Upload
nika-luznik
View
37
Download
1
Embed Size (px)
DESCRIPTION
katalog
Citation preview
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
1/90
Ljubljana 2007
UMETNOSTNA
ZGODOVINA
Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo
Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega roka 2009, dokler nidolo~en novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal maturo,je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splo{no maturo za tisto leto.
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
2/90
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
3/90
VSEBINA
1. UVOD 5
2. IZPITNI CILJI 6
3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA 7
3.1 Shema izpita 7
3.2 Merila vrednotenja izpita in posameznih izpitnih delov 8
4. IZPITNE VSEBINE IN CILJI 11
5. NAVODILA ZA IZDELAVO MATURITETNE SEMINARSKE NALOGE 57
6. KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI 59
7. LITERATURA 60
7.1 Priporoljiva literatura za dijake 60
7.2 Priporoljiva literatura za uitelje 60
8. PRIMERI IZPITNIH VPRAANJ 62
8.1 Pisni del izpita 62
8.2 Ustni del izpita 86
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
4/90
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
5/90
Umetnostna zgodovina 5
1. UVOD
redmetni izpitni katalog za splono maturo za umetnostno zgodovino izhaja iz unega narta zaumetnostno zgodovino matura; zajema snov umetnostne zgodovine: splona opredelitev in kronoloko
urejen razvoj likovne umetnosti, arhitekture in urbanizma. S predpisano vsebino se uresniujejo predvidenitemeljni in uni izpitni cilji.
V izpitnem katalogu za splono maturo zajemajo predlagana poglavja kljune in najpomembneje vsebine,ki sestavljajo celoto likovnega ustvarjanja, gledanega tudi skozi asovno razsenost. Vanj je zajetaustvarjalnost v Sloveniji kot naravna sestavina evropske umetnosti.
Dravna predmetna komisija je poskrbela, da je pedagogu zagotovljeno svobodno oblikovanje une ure,dijaku pa z obvladovanjem razmeroma celotnega razvoja likovne umetnosti in arhitekture spoznanje, skaterim bo lahko iril in poglabljal svoje delo.
P
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
6/90
6 Umetnostna zgodovina
2. IZPITNI CILJI
Temeljni izpitni cilji predmeta umetnostna zgodovina pri sploni maturi zagotavljajo dijakom, da: razumejo umetnost kot pojav, ki ga sproa in usmerja lovekova ustvarjalnost,
spoznavajo, doivljajo in vrednotijo likovno umetnost, arhitekturo in urbanizemanalitino ter na tem temelju oblikujejo sintezo, osredotoeno predvsem navsebinska vpraanja,
razumejo zgodovinski razvoj likovne umetnosti, medsebojno povezanost insoodvisnost razlinih umetnostnih podroij ter njihovo vpetost v drubenadogajanja,
se uijo ceniti tradicijo, se vzgajajo v zavesti o pomenu naravne in kulturnedediine, o razsenosti strokovnega dela pri umetnostnem ustvarjanju,
raziskovanju in varstvu njenih vrednot, osebnostno zorijo, se ustveno bogatijo, razvijajo estetsko obutljivost, kulturno
razgledanost in pridobivajo tisto znanje, ki ga potrebujejo za tudij in opravljanjepoklica.
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
7/90
Umetnostna zgodovina 7
3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA
3.1 SHEMA IZPITA
Pisni del
Izpitna pola ^as re{evanja Dele` pri oceni Ocenjevanje Pripomo~ki
1 120 minut 60 % Zunanje Nalivno pero alikemini svinnik
Ustni del
tevilo vpra{anj Tip vpra{anj ^asodgovarjanja
Dele` prioceni
Ocenjevanje Pripomo~ki
1. vpraanje Evropska in svetovnaumetnost
20 minut 30 % Notranje Slikovnogradivo
2. vpraanje Slovenska umetnost Slikovnogradivo
3. vpraanje Ikonografija, kronoloko-primerjalni pregled
umetnostnih smeri inpojavov ter celostnaanaliza umetnikihspomenikov
Slikovnogradivo
Maturitetna seminarska naloga pri splo{ni maturi
Dele` pri oceni Na~in ocenjevanja
10 % Notranje
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
8/90
8 Umetnostna zgodovina
3.2 MERILA VREDNOTENJA IZPITA IN POSAMEZNIH IZPITNIH DELOV
Merila za vrednotenje pisnega dela
Izpitna pola Tipi nalog Vrednotenje
1 9 sklopov vpraanj zajema: podroja likovnega ustvarjanja, pregled umetnostnozgodovinskih
obdobij svetovne in slovenskeumetnosti,
ikonografske motive, umetnost posameznih avtorjev, posamezne institucije, kljune
spomenike in pojme.
Kandidat si izbere 7 od 9 vpraanj.Vsak sklop vpraanj je ovrednotenz 18 tokami.Posamezno podvpraanje je ovrednoteno znajve3, 6 ali 9 tokami.Kandidat lahko pri pisni nalogi dosee najve126 tok.
Merila za vrednotenje ustnega dela
Kandidat si med 35 listii izbere enega. Na njem so tri enakovredna vpraanja, opremljena s slikovnimgradivom. Vsako je ocenjeno s tokami od 1 do 7. Najveje tevilo tok je 21.
1. raven: 13 toke
Kandidat je slabo prepoznal slikovno gradivo. Navedel je nekaj dejstev, ki sopomanjkljiva. Interpretacija je nejasna. Analiza je pomanjkljiva. Njegovo znanje jeminimalno.
2. raven: 35 tok
Kandidat je prepoznal veino slikovnega gradiva. Navedel je pomembna dejstva.Analiza je zadovoljiva. Interpretacija je smiselna.
3. raven: 57 tokPoznavanje slikovnega gradiva je odlino. Kandidat je navedel veino pomembnihdejstev, jih jasno opredelil in povezal s slikovnim gradivom. Interpretacija je jasna,samostojna in kritina.
Merila za vrednotenje maturitetne seminarske naloge pri splo{ni maturi
Maturitetna seminarska naloga naj se ravna po naslednjih izhodiih in ciljih:
je obseneji preizkus pisne naloge;
dijaku omogoa priblievanje likovnim pojavom skozi manj formalne oblike;
daje prilonost poblie spoznavati umetnost domaega okolja;
daje prilonost poglobljenega spoznavanja, obravnavanja in vrednotenja likovnegadela;
omogoa preverjanje znanja vijih taksonomskih stopenj (sinteza, analiza invrednotenje).
Maturitetna seminarska naloga pri sploni maturi mora vsebovati najmanj deset besedilnih strani (na vsakistrani 2000 znakov) z ustreznim slikovnim gradivom.
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
9/90
Umetnostna zgodovina 9
Maturitetna seminarska naloga iz umetnostne zgodovine pri sploni maturi je ovrednotena z 0 do 28 tok.Nalogo oceni profesor mentor, pri tem pa upoteva:
OBRAVNAVANO PODRO^JE
Ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbrane teme ter zahtevnost izbranega problema.
Podroje je neizvirno in opisuje e ve
krat obravnavano temo. (1 to
ka)
Izbrano je ozko podroje, ki se v celoti naslanja na en predmet. (2 toki)
Izbrano je aktualno podroje ali ire in izvirno zastavljeno podroje. (3 toke)
ZBIRANJE IN NAVAJANJE VIROV
Ocenjujemo pestrost uporabljenih virov ter kakovost in ustreznost pridobljenih podatkov glede na izbranopodroje.
Prevladuje en vir; viri so navedeni povrno in pomanjkljivo; zbrani podatki nisozanesljivi. (13 toke)
Uporabljenih je velahko dosegljivih virov; zbrani podatki ne zajemajo izbranegapodroja v celoti; citiranje opomb je ustrezno. (46 tok)
Uporabljeni viri so razlini, zbrani podatki so aktualni, pestri in ustrezajo izbranemupodroju; citiranje opomb kae na obvladovanje strokovnega besedila.
(78 tok)
ZGRADBA SEMINARSKE NALOGE
Ocenjujemo zgradbo seminarske naloge v skladu z zahtevami, povezanost zunanje in notranje zgradbe terizvirnost obravnave.
Dalji deli besedila so neposredno povzeti in med seboj slabo povezani; zunanja
zgradba naloge je slabo pregledna. (1 toka)Naloga je pregledna in vsebuje zahtevane elemente; posnemanje prevladuje nadizvirnostjo. (2 toki)
Obravnava je izvirna in zanimiva; bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane; besediloje logino urejeno. (3 toke)
PREDSTAVITEV TEMATIKE IN VSEBINSKA USTREZNOST
Ocenjujemo stopnjo razumevanja in irino predstavljene tematike.
Predstavitev tematike je preprosta, veliko je ponavljanja in oitnih dejstev. (13 toke)
Predstavitev tematike ustreza zastavljenim ciljem. (46 tok)Predstavitev tematike ustreza zastavljenim ciljem in kritino presoja njihovo vrednost.
(78 tok)
SLOG IN JEZIKOVNA PRAVILNOST
Ocenjujemo bogastvo besedia in ustreznost terminologije, jedrnatost, natannost in jasnost izraanja.
Besedie je revno, polno tujk, izraanje je okorno in slabo razumljivo; v nalogi jeprecej pravopisnih in slovninih napak. (1 toka)
Besedie in raba strokovnih izrazov sta primerna; v besedilu so le manje napake.(2 toki)
Besedie je bogato, raba strokovnih izrazov je suverena, v besedilu ni napak.(3 toke)
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
10/90
10 Umetnostna zgodovina
SAMOSTOJNOST PRI DELU
Ocenjujemo samostojnost, as in napor, ki je bil potreben za izdelavo seminarske naloge.
Za nalogo kandidat ni porabil veliko asa in truda. (1 toka)
Kandidat se je trudil, da bi bila naloga uspena, delo je ob konzultacijskih pripombah
opravil veinoma samostojno. (2 to
ki)
Razvidno je, da je bilo za izdelavo porabljeno veliko asa in vloeno veliko truda,kandidat pa je pri delu pokazal tudi veliko samostojnosti, samoiniciativnosti.
(3 toke)
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
11/90
Umetnostna zgodovina 11
4. IZPITNE VSEBINE IN CILJI
Izpitne vsebine so razporejene po posameznih poglavjih in temah, kakor je opredeljeno v veljavnem unemnartu. Izpitni cilji sledijo izpitnim vsebinam.
Izpitni cilji temeljijo na dveh zahtevnostnih ravneh. Na prvi morajo kandidati znati opisati in razloiti izpitnovsebino in slediti razvoju, opazovati in spoznavati; na drugi ravni pa se zahteva, da so to vsebino sposobniuporabiti, interpretirati in analizirati, narediti sintezo in jo argumentirati.
Izbor temeljnih spomenikov je narejen v skladu z unim nartom in vkljuuje najbolj reprezentativnaumetnostna dela. Upotevano je tudi merilo dostopnosti slikovnega gradiva v literaturi, ki je dijakom na voljo.Ob temeljnih orientacijskih spomenikih dijaki spoznavajo vse bistvene znailnosti umetnike ustvarjalnosti vnekem zgodovinskem obdobju. Profesorji lahko dopolnjujejo slikovno gradivo po lastni presoji.
UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO
UMETNOSTNA ZGODOVINA
Izpitne vsebine Izpitni cilji
Temeljni spomeniki
Pomembneji pojmi
Umetnostna zgodovina kothumanistina veda; podrojedela; opredelitev pojmov:umetnost, likovna umetnost,likovna ustvarjalnost, likovnodelo; zgodovinski razvoj likovneumetnosti
Opredelitev pojmov:zgodovinski slog, slog,umetnostna smer; metoderaziskovanja oziroma temeljnediscipline (ikonografija, stilistika,morfologija)
Kulturnozgodovinska odvisnostlikovne umetnosti in povezanostz drugimi podroji umetnikeustvarjalnosti; povezanost
umetnostne zgodovine zdrugimi humanistinimi vedami
Vloga umetnostne zgodovine vrazumevanju civilizacijskegarazvoja loveke drube in njenpomen v oblikovanjusodobnega kulturnega obzorja
Vloga umetnostne zgodovine prioblikovanju zavesti o vrednostikulturne dediine in pomenspomenikega varstva
Razumevanje umetnostnezgodovine kot humanistinevede; poznavanje podrojadela; razumevanje pojmaumetnost in zavest o njenemirem drubenem pomenu;razumevanje pojma likovna
umetnost
Zavest o zgodovinskemrazvoju likovne umetnosti;poznavanje raziskovalnihmetod
Zavest o kulturnozgodovinskiodvisnosti likovne umetnosti innjeni povezanosti z drugimipodroji umetnike
ustvarjalnosti
Razumevanje vlogeumetnostne zgodovine prioblikovanju celovitegakulturnega horizonta
Zavedanje o vrednosti kulturnedediine in pomenspomenikega varstva
Izbrani primeriumetnikih del pouiteljevi presoji
Umetnostnazgodovina,zgodovina umetnosti,humanistine vede
Stilistika, slog,zgodovinski slog,umetnostna smer,ikonografija,morfologija
Kulturnozgodovinskaodvisnostlikovneumetnosti, likovnaumetnost, likovno
delo
Kulturna dediina,spomeniko varstvo
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
12/90
12 Umetnostna zgodovina
TEMELJNE ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
SlikarstvoStensko, tabelno in miniaturnoslikarstvo; slikarske tehnike(freska, mozaik, vitra, olje,tempera, akvarel, akril, pastel);risarske tehnike (risba ssvinnikom, perorisba, laviranaperorisba, oglje, kreda);grafine tehnike (lesorez,linorez, bakrorez, jedkanica,litografija, sitotisk); meaneslikarske tehnike; pomenmateriala (pigmentov, veziva,nosilcev)
Poznavanje najpomembnejihslikarskih, risarskih in grafinihtehnik, poznavanje materialov
Izbrani primeri sten-skega, tabelnega inknjinega slikarstvater primeri natetihslikarskih, risarskihin grafinih tehnik pouiteljevi presoji
Freska, mozaik, vitra,olje, tempera, akvarel,akril, pastel, risba ssvinnikom, perorisba,lavirana perorisba,oglje, kreda, lesorez,linorez, bakrorez,jedkanica, litografija,sitotisk, pigment,vezivo, nosilec
Kiparstvo
Obla plastika in relief; kiparsketehnike (modeliranje, klesanje,ulivanje); materiali (les, kamen,kovina, glina, umetni material);monumentalna plastika, drobnaplastika, arhitekturna plastika
Poznavanje znailnosti oble
plastike in reliefa;prepoznavanje kiparskihmaterialov in tehnik;razumevanje vpliva materialovin tehnik na likovni izraz
Izbrani primeri oble
plastike in reliefa,primeri kiparskihtehnik in materialov,primeri monumen-talne, drobne inarhitekturne plastikepo uiteljevi presoji
Obla plastika, relief,
modeliranje, klesanje,ulivanje,monumentalnaplastika, drobnaplastika, arhitekturnaplastika
Arhitektura in urbanizemFunkcionalni in estetski pomenarhitekture; osnovearhitekturnega nartovanja inoblikovanja; namembnost
arhitekture in arhitekturnenaloge (stanovanjska hia,palaa, trdnjava, cerkev,svetie); arhitekturni materiali(opeka, beton, kamen, kovina,les, steklo, umetni material);osnove arhitekturnekonstrukcije (nart, tloris,gradnja, struktura, nosilni innoeni elementi); urbanizem;pomen in vloga urbanizma
Razumevanje funkcionalnegain estetskega pomenaarhitekture; poznavanje osnovarhitekturnega nartovanja inglavnih arhitekturnih nalog;
poznavanje osnovnihmaterialov; razumevanjeosnov arhitekturnekonstrukcije; razumevanjevloge in pomena urbanizma
Izbrani primeritemeljnih arhitektur-nih nalog in kon-strukcij po uiteljevipresoji; primeri
najpomembnejihurbanistinih zasnovpo uiteljevi presoji
Arhitekturne naloge,tloris, gradnja,arhitekturnakonstrukcija, nosilni innoeni elementi,
urbanizem
Umetna obrtOpredelitev pojma umetna obrt;
najpomembneje zvrsti umetneobrti (steklarstvo, lonarstvo,kovatvo, tkalska in vezilskaobrt, mizarstvo)
Razumevanje pojma umetnaobrt;
poznavanje najpomembnejihzvrsti umetne obrti
Izbrani primerinajpomembnejih
zvrsti umetne obrtipo uiteljevi presoji
Umetna obrt
OblikovanjeGrafino in industrijskooblikovanje; modnooblikovanje; estetika infunkcionalizem v oblikovanju
Poznavanje razlik medgrafinim in industrijskimoblikovanjem
Izbrani primerigrafinega,industrijskega inmodnegaoblikovanja popresoji uitelja
Grafino oblikovanje,industrijskooblikovanje, modnooblikovanje
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
13/90
Umetnostna zgodovina 13
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
FotografijaDokumentarna in umetnikafotografija; razmerje medfotografijo in slikarskoustvarjalnostjo; pomen in vlogafotografije v modernemslikarstvu (od druge polovice19. stoletja do danes)
Loevanje med dokumentarnoin umetniko fotografijo;poznavanje vloge fotografije vmodernem slikarstvu
Izbrani primeridokumentarne inumetnikefotografije pouiteljevi presoji
Dokumentarnafotografija, umetnikafotografija
ANALIZA LIKOVNEGA DELA
Opredelitev temeljnih znailnostiin zakonitosti likovneustvarjalnosti; teoretska inpraktina izhodia za analizolikovnega dela; pristop hgledanju, videnju, razumevanjuin analiziranju likovnega dela
Razumevanje osnovnihzakonitosti likovneustvarjalnosti; poznavanjeteoretinih in praktinihizhodiza analizo likovnegadela
Izbrani primeriumetnikih del pouiteljevi presoji
Analiza likovnegadela
Vsebinska analizaIkonografija in ikonologija;ikonografska analiza (razbiranjeosnovne pomenske ravni,prepoznavanje snovi in motiva,vsebinska razlenitev likovnegadela); ikonografska klasifikacija doloitev snovi (posvetna alireligiozna snov), motiva(mitoloki, zgodovinski, literarni)oziroma neposrednospoznavnega motiva (krajina,anr, tihoitje, portret, akt);simbol, atribut, personifikacija inalegorija
Usposobljenost zaikonografsko analizo inklasifikacijo; razpoznavanje inrazumevanje simbolov,atributov, personifikacij inalegorij
Ikonografija,ikonologija,ikonografska analiza,ikonografskaklasifikacija, snov,motiv, neposrednospoznavni motiv,simbol, atribut,personifikacija,alegorija
Oblikovna analizaOpredelitev prvin likovnegaizraanja (toka, rta, ploskev,prostor, telesnost, barva,svetloba); kompozicija likovnegadela in osnovni tipi kompozicij(simetrina, osna, trikotnika,piramidalna, diagonalna );perspektiva (konceptualna,osna, ukrivljena, linearna,
zrana); morfologija inmorfoloki slogi (ploskoviti,plastini in slikoviti slog)
Poznavanje prvin likovnegaizraanja, razumevanjekompozicije likovnega dela;poznavanje perspektive;prepoznavanje morfolokihslogov
Oblikovna analiza,kompozicija,morfologija,morfoloki slogi
Slogovna analizaZgodovinska in regionalnaodvisnostlikovne ustvarjalnosti;zgodovinski slogi in njihoveizrazne znailnosti
Prepoznavanje zgodovinskihslogov in njihovih znailnosti
Slogovna analiza,zgodovinski slogi
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
14/90
14 Umetnostna zgodovina
1. PRAZGODOVINA
1.1 PRAZGODOVINSKA UMETNOST
Izpitne vsebine Izpitni cilji
Temeljni spomeniki
Pomembneji pojmi
Uvod v prazgodovinskoumetnostasovna in geografska oprede-litev ter oris podnebnih razmer;pojav umetnosti v prazgodovini(povezava med obliko infunkcijo); kolektivno inindividualno ustvarjanje; razvojnestopnje prazgodovinskeumetnosti
Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerazvila prazgodovinskaumetnost; prepoznavanjepomena umetnosti v okvirudrugih dejavnosti vprazgodovini; poznavanjeposameznihprazgodovinskih obdobij
Stenske poslikave v jamiLascaux
Arheologija
UMETNOST KAMENE DOBEUvod v umetnost kamenedobeOris kulturnozgodovinskihrazmer (lovsko-nabiralnikoivljenje v stareji kameni dobi;stalna naselitev v mlaji kamenidobi; vpliv naina ivljenja nadrubeno ureditev in oblikematerialne kulture)
Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin, v katerih sta serazvijali paleolitska inneolitska umetnost
Willendorfska Venera Kamena doba,paleolitik, neolitik,materialna kultura
Arhitektura
Arhitektura kot (pre)oblikovanjeprostora glede na lovekovepotrebe; naravne in umetneoblike arhitekture; namembnostarhitekture: bivalni in kultniprostori; najstareje stalnenaselbine (njihova organizacija inodvisnost od drubenih oblikneolitske dobe; uporaba novihmaterialov les, kamen, opeka);konstrukcijske prvine arhitekture;megalitska arhitektura (grobnice,kultni prostori) in njihovakonstrukcijska naela
Razumevanje razlike med
naravnimi in umetnimioblikami arhitekture;razumevanje povezavemed preoblikovanjemnaravnih oblik (jama) inspreminjanjem njihovenamembnosti (ivljenjski alikultni prostor); poznavanjepomena kultnih prostorov;razumevanje okoliin zanastanek prvih stalnihnaselbin; poznavanjenajstarejih arhitekturnih inurbanistinih oblik;poznavanje osnovnih tipovmegalitske arhitekture
Lascaux; Altamira; atal
Hyk; Stonehenge
ivljenjski prostor, kult,
kultna arhitektura,kultni prostor,urbanizem, megalit,menhir, dolmen,kromleh
KiparstvoKultna narava kamenodobnegakiparstva; izkorianje naravnihoblik; znailen material (kamen,kost, rogovje), tehnike, oblike(relief, obla plastika) in motivi;nove ustvarjalne monosti, ki jihprinese oblikovanje gline; pojavornamenta
Poznavanje razlinih tipov,tehnik in materialovkamenodobnega kiparstva;razumevanje povezaveoblik in motivov kiparstva zreligioznimi predstavami inkultnimi obiaji;razumevanje vlogeornamenta
Venera iz Laussela;bizon iz La Madeleine;figura iz Lepenskegavira; antropomorfni kipeciz Vine
Idol, gravura,keramika, kultnaposoda, ornament
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
15/90
Umetnostna zgodovina 15
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
SlikarstvoBarvanje obrednih in splonouporabnih predmetov; slikarstvokot dopolnitev kultnega prostora(jame); tehnike kamenodobnega
slikarstva (gravura, obarvanirelief, freska); motivni svet,povezan z verskim ivljenjem;poslikava lonenih posod
Poznavanje poslikavjamskih sten in drugih oblikbarvnih sporoil;poznavanje znailnihslikarskih tehnik;
poznavanje vloge, pomenater motivne in vsebinskepovezanosti kiparstva sslikarstvom
Podoba konja iz jameLascaux; podoba bika izjame Altamira; lovskiprizor iz hie v atalHyku
Monumentalnoslikarstvo, freska
UMETNOST KOVINSKIH OBDOBIJ
Uvod v umetnost kovinskihobdobijOris kulturnozgodovinskihrazmer (sprememba drubeneureditve; uporaba kovin);razvojne stopnje v tehnologijiobdelave kovin (baker, bron,elezo); kronoloki razvoj inglavne znailnosti posameznihkovinskih obdobij; soasnostprazgodovinskih kultur skulturami visokih civilizacij
Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerazvijala umetnostkovinskih obdobij;razumevanje pomenatehnologije pridobivanja inobdelave kovin;poznavanje kronolokeumestitve posameznihkovinskih obdobij
Trundholmski sonni voz Kovinska obdobja,tehnologija, haltat,laten
ArhitekturaNadaljevanje urbanistinegarazvoja; novi tipi naselij (kolie,gradie); znailne oblikepokopov (gomilna in arnagrobia)
Poznavanje urbanistinegarazvoja z novimi tipi naselij;poznavanje kolia ingradia kot tipa bivalnegaprostora; poznavanjerazlinih tipov pokopov
Rekonstrukcijakoliarskega naselja
Kolie, gradie,gomila, gomilnipokop, ara, arnipokop, kultura arnihgrobi
KiparstvoNadaljevanje tradicije kiparstva vglini; pojav in obdelava novegamateriala (kovina); novi tipipredmetov (kovano orodje inoroje); nova vloga kovine vdrubi (prestini in dragocenipredmeti kot simboli drubenegapoloaja); kraenje uporabnihpredmetov iz kovine (ornament);uporaba kovine za izdelavookrasnih predmetov; torevtika;situlska umetnost
Razumevanje novihoblikovnih monosti, ki jihprinese obdelava kovine;razumevanje drubenihsprememb, ki jih prinesevse bolj razirjena uporabakovine; poznavanje navadekraenja uporabnihpredmetov iz kovine inizdelovanja okrasnihpredmetov
Antropomorfna figurica zLjubljanskega barja;okraeni nakit in delivojakove opreme; Vakasitula
Torevtika, situla
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
16/90
16 Umetnostna zgodovina
2. STARI VEK
2.1 UMETNOST STARIH CIVILIZACIJ
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
Uvod v umetnost starihcivilizacijOris kulturnozgodovinskihrazmer (razvoj prvih drav vrodovitnih poplavnih ravnicahvelikih rek Srednjega in Blinjegavzhoda ter severovzhodneAfrike); vpliv dravnih, verskih indrugih drubenih interesov priizoblikovanju umetnosti v starihcivilizacijah
Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj kulture in umetnosti vokviru prvih velikihcivilizacij; razumevanjeznailnih oblik in vlogeumetnosti v starihcivilizacijah; poznavanjeobeh glavnih starovekihcivilizacij
Doserjeva piramida vSakari; zigurat v Uru
Civilizacija
MEZOPOTAMSKA UMETNOST
Uvod v mezopotamskoumetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (razline mestne dravena obmoju med Evfratom inTigrisom; prestolnica kot kulturnoin civilizacijsko sredie); razvojnestopnje mezopotamske umetnosti(sumerska, babilonska, asirska)
Razumevanje kljunihrazmer za razvojmezopotamske umetnosti;razumevanje pomenamestne drave za razvojumetnosti; poznavanjerazvojnih stopenjmezopotamske umetnosti
Kipci molivcev Sumerska umetnost,babilonskaumetnost, asirskaumetnost
ArhitekturaPomen arhitekture in urbanizmav okviru mezopotamske drube;posvetna in kultna arhitektura;glavni arhitekturni tipi (svetie,palaa); opeka kot glavnigradbeni material
Razumevanje politinega indrubenega pomena posa-meznih arhitekturnih tipov;poznavanje osnovnihmezopotamskiharhitekturnih tipov
Zigurat v Uruku;Sargonova palaa vKorsabadu
Zigurat, palaa,prestolna dvorana,utrdba, mestna vrata
KiparstvoZnailne oblike kiparstva (oblaplastika, relief); verska naravakiparstva; vladarska upodobitevkot kultni in propagandni objekt
Poznavanje znailnih oblikter kiparskih materialov intehnik; razumevanjepomena vladarskihupodobitev
Portreti vladarjev(Sargon, Gudea);Naramsinova stela;Hamurabijev zakonik;prizor lova na leve iz
Niniv
Stela
SlikarstvoPoslikave uporabnih predmetov;okraevanje arhitekturnih delov;religiozna motivika
Poznavanje slikarskihtehnik; poznavanjevladarske ikonografijeslikarskih upodobitev
Itarina vrata iz Babilona Poloena keramika
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
17/90
Umetnostna zgodovina 17
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
EGIP^ANSKA UMETNOST
Uvod v egipansko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (razvoj enotne drave ob
toku Nila, pomen faraona, vlogavere); kronoloka razdelitevegipanske zgodovine (trikraljestva)
Razumevanje kljunihrazmer za razvojegipanske umetnosti;
poznavanje razvojnihstopenj egipanskeumetnosti
Svetie v Abu Simbelu;Tutankamonovaposmrtna maska
Faraon, dinastija
ArhitekturaZnailne urbanistine oblike(mesto in mesto mrtvih); znailnearhitekturne oblike (grobnica,svetie, bivalna arhitektura);pomen, razvoj in oblike grobnearhitekture (mastaba, piramida,skalna grobnica); konstrukcijskein organizacijske znailnostisvetia
Razumevanje urbanizma inarhitekture v lui delitve nasvet ivih in svet mrtvih;poznavanje znailniharhitekturnih oblik;poznavanje razvoja grobnearhitekture; poznavanjekonstrukcije, prostorskeorganizacije in vlogesvetia
Keopsova, Kefrenova inMikerinova piramida vGizah; Horovo svetie vEdfuju; grobno svetieHaepsut v Deir el-Bahariju
Mastaba, piramida,skalna grobnica,svetie, pilon,stebrno dvorie,hipostilna dvorana
KiparstvoZnailne kiparske oblike intehnike (obla plastika, relief);funkcijske razlike medmonumentalno (povelievanjevladarja) in malo plastiko; verskain vladarskopropagandna naravakiparstva; egipanski kanon priupodabljanju loveke figure;polihromacija
Poznavanje znailnih oblikkiparstva; razumevanjerazlik med monumentalnoin malo plastiko;poznavanje razlinihkiparskih tehnik (relief);poznavanje egipanskegakanona pri upodabljanjuloveke figure
Sfinga v Gizah;Narmerjeva paleta;vladarski portret faraonaMikerina z eno; portretkraljice Nofretete; sedeipisar iz Sakare; reliefnaupodobitev Ehnatona
Obelisk, stela,sfinga, sarkofag,kanon, egipanskikanon, polihromacija
SlikarstvoPoslikava svetiin grobnic;obredna in mitoloka motivikaslikarstva; osnove egipanskekompozicije
Razumevanje obredne inmitoloke narave poslikavsvetiin grobnihprostorov; razumevanjepravil kompozicije
Tri glasbenice izNakhtovega groba vTebah; prizor lova sposlikane skrinje izTutankamonove grobnice
2.2 ANTI^NA UMETNOST
Uvod v anti
no umetnostSredozemlje kot sredie antine
umetnosti; stare civilizacije kotizhodie za razvoj antineumetnosti
Poznavanje pogojevoblikovanja novih civilizacij,nosilcev antine civilizacije;razumevanjezaznamovanosti antinihcivilizacij z znailnostmisredozemskega prostora
Atenska akropola Antika
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
18/90
18 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
KRETSKA UMETNOST
Uvod v kretsko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (mestne drave; druba
pomorskega prometa intrgovine); kronoloki razvojkulture na Kreti (obdobjestarejih palain obdobje mlajihpala)
Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj kulture in umetnosti
na Kreti; poznavanje obehglavnih obdobij kretskeumetnosti
Prizor bikoborbe
ArhitekturaZnailnosti pala(brez obzidja,zapleteni tlorisi, dvorane, trgi,vrtovi, razvita komunalnaureditev); struktura, naingradnje in likovna oprema pala
Poznavanje glavnihkonstrukcijskih inorganizacijskih znailnostikretskih pala
Minosova palaav Knososu
Palaa, labirint
KiparstvoZnailni tipi kretskega kiparstva;verska narava kretskegakiparstva; simboline upodobitve
Poznavanje znailnihkiparskih oblik inmaterialov; razumevanjeverske narave kiparstva innjegove simbolinosti
Boginja s kaami
SlikarstvoStensko in vazno slikarstvo;verske oziroma simboline teme;prizori iz vsakdanjega ivljenja
Poznavanje glavnih oblikkretskega slikarstva;razumevanje religioznezaznamovanostisimbolinih upodobitev;poznavanje znailnih
motivov
Morski prizor z delfini;Princ z lilijami; Parianka;vaza s hobotnico
Vazno slikarstvo
MIKENSKA UMETNOST
Uvod v mikensko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (utrjene mestne drave,vojaka druba)
Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj mikenske umetnosti;geografska in kronolokaumestitev mikenskeumetnosti
Kiklopsko obzidje zLevjimi vrati v Mikenah
Kiklopsko obzidje
Arhitektura
Zasnova utrjenega mesta(kiklopsko obzidje); megaron innjegov pomen za nadaljnji razvojgrkega svetia; struktura innain gradnje grobnic
Razumevanje pomena
utrjenega mesta;razumevanje konstrukcijemegarona; poznavanjepomena megarona zanadaljnji razvoj tlorisagrkega svetia
Atrejeva zakladnica; tloris
mikenskega megarona
Nepravilna kupola,
nepravilni lok,nepravilni obok,megaron
KiparstvoZlatarski izdelki; posmrtna maskakot tip portreta
Poznavanje osnovnihkiparskih oblik;razumevanje obrednegapomena posmrtnih mask
Agamemnonova maska;zlati posodi iz Vaphia
Posmrtna maska
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
19/90
Umetnostna zgodovina 19
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
GRKA UMETNOST
Uvod v grko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (mestne drave, nove
drubene oblike demokracija,mitologija in zgodovina); grkekolonije kot kulturna sredia;kronoloka razdelitev grkeumetnosti
Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj grke umetnosti;
poznavanje geografskerazprostranjenosti inkronolokega razvoja
Tolos v Delfih Kolonija, arhajski,klasini, helenistini,helenizem
Arhajska umetnost
Uvod v arhajsko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (mestne drave, velikpomen religije oziroma
mitologije); vpetost v iri kulturniin civilizacijski prostorSredozemlja
Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj arhajske grkeumetnosti; razumevanje
podobnosti znailnih oblikarhajske umetnosti zoblikami drugihsredozemskih civilizacij
Dipilonska vaza Dipilonska vaza
ArhitekturaMikenski megaron kot izhodieza arhitekturni razvoj grkegasvetia; struktura in organizacijagrkega svetia (mestopostavitve, tloris, nosilni innoeni elementi, uporaba inureditev okolice); tipi sveti;
izoblikovanje stebrnih redov(dorski, jonski in korintski)
Razumevanjekonstrukcijskih izhodizarazvoj grkega svetia;poznavanje strukture,organizacije in vlogesvetia; poznavanjerazlinih tipov sveti;poznavanje znailnosti treh
stebrnih redov
Herino svetie inPozejdonovo svetie vPozejdoniji (Paestum)
Naos, pronaos, cela,timpanon, zatrep,friz, triglifi, metope,steber, baza, deblo,kapitel, arhitrav,stebrni red, dorskislog, jonski slog,korintski slog
KiparstvoVerska narava kiparstva;znailnosti tipov monumentalneoble plastike (kuros, kora);arhajski kanon pri upodabljanjulovekega telesa; relief innjegov pomen v arhitekturi;mitoloke vsebine; polihromacija
Razumevanje religioznenarave grkega kiparstva;poznavanje znailnih tipovoble plastike; poznavanjemitolokih prizorov naarhitekturni plastiki
Kuros s Krojzovegagroba; kora z atenskeakropole; mladenisteletom; prizorgigantomahije s Sifnijskezakladnice
Kuros, kora, arhajskinasmeek
SlikarstvoOsnovne oblike keraminih
posod; slogovni razvoj vaznegaslikarstva (geometrijski slog,rnofiguralni in rdeefiguralnislog)
Poznavanje osnovnih oblikkeraminih posod;razumevanje razvojnihstopenj vaznega slikarstva
Ahil in Ajaks pri kockanju(Eksekijasova vaza);Lapitov in Kentavrov boj(rdeefigurni kiliks,Mnchen)
Amfora, lekitos,krater, geometrinislog, stiliziranapripoved,rnofiguralni slog,rdeefiguralni slog
Klasi~na umetnost
Uvod v klasino umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (zmaga Grkov nadPerzijci, kulturna hegemonijaAten)
Poznavanje kljunih razmerza nastanek in razvojklasine grke umetnosti
Miron: Metalec diska Hegemonija,demokracija
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
20/90
20 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
ArhitekturaRazvoj arhitekturne teorije (zlatirez, metrum, optini popravki);nadaljnji arhitekturni razvojsvetia; razvoj urbanizma;
pomen akropole in agore;znailne stavbe grkega mesta
Poznavanje nadaljnjihsmernic v razvoju grkegasvetia; razumevanjepomena akropole kotsvetega in agore kot
posvetnega srediagrkega mesta; poznavanje
znailnih stavb grkegamesta
Atenska akropola:Partenon, Erehtejon,svetie boginje Nike,Propileje; atenska agora;gledalie v Epidavru
Tolos, agora,akropola, odeon,gimnasion, grkogledalie, propileje
KiparstvoPomen obnove atenske akropoleza razvoj kiparstva; nove tenje vrazvoju kiparstva(individualizacija, uveljavljanjenaturalizma); spremembaodnosa do loveke podobe(bogovi, heroji, atleti); novi
ikonografski motivi (portretdravnika, filozofa, pesnika, akt),klasini kanon in kontrapost
Razumevanje novegaodnosa do lovekegatelesa; poznavanjeklasinega kanona;razumevanje naelkontraposta; poznavanjenovih ikonografskih motivov
Poliklet: Kopjenosec;Fidijeva opremaPartenona; Praksitel:Knidska Afrodita inHermes iz Olimpije
Klasini kanon,kontrapost
SlikarstvoNadaljnji razvoj vaznegaslikarstva; ohranjenamonumentalna dela grkegaslikarstva v rimskih kopijah(prizori iz grke mitologije)
Poznavanje nadaljnjegarazvoja vaznega slikarstva;poznavanje ohranjenihmonumentalnih slikarskihdel v rimskih kopijah
Gospodarica in deklicana lekitosu Ahilovegaslikarja; Aldobrandinskaporoka
Helenisti~na umetnost
Uvod v helenistinoumetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (vloga grke umetnosti inkulture v dravi AleksandraVelikega in v dravah njegovihnaslednikov); kulturna srediahelenizma (Aleksandrija, Antiohija,Pergamon); prevzemanje azijskihin egipanskih prvin; pomen inasovni okvir helenistine umetno-sti, njen nadaljnji razvoj v okviruumetnosti rimskega imperija innjen vpliv v pozneji evropskiumetnosti; umetnost kot sredstvoza uveljavljanje oblasti posame-znih vladarjev in pomena drave
Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj helenistineumetnosti; razumevanjepojma helenizem;razumevanje pomenahelenizma za razvoj rimskekulture
Lizip: Portret AleksandraVelikega
ArhitekturaZnailnosti helenistinearhitekture in urbanizma(scenskost, dinaminost oblik,ortogonalnost naselij)
Poznavanje osnovnihznailnosti helenistinegaurbanizma in arhitekture
Zevsov oltarv Pergamonu
Oltar, ortogonalnanaselja
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
21/90
Umetnostna zgodovina 21
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
KiparstvoObla plastika in relief; helenistinilepotni kanon; veliki sklopi, kislavijo vladarjevo osebo; vdornovih ikonografskih prvin in
motivov iz drugih religij: verav veno ivljenje, odhajanjev paradi; anr
Poznavanje osnovnih oblikhelenistinega kiparstva;razumevanje vlogekiparskih del v okviruaenja vladarjeve osebe;
poznavanje novih motivov;razumevanje pomena anra
Skopasova opremaMavzolove grobnice;Lizip: Mladenis strga-lom; Galska skupina;Nike s Samotrake;
Laokoontova skupina;Apolon Belvederski;Miloka Venera; Deek zgosjo
Helenistini lepotnikanon, patos,mavzolej
SlikarstvoHelenistino monumentalnoslikarstvo v rimskih kopijah
Poznavanje helenistinihmonumentalnih del v rimskihkopijah
Bitka pri Isu; Ahil inBrizejda, freska izPompejev
ETRU^ANSKA UMETNOST
Uvod v etruansko umetnost
Oris kulturnozgodovinskihrazmer (vpraanje izvoraEtruanov, stiki z grkimikolonijami na Apeninskempolotoku); prazgodovinskatradicija in ustvarjanje drugihantinih kultur kot izhodie zarazvoj etruanske umetnosti
Razumevanje kljunih
razmer za nastanek inrazvoj etruanskeumetnosti
Prizor plesa iz grobnice
levinj
Etruani
ArhitekturaUrbanizem etruanskega mesta;svetie; nekropola kot prebiva-lie mrtvih; etruanski prispevek
k razvoju rimske umetnosti (lok,obok, ortogonalna mestna mrea,komunalni sistem, mestna vrata)
Poznavanje znailnostizasnove etruanskegamesta; razumevanjepomena etruanske
arhitekture in urbanizma zarazvoj rimskega urbanizmain arhitekture
Mestna vrata v Volterri;rekonstrukcija svetia;grobnica reliefov vCerveteriju
Nekropola, tumulus,lok, obok, kupola
KiparstvoTerakotna plastika; bronastaplastika; verska in kultna naravakiparstva; znailnosti portreta vetruanski umetnosti
Poznavanje osnovnihmaterialov in kiparskihtehnik; razumevanjereligiozne zaznamovanostietruanske plastike;razumevanje priljubljenostiportretnih upodobitev innjihovega pomena
Apolon iz Veijev;sarkofag z upodobitvijozakoncev iz Cerveterija;himera
Sarkofag, terakota
SlikarstvoStensko slikarstvo v grobnihprostorih; verski motivi, povezanis prehodom iz tostranstva vonstranstvo; anrski motivi
Poznavanje vsebinskih inslogovnih znailnostietruanskega slikarstva
Prizor ribolova izgrobnice lova in ribolova;upodobitev glasbenika izTriklinijske grobnice
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
22/90
22 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
RIMSKA UMETNOST
Uvod v rimsko umetnostOris kulturnozgodovinskih razmer(republikansko in cesarsko ob-
dobje, zdruitev veine Srednjein Zahodne Evrope ter Sredo-zemlja v skupno dravo, enotnavaluta, cestna mrea, pomenvladarja); vpliv grke inetruanske kulture na rimsko
Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj rimske umetnosti;
poznavanje geografskihrazsenosti vpliva rimskekulture; poznavanjekronolokega razvojarimske umetnosti
Rimski forum
ArhitekturaRimski urbanizem (urbs, castrum,forum); novosti v gradbenitvu(materiali, mostovi, ceste,akvedukti in kloake); razvojrimskega svetia (longitudinalna
in centralna stavba); razlike medjavnimi stavbami (trnica,bazilika, gledalie, amfiteater,terme) in zasebnimi stavbami(insula, domus, palaa in vila);Vitruvij kot teoretik arhitekture
Razumevanje pomenaurbanistinega inarhitekturnega nartovanjav okviru rimske drave;poznavanje novosti vnainu in tehniki gradnje;
razumevanjekonstrukcijskih infunkcijskih razlik medjavnimi in zasebnimistavbami; znailnostiposameznih stavbnih tipov;poznavanje Vitruvija innjegovega dela Oarhitekturi
Kvadratna hia vNmesu; Panteon;Maksencijeva bazilika;Kolosej v Rimu; akveduktv Pont du Gard; Favnovahia v Pompejih;
Dioklecijanova palaa vSplitu
Beton, castrum,forum, bazilika, vila,domus, atrij, insula,hipokavst, slavolok,steber, oculus, nia,edikula, arena,
amfiteater, terme,akvedukt, kloaka
KiparstvoReliefne upodobitve naslavolokih, stebrih, sarkofagih in
oltarjih; realistine in alegorineteme; razvoj oble plastike; portretkot spominska dolnost inpovelievanje posameznika(idealizirani portret, realistiniportret in konjeniki spomenik)
Poznavanje vloge reliefnihupodobitev v rimskemkiparstvu; razumevanje
pomena alegorinihupodobitev v okvirudravne propagande;razumevanje pomenaportretav rimski drubi
Slavoloki: Titov inKonstantinov; Trajanovsteber;
Ara pacis; Avgust izPrime Porte; konjenikiportret Marka Avrelija;Gemma Augustea
Alegorija, mecen,konjeniki spomenik
SlikarstvoMozaik (talni in stenski mozaiki);pompejansko slikarstvo; motivi izgrke in rimske mitologije,groteskni in anrski prizori,tihoitje, pejsa; portretnoslikarstvo; rimsko knjinoslikarstvo
Poznavanje znailnihslikarskih tehnik (mozaik,freska, enkavstika,iluminacija); poznavanjemotivne zakladnice inikonografskih motivov;poznavanje razvojaknjinega slikarstva
Mozaini okras izFavnove hie vPompejih; prizori izDionizijevega kulta iz vilemisterijev v Pompejih;portret deka iz Fayuma;Vatikanski Vergilij
Groteska,enkavstika, rotulus(zvitek), kodeks(knjiga), iluminacija
Rimska umetnost na obmo~ju dana{nje Slovenije
Uvod v rimsko umetnostna obmoju dananjeSlovenijeOris kulturnozgodovinskihrazmer (prihod Rimljanov naozemlje dananje Slovenije,ivljenje v rimskih provincah);
zdruitve ilirsko-keltskih tradicijz rimsko
Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj rimske umetnosti naozemlju dananje Slovenije
Kiparski okrasnagrobnika druineEnijcev iz empetra;Hadrijanov vladarskiportret
Iliri, Kelti
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
23/90
Umetnostna zgodovina 23
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
ArhitekturaOrganizacijska naela rimskihvojakih taborov in njihov vplivna razvoj rimskega mesta;rimska mesta in nekropole na
Slovenskem; sakralna in profanarimska arhitektura naSlovenskem
Poznavanje rimskih mestna Slovenskem in njihoveureditve; poznavanjepomembnejih nekropol izrimskega asa na naih
tleh
Emona; Celeia; Petovia;empeter
Rimski vojaki tabor
KiparstvoPortret (vladarski in zasebni);kiparstvo verske oziroma kultnenarave (mitreji); slogpoznorimskega kiparstva zvsebinami vzhodne religije
Poznavanjenajpomembnejihohranjenih primerovportretnega kiparstva;poznavanje kulta bogaMitra in ikonografskorazumevanje kiparskeopreme njemu posveenihsveti
Vladarski portret LucijaVera; portret Germanika;Emonec; Mitra z bikom sPtuja; votivni relief,posveen rojenicam sPtuja
SlikarstvoMozaik; stensko slikarstvo
Poznavanje pomembnejihohranjenih mozaikov innjihove ikonografije;poznavanje ohranjenihdelov stenskih poslikav
Del mozaika s prizoromugrabitve Evrope s Ptuja;del freske z upodobitvijoenskega boanstva izCelja
3. SREDNJI VEK
3.1 ZGODNJEKR^ANSKA UMETNOSTIzpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
Uvod v zgodnjekranskoumetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (uveljavitev kranstva,propadanje rimskegacesarstva); vloga katakomb vumetnosti prvih kristjanov;temeljne slogovne inikonografske znailnostizgodnjekranske umetnosti
Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerazvila zgodnjekranskaumetnost; razumevanjebistvenih slogovnih invsebinskih znailnosti
Prostor s poslikavoDobrega pastirja vkatakombahCoemeterium Maius(via Nomentana vRimu); apsidalni mozaiks Kristusom na prestoluv cerkvi Sta Pudenzianav Rimu
Zgodnje kranstvo,pozna antika, milanskiedikt, katakombe,orant, nimb
ArhitekturaKranske kultne stavbe(bazilika, baptisterij, mavzolej);znailnosti centralne inlongitudinalne arhitekture; vplivrimskih stavbnih tipov naizoblikovanje kranskearhitekture; vpliv kranskeliturgije na oblikovanjearhitekture in zlasti arhitekturnenotranjine
Poznavanje temeljnih tipovkranskih kultnih stavbter znailnosti centralne inlongitudinalne arhitekturnezasnove; razumevanjevpliva liturgije naoblikovanje arhitekture
Rekonstrukcija bazilikesv. Petra v Rimu;baptisterij ortodoksnih vRaveni; mavzolej GallePlacidije v Raveni
Starokranskabazilika, apsida, ladja,narteks, odprtoostreje, mavzolej,baptisterij, liturgija
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
24/90
24 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
KiparstvoLiturgino povezane kiparskenaloge; razvoj reliefa od rimskenarativnosti k izoliranimsimbolinim prizorom; oblaplastika; uveljavljanje novihestetskih meril v kiparskemizrazu; simbolina narava figurin dekorativnih prvin (grafini,rastlinski, ivalski motivi);najznailneji ikonografskimotivi (Kristus Dobri pastir,Kristus Vladar, svetopisemskiprizori, ivalski in rastlinskisimboli)
Razumevanje novihrazvojnih smeri inkiparskih nalog;prepoznavanje slogovnihznailnosti in simbolinevrednosti kiparskihupodobitev; poznavanje inrazumevanjenajpomembnejihikonografskih motivov
Sarkofag Junija Basa izVatikanskih muzejev;sarkofag z Dobrimpastirjem iz cerkve StaMaria Antica v Rimu;kamniti kipec Dobregapastirja iz Louvra
Sarkofag, oltar, menza,slonokoeni diptih
SlikarstvoSlikarstvo katakomb; mozainadekoracija kranskih kultnih
stavb; knjino slikarstvo;prehod iz odprtega tipailustracije knjinih zvitkov vzaprti tip miniature v kodeksu;ostanki antinega iluzionizma voblikovanju figur in krajinskegaozadja; nov slikarski izraz spoudarjeno stilizacijo inzanikanjem realnega prostora;najpogosteje ikonografsketeme
Poznavanje osnovnihzvrsti zgodnjekranskegaslikarstva; razumevanje
temeljnih ikonografskihtem in slogovnihznailnosti; razvijanjezavesti o simbolinipomenljivosti podob
Mozaik KristusaDobrega pastirja vmavzoleju Galle
Placidije v Raveni;mozaik Kristusa Helijapod baziliko sv. Petra;mozaik Jozuetovevojske pred Jeriho v StaMaria Maggiore v Rimu;sreanje Rebeke inAbrahamovegasluabnika pri vodnjaku,Dunajska Geneza
Vepomenskeupodobitve, simbolika,knjino slikarstvo,
knjini zvitek, kodeks,antini iluzionizem
3.2 BIZANTINSKA UMETNOSTUvod v bizantinskoumetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (delitev rimskegacesarstva, propadzahodnorimskega cesarstva inrazvoj bizantinske drave);bizantinsko cesarstvo kot dediantine kulture in umetnosti;temeljne slogovne inikonografske znailnosti
bizantinske umetnosti; orisrazvoja od zgodnje bizantinskeumetnosti do propadabizantinskega cesarstva; vplivbizantinske umetnosti nazahodnoevropsko umetnost
Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin razvojabizantinske kulture inumetnosti; poznavanjeslogovnih in vsebinskihznailnosti; zavedanje ovekakor tisoletnemrazvoju bizantinskeumetnosti in njenem vplivuna umetnost Zahoda
Mozaik s cesarjemJustinijanom, SanVitale, Ravena;Carigrad pogled namestno obzidje
Bizanc, bizantinskocesarstvo,Konstantinopel,Carigrad
ArhitekturaRazvoj monumentalnecentralne arhitekture; eno- invekupolne stavbe; urbanizemin utrdbena arhitektura;simbolika stavbnih lenov(kupola, polkupola, steber,portal )
Razumevanje nainovkupolne gradnje;zavedanje o simbolnivrednosti stavbnih lenov
Cerkev Boje modrosti(Hagia Sophia),Carigrad;San Vitale, Ravena;bazilika sv. Marka,Benetke; cerkevMarijinega oznanjenja,Graanica
Kupolna gradnja,tambur, pendentiv
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
25/90
Umetnostna zgodovina 25
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
KiparstvoSlonokoena plastika slog inikonografija
Razumevanje slogovnih inikonografskih znailnostislonokoene plastike
Maksimijanova katedra,Ravena; skrinjica izVerolija
Slonovina, katedra
SlikarstvoRazvoj stenskega (freske inmozaiki), tabelnega (ikone) inknjinega slikarstva;slogovne in vsebinskeznailnosti; antina dediina invpliv umetnosti poznegahelenizma; liturgina odvisnostslikarstva (poslikava cerkvenenotranjine, vloga ikon,ikonostas, liturgine knjige);vpliv bizantinskega slikarstvana umetnost Zahodne Evrope,Balkana in Vzhodne Evrope
Poznavanje razlinihpodroij in najboljpriljubljenih tehnikbizantinskega slikarstva;razumevanje vplivaliturgije na poslikavobizantinskih cerkva;zavedanje o vlogi antinedediine v bizantinskemslikarstvu
Mozaik v apsidi cerkveSan Vitale, Ravena;Marija na prestolu medcesarjema KonstantinomVelikim in Justinijanom,mozaik nad junimvhodom v cerkev Bojemodrosti v Carigradu;kupola s prizori izGeneze v preddverjubazilike sv. Marka vBenetkah; freskaMarijinega rojstva vcerkvi sv. Joahima inAne, Studenica; ikona
Vladimirovske Matereboje; David igra naharfo, Pariki psalter
Ikona, ikonostas,psalter, Geneza
3.3 UMETNOST V OBDOBJU PRESELJEVANJA LJUDSTEV
Uvod v umetnost v obdobjupreseljevanja ljudstevZgodovinsko dogajanje vZahodni Evropi (preseljevanjeljudstev, pokristjanjevanje, vplivirskega in anglosakegamenitva); stapljanje antinedediine z umetnostnotradicijo germanskih plemen;izoblikovanje novihumetnostnih srediin podroij(langobardsko, merovinko,anglosako, skandinavsko )
Razumevanjekulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerojevala umetnostpreseljujoih se ljudstev;poznavanjenajpomembnejih novihumetnostnih sredi
Relief jezdeca izHornhausna;orlovska fibula
Preseljevanje ljudstev,irsko in anglosakomenitvo, antinadediina, merovinkokraljestvo,langobardsko kraljestvo
ArhitekturaOsnovni tipi lesenih in zidanihstavb (preproste lesene inzidane cerkve, molilnice); vpliviantinega stavbarstva (kamnita
sakralna arhitektura)
Poznavanje osnovniharhitekturnih tipov inzavedanje o vplivnostiantine stavbne dediine
Teodorikov mavzolej vRaveni; Gallerovamolilnica na Irskem
KiparstvoPlastina dekoracija umetno-obrtnih izdelkov (bojne opreme,oroja, nakita, posodja );plitki in vrezani relief kotnajpogosteji nain krasitve;stilizirani in geometriziranivzorci; pleteninastaornamentika; ivalskaornamentika; uporabapoldragih kamnov in emajla v
nakitu in izdelkih uporabne obrti
Poznavanje glavnih nalogin podroij kiparskeustvarjalnosti;prepoznavanje znailnihvzorcev in nainovdekoracije
Sigvaldova ploa izstolnice v edadu;pasne sponke
Vrezani relief,pleteninastaornamentika, emajl
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
26/90
26 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
SlikarstvoKnjino slikarstvo (insularnirokopisi); slogovne znailnostianglosako-irskega slikarstva
Poznavanje temeljnihslogovnih znailnostiknjinega slikarstva
Stran z inicialo,evangeliar iz Kellsa(Book of Kells);evangelist Janez,evangeliar iz Lindisfarna
Insularni rokopisi,iniciala, skriptorij,skriptor, iluminator,pergament, evangeliar
3.4 KAROLINKA IN OTONSKA UMETNOST
Uvod v karolinko inotonsko umetnostOris kulturnozgodovinskihokoliin; Karel Veliki in ideja oobnovitvi rimskega cesarstva;oblikovanje in razpadkarolinke drave; vzponnemkega cesarstva pod Otoni;Evropa kot enoten kulturniprostor; obujanje rimske kulture
in umetnosti; kopiranje antinihzgledov; odprtost zabizantinske vplive
Poznavanjekulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerodila karolinka drava;razumevanje ideje oobnovi rimskega cesarstvaoziroma ideje o venemRimu; razumevanjekulturnega fenomenakarolinke renesanse
Konjeniki kipec KarlaVelikega
Renesansa, karolinkarenesansa, otonskarenesansa
ArhitekturaPovzemanje antinih zgledov(stavbni tipi centralnega inlongitudinalnega tlorisa,gradnja v kamnu, prevzemanjeklasinih arhitekturnih lenov inarhitekturne dekoracije );izoblikovanje monumentalnesakralne arhitekture; razvojbazilike z dvojnim korom, zdvostolpnim zahodnimproeljem in kripto; razvojsamostanske arhitekture
Poznavanje novih stavbnihtipov, ki jih razvijekarolinka renesansa;razumevanje antinegavpliva
Vhodna lopa samostanav Lorschu; dvornakapela v Aachnu; nartsamostana v SanktGallnu; cerkev sv.Mihaela v Hildesheimu
Kripta, dvojni kor,samostan, organizacijasamostana, krinihodnik, refektorij
KiparstvoSlonokoena in bronastaplastika; zlatarski izdelki;platnice kodeksov; pojavmonumentalne lesene plastike(razpela); antine prvine vkiparstvu; slogovne znailnostikarolinkega in otonskegakiparstva; vpliv slikarstva na
kiparstvo
Poznavanje temeljnihkiparskih nalogkarolinkega obdobja;poznavanje slogovnihznailnosti karolinkega inotonskega kiparstva
Dagobertov prestol;platnica evangeliarja izLorscha z motivomzmagoslavnegaKristusa; Geronovorazpelo; Bernwardovavrata za cerkev sv.Mihaela v Hildesheimu
Krianje, razpelo,evangelisti s simboli,antependij
SlikarstvoRazcvet knjinega slikarstva;kopiranje antinih ilustriranihknjig; vpliv soasnegabizantinskega slikarstva;izoblikovanje dvorne ole KarlaVelikega in pomembnihsamostanskih ol; razpetostmed stilizacijo in naturalizmom;izoblikovanje novihikonografskih motivov
(Maiestas Domini,monumentalna krianja)
Poznavanje inrazloevanje slogovnihznailnosti karolinkega inotonskega slikarstva;prepoznavanje antinihprvin in bizantinskegavpliva; poznavanje novihikonografskih motivov;zavedanje o vodilni vlogiknjine iluminacije vslikarstvu tega obdobja
Evangelist Marko, Adinevangeliar; Oton II. naprestolu, RegisterGregorii; Oznanjenjepastirjem, perikopeHenrika II.
Maiestas Domini,perikope, dvorna olaKarla Velikega
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
27/90
Umetnostna zgodovina 27
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
3.5 ROMANIKA
Uvod v umetnost romanikeOris kulturnozgodovinskihokoliin; politini in kulturnizemljevid Evrope od drugepolovice 11. stoletja do zaetka13. stoletja; nemko cesarstvoin uveljavljanje "nacionalnih"kraljevin (Francija, Anglija,panija); pomen kriarskih vojnza kulturo in umetnost; vplivbenediktincev, kartuzijanov incistercijanov; romarske poti vEvropi in nastanek novihumetnostnih sredi; temeljneslogovne in ikonografskeznailnosti romanske umetnosti
Poznavanje temeljnihkulturnozgodovinskihokoliin razvojaromanske umetnosti;razumevanje vlogekriarskih vojn, menikihredov in romarskih poti vumetnosti visokegasrednjega veka;poznavanje skupnih prvinromanskega sloga inzavest o nacionalnihoziroma regionalnihposebnostih
Stolnica v Speyerju;rekonstrukcijasamostanske cerkveCluny III
Romanika, nemkocesarstvo, menikiredovi, benediktinci,kartuzijani, cistercijani,kriarske vojne,srednjeveke romarskepoti
ArhitekturaSplone slogovne znailnostiromanske arhitekture; razvojbazilike in oblikovanje cerkvenearhitekture po naelihvezanega sistema;samostanska arhitektura(organizacija samostana invpliv redovnega ivljenja naarhitekturo); znailnostiromarskih cerkva, razvojprofane arhitekture (grad,palaa); srednjeveka mestnazasnova in urbanistineznailnosti; slogovneznailnosti nemke, italijanskein francoske romanskearhitekture
Poznavanje splonihznailnosti romanskegasloga v arhitekturi terrazumevanje posebnihslogovnih znailnostinemke, francoske initalijanske romanskearhitekture; razumevanjearhitekturnih posebnostisakralne in profanearhitekture; razumevanjetemeljnih naelsrednjevekegaurbanizma
St. Sernin, Toulouse;St. Etienne, Caen;stolnica v Wormsu;San Miniato al Monte,Firence; stolnica v Pisi;San Gimignano
Romanska bazilika,katedrala, vezanisistem, krini hodnik,kor, bifora, trifora,empora, triforij,transept, banjasti obok,zvonik, kampanile,vezani sistem, kriinikvadrat, slop, oproga
KiparstvoSlogovne znailnostiromanskega kiparstva;kiparstvo kot sestavni delarhitekture; vloga reliefa v de-koraciji cerkva; kiparski okrasromanskega portala (ostenje,
arhivolte, timpanon, preklada,delilni steber, kapiteli); oblaplastika (razpela, Marija naprestolu, svetniki kipi, oltarji,relikviariji); pomenpolihromacije v romanskemkiparstvu, pripovedna naravaromanskega kiparstva;najznailneji ikonografskimotivi (poslednja sodba,zmagoslavni Kristus na kriu)
Poznavanje bistvenihslogovnih znailnostiromanskega kiparstva;razumevanje vlogekiparskega okrasa vsakralni arhitekturi;poznavanje glavnih nalog
prostostojeega kiparstva;poznavanjenajpomembnejihikonografskih motivov
Zahodni portal cerkveSt-Foy v Conquesu;zahodni portal cerkveSt-Lazare v Autunu;Madona kofa Imada;Imerwardovo razpelo
Portal, ostenje,arhivolte, luneta,timpanon, delilni steber,veliki oltar, prenosnioltar, relikviarij
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
28/90
28 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
SlikarstvoSplone slogovne znailnostiromanskega slikarstva;naraajoi pomen freske;znailnosti romanskegaknjinega slikarstva;opuanje naturalizma inprevlada stilizacije;razumevanje prostora vromanskem slikarstvu; vplivbizantinske umetnosti naromansko slikarstvo;najpomembneji ikonografskimotivi; tipoloka zasnovaslikarskih programov
Poznavanje slogovnihznailnosti romanskegaslikarstva; zavest onaraajoem pomenufreske; razumevanjerazvoja romanskegaslikarstva in vloge, ki jo jepri tem odigralabizantinska umetnost;razumevanje tipologije
Freske na stropu cerkveSt-Savin-sur-Gartempe;Kristus v mandorli,freska v apsidi cerkve vBerz-la-Ville; cesarFriderik I. s sinovoma izKronike Welfov vsamostanu Weingarten;Bayeujska stenskapreproga;Klosterneuburki oltar
Tipologija, kodeks,iluminator, mandorla,tapiserija
ROMANIKA NA SLOVENSKEMArhitektura
Znailnosti romanskearhitekture na Slovenskem(stavbni tipi, longitudinalna incentralna arhitektura); pomencistercijanskega reda za razvojromanske arhitekture naSlovenskem; profanaarhitektura (gradovi)
Poznavanje
najpomembnejihspomenikov romanskearhitekture naSlovenskem; poznavanjeznailnosti grajskearhitekture
Gospa Sveta v Krki na
Korokem;samostanska cerkev vStini; upna cerkev vpitaliu; Mali grad vKamniku; podruninacerkev v Domanjevcih;rotunda v Selu; gradPodsreda
Utrjeni stolp, palacij,
obzidje
KiparstvoRomanske znailnosti inprehod v gotski slog;arhitekturna plastika (portali,
kapiteli) in ohranjeni primerioble plastike
Razumevanje znailnostiromanskega kiparstva naSlovenskem in primerjavaz zgodnje-gotskim slogom;
poznavanje kljunihspomenikov
Portal cerkve vpitaliu; portal cerkvev Domanjevcih;Velesovska Madona
SlikarstvoKnjino slikarstvo, tipi inicial,pomen stikega skriptorija
Zavest o pomenu stikegaskriptorija in rokopisov, kiso nastali v njem
Stiki rokopisi iniciale
3.6 GOTIKA
Uvod v umetnost gotikeOris kulturnozgodovinskihznailnosti poznega srednjegaveka (gospodarski razcvet,krepitev trgovine, okrepljenavloga mest in razvojmeanstva, vloga vitekekulture, pojav pridigarskihredov, razvoj olstva inznanosti, ustanavljanje univerz,sholastika); splone znailnostigotskega sloga; gotika kotnacionalni in regionalni slog;oris razvoja (zgodnja gotika,visoka gotika, pozna gotika)
Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihdejavnikov, ki so vplivalina razvoj gotskeumetnosti; poznavanjesplonih znailnostigotskega sloga in zavest ogotiki kot slogu deeloziroma pokrajin
Kor opatijske cerkveSaint-Denis; Sainte-Chapelle v Parizu
Vitetvo, univerza,sholastika, pridigarskiredovi, franikani,dominikanci
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
29/90
Umetnostna zgodovina 29
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
ArhitekturaOris razvoja gotske arhitektureod sredine 12. stoletja dokonca 15. stoletja; nacionalnaoziroma regionalna odvisnost(francoska, nemka, italijanskagotika); posebni regionalni slogi(beneka cvetna gotika);pomen gotske katedrale, njeneznailnosti in razvoj; gotskakatedrala kot celostnaumetnina; vloga stavbarskihdelavnic; arhitekturapridigarskih redov; profanaarhitektura in njen razvoj (grad,mestne palae in utrdbe)
Razumevanje glavnihpotez razvoja gotskearhitekture in zavest oregionalnih slogih;razumevanje fenomenagotske katedrale kotcelostne umetnine;poznavanje bistvenihznailnosti profanearhitekture
Notre-Dame, Chartres;Notre-Dame, Reims;Notre-Dame, Amiens;stolnica v Klnu;stolnica na Dunaju; SanFrancesco v Assisiju;stolnica v Milanu; St.Croce v Firencah;Palazzo Vecchio,Firence; Doeva palaav Benetkah; Castel delMonte; grad Pierrfondsv Franciji, Carcassone
ilasti lok, krini obok,gotska rebra, oporniki,oporni lok, sklepnik,rebrasti obok, fiala,rozeta, pilaster,konzola, cvetna gotika,celostna umetnina,gotske stavbarnice
KiparstvoPodrejenost kiparstva
arhitekturi in njegovoosvobajanje od arhitekturnegaokvira; francoska katedralnaplastika; naturalizem inobujanje antike; prostostojeaplastika; klesani in rezljanioltarji; krilni oltar kot celostnastvaritev; miniaturna plastika(slonokoeni in zlatarskiizdelki); kiparstvointernacionalnega dvorskegasloga; lepe Madone; gotskirealizem v kiparstvu,poznogotski barok; ikonografijakatedralne plastike(enciklopedina naravakiparskih programov); noviikonografski motivi (lepi Kristus,Kristus Trpin, Marija Zavetnicas plaem, piet, maest,Marija v ronem vrtu, svetanedelja)
Poznavanje razvojakatedralne plastike in
njenega osvobajanjapodrejenostiarhitekturnemu okviru;razumevanje kljunihpotez v slogovnem razvojuod zgodnje do poznegotike; poznavanjeosrednjih kiparskih nalog;poznavanje slogovnihznailnosti mednarodnedvorske gotike;razumevanje vodilnihikonografskih motivov
Kraljevski portal stolnicev Chartresu; zahodno
proelje stolnice vReimsu; Marijina smrt zjunega portala stolnicev Strasbourgu; Knejiportal stolnice vBambergu; kipiustanovnikov v korustolnice v Naumburgu;Krumlovska Madona; M.Pacher: krilni oltar zMarijinim kronanjem, St.Wolfgang am Abersee;Zlati konjiek izAlttinga; prinicaNicola Pisana vbaptisteriju v Pisi;prinica GiovannijaPisana v Pistoi; AndreaPisano: vrata krstilnice vFirencah
Katedralna plastika,sohe stebri, krilni
oltar, miniaturnaplastika, mednarodnidvorski slog, gotskirealizem, poznogotskibarok, lepa Madona,lepi Kristus, KristusTrpin, Marija Zavetnicas plaem, piet,maest
SlikarstvoVitra, stensko, tabelno inknjino slikarstvo; sploneslogovne znailnosti slikarstva
(uveljavljanje naturalizma,zanimanje za prostor inperspektivo, raziskovanjegibanja, psihologizacijaobrazov); mednarodni dvorskislog (slogovne znailnosti,estetski kanon, ustvenost);italijansko gotsko slikarstvo(Cimabue, Duccio in sienskaola, Giotto in florentinskaola); gotski realizem (napovedrenesanse), novi ikonografskimotivi; stopnjevanje
pripovednosti
Poznavanje slogovnihznailnosti in razumevanjerazvoja gotskegaslikarstva; zavest o
razlinosti in medsebojnipovezanosti slikarskihtehnik oziroma zvrsti;obvladovanje temeljnihpotez mednarodne gotikev slikarskih medijih;poznavanje razvojaitalijanskega gotskegaslikarstva; razumevanjenovih ikonografskihmotivov
Vitrai stolnice vChartresu; ene obpraznem grobu, Psalterkraljice Ingeborg
Danske; J. Pucelle:David igra pred Savlom,Bellevilski brevir; Mesecjanuar in maj v Sijajnemhorariju vojvodaBerryjskega; Cimabue:Kriani iz St. Croceja vFirencah; Duccio:Maest, MadonaRucellai; Giotto:Madona Ognissanti, Sv.Franiek pridigapticam, San Francesco
v Assisiju, Objokovanje,kapela Scrovegni vPadovi
Slikani oltar, diptih,triptih, poliptih, slikanookno, horarij, gotskinaturalizem, sienska
ola, florentinska ola,Marija v ronem vrtu,sveta nedelja
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
30/90
30 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
GOTIKA NA SLOVENSKEMArhitekturaZnailni tipi gotskih cerkva naSlovenskem (stopnjevane indvoranske cerkve); romarskacerkev na Ptujski Gori kotcelostni spomenik; znailnosticelinske in primorske gotike
Poznavanje znailnih tipovgotskih cerkva naSlovenskem; razumevanjerazlik med celinsko inprimorsko gotiko
Opatijska cerkev vKostanjevici; romarskacerkev na Ptujski Gori;kapela alostne Matereboje; opatijska cerkevv Celju; cerkvi v Kranjuin v Crngrobu;kapiteljska cerkev vNovem mestu; Celjskigrad; mestna loa vKopru; "Beneanka" vPiranu
Dvoranska cerkev
KiparstvoZgodnjegotsko kiparstvo(arhitekturna in prostostojeaobla plastika); mednarodni
gotski slog in vpliv eke gotike(ptujskogorska invelikonedeljska skupina);poznogotski barok naSlovenskem; kamnita in lesenaplastika (pomen materiala vizraznosti kiparskega dela),najbolj priljubljeni ikonografskimotivi
Poznavanje znailnostizgodnjegotskegakiparstva; razumevanjevpetosti slovenske
umetnosti okoli leta 1400 vmednarodne umetnostnetokove; razumevanje vlogematerialov za likovni izrazgotskega kiparstva
Krakovska Madona;Solavska Madona;Kriani iz Pirana; MarijaZavetnica s plaem,
Ronovenski oltar in sv.Jakob s Ptujske Gore;sv. Katarina in sv.Barbara iz VelikeNedelje; lepa Soutna izceljske opatijske cerkve;sv. Ana Samotretja izGornje Radgone
Ostro lomljene gube
SlikarstvoOris razvoja gotskegaslikarstva od zgodnjegotskega
sloga ostro lomljenih gub dopoznogotskega sloga inprehoda v renesanso; glavnimojstri in njihove delavnice(Janez Aquila, JanezLjubljanski, mojster Bolfgang,Janez iz Kastva); poslikavacerkvene zunanjine innotranjine; znailniikonografski motivi; ikonografijakranjskega prezbiterija
Poznavanje razvojagotskega slikarstva naSlovenskem in vodilnih
mojstrov oziroma delavnic;poznavanje temeljnihspomenikov stenskega,tabelnega in knjinegaslikarstva; razumevanjeznailnih ikonografskihmotivov
Janez Aquila: freske vTurniu; JanezLjubljanski: freske v
cerkvi na Kureku;mojster Bolfgang: obokprezbiterija cerkve vMirni; Janez iz Kastva:freske v hrastoveljskicerkvi; freske v cerkvisv. Primoa nadKamnikom; prezbiterijcerkve v Suhi pri kofjiLoki; freska Svetenedelje iz Crngroba;Laibov oltar; Kranjskioltar
Mrtvaki ples, kranjskiprezbiterij
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
31/90
Umetnostna zgodovina 31
4. NOVI VEK
4.1 RENESANSA
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
Uvod v umetnostrenesanseDrubene razmere v Evropi 15.in 16. stoletja; razcvet mestnihdrav (gospodarska rast, razvojdemokracije); vodilna srediarenesanne umetnosti (Firence,Rim, Benetke, Pariz, junaNemija in nizozemska mesta);kulturni razcvet; renesannihumanizem; novo vrednotenjeloveka in umetnika; iznajdbatiska in pomen tiskane knjige;uveljavitev novih umetnostnihtehnik (lesorez, bakrorez, oljnoslikarstvo)
Poznavanje drubeno-zgodovinskih razmer v 15. in16. stoletju in dejavnikov, kiso omogoili razvojrenesanne umetnosti;poznavanje vodilnihumetnikih srediin novihumetnostnih tehnik;zavedanje o pomenurenesannega humanizmaza novo vrednotenje loveka
Leonardo: tudijalovekih proporcev poVitruviju;Drer: Avtoportret iz leta1500
Renesansa,humanizem, tiskanaknjiga, mecen,uomo universale,tudija lovekihproporcev
ZGODNJA RENESANSAUvod v umetnost zgodnjerenesansePriblino soasen nastop rene-sanse v Italiji in severno od Alp(Nizozemska); razlinostkulturnozgodovinskih izhodiitalijanske in severne
renesanse; znailnostisevernjake in italijanskezgodnjerenesanne umetnosti(na severu v 15. stoletjurenesansa samo v slikarstvu, vItaliji tudi v arhitekturi inkiparstvu, na severu monejazavezanost gotski tradiciji, vItaliji izrazit vpliv antinetradicije )
Zavedanje o razlinihkulturnozgodovinskihizhodiih renesanse v Italijiin na Nizozemskem;primerjava kljunihznailnosti nizozemske initalijanske zgodnjerene-
sanne umetnosti
Jan van Eyck:Arnolfinijeva zaroka;Sandro Botticelli: RojstvoVenere
Zgodnja renesansa
Staronizozemsko slikarstvoZnailnosti staronizozemskega
slikarstva (vpliv gotskeganaturalizma, odsotnost antinetradicije, poudarjen realizemitd.); pomen zgodnjegarazcveta oljnega slikarstva, boljpoudarjeno zanimanje zaatmosfersko perspektivo,vsebinske posebnosti (prikritisimbolizem, anr, zgodnjatihoitja, realistini portret);vodilni predstavniki: Jan vanEyck, Rogier van der Weyden,Hugo van der Goes
Poznavanje glavnihznailnosti
staronizozemskegaslikarstva; primerjavaznailnosti severnjakega initalijanskega slikarstvazgodnje renesanse;poznavanje kljunih del izopusa Jana van Eycka innjegovih naslednikov
Jan van Eyck: Gentskioltar, Madona kanclerja
Rollina; Van der Weyden:Snemanje s kria; Vander Goes: Poklonpastirjev
Staronizozemskoslikarstvo, prikriti
simbolizem
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
32/90
32 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
Italijansko slikarstvoNovosti v oblikovanju lovekefigure (anatomska pravilnost,naturalizem, renesanniestetski kanon) in v kompoziciji(simetrine kompozicijskesheme); razvoj perspektive(geometrine in atmosferske) inoblikovanja slikarskegaprostora; najpomembnejiikonografski motivi (mitolokevsebine, portret, akt, sacraconversazione)
Poznavanje novosti, ki jihvpelje slikarstvo zgodnjerenesanse; poznavanjenajpomembnejihikonografskih motivov
Masaccio: Davni novi,kapela Brancacci; P.Uccello: Bitka pri SanRomanu; P. dellaFrancesca: Urbinskidiptih, freske z legendosv. Kria v prezbiterijucerkve San Francesco vArezzu; A. Mantegna:Mrtvi Kristus, stropnaposlikava, Camera degliSposi v Vojvodski palaiv Mantovi; S. Botticelli:Pomlad
Geometrina inatmosferskaperspektiva, sacraconversazione,portretni realizem
Italijansko kiparstvoVpliv antinega kiparstva;raziskovanje realizma vfiziognomiji in telesu, tudij
anatomije, iskanje idealnelepote in uveljavljanje novegaestetskega kanona(proporcionalnost, harmoninaskladnost, dognanost oblik,plemenitost izraza itd.);upotevanje zakonitosticentralne perspektive v reliefnihkompozicijah; osrednje kiparskenaloge: nagrobnik, portret,konjeniki spomenik; vodilnipredstavniki: Lorenzo Ghiberti,Donatello, Andrea delVerrocchio
Zavest o vplivnostiantinega kiparstva;poznavanje slogovnihznailnosti in estetskih nael
renesannega kiparstva;poznavanje osrednjihkiparskih nalog
Ghiberti: rtvovanjeIzaka, nateajni relief zaseverna vrata krstilnice vFirencah, Rajska vrata
krstilnice v Firencah;Donatello: Prerok(Zuccone), David,Konjeniki spomenikGattamelatte; Verrocchio:David, Konjenikispomenik BartolomeaColleonija
Fiziognomija,proporcionalnost
Italijanska arhitekturaObujanje antine tradicije (tudijteoretskih spisov, vplivarheolokih najdb, povzemanjein preoblikovanje stavbnih tipov,navdihovanje pri grko-rimskiarhitekturni dekoraciji itd.);slogovne znailnosti; novestetski kanon (uravnoteenost,harmonini proporci, isteoblike, preglednost, jasnost,preprostost, zmerna uporaba
arhitekturne dekoracije,poudarek na idealnihgeometrinih likih in njihoviskladnosti itd.); novi urbanistininarti (funkcionalnost incelovitost, koncept idealnegamesta); razvoj arhitekturneteorije; vodilni predstavnikirenesanne arhitekture: FilippoBrunelleschi, Leon BattistaAlberti, Michelozzo diBartolomeo
Poznavanje arhitekturnihprvin, ki jih je renesansapovzela po antiki;razumevanje temeljnihslogovnih potez inznailnosti novegaestetskega kanona;poznavanje osnovrenesannega urbanizma;poznavanje vodilnihpredstavnikov italijanskerenesanne arhitekture in
njihovih najpomembnejihdel
Brunelleschi: kupolaflorentinske stolnice,kapela Pazzi in cerkevSan Lorenzo v Firencah;Alberti: palaa Rucelai vFirencah, cerkev Sant'Andrea v Mantovi,Tempio Malatestiano vRiminiju; Michelozzo:palaa Medici Riccardiv Firencah
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
33/90
Umetnostna zgodovina 33
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
VISOKA RENESANSAUvod v umetnost visokerenesanseVodilna vloga Italije v umetnostivisoke renesanse; nov statusumetnika kot genija; renesanniumetnik kot uomo universale;vpliv Italije na umetnostseverno od Alp; zaetkirenesanne arhitekture inkiparstva v Franciji, naNizozemskem in v nemkihdeelah
Razumevanje vlogeitalijanske umetnosti vobdobju visoke renesanse;razumevanje novegakoncepta umetnika kotgenija; poznavanje vplivaItalije na razvoj renesanneumetnosti severno od Alp
Giovanni Bellini: Pala diSan Zaccaria; Drer:tirje apostoli
Italijanska arhitekturaNadaljevanje in nadgradnjateoretskih in praktinih naelzgodnje renesanse; slogovne
znailnosti visoke renesanse;raziskovanje antine arhitekturein njen vpliv na renesannearhitekte; vodilni predstavnikivisokorenesanne arhitekture:Donato Bramante,Michelangelo Buonarroti
Razumevanje znailnostivisokorenesannearhitekture; poznavanjevodilnih predstavnikov
visokorenesannearhitekture in njihovihnajpomembnejih del
Bramante: Tempietto innart za cerkev sv. Petrav Rimu; Michelangelo:cerkev sv. Petra v Rimu,
Mediejska kapela inpreddverje Mediejskeknjinice v Firencah,Kapitolski trg v Rimu
Italijansko kiparstvoOsrednje kiparske naloge innjihov razvoj v visoki renesansi;okrepljen vpliv arheolokihnajdb (Apolon Belvederski,
Laokoontova skupina) na razvojkiparstva; izoblikovanje kultaosebnosti; vodilni predstavnik:Michelangelo Buonarroti
Poznavanje osrednjihkiparskih nalog in njihovegarazvoja v visoki renesansi;poznavanje vodilnihpredstavnikov in temeljnih
spomenikov
Michelangelo: David,Piet v cerkvi sv. Petra,Mojzes v cerkvi sv. Petrav vezeh, nagrobnik zaJulija II., nagrobniki v
Mediejski kapeli, Sunja
Kult osebnosti
Italijansko slikarstvoSlogovne in vsebinskeznailnosti visoke renesanse;primerjava zgodnje in visokerenesanse; posebnosti trehvelikih slikarskih sredi(Firence, Benetke, Rim),osebne izrazne znailnostivelikanov visoke renesanse(Leonardo da Vinci, RafaeloSanti, Michelangelo Buonarroti,Giorgione, Tiziano Vecceli)
Poznavanje slogovnih invsebinskih znailnostivisokorenesannegaslikarstva; prepoznavanjeznailnosti florentinskega,benekega in rimskegaslikarstva; poznavanjekljunih del iz opusavelikanov italijanskegaslikarstva: Leonardo,Rafaelo, Michelangelo,Giorgione in Tizian
Leonardo: Madona vvotlini, Mona Lisa, Sv.Ana Samotretja, Zadnjaveerja; Rafael: Lepavrtnarica, Atenska ola,portret Leona X.,Sikstinska Madona;Michelangelo: TondoDoni, Poslednja sodba instrop Sikstinske kapele;Giovanni Bellini: Pala diSan Giobbe, portret doaLoredana; Giorgione:Nevihta, Trije filozofi,Spea Venera; Tizian:Assunta, Danaja,Urbinska Venera, portretpapea Pavla III. zneakoma
Sfumato, sacraconversazione,pala, portretnirealizem
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
34/90
34 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
Slikarstvo severno od AlpDve glavni sredii (Nizozemskain Nemija); znailnostinizozemskega in nemkegaslikarstva v obdobju visokerenesanse; severnjaki estetskiideal; severnjaki naturalizem inzanimanje za fantastino; vodilnipredstavniki nizozemskegaslikarstva (Hieronymus Bosch,Pieter Bruegel st.) in nemkegaslikarstva (Albrecht Drer,Lucas Cranach st., HansHolbein ml.); Drer in razvojrenesanne grafike
Poznavanje bistvenihznailnosti nizozemskega innemkega slikarstva;poznavanje vsebinskihposebnosti severnjakegaslikarstva; primerjavaznailnosti severnjakega initalijanskega renesannegaslikarstva; poznavanjekljunih del iz Boschevegain Drerjevega opusa
Bosch: Triptih s senenimvozom, Triptih z vrtomnaslad; Pieter Bruegelst.: Kmeka svatba,Vrnitev lovcev; Drer:Dvanajstletni Jezus medpismouki, bakrorez Vitez,smrt in hudi, lesoreztirje apokaliptinijezdeci; Cranach st.:Venera; Holbein ml.:Portret ErazmaRotterdamskega,Ambasadorja
Triptih
POZNA RENESANSAUvod v umetnost pozne
renesanseOris kulturnozgodovinskihrazmer (politina, verska inintelektualna kriza v Evropi);heterogenost umetnikegaustvarjanja; manierizem kotprevladujoi slogovni izrazpozne renesanse;poznorenesanni klasicizem;dvorna umetnost;intelektualizacija umetnikeustvarjalnosti; Michelangelovpomen za umetnost pozne
renesanse
Razumevanje umetnosti
pozne renesanse kotheterogenegaumetnostnega obdobja;poznavanje znailnostimanierizma kotprevladujoega sloga;razumevanjeMichelangelovega pomenaza umetnost poznerenesanse
Michelangelo: Piet
Rondanini; Parmigianino:Madona z dolgim vratom
Manira, maniera,
manierizem,poznorenesanniklasicizem
ArhitekturaNadaljevanje in izpopolnitevklasine tradicije visokerenesanse (Andrea Palladio,paladijanski klasicizem); pomenPaladia za nadaljnji razvojarhitekture v Zahodni Evropi;iskanje novih, neklasiniharhitekturnih reitev(manieristina arhitektura);znailnosti manieristinearhitekture
Poznavanje znailnostipaladijanskega klasicizma;poznavanje znailnostimanieristine arhitekture
Palladio: Vila Rotonda,cerkev San GiorgioMaggiore v Benetkah;Vasari: palaa Uffizi;dvorie palae Pitti vFirencah
Paladijanskiklasicizem
KiparstvoManierizem kot prevladujoislogovni izraz v kiparstvu poznerenesanse; slogovne znailnostimanieristinega kiparstva;Michelangelov pomen za razvojmanieristinega kiparstva;manieristino oblikovanje vumetni obrti; vodilnapredstavnika: Giambologna,Benvenuto Cellini
Poznavanje slogovnihznailnosti manieristinegakiparstva; razumevanjeMichelangelovegapomenaza razvoj manieristinegakiparstva
Giambologna: UgrabitevSabink, Merkur; Cellini:Perzej z Meduzino glavo,Solnica za Franca I.
Figura serpentinata
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
35/90
Umetnostna zgodovina 35
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
SlikarstvoPrevlada manieristinihslogovnih prvin v slikarstvupozne renesanse;kompozicijske, likovne invsebinske novostimanieristinega slikarstva (begv prostor, spiralasto gibanje,spotegnjeni loveki proporci,sprememba kolorita,mitologizirane osebne zgodbe)vodilni predstavniki:Parmigianino, Rosso Fiorentino,Jacopo da Pontormo, AgnoloBronzino, Jacopo Tintoretto,El Greco
Razumevanjekompozicijskih, likovnih invsebinskih novosti vslikarstvu; poznavanjevodilnih predstavnikov innjihovih najpomembnejihdel
Fiorentino: Snemanje skria; Pontormo:Polaganje v grob;Bronzino: Alegorijaljubezni, Portret EleonoreToledske s sinom;Tintoretto: Zadnjaveerja, Odkritje truplasv. Marka; El Greco:Pogreb grofa Orgaza,Laokoont
Beg v prostor,spiralasto gibanje,mitologiziranaosebna zgodba
RENESANSA NA SLOVENSKEM
ArhitekturaZnailnosti renesannearhitekture na Slovenskem(severnjaki in italijanski vpliv,regionalna odvisnost);najpomembneji tipi profanearhitekture (renesanni grad,mestna hia, mestna palaa);renesanne prvine v sakralniarhitekturi (pojmovanje prostora,arhitekturna dekoracija itd.)
Razumevanje regionalneodvisnosti renesannearhitekture na Slovenskem;poznavanje kljunih tipovprofane arhitekture inrenesannih prvin v sakralniarhitekturi
Grad Krumperk; gradBreice; mestna hia(rotov) v Mariboru; vrataMuda v Kopru
Rotov
Kiparstvo
Znailnosti renesan
ne plastikena Slovenskem; zasnova in
izvedba renesannih naelv reliefu; razvoj protestantskihnagrobnikov
Poznavanje znailnosti
renesannega kiparstva naSlovenskem in razvoja
protestantskih nagrobnikov
Osbald Kittel: nagrobnik
Kritofa Ravbarja inAndrejev oltar v cerkvi vGornjem Gradu
Protestantizem
SlikarstvoItalijanski in severnjaki vplivi vslovenskem renesannemslikarstvu; zavezanost gotskitradiciji in prehod iz poznegotike v renesanso;fragmentarna ohranjenostrenesannega slikarstva naSlovenskem; pozna renesansain prehod v barok; pomenrenesannih ilustriranih tiskov
Poznavanje posebnostislovenskega renesannegaslikarstva, vpetega meddolgoivo tradicijo gotike inzgodnjim barokom; zavest opomenu zgodnjih tiskov naSlovenskem
Freske v cerkvi sv.Primoa nad Kamnikom;Lutrovska klet v Sevnici;Celjski strop; naslovnicaDalmatinove biblije
Zgodnji tiski
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
36/90
36 Umetnostna zgodovina
4.2 BAROK
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
Uvod v barono umetnostOris kulturnozgodovinskih razmer
(absolutizem, verska obnova vkatoliki Cerkvi); srediabarone ustvarjalnosti; razlike vumetnosti Italije, panije,Francije, Nemije ter Flamske inHolandije; celostna umetnina;monumentalnost in razgibanost;raznovrstnost barone umetnosti(od iluzionizma do klasicizma);preseganje meja posameznihzvrsti likovne umetnosti
Razumevanje kljunih razmerza nastanek in razvoj barone
umetnosti; poznavanjegeografske razprostranjenostiin asovne razsenostibarone umetnosti;poznavanje in razumevanjeglavnih znailnosti baroneumetnosti v razlinih deelah
J. L. Mansart in LeBrun: Zrcalna galerija
dvorca Versailles;Bernini: Trg sv. Petra,Vatikan
Barok,protireformacija,
jezuiti, dinamika,celostna umetnina
Arhitektura
Prostorska reforma in novaurbanistina zasnova Rima podpapeem Sikstom V.; rimskabarona arhitektura kot znamenjepapeke moi in protireformacije;Il Ges kot prototip jezuitskecerkvene arhitekture; dvorec kotpolitina propagandaabsolutistinega vladarja; baronipark: podreditev narave v okviruarhitekture; vpliv italijanskegabaroka na razvoj baronearhitekture severno od Alp;vodilna predstavnika: FrancescoBorromini in Giovanni LorenzoBernini
Razumevanje prostorskih in
konstrukcijskih novostibarone arhitekture;poznavanje glavnihorganizacijskih inkonstrukcijskih znailnostisakralne arhitekture;poznavanje glavnihpredstavnikov rimskegabaroka in njihovega vpliva narazvoj arhitekture severno odAlp; razumevanje politine inpropagandne vlogebaronega dvorca;razumevanje novegarazmerja med naravo inarhitekturo
G. Vignola in G. della
Porta: Il Ges, Rim;Bernini: Sant' Andrea alQuirinale, Rim;Borromini: S. Carlo inSant' Agnese, Rim; L.le Vau in J. L. Mansart:dvorec Versailles; J. F.von Erlach: dvorecSchnbrunn in sv. KarelBoromejski, Dunaj
Ovalni prostor,
valujoa stena
KiparstvoArhitekturna plastika (opremakapel, oltarji, nagrobniki); samo-stojna plastika; kiparska opremavodnjakov; kompozicijske novosti(razgibanost, sukanje v prostoru,svetlobni kontrasti); upodabljanjetelesnega in duevnega junatva;umetnoobrtni izdelki (zlatarstvo,tapiserija) in njihova vloga vokviru celostne umetnine; vodilnipredstavnik: Giovanni LorenzoBernini
Poznavanje glavnih zvrstibaronega kiparstva innjihovih znailnosti;razumevanje pomenakiparske opreme v okviruarhitekture; poznavanjepomena in vpliva Berninijevihdel; poznavanje glavnih zvrstioblikovanja in njihove vloge
Bernini: Apolon inDafne, David,Zamaknjenjesv. Terezije, Prestolsv. Petra, portretkardinala ScipionaBorgheseja, nagrobnikpapea Urbana VIII. inVodnjak tirih rek
Stebrni oltar
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
37/90
Umetnostna zgodovina 37
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
SlikarstvoItalijansko iluzionistino stenskoslikarstvo (sakralno in posvetno);bolonjski kvadraturisti; slikarskeakademije; nova vloga svetlobe;
tehnine in slogovne novosti(ivost barv, razblinjanje obrisov,
slikovitost); ikonografske inmotivne novosti (poveanapriljubljenost mitolokih tem, noviverski motivi in kranskapoosebitev: boja Previdnost,Modrost); vodilni predstavnik:Michelangelo Merisi daCaravaggio
Poznavanje razvojaitalijanskega iluzionistinegaslikarstva; razumevanjepomena slikarskih akademij;razumevanje novega pomena
svetlobe v Caravaggievihdelih
P. da Cortona: Slavavlade Urbana VIII.,Palazzo Barberini, Rim;A. Carracci: poslikavastropa, Palazzo
Farnese, Rim;Caravaggio: Poklicanjesv. Mateja, Bakhos,Kristus v Emavsu
Iluzionizem,kvadraturisti,apoteoza,chiaroscuro
Znailnosti flamskega slikarstva;vodilni predstavnik: Peter Paul
Rubens
Poznavanje glavnihznailnosti flamskega
slikarstva
Rubens: Poroka MarijeMediejske, Ugrabljenje
Levkipovih hera inAvtoportret z Isabelo
Brandt, Parisova sodba
Skupinski portret,oltarna slika, kriev
pot, marina, veduta
Vsebinske posebnostiholandskega slikarstva (anr,tihoitje, portret); priljubljenostskupinskih portretov naHolandskem; vodilni predstavnik:Rembrandt van Rijn
Poznavanje glavnihznailnosti in avtorjevholandskega slikarstva;razumevanje razlik medflamskim in holandskimbaronim slikarstvom(katolitvo in protestantizem)
Rembrandt: Nonastraa, Anatomija dr.Tulpa, Avtoportret,Stogoldinarski list; F.Hals: Regentinjezavetia za starce vHaarlemu; J. Vermeer:Dekle, ki bere pismo,Mlekarica, Pogled na
Delft
Znailnosti panskega slikarstva;razirjenost in pomen nabonihpodob v paniji; vodilnipredstavnik: Diego Velzquez
Poznavanje glavnihznailnosti in predstavnikovpanskega baronegaslikarstva
Velzquez: Pivci, LasMeninas, Las Lanzas;E. Murillo:Brezmadena, Beraek;F. de Zurbarn:Tihoitje spomaranami
Znailnosti francoskegaslikarstva; velik pomen
zgodovinskega in krajinskegaslikarstva v Franciji
Poznavanje glavnihznailnosti francoskega
baronega slikarstva inposebnega pomena krajine v
francoskem slikarstvu
N. Poussin: Et inArcadia Ego; C. Lorrain:
Vkrcanje sv. Pavle
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
38/90
38 Umetnostna zgodovina
Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi
BAROK NA SLOVENSKEM
Uvod v umetnost barokana Slovenskemasovna opredelitev obdobja;
pomen katolike verske prenove;ustanovitev, vloga in pomenAcademie operosorum;Ljubljanakot arie baroka naSlovenskem; italijanski insrednjeevropski umetnostni vplivi;barok kot najpomembneje innajplodneje umetnostno obdobjepo gotiki; izstop slovenskegaumetnika iz anonimnosti innjegova uveljavitev v drubi
Poznavanje asovnega okviraobdobja; predstavitevprehoda v barok v povezavi s
katoliko versko prenovo;poznavanje vloge in pomenaAcademie operosorumzarazmah baroka naSlovenskem; poznavanjevloge Ljubljane kot ariabarone umetnosti;poznavanje baroka kotnajpomembnejega innajplodnejega umetnostnegaobdobja po gotiki
A. Pozzo: stolnica vLjubljani (zunanjina,notranjost); romarska
cerkev na Sladki Gori(zunanjina,notranjost)
Academiaoperosorum
Arhitektura
Prehod v barok sprva v cerkveniarhitekturi; uveljavitevjezuitskega arhitekturnegatlorisa in razirjenostcentralnega tlorisa; bistveneznailnosti in razlike medkranjskim (italijanski vplivi) intajerskim barokom(srednjeevropski vplivi);ljubljanska barona arhitekturakot vrh barone arhitekture prinas; razmah profane arhitekture(palae, dvorci); uveljavitev
domaih stavbarjev (GregorMaek)
Poznavanje uveljavitve
jezuitskega tlorisa pri nas inrazirjenosti centralnegatlorisa; predstavitevarhitekturnih znailnosti inrazlik kranjskega intajerskega baroka;poznavanje ljubljanskebarone arhitekture;predstavitev znailnostiprofane arhitekture; zavesto uveljavitvi domaihmojstrov
Romarska cerkev v
Novi tifti; kapela sv.Franika Ksaverija pricerkvi sv. Jakoba,Ljubljana; urulinskacerkev v Ljubljani;krievnika cerkev vLjubljani; mestna hiav Ljubljani; C. Zulliani:Schweigerjeva hia vLjubljani; M. Perski:cerkev v GornjemGradu; cerkev sv.Ane, Tunjice; dvorci:
Zemono, Dornava,tatenberg
Barona Ljubljana
KiparstvoPojav zlatih oltarjev; regionalnazaznamovanost kiparstvana Slovenskem; navezavana italijanska izhodia;uveljavitev beneko olanihkiparjev v Ljubljani; vloga inkiparski opus Francesca Robbav Ljubljani; znailnostitajerskega baroka (navezavana avstrijska izhodia), druina
Straub in njeno delovanje
Zavest o pojavu zlatiholtarjev; opredelitevregionalne odvisnostikiparstva na Slovenskem;predstavitev znailnostiitalijansko vplivanegakiparstva; poznavanje opusaF. Robba; predstavitevznailnosti tajerskegabaroka in poznavanje delaJoefa Strauba
J. Plumenberger: velikioltar na Muljavi; A.Putti: Emonski kofje,portal semenikeknjinice, Ljubljana; J.Contieri: rni kralj inbela kraljica (Evropa inAfrika); Robba: velikioltar cerkve sv.Jakoba, Ljubljana,veliki oltar urulinske
cerkve, Ljubljana; oltarsv. Renjega telesa,ljubljanska stolnica,Vodnjak treh kranjskihrek, Ljubljana; JoefStraub: kunoznamenje, Maribor;Sv. Zaharija
Zlati oltar
5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01
39/90
Umetnostna zgodovina 39