Toni Erznožnik, M Sora – Barba- 6 žirovske STOPINJE 6.pdf · 2017. 1. 26. · Toni Erznožnik, M Sora – Barba-ra Šubic in dr. Aleš Ugovšek, mag Nuška Dolenc Kambič in Alpina

žirovske STOPINJE GLASILO OBČINE ŽIRI

NOVOLETNEZAOBLJUBEKAKO JIH IZPOLNITI?

Nekaj nasvetov je pripravila Mojca Klug, specialna pe-dagoginja in predavateljica permanentnega izobraževanja za učitelje in strokovne delavce šol.

UMETNOSTKONRAD PETERNELJ (1936-2000) - SLIKAR, ŠPORTNIK, OBLIKOVALEC IN MODELIR OBUTVEZ narodopisno motiviko in grobo figuraliko, a virtuozno izvedbo je bil Konrad Peternelj poznan po vsem svetu. Leta 1989 je bil proglašen za slikarja Evrope.

NAGRADE IN PRIZNANJABOGATEJŠI SMO ZA NAJMANJ PET NAGRAD IN PRIZNANJ

Prejeli so jih dr. Lojze Gostiša, Toni Erznožnik, M Sora – Barba-ra Šubic in dr. Aleš Ugovšek, mag Nuška Dolenc Kambič in Alpina.

ŠAH30 LET ŠAHOVSKE TRIM LIGE

Organiziran šah se je začel leta 1963 z ustanovitvijo Šahovskega kluba Alpina, ki je okrog 1980 zamrlo. Leta 1986 je igranje šaga ponovno oživelo s trim ligo.

DECEMBER 2016 NAKLADA 1800 IZVODOVŠTEVILKA 6 LETO 6

www.ziri.si

125 7 18

6 6

02 STOPINJE December 2016 • glasilo Občine Žiri

žirovske

žirovske STOPINJE Glasilo Občine ŽiriLoška cesta 14226 ŽIRIwww.ziri.si

ODGOVORNA UREDNICAJožica [email protected]: 031 309 672

POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman

ČLANI: Amadea JesenovecMilena MilkavčičAndrej Praznik

STROKOVNI SODELAVCISrečo GaberRok KlemenčičGregor MlinarTanja MlinarRok Prešern

OGLASNO TRŽENJERok Preš[email protected]: 04 50 50 700

LEKTORICAmag. Ana Tušek

OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOMDarjan Kacin

TISKMedium, d. o. o., Žirovnica

NAKLADA1800 izvodov

Naslednja številka izide februarja 2017.Prispevke zbiramo do 4. februarja 2017.

Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 1719. Glasilo izhaja šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter v skladu z uredniško politiko. Avtorji člankov in fotografij osebno odgovarjajo za njihovo verodostojnost in vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del in njihovih prispevkov.

SLIKA NA NASLOVNICI Darjan Kacin

Zimsko jutro

Avtor slike na naslovnici je Konrad Peternelj, ki bi letos praznoval 80-letnico rojstva, 30. decembra pa mineva šestnajst let od njegove prezgodnje smrti. Olje na steklu Zimsko jutro in je eno zadnjih umetnikovih del, saj je nastalo leta 2000. •

Maja Justin Jerman

ZNANJE JE MOČJožica Kacin, urednica

Znanje je moč, je dejal predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez na podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj ter Puhovih priznanj (Ljubljana, 21. 11. 2016). Letos smo se jih še posebej

razveselili, saj je med prejemniki tudi M Sora oziroma njegova raziskovalca Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek. Da gornji rek res drži, vsak dan znova dokazujejo uspešna žirovska podjetja, med katerimi je bila letos zagotovo najbolj izpostavljena Alpina. Brez sodelovanja številnih uspešnih politikov, gospodarstvenikov, znanstvenikov in drugih uglednih osebnosti (tudi dr. Brgleza, žirovskih rojakov in domačinov), ki so si vsak po svojih najboljših močeh prizadevali za ureditev razmer v podjetju, bi bila njena 70-letnica prihodnje leto aprila, s tem pa tudi usoda našega kraja, bolj negotova. Naši tovarni je posvečena tudi knjiga Atentat na Alpino. Izšla je kot priloga Žirovskega občasnika, ki je bil predstavljen ob dnevu kulture 3. decembra. Občasnik, predvsem pa njenega urednika Miha Nagliča, ki je Žiri s to publikacijo promoviral kot nihče doslej, v svojem prispevku o dr. Lojzetu Gostiši omenja tudi mag. Viktor Žakelj. Kot je že v njegovi navadi, pikro pripomni, da je za večino aktualne lokalno kulturno-politične elite dr. Gostiša prevelik. Je Triglav, ki ga ne morejo spraviti v svoja skromna »podstrešja«. Pa ni velik samo dr. Gostiša. Imamo še številne druge. Jih znamo ceniti in jim dati priznanje in podporo, ki si jo zaslužijo? Ali bomo to (če sploh bomo, op. avt.) spoznali, šele ko jih ne bo več, ko nam ne bodo mogli več posredovati svoje zakladnice znanja? Danes je priložnost, da to obnašanje spremenimo, predvsem pa, da vse znanstvenike in raziskovalce pohvalimo, saj tudi imamo kaj pohvaliti. (M. Brglez) Tudi v Žireh imamo velik potencial. Pri tem ne mislim samo na vrhunske znanstvenike, strokovnjake in ustvarjalce, čeprav tudi teh ne manjka. Veliko je takih, ki z znanjem, pridnostjo, vztrajnostjo izstopajo iz povprečja. Zakaj je sicer pri nas toliko uspešnih podjetij, zakaj tako bogato slikarsko, glasbeno in drugo ustvarjanje? Nejko Podobnik tokrat piše o slikarju Konradu Peternelju Slovencu (1936–2000). Ne smemo pa pozabiti niti povsem navadnih, preprostih ljudi. Vsak ima v sebi veliko dobrega in vsak ima kak talent. Le odkriti ga moramo in poskrbeti, da se razvija – lahko tudi na področju šaha: pregled tridesetletnega dela v Žireh je pripravil Marko Kavčič, že od osnovne šole dalje dejaven šahist. Spoštovani: ne obupajmo! Že zaznavam imena, ki bi znala razpihati to duhovno meglo, ki nas – zavedajoč se ali ne – vse tlači, nas spodbuja mag. Viktor Žakelj in hkrati obljublja, da se bo potrudil, da bo dr. Lojze Gostiša in še kdo od uveljavljenih rojakov/rojakinj postal in ostal (vidni) del žirovske gospodarske, politične in kulturne podobe. Tako kot je to postal ustanovitelj in direktor podjetja Lesko Toni Erznožnik, ki je bil letos nominiran za obrtnika leta. V hudi konkurenci je ta naziv pripadel nekdanjemu prvemu možu zbornice Štefanu Pavlinjeku, Toni pa je postal obrtniški vzor. Priznanje za restavratorsko delo je prejela tudi rojakinja Nuška Dolenc Kambič. Nuša je delček svojih umetnin predstavila v knjigi letnika 1961 Odsev generacije ter sodelovala na njihovi razstavi pred petimi leti, njeno ustvarjalno delo pa največkrat občudujemo v cerkvah in drugod, ne da bi se zavedali, da se je umetnina ohranila in postala lepša z njeno pomočjo.Znanost in znanje sta velikokrat povzročala ali spodbujala vzpon in zaton civilizacij. Omogočata nam tudi, da delamo dobro, in nikoli ne bi smeli dopustiti, da bi bila uporabljena v škodo ljudi. (M. Brglez) Naj bo eden izmed ciljev za prihajajoče leto, da bomo vsak po svojih močeh in sposobnostih izboljšali svoje znanje. S tem bomo naredili nekaj dobrega in obogatili sebe in druge. SREČNO! •

03 STOPINJE December 2016 • glasilo Občine Žirižirovske

KAZALO02 ZNANJE JE MOČ03 DRAGE OBČANKE IN OBČANI!04 IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA04 S SEJE OBČINSKEGA SVETA05 OB 80-LETNICI ROJSTVA KONRADA PETERNELJA06 PRIPRAVE IN IZPOLNITEV CILJEV PRED JUBILEJEM 06 INVENTURA07 VSAK TRENUTEK JE PRAVI ZA NOV ZAČETEK08 DR. PETER LAMOVEC08 STAROSTI PRIJAZNA OBČINA 10 IZŠTEKANI NAJSTNIKI IN STARŠI, KI ŠTEKAJO10 DR. MIKLAVŽ KOMELJ NA GIMNAZIJI JURIJA VEGE11 NA POLJU TUDI POMOŽNO NOGOMETNO IGRIŠČE11 MIKLAVŽ PRINESEL DEFIBRILATOR 11 BLAGOSLOV OBNOVLJENE KAPELICE V STARIH ŽIREH 12 DOBRA BERA OB KONCU LETA12 DR. LOJZE GOSTIŠA, SCHWENTERJEV NAGRAJENEC1-4 OBJAVE13 TONI ERZNOŽNIK, NOMINIRAN ZA OBRTNIKA LETA 14 PUHOVO PRIZNANJE M SORI14 VELIKOKRAT SANJAM OKNA14 SADOVE ŽANJEMO S PRIJAVAMI PROJEKTOV IN PRIZNANJI15 PRIZNANJE ROJAKINJI NUŠKI DOLENC KAMBIČ 15 ALPINI NAGRADA V KONKURENCI SPLETNIH TRGOVCEV 16 SV. MARTIN, ZAVETNIK NAŠE FARNE CERKVE16 ERASMUS+ AIRNET 17 VESELI DAN KULTURE Z ŽIROVSKIM OBČASNIKOM 17 SPOMINI NA OTROŠTVO 18 30 LET ŠAHOVSKE TRIM-LIGE 19 ŽIRI OPEN 19 NAŠ VRT 20 VRT JE NAŠE OGLEDALO 21 USPEŠNA POLETNA SEZONA SKAKALCEV 21 VELIKO ZANIMANJE ZA PLESNI TEČAJ 22 NORVEŽAN PETTER NORTHUG V ČEVLJIH ALPINA 22 ŠTEVILSKA PREDSTAVLJIVOST, OBRAČANJE ČRK IN ČASI NA ČRTI: PODATKI ALI ZNANJE?23 MATEJ RANT, SILENCE (TIŠINA) 23 MARJETA SPORIŠ, ODŠTEVANJE24 LOKALNA SCENA

DRAGE OBČANKE IN OBČANI!mag. Janez Žakelj, župan

Spet se poslavlja leto, ki je bilo polno izzivov. Vesel sem, da smo s skupnimi močmi dosegli kar nekaj lepih uspehov.

Spomladi smo Žirovci ponovno dokazali, da znamo stopiti skupaj. Z mirnim in enotnim nasproto-vanjem strategiji reševanja Alpine ter usklajenim pritiskom na odločevalce nam je uspelo prekiniti škodljivo svetovalno pogodbo in doseči zamenjavo nepriljubljene direktorice z domačim strokovnja-kom za prestrukturiranje mag. Bojanom Gantarjem. Alpini poleg rastočih naročil želim uresničitev smelih dolgoročnih načrtov.Letos smo v Žireh dobili novega trgovca. Z dvema Šparovima franšizama M-Sore in prenovljenima ter povečanima trgovinama Mercatorja in Tuša imamo pestrejšo in bolj konkurenčno ponudbo.Običaj je, da si ob prazničnih dneh voščimo zdravja in dobrega počutja. Kako zdravi pa smo Žirovci? Nedavna študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje o zdravstvenem stanju v slovenskih občinah (menda samo tri evropske države razpolagajo s takimi podatki) kaže, da zasedamo visoko mesto, smo torej med bolj zdravimi. V anketi ste občani zdravje ocenili kot nadpovprečno, bolniška odsotnost zaposlenih je krajša od slovenskega povprečja, prav tako je nižji delež ljudi, ki se zdravijo zaradi povišanega krvnega pritiska. Smo med občinami, ki imajo malo prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok, ki pa so tudi dobro razgibani. Lani sprejeta strategija razvoja občine potrjuje, da se Žirovci zavedamo pomena zdravja in si želimo boljše zdravstvene oskrbe. To smo tudi dobili, saj smo se v začetku oktobra razveselili dveh novih zdravnikov družinske medicine in pediatrinje ter prenovljenih prostorov v Zdravstveni postaji Žiri. Za obnovo prostorov, v katere se ni vlagalo vse od izgradnje zdravstvene postaje pred triindvajsetimi leti, smo namenili okrog 170 tisoč evrov. Pri ohranjanju zdravja je zelo pomembna preventiva, h kateri sodi tudi dovolj gibanja. Čeprav nekateri menijo, da je vlaganje v šport zapravljanje denarja, se večina občanov strinja, da naš kraj nujno potrebuje sodobno športno dvorano. Že dolgo velja rek: Zdrav duh v zdravem telesu. Morda je gibanje še toliko bolj pomembno, ker je vedno več sedečega dela. Seveda bi si vsi želeli, da bi dvorana stala čim prej. Do zdaj smo največ naredili pri pridobivanju zemljišč, sprejet je bil podrobni prostorski načrt, v prihodnjem letu naj bi bila izdelana gradbena dokumentacija za novo športno dvorano, načrtujemo pa tudi prestavitev atletskega stadiona.Z energetsko sanacijo in nadzidavo vrtca smo pridobili dodatne prostore za varstvo naših malčkov. Končana je idejna zasnova medgeneracijskega centra, ki si ga želi veliko občanov. Dobro kaže tudi z obvoznico. Za prvo fazo, to je za cesto od mostu proti Logatcu do novega nogometnega igrišča, je država že naročila gradbeno dokumentacijo.Lepo smo se predstavili na svetovnem klekljarskem kongresu in še kje. Pri tem gre zahvala predvsem našim dejavnim društvom, ki so ne samo slovenske, ampak tudi številne tuje obiskovalce seznanjali z našo bogato kulturno tradicijo. Konec leta bomo v Žireh spet lahko pričakali na prostem, v centru, ki je že praznično okrašen. Ob dobri gostinski ponudbi in živi glasbi bomo poskrbeli še za kakšno presenečenje, zato vabljeni, da se nam pridružite. Največ pa so vredni stisk roke, objem in iskreno izrečene dobre želje. Posvetimo se tudi sebi in bližnjim, sicer bo dragoceni čas adventa in božiča ušel, ne da bi ga prav doživeli. Obrnimo se k tistim, ki nam stojijo ob strani in se jim z majhno pozornostjo – ne nujno materialno – zahvalimo za vse, kar dobrega storijo za nas. V naglici vsakdana si pogosto ne vzamemo dovolj časa zanje. Sploh pa se premalo pogovarjamo o lepih stvareh. In teh ni malo. Želim vam blagoslovljene božične praznike, novo leto pa naj nam vsem prinese obilo medsebojnega razumevanja, strpnosti, vedrih pogledov in odprtih src. Vse dobro! •


žirovske

IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA

18. NOVEMBER • Srečanje z direktorico občinske uprave Polhov Gradec Mojco Kucler Dolinar in sodelavci. Pogovarjali smo se o projektih v naši občini in pridobivanju evropskih sredstev.Udeležba na tradicionalnem slovenskem zajtrku v vrtcu. Sestanek s pripravljavcem podrobnega prostorskega načrta za Pustotnik Viljemom Fabčičem glede nadaljevanja del.

19. NOVEMBER • Tradicionalna ekskurzija matičark in pooblaščencev za poroke Upravne enote Škofja Loka. Ogledali smo si poročno dvorano v Celju in se seznanili s poročnimi obredi na Celjskem. Obiskali smo tudi Žičko kartuzijo kot enega od neuradnih prostorov za poroke.

23. NOVEMBER • Sestanek na Ministrstvu za okolje z Ano Vidmar in sodelavci o spremembi prostorskih aktov pri gradnji žirovske obvoznice.Zvečer na zanimivem Lenčkovem večeru, na katerem nam je dr. Fer-dinand Šerbelj predstavil sv. Martina, zavetnika Evrope in Žirov, ter spregovoril o njegovih zavidljivih vrlinah. Iz prve roke nas je seznanil z edinstveno najdbo mojstrovin baročnega avtorja Fortunata Berganta.

28. NOVEMBER • Letno srečanje Akcijske skupine za energetski ma-nagement Občine Žiri. S predstavnikom Alpine Markom Kavčičem pogovor o odkupu zemljišča za gradnjo ceste v industrijsko cono.

1. DECEMBER • Letna skupščina Razvojne agencije Sora, na kateri smo pregledali poročilo o delovanju agencije in načrte za leto 2017. Občine ustanoviteljice ter obrtno in gospodarsko zbornico je direktor Jurij Bernik seznanil s finančnim stanjem, ki je zaradi zamud in načina financiranja evropskih projektov dokaj zapleteno.

2. DECEMBER • Sestanek z upraviteljem Zdravstvene postaje Žiri o načinu obračuna stroškov uporabnikom prostorov. Zaradi prenove občina pripravlja predlog novega ključa delitve stroškov.

3. DECEMBER • Na predstavitvi Žirovskega občasnika s prilogo Atentat na Alpino.

6. DECEMBER • V Državnem svetu RS na predstavitvi študije Zdravje v slovenskih občinah. V Žireh je po rezultatih raziskave stanje v primerjavi s slovenskim povprečjem solidno, kar je lepa spodbuda, da nadaljujemo v začrtani smeri.

8. DECEMBER • Sestanek na Upravni enoti Škofja Loka o porokah na Loškem in načrtih za prihodnje. V Žireh imamo lepo urejeno Kulturno središče v Starih Žireh, ki kar kliče po dogodkih. S Sklednikom je Občina Žiri podpisala pogodbo, ki omogoča izpeljavo porok tudi 'doma'.

9. DECEMBER • Sestanek z vodjem Agencije za okolje Kranj Urba-nom Ilcem o programu dela agencije na področju voda in poplavne varnosti v Žireh v prihodnjem letu ter o ukrepih pri gradnji obvoznice in večnamenske dvorane.

14. DECEMBER • Letno srečanje žirovskih društev na občini s predstavitvijo dobre prakse dela društev v avstrijski občini Regens-burg. Pogovarjali smo se o izvedbi dneva društev v letu 2017, prijavah dogodkov v občini ipd.

15. DECEMBER • Seja občinskega sveta, katere glavna točka je bila sprejem proračuna. •

S SEJE OBČINSKEGA SVETAHelena Novak

13. redna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bila v četrtek, 15. decembra. Prisotnih je bilo trinajst svetnic in svetnikov.

Občinski svet je po drugi obravnavni soglasno sprejel občinski proračun za leto 2017.Sprejet je bil Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za fekalno kanalizacijo na območju ZI 11 ob cesti v Osojnico.Župan mag. Janez Žakelj je prisotne seznanil s poročilom o zaključku prenove ambulantnih prostorov v Zdravstveni postaji Žiri in rekon-strukciji in energetski sanaciji strehe vrtca.Sprejeta je bila vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017, ki se ni spremenila že od leta 2012.Občinski svet je potrdil imenovanje Mitje Kozamernika za člana in predsednika nadzornega odbora.Sprejet je bil sklep, da se za potrebe menjave zemljišča parcela št. 1270/27 k.o. Žirovski Vrh izvzame iz javnega dobra.Občinski svet se je strinjal s predlogom pogodbe za najem zemljišča za ureditev vadbenega poligona za šolanje psov med Občino Žiri in Športno-kinološkim društvom Žiri. •

Ministrstvo za okolje izvaja sanacijo zaplavne pregrade v Melcovi grapi. Andrej Poljanšek

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2017!

