ulj_fif_zg1_pzv_sno_paleografija_2005_2006_01

8/19/2019 ulj_fif_zg1_pzv_sno_paleografija_2005_2006_01

1/13


2/13

naslove. 3ajbolj pomembno je zgodnje obdobje$ prvi teksti in indeksi. 2asneje jo v karolinški

državi uporabijo le v 5v.pismu.

Minuskula; je nastala po potrebi &itre pisave, brez zastojev, da se piše udobno, da se

sosednji črki povezujeta. 6ma "$linijski sistem. 1o je tudi poslovna pisava ali pisava

vsakdanjega življenja. 7d 8.stol. naprej pa se uveljavi v obliki polunciale kot knjižna pisava.

anes je preko karolinške minuskule in tiska najbolj razširjena pisava.

Knjižna; značilno je, da je lepša in lažje berljiva. 4porabljali so jo, ko pismenost ni bila

zelo razširjena in so jo uporabljani za svečane priložnosti, kultni zapisi, literarni nameni.

Pomeni neposreden prenos epigrafov na me&kejše podlage. 'rke so velike in zavzemajo

veliko prostora, v središču je lepota. *saka črka ima predpisano kanonsko obliko in so bolj

narisane kot napisane. 9e konzervativna pisava in se počasi razvija.

Kurzivna; izoblikuje se, ko je družba dosegla višjo stopnjo pismenosti. Pisava prodre v

vsakdanje življenje. * ospredju je &itrost, udobnost pisanja in da se piše tekoče. 'rke so

izgubljale kanonsko obliko, samo v glavni& značilnosti&. 7blikujejo se povezovalne linije

med črkami ali ligature.

1. SISTEM OKRAJŠAV

Material za pisanje je bil drag, zato so krajšali tekste. 6mamo več vrst okrajšav

$ suspenzije: napišemo le prve črke na koncu pika$ imp. (imperator)

$ kontrakcije: izpuščamo vmesne črke znotraj besede$ 6;5

(2ristus)

$ tironske note

$ notae iuris: tipične za antično dobo, uporabljali so ji& v pravni&

teksti&, kjer so bile okrajšane vse besede. 1o je vodilo do

drugačnega razlaganja vsebine med ljudmi, tako senat 8apelli /e?ican abbreviatuarum.


3/13

2. ZGODOVINA PALEOGRAFIJE

3a začetku .stol. se pojavi beseda paleografija. 3a začetku je bila v diplomatiki.

@eleli so odkriti vedo, s katero bi odkrili originale.

Aačetki latinske paleografije so povezani z znanstveno diskusijo med benediktinci in jezuiti.

#"< je jezuit +ollandus začel izdajati delo @ivljenje svetnikov, kjer je &otel preveriti

nji&ovo življenje. Po njem se imenujejo bolandinci.

##8, ko je +ollandus umrl, ta projekt prevzame Paperbroc&. Pojavijo se kritičnosti

med zanesljivimi in nezanesljivimi viri. 3apisal je študijo, kako ji& je mogoče ločevati.

Pravijo da so listine toliko manj verodostojne kolikor starejše so. 5matra, da je večina

vladarski& listin falsifikatov (to so kot nekakšna kopija listine, torej dobesedni prepis).

Mavrinci so se čutili poklicane, da to uredijo. 1a naloga naleti na Mabilliona, ki

pripravi odgovor na Paperbroc&a. Po #$i& leti& konča svoje delo z naslovom e re

diplomatica libri se? (Best knjig o diplomatiki), #. v prvi vrsti je bila to diplomatika,

vendar obravnava tudi že pisavo in objavi nekaj faksimilov. 5istematiziral je latinsko pisavo.

/oči med diplomatično in knjižno pisavo in med pisavami srednjega veka in antike. Pri

srednjeveški& je naredil napako, saj pravi, da so pisave, ki ji& poznamo kot nacionalne pisave,

izumila germanska ljudstva sama. 2ljub zmoti se o&rani to ime.

Aa razvoj paleografije je bil pomemben tudi 6talijan 5.Maffei, ki je poznan kot pesnik.

C< se mu posreči najdba, ko ob pomoči kanonika najde kodekse stare kapiteljske knjižnice

v *eroni. Blo je za korpus kodeksov z rokopisi od 8. do . stol.. pravi, da nacionalne pisave

niso izvor germanski& ljudstev, vendar so se razvile iz latinske, ki se pojavi v < zvrste&

majuskula, miniskula in kurziva. elo izide CC.

* . polovici .stol. paleografija najde pot na univerze. * Detingenu ustanovi katedro

paleografije Datterer. Poskušal je tudi uvesti naravoslovno klasifikacijo $ govorimo o

linealizmu pisav. 1u ločijo paleografijo in diplomatiko.

!.stol. je klasična doba za paleografijo in diplomatiko. 4stanovljene so specialne

šole, ena taki& je tudi v %ranciji Ecole de c&artes.

* !.stol. je veliko priznani& paleografov, eden je elisle.


4/13

* 6taliji 8C prva paleografska šola v %irenca&, iz te šole je tudi /.5c&iaparelli, ki je

najboljši poznavalec rimski& pisav in pomemben izdajatelj listin.

Pomemben ar&iv in knjižnica je tudi v *atikanu, zato ustanovijo tudi šolo. 5laven med

paleografi je bil kardinal =.Mai, ki mu uspe serija izjemni& odkritji$ palimpsestov, to je

sekundarno uporabljen pergament, če niso poznali tekstov so ji& enostavno izbrisali z

glajenjem pergamenta in čez napisali svoje tekste.

* nemškem prostoru ima pomembno vlogo društvo ustanovljeno !, ki je zbiralo

starejši material za nemško zgodovino. Aačeli so z delom Monumenta Dermaniae ;istorica,

# izide prvi zvezek, projekt pa traja še danes.

3. MATERIALI ROKOPISOV

Aanimivi so me&ki in polme&ki materiali vosek, papirus in pergament.

Materiali so imeli pomemben vpliv na razvoj pisave, spremembe pisave so povezane s

spremembo materialov (M na vosku je 666$tri črtice torej). 9e pa tudi sredstvo časovne in

prostorske opredelitve rokopisov.

F Vosek; voščene tablice omenja že ;omer. 1ablice, ki so bile lesene ali slonove kosti.

Pisali so s stilusom. 1ekst je bilo možno popraviti in izbrisati, ko ni bil več aktualen. Možno je

bilo tudi zapečatiti. Alata doba voščeni& tablic je zgodnja antika, vendar ji& uporabljajo tudi v

!.stol. tablice so uporabljali tudi za platnice kodeksov. 1emeljnega pomena sta najdišči

1ransilvanjia (v rudniku odkrijejo dobro o&ranjene tekste, pisava je starejša rimska kurziva iz

let -


5/13

F Pergament ; prevladuje v srednjem veku in se obdrži v novem veku. * *atikanski

kuriji so pisani dokumenti na pergament. 1o je ustrojena živalska koža, ime ima po kraju

Pergamo v 1určiji. Plinij ga označuje kot membrana. %in pergament je narejen še iz nerojeni&

ali komaj rojeni& živali. Predvsem so uporabljali pergament iz drobnice. *idna je notranja in

zunanja stran kože. 9e zelo obstojen, primeren za ar&iviranje. Praktično je neuničljiv. /a&ko

ga prepogibamo, težko se strga, delali so ga la&ko kjerkoli. +il je zelo drag. /a&ko so ga tudi

sekundarno uporabili (palimpsest), ko so zgladili tekste, ki ji& niso poznali in čez napisali

svoje. Prve palimpseste odkrijejo v C.stol., zlata doba pa je v !.stol., kardinal Mai je zelo

pomemben pri odkrivanju palimpsestov. Pomembno odkritje je tudi 5veto pismo v gotščini ki

je o&ranjeno kot palimpsest. 2onstantin da prvi zapisati verske vsebine na pergament.

Primeren je tudi za barvanje in pisali so obojestransko.

F Papir; uveljavi se v poznem srednjem veku. 1o je kitajski izum, ki je star skoraj

tisoč let. 2itajci varujejo skrivnost proizvodnje papirja. 3a za&od pride preko kitajski&

ujetnikov, ki so C8 izdali to skrivnost =rabcem. C!" je poznana papirnica v +agdadu. Aelo

poznan pa je bil papir iz amaska. 3ajprej pride v Bpanijo, ki je bila pod =rabci. C# se

omenjajo prvi mlini v 6taliji. 3ajstarejši dokument pisan na papir je arabsko$grška listina iz

leta --!. 3a slovenskem je prva zabeležena proizvodnja v *idmu (4dine)


6/13

• Zlogovna/silabografska pisava; štejemo jo tudi že med zapisovanje glasov

• Alfabetografska pisava; današnja pisava, ki ima la&ko le


7/13

N Stareja rimska kurziva

3astane iz rimske kapitale, kjer so postopoma opuščali stroge norme. *elikost in

oblika sta flesksibilni, kar pomeni produkcijo pri posamezni& črka&, nekatere linije so se

spuščale. Pisava postane bolj individualna in težje berljiva. Dre za majuskulno pisavo in za

kurzivo. Aačetek uveljavitve je okoli leta - (cesarska doba). 5rečamo klasične rimske

okrajšave, kontrakcij je malo.

N Mlaja rimska kurziva

3astane zaradi potreb v vsakdanjem življenju po pisavi, v


8/13

N #eneventana

1o je nacionalna pisava. Pisave so preživele propad 0ima, prevzeli so ji& Dermani.

*se niso preživele v enaki meri, najmanj so uporabljali kapitalo, v celoti se je obdržala

unciala. 4veljavi se polunciala in kurziva. * istem času imamo v 6taliji novo knjižno pisavo

beneventano, imenovano po pokrajini +enevent v 6taliji. 5rečamo jo tudi na * dalmatinski

obali. >enter je bil samostan Monte >assino (ustanovljen 8!.leta). najstarejši rokopis je iz

konca .stol. zlato obdobje je .stol. in sovpada z vr&uncem samostana. A meni&i je

povezana razširitev v almacijo. Poznamo oglato in okroglo beneventano. 0azvila se je iz

predkarolinške minuskule s kaligrafiranjem. je bogata z ligaturami.

N Kuriala

6zvira iz papeške pisarne$kurije in je zanjo tudi značilna v srednjem veku. 4porabljali

so jo tudi notarji v 0imu in okolici in tudi v samostani&. 9e izrazito pisarniška in minuskulna

pisava, ki je kaligirana in jasno napisana. 6ma zelo velike podaljške in zato tudi velike zama&e

med vrsticami, linije so bile zaokrožene. Po izvoru je v mlajši rimski kurzivi. 3ajstarejši

original je iz C. leta (pismo ;adrijana 6. za odposlance 2arla *elikega). 7bdobje uporabe je

od konca .stol. in do konca .stol. pišejo na papirus in kasneje na pergament. Aadnje listina

na papirusu leta --. ima številne ligature, kar je dediščina rimske kurzive, malo je okrajšav.

/očimo med starejšo in mlajšo kurialo.

N Vizigotika

9e pisava 6berskega polotoka (Bpanija). * glavnem je knjižna pisava, minuskulna.

4porabljala se je od . do .stol., k njenemu koncu pa je veliko prispeval koncil v /eonu, ki

je prepovedal prepisovanje liturgični& knjig v viztigotiko, ker so bili Doti arianci in so se šele

kasneje pokristjanili. 8! prestopijo v katolištvo. Poznani& je


9/13

N Merovingika

4porabljajo jo od #. do .stol. 3astala je iz rimske kurzivne minuskule, vendar je bolj

čitljiva. 4porabljajo jo v knjiga&, diplomatični& dokumenti&. 6ma dolgo os črk, so stisnjene in

nagnjene na levo. 9e minuskulna pisava in poznamo več tipov te pisave. 7rnamenti so

siromašni.

N $nzularne pisave

1o so pisave v zgodnjem in visokem srednjem veku in so značilne za 6rsko in *eliko

+ritanijo. Preko irsko$anglosaški& samostanov, ki so ji& meni&i imeli na evropskem

kontinentu so se prenesle v celo Evropo. 6rci to pisavo imenujejo sckriptura tunsa (strižena

pisava). 3ima podaljškov. 5odijo v skupino nacionalni& pisav, vendar se od nji& razlikujejo

glede izvora. *se ostale nacionalne pisave iz&ajajo iz rimske kurzive, inzularne pa iz

polunciale, to je v tesni povezavi s pokristjanjevanjem 6rske in *elike +ritanije. 1u poznajo <

cerkve irsko$škotsko, staro britansko, rimsko. ##". leta je dosežena enotnost te& cerkva in

prevzamejo strukturo rimske cerkve. Misijonarji so prinašali knjige, kjer je bila izkjučno

knjižna pisava. 6nzularne pisave delimo na

$ 6nzularna polunciala: je pisava svečani& kodeksov, najbolj

znamenit je +ook of 2ells. Aačetek je v drugi polovici #.stol. in

so značilne velike in okrogle črke, ki so poluncialnega tipa.

3astavki so zelo kratki. Aelo značilni so trikotni nastavki. 3ima

veliko ligatur in okrajšav in je neekonomična pisava.

$ 6nzularna minuskula: še vedno knjižna pisava, vendar bolj

ekonomična pisava in ni tako razkošna. Pisali so manj svečane

kodekse, uporablja se tudi v vsakdanjem življenju. 1u je bistveno

več ligatur in okrajšav. 1a pisava je čez cel visoki srednji vek in

ima velik vpliv tudi na kontinent. 7blikovanje te pisave naj bioblikoval rokopis >ode? +angor.

N Karolinka minuskula

Pisava evropskega za&oda v visokem srednjem veku, razširila se je po katoliški

Evropi. omovina je frankovska Dalija, od tod gre v Bvico, 6talijo, =nglijo in vz&odno

jadransko obalo. /e 6rska obdrži svojo pisavo. 2arolina postane glavni nosilec. 9e zelo la&ko berljiva in la&ka za pisanje. Posamezne črke se osamosvojijo, nimajo več dvojni& oblik. 9e


10/13

tipična minuskulna pisava. rži se "$linijskega sistema. 7dpravi dualizem med knjižnimi in

pisarniškimi pisavami. 6zginejo pred&odne nacionalne pisave. 3adomesti uncialo in

poluncialo. +ila je zelo pomembna v času izuma tiska. Be vedno pa ni znan njen izvor. 6mamo

več teorij $+abilion (trdi,da je pisava plod zavestne reforme 2arla *elikega,C!)

$zibelka v opatiji 5v.Martin pri 1oursu

$nastane v papeški kuriji

$1ours je bilo le eno izmed žarišč,trdi 1raube

$danes pa še vedno prevladuje mnenje o poligenetičnem nastanku

Prvi teksti so iz -$i& let .stol., v času 2arla *elikega. * zgodnji& karolinški& teksti&

najdemo dvojne oblike črk, predvsem a in n. obdrži se do .stol., ko se začne transformirati v

gotico. 6mamo posebno zvrst, diplomatično minuskulo, ki je pisava listin. -.stol. velja za

najbolj izrazito in najlepšo karolino. 1ipična značilnost je popolnoma zaprt g. pojavi se že e z

repkom. Pokončni s se prelevi v okroglega. Pojavlja se uncialni d.

N Papeka minuskula

7d sredine -.stol. 6zpodrinila je kurialo. 6ma dolge zgornje nastavke in drobne trupe

črk in minuskulni a. začetki stavkov so z incialkami. Es&atokol je drugačen od vladarski&.

Pečati so bularni, viseči pečati, pečat spe$spa. 0ibiški pečat$pečatne so papeške breve. Pečati

so bili na svileni vrvici, če je papež podeljeval neko milost in na konopeljski vrvici, če je

ukazoval.

N %oti"a

9e pisava katere začetek sega v srednji vek, vendar je aktualna še do -.stol. 6me so ji

dali italijanski &umanisti v ".stol. 3e gre za germansko pisavo, vendar pisavo, ki se je razvila

iz karolinške minuskule, kljub temu se obdrži ime. 1ransformacija je potekala v dolgi dobi,

najprej v severni %ranciji, +elgiji, =ngliji v poznem .stol., drugi nemški prostori dosežejospremembe kasneje. Pojaven oblike so številne, sistematika ni tako precizna, kanon

subjektiven. 'rke se začenjajo ožiti in postajajo višje, poudarjena je vertikalna linija, močne

navpične poteze. Pride do lomljenja črk in pol lokov. *edno bolj je izražena tendenca, da ni

več spodnji& podaljškov črk, oz. so omejeni. 'rke se začenjajo zbijati, verižiti, to je posledica,

da pride do povezovalni& lokov. 6mamo različne stopnje kotizacije, koliko je določen rokopis

kalografsko izdelan.

/očimo več vrst gotice $ 1e?tualis:


11/13

minuskulna in knjižna pisava. Anotraj te pisave ločimo še < vrste

tekstura (najvišji kaligrafski nivo, je počasna zato jo uporabljajo za

reprezentančne tekste,srečamo jo tudi na epigrafski& spomeniki&),

rotunda (bolj okrogla pisava), univerzitetne pisave (različna na

vsaki univerzi, teksti so bili poceni, pravoverni in študentje so ji&

rabili za študij, vsaka beseda okrajšana,ker so varčevali s

pergamentom).

$ 2urzivna pisava: v poslovnem življenju, pa tudi zaradi večje

pismenosti prodira na področje knjižni& pisav. Aato te?tualis

izgineva. Pisanje je tekoče, brez prekinitev, zato so zapisane tudi

zračne linije in tako nastanejo povezovalne linije med črkami.

obimo pentlje na podaljški&. 1o ni bila enotna pisava, kanon je

samo splošen okvir, vedno bolj pri&aja do izraza individualnost. *

tem času je razbita razlika med knjižno in kurzivno pisavo.

$ +astarda: razvije se na nemško govorečem področju proti koncu

".stol. iz osnovne gotske kurzive. 0azširjena je v 8.stol., bila je

kompromis med &itro in knjižno pisavo, vključuje prednosti obe&.

7&rani spodnje linije. 9e na višjem kaligrafskem nivoju. 0azlika

med tankimi in debelimi linijami.


12/13


13/13

Documents

ulj_fif_zg1_pzv_sno_paleografija_2005_2006_01