številka 1. letnik VII., marec 2016 Šentvid nAd LjubljaNo · 2016-04-04 · po naključju v uk za mizarja k »Nemčevim« (Andrej Kregar) v Vižmarje. Tu je po 3,5 let trajajočem

številka 1. letnik VII., marec 2016

Šentvid nAd LjubljaNoBrezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid

Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane

ČS vabi na ČiStilno akcijo v Soboto, 2. 4.,

na oZnanjEnE lokacijE.

ČE žElitE lEpšo in ČiStEjšo okolico, SE pridružitE.

Šentvid nAd LjubljaNo2

Izdajatelj: MestnaobčinaLjubljana ČetrtnaskupnostŠentvid Prušnikovaulica106 1210LjubljanaŠentvid [email protected] www.cs-sentvid.si

Odgovornaurednica:MatejaBrus

Uredništvo:AlešPerčičJožeSeverAndrejaBečanRobertIvanc

Lektoriranje:TjašaKocjanOblikovanje:MarkoVertačnik

Številka1.letoizdajanjaVII.Naklada:5300izvodov

Tisk:MakoR,d.o.o.

Uvodnik

Spremna beSeda urednIce

Pretekli konec tedna smo bili deležni prave evforije ob zaključkusvetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Z dogajanjem sobiliseznanjenitakonajmlajšivvrtcukottudistarejšivslužbah,kjerse je igralni in delovni proces že v četrtek in petek kar ustavil, sajse ni smelo zamuditi dogajanja v živo v Planici. Vsi smo nestrpnopričakovali,pokakšnemrekordubodošeposeglinašPeterPrevc inostali člani slovenske reprezentance. Ponosni smo navijali za vsakpoletenmeterinbilineizmernoveselivsehzmaginvsehlovorik,kisojihmladifantjedoseglivletošnjisezoni.Mladisodobilinovevzornike,karjepomembnoprinjihovemrazvoju,sajjimle-tidajejomočinželjopodoseganjuzačrtanepoti.Vdanašnjihčasih,prežetihznegativnoenergijo,moči involje,da semladiodločajo za svojopotnavadno,zmanjkuje.In ko smo že začeli s skoki, tu še nadaljujmo. Nekje sem te dnizasledila, da se je vpis v skakalne klube drastično povečal. Tudi vnaši četrtni skupnosti deluje skakalni klub, njegov član je tudi JurijTepeš,našodličen letalec, innjegovasestraAnjaTepeš,ki jev letu2015končalasvojoskakalnokariero.Kalilastasenaskakalnicah,kijihimamovGuncljah.Skakalnicesovzadnjihletihprenovili,projektantaprvotneskakalnicepastabilaStankoBloudekinToneErman.Topašenivse,kar jepovezanosskoki innašočetrtnoskupnostjo.Prav iz Guncelj prihajata brata Janez in Vlado Gorišek, ki sta bilakonstruktorja planiške letalnice, ki so jo zgradili leta 1969. Ime šedanesnosipoobeh– letalnicabratovGorišek.Nanjej jepadlo28svetovnihrekordov,največnasvetu,prvičvzgodovinise jepravnaGoriškovi letalnici letelo čez 160, 170, 180 in nato 190metrov.Nanjejjeleta1994človekprvičpreskočilmagičnomejo200metrov.Insedajževečkotpetletzamančakamo,dasesvetovnirekordvrnevPlanico.Nitilaninitiletosgananoviskakalnicinibilo,držiganorveškiVikersund, zanimivo, tudi to letalnico je skonstruiral Janez GorišekskupajssinomSebastjanom.LetossovPlanicitorejpadalidrugačnirekordi–številozmag,številotočk,številogledalcev!Slovenci in tudi naša četrtna skupnost je polna presežkov in potiuspehov.Zmajhnimikorakilahkoskupajdosežemoševeč…

OdgovornaurednicaMatejaBrus

»Tisočrožnatravnikuinvhladnihlogihbopomladnozacvetelo,

vsakavejahostevpopkeseodela.Vse,pravvsebohotelobiti.

Kotbožjidarznebazamame,ženeindekleta.«

(Ivanka Udič)

Iskrene čestitke ob materinskem dnevu 25. marca.

SvetnikiČetrtneskupnostiŠentvid

3.1Grbbarvna reprodukcijapozitiv

Poenostavljen grb (uporaba pri velikosti pod 20 mm)barvna reprodukcijapozitiv

IZ VSebIne:

DeloSvetaČetrtne skupnostiŠentvid….........................................3

Sorarmonica-ansambel se predstavi……………….............................7

Čistilna akcija v ČŠ Šentvid………................................................8

150letšolstvavŠentvidunadLjubljano……...……………………….…….8

Praznovanje 70-letniceGimnazije Šentvid……………………………..…..9

Opekarstvo in opekarnaGameljne………………..........………………….12

Kotiček za najmlajše…..................................................................14

Napovednik dogodkov pomlad 2016...........................................16

številka 1. letnik VII., marec 2016

Šentvid nAd LjubljaNoBrezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid

Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane

ČS vabi na ČiStilno akcijo v Soboto, 2. 4.,

na oZnanjEnE lokacijE.

ČE žElitE lEpšo in ČiStEjšo okolico, SE pridružitE.

Nanaslovnici:ČISTILNAAKCIJA

3Šentvid nAd LjubljaNo

DELO SVETA ČS ŠENTVID

Novo leto smo v Svetu Četrtne skupnosti Šentvid začeli s pripravoin potrditvijo načrta dela in z njim povezanim finančnim načrtom.Predvideli smo izvedbo 30 programov s področja športa, kulture,požarnevarnosti,aktivnostizaotrokeinnekajdrugihpodročij.Žeodustanovitvečetrtnihskupnostisiskupajsštevilnimidruštviindrugiminevladnimi organizacijami prizadevamo pokriti kar se da velikopodročijinpripravitivsajnekajzavsakegaprebivalcanašeČS.Dobroosnovovsakoletonadgrajujemoinprilagajamoaktualnimpotrebaminmožnostim.Pisanje o vseh programih bi bilo obširno in verjetno ne prevečzanimivo, zato naj se omejim le na nekaj glavnih dogodkov, ki jihpripravljamo:

Arhiv: ČS Šentvid

Čistilna akcija ČS Šentvid, ki bo 2. aprila 2016, si počasi pridobivanaziv»tradicionalna«.KotvsakoletobomotudiletoszvašopomočjoposkušaliočistitivsajnajboljmotečetočkevnašiČSvupanju,dabodonašibodočisprehodiinizletivsajnekajčasanekolikoboljzeleni.

Društvu Blaž Potočnikova čitalnica bomo tudi letos pomagali priizvedbiŠentviškegatednavzačetkujunija2016.

