TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA TEMA: POTUJEM, TOREJ SEMpskokrica.splet.arnes.si/files/2017/03/TPLG_naloga_pdf.pdf · 2017-03-02 · H3: Kokrica ima posebnosti, ki bi postale osnova novim

TURISTIČNA PROJEKTNA NALOGA

V OKVIRU 31. DRŽAVNEGA FESTIVALA

TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

TEMA:

POTUJEM, TOREJ SEM NASLOV NALOGE:

Razglednica s

Kokrice

Kokrica, januar 2017

Razglednica s Kokrice

2

Člani turističnega krožka:

Jure Klemenc, Lovro Lombar, Eva Eržen, Klara Gašperšič, Maša Perčič, Ajda Štempihar,

Neja Tišler, Lovro Tušek, Tia Bodiroža, Jona Golob, Izabela Lampič

Mentorji:

Tadeja Knific, Tadeja Murn, Petra Žontar, Petra Jenko

ZAHVALA

S koristnimi nasveti nam je pomagalo Turistično društvo Kokrica. Za spodbudo in

pozitivno naravnanost se zahvaljujemo ravnatelju gospodu Alešu Žitniku in vodji

podružnice gospe Dijani Korošec ter vsem učiteljem podružnične šole Kokrica.


3

1. POVZETEK

Prerok Mohamed je zapisal: » Ne potrebuješ mi govoriti, kako izobražen si, raje mi povej, koliko si

že potoval. Verjetno se je že prav vsakdo od nas vprašal, zakaj rad spoznava nove stvari, kraje.

Tudi mi smo se vprašali, kaj je zanimivega v našem domačem kraju in bližnji okolici. Pripravili

smo program, ki je poučen, aktiven in obenem tudi raznolik. Na potep se bomo odpravili s kolesi

in iPadi.

Kolesarska pot bo potekala mimo Bobovka, Mlake, Srakovelj in Tatinca. To so manjši kraji

ki so nanizani okoli Kokrice. Veliko zanimivega bomo izvedeli o gradu Brdo. Na travniku

ob Bobovških jezerih se bomo preizkusili v mamutovih igrah. Program se bo zaključil z

dejavnostmi na podružnični šoli Kokrica, kjer bomo vtise strnili na razglednici, ki jo bomo

oblikovali sami, igrali se bomo s starimi besedami, sproščali ob izdelovanju gline in

mamutove piščali.

Ključne besede: domači kraj, naravne sestavine pokrajine, naselja v domači pokrajini,

naravna in kulturna dediščina, razglednica


4

2. KAZALO

1. POVZETEK ........................................................................................................................................ 3

2. KAZALO ............................................................................................................................................ 4

3. UVOD ............................................................................................................................................... 5

4. TURISTIČNA PONUDBA .................................................................................................................... 5

5. DOMAČI KRAJ .................................................................................................................................. 6

6. NAČRT DELA .................................................................................................................................... 7

7. Oblikovanje turističnega proizvoda: RAZGLEDNICA S KOKRICE .................................................... 9

5. OGLAŠEVANJE IN TRŽENJE............................................................................................................. 17

6. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 18

7. VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................... 19

8. PRILOGE ......................................................................................................................................... 20


5

3. UVOD

Če želimo začutiti kraj, se je dobro držati načela: ko si na Kokrici, delaj kot Kokričan. Privoščite si

hrano, pijačo, sprehod po kraju, vozite se kot domačini, občudujte naravo.

Člani Turističnega društva Kokrica so ob svetovnem dnevu turizma odprli ZELENO

OKNO. Za postavitev so izbrali prostor, ki nudi najlepši pogled na domači kraj in okolico.

Okno stoji na ozemlju podružnične šole Kokrica, zato smo se člani turističnega krožka

prevzeli odgovornost, da bomo skrbeli za njegovo okrasitev celo leto.

4. TURISTIČNA PONUDBA

Turistična ponudba je sestavljena iz:

- zelo raznolikih materialov (izdelkov, pridelkov) in nematerialnih (storitev) rezultatov

človeškega dela ustvarjenih v najrazličnejših dejavnostih (gostinstvu, prometu, obrti,

kmetijstvu, kulturi, športu, zdravstvu, finančnemu posredništvu itd.) in hkrati

- iz naravnih in človekovim delom ustvarjenih turističnih privlačnosti, ki šele skupaj z

vsemi ostalimi sestavinami turistične ponudbe dobijo na trgu svojo vrednost in ceno.