Fotografija je z razstave prazničnih dekoracij Sanjski šopek v avli kinodvorane. Tanja Mlinar


Konrad Peternelj v svojem ateljeju v najbolj ustvarjalnih letih. Domači arhiv

OB 80-LETNICI ROJSTVA KONRADA PETERNELJA - SLOVENCA

Nejko Podobnik

Letos spomladi je minilo osemdeset let, odkar se je v nekdanji Stari vasi rodil veliki mojster slikanja na steklo in pleksisteklo Konrad Peternelj.

Kot rečeno, luč sveta je živahni fantič zagledal 15. februarja 1936, poslovil pa se je prav na prelomu tisočletja, 30. decembra 2000. Tako smo ga na zadnji poti spremljali že v novem tisočletju.

Med tema pustima letnicama pa se je dogajalo veliko in bogato, tudi raznoliko življenje.V začetku je kazalo, da bo šel po poti večine žirovskih mladcev, saj se je odločil za čevljar-ski poklic. Kmalu pa se je potrdilo, da vitki, spretni in postavni mladenič zmore različne stvari in veliko, veliko več.

Najprej se je posvetil športu – atletiki, kjer je v skoku v višino preskočil 191 cm (brez posebne-ga treninga), ko je bil svetovni rekord 213 cm. Hkrati se je uspešno lotil orodne telovadbe v TVD Partizan in je skupaj z Janezom Sedejem in Dušanom Gladkom predstavljal dostojno nadaljevanje uspehov nekdanjih predvojnih sokolskih telovadcev.

Pozimi je seveda uspešno smučal in skakal na prvi Bloudkovi skakalnici v Novi vasi.Ko pomislim, kaj vse je počel, moram posebej poudariti, da je bil zlasti uspešen v ekipi od-bojkarjev, kjer je s silovitimi udarci navduševal gledalce.

Sledil je triletni športni odmor, ki ga je preži-vel v elitni mornarici, kjer je od blizu spoznalšolsko ladjo Galeb in se srečal z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Josipom Bro-zom - Titom.

Ko se je zaposlil v Alpini, so tam hitro spoznali njegovo strokovno znanje. Visoka storilnost in risarska nadarjenost sta bili dejavnika, ki sta vodila odgovorne, da so Konrada kaj kmalu usmerili v ustvarjalnejše delo – oblikovanje in modeliranje novih vzorcev.Njegov strokovni razvoj je bil tako začrtan in od tedaj smo lahko leto za letom spremljali Konradove domiselne vzorce čevljev in ino-vativne rešitve v kolekcijah modne obutve. Vse do upokojitve!

Obenem pa je v prostem času začel risati in slikati. Bil je najmlajši med štirimi žirovskimi čevljarji – slikarji (Janez Sedej, Jože Peternelj, Ivan Gluhodedov, Konrad Peternelj), umetniki, ki so razvili tako imenovano žirovsko šolo

naivnega slikarstva slikarskih samoukov, samorastnikov, ki je na daljavo tekmovala s hrvaškimi hlebinskimi Generalići.

Prve razstave, spodbudna umetniška kritika in posebno ustvarjalno okolje so pospeševali hiter napredek žirovskega slikarstva. Štirim velikim so se pozneje pridružili še mlajši: Ernest Kavčič, Vinko Podobnik, zlasti pa še danes uspešni in mednarodno uveljavljeni Pavle Sedej. O mnogih mlajših, današnjih ustvarjalcih pa kdaj drugič …

Zanimivo je, da ob tem nikoli ni prišlo do resnejših soočanj z akademskimi slikarji, kot sta Tomaž Kržišnik in Stane Kosmač, ki so drug drugemu nekakšna konkurenca. Pa so se znali spoštovati!

Konrad Peternelj si je sčasoma nadel umetni-ško ime Slovenec, nekaj zaradi razločevanja z Jožetom Peterneljem pa tudi iz velike narodne zavednosti.

Od prve »javne razstave« − kavboja na steni njegovega doma – je prek risarskih bravur in klasičnega slikanja v olju na platnu prešel na slikanje na steklo in pleksisteklo.Ta odločitev je seveda zahtevala povsem dru-gačen način slikanja, saj je treba posamezne plasti barv nanašati v obrnjenem vrstnem redu. Poskusite!

Zlasti po vsebini, z zanimivo narodopisno motiviko in posebno, grobo figuraliko, a z vir-tuozno izvedbo, je navdušil nas in svet. Tako je bil leta 1989 proglašen za slikarja Evrope, tisto leto najboljšega v svoji zvrsti slikanja. Očitno je njegov slog popolnoma uspel, saj sta tako strokovna kritika kot trg povsem sprejela njegova dela in razstave so si sledile doma in v tujini.

V celotnem ustvarjalnem obdobju, od leta 1965 do leta 2000, je razstavljal na najmanj 32 samostojnih razstavah doma in v tujini (Jugoslavija, Italija, Avstrija, Švica, Nemčija, Belgija, Danska, Francija, Velika Britanija, Češkoslovaška, Združene države Amerike itd.); sodeloval pa je tudi na 15 skupinskih razstavah v nekdanji Jugoslaviji in po svetu.Na teh razstavah je prejel tudi številna priznanja in nagrade; že leta 1964 prvo

nagrado strokovne žirije v Trbovljah, deset let kasneje prvo nagrado jugoslovanske nai-ve Grand prix Winston v Ljubljani, leta 1977 veliko zlato plaketo v Trebnjem, sedem let pozneje prav tu še veliko častno nagrado, v Bratislavi častno priznanje (1994), v Bruslju medaljo EU za umetnost (1989). Tu je isto leto prejel že omenjeno zlato medaljo Petra Paula Rubensa. Morda je bil to vrhunec njegove uveljavitve. In še bi lahko naštevali priznanja in diplome …

Po njegovi smrti sta bili še dve samostojni razstavi: leta 2011 Štirje letni časi v Trebnjem in leta 2012 samostojna razstava v Groharjevi galeriji v Škofji Loki.

Mediji so seveda tudi budno spremljali nje-govo ustvarjalnost in razvoj. Zlasti novinar in umetnostni zgodovinar Jože Hudeček je poglobljeno spoznal Konradovo ustvarjalnost in visoko cenil njegova dela. Kot strokovnjak je odprl številne njegove razstave in postala sta prava prijatelja.

V zadnjih letih življenja je imel nekaj težav z zdravjem, kar pa ga ni ustavilo. Z izleti v Goropeke si je ohranjal telesno in duševno čilost.

Konrad je ustvarjal praktično do smrti, saj se je dalo njegova zadnja nedokončana dela videti na slikarjevi mizi – ko je odhajal.Letos se ga ob njegovi 80-letnici rojstva spominjamo s spoštovanjem, hvaležnostjo in ponosom. •


žirovske

USPEŠNE PRIPRAVE IN IZPOLNITEV CILJEV PRED JUBILEJEM – 70 LET PIHALNEGA ORKESTRA ALPINA ŽIRI

Mateja Mlinar

Za Pihalnim orkestrom Alpina Žiri je precej delovno leto, s katerim smo zelo zadovoljni. Izpolnili smo kar nekaj novih ciljev, ki smo si jih je zastavili in do katerih nas je uspešno vodil naš upravni odbor.

Nadgrajuje se delo v glasbeni šoli, ki deluje pod okriljem orkestra. Z razširitvijo ponudbe glasbil smo pridobili nove učence in učitelje, vrata vsem zainteresiranim pa ostajajo odprta. Naslednji izpolnjeni cilj je abonma štirih kon-certov. Z njim smo želeli biti med poslušalci vse leto in z raznolikim programom privabiti tudi nov krog ljubiteljev glasbe vseh generacij. Marca smo igrali filmsko glasbo in v goste povabili vokalno skupino Nasmeh, svoje pa je s številnimi talenti dodal še voditelj večera Tilen Artač. Maja smo z orkestrom iz Logatca predstavili bolj klasično glasbo, na oktobrskem koncertu pa smo združili moči z žirovskimi glasbenimi legendami – LokalPatrioti, ki so

nastopali ob spremljavi prav tako domačih pevk ter s skoraj že udomačenimi D'Zombies. Skupaj smo napolnili telovadnico osnovne šole, kjer so poslušalci odlično sprejeli naše sodelovanje, hkrati pa so ob spontani pobu-di voditelja Miha Brajnika s prostovoljnimi prispevki v precejšnji meri pripomogli pri naslednjem pomembnem cilju, ki smo si ga zastavili. Novembra smo posneli zgoščenko, ki pred-stavlja nekakšen uvod v praznično obdobje orkestra, ki v prihajajočem letu praznuje 70. obletnico obstoja. Glasba, ki jo boste lahko na zgoščenki poslušali, je izbrana tako, da ustreže poslušalcem z različnimi glasbenimi okusi, pri tem pa so svojo nalogo odlično op-ravili aranžerji in poskrbeli, da kombinacija

orkestra in različnih zasedb resnično dobro zveni. Tudi v tem projektu so z nami sodelo-vale vse zgoraj omenjene skupine, svoje obilno glasbeno znanje pa so dodali še člani zasedbe Josip Brass. Slednjih mogoče še ne poznate, a jih boste imeli priložnost videti in slišati na letošnjih božično-novoletnih koncertih, ki jih v njihovi družbi pripravljamo na božični dan. 25. decembra bomo za vas znova orga-nizirali dva koncerta, na katerih boste lahko prisluhnili nekaterim skladbam z zgoščenke, ki jo boste lahko tudi kupili. Ker to ni edino presenečenje, s katerim vas želimo povabiti na praznovanje bližajoče se okrogle obletnice, si le vzemite čas, da boste med prvimi izvedeli, kaj načrtujemo v prihajajočem letu, ko postajamo sedemdesetletniki. •

INVENTURA

Jakob Kralj, duhovni pomočnik v župniji Žiri

»Prodajalna je zaprta zaradi inventure« be-remo občasno na vratih trgovin. Da trgovci vidijo, kako poslujejo, morajo občasno popisati stvari, ki jih prodajajo. Inventuri se reče po slovensko »popis«. Verjetno se kdaj zgodi, da niso zadovoljni s tem, kar je pokazal popis. Verjetno potem sami ugotavljajo, zakaj je prišlo do takega stanja.Take popise imajo tudi v podjetjih, delavni-cah in tovarnah, kadar želijo spoznati, kako poslujejo. Tako ugotavljajo, ali so dosegli cilje, ki so se jih zadali. Cilje se po navadi postavlja v začetku leta. Ob koncu leta pa se ugotavlja, ali so bili doseženi.Cilje si postavljajo tudi voditelji občine in župnije, moramo pa si jih tudi posamezniki. Enako morajo in moramo ob koncu leta ugotoviti, če smo ali so do določenega roka izpolnili zadane naloge.Velikokrat ugotavljamo, da določenega cilja nismo dosegli. Kje so vzroki? Smo si postavili

pretežke ali previsoke cilje? Včasih je to morda res. Velikokrat pa je krivda v nerazumevanju in nesodelovanje tistih, ki naj bi pomagali in sodelovali pri delu za dosego cilja. Včasih se dobijo tudi taki, ki namerno nasprotujejo doseganju cilja ali naloge. To lahko opazimo že na državni ravni, ko se srečujemo s stran-karskimi zdrahami. Treba je nasprotovati, čeprav se dela tudi v svojo škodo. Verjetno se dogaja podobno tudi na nižjih stopnjah, kjer se dela strankarsko.Kaj pa na cerkvenem, župnijskem področju? Včasih je tudi podobno. Tisti, ki vodi župnijo, si mora v pastoralnem in katehetskem letu postaviti naloge in cilje. Običajno to zahteva sodelovanje drugih sodelavcev, npr. članov ŽPS, katehetov, pevcev, ministrantov, čistil-cev in vseh drugih prebivalcev župnije, da ne omenjam posebej staršev veroučencev. Vsi bi se morali zavedati, da je treba sodelovati za dosego nekega cilja in za izpolnitev neke naloge. Delati je treba z razumevanjem in iskreno, da inventura ob koncu leta prinaša splošno zadovoljstvo.Bliža se konec leta 2016. Ugotavljali bomo, kaj smo dosegli, koliko smo izpolnili, kar smo si zadali na materialnem področju in tudi na du-

hovnem. Naj bo inventura čim bolj pozitivna.Župnik in dekan Igor Jereb in jaz osebno želiva vsem prebivalcem žirovske občine in župnije lepo doživete in blagoslovljene božične prazni-ke in veliko dobrega v letu 2017 v materialnem in duhovnem življenju. Za zadnje sva vam vedno na razpolago. •

Pihalni orkester Alpina Žiri na snemanju nove zgoščenke. Darjan Kacin

Jakob Kralj ob blagoslovu vina, november 2014.

Jožica Kacin


VSAK TRENUTEK JE PRAVI ZA NOV ZAČETEK

Mojca Klug

Že veste, kako boste izpolnili svoje novo-letne zaobljube? Če sodite med tisto slabo polovico ljudi, ki si po raziskavah ameriške univerze v Scrantonu (vir: http://www.statisticbrain.com/new-years-resolution--statistics) vsako leto postavi novoletne zaobljube, boste verjetno z zanimanjem prebrali tale prispevek.

Morda vam bo s pomočjo nasvetov uspelo vse do konca leta 2017 ostati med tistimi osmimi odstotki, ki svoje novoletne zaobljube tudi zares izpolnijo.

1. V sodobnem času smo ljudje pogosto žrtve najrazličnejših marketinških prijemov. Mediji so polni reklamnih sporočil, ki obljubljajo uspeh kar čez noč. Seveda pod pogojem, da kupimo, kar nam ponujajo. Toda ... Ali ste že kdaj videli reklamo, ki bi obljubljala čudežni športni rekvizit in na koncu objave opozorilo, da učinka hujšanja ne bo, če ne boste redno telovadili vsak dan vsaj po pol ure ali več in se ob tem tudi zadihali, preznojili in utrudili ter ob tem še pazili, kaj in koliko pojeste? Nasvet: Ne nasedajte reklamam, ki obljubljajo nemogoče ali učinek v nemogočem času!

2. Poleg poplave reklam nam preglavice povzro-ča množica različnih nasvetov in prepričanj, ki si pogosto zelo nasprotujejo. Nekateri viri nas bodo prepričevali, da moramo samo spremeniti razmišljanje in vizualizirati »obilje« v kakršni koli obliki, pa bo prišlo samo od sebe. Drugi nas bodo prepričevali, da moramo pljuniti v roke in trdo delati. Nekateri so prepričani spet v nekaj tretjega ali prisegajo na četrto možnost. Nasvet: Zberite informacije, potem pa se odločite za tisto, v kar zares verjamete in je vašemu prepričanju najbližje. Ne morete se ravnati po vseh nasvetih hkrati!

3. Poznate zgodbo o Sizifu? Bogovi so ga za njegovo predrznost kaznovali tako, da je moral kotaliti velikansko skalo na vrh vzpetine, in vsakič ko je prišel skoraj čisto do vrha, mu je skala ponovno zdrsnila na dno in moral je začeti od začetka.Nasvet: Ko vztrajate na poti svoje odločitve, boste doživljali trenutke slabosti. Znašli se boste prav na tisti točki, kjer Sizifu zdrsne skala nazaj v globel. Takrat zberite voljo in nadaljujte! Potisnite z vso močjo, sicer boste prej ali slej spet na začetku ali nekoč v priho-dnosti morda obžalovali, da tega niste storili.

4. Bear Grylls v svoji knjigi Priročnik preži-

vetja v življenju (vir: B: Grylls, Priročnik za preživetje v življenju: kako dosegati svoje cilje, premagovati težave in značajsko rasti, Tržič: Učila International, 2014) pravi: Z »območjem udobja« je narobe to, da zveni preprosto preveč udobno – in če vam je preveč udobno, izgubite ostrino. Zato temu pravim brezno udobja, kajti brezno je nekaj, iz česar želiš čim prej ven.«Nasvet: Že naše babice so vedele, da se brez muje še čevelj ne obuje. Če želite spremembo, morate stopiti iz območja znanega udobja in narediti korak, dva, tri … Dolga pot se začne s prvim korakom. Če ga ne naredite, boste ostali tam, kjer ste bili na začetku.

5. Ko nekaj storimo prvič, je težko. Ko nekaj storimo drugič, je tudi težko. Tudi po tretjem poskusu čutimo, da je težko. Če pa vztrajno ponavljamo, bomo po treh tednih dosegli, da bo dejavnost postala naša navada. Prvi trije tedni so najtežji. Naprej gre skoraj samo od sebe. Kot bi zagnali perpetuum mo-bile. Saj poznate idejo o tistem stroju, ki se giblje neskončno dolgo, ne da bi mu dovajali energijo? Tak stroj ne obstaja ali pa ne dela nič koristnega (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Perpetuum_mobile).Nasvet: Vztrajajte enaidvajset dni. Verjemite, da lahko z vztrajnim ponavljanjem postanete perpetuum mobile, saj vas bo naprej gnala neskončna energija navdušenja in ponosa, da vam je uspelo vztrajati tudi takrat, ko je bilo najhuje.

6. Da bi dosegli neko spremembo, moramo trdo delati. Treba je potiskati samega sebe in premagati ovire na poti. Nasvet: Izberite si cilj, ki vleče. Nekaj, kar si želite tako močno, da vas bo že sam cilj motiviral in vlekel naprej.

7. Ničkolikokrat se zgodi, da si želimo nekaj, kar si pravzaprav želijo drugi. Včasih, ker jih želimo osrečiti, včasih, ker se želimo primerjati, se dokazovati, ali pa zgolj iz navade. Ali pa ker mislimo, da drugi delajo prav, mi pa narobe. Nasvet: Izberite cilj, ki si ga želite doseči zaradi sebe, in ne zaradi drugih!

8. Velikokrat se je že izkazalo, da je lažje zgraditi na novo kot popravljati. Ljudje pa si kljub vsemu pogosteje postavimo cilj, da bomo nekaj popravili, namesto da bi se usmerili v gradnjo novega.Nasvet: Namesto spremembe obstoječega vedenja (česa ne boste več počeli) si za cilj postavite vzpostavitev nekega novega vedenja.

9. Pogosto mislimo: če vsi hodijo v hribe, moramo tudi mi. Toda drugi niso mi in mi nismo drugi. So še drugi načini, da dosežemo cilj, da bi se več gibali, kajne? Nasvet: Ostanite zvesti sami sebi. Nikjer ne piše, da morate cilj doseči na enak način kot ljudje, ki jih poznate. Za doseganje cilja izberite

način, ki je blizu vam. Upajte si biti samosvoji!

10. Pri napredku in nekaterih pomembnih spremembah nas pogosto ovira strah. Mnogi ljudje so prepričani, da ljudi, ki se jim zdijo pogumni, ni strah. Seveda jih je. Le strah so se naučili učinkovito obvladati.Nasvet: Naučite se katere od tehnik, ki vam bodo pomagale pri premagovanju strahov in sproščanju: EFT, vedenjsko-kognitivna terapija, dihalne tehnike, meditacija, … in jih potem tudi redno izvajajte.