LetosvŠentviduobeležujemo150letšolstvainčitalništva.NapobudoOsnovne šoleFrancaRozmanaStaneta inDruštvaBlažPotočnikovačitalnicasmoksodelovanjupovabilivseosnovnešole,obegimnaziji,KnjižnicoŠentvid,kasnejepasenamjepridružiltudiKlubKULT316,kidelujevprostorihprenovljenegaRokodelskegadomanaPrušnikoviulici. Oblikovali smo organizacijski odbor, ki pripravlja celo vrstoprireditevmed1.in10.junijem.

OŠ FRS

Svet CS Šentvida

Seveda tudi letos načrtujemo Jesensko srečanje ČS Šentvid. To bopredvidoma 10. septembra 2016 na rugby igriščuOval v Guncljah,kamorbomopovabilivsadruštvainorganizacijespodročjanevladnihorganizacijincivilnedružbe,kidelujejonapodročjunašeČS.

Program dela Sveta ČS vključuje izključno dejavnosti, ki so v polnipristojnosti Sveta ČS. Seveda je vloga Sveta ČS veliko širša. Zelopomemben del delovanja Sveta ČS je zaznavanje problemov, patudi možnih izboljšav na praktično vseh področjih vsakdanjegaživljenja. V temokviru si prizadevamo kar se daobjektivnoocenitivsakopobudo,ki jonanasnaslovitekrajani in jo zmnenjemSvetaposredovati pristojnim službam Mestne občine Ljubljana. Pobudesozelopomembenvir informacij,asikljubtemuprizadevamotudisami spremljati razmere v četrtni skupnosti in se ustrezno odzvati.Tovrstnih zadev je cela vrsta, in ker smo na tem področju v velikimeriodvisniodrazumevanjamestnihslužbinorganov,nismovednonajbolj uspešni. Vseenobi rad izpostavil problematiko varne šolskepotipoulici Štula in delu cesteAndreja Bitenca, kjer smo, ponašioceni,naredilivelikekorakeinupamo,dasebližamoizvedbirešitvevpomladanskihmesecih.

Inkot je žeobičaj,naj vas tudi tokratpovabim,da spremljatedeloSvetaČetrtneskupnostiŠentvid indogodke,ki jihorganizirajonašadruštvananašispletnistraniwww.cs-sentvid.si.

DamijanVolavšek,predsednikSvetaČSŠentvid

MESTNA OBČINA LJUBLJANA

VABI UPOKOJENCE NA

BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE TEČAJE

ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

(WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA)

PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEŽU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE.

PRISRČNO VABLJENI!

VabLJenI na

35-URNE ZAČETNE30-URNE NADALJEVALNE IN

20-URNE IZPOPOLNJEVALNE TEČAJE

(WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA)

Več na: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/starejsi/izobrazevanje-starejsih/

PRIJAVITE SE LAHKO NA VAŠI ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID TEL. ŠT. 512 46 07 in 512 41 22 ALI V SLUŽBI ZA LOKALNO

SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE.

MESTNA OBČINA LJUBLJANA

VABI UPOKOJENCE NA

BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE TEČAJE

ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

(WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŢJA)

PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEŢU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŢBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE.

PRISRČNO VABLJENI!


Aktualno

In memorIamAVGUST ŠKORC

1917−2015

Dne 28. 12. 2015 se je za vedno ustavilo srcenašega sokrajana, prijatelja in znanca AvgustaŠkorca iz Guncelj, prijaznega, vedrega indobrosrčnegačloveka,biljevednonasmejan.

Rodil se jevmajhnivasiciVeračevbližiniPodčetrtkanaKozjanskem,vštevilnikmečkidružinikotpetioddevetihotrok.Obskrbnih in ljubečihstaršihjepreživelsrečno,askromnootroštvoinkomaj14-letenjeprišelponaključjuvukzamizarjak»Nemčevim«(AndrejKregar)vVižmarje.Tu je po 3,5 let trajajočem šolanju opravil pomočniški izpit in postalsamostojenmizarterizbralŠentvidzasvojdrugidom,sajjevnjemostalvseživljenje−polnih83let.Leta1938jeslužilvojaškirokvtankovskienotivBeogradu.PoprihodudomovsejespetvrnilvŠentvidkmojstruJožetuKregarju.Vtistemčasujepostalčlancerkvenegapevskegazbora,kimujeostalzvestvečkot50let.BilpajetudidejavenvKrekovemkulturnemdruštvuintamtuditelovadil.Leta1941sejeporočilzMrakovoPepco,hčerkomojstraValentinaMraka,ki jebilvodjamizarskezadrugevVižmarjah.Vzačetkumaja1943pajebil prisilnomobiliziran v nemško vojsko. Poslan je bil daleč na sever −naNorveško,kjergajespremljalasrečnazvezda.Prvič,kerjestražilnanorveško-finskimejiinmunibilotrebanikoliubijati,indrugič,kersejenjegovavrnitevpokoncuvojnezavleklavpoznojeseninsejetakoizognilbrezumnimrevanšističnimpokolomtakojpokončanivojni.Sevedajenaračunteepizodemoralpreživetimarsikakšnogrenkouro:začasnomujebilaceloodvzetavolilnapravica;nimogelodpretilastneobrti,čepravjeimelmojstrskiizpitinvsedrugepogoje;kojeiskalparcelo,dabisisezidaldom,zanjnibilanobenadostopnaitd.Takomujekoszemljeodstopilnjegovtastinzvelikogaranjastasizženoleta 1953 postavila dom, kasneje pa dogradila še mizarsko delavnico.Usoda jima ni namenila sina, ki je umrl takoj po rojstvu, imela pa stadvehčerki.Obrtnik jebilod leta1954dosvojeupokojitvev letu1982.Bil je izvrstenmojster,njegovi izdelkimarsikješedanesslužijosvojemunamenu.ZatovarnoIskrajevčasunjeneganajvečjegarazcvetaopremljaltrgovine po vsej Jugoslaviji, od Maribora do Skopja, in bil deležennjihovega posebnega priznanja. Opremljal je tudi ranžirne postaje zaSlovenske železnice, izdeloval pohištvo za različnehotele, trgovine, patudizaladjedelnice.Vesčaspajebildejaventudivskupnosti.Velikojepripomogelkzbiranjusredstev za gradnjo Zdravstvenega doma v Šentvidu. Sodeloval je priizgradnji smučarskih skakalnic v Guncljah, pri urejanju hudournikovin skupaj sprijateljemFrancemZavodnikom in z JanezomGoriškomst.(očetombratovGorišek−graditeljevPlaniškihvelikank)bilgonilnasilaprigradnjiZadružnegadomavGuncljah.DolgaletajebilaktivenčlanvsvetuKS,nekaj časa tudi kotpredsednik.Bil je tudipodporni članGasilskegadruštvaGunclje-MaleVižmarje.Poupokojitvijeveččasapreživelzženovhišicivsvojemrojstnemkraju,kjerjeveseloobdelovalvinskotrtoinustvarjalvednonoveinnovenačrte.Vabilingostiljesvojesorodnikeinprijatelje,zveseljempajesprejemaltudinaključnemimoidoče.Vstarosti89 let jecelonapisalknjigoSpomininamojoprehojenopot,vkateriskozisvojoživljenjskozgodbopreprostoinzelonazornoprikažeživljenjskerazmere,navadeindogodkev20.stoletjunaSlovenskem.Ob ustanovitvi naše nove države Slovenije je bil presrečen, kajti bil jedomoljubinkristjanodglavedopete.VčlanilsejevstrankoSDSinjiostalzvestdokoncaživljenja.V starosti se je aktivno vključil tudi v Društvo upokojencev Gunclje-MaleVižmarje inpostalstalensopotniknanjihovih izletih indružabnihsrečanjih. Bil je skoraj nepogrešljiv, saj je rad pritegnil k petju celotnodružboinjonasmejalzmnogimismešnicami.Zaradisvojevedrenarave,pozitivneenergije,prijaznosti inčloveškeširinesoga imeli ljudjeradivsvojisredi.Hvaležnosegabomospominjalizavse,karjedobregastorilzanaškraj,ohraniligabomovlepemspominu.