Veliko sestavin turistične ponudbe je vezanih na točno določen prostor in čas, kar posledično

vpliva na nihanje obiska turistov. Poleg tega je zaradi prostorske omejitve t. i. privlačnosti,

potrebno namenjati veliko pozornosti zadostni promocijski dejavnosti, če želimo povabiti

potencialne turiste.

Človek, ki želi postati turist, mora izpolnjevati tri osnovne pogoje: imeti mora turistične potrebe,

dovolj prostega časa in dovolj denarja. Za uspešno zadovoljitev turističnega povpraševanja je nato

nujno potrebna dobra turistična ponudba. Bogatejša je, hitreje lahko turisti zadovoljijo svoje želje.

Ker se turistično povpraševanje zaradi vedno novih želja turistov hitro spreminja, je nujno

potrebno, da se turistična ponudba nenehno prilagaja in dopolnjuje.


6

5. DOMAČI KRAJ Domači kraj na načrtih

O domačem kraju marsikaj lahko izvemo iz načrta na informativnih tablah KS Kokrica,

kjer je zemljevid kraja z označenimi ulicami, ob strani pa opis krajevne skupnosti, opis

mamuta, ki predstavlja simbol Kokrice, logotipi obrtnikov in podjetij v KS Kokrica.

Označene so tudi lokacije defibrilatorjev za nujno medicinsko pomoč. Informativne table

so pritrjene na kozolce, ki so postavljeni na avtobusni postaji na Mlaki, pred trgovino

Mercator in v parku pred gasilnim domom.

Naselja v domači pokrajini

Turistično društvo, osnovano leta 1972, je v prvih letih svojega delovanja podalo idejo o

pisanju kronike za naselja krajevne skupnosti Kokrica.

Tako sta leta 1978 začela s pisanjem kronike Minka Gregorc in njen brat Franci Kern.

Franci je prinašal domov gradiva, Minka pa jih je oblikovala. Pisala je ročno z vzornim

rokopisom. Mnoge prispevke sta dobila v Gorenjskem glasu, večkrat pa sta obiskala arhive

v župniji Predoslje ter arhive v Kranju in Ljubljani.

Pri pripravi dejavnosti smo kroniko

uporabili kot vir za predstavitev kraja.

Naselja v krajevni skupnosti so:

Kokrica, Mlaka, Bobovek, Ilovka, Srakovlje in Tatinec.

Na načrtu na informativni tabli najdemo

še severnejše kraje domače pokrajine:

Tržič, Golnik, Letence in Tenetiše.


7

6. NAČRT DELA

Anketiranje

Hipoteze

H1: Kokrica je zanimiv kraj.

H2: Najpomembnejša panoga za razvoj Kokrice je turizem.

H3: Kokrica ima posebnosti, ki bi postale osnova novim zgodbam v turizmu.

Sestavili smo anketo o našem kraju, da bi preverili hipoteze (priloga 1). Anketo smo

ponudili na naši spletni strani, prav tako pa smo informacije pridobili z delom na terenu.

Analiza ankete

Anketo je izpolnilo 55 oseb, od tega 38 žensk in 17 moških. Zajeli smo širok starostni

razpon. Najmlajši anketiranci so se rodili leta 2007, najstarejši pa leta 1943.

Obdelali smo podatke in prišli do zanimivih ugotovitev.

Na vprašanje Ali je Kokrica zanimiv kraj?, je večina anketirancev odgovorila pritrdilno.

Pri vprašanju Katera izmed naštetih panog, je po vašem mnenju najpomembnejša za

razvoj Kokrice in bližnje okolice? je večina anketirancev izbrala turizem in kmetijstvo.


8

Anketirance smo spraševali, katere tri besede najbolje opisujejo Kokrico.

Najpogosteje smo zasledili besede mamut, lepota, Udin boršt, mir, Čukova jama, bližina

mesta, Brdo …

Iskali smo znamenitosti, ki bi imele dober potencial za turistični razvoj Kokrice.

Anketiranci so najpogosteje omenjali Čukovo jamo s Krokodilnico in Ledvičko, sledil je Udin

boršt, veliko so omenjali tudi arheološko najdbo (okostje mamutove samice) med

odgovori pa se najde tudi ureditev kolesarskih stez, stare obrtniške dejavnosti, letalsko

modelarstvo …

Med najboljše trenutne turistične produkte Kokrice so anketiranci vključili predvsem

aktivnosti, ki jih izvaja TD Kokrica. Omeniti velja Pohod po Mamutovih poteh, velikonočno

sekanje pirhov ter dogodke v kulturnem domu. Med odgovori pa je izstopal tudi kip

mamuta na krožišču, ki ga je izdelal kipar Jože Volarič ter izvedba poletov z modeli letal.

