TUJERODNE ŽIVALI V SLOVENIJI

IGREC LUKA, 2.A

V biologiji z izrazom tujerodne vrste poimenujemo tiste organizme, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni.

Tujerodne vrste pripadajo različnejšim skupinam organizmov (npr. virusi, glive, rastline, živali), prav tako se razlikujejo po virih in poteh naselitve.

TUJERODNE VRSTE

TUJERODNA VRSTA je vrsta, podvrsta ali takson nižje kategorije, ki je vnesena zunaj območja pretekle ali sedanje naravne razširjenosti.

DOMORODNA VRSTA je vrsta, podvrsta ali nižji takson, ki živi na območju svoje običajne (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti, tudi če se tu pojavlja le občasno.

Tujerodne vrste so neposredna posledica potovanja ljudi in trgovanja z najrazličnejšim blagom.

V Evropo je vsako leto zanesenih na stotine tujerodnih organizmov, vendar vsi ne postane­jo invazivni. Pravzaprav jih večina v novem okolju ne preživi, bodisi ker se novemu okolju ne morejo prilagoditi ali pa je prisotnih premalo osebkov za uspešno razmnoževanje.

ŠIRJENJE TUJERODNIH VRST

• PREHODNE TUJEVRSTE je tujerodna vrsta, ki se na nekem območju pojavlja le občasno. Lahko se celo občasno razmnožuje, vendar ne tvori trajnih populacij in se vzdržuje le s ponovnimi naselitvami. Za te vrste včasih uporabljamo tudi izraz aklimatizirana vrsta.

NATURALIZIRANA VRSTA je tujerodna vrsta, ki se v novem okolju redno razmnožuje in samostojno, brez posredovanja človeka, vzdržuje populacije, vendar v okolju še ne povzroča zaznavne škode.

INVAZIVNA TUJERODNA VRSTA je vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste. Te ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno bi­otsko raznovrstnost.

SLOVENSKO IME: kostanjev listni zavrtač

ZNANSTVENO IME: Cameraria ohridella

Majhna vrsta vešče. Telo meri do 0,5 cm in je obarvano oranžno­rjavo s štirimi tankimi vzdolžnimi progami. Vešče so včasih na divjih kostanjih precej številčne, a jih zaradi majhnosti zlahka spregledamo. Hitro pa opazimo rjavenje listov divjega kostanja v zgodnjem poletju, ki ga povzročajo gosenice listnega zavrtača. Gosenice živijo v listih in se hranijo s celicami, ki vsebujejo klorofil, celice povrhnjice pa ostanejo nespremenjene. Vzrok za sušenje listov najlaže preverimo tako, da posušen list držimo proti svetlobi. V listu, ki ga je napadel kostanjev listni zavrtač, bomo opazili gosenice in bube.

TUJERODNE ŽIVALI:

* SLOVENSKO IME: tigrasti komar

* ZNANSTVENO IME: Aedes albopictus

Majhna vrsta komarja. Telo je veliko do 1 cm, temno obarvano, z značilnimi belimi progami na okončinah in belo progo po sredini zgornje strani oprsja.

HABITAT:Ličinke tigrastega komarja živijo v majhnih stoječih vodnih telesih, npr. v majhnih lužah, pa tudi v različnih vdolbinah, kjer zastaja voda (pnevmatike, žlebovi, posode in sodi za vodo, vaze, …).

Aktivni so preko celega dneva, predvsem v jutranjem in večernem mraku. Hranijo se s cvetnim nektarjem, samice pa tudi s krvjo različnih živali – dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev. Nekaj dni po hranjenju s krvjo samice začnejo z odlaganjem jajc. Samica lahko živi več kot 1 mesec in v tem času proizvede okoli 1000 jajc. Jajca odloži nad vodno gladino. Jajca so lahko na suhem najmanj eno leto, izležejo pa se nekaj dni potem, ko jih zalije voda.