IvoCedilnik

LJUBLJANA – SRCU PRIJAZNO MESTO

Mestna občina Ljubljana je na različnih lokacijah po Ljubljani namestila 43 avtomatskih eksternih defibrilatorjev, prenosnih elektronskih naprav, ki so sposobne zaznati zastoj srca ter ga s pomočjo električnega sunka ponovno pognati. Prisrčnemzastojujenamrečključnatakojšnjapomoč,zatojeizrednopomembno, da v primeru, da moramo pomagati posamezniku ssrčnimzastojem,vemo,kjejenajbližjidefibrilator,skaterimmulahkorešimoživljenje,inkakogapravilnouporabljati!Če avtomatski eksterni defibrilator (AED) ob temeljnih postopkihoživljanja uporabimo v 3−5 minutah po srčnem zastoju, lahkopovečamodeležpreživetjazacelovečkot50%.Pravzatoimamovsimimoidoči,kisesrečamosposameznikomssrčnimzastojem,ključnovlogoprinjegovempreživetju.Defibrilatorji so nameščeni na različnih lokacijah v Ljubljani in vsiso javno dostopni! V ČS ŠENTVID smo jih namestili na naslednjihlokacijah:NaGmajni1,Kosijevaul.1,naPrušnikoviul.99pa jebilkmaluponamestitviukraden.

Lokacije,kjersonameščenidefibrilatorji,sooznačenezuniverzalnim,mednarodnopriznanimznakom.Ažuren seznamAED-napravpo Sloveniji najdetenaspletni strani http://www.aed-baza.si/, kjer lahkopoiščetenajbližjidefibrilatorvvašiokolici.

DELAVNICA »TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA S PRIKAZOM PRAVILNE UPRABE DEFIBRILATORJA«V Službi za lokalno samoupravo MOL namenjamo informiranju in ozaveščanju meščank in meščanov veliko pozornost. Zavedamo se pomembnosti poznavanja pravilne rabe defibrilatorjev ter dragocenosti časa, ki je izjemnega pomena pri preživetju človeka s srčnim zastojem. V sodelovanju z Društvom študentov medicine Slovenije in Rdečim križem Slovenije OZ Ljubljana redno izvajamo poučne delavnice, namenjene prebivalcem, ki živijo v bližini lokacij, kjer so nameščeni defribrilatorji. Na delavnici udeležencem predstavimo dejavnike tveganja srčno-žilnih obolenj ter jih naučimo, kako s pravilnimi postopki oživljanja in varno rabo defibrilatorja pomagamo človeku s srčnim zastojem. Opravljamo tudi brezplačne meritve krvnega sladkorja, tlaka in holesterola.

Za občane ČS Šentvid, ki stanujejo v neposredni bližini defibrilatorjev, smo v lanskem letu imeli nekaj delavnic, ki so bile zelo dobro obiskane. Če želite, da delavnico organiziramo v vaši sredini, dobite podrobnejša pojasnila na sedežu ČS Šentvid (tel. št. 512 46 07 ali 512

41 22) ali v Službi za lokalno samoupravo MOL, tel. 306 48 62.

Utrinek iz delavnice Vir: arhiv SLS

SLUŽBAZALOKALNOSAMOUPRAVOMUMOL


predStaVIteV proJekta aktIVno In KVALITETNO STARANJE (A-QU-A) V ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID

V torek, 19. 1. 2016, je v dopoldanskem času v prostorih ČetrtneskupnostiŠentvidpotekalapredstavitevprojektaAktivnoinkvalitetnostaranje v domačem okolju, v izvedbo katerega je kot partnervključenatudiMestnaobčinaLjubljana.Projekt so poleg nosilca projekta, Zavoda za oskrbo na domu,predstavljalitudipredstavnikipartnerjevprojektaterzunanjiizvajalci.Občanomsobilepredstavljenedelovnaterapijainpraktičnauporabapripomočkovvdelovni terapiji,možnostizaprilagoditevstanovanjazavečjovarnostinsamostojnostbivanjastarejšihoseb,predstavitevmeritev psihofizičnega statusa starejših občanov ter tehnikesproščanja,vključenopajebilotudisvetovanjeozdraviprehraniternjenipripravi.Pokončanihpredstavitvahjesledilamanjšapogostitevindruženje,obiskovalcipasoprejelitudipromocijskodarilo.

LOGOTIPDRUŠTVA UPOKOJENCEV VIŽMARJE-BROD

Upravni odborDruštvaupokojencevVižmarje-Brod je 24. februarja2015 potrdil predlog logotipa društva, saj je bilo društvo do leta2015brez simbola, ki gabouporabljalonapisnih gradivih, pa tudinatisnjeneganadruštvenihmajicah,kinajbibileponujenevnakupčlanstvuvletu2016.Opislogotipajesledeč:Logotip Društva upokojencev Vižmarje-Brod je okrogle oblike.Obrobljen jes temnozelenimobročem,karponazarjazelenjeokoliobmočja,izkateregajepretežnidelnjegovegačlanstva,tojeiznekdanjeKrajevneskupnostiVižmarje-BrodtorejdanašnjihljubljanskihnaselijVižmarjeinBrod.NavzhodutegaobmočjajezelenirobDovježa,nazahoduzeleneRoje,na juguzeleniŠentviškihrib (Vižmarjenamreč