Za konec smo anketirance spraševali, Katere kokriške posebnosti bi lahko postale

osnova zgodbam o turizmu?

Največji potencial anketiranci vidijo predvsem v vodi, kar namiguje na ureditev javnega

kopališča pri Čukovi jami. Možnosti vidijo tudi v razvoju športnega turizma ter v

nadgradnji letalskega modelarstva.

Rezultati ankete so nam razkrili pogled domačinov na svoj kraj, hkrati pa so nam dali zasnovo in

smernice za nadaljnje delo.


9

7. Oblikovanje turističnega proizvoda: RAZGLEDNICA S KOKRICE

Po pogovoru s TD Kokrica smo ugotovili, da Kokrica nima oblikovane svoje razglednice

zato smo pripravili natečaj, na katerega smo povabili vse Kokričane in ostale obiskovalce

Kokrice naj ujamejo utrinek Kokrice.

Kljub objavi na spletni strani šole in razobešenim številnim plakatom, na spletni naslov

nismo prejeli veliko fotografij. Posledično smo se odločili za rezervni načrt, da bi

razglednice lahko nastale v okviru ene od naših turističnih ponudb.

NA POTEP S KOLESOM

Glede na to, da Kokrica skriva kar nekaj lepot in še neodkritih kotičkov, smo razmišljali,

da bi bilo »potovanje« s kolesom odlična rešitev za premagovanje daljših razdalj. Da pa bi

obiskovalcem dogodek ostal v trajnem spominu, bi udeleženci na poti skušali ujeti

nepozaben utrinek Kokrice, ki bi ga ob povratku oblikovali v razglednico.

Po razmisleku, iskanju najboljših rešitev in odkrivanju skrivnosti na terenu, smo

oblikovali program, ki bi bil lahko del ponudbe Turističnega društva Kokrica.

Št udeležencev: 5 – 10

Vsebina dejavnosti: Udeleženci premagujejo razdalje s kolesom, spoznavajo zanimivosti

Kokrice in skušajo ujeti najlepšo podobo Kokrice, ki jo bodo ob koncu druženja oblikovali

v razglednico.

Okviren čas izvedbe: Kolesarski izlet bi bil primeren za izvedbo v toplejši mesecih. V

primeru zanimanja, bi se v zimskem času lahko dogovorili za pohod.

Prvi skupen potep s kolesi načrtujemo konec meseca aprila oz. v začetku meseca maja.


10

Pripomočki: kolo, čelada, športna oprema, manjši nahrbtnik, iPad (priskrbi izvajalec),

malica (0,80 € - priskrbi izvajalec)

Priporočila: opravljen kolesarski izpit

NA POTEP S KOLESOM (Časovni plan)

TRAJANJE DEJAVNOST

8.45 - 9.00 Prihod udeležencev - parkirišče pred šolo na Kokrici.

9.00 – 11.00 Kolesarjenje po Kokrici in okoliških naseljih (pot je označena na

zemljevidu), malica

Ustavljanje na posameznih točka, kjer bi udeleženci spoznavali značilnosti

kraja.

11.00 - 13.00 Izvajanje delavnic na podružnični šoli na Kokrici

DELAVNICE:

1. Izdelava razglednice

2. Oblikovanje gline

3. Stare besede

4. Izdelava mamutove piščali

Zemljevid poti

Razlaga in dejavnosti, ki se bodo izvajale na označenih točkah

Legenda:

1 Kokrica

2 Brdo – grad Brdo

3 Bobovek - Mamutove

igre na travniku ob

Bobovških jezerih

4 Tatinec

5 Srakovlje

6 Mlaka pri Kranju


11

Glavni vodniki na poti so mladi člani turističnega krožka, ki udeležencem predstavijo

posebnosti določenega kraja, jih opozarjajo na zanimivosti in skušajo svoj domači kraj čim

bolj približati obiskovalcem. Učitelji (spremljevalci) skrbijo za varnost na poti.

