.


dvakrat na teden stročnice.


vsak dan mlečne izdelke.



56

2.3 Hipoteze vezane na izbiro obroka ob lakoti:

H2.3.1 Predvidevamo, da bi anketirane deklice pogosteje izbrale

zelenjavno rižoto.

H2.3.2 Predvidevamo, da bi anketirani tretješolci pogosteje izbrali

zelenjavno rižoto.

2.4 Hipoteze vezane na izbiro jedi, ki jo najraje jedo:

H2.4.1 Predvidevamo, da pogosteje anketirane deklice najraje jejo ribo na

žaru.

H2.4.2 Predvidevamo, da pogosteje anketirani tretješolci najraje jejo ribo

na žaru.

2.5 Hipoteze vezane na poznavanje in uživanje določene hrane:

H2.5.1 Poznavanje in uživanje določene hrane glede na spol.

H2.5.1.1 Predvidevamo, da so anketirane deklice pogosteje videle

in že jedle lečo.


in še niso jedle tofuja.


in že jedle pirin kruh.

H2.5.1.4 Predvidevamo, da so anketirane deklic pogosteje videle in

že jedle sojo.


in še niso jedle prosene kaše.

H2.5.1.6 Predvidevamo, da pogosteje anketirane deklice še niso

videle in jedle azukija.


in še niso jedle čičerike.


in že jedle ajdovo kašo.

57

H2.5.2 Poznavanje in uživanje določene hrane glede na razred.

H2.5.2.1 Predvidevamo, da so anketirani tretješolci pogosteje

videli in že jedli lečo.


videli in še niso jedli tofuja.


videli in že jedli pirin kruh.


videli in že jedli sojo.


videli in še niso jedli prosene kaše.

H2.5.2.6 Predvidevamo, da pogosteje anketirani tretješolci še niso

videli in jedli azukija.


videli in še niso jedli čičerike.


videli in že jedli ajdovo kašo.

3.3 SPREMENLJIVKE

1. Spol

2. Razred

3. Razlaga vegetarijanec

4. Otrok vegetarijanec

5. Poznavanje pojmov

5.1 Lakto-ovo vegetarijanec

5.2 Vegan

5.3 Presnojedec

6. Količina jedi

58

6.1 Zelenjava

6.2 Stročnice

6.3 Mlečni izdelki

6.4 Meso

7. Prehranska piramida

8. Izbira obroka

9. Izbira zdravega obroka

9.1 Zdrav obrok

9.2 Pojasnitev

10. Najljubša hrana

11. Vegetarijanski obrok

12. Poznavanje hrane

12.1 Leča

12.2 Tofu

12.3 Pirin kruh

12.4 Soja

12.5 Prosena kaša

12.6 Azuki

12.7 Čičerika

12.8 Ajdova kaša

59

3.4 PREIZKUŠANJE ODVISNIH ZVEZ MED SPREMENLJIVKAMI

Preglednica 4: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami po raziskovalnih vprašanjih

RAZISKOVALNA

VPRAŠANJA

NEODVISNE

SPREMENLJIVKE

ODVISNE

SPREMENLJIVKE

1.1.1

1.1.2

3

3

1

2

1.2.1

1.2.2

5.1-5.3

5.1-5.3

1

2

1.3.1

1.3.2

7

7

1

2

1.4.1

1.4.2

9.1, 9.2

9.1, 9.2

1

2

1.5.1

1.5.2

11

11

1

2

2.1.1

2.1.2

4

4

1

2

2.2.1

2.2.2

6.1-6.4

6.1-6.4

1

2

2.3.1

2.3.2

8

8

1

2

2.4.1

2.4.2

10

10

1

2

2.5.1

2.5.2

12.1-12.8

12.1-12.8

1

2

60

4 METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalne metode

Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega

pedagoškega raziskovanja.

4.2 Raziskovalni vzorec

Raziskava temelji na priložnostnem vzorcu 154 učencev tretjih, petih, sedmih in

devetih razredov Osnovne šole Ivana Skvarče Zagorje ob Savi v mesecu aprilu

2014.

Zajeti neslučajnostni vzorec predstavlja na nivoju rabe inferenčne statistike

enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije.

V nadaljevanju podrobno predstavljamo njihove relevantne značilnosti.

61

Slika 9: Strukturni odstotki anketiranih učencev glede na spol

Iz Slike 9 je razvidno, da je večji delež anketiranih učencev deklic, in sicer jih je

92, kar predstavlja 59,7 %, dečkov pa je kar za 30 manj, torej 62 (40,3 %).

Slika 10: Strukturni odstotki anketiranih učencev glede na razred

40,3 59,7

Strukturni odstotki anketiranih učencev glede na spol

Dečki

Deklice

25,3

29,9

24,7

20,1

Strukturni odstotki anketiranih učencev glede na razred

Tretji

Peti

Sedmi

Deveti

62

Iz Slike 10 je razvidno, da izmed vseh anketiranih učencev prevladujejo učenci iz

petega razreda, njihov delež je 29,9 % (46 učencev). Za petim razredom je največ

anketiranih v tretjem razredu s 25,3 % (39 učencev), 38 učencev je anketiranih v

sedmem razredu, kar predstavlja 24,7 %, najmanj pa je anketiranih učencev iz

devetega razreda. Njihov delež predstavlja le 20,1 %, torej 31 učencev.

4.3 Postopki zbiranja podatkov

4.3.1 Izvedba anketiranja

Podatke smo zbrali v mesecu aprilu 2014 z anketiranjem učencev s pomočjo

anketnega vprašalnika, ki zajema vprašanja, vezana na znanje o zdravi in

alternativni prehrani in na prehranjevalne navade učencev.

4.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti anketiranja

a) Vsebinsko-formalne strani preizkusa

Anketni vprašalnik za učence je bil anonimen in je obsegal štiriindvajset vprašanj

zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa.

b) Merske karakteristike

Veljavnost

Anketni vprašalnik za učence je bil natančno sestavljen po splošnih merilih

sestavljanja anketnih vprašalnikov ter nasvetih mentorja in somentorice.

63

Zanesljivost

Te karakteristike nismo preverjali po ponavljalni metodi, so pa navodila v

anketnem vprašalniku izražena natančno, vprašanja pa enopomensko in dovolj

specifično.

Objektivnost

Večina vprašanj v anketnem vprašalniku je zaprtega tipa (ta omogočajo

objektivno razbiranje odgovorov), odprto vprašanje pa smo analizirali čim bolj

objektivno.

4.4 Postopki obdelave podatkov

Podatke smo računalniško obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov

SPSS, in sicer na nivoju deskriptivne (tabelarični prikazi frekvenčnih distribucij –

f, f %) inferenčne statistike ( preizkus).

64

5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

V nadaljevanju predstavljamo dobljene rezultate. V poglavju 5.1 so zbrani

rezultati, vezani na znanje o zdravi in alternativni prehrani, v poglavju 5.2 pa so

zbrani rezultati, vezani na prehranjevalne navade učencev na Osnovni šoli Ivana

Skvarče v Zagorju ob Savi.

5.1 ZNANJE ANKETIRANIH UČENCEV O ZDRAVI IN ALTERNATIVNI

PREHRANI

5.1.1 Poznavanje pojma vegetarijanec


»Kdo je vegetarijanec?«

f f %

Tisti, ki uživa meso in veliko

zelenjave.

6 3,9

Tisti, ki ne uživa mesa in rib. 117 76,0

Tisti, ki ne uživa mesa, rib,

mlečnih izdelkov in jajc.

24 15,6

Tisti, ki uživa le surovo –

presno hrano.

6 3,9

Tisti, ki je samo meso. 1 0,6

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 5 lahko razberemo, da največ anketiranih učencev (76,0 %) ve, da

je vegetarijanec tisti, ki ne uživa mesa in rib. 15,6 % jih je odgovorilo, da je

vegetarijanec tisti, ki ne uživa mesa, rib, mlečnih izdelkov in jajc. Nekaj (3,9 %)

anketiranih učencev je odgovorilo, da je vegetarijanec tisti, ki uživa meso in

65

veliko zelenjave, ali pa tisti, ki uživa le presno – surovo hrano. En učenec izmed

vseh, pa je odgovoril, da je vegetarijanec tisti, ki je samo meso.

Preglednica 6: Poznavanje pojma vegetarijanec, glede na spol in razred

anketiranih učencev.

1. 2. 3. 4. 5. Skupaj P

S

p

o

l

Deček

F 2 43 13 3 1 62

4,664

0,324

F

%

3,2

69,4

21,0

4,8

1,6

100,0

Deklica

F 4 74 11 3 0 92

F

%

4,3

80,4

12,0

3,3

0,0

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

F 5 29 4 0 1 39

18,469

0,102

F

%

12,8

74,4

10,3

0,0

2,6

100,0

Peti

F 1 36 7 2 0 46

F

%

2,2

78,3

15,2

4,3

0,0

100,0

Sedmi

F 0 29 7 2 0 38

F

%

0,0

76,3

18,4

5,3

0,0

100,0

Deveti

F 0 23 6 2 0 31

F

%

0,0

74,2

19,4

6,5

0,0

100,0

Legenda:

1. Tisti, ki uživa meso in veliko zelenjave.

2. Tisti, ki ne uživa mesa in rib.

66

3. Tisti, ki je uživa mesa, rib, mlečnih izdelkov in jajc.

4. Tisti, ki uživa le surovo – presno hrano.

5. Tisti, ki je samo meso.

Izid preizkusa je pokazal, da med anketiranimi deklicami in dečki ne obstaja

statistično značilna razlika glede na to, ali vedo kdo je vegetarijanec. Dobljeni

rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H1.1.1), ki predvideva, da pravilno

razlago termina vegetarijanec pogosteje poznajo anketirane deklice.