segajodohriba–vVižmarjahsta takobencinski servisOMV,kakortudi trgovini Merkur in LIDL) in na severu (po mnogih letih spet)zelena Sava s svetovno znano slalomsko kajakaško progo, sedežemkajakaško-kanuističnegakluba,kisicernosi imepoenemodnaselijiz sosednje četrtne skupnosti, ter pomembnimi objekti na njenembregu:sodobnotrgovino,hidroelektrarno,kitakorekočneprekinjenodeluje skoraj nespremenjena že od leta 1928 (pred njo pa je tamobratovalamanjšaizleta1910),leta2010najboljšolekarnoSlovenijeinvnjeni soseščinienonajstarejšihgostilnv severozahodnemdeluLjubljane.Znotrajtemnozeleneobrobejenasvetlozelenipodlagivmodribarvirisbaspomenika,posvečenegavižmarskemutaboru.Vižmarskitaborjebilsedmi(odosemnajstih)innajvečjiodvseh,sajsejezbralonanjempoenemviruod20.000do25.000,podrugempaokoli30.000ljudi.Udeleženciizvsehslovenskihdeželtakratnemonarhijesosezbralinabinkoštniponedeljek,17.maja1869.SpomenikvižmarskemutaborujedeloarhitektaJanezaSuhadolca,postavljenpajebilleta1969.Jevoblikisedemmetrovvisokebetonskepiramide,vkaterojevdelananapisnaplošča.Postavljenjenakraju,kjerjebiltavseslovenskiljudskizlet.Spomenikjeuvrščenvkategorijospomenikovlokalnegapomena.V logotipu jeob risbi spomenikanapisana letnica tabora (1869), insicer tako, da sta dve številki na levi, dve pa na desni strani risbe.Nadrisbospomenikajepolkrožennapis»Društvoupokojencev«,podrisbopavvodoravnileginapis»Vižmarje-Brod«.Podtemnapisomjeletnicaustanovitvedruštva:1980.Vsinapisisočrnebarve. Idejo za logotip je oblikoval predsednik Marko Koračin, st., avtorgrafične upodobitve logotipa pa je Marko Koračin, ml.. Logotip innjegov opis je društvo potrdilo na redni seji zbora članov dne 20.marca2015.

MarkoKORAČIN,st.,predsednikDUVižmarje-Brod

Aktualno

AKCIJANA DAN ODPRTJA

Cene izdelkov na naslovnici veljajo samo

v sredo, 23. 3. 2016.

Market Prušnikova

ODPRTJEv sredo,23. 3., ob

9. uri

Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote, od 7. do 20. ure,

nedelja, od 8. do 13. ure.

Alpsko mlekopolnomastno,1 liter, Ljubljanske mlekarne

1,050,73- 30%

Banane Derbycena za kg

0,89

2,191,53- 30%

Kava Barcaffé Classicmleta, 200 g


Aktualno

SKUPINA UČENCEV OŠ ŠENTVID ZASEDLA 2. MESTO NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU FLL IN SE odpraVLJa na eVropSko tekmoVanJe na tenerIFe

Na OŠ Šentvid smo letos uvedli krožek FLL (First Lego League). Toje mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program, ki potekav več kot 80 državah. Globalno navdušuje otroke za raziskovanje,

učenje,eksperimentiranje,skupinskodelo inpodjetništvo.Vskloputega krožkaučenciobravnavajo izbranoaktualno temo, s katero seseznanijo in oblikujejo uporabne rešitve, ki jih predstavijo javnosti.Obtemmorajoučencizgraditidelujočprototip(robota)izLegokock.Dodatno si ob tem oblikujejo splošno priznane vrednote, katerihpoznavanje in uporabo dokažejo na tekmovanju ob predstavitviuporabnihrešitevterdelovanjurobotakotprototipa.Letošnjaaktualnatemaprojektasoodpadki.Učencisoseosredotočilina pot odpadne embalaže od odpadka do reciklaže, ki se začne spravilnimodlaganjemodpadneembalaže,nadaljujepaspredelavo.Iskali so predvsem načine, kako preprečiti nastajanje odpadneembalaže. Izvedli so raziskavo, v kateri si je 100 družin en tedenzapisovalo, katere vrste in koliko odpadne embalaže odvržejo.Ugotovili so, da povprečna družina v enem tednu odvrže največplastičnih vrečk, kar predstavlja za posamezno družino skoraj 500vrečknaleto.Veniizmedtrgovinsoučencizatopozivalimimoidočekzmanjšanjuuporabeplastičnihvrečk.Prvih50kupcev,kisossebojprineslisvojovrečko,smonagradili.V okviru projekta smo oblikovali tudi nove inovativne ideje zazmanjšanjenastajanjaodpadneembalaže.Otrocipredlagajouvedbozelenegadavkanaplastičnevrečkealipazakonskoprepovednjihoveuporabe.Namestotehpredlagajouporabobiorazgradljivihvrečkinsopobudozatakzakonževložilivdržavnizbor.S svojimi idejami, odlično delujočim robotom ter upoštevanjemvrednot soGašperBožič, Tomi Trošt, Tomi Zupanc, JonTepeš, EnejLah,EsterPolak,ŽivaKokalj inIzabelaLapajnedoseglinadržavnemtekmovanjuodličnodrugomestoinsistemodprlivratazaudeležbona evropskem prvenstvu na Tenerifih, kar bo za učence izjemnaizkušnja. V ta namen (zbiranje sredstev za tekmovanje) bomo 20.4.2016ob16.30naOŠŠentvidorganiziralidobrodelnoprireditevvLjudskemdomutervparkupredšolo.Vljudnovabljeni.

Tekstinslike:NatašaLahinNatašaBožič

ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA

Od nedelje, 17. januarja, do sobote, 23. januarja 2016, smo naŠkofijski klasični gimnaziji gostili 64 dijakov in profesorjev s petihevropskihpartnerskihšolizBolgarije,Francije,Nemčije,RomunijeinŠkotskevokviruprojektaErasmus+ArtNouveau–ArtRenouveau.