• SLOVENSKO IME: signalni rak

• ZNANSTVENO IME: Pacifastacus leniusculus

• Opis vrste: Signalni rak je velik sladkovodni rak, ki lahko doseže velikost do 15 cm. Telo je rjave do olivne barve. Zgornja stran škarij je pri odraslih osebkih temno rdečerjava, spodnja pa rdeča. Na zgornji strani škarij je v pregibu bela lisa. Koš je gladek, brez trnastih izboklin. Samci imajo večje škarje kot samice.

• Pojavljanje v Sloveniji: Signalnega raka so leta 2003 zabeležili v reki Muri, leta 2007 pa tudi v reki Dravi. Ponekod dosega zelo veliko številčnost.

• Biologija vrste: Razmnoževanje poteka v zimskih mesecih. Samice z jajci lahko najdemo od februarja do junija. Posamezni osebki živijo tudi 20 let. Signalni raki so aktivni predvsem ponoči, podnevi pa se skrivajo v rovih, ki jih skopljejo pod kamni ali v brežinah. So vsejedci, hranijo se z muljem, algami, vodnimi rastlinami, nevretenčarji, pa tudi ostanki večjih živali.

SLOVENSKO IME: rdečevratka

ZNANSTVENO IME: Trachemys scripta elegans

Opis vrste: Vodna želva. Oklep pri odrasli živali meri 15­30 cm. Za podvrsto je značilna rdeča proga prek lic. Mladostni osebki so obarvani svetlo zeleno z ozkimi rumenimi progami. Odrasli so obarvani temno zeleno ali temno sivo. Mladostni in odrasli imajo večinoma na ploščah trebušnega dela oklepa velike črne pike. Zaradi prepovedi uvoza podvrste v države EU se na trgu sedaj pojavlja več drugih podvrst!

Pojavljanje v Sloveniji: Rdečevratke se pojavljajo lokalno povsod po Sloveniji, še posebej v bližini večjih mest.

Habitat: Rdečevratka je pretežno vezana na vodo, zato jih navadno najdemo v vodi ali blizu vodnih habitatov. Najlažje jih opazimo v sončnih dneh, ko se sončijo na plavajočih kosih lesa ali na brežinah. Prezimijo na dnu ribnikov ali rek ali pa se zakopljejo v tla v bližini vode.

SLOVENSKO IME: zlata ribica, zlati koreselj

ZNANSTVENO IME: Carassius auratus

Opis vrste: zlata ribica ima vretenasto telo, pokrito z velikimi luskami. Odrasli osebki dosežejo velikost 15- 35 cm. Zlati ribici je zelo podoben srebrni koreselj, vendar ta nima udomačenih oblik. Tako lahko vse barvne oblike in osebke s podaljšanimi plavutmi določimo kot zlate ribice. Redko so zlate ribice tudi rjavo obarvane in jih brez zapletenih analiz ni mogoče določiti od srebrnega koreslja. Zlati ribici je podoben je tudi krap, vendar ima ta okoli ust 4 brke, ki jih pri zlati ribici ni.

Pojavljanje v Sloveniji: številne stoječe ali počasi tekoče vode, kot so ribniki, mrtvi rokavi, kali (majhne stoječe vode na Krasu), glinokopi, mlake, jezera ipd.. Razširjena je po vsej Sloveniji, zato je možnost “okužbe” naravnih habitatov zelo velika in trajna; saj se za potrebe akvaristike in vrtnih ribnikov goji in stalno masovno uvaža.

Razmnoževanje in življenjski cikel:v naravi se drstijo tudi v dokaj hladni vodi pri temperaturah do 12-13°C, optimalna temperatura za drst je okoli 21°C. Samica odvrže med drstno sezono številne ikre med vodne rastline. Pri temperaturi 18 - 20°C se ličinke izležejo lahko že po 4-5 dneh in nato še 2 dni visijo po rastlinah; 6. – 7. dan prosto splavajo. Mladiči se hranijo pretežno z zooplanktonom in ličinkami vodnih žuželk. Po 3 - 5 mesecih se mladički že lahko začnejo barvati, spolno dozorijo pri 3–4 letih. V naravi dočakajo povprečno do 8 let, v primernem “ujetništvu” lahko živijo do 41 let.