1 Kokrica

Kokrica se omenja že v 11. in 12. stoletju pod oglejskimi patriarhi in v 14. in 15. stoletju

pod ortenburško oblastjo. V zgodovini so ime Kokrica pisali: Kokericz, Kokrizc,

Krankricza, Goharicz in podobno. Leži na 410 m nadmorske višine. Zemlja je ilovnata, na

severu bolj močvirna, na vzhodni strani pa peščena.

2 Brdo – grad Brdo

Grad je bil zgrajen leta 1502 v francoskem slogu. Gradili so ga italijanski zidarji. Pri gradnji

so morali delati tudi okoliški tlačani. Tisti, ki so imeli živino, so dovažali material, ostali so

stregli zidarjem. Veljala pa je obveznost gradbene tlake, toliko časa, dokler grad ne bo

dozidan. Grad Brdo je v svoji zgodovini menjal veliko lastnikov. Sredi 16. stoletja je

takratni lastnik Ivan Egkh Hungerspach na Brdu gostil in ščitil pred preganjanjem

Primoža Trubarja in kranjskega pastorja Jerneja Knaflja. Bil je omenjeni graščak tudi član

komisije, ki je pregledala in odobrila Trubarjev slovenski prevod katekizma. Ustno

izročilo pravi, da so bile v času tlačanstva tudi Kokrica in okoliške vasi podložne Brdu.

Grajski oskrbnik, ki je pri podložnih kmetih pobiral desetino, največ v obliki žita, je to

shranjeval kar po nekaterih hišah (na Kokrici pri Požlep, na Mlaki pri Dolharju, v Ilovki

pri Škofč). Bile so te hiše za tiste čase zelo trdno in enakem slogu grajene, ozke,

enonadstropne z majhnimi gostomrežastimi okni.

Brdski gospodje so imeli od cesarja podeljeno pravico nižjega sodstva in to v območju

enega streljanja.

Po ustnem izročilu naj bi brdski in smledniški graščak nekoč naredila stavo na račun

tlačanov. Ker je brdski graščak stavo izgubil, so zato morali brdski tlačani iti še v

smledniško graščino delat tlako. Tako so si v tistih časih graščaki za kratek čas podajali

tlačane.

Kakor smo iz zgodovine ali ustnega izročila navajeni slišati samo o trdosrčni grajski

gospodi, je bil pa vendar Anton Zois, predzadnji brdski baron, popolnoma drugačen. Bil je

graščak na Brdu od leta 1836 – 1873. Ni hlepel po bogastvu. Posebno usmiljen je bil za

pogorelce. Kar delil je, tako so se mu smilili.

Anton Zois je bil izvoljen za župana Predoselj. To delo je opravljal od leta 1851 – 1862.

Pod Zoisovim županovanjem je bila v Predosljah zgrajena razmeroma velika šola z

obsežno drevesnico.

Za Kokrico je to vredno zapisa in spomina, ker je tedaj Kokrica z vsemi svojimi vasicami

spadala v občino in faro v Predoslje. Tudi po osnovnošolsko izobrazbo so v to šolo hodili

naši že davno umrli predniki, kakor tudi še mlajše kokriške generacije vse do leta 1973,

ko smo na Kokrici dobili svojo novo štirirazrednico. Baron Zois je tudi podpiral vsa


12

slovenska kulturna in gospodarska društva, bil je prvi predsednik Slovenske Matice in

zavesten slovenski rodoljub.

Leta 1917 med prvo svetovno vojno je bilo na Brdu pristajališče aeroplanov.

Grad Brdo sta leta 1929 kupila lesna trgovca Dolenc in Hajnrihar. Leta 1934 pa je prešel v

last kneza Pavla Karadordevića, od leta 1945 pa do leta 1980 je bil grad rezidenca našega

pokojnega predsednika maršala Tita.

Do leta 1934 so hodili Kokričani, Mlačani in Bobovčani v cerkev Predoslje po drevoredu,

ki so mu rekli »po lipah«, tesno mimo gradu in naravnosti proti cerkvi. Tatinčani in

Srakovljani pa mimo bajerja (ribnika).

3 Bobovek - Mamutove igre na travniku ob Bobovških jezerih

Je najbolj znan kraj okrog Kokrice, zaradi stare opekarne, kjer so nad 70 let kopali ilovico za

znano, dobro bobovško opeko. Opekarna je bila zgrajena leta 1905. Gradili so jo italijanski

zidarji lastniku Ivanu Zabretu, ki jo je imel v lasti do druge svetovne vojne. Zraven opekarne je

imel lastnik tudi veliko žago z gatrom. Imel je tudi lastno avtoprevozništvo. Po vojni 1945 je

spadala bobovška opekarna k ljubljanskim opekarnam. Od 1. oktobra 1953 dalje pa se je

združila h kranjskim opekarnam.