Nekajvtisovnašihdijakov:

Ponedeljek je bil namenjen spoznavanju Secesije v Ljubljani. Podobrodošlici s kratkim “lunch koncertom” in predstavitvah tegaumetnostnozgodovinskega obdobja v Sloveniji so dijaki ŠkofijskegimnazijevodilisprehodposecesijskiLjubljani.Našaskupina jezačelasvojopotpriogleduparlamenta inMladike.Nadaljevali smopriMiklošičevemparku,kjer smosiogledali velikosecesijskihstavb,kijihponavadimedsprehajanjempoLjubljanisplohneopazimo.PotnasjevodilavsedoPrešernovegatrga,TromostovjainZmajskegamostu. IzpustilinismonitirazkošnegahotelaUnion ingalerijeEmporium,kjersmoobčudovaličevljeintorbice.V torek so se začele delavnice: prva skupina se je najprej lotilamikroskopiranja pod vodstvom nekdanjih dijakov Tima Prezlja inLucije Fabjančič. Cilj delavnice je bil, da v mikroskopsko majhnihvzorcihnaraveodkrijemolepoto.Podmikroskopomsmosiogledovaliraznoraznepreparate: listje,mikroorganizmeizribnikaincelokačjokožo ter opazovano skicirali. Potekali sta še zelo kreativni delavniciizdelovanja nakita s secesijskimi vzorci (vodila jo je učiteljica naOŠ Alojzija ŠuštarjaMarija Blaži) in grafičnega dizajna (vodila jo jenekdanjadijakinja inpriznanaoblikovalkaNinaMalovrh).Vsaksi jelahkonašelnekajzase.Vnaslednjih dneh so sledile delavnice, ki so udeležence izmenjavežeprejšnjidannavdušile,zatosojihnestrpnopričakovali.Preizkusiliso se v arhitekturi, grafičnem oblikovanju, slikanju in v literarnemustvarjanju. Po delavnicah smo imeli dijaki prosti čas ob gledanjufilma,smehu,druženjuinobdobrihrani.Zvečersmosevsiodpravilinasvojkonecinpreostanekdnevapreživelinanajboljšimožennačin–obpogovoruorazličnihkulturah,odkoderprihajamo.VčetrteksmoseodpeljaliprotiPrimorski.ŽeponekajkilometrihsmoseslovenskidijakiposedlivprvevrsteavtobusainnašimsovrstnikompredstavilinekajgeografskihindružbenihznačilnostiKrasa.NašaprvapostojankasobileŠkocjanskejame.Pokratkipredstavitvioznačilnostihjamsmoseodpravilina2300mdolgopot.Videlismomnogezanimiveskulpture,ustvarjenevnaročjunarave.Všečnamjebilotudi,dajebilovjamitoplejekotzunaj.Natosmonadaljevalipotproti Piranu. Slovenski dijaki smo vodili sprehod po Piranu in našegostepoogledusecesijskegagledališčaTartinipopeljaliponajvečjihznamenitostih: Benečanka, Tartinijev trg, cerkev sv. Jurija, piranskoobzidje…

Po kratki predstavitvi Inštituta za dediščino Sredozemlja smo serazdelili v tri skupine in se udeležili likovnih delavnic: delavnicakaligrafije,ustvarjanjeizdelkovzavsakdanjorabo(usnjeneperesnice,denarnice) in ogled cerkve sv. Jurija in risanje (pogled na Piran). Vtoplemsončnemvremenu smopreživeli šeen čudovit in kreativendaninspoznalioz.predstaviliPiranterKras.V petek, zadnji dan našega srečanja, smo pripravili razstavo vsehizdelkov,kisobilinarejenivpreteklemtednu.Popostavitvirazstavepa je sledil nastop umetnice Loredane Zega, ki nam je skozi pravopredstavopredstaviladanvživljenjuumetnicekaligrafije.Popoldan smo si ogledali razstavo, potem pa vstopili v dvorano inzabava se je začela. Vsi dijaki so plesali, peli in smejali.Goste smonaučiliplesatipolko,dijakiposameznihdržavpasoželelinasnaučitisvojih plesov in kmalu smo se vrteli v ritmih škotske, romunske,nemške, bolgarske in francoske glasbe. Vsi smo se zares potrudili,da jezabavauspela inverjetnosenambopolegvsehdelavniczelovtisnilavspomin.


Aktivnosti v Šentvidu

dan odprtIh Vrat V ZaVodu SV. StanISLaVa

Vsoboto,30.januarja,jevZavodusv.Stanislavapotekaldanodprtihvrat pod geslom Ker hočem dihati na svoj način. Vse zavodskeenote so se predstavile na stojnicah, obiskovalci pa so se lahkoudeležili predstavitve zavoda, se sprehodili po gimnaziji, dijaškem,študentskemdomu,glasbeniinosnovnišoliterzačutili,kakozavodskeenote delujejo in dihajo na svoj način. Brez dvoma je bila najboljzanimivamožnostogledapoukaininteresnihdejavnostinaŠkofijskiklasičnigimnaziji,zvelikimnavdušenjempasoobiskovalciprisluhnilitudi kratkemu koncertu (Z)Mešanega zbora, v katerem v lahkotnihritmihprepevaokolistodijakovindijakinj.

Pevski festival Informativni dan

22.pevskifestivalŠkofijskeklasičnegimnazije jepostregelzdveuritrajajočo glasbeno poslastico, na kateri je sodelovalo 19 razredov.Tema festivala jebilaetnoglasba.Razredi sonastopalipredvsemsslovenskoljudskoglasbo,kisojopovezovalivboljalimanjvsebinskozaokroženevenčkeali jopostaviliobbokglasbidrugihnarodov.Vsirazredi so se odlično pripravili in navdušili poslušalce z ubranimvečglasnim petjem, dobrimi spremljavami in odličnimi priredbami.Festivaljebilzglasbenegavidikanespornonajboljšidoslej.Zmagovalni4. b razred je zapel priredbo slovenske ljudske pesmiMarko skače(posnetekjenaogledtudinaYoutubu).NaŠkofijskiklasičnigimnazijiinvJegličevemdijaškemdomusotudiletos pripravili informativna dneva, ki sta bila 12. in 13. februarja.Osnovnošolci,kisoprihajalizvečkot60različnihšol,sodomaizzelorazličnihkrajevinobizkazaneminteresusmoprepričani,dabotudivprihodnjemletugeneracijaprvihletnikovpestrainpokrajinskozelopisana.Sevedaupamo,dabodomedprvošolcitudidomačini.

Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Indiji Koromandiji Uprizoritev Plešaste pevke

UčenciOsnovnešoleAlojzijaŠuštarja,kiprepevajovotroškemzboruna šoli, so pod mentorstvom štirih učiteljic na šoli izvedli muzikalIndijaKoromandija.MuzikalIndijaKoromandijaimazabavnozgodbo.Prikazuje otroke, kako uživajo v brezdelju in počnejo, kar želijo, intudijedoinpijejo,karželijo.Mednjimipasenajdenekdo,kisemuvsetozdizeločudnoinvidivelikodobregavšportu,branjuindrugihdejavnostih. Gledalci so bili ob ogledumuzikla zelo navdušeni, sajsoučencipokazali velikomerosamozavesti,dobre igre inhumorja.MuzikalsoizvedlitudivSokolskemdomuvŠkofjiLoki,verjetnopasibostelahkoogledališekakšnoponovitev.Letošnji maturanti Škofijske klasične gimnazije, ki so dejavni vdramski skupini, so 24. februarja premierno uprizorilo IonescovoPlešastopevkoinzodličnointerpretacijonavdušilizbranoobčinstvovdvoraniMatijeTomcavZavodusv.Stanislava.Enaodobiskovalkjezapisala: »Predstava se začne povsemobičajno, svojo nenavadnostpa stopnjuje do točke, dokler se ne vprašamo, kje je sploh smisel.Natosezopetsestavivsmiselnoceloto,kigledalcapustibrezbesed,navdušenegainzačudenega,dalahkošetaknesmiselpustivnastakosmiselnoinnepozabnogledališkoizkušnjo.«

