Twinning Project SI04/EN/01 - ARSOokolje.arso.gov.si/ippc/uploads/File/Navodila_za_naprave... · 2011-05-30 · Twinning Project SI04/EN/01 Integrated Pollution Prevention and Control

Twinning Project SI04/EN/01

Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC)

Navodila za naprave za skladiščenje

v zvezi z

Direktivo 1994/63/ES

dopolnjeno z Direktivo 1882/2003/ES

November 2006

Activity 22

Pripravil:

Dr. Richard Schlachta, Bavarian State Ministry of the Environment, Public Health and

Consumer Protection, Munich

Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana

A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the Ger-man Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research

Ljubljana, November 2006 Activity 22 - Guideline on Directive 1994/63/EC Page 3 (64)

Vsebina

Direktiva Sveta 94/63/ES z dne 20.04.1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov

1. UVOD 2. LASTNOSTI BENCINA 3. PREVAŽANJE IN SKLADIŠČENJE BENCINA

3.1. Splošno 3.2. Vskladiščenje in jemanje iz skladišča 3.3. Skladiščenje bencina

4. MOŽNOSTI ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ 4.1. Pretovarjanje bencina

4.1.1. Polnjenje cistern 4.1.2. Polnjenje avtocistern iz terminala 4.1.3. Polnjenje železniških cistern 4.1.4. Polnjenje terminalov na bencinskih servisih

4.2. Skladiščenje bencina 4.2.1. Pregled opreme naprav za skladiščenje bencina 4.2.2. Barvni premaz naprav za skladiščenje 4.2.3. Oprema cistern s pritrjenim pokrovom z dihalnimi razbremenilnimi ventili 4.2.4. Oprema cistern s plavajočim pokrovom

4.3. Čiščenje odpadnega plina 4.3.1. Splošno 4.3.2. Primeri rekuperacije bencinskih hlapov 4.3.3. Emisijske vrednosti za naprave za rekuperacijo hlapov in naprave za sežig pri

prekladanju bencina 4.3.4. Odvajanje odpadnih plinov iz naprave za čiščenje odpadnih plinov/naprav za

rekuperacijo bencinskih hlapov 4.4. Zahteve za tesnilne sisteme in črpalke za preprečevanje nezajetih emisij (predlog STE)

4.4.1. Črpalke 4.4.2. Zgoščevalnik 4.4.3. Prirobnični spoji 4.4.4. Zapiralne priprave 4.4.5. Odpadni plini pri inšpekcijskih pregledih ali čiščenju cistern



5. SPREMLJANJE 5.1. Meritve 5.2. Izračun skupnih emisij naprav za skladiščenje za namensko obratovanje

6. NADZOROVANJE 6.1. Splošno 6.2. Sistem za zbiranje plinov 6.3. Cevi, prirobnice, črpalke, zapore, ventili

7. PRILOGA 7.1. Vzorec 7.3. Izračun višine dimnika pri napravah za čiščenje odpadnega plina/napravah za rekuperacijo

bencinskih hlapov 7.4. Letne emisije cistern s plavajočim pokrovom glede na vrsto tesnjenja in hitrost vetra 7.5. Primerjava letnih emisij cistern s plavajočim pokrovom glede na cisterne s pritrjenim pokrovom

(brez notranjega plavajočega pokrova) 7.6. Emisije cistern s plavajočim pokrovom glede na letno stopnjo pretovarjanj in premer cisterne 7.7. Učinkovitost cistern s plavajočim pokrovom glede na število pretovarjanj ter premer cisterne 7.8. Emisije cistern s plavajočim pokrovom glede na srednjo skladiščno maso v odvisnosti od št.

pretovarjanj ter premera cisterne 8. LITERATURA



1.



1. Uvod

Direktiva Sveta 1994/63/ES o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju

bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov je bila spremenjena z Uredbo št.

1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.09.2003.

Direktiva ureja:

• Pretakanje in skladiščenje bencina v velikih in majhnih napravah za skladiščenje

• Zahteve za rezervoarje na transportnih vozilih

• Zahteve za naprave za skladiščenje na bencinskih servisih.

Ta navodila naj bi pristojnemu organu za izdajo dovoljenj in inšpekcijskemu organu služila kot podlaga

za ocenjevanje naprav za skladiščenje bencina.

V Nemčiji so bila Tehnična navodila za ohranjanje čistosti zraka (TA Luft) novelirana dne 24.07.2002.

TA Luft vsebuje imisijski del za zaščito pred škodljivimi okoljskimi vplivi ter emisijski del z zahtevami za

preprečevanje škodljivih okoljskih vplivov. Imisijski del velja za naprave, ki morajo pridobiti okoljevars-

tveno dovoljenje, in tiste, ki tega ne potrebujejo; emisijski del velja za naprave, ki morajo pridobiti okol-

jevarstveno dovoljenje in je hkrati vir spoznanja za naprave, ki dovoljenja ne potrebujejo. Ne glede na

to veljajo zahteve 20. BImSchV, s katerimi je bila Direktiva 1994/63/ES prenesena v nemško pravo, še

dalje za izgradnjo, strukturo in obratovanje naprav za skladiščenje ali polnjenje bencina v napravah za

skladiščenje, ki morajo pridobiti dovoljenje ali pa ga ne potrebujejo.

Pomembno opozorilo:

Ta navodila obravnavajo samo ohranjanje čistosti zraka. Za pretovarjanje in skladiščenje bencina so

velikega pomena še druga okoljska področja, npr. varnost, hrup in varstvo voda, ki jih je treba prav tako

upoštevati.



2. Lastnosti bencina

Pojem »bencin«: naftni derivat z dodatki ali brez njih, s parnim tlakom po Riedu najmanj 27,6 kPa, ki je namenjen za

uporabo kot gorivo za motorna vozila, razen utekočinjenega naftnega plina (UNP).

Vrelišče: 25–250 °C

Vnetišče: - 21 °C

Lastnosti: F+ (visoko vnetljivo; R12), T (strupeno), N (okolju nevarno); R45 (karcinogeno)

Parni tlak:

Proizvod Parni tlak [bar]

20 °C 37,8 °C 50 °C

Letno gorivo 0,38 0,45–0,60 0,8

Zimsko gorivo 0,45 0,60–0,90 1,2

Letna povp. vrednost 0,4 1,0

Sestava bencina:

Komponente Povprečna vrednost Področje

A) Plinasta faza [mas.%]

<C4 <1 <1

C4 21 10 – 30

C5 50 44 – 66

C6 20 10 – 27

>C6 8 6 – 9

Benzol <1 <1

Toluol 3 2 – 3

MTBE 1 0 – 3

>C7 1 1 – 2



B) Tekoča faza [mas.%] <C4 <1 <1

C4 2 1 – 3

C5 17 14 – 19

C6 18 17 – 20

C7 21 17 – 25

C8 22 21 – 23

C9 11 10 – 14

>C9 6 5 – 8

Benzol <1 <1

Toluol 13 9 – 15

MTBE 2 0 – 4

> C7 24 19 - 29



3. Prevažanje in skladiščenje bencina

3.1. Splošno

Bencin se iz rafinerij v terminale prevaža v železniških cisternah, avtocisternah, s plovili ali daljnovodi.

Od tam se ga nadalje prevaža z avtocisternami ali železniškimi cisternami do porabnika. Poleg te dis-

tribucijske funkcije imajo terminali tudi nalogo blažilca za izenačitev količinske porabe zaradi različnih

potreb ter za namene skladiščenja.

Terminali so praviloma sestavljeni iz rezerovarjev različnih velikosti, naprav za polnjenje in praznjenje,

cevi, črpalnih postaj ter varnostnih in okoljskih naprav.

Pri tem prihaja do naslednjih emisij:

• Nezajete emisije iz tesnil naprav za skladiščenje, zapor, prirobničnih spojev, črpalk itd., med

odpiranjem premičnih rezervoarjev, spuščanju plavajočega pokrova pri cisternah s plavajočim

pokrovom.

• Ostale emisije na izpustu naprave za rekuperacijo bencinskih hlapov/naprave za čiščenje odpa-

dnih plinov.

• Emisije prezračevalnih/odzračevalnih vodov pri cisternah s pritrjenim pokrovom (izgube pri di-

hanju cisterne zaradi meteorološko pogojenih sprememb v cisterni, naknadno izparevanje teko-

čin v plinasto fazo po izpraznjenju).

• Izguba v kapljicah iz prirobnice in sklopnih priključkov.

3.2. Vskladiščenje in jemanje iz skladišča

Glede na lokacijo se kot transportna vozila uporabljajo plovila, železniške cisterne (KWG) in avtocister-

ne (TKW).

Kapaciteta železniških cistern : vsaka železniška cisterna: 30 – 90 m3; ves vlak: ca. 1750 m3.

Kapaciteta avtocistern: do 35 m3.



Polnjenje cistern (vskladiščenje) poteka iz transportnih cistern prek razklopnih (togih ali gibkih) cevi.

Povezave se izvedejo prek sklopnih priključkov.

Jemanje iz skladišča poteka prek polnilnih mest. Obstajata dva načina polnjenja:

a) Zgornje polnjenje (»top loading«) s polnjenjem izpod gladine tekočine (polnilna roka, ki seže do

tal cisterne; preprečevanje brizganja goriva). Zgornje polnjenje avtocistern v Evropski uniji ni

več dovoljeno od 01.01.2005.

b) Spodnje polnjenje (»bottom loading«).

Kot črpalke za pretakanje bencina se na splošno uporabljajo centrifugalne črpalke. Kapaciteta črpanja

običajno uporabljenih črpalk med vskladiščenjem izdelkov iz železniških cistern znaša ca. 250–700

m3/h in iz avtocistern ca. 50–75 m3/h. Med polnjenem (jemanjem iz skladišča) železniških cistern in

avtocistern se običajno uporabljajo črpalke s kapaciteto ca. 120–700 m3/h.

Na spodnji sliki so prikazane emisije pri transportu in pretovarjanju bencina z železniškimi cisternami

(EBK) v Nemčiji [Vir: UBA 2004]:

Emisije med transportom z železniškimi cisternami v splošnem niso relevantne, pod pogojem, da so

cisterne opremljene z dihalnimi razbremenilnimi ventili. Do emisij lahko pride samo zaradi netesnih

mest (npr. varnostni ventil, pokrov cisterne, izpraznjevalni ventil) (ocena EPA: 0–1 mg/transportirani

bencin = 95 g VOC/postopek transportiranja z železniško cisterno s transportno prostornino 95 m3.

Pri raztovarjanju iz železniških cistern lahko pride do izgube v kapljicah, v ceveh za zapornim ventilom

pa lahko ostanejo ostanki (ca. 0–30 l).

3.3. Skladiščenje bencina

Najobičajnejše izvedbe cistern za skladiščenje bencina so:



a) Cisterne s pritrjenimi pokrovi: Cisterne s trdno strešno konstrukcijo. Polnjenje poteka preko cevi

v spodnjem delu cilindrične stene cisterne. Cisterne s pritrjenimi pokrovi so lahko dodatno op-

remljene z notranjim plavajočim pokrovom – v Nemčiji je to le izjemoma primer.

Cisterne s pritrjenimi pokrovi morajo zaradi izravnave pritiska imeti še naprave za prezračevan-

je/odzračevanje.

Vsebina: do 65.000 m3.

b) Cisterne s plavajočim pokrovom: navzgor odprte, stoječe cilindrične cisterne, ki so pred atmos-

fero zatesnjene s plavajočim pokrovom (premična jeklena konstrukcija). Špranja med steno in

plavajočim pokrovom se zatesni. Poleg tega so plavajoči pokrovi opremljeni z merilnimi in vodil-

nimi cevmi.

Med polnjenjem se plavajoči pokrov z gladino tekočine dviguje; med praznjenjem se plavajoči

pokrov spušča. Pri tem izpareva količina tekočine, ki pri spuščanju gladine tekočine ostane na

stenah cisterne. Plovka preprečuje, da bi se nad tekočino nabirala omembe vredna količina pli-

na.

Pri cisternah s plavajočim pokrovom ni možno zbiranje hlapov z zbiranjem plina med polnjenjem

premičnih rezervoarjev.

Vsebina: do 100.000 m3.

1 = Meritev nivoja polnjenja 4 = Ploščad 5 = Strešna vstopna odprtina 7 = Tesnilo 9 = Prezračevanje in odzračevanje 10 = Merilni priključek 13 = Odvodnjavanje strehe 17 = Polnjenje/praznjenje izdelkov 21 = Vodilna cev



4. Možnosti za zmanjševanje emisij

4.1. Pretovarjanje bencina

Beseda pretovarjanje pomeni prenašanje iz enega rezervoarja v drugega. Moderne naprave za skladi-

ščenje bencina so ponavadi zasnovane v izvedbi s cisterno s pritrjenim pokrovom in so opremljena z

napravami za zbiranje plina in/ali čiščenja odpadnega plina. Na spodnji skici je prikazan pregled [VDI

3479]:

Med pretakanjem se morajo izvajati prednostni ukrepi za zmanjševanje emisij, npr. zbiranje plinov v

povezavi s spodnjim polnjenjem ali polnjenjem izpod gladine tekočine. Sisteme za zbiranje plina se

mora upravljati tako:

• da se pretok organskih snovi omogoči samo, če je priključen sistem za zbiranje plinov in

• da sistem za zbiranje plinov in priključene naprave med zbiranjem plina ne spuščajo nobenih

plinov v atmosfero, razen tistih, ki so varnostno-tehnično pogojeni.

Z zbiranjem plinov nastaja krožni tok izpodrinjenih prostornin plinov. Izkoristek sistemov za zbiranje

plinov znaša ca. 95–100 %.

Transp. sredstva (cevi, avtocis-terna, železniška cisterna, plovila).

C. s plavajoč. pokrovom C. s pritrj.

pokrovom

Transp. sredstva (cevi, avtocis-terna, železniška cisterna, plovila).

Vskladiščenje (dostava)

Pretovarj./pretakanje skladiščenje

Jemanje iz skladišča (natovarjanje)

Sistem zbiranja plinov

Zbiralnik hla-pov

Rekuperacija hlapov

Odpad. plin

Hlapi opcijsko

Hapi



V direktivi 1994/63/ES se v 5. členu za premične rezervoarje zahteva, da

• morajo biti zasnovani in upravljani tako, da se ostali hlapi po izpraznjenju zadržijo v rezervoarju;

• pri dobavi bencinskim servisom in terminalom zajamejo hlape iz bencinskih servisov in termina-

lov in jih zadržijo (izjema so železniške cisterne).

Zgoraj navedeni hlapi se morajo v premičnih rezervoarjih (avtocisternah, železniških cisternah, plovilih)

zadržati do napolnitve premičnih rezervoarjev v terminalih.

4.1.1. Polnjenje cistern

V Nemčiji 20. BImSchV zahteva, da se morajo izpodrinjeni hlapi, ki nastanejo pri polnjenju cistern, zaje-

ti in nato

a) speljati po za hlape neprepustni povezovalni cevi do naprave za čiščenje odpadnih plinov

ali

b) dovesti napravi za polnjenje prek sistema za zbiranje plinov (v skladu s stanjem tehnike), ki do-

seže zmanjševanje emisij, ki je enakovredno napravi za čiščenje odpadnih plinov ali boljše.

Polnjenje cistern ureja 3. člen v povezavi s Prilogo I Direktive EU 1994/63/ES. Vse nove naprave za

skladiščenje v terminalih, v katerih se hlapi v skladu s 4. členom (Polnjenje in praznjenje premičnih re-

zervoarjev) morajo rekuperirati, morajo biti

a) ali cisterne s pritrjenim pokrovom, ki morajo biti priključene na napravo za pridobivanje hlapov

b) ali opremljene z notranjim ali zunanjim plavajočim pokrovom s primarnim ali sekundarnim tesni-

lom.

Obstoječe cisterne s pritrjenim pokrovom morajo

a) biti priključene na napravo za rekuperacijo hlapov

b) ali imeti notranji plavajoči pokrov s primarnim tesnilom, ki je zasnovano tako, da se zadrži vsaj 90 % hlapov v primerjavi s cisterno s pritrjenim pokrovom brez naprave za zadrževanje hlapov.

4.1.2. Polnjenje avtocistern iz terminala

Izpodrinjeni odpadni plini se morajo speljati skozi za hlape nepropustne vode



• v napravo za rekuperacijo hlapov v terminalu (Direktiva 1994/63/ES) ali

• skozi vod za zbiranje plinov do terminala, pod pogojem, da se doseže enakovredno zmanjševa-

nje emisij kot pri napravi za rekuperacijo hlapov (v Nemčiji je to mogoče).

Od 01.01.2005 se lahko avtocisterne polnijo samo s spodnjim polnjenjem (»bottom loading«).

Poleg tega obstajajo zahteve v Prilogi IV Direktive 1994/63/ES:

• Priključki za pretok tekočin in rekuperacijo hlapov morajo izpolnjevati določene standarde API.

• Predpisi za polnjenje avtocistern (maksimalni volumski pretok, maksimalni parni tlak pri zbiranju

hlapov, maksimalno hkratno delovanje nakladalnih rok).

• Zahteve za preprečevanje prenapolnjenja (zaščita pred prenapolnjenjem, meritev nivoja polnos-

ti).

• Zahteve za namestitev priključkov za pretok tekočin in zbiranje hlapov polnilnega mesta.

• Zahteve za varnostne naprave:

- Polnjenje se lahko izvede šele, ko se zagotovi zaščita pred prenapolnjenostjo in ozemljitev.

- Polnjenje se lahko izvede šele, ko se gibka cev za zbiranje hlapov priklopi na vozilo in ko lahko

izpodrinjeni hlapi iz vozila prosto premikajo v zbiralni sistem za hlape naprave.



4.1.3. Polnjenje železniških cistern

Izpodrinjeni odpadni plini se morajo speljati skozi za hlape nepropustne vode

• do naprave za rekuperacijo hlapov v terminalu (Direktiva 1994/63/ES) ali

• skozi vod za zbiranje plinov do terminala pod pogojem, da se doseže enakovredno zmanjševan-

je emisij kot pri napravi za rekuperacijo hlapov (v Nemčiji je to mogoče).

Polnjenej železniških cistern poteka pogosto od zgoraj („top loading“). V skladu s Prilogo II Evropske

Direktive 1994/63/ES se mora uporabiti »polnjenje izpod gladine tekočine« tj. polnilni priključek nakla-

dalne roke mora biti čim bližje tlom, da se prepreči brizganje v višino.

Primer polnilnega mesta s polnjenjem izpod gladine tekočine z vgrajenim sistemom za rekuperacijo

plinov [Vir: podjetje Scherzer GmbH]:



Polnilna cev z vgrajenim zbiranjem plinov je vsestranko uporabna za vse železniške cisterne; za zbiran-

je plinov ni potrebnega zunanjega priključka.

Polnilna cev je sestavljena iz treh osnovnih delov:

a) Na polnilno cev pritrjeno pokončno cev s pritrjenim ali vgrajenim hidravličnim cilindrom in prirob-

ničnim spojem za vstop proizvoda.

b) Notranja cev, ki se pri postopku polnjenja hidravlično spusti v železniško cisterno. Na njeni spo-

dnji strani je izpust za proizvod.

c) Zaščitna cev s prirobničnim spojem za zbiranje plinov in tesnilna blazina za zatesnitev pokrova

železniške cisterne.

Zatesnitev zaščitne cevi se izvede z napihljivo blazino na pokrovu železniške cisterne. Polnjenje se

izvede z notranjo polnilno cevjo. Odpadni plini se odsesajo in vodijo do rekuperacije hlapov ali skozi

postopek za zbiranje plinov do terminala.

4.1.4. Polnjenje terminalov na bencinskih servisih

Hlapi, ki se izpodrinejo med polnjenjem bencina v terminale bencinskih servisov, se morajo v skladu s

6. členom in Prilogo III Direktive 1994/63/ES speljati skozi za hlape nepropusten vod (vod za zbiranje

plinov) nazaj v premične rezervoarje, s katerimi je bil bencin pripeljan.

4.2. Skladiščenje bencina

4.2.1. Pregled opreme naprav za skladiščenje bencina

Moderne naprave za skladiščenje bencina so ponavadi zasnovane v izvedbi s cisterno s pritrjenim po-

krovom in so opremljene s sistemi za zbiranje plina in/ali čiščenje odpadnega plina.

Kapaciteta [t]

Pretovarjanje [m3/a]

Premaz(*) Izvedba cisterne Zahteve za cisterne s pritrjenim pokrovom

Cisterna s Cisterna s plava- Vakuum/tlačni Zbiranje plnov Plavajoči



pritrjenim pokrovom

jočim pokrovom ventili (**) in/ali čiščenje odpadnih plinov

pokrov

<5000 + + - + + - (***)

≥ 5.000 <10.000 + + 0 + + - (***)

≥10.000 + + 0 + + - (***)

+ = običajno; 0 = možno; - = ni običajno

*) Odbijanje sevalne toplote najmanj 70 %.

**) Delovni tlak – 10/+20 mbar; tlak aktiviranja ventila: - 7/+14 mbar.

***) Notranji plavajoči pokrov samo izjemoma.

V skladu s 3. členom v povezavi s Prilogo I Direktive 1994/63/ES se morajo cisterne z zunanjim plava-

jočim pokrovom opremiti na naslednji način (zahteve ne veljajo za terminale s pretokom < 25.000

ton/leto):

a) Nove cisterne (od 31.12.1995)

- kot cisterne s pritrjenim pokrovom s priključitvijo na napravo za rekuperacijo hlapov,

- kot cisterne z notranjim ali zunanjim plavajočim pokrovom s primarnim in sekundarnim tesni-

lom z učinkovitostjo 95 % (se nanaša na cisterne s pritrjenim pokrovom samo z dihalnimi raz-

bremenilnimi ventili).

b) Obstoječe cisterne s pritrjenim pokrovom:

- priključitev na napravo za rekuperacijo plinov,

- cisterne s pritrjenim pokrovom z notranjim plavajočim pokrovom s primarnim tesnilom z učin-

kovitostjo zadrževanja hlapov najmanj 90 % v primerjavi s cisternami s pritrjenim pokrovom brez

naprave za zadrževanje hlapov,

- cisterna s plavaočim pokrovom s primarnim in sekundarnim tesnilom z učinkovitostjo 95 % (se

nanaša na cisterne s pritrjenim pokrovom samo z dihalnimi razbremenilnimi ventili).



Predpisani roki po Direktivi 94/63/ES:

Pregled zmanjševanja emisij pri napravah za skladiščenje (Vir: podjetje Imhof Tank-Technik, Delavnica

Tesnila plavajočih pokrovov 02/2006):

Leto Oprema cistern Učinkovitost [%]

1920 Cisterna s pritrjenim pokrovom z vakuumskim tlačnim ventilom. 0 (= ref. cisterna Direktiva 94/63/ES)

1925 Cisterna s plavajočim pokrovom s tesnilom z drsno pločevino kot primarnim tesnilom.

88,9

1960 Cisterna s pritrjenim pokrovom z prezračevalnimi odprtinami, not-ranjim plavajočim pokrovom kot »jeklena ponev« s penastim pri-marnim tesnilom.

98,1

1990 Cisterna s plavajočim pokrovom z dvojnim tesnilom ob robu, tes-nilom za merilno cev, tesnilom podpornika pokrova.

99,0

1990 Cisterna s pritrjenim pokrovom s sistemom za zbiranje plina, re-zervoarjem za plin in večstopenjsko napravo za rekuperacijo hla-pov z učinkovitostjo 99,985 %.

99,4−99,9

2004 Cisterna s plavajočim pokrovom z večstopenjskim tesnilom roba, stalnim odsesavanjem hlapov in enostopenjsko napravo za reku-peracijo hlapov.

99,4

Nove naprave za skladiščenje (cisterne) v terminalih Od 01.01.1996

Obstoječi terminali s količino pretočenega bencina >

50.000 ton/leto

Od 01.01.1999

Obstoječi terminali s količino pretočenega bencina >

25.000 ton/leto

Od 01.01.2002

Za vse druge obstoječe terminale Od 01.01.2005



Primer: Test ukrepov (Vir: podjetje Imhof Tank-Technik):

Skladiščena snov: bencin 95

Koncentracija plinov nad plavajočim pokrovom, meritve maj 1996:

Cisterna s pritrjenim pokrovom , φ = 44 m

Pokrov cisterne, bel

Stena cisterne, siva

Penasto tesnilo, ki se potopi v tekočino

Konc. plinov nad plavajočim pokrovom: 60 mgC/m3

Cisterna s pritrjenim pokrovom, φ = 44 m

Zunanja stena cisterne, siva

Dvojna tesnila podjetja Imhof


Cisterna s pritrjenim pokro-vom, φ = 44 m

Pokrov cisterne, bel

Stena cisterne, siva

Večkratna tesnila podjetja Imhof




Vpliv barve cisterne (primerjava izmerjene koncentracije plinov v cisterni 11):



4.2.2. Barvni premaz naprav za skladiščenje

Na nadzemne naprave za skladiščenje se mora nanesti trajni barvni premaz, ki odbija najmanj 70 %

sevalne topolote. S tem se zmanjšajo emisiije zaradi dihanja cisterne.

Barvni ton Premazni faktor

Bela 1,0

Aluminijasto srebrna

1,1

Svetlosiva 1,3

Kremenčasto siva

1,4

Mišje siva 1,6

Zelena 1,6

Barva Koeficent odbijanja skupne toplote WR (zaokroženo) [%]

Črna RAL 9005 3

Strojno siva RAL 7031 10

Rjava RAL 8011 12

Mišje siva RAL 7005 13

Zelena RAL 6010 14

Modra RAL 5010 19

Srebrno siva RAL 7001 27

Kremenčasto siva RAL 7032 38

Rdeča RAL 3000 43

Svetlo siva RAL 7035 51

Slonova kost RAL 1014 57

Aluminijasto srebrna RAL 9006 72

Kremno bela RAL 9001 72

Bela RAL 9010 84



4.2.3. Oprema cistern s pritrjenim pokrovom z dihalnimi razbremenilnimi ventili

Cilj: Zmanjšanje izgub zaradi dihanja cisterne pri skladiščenju hlapnih organskih spojin.

Ventili se nastavijo na nadtlak + 0,02 bar in podtlak –0,01 bar. Preden doseže tlak vklopno občutljivost,

ostanejo dihalni razbremenilni ventili zaprti, čeprav se prostornina plinov v cisternah/rezervoarjih zaradi

nihanj v zračnem tlaku in/ali ohlajanja/segrevanja spreminja.

Primer [Vir: Podjetje Protego]:

Dihalni razbremenilni ventil

Zbiranje plinov



4.2.4. Oprema cistern s plavajočim pokrovom

Cisterne s plavajočim pokrovom morajo v skladu s Prilogo I Direktive EU izpolnjevati naslednje zahte-

ve:

• Imeti mora primarno tesnilo, ki zapolni krožni prostor med steno cisterne in zunanjim obodom plavajočega pokrova.

• Imeti mora sekundarno tesnilo, ki je nameščeno nad primarno tesnilo.

• Tesnili naj bi bili zasnovani tako, da se skupno zadrži vsaj 95 % hlapov v primerjavi s primerljivo cisterno s pritrjenim pokrovom, ki nima mehanizma za zadrževanje hlapov (to je cisterna s pritr-jenim pokrovom, ki ima samo dihalni razbremenilni ventil). (Priloga I 94/63/ES).

Primer:

1 = Stena cisterne 2 = Sekundarno tesnilo 3 = Lovilna pločevina za gasilno peno 4 = Plavajoči pokrov 5 = Pritrditev prim. tesnila 6 = Pritisna vzmet 7 = Voskovno strgalo 8 = Primarno tesnilo 9 = Drsna pločevina



Drugi ukrepi za zmanjševanje emisij pri cisternah s plavajočim pokrovom:

a) Tesnjenje podpornikov pokrova

Poleg emisij iz špranje ob robu ter emisij na merilni/vodilni cevi je treba upoštevati izgube na podporni-

kih pokrova. Izjemno učinkovita in cenovno ugodna rešitev za zmanjševanje emisij na podpornikih po-

krova so ojačane tesnilne havbe, ki se poveznejo preko izstopajočega podpornika pokrova in pritrdijo z

objemkami [Vir: podjetje Imhof-Tanktechnik]:

b) Tesnjenje merilne/vodilne cevi [Vir: podjetje Imhof-Tanktechnik GmbH]

Za znatno zmanjšanje emisijskih izgub pri cisterni s plavajočim pokrovom priporočamo vgradnjo učino-

vitega tesnila merilne cevi. V skladu s podatki iz API lahko na nezatesnjeni merilni/vodilni cevi glede na

proizvod nastane do več tisoč kg emisij ogljikovodikov na leto. Z uporabo tesnilnega sistema z več

učinkovitimi tesnilnimi elementi (tesnilni obroč, potopna puša itd.) se znatno zmanjšajo emisije ogljiko-

vodikov.



Primer (Vir: podjetje Imhof Tank-Technik):

V skladu s poglavjem 5.1.1.2 dokumenta BREF Emisije in skladiščenje je najboljša razpoložljiva tehnika

tista, s katero se emisije cisterne s plavajočim pokrovom znižajo na 97 % emisij cisterne s pritrjenim

pokrovom brez ukrepov. To je mogoče doseči, če je vsaj 95 % območja špranje med pokrovom in steno

manjše od 3,2 mm in se uporabi mehansko tesnilo, napolnjeno s tekočino (»liquid mounted, mechanical

shoe seals«). Če se primarno tesnilo, napolnjeno s tekočino, sklopi s sekundarnim tesnilom roba, se

lahko doseže zmanjšanje do 99,5 %.

Problem:

Niti v 20. BImSchV niti v Evropski direktivi ni stopnja zmanjševanja emisij pri cisternah s plavajočim

pokrovom zadostno definirana. Preverjanje upoštevanja stopnje zmanjševanja emisij načeloma poteka

s primerjalnimi izračuni v skladu z nemško Direktivo VDI 3479. Za izračun emisij ogljikovodikov iz cis-

tern s plavajočim pokrovom se uporablja mednarodno priznana metoda računanja po API (API-Manual

of Petroleum Measurement Standards, Poglavje 19, Odstavek 1in 2, verzija april 1997). Skupna izguba

cisterne s plavajočim pokrovom se potemtakem izračuna iz vsote stalne izgube in izgube pri odvzemu.

Neomejena formulacija »Zmanjševanje emisij pri cisternah s plavajočim pokrovom mora znašati naj-

manj 97 % v primeerjavi s cisternami s pritrjenim pokrovom brez notranjega plavajočega pokrova« ra-

Merilna cev

Potopna puša

Tesnilo med pre-mično ploščo in cevjo vodnjaka

Tesnilni obroč

Cev vodnja-ka

Premična plošča



čunsko pomeni, da se pri cisterni s plavajočim pokrovom z vedno večjo pogostostjo pretovarjanja sto-

pnja zmanjševanja emisij, kljub identičnemu tesnilu roba, izboljšuje. Kot posledica tega izpolnjujejo veli-

ke cisterne s plavajočim pokrovom (premer > 40 m) z velikim številom pretovarjanj v letu računsko

gledano zahtevano stopnjo emisij 97 % že z uporabo preprostega tesnila roba, manjše cisterne s plava-

jočim pokrovom z manjšim številom pretovarjanj na leto in manjšimi emisijami pa kljub najboljšim tes-

nilnim urkrepom ne morejo izpolniti zahtevane stopnja zmanjševanja emisij. Z vidika zaščite pred

emisijami tovrstni način ne vodi do zastavljenega cilja!

Kot je bilo že zapisano, se skupna izguba cisterne s plavajočim pokrovom izračuna po API iz vsote

stalne izgube in izgube ob odvzemu. Stalno zgubo določajo emisije tesnila roba in armature pokrova

cisterne. Zato predstavljajo hitrost vetra skupaj s predvidenimi tesnili odločujočo vlogo. Do izgube ob

odvzemu pride z izhlapevanjem ostankov tekočin, ki so ostali na notranji steni ob spuščanju pokrova

cisterne. Na izgubo ob odvzemu vplivajo pogostost pretovarjanja, premer cisterne, stanje notranje ste-

ne cisterne (rja) ter fizikalne lastnosti skladiščenega proizvoda, vendar ne vrsta in lastnosti izbranega

tesnila roba.

Zato se lahko z vidika zaščite pred emisijami kakovost tesnila roba in drugih tesnil pri cisternah s plava-

jočim pokrovom ocenjuje izključno na osnovni stalnih izgub (cisterne s plavajočim pokrovom proti cis-

ternam s pritrjenim pokrovom brez notranjega plavajočega pokrova). Izgube ob odvzemu tako ostanejo

nespremenjene. S tem se zagotovi, da se emisije zaradi pomanjkljivega tesnila roba ne morejo račun-

sko kompenzirati z velikim številom pretovarjanj v letu.

Povzetek:

• Stopnja zmanjševanja emisij pri cisternah s plavajočim pokrovom ni zadostno definirana.

• Stalne izgube določajo emisije tesnila roba in armatur pokrova cisterne.

• Izgube ob odvzemu določajo pogostost pretovarjanja, premer cisterne, stanje notranje stene cisterne in fizikalne lastnosti skladiščenega proizvoda.

Zaključek:

Stopnja zmanjševanja emisij pri cisternah s plavajočim pokorovom se lahko oceni izklju-čno na podlagi stalnih izgub (izguba ob odvzemu ni upoštevana)!

Zato na Bavarskem: Stopnja zmanjševanja emisij 97 % pri cisternah s plavajočim po-krovom se navezuje na stalne izgube tj. na nič pretovarjanj!



Primer potrebnih stroškov investicije glede na zmanjševanje emisij pri cisterni s plavajočim pokrovom,

premer 20 m, skladiščenje bencina (stalne izgube izračunane po API). [Vir: podjetje Imhof Tank-

Technik]

Situacija pred vgradnjo izboljšanega tesnilnega sistema na merilni cevi in na podpornikih pokrova – tesnjenje špranje na robu, sestavljeno samo iz primar-nega tesnila z drsno pločevino.

Situacija po vgradnji izboljšanega tesnilnega sistema na merilni cevi in podpornikih pokrova – dvojno tesnilo ob robu, sestavljeno iz primarnega tesnila z drsno pločevino in sekundarnega tesni-la s priključkom na ponton.



Cisterna s pritrjenim pokrovom z notranjim plavajočim pokrovom

V skladu s poglavjem 5.1.1.2 dokumenta BREF Emisije in skladiščenje se lahko emisije cisterne s pla-

vajočim pokrovom z notranjim plavajočim pokrovom znižajo na 97 % emisij cisterne s pritrjenim pokro-

vom brez ukrepov. To je mogoče doseči, če je vsaj 95 % območja špranje med pokrovom in steno

manjše od 3,2 mm in se uporabi mehansko tesnilo, napolnjeno s tekočino („liquid mounted, mechanical

shoe seals“). Če se primarno tesnilo, napolnjeno s tekočino, sklopi s sekundarnim tesnilom roba, se

doseže še boljši učinek.

Čim manj je pretovarjanj in čim manjša je cisterna, manj učinkovito je zmanjševanje emisij pri cisternah

s plavajočim pokrovom. Dosegljiva stopnja učinkovitosti je odvisna od različnih dejavnikov npr. vre-

menskih razmer, števila pretovarjanj, premera cisterne.

Izračuni kažejo, da se lahko pri cisternah s pritrjenim pokrovom z notranjim plavajočim pokrovom dose-

že zmanjševanje emisij v območju med 63 % in 97,6 %. Prva vrednost se navezuje na cisterno s 100

m3 z notranjim plavajočim pokrovom samo s primarnim tesnilom; zadnja vrednost se navezuje na cis-

terno z 10.263 m3 in notranjim plavajočim pokrovom s primarnim in sekundarnim tesnilom.



4.3. Čiščenje odpadnega plina

4.3.1. Splošno

S utekočinjenjem bencinskih hlapov iz odpadnega plina bi se naj ponovno pridobili ogljikovodiki.

Pri tem pride do naslednjih postopkov:

• Kondenzacija: Mešanica bencina in zraka se ohladi v kondenzatorju (npr. pri –80 °C) in del ogljikovodikov se utekočini. Problem predstavlja prisotna vlažnost zraka v odpadnem plinu, ki vodi do zaledenitve kondenzatorja. Zato mora biti uporabljeni kondenzator dvostopenjski in/ali ustrezno zasnovan za izmenično obratovanje. Težava se lahko odpravi tudi z dodajanjem metanola.

• Absorbcija (»hladno pranje«): Mešanica bencina in zraka se v protitoku dovaja absorberju (ohlajeni ogljikovodiki, npr. kerozin pri –25 do –30 °C), kjer se ogljikovodiki izločijo iz plinaste faze.

• Adsorbcija: Mešanica bencina in zraka se adsorbira v aktivno oglje. Čez nekaj časa se mora adsorber re-generirati. Regeneracija je možna s paro ali vzpostavitvijo vakuuma.

• Membranski postopek: Mešanico bencinskih hlapov in zraka mebrana razdeli v fazo, obogateno z ogljikovodiki in neo-bogateno fazo. Obogatena faza se kondenzira ali absorbira. Neobogateno fazo je treba še do-datno fino očistiti. Pri uporabi membranskega postopka pride do naslednjih postopkov: - termično dogorevanje, - plinski motor s priključenim generatorjem za hkratno proizvajanje energije.

4.3.2. Primeri rekuperacije bencinskih hlapov

a) Dvostopenjska rekuperacija hlapov po principu membranskega ločilnega postopka z adsorbcijo na aktivnem oglju.

Polnjenje avtocistern z bencinom (Vir: Waste Water and Waste Gas Treatment Management Systems in the Chemical Sector, 2003).

Odpadni plini, ki nastajajo pri spodnjem polnjenju (Bottom-Loading) se v celoti zajamejo in najprej spel-jejo v zbiralnik hlapov za izenačitev nakladalnih konic. Od tam se izpodrinjeni odpadni plini speljejo do dvostopenjske naprave za rekupracijo hlapov in se nato po postopku membranskega ločilnega postop-ka z adsorbcijo na aktivnem oglju očistijo.



1.

1. Stufe: Membran

Tren-nung/Gaswäscher

Die verdrängte

n Benzindäm

pfe werden mittels eines Verdichters angesaugt, mit dem rückgeführten Permeatstrom komprimiert und zur Vorreinigung einer Kalt-Wäsche (Absorption) unterzogen. Als Absorberns wird hierbei Kraftstoff einge-setzt.

1. stopnja: membransko ločevanje/pralnik plinov

Izpodrinjeni bencinski hlapi se z zgoščevalnikom odsesajo in komprimirajo s povratno vodenim permea-tnim tokom ter so za predčiščenje podvrženi hladnemu pranju (absorbciji). Kot absorbent se uporabi gorivo.

Preostala mešanica hlapov in zraka se spelje do membranskega modula, kjer se izvede ločevanje og-ljikovodikov od zraka. Z nastankom razlike v tlaku »pred« in »za« membrano se ogljikovodiki prednost-no premaknejo skozi membrano (=permeat); tok zraka, očiščen ogljikovodikov, se za nadaljnjo obdelavo spelje do dvostopenjske naprave za adsorbcijo. Pri tem je vedno aktiven en adsorber iz aktiv-nega oglja tj. odstranjuje ogljikovodike z adsorbcijo, medtem ko se drugi adsorber takrat regenerira. Regeneracija se izvede z uporabo prisotne vakuumske črpalke za proizvajanje diferencialnega tlaka za membrano. Regenerirani odpadni plini se vključijo v »neočiščeni plin« pred zgoščevanikom 1. stopnje.

b) Hladno pranje „Kalte Wäsche“ (1. stopnja) z adsorbcijo (2. stopnja)

Scrubber

Membrana

Adsorbcija z aktivnim og-ljem

Odpadni plin na prosto

Vakuumske črpalke

Dovod ben-cinskih hla-pov

Permeat

Dovod absorb-cijskih sredstev

Izpust



Odpadni plin pri polnjenju železniških cistern se v protitoku spelje v absorbcijsko tekočino (bencin ohla-jen na –10 °C) v pralnem stolpu. Absorbent pri tem sprejme ogljikovodike iz plinaste faze in v zraku prisotna voda se kondenzira. Tekočina se zbere v kadi pralnega stolpa. Predočiščena mešanica zraka in hlapov teče skozi drugi pralni stolp z absorbcijsko tekočino, ohlajeno na –32 °C.

Fino čiščenje se izvede v adsorbcijski enoti z aktivnim ogljem, ki jo sestavljata dva adsorberja iz aktiv-nega oglja, kjer se izmenično en uporablja, drugi pa se medtem regenerira. (npr. z vakuumom).

c) Kondenzacija z mebranskim postopkom in priključenim plinskim motorjem s priključenim gene-

ratorjem.

Neočiščeni plin se po hladnem pranju „kalte Wäsche“ vodi do membranske stopnje. Obogatena faza

(permeat) je ponovno podvržena hadnemu pranju „kalte Wäsche“. Retentat zgori v motorju z notranjim

zgorevanjem s priključenim generatorjem. Generator, ki ga poganja motor, prenaša proizvedeno elek-

triko v prisotno elektično omrežje nizke napetosti.

Neočiščeni plin

350 Nm3/h Hladno pranje Membrana

Motor z

generatorjem

Na prosto

PermeatRetentat



d) 2-stopenjski adsorber z vakuumsko regeneracijo

Odpadni zrak, ki vsebuje bencin, teče skozi 2-stopenjski adsorber (primarni adsorber za glavno čiščen-

je, sekundarni adsorber za fino čiščenje). Regeneracija se izvede z vakuumom. Desorbirani odpadni

plini se speljejo v absorbcijsko kolono.

e) Dvostopenjska rekuperacija bencinskih hlapov: kondenzacija z adsorbcijo [Vir: podjetje Protego]

A1

Glavni adsor-ber

A2

Sekundarni adsorber

A4

Sekundarni adsorber

A3

Glavni adsor-ber

čisti plin čisti plin

Neočišč. plin

zrakzrak

Absorbcijska kolona

Vakuumska črpalka

Vakuumska črpalka



4.3.3. Emisijske vrednosti za naprave za rekuperacijo hlapov in naprave za sežig pri pre-kladanju bencina

V Nemčiji veljajo v skladu z 20. BImSchV naslednje mejne vrednosti za naprave za čiščenje odpadnih

plinov:

Min. stopnja čiščenja: Masna koncentracija emisij

Naprave za skladiščenje < 5.000 t/l 97% 35 g organskih snovi/m3

Naprave za skladiščenje ≥ 5.000 t/l:

Z emisijskim masnim pretokom nap-rave IPPC ≥ 3kg organskih snovi/h:

- 0,15 g organskih snovi/m3

Z emisijskim masnim pretokom nap-rave IPPC < 3 kg ororganskih snovi/h:

- 5 g organskih snovi/m3

Stopnja čiščenja je pri tem definirana kot:

1 = Vstop bencinskih hlapov 2 = Kondenzacija 3 = Adsorbcija 4 = Nazaj pridobljeni bencin



Razmerje razlike med maso organskih snovi, dovedeno do naprave za čiščenje odpadnih plinov in emi-

tirano v odpadne pline ter dovedeno maso organskih snovi, navedeno v odstotkih.

V skladu s Prilogo II Direktive 1994/63/ES velja za srednjo koncentracijo hlapov v odpadnem plinu nap-

rav za rekuperacijo bencinskih hlapov – očiščeno za razredčitev med obdelavo – 35 g/Nm3 na uro.

Opomba:

Zgoraj navedene emisijske mejne vrednosti za emisijske masne koncentracije veljajo vključno z meta-

nom!

V naslednji tabeli so navedene vrednosti za naprave za rekuperacijo hlapov in za naprave za sežig pri

stalnem obratovanju za koncentracije ogljikovodikov in benzena, ki jih je treba upoštevati. [Vir: VDI

3479].

Vrsta naprave Učinkovitost [%] Polurne srednje vrednosti za stalno obratovanje

Ogljikovodiki brez metana [g/m3]3

Benzen [mg/m3]

Enostopenjske adsorbcijske, absorbcijske in membranske naprave

Ca. 99,5 5 1

Enostopenjske adsorbcijske naprave z dodatnim ventilator-jem z rotacijskim batom

Ca. 99,98 0,15 1

Termično dogorevanje Ca. 99,98 0,05 <1

Dvostopenjske naprave (1) Ca. 99,98 0,15 1

1) Če obstajajo enostopenjske naprave kot predstopnja za plinske motorje: potrebnih je ca. 60 g/m3 za obratovanje plinskega motorja.

2) Pri tukaj relevantnih ogljikovodikih C2/C5 ustreza 0,15 g/m3 skupni koncentraciji C pribl. 13 g C/m3.

3) Vsota ogljikovodikov vključno z metanom znaša med 100 in 2500 mg/m3 ali več. Emisije metana se z absorbcijskimi oz. adsorbcijskimi postopki le nebistveno zmanjšajo.



4.3.4. Odvajanje odpadnih plinov iz naprave za čiščenje odpadnih plinov/naprav za re-kuperacijo bencinskih hlapov

Odpadni plini se morajo odvesti v atmosfero tako, da se omogoči nemoteno odvajanje emisij s prostimi

zračnimi tokovi. Če se odpadni plini odvajajo skozi dimnik, se mora višina dimnika določiti v skladu z

nomogramom (naprava). Dimnik mora biti visok vsaj 10 metrov nad tlemi in vsaj 3 metre nad sleme-

nom. Pri nagibu strehe, ki znaša manj kot 20 stopinj, je treba višino slemena izračunati glede na 20-

stopinjski nagib (pravilo 20 stopinj):

H = h + (b/2)*tan(20°) + 3 m

Višina dimnika ne sme preseči 2-kratne višine stavbe.

Če ima naprava več približno enako visokih dimnikov z enakimi emisijami, je treba preveriti, v kolikšni

meri je treba emisije pri določanju višine dimnika združiti. To velja še posebej, če je vodoravna razdalja

med dimniki manjša od 1,4-kratnika višine dimnika ali če se za preprečevanje prekrivanja izpuhov pot-

rebujejo različno visoki dimniki.

V naslednjem pregledu so prikazani emisijski masni pretoki za relevantne snovi v odpadnem plinu nap-

rave za rekuperacijo bencinskih hlapov ter kdaj je treba uporabiti nomogram (glejte napravo 9) tj. če je

razmerje ocenjevanega vira emisij in vrednostjo S iz emisijskega masnega pretoka (iz tabele v prilogi) >

10:

Višina do strehe h (višina stavbe)

Širina stavbe b

3 m

20 °

Višina slemena



Snov Vrednost S

Emisijski masni pretok pri Q/S >10 [kg/h]

Emisijska vred-nost

Volumski pretok odpadnega plina [m3/h]

Vsota organskih snovi 0,1 1 kg C/h 130 mg C/m3 7.692

Karcinogene snovi razred III (z.B. benzen, 1,3-Butadien)

0,005 0,05 1 mg/m3 50.000

Opomba:

Pri napravah za sežig kot čiščenje odpadnih plinov je treba pri višini dimnika upoštevati škodljive snovi

CO in NOx.

Če nomograma za napravo ni mogoče uporabiti, je treba upoštevati zgoraj navedene minimalne zahte-

ve. Še posebej pri stavbah z ravnimi strehami in če so v okolici 50 m okoli naprave stanovanjski objek-

tih velja za organske snovi za pogoje odvajanja:

• 5 m nad ravnimi in šedastimi strehami,

• 5 m nad višino slemena stanovanjskega objekta v okolici 50 m,

• najmanj 10 m nad tlemi.

3 m 5 m

5 m

≤ 50 m

min. 10 m



4.4. Zahteve za tesnilne sisteme in črpalke za preprečevanje nezaje-tih emisij (predlog STE)

4.4.1. Črpalke Uporabiti se morajo tehnično tesne črpalke kot so npr. motorne črpalke z razcepno cevjo, črpalke na

magnetno sklopko, črpalke z drsnim tesnilom z dvojnim učinkom z nadzorom sistema zapornega medi-

ja, črpalke z drsnim tesnilom z dvojnim učinkom in tesnilom za suhi tek, membranske črpalke ali črpal-

ke na meh.

Primeri:

a) Črpalka z drsnim tesnilom z dvojnim učinkom:

• Dva rotirajoča drsna obročka se s hrbtne strani združita tako, da predstavljata drsno tesnilo z dvoj-nim učinkom.

• Zaporni tlak naj bo ca. 1,5–2,0 bara nad tlakom drsnega tesnila.

• V primeru netesnjenja drsnega tesnila pride zaporna tekočina v proizvod.

b) Črpalke na magnetno sklopko

• Pogon s permanentnimi magneti



• Elektromotor poganja zunanjo polovico sklopke, v kateri se nahajajo permanetni magneti. Vrteči magnetni poli delujejo na permanentne magnete v rotorju in tako prenašajo vrtilni moment.



c) Motorne črpalke z razcepno cevjo

• Razcepni lonec ločuje prostor z rotorjem od statorja.

• Gredi motorja in črpalke sta ena enota.

• Rotor se vrti v tekočini.

Primer:

Gonilnik

Nosilec drsnega ležaja

Pogonski mo-tor

Razcepni lonec Rotor črpalkeDrsni ležaj

Stator

Rotor

Razcepna glava



4.4.2. Zgoščevalnik

Pri zgoščevanju plinov ali hlapov (za napravo za rekuperacijo bencinskih hlapov) se morajo uporabiti

večkratni tesnilni sistemi. Pri uporabi mokrih tesnilnih sistemov se zaporna tekočina zgoščevalnikov ne

sme razpliniti na prosto. Pri uporabi suhih tesnilnih sistemov npr. z inertnim plinom ali pri odsesavanju

uhajanja snovi je treba izhajajoče odpadne pline zajeti in speljati do zbiralnega sistema za plin.

4.4.3. Prirobnični spoji

Prirobnični spoji se naj načeloma uporabijo samo, če so postopkovno-tehnično, varnostno-tehnično

potrebni ali če so potrebni za vdrževanje. V teh primerih se lahko uporabijo tehnično tesni prirobnični

spoji v skladu z Direktivo VDI 2440 (verzija november 2000).

Pri izbiri tesnjenja in dimenzioniranja prirobničnih spojev je treba upoštevati karakteristike tesnil po DIN

28090-1 (verzija september 1995) ali DIN V ENV 1591–2 (verzija oktober 2001).

Upoštevanje specifične stopnje spuščanja 10-5 kPa*l/(s*m) je treba dokazati s testom tipa naprave

skladno z Direktivo VDI 2440 (izdaja november 2000).

4.4.4. Zapiralne priprave

Za tesnjenje zapiralnih ali regulirnih priprav, npr. ventilov ali drsnikov, v izvedbi z vretenom se morajo

uporabiti

- visokokakovostno zatesnjeni kovinski mehi s priključeno tesnilno pušo ali

- visokokakovostni tesnilni sistemi.

Tesnilni sistemi se smatrajo kot enakovredni v tem smislu, da se v postopku dokazovanja v skladu z

Direktivo VDI 2440 (november 2000) upoštevajo stopnje puščanja, specifične za temperaturo.

Enakovredni tesnilni sistemi: Upoštevanje stopnje puščanja, specifične za temperaturo:

• 10-4 mbar*l/(s*m) pri temperaturah na tesnilnem sistemu < 250 °C,

• 10-2 mbar*l/(s*m) pri temperaturah na tesnilnem sistemu ³ 250 °C

Dokazilo s strani prozvajalca na reprezentativnem preizkušancu glede na tesnilni sistem!



4.4.5. Odpadni plini pri inšpekcijskih pregledih ali čiščenju cistern

Odpadni plini, ki nastanejo pri inšpekcijskih pregledih ali čiščenjih cistern, se morajo speljati do dogore-

vanja ali pa se morajo uporabiti enakovredni ukrepi za zmanjševanje emisij.



5. Spremljanje

5.1. Meritve

Meritve emisij so zahtevane pri očiščenem odpadnem plinu rekuperacije bencinskih hlapov. Za izva-

janje meritev mora upravljavec postaviti primerne merilne odprtine in merilna mesta. Pri tem se mora

upoštevati Direktiva VDI 4200. Merilna mesta morajo biti dovolj velika, lahko dostopna, izdelana in iz-

brana tako, da je omogočena reprezentativna in merilno-tehnično brezhibna meritev emisij naprave.

V Nemčiji veljajo za meritve emisij pri napravah za rekuperacijo bencinskih hlapov naslednja pravila:

• Ob začetku nemotenega delovanja, vendar najhitreje 3 mesece in najkasneje 6 mesecev po

prvem zagonu spremenjene/postavljene naprave in zatem vsaka 3 leta, mora uradni organ do-

kazati, da niso prekoračene določene omejitve emisij.

• Meritve za določanje emisij se morajo izvesti tako, da so rezultati emisij naprave reprezentativni

in da se lahko medsebojno premerjajo v primerljivih napravah in pogojih. Meritve se izvedejo pri

nemotenem, neprekinjenem delovanju z največjo možno stopnjo emisij (najmanj 3 ločene meri-

tve).

• Načrtovanje emisij mora ustrezati Direktivi VDI 4200 (verzija december 2000) in Direktivi VDI

2448 List 1 (verzija april 1992). Jemanje vzorcev mora ustrezati Direktivi VDI 4200 (verzija de-

cember 2000).

• Rezultati meritev se morajo vključiti v poročilo o meritvah. Poročilo mora vsebovati podatke o

načrtovanju meritev, razultate posameznih meritev, uporabljeni postopek merjenja in delovne

pogoje, ki vplivajo na ovrednotenje posameznih vrednosti in rezultate meritev. Sem sodijo tudi

podatki o gorivih in uporabljenih snoveh ter podatki o delovnem stanju naprave in opreme za

zmanjševanje emisij; ustrezati mora Prilogi B Direktive VDI 4220 (verzija september 1999).

• Pooblaščenemu inštitutu za meritve se morajo za pripravo poročila o meritvah posredovati po-

datki o napravi, podatki o obratovanju v času meritev.

• Termine za meritve emisij in izbiro premazov, ki jih je treba preiskati, je treba uskladiti z orga-

nom za izdajo dovoljenj.

• Meritve za določanje emisij se morajo izvesti z uporabo merilnih postopkov in merilne opreme,

ki ustrezajo stanju merilne tehnike. Meja dokazljivosti merilnega postopka mora biti manjša kot

desetina nadzorovane meje emisij. Meritve emisij se morajo izvesti z merilnimi postopki v skla-

du z direktivami in normami priročnika VDI/DIN »Ohranjanje čistosti zraka«. Jemanje vzorcev



mora ustrezati Direktivi VDI 4200 (verzija december 2000). Poleg tega se morajo upoštevati

merilni postopki direktiv za zmanjševanje emisij v priročniku VDI/DIN »Ohranjanje čistosti zra-

ka«.

• Meritve masne kocentracije gorljivih organskih spojin (skupni ogljik) se morajo izvesti v skladu z

Direktivo VDI 3481, List 1 »Merjenje koncentracije ogljikovodikov, plamenski ionizacijski detek-

tor ».

• Poročila o meritvah se morajo nemudoma in brez poziva predati organu za izdajanje dovoljenj.

V primeru naprav za skladiščenje < 5.000 t/l bencina, veljajo naslednja pravila:

• Meritve se morajo izvesti s primernimi merilni instrumenti. Reproduktibilnost mora znašati naj-manj 95 % izmerjene vrednosti.

• Izvesti se morajo najmanj tri posamezne meritve masne koncentracije hlapov v odpadnem pli-

nu, vedno pred in za napravo za čiščenje odpadnih plinov, med najmanj 7-urnim delovnim dne-

vom pri določeni zmogljivosti. Iz izmerjenih vrednosti se mora izračunati in podati urna

povprečna vrednost.

• Skupna napaka merilnih naprav, kalibrirnega plina in merilnega postopka ne sme presegati 10

% izmerjene vrednosti.

Ocenjevanje upoštevanja emisijskih mejnih vrednosti: a) Pri napravah za skladiščenje ≥ 5.000 t/l bencina:

Emisijske mejne vrednosti veljajo za nepresežene, če noben rezultat posameznih meritev vključno z

merilno napako ne preseže emisijske mejne vrednosti. Če meritve pokažejo, da zahteve za delovanje

naprave za rekuperacijo hlapov/opreme za čiščenje odpadnih plinov niso izpolnjene, mora upravljavec

nemudoma obvestiti pristojen organ.

b) Pri napravah za skladiščenje < 5.000 t/l bencina:

Zahteve veljajo za izpolnjene, če urna povprečna vrednost ni pod predpisano stopnjo čiščenja ali nad

najvišjo dovoljeno masno koncentracijo. Za določanje emisijskih mej masnih koncentracij organskih

snovi v odpadnih plinih čiščenja odpadnih plinov/rekuperacije bencinskih hlapov se lahko uporabi pla-

mensko ionizacijski detektor (FID). Pri relevantnih ogljikovodikih C2/C5 ustreza 0,15 g/m3 skupni kon-

centraciji ogljika 0,13 g/m3.

Benzol se adsorbira s cevčico z aktivnim ogljem, v laboratoriju se desorbira s CS2/toluolom in plinsko

kromatografsko analizira.



5.2. Izračun skupnih emisij naprav za skladiščenje za namensko ob-ratovanje

V skladu s 3. členom in v povezavi s Prilogo III Direktive EU 1994/63/ES se zahteva, da

• imajo cisterne z zunanjimi plavajočimi pokrovi primarno in sekundarno tesnilo, ki zadržita vsaj

95 % hlapov glede na primerljive cisterne s pritrjenimi pokrovi, ki nimajo mehanizma za zadrže-

vanje hlapov (to je cisterna s pritrjenim pokrovom, ki ima samo dihalni razbremenilni ventil).

• imajo obstoječe cisterne s pritrjenimi pokrovi notranji plavajoči pokrov s primarnim tesnilom, ki

naj bi bilo zasnovano tako, da se skupno zadrži vsaj 90 % hlapov glede na primerljivo cisterno s

pritrjenim pokrovom, ki nima sistema za zadrževanje hlapov (to je cisterna s pritrjenim pokro-

vom, ki ima samo dihalni razbremenilni ventil).

Kot ustrezen dokaz mora upravljavec izračunati emisije naprav za skladiščenje. Na tem mestu opozar-

jamo na 4. poglavje Direktive VDI 3479. Ameriški urad za okolje EPA ima računalniški program, s kate-

rim lahko izračunate emisije cistern (programska oprema US EPA Tanks 4).

Evropsko združenje kemikov (ECM) je razvilo postopek za ocenjevanje in ovrednotenje ukrepov za

zmanjševanje emisij in njihovih učinkov. Ta postopek je podrobneje in s primeri opisan v referenčnem

dokumentu BREF Emisije in skladiščenje v Prilogah 8.11 in 8.12 (glejte prilogo).

V skladu z referenčnim dokumentom BREF Emisije in skladiščenje sodi k najboljših razpoložljivih tehni-

kah, da se izvaja reden izračun emisij s strani upravljavca (Poglavje 5.1.1.1., Spremljanje HOS).



6. Nadzorovanje

6.1. Splošno

Za uradno nadzorovanje naprav za skladiščenje z napravami za prekladanje velja postopek, ki je opi-

san v navodilih za inšpekcijski nadzor. Glejte tudi načrtovanje, izvajanje nadzorovanja ter zapisnik pre-

gleda.

Z vidika STE-jev predlagamo naslednjo pogostost nadzorovanja:

• cisterne z < 5000 t maks. kapacitete skladiščenja: ob prvi uporabi in nato vsaka 3 leta,

• cisterne z ≥ 5000 t do <50.000 t maks. kapacitete skladiščenja: ob prvi uporabi in nato letno; če

v prvih treh letih ne pride do težav, se lahko pogostost nadzorovanja poveča na vsaka 3 leta;

• cisterne z ≥ 50.000 t maks. kapacitete skladiščenja: ob prvi uporabi in nato letno.

6.2. Sistem za zbiranje plinov

Pred prvo uporabo in nato vsakih pet let mora strokovni izvedenec določiti, ali

• se pretok goriva omogoči samo, če je priključen sistem za zbiranje plinov;

• sistem za zbiranje plinov in priključene naprave med zbiranjem plinov ne spuščajo nobenih hla-

pov v atmosfero.

Upravljavec mora pri preverjanju pred prvim delovanjem in pri rednih pregledih opažene pomanjkljivosti

dati nemudoma odpraviti s strani strokovne službe.



6.3. Cevi, prirobnice, črpalke, zapore, ventili

Regulirne in zapiralne naprave npr. ventile in drsnike ter črpalke je treba redno preverjati na tesnjenje

in jih vzdrževati. Prirobnične spoje je treba redno preverjati na tesnjenje. Preverjanja in vzdrževalna

dela je treba dokumentirati. Opažene pomanjkljivosti in njihovo odpravljanje je treba dokumenirati.

Upravljavec mora poskrbeti, da se povezovalne cevi v rednih časovnih razmakih preverjajo na netesna

mesta.

Preverjanje tesnilnih elementov se lahko zagotovi npr.s:

• pregledom območij s tesnilnimi elementi in kontrolo na madeže, vonj ali zvoke zaradi netes-

njenja;

• pregledom območij s tesnilnimi elementi s prenosnimi napravami za zaznavanje/iskanje uhajanj

(prenosne naprave za zaznavanje plina);

• stalnim ali občasnim nadzorovanjem atmosfere s samodejno delujočimi, trdno nameščenimi

napravi s funkcijo alarma.

Vrsta in obseg nadzorovanja tesnjenja sta odvisna od vrste tesnilnega elementa.

Poleg tega se morajo izvajati ukrepi za vzdrževanje in popravljanje tesnilnih elementov in črpalk.

Roki za ukrepe za nadzorovanje in popravljanje so ponavadi definirani v poslovniku.

Upravljavci morajo zagotoviti, da se v okviru predpisov o prevozu nevarnih snovi izvedejo naslednja dela:

• preverijo se dihalni razbremenilni ventili na premičnih rezervoarjih;

• pri avtocisternah se s tlačnim testom preveri tesnjenje hlapov.



7. Priloga

7.1. Vzorec

7.2. Izračun višine dimnika pri napravah za čiščenje odpadnega pli-na/napravah za rekuperacijo bencinskih hlapov

7.3. Letne emisije cistern s plavajočim pokrovom glede na vrsto tes-njenja in hitrost vetra

7.4. Primerjava letnih emisij cistern s plavajočim pokrovom glede na cisterne s pritrjenim pokrovom (brez notranjega plavajočega po-krova)

7.5. Emisije cistern s plavajočim pokrovom glede na letno stopnjo pretovarjanj in premer cisterne

7.6. Učinkovitost cistern s plavajočim pokrovom glede na število pretovarjanj ter premer cisterne

7.7. Emisije cistern s plavajočim pokrovom glede na srednjo skladi-ščno maso v odvisnosti od števila pretovarjanj ter premera cis-terne



8. Literatura

Direktiva VDI VDI 3479 Emissionsminderung Raffinerieferne Mineralöltankläger, Stand Mai 2002, VDI/DIN-Handbuch Reinhaltung der Luft, Band 3.

European Commission, BREF Best Available Techniques on Emissions from Storage, January 2005, www.eippcb.jrc.es

R. Joas, A. Potrykus, R. Schott, S. Wenzel, VOC-Minderungspotenzial beim Transport und Umschlag von Mineralölprodukten mittels Kesselwagen, Izdal: Umweltbundesamt, Forschungsbericht 202 44 372, UBA-FB 000581, Texte 12/04, www.umweltbundesamt.de

Podjetje Scherzer: www.scherzer.net

Podjetje Imhof Tanktechnik GmbH: www.imhof-tanktechnik.de

M. Nitsche, Benzindämpfe rückgewinnen, Umwelt Bd. 24 (1994) Nr. 5, 306

Podjetje Protego: www.protego.de



Priloga 1: Vzorec za naprave za skladiščenje bencina

Da bi pri skladiščenju bencina in razdelitvi od terminalov do becinskih servisov preprečili škodljive vpli-

ve na okolje, je treba zahteve vključiti v okoljevarstvene odločbe. V nadaljevanju so predstavljene zah-

teve s področja ohranjanja čistosti zraka. Pri tem je treba za vsak primer preveriti, ali se zahteve

lahko prenesejo ali pa jih je treba prilagoditi lokalnim in tehničnim danostim.

1. Obseg dovoljenja

1.1 Pomembni deli naprave in dodatne naprave

npr.

• ... * Naprave za skladiščenje bencina z ....m3

• ... Polnilne ploščadi za avtocisterne

• ... Polnilne ploščadi za železniške cisterne

• Čiščenje odpadnih plinov (npr. 2-stopenjske naprave za rekuperacijo bencinskih hlapov)

1.2 Prek posameznih polnilnih odrov se lahko letno skupno pretovorijo naslednje količine:

- Polnilna ploščad ...: bencin, skupno ...... m3/Jahr

- ....

1.3 Dovoljenje za napravo zajema uporabo snovi, ki so navedene v dokumentaciji vloge v ob-

razcu....... Vrste in količine uporabljenih snovi v napravi je treba dokumentirati. To dokumen-

tacijo je treba hraniti vsaj 3 leta in jo na zahtevo organa za izdajo dovoljenj predložiti.

2. Zahteve za ohranjanje čistosti zraka 2.1 Odvajanje odpadnih plinov

2.1.1 Izpodrinjene pline, do katerih pride pri polnjenju avtocistern na polnilnih postajah xx, je treba

v celoti zajeti in speljati skozi za hlape nepropustno povezovalno cev do zbiralnika hlapov



ustrezne naprave za rekuperacijo hlapov, ki je sestavljena iz ....................., [konkretizirati,

npr. sestavljena je iz membranskega ločilnega postopka z adsorbcijo].

Odpadne pline, ki se očistijo v napravi za rekuperacijo plinov, je treba speljati skozi dimnik v

višini... m nad streho, ustrezno ... m nad tlemi, navpično navzgor v prosti zračni tok.

2.1.2 Izpodrinjene pline, do katerih pride pri polnjenju železniških cistern na polnilnih postajah xx,

je treba v celoti zajeti in speljati skozi cev za zbiranje odpadnega plina in očistiti v dvosto-

penjski napravi za čiščenje odpadnega plina, ki jo sestavljajo ...................... [konkretizirati,

npr. sestavljena je iz naprave za ponovno utekočinjenje s termičnim dogorevanjem].

Odpadne pline, ki se očistijo v napravi za rekuperacijo plinov, je treba speljati skozi dimnik v

višini... m nad streho, ustrezno ... m nad tlemi, navpično navzgor v prosti zračni tok.

2.1.3 Nadstreški nad dimniki, ki so navedeni v zahtevi ....., niso dovoljeni. Za zaščito pred dežjem

se lahko namestijo deflektorji.

2.2 Zahteve za obratovanje

2.2.1 Spodnje polnjenje (Bottom-Loading) avtocistern vključno z zbiralnikom hlapov in napravo za

rekuperacijo hlapov je treba zasnovati in upravljati kot zaprti sistem, tako da se med obrato-

vanjem, razen varnostno-tehnično pogojenih izpustov, v atmosfero ne izpuščajo nobeni hla-

pi.

2.2.2 S primernimi ukrepi npr. z zapiralnimi pripravami je treba zagotoviti, da se pretovarjanje av-

tocistern lahko izvede samo, če je priključen zbiralnik hlapov oz. naprava za rekuperacijo

hlapov.

2.2.3 Upravljavec mora zagotoviti, da se prepreči prekladanje bencina iz/v avtocistern oz. železni-

ških cistern, če naprava za rekuperacijo hlapov/naprava za čiščenje odpadnih plinov ne de-

luje. Odvajanje neočiščenih odpadnih plinov skozi stransko cev (bypass) naprave za

rekuperacijo hlapov/naprave za čiščenje odpadnih plinov nad dimnikom (vir xx) se lahko iz-

vede samo v skrajnem primeru in samo za kratek čas in mora samodejno voditi do zaustavi-

tve prekladanja.

2.2.4 S primernimi ukrepi npr. nadzornimi in regulirnimi napravi je treba zagotoviti, da se varnostni

ventili v normalnem delovanje ne aktivirajo.



2.2.5 Odstopanja od normalnega delovanja naprave za rekuperacijo hlapov/naprave za čiščenje

odpadnih plinov mora v knjigi dokumentirati odgovorna oseba. Iz te dokumentacije morajo

biti razvidni vrsta in trajanje motnje ter izvedeni ukrepi.

Odgovorna oseba mora po motnji potrditi obnovitev normalnega delovanje naprave. Tej do-

kumentaciji se morajo priložiti tudi protokoli o vzdrževanju naprave.

2.2.6 Časi izpadov naprave za rekuperacijo hlapov/naprave za čiščenje odpadnih plinov je treba

letno posredovati pristojnemu organu v obliki poročila, v katerem morajo biti poleg časa in

trajanja navedeni tudi vzroki motenj.

2.2.7 Pri napravah za rekuperacijo bencinskih hlapov z adsorbcijo z aktivnim ogljem:

Adsorbcijska naprava naprave za rekuperacijo bencinskih hlapov mora biti sestavljena iz

najmanj dveh filtrov iz aktivnega oglja. Cikel regeneracije adsorberjev mora izvesti avtomati-

ka tako, da se pravočasno pred pretovarjanjem ene adsorberske enote preklopi na regeneri-

rano adsorbersko enoto. Cikle regeneracije je treba dokumentirati.

Odpadni plini z ogljikovodiki, do katerih pride pri regeneraciji aktivnega oglja, se morajo

speljati nazaj v cev za zbiranje odpadnih plinov na strani neočiščenega plina.

2.2.8 Pri termičnem dogorevanju kot napravi za čiščenje odpadnih plinov (TNV):

TNV je treba upravljati in vzdržeati v skladu s stanjem tehnike ter navodili proizvajalca. Pri

tem je treba upoštevati zahteve Direktive VDI 2587, prvi del, verzija november 2001. Upoš-

tevati je treba opozorila za dimenzioniranje in obratovanje TNV v Direktivi VDI 2442, Čiščen-

je odpadnega plina s pomočjo termičnega zgorevanja. Vzdrževalna dela, popravila in

kontrole je treba dokumentirati.

2.2.9 Pri termičnem dogorevanju kot napravi za čiščenje odpadnih plinov:

Pretovarjanje se lahko izvede šele, ko se doseže minimalna temperatura zgorevalnega pro-

stora TNV. Za minimalno temperaturo zgorevalnega prostora velja do dokončne določitev

pri kontrolni meritvi (glejte zahtevo .... ) temperatura ... °C (glejte tudi navodila proizvajalca

npr. 750 °C). TNV mora po zaključitvi proizvodnje tako dolgo obratovati na sveži zrak, da

preostali odpadni plini v obliki hlapov in plina ustrezno zgorijo.

Upoštevanje teh zahtev je treba zagotoviti v skladu s poslovnikom.

2.2.10 Pri adsorberjih iz aktivnega oglja kot napravah za čiščenje odpadnih plinov:

Adsorberji iz aktivnega oglja ter pripadajoče naprave morajo redno obratovati in se morajo

vzdrževati v skladu z navodili proizvajalca. Pri tem je treba upoštevati Direktivo VDI 2264

(Zagon, obratovanje in vzdrževanje izločevalnikov za izločanje plinastih snovi in snovi v ob-

liki delcev iz plinskih tokov). Za obratovanje in vzdrževanje naprav za čiščenje odpadnega



plina je treba pripraviti poslovnik v skladu z navodili iz Direktive VDI 2264. Poslovnik mora

vsebovati naslednje točke:

• shematski prikaz opisov postopkov naprav za čiščenje odpadnih plinov;

• opis delovanja merilnih in regulacijskih naprav;

• redno kontrolo na pomanjkljivosti in vzdrževanje naprav za čiščenje odpadnih plinov z

dokumentacijo v knjigi vzdrževanja (sem sodijo npr. preverjanje tesnjenja kanalov in

ohišij) ter kontrola pralnega medija;

• cikli za čiščenje oz. zamenjavo določenih nadomestnih delov;

• opozorila za zagon in zaustavitev v primeru izpadov naprav za čiščenje odpadnih pli-

nov;

• upoštevanje posebnih varnostnih ukrepov za obratovanje.

Vrsto in obseg kontrol, vzdrževalnih del in popravil je treba dokumentirati.

2.3. Zmanjševanje plinastih emisij pri obdelavi, pretakanju, prelivanju ali skladiščenju te-kočih organskih snovi

2.3.1 Pri obdelavi, pretakanju, prelivanju ali skladiščenju tekočih organskih snovi, ki

a) imajo pri temperaturi 293,15 K parni tlak 1,3 kPa ali več (npr. bencin);

b) imajo več kot 1-odstotni masni delež škodljivih organskih snovi, karcinogene snovi raz-

reda II ali III ali reprotoksične snovi (R60 ali R61) (npr. benzen);

c) imajo masni delež karcinogenih snovi razreda I ali mutagenih snovi več kot 10 mg na

kg (R 46) ali

d) vsebujejo težko razgradljive, lahko obogatene in visokotoksične organske snovi (npr.

poliklorirane dioksine/furane).

se morajo izvajati ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisij, ki so opisani v nadalje-



vanju.

2.3.2 Prirobnični spoji se naj uporabijo samo, če so postopkovno-tehnično, varnostno-tehnično

potrebni ali če so potrebni za vdrževanje. V teh primerih se lahko uporabijo tehnično tesni

prirobnični spoji v skladu z Direktivo VDI 2440 (verzija november 2000).

Upoštevanje specifične stopnje uhajanja 10-5kPa*l/(s*m) je treba dokazati s preverjanjem

načina izdelave v skladu z Direktivo VDI 2440 (verzija november 2000).

2.3.3 Za tesnjenje zapiralnih ali regulirnih priprav, npr. ventilov ali drsnikov, v izvedbi z vretenom

se morajo uporabiti

- visokokakovostno zatesnjeni kovinski mehi s priključeno tesnilno pušo ali

- visokokakovostni tesnilni sistemi.

Tesnilni sistemi se smatrajo kot enakovredni v tem smislu, da se v postopku dokazovanja v

skladu z Direktivo VDI 2440 (november 2000) upoštevajo stopnje puščanja, specifične za

temperaturo.

2.3.4 Za pretovarjanje tekočih organskih snovi se morajo uporabiti tehnično tesne črpalke kot so

npr. motorne črpalke z razcepno cevjo, črpalke na magnetno sklopko, črpalke z drsnim tes-

nilom z dvojnim učinkom z nadzorom sistema zapornega medija, črpalke z drsnim tesnilom

z dvojnim učinkom in tesnilom za suhi tek, membranske črpalke ali črpalke na meh.

2.3.5 Pri zgoščevanju (npr. tekočinski obročni zgoščevalnik) se morajo uporabiti večkratni tesnilni

sistemi. Pri uporabi mokrih tesnilnih sistemov se zaporne tekočina ne sme razpliniti na pros-

to.

2.3.6 Če se pri pretakanju, npr. polnjenju avtocistern oz. naprav za skladiščenje, uporabi sistem

za zbiranje plinov:

Pri polnjenju avtocistern iz naprav za skladiščenje ... na terminalu ... oz. pri polnjenju naprav

za skladiščenje.....se morajo izpodrinjeni odpadni plini prek sistema za zbiranje plinov voditi

nazaj do naprave za skladiščenje oz. avtocisterne/železniške cisterne.

Sistemi za zbiranje plinov morajo delovati tako, da je pretok organskih snovi omogočen sa-



mo takrat, ko je sistem za zbiranje plinov priključen in tako, da med zbiranjem plina sistem

za zbiranje plinov in priključene naprave, razen varnostno-tehničnih izpustov, ne izpuščajo

nobenih plinov v atmosfero.

2.3.7 Za shranjevanje bencina v napravah za skladiščenje s pretokom 25.000 ton ali več velja, da

se lahko naprave za skladiščenje postavijo in obratujejo samo kot

- cisterne s pritrjenim pokrovom s priključitvijo na primerno napravo za čiščenje odpadnega

plina;

- cisterne s plavajočim pokrovom s primarnim in sekundarnim tesnilom s kapaciteto zadrže-

vanja hlapov, ki znaša najmanj 95 % glede na primerljivo cisterno s pritrjenim pokrovom

brez notranjega plavajočega pokrova ali

- cisterne s pritrjenim pokrovom z notranjim plavajočim pokrovom s kapaciteto zadrževanja

hlapov, ki znaša najmanj 95 % glede na primerljivo cisterno s pritrjenim pokrovom brez not-

ranjega plavajočega pokrova.

Pri napravah z ≥ 5.000 t/l bencina:

Odpadni plini, ki nastajajo pri inšpekcijskih pregledih ali čiščenju, se morajo speljati do dogo-

revanja ali pa se morajo izvesti enakovredni ukrepi za zmanjševanje emisij.

2.3.8 Za zmanjševanje izgub zaradi dihanja cisterne se morajo nadzemne cisterne s pritrjenim

pokrovom opremiti z dihalnimi razbremenilnimi ventili (+0,02/-0,01 bar) in pri nadzemnih na-

pravah za skladiščenje je treba streho in zunanjo steno prebarvati s svetlim zaščitnim pre-

mazom, ki odbija vsaj 70 % toplotnega sevanja.

