UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE

Danica Lovenjak

Vidik učinkovitosti različnih orodij za promocijo knjige

Diplomsko delo

Ljubljana, 2012

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE

Danica Lovenjak

Mentor: doc. dr. Mihael Kline

Vidik učinkovitosti različnih orodij za promocijo knjige

Diplomsko delo

Ljubljana, 2012

Umetnost biti drzen in hkrati zelo oprezen je umetnost uspeha.

Napoleon Bonaparte

Zahvala

V največji meri bi se zahvalila svojemu mentorju, doc. dr. Mihaelu Klineju, svoji družini,

Mileni Pivec, Barbari Pance, Patriciji Mencigar, Jerneju Flisarju in vsem, ki so mi v času

študija in pisanja diplomske naloge stali ob strani.

Vidik učinkovitosti različnih orodij za promocijo knjige

Dandanes knjiga in njena vsebina sama po sebi ni dovolj, pa če je še tako dobra. Dobra knjiga

lahko postane mrtva knjiga, če je v sodobnem trţnem svetu neopazna. Ţivimo v sodobnih

časih, kjer je dnevni pretok informacij zelo velik, zato je ključnega pomena učinkovita

promocija knjige, da le-ta dobi svoj medijski odmev. Z medijskim odmevom pride do dosega,

ki si ga ţeli vsak avtor in posledično njegova zaloţba kot ključen podpornik. Avtor knjige in

zaloţba delujeta v soţitju, s pravilno usklajenim dosegom pa izpolnita svoj cilj - knjiga

postane prepoznavna, tako po zaslugi vsebine in še bolj po zaslugi dobrega promocijskega

pristopa. Samo vsebina knjige ţe dolgo ne zadostuje, z dobro vsebino izpolniš zgolj en

potreben kriterij celostnega okvirja preţivetja ustvarjenega izdelka - knjige. Brez taktične

promocije avtor in knjiga ostaneta pozabljena. Zaloţbe in druge oblike zaloţniške dejavnosti

v sodobnosti vlagajo ogromna sredstva v marketinške namene in spretno izkoriščajo ponujena

promocijska orodja, ki so jim na voljo, posledično pa so se po svetu nastali pravi imperiji

zaloţniške dejavnosti, ki narekujejo tempo knjiţne umetnosti tako v humanistične,

znanstvene, izobraţevalne kot zabavno lahkotne namene.

Ključne besede: knjiga, učinkovita promocija knjige, trţno preţivetje knjige, zaloţnik.

The aspect of the effectiveness of different tools for book promotion

Nowadays a book and its content alone is not enough, may it be as good as gold. A good book

can turn into a dead book if it is imperceptible in a modern marketing world. We live in

modern times where a daily flow of information is massive and therefore an effective book

promotion is of utmost importance, so that it can get its media echo. The media echo can lead

into a range that every author strives for and consequently his or hers publisher as a key

supporter. The author of the book and the publisher act unified and with the appropriately

related range they fulfil their goal - the book becomes recognizable, whether thanks to its

content or even more thanks to a good promotion process. The book content itself is not

enough; with a good content you fulfil only one necessary criterion of the full frame for

survival of the created product - a book. Without a tactical promotion, an author and a book

will be forgotten. In modern times publishers and other forms of publishing activity invest

enormous means in marketing purposes and skilfully exploit the offered promotion tools, and

consequently they have created a real empire of publishing activity around the globe, which

dictates the tempo of literature art, as for humanistic, scientific, educational as well as

entertaining purposes.

Keywords: book, effective book promotion, market survival of the book, publisher.

5

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................................................. 6

1.1 Povod in nastanek knjige.................................................................................................................... 6

1.2 Zakaj knjiga in odločitev zanjo ........................................................................................................... 6

1.3 Izziv kot družbeni eksperiment.......................................................................................................... 7

1.4 Naslednji korak - mediji ..................................................................................................................... 7

2 KNJIGA ŠE VEDNO KRALJUJE ................................................................................................................. 9

3 GORDIJSKI VOZEL SLOVENSKEGA ZALOŽNIŠTVA ................................................................................ 10

3.1 Slovenska knjiga draga .................................................................................................................... 11

4 TRŽNO KOMUNICIRANJE .................................................................................................................... 13

5 KNJIGA ZDRAVI IN LEPI Z DANICO LOVENJAK IN TRŽENJE .................................................................. 15

5.1 Predstavitev knjige Zdravi in lepi z Danico Lovenjak pa o godovnikih skozi leto ............................ 15

5.2 Tržno komuniciranje v praksi in na primeru knjige ......................................................................... 15

5.3 Zvezdništvo ...................................................................................................................................... 17

5.4 Platnica ............................................................................................................................................ 18

5.5 Mediji ............................................................................................................................................... 20

5.6 Promocijski dogodki ........................................................................................................................ 21

6 KULTURNA INDUSTRIJA ...................................................................................................................... 22

7 USPEŠNICE .......................................................................................................................................... 23

7 SLOVENSKA KNJIGA KOT VREDNOTA ................................................................................................. 25

8 SKLEP .................................................................................................................................................. 27

8. 1 Moja pričakovanja in opažanja ....................................................................................................... 27

8. 2 Psihološko polje .............................................................................................................................. 28

8. 3 Kaj sporočam z diplomo in izbrano temo ....................................................................................... 28

8. 4 Oseben sklep (glavna zaključna teza diplomske naloge) ................................................................ 29

9 LITERATURA ........................................................................................................................................ 31

PRILOGA................................................................................................................................................. 33

PRILOGA A: INTERVJU Z MILENO PIVEC, urednico založbe Pivec .......................................................... 33

6

1 UVOD

Pred več kot 100 leti je britanski pisec Martin Farquhar izjavil: »Dobra knjiga je najboljši

prijatelj, tako danes kot za vekomaj« (Forsyth 1997). In to je nazor, s katerim se še danes

mnogi strinjamo.

V uvodu svoje diplomske naloge bi se dotaknila nekaj osnovnih lastnih izkušenj, ki sem jih

pridobila pri lansiranju svojega prvenca, knjige Zdravi in lepi z Danico Lovenjak, ki je izšla

lansko leto 1. decembra, in s katerimi praktičnimi ter strukturnimi izzivi sem se spopadla tako

pri splavitvi kot promociji knjige. Izzivov ni manjkalo, saj sem se ţe na začetku soočila z

vprašanjem, kateri je tisti pravi pristop, da v trenutni digitalni eri in popularizaciji navad vse

bolj se vzpenjajočega digitalnega branja lahko karseda najbole doseţem ţeleni učinek prodaje

knjige na klasičen način. Vzporedno sem raziskovala, v kakšnem obdobju bralnih navad ter

potreb po knjigah pravzaprav ţivimo. Tako sem bila soočena s sociološkom izzivom stanja

druţbe. Kljub digitalni dobi pa mi je ob raziskovanju postalo jasno - klasična knjiga kot medij

ali izdelek še vedno kraljuje in ta oblika je še vedno najbolj popularna med bralci.

1.1 Povod in nastanek knjige

Kot novinarka in voditeljica na lokalni televiziji sem začela delovati v svojih zgodnjih

najstniških letih. Za čas študija sem se preselila v prestolnico in začela z delom na

komercialni televiziji. V informativni oddaji sem kot napovedalka vremena na malih ekranih

delila nasvete, kako naj ljudje najbolj izkoristijo dnevno vremensko stanje, le-to pa sem

povezovala z različnimi nasveti za zdravje in jih seznanjala z ljudskimi pripovedmi,

nacionalnimi značilnostmi, predvsem pa s slovensko tradicijo, kot so razna ljudska izročila,

kulturne navade različnih pokrajinskih predelov Slovenije in podobno. Moja rubrika je bila

toliko bolj zanimiva, saj sem prepotovala dobršen del Slovenije in svoje gledalce s

pridobljenimi izkušnjami seznanjala kar s terena, da je imela rubrika večjo pristnost prikaza

lokalnih raznolikosti Slovenije.

1.2 Zakaj knjiga in odločitev zanjo

Moja kariera na komercialni televiziji je ob študiji trajala kar nekaj let, nakar je bilo potrebno

nekaj karierne sveţine. Ker sem, kot sem bila tudi sama presenečena, imela kar veliko število

oboţevalcev, ki so me začeli pogrešati, sem bila postavljena pred nov izziv - moji zvesti

gledalci in oboţevalci so me prosili, kako bi lahko prišli do vsega gradiva, ki se mi je nabralo

skozi leta televizijskega ustvarjanja in predstavljanja v moji rubriki. Ker sem premišljevala,

7

kako bi to storila na najbolj enostaven način, sem se odločila za izdajo knjige, kateri bi

postavila celostni koncept.

1.3 Izziv kot druţbeni eksperiment

Pred izdajo knjige v današnjih časih te čaka kar nekaj izzivov. Kot vsak drugi, ki se odloči za

izdajo knjige, sem tudi sama imela pomisleke in neke vrste strah, kakšne finančne stroške si

bom s tem povzročila in če bom dosegla ţelene učinke pri njeni splavitvi. Ţe v osnovni

formalni obliki sociološke analitike si danes postavljen pred dejstvo, da je vsaka izdaja knjige

v današnjih časih pravo tveganje, kljub temu da trendi še vedno kaţejo, da knjiga kljub

spreminjajočim se navadam druţbe in digitalni dobi še naprej kraljuje kot medij. Še največ

dela imaš s porajanjem vprašanj, kako svoj izdelek pribliţati bralcem. Kaj hitro ugotoviš, da

je najbolj pomembna zadeva pri celotnem ciklusu izdaje knjige ravno marketing in njegov

pristop. Ţivimo v času, ko je pomembna pravilna izbira marketinških orodij, s katerimi se v

začetnih točkah splavitve izdelka trudiš, da bi učinkovito pripravil ljudi do nakupa tvojega

izdelka. Pri tem eksperimentu sem prišla do zelo zanimivih zaključkov, katere sem bolj

specifično opisala v osrednjem delu diplomske naloge. Ker trenutno v knjiţnični in ostali

dejavnosti veljajo določena sistemska pravila, si v celotnem procesu postavljen tudi pred velik

izziv - namreč, dobiti zaloţnika, ki bo poskrbel za distribucijo tvoje knjige. Kot posameznik si

skorajda nemočen, zato nujno rabiš zaloţnika, s katerim izdelata skupno vizijo knjige tako v

literarnem kot prodajnem smislu. Še prej pa moraš s svojim izdelkom biti prepričljiv. Tudi

zaloţniki se soočajo s pomembnimi izzivi preden se odločijo za sodelovanje. Pri izboru niso

analitično niti malo popustljivi, saj se sami spopadajo z dilemami - ali s ponujenim izdelkom

ciljati na celoten potrošniški trg in ali bo izdelek namenjen določenim strukturam

prebivalstva. Moj izdelek, ki sem ga hotela v nadaljnje karseda najbolj populizirati med

celoten krog bralcev in njihovih potreb, je za zaloţnika predstavljal visoke stroške trţenja in

zelo visoko ocenjen element tveganja pri ţelenem povrnjenem učinku. Znano je, da je veliko

enostavneje ciljati na določene skupine bralcev, zaloţbe se s tem podajajo v manjši riziko.

1.4 Naslednji korak - mediji

Kot eksperiment dialoga bom v osrednjem delu diplomske naloge predstavila, kako dandanes

razmišljajo zaloţbe in po katerih metodoloških učinkih se odločajo, kaj pribliţno bi bilo

zanimivo za trg. O tem sem v podanem intervjuju spregovorila tudi z direktorico zaloţbe

Pivec, ki je tudi bila zaloţnica moje knjige. Če se vrnem k učinkom. Po urejenih formalnosti z

8

mojo zaloţbo, tako od literarne vsebine moje knjige kot celostne grafične podobe, me je čakal

glavni eksperiment - katerega orodja se bom posluţila, da v današnjih časih in navadah svojo

knjigo najbolj spopuliziram, saj, kot rečeno, je bil moj načrt usmerjen v komercialni uspeh

knjige. Ta učinek sem hotela čimbolj pripeljati v sleherni dom. Moja knjiga je bila vsebinsko

ovrednotena kot lahkotno branje, zato se mi ni bilo treba ubadati s tem, da bi za razumevanje

njene vsebine bilo potrebno veliko predznanje. Načrtno sem se odločila za enostavno in

razumljivo pisanje, v tem primeru komercialno branje, navezujoč se na mojo rubriko, ki sem

jo pripravljala po enakih principih lahkega razumevanja za širšo mnoţico gledalcev. Tako

sem bila osredotočena samo še na komercialen uspeh. Zato sem vedela, da bo izbira

pravilnega marketinškega orodja tista prava poteza. Najmočnejšo marketinško orodje so v tem

trenutku mediji. Ob tem pa je treba upoštevati dejstvo, da je knjigo danes v knjigarni teţko

prodati, saj so ţe osnovne sociološke navade potencialnih bralcev, da si knjigo raje sposodijo

kot kupijo. Po drugi strani pa sem bila soočena z dejstvom, da je knjigarniška mreţa v

Sloveniji napram dobro razviti knjiţnični mreţi zelo šibka točka, če gledamo na celotno

verigo distribucije in prodaje knjige. Tudi sam trg mi je sporočal, da sem ţe vnaprej soočena s

skromno prodajno moţnostjo, saj glede na obseg in kakovost knjiţne produkcije v Sloveniji

nimamo zadosti obstoječih knjigarn, problem pa je tudi njihova kakovost, vsaj v nekaterih

primerih. V osrednjem delu mojega diplomskega dela sem tako z nekaj primeri ponazorila,

kako teţko je prodati knjigo, tudi če prej poskrbiš za intenzivno promocijo, še najbolj preko

medijev, ki imajo največjo moč pri infiltraciji in prepoznavnosti določenega izdelka na trgu.