MonikaNovak

SORARMONICA – ANSAMBEL SE PREDSTAVI

Arhiv SORARMONICA

Koncertni ansambel ustnih harmonik SORARMONICA je 20. januarja2016 ustanovil novo, svoje lastno Kulturno društvo SORARMONICAssedežemvLjubljani, znaslovomsedežavČetrtni skupnostiŠentvid.ČlaniansamblasozrazličnihkoncevSlovenije:ZagorjeobSavi,ŠmarjeSap,Metlika/Ljubljana,NovaGorica,Gorenjavas-Poljane,ŠkofjaLoka,Radovljica,vodjaansambla,ki je37 letživelvŠentvidu,pazdajživivdesetminutodtododdaljeniSoripriMedvodah.Ansambelsestavljajoštiri članice in štirje člani:MajaNemanič,MiraVidic,Polona Jeršin inSimona Perme ter Andrej Primc, Dinko Hrabrić, Valentin Bogataj inVladimirHrovat.VlanskemletujeSORARMONICAtakossvojimimednarodnimiuspehikot s promocijo svoje lastne spletne strani (www.sorarmonica.si)postavilanovemejnikevsicerkratkizgodovinisvojegaobstoja.Postalaježenesamoevropsko,temvečtudiizvenevropskoprepoznavna.Takoposvojemnačinuizvajanjakotposicerraznolikemizboruskladb,kipanikoli ne zapade v profanost. Njen repertoar zajema glasbo različnihobdobij in žanrov: od renesančnega Gallusa, prek baročnega Bacha,klasicističnegaMozarta,romantičnegaSchumanna, impresionističnegaRavela, ameriškega klasika 20. stoletja Barberja, prek umetniškihobdelav ljudske glasbe z različnih koncev sveta do dunajskih bratovSrauss, romantičnih skladb slovitih Beatlov in novejše heavy metalskupineMetallica.Sevedanegrepozabiti,daimaansambelnasvojemseznamuskladbtudiizvirnoslovenskoglasbo:takoAntonaFörsterjainSlavkaOsterca, kot na svoj načinobdelane in podane slovite skladbebratovAvsenikinpravtakoslovenskeljudskeglasbenemotive.PouspešniprvimednarodnipredstavitvinaSvetovnemfestivaluustneharmonike2013vnemškemTrossingnu,kjer jeansambelpolegdvehtekmovalnihnastopovimelšeotvoritveninastopnat.i.odprtemodruinzaključnikoncertvNemškemmuzejuharmonik,soleta2014slediletri medalje in nepozaben zaključni koncert na estonskem festivaluBALTIC-NORDICOPEN,kjerjenaželjoorganizatorjaansambelponovnosodeloval lani (2015) in osvojil zlató, srebró in bron, Grand Prix indenarno nagrado estonskega Ministrstva za kulturo. Prav tako lanije sledilo še sodelovanje na pomembnem mednarodnem festivalu vangleškemBristolu,kjersopadlatriprvamesta(»PlayersoftheYear«),eno drugo in dve tretji, ansambel je s svojm zmagovitim RavelovimBolerom izjemno uspešno nastopil kot poseben gost na sobotnemvečernemgalakoncertuinvodildvetoplosprejetidelavnici.Sledilo je skoraj neverjetno vabilo na ogromen šestdnevni bienalniazijsko-pacifiški festival, ki bo avgusta 2016 v Hsinchuju na Tajvanu,kjer bo SORARMONICA sodelovala kot edini evropski ansambel! Tambo ansambel nastopil z 12-minutnim sporedom na gala koncertu,s 30-minutnim slovenskim odprtim odrom, sodeloval bo v petihtekmovalnihkategorijah in imel članav štirihoddevetih tekmovalnihžirij.Polegtegaboimel,neodvisnoodfestivala,samostojnicelovečerniklasičnikoncertvokvirurednih»Petkovihvečernihkoncertov«vvelikibaptističnicerkvivcentrudvomilijonskegaglavnegamestaTaipei.Koncertni ansambel ustnih harmonik SORARMONICA se nadeja tudiskorajšnje predstavitve v okolju sedeža svojega novoosnovanegadruštva!

Vladimir Hrovat, umetniški vodja ansambla in predsednik društvaSORARMONICA;SimonaPerme,članicaansamblaintajnicadruštva


Aktualno

ČISTILNA AKCIJA V ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID

Dragikrajani,bližasepomlad,zato jenapočilčaszaspomladanskočiščenje in urejanje okolice. Četrtna skupnost Šentvid tudi letosorganizira že tradicionalno spomladansko čistilno akcijo, ki bopotekalavsoboto,2.aprila2016,spričetkomob9.uri.

Vsi, ki želite, da bi bilo okolje, v katerem živimo, čisto, ste vljudnovabljeni, da se akciji pridružite. Odstranjevali bomo odpadke narazličnihpredelihČSŠentvid,saj jenašcilj skrbnoočistitipodročjas smetmi. Odpadke bomo odstranjevali v bližini vrtcev, osnovnihšol, gimnazij in drugih izobraževalnih ustanov, v okolici športnihobjektov,naobrobjihcestinrek,vnaseljihternazelenihpovršinah.Tudikosovneodpadke,kotsokosiodpadneelektričneinelektronskeopreme, kovinski in plastični ostanki od kleparskih dejavnosti,pnevmatike in podobno, bomo prinašali na dogovorjena zbirnamesta, od koder bodo usmerjena v reciklažo. Gradbeni in nevarniodpadkipasebodoevidentiralizanadaljnjodelosstranidržavnegainšpektorata.

Arhiv: ČS Šentivd

Nadanorganiziranečistilneakcijesenamlahkoob9.uripridružitenaeniizmedspodajnavedenihzbirnihmestih:Tako kot pretekla leta bodo udeleženci na zbirnem mestu prejelirokavice in vreče, ki bodo tudi letos v dveh barvah: rumene (zaembalažo)inčrnevreče(zaostaleodpadke).

RUMENAVREČA:zapraznoinčisto(neblatno)embalažo(plastenke,plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke ...).Priporočase,dasevotloembalažostisne(nanjostopi),dabovvrečomožno spraviti več odpadkov. V te vrečo ne spadajo trda plastika,vedra,polomljeneigrače,vrtnopohištvoindrugipodobni,pokvarjeniizdelki.

ČRNA:zavseostaleodpadke,tudiembalažnosteklo,baterije,tonerje,čistila, zdravila, plenice, tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji,avtomobilskostekloindrugo.

Zbirnamesta za vreče z odpadki bodona istih lokacijah kot zbirnamestazaudeležence, torejpredLjudskimdomomvŠentvidu,predgasilskimi domovi Gunclje-Male Vižmarje, Stanežiče in Medno, prirugbyigriščuvGuncljahterpredvrtcemMravljinček.Tudiletosnambodonapomočpriorganizacijiinizvedbičistilneakcijepriskočila vsagasilskadruštva vČS Šentvid,društvo tabornikov rodBeliboberterRugbyklubLjubljana.Ksodelovanjusopovabljenavsašportnainkulturnadruštva,društvaupokojencev,vrtci,šoleindrugeizobraževalne ustanove, svojo podporo pa bodo prav tako izrazilištevilnidonatorji.

Vse prebivalce ČS Šentvid prosimo, da čim prej sporočite lokacije, ki jih je potrebno očistiti, na telefonsko številko 01/ 512 41 22 ali pa nam informacijo posredujte po e-pošti: [email protected].

Želimosi,dabisskupnimimočmiinodgovornostjodookoljaočistiličimvečjidelnašeokolice,zatostelepovabljenipravvsiprebivalciČSŠentvid,dasenampridružite.ZaključekakcijebonaRugbyigriščuOvalvGuncljahob11.uri,kjerboposkrbljenozamalicoinskupnodruženje.

Prisrčnovabljeniinupamo,dasevidimo!ČSŠentvid

Občanilahkodivjaodlagališčaalidruganapačnaodlaganjaodpadkovv okolici prijavite tudi na Mestni inšpektorat na Proletarski ulici vLjubljani(telefonskašt.:01/3061600).

ZaodvozkosovnihodpadkovsejemožnonaročitispomočjospletnegaportalaSnage(www.mojiodpadki.si)aliprekotelefonanaštevilki01/4779600.

ČISTILNA AKCIJA V ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID Dragi krajani, bliža se pomlad, zato je napočil čas za spomladansko čiščenje in urejanje okolice. Četrtna skupnost Šentvid tudi letos organizira že tradicionalno spomladansko čistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 2. aprila 2016, s pričetkom ob 9. uri. Vsi, ki želite, da bi bilo okolje, v katerem živimo, čisto, ste vljudno vabljeni, da se akciji pridružite. Odstranjevali bomo odpadke na različnih predelih ČS Šentvid, saj je naš cilj skrbno očistiti področja s smetmi. Odpadke bomo odstranjevali v bližini vrtcev, osnovnih šol, gimnazij in drugih izobraževalnih ustanov, v okolici športnih objektov, na obrobjih cest in rek, v naseljih ter na zelenih površinah. Tudi kosovne odpadke, kot so kosi odpadne električne in elektronske opreme, kovinski in plastični ostanki od kleparskih dejavnosti, pnevmatike in podobno, bomo prinašali na dogovorjena zbirna mesta, od koder bodo usmerjena v reciklažo. Gradbeni in nevarni odpadki pa se bodo evidentirali za nadaljnjo delo s strani državnega inšpektorata. Na dan organizirane čistilne akcije se nam lahko ob 9. uri pridružite na eni izmed spodaj navedenih zbirnih mestih:

ZBIRNA MESTA ZA UDELEŽENCE ŠENTVID – Ljudski dom

GUNCLJE – PGD Gunclje-Male Vižmarje GUNCLJE – rugby igrišče

GUNCLJE – skakalnica STANEŽIČE – PGD Stanežiče

MEDNO – PGD Medno VIŽMARJE-BROD – Vrtec Mravljinček VIŽMARJE-BROD – nogometno igrišče

Tako kot pretekla leta bodo udeleženci na zbirnem mestu prejeli rokavice in vreče, ki bodo tudi letos v dveh barvah: rumene (za embalažo) in črne vreče (za ostale odpadke).

RUMENA VREČA: za prazno in čisto (neblatno) embalažo (plastenke, plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke ...). Priporoča se, da se votlo embalažo stisne (nanjo stopi), da bo v vrečo možno spraviti več odpadkov. V te vrečo ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištvo in drugi podobni, pokvarjeni izdelki.

ČRNA: za vse ostale odpadke, tudi embalažno steklo, baterije, tonerje, čistila, zdravila, plenice, tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji, avtomobilsko steklo in drugo. Zbirna mesta za vreče z odpadki bodo na istih lokacijah kot zbirna mesta za udeležence, torej pred Ljudskim domom v Šentvidu, pred gasilskimi domovi Gunclje-Male Vižmarje, Stanežiče in Medno, pri rugby igrišču v Guncljah ter pred vrtcem Mravljinček.

VREDNOSTNI BON

StrahecStrahecza 2dl pijace

Šendtvič d.o.o., Prušnikova 87, Ljubljana - Šentvid, Naročila: 041/560 206

Delovni čas: pon - pet od 7h do 18h

sobota, nedelja in prazniki zaprto

www.sendtvic.com


Aktualno

150 LET ŠOLSTVA V ŠENTVIDU NAD LJUBLJANO

Leto1866jebilozaŠentvidzokolicoprelomno.V presiji po uklonitvi nemškemu jeziku terkulturi takratnih vladarjev Avstro-Ogrske,kateredeljebilotudiozemljeSlovenije,smovŠentvidupodolgihletihpogajanjzLjubljano,položilitemeljnikamenprveuradne,državnešolevŠentvidu(nasprotivhodnihvratvcerkev

sv. Vida, današnji Vidovdom). Poleti istega leta pa so zanesenjakipodvodstvomšentviškegaduhovnikaBlažaPotočnikanedalečstranustanoviličitalnico,katerenamenjebilprebujanjenarodnezavestiinslovenstvapriljudeh.

Leta 1774, v času Habsburške monarhije, jeMarija Terezija uvedla obvezno šolanje zaotroke,stareod6do12 let.VŠentvidu jebilostaro župnijsko središče, zato lahko sicer breztrdnih zgodovinskih virov sklepamo, da je žepred terezijanskimi reformami obstajala šola.ElementarnešolepredodlokomMarijeTerezijesopogosto imenovalinemškešole, saj jepoukpotekal v nemškem jeziku. Vezan je bil na