Izid preizkusa je pokazal, da med anketiranimi razredi ne obstaja statistično

značilna razlika glede na to, ali vedo kdo je vegetarijanec. Dobljeni rezultati niso

v skladu z našo hipotezo (H1.1.2), ki predvideva, da pravilno razlago termina

vegetarijanec pogosteje poznajo anketirani devetošolci.

5.1.2 Načini prehranjevanja

5.1.2.1 Lakto-ovo vegetarijanec


povezanost termina lakto-ovo vegetarijanec z osebo, ki ne uživa mesa in rib.

f f %

Pravilno 101 65,6

Nepravilno 48 31,2

Ni povezal 5 3,2

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 7 lahko razberemo, da je kar 65,6 % anketiranih učencev pojma

povezalo pravilno, 31,2 % jih je povezalo napačno, 3,2 % anketiranih učencev pa

pojmov sploh ni povezalo.

67

Preglednica 8: Pravilno povezanost termina lakto-ovo vegetarijanec z osebo, ki

ne uživa mesa in rib, glede na spol in razred anketiranih učencev.

Pravilno Nepravilno Ni

povezal

Skupaj P

S

p

o

l

Deček

F 41 19 2 62

0,014

0,993

f

%

66,1

30,6

3,2

100,0

Deklica

F 60 29 3 92

f

%

65,2

31,5

3,3

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

F 15 20 4 39

24,723

0,000

f

%

38,5

51,3

10,3

100,0

Peti

F 31 14 1 46

f

%

67,4

30,4

2,2

100,0

Sedmi

F 28 10 0 38

f

%

73,7

26,3

0,0

100,0

Deveti

F 27 4 0 31

f

%

87,1

12,9

0,0

100,0

Izid preizkusa je pokazal, da med anketiranimi razredi obstaja statistično

značilna razlika glede na to, če je pojem lakto-ovo vegetarijanec pravilno povezan

z osebo, ki ne uživa mesa in rib. Dobljeni rezultati so v skladu z našo hipotezo

(H1.2.2), ki predvideva, da pogosteje pravilno povežejo pojme o načinu


68


statistično značilna razlika glede na to, če je pojem lakto-ovo vegetarijanec

pravilno povezan z osebo, ki ne uživa mesa in rib. Dobljeni rezultati niso v skladu

z našo hipotezo (H1.2.1), ki predvideva, da pogosteje pravilno povežejo pojme o

načinu prehranjevanja z danimi razlagami anketirane deklice.

5.1.2.2 Vegan


povezanost termina vegan z osebo, ki ne uživa živil živalskega izvora (mesa, rib,

mlečnih izdelkov, jajc).

f f %

Pravilno 96 62,3

Nepravilno 51 33,1

Ni povezal 7 4,5

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 9 lahko razberemo, da je več kot polovica (62,3 %) anketiranih

učencev pojma povezalo pravilno, 33,1 % jih je povezalo napačno, 4,5 %

anketiranih učencev pa pojmov ni povezalo.

69

Preglednica 10: Pravilna povezanost termina vegan z osebo, ki ne uživa živil

živalskega izvora (mesa, rib, mlečnih izdelkov, jajc), glede na spol in razred



povezal

Skupaj P

S

p

o

l

Deček

F 37 21 4 62

0,945

0,623

f

%

59,7

33,9

6,5

100,0

Deklica

F 59 30 3 92

f

%

64,1

32,6

3,3

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

F 11 22 6 39

36,676

0,000

f

%

28,2

56,4

15,4

100,0

Peti

F 30 15 1 46

f

%

65,2

32,6

2,2

100,0

Sedmi

F 28 10 0 38

f

%

73,7

26,3

0,0

100,0

Deveti

F 27 4 0 31

f

%

87,1

12,9

0,0

100,0


značilna razlika glede na to, če je pojem vegan pravilno povezan z osebo, ki ne

uživa živil živalskega izvora. Dobljeni rezultati so v skladu z našo hipotezo



70


statistično značilna razlika glede na to, če je pojem vegan pravilno povezan z

osebo, ki ne uživa živil živalskega izvora. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo

hipotezo (H1.2.1), ki predvideva, da pogosteje pravilno povežejo pojme o načinu

prehranjevanja z danimi razlagami anketirane deklice.

5.1.2.3 Presnojedec


povezanost termina presnojedec z osebo, ki uživa le surovo, ne kuhano hrano.

f f %

Pravilno 127 82,5

Nepravilno 20 13,0

Ni povezal 7 4,5

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 11 lahko razberemo, da je kar 82,5 % anketiranih učencev pojma

pravilno povezalo, le 13 % jih je povezalo napačno, 4,5 % anketiranih učencev pa

pojmov ni povezalo.

Preglednica 12: Pravilna povezanost termina presnojedec z osebo, ki uživa le

surovo, ne kuhano hrano, glede na spol in razred anketiranih učencev.


povezal

Skupaj P

S

p

Deček

f 47 11 4 62

f

%

75,8

17,7

6,5

100,0

71

o

l

Deklica

f 80 9 3 92 3,136 0,208

f

%

87,0

9,8

3,3

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 24 9 6 39

20,742

0,002

f

%

61,5

23,1

15,4

100,0

Peti

f 42 3 1 46

f

%

91,3

6,5

2,2

100,0

Sedmi

f 33 5 0 38

f

%

86,8

13,2

0,0

100,0

Deveti

f 28 3 0 31

f

%

90,3

9,7

0,0

100,0


značilna razlika glede na to, če je pojem presnojedec pravilno povezan z osebo, ki

uživa le surovo, ne kuhano hrano. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo


prehranjevanja z danimi razlagami anketirani devetošolci. Pogosteje so pojma

pravilno povezali anketirani petošolci.


statistično značilna razlika glede na to, če je pojem presnojedec pravilno povezan

z osebo, ki uživa le surovo, ne kuhano hrano. Dobljeni rezultati niso v skladu z

našo hipotezo (H1.2.1), ki predvideva, da pogosteje pravilno povežejo pojme o

načinu prehranjevanja z danimi razlagami anketirane deklice.

72

5.1.3 Prehranska piramida


»Kaj je prehranska piramida«

f f %

Hrana, pridelana v piramidi. 15 9,7

Piramida v Egiptu. 1 0,6

Slikovni prikaz živil, ki naj jih

jemo vsak dan.

132 85,7

Ne vem. 6 3,9

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 13 lahko razberemo, da največ (85,7 %) anketiranih učencev ve, da

je prehranska piramida slikovni prikaz živil, ki naj jih jemo vsak dan. 9,7 % jih je

odgovorilo, da je prehranska piramida hrana, ki je pridelana v piramidi, najmanj

(0,6 %) pa jih je odgovorilo, da je to piramida v Egiptu.

Preglednica 14: Poznavanje prehranske piramide glede na spol in razred


1. 2. 3. 4. Skupaj P

S

p

o

l

Deček

f 6 1 53 2 62

1,943

0,584

f

%

9,7

1,6

85,5

3,2

100,0

Deklica

f 9 0 79 4 92

f

%

9,8

0,0

85,9

4,3

100,0

73

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 14 0 20 5 39

55,577

0,000

f

%

35,9

0,0

51,3

12,8

100,0

Peti

f 1 0 44 1 46

f

%

2,2

0,0

95,7

2,2

100,0

Sedmi

f 0 0 38 0 38

f

%

0,0

0,0

100,0

0,0

100,0

Deveti

f 0 1 30 0 31

f

%

0,0

3,2

96,8

0,0

100,0

Legenda:

1. Hrana, pridelana v piramidi.

2. Piramida v Egiptu.

3. Slikovni prikaz živil, ki naj jih jemo vsak dan.

4. Ne vem.


značilna razlika glede na to, kaj je prehranska piramida. Dobljeni rezultati niso v

skladu z našo hipotezo (H1.3.2), ki predvideva, da pogosteje pravilno razlago

termina prehranska piramida poznajo anketirani devetošolci. Pogosteje so

pravilno razložili termin prehranska piramida anketirani sedmošolci.


statistično značilna razlika glede na to, kaj je prehranska piramida. Dobljeni

rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H1.3.1), ki predvideva, da pogosteje

pravilno razlago termina prehranska piramida poznajo anketirane deklice.

74

5.1.4 Bolj zdrav obrok

5.1.4.1 Izbira obroka


»Kateri obrok je bolj zdrav?«

f f %

Meso in krompir. 6 3,9

Zelenjavni krožnik. 148 96,1

SKUPAJ 153 100,0

Iz Preglednice 15 lahko razberemo, da je večina (96,1 %) anketiranih učencev

mnenja, da je bolj zdrav zelenjavni krožnik. Le 3,9 % anketiranih učencev pa

meni, da je bolj zdrav obrok sestavljen iz mesa ter krompirja.

Preglednica 16: Izbira bolj zdravega obroka glede na spol in razred anketiranih

učencev.

Meso in

krompir

Zelenjavni

krožnik

Skupaj P

S

p

o

l

Deček

f 6 56 62

11,281

0,001

f

%

9,7

90,3

100,0

Deklica

f 0 92 92

f

%

0,0

100,0

100,0

R

a

Tretji

f 0 39 39

f

%

0,0

100,0

100,0

75

z

r

e

d

Peti

f 2 44 46

10,410

0,015 f

%

4,3

95,7

100,0

Sedmi

f 0 38 38

f

%

0,0

100,0

100,0

Deveti

f 4 27 31

f

%

12,9

87,1

100,0

Izid preizkusa je pokazal, da med anketiranimi deklicami in dečki obstaja

statistično značilna razlika glede na to, kateri obrok je bolj zdrav. Dobljeni

rezultati so v skladu z našo hipotezo (H1.4.1), ki predvideva, da pogosteje

pravilno izberejo zdrav obrok anketirane deklice.


značilna razlika glede na to, kateri obrok je bolj zdrav. Dobljeni rezultati niso v

skladu z našo hipotezo (H1.4.2), ki predvideva, da pogosteje pravilno izberejo

zdrav obrok anketirani devetošolci. Pogosteje so pravilno izbrali zdrav obrok

tretješolci in sedmošolci.

5.1.4.1 Pojasnitev izbire določenega obroka


»Pojasni, zakaj si izbral ta obrok.«

f f %

Ker vsebuje več zelenjave. 70 45,5

Ker je bolj zdrav. 50 32,5

76

Ker vsebuje več vitaminov in

mineralov.

21 13,6

Ker za zdravje potrebujemo

raznoliko prehrano.

8 5,2

Brez odgovora 5 3,2

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 17 lahko razberemo, da je slaba polovica (45,5 %) anketiranih

učencev mnenja, da je izbran obrok bolj zdrav, ker vsebuje več zelenjave. Malo

manj (32,5 %) jih je preprosto mnenja, da je izbran obrok bolj zdrav. 13,6 %

anketiranih učencev je napisalo, da je izbran obrok bolj zdrav, ker vsebuje več

vitaminov in mineralov. Le 5,2 % pa jih je mnenja, da je izbran obrok bolj zdrav,

ker za zdravje potrebujemo raznoliko prehrano.

Preglednica 18: Utemeljitev izbranega obroka glede na spol in razred anketiranih

učencev.

1. 2. 3. 4. 5. Skupaj P

S

p

o

l

Deček

f 28 23 5 6 0 62

12,342

0,015

f

%

45,2

37,1

8,1

9,7

0,0

100,0

Deklica

f 42 27 16 2 5 92

f

%

45,7

29,3

17,4

2,2

5,4

100,0

R

a

z

r

Tretji

f 24 10 0 0 5 39

f

%

61,5

25,6

0,0

0,0

12,8

100,0

Peti

f 17 16 12 1 0 46

f

%

37,0

34,8

26,1

2,2

0,0

100,0

77

e

d

Sedmi

f 19 13 4 2 0 38 43,615 0,000

f

%

50,0

34,2

10,5

5,3

0,0

100,0

Deveti

f 10 11 5 5 O 31

f

%

32,3

35,5

16,1

16,1

0,0

100,0

Legenda:

1. Ker vsebuje več zelenjave.

2. Ker je bolj zdrav.

3. Ker vsebuje več vitaminov in mineralov.

4. Ker za zdravje potrebujemo raznoliko prehrano.

5. Brez odgovora


statistično značilna razlika glede na to, da je izbran obrok bolj zdrav zaradi

vsebnosti zelenjave. Dobljeni rezultati so v skladu z našo hipotezo (H1.4.1), ki

predvideva, da pogosteje pravilno pojasnijo izbiro zdravega obroka anketirane

deklice.


značilna razlika glede na to, da je izbran obrok bolj zdrav zaradi vsebnosti

zelenjave. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H1.4.2), ki

predvideva, da pogosteje pravilno pojasnijo izbiro zdravega obroka anketirani

devetošolci. Pogosteje so pravilno pojasnili izbiro zdravega obroka anketirani

tretješolci.

78

5.1.5 Vegetarijanski obrok v šoli


»Ali vaša šola ponuja vegetarijanski obrok?«

f f %

Da 95 61,7

Ne 13 8,4

Včasih 26 16,9

Ne vem 20 13,0

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 19 lahko razberemo, da več kot polovica (61,7 %) anketiranih

učencev ve, da njihova šola ponuja vegetarijanski obrok. 16,9 % jih je obkrožilo,

da vegetarijanski obrok šola ponuja včasih, le 8,4 % anketirancev pa pravi, da

njihova šola sploh ne ponuja vegetarijanskega obroka.

Preglednica 20: Ponudba vegetarijanskega obroka v šoli glede na spol in razred


Da Ne Včasih Ne vem Skupaj P

S

p

o

l

Deček

f 34 5 10 13 62

5,823

0,121

f

%

54,8

8,1

16,1

21,0

100,0

Deklica

f 61 8 16 7 92

f

%

66,3

8,7

17,4

7,6

100,0

79

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 19 4 11 5 39

34,926

0,000

f

%

48,7

10,3

28,2

12,8

100,0

Peti

f 19 8 12 7 46

f

%

41,3

17,4

26,1

15,2

100,0

Sedmi

f 32 1 2 3 38

f

%

84,2

2,6

5,3

7,9

100,0

Deveti

f 25 0 1 5 31

f

%

80,6

0,0

3,2

16,1

100,0


značilna razlika glede na to, če njihova šola ponuja vegetarijanski obrok. Dobljeni

rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H1.5.2), ki predvideva, da pogosteje

pravilno odgovorijo o ponudbi vegetarijanskega obroka v šoli anketirani

devetošolci. Pogosteje so pravilno odgovorili o ponudbi vegetarijanskega obroka

v šoli anketirani sedmošolci.


statistično značilna razlika glede na to, če njihova šola ponuja vegetarijanski

obrok. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H1.5.1), ki predvideva, da

pogosteje pravilno odgovorijo o ponudbi vegetarijanskega obroka v šoli

anketirane deklice.

80

5.2 PREHRANJEVALNE NAVADE ANKETIRANIH UČENCEV

5.2.1 Vegetarijanstvo


»Ali si vegetarijanec?«

f f %

Da 7 4,5

Ne 147 95,5

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 21 lahko razberemo, da je le 4,5 % anketiranih učencev

vegetarijancev.

Preglednica 22: Vegetarijanci glede na spol in razred anketiranih učencev.

Da Ne Skupaj P

S

p

o

l

Deček

f 1 61 62

2,353

0,125

f

%

1,6

98,4

100,0

Deklica

f 6 86 92

f

%

6,5

93,5

100,0

Tretji

f 0 39 39

f

%

0,0

100,0

100,0

81

R

a

z

r

e

d

Peti

f 0 46 46

17,241

0,001

f

%

0,0

100,0

100,0

Sedmi

f 1 37 38

f

%

2,6

97,4

100,0

Deveti

f 6 25 31

f

%

19,4

80,6

100,0


značilna razlika glede na to, če so vegetarijanci. Dobljeni rezultati niso v skladu z

našo hipotezo (H2.1.2), ki predvideva, da je več vegetarijancev tretješolcev. Več

vegetarijancev je anketiranih devetošolcev.


statistično značilna razlika glede na to, če so vegetarijanci. Dobljeni rezultati niso

v skladu z našo hipotezo (H2.1.1), ki predvideva, da je več vegetarijank

anketiranih deklic.

82

5.2.2 Pogostost uživanja posamezne vrste hrane

5.2.2.1 Pogostost uživanja zelenjave


»V preglednici označi z X, kolikokrat na teden ješ posamezno vrsto hrane.«

ZELENJAVA F f %

Vsak dan 56 36,4

Trikrat ali večkrat 50 32,5

Dvakrat 16 10,4

Enkrat 21 13,6

Nikoli 11 7,1

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 23 lahko razberemo, da 36,4 % anketiranih učencev je zelenjavo

vsak dan, 32,5 % jih zelenjavo je trikrat ali večkrat na teden, 7,1 % anketiranih

učencev pa zelenjave ne je nikoli.

Preglednica 24: Pogostost uživanja zelenjave glede na spol in razred anketiranih

učencev.

ZELENJAVA 1. 2. 3. 4. 5. Skupaj P

S

p

o

l

Deček

f 22 19 7 7 7 62

3,076

0,545

f

%

35,5

30,6

11,3

11,3

11,3

100,0

Deklica

f 34 31 9 14 4 92

f 37,0 33,7 9,8 15,2 4,3 100,0

83

%

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 11 9 5 9 5 39

17,831

0,121

f

%

28,2

23,1

12,8

23,1

12,8

100,0

Peti

f 15 15 6 6 4 46

f

%

32,6 32,6

13,0

13,0

8,7

100,0

Sedmi

F 16 16 4 1 1 38

f

%

42,1

42,1

10,5

2,6

2,6

100,0

Deveti

f 14 10 1 5 1 31

f

%

45,2

32,3

3,2

16,1

3,2

100,0

Legenda:

1. Vsak dan

2. Trikrat ali večkrat

3. Dvakrat

4. Enkrat

5. Nikoli


statistično značilna razlika glede na to, kolikokrat na teden jejo zelenjavo.

Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.2.1.1), ki predvideva, da

anketirane deklice jejo trikrat ali večkrat na teden zelenjavo.


značilna razlika glede na to, kolikokrat na teden jejo zelenjavo. Dobljeni rezultati

niso v skladu z našo hipotezo (H2.2.2.1), ki predvideva, da anketirani tretješolci

jejo trikrat ali večkrat na teden zelenjavo.

84

5.2.2.2 Pogostost uživanja stročnic



STROČNICE f f %

Vsak dan 1 0,6


Dvakrat 35 22,7

Enkrat 50 32,5

Nikoli 34 22,1

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 25 lahko razberemo, da največ (32,5 %) anketiranih učencev uživa

stročnice enkrat na teden. Le 0,6 % anketirancev pa stročnice uživa vsak dan.

Preglednica 26: Pogostost uživanja stročnic glede na spol in razred anketiranih

učencev.

STROČNICE 1. 2. 3. 4. 5. Skupaj P

S

p

o

l

Deček

f 1 15 16 16 14 62

3,926

0,416

f

%

1,6

24,2

25,8

25,8

22,6

100,0

Deklica

f 0 19 19 34 20 92

f

%

0,0

20,7

20,7

37,0

21,7

100,0

Tretji

f 1 3 10 10 15 39

f

%

2,6

7,7

25,6

25,6

38,5

100,0

85

R

a

z

r

e

d

Peti

f 0 10 11 13 12 46

26,693

0,009

f

%

0,0

21,7

23,9

28,3

26,1

100,0

Sedmi

f 0 15 6 15 2 38

f

%

0,0

39,5

15,8

39,5

5,3

100,0

Deveti

f 0 6 8 12 5 31

f

%

0,0

19,4

25,8

38,7

16,1

100,0

Legenda:

1. Vsak dan


3. Dvakrat

4. Enkrat

5. Nikoli


značilna razlika glede na to, kolikokrat na teden jejo stročnice. Dobljeni rezultati

niso v skladu z našo hipotezo (H2.2.2.2), ki predvideva, da anketirani tretješolci

jejo dvakrat na teden stročnice. Anketirani devetošolci jejo dvakrat na teden

stročnice.


statistično značilna razlika glede na to, kolikokrat na teden jejo stročnice.

Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.2.1.2), ki predvideva, da

anketirane deklice jejo dvakrat na teden stročnice.

86

5.2.2.3 Pogostost uživanja mlečnih izdelkov



MLEČNI IZDELKI f f %

Vsak dan 55 35,7


Dvakrat 38 24,7

Enkrat 15 9,7

Nikoli 7 4,5

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 27 lahko razberemo, da 35,7 % anketiranih učencev mlečne

izdelke uživa vsak dan, 25,5 % jih mlečne izdelke uživa vsaj trikrat ali večkrat na

teden, le 4,5 % anketirancev pa mlečnih izdelkov ne uživa nikoli.

Preglednica 28: Pogostost uživanja mlečnih izdelkov glede na spol in razred


MLEČNI IZDELKI 1. 2. 3. 4. 5. Skupaj P

S

p

o

l

Deček

f 18 23 14 4 3 62

8,286

0,082

f

%

29,0

37,1

22,6

6,5

4,8

100,0

Deklica

f 37 16 24 11 4 92

f

%

40,2

17,4

26,1

12,0

4,3

100,0

87

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 13 5 10 6 5 39

24,608

0,017

f

%

33,3

12,8

25,6

15,4

12,8

100,0

Peti

f 17 7 15 6 1 46

f

%

37,0

15,2

32,6

13,0

2,2

100,0

Sedmi

f 13 15 8 1 1 38

f

%

34,2

39,5

21,1

2,6

2,6

100,0

Deveti

f 12 12 5 2 0 31

f

%

38,7

38,7

16,1

6,5

0,0

100,0

Legenda:

1. Vsak dan


3. Dvakrat

4. Enkrat

5. Nikoli


značilna razlika glede na to, kolikokrat na teden jejo mlečne izdelke. Dobljeni

rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.2.2.3), ki predvideva, da anketirani

tretješolci pogosteje jejo vsak dan mlečne izdelke. Mlečne izdelke vsak dan

pogosteje jejo anketirani devetošolci.


statistično značilna razlika glede na to, kolikokrat na teden jejo mlečne izdelke,

obstaja pa tendenca razlike. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo

88

(H2.2.1.3), ki predvideva, da anketirane deklice pogosteje jejo vsak dan mlečne

izdelke.

5.2.2.4 Pogostost uživanja mesa



MESO f f %

Vsak dan 56 36,4


Dvakrat 19 12,3

Enkrat 10 6,5

Nikoli 10 6,5

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 29 lahko razberemo, da 38,3 % anketiranih učencev meso uživa

trikrat ali večkrat na teden, 36,4 % pa jih meso uživa vsak dan. 6,5 % anketiranih

učencev, torej le 10 učencev izmed vseh anketiranih, pa mesa ne je nikoli.

Preglednica 30: Pogostost uživanja mesa glede na spol in razred anketiranih

učencev.

MESO 1. 2. 3. 4. 5. Skupaj P

S

p

Deček

f 27 25 5 2 3 62

f

%

43,5

40,3

8,1

3,2

4,8

100,0

89

o

l

Deklica

f 29 34 14 8 7 92 5,507 0,239

f

%

31,5

37,0

15,2

8,7

7,6

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 11 15 6 5 2 39

16,711

0,161

f

%

28,2

38,5

15,4

12,8

5,1

100,0

Peti

f 17 18 8 2 1 46

f

%

37,0

39,1

17,4

4,3

2,2

100,0

Sedmi

f 16 17 3 1 1 38

f

%

42,1

44,7

7,9

2,6

2,6

100,0

Deveti

f 12 9 2 2 6 31

f

%

38,7

29,0

6,5

6,5

19,4

100,0

Legenda:

1. Vsak dan


3. Dvakrat

4. Enkrat

5. Nikoli


statistično značilna razlika glede na to, kolikokrat na teden jejo meso. Dobljeni

rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.2.1.4), ki predvideva, da anketirane

deklice jejo dvakrat na teden meso.

90


značilna razlika glede na to, kolikokrat na teden jejo meso. Dobljeni rezultati niso

v skladu z našo hipotezo (H2.2.2.4), ki predvideva, da anketirani tretješolci jejo


5.2.3 Izbira obroka


»Katerega izmed obrokov bi izbral, če bi bil lačen?«

f f %

Pomfri in dunajski zrezek 49 31,8

Zelenjavna juha 15 9,7

Pečen krompir in riba 27 17,5

Zelenjavna rižota 17 11,0

Testenine s tuno 37 24,0

Solata 3 1,9

Pica 4 2,6

Drugo* 2 1,3

SKUPAJ 154 100,0

*Drugo: puding ali jogurt, sadje

Iz Preglednice 31 lahko razberemo, da je največ anketiranih učencev (31,8 %)

izbralo pomfri in dunajski zrezek, 24,0 % anketirancev je izbralo testenine s tuno,

17,5 % pa jih je izbralo pečen krompir z ribo. Le dva anketirana učenca pa bi za

potešitev lakote izbrala puding ali jogurt ter sadje.

91

Preglednica 32: Izbira obroka glede na spol in razred anketiranih učencev

Legenda:

1. Pomfri in dunajski zrezek 5. Testenine s tuno

2. Zelenjavna juha 6. Solata

3. Pečen krompir in riba 7. Pica

4. Zelenjavna rižota 8. Drugo

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Sk

up

aj P

S

p

o

l

Deč

ek

Deč

ek

f 25 1 15 4 15 1 7 0 62

18

,427

18

,427

0,0

10

f

%

40,3

1,6

24,

2

6,5

24,2

1,6

1,6

0,0

100

Dek

lica

Dek

lica

f 24 14 12 13 22 2 3 2 92

f

%

26,1

15,

2

13

14,1

23,9

2,2

3,3

2,2

100

R

a

z

r

e

d

Tre

tji

Tre

tji

f 12 8 5 3 6 2 1 2 39

35

,257

35

0,0

26

f

%

30,8

20,

5

12,

8

7,7

15,4

5,1

2,6

5,1

100

Pet

i

Pet

i

f 12 5 11 6 11 1 0 0 46

f

%

26,1

10,

9

23,

9

13,0

23,9

2,2

0,0

0,0

100

Sed

mi

Sed

mi

f 11 0 7 4 13 0 3 0 38

f

%

28,9

0,0

18,

4

10,5

34,2

0,0

7,9

0,0

100

Dev

eti

Dev

eti

f 14 2 4 4 7 0 0 0 31

f

%

45,2

6,5

12,

9

12,9

22,6

0,0

0,0

0,0

100

92


statistično značilna razlika glede na to, katerega izmed obrokov bi izbrali, če bi

bili lačni. Dobljeni rezultati so v skladu z našo hipotezo (H2.3.1), ki predvideva,

da bi anketirane deklice pogosteje izbrale zelenjavno rižoto.


značilna razlika glede na to, katerega izmed obrokov bi izbrali, če bi bili lačni.

Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.3.2), ki predvideva, da bi

anketirani tretješolci pogosteje izbrali zelenjavno rižoto. Pogosteje bi zelenjavno

rižoto izbrali anketirani petošolci.

5.2.4 Izbira najljubše jedi


»Kaj od naštetega najraje ješ?«

f f %

Hamburger 22 14,3

Špinača 15 9,7

Hot dog 13 8,4

Čičerika 1 0,6

Piščančji medaljoni 19 12,3

Riba na žaru 19 12,3

Čokolino 8 5,2

Pečena jajca 8 5,2

Pica 32 20,8

Drugo* 17 11,0

SKUPAJ 154 100,0

*Drugo: štruklji, juha, tortilije, testenine, zelenjava, sadje, kebab, kitajska hrana

93

Iz Preglednice 33 lahko razberemo, da je največ (20,8 %) anketiranih učencev

izbralo pico. Nekaj odstotkov manj (14,3 %) anketiranih učencev je za najljubšo

hrano izbralo hamburger, 12,3 % pa jih je izbralo piščančje medaljone in ribo na

žaru. Le en učenec (0,6 %) pa je za najljubšo jed izbral čičeriko.

Preglednica 34: Izbira najljubše jedi glede na spol in razred anketiranih učencev.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Sk

up

aj P

S

p

o

l

Deč

ek

Deč

ek

f 16 4 6 0 6 6 4 2 10 8 62

15

,740

18

,427

0,0

73

f

%

25,8

6,5

9,7

0,0

9,7

9,7

6,5

3,2

16,1

12,9

100

Dek

lica

Dek

lica

f 6 11 7 1 13 13 4 6 22 9 92

f

%

6,5

12

7,6

1,1

14,1

14,1

4,3

6,5

23,9

9,8

100

R

a

z

r

e

d

Tre

tji

Tre

tji

f 6 8 5 0 4 1 3 1 4 7 39

45

,180

35

0,0

16

f

%

15,4

20,

5

12,

8

0,0

10,3

2,6

7,7

2,6

10,3

17,9

100

Pet

i

Pet

i

f 5 3 4 0 10 3 3 1 12 5 46

f

%

10,9

6,5

8,7

0,0

21,7

6,5

6,5

2,2

26,1

10,9

100

Sed

mi

Sed

mi

f 5 3 2 0 4 6 0 3 12 3 38

f

%

13,2

7,9

5,3

0,0

10,5

15,8

0,0

7,9

31,6

7,9

100

Dev

eti

Dev

eti

f 6 1 2 1 1 9 2 3 4 2 31

f

%

19,4

3,2

6,5

3,2

3,2

29,0

6,5

9,7

12,9

6,5

100

94

Legenda:

1. Hamburger 6. Riba na žaru

2. Špinača 7. Čokolino

3. Hot dog 8. Pečena jajca

4. Čičerika 9. Pica

5. Piščančji medaljoni 10. Drugo


značilna razlika glede na to, kaj od naštetega najraje jejo. Dobljeni rezultati niso v

skladu z našo hipotezo (H2.4.2), ki predvideva, da bi anketirani tretješolci

pogosteje izbrali za najljubšo jed ribo na žaru. Pogosteje so ribo na žaru izbrali

anketirani devetošolci.


statistično značilna razlika glede na to, kaj od naštetega najraje jejo, obstaja pa

tendenca razlike. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.4.1), ki

predvideva, da bi anketirane deklice pogosteje izbrale za najljubšo jed ribo na

žaru.