Slovensko ime: sončni ostriž, ameriški ostriž

Znanstveno ime: Lepomis gibbosus

Opis vrste:telo je olivno zelene do modrikaste barve z marmornatim vzorcem, boke prekrivajo oranžne do rdeče pege. Od gobčka proti robovom škržnih poklopcev se vlečejo turkizno do smaragdno zelene proge. Na vrhu škržnega poklopca je temna pega. Trebuh je pri mladih rumen, pri starejših pa bolj rdeč. Samci imajo izrazitejše barve, kar je še posebej opazno v času drsti, samice pa so v splošnem za odtenek bolj blede. Sončni ostriž ima zelo visoko in sploščeno telo, ki ga v celoti pokrivajo dokaj velike luske. Dolgo dvodelno hrbtno plavut v sprednjem delu sestavljajo trdne (10­12), v zadnjem pa mehke plavutnice (10­12). Prsni plavuti sta dolgi in koničasti. Največja uradno zabeležena dolžina je 40 cm, čeprav najpogosteje naletimo na primerke velikosti od 15 do 20 cm.

Pojavljanje v Sloveniji: v Sloveniji je bil najprej vnešen v Blejsko jezero, dandanes pa je prisoten v številnih vodotokih. Naseljuje številne stoječe vode, ribnike, mrtvice, akumulacije ter vse večje vodotoke Muro, Savo, Dravo, Sočo in njihove pritoke. Zaradi pisanosti je komercialno zanimiv, tako da ga najdemo tudi v okrasnih ribnikih in akvarijih.

Habitat: Naseljuje tako stoječe kot tekoče vode, čeprav na območju prvotne razširjenosti v vodotoke zaide le izjemoma. Zadržuje se v gosto zaraščenih plitvinah, do globine dveh metrov.

Razmnoževanje in življenjski cikel: Drsti se od maja do avgusta pri temperaturi vode 19°C. Drstitev poteka v več intervalih v razmaku 11 dni. Samec skoplje v peščeno ali prodnato dno drstno jamico, v katero s paritvenim plesom privabi samico, ki vanjo odloži 600 ­ 5000 iker. V isto jamico lahko odloži ikre več samic.

Slovensko ime: nutrija ali bobrovka Znanstveno ime: Myocastor coypus Opis vrste: Nutrija je predstavnik glodavcev. Telo je veliko,

večinoma rjavo obarvano, le redki osebki imajo črn ali svetlosiv kožuh. Kremplji so črne barve. Rep je dolg in v prerezu okrogel. Telo dolgo 40­60 cm, rep pa 30­45 cm.

Pojavljanje v Sloveniji: Prvi podatki o pojavljanju prvih osebkov v naravi so iz leta 1937. Danes najdemo divje populacije nutrije ob rekah Savi, Ljubljanici, Muri in Rižani.

Habitat: Nutrije živijo v rovih v brežinah stoječih in počasi tekočih voda, vzdolž večjih rek, jezer, akumulacij in ribnikov. Aktivne so prek celega dne. Večinoma se zadržujejo v neposredni bližini vode in med potapljanjem iščejo hrano na dnu. Hranijo se skoraj izključno z rastlinsko hrano, bodisi z vodnimi ali obvodnimi rastlinami, le redko jedo tudi školjke.

Razmnoževanje in življenjski cikel: Parjenje v ugodnih pogojih poteka prek celega leta, najbolj intenzivno pa je poleti. Samica ima na leto 2­3 zaroda, vsakem je 2­9 mladičev. Mladiči so ob skotitvi že dobro odlakani in imajo odprte oči. Spolno dozorijo pri starosti od 4­6 mesecev.

HARLEKINSKA POLONICA:

OSTALE TUJERODNE ŽIVALSKE VRSTE:

KOLORADSKI HROŠČ:

JAMAMAJ:

AMERIŠKA LISTONOŽKA:

PLATANINA ČIPKARKA:

JEZERSKA ZLATOVČICA:

POTOČNA ZLATOVIČICA:

ŠARENKA:

GOJENI KRAP:

PSEUDORAZBORA:

VZHODNOAMERIŠKA GAMBUZIJA:

RUMENOVRATKA:

RAKUNASTI PES:

RAKUN:

DAMJAK:

MUFLON: