80 Uradni list RS, !t. 80/1999 z dne 1. 10. 1999

3777. Zakon o splo!nem upravnem postopku (ZUP), Stran 12441.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. "lena in prvega odstavka 91. "lena ustave Republike Slovenijeizdajam

U K A Z o razglasitvi zakona o splo!nem upravnem postopku (ZUP)

Razgla!am zakon o splo!nem upravnem postopku (ZUP), ki ga je sprejel Dr#avni zbor Republike Slovenije na seji16. septembra 1999.

$t. 001-22-134/99

Ljubljana, dne 24. septembra 1999.

Predsednik Republike Slovenije

Milan Ku"an l. r.

Z A K O N O SPLO"NEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP)

PRVI DEL SPLO"NE DOLO#BE

I. poglavje

TEMELJNA NA#ELA

1. Veljavnost zakona

1. $len

(1) Po tem zakonu morajo postopati upravni in drugi dr#avni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnihpooblastil, kadar v upravnih stvareh, neposredno uporabljajo" predpise, odlo"ajo o pravicah, obveznostih ali pravnihkoristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.

(2) Javno pooblastilo za postopanje in odlo"anje v upravnih stvareh se podeli z zakonom, za postopanje inodlo"anje v upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti lokalne skupnosti pa s predpisom sveta lokalne skupnosti.

2. Upravna stvar

2. $len

(1) Upravna stvar je odlo"anje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizi"ne ali pravne osebe oziroma druge strankena podro"ju upravnega prava.

(2) $teje se, da gre za upravno stvar, "e je s predpisom dolo"eno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek,odlo"a v upravnem postopku ali izda upravno odlo"bo oziroma, "e to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz naravestvari.

3. Subsidiarna uporaba zakona

3. !len

(1) Posamezna vpra!anja upravnega postopka so lahko za dolo"eno upravno podro"je v posebnem zakonu druga"eurejena, kot so urejena v tem zakonu, "e je za postopanje na takem upravnem podro"ju to potrebno.

(2) Na upravnih podro"jih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po dolo"bahposebnega zakona. Po dolo"bah tega zakona pa se postopa v vseh vpra!anjih, ki niso urejena s posebnim zakonom.

(3) Ta zakon se uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih slu#b odlo"ajo o pravicah ali obveznostih uporabnikovnjihovih storitev.

4. Uporaba zakona v drugih javnopravnih stvareh

4. !len

Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo zna"aja upravne stvari po 2."lenu tega zakona, kolikor ta podro"ja niso urejena s posebnim postopkom.

5. Pomen izraza “organ“ in “uradna oseba“

5. !len

(1) Z organom je po tem zakonu mi!ljen organ dr#avne uprave ali drug dr#avni organ, organ lokalne skupnosti innosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odlo"anje v upravni stvari.

(2) Z uradno osebo je po tem zakonu mi!ljena oseba, ki je v skladu z zakonom poobla!"ena za odlo"anje v upravnistvari ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.

6. Na!elo zakonitosti

6. !len

(1) Organ odlo"a v upravni stvari po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splo!nih aktih,izdanih za izvr!evanje javnih pooblastil.

(2) V upravnih stvareh, v katerih je organ po zakonu ali po predpisu lokalne skupnosti upravi"en odlo"ati po prostempreudarku, mora biti odlo"ba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano.Namen in obseg pooblastila dolo"a zakon ali predpis lokalne skupnosti, ki vsebuje pooblastilo za odlo"anje po prostempreudarku.

(3) Tudi v upravnih stvareh, v katerih je organ upravi"en odlo"ati po prostem preudarku, mora postopati po temzakonu.

7. Varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi

7. !len

(1) Pri postopanju in odlo"anju morajo organi omogo"iti strankam, da "im la#je zavarujejo in uveljavijo svoje pravice;pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v !kodo pravic drugih in ne v nasprotju z javnokoristjo, dolo"eno z zakonom ali z drugim predpisom.

(2) Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago zauveljavitev kak!ne pravice, jo na to opozori.

(3) Pri odlo"anju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisidolo"eni ukrepi, ki so zanje ugodnej!i, "e se z njimi dose#e namen predpisa.

(4) Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udele#encev v postopku nista v !kodo pravic, ki jimgredo po zakonu.

8. Na!elo materialne resnice

8. !len

(1) V postopku je treba ugotoviti resni"no dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna zazakonito in pravilno odlo"bo.

(2) Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odlo"i le v primeru, da tako dolo"a zakon.

9. Na!elo zasli"anja stranke

9. !len

(1) Preden se izda odlo!ba, je treba dati stranki mo"nost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoli#!inah, ki so pomembneza odlo!bo (zasli#anje stranke).

(2) $e so v postopku udele"ene stranke z nasprotujo!imi interesi, mora imeti vsaka stranka mo"nost, da se izjavi ozahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

(3) Organ svoje odlo!be ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana mo"nost, da se o njihizjavijo, razen v primerih, dolo!enih z zakonom.

(4) $e za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom dolo!eno, v kak#ni obliki se lahko opravijo, jih opravijostranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno.

10. Prosta presoja dokazov

10. !len

O tem, katera dejstva je #teti za dokazana, odlo!i uradna oseba, poobla#!ena za odlo!anje v upravni stvari, posvojem prepri!anju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagiuspeha celotnega postopka.

11. Dol"nost govoriti resnico in po#tena uporaba pravic

11. !len

Stranke morajo pred organom govoriti resnico in po#teno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimizakoni, ki urejajo upravni postopek.

12. Samostojnost pri odlo!anju

12. !len

(1) Organ vodi upravni postopek in odlo!a v upravnih stvareh samostojno v okviru in na podlagi zakonov,podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splo#nih aktov, izdanih za izvr#evanje javnih pooblastil.

(2) Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoli#!ineter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoli#!in uporablja predpise oziroma splo#ne akte, izdane za izvr#evanje javnihpooblastil.

13. Pravica prito"be

13. !len

(1) Zoper odlo!bo, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravico prito"be. Samo z zakonom je mogo!e predpisati, da vposameznih upravnih stvareh ni dovoljena prito"ba, !e je na drug na!in zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti.

(2) Kadar je za odlo!anje na prvi stopnji pristojen predstavni#ki organ ali vlada, prito"ba ni dovoljena.

(3) Kadar je za odlo!anje na prvi stopnji pristojno ministrstvo, je prito"ba dovoljena samo v primeru, da tako dolo!azakon. V zakonu mora biti tudi dolo!eno, kdo o prito"bi odlo!a.

(4) Pod pogoji iz tega zakona ima stranka pravico prito"be tudi v primeru, !e organ prve stopnje ni izdal odlo!be onjeni zahtevi v dolo!enem roku.

14. Ekonomi!nost postopka

14. !len

Postopek je treba voditi hitro, s !im manj#imi stro#ki in !im manj#o zamudo za stranke in druge udele"ence vpostopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejopravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odlo!ba.

II. poglavje

PRISTOJNOST

A) STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST

15. !len

(1) Stvarna pristojnost organov za odlo!anje v upravnih stvareh se dolo!a po predpisih, ki urejajo posameznoupravno podro!je ali dolo!ajo organizacijo in delovna podro!ja posameznih organov.

(2) Krajevna pristojnost se dolo!a po predpisih o teritorialni organizaciji dr"avne uprave, po predpisih o teritorijuob!in, mestnih ob!in in #ir#ih samoupravnih lokalnih skupnosti ter po predpisih o organizaciji posameznih organov.

1. Stvarna pristojnost dr"avnih organov

16. !len

(1) Za odlo!anje v upravnih stvareh iz dr"avne pristojnosti so na prvi stopnji stvarno pristojne upravne enote, !ezakon ne dolo!a druga!e.

(2) Za odlo!anje v upravnih stvareh iz dr"avne pristojnosti so na drugi stopnji pristojna ministrstva, !e zakon nedolo!a druga!e.

2. Stvarna pristojnost organov lokalnih skupnosti

17. !len

Za odlo!anje o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti ob!ine ali pokrajine je na prvi stopnji pristojna ob!inska upravaoziroma pokrajinska uprava, !e zakon ne dolo!a druga!e. Za odlo!anje o upravnih stvareh iz prene#ene pristojnostidr"ave na ob!ino ali pokrajino, je na prvi stopnji pristojna ob!inska oziroma pokrajinska uprava, !e zakon ne dolo!adruga!e.

3. Prepoved prevzema in prenosa pristojnosti

18. !len

(1) Noben organ ne more prevzeti posamezne upravne stvari iz pristojnosti drugega organa in je re#iti sam, razen !ezakon tako dolo!a in !e so izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.

(2) $e organ, pristojen za nadzorstvo nad delom organa prve stopnje ugotovi, da organ prve stopnje upravnih stvarine re#uje pravo!asno, opozori na to predstojnika organa prve stopnje in dolo!i rok, v katerem mora organ prve stopnjeizdati odlo!bo v posamezni upravni stvari.

(3) $e po preteku roka iz prej#njega odstavka ni izdana odlo!ba oziroma sklep, s katerim se postopek kon!a, lahkoorgan druge stopnje prevzame upravno stvar v re#evanje, mora pa to storiti, !e bi sicer utegnile nastati #kodljiveposledice za "ivljenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma "ivljenjsko okolje ali premo"enje.

(4) Organ, ki je pristojen za odlo!anje v posamezni upravni stvari, sme samo po izrecnem zakonskem pooblastiluodlo!anje v tej stvari prenesti na kak#en drug organ.

(5) Stvarna in krajevna pristojnost se ne more spremeniti z dogovorom med strankami, organi oziroma strankami inorgani, razen, !e zakon druga!e dolo!a.

4. Krajevna pristojnost

19. !len

(1) Stvarno pristojno ministrstvo odlo!a v upravnih stvareh na obmo!ju celotne dr"ave.

(2) Organi dr"avne uprave, organizirani po teritorialnem na!elu, odlo!ajo v upravnih stvareh na obmo!ju, za kateroso organizirani.

(3) Organi lokalnih skupnosti odlo!ajo v upravnih stvareh na obmo!ju lokalne skupnosti.

20. !len

(1) V mejah predpisov iz drugega odstavka 15. !lena tega zakona in v okviru 19. !lena tega zakona se dolo!akrajevna pristojnost:

1. v stvareh, ki se nana#ajo na nepremi!nine – po kraju, kjer ta le"i;

2. v stvareh, ki se nana#ajo na dejavnosti dr"avnih organov, organov lokalnih skupnosti in pravnih oseb – ponjihovem sede"u; v stvareh, ki se nana#ajo na dejavnosti njihovih enot – po sede"u enote;

3. v stvareh, ki se nana#ajo na poklicno dejavnost posameznikov, ki se opravlja v dolo!enem kraju – po kraju, kjer se

dejavnost prete!no opravlja oziroma, kjer naj bi se prete!no opravljala;

4. v drugih stvareh – po stalnem prebivali"#u stranke.

(2) $e stranka nima stalnega prebivali"#a v dr!avi, se dolo#i krajevna pristojnost po njenem za#asnem prebivali"#u vdr!avi, #e niti tega nima, pa po njenem zadnjem stalnem oziroma za#asnem prebivali"#u v dr!avi.

(3) $e v postopku sodeluje ve# strank, se dolo#i pristojnost po stranki, zoper katero se vodi postopek oziroma, zoperkatero je naperjen zahtevek.

(4) $e se krajevna pristojnost ne da dolo#iti po dolo#bah prvih treh odstavkov tega #lena, se dolo#i po kraju, kjer jenastal povod za postopek.

(5) V stvareh, ki se nana"ajo na vodno ali zra#no plovilo, ki se vpisuje v poseben vpisnik, in v stvareh, za katere jenastal povod za postopek na tovrstnem vodnem ali zra#nem plovilu, se dolo#i krajevna pristojnost po sede!u organa, prikaterem se vodi vpisnik, v katerega je vpisano vodno oziroma zra#no plovilo oziroma, ki je sicer pristojen za upravnostvar.

5. Stek pristojnosti

21. !len

(1) $e bi bila po dolo#bah 19. in 20. #lena tega zakona hkrati krajevno pristojna dva ali ve# stvarno pristojnihorganov, je pristojen tisti organ, ki je prvi za#el postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri odnjih bo vodil postopek.

(2) Ne glede na prej"nji odstavek mora vsak krajevno pristojen organ opraviti na svojem obmo#ju tista dejanjapostopka, ki jih ni mogo#e odlagati.

6. Ustalitev pristojnosti

22. !len

(1) Organ, ki je kot krajevno pristojen za#el postopek, ostane pristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkomokoli"#ine, po katerih bi bil krajevno pristojen kak"en drug organ. Organ, ki je za#el postopek, lahko odstopi zadevoorganu, ki je postal krajevno pristojen po novih okoli"#inah, #e se s tem znatno olaj"a postopek, zlasti za stranko.

(2) $e zakon ne dolo#a druga#e, ostane organ, ki je kot stvarno pristojen za#el postopek, pristojen tudi tedaj, kadarse med postopkom spremeni zakon tako, da dolo#a za odlo#anje v upravni stvari stvarno pristojnost drugega organa.

23. !len

(1) Vsak organ mora po uradni dol!nosti med postopkom ves #as paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost.

(2) $e organ spozna, da ni pristojen za dolo#eno upravno stvar, postopa tako, kot je dolo#eno v tretjem in #etrtemodstavku 65. #lena tega zakona.

(3) $e je nepristojni organ opravil kak"no dejanje postopka, preudari pristojni organ, ki mu je stvar odstopljena, ali jetreba katero od teh dejanj ponoviti. Organ, ki je opravil taka dejanja, mora pristojnemu organu odstopiti spise o tehdejanjih.

7. Stranke z diplomatsko imuniteto

24. !len

(1) Glede pristojnosti doma#ih organov v stvareh, v katerih je stranka tujec, ki u!iva v Sloveniji imunitetno pravico,tuja dr!ava ali mednarodna organizacija, veljajo mednarodne pogodbe in druga pravila mednarodnega prava, kiobvezujejo Slovenijo.

(2) $e nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(3) Uradna dejanja, ki se ti#ejo oseb z imuniteto, se opravljajo s posredovanjem ministrstva, pristojnega za zunanjezadeve.

8. Prostorska omejitev pristojnosti

25. !len

(1) Vsak organ opravlja uradno delo v mejah svojega obmo#ja.

(2) $e bi bilo nevarno odla"ati z uradnim dejanjem, ki bi ga bilo treba opraviti izven obmo#ja organa, ga sme opravitiorgan tudi izven svojega obmo#ja. To pa mora takoj sporo#iti organu, na katerega obmo#ju je dejanje opravil. Takadejanja lahko opravi dr!avni organ tudi v razmerju do organa lokalne skupnosti in obratno.

(3) Uradna dejanja v stavbah ali drugih objektih, ki so v uporabi voja"kih organov, se opravljajo po poprej"nji

naznanitvi pristojnemu voja!kemu poveljniku. "e gre za objekt, ki u#iva voja!ko tajnost, se uradna dejanja opravijo vsporazumu s pristojnim voja!kim poveljnikom. Tak!na naznanitev ni potrebna v nujnih zadevah.

(4) Uradna dejanja na eksteritorialnem obmo$ju se opravijo s posredovanjem ministrstva, pristojnega za zunanjezadeve, razen, $e gre za nujna dejanja v javnem interesu in pravila mednarodnega prava, ki zavezujejo Slovenijo, todopu!$ajo.

9. Spor o pristojnosti

26. !len

(1) Vlada odlo$a v sporih o pristojnosti:

1. med ministrstvi;

2. med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona, in ministrstvi;

3. med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona.

(2) Ministrstvo, pristojno za upravo, odlo$a v sporih o pristojnosti:

1. med upravnimi enotami;

2. med upravnimi enotami in nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona.

(3) Ustavno sodi!$e odlo$a v sporih o pristojnosti:

1. med sodi!$i in drugimi dr#avnimi organi;

2. med dr#avnimi organi in organi lokalnih skupnosti;

3. med organi lokalnih skupnosti.

(4) V sporih o pristojnosti med enotami ali izpostavami ministrstev ali nosilca javnega pooblastila, odlo$a samoministrstvo oziroma nosilec javnega pooblastila.

(5) %upan ali njemu ustrezen organ odlo$a v sporih o pristojnosti:

1. med organi iste lokalne skupnosti;

2. med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi predpisa lokalne skupnosti;

3. med nosilci javnih pooblastil iz prej!nje alinee in organi lokalnih skupnosti.

(6) Minister, pristojen za upravo, odlo$a v sporih o pristojnosti med #upanom in svetom iste samoupravne lokalneskupnosti.

27. !len

(1) Kadar sta dva organa izjavila, da sta pristojna ali da nista pristojna za odlo$anje v isti upravni stvari, poda predlogza odlo$anje v sporu o pristojnosti organ, ki se je zadnji izrekel, da ni pristojen oziroma organ, ki meni, da je drugi organprevzel njegovo pristojnost. Predlog lahko poda tudi stranka.

(2) Organ, ki odlo$a v sporu o pristojnosti, s sklepom odlo$i, kateri organ je pristojen za upravno zadevo in odpraviodlo$bo, ki jo je v upravni stvari izdal nepristojni organ, oziroma odpravi sklep, s katerim se je pristojni organ izrekel zanepristojnega, in po!lje zadevo s spisi pristojnemu organu.

(3) Zoper sklep, s katerim se odlo$i v sporu o pristojnosti, stranka ne more vlo#iti posebne prito#be, lahko pa za$neupravni spor, razen, $e je v sporu o pristojnosti odlo$alo ustavno sodi!$e.

(4) V primeru iz prvega odstavka 21. $lena in v primeru iz 22. $lena tega zakona spor o pristojnosti ni dopusten.Zahtevo za tak!en spor o pristojnosti organ, pristojen za odlo$anje v sporu o pristojnosti, zavr#e.

10. Katera uradna oseba je poobla"!ena za postopek in za odlo!anje

28. !len

(1) V upravni stvari, za katero je pristojen monokrati$en (individualno voden) organ, izda odlo$bo v upravnempostopku njegov predstojnik, $e ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi dolo$eno druga$e.

(2) Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odlo$anje v upravnih stvareh izdolo$ene vrste zadev.

(3) Pooblastilo za odlo$anje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odlo$itvijo.

(4) In!pektor ima #e po zakonu pooblastilo za odlo$anje v upravnih stvareh.

29. !len

(1) Pri kolegijskih organih izdaja odlo$be v upravnih stvareh sam kolegijski organ, $e ni z zakonom oziroma s

predpisom sveta lokalne skupnosti dolo!eno, da izdaja odlo!be v upravnem postopku predsednik kolegijskega organa.

(2) Kadar je za odlo!anje v upravni stvari pristojen kolegijski organ, vodi postopek do izdaje odlo!be njegov !lan, kiga dolo!i sam organ. Uradna oseba kolegijskega organa mora izpolnjevati pogoje za vodenje postopka iz 31. !lenatega zakona. V primeru, da take osebe v kolegijskem organu ni, vodi postopek do izdaje odlo!be uradna oseba, kiizpolnjuje pogoje iz 31. !lena tega zakona in jo kolegijski organ za to pooblasti.

(3) V primeru iz prej"njega odstavka predlo#i oseba, ki je vodila postopek, kolegijskemu organu, ki je pristojen zaodlo!anje, pisno poro!ilo in predlog odlo!be.

30. !len

(1) Predstojnik organa lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje posameznih dejanj vpostopku pred izdajo odlo!be.

(2) $upan lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v postopku zaposlenega v ob!inski upravi.

(3) %e v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajatiodlo!be in take sklepe, s katerimi se kon!a postopek.

(4) %e predstojnik organa oziroma #upan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek doizdaje odlo!be vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje.

31. !len

Upravni postopek lahko vodi in v njem odlo!a samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit izupravnega postopka. Vrsto in stopnjo izobrazbe ter vsebino strokovnega izpita predpi"e vlada.

32. !len

V upravnih stvareh, o katerih odlo!ajo nosilci javnih pooblastil, se glede vpra"anja, katera oseba je poobla"!ena zaodlo!anje oziroma za opravljanje posameznih dejanj v postopku, smiselno uporabljajo dolo!be tega zakona, !e drugzakon ne dolo!a druga!e.

11. Pravna pomo!

33. !len

(1) Za posamezna dejanja v postopku, ki jih je treba opraviti izven obmo!ja pristojnega organa, zaprosi ta organ tistidr#avni organ, na katerega obmo!ju je treba dejanje opraviti. Na enak na!in so si dol#ni dajati pravno pomo! med sebojtudi organi lokalnih skupnosti.

(2) Organ, ki vodi postopek, lahko zaprosi drug organ za pojasnila in podatke, potrebne za ugotovitev dejstev,pomembnih za izdajo odlo!be.

34. !len

(1) Dr#avni organi in organizacije, ki imajo javno pooblastilo za odlo!anje v upravnih stvareh, morajo dajati drugdrugemu pravno pomo! v upravnem postopku. Za tako pomo! prosijo s posebnim zaprosilom.

(2) Zapro"eni organ kot tudi organizacija iz prej"njega odstavka mora ugoditi zaprosilu v mejah svojega obmo!ja indelovnega podro!ja brez odla"anja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zaprosila.

(3) Od sodi"!a se lahko zaprosi pravna pomo! za posamezna dejanja v postopku samo, !e zakon tako dolo!a.

(4) Organ lahko zaprosi sodi"!e naj mu po"lje spise, ki so mu potrebni v upravnem postopku. Sodi"!e mora ugodititakemu zaprosilu, !e se s tem ne ovira sam sodni postopek. Sodi"!e lahko dolo!i rok, v katerem mu je treba spise vrniti.

(5) Za pravno pomo! v razmerju s tujimi organi veljajo dolo!be mednarodnih pogodb, !e teh ni, pa na!elovzajemnosti. %e nastane dvom o vzajemnosti, da o tem pojasnilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(6) Doma!i organi dajejo tujim organom pravno pomo! na na!in, kot to dolo!a zakon. Organ odre!e pravno pomo!,!e se prosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu. Dejanje, za katero prosi tuji organ, se lahko opravi tudi na na!in, kiga #eli tuji organ, !e tak postopek ne nasprotuje javnemu redu.

(7) %e v mednarodnih pogodbah ni predvidena mo#nost neposredne pravne pomo!i med doma!imi in tujimi organi,ob!ujejo doma!i organi s tujimi organi preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

B) IZLO"ITEV

35. !len

Predstojnik oziroma poobla"!ena uradna oseba organa ne sme odlo!ati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:

1. !e je v zadevi, o kateri te!e postopek, stranka, soupravi!enec oziroma sozavezanec, pri!a, izvedenec,poobla"!enec ali zakoniti zastopnik stranke;

2. !e je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali poobla"!enec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti dov"tetega !etrtega kolena ali !e je z njo v zakonski zvezi, ali v sva"tvu do v"tetega drugega kolena, !etudi je zakonskazveza prenehala, ali !e z njo #ivi ali je #ivela v izvenzakonski skupnosti;

3. !e je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali poobla"!enca;

4. !e je bila udele#ena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odlo!anju.

36. !len

Uradna oseba, ki naj bi odlo!ila v dolo!eni upravni stvari ali opravila kak"no dejanje v postopku, mora takoj, ko zveza kak"en izlo!itveni razlog iz 35. !lena tega zakona, prenehati s kakr"nimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporo!itiorganu, pristojnemu za odlo!anje o izlo!itvi. $e uradna oseba misli, da so podane kak"ne druge okoli"!ine, kiopravi!ujejo njeno izlo!itev, sporo!i to omenjenemu organu, ne sme pa prenehati z delom.

37. !len

(1) Stranka lahko zahteva izlo!itev uradne osebe iz razlogov na"tetih v 35. !lenu tega zakona, lahko pa tudi, kadardruge okoli"!ine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem mora stranka navesti okoli"!ine, zaradi katerih je ponjenem mnenju podan kak"en razlog za izlo!itev.

(2) Uradna oseba, katere izlo!itev je zahtevala stranka iz kak"nega od razlogov, na"tetih v 35. !lenu tega zakona, nesme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati.

38. !len

(1) O izlo!itvi ministra odlo!i vlada. O izlo!itvi predstojnikov organov in organizacij v sestavi ministrstev in uradnihoseb v ministrstvu odlo!a minister.

(2) O izlo!itvi uradne osebe v organih ter organizacijah v sestavi ministrstev odlo!a predstojnik organa oziromaorganizacije.

(3) O izlo!itvi na!elnika upravne enote odlo!a minister, pristojen za upravo.

(4) O izlo!itvi uradne osebe upravne enote odlo!a na!elnik upravne enote.

(5) O izlo!itvi uradnih oseb nosilcev javnih pooblastil odlo!a predstojnik organa, ki odlo!a o prito#bi zoper odlo!botake organizacije, !e prito#ba ni dovoljena, pa minister, ki vodi ministrstvo, v katerega delovno podro!je spada upravnastvar.

(6) O izlo!itvi tajnika in uradnih oseb ob!inske uprave odlo!a #upan.

(7) O izlo!itvi #upana odlo!a ob!inski svet, ki v tem primeru tudi odlo!i v upravni stvari.

(8) O izlo!itvi uradne osebe v stvareh iz prene"ene dr#avne pristojnosti na ob!ino odlo!i pristojno ministrstvo, kidolo!i drugo uradno osebo.

(9) O izlo!itvi se odlo!i s sklepom.

39. !len

(1) V sklepu o izlo!itvi je treba dolo!iti uradno osebo, ki bo namesto izlo!ene osebe opravljala posamezna dejanjaali vodila celoten postopek oziroma odlo!ila o stvari.

(2) Zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranke za izlo!itev, je dovoljena posebna prito#ba.

40. !len

Dolo!be tega zakona o izlo!itvi se smiselno uporabljajo tudi za !lane kolegijskih organov in druge funkcionarje terdruge osebe, ki bi bile poobla"!ene za odlo!anje v upravnih stvareh oziroma opravljanje dejanj v postopku.

41. !len

(1) Dolo!be tega zakona o izlo!itvi se smiselno uporabljajo tudi za zapisnikarje.

(2) Sklep o izlo!itvi zapisnikarja izda uradna oseba, ki vodi postopek.

III. poglavje

STRANKA IN NJENO ZASTOPANJE

1. Stranka

42. !len

(1) Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizi!na oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, nakatere zahtevo je za!et postopek ali zoper katero te!e postopek.

(2) Stranke so lahko tudi drugi (skupina oseb, itd.), !e so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odlo!a vupravnem postopku.

43. !len

(1) Pravico udele"evati se postopka ima tudi oseba, ki izka"e pravni interes. Pravni interes izka"e oseba, ki zatrjuje,da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udele"enec).

(2) Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.

(3) Oseba iz prvega odstavka tega !lena ima v postopku enake pravice in dol"nosti kot stranka, !e zakon ne dolo!adruga!e.

44. !len

Organ mora ves !as med postopkom po uradni dol"nosti skrbeti za to, da so v postopku udele"eni vsi, na katerihpravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odlo!ba.

45. !len

(1) Dr"avni to"ilec, dr"avni pravobranilec in drugi dr"avni organi, ki so po zakonu upravi!eni v upravnem postopkuzastopati javne koristi, imajo v mejah takega pooblastila pravice in dol"nosti stranke.

(2) Organi iz prvega odstavka tega !lena ne morejo imeti v upravnem postopku ve!jih pravic, kot jih imajo stranke.

2. Procesna sposobnost in zakoniti zastopnik

46. !len

(1) Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja dejanje v postopku (procesna sposobnost).

(2) Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je procesno sposobna v mejah svoje poslovnesposobnosti.

(3) Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznanaposlovna sposobnost.

(4) Tuj dr"avljan, ki ni procesno sposoben po pravu svoje dr"ave, je pa procesno sposoben po na#em zakonu, lahkosam opravlja procesna dejanja.

47. !len

(1) Stranko, ki nima procesne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik.

(2) Zakoniti zastopnik je dolo!en z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona.

(3) Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja razen v primerih, ko je s predpisomdolo!eno, da mora imeti za posamezna procesna dejanja posebno dovoljenje.

(4) Organ lahko od osebe, ki nastopa kot zakoniti zastopnik, zahteva, da predlo"i dokazila, da je strankin zakonitizastopnik.

(5) $e organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbni#tvom, ne ka"e potrebneskrbnosti pri zastopanju, naznani to skrbstvenemu organu.

48. !len

(1) Pravna oseba opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku, ki ga dolo!a zakon oziroma splo#ni aktpravne osebe v skladu z zakonom.

(2) Monokrati!no voden dr"avni organ opravlja dejanja v postopku po predstojniku oziroma po predstavniku, ki ga

dolo!i predstojnik. Kolegijski dr"avni organ opravlja dejanja v postopku po predsedniku oziroma po osebi, ki jo dolo!isam organ.

(3) Dolo!be prvega in drugega odstavka tega !lena veljajo tudi za organe lokalnih skupnosti.

(4) Osebe iz drugega odstavka 42. !lena tega zakona, opravljajo dejanja v postopku po osebi, ki jo dolo!ijo, !e ni vposebnih predpisih druga!e dolo!eno.

49. !len

Organ mora med postopkom ves !as po uradni dol"nosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka vpostopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.

50. !len

(1) #e stranka med postopkom umre (fizi!na oseba) ali preneha (pravna oseba), se postopek nadaljuje, !e gre vpostopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike.

(2) #e postopka ni mogo!e nadaljevati, organ ustavi postopek s sklepom. Zoper ta sklep je dovoljena posebnaprito"ba.

3. Za!asni zastopnik

51. !len

(1) #e procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika ali je treba opraviti kak$no dejanje zoper osebo,katere prebivali$!e je neznano in nima poobla$!enca, ji postavi organ, ki vodi postopek, za!asnega zastopnika, !e tonarekuje nujnost zadeve in je treba izvesti postopek. Organ, ki je postavil za!asnega zastopnika procesno nesposobnistranki, mora o tem nemudoma obvestiti skrbstveni organ. #e pa je postavil za!asnega zastopnika komu, !igarprebivali$!e je neznano, razglasi svoj sklep na oglasni deski, po potrebi pa tudi na drug primeren na!in. Sklep se objavitudi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Organ postavi stranki za!asnega zastopnika tudi v primeru, ko si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnikanasprotujejo in v primeru, ko imata nasprotni stranki istega zakonitega zastopnika.

(3) #e stranka, ki ni fizi!na oseba, nima zastopnika, predstavnika, pa tudi ne poobla$!enca, postavi organ, ki vodipostopek, ob pogojih iz prvega odstavka tega !lena taki stranki za!asnega zastopnika in ji to brez odla$anja sporo!i.

(4) V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega !lena se postavi za!asni zastopnik tudi takrat, kadar jetreba opraviti dejanje, ki ga ni mogo!e odlo"iti, stranke oziroma njenega poobla$!enca ali zastopnika pa ni mogo!epravo!asno povabiti. To je treba takoj sporo!iti stranki, poobla$!encu oziroma zastopniku.

(5) Postavljena oseba mora sprejeti zastopanje. Zastopanje sme odkloniti samo iz razlogov, ki so dolo!eni vposebnih predpisih. Za!asni zastopnik sodeluje samo v postopku oziroma pri dejanju, za katerega je postavljen, in letoliko !asa, dokler so podani razlogi za to.

(6) Za!asni zastopnik ima v postopku oziroma pri dejanjih za katerega je postavljen vse pravice in dol"nostizakonitega zastopnika.

4. Skupni predstavnik

52. !len

(1) #e ni s posebnim predpisom druga!e dolo!eno, lahko dvoje ali ve! strank skupaj nastopa v isti zadevi. V takemprimeru morajo navesti, katera od njih bo nastopila kot njihov skupni predstavnik ali pa postaviti skupnegapoobla$!enca.

(2) #e poseben pravni predpis tega ne prepoveduje, lahko organ, ki vodi postopek, nalo"i s sklepom strankam, ki soudele"ene v postopku z istovetnimi zahtevki ali obveznostmi naj v dolo!enem roku navedejo, katera od njih jih bopredstavljala, ali pa da postavijo skupnega poobla$!enca. #e stranke temu sklepu ne ugodijo, jim lahko organ ssklepom dolo!i skupnega predstavnika, ki obdr"i to lastnost toliko !asa, dokler stranke ne postavijo drugega skupnegapredstavnika ali poobla$!enca. Zoper tak sklep imajo stranke pravico posebne prito"be, ki pa ne zadr"i izvr$itve.

(3) Tudi tedaj, kadar stranke imajo skupnega predstavnika oziroma poobla$!enca oziroma jim je skupni predstavnikpostavljen s sklepom organa, obdr"i vsaka stranka pravico samostojno vlagati prito"bo in uporabljati druga pravnasredstva.

(4) #e stranka nastopa v postopku tudi sama, mora procesna dejanja opravljati v rokih, ki te!ejo za skupnegapredstavnika.

5. Poobla"!enec

53. !len

(1) Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik lahko dolo!i poobla$!enca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih,pri katerih mora stranka sama dajati izjave.

(2) Dejanja v postopku, ki jih opravi poobla!"enec v mejah pooblastila, imajo enak pravni u"inek, kot "e bi jihopravila sama stranka.

(3) Poleg poobla!"enca lahko stranka na obravnavi ali izven nje tudi sama daje izjave, organ pa lahko zahtevaizjave od nje same.

(4) #e je stranka navzo"a, ko da njen poobla!"enec ustno izjavo, lahko takoj nato spremeni ali prekli"e njegovoizjavo. #e se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega poobla!"enca, ki se ti"eta dejstev, ne ujemata, presodi organ, kivodi postopek, obe izjavi po 10. "lenu tega zakona.

54. !len

(1) Poobla!"enec je lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben.

(2) Za zastopanje pred organom se lahko pooblasti tudi odvetni!ka dru$ba. V tem primeru se !teje, da je pooblastilodano vsem odvetnikom poobla!"ene odvetni!ke dru$be.

(3) Za zastopanje se lahko pooblasti tudi strokovna organizacija, ki je registrirana za opravljanje dolo"enedejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka.

(4) #e organ ugotovi, da poobla!"enec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na !kodljiveposledice, ki ji lahko nastanejo.

55. !len

(1) Pooblastilo se lahko da pisno ali ustno na zapisnik.

(2) #e stranka ne zna pisati ali se ne more podpisati, mora biti pooblastilo dano ustno na zapisnik. #e to ni mogo"ezaradi bolezni stranke ali drugih utemeljenih razlogov, lahko da pisno pooblastilo, ki ga podpi!eta dve pri"i. Pri"ipodpi!eta pisno pooblastilo potem, ko je bilo prebrano stranki in je stranka izjavila, da se z njegovo vsebino strinja.

(3) #e organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali pri"i pred organom alinotarjem potrdijo pisno pooblastilo.

(4) Uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, lahko izjemoma dovoli, da opraviposamezno dejanje v imenu stranke kot njen poobla!"enec brez pooblastila "lan njene dru$ine ali gospodinjstva,oseba, ki je pri njej zaposlena ali pa kdo drug, "e ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. #e zahtevataka oseba uvedbo postopka ali "e da med postopkom izjavo, ki je v nasprotju s prej!njo izjavo stranke, zahteva uradnaoseba od nje, naj predlo$i v dolo"enem roku naknadno pooblastilo.

(5) Organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predlo$ila pooblastila, vendar ji nalo$i, dav dolo"enem roku predlo$i pooblastilo in izka$e v pooblastilu odobritev $e opravljenih dejanj. Do predlo$itve pooblastilani dovoljeno izdati odlo"be. #e po izteku roka ni predlo$eno pooblastilo, se opravljena dejanja ne upo!tevajo.

(6) #e oseba iz "etrtega ali petega odstavka tega "lena v roku, ki ga dolo"i organ, ne predlo$i pooblastila za vlo$enozahtevo oziroma za vlo$eno prito$bo ali izredno pravno sredstvo, organ zavr$e tak!no vlogo, razen "e je dol$annadaljevati postopek po uradni dol$nosti.

56. !len

(1) #e je pooblastilo v obliki zasebne listine, pa nastane dvom o njegovi pristnosti, se lahko nalo$i, naj se predlo$ioverjeno pooblastilo ali da pooblastilo ustno na zapisnik.

(2) Pravilnost pooblastila se preizkusi po uradni dol$nosti. V primeru, da ugotovi pomanjkljivosti pooblastila, organpozove stranko, naj te pomanjkljivosti odpravi. Organ v tak!nem primeru ravna po petem in !estem odstavku 55. "lenatega zakona.

57. !len

(1) Pooblastilo se lahko da za ves postopek ali samo za posamezna dejanja, lahko pa se tudi "asovno omeji.Pooblastilo se lahko da tudi samo za sprejem spisov (vro"anje).

(2) Pooblastilo ne preneha, "e stranka umre, izgubi procesno sposobnost ali "e se zamenja njen zakoniti zastopnik;pravni naslednik stranke oziroma njen novi zakoniti zastopnik pa lahko prekli"e prej!nje pooblastilo.

(3) Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe, ki ga je dala.

(4) Ob ste"aju preneha pooblastilo, ki ga je dal ste"ajni dol$nik, ko nastopijo posledice za"etka ste"ajnega postopka.#e je pravni osebi potrebno odvrniti !kodo, je poobla!"enec, ne glede na prej!nji odstavek, dol$an !e en mesecopravljati procesna dejanja.

58. !len

(1) Stranka lahko pooblastilo vsak "as prekli"e, poobla!"enec pa se mu lahko ob vsakem "asu odpove.

(2) Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti organu pisno ali ustno na zapisnik.

(3) Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka, ko se ji naznani.

(4) Pooblastila ni mogo!e odpovedati med dejanjem v postopku.

59. !len

(1) "e je poobla#!enec odvetnik, pa v pooblastilu, ki mu ga je dala stranka, ni omejitev in konkretno dolo!enihprocesnih pravic, ima odvetnik pravico opravljati vsa procesna dejanja v postopku o tej upravni stvari, zlasti pa vlo$iti inumakniti zahtevo ali pro#njo, pripoznati nasprotni zahtevek, skleniti poravnavo, vlo$iti prito$bo, zahtevati izvr#bo, sprejetiod nasprotne stranke pla!ilo stro#kov postopka ter prenesti pooblastilo na drugega odvetnika v celoti ali za posameznadejanja. O slednjem mora odvetnik nemudoma obvestiti stranko.

(2) Za vlo$itev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predlo$iti posebno pooblastilo.

(3) Odvetnika lahko nadome#!a odvetni#ki kandidat, ki je pri njemu zaposlen, ali odvetni#ki pripravnik, ki dela vnjegovi pisarni.

(4) "e stranko v postopku zastopa oseba, ki ni odvetnik in v pooblastilu ni omejitev, lahko poobla#!enec opravlja vsaprocesna dejanja, vendar pa mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenospooblastila na drugega ter za vlo$itev izrednih pravnih sredstev.

60. !len

Dolo!be tega zakona, ki se nana#ajo na stranke, veljajo smiselno tudi za njihove zakonite zastopnike, za!asnezastopnike, predstavnike in poobla#!ence.

61. !len

(1) Stranki je treba dovoliti, da pripelje v stvareh, za katere se zahteva strokovno poznavanje vpra#anj v zvezi spredmetom postopka, strokovnjaka, ki ji bo dajal pojasnila in nasvete (strokovni pomo!nik). Ta ne zastopa stranke.

(2) Stranka ne sme pripeljati kot strokovnega pomo!nika nekoga, ki ni opravilno sposoben.

IV. poglavje

JEZIK V POSTOPKU

62. !len

(1) Upravni postopek se vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pi#ejo odlo!be, sklepi, zapisnik,uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku.

(2) Na obmo!jih ob!in, kjer sta pri organu poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma mad$arskijezik (v nadaljevanju: jezik narodne skupnosti), upravni postopek te!e v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti,!e stranka v tem jeziku vlo$i zahtevo, na podlagi katere se postopek za!ne oziroma, !e stranka to zahteva kadarkolimed postopkom.

(3) "e so v postopku udele$ene tudi stranke, ki niso zahtevale postopka v jeziku narodne skupnosti na na!in izprej#njega odstavka, postopek te!e v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti.

(4) Kadar organ na obmo!jih ob!in, kjer je uradni jezik poleg slovenskega jezika tudi jezik narodne skupnosti, odlo!ibrez poprej#njega zasli#anja stranke, izda odlo!bo v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti, ustno odlo!bo paizda v jeziku, ki ga stranka razume.

(5) Pripadniki italijanske in mad$arske narodne skupnosti imajo v postopku pred organi izven obmo!ja, na kateremsta uradna jezika tudi italijanski in mad$arski jezik, pravico uporabljati svoj jezik.

(6) "e vloga ni vlo$ena v uradnem jeziku, organ ravna tako, kot je predpisano za ravnanje za nepopolno oziromapomanjkljivo vlogo.

(7) Stranke in drugi udele$enci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem te!e postopek ali ga ne more uporabljatizaradi invalidnosti, imajo pravico spremljati potek postopka po tolma!u. Organ jih je dol$an o tem pou!iti.

V. poglavje

OB"EVANJE ORGANOV IN STRANK

1. Vloge

63. !len

(1) Z vlogami so mi#ljene zahteve, obrazci, predlogi, prijave, pro#nje, prito$be, ugovori in druga dejanja, s katerimi seposamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obra!ajo na organe.

(2) Vloga se lahko vlo$i v pisni obliki ali ustno. Pisna vloga je vloga, ki je napisana lastnoro!no, mehanografsko ali spomo!jo elektronskega medija.

(3) Pisna vloga se praviloma izro!i naravnost organu ali po"lje po po"ti ali telefaksu. Ustna vloga se vlo#i pri organuna zapisnik.

(4) $e ni druga!e predpisano, se lahko po"lje vloga tudi po elektronskem mediju, kolikor obstajajo pri organutehni!ne mo#nosti sprejema tak"ne vloge.

(5) $e ni druga!e predpisano, se lahko po"lje vloga tudi brzojavno.

(6) Kratka in nujna sporo!ila se lahko dajo tudi po telefonu, !e je glede na naravo stvari to mogo!e.

64. !len

Vloga se izro!i organu, ki je pristojen za sprejem; vlo#i se lahko vsak delavnik med delovnim !asom. Za ustne vloge,ki niso vezane na rok ali tudi sicer niso neodlo#ljive, se lahko dolo!i, da se sprejemajo samo ob dolo!enih urah vdelovnem !asu in ob uradnih dneh. $as vlaganja takih vlog objavi vsak organ v svojih prostorih na vidnem mestu.

65. !len

(1) Organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporo!ila, je dol#an sprejeti vlogo, ki se mu izro!i,oziroma vzeti ustno sporo!ilo na zapisnik.

(2) Uradna oseba, ki sprejme vlogo, mora vlo#niku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Za tako potrdilo se nepla!a taksa.

(3) $e organ ni pristojen za sprejem pisne vloge oziroma za sprejem ustne vloge na zapisnik, opozori uradna osebana to vlo#nika in ga napoti k pristojnemu organu. $e vlo#nik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporo!ilosprejme, je uradna oseba dol#na to storiti. Tako vlogo organ s sklepom zavr#e zaradi nepristojnosti.

(4) $e dobi organ po po"ti, telefaksu, brzojavno ali po elektronskem mediju vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ninobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo po"lje brez odla"anja pristojnemu organu oziromasodi"!u in to sporo!i stranki. $e organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brezodla"anja sklep, s katerim zavr#e vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj po"lje stranki.

(5) Zoper sklep po tretjem in !etrtem odstavku tega !lena je dovoljena posebna prito#ba.

(6) Ne glede na dolo!be prej"njih odstavkov ravna organ po prvem odstavku 129. !lena tega zakona, !e ugotovi, dase vloga ne nana"a na upravno stvar.

66. !len

(1) Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati:navedbo organa, kateremu se po"ilja, zadevo, katere se ti!e, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo jemorebitni zastopnik ali poobla"!enec, osebno ime, firmo oziroma ime vlagatelja, prebivali"!e (naslov) oziroma sede#vlo#nika oziroma njegovega zastopnika ali poobla"!enca.

(2) Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih dolo!a zakon ali drug predpis.

(3) Vlo#nik mora vlogo lastnoro!no podpisati, razen !e to zaradi oblike vloge ni mogo!e. Izjemoma jo lahko podpi"enamesto njega njegov zakonec, o!e ali mati, sin ali h!i ali pa odvetnik, ki je po strankinem pooblastilu vlogo sestavil.Kdor podpi"e vlo#nika, mora na vlogi podpisati svoje ime in pristaviti svoj naslov.

(4) $e vlo#nik ne zna pisati ali se ne more podpisati, ga podpi"e kdo drug, ki zna pisati; ta se mora podpisati tudi samin pristaviti svoj naslov.

67. !len

(1) $e je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavre!i. Organ, ki prejme tako vlogo,mora v roku treh dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in dolo!iti vlo#niku rok, v katerem jo mora popraviti. Pozivza odpravo pomanjkljivosti se po"lje v pisni obliki, lahko pa se sporo!i vlo#niku tudi po telefonu ali tudi ustno, !e pridevlo#nik k organu. O tem se napravi v spisu uradni zaznamek.

(2) $e stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se "teje, da je vloga vlo#ena takrat, ko je bila vlo#ena vloga, s katero sopomanjkljivosti odpravljene. $e stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavr#e vlogo.

(3) $e dobi organ vlogo po elektronskem mediju ali telefonsko sporo!ilo, pa dvomi, ali je vlogo oziroma sporo!ilo resposlal tisti, !igar ime je navedeno v vlogi, oziroma ali je dal telefonsko sporo!ilo res tisti, ki je po telefonu povedal svojeime, zahteva organ, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo. $e stranka ne ravna tako v dolo!enem jiroku, se "teje, da vloga sploh ni bila vlo#ena.

68. !len

(1) Vloga je vlo#ena pravo!asno, !e jo pristojni organ prejme, preden izte!e rok.

(2) $e se po"lje vloga po po"ti priporo!eno ali pa brzojavno, se za dan, ko je organ prejel vlogo, "teje dan oddaje napo"to.

(3) Za osebe, ki so v voja"ki slu#bi, se za dan, ko je organ prejel vlogo, "teje dan, ko te osebe izro!ijo vlogo voja"kienoti oziroma poveljstvu. To velja tudi za civilne osebe, ki slu#bujejo v Slovenski vojski, !e v kraju kjer slu#bujejo, ni

redne po!te.

(4) Za osebe, ki jim je vzeta prostost, se za dan, ko je organ prejel vlogo, !teje dan, ko te osebe izro"ijo vlogo upravizavoda, v katerem so.

(5) #e je pristojni organ dolo"il dan za obravnavanje vloge, ki jo mora stranka vlo$iti, in pozval stranko, naj po!ljevlogo do dolo"enega dne, mora upo!tevati vlogo, ki jo je prejel pred za"etkom obravnavanja.

(6) #e je sicer pravo"asno vlo$ena vloga nepopolna ali nerazumljiva, pa vlo$nik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki gaje dolo"ila uradna oseba, se !teje, da je vloga pravo"asna.

69. !len

#e obsega vloga ve" zahtevkov, ki jih je treba lo"eno re!evati, vzame organ, ki je sprejel vlogo, v re!evanjezahtevke, za katere je pristojen, glede drugih pa ravna po tretjem in "etrtem odstavku 65. "lena tega zakona.

2. Vabila

70. !len

(1) Organ, ki vodi postopek, ima pravico povabiti tistega, "igar navzo"nost je v postopku potrebna, "e prebiva nanjegovem obmo"ju. Praviloma ni dovoljeno povabiti koga zato, da se mu vro"i odpravek odlo"be ali sklepa ali da se musporo"i nekaj, kar bi se mu lahko sporo"ilo po po!ti ali na drug na"in, primernej!i za tistega, ki mu je treba kaj sporo"iti.

(2) Izjemoma se lahko povabi na ustno obravnavo nekdo, ki prebiva izven obmo"ja organa, ki vodi postopek, "e se stem postopek pospe!i ali olaj!a oziroma, "e je njegova navzo"nost nujno potrebna.

(3) Povabiti je treba s pisnim vabilom, "e ni s posebnimi predpisi dolo"en druga"en na"in.

71. !len

(1) V pisnem vabilu je treba navesti ime in sede$ organa, ki vabi, ime, priimek in naslov tistega, ki je povabljen, kraj indan, "e je mogo"e pa tudi uro prihoda, v kateri zadevi in kot kaj je povabljen (kot stranka, pri"a, izvedenec itd.), polegtega pa !e, katere pripomo"ke in dokazila naj prinese. V vabilu mora biti navedeno tudi, ali mora povabljeni priti osebnoali pa lahko po!lje poobla!"enca, ki ga bo zastopal; opozoriti ga je treba tudi na to, da mora v primeru, "e se vabilu ne bimogel odzvati, to sporo"iti organu, ki mu je vabilo poslal. Povabljenega je treba prav tako opozoriti na posledice, "e sevabilu ne bi odzval ali "e ne bi sporo"il, da ne more priti.

(2) V vabilu na ustno obravnavo se od stranke lahko zahteva, naj prinese pisna in druga dokazila, lahko pa sestranka opozori tudi na to, da sme pripeljati pri"e, na katere se namerava sklicevati.

(3) #e dovoljuje narava stvari, se lahko prepusti povabljenemu, da do dolo"enega dne da potrebno pisno izjavo,namesto da bi pri!el osebno.

72. !len

(1) Pri vabljenju mora organ gledati na to, da povabi tistega, katerega navzo"nost je potrebna, za tak "as, ko bonajmanj oviran pri opravljanju svojega rednega dela.

(2) Nih"e ne more biti povabljen, naj pride pono"i, razen "e gre za nujne in neodlo$ljive ukrepe.

73. !len

(1) Povabljeni se mora odzvati vabilu.

(2) #e povabljeni zaradi bolezni ali iz kak!nega drugega opravi"enega vzroka ne more priti, mora to takoj poprejemu vabila sporo"iti organu, ki mu je vabilo poslal, "e nastane vzrok pozneje, pa takoj, ko zanj zve.

(3) #e tisti, ki mu je bilo vabilo v redu vro"eno, na vabilo ne pride in izostanka ne opravi"i, se lahko privede, polegtega pa tudi kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 tolarjev. Tak ukrep se sme uporabiti samo, "e je bilo v vabilunavedeno, da se bo uporabil. #e nastanejo zaradi neopravi"enega izostanka povabljenega stro!ki v postopku, se lahkodolo"i, da jih trpi tisti, ki je izostal. Sklep o privedbi, o kazni ali o pla"ilu stro!kov izda uradna oseba, ki vodi postopek, vsoglasju z uradno osebo, ki je poobla!"ena za odlo"anje o stvari, pri zapro!enem organu pa v soglasju z njegovimpredstojnikom oziroma z uradno osebo, ki je poobla!"ena za odlo"anje o podobnih stvareh. Zoper tak sklep jedovoljena posebna prito$ba.

(4) #e se vabilu ne odzove voja!ka oseba ali delavec policije, se obrne organ na predstojnika take osebe z zahtevo,naj jo pripelje, lahko pa jo po tretjem odstavku tega "lena tudi kaznuje oziroma ji nalo$i pla"ilo stro!kov.

3. Zapisnik

74. !len

(1) O ustni obravnavi, o drugih pomembnej!ih dejanjih v postopku in o pomembnej!ih ustnih izjavah strank ali drugihoseb v postopku se sestavi zapisnik.

(2) O manj pomembnih dejanjih in izjavah strank in drugih oseb, ki bistveno ne vplivajo na odlo"itev o stvari, ovodenju postopka kadar ni obravnave, o sporo"ilih, uradnih zapa#anjih, ustnih navodilih in ugotovitvah ter ookoli!"inah, ki se ti"ejo samo notranjega dela organa, pri katerem te"e postopek, se praviloma ne sestavi zapisnik,temve" napravi o tem uradna oseba v samem spisu zaznamek z navedbo datuma.

(3) Zapisnika tudi ni treba sestavljati o takih ustnih strankinih zahtevah, o katerih se odlo"a po skraj!anem postopku,"e se jim ugodi, temve" zadostuje, da se take zahteve na predpisan na"in evidentirajo.

75. !len

Zapisnik se sestavi tako, da uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja, glasno narekujezapisnikarju, kaj naj zapi!e v zapisnik. $e ga pi!e sama, glasno govori kaj pi!e, tako da navzo"e stranke spremljajopotek nastajanja zapisnika.

76. !len

(1) V zapisnik se vpi!e:

– ime in sede# organa, ki opravlja dejanje,

– kraj, dan in ura dejanja in zadeva, v kateri se dejanje opravlja in

– imena uradnih oseb, navzo"ih strank in njihovih zastopnikov ali poobla!"encev.

(2) Zapisnik mora obsegati natan"no in kratko potek in vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pritem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se ti"e same stvari, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine,ki so bile v kakr!enkoli namen uporabljene na ustni obravnavi. $e je treba, se te listine prilo#ijo zapisniku.

(3) Izjave strank, pri", izvedencev in drugih udele#encev v postopku, ki so pomembne za odlo"itev, se zapi!ejo vzapisnik "im natan"neje, "e je treba, pa tudi dobesedno. V zapisnik se vpi!ejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.

(4) $e se opravi kak!no zasli!anje po tolma"u, se navede, v katerem jeziku je zasli!ani govoril in kdo je bil tolma".

(5) Zapisnik se pi!e med opravljanjem uradnega dejanja. $e se dejanje ne more kon"ati isti dan, se vsak danposebej vpi!e v isti zapisnik tisto, kar je bilo tisti dan napravljeno in to podpi!e.

(6) $e se dejanje, o katerem se pi!e zapisnik, ne more opraviti zdr#ema, se v zapisniku navede, da je biloprekinjeno.

(7) $e se med dejanjem napravijo ali preskrbijo na"rti, skice, risbe, fotografije in temu podobno, se overijo in prilo#ijozapisniku.

(8) $e narava upravne zadeve zahteva, se zapisnik v dolo"enih stvareh lahko pi!e tudi v obliki knjige ali kak!nedruga"ne evidence. Zapisnik se izda najkasneje v osmih dneh po opravljenih dejanjih v postopku, s pozivom, da lahkoda stranka v dolo"enem roku nanj pripombe.

77. !len

(1) Zapisnik mora biti sestavljen pravilno; v njem se ne sme ni" izbrisati. Mesta, ki so bila do sklenitve zapisnikapre"rtana, morajo ostati "itljiva; overi jih s svojim podpisom uradna oseba, ki vodi dejanje postopka.

(2) V #e podpisanem zapisniku se ne sme ni" dodati in ne spremeniti. Dopolnitev #e sklenjenega zapisnika se zapi!ev dodatku.

78. !len

(1) Preden se zapisnik sklene, se prebere strankam, zasli!anim in ostalim udele#encem pri dejanju postopka, "e#elijo, pa si ga same preberejo. Udele#enci imajo tudi pravico pregledati zapisnik in dati svoje pripombe. Na koncuzapisnika se navede, da je bil zapisnik prebran in da ni bilo nobenih pripomb; "e pa je bilo kaj pripomb, se na kratkozapi!e njihova vsebina. Nato podpi!e zapisnik tisti, ki je sodeloval pri dejanju, na koncu pa ga overi uradna oseba, ki jedejanje vodila, in morebitni zapisnikar.

(2) $e obsega zapisnik zasli!anje ve" oseb, se podpi!e vsaka od njih pod tistim delom zapisnika, kjer je zapisananjena izjava.

(3) $e se opravi soo"enje, podpi!ejo ta del zapisnika soo"enci.

(4) $e ima zapisnik ve" listov, se ti ozna"ijo z zaporednimi !tevilkami, vsak list pa overi na koncu s svojim podpisomuradna oseba, ki vodi dejanje postopka, in podpi!e tisti, "igar izjava je zapisana na koncu lista.

(5) Dopolnitve #e sklenjenega zapisnika se znova podpi!ejo in overijo.

(6) $e tisti, ki bi moral podpisati zapisnik, ne zna ali ne more pisati, ga podpi!e nekdo, ki zna pisati, in se tudi sampodpi!e. Tega ne more storiti uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, in tudi ne zapisnikar.

(7) $e kdo no"e podpisati zapisnika ali odide, preden je zapisnik sklenjen, se to vpi!e v zapisnik in navede, zakaj gani hotel podpisati.

79. !len

(1) Zapisnik se lahko narekuje v elektronski nosilec zvoka. V tem primeru uradna oseba, ki vodi postopek, ob koncudejanja pozove udele!ence, da v elektronski nosilec zvoka izjavijo, da so z vsebino zapisnika seznanjene in ali se z njostrinjajo oziroma ali imajo kak"ne pripombe.

(2) Pisni odpravek se najkasneje v osmih dneh po opravi dejanja po"lje osebam, udele!enim pri dejanju, s pozivom,naj ga podpi"ejo ali podajo nanj svoje pripombe. #e v osmih dneh ne odgovorijo na poziv, se "teje, da na zapisniknimajo pripomb. Na to jih je potrebno v pozivu posebej opozoriti.

80. !len

(1) Zapisnik, ki je sestavljen v skladu z dolo$bami tega zakona, je javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebinidejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zasli"anec dal pripombo, da niso pravilnosestavljeni.

(2) Dovoljeno je dokazovati nepravilnost zapisnika.

81. !len

(1) Kadar odlo$a v upravnem postopku kolegijski organ, se sestavi o posvetovanju in glasovanju poseben zapisnik.#e je v prito!benem postopku odlo$ba soglasna, zapisnik o posvetovanju in glasovanju ni potreben, temve$ zadostuje,da se napravi o tem samo zaznamek v spisu.

(2) V zapisnik o posvetovanju in glasovanju se poleg podatkov o osebni sestavi kolegijskega organa vpi"ejo zadeva,za katero gre, in kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno, poleg tega pa tudi morebitna posebna mnenja. Ta zapisnikpodpi"eta predsedujo$i in zapisnikar.

(3) Kadar odlo$a v upravnem postopku dr!avni zbor, vlada ali ob$inski svet, se pi"e zapisnik o posvetovanju inglasovanju po poslovniku tega organa.

4. Pregled spisov in obvestila o poteku postopka

82. !len

(1) Stranke imajo pravico pregledovati spise zadeve in na svoje stro"ke prepisati ali preslikati potrebne spise.Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje spisov nadzoruje dolo$ena uradna oseba.

(2) Pravico iz prej"njega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izka!e, da ima od tega pravno korist.

(3) Pregled in prepis spisov se lahko zahteva tudi ustno. Od osebe iz prej"njega odstavka sme organ zahtevati, najpisno ali ustno na zapisnik obrazlo!i svojo pravno korist.

(4) #e se v postopku uporabljajo podatki iz ra$unalni"kih evidenc in drugi ra$unalni"ki podatki in zapisi, se ti "tejejoza del spisa.

(5) Ne morejo se pregledovati in ne prepisovati: zapisnik o posvetovanju in glasovanju, uradna poro$ila in osnutkiodlo$b. Prav tako se ne smejo pregledovati in prepisovati spisi, ki veljajo za zaupne, $e bi se s tem lahko onemogo$ilnamen postopka ali, $e je to v nasprotju z javno koristjo ali z opravi$eno koristjo kak"ne stranke ali koga drugega.

(6) Stranka in vsakdo drug, ki verjetno izka!e svojo pravno korist v zadevi, ter prizadeti dr!avni organi imajo pravicozahtevati obvestila o poteku postopka.

(7) Zoper zavrnitev zahtev iz prej"njih odstavkov je dovoljena posebna prito!ba tudi takrat, kadar ni bil izdan pisnisklep. Prito!ba se lahko poda takoj.

VI. poglavje

VRO"ANJE

1. Na!in vro!anja

83. !len

(1) Vro$anje vabil, odlo$b, sklepov in drugih uradnih spisov se opravlja praviloma tako, da se spis izro$i tistemu, kimu je namenjen (v nadaljevanju: naslovnik).

(2) Spisi se vro$ajo po po"ti ali pa jih vro$a organ po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizi$ni osebi, ki opravljavro$anje spisov kot svojo dejavnost. Tistega, ki mu je treba vro$iti spis, je samo izjemoma dovoljeno povabiti zato, da gaprevzame, $e to zahteva narava ali pomen spisa, ki ga je treba vro$iti.

(3) Spisi se lahko vro$ajo tudi po elektronski po"ti. Postopek vro$anja po elektronski po"ti, dolo$i Vlada RepublikeSlovenije z uredbo.

(4) Na$in vro$itve dolo$i organ, $igar spis je treba vro$iti.

(5) Ne glede na predpise o po!tnih storitvah, se odlo"be in sklepi vro"ajo po dolo"bah tega zakona, "e ni s posebnimzakonom druga"e dolo"eno.

84. !len

(1) Vro"a se samo ob delavnikih, in sicer podnevi.

(2) Organ, "igar spis je treba vro"iti, lahko iz razlogov, ki jih dolo"a poseben zakon, ali zaradi nujnih ukrepov vjavnem interesu odredi, naj se vro"itev opravi tudi na nedeljo ali na praznik Republike Slovenije oziroma drug delaprost dan, "e je to neogibno potrebno, pa celo pono"i.

85. !len

(1) Vro"itev se praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen, vro"itev odvetniku in notarjupa v njegovi odvetni!ki oziroma notarski pisarni. Vro"itev odvetniku ali notarju se lahko opravi tudi tako, da se spis vro"iosebi, ki je zaposlena pri odvetniku oziroma notarju.

(2) Vro"itev se lahko opravi tudi izven prostorov, ki so navedeni v prej!njem odstavku, "e je naslovnik pripravljen spissprejeti; "e ni takih prostorov, pa se lahko opravi vro"itev taki osebi, kjerkoli se najde.

86. !len

(1) Spis se vro"i v roke naslovniku.

(2) Kadar naslovnika ni najti v stanovanju oziroma tam, kjer je zaposlen, se opravi vro"itev tako, da se spis izro"ikateremu od odraslih "lanov gospodinjstva oziroma osebi, ki je zaposlena tam, kjer je zaposlen naslovnik, "e mu lahkote osebe izro"ijo spis pravo"asno.

(3) Po drugem odstavku tega "lena se spis ne sme izro"iti osebi, ki je v istem postopku udele#ena z nasprotniminteresom kot naslovnik. Na to mora paziti uradna oseba pri odreditvi vro"itve.

2. Obvezno osebno vro!anje

87. !len

(1) Odlo"be in sklepi, s katerimi je dolo"en rok, ki se ne more podalj!ati, se morajo vro"iti osebno tistemu, kateremuso namenjeni.

(2) O vro"itvi, ki je bila opravljena na na"in, kot je predpisan v prvem odstavku tega "lena, je treba obvestiti organ, kije vro"itev odredil, z vro"ilnico.

(3) $e se vro"itev ne da opraviti tako, kot je dolo"eno v prvem odstavku tega "lena, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki muje treba spis vro"iti, odsoten, ga izro"i vro"evalec upravni enoti oziroma drugemu organu, na obmo"ju katere imanaslovnik prebivali!"e; "e gre za vro"itev po po!ti, pa po!ti njegovega prebivali!"a. V po!tnem predal"niku, na vratihstanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pusti vro"evalec pisno sporo"ilo, vkaterem navede, kje se spis nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporo"ilu in na samem spisu, ki biga bil moral vro"iti, navede vro"evalec vzrok take vro"itve in dan, ko je sporo"ilo nalepil na vrata oziroma pustil nadrugem primernem mestu, ter se podpi!e. Poznej!a po!kodba ali uni"enje takega sporo"ila ne vplivata na veljavnostvro"itve.

(4) Vro"itev po prej!njem odstavku tega "lena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame spis. $e spisa neprevzame v 15 dneh, velja vro"itev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

(5) Stranka lahko dokazuje odsotnost iz tretjega odstavka tega "lena. $e odsotnost doka#e, lahko uveljavlja pravicodo vrnitve v prej!nje stanje.

(6) Kdor je odsoten ve" kot trideset dni mora pri po!ti svojega stalnega prebivali!"a deponirati naslov svojegapoobla!"enca za vro"itve. V tem primeru vro"evalec vro"a spise poobla!"encu za vro"itve.

3. Posebni primeri vro!anja

a) Vro!anje zakonitemu zastopniku in poobla"!encu

88. !len

(1) Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali poobla!"enca, se vro"a njemu.

(2) Vro"itev zakonitemu zastopniku ali poobla!"encu stranke se opravi tako, kot je predpisano v "lenih 83. do 87.tega zakona.

(3) $e ima ve" strank skupnega zakonitega zastopnika ali poobla!"enca v isti zadevi, se za vse vro"a temuzakonitemu zastopniku oziroma poobla!"encu. $e ima stranka ve" poobla!"encev, zadostuje, da se vro"i samo enemuod njih.

(4) %teje se, da je spis v redu vro"en stranki, kadar je v redu vro"en njenemu zakonitemu zastopniku, za"asnemuzastopniku ali poobla!"encu.

b) Vro!anje poobla"!encu za vro!itve

89. !len

(1) Stranka lahko pooblasti dolo!eno osebo, ki naj se ji vro!ajo vsi spisi zanjo. "e stranka obvesti o tem organ, kivodi postopek, vro!a organ vse spise temu poobla#!encu (poobla#!enec za vro!itve).

(2) Poobla#!enec za vro!itve mora vsak spis nemudoma poslati stranki.

(3) "e bi se z neposrednim vro!anjem stranki, poobla#!encu ali zakonitemu zastopniku zelo zavla!eval postopek,lahko uradna oseba, ki vodi postopek, nalo$i stranki, naj za posamezno zadevo v dolo!enem roku imenujepoobla#!enca za vro!itve na sede$u organa. "e stranka tega ne stori, lahko organ ravna po 51. !lenu tega zakona.

(4) Kadar je stranka ali njen zakoniti zastopnik v tujini, pa v dr$avi nima poobla#!enca, mu je treba ob vro!itvi prvegaspisa nalo$iti, naj v dolo!enem roku imenuje poobla#!enca ali pa poobla#!enca za vro!itve in ga opozoriti, da mu bo pouradni dol$nosti postavljen poobla#!enec za vro!itve oziroma za!asni zastopnik, !e v danem roku ne bo sam imenovalpoobla#!enca.

(5) %teje se, da je z vro!itivijo spisa poobla#!encu za vro!itve opravljena vro!itev stranki, ki bi ji bilo treba spis vro!iti.

(6) "e poobla#!enec za vro!itve ne more spisa izro!iti stranki in bi stranka s tem zamudila rok za prito$bo ali zakak#no drugo pravno sredstvo, ima poobla#!enec za vro!itve pravico vro!iti ustrezno pravno sredstvo.

90. !len

(1) Kadar je ve! strank skupaj udele$enih v postopku z istovetnimi zahtevki, pa nimajo skupnega poobla#!enca,morajo pri prvem dejanju v postopku naznaniti organu skupnega poobla#!enca za vro!itve. Dokler ne naznanijoskupnega poobla#!enca za vro!itve, se #teje za takega poobla#!enca tista izmed strank, ki je na prvi skupni vlogi prvapodpisana ali navedena. "e se ne more na tak na!in dolo!iti poobla#!enec, lahko dolo!i uradna oseba, ki vodipostopek, za poobla#!enca katerokoli od teh strank. "e je strank veliko ali !e so iz raznih krajev, lahko naznanijo ve!takih poobla#!encev in navedejo, katere od strank bo zastopal posamezen poobla#!enec; to lahko stori tudi samauradna oseba.

(2) Skupni poobla#!enec za vro!itve mora brez odla#anja obvestiti vse stranke o spisu, ki ga je zanje prejel, in jimomogo!iti, da ga pregledajo, prepi#ejo in overijo; spis hrani praviloma poobla#!enec.

(3) V spisu, ki se vro!i poobla#!encu za vro!itve, morajo biti navedene vse osebe, za katere se vro!a.

c) Vro!anje dr#avnim organom, organom lokalnih skupnosti in pravnim osebam

91. !len

(1) Dr$avnim organom, organom lokalnih skupnosti in pravnim osebam se vro!a tako, da se spis izro!i uradni osebioziroma osebi, ki je dolo!ena za sprejemanje spisov, !e ni za posamezne primere druga!e dolo!eno.

(2) "e kot stranka nastopa naselje ali skupina oseb, ki ni pravna oseba (drugi odstavek 42. !lena tega zakona), sejim vro!a tako, da se spis izro!i osebi, ki so jo ti dolo!ili (!etrti odstavek 48. !lena tega zakona).

(3) "e vro!evalec v dolo!enem delovnem !asu ne najde osebe, ki je dolo!ena za sprejemanje spisov, lahko izro!ispis katerikoli pri organu oziroma pri pravni osebi zaposleni osebi, ki jo najde v njenih prostorih.

!) Vro!anje dolo!enim osebam

92. !len

(1) Osebam v dr$avi, ki u$ivajo diplomatsko imuniteto, ter osebam in ustanovam v tujini se vro!ajo spisi podiplomatski poti, !e ni v mednarodni pogodbi druga!e dolo!eno.

(2) Dr$avljanom Republike Slovenije v tujini se izpiski iz mati!nih knjig, spri!evala, potrdila in drugi na zahtevostranke izdani spisi lahko vro!ajo neposredno. Odlo!be se jim vro!ajo po konzularnih in diplomatskih predstavni#tvihRepublike Slovenije.

(3) Voja#kim osebam se lahko spis vro!i tudi tako, da se izro!i njihovemu poveljstvu oziroma organu, kjer sozaposleni.

(4) Osebam, zaposlenim v kopenskem, zra!nem ali pomorskem prometu se lahko spis vro!i tudi tako, da se vro!idelodajalcu, kjer so zaposleni.

(5) Vro!itev po tretjem in !etrtem odstavku je opravljena, ko poveljstvo oziroma organizacija potrdi dan izro!itve spisanaslovniku.

93. !len

(1) Osebam, ki jim je vzeta prostost, se vro!ajo spisi po upravi zavoda, v katerem so.

(2) Vro!itev je opravljena, ko uprava zavoda potrdi dan izro!itve spisa naslovniku.

d) Vro!anje z javnim naznanilom

94. !len

"e gre za ve!je #tevilo oseb, ki organu niso znane, ali ki se ne morejo dolo!iti, se jim spis vro!i z javnim naznanilomna oglasni deski organa, ki ga je izdal. Vro!itev velja za opravljeno po preteku 15 dni od dneva, ko je bilo naznanilonabito na oglasno desko, !e organ, ki je spis izdal, ne dolo!i dalj#ega roka. Poleg objave na oglasni deski lahko objaviorgan naznanilo tudi v javnih glasilih oziroma drugih sredstvih javnega obve#!anja, ali na kak#en drug obi!ajen na!in.

e) Odklonitev sprejema

95. !len

(1) "e oseba, ki bi po tem zakonu spis morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga no!e storiti, pusti vro!evalecspis v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi spis na vrata stanovanjaoziroma prostorov, ali ga pusti v predal!niku.

(2) "e se opravi vro!itev tako, kot je dolo!eno v prej#njem odstavku, zapi#e vro!evalec na vro!ilnici dan, uro inrazlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je spis pustil; #teje se, da je s tem vro!itev opravljena.

f) Sprememba naslova

96. !len

(1) "e stranka ali njen zakoniti zastopnik ali poobla#!enec za vro!itve, ki ga je postavila stranka, med postopkomspremeni svoje stalno ali za!asno prebivali#!e oziroma naslov, ki ga je navedel na vlogi oziroma v pooblastilu, mora otem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek.

(2) "e tega ne storita in vro!evalec kljub poizvedovanju ne more zvedeti, kam sta se odselila, odredi organ, ki vodipostopek, naj se vse nadaljnje vro!itve v postopku za to stranko opravljajo tako, da se spis pritrdi na oglasno desko tegaorgana.

(3) Vro!itev velja za opravljeno po izteku osmih dni od dneva, ko je bil spis pribit na oglasno desko organa, ki vodipostopek.

4. Vro!ilnica

97. !len

(1) Potrdilo o vro!itvi (vro!ilnico) podpi#eta prejemnik in vro!evalec. Prejemnik sam z besedami napi#e na vro!ilnicidatum prejema.

(2) "e prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati, napi#e vro!evalec na vro!ilnici njegovo ime in datumizro!itve, poleg tega pa opombo, zakaj se prejemnik ni podpisal.

(3) "e prejemnik no!e podpisati vro!ilnice, zapi#e vro!evalec to na vro!ilnici in z besedami napi#e dan izro!itve;#teje se, da je s tem vro!itev opravljena.

(4) "e se vro!i spis kateri od oseb, ki so navedene v drugem odstavku 86. !lena tega zakona, navede vro!evalec navro!ilnici, komu je spis izro!il in njegovo razmerje nasproti tistemu, kateremu bi ga bil moral vro!iti.

(5) "e se opravi vro!itev po tretjem odstavku 87. !lena tega zakona, je treba navesti na vro!ilnici dan sporo!itve indan, ko je bil spis izro!en upravni enoti oziroma po#ti.

5. Pomote pri vro!anju

98. !len

(1) "e se zgodi pri vro!itvi pomota, se #teje, da je bila vro!itev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da jeoseba, ki ji je bil spis namenjen, ta spis dejansko dobila.

(2) "e se vro!ilnica izgubi, se vro!itev lahko dokazuje tudi z drugimi sredstvi.

VII. poglavje

ROKI IN NAROKI

1. Roki

99. !len

(1) Za posamezna dejanja v postopku so lahko dolo!eni roki.

(2) "e roki niso dolo!eni z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom za izvr#evanje javnih pooblastil ali predpisomlokalne skupnosti, jih glede na okoli#!ine primera dolo!i uradna oseba, ki vodi postopek.

(3) Rok, ki ga je dolo!ila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi dolo!en rok, ki ga je mogo!e podalj#ati, selahko podalj#ata na pro#njo, ki jo vlo$i prizadeta oseba pred iztekom roka, !e so podani opravi!eni razlogi zapodalj#anje.

(4) Zoper sklep o podalj#anju roka ni prito$be.

100. !len

(1) Roki se ra!unajo po dnevih, mesecih in letih.

(2) "e je rok dolo!en po dnevih, se ne v#teje dan vro!itve ali sporo!itve oziroma dan dogodka, od katerega je treba#teti rok, temve! se vzame za za!etek roka prvi naslednji dan. Rok, ki je dolo!en po mesecih oziroma po letih, se kon!as pretekom tistega dneva v mesecu oziroma letu, ki se po svoji #tevilki ujema z dnem, ko je bilo komu kaj vro!eno alisporo!eno, oziroma z dnem, ko se je zgodil dogodek, od katerega se #teje rok. "e tega dneva v zadnjem mesecu ni, sekon!a rok zadnji dan v tem mesecu.

(3) Konec roka je lahko ozna!en tudi z dolo!enim koledarskim dnem.

101. !len

(1) Za!etka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji.

(2) "e je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kak#endrug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izte!e rok s pretekom prveganaslednjega delavnika.

2. Naroki

102. !len

(1) Narok dolo!i organ, !e se opravi ustna obravnava.

(2) Organ mora na narok najmanj sedem dni pred njegovim razpisom povabiti stranke in druge osebe, za katere mislida je potrebna njihova navzo!nost. Skupaj z vabilom po#lje stranki vlogo, ki je bila razlog za dolo!itev naroka, v vabilupa navede kraj, prostor in !as naroka. "e je organ za!el postopek po uradni dol$nosti, navede v vabilu za narok, kak#nodejanje se bo opravilo na naroku.

(3) Organ opozori povabljene v vabilu na zakonite posledice neopravi!enega izostanka.

(4) Narok se praviloma opravi v poslopju organa, ki vodi postopek, lahko pa po sklepu organa tudi v kak#nemdrugem kraju, !e to terja ekonomi!nost postopka. Zoper tak sklep ni prito$be.

(5) Organ lahko prelo$i narok, !e je to potrebno za izvedbo dokazov, ali !e so za to drugi upravi!eni razlogi.

(6) Zoper sklep o dovolitvi oziroma zavrnitvi prelo$itve ni prito$be.

VIII. poglavje

VRNITEV V PREJ"NJE STANJE

103. !len

(1) Stranki, ki je iz opravi!enih vzrokov zamudila rok ali narok ali kak#no drugo dejanje postopka in ga zaradi tega nemore ve! opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prej#nje stanje.

(2) Stranki, ki ni pravo!asno izro!ila vloge, se na njen predlog dovoli vrnitev v prej#nje stanje tudi tedaj, !e je iznevednosti ali zaradi o!itne pomote vlogo pravo!asno poslala po po#ti, ali jo neposredno izro!ila nepristojnemuorganu.

(3) Vrnitev v prej#nje stanje se dovoli tudi v primeru, !e je stranka po o!itni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organvlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, !e bi stranka zaradi zamude izgubila kak#no pravico.

104. !len

(1) Stranka mora v predlogu za vrnitev v prej#nje stanje navesti okoli#!ine, zaradi katerih ni mogla pravo!asnoopraviti zamujenega dejanja, in te okoli#!ine vsaj verjetno izkazati.

(2) Predlog za vrnitev v prej!nje stanje se ne more opirati na tako okoli!"ino, ki jo je organ #e prej ocenil kotnezadosten vzrok za podalj!anje roka ali za prelo#itev naroka.

(3) $e se predlaga vrnitev v prej!nje stanje zato, ker je stranka zamudila vlo#iti kak!no vlogo, mora predlogu prilo#ititudi to vlogo.

105. !len

(1) Predlog za vrnitev v prej!nje stanje se poda v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzro"il zamudo,"e je stranka !ele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.

(2) Po treh mesecih od dneva zamude se ne more ve" predlagati vrnitev v prej!nje stanje.

(3) V primeru vro"anja po tretjem odstavku 87. "lena tega zakona se lahko dovoli vrnitev v prej!nje stanje v !estihmesecih, "e stranka doka#e, da ni mogla prevzeti spisa, ker je bila v celotnem roku iz prej!njega odstavka nepretrganoodsotna in brez svoje krivde ni ravnala po !estem odstavku 87. "lena.

(4) $e se zamudi rok za predlog za vrnitev v prej!nje stanje, se zaradi zamude tega roka ne more predlagati vrnitev vprej!nje stanje.

106. !len

(1) Predlog za vrnitev v prej!nje stanje se vlo#i pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.

(2) O predlogu odlo"i s sklepom organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.

(3) Prepozen in nedovoljen predlog se zavr#e s sklepom.

(4) Stranki z nasprotnimi interesi mora organ dati mo#nost, da se izjavi o dejstvih in okoli!"inah, pomembnih zaodlo"anje o vrnitvi v prej!nje stanje.

(5) $e so dejstva, na katera se opira predlog, splo!no znana, lahko odlo"i pristojni organ o njem brez izjavenasprotne stranke.

107. !len

(1) Zoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev v prej!nje stanje, ni prito#be, razen "e se dovoli vrnitev na predlog, ki je bilprepozen, ali ni bil dovoljen ("etrti odstavek 105. "lena tega zakona).

(2) Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za vrnitev v prej!nje stanje, je dovoljena posebna prito#ba le tedaj, "e jeizdal sklep organ prve stopnje.

(3) Prito#ba ni dovoljena zoper sklep o predlogu za vrnitev v prej!nje stanje, ki ga izda organ, pristojen za odlo"anjeo glavni stvari na drugi stopnji.

108. !len

(1) Predlog za vrnitev v prej!nje stanje ne ustavi postopka, vendar pa organ, ki je pristojen za odlo"itev o njem, lahkoza"asno prekine postopek, dokler ne postane sklep o predlogu dokon"en.

(2) $e se dovoli vrnitev v prej!nje stanje, se postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo, in seodpravijo vse odlo"be in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude.

IX. poglavje

VZDR"EVANJE REDA

109. !len

(1) Uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, mora skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa.

(2) Uradna oseba ima pravico opomniti tiste, ki motijo delo, in odrediti, kar je treba, da se red ohrani.

(3) Tisti, ki so navzo"i na ustni obravnavi ali pri kak!nem drugem dejanju postopka, ne smejo imeti pri sebi oro#ja alinevarnega orodja.

110. !len

(1) Stranka, ki kljub opominu moti delo, ali zagre!i pri dejanju postopka kak!no nedostojnost, sme biti odstranjena, "eje bila poprej opomnjena, da bo odstranjena, in opozorjena na pravne posledice takega ukrepa. Odstranitev zaradimotenja reda ali zaradi nedostojnosti odredi uradna oseba, ki vodi dejanje postopka. Drugi udele#enci so z narokalahko odstranjeni brez poprej!njega opomina in opozorila na posledice.

(2) !e je po prej"njem odstavku tega #lena odstranjena stranka, ki nima poobla"#enca, ali #e je odstranjenpoobla"#enec, #igar pooblastitelj ni navzo#, zahteva uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, od odstranjenega, najimenuje poobla"#enca. !e ta tega ne stori, lahko uradna oseba odlo$i dejanje na stro"ke tistega, ki ni hotel imenovatisvojega poobla"#enca, lahko pa mu tudi sama postavi poobla"#enca. Tak poobla"#enec sme zastopati stranko samopri tistem dejanju, od katerega je bila stranka odstranjena.

111. !len

(1) Kdor pri dejanju postopka huje prekr"i red ali zagre"i ve#jo nedostojnost, se lahko poleg odstranitve kaznuje tudiz denarno kaznijo do 50.000 tolarjev.

(2) Kazen iz prej"njega odstavka ne izklju#uje kazenske ali disciplinske odgovornosti.

(3) Organ lahko kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev tudi tistega, ki v vlogi $ali organ, uradno osebo,nasprotno stranko ali druge udele$ence v postopku.

112. !len

(1) Denarno kazen za dejanje iz prvega odstavka 111. #lena tega zakona lahko izre#e uradna oseba, ki vodi dejanjepostopka, za dejanja iz tretjega odstavka 111. #lena tega zakona pa uradna oseba, ki za#ne ali nadaljuje postopek povlogi.

(2) Zoper sklep o kazni je dovoljena posebna prito$ba. Prito$ba zoper sklep o kazni zaradi motenja reda oziromaodstranitve z naroka ne zadr$i izvr"itve kazni.

X. poglavje

STRO"KI POSTOPKA

1. Stro#ki

113. !len

(1) Stro"ki, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stro"ki uradnih oseb, izdatki zapri#e, izvedence, tolma#e, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomo#, od"kodnina za"kodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek za#el.

(2) !e se je postopek za#el po uradni dol$nosti, gredo stro"ki v breme stranke, #e se je postopek kon#al za strankoneugodno, ali #e se v postopku izka$e, da ga je ta povzro#ila s svojim protipravnim ravnanjem. !e se je postopekkon#al za stranko ugodno, gredo stro"ki v breme organa, razen osebnih stro"kov stranke (stro"ki za njen prihod, izgubo#asa in zaslu$ka).

(3) Kadar povzro#i kak"en udele$enec stro"ke v postopku po svoji krivdi ali iz nagajivosti, jih krije sam, ne glede nadolo#be prvega in drugega odstavka tega #lena.

(4) Poseben zakon ali odlok sveta lokalne skupnosti lahko dolo#i, da stranka v dolo#enih upravnih stvareh ne pla#ujevseh ali dolo#enih stro"kov postopka.

114. !len

(1) !e je v postopku udele$enih dvoje ali ve# strank z nasprotujo#imi si interesi, krije stro"ke stranka, ki je povzro#ilapostopek, pa se je ta kon#al v njeno "kodo. !e je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojimzahtevkom, trpi del stro"kov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala.

(2) Stranke, ki nastopajo v postopku z istovrstnimi zahtevki, trpijo stro"ke po enakih delih. !e je korist, ki naj bi jostranke z odlo#bo pridobile, po obsegu razli#na, trpijo stro"ke sorazmerno s to koristjo.

(3) Stranke, ki so v pravni skupnosti, trpijo stro"ke po enakih delih oziroma sorazmerno svojemu dele$u v pravniskupnosti, #e je te dele$e mogo#e dolo#iti.

(4) V drugih primerih, ko trpi stro"ke ve# strank, se stro"ki porazdelijo mednje po enakih delih oziroma v pravi#nemrazmerju.

(5) Kadar se postopek kon#a s poravnavo, trpi vsaka stranka svoje stro"ke postopka, #e ni v poravnavi druga#edolo#eno.

(6) !e se postopek ustavi zaradi umika zahteve ali pravnega sredstva, trpi stranka, ki umakne zahtevo ali pravnosredstvo, vse stro"ke, ki so nastali do ustavitve postopka.

115. !len

(1) Predhodno (pred izdajo odlo#be oziroma sklepa, s katerim se odlo#i o stro"kih postopka) trpi vsaka strankastro"ke, ki ji nastanejo zaradi postopka.

(2) Stro"ke, ki nastanejo zaradi postopka organu, predhodno trpi stranka, na katere zahtevo se je postopek za#el. !ese je postopek za#el po uradni dol$nosti, stro"ke predhodno trpi organ; stranka pa predhodno trpi le tiste stro"ke, ki so

nastali po njeni krivdi ali iz nagajivosti. Stro!ke, ki nastanejo zaradi zavarovanja dokazov na zahtevo stranke in zaradiizvedbe dokaza z izvedencem na zahtevo stranke (drugi odstavek 189. "lena tega zakona) v vsakem primerupredhodno trpi stranka.

(3) #e se za"ne postopek na zahtevo stranke, pa se da z gotovostjo pri"akovati, da bo povzro"il posebne izdatke vgotovini (v zvezi z ogledom, dokazovanjem z izvedenci, prihodom pri" ipd.), lahko organ, ki vodi postopek, s sklepomdolo"i, naj stranka zalo$i zanje potreben znesek. #e stranka tega zneska ne zalo$i v dolo"enem roku, lahko organopusti izvedbo takih dokazov ali ustavi postopek, razen "e je nadaljevanje postopka potrebno v javnem interesu.

(4) Dolo"ba prej!njega odstavka se uporablja tudi za zavarovanje dokazov, "e se dokaz izvede pred uvedbopostopka.

116. !len

(1) Povrnitev stro!kov mora stranka zahtevati do izdaje odlo"be, sicer izgubi pravico do povrnitve stro!kov. Uradnaoseba, ki vodi postopek, mora stranko na to opozoriti.

(2) #e je postopek ustavljen zaradi umika zahteve ali pravnega sredstva, lahko nasprotna stranka, ki je imela s temstro!ke, zahteva povrnitev stro!kov v osmih dneh od dneva, ko je prejela sklep. V sklepu jo je potrebno na to opozoriti.

117. !len

Stro!ke postopka v zvezi z izvr!bo trpi zavezanec. #e se ti stro!ki ne morejo izterjati od njega, jih trpi stranka, ki jepredlagala izvr!bo.

118. !len

(1) V odlo"bi, s katero se postopek kon"a, dolo"i organ, ki jo izda, kdo trpi stro!ke postopka, koliko zna!ajo ter komuin v katerem roku jih je treba pla"ati.

(2) #e organ ne odlo"i o stro!kih v odlo"bi, mora v odlo"bi navesti, da bo izdal o stro!kih poseben sklep.

(3) #e se postopek kon"a s sklepom, se o stro!kih odlo"i v tem sklepu. #e organ ne odlo"i o stro!kih, mora v temsklepu navesti, da bo odlo"il o stro!kih v posebnem sklepu.

(4) #e se pred za"etkom postopka izvede zavarovanje dokazov, pa se postopek ne za"ne v 30 dneh po tem dejanju,odlo"i o stro!kih izvedbe dokaza organ s sklepom.

(5) Zoper sklep o stro!kih postopka je dovoljena posebna prito$ba.

119. !len

(1) Pri"e, izvedenci, tolma"i in uradne osebe imajo pravico do povrnitve potnih stro!kov in izdatkov v zvezi zbivanjem v kraju; "e jim za ta "as ne gre zaslu$ek, pa tudi !e pravico do povrnitve izgubljenega zaslu$ka. Poleg tegaimajo izvedenci in tolma"i tudi pravico do posebne nagrade.

(2) Povra"ilo oziroma nagrado morajo zahtevati pri"e, izvedenci in tolma"i pri zasli!anju, tolma"enju oziroma prioddaji izvedenskega mnenja, sicer izgubijo to pravico. Uradna oseba, ki vodi postopek, jih mora na to opozoriti.

(3) Znesek povra"il ugotovi s posebnim sklepom organ, ki vodi postopek; hkrati dolo"i, kdo jih mora pla"ati in vkaterem roku. Zoper ta sklep je dovoljena posebna prito$ba.

120. !len

(1) Povra"ila stro!kov, izdatkov in izgubljenega zaslu$ka pri"am, izvedencem in tolma"em oziroma posebne nagradeizvedencem in tolma"em, na"in zara"unavanja in izpla"evanja teh povra"il in nagrad kot tudi nadomestitev stro!kov vprimeru oprostitve pla"ila stro!kov uredi s svojim predpisom minister, pristojen za upravo.

(2) Glede povra"il uradnim osebam veljajo predpisi, ki urejajo nadomestila uradnih oseb v upravi.

121. !len

Stro!ke postopka za zavarovanje dokazov trpi stranka, ki je predlagala zavarovanje. Ti stro!ki se kasneje v postopku!tejejo kot stro!ki postopka.

2. Oprostitev pla!ila stro"kov

122. !len

(1) Organ, ki vodi postopek, lahko oprosti stranko pla"ila vseh stro!kov ali dela stro!kov, "e spozna, da jih ta ne more

pla!ati brez "kode za nujno pre#ivljanje same sebe in svoje dru#ine. Sklep o tem izda organ na predlog stranke napodlagi potrdila o njenem premo#enjskem stanju; potrdilo izda pristojni dav!ni organ.

(2) Organ, ki vodi postopek, lahko dolo!i tudi obro!no pla!ilo ali odlog pla!ila stro"kov, !e so stro"ki visoki. Odlog inobro!no odpla!evanje ne smeta trajati ve! kot pet let.

(3) Oprostitev pla!ila stro"kov velja za takse, izdatke organa, ki vodi postopek, kot so potni stro"ki uradnih oseb,izdatki za pri!e, izvedence, tolma!e, ogled, oglase ipd., ter za polo#itev var"!ine za stro"ke.

(4) Stranka lahko prosi za oprostitev pla!ila stro"kov #e med postopkom, kadar bi morala v skladu s tem zakonompredhodno trpeti stro"ke ali zalo#iti znesek za kritje stro"kov.

(5) Oprostitev pla!ila stro"kov ne velja za podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe.

(6) Tuji dr#avljani se oprostijo pla!ila stro"kov samo, !e velja vzajemnost. $e nastane dvom o vzajemnosti, dapojasnilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(7) $e je stranka opro"!ena pla!ila stro"kov, krije stro"ke organ, ki vodi postopek.

123. !len

Organ, ki vodi postopek, lahko med postopkom ali v enem letu po izdaji sklepa o oprostitvi pla!ila stro"kov postopkarazveljavi sklep o oprostitvi stro"kov, !e ugotovi, da razlogi, iz katerih je bila stranka opro"!ena pla!ila stro"kov, ve! neobstajajo.

124. !len

Zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva stranke za oprostitev pla!ila stro"kov, in zoper sklep iz 123. !lena tegazakona lahko vlo#i stranka posebno prito#bo.

DRUGI DEL POSTOPEK NA PRVI STOPNJI

XI. poglavje

ZA"ETEK POSTOPKA IN ZAHTEVKI STRANK

1. Za!etek postopka

125. !len

(1) Upravni postopek se za!ne pred pristojnim organom po uradni dol#nosti ali na zahtevo stranke.

(2) Dolo!be tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za pro"njo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izena!enaz zahtevo.

126. !len

(1) Pristojni organ za!ne postopek po uradni dol#nosti, !e tako dolo!a zakon ali na zakonu temelje! predpis in !eugotovi ali zve, da je treba glede na obstoje!e dejansko stanje zaradi javne koristi za!eti upravni postopek.

(2) Kadar se upravni postopek za!ne po uradni dol#nosti, mora pristojni organ upo"tevati tudi morebitne vlogeob!anov in organizacij ter opozorila organov.

127. !len

(1) Upravni postopek po uradni dol#nosti se za!ne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakr"nokoli dejanje.

(2) Upravni postopek na zahtevo stranke se za!ne z dnem vlo#itve zahteve stranke.

128. !len

V stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za za!etek upravnega postopka in za sam postopek potrebnazahteva stranke, sme pristojni organ za!eti in voditi postopek samo, !e je taka zahteva podana.

129. !len

(1) Organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavr#e:

1. !e stvar, na katero se vloga nana"a, ni upravna stvar;

2. !e vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kak"ne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, !e po tem zakonu ne more bitistranka;

3. !e zahteva ni bila vlo#ena v predpisanem roku;

4. !e o isti upravni stvari #e te!e postopek ali je bilo o njej #e pravnomo!no odlo!eno, pa je stranka z odlo!bopridobila kak"ne pravice ali so ji bile nalo#ene kak"ne obveznosti. Enako ravna tudi, !e je bila izdana zavrnilna odlo!bain se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(2) Organ lahko zavr#e zahtevo tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odlo!be, !e so podani razlogi iz prej"njegaodstavka tega !lena.

(3) Zoper sklep, s katerim organ zavr#e zahtevo, je dovoljena posebna prito#ba.

2. Zdru!itev stvari v en postopek

130. "len

(1) $e se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in !e jeorgan, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko za!ne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre zapravice in obveznosti ve! strank.

(2) Ob enakih pogojih lahko uveljavlja ena ali ve! strank v enem samem postopku tudi ve! razli!nih zahtevkov.

(3) O zdru#itvi stvari v en postopek odlo!i pristojni organ s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljena prito#ba.

131. "len

Pristojni organ lahko z javnim naznanilom za!ne upravni postopek proti ve!jemu "tevilu oseb, ki mu niso znane, alijih ni mogo!e dolo!iti, ki pa imajo lahko v postopku polo#aj strank, !e gre pri vseh za bistveno enake obveznosti.

132. "len

(1) $e se za!ne en sam postopek po 130. !lenu tega zakona, ali !e se za!ne postopek z javnim naznanilom po 131.!lenu tega zakona, nastopa v postopku vsaka stranka samostojno.

(2) V sklepih, s katerimi se v takem postopku odredijo proti strankam dolo!eni ukrepi, je treba dolo!iti, kateri ukrepi senana"ajo na posamezne stranke, razen !e gre za stranke, ki so udele#ene v postopku z istovetnimi zahtevki, ali !e je zzakonom druga!e predpisano.

3. Sprememba zahtevka

133. "len

(1) Ko je postopek za!et, lahko stranka do odlo!be na prvi stopnji raz"iri postavljeni zahtevek, ali postavi namestoprej"njega zahtevka drug zahtevek, ne glede na to, ali ima raz"irjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlagoali ne, !e se tak zahtevek opira na bistveno enako dejansko stanje in !e je organ za njegovo re"evanje pristojen.

(2) $e je v postopku udele#ena stranka z nasprotnim interesom, mora biti o spremembi zahtevka takoj obve- "!ena.

(3) $e organ, ki vodi postopek, ne dovoli raz"iritve ali spremembe zahtevka, izda o tem sklep. Zoper tak sklep jedovoljena posebna prito#ba.

4. Umik zahteve

134. "len

(1) Stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak !as med postopkom na prvi stopnji do vro!itveodlo!be, v !asu, ko te!e prito#beni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vro!itve odlo!be.

(2) $e stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki, lahko umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustniobravnavi pa le, !e se nasprotna stranka "e ni spustila v obravnavanje glavne stvari; !e pa se je #e spustila vobravnavanje, ga lahko umakne le, !e v to privoli nasprotna stranka. Nasprotna stranka se mora o tem izjasniti v osmihdneh. $e se v osmih dneh ne izjasni, se "teje, da je v umik privolila.

135. "len

(1) $e je bil postopek za!et na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopekustavi.

(2) !e je stranka svojo zahtevo umaknila med potekom prito"benega roka ali po vlo"itvi prito"be, se s sklepom oustavitvi postopka odpravi odlo#ba prve stopnje, s katero je bilo njenemu zahtevku v celoti ali deloma ugodeno.

(3) !e je nadaljevanje postopka potrebno v javnem interesu, ali #e to zahteva nasprotna stranka, ga pristojni organnadaljuje.

(4) !e se je postopek za#el po uradni dol"nosti, ga organ lahko ustavi. !e pa bi se postopek v isti stvari lahko za#eltudi na zahtevo stranke, se postopek nadaljuje, kadar stranka to zahteva.

(5) Zoper sklep, s katerim se ustavi postopek, je dovoljena posebna prito"ba.

136. !len

(1) Stranka umakne svojo zahtevo z izjavo; izjavo da organu, ki vodi postopek. Dokler ta organ ne izda sklepa oustavitvi postopka in ga ne vro#i stranki, lahko stranka prekli#e umik.

(2) Posamezno dejanje ali opustitev stranke je mogo#e $teti za umik zahteve samo, #e je to z zakonom dolo#eno.

5. Poravnava

137. !len

(1) !e je v postopku udele"enih dvoje ali ve# strank z nasprotujo#imi si interesi, si mora uradna oseba, ki vodipostopek, med postopkom ves #as prizadevati, da se stranke poravnajo, bodisi v celoti ali pa vsaj glede posameznihspornih to#k.

(2) Poravnava mora biti vselej jasna in dolo#na in ne sme biti v $kodo javni koristi, javni morali ali pravni koristidrugih. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora paziti na to po uradni dol"nosti. !e se ugotovi, da bi bila poravnava v$kodo javni koristi, javni morali ali pravni koristi drugih, organ, ki vodi postopek, ne privoli v sklenitev poravnave in izda otem poseben sklep.

(3) Poravnava se vpi$e v zapisnik. Poravnava je sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi in gapodpi$ejo. Strankam se da na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika.

(4) Poravnava ima mo# izvr$ljive odlo#be, izdane v upravnem postopku.

(5) Organ, pred katerim je bila sklenjena poravnava, izda sklep, s katerim po potrebi v celoti ali deloma ustavipostopek.

(6) !e sklep o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka ni v skladu s sklenjeno poravnavo, je zoper njegadovoljena posebna prito"ba.

(7) !e je poravnava vklju#ena v odlo#bo, zoper del, ki se nana$a na poravnavo, ni dovoljena prito"ba.

XII. poglavje

POSTOPEK DO IZDAJE ODLO"BE

A) SPLO#NA NA"ELA

1. Skupne dolo!be

138. !len

(1) Pred izdajo odlo#be je treba ugotoviti vsa dejstva in okoli$#ine, ki so za odlo#itev pomembne, in strankamomogo#iti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

(2) To se lahko opravi v skraj$anem postopku ali pa v posebnem ugotovitvenem postopku.

139. !len

(1) Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko med postopkom ves #as ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vsehdejstvih, pomembnih za izdajo odlo#be, tudi o tistih, ki v postopku $e niso bila navedena.

(2) Uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dol"nosti izvedbo vsakega dokaza, #e spozna, da je topotrebno za razjasnitev stvari.

(3) Uradna oseba, ki vodi postopek, si preskrbi po uradni dol"nosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradnoevidenco organ, ki je pristojen za odlo#anje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidencokak$en drug dr"avni organ oziroma organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.

140. !len

(1) Dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, mora stranka navesti natan#no, po resnici in dolo#no.

(2) !e ne gre za splo"no znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, #e je mogo#e,predlo$iti. !e stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Od stranke se ne zahteva,naj preskrbi in predlo$i dokaze, ki jih lahko hitreje in la$je preskrbi organ, ki vodi postopek, in tudi ne, naj predlo$i takapotrdila, ki jih organi po 180. #lenu tega zakona niso dol$ni izdajati.

(3) !e stranka v dolo#enem roku ne predlo$i dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavre#i zahteve po drugemodstavku 67. #lena tega zakona, temve# mora postopek nadaljevati.

141. !len

(1) Stranka da svojo izjavo praviloma ustno, lahko pa jo da tudi pisno.

(2) !e gre za zelo zahtevno stvar ali #e so potrebna ob"irnej"a strokovna pojasnila, lahko uradna oseba, ki vodipostopek, stranki nalo$i, naj predlo$i pisno izjavo; za to ji mora dolo#iti zadosten rok. V takem primeru ima tudi strankapravico zahtevati, naj se ji dovoli podati pisno izjavo.

(3) !e je stranki nalo$eno ali dovoljeno, da predlo$i pisno izjavo, se ji zaradi tega ne more vzeti pravica, da podaizjavo tudi ustno.

142. !len

(1) !e zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnoststranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerimse mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna prito$ba.

(2) Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom.

(3) O zahtevi za vstop v postopek se nemudoma obvesti ostale stranke. Vsaka stranka lahko oporeka osebi pravicodo vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpi"e posebno obravnavo, na kateri se obravnava zahteva za vstop vpostopek.

(4) Oseba, ki med postopkom vstopi vanj kot stranka, mora sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je ob njenemvstopu.

(5) Dolo#be tega #lena veljajo tudi za stranske udele$ence.

143. !len

Uradna oseba, ki vodi postopek, mora po potrebi opozoriti stranko na njene pravice v postopku in na pravneposledice njenih dejanj ali opustitev v postopku.

2. Skraj"ani ugotovitveni postopek

144. !len

(1) Organ lahko po skraj"anem postopku takoj odlo#i o stvari:

1. #e se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predlo$ilastranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splo"no znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana;

2. #e se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebejzasli"ati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi;

3. #e je s predpisom dolo#eno, da se stvar lahko re"i na podlagi dejstev ali okoli"#in, ki niso popolnoma dokazane alise z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoli"#ine verjetno izkazane, iz vseh okoli"#in pa izhaja, daje treba zahtevku stranke ugoditi;

4. #e gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogo#e odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opiratiodlo#ba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.

(2) Nujni ukrepi po 4. to#ki prej"njega odstavka so podani, #e obstaja nevarnost za $ivljenje in zdravje ljudi, za javnired in mir, za javno varnost ali za premo$enje ve#je vrednosti.

(3) V primerih iz prvega odstavka tega #lena ni potrebno zasli"ati stranke.

(4) Odlo#be iz 1. in 2. to#ke prvega odstavka tega #lena je dovoljeno izdajati na predpisanem obrazcu.

3. Poseben ugotovitveni postopek

145. !len

(1) Poseben ugotovitveni postopek se izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. #lena tega zakona. Posebenugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoli"#in, ki so pomembne za razjasnitev stvari ali zato, da seda strankam mo$nost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

(2) Potek ugotovitvenega postopka dolo#a glede na okoli"#ine posameznega primera uradna oseba, ki vodipostopek; pri tem se mora dr$ati dolo#b tega zakona in predpisov, ki se nana"ajo na stvar, za katero gre.

(3) V mejah iz prej!njega odstavka tega "lena uradna oseba, ki vodi postopek, zlasti: dolo"a, katera dejanja vpostopku naj se opravijo in izdaja naloge za njihovo izvr!itev; dolo"a, po katerem vrstnem redu naj se opravijoposamezna dejanja in v katerem roku, "e roki niso predpisani z zakonom; dolo"a ustne obravnave in zasli!anja in vse,kar je v zvezi s tem potrebno; odlo"a, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili, ter odlo"a o vseh predlogih inizjavah udele#encev postopka.

(4) Uradna oseba, ki vodi postopek, odlo"i, ali naj se posamezna sporna vpra!anja obravnavajo in dokazujejoposebej ali skupaj za vso zadevo.

146. !len

(1) Stranka ima pravico udele#evati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajatipotrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi.

(2) Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na re!itev stvari, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se neujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odlo"be ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; "e pa stori topo ustni obravnavi, mora opravi"iti, zakaj tega ni storila na obravnavi.

(3) Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki omogo"iti:

1. da se izjavi o vseh okoli!"inah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku;

2. da se izjavi o predlogih in ponujenih dokazih;

3. da sodeluje pri izvedbi dokazov;

4. da postavlja vpra!anja drugim strankam, pri"am in izvedencem in

5. da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izjavi.

(4) Pristojni organ ne sme izdati odlo"be, preden ne da stranki mo#nosti, da se izjavi o dejstvih in okoli!"inah, nakatere se mora opirati odlo"ba.

4. Predhodno vpra"anje in identi!no dejansko stanje

147. !len

(1) $e organ, ki vodi postopek, naleti na tako vpra!anje, da brez njegove re!itve ni mogo"e re!iti same stvari, tovpra!anje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodi!"a ali kak!nega drugega organa (predhodnovpra!anje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne re!i pristojniorgan. O prekinitvi postopka izda sklep, zoper katerega je dovoljena posebna prito#ba, razen "e ga je izdal organ drugestopnje.

(2) $e organ obravnava predhodno vpra!anje, ima njegova re!itev pravni u"inek samo v stvari, v kateri je bilovpra!anje re!eno.

(3) $e je o predhodnem vpra!anju #e odlo"eno s pravnomo"nim posami"nim aktom, je organ na ta posami"ni aktvezan.

148. !len

(1) Organ, ki vodi postopek, mora postopek prekiniti, "e se predhodno vpra!anje nana!a na obstoj kaznivegadejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev o"etovstva ali "e zakon tako dolo"a.

(2) Kadar se ti"e predhodno vpra!anje kaznivega dejanja, pa ni mogo" kazenski pregon, obravnava organ, ki vodipostopek, tudi to vpra!anje.

149. !len

$e gre za vpra!anje, ali sta podana kaznivo dejanje in storil"eva kazenska odgovornost, je organ, ki vodi postopek,pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomo"no sodbo kazenskega sodi!"a, s katero je obto#enec spoznanza krivega.

150. !len

Kadar zaradi predhodnega vpra!anja ni treba prekiniti postopka, ga lahko organ, ki vodi postopek, sam obravnava inre!i kot sestavni del stvari ter na tej podlagi odlo"i o sami stvari.

151. !len

(1) $e organ, ki vodi upravni postopek, ne vzame predhodnega vpra!anja v obravnavo po 150. "lenu tega zakona,pa postopek za re!itev predhodnega vpra!anja, ki ga je mogo"e za"eti samo po uradni dol#nosti, pri pristojnem organu!e ni za"et, zahteva od pristojnega organa, naj o tem vpra!anju za"ne postopek.

(2) V stvari, v kateri se za!ne postopek za re"itev predhodnega vpra"anja na vlogo (zahtevo, to#bo ipd.) stranke,lahko nalo#i organ, ki vodi upravni postopek, s sklepom eni izmed strank, naj vlo#i pri pristojnem organu vlogo zaza!etek postopka za re"itev predhodnega vpra"anja; hkrati ji dolo!i rok, v katerem mora to storiti in mu o tem predlo#itidokazilo. Pri tem mora organ, ki vodi postopek, opozoriti stranko na posledice, !e bi to opustila. Rok za vlo#itev vloge zaza!etek postopka za re"itev predhodnega vpra"anja za!ne te!i z dnem, ko postane sklep dokon!en.

(3) $e stranka v dolo!enem roku ne predlo#i dokazila, da je pri pristojnem organu vlo#ila vlogo za za!etek postopkao predhodnem vpra"anju, se "teje, da je stranka, na katere zahtevo je bil postopek za!et, to zahtevo umaknila, organ pas sklepom ustavi postopek. $e je to storila katerakoli druga stranka v postopku, organ nadaljuje postopek in sam re"ipredhodno vpra"anje pod pogoji tega zakona.

(4) Zoper sklep po drugem in tretjem odstavku tega !lena je dovoljena posebna prito#ba.

152. !len

Postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se re"ilo predhodno vpra"anje pri pristojnem organu oziroma pri sodi"!u, senadaljuje, ko postane odlo!ba o tem vpra"anju dokon!na oziroma pravnomo!na.

5. Prekinitev postopka

153. !len

(1) Postopek se prekine s sklepom:

1. !e stranka umre in pravica ali obveznost oziroma pravna korist, ki se uveljavlja v postopku lahko preide na pravnenaslednike;

2. !e stranka izgubi poslovno sposobnost, pa v postopku nima poobla"!enca in se ji ne postavi za!asnegazastopnika;

3. !e zakoniti zastopnik stranke umre ali izgubi poslovno sposobnost, stranka pa nima poobla"!enca in se ji tudi nepostavi za!asnega zastopnika;

4. !e so za stranko nastopile pravne posledice uvedbe ste!ajnega postopka;

5. !e organ sklene, da ne bo sam re"eval predhodnega vpra"anja, oziroma ga po zakonu ne more re"evati.

(2) Prekinitev traja, dokler so podani razlogi iz prej"njega odstavka, in sicer:

1. zaradi razloga iz 1. to!ke prej"njega odstavka, dokler v postopek ne vstopi pravni naslednik ali skrbnik zapu"!ine;

2. iz razlogov iz 2. in 3. to!ke prej"njega odstavka, dokler stranka nima zakonitega zastopnika;

3. zaradi razloga iz 4. to!ke prej"njega odstavka, dokler ne vstopi v postopek kot zastopnik stranke ste!ajni upravitelj;

4. zaradi razloga iz 5. to!ke prej"njega odstavka, dokler predhodno vpra"anje ni dokon!no oziroma pravnomo!nore"eno (152. !len tega zakona).

(3) S prekinitvijo prenehajo te!i vsi roki, dolo!eni za procesna dejanja. V !asu prekinitve ne te!e rok za izdajoodlo!be iz 222. in 256. !lena tega zakona.

(4) Zoper sklep, s katerim se prekine postopek, je dovoljena posebna prito#ba, ki pa ne zadr#i izvr"itve sklepa.

6. Ustna obravnava

154. !len

Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpi"e ustno obravnavo vselej,kadar je to koristno za razjasnitev stvari, mora pa jo razpisati v stvareh, v katerih sta udele#eni dve ali ve! strank znasprotujo!imi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zasli"ati pri!e ali izvedence.

155. !len

(1) Ustna obravnava je javna.

(2) Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko izklju!i javnost od celotne ustne obravnave ali od dela obravnave:

1. !e to zahtevajo razlogi morale ali javne varnosti;

2. !e je podana resna in neposredna nevarnost, da bi bila ustna obravnava ovirana;

3. !e je treba obravnavati razmerja v kak"ni rodbini;

4. !e je treba obravnavati okoli"!ine, ki pomenijo dr#avno, voja"ko, uradno, poslovno, poklicno, znanstveno aliumetni"ko tajnost.

(3) Izklju!itev javnosti lahko predlaga tudi prizadeta oseba.

(4) O izklju!itvi javnosti se izda sklep, ki mora biti obrazlo#en in objavljen na oglasni deski tega organa.

(5) Pri razglasitvi odlo!be javnost ne sme biti izklju!ena.

156. !len

(1) Izklju!itev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove poobla"!ence in strokovne pomo!nike.

(2) Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko dovoli, da so pri ustni obravnavi, od katere je javnost izklju!ena, navzo!eposamezne uradne osebe ter znanstveni in javni delavci, !e ima to pomen za njihovo slu#bo oziroma znanstveno delo.Uradna oseba, ki vodi postopek, opozori take osebe, da morajo varovati kot tajnost, kar zvedo na ustni obravnavi.

157. !len

(1) Organ, ki vodi postopek, mora ukreniti vse potrebno, da se ustna obravnava opravi brez zavla!evanja in, !e jemogo!e, brez prekinitve in prelo#itve.

(2) Tistim, ki so povabljeni na ustno obravnavo, je treba pustiti zadosti !asa, da se lahko pripravijo za obravnavo inda lahko pravo!asno in brez izrednih stro"kov pridejo k obravnavi. Povabljenim se pusti praviloma osem dni od vro!itvevabila do dneva obravnave.

158. !len

$e je za obravnavanje na ustni obravnavi potrebno, da povabljeni poznajo spise, skice ali druge predmete, jim jih jetreba dati na vpogled hkrati z razpisom obravnave, v vabilu na obravnavo pa navesti, kdaj in kje si jih lahko ogledajo.

159. !len

(1) Organ, ki vodi postopek, mora razpis ustne obravnave tudi javno naznaniti, !e je nevarnost, da ne bo mogo!epravo!asno vro!iti posami!nih vabil, !e je verjetno, da so prizadete osebe, ki "e niso nastopile kot stranke, ali !e tonarekujejo drugi podobni razlogi.

(2) Javno naznanilo ustne obravnave mora obsegati vse podatke, ki morajo biti navedeni v posami!nem vabilu,poleg tega pa "e vabilo, naj pride k obravnavi vsak, kdor misli, da se stvar ti!e njegovih pravih koristi. Naznanilo seobjavi tako, kot je predpisano v 94. !lenu tega zakona.

160. !len

Ustna obravnava se opravi praviloma na sede#u organa, ki vodi postopek. $e je potreben ogled v kraju izvennjegovega sede#a, se lahko opravi ustna obravnava na kraju ogleda. Organ, ki vodi postopek, lahko dolo!i za ustnoobravnavo tudi kak"en drug kraj, kadar je to potrebno, da se ob!utno zmanj"ajo stro"ki ali da se stvar temeljiteje, hitrejeali enostavneje obravnava.

161. !len

(1) Uradna oseba, ki vodi postopek, mora na za!etku ustne obravnave ugotoviti, kdo od povabljenih je navzo!, gledeodsotnih pa se prepri!ati, ali so jim bila vabila pravilno vro!ena.

(2) $e katera od strank, ki "e ni bila zasli"ana, ni pri"la k obravnavi, pa ni ugotovljeno, da ji je bilo vabilo pravilnovro!eno, prelo#i uradna oseba, ki vodi postopek, obravnavo, razen !e je bil razpis ustne obravnave pravo!asno javnonaznanjen.

(3) $e k ustni obravnavi ne pride stranka, ki je bil na njeno zahtevo za!et postopek, !eprav je bila v redu povabljena,pa se da iz celotnega stanja stvari domnevati, da je predlog umaknila, organ ustavi postopek. Zoper sklep o tem jedovoljena posebna prito#ba. $e se ne more domnevati, da je stranka umaknila predlog, ali !e je v javnem interesupotrebno, da se postopek nadaljuje po uradni dol#nosti, opravi uradna oseba glede na okoli"!ine primera obravnavobrez te stranke ali pa jo prelo#i.

(4) $e brez opravi!enega razloga ne pride stranka, zoper katero je za!et postopek, !eprav je bila v redu povabljena,lahko uradna oseba, ki vodi postopek, opravi ustno obravnavo tudi brez nje, lahko pa jo na njene stro"ke tudi prelo#i, !eje to potrebno za pravilno re"itev stvari.

162. !len

(1) $e navzo!a stranka, kljub opozorilu na posledice, ne poda med samo obravnavo pripomb k delu na obravnavi, se"teje, da nima pripomb. $e pa poda ta stranka pozneje tako pripombo, jo organ, ki odlo!a o stvari, vendarle upo"teva,kadar utegne pripomba vplivati na re"itev stvari in ni bila podana po obravnavi z namenom, da bi se zavla!evalpostopek.

(2) $e k obravnavi ne pride stranka, ki je bila povabljena z javnim naznanilom, pa poda pripombe k delu naobravnavi "ele po obravnavi, se pripombe upo"tevajo ob pogoju iz prvega odstavka tega !lena.

163. !len

(1) Na ustni obravnavi je treba pretresti in dognati to, kar je predmet ugotovitvenega postopka.

(2) !e predmeta ni mogo"e obravnavati na eni obravnavi, jo uradna oseba, ki vodi postopek, prekine in "imprejdolo"i, kdaj se bo nadaljevala. Za to nadaljevanje ukrene vse, kar je predpisano za razpis ustne obravnave, navzo"impa lahko ustno sporo"i te ukrepe in tudi, kdaj in kje se bo obravnava nadaljevala. Pri nadaljevanju ustne obravnaveopi#e uradna oseba, ki vodi postopek, v glavnih "rtah potek dotedanje obravnave.

(3) Za izvedbo pisnih dokazov, ki se predlo$ijo pozneje, ni treba znova razpisati ustne obravnave, pa" pa je treba datistranki mo$nost, da se izjavi o izvedenih dokazih.

B) DOKAZOVANJE

1. Splo"ne dolo!be

164. !len

(1) Dejstva, na podlagi katerih se izda odlo"ba, se ugotovijo z dokazi.

(2) Kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru,zlasti pa listine, pri"e, izjave strank, izvedence in oglede.

165. !len

(1) Ali je treba kak#no dejstvo dokazovati ali ne, odlo"a uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne todejstvo vplivati na odlo"itev o stvari. Dokazi se izvedejo praviloma potem, ko se ugotovi, kaj je v dejanskem pogledusporno ali kaj je treba dokazati.

(2) Dokazovati ni treba dejstev, ki so splo#no znana.

(3) Dokazovati tudi ni treba dejstev, katerih obstoj zakon domneva, pa" pa je dovoljeno dokazovati, da ne obstajajo,"e ni z zakonom druga"e dolo"eno.

166. !len

!e je dokazovanje pred organom, ki vodi postopek, neizvedljivo ali pa povezano z nesorazmernimi stro#ki ali zveliko zamudo, se lahko opravi dokazovanje ali izvedejo posamezni dokazi pred zapro#enim organom.

167. !len

!e dolo"a predpis, da se stvar lahko re#i na podlagi dejstev in okoli#"in, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazisamo posredno ugotavljajo (dejstva in okoli#"ine, ki so verjetno izkazane), izvedba dokazov v ta namen ni vezana nadolo"be tega zakona o izvajanju dokazov.

168. !len

(1) !e organu, ki odlo"a o stvari, ni znano pravo, ki velja v tuji dr$avi, lahko poizve o tem pri ministrstvu, pristojnemuza pravosodje.

(2) Organ, ki odlo"a o stvari, lahko zahteva od stranke, naj mu predlo$i javno listino, izdano od pristojnega tujegaorgana, s katero se potrjuje, katero pravo velja v tuji dr$avi. Dokazovanje tujega prava proti taki javni listini je dovoljeno,"e ni z mednarodno pogodbo druga"e dolo"eno.

2. Listine

169. !len

(1) Listina, ki jo v predpisani obliki izda dr$avni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejahsvoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali dolo"a (javna listina).

(2) Enako dokazno mo" imajo tudi druge listine, ki so po posebnih predpisih izena"ene z javnimi listinami.

(3) Kot javna listina se #teje pod pogoji iz prej#njih dveh odstavkov tudi ra"unalni#ki zapis.

(4) V postopku dokazovanja je mikrofilmska kopija listine oziroma reprodukcija te kopije izena"ena z listino iz prvegaodstavka tega "lena, "e je tak#no mikrofilmsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal dr$avni organ, organ lokalneskupnosti ali nosilec javnih pooblastil.

170. !len

!e lahko pravna dejstva (dogodki, pravni posli itd.) vplivajo na spremembo tistega, kar je potrjeno v javni listini, jepotrebno za potrebe dokazovanja priskrbeti novo javno listino.

171. !len

(1) Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresni"no potrjena ali da je javnalistina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena.

(2) Dovoljeno je dokazovati, da se mikrofilmska kopija oziroma reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine.

172. !len

!e je na listini kaj pre"rtano, zradirano ali kako druga"e izbrisano ali pa vstavljeno ali "e so na listini kak#ne drugezunanje pomanjkljivosti, presodi uradna oseba, ki vodi postopek, glede na vse okoli#"ine, ali je in koliko je s temzmanj#ana dokazna vrednost listine ali pa nima listina nobene dokazne vrednosti za odlo"itev o stvari, v kateri te"epostopek.

173. !len

(1) Listine, ki so dokaz, predlo$ijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki vodi postopek. Stranka predlo$i listino vizvirniku, mikrofilmski kopiji listine ali reprodukciji te kopije ali v overjenem prepisu, lahko pa jo prilo$i tudi v navadnemprepisu ali kot fotokopijo.

(2) Za predlo$eno listino se #teje tudi sporo"ilo organu, kje se v ra"unalni#ki bazi podatkov nahaja ra"unalni#kizapis, "e je tak#na baza organu ra"unalni#ko dosegljiva.

(3) !e predlo$i stranka listino v prepisu ali kot fotokopijo, lahko zahteva uradna oseba, ki vodi postopek, naj poka$eizvirno listino, "e pa jo predlo$i v navadnem prepisu, ugotovi uradna oseba, ali se navadni prepis ujema z izvirnikom. Tougotovitev potrdi z overitvijo na listini.

174. !len

(1) Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko zahteva od stranke, ki se sklicuje na kak#no listino, naj jo predlo$i, "e joima ali "e jo lahko dobi.

(2) !e je listina pri nasprotni stranki, pa jo ta no"e prostovoljno predlo$iti ali pokazati, zahteva od nje uradna oseba,ki vodi postopek, naj jo predlo$i ali poka$e na obravnavi, da bi se mogle druge stranke o njej izjaviti.

(3) !e stranka, od katere je bilo zahtevano, naj predlo$i oziroma poka$e listino, tega ne stori, presodi organ, ki vodipostopek, glede na vse okoli#"ine primera, kak#en vpliv ima to na re#evanje stvari.

175. !len

(1) !e je listina, ki naj se uporabi kot dokaz v postopku, pri dr$avnem organu, organu lokalne skupnosti ali priorganizaciji, ki ima javno pooblastilo za odlo"anje o upravnih stvareh, jo po uradni dol$nosti priskrbi organ, ki vodipostopek.

(2) Stranka lahko listino iz prej#njega odstavka priskrbi tudi sama.

176. !len

(1) !e je listina pri drugi osebi, pa je ta no"e prostovoljno pokazati, ji organ, ki vodi postopek, s sklepom nalo$i, najpoka$e listino na obravnavi, da bi se mogle stranke o njej izjaviti.

(2) Druga oseba sme zavrniti pokaz listine iz enakih razlogov kot pri"anje ali iz drugih utemeljenih razlogov.

(3) Pred izdajo sklepa iz prvega odstavka tega "lena mora organ osebi, ki no"e pokazati listine, dati mo$nost da se otem izjavi. Zoper sklep je dovoljena posebna prito$ba.

(4) Zoper drugo osebo, ki brez opravi"enega razloga no"e pokazati listine, se postopa enako, kot zoper tistega, kino"e pri"ati. Zoper sklep o tem je dovoljena posebna prito$ba.

(5) Stranka, ki se sklicuje na listino, ki je pri drugi osebi, mora tej povrniti stro#ke, ki jih ima v zvezi s pokazom listine.

177. !len

(1) Listini, sestavljeni v tujem jeziku, je treba predlo!iti tudi overjen prevod, "e je to potrebno.

(2) Listine, ki jih izdajo tuji organi in ki veljajo v kraju, kjer so bile izdane, za javne listine, imajo ob pogojuvzajemnosti enako dokazno mo" kot doma"e javne listine, "e so overjene v skladu s predpisi. Za potrdila pogojvzajemnosti ne velja.

178. !len

(1) Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov, ki so v ra"unalni#kih bazah podatkov.

(2) Ra"unalni#ki podatki iz prej#njega odstavka se #tejejo za del spisa, "eprav se v njem v pisni oziroma listinskiobliki ne nahajajo. V zapisnik se vpi#e, kje so ti podatki dostopni. $e se v postopku ne vodi zapisnik, se o tem narediuradni zaznamek.

3. Potrdila

179. !len

(1) Dr!avni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila in druge listine (izpiske,certifikate itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco.

(2) Za uradno evidenco se #teje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa alisplo#nega akta, izdanega za izvr#evanje javnih pooblastil.

(3) Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradneevidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine.

(4) Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevopraviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, "e ni v predpisu,s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, druga"e dolo"eno.

(5) $e organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziroma druge listine, mora izdati o tem posebno odlo"bo. $e v 15oziroma 30 dneh od dneva vlo!itve zahteve ne izda potrdila oziroma druge listine in "e tudi ne izda in ne vro"i strankiodlo"be o zavrnitvi zahteve, se #teje, da je zahtevo zavrnil.

(6) $e stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, misli, da potrdilo oziroma druga listina, ki ji je bila izdana, niv skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Organ mora izdatiposebno odlo"bo, "e zavrne zahtevo stranke za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino. Tudi v temprimeru velja rok 15 dni od dneva, ko je stranka zahtevala novo potrdilo oziroma drugo listino; "e organ odlo"be ne izdav omenjenem roku, se #teje, da je zahtevo zavrnil.

180. !len

(1) Dr!avni organi in organi lokalne skupnosti izdajajo potrdila in druge listine tudi o dejstvih, o katerih ne vodijouradne evidence, "e zakon tako dolo"a. V tem primeru se dejstva ugotavljajo v postopku, ki je predpisan v tem poglavju.

(2) Potrdilo oziroma druga listina, izdana na na"in, ki je dolo"en v prej#njem odstavku, ne ve!e organa, ki mu jepredlo!ena kot dokaz in ki naj odlo"i o stvari. Ta organ lahko znova ugotavlja dejstva, ki so navedena v potrdilu oziromadrugi listini in se v tem primeru ne #teje, da so potrjena dejstva resni"na.

(3) Potrdilo oziroma drugo listino oziroma odlo"bo o zavrnitvi potrdila je treba stranki izdati in vro"iti v 30 dneh oddneva, ko je stranka potrdilo zahtevala. $e se ne ravna tako, se #teje, da je bila zahteva stranke zavrnjena.

4. Pri!e

181. !len

(1) Pri"a je lahko vsak, kdor je bil zmo!en opaziti dejstvo, o katerem naj pri"a, in more to svoje opa!anje izkazati.

(2) Kdor je udele!en v postopku kot uradna oseba, ne more biti pri"a.

182. !len

Vsak, kdor je povabljen za pri"o, se mora povabilu odzvati in "e ni s tem zakonom druga"e dolo"eno, tudi pri"ati.

183. !len

(1) Pri"a sme odre"i pri"anje:

1. na posamezna vpra#anja, "e bi z odgovorom na vpra#anje spravila v hudo sramoto, ob"utno premo!enjsko #kodoali pa v kazenski pregon sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti ali v stranski vrsti do v#tetega tretjega kolena,

svojega zakonca, osebo, s katero !ivi v izvenzakonski skupnosti, ali sorodnika po sva"tvu do v"tetega drugega kolena,#etudi je zakonska zveza !e prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca;

2. na posamezna vpra"anja, na katera ne bi mogla odgovoriti, ne da bi prekr"ila dol!nost oziroma pravico varovatiposlovno, poklicno, umetni"ko ali znanstveno tajnost;

3. o tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu poobla"#encu;

4. o dejstvih, za katera je zvedela kot duhovnik, odvetnik, zdravnik ali pri opravljanju kak"nega drugega poklica alidejavnosti, #e velja dol!nost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju takega poklica alidejavnosti.

(2) Pri#a je lahko odvezana dol!nosti pri#anja tudi o posameznih drugih dejstvih, #e navede za to tehtne razloge. $eje treba, mora te razloge verjetno izkazati.

(3) Zaradi nevarnosti, da bi imela kak"no premo!enjsko "kodo, pri#a ne sme odre#i pri#anja o pravnih opravilih, prikaterih je bila navzo#a kot pri#a, pisar ali posredovalec, o dejanjih, ki jih je v zvezi s spornim razmerjem opravila kotpravni prednik ali zastopnik katere od strank, ter o vsakem takem dejanju, ki ga je po posebnih predpisih dol!nanaznaniti ali dati o njem izjavo.

(4) Pri#a ne sme biti zasli"ana o dolo#enih stvareh, #e bi s tem prekr"ila dol!nost varovanja uradne, dr!avne alivoja"ke tajnosti, dokler je pristojni organ ne odve!e te dol!nosti.

184. !len

(1) Pri#e se zasli"ujejo vsaka zase in brez navzo#nosti tistih pri#, ki bodo zasli"ane pozneje.

(2) Zasli"ana pri#a ne sme oditi brez dovoljenja uradne osebe, ki vodi postopek.

(3) Uradna oseba, ki vodi postopek, sme !e zasli"ano pri#o znova zasli"ati, pri#e, katerih izpovedbe se ne ujemajo,pa soo#iti.

(4) Kdor zaradi bolezni ali telesne nezmo!nosti na povabilo ne more priti, se zasli"i v svojem stanovanju.

185. !len

(1) Pri#o je treba najprej opozoriti, da mora govoriti resnico, da ne sme ni#esar zamol#ati; pri tem jo je treba opozorititudi na posledice krive izpovedbe.

(2) Uradna oseba zahteva od pri#e njene splo"ne podatke: ime in priimek, poklic, prebivali"#e, rojstni kraj, starost inzakonski stan. $e je treba, se izpra"a pri#a tudi o okoli"#inah, ki se ti#ejo njene verodostojnosti kot pri#e v zadevi, zakatero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank.

(3) Uradna oseba, ki vodi postopek, pou#i pri#o, kdaj ji ni potrebno pri#ati in na katera vpra"anja lahko odre#epri#anje.

(4) Pri#i se postavljajo vpra"anja o sami zadevi in zahteva od nje, naj pove, kaj ji je o tem znano.

(5) Niso dovoljena taka vpra"anja, v katerih je !e vsebovano, kako je treba odgovoriti, kakor tudi ne vpra"anja, kiizhajajo iz predpostavke, da je pri#a !e povedala nekaj, #esar v resnici "e ni povedala.

(6) Pri#o je treba vselej vpra"ati, odkod ve to, o #emer pri#a.

186. !len

$e pri#a ne zna jezika, ki se uporablja v postopku, ali ga ne more uporabljati zaradi invalidnosti, se zasli"i potolma#u.

187. !len

(1) $e pri#a, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opravi#i, ali #e se brez dovoljenja aliopravi#enega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zasli"ana, sme organ, ki vodi postopek, odrediti, da se s siloprivede in da trpi s tem povezane stro"ke, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 50.000 tolarjev.

(2) $e pri#a pride, pa brez opravi#enega razloga no#e pri#ati, #eprav je bila opozorjena na posledice odklonitve, selahko kaznuje v denarju do 50.000 tolarjev; #e pa niti po tem no#e pri#ati, se lahko vnovi# kaznuje do 50.000 tolarjev.Sklep o denarni kazni izda uradna oseba, ki vodi postopek, v soglasju z uradno osebo, ki je poobla"#ena za odlo#anjeo stvari, pri zapro"enemu organu pa v soglasju z njegovim predstojnikom oziroma z uradno osebo, ki je poobla"#ena zaodlo#anje v podobnih stvareh.

(3) Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko odlo#i, da mora pri#a povrniti stro"ke, ki so nastali zato, ker pri#a ni pri"laali, ker ni hotela pri#ati.

(4) $e pri#a pozneje opravi#i svoj izostanek, odpravi uradna oseba, ki vodi postopek, sklep o kazni ali o stro"kih. $eje pri#a pozneje pripravljena pri#ati, lahko uradna oseba odpravi sklep o kazni.

(5) Zoper sklep o stro"kih ali o denarni kazni, izdan po tem #lenu, je dovoljena posebna prito!ba.

5. Izjava stranke

188. !len

(1) !e za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, se sme vzeti kot dokaz za ugotovitev takega dejstvatudi ustna izjava stranke. Izjava stranke se sme vzeti kot dokaz tudi v malo pomembnih stvareh, "e naj bi se neko dejstvosicer dokazovalo z zasli#anjem pri"e, ki $ivi v kraju, oddaljenem od sede$a organa, ali "e bi bilo sicer zaradi iskanjadrugih dokazov ote$eno uveljavljanje pravic stranke.

(2) Verodostojnost izjave stranke se presoja po na"elu iz 10. "lena tega zakona.

(3) Preden sprejme izjavo, mora uradna oseba, ki vodi postopek, opozoriti stranko na kazensko in materialnoodgovornost, "e bi dala krivo izjavo.

6. Izvedenci

189. !len

(1) !e je za ugotovitev ali presojo kak#nega dejstva, ki je pomembno za re#itev stvari, potrebno strokovno znanje, skaterim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedenci.

(2) Dokaz z izvedencem se izvede, "e uradna oseba, ki vodi postopek, oceni, da je to potrebno iz razlogov izprej#njega odstavka. Dokaz z izvedencem pa se izvede tudi na zahtevo stranke, "e je stranka pripravljena zalo$itiznesek za stro#ke, ki nastanejo v zvezi z izvedbo tega dokaza.

190. !len

(1) Za izvedbo dokaza z izvedenci dolo"i uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dol$nosti ali na predlog strankeenega izvedenca, "e sodi, da bo dokazovanje z izvedenci zapleteno, pa tudi dva ali ve" izvedencev.

(2) Za izvedence se dolo"ijo osebe ali organizacije, ki imajo strokovno znanje, ki je potrebno za razjasnitev stanjastvari. !e se za izvedenca postavi organizacija, nastopa v postopku v njenem imenu ena ali ve" poobla#"enih oseb.

(3) Stranki je treba dati mo$nost, da se izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec. !e gre za nujne ukrepe v javnem interesu,s katerimi ni mogo"e odla#ati, lahko uradna oseba postavi izvedenca, ne da bi se o tem izjavila stranka.

(4) Za izvedenca ne more biti dolo"en, kdor ne more biti pri"a.

191. !len

(1) Kdor je dolo"en za izvedenca, je dol$an dati izvid in mnenje.

(2) Izvedenec lahko odre"e prevzem te dol$nosti iz enakih razlogov, iz katerih pri"a lahko odre"e pri"anje, pa tudi izdrugih utemeljenih razlogov, kot so preobremenjenost z izvedenskim ali drugim delom.

(3) Oprostitev dol$nosti lahko zahteva tudi delodajalec, pri katerem je izvedenec zaposlen.

(4) Dolo"be tega "lena se smiselno uporabljajo tudi za poobla#"ene osebe organizacije, ki je dolo"ena zaizvedenca.

192. !len

(1) Glede izlo"itve izvedencev se smiselno uporabljajo dolo"be o izlo"itvi uradnih oseb.

(2) Stranka lahko zahteva izlo"itev izvedenca tudi tedaj, "e verjetno izka$e okoli#"ine, ki spravljajo v dvom njegovostrokovno znanje.

(3) O izlo"itvi izvedenca odlo"i s sklepom uradna oseba, ki vodi postopek.

(4) Dolo"be tega "lena se smiselno uporabljajo tudi za poobla#"ene osebe organizacije, ki je dolo"ena zaizvedenca.

193. !len

(1) Pred za"etkom dokazovanja z izvedenci uradna oseba, ki vodi postopek, izvedencu naro"i, o katerih dejstvih najpoda izvid in mnenje ter ga opozori na posledice krive izpovedbe.

(2) V svojem izvidu mora izvedenec natan"no navesti vse, kar opazi in do$ene. Izvedenec da obrazlo$eno mnenje, kimora biti nepristransko in v skladu s pravili znanosti in stroke.

194. !len

(1) Izvedensko delo se opravi na ustni obravnavi, "e je to mogo"e. V tem primeru izvedenec poda svoj izvid inmnenje ustno.

(2) !e se izvedensko delo opravi izven ustne obravnave, poda izvedenec svoj izvid in mnenje ustno na ustniobravnavi.

(3) !e gre za bolj zahtevno izvedensko delo, uradna oseba, ki vodi postopek, naro"i izvedencu, naj pripravi pisenizvid in mnenje. V tem primeru je potrebno vro"iti izvid in mnenje strankam pred narokom, na katerem se bostaobravnavala.

(4) Na ustni obravnavi lahko izvedencu, potem ko pove svoj izvid in mnenje, uradna oseba, ki vodi postopek, instranke postavljajo vpra#anja in zahtevajo pojasnila glede izvida in mnenja.

(5) Glede zasli#anja izvedencev se smiselno uporabljajo dolo"be 185. "lena tega zakona.

195. !len

!e je ve" izvedencev, lahko dajo svoj izvid in mnenje skupno. !e se ne strinjajo, da vsak izmed njih posebej svojizvid in mnenje.

196. !len

(1) !e izvid in mnenje izvedenca nista jasna ali nista popolna ali se izvidi in mnenja izvedencev bistveno razlikujejo,"e mnenje ni zadosti obrazlo$eno ali "e nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti nemorejo odpraviti niti s ponovnim zasli#anjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci; lahko pase zahteva tudi mnenje kak#nega znanstvenega ali strokovnega zavoda.

(2) Mnenje znanstvenega ali strokovnega zavoda se lahko zahteva tudi tedaj, "e se da zaradi zapletenosti primerautemeljeno pri"akovati, da se bo tako dobilo bolj pravilno mnenje.

197. !len

(1) !e izvedenec, ki je bil v redu povabljen, ne pride, pa svojega izostanka ne opravi"i, "e pride, pa no"e opravitiizvedenskega dela, ali "e ne predlo$i v danem roku pisnega izvida in mnenja, se lahko kaznuje v denarju do 50.000tolarjev. !e nastanejo zaradi neopravi"enega izostanka izvedenca ali zaradi neopravi"ene odklonitve izvedenskegadela ali pa zato, ker izvedenec ni predlo$il pisnega izvida in mnenja, stro#ki v postopku, se lahko odredi, da jih pla"aizvedenec.

(2) Sklep o denarni kazni ali o pla"ilu stro#kov izda uradna oseba, ki vodi postopek, v soglasju z uradno osebo, ki jepoobla#"ena za odlo"anje o stvari, pri zapro#enem organu pa v soglasju s predstojnikom organa oziroma z uradnoosebo, ki je poobla#"ena za odlo"anje o podobnih stvareh.

(3) !e izvedenec pozneje opravi"i svoj izostanek ali "e pozneje opravi"i, zakaj ni pravo"asno predlo$il pisnegaizvida in mnenja, odpravi uradna oseba, ki vodi postopek, sklep o denarni kazni ali o stro#kih; "e je izvedenec poznejepripravljen opraviti izvedensko delo, lahko uradna oseba odpravi sklep o denarni kazni.

(4) Zoper sklep o stro#kih ali o denarni kazni, ki se izda po prvem ali drugem odstavku tega "lena, je dovoljenaposebna prito$ba.

7. Tolma!i

198. !len

Za tolma"e se smiselno uporabljajo dolo"be tega zakona, ki veljajo za izvedence.

8. Ogled

199. !len

Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kak#nega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoli#"in potrebno, da si stvarneposredno ogleda uradna oseba, ki vodi postopek.

200. !len

(1) Stranke imajo pravico biti navzo"e pri ogledu. Katere druge osebe naj bodo navzo"e poleg strank, dolo"a uradnaoseba, ki vodi postopek.

(2) Ogled se lahko opravi tudi ob udele$bi izvedencev.

201. !len

(1) Ogled stvari, ki se lahko brez te$ave prinesejo na kraj, kjer se vodi postopek, se opravi na tem kraju, sicer pa na

kraju, kjer je stvar.

(2) Uradna oseba lahko odredi, da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. Posnetek se prilo!izapisniku.

202. !len

(1) Lastnik ali posestnik stvari, prostorov ali zemlji"#a, ki naj se ogledajo, v katerih oziroma na katerih so stvari, ki najse ogledajo, ali #ez katere je treba iti, mora dovoliti, da se opravi ogled.

(2) Glede dopustnosti odklonitve ogleda se smiselno uporabijo dolo#be tega zakona o odklonitvi pri#anja.

(3) Zoper lastnika ali posestnika, ki brez opravi#enega razloga ne dovoli ogleda, se lahko uporabijo enaki ukrepi kotzoper pri#o, ki no#e pri#ati (187. #len tega zakona).

(4) Ogled stanovanja se lahko opravi samo na podlagi odlo#be pristojnega sodi"#a, razen #e je ogled njenegastanovanja zahtevala stranka sama.

(5) Morebitno "kodo, ki nastane pri ogledu, je potrebno lastniku ali posestniku povrniti. O tem izda organ, ki vodipostopek, poseben sklep. Zoper ta sklep je dovoljena posebna prito!ba.

203. !len

Uradna oseba, ki vodi ogled, mora paziti na to, da se ogled ne zlorabi in da se ne prekr"i nobena poslovna, poklicna,znanstvena ali umetni"ka tajnost.

9. Zavarovanje dokazov

204. !len

(1) $e je utemeljena bojazen, da se kak"en dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba poznejeote!ko#ena, se lahko izvede ta dokaz za zavarovanje kadarkoli med postopkom, pa tudi "e pred za#etkom postopka.

(2) Zavarovanje dokazov se opravi po uradni dol!nosti ali na predlog stranke oziroma tistega, ki ima od tega pravnokorist.

(3) V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se doka!ejo, dokaze,ki naj se izvedejo in razloge zaradi katerih misli, da se kasneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedbate!ja.

(4) $e je v postopku udele!ena ali bo udele!ena stranka z nasprotnim interesom, se tej osebi vro#i vloga zazavarovanje dokazov. $e nujnost zavarovanja terja takoj"nje zavarovanje, se lahko dokazi zavarujejo tudi brezpredhodne seznanitve stranke z nasprotnim interesom.

205. !len

(1) Za zavarovanje dokazov med postopkom je pristojen organ, ki vodi postopek.

(2) Za zavarovanje dokazov pred za#etkom postopka je pristojen organ, na katerega obmo#ju so stvari, ki si jih jetreba ogledati, oziroma na katerega obmo#ju prebivajo osebe, ki jih je treba zasli"ati.

(3) Zavarovanje dokazov je dovoljeno tudi po dokon#nosti oziroma pravnomo#nosti odlo#be, #e je to potrebno zapostopek z izrednimi pravnimi sredstvi.

206. !len

(1) O zavarovanju dokazov se izda poseben sklep.

(2) Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za zavarovanje dokazov, je dovoljena posebna prito!ba, ki pa neprekine postopka.

XIII. poglavje

ODLO"BA

1. Kateri organ izda odlo!bo

207. !len

(1) Na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, izda organ, ki je pristojen za odlo#anje, odlo#bo o stvari, ki jepredmet postopka.

(2) Z odlo!bo se odlo!i o vseh zahtevkih stranke, tudi !e je postopek za!et po uradni dol"nosti.

(3) Kadar odlo!a o stvari kolegijski organ, sme odlo!ati, !e je navzo!ih ve! kot polovica njegovih !lanov, odlo!bo pasprejme z ve!ino glasov navzo!ih !lanov, !e ni z zakonom, podzakonskim predpisom, predpisom lokalne skupnosti,splo#nim aktom, izdanim za izvr#evanje javnih pooblastil ali na podlagi ustave ali zakona sprejetim poslovnikomdolo!ena posebna ve!ina.

208. !len

$e je z zakonom ali z drugim predpisom, ki temelji na zakonu, dolo!eno, da odlo!a o kak#ni stvari dvoje ali ve!organov, mora vsak od njih odlo!iti o tej stvari. Ti organi pa se morajo sporazumeti, kateri izmed njih bo izdal odlo!bo; vodlo!bi mora biti naveden akt drugega organa.

209. !len

(1) $e je v zakonu ali v predpisu, ki temelji na zakonu, dolo!eno, da odlo!a en organ v soglasju z drugim organom,sestavi odlo!bo organ, za katerega je dolo!eno, da jo izda, in jo po#lje s spisi zadeve drugemu organu; ta lahko dasoglasje s potrdilom na sami odlo!bi ali pa s posebnim aktom. V takem primeru je odlo!ba izdana, ko da drugi organsoglasje, #teje pa se za akt organa, ki jo je izdal.

(2) $e narava stvari to terja, se lahko zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje, sporo!i drugemuorganu, kak#en je zahtevek stranke oziroma, !e gre za postopek po uradni dol"nosti, kak#no odlo!bo namerava izdati,ter zahteva, da naj zapro#eni organ, upo#tevajo! te okoli#!ine, da svoje soglasje iz prej#njega odstavka, oziroma gaodkloni.

(3) Organ, ki izda odlo!bo, mora v svoji odlo!bi navesti akt, s katerim je drugi organ dal ali odrekel soglasje, oziromanavesti, da drugi organ v predpisanem roku ni niti dal niti odrekel soglasja.

(4) Dolo!ba drugega odstavka tega !lena velja tudi takrat, kadar je v zakonu predpisano, da odlo!a en organ, zodobritvijo, potrditvijo, dovoljenjem drugega organa ipd.

(5) $e je z zakonom ali s kak#nim drugim predpisom dolo!eno, da mora pristojni organ pred izdajo odlo!be zahtevatimnenje drugega organa, sme izdati odlo!bo #ele potem, ko dobi mnenje.

(6) Organ, !igar soglasje ali mnenje je potrebno za odlo!bo, mora dati soglasje oziroma mnenje v enem mesecu oddneva, ko je bilo od njega to zahtevano, !e ni s posebnimi predpisi dolo!en druga!en rok. $e ta organ v tem roku nesporo!i organu, za katerega je dolo!eno, da izda odlo!bo, niti da daje niti da odreka soglasje, se #teje, da je soglasjedal; !e pa ne da nobenega mnenja, lahko izda pristojni organ odlo!bo tudi brez mnenja, razen !e ni s posebnimipredpisi druga!e dolo!eno.

2. Oblika in sestavni deli odlo!be

210. !len

(1) Vsaka odlo!ba mora biti ozna!ena kot taka. Izjemoma se lahko z zakonom ali s posebnimi predpisi dolo!i, da selahko da odlo!bi tudi druga!en naziv.

(2) Odlo!ba se izda pisno. Izjemoma se lahko v primerih, ki jih dolo!a zakon, odlo!i tudi ustno.

(3) Pisna odlo!ba obsega: uvod, izrek (dispozitiv), obrazlo"itev, pouk o pravnem sredstvu, ime organa s #tevilko indatumom odlo!be, podpis uradne osebe in pe!at organa. V primerih, za katere tako dolo!a zakon ali na podlagi zakonaizdan predpis, posamezni deli v odlo!bi niso obvezni. $e se odlo!ba izdela mehanografsko, lahko ima namestopodpisa in pe!ata faksimile, !e se izdela ra!unalni#ko, pa ra!unalni#ki zapis pe!ata in podpisa.

(4) Tudi !e se odlo!ba ustno razglasi, jo je treba izdati pisno.

(5) Odlo!bo je treba vro!iti stranki v izvirniku ali v overjeni kopiji.

211. !len

(1) Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po 4. to!ki prvega odstavka 144. !lena tega zakona, lahko pristojniorgan odlo!i tudi ustno.

(2) Organ, ki po prej#njem odstavku tega !lena ustno odlo!i, lahko odredi, da se odlo!ba takoj izvr#i.

(3) Organ, ki je ustno odlo!il, mora stranki na njeno zahtevo izdati pisno odlo!bo, in sicer najpozneje v osmih dnehod dneva, ko je to zahtevala. To zahtevo lahko poda stranka v osmih dneh od ustne odlo!itve.

212. !len

(1) Uvod odlo!be obsega: ime organa, ki odlo!bo izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, ime stranke in njenegamorebitnega zakonitega zastopnika ali poobla#!enca ter na kratko ozna!eno zadevo, za katero gre v postopku.

(2) $e izdaja odlo!bo dvoje ali ve! organov, ali pa jo izdaja en organ s soglasjem, poprej#njim soglasjem,dovoljenjem, potrditvijo ipd. ali mnenjem drugega organa, je treba to navesti v uvodu; !e pa je o stvari odlo!il kolegijskiorgan, je treba v uvodu navesti dan seje, na kateri je bilo o stvari odlo!eno.

213. !len

(1) V izreku se odlo!i o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

(2) Izrek mora biti kratek in dolo!en; !e je potrebno, se lahko razdeli tudi na ve! to!k.

(3) V izreku se lahko odlo!i tudi o morebitnih stro"kih postopka; pri tem se dolo!i njihov znesek, kdo jih mora pla!ati,komu in v katerem roku. #e se v izreku ne odlo!i o stro"kih, je treba navesti, da bo izdan o stro"kih poseben sklep.

(4) #e se z dolo!bo nalo$i kak"no dejanje, se dolo!i v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti.

(5) Kadar je predpisano, da prito$ba ne zadr$i izvr"itve odlo!be, mora biti to navedeno v izreku.

214. !len

(1) Obrazlo$itev odlo!be obsega:

1. razlo$itev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;

3. razloge, odlo!ilne za presojo posameznih dokazov;

4. navedbo dolo!b predpisov, na katere se opira odlo!ba;

5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tak"no odlo!bo, in

6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kak"nemu zahtevku strank.

(2) #e prito$ba ne zadr$i izvr"itve odlo!be, se je treba tudi v obrazlo$itvi sklicevati na predpis, ki to dolo!a. Vobrazlo$itvi odlo!be morajo biti obrazlo$eni tudi tisti sklepi, zoper katere ni dovoljena posebna prito$ba.

(3) #e je v primeru iz prvega odstavka 209. !lena tega zakona organ odrekel soglasje, mora obrazlo$itev odlo!bevsebovati tudi razloge za to. #e razloge vsebuje akt, s katerim je organ odrekel soglasje, je dovolj, da se organ, ki izdaodlo!bo, v obrazlo$itvi sklicuje na ta akt in ga prilo$i odlo!bi.

(4) V enostavnih stvareh, v katerih je udele$ena ena sama stranka, in v enostavnih stvareh, v katerih je v postopkuudele$enih dvoje ali ve! strank, pa nobena ne ugovarja postavljenemu zahtevku, in se zahtevku ugodi, lahko vsebujeobrazlo$itev odlo!be samo kratko razlo$itev strankinega zahtevka in sklicevanje na pravne predpise, na podlagi katerihje bilo o stvari odlo!eno. V takih stvareh se lahko izda odlo!ba tudi na predpisanem obrazcu ali ra!unalni"kem izpisu.

(5) #e je pristojni organ po zakonu upravi!en stvar re"iti po prostem preudarku, mora v obrazlo$itvi poleg podatkov izdrugega odstavka tega !lena navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odlo!il.

215. !len

(1) S poukom o pravnem sredstvu se stranki sporo!i, ali lahko vlo$i zoper odlo!bo prito$bo ali pa za!ne upravni sporali kak"en drug postopek pred sodi"!em.

(2) #e je zoper odlo!bo dovoljena prito$ba, je treba v pouku navesti, na koga se stranka lahko prito$i, pri kom in vkaterem roku vlo$i prito$bo in koliko zna"a zanjo taksa ter da lahko poda prito$bo tudi na zapisnik pri organu, ki jeodlo!bo izdal. Organ, pri katerem je potrebno vlo$iti prito$bo, mora biti naveden s polnim imenom in naslovom.

(3) #e je zoper odlo!bo mogo! upravni spor, je treba v pouku navesti, pri katerem sodi"!u lahko stranka vlo$i to$boin v katerem roku; !e pa lahko za!ne kak"en drug postopek pred sodi"!em, je treba v pouku navesti, na katero sodi"!ese lahko obrne in v katerem roku.

(4) #e je pouk v odlo!bi napa!en, se lahko ravna stranka po veljavnih predpisih ali po pouku. #e se stranka ravna ponapa!nem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih "kodljivih posledic.

(5) #e odlo!ba sploh nima pouka ali !e je pouk nepopoln, se stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pazahteva v osmih dneh od organa, ki je odlo!bo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru te!e rok za prito$bo oziroma zasodno to$bo od dneva vro!itve dopolnjene odlo!be.

(6) Kadar je zoper odlo!bo dovoljena prito$ba, stranka pa je bila napa!no pou!ena, da prito$ba ni dovoljena ali da jemogo! zoper odlo!bo upravni spor, te!e rok za prito$bo od dneva vro!itve sodnega sklepa, s katerim je bila to$bazavr$ena kot nedovoljena, !e ni stranka $e prej vlo$ila prito$bo na pristojni organ.

(7) Kadar zoper odlo!bo ni dovoljena prito$ba, stranka pa je bila napa!no pou!ena, da se zoper odlo!bo lahkoprito$i, in je vlo$ila prito$bo ter zato zamudila rok za upravni spor, ali za drugo sodno varstvo, ji te!e ta rok od dnevavro!itve odlo!be, s katero je bila njena prito$ba zavr$ena, !e ni stranka $e prej za!ela upravnega spora.

(8) Pouk o pravnem sredstvu kot poseben sestavni del odlo!be sledi za obrazlo$itvijo.

216. !len

(1) Odlo!bo podpi"e uradna oseba, ki jo izda. Odlo!bo podpi"e tudi uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma jepripravila osnutek odlo!be.

(2) Odlo!bo, ki jo izda kolegijski organ, podpi"e predsedujo!i, !e ni v tem zakonu, drugem predpisu ali na podlagiustave ali zakona izdanem poslovniku druga!e dolo!eno.

(3) V primeru izdaje odlo!be v primeru ra!unalni"kega izpisa ima lahko odlo!ba elektronski podpis.

217. !len

(1) Kadar gre za stvar, ki se ti!e ve!jega "tevila dolo!enih oseb, se lahko izda za vse skupaj ena sama odlo!ba;osebe morajo biti imenovane v izreku odlo!be, v obrazlo#itvi pa morajo biti za vsako posamezno osebo navedenirazlogi, ki se nana"ajo nanjo. Tako odlo!bo je treba vro!iti vsaki od njih, razen v primeru iz 90. !lena tega zakona.

(2) $e gre za stvar, ki se ti!e ve!jega "tevila oseb, ki organu niso znane, se lahko izda za vse skupaj ena samaodlo!ba, ta pa mora vsebovati take podatke, da se da iz njih lahko ugotoviti, na katere osebe se odlo!ba nana"a (naprimer: prebivalci ali posestniki na dolo!enem obmo!ju ipd.).

218. !len

(1) Kadar se v stvareh manj"ega pomena ugodi strankinemu zahtevku, pa se ne posega v javno korist ali v koristkoga drugega, zadostuje, da ima odlo!ba samo izrek v obliki zaznamka na spisu, !e so razlogi zanjo o!itni.

(2) Taka odlo!ba se praviloma sporo!i stranki ustno, lahko pa se izda tudi pisno, !e organ tako odlo!i ali !e strankato zahteva. Pisna odlo!ba se lahko izda na predpisanem obrazcu in praviloma nima obrazlo#itve, razen !e je po naravistvari obrazlo#itev potrebna.

3. Delna, dopolnilna in za!asna odlo!ba

219. !len

(1) Kadar se lahko odlo!a o kak"ni stvari po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so samo nekateri od njihzreli za odlo!itev, in kadar se poka#e za primerno, da se o teh delih oziroma zahtevkih odlo!i s posebno odlo!bo, lahkoizda pristojni organ odlo!bo samo o teh delih (delna odlo!ba).

(2) Delna odlo!ba velja glede pravnih sredstev in glede izvr"be za samostojno odlo!bo.

220. !len

(1) $e pristojni organ ni z odlo!bo odlo!il o vseh vpra"anjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlogstranke ali po uradni dol#nosti posebno odlo!bo o vpra"anjih, ki v #e izdani odlo!bi niso zajeta (dopolnilna odlo!ba). $ese predlog stranke za dopolnilno odlo!bo zavrne, je zoper tako odlo!bo dovoljena posebna prito#ba.

(2) $e je bila zadeva #e zadosti obravnavana, se lahko izda dopolnilna odlo!ba brez novega ugotovitvenegapostopka.

(3) Dopolnilna odlo!ba se "teje glede pravnih sredstev in izvr"be za samostojno odlo!bo.

(4) Vlo#itev zahteve za izdajo dopolnilne odlo!be ni vezana na rok.

221. !len

(1) $e je glede na okoli"!ine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odlo!ba, s katero seza!asno uredijo posamezna vpra"anja ali razmerja, se izda taka odlo!ba na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko seizda. V taki odlo!bi mora biti izrecno navedeno, da je za!asna.

(2) Za!asno odlo!bo na predlog stranke lahko ve#e pristojni organ na pogoj, da stranka da zavarovanje za "kodo, kiutegne nastati nasprotni stranki zaradi izvr"itve odlo!be, !e glavnemu zahtevku predlagatelja ne bi bilo ugodeno.

(3) Z odlo!bo, ki se izda o glavni stvari po kon!anem postopku, se razveljavi za!asna odlo!ba, ki je bila izdana medpostopkom.

(4) Za!asna odlo!ba se "teje glede pravnih sredstev in izvr"be za samostojno odlo!bo.

4. Rok za odlo!bo

222. !len

(1) Kadar se za!ne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dol#nosti, !e je to v interesu stranke, pa predodlo!itvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odlo!bo in jo vro!iti stranki !imprej,najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za za!etek postopka, oziroma od dneva, ko je bilza!et postopek po uradni dol#nosti, !e ni s posebnim predpisom dolo!en kraj"i rok. V drugih primerih, ko se za!nepostopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dol#nosti, !e je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odlo!boin jo vro!iti stranki najpozneje v dveh mesecih.

(2) $e stranka vlo#i vlogo, ki je nepopolna in jo po pozivu dopolni, za!ne te!i rok iz prej"njega odstavka od dne, ko jeorgan prejel dopolnitev vloge.

(3) Rok iz prvega odstavka tega !lena ne te!e v !asu, ko je postopek prekinjen.

(4) !e pristojni organ, zoper katerega odlo"bo je dovoljena prito#ba, ne izda odlo"be in je ne vro"i stranki vpredpisanem roku, ima stranka pravico do prito#be, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen.

5. Popravljanje pomot v odlo!bi

223. !len

(1) Organ, ki je izdal odlo"bo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, sme vsak "as popraviti pomote vimenih ali $tevilkah, pisne ali ra"unske pomote ter druge o"itne pomote v odlo"bi ali njenih overjenih prepisih. Popravekodlo"be je dopusten tudi v primeru o"itne napake glede potrditve pravnomo"nosti. Popravek pomote ima pravni u"inekod dneva, od katerega ima pravni u"inek popravljena odlo"ba. Popravek odlo"be, ki je za stranko neugodna, pau"inkuje od dneva vro"itve sklepa o popravku odlo"be.

(2) O popravi pomote se izdela poseben sklep. Zaznamek o popravi se zapi$e na izvirniku odlo"be, "e je to mogo"epa tudi na vseh overjenih prepisih, ki so bili vro"eni strankam. Zaznamek podpi$e uradna oseba, ki je podpisala sklep opopravi.

(3) Zoper sklep, s katerim se #e izdana odlo"ba popravi ali s katerim se zavrne predlog za popravo, je dovoljenaposebna prito#ba.

6. Dokon!nost in pravnomo!nost odlo!be

224. !len

Odlo"ba, ki se ne more ve" izpodbijati s prito#bo, je dokon"na.

225. !len

(1) Odlo"ba, ki se ne more ve" izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku, pa je stranka z njopridobila dolo"ene pravice oziroma so ji bile z njo nalo#ene kak$ne obveznosti, postane pravnomo"na.

(2) !e se s prito#bo ali s to#bo izpodbijajo posamezni deli izreka odlo"be, lahko postanejo deli izreka odlo"be, ki sene izpodbijajo in niso odvisni od drugih delov izreka odlo"be, dokon"ni in pravnomo"ni.

(3) !e se odlo"ba izpodbija v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, pa se s sodno odlo"bo ne odpravioziroma razveljavi, postane pravnomo"na tedaj, ko postane pravnomo"na sodna odlo"ba, s katero je bilo odlo"eno onjeni zakonitosti.

(4) Pravnomo"no odlo"bo je mogo"e odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev,dolo"enih z zakonom.

XIV. poglavje

SKLEP

226. !len

(1) S sklepom se odlo"a o vpra$anjih, ki se ti"ejo postopka.

(2) S sklepom se odlo"a tudi o tistih vpra$anjih, ki se kot postranska vpra$anja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka inse o njih ne odlo"a z odlo"bo.

227. !len

(1) Sklep izda uradna oseba, ki opravlja dejanje postopka, pri katerem je nastalo vpra$anje, ki je predmet sklepa, "eni s tem zakonom ali z drugimi predpisi druga"e dolo"eno.

(2) !e se s sklepom nalo#i kak$no dejanje, se dolo"i tudi rok, v katerem ga je treba opraviti.

(3) Sklep se naznani prizadetim osebam ustno, pisno pa se izda, "e ima stranka zoper sklep pravico posebneprito#be.

228. !len

!e je zoper sklep dovoljena posebna prito#ba, mora biti obrazlo#en in mora vsebovati pouk o prito#bi.

TRETJI DEL PRAVNA SREDSTVA

XV. poglavje

PRITO!BA

1. Pravica prito"be

229. #len

(1) Zoper odlo!bo, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravico prito"be. Prito"bo lahko vlo"i tudi vsaka druga oseba,!e odlo!ba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je dolo!en za stranko.

(2) #e osebi, ki bi morala biti udele"ena kot stranski udele"enec, ni bila vro!ena odlo!ba, lahko v roku, ki ga imastranka za vlo"itev prito"be, zahteva vro!itev odlo!be in nato vlo"i prito"bo v enakem roku, kot je dolo!en za stranko, !eiz vseh okoli$!in izhaja, da za izdajo odlo!be ta oseba ni vedela oziroma iz okoli$!in ni mogla sklepati, da je bilaodlo!ba izdana. #e pristojni organ ne ugodi zahtevi za vro!itev odlo!be, zahtevo s sklepom zavr"e. Zoper ta sklep jedovoljena posebna prito"ba.

(3) Dr"avni to"ilec in dr"avni pravobranilec lahko vlo"ita prito"bo zoper odlo!bo, s katero je prekr$en zakon v koriststranke in v $kodo javnih koristi, in sicer v istem roku, kot bi jo lahko vlo"ila stranka.

2. Pristojnost za odlo#anje o prito"bi

230. #len

(1) Zoper odlo!bo, ki jo na prvi stopnji izda dr"avni zbor, predstavni$ki organ lokalne skupnosti ali vlada, ni prito"be.

(2) Zoper odlo!bo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, je dovoljena prito"ba samo takrat, kadar je to z zakonomdolo!eno. Tak$en zakon mora dolo!iti tudi, kateri organ je pristojen za odlo!anje o prito"bi.

231. #len

(1) O prito"bi zoper odlo!bo, ki jo je izdala na prvi stopnji upravna enota, odlo!a stvarno pristojno ministrstvo.

(2) #e gre v primeru iz prej$njega odstavka v odlo!bi za ve! upravnih stvari, za katere so stvarno pristojna razli!naministrstva, odlo!a o vsakem delu odlo!be stvarno pristojno ministrstvo.

232. #len

O prito"bi zoper odlo!bo, ki jo je na prvi stopnji izdal nosilec javnega pooblastila, odlo!a organ, dolo!en z zakonom.#e zakon ne dolo!a, kateri organ je pristojen za odlo!anje o prito"bi, odlo!a o njej stvarno pristojno ministrstvo.

233. #len

(1) O prito"bi zoper odlo!bo, ki jo je na prvi stopnji izdala ob!inska uprava v upravni stvari iz izvirne pristojnostiob!ine, in o prito"bi zoper odlo!bo, ki jo izda nosilec javnih pooblastil na podlagi predpisa sveta lokalne skupnosti,odlo!a "upan.

(2) O prito"bi zoper odlo!bo, ki jo je na prvi stopnji izdala ob!inska uprava iz dr"avne prenesene pristojnosti, odlo!astvarno pristojno ministrstvo.

234. #len

(1) O prito"bi zoper odlo!bo, izdano po 208. !lenu in prvem odstavku 209. !lena tega zakona, odlo!a organ, ki jepristojen za odlo!anje o prito"bi zoper odlo!bo organa, ki je odlo!il (208. !len tega zakona) oziroma izdal odlo!bo (prviodstavek 209. !lena tega zakona). V delu, ki se nana$a na delo drugega organa, sme organ druge stopnje odlo!bosamo odpraviti, ne sme pa je nadomestiti s svojo odlo!bo. Nadomesti jo lahko le v soglasju z organom, ki bi bil pristojenza odlo!anje o prito"bi zoper odlo!bo organa, ki je sodeloval pri odlo!anju oziroma dal soglasje, dovoljenje itd.

(2) #e je organ, ki bi moral po prej$njem odstavku odlo!iti o prito"bi, sodeloval pri odlo!anju na prvi stopnji v skladu z208. !lenom in prvim odstavkom 209. !lena tega zakona, je prito"ba zoper odlo!bo dopustna, !e je z zakonom dolo!enposeben prito"beni organ.

3. Rok za prito"bo

235. #len

(1) Prito"ba se vlo"i v 15 dneh, !e ni z zakonom druga!e dolo!eno.

(2) Prito!beni rok se "teje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odlo#ba vro#i, od dneva vro#itve odlo#be.

(3) Rok za prito!bo zoper odlo#bo izdano po 211. #lenu tega zakona te#e od dneva, ko je vro#ena pisna odlo#ba. $epa stranka pisne odlo#be ni zahtevala, ugasne pravica do prito!be z dnem izteka roka, v katerem se lahko zahtevapisna odlo#ba.

(4) Oseba, ki ji odlo#ba ni bila vro#ena, #eprav posega v njene pravice oziroma pravne koristi, lahko zahteva vro#itevpod pogoji iz drugega odstavka 229. #lena tega zakona.

(5) $e se stranka, ki ni bila udele!ena v postopku, prito!i tedaj, ko se je prito!beni rok !e iztekel za vse stranke, ki sobile udele!ene v postopku, se prito!ba obravnava kot predlog za obnovo postopka.

236. !len

(1) Dokler te#e rok za prito!bo, se odlo#ba ne more izvr"iti. $e je prito!ba po predpisih vlo!ena, se odlo#ba ne moreizvr"iti vse dotlej, dokler se odlo#ba o prito!bi, s katero je bila prito!ba zavr!ena ali zavrnjena ali izpodbijana odlo#baspremenjena, ne vro#i stranki.

(2) Izjemoma se lahko izvr"i odlo#ba, zoper katero prito!beni rok "e te#e, in odlo#ba, zoper katero je vlo!enaprito!ba, #e zakon tako dolo#a, #e gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogo#e odla"ati (4. to#ka prvegaodstavka 144. #lena tega zakona) ali #e bi zaradi odlo!itve izvr"be nastala za kak"no stranko nepopravljiva "koda. Vzadnjem primeru se od stranke, v katere korist se opravi izvr"ba, lahko zahteva primerno zavarovanje in to zavarovanjepostavi kot pogoj za izvr"bo.

4. Razlogi za prito"bo

237. !len

(1) Odlo#ba se lahko izpodbija s prito!bo:

1. #e je bil pri izdaji odlo#be materialni predpis napa#no uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen;

2. #e je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napa#no;

3. #e je odlo#bo izdal nepristojni organ;

4. #e so podane kr"itve pravil postopka.

(2) Za bistveno kr"itev pravil upravnega postopka se v vsakem primeru "teje:

1. #e je odlo#bo izdal stvarno nepristojen organ;

2. #e osebi, ki bi morala biti udele!ena kot stranka ali stranski udele!enec v postopku, ta mo!nost ni bila dana, pa negre za primer iz drugega odstavka 229. #lena, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka;

3. #e stranki ali stranskemu udele!encu ni bila dana mo!nost, da se izjavi o dejstvih in okoli"#inah, pomembnih zaizdajo odlo#be;

4. #e stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, #e poobla"#enec ni imel ustreznegapooblastila;

5. #e so bile kr"ene dolo#be tega zakona o uporabi jezika v postopku;

6. #e je pri odlo#anju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izlo#ena.

5. Oblika in vsebina prito"be

238. !len

(1) Prito!ba se vlo!i pisno ali ustno na zapisnik.

(2) V prito!bi mora biti navedena odlo#ba, ki se izpodbija, in pri tem ozna#en organ, ki jo je izdal, ter njena "tevilka indatum. Prito!nik mora v prito!bi navesti, v katerem delu in iz kak"nih razlogov izpodbija odlo#bo.

(3) V prito!bi lahko navaja prito!nik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazlo!iti, zakaj jih ni navedel !ev postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upo"tevajo kot prito!beni razlogi le, #e so obstojali v#asu odlo#anja na prvi stopnji in #e jih stranka upravi#eno ni mogla predlo!iti oziroma navesti na obravnavi.