11. Pri napredku nas pogosto ovirajo drugi. Če jim to dovolimo. To so tisti ljudje, ki nas ves čas opozarjajo in svarijo, namesto da bi nas spodbujali in podpirali. Nasvet: Če bi radi bili storilci, se morate družiti s storilci, ne pa z opazovalci!

12. Pogosto se za to, da ne moremo doseči ne-kega cilja, izgovarjamo na finančne možnosti. Roko na srce, ali je sploh kdaj povsem dovolj denarja? Samo poglejmo novodobne tajkune, nagrabijo si toliko, da si navadni ljudje zneskov še predstavljati ne znamo, pa še vedno ne znajo nehati. Zapomnimo si: denarja ni nikoli do-volj. Kolikor ga imamo, toliko ga lahko tudi porabimo. Nasvet: Naše finančne možnosti so res ome-jene. Lahko pa se odločate, za kaj boste denar porabili in kaj je za vas pomembnejše: lepa obleka, potovanje, dobra knjiga ali kakovo-stnejše orodje v delavnici. Ali kaj čisto drugega. Dejstvo je, da vsega ne moremo imeti.

13. Se vam zgodi, da vas prijatelj povabi na druženje, vam pa se ne ljubi dvigniti s kavča? Včasih pa res nekaj počnete in se bojite, da delo ne bo počakalo. Najbolj elegantno se je izgovoriti, da nimamo časa. Ojoj! Če bi čas vedel, kolikokrat je za nekaj kriv, bi verjetno zaradi užaljenosti kar nehal teči in vsi pre-bivalci našega modrega planeta bi obstali v času. Nekako tako bi bilo videti kot v pravljici o Trnuljčici. Vsi poznamo tisti rek: Kjer je volja, je pot. Pa se zavedamo, da je tam, kjer je volja, tudi čas? Nasvet: Nehajte se izgovarjati na čas, pa ga boste naenkrat imeli dovolj, da postorite vse!

In ko smo ravno pri času. Za nov začetek, za spremembo je vedno pravi čas. Ni nam treba čakati na 1. januar ali ponedeljek ali konec nekega projekta v službi ali konec stresnega obdobja v družini. Lahko se nam zgodi, da pravega trenutka ne bo, in tako kot običajno bodo zmagali izgovori.Zato za konec še zadnji nasvet: Začnete lahko kadar koli. Vsak trenutek je pravi za nov začetek, če si le ne dopovedujemo, da zdajle še ni pravi čas!

Pa veliko “pravih” trenutkov v prihajajo-čem letu vam želim! •


žirovske

Peter, začniva na koncu letošnje sezone. Zmagal si na 22. ljubljanskem polmarato-nu na 21 km, postal državni prvak, potem pa – poškodba. Kaj se je zgodilo?K sreči se je vse skupaj zgodilo na koncu sezo-ne, ko tekem ni bilo več v načrtu. Poškodoval sem si nogo, zdaj bosta potrebna počitek in rehabilitacija. Že prej sem čutil bolečine, že med tekom v Ljubljani ter po njem pa se je stanje še poslabšalo.

Trinajst let je že, odkar je vaša generacija na svetovnem mladinskem prvenstvu na Aljaski dosegla izjemen uspeh. Postali ste ekipni prvaki, Mitja Kosovelj je bil svetovni prvak med posamezniki, ti si stopil na stopničko tik za njim.Res so nas poimenovali »zlata generacija«. To je bil eden od vrhuncev kariere. Trenerji so že od malih nog delali dobro, ekipa je delovala složno. Že leta 2001 smo bili najprej bronasti v Italiji, leto kasneje srebrni v Avstriji. V letu 2003 smo nadgradili ekipno uvrstitev in dobili še prve posamične medalje. Dobro delo se je obrestovalo tudi v prehodu v člansko konkurenco, kjer smo nadaljevali z vidnimi uvrstitvami. V letu 2004 sem tako na evrop-skem prvenstvu na Poljskem zasedel 9. mesto, leto kasneje sem bil na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji trinajsti. To je bilo obdobje, ko sem bil profesionalno v športu.

Potem pa je prišlo več študijskih obve-znosti in zaposlitev, časa za trening ▶

Peter Lamovec tik pred ciljem Markovega teka na Mrzli vrh. Osebni arhiv P. Lamovec

PETER LAMOVEC, DOKTOR ZNANOSTI IN USPEŠEN GORSKI TEKAČ

Srečo Gaber

Gorski tek je prva Petrova ljubezen, v kateri vztraja z vso vnemo. Peter ni samo dolgoletni reprezentant Slovenije; diplomiral je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter tam opravil tudi doktorat. Veliko odličnih rezultatov se je nabralo v njegovi karieri, vmes se je v letu 2007 in 2008 zaposlil na Ministrstvu za notranje zadeve pri policiji, zatem pa opravljal delo mladega raziskovalca na inštitutu. Tokrat je imel manj časa za trening, kljub temu pa je na tekmovanjih redno nastopal za našo reprezentanco. Zdaj je zaposlen v računalniškem podjetju, ki se ukvarja s prostorskim načrtovanjem, zato je količina treningov prilagojena tudi službi.

STAROSTI PRIJAZNA OBČINAHIŠE ALI STANOVANJE PRILAGODIMO ZA STAROST dr. Jože Ramovš,Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgene-racijsko sožitje

Pred desetletji smo gradili hišo. Na hitro smo končali zgornji del in se vselili. Ko je mama prišla prvič na obisk, je hvalila, kako lepo smo vse uredili, potem pa mi je hudo-mušno dodala: Jože, postarati pa se ne boš smel. Ker so moje oči radovedno spraševale, zakaj, je dodala: Stopnic imate preveč.Zadnja leta po Evropi prilagajajo hiše in stanovanja, da bi bili ljudje ob starostnem pešanju čim dlje doma in samostojni. Bistve-ni del svetovnega prizadevanja za starosti prijazne občine in mesta je tudi ozaveščanje

ljudi o starosti prijazni gradnji ter pomoč pri preurejanju hiš in stanovanj, da so bolj primerna in varna za stare ljudi.

V Sloveniji je 750.000 ljudi starejših od petde-set let. Raziskava o tem, kaj ljudje na starost potrebujejo, zmorejo in hočejo (Staranje v Sloveniji, 2013), je pokazala, da morajo do svojega stanovanja prehoditi povprečno dob-rih petnajst stopnic. Tisti, ki živijo v pritličju, imajo večinoma nekaj stopnic zaradi podkle-tenih hiš, precej jih živi v prvem nadstropju, nekateri v še višjih brez dvigala. V visoki starosti je vsaka stopnica lahko ovira, da bi človek prišel iz svojega stanovanja na prosto in nazaj. Če pa se giblje s pomočjo hoduljice ali vozička, ga stopnice obsodijo na zapor v lastnem stanovanju.Ovir za varno samostojno življenje v starosti je v stanovanjih še cela vrsta. Kopalnica z visoko kopalno kadjo, v katero starejši človek težko pride, predvsem pa je zelo nevarno, da pade in se polomi. Še nizke tuškabine imajo svojo

nevarnost – mokra tla drsijo. Veliko laže in varneje je že, če namestimo po zidu ob kadi, stranišču in umivalniku držala, da se človek prime, ali če je v kadi montiran kopalni sedež. In če kupimo za par evrov vsaj nedrseč tepih, ki se prisesa na tla.Veliko naših vrat je preozkih za invalidski voziček. Pri gradnji ali adaptaciji stanovanja je dobro pomisliti na širino vrat. Po kapi, po kaki nesreči ali v onemoglosti se nam lahko bistveno poveča gibljivost, če se vozimo po stanovanju in ven na vozičku.Tudi pragovi, ki jih sicer zlahka prestopimo, so takrat, ko človek opeša in ne more več dvigati nog, pogost »kamen spotike«; človek lahko pade in se poškoduje. Največ smo gradili med letoma 1970 in 1990. Kdo je tedaj mislil, da se bomo postarali!Po Evropi je zadnja leta prilagajanje stanovanj prvi in najbolj množičen ukrep »dolgotrajne oskrbe« – pravzaprav priprave na samostojno življenje ob starostnem pešanju. Gradbene svetovalne službe občanom svetujejo, kako ▶


verjetno ni bilo več toliko …Preveč obveznosti se je nabralo, količinsko nisem zmogel več toliko treninga. Kljub temu sem še naprej redno nastopal na reprezen-tančnih tekmah. Rezultati seveda niso bili več tako dobri, kljub temu pa sem bil z njimi glede na razmere zadovoljen. Kasneje sem nastopil še na daljših gorskih maratonih, ki so primer-ni za zrelejša leta, ko imamo tekmovalci za seboj že tudi nekaj izkušenj. Leta 2011 sem bil v Podbrdu šestnajsti, leto dni kasneje v Švici osemnajsti, leta 2014 sem bil še v Koloradu, kjer sem osvojil petnajsto mesto. Za gorske maratone naj povem, da ni nujno, da so dolgi 42 km, se pa običajno vrtijo tu nekje.

Je bil tek tvoj prvi šport?Moj prvi konjiček je bil športno plezanje, kjer sem imel odlične mentorje. Med njimi je bil tudi Marko Čar, in tudi zato se vsako leto, če se le ne prekriva s kakšnim drugim podobnim dogodkom, zelo rad udeležim domačega Mar-kovega teka. Na šolskih tekmovanjih je moj talent za tek kmalu opazil Borut Malavašič in tako sem se priključil še atletskemu krožku. Do konca osnovne šole sem združeval oba športa. S prehodom v srednjo šolo pa sem se povsem posvetil atletiki, ki sem jo še naprej treniral pod Borutovim vodstvom. Sprva sem tekmoval na tekaških tekmovanjih vseh vrst: od krosov, cestnih tekov, atletskega stadiona do gorskih tekov. Za gorski tek in tek na dolge proge sem se povsem specializiral šele z vstopom v člansko kategorijo.

Kakšen je tvoj odnos z Mitjo? Že od malih nog sta bila velika tekmeca.Brez poštenega odnosa in dobrega sodelovanja najbrž ne bi dosegla takih rezultatov. Obema je zelo pomagalo, da sva imela drug drugega. Navsezadnje smo že kot starejši dečki sodelo-vali. Skupaj z njegovim očetom Edvinom, ki je poznal razmere v Italiji, smo potovali ter hodili na tekmovanja. Že takrat se je nakazovalo, da lahko dosegamo dobre rezultate. Oba sva študirala v Ljubljani in si pomagala pri študiju. Tudi danes se slišiva in se še vedno srečujeva na tekmah.

Gorski tek je zelo naporen šport, kot lahko slišimo.Je naporen šport, vendar je tekma naporna toliko, kot si jo narediš sam. Predvsem je pomembno, da tekmuješ v okviru svojih zmož-nosti in čim bolj sproščeno. Meni je zelo všeč, da na gorskih tekmah lahko sodelujejo tudi rekreativci, na stezi se recimo lahko pomerijo samo najboljši med najboljšimi. Všeč mi je tudi zato, ker se dogaja v naravi. Ko prideš na vrh (cilj), imaš pred sabo prekrasen razgled. Predvsem pri tekih gor-dol je poleg dobre fizične pripravljenosti potrebna tudi boljša tehnika teka, saj se na spustih dosegajo kar velike hitrosti.

Po »zatišju« si bil v zadnjem obdobju spet bolj dejaven. Samo letos si pritekel nekaj vidnih rezultatov.Poleg omenjene zmage na ljubljanskem

maratonu sem res kar uspešno nastopil še drugod. Udeležil sem se svetovnega prven-stva v Bolgariji in končal na 36. mestu, sedmi sem bil na tekmi za svetovni pokal v teku na Šmarno goro ter postal državni prvak v skoraj domačih Gorah nad Idrijo, kjer sem za vse malo presenetljivo premagal Mitjo. Uspelo mi je osvojiti tudi pokal Slovenije v gorskih tekih, kjer sem na koncu zbral največ točk.

Se v mlajših kategorijah za »zlato gene-racijo« kuje nova?Žal se v mlajših kategorijah ne dela tako dobro, kot je bilo to pri nas. Vse prezgodaj se pri otrocih dela na specializaciji, kar pa v športu ni dobro. Prehitevanje prav gotovo ne prinese rezultatov, ki bi si jih želeli. Sekcija za gorske teke in Atletska zveza Slovenije bosta morala ugotoviti, kaj gre pri delu z mladimi narobe in se dogovoriti za bolj načrtno delo.

Tvoj prvi cilj je verjetno čim prejšnje okrevanje po poškodbi.Trenutno sem res izven pogona, vendar načrte za naslednjo sezono imam. Glede na mojo pripravljenost si bom v naslednji sezoni na-redil plan tekem. Največji motiv je evropsko prvenstvo v gorskih tekih, ki bo v začetku julija v Kamniku (tek na Veliko planino), dru-ga pomembnejša tekma je svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki bo v Italiji.

In na vratih še: Srečno, Peter! •

prilagoditi stanovanje. Sistemi za dolgotrajno oskrbo ali drugi javni skladi dajejo starejšim ljudem nepovratna sredstva za tako adapta-cijo (po navadi kakih 2.500 evrov) ali pa zelo ugodne kredite; podobno kakor ugodnosti za toplotno sanacijo stanovanj. Slovenija glede tega še zaostaja za Evropo, kakor tudi pri uvajanju sodobnega sistema za dolgotrajno oskrbo ali pri gradnji sodobnih domov za stare ljudi v krajevnih skupnostih.Glede staranja in priprave na velik delež starih ljudi so najbolj ozaveščene starosti prijazne občine. Javne urbanistične službe, ki izdajajo gradbena dovoljenja, so pri nas najbližja pot, da bi sledili evropskim sosedom pri prilagaja-nju stanovanj in hiš za starost. V teh službah delajo gradbeni strokovnjaki, ki potrebujejo le nekaj dodatnega znanja o prilagajanju sta-novanj za starost, da bi lahko prevzeli novo pomembno poslanstvo v svojih skupnostih: svetovanje občanom, kako naj preurejajo svoje hiše in stanovanja za starost. Te službe usmer-jajo z dovoljenji in inšpekcijo tudi gradnje in

vzdrževanje javnih stavb v kraju; tudi pri njih je zelo pomembno, da so zgrajene in urejene tako, da so prijazne starim ljudem.V zadnjih letih je bilo glede tega že precej na-rejenega z vidika invalidom prijaznega urejanja okolja, zlasti s pločniki in rampami. Vse, kar je prijazno invalidom, je prijazno vsem starejšim ljudem in prav tako družinam z majhnimi otroki, saj imajo invalidski voziček, hoduljica

in otroški voziček enako radi ravne in gladke poti.Starosti prijazne občine v Sloveniji so torej tudi pri sistematični javni skrbi za prilagajanje stanovanj in javnih stavb najbližje svetovnemu prizadevanju, da ljudem v starosti olajšajo gibanje in povečajo samostojno življenje v znanem domačem okolju, ki ga je star človek najbolj navajen. •

Srečanje starejših, oktober 2016. Igrali in peli so člani tamburaške skupine Bisernica iz Reteč. Jožica Kacin


žirovske

IZŠTEKANI NAJSTNIKI IN STARŠI, KI ŠTEKAJOAna Praznik

Žirovska osnovna šola že nekaj let organizira zanimiva in dobro obiskana predavanja za starše. Lani nam je Marko Juhant spregovoril o pogrešanih napotkih za starše, letos (v sredo, 23. novembra) pa sta se Leonida in dr. Albert Mrgole osredotočila na najstnike. Nabito polna glasbena učilnica je jasno pokazala, da nas vzgojna vprašanja zanimajo in da si jih želimo tudi v prihodnje.

Če smo starši ob rojstvu prvega otroka pogrešali navodila za uporabo, jih ob prehodu v najstništvo včasih še bolj. V knjižnicah sicer obstaja na metre knjig o vzgoji, a nobena ni napisana prav za našega otroka. Starši se včasih bojimo odločno »ugrizniti« v vzgojo, saj se bojimo porazov, nesporazumov in napačnih odločitev. A idealnih staršev in otrok ni. Obstajajo pa zakonitosti, ki nam pomagajo, da izstopimo iz začaranega kroga in začnemo graditi odnose povezanosti. Psihoterapevta dr. Albert in Leonida Mrgole (več o njima lahko pre-berete na www.vezal.si) sta bogate dvajsetletne izkušnje pri vzgoji strnila v knjigi Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Priznavata, da sta se največ naučila drug ob drugem in ob lastnih štirih otrocih. V uri in pol trajajočem predavanju še zdaleč nista mogla obdelati vseh najstniških tem, dotaknila pa sta se nekaterih najbolj žgočih. V prvem delu sta spregovorila o izgubljanju in vnovičnem vzpostavljanju stika z najstnikom, v drugem pa sta osvetlila nekaj »plesov«, v katere se lahko ujamemo starši. Ko pride otrok v najstniška leta, številni starši ugotavljajo, da se je odprla nova fronta, ki še poslabša razmere na drugih »bojiščih«. Pokažejo se vrzeli v partnerskem odnosu, med sodelavci in drugje. Mnogi se zaradi občutka nemoči umaknejo iz odnosov z malodušno ugotovitvijo »nič se ne da« ali »naš je nemogoč«. Zakonca Mrgole pa sta večkrat ponovila, da se pri vzgoji vse da in da imamo vedno na voljo popravni izpit – če se le potrudimo zanj. Pot na bolje se začne pri ozaveščanju tistega, kar nosimo v sebi že od otroštva. Ko nam najstnik s svojim obnašanjem nastavi ogledalo, hitro ugotovimo, da ravnamo z njim enako kot so naši starši z nami, čeprav smo trdno sklenili, da ne bomo ponavljali njihovih vzorcev ...Starši si moramo prej ali slej priznati, da pri vzgoji delamo napake. Te

so sestavni del življenja in večinoma niso tragične. Naša prva naloga je, da ustvarimo v družini varno vzdušje. To pomeni, da omogočimo otrokom, da si sami pridobijo dobre in slabe izkušnje, da se zanje zanimamo, jih poslušamo (tudi če se ne strinjamo z njimi) in jim zaupamo. Najstnik mora občutiti brezpogojno ljubezen in sprejema-nje, da nam lahko zaupa tudi svoj poraz. Mi pa se pogosto odzovemo narobe in začnemo izgubljati stik z njim. Lahko se ujamemo v različne »plese«. S preveliko popustljivostjo izgubimo vzgojno moč, pogosto nas zapeljejo nenadni čustveni izbruhi, ki so kot aprilsko vreme. Ko najstnik začuti, da ga hočemo nenehno »komandirati«, seže iz kljubovalnosti po »prepovedanem sadežu«. Hitro ugotovi, ali samo grozimo ali pa bo res občutil posledico, če ne bo naredil tistega, kar smo se dogovorili. K odraslosti mu bomo najbolj pomagali tako, da ga bomo naučili izbirati ravnanje, za katerega bo znal sam nositi posledice, tako da odgovornosti ne bo prelagal na druge. Ko najstnik zabrede v težave, je zelo pomemben naš odziv. Če vzamemo reševanje problema izključno v svoje roke, ga prikrajšamo za veliko izkušenj in mu sporočamo, da je nesposoben in mu ne zaupamo. Če problem zanikamo in se mu izogibamo, ta vseeno ostane. Najbolje je, da se lotimo reševanja skupaj: premišljeno, postopno in dosledno. Začnimo pri lažjih vprašanjih, veselimo se vsake še tako majhne zmage in vztrajajmo. Tako kot pravi pregovor: Ni velik tisti, ki nikoli ne pade, ampak tisti, ki vedno znova vstane. •

Starši z zanimanjem prisluhnejo napotkom o vzgoji otrok. Leonida in dr. Albert Mrgole sta govorila o težavah z najstniki. Ana Praznik

PESNIK DR. MIKLAVŽ KOMELJ NA GIMNAZIJI JURIJA VEGE

Blažka Rupnik, Karmen Strel

»Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa – nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela.« (Oton Župančič)

Maturanti idrijske gimnazije smo se tistega lepega dne z malenkostnim cmokom v grlu in vedenjem, da je pred nami pogovor z izjemno unikatnim posameznikom, kar malce preveč ležerno zleknili na stole šolske predavalnice in se preprosto – prepustili toku. V pogovoru z dr. Miklavžem Komeljem smo se spraševali

o nujnosti poezije, o minljivosti, smrti in življenju, o delu tega izjemnega ustvarjalca – kot pravi sam, ne pisca pesmi, temveč pisca verzov. A tok je kmalu udaril v nas, podrl

naša primitivna pričakovanja in nas potopil v svet novih dimenzij, v svet novih realnosti. Ne samo njegova poezija, tudi on sam podira meje nam znanega. Sije in poje. •

Blažka Rupnik in Karmen Strel v pogovoru s pesnikom. Jaka Jež


NA POLJU TUDI POMOŽNO NOGOMETNO IGRIŠČE

Gregor Mlinar

V teh dneh smo poleg nogometnega igrišča pri Osnovni šoli Žiri začeli z gradnjo pomožnega nogometnega igrišča, ki bo namenjen pred-vsem treningom in tekmam mlajših selekcij. Z izravnavo terena se bo izboljšala tudi poplavna varnost na območju Polja. Podjetje Izvir, ki je naredilo projekte, ureditev načrtuje tako, da se bo ob poplavah voda iztekala v reko Soro. •

BLAGOSLOV OBNOVLJENE KAPELICE V STARIH ŽIREH – UVOD V PRAZNOVANJE BOŽIČA

Anton Mlakar

Kdaj je bila zgrajena kapelica ob stavbi Kultur-nega središča v Starih Žireh, ni znano, vemo pa, da se je v njeni okolici v zgodovini zvrstilo veliko pomembnih dogodkov. Še pred sto leti je bil to center Žirov, ki je bil ponos krajanom. Zob časa pa je naredil svoje. Krajani smo spoznali, da bo potrebno kapelico obnoviti. Okoliški prebivalci so jo vzeli za svojo, jo čuvali in vzdrževali, čeprav stoji na občinski zemlji, kar pomeni, da je kapelica njena last. Zato smo se leta 2015 obrnili na občino in prosili za finančno podporo. Finančni plan za leto 2015 je bil sprejet, zato je občina investicijo prestavila na 2016. Proračun je zagotovil sredstva za okna in vrata. Ostalo so prispevali krajani Starih Žirov, saj je kapelica ponos tega predela. Na razpis, ki ga je občina objavila za stavbno pohištvo, se je prijavilo več kandidatov. Izbran

Obnovljena kapelica bo odslej spet v ponos Žirov. Škoda, da obnove ni dočakal sosed Janez Bekš – bil bi vesel.

Jožica Kacin

je bil Niko Trček. Dela je pričel 26. septembra z demontažo starih vrat, ki so bila osnova za izdelavo novih. Podrli smo oltar in ga shranili na primernem mestu. Uredili in delno obnovili smo tudi poškodovane dele oltarja. Zidarska dela in pleskanje je opravilo Zidarstvo Stano-nik. Ta dela so bila končana konec novembra, decembra pa so bila vgrajena nova vrata. Na koncu smo temeljito očistili oltar s kipom Marije z Jezusom v naročju ter ga postavili v kapelico. Njeni skrbnici Ivanka Bekš in Slavka Poljanšek sta poskrbeli za okrasitev in ureditev grede. Kapelica je bila s tem pripravljena za blagoslov. Tako je bila v petek, 16. decembra, ob 18. uri, slovesnost ob zaključku obnove. Zbralo se je veliko ljudi. Bil je enkraten večer. Razsvetljena obnovljena kapelica je izstopala iz teme kot svetlobni žarek, ljudje s prižganimi svečkami pa kot zvezdnato nebo. V takem prijetnem razpoloženju je zapel otroški pevski zbor in naznanil pričetek slovesnosti. V govoru so prisotni slišali nekaj o kapelici in poteku prenove. Župnik Igor Jereb je kapelico bla-goslovil, mimoidočim pa priporočil pozornost Mariji z detetom. Sledil je dolg sprevod s priž-ganimi svečkami in božičnim petjem proti

farni cerkvi. V napolnjenem božjem hramu smo svečke ugasnili. Pričela se je maša, ki je naznanjala predbožično devetdnevnico. •

MIKLAVŽ PRINESEL DEFIBRILATOR

Jožica Kacin

Defibrilator, napravo za oživljanje ob srčnem zastoju, imajo tudi v PGD Žiri. Simbolično jim ga je prinesel Miklavž. Defibrilator bodo namestili na vidno mesto na steni gasilskega doma. V PGD Žiri je letos opravilo tečaj in izpit iz oživljanja za prve posredovalce enajst članov, kar pomeni, da so poleg posredovanja ob nesrečah in požarih usposobljeni tudi za delo z defibrilatorjem. • Defibrilator je prevzela pomočnica poveljnika za prvo pomoč v društvu Lili Mlinar. Ivan Albreht

Gregor Mlinar


žirovske

DOBRA BERA OB KONCU LETA Jožica Kacin

Ob koncu leta opravimo pregled dela, seštevamo uspehe in morebitne poraze. Če bi sodili po nagradah in priznanjih, ki so jih prejeli naši občani oziroma rojaki v teh dneh, bi lahko rekli, da je to tudi čas podeljevanja priznanj in nagrad. Gotovo ni naključje, da je žirovska bera tako bogata.

Rojak dr. Lojze Gostiša, založnik, urednik in znanstvenik, je 22. novembra prejel Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. Na predvečer odprtja knjižnega sejma jo vsako leto podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije za poslovne uspehe, inovativnost in kreativnost ter upoštevanje najvišjih standar-dov v slovenskem založništvu in knjigotrštvu.

Toni Erznožnik je bil pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije nominiran za obrtnika leta. Kot ustanovitelj in direktor podjetja Lesko, podjetja za proizvodnjo in trgovino, se je uvrstil med šest najboljših slovenskih podje-tij. Na slovesnosti, ki je bila 1. decembra na Gospodarskem razstavišču, je prejel priznanje obrtniški vzor.

Skupina raziskovalcev, ki jo sestavljajo stro-kovnjaki iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Silvaprodukt Ljubljana in M Sora, je prejela Puhovo priznanje. Podeljuje se za pomembne dosežke na področju razvojne dejavnosti, za izume in razvojne dosežke ter uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso. V skupini ima kot izdelovalka oken pomembno vlogo M Sora z Barbaro Šubic in dr. Alešem Ugovškom.

Društvo restavratorjev Slovenije vsako leto podeljuje priznanja in nagrado za presežna dela pri konservatorstvu in restavratorstvu. Letos je priznanje Mirka Šubica dobila tudi mag. Nuška Dolenc Kambič (Šemončkova iz Starih Žirov). Slovesnost je bila 21. novembra v Narodni galeriji v Ljubljani.

Alpina pa je prejela posebno nagrado v kon-kurenci spletnih trgovcev.

Žirovci smo tako bogatejši za najmanj pet nagrad in priznanj. Gotovo je med nami še kdo, ki je bil prav tako opažen, vendar glas o tem ni prišel do našega uredništva. Če bomo izvedeli še kaj spodbudnega, bomo z veseljem poročali tudi o teh dosežkih.

Naj bo nadaljevanje pisanja o prejemnikih priznanj in nagrad dobra popotnica v 2017 in želja, da bomo prihodnje leto poročali o

novih uspehih. Nagrajencem in prejemnikom priznanj čestitamo, da pa bo branje bolj raz-gibano in zanimivo, je vsak od prejemnikov nagrade ali priznanja predstavljen na drug način.

DR. LOJZE GOSTIŠA, SCHWENTNERJEV NAGRAJENEC

mag. Viktor Žakelj

Nagrada je namenjena knjigotržcem, torej podjetnikom. Lavoslav Schwentner je bil namreč tako rekoč prvi vidnejši slovenski knjigotržec in kulturni delavec obenem, oboje v žlahtnem pomenu besede. Žirovski rojak Lojze Gostiša je, mutatis mutandis, tudi. Gostišev Lojze je »self-made«, sa-morastnik. Njegova podjetnost je gotovo podedovana; od kod njegova brezmejna zavezanost knjigam in likovni umetnosti, ne vem. Verjetno gre tudi v tem primeru za skrivnostno igro genov.

Spoznal sem ga relativno pozno. Slok, s črno torbo, avtom – vedno v gibanju. Pri ocenje-vanju drug drugega sva bila zadržana. Z moje

strani nič posebnega, a kaže, da sva si v tem podobna. Počasi sem začel spoznavati njegovo delo, ne njega. Komunikacij na začetku namreč ni bilo. Sčasoma je ugotovil, da sem uporaben. Lojze je praktičen mož, je pač Gostišev.Spoznam njegov »ekonomski suport« – njego-vega sorodnika Toneta Majzlja. Po Lojzetovi zaslugi se seznanim s slikarjem Francetom Miheličem, možem pisateljice Mire Mihelič. Res zanimiv mož! Gostiša mu postavi razstavo v Kašči.Počasi drug drugega luščiva kot čebuli. Marsi-katero njegovo kamrico mi odpre najin skupni prijatelj, akademik dr. Matjaž Kmecl. Lojze rad pravi, da je Matjaž njegov dolgoletni šef (kako poslovno zveni), a ta inteligentni in izobraženi profesor mu je veliko več, je njegov spiritus agens, intelektualno gibalo; danes, ko telesno slabi, pa mu je univerzalna opora.Žiri je spoštovana učiteljica Končanova po-imenovala »kraj na koncu sveta«. Od nekdaj in še vedno je dolina šentflorjanska, kjer pa se rojeva neverjetno število uspešnih podjetnikov in vrhunskih izobražencev. Prvih nekaj ostane v Žireh, drugi morajo v zdomstvo. Razumljivo in zato razložljivo.Otroka Lojzeta je moralno-etično profilirala mati, na katero je ostal neskončno navezan, s tem pa tudi na Žiri. »Omožatila« ga je partizanščina – kultivirani Bogdan Osolnik, njegov edini intimus, ga je namreč dokončno nazorsko in politično izbrusil. Kasneje profe-sionalno raste ob vidnih slovenskih politikih in umetnikih. Z akademikom Kmeclom ga rotiva, naj za božjo voljo te stike anekdotično zabeleži. Žirovska trma se ne da, tudi svojega življenjepisa ni napisal.Da se je poglobil v delo Franceta Miheliča iz Virmaš (Loško gospostvo), slikarja kurentov, ki so prapramistika (Mrtvi kurent, npr.), razu-mem. A kaj ga je privedlo do Janeza Vajkarda Valvasorja, fenomena slovensko-italijanske krvi, ki je v svojih dvainpetdesetih letih bil in naredil za nekaj življenj, ne vem. Lojze je njegov grafični opus predstavil v dobrih desetih letih kot nihče pred njim. Ključno njegovo delo je Iconoteca Valvasoriana. Danes jo imajo vse pomembnejše svetovne knjižnice. Doktor Gostiša se je z njo trajno zapisal v slovenski zgodovinski spomin, kajti: verba volant, scripta manent (prevod: besede letijo,▶

dr. Lojze Gostiša v Galeriji DPD Svoboda Žiri, 19. 6. 2015. Darjan Kacin


napisano pa ostane). Z leti sva se le spoznala, točneje: spoznal sem ga jaz. Hvala Knjižnici Ivana Tavčarja, hvala podjetju Sora, da sem mogel njega in drugega našega velikega rojaka, pisatelja Vladimirja Kavčiča, predstaviti in shraniti v lokalni knjižnici. Zbirki njunih knjig sta neizmerno bogastvo našega kraja. Hvala tudi Lojzetu in družini Kavčič za donacijo.In Žirovci?Kot vedno doslej: nevplivni del kulturne populacije kraja to ceni. Za večino aktualne lokalne kulturno-politične elite pa je dr. Lojze Gostiša prevelik, je Triglav, ki ga ne morejo spraviti v svoja skromna »podstrešja«. Tudi Vladimirja Kavčiča niso mogli, še celo Mihe Nagliča ne, ki je Žirovec par excellence, in je Žiri z Občasnikom promoviral kot nihče doslej. (Zadnja leta se trudi, da bi postal eden od njih. Sizifovo delo. Na srečo.)Spoštovani: ne obupajmo! Že zaznavam imena, ki bi znala razpihati to duhovno meglo, ki nas – zavedajoč se ali ne – vse tlači.Potrudil se bom, da bo dr. Lojze Gostiša in še kdo od uveljavljenih rojakov/rojakinj postal in ostal (vidni) del žirovske gospodarske, politične in kulturne podobe.Žiri in Žirovci si to vendarle zaslužimo. Mar ne?

TONI ERZNOŽNIK, LESKO, NOMINIRAN ZA OBRTNIKA LETA

Jožica Kacin

1. decembra je v bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že štirinajsta slav-

nostna prireditev ob podelitvi naziva obrtnik leta in promociji mojstrskih izpitov. Med nominiranci je bil tudi Toni Erznožnik, usta-novitelj in direktor podjetja Lesko, ki je med drugim letos aprila praznovalo petindvajset let uspešnega dela.

Obrtnik leta je postal Štefan Pavlinjak, Roto Group, drugim pa so podelili naziv obrtniški vzor. Zbrane je nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor, ki na prihodnost gleda z optimizmom. Makroekonomski kazalci že tri leta kažejo optimalno solidno gospodarsko rast. Poudaril je pomen obrtnikov za stabilnost države, hkrati pa se zaveda, da gospodarstvo ne more biti uspešno brez politične stabilnosti, ki pa jo morata zagotoviti politika in vodstvo države. Tonija Erznožnika je za obrtnika leta predla-gala Območna Obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka. Ob tem naj povemo, da je to že peta nominacija iz loške zbornice, kar kaže, da imamo na našem območju veliko uspešnih podjetij. »Nominacija mi je v veliko čast pred-vsem zato, ker so me predlagali in potrdili moji stanovski kolegi, ki dobro poznajo pod-jetje in moj prispevek k njegovem razvoju. To je dokaz, da spoštujejo moja prizadevanja in usmeritve,« je povedal Toni Erznožnik. Komisija pri Obrtno-podjetniški zbornici Slo-venije je med številnimi prispelimi predlogi na podlagi strogih kriterijev, kot so bonitetna oce-na, zaposlovanje, plače, dohodek, štipendije, investicije, inovativnost in razvoj, izbrala šest nominirancev, ki so se potegovali za obrtnika leta. »Po moji oceni smo največ točk dosegli pri investicijah, saj smo v zadnjih letih zelo intenzivno vlagali v posodobitev tehnološke opreme,« je pojasnil direktor podjetja. Letos so postavili novo linijo za proizvodnjo oken, ki je stala 1,5 milijona evrov in so jo v celoti financirali iz lastnih sredstev. Na to, da se vedno več podjetij odloča le za investicije, ki jih je sposobno izpeljati brez posojil, je v na-govoru obrtnikom ugotavljal tudi predsednik republike Borut Pahor. »Okna v Lesku izdelujejo z najnovejšo ge-neracijo inovativnih CNC-naprav s pomočjo nove generacije rezil za visoko kakovostno obdelavo lesa. Tako lahko izpolnijo tudi najbolj zahtevna naročila. Pri tem dosegajo izjemno natančnost, hkrati pa omogočajo hitro dobavo,« je navedeno v obrazložitvi. Toni ob tem dodaja, da ima Lesko velik potencial in prednost v inovativnosti in prilagodljivosti, saj so poznani predvsem po oknih različnih oblik in videza. »Nova tehnologija je podjetju omogočila razvoj inovativnega lesenega okna Woody, ki je znotraj brez zasteklitvene letvice,

zunaj pa ima leseno masko. Sistem omogoča uporabo različnih vrst lesa na zunanji strani, različno barvo oken zunaj in znotraj, enostav-no vzdrževanje in dolgo življenjsko dobo,« je bilo slišati v obrazložitvi k priznanju, ki ga je voditeljica prireditve ob razglasitvi obrtnika leta, prebrala pred številnim občinstvom in uglednimi gosti iz politike in gospodarstva. To je velika čast za ustanovitelja in direktorja podjetja Tonija Erznožnika in njegove najbližje, ki so Tonija spremljali na prireditvi, kot tudi za predstavnika predlagatelja podpredsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka Matjaža Oblaka. Nominacija pa je tudi promocija za kraj in občino, kjer imamo veliko uspešnih podjetij. »V podjetju Lesko, proizvodnja in trgovina Žiri, hodijo po neuhojenih poteh. Delajo ko-rake, za katere so prepričani, da so pravilni, čeprav orjejo ledino. Vedno so odprti za nove, smele ideje in nenavadne rešitve. Zdi se jim, da lahko na le tak način ustvarijo nekaj več in bolje,« je še zapisano v obrazložitvi. Specializirani so za izdelovanje oken za zahtevnejše objekte, ki jim mora biti zaradi posebnosti zgradb ali spomeniškega varstva prilagojeno tudi stavbno pohištvo. Trenutno izdelujejo 410 škatlastih oken za stavbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ljubljana. Nasled-nje leto bodo opremili mošejo v Rusiji. Posel je vreden okrog 700 tisoč evrov. Njihova okna bodo tudi v elitni palači na Dunaju in Linzu v Avstriji. Dela imajo več kot dovolj, težav s pokritostjo v proizvodnji pa niso imeli niti pred časom, ko so morali zaradi nizke cene rublja skoraj povsem prekiniti sodelovanje z Rusijo, kjer so imeli največ naročil. Trenutno imajo enaindvajset zaposlenih, številni so z njimi rasli že kot štipendisti. Toni pravi, da je tak način pridobivanja novih kadrov najboljši. Tudi predsednik države Borut Pahor je v nagovoru na podelitvi priznanj spomnil na izobraževanje in ocenil, da se to vedno bolj približuje potrebam gospodarstva. Tudi zanimanja za obrtniške poklice med mladimi je več. V Lesku imajo dobro delovno ekipo. Vsi skupaj in vsak posebej prispevajo k uspešnosti pod-jetja, za kar jim je Toni hvaležen. Prav tako je hvaležen svoji družini, ki ga podpira, mu pomaga in že vsa leta živi s podjetjem. Zaradi vsega tega vztraja, tudi če pridejo težave. In te so v poslu pogoste. Spreminjajo se raz-mere na trgu, zakonodaja, kupci. »Nikoli ni bilo lahko in tudi v prihodnje ne bo šlo brez trdega dela, odrekanj in neomajne vztrajnos-ti,« je prepričan Toni Erznožnik. »To žirovski podjetniki, ki delamo v delovno intenzivnih panogah, dobro vemo. Nikdar se nismo pre-tirano opirali na druge niti razmišljali o ▶

Toni Erznožnik s priznanjem obrtniški vzor. Jožica Kacin


žirovske

pomoči države. Ta podjetniku pomaga že s tem, da mu zagotovi vsaj znosne pogoje za delo oziroma mu ne nagaja,« se nasmehne Toni Erznožnik ter doda: »Le lastno delo in znanje, predvsem pa razvoj in prilagajanje zahtevam trga ter vlaganje dobička nazaj v podjetje, so porok za uspeh. Pa še nekaj je, kar odlikuje dobra podjetja in tudi Žirovce,« je prepričan Toni. »Pripadnost! To se je izkazalo tudi letos, ko smo v Žireh sklenili, da naše Alpine ne damo. Za zdaj kaže, da prizadevanja niso bila zaman.«

PUHOVO PRIZNANJE M SORI

Jožica Kacin

21. novembra so bila v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesnost ob podelitvi najvišjih nagrad v znanosti – Zoisovih nagrad in na-grad za življenjsko delo, Zoisovih priznanj ter priznanj Ambasador znanosti in Puhovih priznanj. Slavnostni govornik je bil predse-dnik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je znanstvenike in raziskovalce nagovoril tudi kot akademski kolega, ki prihaja iz znanstvenoraziskovalnih vrst. Njegovo po-znavanje tega področja je velo tudi iz govora na prireditvi, ki smo jo lahko spremljali v neposrednem prenosu na drugem programu televizije Slovenija.

Letos sta bili podeljeni dve Puhovi priznanji. Za razvojne dosežke v lesarstvu ga je dobila

Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek. Osebni arhiv

raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo stro-kovnjaki iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Silvaprodukt Ljubljana in M Sore, ki je uspešno združila znanje in novo razviti material v novo inovativno okno Wintherwax.Iz M Sore sta priznanje prejela Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek.

VELIKOKRAT SANJAM OKNABarbara Šubic

»V otroštvu nisem sanjala, da bom v domačem kraju proizvajala okna, zdaj pa okna velikokrat sanjam,« je citat, s katerim sem v Cankarjevem domu začela predstavitev raziskovalne skupi-ne, s katero smo v novembru prejeli Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju lesarstva. Puhovo priznanje se podeljuje vsako leto skupaj s Zoisovimi priznanji in nagradami ter priznanji ambasador znanosti Republike Slovenije, vse skupaj pa v slovenskem znan-stvenem prostoru veljajo za najprestižnejše nacionalne nagrade, ki jih podeljuje Mini-strstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ekipo, ki je prejela Puhovo priznanje, sestavljamo: prof. dr. Miha Humar, doc. dr. Boštjan Lesar in dr. Nejc Thaler iz Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo, Gregor Rep iz podjetja Silvaprodukt ter Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek iz podjetja M Sora. Priznanje pa je bilo podeljeno za razvoj oken, narejenih iz termično modificirane smrekovine, katerih površina je premazana z voski. Glavni pred-nosti tovrstnih oken sta uporaba termično modificirane smreke, s katero povečamo to-plotno izolativnost oken, ter voskov, s katerimi ohranimo naraven videz lesa in zagotovimo vodoodbojnost lesenih okenskih okvirjev. Uporaba voskov na oknih tudi na zunanjih površinah je inovacija v svetovnem merilu. Kot pove že uvodni stavek, nisem nikoli razmi-šljala, da bom, ko bom »velika«, razvijala okna. Pravzaprav nisem vedela, da tak poklic sploh obstaja. Da pa bom kot gradbena inženirka dobila službo v domačem kraju, pa se mi je zdelo praktično nemogoče. Ponudila se je pri-ložnost, pustila sem službo za nedoločen čas v Ljubljani ter sprejela mesto tehnologa v M Sori. Za to sem se odločila, ker se mi je zdelo, da bo usklajevanje družinskega življenja in službe tako veliko lažje. Tukaj se moram zahvaliti M Sori, ki me je sprejela, saj ni vedela, kaj lahko doprinesem podjetju – jaz, brez kakršnega koli znanja o oknih, pa tudi ne. V osmih letih pa se človek nauči marsičesa. In spoznala sem, da so okna, ki jih stranke poznajo samo kot element, skozi katerega gledamo, ga po potrebi odpremo in nekajkrat na leto pomijemo, za proizvajalce oken veliko več kot to. Razvoj in

izdelava oken sta kompleksna procesa in nas povezujeta tako z lokalnimi dobavitelji (les) kot s svetovnimi multinacionalkami (steklo) ter najrazličnejšimi poklici; na razvojnem delu z znanstveniki iz cele Evrope (razvoj lepil, barv, okovja), na aplikativnem pa z gradbe-niki in arhitekti. Povezava teorije in prakse, za kar se velikokrat izpostavlja, da manjka v slovenskem gospodarskem prostoru, je pri nas torej nekaj vsakdanjega. In prav to, da lahko utemeljimo skoraj vsako odločitev in izbiro materiala na povsem znanstveni ravni, je tisto, kar nas loči od konkurence iz zaradi česar smo tako uspešni na slovenskih in evropskih razpi-sih. V zadnjih petih letih smo imeli kar deset uspešno oddanih projektov. Zadnji odobreni projekt Evropske komisije in Obzorja 2020, za katerega smo izvedeli v novembru, nam v celoti financira doktorja znanosti iz tujine za obdobje enega leta. In tako se dečki v mozaiku poznavanja oken sestavljajo. Zavedati se moramo, da se glavni razvoj oken v svetovnem merilu dogaja v središču Evrope (Nemčija, Avstrija), in Slovenija tukaj prav nič ne zaostaja. Zato je za nas velikokrat lažje prodati naše izdelke »čez lužo«, čez katero koli lužo. Stalno izvažamo v Kanado, Ameriko in Novo Zelandijo. Vsa naročila pa so butična in izdelki narejeni po meri. Fleksibilnost in kakovost, to je tisto, kar iščejo ozaveščene stranke, ki si gradijo nizkoenergijske hiše. V številnih državah takih oken ne moreš niti kupiti. Vsi projekti in sodelovanja z domačimi in evropskimi inštituti nam omogočajo ostati povsem v vrhu svetovne industrije oken, hkrati pa meni osebno omogočajo ravno pravo mero izobraževanj in potovanj, da ostane delo dinamično in čas hitro mine. Vse dosedanje delo pa se je letos nekako združilo v Puhovem priznanju. Tega smo bili res veseli. Je prizna-nje, da delamo dobro tudi na znanstvenem področju in da je dosežke prepoznala tudi država. To je spodbuda za nadaljevanje dela po začrtani poti.

SADOVE ŽANJEMO Z USPEŠNIMI PRIJA-VAMI PROJEKTOV IN PRIZNANJI dr. Aleš Ugovšek

Da bo moja poklicna pot povezana z lesom, mi je bilo položeno že skoraj v zibelko. Kot sin mizarja sem se z lesom srečeval od malih nog, z izdelavo notranjega pohištva in montažo lesenih ograj pa celo srednjo šolo in fakul-teto. Po končani diplomi sem se zaposlil na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete in tam delal do zagovora doktorata. Vedno sem imel željo, da bi ostal na fakulteti kot asistent in kasneje profesor, a takratne razmere pri ▶


zaposlovanju v javnem sektorju temu niso bile naklonjene. Na mojo srečo sem v času podiplomskega študija spoznal Barbaro in posledično tudi M Soro, za katero prej, resnici na ljubo, še nisem slišal. Že lep čas pred opravljenim doktoratom sem stopil v kontakt s podjetjem in se po spletu srečnih okoliščin takoj po zagovoru tam tudi zaposlil kot vodja projektov. Tudi v mojem primeru gre velika zahvala vodstvu podjetja, da je bilo pripravljeno takšno delovno mesto ponuditi »dohtarju«, ki ni še nikoli delal v

mag. Nuška Dolenc Kambič v Narodni galeriji v Ljubljani,21. novembra 2016. Osebni arhiv

gospodarstvu. Že od vsega začetka sem bil trdno odločen, da naredim vse, kar bo v moji moči, da pove-žemo naše podjetje in raziskovalne ustanove s skupnimi raziskovalnimi projekti, čemur je bilo vodstvo podjetja vedno in brez zadržkov naklonjeno. Sadove žanjemo z uspešnimi prijavami projektov in ne nazadnje tudi v obliki Puhovega priznanja. Priznanje mi je osebno v velik ponos, ker vem, da za tem stoji več let medsebojnega sodelovanja in dobrih odnosov, ki niso sami

po sebi umevni. Zato tudi verjamem, da bodo taki še desetletja ne glede na to, kam bodo naše poklicne poti v prihodnosti zavile. Delo, ki ga opravljam, mi je v veselje, me navdihuje in izpopolnjuje, v njem uživam. Včasih ga kar težko jemljem kot službo, ker je v Sloveniji splošna miselnost, da ti mora biti v službi ves čas malo »težko«, zase pa tega res ne morem reči. Ampak kot za vse stvari v življenju tudi za to velja, da ni samoumevno in da je največ odvisno od odnosov z ljudmi, s katerimi delaš in sodeluješ.

PRIZNANJE MIRKA ŠUBICA ROJAKINJI NUŠKI DOLENC KAMBIČ Maja Justin Jerman

Društvo restavratorjev Slovenije vsako leto podeljuje priznanja in nagrado za presežna dela na področju konservatorstva in resta-vratorstva.

Letos je priznanje dobila tudi mag. Nuška Dolenc Kambič (Šemončkova iz Starih Ži-rov) za izjemno uspešno zasnovo in izvedbo konserviranja-restavriranja kipov baročne Kalvarije iz Šmarij pri Jelšah. Delo, za katero je dobila priznanje, je obravnavala tudi v svoji magistrski nalogi, saj se je v njej ukvarjala prav z vzroki za propadanje in reševanjem omenjenih baročnih kipov iz Šmarij pri Jelšah. Že leta 1998 je prevzela vodenje konservator-sko-restavratorskih posegov na lesenih plasti-kah šmarske Kalvarije, prvič pa se je z njimi

srečala že leta 1986 kot študentka. Od takrat se je kljub pomanjkanjem finančnih sredstev in ob vzporednih večjih restavratorskih projektih ter vodenju oddelka za les na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine izredno zavzemala za celovito obnovo lesenih polihromiranih plastik Kalvarije in za posta-vitev muzeja. Šmarska Kalvarija ima štirinajst kapel in je ena zadnjih Kalvarij na Slovenskem ob prelomu 18. stoletja. V štirinajstih kapelah je po skupinah postavljenih 43 kiparsko zelo kakovostnih baročnih kipov v naravni velikos-ti. Nuška ima veliko zaslug ne le za obnovo omenjenih baročnih kipov, ampak tudi za to, da so v kapele postavili kopije in da jim je originale uspelo postaviti v novi Muzej baroka, ki tudi po njenih zaslugah stoji nedaleč stran. Priznanje Mirka Šubica pa je najbrž Nuški Dolenc poleg omenjenega še posebej drago, saj je poimenovano po enem prvih slovenskih restavratorjev, ki je izhajal prav iz znamenite družine Šubic iz Poljan, ki je dala in še daje toliko znamenitih slikarjev, arhitektov in tudi restavratorja.

Rojakinji Nuški iskreno čestitamo in upamo, da nam bo nekoč v Kulturnem središču Stare Žiri predstavila svoje obsežno in opaženo delo.

ALPINI NAGRADA V KONKURENCI SPLETNIH TRGOVCEV

Nives Markelj

Na tekmovanju Spletni trgovec leta je spletna trgovina www.alpinashop.si osvojila nagrado za Spletnega trgovca leta 2016 v kategoriji Fashion.

Izbor zmagovalcev tekmovanja Shopper's Mind Spletni trgovec leta 2016 temelji na podatkih največje raziskave o spletnem nakupovanju Shoppers's Mind, ki poteka v partnerski iz-vedbi podjetja Ceneje, d. o. o., in raziskovalne agencije Valicon. Letos je zajela 22.633 mnenj slovenskih spletnih kupcev. Raziskava je bila

Ob podelitvi priznanj: mag. Darko Dujič (Ceneje.si), Nives Markelj (Alpina), Danica Omerčen (Ceneje.si). Arhiv ceneje.si

osnova za izbor zmagovalcev, pred razglasi-tvijo nagrad pa se je zbrala tudi strokovna

komisija, ki je pregledala rezultate raziskave in potrdila pravilnost glasovanja. •


žirovske

SV. MARTIN, ZAVETNIK NAŠE FARNE CERKVE, MOŽ RAZUMA IN PRAVIČNOSTI

Maja Justin Jerman

Minule dni močno medijsko izpostavljeni ku-stos Narodne galerije, dr. Ferdinand Šerbelj, je v okviru 9. Lenčkovega večera Muzejskega društva Žiri predaval o sv. Martinu.

Tudi slednji je močno prisoten v mislih verni-kov, pa ne samo zaradi priljubljenega marti-novanja, ampak predvsem zaradi 1700-letnice svetnikovega rojstva, ki ga zaznamujejo šte-vilni evropski narodi. Široko razgledani in s podatki opremljeni kustos z veliko smisla za naracijo nam je natrosil kar nekaj zanimivih dejstev v povezavi z zavetnikom naše farne cerkve. Ena izmed zanimivosti iz življenja sv. Martina je, da je izhajal iz rodu rimskih vojakov, saj je v cesarjevi vojski tako kot oče tudi sam služil dvajset let. V drugem obdobju svojega življenja pa se je posvetil povsem dru-gačnemu, izrazito duhovnemu poslanstvu, saj se je popolnoma predal krščanski veri, njene-mu širjenju in združevanju. Bil je med prvimi nemučenci Zahoda, posvečen za svetnika. S svojim vojaškim in siceršnjim znanjem, saj so ga poznali kot moža razuma in pravičnosti, je pripomogel k poenotenju krščanstva, ko se je boril proti arijanski hereziji. Tako kot je poenotil krščanstvo, ga je tudi širil, predvsem v takrat še pogansko Galijo, pri čemer si je

Oltar sv. Martina v žirovski farni cerkvi. Tanja Mlinar

pomagal z ustanavljanjem novih samostan-skih skupnosti in samostanov z obilo znanja in sposobnosti organizacije še iz vojaškega obdobja. Tako nam je dr. Šerbelj predstavil Martina v popolnoma drugačni podobi, saj ga danes bolj poznamo po legendi o goski in kot zaščitnika vina, o čemer pa predavatelj pravi, da je bolj posledica ljudske folklore in poganskih zahvalnih slavij po bogati jeseni. V drugem delu predavanja smo sledili pregledu pomembnejših likovnih upodobitev sv. Mar-tina, od katerih so najstarejšo (iz leta 1250) našli v Šmartnem na Pohorju. Sicer je Martin pri nas tretji najpogostejši svetnik, največkrat upodobljen po legendi, ko daje beraču del svo-jega vojaškega plašča, še več pa je upodobitev sv. Martina kot škofa z gosko. Umetnostno je najbolj dovršena več kot štiri metre velika slika sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro, delo Jurija Šubica iz znamenite podobarske družine Šubic iz Poljan. Na koncu je dr. Šerbelj opozoril na pomembnejše Martine v slovenski književnosti: od znamenitega Levstikovega Krpana, Cankarjevega Kačurja, Aškerčevega Martina, ki se negotov vrača z »živega« sejma, in seveda do znamenitega Martinka Spaka iz prvega slovenskega romana, ki ni imel prav veliko martinovskega v sebi. Na koncu nismo mogli mimo Ferdovega priljubljenega vpra-šanja, koliko f-jev je v Levstkovem Martinu Krpanu, pri čemer smo relativizirali čistost slovenskega jezika, ki se je skozi zgodovino moral spreminjati in prevzemati iz drugih jezikov, zato si puristični Levstik najbrž ni dovolil nobene prevzete besede na f. Prav tako se nismo izognili današnji popularnosti

svetnika – ne zaradi njegovega deljenja plašča beraču, pač pa zaradi botrstva pri nastajanju vina, kar pa je že del novodobne folklore, ki smo se ji posvetili na koncu ob polni mizi. Še prej pa nas je dr. Šerbelj, kustos Narodne galerije, presenetil in obdaril z informacijo o svojem življenjskem delu, odkritju dragocenih baročnih del Fortunata Berganta Prestarja in Ptičarja. Zgodbo o odkrivanju in umeščanju umetnin, kamor sodijo – v Narodno galerijo – smo poslušali z zadržanim dihom. Res, naš gost je zanesen pripovedovalec, širok pozna-valec in ljubitelj številnih podrobnosti, ki bolj ali manj spremljajo likovno umetnost, njene avtorje in zgodovino ter nam jo na ta način približujejo. •

ERASMUS+ AIRNET – SPOZNAVANJE DRUGAČNIH KULTUR IN IZMENJAVA ZNANJ

Maj Kristan

Na Gimnaziji Jurija Vege Idrija je potekal projekt Erasmus+ AirNet. V njem poleg idrijske gimnazije sodeluje še pet različnih šol iz Anglije, Španije, Nemčije in Francoske Gvajane. Zadnji zbor šol bo v Nemčiji, kamor se bodo dijaki odpravili marca prihodnje leto. Kot predzadnja pa je na vrsto prišla idrijska gimnazija, ki je v drugem tednu novembra gostila delegacije iz Anglije, Španije in Nem-čije. V Žireh so gostovali trije nemški dijaki. Cilji projekta, ki ga financira Evropska unija, so spoznavanje drugačnih evropskih kultur, izmenjava znanj ter sodelovanje v internacio-nalnih skupinah. V sklopu tedna so na idrijski šoli potekale različne delavnice na temo zraka.

Na njih smo skupaj izdelovali vodne rakete, merili lastnosti zraka, modelirali letala in izdelovali mobilne aplikacije. Obiskali pa smo tudi Postojnsko jamo, podjetje Pipistrel ter

Institut Jožefa Stefana v Ljubljani. Tovrstne izmenjave prinesejo veliko koristnih in lepih izkušenj ter navsezadnje tudi nove prijatelje in poznanstva. •

Maj Kristan (v rdeči jopi) s skupino dijakov. Jošt Rovtar


VESELI DAN KULTURE Z ŽIROVSKIM OBČASNIKOM

Maja Justin Jerman

Na ta veseli dan so bila odprta vrata tudi v Kulturnem središču Stare Žiri, in sicer predstavitvi že 46. številke Žirovskega občasnika, ki je tudi letos izšel v paketu dveh zvezkov: Občasnika in knjige Atentat na Alpino. Zadnjo je spodbudilo letošnje dramatično dogajanje v zvezi z žirovsko tovarno.

V prvem delu pogovora s soustvarjalci, ki ga je vodil glavni urednik Miha Naglič, se je s prebranim odlomkom iz svoje knjige Sanje s šolskega avtobusa, predstavila pisateljica in urednica Tončka Sta-nonik. O svojem delu se je sicer že temeljito razgovorila v jedrnem intervjuju Občasnika. Pogovor razgrinja uspešno zgodbo urednice in pisateljice, ki je klekljanje na Žirovskem umestila v slovensko književnost, kot pravi naslov intervjuja. V nadaljevanju večera se je Miha Naglič pogovarjal z Andrejem Bolčino, ki je kot komandir policijske postaje v Žireh služboval v letih 1952–1965. Z zanimanjem smo prisluhnili zgodbicam, pred-vsem njegovim Cvetkam iz Žirov, ki so se iz takih ali drugačnih razlogov izmuznile iz zapisa v Občasniku. Veselje kulturnega dneva se je nadaljevalo z urednikovo najavo

Večer so oblikovali Tončka Stanonik, Miha Naglič in Andrej Bolčina, na kitari Rebeka Cankar in Timotej Pivk. Tanja Mlinar

SPOMINI NA OTROŠTVO

mag. Lucija Rupret

Letošnji cikel razstav v Galeriji v zvoniku se je končal v prvi polovici novembra z razstavo domačina, žirovskega likovnega samorastnika in člana društva ŠmaR, Cirila Stanonika. Njegova dela smo si lahko ogledali od 6. do 13. novembra.

Upokojeni čevljar, ljubiteljski fotograf in slikar je svojo strast do li-kovnega ustvarjanja občutil že kot otrok, vendar ga je življenjska pot vodila v čevljarsko šolo in potem Alpino. Šele po upokojitvi so ga spet zamikali čopiči in barve, predvsem akrilne in oljne. Omenjena razstava je njegova prva, slikar je likovni samouk, ki se v nobeni obliki ni likovno izobraževal ali izpopolnjeval in je po koncu otroštva, z izjemo fotografije, pravzaprav prekinil z likovnim ustvarjanjem. Šele čez mnogo let je ponovno našel čas in voljo za slikanje in je javnosti, kot rečeno, prvič predstavil številna cvetlična tihožitja tulipanov, vrtnic, sončnic, planik in drugih cvetlic. Čeprav likovne kakovosti razstavljenih del ni mogoče presojati po ustaljenih kriterijih, zaradi svoje tenkočutnosti vendarle izstopata sliki viharnika – navdih zanj je avtor dobil na enem izmed planinskih pohodov, ki se jih rad udeležuje – in šopka telohov, ki so krasili domače stopnišče. V sicer živobarvni razstavi omenjeni sliki presenečata s svojo umirjeno, harmonično, celo poduhovljeno barvno lestvico. Usklajenost med motivom in barvo daje obema slikama sim-bolni značaj. Pogled na odmrli viharnik, ki še vedno kljubuje vremenu, vzbuja misel na vztrajnost, neomajnost in optimizem, medtem ko telohi, te preproste in čudovite bele zimske cvetlice, v tihi sivini pripovedujejo o neskončnem krogu življenja in obetajo skorajšnjo pomlad. Avtor je razstavil tudi več prizorov krajin: očetovo rojstno hišo na Gabrški

Gori, domačijo Pr' Kolišarju v Žirovskem Vrhu, v kateri je njegov oče preživljal otroštvo, svojo rojstno hišo Pr' Kališarju na Selu in cerkev sv. Ane na Ledinici z okolico. Njegove krajine so spomini, dokumenti njemu ljubega, a izginjajočega sveta. Danes mnogi naslikani prizori v naravi v enaki obliki ne obstajajo več. Ne nazadnje je potrebo omeniti tudi razstavljene božično-novoletne voščilnice z »bodeničjem«, svečkami in otroškimi motivi, ki jih je slikar več let ljubeče oblikoval za svoje vnuke in druge sorodnike. Videti je, da Ciril Stanonik vidi veličino in lepoto narave v njeni prepros-tosti. Njegovo priložnostno obujeno veselje do slikanja je svojevrsten samouški izraz navdušenja nad življenjem in vsega lepega v njem. Opazi in s čopičem »zapiše« drobne iskrice, jih reši pred pozabo in z njimi razveseli druge. •

prihodnjega srečanja, kjer bo podrobneje predstavljena knjiga Atentat na Alpino. Šele po prebrani knjigi, sestavljeni iz 30 pri-spevkov, bomo kompetentni poslušalci in sogovorci v sledenju žirovski kriminalki, ki po lanskih uspešnih protestih vendarle prehaja v znosnejši žanr. •

Ciril Stanonik opazi in s čopičem »zapiše« drobne iskrice, jih reši pred pozabo in z njimi razveseli druge. Darjan Kacin


žirovske

30 LET ŠAHOVSKE TRIM LIGE

Marko Kavčič

Organizirano igranje šaha se je v Žireh začelo leta 1963 z ustanovitvijo Šahovskega kluba Alpina. Žirovski šahisti so igrali na raznih turnirjih in prijateljskih dvobojih. V 70-ih le-tih prejšnjega stoletja so se z ekipo vključili v gorenjsko ligo. Ker klub ni imel pravega prostora, so v Žireh tekmovali predvsem po gostilnah in v osnovni šoli, največkrat v gostilni Sora, ki je danes ni več (nekdanji Dom upokojencev). Decembra 1980 so ša-histi dobili svoj prostor v Družbenem domu Partizan. Žal so se kmalu potem nad žirovski šah zgrnili temni oblaki. Klub ni več deloval, posledično ŠD Alpina ni več sodelovalo v gorenjski ligi in tudi turnirjev v Žireh ni bilo več.

Jeseni 1986 sem žirovske šahiste ponovno aktiviral z ustanovitvijo trim lige. Letos pomladi je bila končana jubilejna trideseta sezona. Tekmuje se v pospešenem šahu (15 minut po igralcu), hitropotezno (5 minut po igralcu) in letos prvič še na 10 minut. Liga poteka vsako sredo (do lani je bil igralni dan torek) v zimskem času od novembra do marca. Vsak posamični turnir (pospešeni ali hitropotezni) je tekmovanje zase. Sodelovanje na enem turnirju ne pogojuje sodelovanja na ostalih. Do sezone 2011/12 je potekalo tudi ekipno tekmovanje (pospešeni šah).

Sprva smo nekaj sezon šahirali v DD Partizan. Kasneje smo se preselili v gostišče Pr' Župa-nu. Zaradi zasedenosti ali zaprtja lokala smo nekajkrat gostovali v Domu na Goropekah in gostišču Pr' Zet. Od druge polovice 90-ih prejšnjega stoletja dalje se šahovska Trim-liga igra v prostorih TK Kamšk. Prvi termin po novem letu je zadnjih deset let rezerviran za gostovanje v Poljanah v gostilni na Vidmu. Zadnja leta uvajamo prakso še drugega gosto-vanja na Vidmu v februarju.

V tridesetih letih je na vseh tekmovanjih (ekipno in posamično) skupaj sodelovalo 160 igralcev iz Idrije, Cerknega, Poljanske doline, Škofje loke in Žirov. Nekaj jih je bilo celo iz Ljubljane, Celja in Jesenic. Najstarejši udeleženec lige je bil Mirko Sobočan (1922), najstarejši še aktivni je Adolf Križnar (1931). V 90-ih prejšnjega stoletja je nastopal tudi današnji predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez.

V prvi sezoni 1986/87 je bilo 10 ekip (Alpina, Čevljarska, Hell's Angels, Umag, SG, Šus, Kla-divar, SEM, Veterani in Osnovna šola). Število se je z leti spreminjalo. Nekaj je bilo novih, nekatere so prenehale z igranjem, druge so se preimenovale in združevale. Vseh različnih ekip je bilo 21. Po letu 2002, ko je nastopalo še 8 ekip, je število začelo upadati. Ekipna liga je bila ukinjena leta 2011, ko so bile prijavljene le še tri skupine (Šus, Alpina in Mix). V 26 sezonah ekipne lige se je naslova prvaka veselilo devet različnih ekip. Največ (6 naslo-vov) sta si priborili Muc-Color in Palamuhi. Ostali, ki so osvajali nalove so še: Alpina, Berači, Mizarstvo Oblak, Idrija, Cerkno, Poljane in Šus. Za ekipe je nastopalo 113 igralcev.

Ob ekipni ligi je enkrat mesečno (prva sreda v mesecu) na sporedu še HP-turnir. Tekmovanje v HP-šahu se je začelo v sezoni 1987/88, leto pozneje kot ekipno tekmovanje. V vseh 29 zaključenih sezonah (vključno z letošnjo) je bilo odigranih 151 HP-turnirjev. Posamičnih zmag se je veselilo kar 22 različnih igralcev. Daleč največ turnirjev (57) je osvojil Matej Ušeničnik. Več kot 10 turnirskih zmag so zabeležili še Aleš Kopač (17), Vojko Reven (14) in Tone Eniko (12). Sezonskih zmagoval-cev je bilo je 8. Matej Ušeničnik je bil prvak kar 14 sezon. Naslove HP prvaka so osvajali še: Aleš Kopač, Jože Čadež, Roman Trček, Vojko Reven, Vinko Tavčar, Franci Pečelin in Jani Pevc.

Posamično tekmovanje na 15 minut se je

igralec Št. partij Osvojene točke UspešnostAleš Kopač 146 134,5 92,1%Silvo Kovač 42 38 90,5%

Matej Ušeničnik 389 339,5 87,3%Jani Pevc 43 37 86,0%

Milan Brglez 62 53 85,5%

Tabela petih najbolj učinkovitih posameznikov v ekipnem tekmovanju.

igralo ob koncu sezone. V prvi sezoni 1986/87 je sodelovalo 22 igralcev. Na turnirju, kjer je vsak igral z vsakim, je zmagal Tone Eniko. V naslednjih sezonah do leta 2001 so se ude-leženci prek kvalifikacijskih skupin uvrščali v finalni turnir dvanajsterice. Po letu 2001 do sezone 2011/12 smo zaradi manjše udeležbe do prvaka prišli brez kvalifikacij. Zadnjih pet sezon, ko ni več ekipne lige, se najboljši šahist v kategoriji 15 minut izlušči po seriji turnirjev. Sistem tekmovanja se prilagaja številu udele-žencev (Bergerjev, kombiniran z izločanjem ali švicarski). Letos bomo prvič dobili še prvaka v kategoriji 10 minut. V 30-letni zgodovini tega tekmovanja je bil s 17 osvojenimi naslovi prvaka daleč najuspešnejši Matej Ušeničnik. Sledita mu Vojko Reven s petimi in Tone Eni-ko s štirimi naslovi. Med zmagovalce sezon so se vpisali še Vinko Tavčar, Aleš Kopač, Jure Rupert, Miha More in Marko Kavčič. Skupno je na tekmovanjih posamično, v kategoriji 15 minut, nastopalo 82 šahistov.

Pred tremi sezonami, ko je žirovski šahovski trim ligi že začela pojemati sapa, je šahovsko dogajanje od Škofje Loke do Žirov popestril Matjaž Mazzini z organiziranjem tekmovanja za pokal Poljanske doline. Žirovski turnir iz te serije se igra v restavraciji Sklednik.

V zadnjih letih so stare analogne šahovske ure zamenjale moderne digitalne. Prav Ma-tjažu se moramo zahvaliti, da je tudi prek Športne zveze Škofja Loka pridobil več novih ur, ki jih od letošnje sezone uporabljamo tudi v Žireh. •

Šahovska trim liga pri Kamšku. Nastja Kavčič


ŽIRI OPEN – NAJBOLJŠI DOMAČI ŠAHIST MATEJ UŠENIČNIKMatjaž Mazzini

V čudovitem ambientu restavracije Sklednik je bil v soboto, 26. novembra 2016, v organizaciji žirovskih šahistov, ŠD Poljane in Športne zveze Škofja Loka, 2. Žiri open v pospešenem šahu, ki je štel tudi za prvenstvo Občine Žiri v pospešenem šahu ter obenem kot predzadnji turnir v ciklusu šestih turnirjev za pokal Poljanske doline 2016.

Turnirja se je udeležilo 22 igralcev iz Žirov, drugih krajev Poljanske doline, Železnikov, Idrije, Kranja, Radovljice in Ljubljane. Turnir je bil relativno močan, saj so bili med 22 igralci kar štirje z ratingom nad 2000 ratinških točk oziroma trije mojstrski kandidati (MK). Igralec z najvišjim ratingom je bil MK Dušan Zorko iz Kranja z ratingom 2.342, najboljši žirovski igralec pa prvokategornik Matej Ušeničnik z ratingom 2.013. Med starejšimi pa sta opazno nastopala starosta žirovskega športa in šaha Adolf Križnar ter MK Silvo Kovač iz Idrije. Najmlajša in obenem edina osnovnošolka pa je bila lanska udeleženka evropskega prvenstva do 14 let Katarina Mazzini, ki je na koncu osvojila odlično 7. mesto v skupni razvrstitvi.

V sedmih kolih turnirja s časovno omejitvijo 15 minut na igralca je bilo v slabih štirih urah odigranih več izredno napetih partij po švicarskem sistemu, v katerih je prevladovalo pet najvišje ratingiranih igralcev. Na podlagi dodatnega kriterija, imenovanega bucholz (seštevek osvojenih točk nasprotnikov), je prvo mesto osvojil Dušan Zorko pred Metodom Logarjem, Sašem V. Jančigajem, Silvom Kovačem in Matevžem Lotričem (vsi 5 točk).

Do zadnjih sekund zadnjega kola pa se je odvijal tudi napet spopad za najboljšega igralca iz Žirov, v katerem je na koncu tako kot lansko leto slavil Matej Ušeničnik pred Romanom Trčkom ter Tonetom Enikom.

Splošna ocena je, da je bil letošnji turnir predvsem zaradi prijateljskega razpoloženja, prijetnega ambienta restavracije Sklednik ter bogatega nagradnega sklada, v katerega so nagrade prispevala številna žiro-vska podjetja ter Občina Žiri, zelo uspešen. Morda smo pogrešali le

kakšnega domačina več, saj je turnir glede na švicarski sistem igranja, ki omogoča igranje približno enako močnih igralcev, primeren za vse, tudi neratingirane ali morda manj izkušene igralce, ki praviloma merijo moči s sebi enakimi. Zlasti pa je presenetljiva odsotnost mlaj-ših, šolarjev, kar je pokazatelj, da resnejšega pristopa k igranju šaha tako v Žireh kot na območju celotne Poljanske doline med mlajšimi igralci praktično ni. Poljanska dolina tako ostaja bela lista na šolskem šahovskem zemljevidu Slovenije, in to navkljub številnim projektom Šahovske zveze Slovenije, med katerimi izstopa zlasti projekt »Šah v šole«, ki je namenjen prav popularizaciji šaha med osnovnošolsko mladino in razvijanju različnih pozitivnih osebnostnih lastnosti, ki jih prinaša šah: borbenosti, potrpežljivosti, obvladovanja čustev ter poglobljenega razmišljanja in kombinatoriki.

Šah v svetu v zadnjem času tudi zaradi novih superzvezdnikov, Magnusa Carlsen in Sergeja Karjakina, najmlajših velemojstrov v vsej šahovski zgodovini (oba pri 14 letih) ter tudi zaradi številnih možnosti igranja na internetu, doživlja pravi preporod. Glede na vse te trende povečevanja obiska tudi na ciklusu Poljanske doline tako že začenjamo z odštevanjem za naslednji Žiri open novembra 2017, za katerega upamo, da se ga bo udeležilo še več domačih igralcev in bo sčasoma postal tradicionalen dogodek, ki bo vsako leto pripeljal številne šahiste iz različnih krajev Slovenije ter Žiri tudi v tem smislu postavil na zemljevid Slovenije.Več o pokalu Poljanske doline in rezultatih tudi na www.facebook.com/pokalpoljanskedoline/ •

Turnirja, ki je bil v prostorih Sklednika, se je udeležilo dvaindvajset igralcev. Med njimi so bili trije mojstrski kandidati. Matjaž Mazzini

NAŠ VRT

Maja Justin Jerman

Matic Sever, avtor članka na naslednji strani, odpira serijo prispevkov v Žirovskih stopinjah o vrtovih. Matica smo v Žireh srečali že večkrat. Najprej smo ga spoznali kot gojitelja trajnic in sodelavca gospe Jute Krulc na Lenčkovem večeru, posvečenem krajinski arhitektki Juti Krulc ob premieri filma Staneta Sušnika Čakam na kresnice. Prav tako je na Kržišnikovem vrtu letos jeseni imel delavnico o pripravi zimskega vrta in kot je obljubil, se bomo ob različnih priložnostih v Žireh še srečevali. Sicer pa je avtor številnih strokovnih knjig o trajnicah in urednik ene izmed slovenskih revij o urejanju vrtov. Verjamemo, da bo za Žirovce, ljubitelje in negovalce vrtov z že kar veliko izkušnjami in znanja kot tudi za začetnike, tovrstno branje zanimivo. ▶

Matic Sever


žirovske

VRT JE NAŠE OGLEDALO

Matic Sever

Morda se zdi na prvi pogled taka izjava nenavadna. Morda zato, ker je okrasni vrt povprečnega državljana precej novodobna iznajdba, pa tudi sicer Slovenci nimamo kakšne presunljivo bogate zgodovine vrtnega ustvarjanja oziroma je bilo le-to domena peščice najbogatejših. Na tem mestu ne bom opisoval vrtnih opravil, pravil razmeščanja rastlin in drugih elementov, ugotavljanja tipa tal, lege ter vseh drugih okoljskih dejavnikov, ki so pomembni za oblikovanje vrta. Dotaknil se bom tistega dela, ki je nujno potreben pred oblikovanjem želja. Je pogosto prezrt oziroma se o njem ne govori neposredno, je kar nekako zavit v papir funkcionalnih potreb, hipnih idej, želja in trenutnih všečnosti lastnika vrta. Vse našteto namreč pogosto pristane na neplodnih tleh, kar je razbrati ravno z vrta. Se torej res znamo vprašati, kod smo in kaj potrebujemo za lepo življenje?Naslov tudi ni nenavaden, če pomislimo, s čim vse človek sporoča o svoji osebnosti in odnosu do vsega in vsakogar okoli sebe. Navadno tako sporočilnost opazimo predvsem v kulturi oblačenja in pozdravljanja, kulturnem udejstvovanju. Kaj pa vrtna kultura? Ali ni že sam vrt oblikovan po nekih osebnih smernicah, ki kažejo tudi na naše nazore, včasih celo temperament? Ne bom sodil, kaj pomenijo rdeče vrtnice na predvrtu ali romantičen angleško obarvan kotiček za posedanje pa povsem divje obrasel ribnik. In koliko šele vrt pove o človeku, ki ne upošteva svojih potreb in želja, pač pa je narejen za navduševanje sosedov ali mimoidočih. Vprašanjem ni konca. Zakaj se lahko nekateri dobro počutijo tudi na odprtih vrtovih in drugi le zastrti ob svoji hiši z gromozanskimi temno zelenimi živimi mejami, ograjami in celo zidovi? Kaj pomeni peščen ali le z grobo obdelanim kamenjem tlakovan dovoz in dvorišče? Da lastnik nima denarja za asfalt ali pri nas tako občudovane betonske tlakovce? Zakaj je na nekaterih vrtovih videti le samoniklo, po mnenju mnogih dolgočasno divje drevje in ne kakšne močno izstopajoče, morda celo pisanoliste sorte eksotične drevnine? Zakaj le še redki vztrajajo pri navadnem lesenem plotu brez lakov in barv? Je tudi za drevje in barvo zmanjkalo denarja ali pa morda zgolj nimajo smisla za lepo? Nisem prepričan, da se za vsem tem skriva kakršno koli pomanjkanje. Nasprotno. Vse pogosteje za takimi podobami domujejo preprostost, stik z naravo in krajino, spoštovanje tradicije, svojevrstna samozavest in neobremenjenost z drugače mislečo večino.Zgoraj napisano seveda ne pomeni, da se dobre lastnosti človeka zrcalijo le v skromnem, enostavno urejenem vrtu. Tak primer opisujem samo zato, da malce predramim vsesplošno razmišljanje ali, bolje rečeno, nerazmišljanje, ki večino odplavi v utečene kalupe. Temu pa se je ven-darle dobro izogniti, saj drugače težko najdemo pot do samih sebe, ki pogosto vodi tudi skozi vrt. •

KROŽIŠČE – delovno na krožišču pri mostu pri Binetu, 26. 11. 2016.

ABONMA – Nostalgična komedija v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, 2. 12. 2016.

ADVENTNI BAZAR – prodaja izdelkov domače obrti v organizaciji KŽŠ, 3. 12. 2016.

V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV – letos je center še bolj okrašen.

Jožica Kacin Darjan Kacin

Lucija Kacin Lucija Kacin

Matic Sever


USPEŠNA POLETNA SEZONA SKAKALCEV – DOBRE UVRSTITVE PRIČAKUJEMO TUDI NAPREJ

Judita Oblak, predsednica kluba

Smučarskoskakalni klub Alpina Žiri (SSK Alpina Žiri) nadaljuje z močno tradicijo. V letošnji zimi bo klub predstavljalo 36 tek-movalcev in tekmovalk iz petih občin: Žiri, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Logatec (KS Rovte) in Idrija. Med bolj prepoznavnimi so Tomaž Naglič, član slovenske B-reprezen-tance ter Ema Klinec in Nika Križnar, članici slovenske ženske A-reprezentance.

SKK Alpina Žiri neprekinjeno deluje od usta-novitve leta 1974, pod drugimi okrilji pa že mnogo prej, saj zgodovina skokov sega v leto 1950, ko je bilo organizirano prvo tekmovanje na novi 25-metrski skakalnici. Iz našega kluba izhaja veliko državnih prvakov, v zadnjih sezonah pa naši tekmovalci redno posegajo po vidnejših uvrstitvah tudi v mednarodnem merilu. Po rezultatih klub zaseda tretje mesto (velja za sezono 2015/2016) v državi.Nordijski center društva je eden najsodob-nejših športnih centrov za osnovnošolsko mladino v Sloveniji, ki razpolaga z 8-, 15-, 26-, 40- in 60-metrsko skakalnico. Opremljen je s sodobno tirno vzpenjačo in plastificiranimi skakalnicami, kar omogoča trening skokov celo leto tako domačim kot tudi skakalcem in skakalkam iz drugih klubov. Urejena osvetlitev

in nova pridobitev iz začetka 2016 – ledena smučina na velikih dveh skakalnicah – sta še dodatni prednosti centra.Končujemo izgradnjo klubskega objekta, ki bo v prihajajočem letu tudi novi uradni sedež kluba. V poletni sezoni 2016 so nam naši športniki in športnice prinesli veliko lepih rezultatov na posameznih tekmah in v skupnih seštevkih pokala Cockta.Rok Oblak je v pri mladincih do 16 let osvojil naslov državnega prvaka in s 560 točkami 1. mesto v skupnem seštevku pokala Cockta mladincev do 16 let. Marcel Stržinar je pri dečkih do 15 let osvojil naslov državnega prvaka in s 466 točkami 1. mesto v skupnem seštevku pokala Cockta dečkov do 15 let. V kategoriji višje je na državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Ekipa v postavi Rok Oblak, Marcel Stržinar, Nace Erjavec in Urban Drlink je osvojila 3. mesto pri mladincih do 16 let. Ekipa v postavi Marcel Stržinar, Jaka Košir, Nace Erjavec in Erazem Stanonik je osvojila 2. mesto pri dečkih do 15 let. Ema Klinec, članica ženske A-reprezentance, je postala državna prvakinja do 20 let in osvojila 4. mesto na članskem državnem prvenstvu. Nika Križnar, prav tako članica ženske A-reprezentance, je bila druga na državnem prvenstvu do 20 let in s 470 točkami druga v skupnem seštevku pokala Cockta pri članicah.Erazem Stanonik je osvojil 3. mesto na držav-nem prvenstvu in 3. mesto v skupnem seštevku v pokalu Cockta za nordijsko kombinacijo. Ana Jereb je postala regijska zmagovalka pokala Cockta v kategoriji deklice do 13 let. Pri cici-banih in cicibankah smo osvojili 2. in 3. mesto na državnem prvenstvu ter 2. in 3. mesto v skupnem seštevku regijskega pokala Cockta.

Omenjeni rezultati dokazujejo, da se za skoke v Žireh ni bati. Zimska sezona je pred vrati. Tudi v tej sezoni klub poleg sodelovanj od svetovnega do regijskih tekmovanj nadaljuje bogato tradicijo organiziranja tekmovanj na različnih ravneh. Vsekakor je med njimi naj-bolj prestižna mednarodna tekma alpskega pokala, kjer v dveh tekmovalnih dnevih 21. in 22. januarja 2017 pričakujemo dekleta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije in Romunije. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo prav v Žireh v soboto, 24. decembra 2016, s tekmo deklet do 20 let ter mladincev do 16 in 18 let na veliki skakalnici začeli zimski del tekmovanj za pokal Cockta (državni nivo) v skokih in nordijski kombinaciji.Že 26. decembra 2016, na štefanovo, sledi na isti napravi pokalna tekma v skokih in nordijski kombinaciji za 14- in 15-letnike, 8. januarja 2017 bodo z nami še 12- in 13-le-tniki, ki bodo preizkusili manjšo, 40-metrsko skakalnico. Skakalci pridno trenirajo pod budnim vod-stvom trenerjev, drugi člani kluba pa bodo na skupnih akcijah poskrbeli, da bo center pripravljen, da v svoje smučine sprejme tudi predstavnike drugih klubov na treninge in večdnevne priprave.Vsi se veselimo snega in upamo, da ga zapade dovolj tudi za ureditev tekaških prog v bližini centra, na katerih bodo seveda dobrodošli vsi smučarskega teka željni občani in občanke.Klub s svojim odnosom in pridnostjo ostaja in postaja še večji promotor športa in kraja ter s tem priložnost za morebitne nove sponzorje. Vsem iskrena zahvala za zaupanje, novim pa povabilo za sodelovanje.Hvala vsem, ki verjamete v nas. Vabimo vas, da spremljate naše objave in napovedi ter se nam pridružite pod skakalnicami. Prepričani smo, da se boste z nami dobro počutili. •

Skakalci SSK Alpina v domačem nordijskem centru. Na sliki ni nekaterih najboljših: Tomaža Nagliča, Eme Klinc, Nike Križnar, ki so bili ob fotografiranju na tekmovanjih. Foto Viktor

Prvo soboto v decembru je bil zaključek plesnega tečaja za otroke. Pred polno tribuno staršev in drugih gledalcev je nastopilo več kot devetdeset predšolskih otrok in osnovnošolcev. Srečo Gaber

VELIKO ZANIMANJE ZA PLESNI TEČAJ


žirovske

ŠTEVILSKA PREDSTAV-LJIVOST,OBRAČANJE ČRK IN ČASI NA ČRTI: PODATKI ALI ZNANJE?dr. Apolonija Klančar

Večkrat smo že omenili, da je besedno spodbujanje, opominjanje ali siljenje, če v šoli pride do težav, ki so posledica nezrelega živčnega sistema, motenih telesnih zaznav in avtomatizmov, jalovo in tudi škodljivo.

Nemalo otrok nima številske predstavljivosti. Nimajo avtomatiziranega seštevanja do 10, a morajo kmalu računati do 20 in 100, potem pride na vrsto množenje … Četudi rešijo gore računov, še vedno delajo osnovne napake. Po mojih izkušnjah nimajo ponotranjenega pojma 'enota'. To hitro preverim z naslednjim testom: sprehodim se z enega konca blazine na drugega, da vidim, koliko korakov naredim pri tem. Potem povabim otroka, naj stori enako. Nekateri otroci se sprehodijo hitro, pri tem gledajo skozi okno ali celo govorijo z mano, pa vseeno povedo pravo število. Drugi pa delajo velike korake, pri tem gledajo svoje noge in včasih zazibajo cel trup naprej v priklon ter mukoma štejejo na glas. Posamezniki kljub pogledu v svoja stopala ne zmorejo običajne hoje in štetja obenem. Hodijo tako, da drugo nogo priključijo prvi in se popolnoma ustavijo ob vsakem koraku. Več kot očitno je, da nimajo avtomatizirane enote, da 'enote ne čutijo v telesu'. Pogosto imajo tudi iz tega izhajajoče težave z zaporednostjo in občutenjem časa.Število '3' je abstrakten simbol, ki ponazarja tri poljubne enote, npr. korake, jabolka, metre, otroke, minute. Kaj naredim? Otroka primem za roko in korakava. Ko hodiva naprej, štejeva naprej, ko nazaj, pa nazaj, vse samo do 10. Marsikdo tega ne zmore. Zato tudi težko čuti,

kaj pomeni 'več' in kaj 'manj', kaj pomeni sešte-jem = dam skupaj, in kaj odštejem = vzamem stran. Če otrok v telesu nima ponotranjenih teh osnovnih pojmov, težko reši račune kot ? + 5 = 9, pa čeprav so samo do 10 ali 20. V takih primerih ni smiselno delati vaj v zvezku, saj so te daleč nad trenutno otrokovo ravnjo in ga bodo samo frustrirale. Treba je iti na zgodnejšo razvojno stopnjo, ki nujno vključuje celo telo in rokovanje s konkretnimi materiali, npr. korakanje ali naštevanje kroglic. Ko otrok na tej ravni ponotranja in z dovolj vaje tudi avtomatizira, kaj pomeni 'enota', 'seštevanje' in 'odštevanje', bo lahko kaj hitro reševal ra-čune tudi do 100. Glavni problem je, da šolski sistem v takih primerih navadno ne dela na telesnem nivoju, predvsem pa redko ponudi dovolj vaje, da bi se postavili avtomatizmi. Ko pride do težav, pomaga z vajami v zvezku, ki so neprimerne. Potem se čudimo, da uspeha ni, da se otrok čedalje težje spravi k delu, je razdražljiv, se moti in sproti pozablja.Zaradi podobnega nerazumevanje razvojnih stopenj in ključne vloge telesa v procesu učenja imamo danes množice šolarjev, ki obračajo simbole kot 'b' in 'd'; '6' in '9'; '3' ter številne druge. Ti otroci imajo večje težave z držo, refleksi rok, včasih tudi z izgovorom in glas-nim branjem. Ko preko vaj grobe in srednje motorike trupa začutijo in obvladujejo tudi svoje roke, zmorejo diferencirati gibanje obeh rok. Poteku črke sledijo s prstom npr. znotraj ležeče osmice formata A4 (brez fine motorike svinčnika!) ter ta grafični potek povežejo z nje-govo glasovno podobo. Ko naredijo dovolj vaj, ki sledijo točno določenim razvojnim korakom, težave izginejo. Nič nenavadnega ni, da otrok na začetku najinega srečanja prebere odstavek, v katerem pomeša vse 'b'-je in 'd'-je, po pol ure omenjenih vaj pa vse te črke prebere pravilno.Kar se dogaja pri poučevanju angleščine, pa meji na katastrofo. Ni čudno, da je največ inštrukcij tako v osnovni kot srednji šoli prav iz angleščine. Veliko učiteljev po mojih izkuš-njah od otrok zahteva angleška pravila o rabi posameznih časov. Otrok se pravila sicer lahko nauči, a zaradi tega še ne zna rabiti jezikovnih struktur, niti najosnovnejših ne. V bistvu ne

ve, kaj sploh govori. Nekoč sem v 7. razredu za ponotranjaje koncepta 'slovnični čas' pri nivojskem pouku izvedla naslednjo vajo: na tla sem narisala črto in razložila, da črta, na kateri stojimo, pomeni 'zdaj, sedanjost', prostor pred nami 'potem, v prihodnosti', prostor za nami pa 'že prej, v preteklosti'. Te tri prostore smo opremili z imeni slovničnih časov: sedanjik, preteklik, prihodnjik. Igrali smo se takole: povedala sem stavek v slovenščini, npr. Zu-naj piha veter, Včeraj je odpadla matematika, Jutri pišemo glasbo, Ali mi posodiš svinčnik? Kam si dal mojo knjigo?, otroci pa so se morali postaviti na prostor ustreznega slovničnega časa. Večina sprva tega ni zmogla, pa čeprav smo delali v slovenščini! Ko smo si vsakokrat pomagali z 'zdaj, potem, že prej', je po nekaj vaje učenje steklo.Si predstavljate stisko otroka, ki v slovenščini 'ne čuti časa', mi pa hočemo od njega an- gleška pravila, ki jih ne razume, češ da ga tako 'učimo' tvorjenja in rabe treh angleških sedanjih časov? Po novem učnem načrtu za osnovno šolo ima otrok konec 9. razreda za seboj skoraj 900 ur pouka angleščine. Nič čudnega, da ima toliko otrok konec devetletke cmok, ko mora povedati kaj o sebi, in ne zmore speljati osnovnega pogovora v angleščini! Ne ker so neumni, leni ali nemotivirani – ker smo jih učili tako, kot da bodo vsi pisali angleške slovnice. Učili smo jih metajezika, ki mu niso kos niti v maternem jeziku, ne pa komunicirati! Koliko Slovencev bi vas debelo gledalo, ko bi od vas zahtevala definicijo rekla 'z dežja pod kap' (iz neke fotokopije iz kakega priročnika) ali strokovno razlago rabe pomožnega glagola biti v slovenščini? Pa da ne bo pomote: učni načrt ne zahteva učenja, še manj ocenjevanje pravil, ampak komuniciranje in rabo jezika v življenjskih in otroku zanimivih kontekstih. Ne zahteva fotokopij: 100 besed za živali, 40 za dele telesa, 70 za zelenjavo ali 20 rekel s področja zdravja, ki jih z lahkoto fotokopiramo iz kakega priročnika, damo otrokom in zadeva je rešena. Ko moj srednješolec prinaša take fotokopije, se zgrozim. Kje pa bodo otroci vadili, če ne v šoli? Če se naj učijo sami iz knjig, lahko delajo šolo tudi doma – kot občani. •

NORVEŽAN PETTER NORTHUG PONOVNO V ČEVLJIH ALPINE Nives Markelj

Med pripravami na pomembno sezono svetov-nega prvenstva je najbolj priljubljen norveški tekmovalec v teku na smučeh ponovno izbral Alpinine čevlje. Northug je z Alpino zelo uspešno sodeloval že pred leti, kar potrjuje skupno kar enajst zlatih

odličij na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Za menjavo opreme se je Petter odlo-čil v sklopu priprav na zanj zelo pomembno tekmovalno sezono, ki bo vrhunec doživela na svetovnem prvenstvu v Lahtiju, februarja 2017.Petter Northug se je tako pridružil vrhunskim tekmovalcem, kot so Finn Haagen Krogh, Anders Gløersen, Niklas Dyrhaug, Eirik Bran-dsdal, Johan Olsson, Marcus Hellner in Maxim Vylegzhanin, ki poleg slovenskih tekačev in biatloncev tekmujejo v Alpininih čevljih. • Petter Northug s čevlji. Arhiv Alpine


Marjeta Sporiš ODŠTEVANJE

Zvezde, pripete na črno blago,nad smrekami mesec kraljuje,

skovikanje sove ujame uho,spanec sanje pestuje.

Ura brezbrižno odšteva moj čas,gubo ob staro pristavi,

jutro odkriva sivino las,mladost se izgublja v daljavi.

Marjeta SporišODŠTEVANJEMarjeta Sporiš je začela pisati pesmi v srednji šoli. Navdih zanje ji dajejo narava, spomini iz preteklosti pa tudi vsakdanje doživljanje svojega bivanja. •Maja Justin Jerman

Matej RantSILENT (TIŠINA)Matej Rant se je s fotografijo začel ukvarjati ljubiteljsko. Pravi, da spomin zbledi, narava se spreminja, tudi predmeti se obrabijo, fotografija pa ostane. Matejeva služba je povezana s fotografijami. Zaposlen je v podjetju, kjer prodajajo fotoaparate in drugo fotografsko opremo, ena izmed dejavnosti pa je tudi vseh vrst fotografija. •Jožica Kacin

LOKALNA SCENA 2016DD Partizan, 17. 12. 2016 Darjan Kacin

1 Skupina Lintvern.2 Matjaž Zabukovec in Drago Kramperšek, skupina Lintvern.3 Skupina D'Zombies.4 Klemen Mlinar, skupina ASI/DSI. 5 Maja Kastelec, skupina Jar of flies.6 Skupina Raspotje.7 Vojko Erznožnik, skupina Lintvern.8 Eda Križnar in Davor Loštrek iz skupine Prelude.

5 7

4

6

1

2 3

8

01O B J A V E STOPINJE December 2016 • glasilo Občine Žirižirovske

koledar prireditev:DECEMBER 2016

sobota, 17.12.

nedelja, 25.12.

ponedeljek, 26.12.

četrtek, 29.12.

petek, 30.12.

ob 9:00

ob 17.30 in 20.00

ob 9:30

ob 10:30

ob 20:00

ob 21:00

TURNIR V ODBOJKITelovadnica OŠ Žiriorganizator: Klub žirovskih študentov

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTDPD Svoboda Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiri

NOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUTelovadnica OŠ Žiriorganizator: Trim As

BLAGOSLOV KONJBrunarica KK Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiri

POTOPISNO PREDAVANJE: Z MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEPreddverje kinodvorane

ROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIpred Zadružnim domomorganizator: Mladina PGD Žiri

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA NAJMLAJŠE S STENOM VILARJEM

SILVESTROVANJE NA PROSTEMS SKUPINO »IKEBANA«pred Zadružnim domomorganizator: občina Žiri

ob 15:30

ob 21:00

koledar prireditev:DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016

ob 9:00sobota, 17.12. ob 9:00ob 9:00sobota, 17.12. ob 9:00sobota, 17.12.

ob 17.30 nedelja, 25.12. ob 17.30 nedelja, 25.12. ob 17.30 nedelja, 25.12. ob 17.30 nedelja, 25.12.nedelja, 25.12.nedelja, 25.12.nedelja, 25.12.in 20.00in 20.00in 20.00in 20.00in 20.00

ob 9:30ob 9:30ponedeljek, 26.12.

koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016

sobota, 17.12.sobota, 17.12.sobota, 17.12.sobota, 17.12.

nedelja, 25.12.nedelja, 25.12.nedelja, 25.12.

ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12. ob 9:30ob 9:30ob 9:30ponedeljek, 26.12. ob 9:30ponedeljek, 26.12. ob 9:30ob 9:30ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.

ob 10:30ob 10:30ob 10:30ob 10:30ob 10:30ob 10:30ob 10:30ob 10:30

ob 20:00ob 20:00četrtek, 29.12. ob 20:00četrtek, 29.12.četrtek, 29.12. ob 20:00četrtek, 29.12. ob 20:00četrtek, 29.12.

petek, 30.12. ob 21:00petek, 30.12.petek, 30.12. ob 21:00ob 21:00petek, 30.12. ob 21:00petek, 30.12.petek, 30.12. ob 21:00petek, 30.12.

ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.

četrtek, 29.12.četrtek, 29.12.

petek, 30.12.petek, 30.12.petek, 30.12.petek, 30.12.

ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.ponedeljek, 26.12.

ob 15:30ob 15:30ob 15:30ob 15:30ob 15:30

ob 21:00ob 21:00ob 21:00ob 21:00ob 21:00ob 21:00ob 21:00ob 21:00

koledar prireditev:DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016

TURNIR V ODBOJKITURNIR V ODBOJKITURNIR V ODBOJKITURNIR V ODBOJKITelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ Žiriorganizator: Klub žirovskih študentov

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTBOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTBOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTBOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTBOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTDPD Svoboda ŽiriDPD Svoboda ŽiriDPD Svoboda ŽiriDPD Svoboda ŽiriDPD Svoboda ŽiriDPD Svoboda Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiri

NOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUNOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUNOVOLETNI TURNIR V BADMINTONU

koledar prireditev:koledar prireditev:DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016

TURNIR V ODBOJKITURNIR V ODBOJKITURNIR V ODBOJKITelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ Žiriorganizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentov

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTBOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTBOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTDPD Svoboda Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiri

NOVOLETNI TURNIR V BADMINTONU

koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:DECEMBER 2016

TURNIR V ODBOJKITURNIR V ODBOJKIob 9:00ob 9:00 TURNIR V ODBOJKIob 9:00 TURNIR V ODBOJKIob 9:00Telovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ Žiriorganizator: Klub žirovskih študentov

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTob 17.30 ob 17.30 ob 17.30 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTin 20.00 DPD Svoboda ŽiriDPD Svoboda ŽiriDPD Svoboda Žiriin 20.00 DPD Svoboda Žiri

organizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiri

koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:DECEMBER 2016DECEMBER 2016

ob 9:00ob 9:00ob 9:00ob 9:00

ob 17.30 in 20.00in 20.00in 20.00

NOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUNOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ Žiriorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim As

BLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJBrunarica KK ŽiriBrunarica KK ŽiriBrunarica KK ŽiriBrunarica KK Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiri

POTOPISNO PREDAVANJE: POTOPISNO PREDAVANJE: POTOPISNO PREDAVANJE: Z MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEZ MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEPreddverje kinodvoranePreddverje kinodvoranePreddverje kinodvorane

ROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIpred Zadružnim domompred Zadružnim domomorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiri

NOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUNOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUNOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ Žiriorganizator: Trim Asorganizator: Trim As

BLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJBrunarica KK ŽiriBrunarica KK ŽiriBrunarica KK ŽiriBrunarica KK Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiri

POTOPISNO PREDAVANJE: Z MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEZ MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEPreddverje kinodvoraneZ MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEPreddverje kinodvoranePreddverje kinodvorane

ROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIpred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domomorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiri

NOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUNOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUNOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUNOVOLETNI TURNIR V BADMINTONUTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ ŽiriTelovadnica OŠ Žiriorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim Asorganizator: Trim As

ob 10:30 BLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJob 10:30 BLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJBLAGOSLOV KONJob 10:30ob 10:30ob 10:30ob 10:30Brunarica KK ŽiriBrunarica KK ŽiriBrunarica KK ŽiriBrunarica KK Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiri

ob 20:00 POTOPISNO PREDAVANJE: ob 20:00 POTOPISNO PREDAVANJE: ob 20:00ob 20:00ob 20:00ob 20:00 POTOPISNO PREDAVANJE: ob 20:00ob 20:00 POTOPISNO PREDAVANJE: ob 20:00 POTOPISNO PREDAVANJE: POTOPISNO PREDAVANJE: ob 20:00Z MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEZ MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEPreddverje kinodvorane

ob 21:00 ROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIob 21:00 ROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIob 21:00ob 21:00pred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domomorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiri

ob 9:30

ob 10:30

ob 20:00ob 20:00

ob 21:00ob 21:00

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA NAJMLAJŠE S STENOM VILARJEMNAJMLAJŠE S STENOM VILARJEM

SILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMS SKUPINO »IKEBANA«S SKUPINO »IKEBANA«S SKUPINO »IKEBANA«S SKUPINO »IKEBANA«S SKUPINO »IKEBANA«S SKUPINO »IKEBANA«

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA NAJMLAJŠE S STENOM VILARJEMNAJMLAJŠE S STENOM VILARJEMNAJMLAJŠE S STENOM VILARJEM

SILVESTROVANJE NA PROSTEMS SKUPINO »IKEBANA«

ob 15:30ob 15:30ob 15:30ob 15:30 PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA ob 15:30 PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA ob 15:30NAJMLAJŠE S STENOM VILARJEMNAJMLAJŠE S STENOM VILARJEMNAJMLAJŠE S STENOM VILARJEM

ob 21:00 SILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMob 21:00 SILVESTROVANJE NA PROSTEMob 21:00 SILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMob 21:00 SILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMS SKUPINO »IKEBANA«S SKUPINO »IKEBANA«

ob 15:30

ob 21:00ob 21:00

pred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domomorganizator: občina Žiripred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domompred Zadružnim domomorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiriorganizator: občina Žiri

organizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentov

organizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiri

koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016DECEMBER 2016

organizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentovorganizator: Klub žirovskih študentov

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTBOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTBOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

organizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiri

koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:koledar prireditev:DECEMBER 2016DECEMBER 2016

organizator: Klub žirovskih študentov

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

organizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiriorganizator: Pihalni orkester Alpina Žiri


organizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiri

POTOPISNO PREDAVANJE: POTOPISNO PREDAVANJE: POTOPISNO PREDAVANJE: POTOPISNO PREDAVANJE: POTOPISNO PREDAVANJE: POTOPISNO PREDAVANJE: Z MOTORJEM PREKO AVSTRALIJEZ MOTORJEM PREKO AVSTRALIJE

ROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANI

organizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiri


organizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiriorganizator: Konjeniški klub Žiri

POTOPISNO PREDAVANJE: Z MOTORJEM PREKO AVSTRALIJE

ROCK ŽUR S SKUPINO NARISANIROCK ŽUR S SKUPINO NARISANI

organizator: Mladina PGD Žiriorganizator: Mladina PGD Žiri

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA NAJMLAJŠE S STENOM VILARJEMNAJMLAJŠE S STENOM VILARJEMNAJMLAJŠE S STENOM VILARJEM

SILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEM

PRAZNOVANJE NOVEGA LETA ZA NAJMLAJŠE S STENOM VILARJEM

SILVESTROVANJE NA PROSTEMSILVESTROVANJE NA PROSTEM

02 O B J A V E STOPINJE December 2016 • glasilo Občine Žiri

žirovske

ZBIRANJE PRIJAV ZA OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 2017

Na podlagi Odloka o istovetnostnih simbolih in priznanjih Občine Žiri (Ur. l. RS, št. 61/06, 47/10, 33/14) Komisija za volitve in imenovanja Občine Žiri objavlja poziv za zbiranje prijav za občinska priznanja za leto 2017 za podelitev: • naziva častni občan – častna občanka Občine Žiri, • priznanja Občine Žiri.

Pogoji:1. Naziv častni občan, občanka je najvišje častno priznanje Občine Žiri. Je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se za trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno- -izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Žiri, da ima to trajni pomen. Priznanje častni občan oziroma častna občanka se podeljuje izjemoma, vendar ne več kot eno na leto.

2. Priznanje Občine Žiri se podeljuje posameznikom, gospodarskim organizacijam, javnim ustanovam, društvom ali skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe na svojih področjih v daljšem časovnem obdobju ali uspešno realizirali za razvoj ali ugled občine pomemben enkratni projekt. Priznanje ima značaj zahvale ter spodbude posameznikom in skupinam za opravljeno delo. Priznanja Občine Žiri se podeljujejo vsako leto, vendar ne več kot tri na leto. Utemeljene predloge za podelitev naziva častni občan, občanka in priznanj lahko podajo: župan, skupina občanov, gospodarske družbe, javni zavodi, politične stranke, društva, državni organi, vaške skupnosti in druge organizacije ter skupnosti. Vsi predlogi morajo biti podani v pisni obliki in obrazloženi. Iz obrazložitve mora biti jasno razvidno, na katero priznanje se predlog nanaša, ter dejavnost in doseženi uspehi kandidatov.

Predloge za občinska priznanja za leto 2017 zbira Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

Rok za pričetek zbiranja predlogov je 1. januar 2017, komisija pa bo obravnavala vse, ki bodo prispeli na Občino Žiri do vključno 10. maja 2017.

Žiri, 6.12.2016

Komisija za volitve in imenovanja

Razstava »VOLNENA ZGODBA« Rokodelski center DUO Škofja Loka (RA Sora)

v sodelovanju z Občino Žiri Stavba Občine Žiri, 13. 12. 2016 – 31. 1. 2017

N a Š ko f j e l o š ke m i n t u d i š i r š e v n a š e m k u l t u r n e m o ko l j u i m a t a o b d e l a v a v o l n e i n i z d e l o v a n j e k o n č n i h v o l n e n i h izdelkov za vsakdanjo osebno rabo ter dom bogato dediščino. To rokodelsko izročilo danes nadaljujejo sodobne rokodelke in rokodelci, ki tradicionalne tehnike in rokodelske veščine spajajo s sodobnim oblikovanjem, s tem pa izdelke umeščajo na visoko raven kakovosti. Pomembno je predstaviti celoten krog – od ovce in njene volne, preko striženja, pranja, česanja, predenja, barvanja volne z rastlinami, pa do izdelave končnih izdelkov v tehnikah pletenja, kvačkanja, mokrega in suhega polstenja, tkanja, kuhanja volne, klobučarstva … Seveda ovce in njihova volna ponujajo še veliko več … Volna se kot naravni izolator uporablja za izolacijo hiš, uporabna je na vrtu, olje volne – lanolin v kozmetiki … Volna je poleg vsega tudi navdih za umetnike, njena toplina pa nas pogosto poveže z zgodbami, ki so nam jih pripovedovali … Volnene niti nas trdneje povezujejo v skupnosti in z razvojem sodobnih skupnostnih praks nastajajo nove organizacije, društva, zadruge, podjetja … Vo l n a j e s u r o v i n a , k i j e l e t n o z a v r ž e m o v e č t o n . N j e n a uporabnost skoraj ne pozna meja in tako predstav l ja vel ik , neizkor iščen mater ial , k i je š tevi lnim navdih za ust varjanje. Na razstavi »Volnena zgodba« se z drobcem svoje ustvarjalnosti predstavljajo mojstrice rokodelke, ki volno oblikujejo na tak ali drugačen način.

Razstavo si lahko ogledate med uradnimi urami Občine Žiri:Ponedeljek od 08.00 – 15.00 Sreda 07.00 – 17.00Petek 08.00 – 13.00

03O B J A V E STOPINJE December 2016 • glasilo Občine Žirižirovske

POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode

telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si

www. hipnos. siDežurni telefon 24h: 051 620 699

[email protected]

Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo

kompletno pogrebno storitev.

04 O B J A V E STOPINJE December 2016 • glasilo Občine Žiri

žirovske

OBČINA ŽIRI

RAZPORED ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV, LOČENO ZBRANE EMBALAŽE, BIO ODPADKOV IN LOČENO ZBRANEGA PAPIRJA OD 1.1.2017 DO 30.6.2017

P 2 9 16 23 30 P 6 13 20 27 P 6 13 20 27T 3 10 17 24 31 T 7 14 21 28 T 7 14 21 28

S 4 11 18 25 S 1 8 15 22 S 1 8 15 22 29Č 5 12 19 26 Č 2 9 16 23 Č 2 9 16 23 30P 6 13 20 27 P 3 10 17 24 P 3 10 17 24 31S 7 14 21 28 S 4 11 18 25 S 4 11 18 25N 1 8 15 22 29 N 5 12 19 26 N 5 12 19 26

P 3 10 17 24 P 1 8 15 22 29 P 5 12 19 26T 4 11 18 25 T 2 9 16 23 30 T 6 13 20 27S 5 12 19 26 S 3 10 17 24 31 S 7 14 21 28Č 6 13 20 27 Č 4 11 18 25 Č 1 8 15 22 29P 7 14 21 28 P 5 12 19 26 P 2 9 16 23 30S 1 8 15 22 29 S 6 13 20 27 S 3 10 17 24N 2 9 16 23 30 N 7 14 21 28 N 4 11 18 25

OBMOČJA: 1 2 3 4

TRG SVOBODE STROJARSKA ULICA ČEVLJARSKA ULICA SLOVENSKA POT POLJE RAVNESTAROVAŠKA ULICA INDUSTRIJSKA ULICA TAVČARJEV ULICA RUDNIŠKA ULICA JOBSTOVA CESTA PODKLANECPARTIZANSKA CESTA CESTA NA LEDINICO IGRIŠKA ULICA GASILSKA ULICA STAROŽIROVSKA CESTA IZGORJEPLASTUHOVA GRAPA DOBRAČEVSKA ULICA ‐ DEL KOSOVELOVA ULICA RAKOVNIK POT NA ROVT BREZNICAJEZERSKA ULICA (od Župana do Mavsarja) DELAVSKA ULICA PIONIRSKA POT TABOR GOROPEKELEVSTIKOVA ULICA POT V SKALE PRVOMAJSKA ULICA BLOKI: PARTIZANSKA, LOGAŠKA CESTA OPALEGREGORČIČEVA ULICA LOŠKA CESTA 83,84,85,88,92,94 ULICA MAKSIMA SEDEJA JEZERSKA, TRIGLAVSKA, SEJMIŠKA ULICA LEDINICAŽUPANČIČEVA ULICA SELO DOBRAČEVSKA ULICA‐DEL ZADRUŽNI DOM IDRIJSKA CESTA INDUSTRIJSKA ULICADRAŽGOŠKA ULICA JARČJA DOLINA (od Trčka do Mavsarja) OSOJNICA (NESTANOVANJSKI OBJEKTI)OB POTOKU ZABREŽNIK POT NA KOČE POT V GOROPEKE STROJARSKA ULICA MLADINSKA ULICA NOVOVAŠKA CESTA OPEKARSKA ULICA POD ŽIRKOM (NESTANOVANJSKI OBJEKTI)KAJUHOVA ULICA RAČEVA BEDRIH NA STUDENCUTRIGLAVSKA ULICA SNOPKOVA GRAPA RAKULK BREKOVICEPOD GRIČI OŠ ŽIRI LOŠKA CESTA SOVRA

BIO ‐ RAZPORED ODVOZA BIOLOŠKIH ODPADKOV Z OBMOČJA CELOTNE OBČINE (na isti dan tudi odvoz papirja)

JUNIJAPRIL MAJ

JANUAR FEBRUAR MAREC

RAVNANJE Z ODPADKI

ZBIRNI CENTER JE NAMENJEN SAMO OBČANOM ŽIROV Zbirni center je namenjen gospodinjstvom z območja Občine Žiri. Občani sosednjih občin plačujejo komunalne storitve v svojih občinah, zato je prav, da uporabljajo zbirne centre v občini, kjer plačujejo ravnanje s komunalnimi odpadki. Podjetniki, ki želijo uporabljati storitve zbirnega centra morajo z občino skleniti posebno pogodbo, sicer jim odlaganje odpadkov v ZC Osojnica ne bo omogočeno.

PREVERJANJE PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA OB OBISKU ZCZato vse uporabnike prosimo, da pri obisku ZC Osojnica s sabo prinesejo zadnji odrezek plačane položnice oziroma potrdila o plačilu preko računalnika ali preko trajnega naloga (zadostuje prejet UPN nalog – prekrižana položnica, ki jo prejmete poleg računa). Če občan navedenih dokumentov nima seboj, se mora izkazati z osebnim dokumentom, ob tem pa bo delavec na vhodu v Zbirni center preveril plačilo komunalnih storitev na t.i. črni listi neplačnikov. Občanu, ki nima poravnanih obveznosti (več kot en mesec), se oddaja odpadkov v zbirnem centru lahko ne dovoli.

ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV Občanom omogočamo možnost storitve odvoza bioloških odpadkov po sistemu od vrat do vrat. Odvoz je ob sredah, vsake štirinajst dni, ko se odvaža tudi papir z ekoloških otokov. Cena odvoza 80 litrske posode za biološke odpadke znaša 2,98 evra mesečno (dva odvoza mesečno). Za ureditev odvoza bioloških odpadkov se zglasite na Občini Žiri v času uradnih ur, informacije pa posredujemo tudi na telefonskih številkah 04 50 505 701 in 04 50 50 714.

ODLAGANJE GRADBENIH ODPADKOV Občina Žiri zagotavlja odlaganje gradbenih odpadkov, kamna, zemlje in zelenega obreza v kontejnerje v Zbirnem centru v Osojnici. Kamenje in zemlja se odlaga v kontejnerje ločeno od gradbenih odpadkov. Storitev je omogočena samo občanom Občine Žiri v omejenih količinah ena (1) avtomobilska prikolica dnevno (cca 0,5 m3). Za večje količine morajo povzročitelji poskrbeti sami.

DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA OSOJNICA

Ponedeljek, četrtek: ZAPRTOTorek: od 17.00 do 19.00 Sreda: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00Petek: od 10.00 do 12.00 Sobota: od 10.00 do 13.00

Odlaganje kosovnih odpadkov v ZC je za občane Žirov brezplačno, podjetjem in samostojnim podjetnikom pa se bo storitev zaračunavala. Odlaganje komunalnih odpadkov v ZC je mogoče le v tipskih vrečah, ki se kupijo na Občini Žiri.

Telefonske številke, na katere lahko kličete v zvezi s komunalnimi odpadki:- Zbirni center Osojnica: 041 789 861 (Miran Benedik)- Občina Žiri: 04 50 50 700, 04 50 50 714, 041 589 860 ali 041 699 911 (dežurni telefon Občine Žiri)

E-pošta: [email protected]

ODLAGANJE ZELENEGA OBREZA IN VEJEVJA Občane, ki bodo v ZC Osojnica pripeljali zeleni obrez ter vejevje prosimo, da veje ustrezno razsekajo na manjše kose (dolžine cca 0,5 m3), ki se lahko odlagajo v kontejnerje in nato odpeljejo v mletje

Območje Zbirnega centra, vključno z zabojniki pred vrati je video nadzorovano. Prosimo vas, da upoštevate navodila delavca v Zbirnem centru, da bo prevzem odpadkov potekal hitreje, brez dodatnih del in stroškov. Z veseljem pa bomo sprejeli tudi predloge, kako izboljšati delovanje Zbirnega centra v prihodnje. Dodatne informacije posredujemo tudi na telefonskih številkah 04 50 50 714 in 041 589 860, e pošta: [email protected] ali [email protected]

Documents

Toni Erznožnik, M Sora – Barba- 6 žirovske STOPINJE 6.pdf · 2017. 1. 26. · Toni Erznožnik, M Sora – Barba-ra Šubic in dr. Aleš Ugovšek, mag Nuška Dolenc Kambič in Alpina