Pred leti so tu odkrili doslej največje rimsko grobišče na Gorenjskem. Še bolj pa je postal

Bobovek znan v svetu zaradi mamutovega okostja, ki so ga izkopali iz spodnjih plasti ilovice.

Zaradi ogromnega izkopa ilovice se je v to izpraznjeno kotanjo natekla voda, ki tvori dvoje

malih jezer, imenovanih Čukova jama, ki služita poleti za kopanje, pozimi za drsanje. Pa tudi

ribiška družina Kranj goji v njih ribe in vsako leto prireja ribiško tekmovanje. Turistično

društvo Kokrica si prizadeva ob teh jezercih zgraditi rekreacijski center.

Krajevno ime izhaja iz bobotanja, kar označuje šumenje vode, posebno v globinah, v žrelih.

Vas Bobovek leži na 412 m nadmorske višine. S severne vasi vas obkroža gozd. Kmetov je

malo, večina prebivalcev je zaposlena v industriji in storitvenih dejavnostih.

Mamutove igre ob travniku ob Bobovških jezerih

IGRA: Zadeni mamuta

Ker je bil mamut veliko večji od pračloveka, so se nanj spravili v sorodstvenih skupinah.

Skopali so mu veliko luknjo, globoko okoli tri metre. Ta ogromna žival se je zelo bala ognja

in to je uporabil človek za zaščito. Ko pa so mamuta spravili v luknjo, so ga obmetavali s

kamenjem in s sulicami. Lovili so ga samo takrat, ko so imel dovolj za jesti, saj je lovljenje

lahko potekalo en teden ali več. Meso mamuta so pojedli, kožo so uporabili za oblačila, kosti

pa za orodje in orožje.


13

Naloga:

Mamut je od črte oddaljen 3 metre. Sodelujoči se postavijo v kolono. Vsak ima dva

poskusa, potem da možnost naslednjemu. Vsak sam pobere žogici in ju preda naslednjemu

v koloni.

Naloga je opravljena, ko uspejo štirikrat zadeti luknjo. V primeru prestopa se zadetek ne

upošteva. V primeru, da so manj kot štirje zadetki, se na kartonček napiše število

zadetkov.

Pripomočki: lesen samostoječ mamut, 5 žogic iz blaga, polnjene z žitom

IGRA: Zadeni okel

Mamuti spadajo v družino slonov. Vendar pa so veljali za zelo velike in težke živali. Tehtali

so do 8 ton in več. Tisti, ki so živeli v hladnem podnebju, so bili gosto poraščeni z dlako in so

imeli v primerjavi z današnjimi afriškimi sloni manjša ušesa, ki so preprečevala izgubo

toplote. Njihova značilnost so bili tudi dolgi ukrivljeni okli, ki so bili pri odraslem samcu

lahko dolgi vse do 3 metre. Z močnimi ukrivljenimi okli so odkrivali sneg pri iskanju hrane,

pomagali pa so jim tudi pri borbi s sovražniki ter tekmeci v času parjenja. Mamuti so bili

rastlinojedci. Dnevno je lahko eden pojedel tudi do 300 kg trave.

Naloga:

Okel je od črte oddaljen 3 metre. Sodelujoči se postavijo v kolono. Vsak ima dva poskusa

in da možnost naslednjemu. Vsak sam pobere svoja obroča in ju preda naslednjemu v

koloni.

Naloga je opravljena, ko uspejo štirikrat zadeti okel. V primeru prestopa se zadetek ne

upošteva. V primeru, da so manj kot štirje zadetki, se na kartonček napiše število

zadetkov.

Pripomočki: lesen samostoječ okel, 5 obročev iz vejic

IGRA: Naberi plodove

Ljudje v prazgodovini so živeli v jamah ali pod skalnimi previsi. Preživljali so se z lovom, ribištvom in

nabiralništvom. Nabirali so sadje, korenike, zelišča, žuželke … , lovili pa velike, divje živali (medvede,

dlakave leve, mamute, antilope, lose, divje konje, zajce, ptice …). Zaradi boljših pogojev za preživetje,

so se začeli družiti v večje skupine, imenovane horda. Moški so hodili na lov, ženske pa so med tem

časom nabiral razne rastline. Sprva so si bili enakopravni.

Naloga:

Vsak član ekipe dobi palico. Plodove poskušajo prenesti v košaro, ki je postavljena na

sredini. V rokah imajo lahko le eno palico, pri prenašanju pa lahko sodelujejo.

V primeru prestopa se iz košare vzame en plod. Naloga je opravljena, če je v košari 30

plodov.


14

Pripomočki: goli koruzni storži, smrekovi in borovi storži, lesena košara, 4 ploščate lesene

palice, večji kos filca

IGRA: Koliščarji

Ko so se ljudje nekoliko ustalili, so namesto jam, šotorov in lesenih zaklonišč, začeli graditi

hiše iz kosti, blata, lesa, kamnov ali lesenih brun.

Posebna oblika bivališč iz prazgodovinskega obdobja so bila kolišča, ki so bila prirejena za

tla, ki jih je stalno ali občasno prekrivala voda. Koliščarji so živeli v lesenih naselbina,

zgrajenih na lesenih kolih, zabitih v jezersko dno. Poleg nabiralništva in lova, pa je postalo

vir preživetja tudi poljedelstvo in živinoreja. Iz večjih hrastovih debel so izdolbli drevake, ki

so jih uporabljali za plovbo po jezerih. Razvijati pa so se začele tudi prve obrti npr.

lončarstvo.

Naloga:

Člani skupine morajo »prehoditi« pot po »močvirju«. 2 sta na eni strani poti, dva pa na

drugi. Valji so postavljeni ob črti na startu. Vsak član mora prehoditi pot tako, da si pred

seboj postavlja valje, pri tem pa ne sme stopiti na tla. Ko pride do konca, preda valje

naslednjemu. Naloga je opravljena, ko vsi člani uspešno »prehodijo« pot.

Če kdo stopi na tla, se mora vrniti na začetek. Med premagovanjem poti se lahko dotaknejo

tal z rokami. V primeru, da niso vsi uspešni, se napiše število uspešnih poskusov.

Pripomočki: 3 manjši leseni valji

4 Tatinec

Je majhna vas, ki je kar precej oddaljena od Kokrice, ob robu gozda Velke Gmajne, blizu

struge Milke, ob vaški poti, ki se oddeli od ceste Kokrica – Bela, pičel kilometer stran od

tod. Svet ilovnata, precej močviren. Razvita je mlečna živinoreja, poljedelstvo. Precej

vaščanov je zaposlenih v industriji v Kranju. Vas leži na 422 m nadmorske višine. Ime

Tatinec prihaja od ljubkovalnega izraza za očeta, ki mu v vsem slovenskem svetu pravijo

tudi tata. Sicer pa vemo za staroslovensko ime Tatomir.

5 Srakovlje

Ime kraja skoraj gotovo izvira od zletišča ali gnezdišča srak, kako drugo tolmačenje najbrž

ni mogoče. So zaselek kakšnih 2 kilometra severno od Kokrice, ob potoku Milki, v

podnožju Velke gmajne. Razvita je živinoreja, sadjarstvo in čebelarstvo. Vas ima 411

nadmorske višine.

Srakovljan je bil Ciril Zupan – Oreharjev publicist in pesnik med ameriškimi Slovenci.


15

Leta 1906 se je osnovala pri Oreharju v Srakovljah zbiralnica in predelovalnica mleka,

prva na Gorenjskem.

Pri Oreharju hranijo tudi listine rodovnika svoje rodovine (8 rodov), verjetno

najstarejšega na Kokriškem območju. Tudi hiša je med najstarejšimi v tukajšnji okolici.

6 Mlaka pri Kranju

Leži ob cesti Kranj – Golnik, na vzhodni strani Udin boršta, tako da sega borov gozd prav

do hiš. Svet je ilovnat, nekoliko močviren. Izvor krajevnega imena je razumljiv, pač na

Mlaki, ljudem se pravi Mlačani. Vas ima gostilno od leta 1940, pozneje je dobila tudi

trgovino. Na bližnji vzpetini sta bila odkrita 2 staroslovenska grobova. Vas ima 410

nadmorske višine. Na Oretnekovem vrtu je bila včasih je bila včasih velika luža, ki je danes

skoraj že zasuta in pozidana. Tukaj se je pozimi naredil debel led, katerega so žagali na

kose in ga vozili v mlekarne za hlajenje mleka in v pivovarno v Kranj (današnje Vino-pivo).