(4) $e so v prito!bi navedena nova dejstva in novi dokazi in je v postopku udele!enih dvoje ali ve# strank znasprotnimi interesi, je treba prito!bi prilo!iti "e toliko prepisov, kolikor je takih strank. V takem primeru po"lje organvsaki stranki prepis prito!be in ji pusti rok, da se izjavi o novih dejstvih in dokazih. Ta rok ne sme biti kraj"i kot 8 in nedalj"i kot 15 dni.

6. Izro!itev prito"be

239. !len

(1) Prito!ba se izro#i naravnost ali pa po po"ti po"lje organu, ki je izdal odlo#bo na prvi stopnji.

(2) !e je prito"ba izro#ena ali poslana naravnost organu druge stopnje, jo ta takoj po$lje organu prve stopnje.

(3) Prito"ba, ki je bila izro#ena ali poslana naravnost organu druge stopnje je pravo#asna, #e jo je v roku prejel organdruge stopnje.

7. Delo organa prve stopnje v zvezi s prito!bo

240. "len

(1) Organ prve stopnje preizkusi, ali je prito"ba dovoljena in pravo#asna in ali jo je vlo"ila upravi#ena oseba.

(2) !e prito"ba ni dovoljena, #e je prepozna ali #e jo je vlo"ila neupravi#ena oseba, jo organ prve stopnje zavr"e ssklepom.

(3) Zoper sklep, s katerim je bila prito"ba po prej$njem odstavku zavr"ena, ima stranka pravico prito"be. !e organdruge stopnje, ki odlo#a o prito"bi, spozna, da je prito"ba utemeljena, odlo#i hkrati tudi o zavr"eni prito"bi.

241. "len

(1) !e organ, ki je izdal odlo#bo, prito"be ne zavr"e po 240. #lenu tega zakona, jo po$lje morebitnim strankam znasprotnimi interesi in jim dolo#i rok za odgovor.

(2) Odlo#bo po 242., 243. in 244. #lenu tega zakona lahko organ izda $ele potem, ko prejme odgovor stranke znasprotnimi interesi oziroma, ko se izte#e rok za ta odgovor.

242. "len

(1) !e organ, ki je izdal odlo#bo, spozna, da je prito"ba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, re$istvar druga#e in z novo odlo#bo nadomesti odlo#bo, ki se s prito"bo izpodbija.

(2) Zoper novo odlo#bo ima stranka pravico prito"be. Ko organ prve stopnje prejme to prito"bo, mora takoj ravnati poprvem odstavku 245. #lena tega zakona.

243. "len

(1) !e organ, ki je izdal odlo#bo, ob re$evanju prito"be spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je toutegnilo vplivati na odlo#itev o stvari, dopolni postopek.

(2) Organ, ki je izdal odlo#bo, dopolni postopek tudi tedaj, kadar navede prito"nik v prito"bi taka dejstva in takedokaze, zaradi katerih bi utegnila biti odlo#itev o stvari druga#na, #e bi morala biti prito"niku dana mo"nost udele"be vpostopku pred izdajo odlo#be, pa mu ni bila dana, ali mu je bila dana, pa je ni izrabil, toda v prito"bi opravi#il, zakaj tegani storil.

(3) Glede na uspeh dopolnjenega postopka organ, ki je izdal odlo#bo, ravna po 245. #lenu tega zakona ali pa vmejah zahtevkov stranke stvar druga#e re$i in z novo odlo#bo nadomesti odlo#bo, ki se izpodbija s prito"bo.

(4) Zoper novo odlo#bo ima stranka pravico prito"be. Ko organ prve stopnje prejme to prito"bo, mora takoj ravnati poprvem odstavku 245. #lena tega zakona.

244. "len

(1) !e je bila odlo#ba izdana brez poprej$njega posebnega ugotovitvenega postopka, #eprav je bil obvezen, ali #e jebila odlo#ba izdana, ne da bi bila stranki dana mo"nost, da bi se bila izjavila o dejstvih in okoli$#inah, pomembnih zaizdajo odlo#be, #eprav je bilo to obvezno, in zahteva stranka v prito"bi, da se ji da ta mo"nost, mora organ prve stopnjeta postopek izvesti. Po izvedbi postopka organ ravna po 245. #lenu tega zakona ali pa stvar druga#e re$i in z novoodlo#bo nadomesti odlo#bo, ki se izpodbija s prito"bo.

(2) Zoper novo odlo#bo ima stranka pravico prito"be. Ko organ prve stopnje prejme to prito"bo, mora takoj ravnati po245. #lenu tega zakona.

245. "len

(1) !e organ, ki je izdal odlo#bo, spozna, da je vlo"ena prito"ba dovoljena in pravo#asna in da jo je vlo"ilaupravi#ena oseba, pa ne nadomesti izpodbijanje odlo#be z novo odlo#bo, mora prito"bo brez odla$anja, najpozneje pav 15 dneh od dneva, ko jo prejme, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odlo#i.

(2) Prito"bi mora prilo"iti vse spise, ki se ti#ejo zadeve.

8. Odlo"anje organa druge stopnje o prito!bi

246. "len

(1) !e prito"ba ni dovoljena, #e je prepozna ali #e jo je vlo"ila neupravi#ena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel"e organ prve stopnje, jo zavr"e organ druge stopnje.

(2) !e organ druge stopnje prito"be ne zavr"e, vzame zadevo v re$evanje.

(3) Organ druge stopnje lahko prito"bo zavrne, odlo#bo v celoti ali deloma odpravi ali jo spremeni ali jo izre#e zani#no.

(4) Organ druge stopnje po$lje prito"bo v odgovor morebitni stranki z nasprotnimi interesi in ji dolo#i rok za odgovor,#e tega ni storil "e organ prve stopnje. Odlo#bo, s katero odpravi odlo#bo, lahko izda $ele po prejemu odgovora oziromapo izteku roka za odgovor.

247. !len

(1) Organ druge stopnje preizkusi odlo#bo v delu, v katerem jo prito"nik izpodbija.

(2) Organ druge stopnje preizkusi odlo#bo v mejah prito"benih navedb, po uradni dol"nosti pa preizkusi, ali ni pri$lov postopku na prvi stopnji do bistvenih kr$itev postopka in ali ni bil prekr$en materialni zakon.

248. !len

(1) Organ druge stopnje zavrne prito"bo, #e ugotovi, da je bil postopek pred odlo#bo pravilen, da je odlo#ba pravilnain na zakonu utemeljena, prito"ba pa neutemeljena.

(2) Organ druge stopnje zavrne prito"bo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicerpomanjkljivosti, da pa niso bistvene.

(3) !e organ druge stopnje spozna, da je izrek v odlo#bi prve stopnje zakonit, vendar obrazlo"en z napa#nimirazlogi, navede v svoji odlo#bi pravilne razloge, prito"bo pa zavrne.

249. !len

!e organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ni#nostodlo#be (279. #len tega zakona), izre#e za ni#no odlo#bo, prav tako pa izre#e za ni#en tudi tisti del postopka, ki je bilopravljen potem, ko se je zgodila taka nepravilnost.

250. !len

!e organ druge stopnje ugotovi, da je izdal odlo#bo prve stopnje nepristojen organ, jo odpravi po uradni dol"nosti inpo$lje zadevo v re$itev pristojnemu organu.

251. !len

(1) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljenadejstva, da je v postopku pri$lo do bistvenih kr$itev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odlo#be nejasen alipa v nasprotju z obrazlo"itvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prvestopnje ali pa po zapro$enem organu.

(2) !e organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, stvar re$itidruga#e, kot je bila re$ena z odlo#bo prve stopnje, odpravi odlo#bo prve stopnje in s svojo odlo#bo sam re$i stvar.

(3) !e organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomi#no odpravilorgan prve stopnje, odpravi odlo#bo prve stopnje s svojo odlo#bo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovnipostopek. V takem primeru je organ druge stopnje dol"an s svojo odlo#bo opozoriti organ prve stopnje, glede #esa jetreba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odlo#bi in brez odla$anja, najpozneje pa v30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odlo#bo. Zoper novo odlo#bo ima stranka pravico prito"be.

252. !len

(1) !e organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odlo#bi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenihdejstev napravljen napa#en sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napa#no uporabljen pravni predpis, na podlagikaterega je bilo odlo#eno o stvari, ali #e spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati druga#no odlo#bo, odpraviodlo#bo prve stopnje s svojo odlo#bo in sam re$i stvar.

(2) !e organ druge stopnje ugotovi, da je odlo#ba glede ugotovljenih dejstev in glede uporabe zakona pravilna, dapa se da namen, zaradi katerega je bila odlo#ba izdana, dose#i tudi z drugimi, za stranko ugodnej$imi sredstvi,spremeni odlo#bo prve stopnje v tem smislu.

253. !len

(1) Da bi se stvar pravilno re!ila, sme organ druge stopnje ob re!evanju prito"be v mejah zahtevka, ki je bilpostavljen v postopku na prvi stopnji, s svojo odlo#bo odpraviti odlo#bo in re!iti stvar v korist prito"nika v obsegu, kipresega meje preizkusa iz 247. #lena tega zakona, #e se s tem ne posega v pravico koga drugega.

(2) Z enakim namenom lahko organ druge stopnje v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. #lena tega zakona,spremeni odlo#bo v !kodo prito"nika, vendar samo iz razlogov, ki so dolo#eni v 274., 278. in 279. #lenu tega zakona.

254. !len

(1) Dolo#be tega zakona, ki se nana!ajo na odlo#bo, se smiselno uporabljajo tudi za odlo#bo o prito"bi.

(2) V obrazlo"itvi odlo#be druge stopnje se morajo presoditi vse prito"bene navedbe. $e je "e organ prve stopnje vobrazlo"itvi svoje odlo#be pravilno presodil navedbe, ki se uveljavljajo v prito"bi, se lahko organ druge stopnje sklicujena razloge iz prve odlo#be.

9. Prito"ba, !e odlo!ba prve stopnje ni bila izdana

255. !len

(1) $e se je stranka prito"ila zato, ker o njeni zahtevi organ prve stopnje ni izdal odlo#be (#etrti odstavek 222. #lenatega zakona) zahteva organ druge stopnje, naj mu organ prve stopnje sporo#i, zakaj odlo#be ni pravo#asno izdal. $espozna, da odlo#ba iz opravi#enih razlogov oziroma iz razlogov, ki so na strani stranke, ni bila pravo#asno izdana,podalj!a organu prve stopnje rok za odlo#bo za toliko #asa, kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne ve# kot za enmesec.

(2) $e razlogi, zaradi katerih odlo#ba ni bila pravo#asno izdana, niso opravi#eni, zahteva organ druge stopnje, najmu organ prve stopnje po!lje spise zadeve.

(3) $e lahko organ druge stopnje re!i stvar po spisih, izda svojo odlo#bo; #e je ne more re!iti na ta na#in, pa opravipostopek in nato s svojo odlo#bo re!i stvar. Le izjemoma, #e spozna, da bo postopek hitreje in bolj ekonomi#no izvedelorgan prve stopnje, nalo"i njemu, naj to stori in mu v dolo#enem roku po!lje zbrane podatke, nakar sam re!i stvar. Takaodlo#ba je dokon#na.

10. Rok za odlo!bo o prito"bi

256. !len

(1) Odlo#ba o prito"bi mora biti izdana in vro#ena stranki, br" ko je to mogo#e, najpozneje pa v dveh mesecih oddneva, ko je organ prejel popolno prito"bo. $e je prito"ba nepopolna in jo prito"nik po pozivu dopolni, za#ne te#i rok zaizdajo odlo#be tedaj, ko organ prejme dopolnitev prito"be.

(2) Rok iz prej!njega odstavka ne te#e v #asu, ko je postopek prekinjen.

(3) $e stranka umakne prito"bo, se prito"beni postopek s sklepom ustavi.

11. Vro!itev odlo!be druge stopnje

257. !len

(1) Organ, ki je odlo#il o stvari na drugi stopnji, po!lje praviloma svojo odlo#bo obenem s spisi zadeve organu prvestopnje, ki mora odlo#bo vro#iti strankam v osmih dneh od dneva, ko prejme spis.

(2) Organ druge stopnje lahko tudi sam vro#i odlo#bo strankam, #e meni, da je to potrebno.

12. Prito"ba zoper sklep

258. !len

(1) Zoper sklep je dovoljena posebna prito"ba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako dolo#eno. Tak sklepmora biti obrazlo"en in vsebovati tudi pouk o prito"bi.

(2) Prito"ba zoper sklep ni dovoljena, #e ni dovoljena prito"ba zoper odlo#bo organa, ki je sklep izdal.

(3) Prito"ba se vlo"i v enakem roku, na enak na#in in na isti organ kot prito"ba zoper odlo#bo.

(4) Sklepe, zoper katere ni dovoljena posebna prito"ba, lahko izpodbijajo prizadete osebe v prito"bi zoper odlo#borazen, #e je prito"ba zoper sklep s tem zakonom izklju#ena.

(5) Prito"ba ne zadr"i izvr!itve sklepa razen, #e je z zakonom ali s samim sklepom druga#e dolo#eno.

259. !len

(1) Glede dela organa prve stopnje v zvezi s prito!bo zoper sklep in glede odlo"anja organa druge stopnje o tejprito!bi se smiselno uporabljajo dolo"be o prito!bi zoper odlo"bo.

(2) Dolo"ba prej#njega odstavka ne velja za sklep, s katerim se zavr!e prito!ba.

XVI. poglavje

IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

1. Obnova postopka

260. !len

Postopek, ki je kon"an z odlo"bo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odlo"ba,dokon"na v upravnem postopku) se obnovi:

1. "e se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi mo!nost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali vzvezi z !e izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do druga"ne odlo"be, "e bi bila ta dejstva oziroma dokazinavedeni ali uporabljeni v prej#njem postopku;

2. "e je bila odlo"ba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe pri"e ali izvedenca ali kot posledicakak#nega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu;

3. "e temelji odlo"ba na sodbi, pa je sodba pravnomo"no spremenjena, razveljavljena ali odpravljena;

4. "e se odlo"ba organa, ki je vodil postopek, opira na kak#no predhodno vpra#anje, pa je pristojni organ pozneje tovpra#anje v bistvenih to"kah druga"e re#il;

5. "e je bila izdana za stranko ugodna odlo"ba na podlagi njenih neresni"nih navedb;

6. "e je pri izdaji odlo"be sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti po zakonu izlo"ena;

7. "e je izdala odlo"bo uradna oseba pristojnega organa, ki je ni imela pravice izdati;

8. "e kolegijski organ, ki je izdal odlo"bo, ni odlo"al v sestavi kot je predpisana z veljavnimi predpisi, ali "e zaodlo"bo ni glasovala predpisana ve"ina;

9. "e osebi, ki bi morala biti udele!ena v postopku kot stranka ali stranski udele!enec, pa ne gre za primer iz drugegaodstavka 229. "lena, ni bila dana mo!nost udele!be v postopku;

10. "e stranke ni zastopal tisti, ki jo po zakonu lahko zastopa, "e stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, po zakonu pabi jo bil moral zastopati ali "e poobla#"enec stranke ni imel pooblastila, razen "e je stranka kasneje odobrila procesnadejanja.

261. !len

(1) Obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka, organ, ki je izdal odlo"bo, s katero je bil postopek kon"an,pa lahko za"ne obnovo postopka po uradni dol!nosti.

(2) Zaradi okoli#"in iz 1., 5., 6., in 7. to"ke 260. "lena tega zakona sme stranka predlagati obnovo postopka le, "e vkon"anem prej#njem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoli#"in, zaradi katerih predlaga obnovo.

(3) Iz razloga navedenega v 8. to"ki 260. "lena tega zakona se ne more predlagati obnove postopka, "e ni izpolnjenpogoj iz drugega odstavka 229. "lena tega zakona.

(4) Iz razlogov, ki so navedeni v 6. do 9. to"ki 260. "lena tega zakona, stranka ne more predlagati obnove postopka,"e je tak razlog brez uspeha uveljavljala !e v kon"anem prej#njem postopku.

(5) Dr!avni to!ilec in dr!avni pravobranilec lahko predlagata obnovo postopka ob enakih pogojih kot stranka, "eodlo"ba posega v javne koristi.

262. !len

$e je bila odlo"ba, glede katere se predlaga obnova upravnega postopka, predmet upravnega spora, se sme dovolitiobnova samo zaradi tistih dejstev, ki jih je organ ugotovil v prej#njem upravnem postopku, ne pa tudi zaradi tistihdejstev, ki jih je ugotovilo sodi#"e v svojem postopku.

263. !len

(1) Stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer:

1. v primeru iz 1. to"ke 260. "lena – od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze;

2. v primeru iz 2. in 3. to"ke 260. "lena – od dneva, ko je zvedela za pravnomo"no sodbo, "e postopka ni mogo"eizvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev tega postopka ali za okoli#"ine, zaradi katerih se postopek ne moreza"eti;

3. v primeru iz 4. to"ke 260. "lena – od dneva, ko je mogla uporabiti novi akt (sodbo, odlo"bo);

4. v primeru iz 6., 7. in 8. to!ke 260. !lena – od dneva, ko je zvedela za obnovitveni razlog;

5. v primeru iz 9. in 10. to!ke 260. !lena – od dneva, ko ji je bila odlo!ba vro!ena.

(2) Na rok iz prej"njega odstavka je vezan tudi organ, !e za!ne obnovo po uradni dol#nosti.

(3) $e bi rok, ki je dolo!en v prej"njem odstavku, za!el te!i prej, preden bi postala odlo!ba v upravnem postopkudokon!na, se "teje ta rok od dneva, ko postane odlo!ba dokon!na, oziroma od dneva, ko je vro!ena dokon!na odlo!bapristojnega organa.

(4) Po preteku petih let od vro!itve odlo!be stranki se obnova ne more ve! predlagati in tudi ne za!eti po uradnidol#nosti.

(5) Izjemoma se lahko predlaga oziroma za!ne obnova tudi po preteku petih let, vendar samo iz razlogov, ki sonavedeni v 2., 3. in 4. to!ki 260. !lena tega zakona.

264. !len

(1) Upravni postopek se lahko zaradi razlogov, navedenih v 2. to!ki 260. !lena tega zakona, obnovi tudi v primeru, dakazenskega postopka ni mogo!e izvesti ali !e so okoli"!ine, zaradi katerih postopka ni mogo!e za!eti.

(2) Preden izda sklep o obnovi upravnega postopka zaradi razlogov, navedenih v 2. to!ki 260. !lena tega zakona,mora uradna oseba zahtevati od organa, pristojnega za kazenski pregon, obvestilo o tem, ali je kazenski postopekustavljen oziroma ali so okoli"!ine, zaradi katerih postopka ni mogo!e za!eti. Uradni osebi tak"nega obvestila ni trebazahtevati, !e je kazenski pregon zastaral ali !e je oseba, na katere kazensko odgovornost meri zahteva za obnovoupravnega postopka, umrla oziroma !e lahko okoli"!ine, zaradi katerih postopka ni mogo!e za!eti, sama uradna osebazanesljivo ugotovi.

265. !len

Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoli"!ine, na katere opira predlog in okoli"!ine, da jebil predlog podan v zakonskem roku.

266. !len

(1) Predlog za obnovo postopka se izro!i ali po"lje organu, ki je odlo!al o zadevi na prvi stopnji, ali organu, ki je izdalodlo!bo, s katero je bil postopek kon!an.

(2) O predlogu za obnovo postopka odlo!a tisti organ, ki je izdal odlo!bo, na katero se predlog za obnovo nana"a.

(3) $e se vlo#i predlog za obnovo postopka na organ prve stopnje glede odlo!be, ki je bila izdana na drugi stopnji,priklju!i organ prve stopnje spise zadeve predlogu in jih po"lje organu, ki je odlo!al na drugi stopnji.

267. !len

(1) Ko organ, ki je pristojen za odlo!anje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlogdovoljen, popoln in pravo!asen, ali ga je podala upravi!ena oseba in ali je okoli"!ina, na katero se predlog opira,verjetno izkazana.

(2) $e pogoji iz prej"njega odstavka niso izpolnjeni, zavr#e pristojni organ predlog s svojim sklepom.

(3) $e so pogoji iz prvega odstavka tega !lena izpolnjeni, preizkusi pristojni organ, ali so okoli"!ine oziroma dokazi,ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do druga!ne odlo!be; !e ugotovi, da niso, zavrne predlogs svojo odlo!bo.

268. !len

(1) $e pristojni organ ne zavr#e ali ne zavrne predloga za obnovo, izda sklep, da se obnova dovoljuje, in dolo!i, vkak"nem obsegu naj se postopek obnovi.

(2) Pri obnovi postopka po uradni dol#nosti izda pristojni organ sklep, s katerim odlo!i, da bo postopek obnovljen, !epoprej ugotovi, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji.

(3) Kadar je glede na okoli"!ine primera to mogo!e in je v interesu pospe"itve postopka, lahko pristojni organ, br# kougotovi, da so podani pogoji za obnovo, opravi tista dejanja postopka, ki jih je treba ponoviti, ne da bi izdal posebensklep, s katerim se odlo!a o obnovi. To, da je bila dovoljena obnova postopka brez izdaje posebnega sklepa, navede vodlo!bi iz 270. !lena tega zakona.

269. !len

(1) Kadar odlo!a o predlogu za obnovo organ druge stopnje, opravi sam dejanja, ki so potrebna v obnovljenempostopku; le izjemoma, !e spozna, da bo to hitreje in bolj ekonomi!no opravil organ prve stopnje, nalo#i njemu, naj tostori in mu v dolo!enem roku po"lje gradivo o tem.

(2) Prej"nja dejanja v postopku, na katera ne vplivajo obnovitveni razlogi, se ne ponovijo.

270. !len

Na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prej!njem postopku in v obnovljenem postopku, izda pristojni organ odlo"boo stvari, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prej!njo odlo"bo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa joodpravi ali razveljavi in nadomesti z novo.

271. !len

Zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka, in zoper odlo"bo, izdano v obnovljenem postopku, je dovoljenaprito#ba, razen v primerih, ko po dolo"bah tega zakona prito#be ni.

272. !len

(1) Predlog za obnovo postopka praviloma ne zadr#i izvr!itve odlo"be, glede katere se predlaga obnova; vendar palahko organ, ki je pristojen za odlo"anje o predlogu, odlo"i, da se odlo#i izvr!itev, dokler se ne odlo"i o obnovipostopka, "e misli, da bo predlogu za obnovo ugodeno.

(2) Sklep, s katerim se dovoli obnova postopka oziroma odlo"i, da bo postopek obnovljen, zadr#i izvr!itev odlo"be,glede katere je obnova dovoljena.

2. Sprememba ali odprava odlo!be v zvezi z upravnim sporom

273. !len

(1) $e organ, zoper katerega odlo"bo je pravo"asno spro#en upravni spor, ugodi vsem to#benim zahtevkom, ne dabi s tem kr!il pravice koga drugega, lahko dotlej, dokler ni kon"an spor, odpravi ali spremeni svojo odlo"bo iz razlogov,zaradi katerih bi jo lahko odpravilo sodi!"e.

(2) Zoper odlo"bo iz prej!njega odstavka je mo#en ponovni upravni spor. V tem primeru organ ne sme ravnati poprej!njem odstavku, ampak mora odlo"itev prepustiti sodi!"u.

3. Odprava in razveljavitev odlo!be po nadzorstveni pravici

274. !len

(1) Pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odlo"bo po njeni izdaji in vro"itvi:

1. "e jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. to"ke 279. "lena tega zakona;

2. "e je bila v isti stvari #e prej izdana pravnomo"na odlo"ba, s katero je bila ta upravna stvar druga"e re!ena;

3. "e je izdal odlo"bo kak!en organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je pozakonu ali po kak!nem drugem na zakonu temelje"em predpisu to potrebno;

4. "e je odlo"bo izdal krajevno nepristojen organ.

(2) Izdano odlo"bo lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, "e je bil z njo o"itno prekr!en materialnizakon.

275. !len

(1) Pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odlo"bo po uradni dol#nosti, "e izve oziroma ugotovi, da sopodani razlogi za odpravo. Odlo"bo pa lahko odpravi tudi na zahtevo stranke, dr#avnega to#ilca ali dr#avnegapravobranilca ali in!pektorja.

(2) $e je bilo zoper odpravljeno odlo"bo vlo#eno kak!no drugo pravno sredstvo, pristojni organ to pravno sredstvozavr#e.

276. !len

(1) Odlo"bo lahko odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje. $e ni organa druge stopnje,lahko odpravi ali razveljavi odlo"bo organ, ki je po zakonu poobla!"en za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal.

(2) Odlo"bo, ki jo je v upravni stvari iz izvirne pristojnosti lokalne skupnosti izdal organ lokalne skupnosti, odpravi alirazveljavi po nadzorstveni pravici ministrstvo, pristojno za upravo.

277. !len

(1) Odlo!ba o odpravi po 1. in 2. to!ki 274. !lena tega zakona se lahko izda v petih letih, odlo!ba po 3. in 4. to!ki 274.!lena in drugem odstavku 274. !lena tega zakona pa v enem letu od dneva, ko je bila odlo!ba izdana in vro!ena.

(2) Zoper odlo!bo, izdano po 274. !lenu tega zakona, ni dovoljena prito"ba, pa! pa je zoper njo mogo!e za!etiupravni spor.

4. Izredna razveljavitev

278. !len

(1) Izvr#ljiva odlo!ba se lahko razveljavi, !e to narekujejo nujni ukrepi v javnem interesu, ki jih ni mogo!e odlagati(drugi odstavek 144. !lena tega zakona), !e nevarnosti ne bi bilo mogo!e uspe#no odvrniti z drugimi sredstvi, s katerimibi bile manj prizadete pridobljene pravice. Odlo!ba se lahko razveljavi tudi le deloma, in sicer toliko, kolikor je neogibnopotrebno, da se odvrne nevarnost.

(2) $e je odlo!bo izdal organ prve stopnje v zadevi iz dr"avne pristojnosti, jo lahko po prej#njem odstavku razveljaviorgan druge stopnje, !e tega organa ni, pa vlada.

(3) $e je odlo!bo izdal organ lokalne skupnosti v zadevi iz izvirne pristojnosti lokalne skupnosti, jo po prvemodstavku tega !lena razveljavi predstavni#ki organ ustrezne lokalne skupnosti.

(4) $e organ lokalne skupnosti ne razveljavi odlo!be ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka tega !lena, jo lahkorazveljavi tudi ministrstvo, pristojno za upravo.

(5) Zoper odlo!bo, s katero se razveljavi odlo!ba iz prej#njega odstavka, ni dovoljena prito"ba.

(6) Stranka, ki utrpi #kodo zaradi razveljavitve odlo!be, ima pravico do povra!ila za celotno #kodo.

5. Ni!nost odlo!be

279. !len

(1) Za ni!no se izre!e odlo!ba:

1. ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogo!e odlo!ati vupravnem postopku;

2. ki bi s svojo izvr#itvijo lahko povzro!ila kak#no dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu;

3. ki je sploh ni mogo!e izvr#iti;

4. ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. !len tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali mol!e v toprivolila;

5. ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugeganedovoljenega dejanja;

6. v kateri je taka nepravilnost, ki je po kak#ni posebni zakonski dolo!bi razlog za ni!nost.

(2) Pod pogoji iz prej#njega odstavka tega !lena se lahko izre!e za ni!nega tudi sklep, !e je bilo z njim odlo!eno ovsebinskih vpra#anjih.

280. !len

(1) Odlo!ba se lahko vsak !as izre!e za ni!no po uradni dol"nosti ali pa na predlog stranke ali dr"avnega to"ilca alidr"avnega pravobranilca.

(2) Odlo!ba se lahko izre!e za ni!no v celoti ali deloma.

(3) Odlo!bo izre!e za ni!no organ, ki jo je izdal, organ druge stopnje oziroma organ, pristojen za nadzorstvo nadorganom, ki jo je izdal.

(4) Zoper odlo!bo, s katero se kak#na odlo!ba izre!e za ni!no ali se zavrne predlog stranke ali dr"avnega to"ilca alidr"avnega pravobranilca, naj se odlo!ba izre!e za ni!no, je dovoljena prito"ba, razen !e zoper odlo!bo organa, ki jo jeizdal, po zakonu ni prito"be.

6. Pravne posledice odprave in razveljavitve

281. !len

(1) $e se odlo!ba odpravi ali izre!e za ni!no, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale.

(2) $e se odlo!ba razveljavi, se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje "e nastale, ne morejo pa nastati iz njenobene nadaljnje pravne posledice.

(3) Organ, ki izve za odlo!bo, s katero je bil kr"en zakon, kr"itev pa bi lahko bila razlog za obnovo postopka oziromaza ni!nost, odpravo, razveljavitev ali spremembo odlo!be, je dol#an o tem brez odla"anja obvestiti organ, ki je pristojenza!eti postopek.

!ETRTI DEL

XVII. poglavje

IZVR"BA

1. Splo#ne dolo$be

282. $len

(1) Odlo!ba, izdana v upravnem postopku, se izvr"i, ko postane izvr"ljiva.

(2) Odlo!ba prve stopnje postane izvr"ljiva:

1. ko se vro!i stranki, !e prito#ba ni dovoljena;

2. ko prete!e rok za prito#bo, !e prito#ba ni bila vlo#ena;

3. ko se vro!i stranki, !e prito#ba ne zadr#i izvr"itve;

4. ko se stranki vro!i odlo!ba, s katero se prito#ba zavr#e ali zavrne.

(3) Odlo!ba druge stopnje, s katero je bila odlo!ba prve stopnje nadome"!ena, postane izvr"ljiva, ko se vro!i stranki.

(4) $e je v odlo!bi dolo!eno, da se dejanje, ki je predmet izvr"be, mora opraviti v dolo!enem roku, postane odlo!baizvr"ljiva s pretekom tega roka. $e v odlo!bi ni dolo!eno, v katerem roku je treba opraviti dejanje, postane odlo!baizvr"ljiva v 15 dneh od dneva, ko je bila izdana, razen !e je dolo!eno da se izvr"i takoj zaradi nujnih ukrepov. Z odlo!bodani rok za njeno izvr"itev oziroma predpisani 15-dnevni rok za izvr"itev za!ne te!i od dne, ko je odlo!ba po drugem intretjem odstavku tega !lena postala izvr"ljiva.

(5) Izvr"ba se lahko opravi tudi na podlagi poravnave, vendar samo zoper udele#enca v poravnavi.

(6) $e se nana"a odlo!ba na dve ali ve! strank, ki so v postopku udele#ene z istovetnimi zahtevki, ovira prito#bavsake take stranke izvr"ljivost odlo!be.

283. $len

(1) Sklep, izdan v upravnem postopku, se izvr"i, ko postane izvr"ljiv.

(2) Sklep, zoper katerega ni dovoljena posebna prito#ba, in sklep, zoper katerega je dovoljena posebna prito#ba, kipa ne zadr#i njegove izvr"itve, postane izvr"ljiv, ko se sporo!i oziroma vro!i stranki.

(3) Kadar je z zakonom ali s samim sklepom dolo!eno, da prito#ba zadr#i izvr"itev sklepa, postane sklep izvr"ljiv, koprete!e rok za prito#bo, !e se stranka ni prito#ila; !e pa se je prito#ila, postane sklep izvr"ljiv, ko se stranki vro!i odlo!ba,s katero je prito#ba zavr#ena ali zavrnjena.

(4) Glede izvr"ljivosti sklepa se smiselno uporabljajo dolo!be tretjega, !etrtega in "estega odstavka 282. !lena tegazakona.

(5) Dolo!be tega zakona o izvr"itvi odlo!be veljajo tudi za izvr"itev sklepa.

284. $len

Izvr"ba odlo!be, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarnaobveznost.

285. $len

(1) $e je mogo!e opraviti izvr"bo na ve! na!inov in z raznimi sredstvi, se opravi izvr"ba na tak na!in in s takimsredstvom, ki sta za zavezanca najmilej"a, pa se z njima vendarle dose#e namen izvr"be.

(2) Ob nedeljah, ob dr#avnih praznikih oziroma drugih dela prostih dnevih in pono!i se smejo opravljati izvr"ilnadejanja samo, !e bi bilo nevarno odla"ati in !e izda organ, ki opravlja izvr"bo, za to pisni nalog.

286. $len

(1) Izvr"ba se opravi zoper tistega, ki je dol#an izpolniti obveznost (zavezanec).

(2) Izvr"ba se opravi po uradni dol#nosti ali na predlog stranke.

(3) Po uradni dol#nosti se opravi izvr"ba, kadar to zahteva javna korist. Izvr"ba v korist stranke se opravi na predlog

stranke (upravi!enca).

287. !len

(1) Izvr"ba odlo!be se opravi kot upravna ali kot sodna izvr"ba.

(2) Upravno izvr"bo opravljajo upravni organi po dolo!bah tega ali posebnega zakona, sodno izvr"bo pa opravljapristojno sodi"!e po predpisih, ki veljajo za sodno izvr"bo.

288. !len

(1) Izvr"ba odlo!be za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca se opravi z upravno izvr"bo.

(2) Prisilna izterjava iz dol#nikovega nepremi!nega premo#enja in dele#a dru#benika, se opravi po sodni izvr"bi.Sodno izvr"bo opravi sodi"!e, na katerega obmo!ju je nepremi!nina oziroma pri katerem je dele# dru#benika vpisan vsodni register.

289. !len

(1) Upravno izvr"bo opravlja organ, ki je odlo!il o stvari na prvi stopnji, !e ni s posebnim predpisom za to dolo!enkak"en drug organ.

(2) Upravno izvr"bo lahko opravlja tudi nosilec javnega pooblastila, !e dobi posebno dovoljenje ministra, pristojnegaza upravo.

(3) $e je predpisano, da upravne izvr"be ne opravlja organ, ki je odlo!il o stvari na prvi stopnji, pa s posebnimpredpisom ni dolo!eno, kateri organ jo opravlja, opravlja izvr"bo krajevno pristojna upravna enota, v stvareh iz izvirnepristojnosti ob!ine pa ob!inska uprava.

(4) Upravno izvr"bo odlo!b, ki jih izdajo nosilci javnih pooblastil, ki nimajo pravice sami izvr"evati svojih odlo!b,dovoljuje in opravlja krajevno pristojna upravna enota.

(5) Neposredna dejanja upravne izvr"be in zavarovanja lahko opravljajo tudi izvr"itelji, imenovani na podlagizakona, ki ureja izvr"bo in zavarovanje.

(6) Policija je organu, ki je pristojen za izvr"bo, na njegovo zahtevo dol#na pomagati pri izvr"bi.

290. !len

(1) Organ, oziroma nosilec javnega pooblastila, ki je pristojen za upravno izvr"bo, izda po uradni dol#nosti ali nazahtevo upravi!enca sklep o dovolitvi izvr"be. S sklepom se ugotovi, da je odlo!ba, ki naj se izvr"i, postala izvr"ljiva indolo!i na!in izvr"be. Zoper ta sklep je dovoljena prito#ba na pristojni organ druge stopnje.

(2) Sklep o dovolitvi izvr"be odlo!be, ki je bila izdana v upravni stvari po uradni dol#nosti, mora organ oziromanosilec javnega pooblastila, ki je pristojen za upravno izvr"bo, izdati brez odla"anja, ko je tak"na odlo!ba postalaizvr"ljiva, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je postala izvr"ljiva, !e ni s posebnimi predpisi druga!e dolo!eno.Dejstvo, da sklep ni bil izdan do tega roka, ne izklju!uje obveznosti njegove izdaje.

(3) $e gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogo!e odlagati, prito#ba pa ne zadr#i izvr"itve odlo!be, selahko ugotovi izvr"ljivost odlo!be in dolo!i na!in izvr"be v izreku odlo!be, ki naj se izvr"i.

(4) Kadar upravne izvr"be ne opravlja organ oziroma nosilec javnega pooblastila, ki je odlo!il na prvi stopnji, potrdita organ na zahtevo upravi!enca oziroma po uradni dol#nosti na odlo!bi, da je postala izvr"ljiva (potrdilo o izvr"ljivosti),in jo po"lje v izvr"itev organu, ki je pristojen za izvr"bo. Obenem predlaga tudi na!in izvr"be.

(5) $e je treba po uradni dol#nosti izvr"iti odlo!bo nosilca javnega pooblastila, ki sam nima pravice opraviti izvr"be,se mora nosilec javnega pooblastila na na!in, predpisan v !etrtem odstavku tega !lena, obrniti za izvr"bo na organ, ki jeza to pristojen.

291. !len

(1) Upravna izvr"ba, za katero je pristojen organ, ki je odlo!il o stvari na prvi stopnji, se opravi na podlagi izvr"ljiveodlo!be in sklepa o dovolitvi izvr"be.

(2) Upravna izvr"ba, za katero je pristojen kak"en drug organ, se opravi na podlagi odlo!be, na kateri je potrdilo oizvr"ljivosti, in sklepa o dovolitvi izvr"be.

292. !len

(1) V upravnem izvr"ilnem postopku je dovoljena prito#ba, ki se nana"a na samo izvr"bo; z njo ni mogo!e izpodbijatipravilnosti odlo!be, ki se izvr"uje.

(2) Prito#bo lahko vlo#ijo upravi!enec, zavezanec in vsakdo drug, v katerega pravice in pravne koristi posegaizvr"ba.

(3) Prito!ba se vlo!i pri pristojnem organu druge stopnje. Prito!ba ne zadr!i izvedbe izvr"be. Organ lahko zadr!iizvedbo izvr"be, #e obstajajo razlogi, ki ka!ejo na to, da bo prito!bi zoper sklep lahko ugodeno.

(4) Glede roka za prito!bo in organa, ki je pristojen za odlo#anje o prito!bi, se uporabljajo dolo#be #lenov 230 do236 tega zakona.

293. !len

(1) Upravna izvr"ba se po uradni dol!nosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, #e se ugotovi, da je obveznostizpolnjena, da izvr"ba sploh ni bila dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec, ali #e upravi#eneczahtevo umakne oziroma #e je izvr"ilni naslov odpravljen ali razveljavljen.

(2) Upravna izvr"ba se odlo!i, #e se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto za#asneodlo#be, ki naj bi se izvr"ila, izdana odlo#ba o glavni stvari, ki se razlikuje od za#asne odlo#be. Odlo!itev izvr"be dovoliorgan, ki je izdal sklep, s katerim jo je dovolil.

(3) Upravna izvr"ba se lahko izjemoma odlo!i tudi na predlog zavezanca ali upravi#enca, #e je bilo zoper izvr"booziroma zoper izvr"ilni naslov vlo!eno pravno sredstvo, pa bi z izvr"bo verjetno nastala nepopravljiva "koda.

294. !len

(1) Denarne kazni, izre#ene po tem zakonu, izvr"ujejo organi, pristojni za dav#no izvr"bo.

(2) Denarna kazen se izterja v korist dr!ave oziroma lokalne skupnosti, #e gre za upravno stvar iz njene izvirnepristojnosti.

295. !len

(1) Kadar se sodno izvr"i odlo#ba, izdana v upravnem postopku, potrdi organ, katerega odlo#bo je treba izvr"iti, naodlo#bi, da je izvr"ljiva (#etrti odstavek 290. #lena tega zakona) in jo po"lje v izvr"itev sodi"#u, ki je pristojno za izvr"bo.

(2) Odlo#ba, izdana v upravnem postopku, na kateri je potrdilo o izvr"ljivosti, je izvr"ilni naslov za sodno izvr"bo. Taizvr"ba se opravi po predpisih, ki veljajo za sodno izvr"bo.

2. Izvr"ba za nedenarne obveznosti

296. !len

Izvr"ba za izpolnitev zavezan#evih nedenarnih obveznosti se opravlja po drugih osebah ali s prisilitvijo.

a) Izvr"ba po drugih osebah

297. !len

(1) $e je zavezanec dol!an storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je neizpolni popolnoma, se tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezan#eve stro"ke. Zavezanca je treba na to poprejopozoriti.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega #lena lahko organ, ki opravlja izvr"bo, nalo!i zavezancu s sklepom, naj zalo!iznesek, ki je potreben za kritje izvr"ilnih stro"kov, proti poznej"emu obra#unu. Sklep o polo!itvi tega zneska je izvr"ljiv.

b) Izvr"ba s prisilitvijo

298. !len

(1) $e je zavezanec dol!an kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali #e je predmetizvr"be kak"no zavezan#evo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nih#e drug, ali #e narava izvr"be to terja, ali#e izvr"ba po drugih osebah ni bila uspe"na ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvr"bo, zavezanca k izpolnitviobveznosti z denarno kaznijo.

(2) Organ, ki opravlja izvr"bo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, #e ne bo izpolnil svojeobveznosti v danem roku. $e stori zavezanec medtem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali #e dani rokprete#e brez uspeha, se denarna kazen s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu dolo#i organ nov rok zaizpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, vi"jo denarno kaznijo.

(3) Prva denarna kazen, ki se izre#e za prisilitev po prej"njem odstavku tega #lena, ne sme presegati 100.000tolarjev. Vsaka poznej"a denarna kazen za prisilitev je lahko znova izre#ena do tega zneska.

(4) Pla#ana denarna kazen se ne vrne.

299. !len

!e se izvr"ba za nedenarno obveznost sploh ne more opraviti ali ne more pravo#asno opraviti s sredstvi iz 297. in298. #lena tega zakona, se lahko opravi glede na naravo obveznosti tudi z neposredno fizi#no prisilitvijo, #e ni vpredpisih druga#e dolo#eno.

300. !len

(1) !e je bila na podlagi odlo#be opravljena izvr"ba, odlo#ba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, imazavezanec pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odlo#be.

(2) O zavezan#evi zahtevi odlo#a organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvr"bo.

3. Izvr"ba v zavarovanje

301. !len

(1) Za zavarovanje izvr"be se sme s sklepom dovoliti izvr"itev odlo#be, "e preden postane izvr"ljiva, #e bi bila sicerpo nastopu izvr"ljivosti odlo#be izvr"ba lahko onemogo#ena ali znatno ote$ko#ena.

(2) !e gre za obveznosti, ki se prisilno izvr"ijo samo na predlog stranke, mora predlagatelj verjetno izkazatinevarnost, da bo izpolnitev obveznosti onemogo#ena ali ote$ko#ena, organ pa lahko ve$e izvr"bo iz prej"njegaodstavka tega #lena na pogoj, da se da zavarovanje v skladu z drugim odstavkom 221. #lena tega zakona.

(3) Zoper sklep, izdan na predlog stranke za izvr"bo v zavarovanje, ter zoper sklep izdan po uradni dol$nosti, jedovoljena posebna prito$ba. Prito$ba zoper sklep, s katerim je dovoljena izvr"ba v zavarovanje, ne zadr$i izvr"be.

302. !len

(1) Izvr"ba v zavarovanje se lahko opravi po upravni ali po sodni poti.

(2) !e opravi izvr"bo v zavarovanje sodi"#e, postopa po predpisih, ki veljajo za sodno izvr"bo.

303. !len

Izvr"itev za#asne odlo#be (221. #len tega zakona) se sme opraviti samo v takem obsegu in v tistih primerih, kolikor jedovoljena izvr"ba v zavarovanje.

4. Za!asni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti

304. !len

(1) !e je obveznost podana ali vsaj verjetno izkazana, pa je utemeljeno pri#akovati, da bo zavezana stranka s tem,da bo razpolagala s premo$enjem ali se dogovorila z drugimi ali pa kako druga#e onemogo#ila ali znatno ote$ko#ilaizpolnitev obveznosti, sme organ, ki je pristojen za odlo#anje o strankini obveznosti, "e pred izdajo te odlo#be izdatiza#asen sklep za zavarovanje izpolnitve bodo#e obveznosti. Pri tem mora upo"tevati dolo#bo 285. #lena tega zakona insklep obrazlo$iti.

(2) Izdaja za#asnega sklepa se lahko ve$e na pogoj, da da stranka zavarovanje po drugem odstavku 221. #lena tegazakona.

(3) Za za#asni sklep po prvem odstavku tega #lena veljajo dolo#be tretjega odstavka 301. #lena in dolo#be 302.#lena tega zakona.

305. !len

(1) !e se s pravnomo#no odlo#bo ugotovi, da strankina obveznost, za katere zavarovanje je bil izdan za#asen sklep,pravno ne obstaja, ali #e se kako druga#e ugotovi, da je bila zahteva za za#asni sklep neopravi#ena, mora predlagatelj,v #igar korist je bil za#asni sklep izdan, povrniti nasprotni stranki s tem povzro#eno "kodo.

(2) O od"kodnini iz prvega odstavka tega #lena odlo#a organ, ki je izdal za#asni sklep.

(3) !e je v primeru iz prvega odstavka tega #lena o#itno, da je predlagatelj izposloval za#asni sklep iz nagajivosti, sekaznuje z denarno kaznijo do 100.000 tolarjev. Zoper sklep o kazni je dovoljena posebna prito$ba, ki zadr$i njegovoizvr"itev.

5. U!inkovitost izvr"be

306. !len

(1) V postopku, za!etim na zahtevo stranke, se ne sme vro!iti odlo!be stranki vse dotlej, dokler nima poravnanihvseh obveznosti do dr"ave oziroma ni izvr#il izvr#ljive upravne odlo!be. Ali je stranka izpolnila obveznosti oziromaizvr#ila odlo!bo, ugotovi organ po uradni dol"nosti.

(2) O tem, da stranki ne bo vro!ena odlo!ba iz razlogov iz prej#njega odstavka tega !lena, se izda sklep in se gavro!i stranki. Zoper sklep je dovoljena posebna prito"ba.

PETI DEL

XVIII. poglavje

NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA O SPLO"NEM UPRAVNEM POSTOPKU IN POSEBNIM UPRAVNIMPOSTOPKOM

307. !len

Ministrstvo, pristojno za upravo, nadzoruje v upravnih organih zlasti izvajanje:

1. re#evanja upravnih stvari v predpisanih rokih;

2. predpisov o strokovni izobrazbi uradnih oseb, ki odlo!ajo v upravnih stvareh oziroma opravljajo dejanja vpostopku pred izdajo odlo!be;

3. odlo!b predpisov glede izdajanja potrdil in drugih listin o dolo!enih dejstvih;

4. predpisov o stro#kih v upravnem postopku;

5. predpisov o evidencah o re#evanju upravnih stvari;

6. dolo!b aktov, ki dolo!ajo pogoje za delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v zvezi z re#evanjem upravnihstvari;

7. predpisov o pisarni#kem poslovanju;

8. ukrepov pristojnih organov za izbolj#anje dela pri re#evanju upravnih stvari.

308. !len

(1) V ministrstvu, pristojnem za upravo, opravljajo nadzorstvo nad izvr#evanjem predpisov o upravnem postopkudelavci s posebnimi pooblastili – upravni in#pektorji. Pri izvr#evanju nadzorstva sodelujejo upravni in#pektorji zustreznimi ministrstvi.

(2) Upravni in#pektor je samostojen pri opravljanju zadev upravne in#pekcije.

(3) Upravni in#pektor mora imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri in najmanj pet let delovnih izku#enj, od tega trileta pri re#evanju upravnih stvari.

(4) Pooblastilo za opravljanje in#pekcijskega nadzorstva se izkazuje s slu"beno izkaznico. Obrazec izkaznice inpostopek za njeno izdajo predpi#e minister, pristojen za upravo.

309. !len

Upravni in#pektor ima pri opravljanju nadzorstva pravico in dol"nost odrediti, da se nezakonitosti in drugenepravilnosti ali pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga sam dolo!i; v ta namen za!ne in vodi upravni postopek, izdajaupravne odlo!be in izreka druge ukrepe.

310. !len

(1) $e upravni in#pektor ugotovi, da opravlja dejanja oziroma odlo!a v upravnem postopku uradna oseba upravnegaorgana, ki nima pooblastila ali nima strokovne izobrazbe ali preizkusa strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnempostopku, z odlo!bo odredi, da uradna oseba takoj preneha z opravljanjem teh dejanj oziroma z odlo!anjem v upravnihstvareh.

(2) Predstojnik upravnega organa mora v primerih iz prej#njega odstavka takoj zagotoviti, da druga uradna oseba, kiizpolnjuje predpisane pogoje, prevzame opravljanje dejanj oziroma odlo!anje v upravnem postopku.

(3) Zoper odlo!bo iz prvega odstavka tega !lena imata uradna oseba in predstojnik upravnega organa pravico dougovora v 8 dneh. Ugovor ne zadr"i izvr#itve odlo!be. O ugovoru odlo!i minister, pristojen za upravo, najkasneje v 15dneh od vlo"itve ugovora.

311. !len

(1) !e upravni in"pektor ugotovi, da uradna oseba upravnega organa upravnih stvari ne re"uje v predpisanih rokihali da kr"i tiste dolo#be zakonov in drugih predpisov, ki lahko vplivajo na odlo#itev o stvari, dolo#i rok za re"itev upravnestvari oziroma rok in na#in za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

(2) Upravni in"pektor lahko z odlo#bo odredi, da delavec v roku, ki ga dolo#i in"pektor, opravi preizkus znanja izupravnega postopka, #e ugotovi kr"itve iz prvega odstavka tega #lena.

312. !len

Upravni in"pektor lahko v zvezi z izvr"evanjem in"pekcijskega nadzorstva predlaga uvedbo disciplinskega postopkazoper uradno osebo.

313. !len

!e upravni in"pektor ugotovi te$je kr"itve predpisov o upravnem postopku in drugih predpisov, na podlagi katerihupravni organ odlo#a o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank, predlaga organu, ki je pristojen za nadzorstvonad delom tega organa, da ukrepa v okviru svojih pooblastil.

314. !len

!e upravni in"pektor ugotovi, da nosilec javnih pooblastil v zvezi z opravljanjem dejanj oziroma odlo#anjem vupravnem postopku ni sposoben opravljati poverjenih pooblastil oziroma, da jih opravlja nevestno ali malomarno,predlaga ministrstvu, pristojnemu za ustrezno podro#je, da za#ne postopek za odvzem poverjenih javnih pooblastil.

315. !len

Upravni in"pektor sestavi o opravljenem pregledu zapisnik in ga v 15 dneh po"lje upravnemu organu, pri katerem jebil opravljen pregled, in ministrstvu, pristojnemu za ustrezno podro#je.

316. !len

(1) Na zapisnik o pregledu lahko minister ali predstojnik upravnega organa vlo$i ugovor v 8 dneh od dneva, ko je bilzapisnik vro#en.

(2) O ugovoru na zapisnik odlo#i minister, pristojen za upravo, najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je bil ugovorvlo$en.

(3) Zoper odlo#bo iz prej"njega odstavka je dovoljen upravni spor.

317. !len

Dolo#be 307. do 316. #lena tega zakona se smiselno uporabljajo za organe lokalne skupnosti in nosilce javnihpooblastil, kadar ti odlo#ajo v upravnem postopku.

"ESTI DEL IZVAJANJE ZAKONA TER PREHODNA IN KON#NI DOLO#BI

XIX. poglavje

IZVAJANJE ZAKONA

318. !len

(1) Nosilec javnega pooblastila, ki nima dovoljenja iz drugega odstavka 289. #lena tega zakona, ne more vupravnem postopku, ki ga sam vodi, izrekati kazni in uporabljati prisilnih ukrepov iz tretjega in #etrtega odstavka 73.#lena, prvega in tretjega odstavka 111. #lena, #etrtega odstavka 176. #lena, 187. #lena, prvega in drugega odstavka197. #lena ter iz drugega in tretjega odstavka 202. #lena tega zakona.

(2) !e se med postopkom, ki ga vodi nosilec javnega pooblastila iz prej"njega odstavka tega #lena, ugotovi, dapostopka sploh ni mogo#e ali ni mogo#e pravilno izvesti brez kak"nega prisilnega ukrepa ali kazni, ki jo dolo#a tazakon, se obrne na krajevno pristojno upravno enoto, da uporabi tak prisilni ukrep oziroma izre#e kazen, #e ni zzakonom dolo#en za to kak"en drug organ. Na zahtevo nosilca javnega pooblastila lahko ta organ izre#e kazen aliuporabi drug ukrep, dolo#en s tem zakonom, #e je to potrebno za izvedbo postopka.

(3) !e organ, na katerega se je nosilec javnega pooblastila obrnil v smislu prej"njega odstavka, ne izda v 8 dnehsklepa o prisilnem ukrepu oziroma o kazni, mora takoj obvestiti nosilca javnega pooblastila, zakaj je mnenja, naj seprisilni ukrep ne uporabi oziroma kazen ne izre#e. V takem primeru, kot tudi v primeru, #e organ ne obvesti nosilcajavnega pooblastila v predpisanem roku, lahko vlo$i nosilec javnega pooblastila ugovor pri ministrstvu, pristojnem zaupravo.

319. !len

Dr!avni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo na primeren na"in objaviti, katere uradneosebe so poobla#"ene za odlo"anje o upravnih stvareh (28. "len), katere pa za dejanja v postopku pred odlo"bo (30."len).

320. !len

Predstojnik dr!avnega organa, organa lokalne skupnosti oziroma organizacije z javnimi pooblastili, mora skrbeti, dase v organu oziroma v organizaciji pravilno uporablja ta zakon, zlasti pa, da se upravne stvari re#ujejo v predpisanihrokih, in skrbeti za strokovno izpopolnjevanje delavcev, ki odlo"ajo v upravnih stvareh.

321. !len

(1) Za izvajanje tega zakona skrbi ministrstvo, pristojno za upravo.

(2) Na zahtevo organov ter organizacij, ki imajo javno pooblastilo za odlo"anje o upravnih stvareh, je ministrstvo,pristojno za upravo, dol!no dati pojasnila k posameznim dolo"bam tega zakona.

322. !len

(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, organizira stalno izpopolnjevanje uradnih oseb, ki vodijo upravni postopek inodlo"ajo v upravnih stvareh.

(2) Za spremljanje izvr#evanja tega zakona vodijo dr!avni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnihpooblastil evidenco o naslednjih podatkih, ki se nana#ajo na re#evanje upravnih stvari: o #tevilu vlo!enih zahtev, o#tevilu upravnih postopkov, za"etih po uradni dol!nosti, o na"inu in rokih re#evanja upravnih stvari v upravnempostopku na prvi in na drugi stopnji, o #tevilu odpravljenih oziroma razveljavljenih upravnih aktov in o #tevilu zavr!enihzahtev oziroma ustavljenih upravnih postopkov.

(3) Podatki iz prej#njega odstavka tega "lena se vodijo in izkazujejo po upravnih podro"jih.

(4) O podatkih iz drugega odstavka tega "lena morajo vsi organi, ki izvajajo ta zakon, poro"ati ministrstvu,pristojnemu za upravo.

(5) Na"in izkazovanja podatkov iz tretjega odstavka tega "lena ter na"in in roke za po#iljanje poro"il iz "etrtegaodstavka tega "lena predpi#e minister, pristojen za upravo.

(6) Minister, pristojen za upravo, lahko predpi#e obrazce za vabila, vro"ilnice, odredbe za privedbo, zapisnike,zapisnike v obliki knjig, odlo"be iz tretjega odstavka 214. "lena in 218. "lena tega zakona ter za druge akte v upravnempostopku.

XX. poglavje

PREHODNA IN KON"NI DOLO"BI

323. !len

(1) Z dnem, ko za"ne veljati ta zakon, se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati zakon o splo#nem upravnempostopku (Uradni list SFRJ, #t. 47/86).

(2) Z dnem, ko za"ne veljati ta zakon, prenehajo veljati dolo"be od 67. do 82. "lena zakona o upravi (Uradni list RS,#t. 67/94, 20/95 – odlo"ba US RS in 29/95).

324. !len

Zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma, glede katerih je bila ob uveljavitvi tegazakona !e vlo!ena zahteva ali pravno sredstvo, se kon"ajo po dolo"bah zakona o splo#nem upravnem postopku(Uradni list SFRJ, #t. 47/86).

325. !len

Ta zakon za"ne veljati po preteku #estih mesecev od dneva njegove objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

$t. 030-01/92-2/10

Ljubljana, dne 16. septembra 1999.

Predsednik Dr!avnega zbora

Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.

Na vrh

<< Nazaj