2.3.9 Po praznjenju premičnih rezervoarjev (avtocisterne, železniške cisterne) se morajo preostali

hlapi zadržati v rezervoarju, dokler se ta ponovno ne napolni v napravi za skladiščenje in se

hlapi speljejo do čiščenja odpadnih plinov.



2.4 Omejitve emisij

2.4.1 Čiščenje opadnih plinov:

V očiščenem odpadnem plinu naprave za rekuperacijo bencinskih hlapov/naprave za čiš-

čenje odpadnih plinov se ne smejo prekoračiti naslednje omejitve emisij:

Min. stopnja čiščenja: Masna koncentracija emisij

Naprave za skladiščenje < 5.000 t/l 97% 35 g organskih snovi/m3

Naprave za skladiščenje ≥ 5.000 t/l:

Z emisijskim masnim pretokom nap-rave IPPC ≥ 3kg organskih snovi/h:

- 0,15 g organskih snovi/m3

Z emisijskim masnim pretokom nap-rave IPPC < 3 kg ororganskih snovi/h:

- 5 g organskih snovi/m3

Vrednosti emisijskih masnih koncentracij se navezujejo na suhi odpadni plin pri normalnih

pogojih (273 K, 1013 hPa).

2.4.2 Pri določanju stopnje čiščenja:

Določiti je treba vsebnost ogljikovodikov v neočiščenem in očiščenem plinu naprave za čiš-

čenje odpadnih plinov in dokazati, da stopnja čiščenja ni manjša od vrednosti, navedene v

točki 2.4.1.

2.4.3 Pri uporabi termičnega dogorevanja (TNV):

Pri odpadnih plinih, ki so bili očiščeni v TNV, se ne smejo prekoračiti naslednje emisijske

masne koncentracije:

Skupni ogljik 20 mg/m³

Ogljikov monoksid 100 mg/m³

Dušikov oksid, kot NO2 100 mg/m³

Vrednosti emisijskih mejnih vrednosti se navezujejo na suhi odpadni plin pri normalnih pogo-

jih (273 K, 1013 hPa).

2.5. Meritve emisij 2.5.1 Ob pričetku nemotenega obratovanja, vendar najhitreje 3 mesece in najkasneje 6 mesecev



po zagonu spremenjene/postavljene naprave in zatem vsaka 3 leta se mora z meritvami s

strani pooblaščenega merilnega inštituta dokazati, da emisijske omejitve iz točke 2.4 niso

prekoračene.

Ponovne meritve benzena se lahko na zahtevo podjetja izpustijo, če se pri prvi meritvi doka-

že, da benzen ni vsebovan v odpadnem plinu v relevantnem obsegu.

Meritve za določanje emisij se morajo izvesti tako, da so rezultati emisij naprave reprezenta-

tivni in da se lahko medsebojno primerjajo v primerljivih napravah in pogojih. Meritve se iz-

vedejo pri nemotenem, neprekinjenem delovanju z največjo možno stopnjo emisij (najmanj 3

ločene meritve).

Načrtovanje emisij mora ustrezati Direktivi VDI 4200 (verzija december 2000) in Direktivi VDI

2448 List 1 (verzija april 1992). Jemanje vzorcev mora ustrezati Direktivi VDI 4200 (verzija

december 2000).

Rezultati meritev se morajo vključiti v poročilo o meritvah. Poročilo mora vsebovati podatke o

načrtovanju meritev, rezultate posameznih meritev, uporabljeni postopek merjenja in delov-

ne pogoje, ki vplivajo na ovrednotenje posameznih vrednosti in rezultate meritev. Sem sodijo

tudi podatki o gorivih in uporabljenih snoveh ter podatki o delovnem stanju naprave in op-

reme za zmanjševanje emisij; ustrezati mora Prilogi B Direktive VDI 4220 (verzija september

1999).

Pooblaščenemu inštitutu za meritve se morajo za pripravo poročila o meritvah posredovati

podatki o napravi, podatki o obratovanju v času meritev.

Roki za meritve emisij in izbira testiranih premazov se dogovorijo v sodelovanju z organom

za izdajo dovoljenj.

Meritve za določanje emisij se morajo izvesti z uporabo merilnih postopkov in merilne opre-

me, ki ustrezajo stanju tehnike. Meja dokazljivosti merilnega postopka mora biti manjša kot

desetina nadzorovane meje emisij. Meritve emisij se morajo izvesti z merilnimi postopki v

skladu z direktivami in normami priročnika VDI/DIN »Ohranjanje čistosti zraka«. Jemanje

vzorcev mora ustrezati Direktivi VDI 4200 (verzija december 2000). Poleg tega se morajo

upoštevati merilni postopki direktiv za zmanjševanje emisij v priročniku VDI/DIN »Ohranjanje

čistosti zraka«.

Meritve masne kocentracije gorljivih organskih spojin (skupni ogljik) se morajo izvesti v skla-



du z Direktivo VDI 3481, List 1 „Merjenje koncentracij ogljikovodikov, »Merjenje koncentraci-

je ogljikovodikov, plamenski ionizacijski detektor«.

Poročila o meritvah se morajo nemudoma in brez poziva predati organu za izdajanje dovol-

jenj

V primeru naprav za skladiščenje < 5.000 t/l bencina, veljajo naslednja pravila:

Meritve se mora izvesti s primernimi merilni instrumenti. Reproduktibilnost mora znašati

najmanj 95 % izmerjene vrednosti.

Izvesti se morajo najmanj tri posamezne meritve masne koncentracije hlapov v odpadnem

plinu, vedno pred in za napravo za čičenje odpadnih plinov, med najmanj 7-urnim delovnim

dnevom pri delovni zmogljivosti. Iz izmerjenih vrednosti se mora izračunati in podati urna

povprečna vrednost.

Skupna napaka merilnih naprav, kalibrirnega plina in merilnega postopka ne sme presegati

10 % izmerjene vrednosti.

2.5.2 Pri napravah za skladiščenje ≥ 5.000 t/l bencina:

Emisijske mejne vrednosti veljajo za nepresežene, če noben rezultat posameznih meritev

vključno z merilno napako ne preseže emisijske mejne vrednosti. Če meritve pokažejo, da

zahteve za delovanje naprave za rekuperacijo hlapov/opreme za čiščenje odpadnih plinov

niso izpolnjene, mora upravljavec nemudoma obvestiti pristojen organ.

Pri napravah za skladiščenje < 5.000 t/l bencina:

Zahteve veljajo za izpolnjene, če urna povprečna vrednost ni pod predpisano stopnjo čišče-

nja ali nad najvišjo dovoljeno masno koncentracijo..

2.5.3 Pri termičnem čiščenju odpadnih plinov (TNV):

V okviru kontrolnih meritev je treba določiti minimalno temperaturo TNV-ja, pri katerih je

mogoče varno upoštevati določene emisijske omejitve.

2.6 Merilna mesta

2.6.1 Za zagotavljanje tehnično brezhibne in nenevarne izvedbe meritev emisij je treba skupaj s

predvidenim merilnim inštitutom na strani neočiščenega plina na primernem mestu določiti

merilno območje z mesti za jemanje vzorcev.



2.6.2 Merilno mesto mora biti dovolj veliko, lahko dostopno ter zasnovano in izbrano tako, da so

mogoče reprezentativno in merilno-tehnično brezhibne meritve emisij naprave. Upoštevajte

priporočila Direktive VDI 4200 (verzija dezember 2000).

2.7 Druge meritve, vzdrževanje in dokumentacija

2.7.1 Regulirne in zapiralne priprave, npr. ventile in drsnike ter črpalke, je treba redno preverjati na

tesnjenje in jih vzdrževati. Prirobnične spoje je treba redno preverjati na tesnjenje. Prever-

janja in vzdrževalna dela je treba dokumentirati. Opažene pomanjkljivosti in njihovo odprav-

ljanje je treba dokumenirati.

2.7.2 Pri termičnem dogorevanju kot čiščenjem odpadnega plina:

Temperaturo zgorevalnega prostora TNV-ja je za kontrolo normalnega delovanja treba stal-

no meriti in beležiti.

V primeru, da pade temperatura pod določeno temperaturo za zgorevalni prostor, se mora

oglasiti zvočni in prikazati vizualni alarm.

2.7.3 Upravljavec mora zagotoviti, da se priključne cevi v rednih časovnih razmakih preverjajo na

netesna mesta.

2.7.4 Upravljavec mora poskrbeti, da v primeru uporabe sistema za zbiranje plina strokovni izve-

denec pregleda upoštevanje zahtev, navedenih v pogoju ...ob zagonu in nato vsakih 5 let.

Upravljavec mora pri preverjanju pred prvim delovanjem in pri rednih pregledih opažene po-

manjkljivosti dati nemudoma odpraviti s strani strokovne službe.

2.7.5 Pri kondenzaciji kot stopnji za rekuperacijo bencinskih hlapov:

S primernimi ukrepi npr. s kontrolo temperature hladilnega medija ob vstopu in izstopu kon-

denzacije, pretok hladilnega sredstva, je treba poskrbeti za zadostno učinkovitost naprave

za kondenzacijo odpadnih plinov odstranjevanja odpadnih plinov. Stopnja učinkovitosti kon-

denzacije se mora redno kontrolirati in dokumentirati.

2.7.6 Pri absorbciji (hladnem pranju) kot stopnji za rekuperacijo bencinskih hlapov:

Z ustreznimi ukrepi npr. meritvijo pretoka je treba poskrbeti za stalno zagotavljanje dovolj-



šnje učinkovitosti absorberja. Motnje učinkovitosti absorberja se morajo tako optično kot tudi

zvočno prikazati na komandni mizi. Poleg tega je treba beležiti učinkovitost absorberja.

2.7.7 Obratovalni zapisi se morajo v skladu z zahtevami hraniti najmanj 3 leta. Na zahtevo jih je

treba predložiti organu za izdajo dovoljenj.



Priloga 3: Letne emisije cisterne s plavajočim pokrovom glede na vrsto tesnjenja in hitrost vetra [Vir: podjetje Imhof]



Priloga 4: Primerjava letnih emisij cisterne s plavajočim pokrovom glede na cisterno s pritr-jenim pokrovom (brez notranjega plavajočega pokrova) [Vir: podjetje Imhof]



Priloga 5: Emisije cisterne s plavajočim pokrovom glede na letno stopnjo pretovarjanj in premer cisterne



Priloga 6: Učinkovitost cisterne s plavajočim pokrovom glede na število pretovarjanj ter premer cisterne [Vir: podjetje Imhof]

Število pretovarjanj na leto

TA Luft 2002/ BAT 97



Priloga 7: Emisije cisterne s plavajočim pokrovom glede na srednjo skladiščno maso v od-visnosti od števila pretovarjanj ter premera cisterne [Vir: podjetje Imhof]

Documents

Twinning Project SI04/EN/01 - ARSOokolje.arso.gov.si/ippc/uploads/File/Navodila_za_naprave... · 2011-05-30 · Twinning Project SI04/EN/01 Integrated Pollution Prevention and Control