V osrednjem delu sem na bolj specifičen način predstavila še potek promocije moje knjige.

V osrednjem delu diplomske naloge sem podala tudi nekaj odgovorov na teze, ki sem si jih

predhodno konceptualno zastavila, in sicer:

a) uspešna promocija oziroma učinkovito orodje povzroči pripravljenost za nakup knjige,

b) več promocije prispeva k večjemu številu prodanih knjig,

c) prepoznavnost prispeva k večji prodaji knjig.

Misel Georga Bernarda Shawa me je pri tem ves čas spremljala: »Ugovarjam zaloţnikom:

edina storitev, ki so jo naredili zame, je ta, da so me naučili, da lahko naredim brez njih.

Kombinirajo malopridnost z artistično občutljivostjo in neznatnostjo, brez da bi sploh bili

dobri poslovneţi ali elegantni sodniki literature. Vse, kar je pomembno v produkciji knjige, je

avtor in knjigotrţec, brez nekih vmesnih parazitov« (Forsyth 1997).

9

2 KNJIGA ŠE VEDNO KRALJUJE

Knjiga je del ţivljenja človeka, medij, ki nas vodi k druţbenemu razvoju. Pomen knjig je

raznovrsten: lahko obveščajo, izobraţujejo ali zabavajo; ali celo vse hkrati in še več. Knjige

sicer vse bolj izpodrinjajo novi mediji, s katerimi zapolnjujemo prosti čas, vendar kljub novim

tehnologijam še vedno radi poseţemo po knjigah. »Kot se poetično izrazi Zaid, z izumom

televizije je bil pripravljen oder za smrt knjige. Po televiziji so groţnjo smrti in pokopu knjige

povzeli drugi tehnološki doseţki, digitalizacija, elektronske knjige, internet, temu bodo

nedvomno sledili še novi kandidati. Vendar iztek te groţnje ostaja nespremenjen in nemara

presenetljiv: potreba po knjigah narašča, groţnja s smrtjo knjige pomeni vsakokrat njeno

ponovno rojstvo« (Grilc 2006a, 59). Tudi podatki Unesca kaţejo temu v prid, saj je »pred

izumom televizije obseg izdajanja knjig iz leta v leto naraščal za okoli 1,6 %, po tem letu pa

za okoli 2,8 %« (Grilc 2006a, 59). Knjige bodo vedno pomemben del nas, kljub napredku.

»Retorika o izrinjanju knjige in njeni skorajšnji pozabi potemtakem tudi dandanes nima trdne

osnove. Knjiga kot medij še vedno kraljuje« (Grilc 2006a, 60).

Po podatkih sodeč so knjige pri Slovencih zelo priljubljene. »V naših splošnih knjiţnicah se je

namreč število izposojenih enot med leti 1990 in 1999 več kot podvojilo (s 7 milijonov na 16

milijonov)« (Kovač 2002, 60). Knjiţnice so najbolj bogat vir knjig, zaradi česar Slovenci radi

zahajamo v njih. Najpomembnejši faktor pa je seveda skoraj brezplačna dostopnost do knjig.

»Več kot pol milijona včlanjenih v slovenske knjiţnice nam v primerjavi s številom TV

naročnikov, ki jih je bilo istega leta po podatkih zadnjega Statističnega letopisa nekaj več kot

600 tisoč, kaţe, da slovenske splošne knjiţnice pri svojem bralstvu zajemajo iz praktično

celotnega bazena aktivnega prebivalstva« (Rugelj 2008, 128). Skozi leta se ta številka še veča:

»Letna količina izposojenega gradiva v splošnoizobraţevalnih knjiţnicah (v letu 2006 po

podatkih Statističnega urada RS za leto 2008); skoraj 25 milijonov enot, oziroma več kot 12

na prebivalca Slovenije« (Rugelj, 2008, 125).

Tako po svetu kot pri nas so knjiţnice »glavni socializator knjige« (Blatnik 2008, 139). Tudi

zaradi tega, ker so dobesedno na vsakem koraku. »Slovenijo odlikuje dobro razvita mreţa

splošnih knjiţnic, 61 splošnih knjiţnic premore skupaj 239 izposojevališč in 12 bibliobusov,

krajev nad 1500 prebivalci, v katerih ni knjiţnice, pa je trenutno še 70« (Grilc 2006a, 62).

Glede izposoje knjig smo Slovenci v samem vrhu med evropskimi drţavami, kar kaţejo tudi

podatki Libecona, saj so »slovenske knjiţnice v letu 2002 dosegle 4145 obiskov na 1000

prebivalcev, kar nas denimo postavlja daleč pred Avstrijo (800), Slovaško (1191), obenem pa

blizu Švedski (4526), Nemčiji (4033) in Franciji (4991), a daleč za Dansko (6260), Islandijo

10

(8896) in za absolutnimi rekorderji Finci (12758), kjer je v knjiţnice vpisanih 46 %

prebivalcev, medtem ko Slovenija tu dosega povprečje EU (24%)« (Grilc 2006, 62-63).

Knjiţnice so pri nas, kot je razvidno iz podatkov, zelo dobro obiskan kulturni sistem, s

pomočjo njih se dvigata splošna kulturna zavest in izobrazba.

3 GORDIJSKI VOZEL SLOVENSKEGA ZALOŢNIŠTVA

Knjiţnic nam torej ne primanjkuje, vendar se Slovenija sooča z drugimi teţavami, ţe nekaj

časa namreč potekajo razprave o pospeševanju prodaje knjig. »Slovensko porabo knjige

zaznamuje za evropske razmere nenavadno razmerje med prodajo in knjiţnično izposojo; v

naši majhni jezikovni skupnosti imamo namreč ob relativno obseţni in pestri zaloţniški

produkciji podpovprečne prodajne zmogljivosti za knjigo, slabo razvito knjigarniško mreţo,

hkrati pa razprostranjeno in dobro delujočo mreţo splošnih knjiţnic, ki je s številom članov,

obiskom in višino izposoje najmočnejši dejavnik dostopanja do knjige« (Zorko, Kovač 2007,

68). Knjiţnice so torej nadomestile trge mehko vezanih knjig. Pri nas je knjigarniška mreţa

najšibkejša točka celotne verige knjige. »A če denimo velja obče sprejeto vodilo, da je

kritična masa za delovanje knjigarne kraj z najmanj 5000 prebivalci, potem lahko ugotovimo,

da je v Sloveniji krajev, ki štejejo nad 5000 prebivalcev, 100, knjigarne pa delujejo v 44-ih, da

pa je v Sloveniji krajev, ki imajo nad 1500 prebivalcev in ki nimajo knjiţnice, »le« 73« (Grilc

2006b, 72). Knjigarne so torej pri nas slabo razvite zaradi demografskih značilnosti Slovenije.

Vsekakor iz tega izhaja potreba, da se zastavi nekatere ukrepe, ki bi sistemsko zagotovili

večjo konkurenčnost knjigarniške mreţe.

Kovač govori o tako imenovanem gordijskem vozlu slovenskega zaloţništva: »nizka prodaja

niţa naklade knjig, kar posledično knjigam zvišuje ceno, draţje knjige pa imajo seveda vedno

oţji krog kupcev« (Kovač, 2002, 61). Prav tako pravi, da »slovenski zaloţniki niso uspeli

razviti trga poceni mnoţičnih knjig, tega pa je v veliki meri nadomestila knjiţnična izposoja

… pri čemer (knjiţne uspešnice, op. a.) doţivijo najmanj petkrat več izposoj, kot je število

prodanih izvodov« (Kovač, 2002, 61). Ker se knjige dobijo skoraj brezplačno v knjiţnicah, se

bodo ljudje steţka odločili za njihov nakup. Kar se tiče odnosa do knjig, Kovač tudi ugotavlja,

da smo Slovenci pri nakupovanju knjig ekonomsko sila racionalni. Namesto da bi za knjigo

odšteli več denarja, kot smo si zamislili ali zmoremo, si jo raje izposodimo v dobro zaloţeni

in razvejani knjiţnični mreţi (Kovač 2002, 60). S tem dejanjem nehote vplivamo na

specifične razmere. »Tako stanje pa ima seveda svoje dobre in slabe lastnosti: po eni strani ga

velja razumeti kot dokaz, da knjiga v Sloveniji še kako ima svoje bralce in uporabnike,

11

oziroma da je kot medij trdno zasidrana v slovenski druţbi - slaba stran tega spoznanja pa je

nedvomno to, da v Sloveniji knjige očitno »konzumiramo« na način, ki zaloţnikom na dolgi

rok prinaša iz leta v leto manjše dohodke« (prav tam). Kovač še dodaja: »Z malce cinizma bi

lahko celo zapisali, da so v Sloveniji nastale razmere, v katerih bi morali zaloţniki znati

konkurirati brezplačni ponudbi svojih lastnih knjig« (prav tam).

3.1 Slovenska knjiga draga

Slovenski zaloţniki imajo na račun nizkih naklad in razvejanih prodajnih poti višje nabavne in

prodajne stroške kot večina njihovih kolegov v Evropi. Zaradi vsake napačne poslovne

odločitve ali krize v dejavnosti pride pri nas prej do kriznih razmer, »zaradi česar se tisti

najmanj vztrajni umikajo iz dejavnosti, tisti bolj vztrajni pa dvigujejo cene, s čimer, kot ţe

rečeno, še dodatno oţijo krog kupcev knjig« (Kovač 2002, 61). Vsekakor to ni dobra metoda,

saj so potrošniki cenovno občutljivi, še posebej v teh teţkih časih, ko marsikdo nima za kruh.

Kovač predvideva: »In tako naprej, po najbolj črnem scenariju vse dotlej, dokler se v

Sloveniji knjig na ekonomski osnovi kratko in malo ne bi več splačalo izdajati« (prav tam). Iz

tega je razvidno, da slovenskim zaloţnikom predvsem laţjih leposlovnih knjig ni uspelo

spremeniti v predmet mnoţičnega trţenja oziroma v mnoţični medij.

Ţe danes vemo, da je slovenska knjiga zaradi nizkih naklad pregovorno draga, tako so

knjiţnične izposoje postale nadomestek za mnoţični trg knjig. Za stabilnost delovanja

knjiţnih trgov Slovenije ima velik pomen deleţ knjig, ki jih odkupijo knjiţnice, saj so med

večjimi kupci knjig. Ocenjujejo, da »so splošne knjiţnice kupec tudi do tretjine naklade

posameznega knjiţnega naslova, v nekaterih primerih celo do štiri petine« (Rugelj 2008, 125-

126). Pri tem torej igrajo knjiţnice ključno vlogo. »Nič presenetljivega, po vsej Evropi

izposoja narašča s povečevanjem izobraţevanja prebivalstva, ki je v Sloveniji v zadnjih letih

zelo izrazito, in po vsej Evropi je zaloţništvo manjših kultur v veliki meri odvisno od

knjiţničnega odkupa – bralstvo pa od knjiţnične ponudbe« (Blatnik 2008, 139). Zaloţniki na

podlagi tega posamezno knjigo izdajo zgolj v 500 ali 600 izvodih in skoraj vso prvotno

naklado tega naslova odkupijo »knjiţnice, nekatere naše zaloţbe pa celo središče svojega

poslovnega delovanja usmerjajo na izdajanje tovrstnih naslovov, ki jih skoraj izključno

prodajajo knjiţnicam, le malo pa tudi drugje (kar ustvarja svojevrstno negativno selekcijo, saj

knjiţnice na ta način favorizirajo zaloţbe s trivialnim programom, ki jim skoraj ni treba

skrbeti za sekundarne trge, na »suhem« pa puščajo tiste z resnejšim programom, ki na

sekundarnih trgu nimajo veliko moţnosti)« (Rugelj 2008, 127-128).