5.2.5 Poznavanje hrane

5.2.5.1 Leča


»V preglednici označi z X, če si zapisano hrano že kdaj videl ali jedel.«

LEČA f f %

Sem videl in jedel 43 27,9

Sem videl in nisem jedel 52 33,8

95

Nisem videl in ne jedel 35 22,7

Ne vem 24 15,6

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 35 lahko razberemo, da največji odstotek (33,8 %) anketiranih

učencev lečo pozna, a je še niso jedli. Malo manj (27,9 %) jih lečo ne samo pozna,

a so jo tudi jedli. 22,7 % anketirancev pa leče še niso videli in ne jedli.

Preglednica 36: Poznavanje leče glede na spol in razred anketiranih učencev.

Sem

videl

in

jedel

Sem

videl

in

nisem

jedel

Nisem

videl

in

nisem

jedel

Ne

vem

Skupaj

P

S

p

o

l

Deček

f 14 18 16 14 62

5,394

0,145

f

%

22,6

29,0

25,8

22,6

100,0

Deklica

f 29 34 19 10 92

f

%

31,5

37,0

20,7

10,9

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 5 8 18 8 39

23,413

0,005

f

%

12,8

20,5

46,2

20,5

100,0

Peti

f 13 17 8 8 46

f

%

28,3

37,0

17,4

17,4

100,0

Sedmi

f 15 12 6 5 38

f

%

39,5

31,6

15,8

13,2

100,0

96

Deveti

f 10 15 3 3 31

f

%

32,3

48,4

9,7

9,7

100,0


značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo lečo. Dobljeni rezultati niso v

skladu z našo hipotezo (H2.5.2.1), ki predvideva, da so anketirani tretješolci

pogosteje videli in jedli lečo. Pogosteje so videli in jedli lečo anketirani

sedmošolci.


statistično značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo lečo. Dobljeni

rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.5.1.1), ki predvideva, da so anketirane

deklice pogosteje videle in jedle lečo.

5.2.5.2 Tofu



TOFU f f %




Ne vem 31 20,1

SKUPAJ 154 100,0

97

Iz Preglednice 37 lahko razberemo, da kar 37,7 % anketiranih učencev tofuja ne

pozna. 29,9 % anketirancev so tofu že videli, ampak ga niso jedli. Le 12,3 %

anketiranih učencev pa tofu pozna in so ga že jedli.

Preglednica 38: Poznavanje tofuja glede na spol in razred anketiranih učencev.

Sem

videl

in

jedel

Sem

videl

in

nisem

jedel

Nisem

videl

in

nisem

jedel

Ne

vem

Skupaj

P

S

p

o

l

Deček

f 10 15 19 18 62

7,704

0,053

f

%

16,1

24,2

30,6

29,0

100,0

Deklica

f 9 31 39 13 92

f

%

9,8

33,7

42,4

14,1

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 3 10 17 9 39

10,595

0,305

f

%

7,7

25,6

43,6

23,1

100,0

Peti

f 3 12 22 9 46

f

%

6,5

26,1

47,8

19,6

100,0

Sedmi

f 6 15 11 6 38

f

%

15,8

39,5

28,9

15,8

100,0

Deveti

f 7 9 8 7 31

f

%

22,6

29,0

25,8

22,6

100,0

98


statistično značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo tofu, obstaja pa

tendenca razlike. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.5.1.2), ki

predvideva, da so anketirane deklice pogosteje videle lečo, a je še niso jedle.


značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo tofu. Dobljeni rezultati niso v


pogosteje videli lečo, a je še niso jedli.

5.2.5.3 Pirin kruh



PIRIN KRUH f f %




Ne vem 19 12,3

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 39 lahko razberemo, da kar slaba polovica (44,2 %) anketiranih

učencev pirin kruh pozna in so ga že jedli. 24,0 % anketirancev so pirin kruh že

videli, a ga niso jedli. 19,5 % anketiranih učencev pa pirinega kruha ne pozna.

99

Preglednica 40: Poznavanje pirinega kruha glede na spol in razred anketiranih

učencev.

Sem

videl

in

jedel

Sem

videl

in

nisem

jedel

Nisem

videl

in

nisem

jedel

Ne

vem

Skupaj

P

S

p

o

l

Deček

f 26 14 10 12 62

4,859

0,182

f

%

41,9

22,6

16,1

19,4

100,0

Deklica

f 42 23 20 7 92

f

%

45,7

25,0

21,7

7,6

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 18 7 9 5 39

8,199

0,514

f

%

46,2

17,9

23,1

12,8

100,0

Peti

f 17 12 11 6 46

f

%

37,0

26,1

23,9

13,0

100,0

Sedmi

f 22 7 6 3 38

f

%

57,9

18,4

15,8

7,9

100,0

Deveti

f 11 11 4 5 31

f

%

35,5

35,5

12,9

16,1

100,0


statistično značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo pirin kruh. Dobljeni


deklice pogosteje videle in že jedle pirin kruh.

100


značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo pirin kruh. Dobljeni rezultati niso

v skladu z našo hipotezo (H2.5.2.3), ki predvideva, da so anketirani tretješolci

pogosteje videli in že jedli pirin kruh.

5.2.5.4 Soja



SOJA f f %




Ne vem 16 10,4

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 41 lahko razberemo, da je sojo že jedlo kar 44,8 % anketiranih

učencev. 29,2 % jih je sojo že videlo, a je niso uživali. 15,6 % anketirancev pa

soje sploh ne pozna.

Preglednica 42: Poznavanje soje glede na spol in razred anketiranih učencev.

Sem

videl

in

jedel

Sem

videl

in

nisem

jedel

Nisem

videl

in

nisem

jedel

Ne

vem

Skupaj

P

S

p

Deček

f 29 19 7 7 62

f

%

46,8

30,6

11,3

11,3

100,0

101

o

l

Deklica

f 40 26 17 9 92 1,520 0,678

f

%

43,5

28,3

18,5

9,8

100,0

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 7 9 14 9 39

45,257

0,000

f

%

17,9

23,1

35,9

23,1

100,0

Peti

f 17 17 7 5 46

f

%

37,0

37,0

15,2

10,9

100,0

Sedmi

f 27 10 1 0 38

f

%

71,1

26,3

2,6

0,0

100,0

Deveti

f 18 9 2 2 31

f

%

58,1

29,0

6,5

6,5

100,0


značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo sojo. Dobljeni rezultati niso v


pogosteje videli in že jedli sojo. Pogosteje so sojo videli in že jedli anketirani

sedmošolci.


statistično značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo sojo. Dobljeni


deklice pogosteje videle in že jedle sojo.

102

5.2.5.5 Prosena kaša



PROSENA KAŠA f f %




Ne vem 9 5,8

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 43 lahko razberemo, da je največji delež (74,0 %) anketiranih

učencev proseno kašo že jedlo. 16,9 % jih proseno kašo pozna, a je še niso jedli.

Le 3,2 % anketirancev pa prosene kaše še niso videli in ne jedli.

Preglednica 44: Poznavanje prosene kaše glede na spol in razred anketiranih

učencev.

Sem

videl

in

jedel

Sem

videl

in

nisem

jedel

Nisem

videl

in

nisem

jedel

Ne

vem

Skupaj

P

S

p

o

l

Deček

f 49 6 1 6 62

7,271

0,064

f

%

79,0

9,7

1,6

9,7

100,0

Deklica

f 65 20 4 3 92

f

%

70,7

21,7

4,3

3,3

100,0

103

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 23 8 5 3 39

28,879

0,001

f

%

59,0

20,5

12,8

7,7

100,0

Peti

f 37 7 0 2 46

f

%

80,4

15,2

0,0

4,3

100,0

Sedmi

f 35 1 0 2 38

f

%

92,1

2,6

0,0

5,3

100,0

Deveti

f 19 10 0 2 31

f

%

61,3

32,3

0,0

6,5

100,0


značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo proseno kašo. Dobljeni rezultati

niso v skladu z našo hipotezo (H2.5.2.5), ki predvideva, da so anketirani

tretješolci pogosteje videli in še niso jedli prosene kaše. Pogosteje so proseno kašo

videli, a še ne jedli, anketirani devetošolci.


statistično značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo proseno kašo, obstaja

pa tendenca razlike. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.5.1.5), ki

predvideva, da so anketirane deklice pogosteje videle, a še niso jedle prosene

kaše.

104

5.2.5.6 Azuki



AZUKI f f %




Ne vem 48 31,2

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 45 lahko razberemo, da več kot polovica (53,9 %) anketiranih

učencev azukija sploh ne pozna. Le 2,6 % anketirancev azuki pozna in so ga že

jedli. 31,2 % anketiranih učencev pa na vprašanje niso znali odgovoriti.

Preglednica 46: Poznavanje azukija glede na spol in razred anketiranih učencev.

Sem

videl

in

jedel

Sem

videl

in

nisem

jedel

Nisem

videl

in

nisem

jedel

Ne

vem

Skupaj

P

S

p

o

l

Deček

f 2 6 26 28 62

9,962

0,019

f

%

3,2

9,7

41,9

45,2

100,0

Deklica

f 2 13 57 20 92

f

%

2,2

14,1

62,0

21,7

100,0

105

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 2 6 18 13 39

8,763

0,459

f

%

5,1

15,4

46,2

33.3

100,0

Peti

f 0 6 26 14 46

f

%

0,0

13,0

56,5

30,4

100,0

Sedmi

f 0 4 24 10 38

f

%

0,0

10,5

63,2

26,3

100,0

Deveti

f 2 3 15 11 31

f

%

6,5

9,7

48,4

35,5

100,0


statistično značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo azuki. Dobljeni

rezultati so v skladu z našo hipotezo (H2.5.1.6), ki predvideva, da pogosteje

anketirane deklice azukija še niso videle in ne jedle.


značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo azuki. Dobljeni rezultati niso v

skladu z našo hipotezo (H2.5.2.6), ki predvideva, da pogosteje anketirani

tretješolci azukija še niso videli in ne jedli.

106

5.2.5.7 Čičerika



ČIČERIKA f f %




Ne vem 26 16,9

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednice 47 lahko razberemo, da 40,9 % anketiranih učencev čičeriko

pozna, a je še niso jedli. 25,3 % jih je čičeriko že videlo in tudi jedlo, 16,9 %

anketirancev pa čičerike ne pozna ali pa na vprašanje ni znalo odgovoriti.

Preglednica 48: Poznavanje čičerike glede na spol in razred anketiranih učencev.

Sem

videl

in

jedel

Sem

videl

in

nisem

jedel

Nisem

videl

in

nisem

jedel

Ne

vem

Skupaj

P

S

p

o

l

Deček

f 13 25 10 14 62

2,789

0,425

f

%

21,0

40,3

16,1

22,6

100,0

Deklica

f 26 38 16 12 92

f

%

28,3

41,3

17,4

13,0

100,0

107

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 8 11 10 10 39

15,271

0,084

f

%

20,5

28,2

25,6

25,6

100,0

Peti

f 13 25 4 4 46

f

%

28,3

54,3

8,7

8,7

100,0

Sedmi

f 7 18 6 7 38

f

%

18,4

47,4

15,8

18,4

100,0

Deveti

f 11 9 6 5 31

f

%

35,5

29,0

19,4

16,1

100,0


značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo čičeriko, obstaja pa tendenca

razlike. Dobljeni rezultati niso v skladu z našo hipotezo (H2.5.2.7), ki predvideva,

da so anketirani tretješolci pogosteje videli, a še ne jedli čičerike.


statistično značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo čičeriko. Dobljeni


deklice pogosteje videle, a še ne jedle čičerike.

108

5.2.5.8 Ajdova kaša



AJDOVA KAŠA f f %




Ne vem 13 8,4

SKUPAJ 154 100,0

Iz Preglednica 49 lahko razberemo, da več kot polovica (66,2 %) anketiranih

učencev ajdovo kašo pozna in so jo že jedli. 22,7 % so jo že videli, a je niso jedli.

Le 2,6 % anketirancev pa ajdove kaše sploh ne pozna.

Preglednica 50: Poznavanje ajdove kaše glede na spol in razred anketiranih

učencev.

Sem

videl

in

jedel

Sem

videl

in

nisem

jedel

Nisem

videl

in

nisem

jedel

Ne

vem

Skupaj

P

S

p

o

l

Deček

f 44 10 2 6 62

2,764

0,429

f

%

71,0

16,1

3,2

9,7

100,0

Deklica

f 58 25 2 7 92

f

%

63,0

27,2

2,2

7,6

100,0

109

R

a

z

r

e

d

Tretji

f 21 9 3 6 39

21,809

0,010

f

%

53,8

23,1

7,7

15,4

100,0

Peti

f 32 11 1 2 46

f

%

69,6

23,9

2,2

4,3

100,0

Sedmi

F 33 3 0 2 38

f

%

86,8

7,9

0,0

5,3

100,0

Deveti

F 16 12 0 3 31

f

%

51,6

38,7

0,0

9,7

100,0


značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo ajdovo kašo. Dobljeni rezultati

niso v skladu z našo hipotezo (H2.5.2.8), ki predvideva, da so anketirani

tretješolci pogosteje videli in jedli ajdovo kašo. Pogosteje so videli in jedli ajdovo

kašo anketirani sedmošolci.


statistično značilna razlika glede na to, kako dobro poznajo ajdovo kašo. Dobljeni


deklice pogosteje videle in jedle ajdovo kašo. Pogosteje so videli in jedli ajdovo

kašo anketirani dečki.

110

IV SKLEP

»Hrana izraža našo povezanost z zemljo. Vsak grižljaj vsebuje življenje sonca in

zemlje. Do katere mere se nam hrana razkrije je odvisno od nas samih.«

Kahlil Gibran

Hrana je v prvi vrsti gorivo za naše telo. Vedeti pa moramo, da to gorivno ne

uporabljamo samo za vir energije, ampak z njim pomagamo telesu, da ga krepimo

in ga ohranjamo zdravega. Ni dovolj, da telo le nasitimo s hrano, ki nam je všeč

po okusu. Zaradi časovne stiske ljudje velikokrat posegajo po že v naprej

pripravljeni hrani, ki je na videz okusna ter mikavna. Ne pomislijo pa na to, kako

nezdrava je in za telo celo škodljiva. Ljudje bi morali namreč jesti večkrat na dan

manjše obroke, kateri niso v naprej pripravljeni, torej sveži, raznoliki ter zdravi.

Problem današnje prehrane je, da je najdostopnejša hrana, ki je cenovno seveda

tudi ugodnejša, energijsko zelo bogata, a je na žalost zelo revna s hranili, kot so

vitamini, minerali itd., katere naše telo nujno potrebuje za zdravo delovanje.

Premalokrat se zavedamo, da je zdravje otrok v rokah odraslih. Če otrokom

nudimo neprimerno, prazno hrano, z veliko kalorijami in maščobami, se jim

posledično manjša odpornost. Otroci imajo pravico do zdrave hrane, zato je

najbolje, da jim jo privzgojimo že v zgodnjem otroštvu. Starši moramo hrano

pripravljati z ljubeznijo, še posebej če je ta namenjena našim otrokom. Potruditi se

moramo, da jim pripravljamo čim bolj domačo hrano, iz svežih živil ter brez

umetnih dodatkov. Otroška prehrana mora biti seveda še njihovim letom primerna

ter čim bolj pestra in naravna.

Na osnovi teoretičnih znanj in dognanj smo v mesecu aprilu 2014 izpeljali

empirično raziskavo med učenci 3., 5., 7. in 9. razreda OŠ Ivana Skvarče v

Zagorju ob Savi. Skušali smo ugotoviti, kakšno je znanje anketiranih učencev o

zdravi in alternativni prehrani ter kaj anketirani učenci pogosto jedo.

111

Ugotovili smo:

a) Znanje o zdravi in alternativni prehrani

- Nekaj več kot ¾ (76,0 %) anketiranih učencev ve, da je vegetarijanec

tisti, ki ne uživa mesa in rib.

- 65,6 % anketiranih učencev ve, da se bolj natančno definira lakto-ovo

vegetarijanec oseba, ki ne uživa mesa in rib. Nekoliko pogosteje to

vedo anketirani devetošolci ( = 24,723; P = 0,000).

- Vegan je oseba, ki ne uživa živil živalskega izvora, kar ve malo več

kot polovica (62,3 %) anketiranih učencev. Pogosteje to vedo

anketirani devetošolci ( 36,676; P = 0,000).

- 82,5 % vprašanih ve, da je presnojedec oseba, ki uživa le surovo hrano.

Nekoliko pogosteje to vedo anketirani petošolci ( 20,742; P =

0,002).

- Prehranska piramida je slikovni prikaz živil, ki naj jih jemo vsak dan,

kar ve 85,7 % anketiranih učencev. Kar vsi anketirani sedmošolci so

na to vprašanje pravilno odgovorili ( 55,577; P = 0,000).

- Skoraj večina (96,1 %) anketiranih učencev je mnenja, da je zelenjavni

krožnik bolj zdrav od mesa ter krompirja. To menijo vse anketirane

deklice ( 11,281; P = 0,001), pogosteje pa so tega mnenja tudi

anketirani tretješolci in sedmošolci ( 10,410; P = 0,015).

- Slaba polovica (45,5 %) anketiranih učencev je mnenja, da je

zelenjavni krožnik bolj zdrav, ker vsebuje veliko zelenjave. Pogosteje

so tega mnenja anketirane deklice ( 12,342; P = 0,015) in

anketirani tretješolci ( 43,615; P = 0,000).

- Osnovna šola, v kateri se šolajo anketirani učenci, ponuja

vegetarijanski obrok, kar ve 61,7 % anketiranih učencev. Nekoliko

pogosteje so pravilno na to vprašanje odgovorili anketirani sedmošolci

(. 34,926; P = 0,000).

112

b) Prehranjevalne navade

- Le 7 (4,5 %) anketiranih učencev je vegetarijancev. Pogosteje so to

anketirani devetošolci ( 17,241; P = 0,001).

- Kako pogosto anketirani uživajo določeno vrsto hrane:

Vsak dan uživa zelenjavno kar dobra tretjina (36,4 %) anketiranih

učencev. Slaba tretjina (32,5 %) anketiranih pa jo uživa tudi trikrat

ali večkrat na teden.

32,5 % anketiranih učencev uživa stročnice le enkrat na teden,

pogosteje so to anketirani sedmošolci ( 26,693; P = 0,009).

22,7 % anketiranih uživa stročnice dvakrat na teden, še malo manj

(22,1 %) anketiranih pa stročnice uživa trikrat ali večkrat na teden.

Vsak dan uživa mlečne izdelke le 35,7 % anketiranih učencev.

Pogosteje so to anketirani devetošolci ( 24,608; P = 0,017).

38,3 % anketiranih učencev je meso trikrat ali večkrat na teden, le

6,5 % pa jih mesa ne je nikoli.

- Največ anketiranih učencev (31,8 %) bi za potešitev lakote izbralo

pomfri in dunajski zrezek. Nekoliko pogosteje so to anketirani dečki

( 18,427; P = 0,010) in anketirani devetošolci ( 35,257; P =

0,026). Na drugo mesto pa so se uvrstile testenine s tuno, katere je

izbralo 24,0 % anketiranih.

- Pico je za najljubšo jed izbralo 20,8 % anketiranih učencev. Nekoliko

pogosteje so bili ti anketirani sedmošolci ( 45,180; P = 0,016).

Nekaj odstotkov manj (14,3 %) anketiranih učencev je za najljubšo jed

izbralo hamburger, 12,3 % pa jih je izbralo piščančje medaljone in ribo

na žaru. Le en učenec (0,6 %) pa je za najljubšo jed izbral čičeriko.

- Kako dobro anketirani učenci poznajo določeno vrsto hrane:

Približno tretjina (33,8 %) anketiranih učencev lečo pozna, a je

še niso jedli. Pogosteje so to anketirani devetošolci (

23,413; P = 0,005). 27,9 % anketiranih pa so lečo že videli in

tudi jedli.

113

Le 12,3 % anketiranih učencev so tofu že videli in tudi jedli,

medtem ko kar dobra tretjina (37,7 %) anketiranih tofuja sploh

ne pozna.

Skoraj polovica (44,2 %) anketiranih učencev je pirin kruh že

jedlo, slaba četrtina (24,0 %) pa pirin kruh pozna, a ga še niso

jedli.

Tudi sojo je uživalo skoraj polovica (44,8 %) anketiranih

učencev, med njimi so bili pogosteje anketirani sedmošolci

( 45,257; P = 0,000). 29,2 % anketiranih je sojo že videlo,

a je še niso jedli. 15,6 % pa jih soje sploh ne pozna.

Zelo velik delež (74,0 %) anketiranih učencev je proseno kašo

že jedlo. Nekoliko pogosteje so to anketirani sedmošolci (

28,879; P = 0,001). Le 3,2 % anketiranih otrok pa prosene kaše

ne pozna.

Več kot polovica (53,9 %) anketiranih učencev azukija sploh

ne pozna. Med njimi so to pogosteje anketirane deklice (

9,962; 0,019). Azuki pa le poznajo in so ga tudi jedli štirje

anketirani učenci.

40,9 % anketiranih otrok čičeriko pozna, a je še niso poskusili.

Dobra četrtina (25,3 %) anketiranih je čičeriko že jedlo, 16,9 %

anketiranih učencev pa čičerike ne pozna.

Ajdovo kašo je že jedlo približno dve tretjini (66,2 %)

anketiranih otrok. Nekoliko pogosteje so to anketirani

sedmošolci ( 21,809; P = 0,010). Le 2,6 % anketiranih

učencev pa ajdove kaše ne pozna.

114

Če dobljene rezultate strnemo v ugotovitve, lahko zaključimo, da:

- anketirani učenci dobro vedo, kaj pomenita besedi vegetarijanec ter

presnojedec, manj pa sta jim znana termina lakto-ovo vegetarijanec ter

vegan;

- je večina anketiranih učencev mnenja, da je zelenjava bolj zdrava od

mesa;

- skoraj vsi anketirani učenci jejo meso in da so vegetarijanci v manjšini.

Je pa dobro, da več kot dve tretjini vseh anketiranih učencev je

zelenjavo vsaj trikrat ali večkrat na teden;

- zelo velik delež anketiranih učencev ne samo pozna zdrava živila, kot

so prosena ter ajdova kaša, pirin kruh in soja, ampak jih tudi uživajo.

Manj znana sta jim leča in čičerika, azuki ter tofu pa sta živili, ki ju

anketirani učenci le redko zaužijejo.

Ko izhajamo iz teorije in rezultatov empirične raziskave dobimo jasen uvid v

prehranjevalne navade anketiranih otrok. Jasno je, da slednjih ne moremo

posploševati na celotno populacijo slovenskih osnovnošolcev, zagotovo pa so

pomemben kažipot mladostniških prehranjevalnih navad. Kljub temu, da je

dandanes veliko slišati o zdravem načinu življenja, in z njim povezano zdravo

prehrano, ugotavljamo, da bi bilo potrebno v operativnem smislu narediti še kaj

več. Vemo, da je prva in osnovna pri vzgoji otrok družina, ki s svojim zgledom

usmerja otroka na življenjski poti. Velik delež odgovornosti pa bi morala na tem

področju prevzeti tudi šola.

Šola oziroma delavci zaposleni v njej, bi namreč lahko starše seznanili o načelih

zdrave prehrane, saj naj bi bili prav starši tisti, ki s svojim otrokom preživijo

največ časa. Če bi jim predstavili posledice nezdravega prehranjevanja, bi mogoče

razumeli, zakaj je njihov otrok brez energije ali nima volje za učenje, je utrujen in

podobno. Prav tako bi se morali učitelji več pogovarjati z otroki o zdravih

prehranjevalnih navadah, jim svetovati pravilno izbiro hrane in tudi njeno

ustrezno količino. Seveda pa ni vse le v pogovoru ter teoriji. Učencem moramo

vse to predstaviti tudi v praksi. Učinkovit način, da otroci spoznajo pravo hrano je

115

lahko tudi ta, da šola uvede občasne samopostrežne zajtrke in kosila. Otrokom naj

tako ponudi le zdrava živila, med katerimi se odločajo in izbirajo sami. Tako in še

na kakšen podoben način bi lahko otrokom dejansko približali zdravo prehrano, ki

je ključna za njihovo zdravje in uspeh, ki si ga želijo v šoli.

116

LITERATURA

1. Adiradža dasa (1996).Krišnova kuhinja: vedske vegetarijanske jedi.

Germany: The Bhaktivedanta book trust

2. Arnes.si. (b.l.). Pridobljeno 28.03.2014, iz

http://www2.arnes.si/~osljis6s/grb-sole_alfa.gif

3. Battelino, T., Hlastan Ribič, C., Kostanjevec, S. in Pokorn, D. (2006).

Zdrava otroška prehrana… ob kateri otroci tudi uživajo. Zdruzenje-

nutricionisti-dietetiki.si. Pridobljeno 13.02.2014, iz http://www.zdruzenje-

nutricionisti

dietetiki.si/Brosura%20Zdrava%20otroska%20prehrana%20.pdf

4. Blogspot.com. (2013). Pridobljeno 16.03.2014, iz

http://3.bp.blogspot.com/-

6O6R7iToEbw/UTNCWGVz7zI/AAAAAAAAB3M/6b5zfMIwr3s/s1600/

IMG_6158.JPG

5. Cimerman, P. (28.10.2013). Dobre maščobe. Viva.si. Pridobljeno

13.02.2014, iz http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-

prehrane/7670/Dobre-ma%C5%A1%C4%8Dobe

6. Costain, L. (2004). Zdrava prehrana. Tržič: Učila International

7. Dolenc, R. (24.04.2010). Eko hrana na otrokovem krožniku.

Ringaraja.net. Pridobljeno 06.01.2014, iz

http://www.ringaraja.net/clanek/eko-hrana-na-otrokovem-

krozniku_2739.html

8. Foto-narava.com. (b.l.). Pridobljeno 16.03.2014, iz

http://www.slovenija.foto-

narava.com/galerija/albums/userpics/10006/3E8R5250.jpg

9. Furlan, J., Gregorič, B., Jan, N., Keber, I., Koch, V., Koren, A. idr. (1997).

Prehrana – vir zdravja. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja

Slovenije

http://www2.arnes.si/~osljis6s/grb-sole_alfa.gif

http://3.bp.blogspot.com/-6O6R7iToEbw/UTNCWGVz7zI/AAAAAAAAB3M/6b5zfMIwr3s/s1600/IMG_6158.JPG



http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/7670/Dobre-ma%C5%A1%C4%8Dobe

http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/7670/Dobre-ma%C5%A1%C4%8Dobe

http://www.ringaraja.net/clanek/eko-hrana-na-otrokovem-krozniku_2739.html

http://www.ringaraja.net/clanek/eko-hrana-na-otrokovem-krozniku_2739.html

117

10. Gavin, M. L., Dowshen, S. A. in Izenberg, N. (2007). Otrok v formi:

praktični vodnik za vzgojo zdravih otrok – od rojstva do najstniških let.

Ljubljana: Mladinska knjiga

11. Graimes, N. (2003). Vegetarijanska prehrana za otroke. Tržič: Učila

International

12. Günter, E. (2000). Živeti brez bolezni: surova hrana zdravi raka –

pričevanja: utemeljitev presnojedstva: 100 nenavadnih receptov. Vojnik:

(samozal.) Videnšek

13. Hafner, U. (12.10.2011). Ogljikovi hidrati (OH). Aktivni.si. Pridobljeno

13.02.2014, iz http://www.aktivni.si/prehrana/iz-domacih-

krajev/ogljikovi-hidrati-oh/

14. Jeereb, M. in Cepuš, M. (14.09.2012). Bio – eko prehrana.

Mojezdravje.net: Portal za zdrav življenjski slog. Pridobljeno 06.01.2014,

iz http://www.mojezdravje.net/bio-eko-prehrana/

15. Kuhar, B. (1998). Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin: slovenska

kulinarična dediščina. Ljubljana: Prešernova družba

16. Kuhar, B. (2004). Domača hrana za zdravo življenje. Grosuplje:

Zdravstveni dom

17. Mihalek Novak, P., Arula, P. in Meglič, M. (29.10.2011). Mali

vegetarijanci. Sensa.si. Pridobljeno 16.02.2012, iz

http://www.sensa.si/zdrave-odlocitve/mali-vegetarijanci/

18. Mlakar, B. (b.l.). Vegetarijanska prehrana. Zdravniski-nasveti.net.

Pridobljeno 15.02.2014, iz http://www.zdravniski-

nasveti.net/?nStran=teme&tema=vege&pog=index

19. Mojezdravje.net. (2012). Pridobljeno 06.01.2014, iz

http://www.mojezdravje.net/bio-eko-prehrana/

20. Osnova šola Ivana Skvarče. (b.l.). Pridobljeno 28.03.2014, iz

http://www.os-iskvarce.si/

http://www.aktivni.si/prehrana/iz-domacih-krajev/ogljikovi-hidrati-oh/

http://www.aktivni.si/prehrana/iz-domacih-krajev/ogljikovi-hidrati-oh/


http://www.sensa.si/zdrave-odlocitve/mali-vegetarijanci/

http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=vege&pog=index

http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=vege&pog=index


http://www.os-iskvarce.si/

118

21. Papuga, P. in Papuga Globočnik, P. (2007). Naša prehrana, odsev nas

samih. Komenda: Daofa

22. Pokorn, D. (1995). Soja osvaja svet: mala biblija za zdravo življenje.

Ljubljana: Forma 7

23. Pokorn, D. (1996). Slovenska miza prihodnosti: alternativna prehrana za

zdravo in dolgo življenje. Ljubljana: Forma 7

24. Pokorn, D. (2000). Jejmo preudarno. Ljubljana: Marbona

25. Pokorn, D. (2003). Prehrana v različnih življenjskih obdobjih: prehranska

dopolnila v prehrani. Ljubljana: Marbona

26. Pokorn, D. (2005). Klasična kuhinja v zdravi prehranii. Celje: Društvo

Mohorjeva družba

27. Požar, J. (2003). Hranoslovje – zdrava prehrana. Maribor:Obzorja

28. Prijatelji-zivotinja.hr. (b.l.). Pridobljeno 27.02.2014, iz

http://www.prijatelji-zivotinja.hr/data/image_3_5061.jpg

29. Qulinarica.com. (b.l.). Pridobljeno 11.02.2014, iz

http://www.qulinarica.com/articles/ko-vrocina-pritisne

30. Revitalizacija.si. (b.l.). Pridobljeno 19.02.2014, iz

http://www.revitalizacija.si/index.php?kaj=dopolnilo

31. Rudis.si. (b.l.). Pridobljeno 28.03.2014, iz

http://www.rudis.si/english/slike-

reference/gradbenistvo/OS_Skvarca_otvoritev.jpg

32. Schinharl, C. in Dickhaut, S. (2007). Osnovna vegetarijanska kuharija.

Ljubljana: Vale-Novak

33. Sentočnik, T. (05.04.2010). Vegetarijanska prehranska piramida. Viva.si.

Pridobljeno 15.02.2014, iz http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-

prehrane/2842/Vegetarijanska-prehranska-piramida

34. Simčič, I., Poličnik, R., Hlastan Ribič, C., Gregorič, M., Pograjc, L.,

Kljajič Garbajs, L. idr. (2010). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-

izobraževalnih zavodih. Mizs.gov.si. Pridobljeno 16.02.2014, iz

http://www.prijatelji-zivotinja.hr/data/image_3_5061.jpg

http://www.qulinarica.com/articles/ko-vrocina-pritisne

http://www.revitalizacija.si/index.php?kaj=dopolnilo

http://www.rudis.si/english/slike-reference/gradbenistvo/OS_Skvarca_otvoritev.jpg

http://www.rudis.si/english/slike-reference/gradbenistvo/OS_Skvarca_otvoritev.jpg

http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/2842/Vegetarijanska-prehranska-piramida

http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/2842/Vegetarijanska-prehranska-piramida

119

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Prehr

ana/Smernice_prehrana_2010.pdf

35. Stražišar, M. (18.06.2011). Vegetarijanci že otroci. Zurnal24.si.

Pridobljeno 16.02.2012, iz http://www.zurnal24.si/vegetarijanci-ze-otroci-

clanek-85650

36. Topolovec, S. (b. l. ). Zakaj je ekološko pridelana hrana boljša izbira.

Zdravo življenje. Pridobljeno 06.01.2014, iz

http://www.zdravozivljenje.eu/sl/Novice/Zakaj_je_ekolosko_pridelana_hr

ana_boljsa_izbira/

37. Valpatič, S. (b.l.). Peticija za uvedbo pravice do vegetarijanske oz.

veganske prehrane v šolah in vrtcih. Osvoboditev-zivali.org. Pridobljeno

16.02.2012, iz http://www.osvoboditev-zivali.org/?arhv=00578

38. Vann, L. (2002). Zdrava kuhinja za dojenčke in malčke. Ljubljana:

Mladinska knjiga

39. Von Cramm, D. in Kintrup, M. (2011). Vegetarijanski užitki. Ljubljana:

Mladinska knjiga

40. Webster – Gandy, J. (2013). Uravnotežena prehrana. Ljubljana: eBesede

d.o.o.

41. Zlataleta.com. (2010). Pridobljeno 03.01.2014, iz http://zlataleta.com/zelo-

resno-o-%E2%80%A6-presno/

42. Znižajmo-holesterol.si. (b.l.). Pridobljeno 13.02.2014, iz

http://www.znizajmo-holesterol.si/hrana-za-nizji-

holesterol/prehrana/nasicene-mascobe

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Prehrana/Smernice_prehrana_2010.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Prehrana/Smernice_prehrana_2010.pdf

http://www.zurnal24.si/vegetarijanci-ze-otroci-clanek-85650

http://www.zurnal24.si/vegetarijanci-ze-otroci-clanek-85650

http://www.zdravozivljenje.eu/sl/Novice/Zakaj_je_ekolosko_pridelana_hrana_boljsa_izbira/

http://www.zdravozivljenje.eu/sl/Novice/Zakaj_je_ekolosko_pridelana_hrana_boljsa_izbira/

http://www.osvoboditev-zivali.org/?arhv=00578

http://zlataleta.com/zelo-resno-o-%E2%80%A6-presno/

http://zlataleta.com/zelo-resno-o-%E2%80%A6-presno/

http://www.znizajmo-holesterol.si/hrana-za-nizji-holesterol/prehrana/nasicene-mascobe

http://www.znizajmo-holesterol.si/hrana-za-nizji-holesterol/prehrana/nasicene-mascobe

120

PRILOGE

Priloga A: Anketni vprašalnik

121

PRILOGA A:

ANKETA

Pozdravljeni,

sem Katarina Jahn, absolventka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v

Mariboru. Pripravljam diplomsko delo ter zato izvajam raziskavo o tem, kaj

otroci o hrani vedo in jejo. Vljudno te prosim za izpolnitev anketnega

vprašalnika, ki je del diplomske naloge. Rezultati vprašalnika bodo anonimni

in uporabljeni samo v moji diplomski nalogi.

Pri vseh vprašanjih odgovoriš tako, da obkrožiš samo en odgovor.

V1. Spol:

1. deček

2. deklica

V2. Razred:

1. 3. razred

2. 5. razred

3. 7. razred

4. 9. razred

V3. Kdo je vegetarijanec?

1. Tisti, ki uživa meso in veliko zelenjave

2. Tisti, ki ne uživa mesa in rib

3. Tisti, ki ne uživa mesa, rib, mlečnih izdelkov in jajc

4. Tisti, ki uživa le surovo-presno hrano

5. Tisti, ki je samo meso

122

V4. Ali si vegetarijanec?

1. Da, ker ne jem mesa.

2. Ne, ker jem meso.

V5. Poveži, kar sodi skupaj.

LAKTO-OVO

VEGETARIJANEC

VEGAN

PRESNOJEDEC

V6. V preglednici označi z X, kolikokrat na teden ješ posamezno vrsto hrane.

VSAK

DAN

TRIKRAT

ALI

VEČKRAT

DVAKRAT ENKRAT NIKOLI

ZELENJAVA

STROČNICE

(fižol, grah,

leča…)

je oseba, ki ne uživa mesa in rib.

je oseba, ki uživa le surovo, ne kuhano hrano.

je oseba, ki ne uživa živil živalskega izvora

(mesa, rib, mlečnih izdelkov, jajc).

123

MLEČNI

IZDELKI

(čokolino…)

MESO

(hrenovka,

salama…)

V7. Kaj je prehranska piramida?

1. Hrana, pridelana v piramidi

2. Piramida v Egiptu

3. Slikovni prikaz živil, ki naj jih jemo vsak dan

4. Ne vem

5. Drugo: _______________________________

V8. Katerega izmed obrokov bi izbral, če bi bil lačen?

1. pomfri in dunajski zrezek

2. zelenjavna juha

3. pečen krompirček in riba

4. zelenjavna rižota

5. testenine s tuno

6. drugo: _______________________________

124

V9. Kateri obrok je bolj zdrav?

1. 2.

Pojasni zakaj si izbral ta obrok.

Zato, ker __________________________________________________________

_________________________________________________________________ .

V10. Kaj od naštetega najraje ješ?

1. hamburger 6. riba na žaru

2. špinača 7. čokolino

3. hot dog 8. pečena jajca

4. čičerika 9. pica

5. piščančji medaljončki 10. drugo: ____________

125

V11. Ali vaša šola ponuja vegetarijanski obrok?

1. da

2. ne

3. včasih

4. ne vem

V12. V preglednici označi z X, če si zapisano hrano že kdaj videl ali jedel.

SEM VIDEL

in

JEDEL

SEM VIDEL

in

NISEM

JEDEL

NISEM

VIDEL

in NE JEDEL

NE VEM

LEČA

TOFU

PIRIN KRUH

SOJA

PROSENA

KAŠA

AZUKI

ČIČERIKA

AJDOVA

KAŠA

Hvala za sodelovanje! ☺

Documents

UNIVERZA V MARIBORUčasa in misli posvetiti zdravi, kakovostni hrani. Hrana je del naega vsakdana in kot vsi vemo, brez nje ne moremo åiveti. S pametno in zdravo izbiro le te, pa