Kmetje, kateri so oddajali mleko v mlekarno so morali vsako leto brezplačno peljati

določeno število voz ledu v mlekarske hladilnice, ki so bile v Predosljah, Naklem,

Stražišču, Preddvoru, Šenčurju.

DELAVNICE NA PODRUŽNIČNI ŠOLI KOKRICA

Izdelava razglednice

Izvajalec: Petra Žontar

Kontaktni podatki: Kokrica, Cesta na Brdo 45 a, [email protected], (04) 20 10 368

Čas trajanja/cena: 1,5 ure/2 €

Material in orodje: Priskrbi izvajalec

Udeleženci se bodo preizkusili v učenju veščin pisanja (kaligrafije). Oblikovali bodo razglednico z

izbrano fotografijo, ki jo bodo prenesli z iPada, s katerim so fotografirali okolico na potepu s

kolesom. Dodali bodo lahko besede, ki jih bodo napisali s peresom in v stilu pisave, ki so jo vadili

na začetku delavnice.

mailto:[email protected]


16

Oblikovanje gline

Izvajalec: Petra Jenko




Na delavnici se bo oblikoval čuk iz gline ter darilna škatlica iz valovite lepenke.

Stare besede

Izvajalec: Tadeja Knific


Čas trajanja: 0,5 ure

Vodja delavnice bo udeležence »peljala« v svet starih besed.




17

Izdelava mamutove piščali

Izvajalec: Tadeja Murn

Kontaktni podatki: Kokrica, Cesta na Brdo 45 a, tadejamurn@yahoo,com, (04) 20 10 368



Udeleženci bodo izdelali piščal, ki zveni kot oglašanje slona, mamuta …

5. OGLAŠEVANJE IN TRŽENJE

Oglaševanje v medijih

Vaščan – priloga Gorenjskega glasa o krajevni skupnosti Kokrica

Spletna stran podružnične šole Kokrica

Na šolski spletni strani je povezava s spletno stranjo turističnega krožka, kjer bomo predstavili

letošnji projekt in tako obiskovalce opremili z informacijami, da bodo natančno izvedeli, kaj

jim nudimo. http://pskokrica.splet.arnes.si/

Spletna stran TD Kokrica http://www.turisticnodrustvo-kokrica.si/

Plakati na oglasnih deskah šole in na oglasnih panojih v kraju.

Reklamni material in spominki

Pripravili in izdelali smo naslednji reklamni material:

razglednice

domino (stare besede)

priponke, odpirače

zgibanko z opisom kraja Izdelki so na voljo na podružnični šoli, za promocijo pa bo poskrbelo tudi Turistično društvo Kokrica.


http://pskokrica.splet.arnes.si/

http://www.turisticnodrustvo-kokrica.si/


18

6. ZAKLJUČEK

S programom, ki smo ga predstavili v projektni nalogi, smo želeli predvsem spodbuditi k sodelovanju in delovanju mlade, da bi začutili, kaj pomeni turizem in prostovoljno delovanje v turizmu obenem pa se seznanijo s posebnostmi svojega kraja. Zelo pomembno je ohranjanje ustne besede, če pa je zapisana, pustimo bodočim generacijam nepozabno sled, na katero smo lahko ponosni vsi. Na preteklosti namreč gradimo prihodnost. Ko na različne načine spoznavaš svoj kraj, se tudi osebno bogatiš. Nastanejo zanimivi izdelki, fotografije in druga dokumentacija o domačem kraju. Pomembno je, da so predvsem mladi ponosni na svoj kraj, da ga znajo predstaviti prijateljem, znancem ali samo naključnim obiskovalcem.


19

7. VIRI IN LITERATURA Pisni viri: - Jereb, Mark. (2015). Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta - Gregorc, Minica. (2012). Kronika vasi v krajevni skupnosti Kokrica. Kokrica: Turistično društvo Kokrica Ustni viri:

Marjan Čadež Irena Hudobivnik

Martin Leskovar Mimi Rozman

Elektronski viri: http://www.pms-lj.si/si/nasi-naj-predmeti/okostje-mamuta (november 2016)

http://www.ljubljanskobarje.si/unesco-na-ljubljanskem-barju/prazgodovinske-barjanske-naselbine (november 2016)

http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=23 (november 2016) Fotografije: Fotografije so del arhiva OŠ Franceta Prešerna Kranj – podružnična šola Kokrica.

http://www.pms-lj.si/si/nasi-naj-predmeti/okostje-mamuta

http://www.ljubljanskobarje.si/unesco-na-ljubljanskem-barju/prazgodovinske-barjanske-naselbine

http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=23


20

8. PRILOGE Priloga 1

ANKETA Smo učenci 4. in 5. razreda OŠ Franceta Prešerna Kranj – podružnične šole Kokrica in delamo skupaj z mentorji turistično projektno nalogo o potovanju po domačem kraju. Ker želimo dobiti dodatne podatke o tej temi, Vas prosimo, da nam pomagate in si vzamete nekaj časa ter odgovorite na vprašanja. Anketa je anonimna. Ugotovitve bomo uporabili izključno za namen projektne naloge. Spol (obkroži): M Ž

Leto rojstva: __________________

Občina bivanja: _____________________

Izberite vašo dokončano stopnjo izobrazbe: a) Osnovnošolska ali manj b) Srednješolska c) Višja ali visoka strokovna d) Univerzitetna e) Specialistična/magistrska/doktorska

Ali menite, da je Kokrica zanimiv kraj?

a) Sploh ne b) Ne c) Niti da, niti ne d) Da e) Da, zelo

Izmed naštetih panog izberite dve panogi, ki sta po vašem mnenju najpomembnejši za razvoj Kokrice in bližnje okolice?

a) Kmetijstvo b) Obrt c) Turizem d) Podjetništvo e) Trgovina

Radi vidite turiste na Kokrici in v bližnji okolici?

f) Sploh ne g) Ne h) Niti da, niti ne i) Da j) Da, zelo


21

Katere tri besede najbolje opisujejo Kokrico? _______________________________ ___________________________________________________________________ Katere izmed naštetih znamenitosti imajo dober potencial za turistični razvoj?

a) Čukova jama, Krokodilnica, Ledvička b) Udin boršt c) Arheološka najdba (okostje mamutove samice) d) Stare obrtniške dejavnosti (Čukova opekarna, mlini) e) Drugo: ______________________

Kdo je po vašem mnenju najboljši ponudnik na Kokrici in v bližnji okolici na področju gostinske ponudbe?

___________________________________________________________________

Kdo je po vašem mnenju najboljši ponudnik na Kokrici in v bližnji okolici na področju namestitev? ___________________________________________________________________ Kokrica se na področju turizma razvija …

a) samostojno b) v sodelovanju s sosednjimi kraji c) v sodelovanju z občino d) drugo: ______________________________

Turistov na Kokrici in v bližnji okolici je …

a) premalo b) ravno prav c) preveč

Izpostavite tri najbolj inovativne turistične produkte na Kokrici. ___________________________________________________________________ Kako zadovoljni ste s trenutno ponudbo naštetih oblik turizma na Kokrici in v bližnji okolici?

a) Izletništvo in kolesarjenje b) Vaški turizem c) Kulturni in dediščinski turizem d) Športni turizem e) Kulinarični turizem f) Turizem na kmetijah g) Drugo: _______________________________


22

Katere kokriške posebnosti bi lahko postale osnova zgodbam v turizmu?

a) Vode b) Kulinarika c) Trgovina in obrt Drugo: ______________________________________

V pričakovanju na vaše odgovore se vam iskreno zahvaljujemo.


23

Priloga 2

OKVIRNA VSEBINA IN STRUKTURA PREDSTAVITVE TURISTIČNEGA

PROIZVODA NA TURISTIČNI TRŽNICI

Na turistični tržnici bodo učenci turističnega krožka prikazali naš kraj v obliki skeča.

Zaigrali bodo različne prizore o družbenih in krajevnih posebnostih Kokrice in okoliških

naseljih. Oblečeni bodo v oblačila, ki so jih vaščani nosili nekoč.

Obiskovalci se bodo lahko igrali domine in se tako preizkusili v poznavanju starih

gorenjskih besed, poskusili potico in domači kruh. Naredili bodo lahko tudi skupinsko

sliko, se vrnili v čas nazaj in postali »stara« vaščanska družina.

Na stojnici bomo ponudili izdelke, ki jih bomo izdelali v okviru naše projektne naloge

(priponke, razglednice …).


24

Documents

TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA TEMA: POTUJEM, TOREJ SEMpskokrica.splet.arnes.si/files/2017/03/TPLG_naloga_pdf.pdf · 2017-03-02 · H3: Kokrica ima posebnosti, ki bi postale osnova novim