12

Ţe beţen pogled na lestvico najbolj izposojenih knjig v splošnih knjiţnicah nam pove, katere

knjige se danes berejo, to so knjige lahkotnejšega ţanrskega prevodnega leposlovja. »Če v

sistemu Cobiss naključno izberemo nekaj knjig z lestvice ter preštejemo, koliko izvodov

posameznega naslova so splošne knjiţnice odkupile, hitro vidimo, da se število giblje nekje

med štiristo in petsto, s tem da določeni naslovi dosegajo tudi višje številke (recimo razvpiti

primer Da Vincijeve šifre, ki ga splošne knjiţnice premorejo v kar tisoč izvodih)« (Rugelj

2008, 127). Knjiţnice so pri nabavi knjiţnega gradiva prisiljene ugoditi ţeljam bralcev, ki

prinašajo statistično rast izposoje in s tem proračunska sredstva na eni strani. Veliko časa in

pozornosti namenjajo promociji knjig: »od skrbnega premisleka, katero fikcijo kupiti, do

izsleditve neznanega nefiktivnega materiala, ki se ga da dobiti iz drugih vej. So pa vdani

temu, da ohranjajo te storitve« (Baverstock 2000, 241).

Knjiţnice torej skrbno sledijo trendom, preseganje nesorazmerja med obseţno produkcijo in

skromno prodajo pa bo čedalje bolj odvisno od investicij v prodajno mreţo, drţavnih podpor

tej mreţi, spodbudnega podjetniškega okolja in sodelovanja med dejavniki na knjiţnem trgu.

Prodajanje knjig v knjigarnah je za zaloţnike najbolj ugodno, saj se zaloţnikom ni potrebno

ubadati s trţenjskimi zvijačami in distribucijskimi prijemi, kupci vanje zaidejo kar sami

(Kovač 2002, 50-51). Vendar, kot smo ţe prej ugotovili, je slovenski knjiţni trg zelo

specifičen. Slabo razvita knjigarniška mreţa ne zagotavlja enake dostopnosti do knjig na

slovenskem področju, »prav od razvoja in kvalitetne rasti knjigarniške mreţe pa bo brţkone v

prihodnje še najbolj odvisna konkurenčnost slovenskih zaloţnikov« (Grilc 2006a, 62). Ker pa

je pri nas zaenkrat premalo knjigarn, morajo slovenski zaloţniki razvijati druge, tradicionalno

precej draţje prodajne poti, če ţelijo preţiveti in doseči svoje kupce. Pri nas je za zaloţnike

ključno, da vzpostavijo ustrezne distribucijske in prodajne kanale.

Prodaja knjig je danes lahko dojeta kot povsem komercialna dejavnost in se kot takšna lahko

izvaja – tako je tudi prav ter za knjigo tudi potrebno – po različnih prodajnih poteh, vključno z

velikimi trgovskimi središči, časopisnimi kioski in akviziterji. Vendar razvita knjigotrška okolja

tudi danes potrjujejo, da ostaja glavna prodajna pot za knjigo, ki je tudi najbolj učinkovita in

najbolj rentabilna, prodaja v knjigarnah, ključno pa je, da sta stabilnost in razvoj področja

knjige najbolj odvisna prav od učinkovitosti knjigotrške mreže. V tem se kaže določena

konzervativnost knjige kot blaga: knjigarna ni zgolj trgovina s knjigami in knjigarnarji niso

zgolj prodajalci knjig, takšna »knjigarna« namreč kaj hitro premine, temveč je knjigarna

kulturna institucija, ki se po načinu delovanja lahko najbolj prilega knjigi kot »kulturnemu

blagu« (Grilc 2006b, 70).

13

4 TRŢNO KOMUNICIRANJE

»Svetovna in še zlasti slovenska kulturna zgodovina premore več kot dovolj dokazov, da je

zaloţništvo dejavnost, katere druţbena umeščenost in s tem tudi odgovornost je večja od

večine drugih gospodarskih dejavnosti« (Blatnik 2008, 136). Knjige poleg tega, da tekmujejo

med seboj, tekmujejo tudi z vsemi drugimi izdelki in storitvami na trgu, ki jih je vsako leto

čedalje več. Pomemben dejavnik so tudi spremembe v bralnih in nakupnih navadah ljudi.

Kovač vidi dva izhoda iz krize: »po eni strani skozi vzpostavitev ustrezne trţenjsko-

distribucijske infrastrukture, ki bi knjigo pripeljala do kupca na neprimerno bolj dostopen in

prijazen način kot doslej, in skozi bolj intenzivno komunikacijo knjige kot medija s svojim

domačim okoljem« (Kovač 2002, 61–62). V trţenju se torej skriva pogonska sila, ki je

potrebna v zaloţništvu. Slovenski zaloţniki se vsekakor premalo trţno obnašajo in vlagajo

premalo napora in sredstev v promoviranje knjige. Moramo se zavedati, da je knjiga trţni

predmet, vendar pri tem upoštevati, da ima svoje produkcijske in prodajne posebnosti.

Kot ugotavlja Blatnik, je nadvse osupljivo, da se je v letih od 1990 do 2000 število izdanih

knjiţnih naslovov podvojilo, s pribliţno 2000 na pribliţno 4000, vendar se to pri prodaji ni

poznalo. Prodaja je kljub temu fenomenu ostala enaka, šest milijonov knjig na leto (Blatnik

2008, 139). Delo slovenskih ustvarjalcev na tako majhnem trgu je obsojeno na stagnacijo.

Tudi knjiţna uspešnica ima pri nas drugačne kriterije. »V Sloveniji se zaradi nizkih naklad

(denimo običajna naklada domačega leposlovja je 500 izvodov) o leposlovni prodajni

uspešnici govori ţe v primeru nad 1000 prodanih izvodov, pri čemer ni nujno, da gre za

lahkotno čtivo: Bartolovega Alamuta so v zadnjih letih prodali 35.000 izvodov, prav tako

dosega nadpovprečne prodajne rezultate Kovačičev roman Otroške stvari« (Zorko, Kovač

2007, 70). Boljše kaţe priročnikom in enciklopedijam. Na lestvici najbolje prodajanih knjig v

spletni knjigarni Cangura najdemo več ali manj priročnike za hujšanje in osebno rast

(Cangura 2012). Lestvico najbolj izposojanih knjig v juliju 2012 v slovenskih splošnih

knjiţnicah pa sestavljajo več ali manj slovenski prevodi tujih, praviloma nezahtevnih

leposlovnih del (Cobiss 2012). Glede tega, kaj je pri nas bestseler, ne moremo torej upoštevati

samo nakupni vidik porabe knjige (Zorko, Kovač 2007, 70).

Teţave slovenskih zaloţnikov so, kot smo lahko ugotovili, vse niţje naklade in nizka kupna

moč. Pri nas izdana knjiga je zaradi objektivnih razlogov bistveno bolj obremenjena s

prodajnimi in proizvodnimi stroški kot drugje v Evropi. Posebnost slovenske knjige je tako

razvidna v visoki ceni. Na odnos kupcev do knjig, če sklepam le z uporabo kmečke pameti,

vpliva še posebej prodajna cena knjig, zlasti za darilne nakupe se izbira cenejše knjige.

14

Posamezniki se odločijo za nakup knjige takrat, ko so njihove osnovne potrebe zadovoljene.

Knjiga predstavlja tudi eno izmed moţnih alternativ izrabe prostega časa in zahteva močno

vpletenost potrošnika pri njenem nakupu. Glede na to, da knjige spadajo pod »luksuzno«

blago, saj niso del vsakodnevnega nakupa in niso ţivljenjsko pomembne (izjema so učbeniki

in strokovne knjige), so odvisne tudi od konjukturnih gibanj v gospodarstvu. S knjigo namreč

ne zadovoljimo materialnih potreb, ampak kulturne in duhovne. Kupci kupujejo knjige

predvsem zaradi duhovnega sporočila ter znanja in vedenja, ki ga vsebuje knjiga. Ravno zato

je toliko bolj pomembno trţno komuniciranje. Za vse izdelke, torej tudi knjige, velja, da

moramo biti pozorni na temeljne ekonomske zakonitosti in vse trţne vidike.

Knjiga je sprejeta kot običajno trgovsko blago, za katerega moramo upoštevati vsa pravila

prostega trga. Gre se za svobodno konkurenco; in kot vemo, ta zagotavlja preţivetje

najboljših, pri tem pa ne smemo pozabiti na nevmešavanje drţave v poslovanje zaloţnikov.

Zaloţbe se nagibajo k izdajo knjig, ki se prodajajo, tukaj pa je pomemben dani kulturni

vzorec, ki ga zadovoljujejo. Pri tem je potrebna promocija, ki pomeni vsak trud k spodbujanju

nakupa. V okviru promocije je pomembno načrtovanje in oblikovanje promocijskih orodij

(orodij trţnega ali trţenjskega komuniciranja), ki omogočajo sporazumevanje z različnimi

ciljnimi skupinami uporabnikov. Trţno komuniciranje sestoji iz oglaševanja, odnosov z

javnostmi in publicitete, pospeševanja prodaje, osebne prodaje in neposrednega trţenja

(Kovar 2000, 67). »Za uspešno poslovanje moramo načrtovati prav vse (trţenjski splet), saj

trţno komuniciranje, ki je ena od prvin trţenjskega spleta, ne bo prineslo nobenih rezultatov«

(Kovar 2000, 85). Zaradi vsebnosti različnih elementov je za promocijo prava beseda

mešanica, saj produkt ţe sam po sebi deluje promocijsko, z dizajnom ovitka, prav tako so

različne promocijske tehnike med seboj povezane; pogosto se jih uporablja skupaj ali v

različnih kombinacijah (Forsyth 1997, 51).

Kar se tiče trţenja knjig, so zaloţniki postavljeni pred nekatere odločitve. Tako se morajo

odločiti, ali bodo ciljali na celoten potrošniški trg ali bodo trg razdelili na manjše segmente.

»Stroški trţenja širši javnosti so visoki - TV oglasi za knjige, na primer, so redki - in veliko

bolj učinkovito je ciljati na določene skupine bralcev. Načela marketinške segmentacije se

lahko aplicirajo na primeru potrošnikov knjig« (Phillips v Matthews in Moody 2007, 20).

Preko raziskav lahko identificirajo, katere vrste segmentacije so pomembne za njihovo

zaloţništvo in ciljajo na trţne segmente, ki se izkaţejo za privlačne: »To nato vpliva na

marketinško mešanico, ki je izbrana za njihove knjige - katera kombinacija izdelka, cene,

15

plasiranja (distribucije) in promocije« (Phillips v Matthews in Moody 2007, 22). Kako je

izgledalo trţenje na primeru knjige Zdravi in lepi z Danico Lovenjak, pa v nadaljevanju.

5 KNJIGA ZDRAVI IN LEPI Z DANICO LOVENJAK IN TRŢENJE

5.1 Predstavitev knjige Zdravi in lepi z Danico Lovenjak pa o godovnikih skozi leto

Kar nekaj časa sem zbirala zanimivosti iz zakladnice izročila in modrosti naših prednikov.

Toliko časa, da se jih je nabralo za celo knjigo. Za knjigo, ki jo namenjam najširšemu krogu

ljudi, ki se zanimajo za zdravo ţivljenje, za več moţnosti zdravljenja najrazličnejših bolezni

in vzdrţevanje lepote.

V prvem delu se sprehodim skozi mesece v letu, seznanim z izvorom imen posameznih

mesecev, nanizam najzanimivejše pregovore in se ustavim pri nekaterih godovnikih. Med

besedilo na prijeten način vpletam drobne utrinke, ki si jih bomo radi zapomnili. Od

pregovorov oziroma nekih ustaljenih rekov, za katere smo ţe zdavnaj pozabili ali sploh nikoli

nismo vedeli, od kod izvirajo. Na primer, zakaj rečemo blaţev ţegen, pa nejeverni Tomaţ?

Ali kaj pomeni štefan pa šentjanţevec?

Sledi osrednji del knjige, ki je namenjen zdravju in lepoti. V njem nanizam v sliki in besedi

148 rastlin – od sadja, zelenjave, zdravilnih rastlin, zelišč, pijač do zdravilnih učinkov gline.

Govorim o zdravilnih vsebnostih, o uporabi, načinu priprave, vselej pa v besedilo vpletam

drobne zanimivosti iz zgodovine, izročila ali vsakdanjega ţivljenja. Presenečeni smo, koliko

zdravilnih učinkov najdemo v povsem običajni hrani, kot so na primer krompir, fiţol, kumare,

črna detelja ali različne vrste buč. Zaradi boljše preglednosti so ob robu pri vsaki rastlini

jedrnato naštete teţave in bolezni, ki jih le-ta blaţi. Veliko uporabnega torej.

5.2 Trţno komuniciranje v praksi in na primeru knjige

Milena Pivec, zaloţnica knjige Zdravi in lepi z Danico Lovenjak, meni, da se uspeh skriva v

dobri vsebini, kredibilnosti, komunikativnosti, prepoznavnosti med bralci. Ob vsaki novi

izdaji knjige je potreben drug, sveţ koncept trţenja, saj je vsaka knjiga samostojen izdelek in

zato potrebuje, da zaloţba vloţi individualne napore v prodajo in trţenje. Vsekakor je trţenje

tisto, ki določa uspešnost zaloţbe. Promocija je za mnoge najbolj zanimiv del trţenja, prav

tako je najbolj viden. Kot govori znan citat: »Pravijo, da če zgradiš boljšo past, bodo sosedje,

ljudje prihrumeli. So kot pekel! Za razliko poskrbi trţenje« (Ed Johnson), saj se noben posel

16

ne bo izpeljal, tudi če gre za najboljši produkt ali storitev, če nihče ne ve za njegov obstoj

(Forsyth 1997, 50). Trţenje je torej še kako pomembna stvar, če hočemo, da se bo knjiga

prodajala, v prvi vrsti pa, da bo sploh stopila iz anonimnosti. Pomembnost trţenja sem

izkusila tudi sama pri lansiranju svojega prvenca. Lahko zatrdim, da če se potrudiš pri trţenju,

potem lahko tudi ţanješ uspehe. »Večina knjig je prodana po sistemu »da ali ne«

neposrednega trţenja, ne pa po sistemu »ta ali ona« proste izbire. Vendar knjige niso

mnoţični medij in se ne morejo in se ne bi smele kosati s televizijo. Če drugega ne, zahtevajo

bolj aktivnega uporabnika« (Blatnik 2008, 141). Selekcija je seveda potrebna, konec koncev

ţe sami bralci selekcionirajo s tem, katero knjigo bodo kupili. Ker pa je dandanes veliko knjig

na trgu, je treba ubrati pravo strategijo, da prideš med najbolj prodajane. Menim, da uspešnost

temelji na povezanosti vseh akterjev, ki delujejo na področju knjige, to je avtorjev,

zaloţnikov, knjigarn, knjiţnic. K uspehu vodi tudi sodelovanje pri skupnih projektih

promocije avtorjev in branja, od katerih imajo konec koncev korist vsi. Ţe pred izdajo knjige

sem ponudila sodelovanje z zaloţbo, kajti zavedam se, da uspeh ni samo izdati knjigo, temveč

je večji uspeh knjigo prodati. Zaloţnica Milena ugotavlja, da se z oddajo avtorjevega rokopisa

delo pravzaprav šele začne: »Klasična knjiga počasi izgublja svojo vlogo, ljudje manj berejo,

sledijo pa nosilcem zanimive, svojstvene ţivljenjske filozofije.« Medtem ko o promociji

pravi, da prispeva k popularizaciji in s tem tudi k prodaji, da pa »ni premočrtno povezana z

obojim.« Danes ne sme biti več ničesar prepuščeno naključju. Med drugim je pomembna

sama prodajna promocija. »Je integralni del trţenjske mešanice in kot tak zahteva enako mero

načrtovanja kot postavitev marketinškega raziskovalnega projekta ali prodajanja novega

produkta. Učinkovito načrtovanje je torej bistvenega pomena, ne glede na to, ali se bo

prodajna promocija uporabljala kot podporniška dejavnost za dolgoročne cilje podjetja ali kot

kratkoročna taktika« (Forsyth 1997, 78). Slovenski knjiţni trg zahteva še več napora zaradi

nenaklonjene knjigarniške prodaje knjig in zaradi tega je pri nas postala pomembna direktna

prodaja knjig (Kovač 2002, 57). Neposredno trţenje temelji na neposredni komunikaciji in

postaja vedno pomembnejše. Da se bo ta oblika še hitreje razvijala, bo doprinesel napredek

informacijske in komunikacijske tehnologije in s tem svet zdruţil v globalno vas (Erţen 2010,

89). Zagotovo se bo kupec še laţje odločil za nakup knjige, če bo knjigo dobil iz rok avtorja.

Če mu avtor ustreţe še s posvetilom in podpisom, gre pri tem za še eno dodatno vrednost.

Takšnega orodja smo se posluţevali pri naših predstavitvah knjige. Zaloţnica Milena meni, da

je najbolj učinkovito tisto orodje, ki najbolj doseţe bralstvo, najboljša je kombinacija

različnih načinov, saj se tako zajame vse potencialne bralce. »Meni osebno se še vedno zdijo

najučinkovitejše predstavitve, pri katerih nastopa avtor kot sogovornik in lahko s svojo

17

prisotnostjo, pripovedjo, zanimivimi zgodbami ipd. nagovori publiko. Ta se na take vrste

predstavitvah tudi najbolje odziva. Seveda pa je najpomembneje (in velikokrat obenem tudi

najteţje) prav to – nagovoriti in prepričati pravo publiko. Prav tako je lahko učinkovit

televizijski nastop.« Sicer pa velja, da knjigo, ki ji je ţe pred samo izdajo namenjeno veliko

publicitete, knjigarne in knjiţnice rajši naročijo.

5.3 Zvezdništvo

Hočemo ali nočemo, prevladal je trţno komercialni vidik. Knjiga mora imeti potencial, da na

trgu in med bralci preţivi. Zvezdništvo je novo sredstvo trţenja in nov medijski jezik (Luthar

2003, 290). Po Lutharjevi je vsaka zvezda »blago z dodano simbolno vrednostjo, ki

promovira produkte in jim podeljuje dodatni pomen.« Zvezde so dandanes povzdignjene na

piedestal, velja, da so »drugačne« od navadnih smrtnikov, izstopajo in imajo tisto nekaj več.

Ţe od nekdaj so bile občudovane in vsak je hotel biti del njih ali imeti kakšen košček od njih.

Ljudje si ţelijo zvezdniškega ţivljenja, hočejo podoţiveti zvezdniško ţivljenje. Ker pa to

ponavadi ni mogoče, se zadovoljijo vsaj z uporabo istega izdelka, ki ga uporablja oziroma

promovira zvezda. »Zvezdnik zastopa kulturni produkt in s tem organizira trg, dela občinstvo/

potrošnike predvidljivejše, omogoča potrošnjo kulturnih produktov in tako zagotavlja

medijsko pokrivanje, ki kot posredno oglaševanje lahko vpliva na prodajo kulturnega

produkta. S tem podaljšuje trajnost naloţb v kulturno blago ter tako zmanjšuje ekonomsko

tveganje posamezne kulturne industrije« (Luthar 2003, 291). Če je v promoviranje vključena

zvezda, si s tem zagotovimo uspeh, saj je tako ţe zakupljena publiciteta. Zvezda bo poleg

višje prodaje omogočila, da se bo o njej in izdelku, ki ga promovira, poročalo tudi v medijih, s

čimer se ustvarja še dodatno brezplačno oglaševanje. »S pomočjo zvezde, ki zastopa kulturni

produkt (glasbeni album, film, televizijski program, knjigo, športno ekipo, prvenstvo ali

tekmo), je namreč mogoče regulirati ţeljo občinstva in stabilizirati njegovo/njeno kulturno

potrošnjo ter tako zmanjševati nepredvidljivost negotovega trga kulturnih produktov in

nezanesljive publike« (prav tam). Sicer v Sloveniji ne moremo govoriti o zvezdah, saj smo

premajhen trg. Vsekakor pa je zagotovljena prednost tudi pri nas, če znana slovenska oseba

zastopa nek produkt, saj s tem prispeva k dodatni vrednosti. Če je avtor knjige znana oseba,

bo knjiga imela večji prodajni potencial ţe zaradi tega, ker se bo o njej veliko govorilo, ljudi

bo pritegnila zaradi imena. Kar se tiče moje knjige, je na začetku ob izdaji knjige zaradi

precejšnje promocije v medijih doţivela velik odziv, kar se je poznalo tudi na prodaji. V

Murski Soboti so v prvem mesecu po izdaji knjige celo zmanjkale. Zaloţnica Milena iz svojih

izkušenj pove, da je avtor čedalje bolj ključni partner: »Včasih so se avtorske pogodbe

18

sklepale za pavšalne zneske, sedaj so vse bolj vezane na prodajo.« Dodaja še: »Avtor mora

biti najprej suveren in kredibilen pisatelj, pri promociji pa zanimiv sogovornik. Seveda pri

promociji veliko pripomore tudi njegova splošna prepoznavnost, povezana s knjigo. Če

prihaja prepoznavnost z drugega področja, ni nujno, da bo pospešila prodajo knjige. Ljudje pri

nakupu knjige še vedno najprej gledajo na vsebino.« Avtor je torej prvi in ključni subjekt, ki

omogoča nastanek knjige. Ugotavljajo, da imajo avtorji prodajnih uspešnic osebnost, ki jih

razlikuje od drugih, in je bistvenega pomena. »Najprej, avtorji se lahko identificirajo in delajo

na svojih osebnostih med potencialnimi bralci, kar lahko privede do povišane prodaje knjig,

vrednosti in kupčijske moči z zaloţniki. Nato, da bi poskrbeli za to, da bi bila njihova dela

bolj privlačna za širši ciljni trg, morajo avtorji pogosto oceniti in prilagoditi svojo osebnost

znamke zaradi prilagoditve trgu, da bi vplivali na obstoječi imidţ znamke« (Opoku in drugi

2007, 21). Da knjiga odmeva, pa je potrebna podpora trţenjskih aktivnosti. »... pomen

popularnega teksta v sodobnih kulturnih industrijah ne izhaja zgolj iz imanentnih značilnosti

teksta, torej iz njegovih pripovednih, vsebinskih ali estetskih značilnosti. Pomen

hollywoodskega filma, na primer, sooblikujejo različne strategije reprezentacije filma, od

oglaševanja ali neplačane publicitete do ţurnalistične kritike« (Luthar 2006, 5). Če se torej

piše o neki znani osebi, se s tem promovira tudi produkt, saj je ta znana oseba del tega

produkta, trţna znamka. Opravka imamo s povečano vlogo promocijskega diskurza v

distribuciji kulturnih produktov. Milena Pivec meni, da ne gre toliko za znanja, ki bi jih

morali imeti avtorji: »Bolj gre za to, da s svojo osebnostjo pritegnejo bralce.«

5.4 Platnica

Večkrat radi rečemo: »Ne sodi knjige po njenih platnicah, ampak po njeni vsebini.« Pregovor

je še kako zgovoren, tako v dobesednem kot prenesenem pomenu. Platnice res niso kriterij za

presojanje vsebine, so pa kriterij, da knjiga pride iz mnoţice. In to je tudi osnovni cilj trţenja,

torej, da se izdelek izpostavi iz mnoţice sebi enakih, postane opaţen in drugačen. V

knjigarnah lahko med tisoč naslovi posebej izpostavijo samo nekaj knjig. V prednosti so

knjige, ki ţe po videzu izstopajo. Pri tem je pomembna knjiţna platnica, saj ravno ta

vzpostavi prvi stik s kupcem. Če je dobro izbrana platnica, ima dodatno vrednost, ki knjigi

omogoča konkurenčno prednost. Pivčeva meni: »Naslovnica mora biti zanimiva, vabljiva,

provokativna – takšna, da privabi bralca oziroma kupca.« Platnice v knjigarni spodbujajo

stranke, da pogledajo, kaj je v ponudbi na mizah. »Knjigarne so uredili v duhu potrošniških

vzorcev strank, ne glede na to, ali so jih posredovali po televiziji in oglaševanju ali pa preko

bolj tradicionalnih metod priporočil in kritik iz ust do ust. Na policah so knjige razvrščene

19

glede na asociacijo, kot tudi po ţanrih, avtorju, ţivljenjskem slogu ali pa mediju« (Weedon v

Matthews in Moody 2007, 117). Ravno platnice so marsikdaj osnova odločitve za nakup.

Tudi dizajn celotne knjige na nek način deluje kot embalaţa knjige. Na nakupno odločitev

vpliva tudi to, kako izgledajo notranje ilustracije, razdelitev na poglavja, oblika besedila,

njegova razgibanost, velikost in oblika črk in še kaj. Za promocijo knjige torej postaja vse

pomembnejše oblikovanje knjige. Kar se tiče platnice knjige Zdravi in lepi z Danico

Lovenjak, je razvidno, da je bil zaloţnikov namen z mojo podobo na platnici privabiti čim več

ljudi k nakupu. Vsekakor je to marsikoga pritegnilo k nakupu, mnogokrat pa sem predvsem

od poznavalcev tovrstne literature, kot so na primer zeliščarske knjige, slišala, da je mogoče

nekoliko zgrešena naslovnica, saj daje napačen prvi vtis v stilu, da je to knjiga več ali manj o

lepoti in ne toliko o nekoliko bolj kompleksnih zadevah, kot so zelišča. Glede na to, da sem

ciljala na najširši krog bralcev, ki me poznajo iz medijev, se mi zdi vseeno dobra izbira

naslovnice, medtem ko bi zelišča na platnici pritegnila samo določen krog ljudi. »Za knjige

platnica predstavlja priloţnost, da knjigo pozicionira v misli tistega, ki bo s to določeno

knjigo napolnil prodajne police, naključnega kupca ali predvidenega dolgoročnega

oboţevalca avtorja. Strategije pozicioniranja se lahko osredotočijo na uporabniškost (poletno

branje), ponujene dobrobiti (triler) ali kako se izdelek povezuje s konkurenco ('nova Catherine

Cookson')« (Phillips v Matthews in Moody 2007, 23–24). Platnica ali ovoj knjige na svoj

način sporoča o vsebini posamezne knjige, kar vpliva tako na trgovca, ki bo ponudil knjigo na

svojih prodajnih policah, kot tudi na potencialnega kupca v prodajalni. Zato je potreben dober

premislek, preden pošljemo knjigo na trg. Napačna oziroma zgrešena naslovnica lahko

pokvari še tako kakovostno knjigo. Veliko je torej odvisno od promocije, platnica pa vsekakor

igra vitalno vlogo pri pozicioniranju knjige ali avtorja na trgu. Prodajno okolje je postalo zelo

tekmovalno in platnice morajo biti korektne za izbrani trg. »Platnice morajo delovati v

različnih okoljih, tako na spletu kot v izloţbah knjigarn, na plakatih v podzemni ali na

televiziji. Dober dizajn pomaga pri prodaji trgovcu na drobno in ga spodbudi, da knjigo

namesti v ospredje trgovine. Porast osrednjega kupovanja v trgovskih verigah pomeni, da

nekaj ključnih odločevalcev določa, v kolikšni meri bo knjiga napolnila prodajne police - torej

resnično nekaj pomeni, ali jim je platnica všeč ali ne« (Phillips v Matthews in Moody 2007,

29-30). Dandanes je velikokrat odločilna všečnost pri nakupu knjige. Pivčeva še ugotavlja:

»Če se jim zdi knjiga oziroma avtor zanimiva, jo izpostavijo na vidno mesto (med novitete, v

izloţbo). Če jim ponudimo obisk z avtorjem, se odzovejo oziroma nas sami povabijo na

predstavitev, pogovor ali podpisovanje.«

20

5.5 Mediji

Zaloţbe in avtorji morajo znati privabiti pozornost medijev in javnosti. Nekoč je slavna

hollywoodska starleta dejala: »Nobena reklama ni slaba reklama« (Baverstock 2000, 185).

Vsak ima svoje mnenje, dejstvo pa je, da so mediji zelo pomembni pri promociji knjige, zato

je potrebno imeti dobre odnose z njimi, čeravno znajo biti včasih neusmiljeni, da ne govorimo

o neresnicah, ki jih mnogokrat podtikajo. Novica ali članek v vplivnem časopisu lahko

pripomore k temu, da sporočilo doseţe veliko obseţnejše občinstvo. »Z neposrednimi

kontakti s predstavniki medijev, vzdrţevanjem dobrih odnosov z njimi in stalnim

obveščanjem o našem delu (»press release« - obvestila za javnost) bomo laţje dosegli, da bo

"neplačana oblika našega oglaševanja" objavljena takrat, ko si to ţelimo. Pri tem naj ne gre za

"lobiranje", ampak za dobro medsebojno sodelovanje« (Kovar 2000, 79). Pomembno je, da

odnose z javnostmi gojimo ves čas, ne smemo se jim posvetiti samo ob določenem dogodku.

Po Lutharjevi neplačana medijska pozornost podpira plačano promocijo in oglaševanje:

»Neplačana publiciteta za svoje delovanje potrebuje pripravljenost lokalnega ţurnalizma, da

se prilagaja komercialnemu interesu ...« (Luthar 2006, 6). Dejstvo je, da zvezde ne morejo

brez časopisov in časopisi ne morejo brez zvezd, tukaj gre za obojestransko korist. Včasih

imajo od določene novice večjo korist zvezde, drugič so novinarji v prednosti, brez te

vzajemnosti pa ne bi moglo potekati sodelovanje. Tudi sama sem včasih primorana marsikaj

»poţreti«, vendar se ni smiselno prepirati z novinarji, saj lahko nastanejo še večje posledice.

Sicer pa pravijo, da z leti postaja koţa debelejša. Vedno je treba gledati dolgoročno, ne samo

trenutni čas. Vsak članek na nek način vpliva na priljubljenost avtorja, čeprav je to teţko

merljivo. Če novinarji avtorja označijo za prijaznega, potem bo avtor postal prijazen tudi v

očeh bralcev, novinarji ga na poseben način označijo. Knjigo torej uokvirjajo različni

promocijski diskurzi. Način, na podlagi katerega je knjiga reprezentirana, to je promovirana,

interpretirana, kritizirana, ima konstitutivno vlogo za pomen knjige. »Čeprav so osebni stiki z

novinarji in drugimi pomembni, se lahko veliko doseţe z obvestilom za javnost,

strukturiranim, pisnim sporočilom za tisk, ki predstavlja osnovo zgodbe ali tiskane novice. V

zaloţništvu to predstavlja vitalno iskanje komentarjev, pregleda in novic o knjigah v medijih

in pogosto tudi recenzija nove knjige, ki spada zraven« (Forsyth 1997, 57). Odnosi z mediji so

zelo specifična oblika odnosov z javnostmi, za razliko od oglaševanja tukaj ni garancije, kaj

bo povedano. Zato so dvorezen meč, saj lahko dvignejo ugled ali mu škodujejo. Vendar

Bavestorck meni: »Ko se vpreţe medijska pokritost (kot bi vedno moralo biti) za informiranje

o dosegljivosti naslova, bi morali doseči resničen cilj: večjo prodajo« (Baverstock 2000, 185).

21

5.6 Promocijski dogodki

Današnji svet instrumentalizira oglaševalska industrija. Promocijski dogodki so za razliko od

oglaševanja oblikovani tako, da spodbudijo udeleţence k določeni aktivnosti. Ustvarjati je

potrebno večvrstne poti do teksta, da bi prišlo do maksimizacije občinstva. Knjiga mora torej

ekstenzivno odmevati. »Zaman smo se trudili za nov proizvod, če zanj ne bo nihče vedel in bo

namenjen le samemu sebi ali peščici naključnih obiskovalcev« (Kovar 2000, 72). Vse

pomembnejša postaja predstavitev, kajti ravno z njo lahko doseţemo, da se bo naša knjiga

razlikovala od drugih. Ţe ob izdaji knjige je treba narediti preseţek in organizirati promocijski

dogodek, o katerem se bo govorilo. »Cilj promocijske zabave ali lansiranja knjige je ponavadi

medijsko pokritje, ki vodi v večjo prodajo. S tem se ponudi priloţnost za novinarje in

blogerje, da se srečajo z avtorjem in da slišijo kaj več o knjigi. Nato poročajo o tem, javnost

prebere in pohiti kupiti knjigo. Tudi, če se zabava ne pokriva medijsko, se beseda o knjigi

tako širi od ust do ust in se tako ohranja avtorjev profil« (Bavestock 2000, 218). Promocijski

dogodek mora biti v sozvočju s knjigo, saj se mora knjiga na ustrezen način predstaviti.

Osebno sem se zelo angaţirala za svoj promocijski dogodek ob izdaji knjige. Organiziranje

dogodka je, če si sam za vse, zelo naporno, vendar lahko iz lastnih izkušenj rečem, da se je

splačalo, čeprav sem imela zadnje dneve pred izidom precej stresne. Sam dogodek je potekal

na Ljubljanskem gradu ob spremljavi glasbe, jedače in pijače, prišli so me pozdravit vsi moji

prijatelji in znanci iz medijskega sveta. Najbolj vesela pa sem bila velikega odziva novinarjev,

saj so prišli domala vsi vidni novinarji, ki so seveda nato tudi poročali o dogodku in izdaji

knjige. O dogodku se je »govorilo« tudi na različnih socialnih omreţjih, kot so Facebook,

Twitter, interaktivni blogi. Internet vsekakor skriva svoj potencial in mnogi zaloţniki ga še

niso zaznali. Nasploh gre pri tem za nekonvencionalni način promocije, njihov namen pa je

ustvarjanje mnenja. Mill je dejal: »Vsako mnenje, v katerem je del resnice, ki ga obče mnenje

zanemarja, je treba imeti za dragoceno, ne glede na obseg zmote in zmede, ki je z njim lahko

primešana resnici« (Splichal 2001, 39). Mnenja so torej dragocena in ravno zaradi tega, to je

dobrega odziva prodaje knjige v svojem rodnem Prekmurju, sem se odločila, da tudi tam

priredim promocijski dogodek v zahvalo svojim domačinom, kamor so prišli tudi mnogi

prijatelji iz medijskega sveta in novinarji. Največ je bilo seveda novinarjev iz Prekmurja, ker

pa je bil dogodek prisoten v vseh medijih, so nekateri ţe mislili, da sem izdala novo knjigo.

Publiciteta je bila torej uspešno izvedena. Ţe prej sem omenila, da se zdi tudi Mileni Pivec

predstavitev najbolj učinkovita: »Predstavitev pomeni neposreden stik z avtorjem, ki s svojo

avtentičnostjo nagovori publiko. Velik odstotek te publike se je ţe z odločitvijo za obisk

predstavitve pravzaprav odločil za nakup knjige. Pri vseh drugih medijih se ta energija in

22

posebno vzdušje ob neposrednem srečanju z avtorjem izgubi. Televizijska promocija seveda

prenese informacijo širšemu krogu potencialnih kupcev – zato je tu poleg avtorjeve

prepoznavnosti ţe pomembna vsebina. To je potrebno še bolj prepričljivo predstaviti v

tiskanih medijih in na spletu. Vezana trgovina, akcijske ponudbe in klubski popusti tudi

pomagajo pri promociji.«

6 KULTURNA INDUSTRIJA

Knjigo lahko pojmujemo kot kulturni produkt in trţno blago. Da bodo zaloţbe sploh obstale

na trgu in s tem razvijale ter bogatile svoj program, morajo knjige prinašati dobiček. Ob vsem

tem se moramo zavedati oziroma smo soočeni s spremembami v delovanju kulturne

industrije. Trend narekuje, da je treba slediti komercialni sinergiji: razviti izdelek, ki lahko

sočasno nudi film, knjigo, risanko, majico in priloţnosti maloprodajnega trţenja in še kaj.

Teţko je tudi določiti, kam to vodi, ko se zaloţniki borijo za popularno osebnost ali

mladoletnega športnega zvezdnika, ki napiše svojo avtobiografijo (Baverstock 2000, 2).

Resda je toliko branja na voljo na toliko različnih mestih in s tem ostajajo knjige še vedno

ključni medij komunikacije, vsekakor pa je potreben razmislek. Seveda se slovenski trg ne

more primerjati z drugimi, saj pri nas knjiga zaenkrat ni uspela postati del najširše mnoţične

kulture. Ne knjigotrštvo niti knjiga si nista uspela izboriti takega mesta v industriji zabave in

informacij, ki bi jih lahko primerjali s knjigotrško najbolj razvitimi evropskimi drţavami in

Ameriko. Tako je v Ameriki običajno videti oglase za knjige na avtobusih, na ceveh kot tudi

na prostoru za oglase. Pri nas tega še ni zaznati. Sočasno so knjige v Ameriki postale predmet

promocijskih kampanj, knjige tako promovirajo celo na zadnji strani škatel za kosmiče.

Potrebno je obravnavati ekonomijo in kulturo kot dve medsebojno povezani področji, kot

pravi Lutharjeva (Luthar 2010, 75). Moramo se zavedati, da eno brez drugega ne more

obstajati. Če hočemo, da se knjiga prodaja, se moramo posluţevati pravil, ki veljajo v

ekonomskem svetu. Kupna moč je v zadnjih letih padla in je zato velik del kupcev kupoval

manj knjig oziroma je kupoval cenejše knjige. Tudi zaradi prilaganja trgu, na katerem sicer

vlada vsesplošna kriza, se morajo zaloţniki podrediti kulturni industriji in prevzeti njen duh.

»Kulturne industrije so prisiljene zmanjševati tveganost trga kulturnih produktov z

organizirano uporabo različnih organizacijskih in promocijskih strategij. Posledično to

pomeni, da se je povečala vloga in vpliv promocijskega diskurza na pomen kulturnih tekstov

ter hkrati učinkovanje promocijske govorice na recepcijo« (Luthar 2010, 61). Lutharjeva še

dodaja: »Različni kulturni diskurzi od oglaševanja nekega kulturnega produkta do

23

ţurnalističnih in kritiških komentarjev imajo pomemben učinek na recepcijo/interpretacijo«

(prav tam).

Če se osredotočim na svojo knjigo Zdravi in lepi z Danico Lovenjak - če se knjiga ne bi

promovirala, ne bi dosegla zanimanja. Tukaj ne gre za to, ali je knjiga lahkotnega ţanra ali

namenjena bolj učenemu krogu, pomen promoviranja vidim predvsem v tem, da knjiga izstopi

iz mnoţice in s tem pritegne pozornost potencialnih kupcev. Potem so tukaj še različni članki

v časopisih in revijah, ki pripomorejo k temu, da se o knjigi govori in širi ključne informacije.

Ker smo ljudje ţe po naravi radovedni, bomo potem o tej knjigi še sami poiskali informacije,

ki nas zanimajo. Skupek informacij bo ustvaril interpretacijo o določeni knjigi. Ob razširjanju

informacij se krog ljudi širi in nenazadnje potegne s seboj potencialne kupce. Gospa Pivec

meni, da promocija praviloma pripomore k večji prodaji: »Ni pa to pravilo. Zelo pomembna

je tudi vsebina knjige. Bralci oziroma kupci takoj ugotovijo, če je vsebina dobra ali ne.«

Trţenje torej ne bo prineslo rezultatov, če ne bo podprto s kakovostjo knjige. Pri zaloţnikih je

pomembno, da objavljajo z obema, s publiciteto in kakovostjo v mislih.

7 USPEŠNICE

Čeprav koncepta znamke in osebnosti znamke včasih ni bilo, je razvidno, da so avtorji

knjiţnih uspešnic, kot na primer Shakespeare, Hemingway, Goethe, Dickens, Twain, Chaucer,

Cervantes, Dante, Wilde in Montaigne, predstavljali določene vrednote in osebnosti (Opoku

in drugi 2007, 22). Pri zaloţbi Pivec je v prvi vrsti najpomembnejša kakovostna vsebina.

Milena pove: »Seveda imajo prednost določene vrste knjig, kot so na primer kuharske knjige,

uporabni priročniki, slovarji, turistični vodniki, knjige za duhovno rast, kvalitetno leposlovje

itd. Uveljavljen avtor, ki pripelje svoje bralce oziroma kupce, ima prav tako prednost pred

ostalimi. Vselej se odzovemo tudi na kvalitetne strokovne rokopise oz. avtorje in učbenike –

skratka naslove, ki obetajo dobro prodajo.« Avtorji postanejo znamka, če pišejo na določen

način: »V večini primerov je um bralcev ujet in "obdan" z branjem knjig določenih avtorjev,

ker vedo, kaj bodo dobili. Po naravi avtorjeve obrti bralci predvidevajo, da bodo dobili

nadaljevanje enakega sloga prejšnjega dela ali da ne bodo dobili kaj zelo drugačnega od

prejšnjih del. Kot rezultat te motivacije in potrošniškega vedenja bralcev, avtorji razvijejo

osebnost znamke, kar nadalje vodi do lojalnosti znamke med bralci in končno do prodajnih

uspešnic« (Opoku in drugi 2007, 22).

In kaj je potrebno, da knjiga postane uspešnica? Verjetno natančnega odgovora ne bomo

nikoli dobili, saj je to precej kompleksno vprašanje. Gladwell meni, da se knjiţne uspešnice

24

razširjajo na isti način kot epidemična obolenja: »Ne glede na vloţke v oglaševanje se začnejo

knjiga, glasbeni izdelek ali pa modni dodatek intenzivno širiti skozi druţbo šele, ko jih za

svoje vzame peščica, ki pa ima zaradi takih ali drugačnih vzrokov velik vpliv na razmeroma

širok krog ljudi« (Kovač in Wischenbart 2010, 120-121). Dodaja še, da bi bili ti ljudje pri

razširjanju »neuspešni, če ne bi imeli opraviti z izdelkom, ki tako rekoč po svoji naravi

prenaša sporočilo, ki se tistih, ki jim je namenjeno, prime bolj kot ostala – podobno kot so

tudi nekateri virusi nalezljivi bistveno bolj kot drugi« (Kovač in Wischenbart 2010, 121).

Tako smo zadnje čase priča fenomenu priporočanja. Gre za informiranje o knjigi, tako

imenovano brezplačno promocijo. Glas o določeni knjigi se razširi na celo nevidno mreţo

bralcev in v tistem trenutku se začne povečevati tudi prodaja. »... po Gladwellu je širjenje

vsake uspešnice odvisno od moči njenega sporočila, od okolja, ki omogoča širjenje določene

vrste sporočil, in od ljudi, ki to sporočilo širijo« (Kovač in Wischenbart 2010, 121). Tako

oglaševanje od ust do ust je pomembno, saj menim, da je potrebno o dobrih knjigah govoriti

čim več in na različne načine, ker imajo tako večjo moţnost, da pride informacija o knjigi do

potencialnih bralcev. Nedolgo nazaj me je ogovorila neka ţenska, ki je kupila mojo knjigo.

Svoje navdušenje nad knjigo zdaj prenaša še na druge ljudi, za kar sem ji izredno hvaleţna.

Dejala je, da ima mojo knjigo na vidnem mestu in vsakič, ko pride k njej na obisk kakšen

prijatelj, si jo izposodi. Tukaj sicer lahko spet opazimo specifiko našega trga, za katerega sta

med drugim predvsem značilni izposoja in nizka prodaja knjig, in zaradi tega pri nas res ne

moremo določiti uspešnice po prodaji. Knjiga spada med tiste izdelke, za katerega se pogosto

odločimo na podlagi nasveta prijatelja, ki je knjigo prebral. Če vam bo prijatelj, znanec,

sodelavec priporočil knjigo, boste z veliko večjo verjetnostjo segli po njej, kot če bi videli

reklamno sporočilo. Pri tem namreč gre za pričevanje in verodostojnost, ki sta odločilna pri

odločitvi za nakup knjige. Zaradi tega je to marketinško orodje za pospeševanje prodaje

izjemno učinkovito. Zaenkrat še ne obstaja večje prodajno orodje, kot je ravno izgovorjena

beseda. Mnenjski voditelji so tisti, ki imajo pri tem posebej pomembno vlogo. Prav tako

igrajo veliko vlogo recenzije knjig v medijih, saj spadajo med najvplivnejše načine

oblikovanja bralnih navad. Rezencija je nepristranska, za njo pa stoji avtoriteta, zato ima

veliko teţo. Da bi knjiga Zdravi in lepi z Danico Lovenjak postala uspešnica, Milena Pivec o

svojih načrtih pove: »Knjigo bomo skušali spraviti na police katerega izmed prodajnih

sistemov in kot posebno ponudbo v katerem od visoko nakladnih časopisov. Prav tako se

bomo potrudili izkoristiti avtoričino publiko na Facebooku in njeno pripravljenost za

promocijske aktivnosti.«

25

7 SLOVENSKA KNJIGA KOT VREDNOTA

Marx je dejal: »Tako kot se vsakdo uči brati in pisati, mora vsakdo imeti pravico pisati in

brati« (Splichal 2001, 38). V zadnjih letih se je v naših knjiţnicah izposoja močno povečala,

zato se nam za bralno kulturo ni treba bati. Večji problem predstavlja pisanje knjig, saj pri nas

ni razvite kulture nakupovanja in zato avtorji mnogokrat obupajo zaradi mizernega plačila za

svoje delo. Izvedela sem, da je avtorski honorar zelo znanega slovenskega pesnika za nedolgo

nazaj izdano pesmarico znašal 300 evrov. Menim, da bi se morali zamisliti in kupovanje

slovenskih knjig začeti dojemati kot vrednoto, ki ohranja naš jezik. Zaloţnica Milena o svojih

izkušnjah pravi, da sicer večina knjiţnic še opravi svojo vlogo, kupi skoraj vsako knjigo,

vendar tudi tu opaţajo upad nabave. Dodaja pa, da je pri knjigarnah ţe drugače. »Knjigarne iz

sistema Mladinske knjige ter nekaj privatnih še jemljejo knjige v prodajo (seveda

konsignacijsko), pri sistemu DZS pa je prava katastrofa. Tukaj jih moramo dobesedno prositi,

jim razlagati in jih prepričevati o kvaliteti knjig, da jih potem milostno vzamejo v prodajo.

Seveda konsignacijsko, kar pomeni, da nimajo prav nobenih obveznosti in jih lahko po

določenem (ponavadi zelo kratkem) času vrnejo.«

Knjiga je dandanes konstitutivnega pomena. »Hkrati pa je knjiga v laični javnosti obdrţala

svoj simbolni pomen: Zoranu Jankoviću je ob izgonu iz Mercatorja eden najoţjih sodelavcev

napisal knjigo, Lojze Peterle je skušal svojo predsedniško kampanjo podpreti tudi s knjigo

pogovorov z razumniki, Katarina Kresal je tik pred volitvami objavila knjigo, katere

naslovnica je bila enaka njenemu predvolilnemu plakatu« (Blatnik 2008, 137). Zaloţnica

Pivčeva priznava, da se je srečala tudi s poslovnim neuspehom: »Iz sveta medijsko

izpostavljenih ljudi smo izdali knjigo Suzane Jakšič Resničnostna pot. Bilo je relativno veliko

promocijskih aktivnosti, vendar se je potrdila teza, da bralci kmalu odkrijejo kvaliteto

vsebine. Lahko rečem, da je bila ta knjiga za nas popoln poslovni neuspeh.«

V Sloveniji je zelo malo kupcev glede na evropski standard. Slovenski knjiţni trg je majhen,

njegova absorpcijska sposobnost za knjige je omejena. Zaloţniki morajo prepričevati

posrednike za nakup knjige. Tudi zaloţnica Milena meni, da se v Sloveniji kupuje premalo

knjig. Prav tako meni, da bi moralo biti več promotorjev branja in kupovanja, kakršna je

Manca Košir, ki ne samo, da zna na zanimiv in prepričljiv način promovirati knjige, vedno

tudi jasno in glasno pove, naj ljudje knjige kupujejo. Pivčeva predlaga:

Javna agencija za knjigo bi lahko prevzela to vlogo. Oglaševanje za knjige bi moralo biti

skrajno poceni, če ne celo brezplačno. Pri dnevnih poročilih bi namesto politikanstva lahko

26

vsak dan namenili vsaj minuto za dobre knjige. Knjižni sejmi bi morali biti bistveno cenejši za

založnike, da bi lahko predstavili svoje knjižne programe. Rabati, ki jih moramo odstopati

knjigarnam, bi se morali radikalno znižati, sploh pa bi se morali ukiniti rabati, ki jih moramo

dajati knjižnicam, saj na ta način direktno podpiramo državo. V zvezi z obdarovanjem

predlagam slogan Knjgo namesto steklenice!

Zaradi majhnosti slovenskega trga bi morala ravno drţava bolj poskrbeti za to, da bi knjiga

kot blago imela poseben status ter tako postala, kot nekoč, proizvod posebnega druţbenega

pomena, pomemben z vidika slovenske kulture. Zavedati se moramo, da knjiga s svojo

dolgoročno uporabnostjo doseţe veliko uporabnikov in predstavlja temelj vsake kulture.

»Knjiga in branje sta vpeta v razvoj posameznika in v razvoj druţbe, v razvoj znanja in razvoj

ustvarjalnosti. Prav s tega vidika, ki je neposredno povezan z razvojem gospodarstva in

druţbe, je knjigo potrebno razumeti kot ključen razvojni dejavnik, kot predpostavko in pogoj

razvoja« (Grilc 2006a, 69). Drţava bi se morala zavedati, da je ravno kultura tista, ki nas loči

od drugih drţav in da je zaloţništvo vendarle del kulture ter ena ključnih dejavnosti vsakega

gospodarstva. Knjiga je namreč najosnovnejše sredstvo izobraţevanja in ima pomembno

vlogo pri razvoju, oblikovanju in ohranjanju narodove zavesti. »Drugače povedano,

dolgoročno preţivetje slovenskega knjiţnega zaloţništva bo na dolgi rok odvisno predvsem

od slovenskih bralcev, avtorjev in zaloţnikov, in bo kot tako zelo jasen pokazatelj tistega,

čemur v pogovornem jeziku pravimo trdoţivost slovenske kulture« (Kovač 2002, 62).

27

8 SKLEP

8. 1 Moja pričakovanja in opaţanja

V pričujočem diplomskem delu sem se dotaknila celostnih strukturnih vidikov in kronologije,

ki je spremljala mojo avanturo nastanka in izdaje knjige.

Nad začetno vznesenostjo sem kaj hitro opazila, da izdaja knjige za sabo potegne kar nekaj

potrebnih vedenj o potrebah druţbe, njenem sistemskem stanju, še najbolj pa je bil zanimiv

celostni koncept, skozi katerega sem šla pri izdaji knjige. V mojem primeru sem bila

osredotočena samo na slovenski trg, saj je knjiga Zdravi in lepi z Danico Lovenjak, glede na

primarne potrebe po zadovoljitvi mojih oboţevalcev iz časov delovanja na televiziji, bila tako

smiselno konceptirana. Kaj bi mi prinesel morebiten uspeh v tujini, ne vem, je pa ponavadi trg

v tujini popolnoma drugače dispozicioniran kot naš, slovenski. Zavedanje ravno tega me bo

najbrţ pripeljalo do cilja, da se bom v prihodnosti lotila tudi trga v tujini.

V intervjuju, ki sem ga opravila z direktorico zaloţbe Pivec, Mileno Pivec, je razviden

koncept razmišljanja o lansiranju knjig in o razmerah v Sloveniji. Kot pravi sama, je uspeh

knjige najbolj infiltrirano zagotovljen s kakovostjo vsebine oziroma naj bi bilo tako. Pri tem

bi izpostavilo lastno tezo, da se uspeh knjige ne nujno enači s kakovostjo vsebine, saj je trg

dinamičen in so potrebe različne, tako lahko uspe knjiga, ki je komercialno elastizirana in ima

bolj kvantitativno noto kot kvalitetno, k temu pa je potrebno dodati še kot dojemanja vsakega

bralca, socialni aspekt in splošno druţbeno stanje. To pomeni, da zaloţba v svojem

zaloţniškem sortimentu skrbi za zadovoljitve potreb iskalcev najzahtevnejših vsebin in na

drugi strani tudi tistih, kjer je lahkotna komercialnost bistvenega pomena. Zaloţbe pri tem

delujejo selektivno in načrtno pripravljajo bralni material za obširno strukturo prebivalstva,

kar je za preţivetje zaloţbe samoumevno.

Med lastnim opaţanjem tega razpona lahko povem, da tega ni teţko razumeti. Tudi svojo

knjigo sem začrtala tako, da sem potegnila zlato sredino med zahtevnejšim in lahkotnim

branjem ter tako prišla do neke zahtevane kvalitetne vmesnosti, da knjiga ni bila razumevalno

preteţka ali prelahka, s ciljem, da bi moja knjiga imela zadovoljiv komercialni uspeh. Tudi

med samim pregledom je moja zaloţba zaznala opisani utrip knjige in v njej prepoznala kar

nekaj potencialnih bralcev, ki se bodo v knjigi našli, z dodatnim marketinškim

udejstvovanjem in s pomočjo medijev pa sem knjigo pribliţala tudi tistemu, kateremu bralne

navade ţe nagonsko rade povedo, da nima potreb po branju takih knjig in vsebin, katero sem

28

lansirala osebno. Da mi je uspelo pritegniti tudi nekaj takih, je kar velik uspeh in empirični

dokaz, kako na naše kognitivne navade vplivajo mediji in dobra promocija. Ob tem bi

postavila sociološko tezo, da ljudje radi prepričujemo sami sebe, a prepriča nas ponavadi

nekdo drug. In to ni nujno, da bi nas prepričeval po naših lastnih nagonskih potrebah, ampak

je element afektnega in priloţnostnega prepričevanja dokaj visoko ekspanziran. Kar je pa

spet ţe dolgo empirično dokazano dejstvo, da ljudje radi beremo vse, tudi če favoriziramo

določeno opcijo. Za nadaljnjo razlago se tu odpira ţe psihološko polje. Primarno pa še vedno

obstaja močno zakoreninjena misel, kot sem omenila pod poglavjem kulturne industrije, in

sicer, da trţenje ne bo prineslo rezultatov, če ne bo podprto s kakovostjo knjig. Pri zaloţnikih

je pomembno, da objavljajo z obema, s publiciteto in kakovostjo v mislih.

8. 2 Psihološko polje

Zakaj bi izpostavila psihološko polje? Ker je to osnova uspeha. Vse marketinške akcije,

strategije od svojega začetka pa do konca, vse bazira na predhodnem psihološkem

raziskovanju. Če strnem celotno druţbeno ekspanzijo in se v mojem primeru osredotočim

samo na zaloţbe, sem v tem celotnem obdobju prišla do univerzalnega zaključka - to, da se

zaloţba odloči za nekaj in v danem sistemu izda nek izdelek, je potreben samo dober

analitičen zaključek predvidevanja, kaj bo in kaj bo sledilo, namreč, verjeli ali ne, ljudje smo

zelo vodljiva bitja. Če se do tega dejstva odzivamo odklonilno in hočemo vsak zase biti

unikat, pa empirika ponavadi pokaţe čisto nekaj drugega. Tako vse bazira na taktičnosti,

anarhisti pa se pri tem vprašanju ozirajo na manipulacijo druţbe. In ker je v mojem primeru

zaloţba analitično zaznala neko pozitivno psihološko polje, da lahko svojo knjigo prodajno

precej uspešno ekspanziram, sem na podlagi tega pridobila zaloţbo. Pri tem sem prišla do

teze, da zaloţbe delujejo vzorčno: infiltracija - uspešnost - korist.

8. 3 Kaj sporočam z diplomo in izbrano temo

Glede na to, da sem se sama lotila izdaje knjige, je bilo zelo pričakovano, kaj bi lahko bilo

moje diplomsko delo ob zaključku dodiplomskega izobraţevanja. Še najbolj zato, ker sem se

lahko oprla na lastne izkušnje, tako je moje raziskovalno delo in razlaga določenih dejavnikov

povsem osebne narave in ne samo klasične raziskovalne diagnostike. V diplomskem delu je

tako iz različno postavljenih poglavij razvidno, katere korake zahteva izdaja knjige. Osnovna

značilna lastnost je, da so nekateri pomembnejši od drugih, z zagotovostjo pa trdim in tudi

empirično dokazujem, da sta izmed vseh korakov dva najpomembnejša - prvi je pravilno

29

regulirana vsebina in drugi promocija. S teţnjo, da bi ponudila pravilno usklajeno vsebino,

sem se pri konceptiranju vsebinskega dela svoje knjige drţala taktičnega recepta uravnave

komercialnega besedila, da bi lahko s ponujenim branjem zadovoljila tako višje inteligentne

strukture prebivalstva kot tiste, ki zaradi svoje izobrazbe ali drugih druţbenih dejavnikov ne

posegajo po najzahtevnejših vsebinah konceptualnega razumevanja. Teţnje trga so različne,

kar sem omenila v osrednjem delu diplomske naloge in v intervjuju s Pivčevo, mojo

zaloţnico. Treba je bilo poiskati rdečo nit strategije, da je moja komercialno zastavljena

knjiga imela tudi temu podoben učinek. Drugi najpomembnejši korak pa je bila promocija.

Samoumevno je bilo, da če si ţelim dobre komercialne infiltracije, se moram posluţiti najbolj

močnega in učinkovitega oglaševalskega orodja - to so mediji, še najbolj televizija in

časopisje. Zaradi enega razloga - dosega prepoznavnosti. Doseg je bil najpomembnejši člen

moje promocije, saj le z učinkovito opravljenim dosegom informacij, ki jih lansiraš strateško,

lahko zaţeneš ţelene učinke predhodno zastavljenega cilja. Kot je zaznati v poglavjih mojega

diplomskega dela, sem ta dva koraka opisovala kot najmočnejši trţni orodji, kateri sem

najbolj uporabila in jima tudi pripisujem poglavitni pomen pri osebni avanturi splavitve

knjige. Tretji pomemben korak za vsakega posameznika, ki se v ţivljenju poda v izziv izdaje

lastne knjige, pa je najdba zaloţnika, saj je prepričanje zaloţnika, da v tebi vidi potencial in

tudi finančno s tabo tvega pri projektu, zelo teţka taktična naloga, še najbolj pri doseganju

konsenza obojestranskega kompromisa - ustvarjalec in zaloţba imata ponavadi vsak svoje

ţelje in potrebe, tudi vizija se lahko razlikuje, rešitev pa je vedno v psihološkem polju, ki ga

omenjam v odstavku besedila zgoraj.

8. 4 Oseben sklep (glavna zaključna teza diplomske naloge)

Ob dobro načrtovanem polju marketinške akcije menim, da sem uspešno nagovorila ljudi.

Empirično lahko to dokaţem s tem, da interes po knjigi ni pokazala samo moja skupina

oboţevalcev, katera je bila po predhodni analitični konzultaciji vključena v potencialno

prodajno statistiko kot zmernostno prodajno zagotovilo zaloţbi, ampak sem privabila tudi

ostale skupine ljudi, ki mogoče zame še niso slišale, ob slabi promociji in neučinkoviti

uporabi oglaševalskih orodij pa mogoče niti ne bi. Sama vsebino knjige ocenjujem kot

koristno komercialno branje s poudarjeno noto krajevnih značilnosti Slovenije in

tradicionalnih ter kognitivnih značilnosti drţavljanov v njej, tako sem si pustila prostor, da

knjiga ni samo zanimiva za ţiveče v Sloveniji kot osebnostne subjekte, ampak tudi za tiste

izven naših meja, ki bi se radi kaj naučili o Sloveniji in našem prebivalstvu v celostnem

pogledu.

30

»Da lahko branje dojamemo kot uţitek, pa moramo najprej sploh brati iz uţitka. To

prepričanje je pogosto izraţeno z odkritim nasprotovanjem vsakršni obliki prisilnega branja«

(Vogrinčič 2010, 142). Berite torej tiste knjige, ki so vam všeč.

31

9 LITERATURA

Baverstock, Alison. 2000. How to market books. London: Kogan Page.

Blatnik, Andrej. 2008. Še ena knjiga (pre)več: kako smo nehali brati in začeli šteti. Knjižnica

52 (2–3): 135–145.

Cangura. 2012. Najbolj brane knjige. Dostopno prek:

http://www.cangura.com/knjigarna/najbolj_brane_knjige.php (18. avgust 2012).

Cobiss. 2012. Najbolj brane knjige. Dostopno prek:

http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo/graf_vse.asp (18. avgust 2012).

Erţen, Matjaţ. 2010. Širitev knjiţničnih storitev s principi neposrednega trţenja. Knjižnica 44

(3): 87–99.

Forsyth, Patrick in Robin Birn. 1997. Marketing in publishing. London; New York:

Routledge.

Grilc, Uroš. 2006a. Reforme in slovenska knjiga ali knjiga kot reforma?. Knjižnica 50 (1–2):

57–74.

--- 2006b. Knjiga v presečišču javnega in zasebnega: primeri Francije, Finske, Hrvaške in

Slovenije. Knjižnica 50 (4): 49–80.

Kovač, Miha. 2001. Slovensko in evropsko knjiţno zaloţništvo: stagnacija pod plaščem

odličnosti?. Knjižnica 45 (1–2): 1–16.

--- 2002. Meje rasti: nekaj korakov k metodologiji raziskovanja knjiţnega zaloţništva.

Knjižnica 46 (3): 43–63.

Kovač, Miha in Rüdiger Wischenbart. 2010. Rušenje mitov: leposlovne uspešnice v Evropi in

Sloveniji. Primerjalna književnost 33 (2): 117–135.

Kovar, Barbara. 2000. Predstavimo se javnosti: splet orodij trţnega komuniciranja v splošni

knjiţnici. Knjižnica 44 (3): 67–86.

Luthar, Breda. 2003. Produkcija lokalne slave. Teorija in praksa 40 (2): 287–312.

32

--- 2006. Kulturna globalizacija, film in promocijski reţim: primer Gospodarja prstanov.

Teorija in praksa 43 (1–2): 5–24.

--- 2010. Nove kulturne tehnologije, komodifikacija kulture in študija občinstva. Teorija in

praksa 47 (1): 59–77.

Matthews, Nicole in Nickianne Moody. 2007. Judging a book by its cover: fans, publishers,

designers, and the marketing of fiction. Hampshire. Ashgate.

Opoku, R.A., L.F. Pitt in R. Abratt. 2007. Positioning in cyberspace: Evaluating bestselling

authors’ online communicated brand personalities using computer-aided content analysis.

S.Afr.J.Bus.Manage 38(4): 21–32.

Rugelj, Samo. 2008. Najbolj brane knjige kot priloţnost za branje manj branih knjig.

Knjižnica 52 (4): 125–129.

Splichal, Slavko. 2001. Publiciteta, mnoţični mediji in delitev oblasti. Teorija in praksa 38

(1): 29–46.

Vogrinčič, Ana Č.. 2010. Knjige o branju in nebranju – ogled novega ţanra. Ars & Humanitas

V (1–2): 138–158.

Zorko, Teja in Miha Kovač. 2007. Začarani krog slovenske porabe knjige in potencialna

vloga splošnih knjiţnic pri njegovem razreševanju. Knjižnica 51 (3–4): 67–95.

33

PRILOGA

PRILOGA A: INTERVJU Z MILENO PIVEC, urednico zaloţbe Pivec

Glede na to, da se diplomska naloga nanaša na promocijo, mi, prosim, povejte za

začetek, ali se vam zdi pomembna promocija pri izdaji knjige?

Seveda veliko pripomore k popularizaciji in posledično k prodaji, ni pa premočrtno povezana

z obojim.

Kakšna vrsta promocije se vam zdi najpomembnejša? Katero orodje je najbolj

učinkovito?

Različno. Tista, ki najbolj doseţe bralstvo. Če je mogoče, kombinacija različnih načinov, da

zajame vse potencialne bralce. Meni osebno se še vedno zdijo najučinkovitejše predstavitve,

pri katerih nastopa avtor kot sogovornik in lahko s svojo prisotnostjo, pripovedjo, zanimivimi

zgodbami ipd. nagovori publiko. Ta se na take vrste predstavitvah tudi najbolje odziva.

Seveda pa je najpomembneje (in velikokrat obenem tudi najteţje) prav to – nagovoriti in

prepričati pravo publiko. Prav tako je lahko učinkovit televizijski nastop.

Bi lahko primerjali učinkovitost različnih orodij za promocijo knjige med sabo?

Predstavitev pomeni neposreden stik z avtorjem, ki s svojo avtentičnostjo nagovori publiko.

Velik odstotek te publike se je ţe z odločitvijo za obisk predstavitve pravzaprav odločil za

nakup knjige. Pri vseh drugi medijih se ta energija in posebno vzdušje ob neposrednem

srečanju z avtorjem izgubi. Televizijska promocija seveda prenese informacijo širšemu krogu

potencialnih kupcev – zato je tu poleg avtorjeve prepoznavnosti ţe pomembna vsebina. To je

potrebno še volj prepričljivo predstaviti v tiskanih medijih in na spletu. Vezana trgovina,

akcijske ponudbe in klubski popusti tudi pomagajo pri promociji.

V kolikšni meri se pozna promocija pri nakupu knjig?

Praviloma pripomore k večji prodaji. Ni pa to pravilo. Zelo pomembna je tudi vsebina knjige.

Bralci oziroma kupci takoj ugotovijo, če je vsebina dobra ali ne.

Kako bi na splošno opisali, kakšna je temeljna vloga avtorja pri promociji knjige?

34

Avtor mora biti najprej suveren in kredibilen pisatelj, pri promociji pa zanimiv sogovornik.

Seveda pri promociji veliko pripomore tudi njegova splošna prepoznavnost, povezana s

knjigo. Če prihaja prepoznavnost z drugega področja, ni nujno, da bo pospešila prodajo

knjige. Ljudje pri nakupu knjige še vedno najprej gledajo na vsebino.

Kaj je ključ do uspeha?

Dobra vsebina, kredibilnost, komunikativnost, prepoznavnost med bralci.

Ali morate knjigarnam in knjiţnicam knjige vsiljevati, da jo naročijo?

Večina knjiţnic še opravlja svojo vlogo in z izjemo manjših praviloma kupijo še skoraj vsako

knjigo. Vendar tudi tukaj opaţamo upad nabave. Pri knjigarnah je ţe drugače. Knjigarne iz

sistema Mladinske knjige ter nekaj privatnih še jemljejo knjige v prodajo (seveda

konsignacijsko), pri sistemu DZS pa je prava katastrofa. Tukaj jih moramo res dobesedno

prositi, jim razlagati in jih prepričevati o kvaliteti knjig, da jih potem milostno vzamejo v

prodajo. Seveda konsignacijsko, kar pomeni, da nimajo prav nobenih obveznosti in jih lahko

po določenem (ponavadi zelo kratkem) času vrnejo.

Kako je bilo s tem pri knjigi Zdravi in lepi z Danico Lovenjak?

Pri knjigi Zdravi in lepi z Danico Lovenjak ni bilo potrebno toliko siliti, da so knjigo vzeli v

prodajo. Posebej potem, ko smo knjigarjem razloţili, da je avtorica na svojstven način

napovedovala vreme na komercialni televiziji.

Kakšen je bil odziv po izdaji knjige?

Ne bi mogli govoriti o posebnem odzivu. Nekatere je zanimalo, kaj prinaša knjiga, kakšnih

drugih odzivov nismo zabeleţili.

Bi lahko ta odziv primerjali z odzivi drugih knjig?

Iz sveta medijsko izpostavljenih ljudi smo izdali knjigo Suzane Jakšič Resničnostna pot. Bilo

je relativno veliko promocijskih aktivnosti, vendar se je potrdila teza, da bralci kmalu

odkrijejo kvaliteto vsebine. Lahko rečem, da je bila ta knjiga za nas popoln poslovni neuspeh.

Kaj pa naslovnica knjige? Kakšen je njen pomen?

Naslovnica mora biti zanimiva, vabljiva, provokativna – takšna, da privabi bralca oz. kupca.

35

Na kakšen način po naročilu knjige knjigarne in knjiţnice sodelujejo pri promociji?

Če se jim zdi knjiga oziroma avtor zanimiva, jo izpostavijo na vidno mesto (med novitete, v

izloţbo). Če jim ponudimo obisk z avtorjem, se odzovejo oziroma nas sami povabijo na

predstavitev, pogovor ali podpisovanje.

Na kakšen način ste vi sodelovali pri promociji?

Sama sem sodelovala kot sogovornica na predstavitvah.

Katere vloge opravljate na področju zaloţništva?

Vodenje poslov: sestavljanje knjiţnega programa in urednikovanje, sklepanje pogodb z avtorji

in poslovnimi partnerji, organizacija in vodenje prodaje, promocije itd.

Katere naloge vam vzamejo največ časa?

Izvedba knjiţnega programa.

Ali se je po vašem mnenju vloga avtorja v zadnjih letih kaj spremenila? Če da, opišite

bistvene spremembe.

Avtor postaja ključni partner v času ţivljenja nekega naslova. Včasih so se avtorske pogodbe

sklepale za pavšalne zneske, sedaj so vse bolj vezane na prodajo.

Kako se bo morala po vašem mnenju v prihodnosti razvijati vloga avtorja?

Prav v tej smeri. Ko avtor odda rokopis, se delo pravzaprav šele začne. Klasična knjiga počasi

izgublja svojo vlogo, ljudje manj berejo, sledijo pa nosilcem zanimive, svojstvene ţivljenjske

filozofije.

Katera so tista znanja, ki bi jih morali imeti avtorji, da bi lahko učinkovito promovirali

svojo knjigo?

Ne gre toliko za znanja. Bolj gre za to, da s svojo osebnostjo pritegnejo bralce. Primer Mance

Košir. Kjer koli se pojavi – sama ali s svojimi gosti – ima vedno zagotovljeno mnoţično

publiko. Ljudje sledijo njenemu razmišljanju, načinu ţivljenja, njen izbor knjig jemljejo kot

priporočilnega.

Je prepoznavnost avtorja prednost ali slabost?

36

Praviloma prednost.

Na kakšen način vpliva prepoznavnost avtorja na prodajo knjige?

Ljudi zanimajo podrobnosti iz zasebnega ţivljenja znanih ljudi.

Medijski konstrukt vpliva na kakovost knjige oziroma dojemanje kakovosti pri kupcih?

Samo v prvi fazi. Bralci zelo hitro prepoznajo pravo kvaliteto.

Kaj pa menite o tem, da ljudje povezujejo prepoznavne avtorje z biografijami oziroma

da od nekoga, ki je prepoznaven, pričakujejo biografijo in ne priročnika?

Ni nujno, da pričakujejo biografijo. Če je strokovnjak na nekem področju, bodo radi ali celo

raje posegli tudi po njegovem priročniku. Biografija je zanimiva, če je zanimivo tudi ţivljenje

te osebe.

Kakšni pogoji so pri vaši zaloţbi, da izdate knjigo oziroma na podlagi česa se odločite za

izdajo knjige?

Najpomembnejša je kvalitetna vsebina. Seveda imajo prednost določene vrste knjig, kot so

npr. kuharske knjige, uporabni priročniki, slovarji, turistični vodniki, knjige za duhovno rast,

kvalitetno leposlovje itd. Uveljavljen avtor, ki pripelje svoje bralce oziroma kupce, ima prav

tako prednost pred ostalimi. Vselej se odzovemo tudi na kvalitetne strokovne rokopise

oziroma avtorje in učbenike – skratka naslove, ki obetajo dobro prodajo.

Kaj ljudje pričakujejo od knjige?

Odvisno od zvrsti, verjetno pa predvsem zanimivo, pregledno in/ali poučno vsebino, prijetno

oblikovanje, kvaliteten tisk, zanimive dogodke ob izdaji.

Je v Sloveniji drugačna kultura kupovanja knjig v primerjavi s tujino?

Vsekakor.

Kaj menite o kulturi kupovanja knjig v Sloveniji? Ali imate v zvezi s tem kakšen

predlog?

V Sloveniji se knjige premalo kupuje. Več bi moralo biti promotorjev branja in kupovanja,

kakršna je Manca Košir, ki ne samo, da zna na zanimiv in prepričljiv način promovirati

knjige, vedno tudi jasno in glasno pove, naj ljudje knjige kupujejo. Javna agencija za knjigo bi

37

lahko prevzela to vlogo. Oglaševanje za knjige bi moralo biti skrajno poceni, če ne celo

brezplačno. Pri dnevnih poročilih bi namesto politikanstva lahko vsak dan namenili vsaj

minuto za dobre knjige. Knjiţni sejmi bi morali biti bistveno cenejši za zaloţnike, da bi lahko

predstavili svoje knjiţne programe. Rabati, ki jih moramo odstopati knjigarnam, bi se morali

radikalno zniţati, sploh pa bi se morali ukiniti rabati, ki jih moramo dajati knjiţnicam, saj na

ta način direktno podpiramo drţavo. V zvezi z obdarovanjem predlagam slogan Knjigo

namesto steklenice!

Je mogoče, da postane slovenski avtor uspešen v tujini?

Je mogoče: primer Lile Prap, Draga Jančarja.

Koliko knjig je treba v Sloveniji prodati, da postane uspešnica?

V Sloveniji je uspešnica ţe pri prodaji 1.000 izvodov.

Kakšno vlogo imajo pri tem knjiţnice?

Ne pretirano velike. V knjiţnicah prodamo – odvisno od zvrsti – od 60 do 300 izvodov

posameznega naslova.

Se vam zdi v redu, da imamo v Sloveniji toliko knjiţnic?

Verjetno jih je nekoliko preveč, sploh, če pogledamo, koliko stane njihova izgradnja,

vzdrţevanje in plače zaposlenih v primerjavi z vrednostjo nakupa knjig.

Kakšne načrte imate s knjigo Zdravi in lepi z Danico Lovenjak?

Knjigo bomo skušali spraviti na police katerega izmed prodajnih sistemov in kot posebno

ponudbo v katerem od visoko nakladnih časopisov. Prav tako se bomo potrudili izkoristiti

avtoričino publiko na Facebooku in njeno pripravljenost za promocijske aktivnosti.