širjenjeverespisanobesedo(katekizem),Cerkevsejetakodotaknilavsajosnovšolskegapouka (branje,pisanje).Poučevali soponavadicerkovnikialiorganisti,kisezadelonisoposebejizobraževali.Tudi po reformi Marije Terezije v Šentvidu še dolgo nismo imelidržavne elementarne šole (trivialke). Vzroki za to so bili zagotovobližina Ljubljane, kjer so tovrstne šole že obstajale, poučevanje vdržavnihšolahvnemškemjeziku,vŠentvidupapravtakonibilozašolo ustreznega poslopja in niso vedeli, kako bi plačevali uradnegaučitelja.NamestodržavnešolejetakovŠentvidupotekalanedeljskašola, kjer je kaplan Janez Globočnik (1817−1819) poučeval vslovenskemjeziku.Poukjepotekalobnedeljah,pogostopatudiobdelavnikihmed14.in16.uro.Poučevaljebranjeinverouk,kasnejetudipisanjeinračunanje.Župnik Blaž Potočnik je po prihodu v Šentvid leta 1836 ustanovilzasebno šolo.V kaplaniji je naredil provizoričnoučilnico.Vnjej stapoučevala cerkovnikov sin Franc Volčič (organist, učitelj) in kaplan(kateheza).Obastapoučevalabrezplačno.BlažPotočniksejetrudil,da bi čim več »učbenikov« iz nemškega jezika prevedel v domač,slovenskijezik.Takojezapoukvšolahprevedelračunico(Napeljevanjev računstvo) in slovnico (Gramatik der slowenichen Sprache) terPraktično slovensko-nemško gramatiko. Kljub temu da v začetkušestdesetihlet19.stoletjavŠentvidušenibilodržavnopriznanešole,je bila šentviškamladina deležna najosnovnejšega šolskega pouka,znalajeslovenskobratiinpeti.BlažPotočnikjebiledenprvih,ki jezagovarjal,damorabitipoukvosnovnišoli(prejnemški,sedajljudski)vcelotivmaterinščini.Zatosenipretiranozavzemalzadržavnošolo,katereciljjebilotrokenaučitinemščine.Pouk v nedeljskih šolah je potekal ločeno za fante in dekleta. BlažPotočnikjeprimašahnagovarjalljudi,najpošiljajootrokevšolo,sajgre svetnaprej inmorabiti izobražen tudi kmet.Nedeljsko šolo sokasnejepreimenovalivsamošoloalivsakdanjošolo.Za ustanovitev redne državne šole v Šentvidu so bili v prvi vrstiodgovorninadzorni šolski organinaKranjskem. 6. novembra1844sodoločilizemljišče,nakateremnajbizidališolskoposlopje(prostor,kjerdanesstojipastoralni–Vidovdom).

Zidavaposlopja se je zaradi dolgoletnihpogajanj, kdobofinanciralgradnjo,indrugihzapletovzačela9.maja1866,tojeletnica,kosejezagotovovedelo,dabodržavnašolavresnicizgrajena.Dokončanjevseh del je bilo predvideno v septembru 1867, februarja 1867 pasonatonujnadelazaradipomanjkanjadenarjazastala.Poslej jenajavni inoddržavepriznanišoli lahkopoučeval leučiteljzustreznimspričevalom,kijebilnapodlagirazpisanaslužbenomestoimenovan

z dekretom. Na službeno mesto prvega učiteljaje bil imenovan Matija Bernik 6. aprila 1868,poslopjejebiloblagoslovljeno10.maja,pouksejezačeltakojnaslednjidan,kosejezačelašolskakronika (11. maja). Pouk je bil poldneven in jepotekalvslovenskemjeziku.Učiteljjepoučevalpodveuri,dopoldanstarejšeinpopoldanmlajšeučence,župnijskaduhovnikapastaskrbelazašolskiverouk.Prvanalogadržavnešolejebilapovečanještevilaotrok,kisohodiliv šolo. Zaradi vse večjega števila otrok se je šola iz enorazrednicerazširilavvečrazrednico.Šolajezatodelovalanatrehrazličnihmestih:današnjipastoralniVidovdom,novomanjšešolskoposlopjezvrtomnaozemljuMiroslavaTomca,najetisobiliprostorivBelčevihiši.Kertudinavedenišolskiprostoriob475vpisanihučencihvletih1910/11nisozadoščali,soseodločilizagradnjoprimernovelikešolenaVojdoviledini.Novošolosoblagoslovili14.oktobra1911,vnjej jedelovalašestrazrednicasštirimivzporednicami.Vtemposlopjuosnovnašoladeluješedanes,tj.OsnovnašolaFrancaRozmanaStaneta.V Šentvidu je delovalo še nekaj šol, povezanih z obrtništvom inkmetijstvom:obrtniškašola(1882),obrtno-nadaljevalnašola(1894),kmetijskašola,meščanska(1928)–kasnejegimnazijaŠentvid(1945).Tu je bila jasno izražena skrb za razvoj rokodelsko-obrtniškeganaraščajainrazvojobrtinasploh.PrvapopolnagimnazijajepozaslugiškofaJegličanastalanašentviškempolju1905.Tazavod(Zavodsv.Stanislava),ki imaposebnomestovnarodneminverskemživljenjuSlovencev, sopostavilivŠentvidpoenistranizaradinasprotovanjaljubljanskepolitike,podrugipazaradiugodnelegevbližiniLjubljane.Vdrugisvetovnivojnijebilodpravljenpoukvslovenskemjeziku,ajetaponekodpotekalilegalno.Zaradiurbanizaciješentviškegaprostorain priseljevanja prebivalstva od drugod, zlasti po drugi svetovnivojni,sonovešoledobiletudinekdanjevasi,Vižmarje-Brod(1976),Koseze(1977),Dravlje(1980).Šentvidjeleta1958zuvedboenotneosemletneosnovnešoleinskrčenjemgimnazijena4letadobildrugoosnovnošolovposlopjunovozgrajenegagimnazijskegaposlopja(OŠŠentvid,prejimenovanaOŠAlojzaKebeta).VzadnjihnekajletihsmovŠentvidupridobilišedveosnovnišoli,obezasebni; OŠ Alojzija Šuštarja (2008) in osnovno šolo po programuMontessori(2010).

Vzgradbinekdanjegarokodelskegadoma(prej last Gimnazije Šentvid) je jeseni2015 svoja vrata odprl tudi novodobniCenter kulinarike in turizma KULT316,ki je del Biotehniškega izobraževalnegacentra Ljubljana in skrbi za višješolskoizobraževanje na področjih gostinstva,turizma,živilstvainprehrane.Čitalništvo je teklo vzporedno zrazvijajočim se šolstvom. 19. stoletje jebilopolnoposkusov inteženjslovanskihnarodovpouveljavitvinarodnihpravicinlastneavtonomnosti.Prva čitalnica je po vzoru čitalnic naČeškeminHrvaškemnastalavMariboruleta 1861, istega leta tudi v Ljubljani.Našečitalnicesosizadalenalogoprivestislovensko meščanstvo iz nemškega vslovenskitabor invzbuditivpreprostemljudstvu narodno zavest. Slovenski jeziksejegovorillenapodeželju,meščanstvosegajenajvečkratsramovalo,misleč,dajeprimerenlezakmete,nepazauradeingospodo.Zatosovčitalnicahprirejali

družabne večere, imenovane »Besede«. Te prireditve so vsebovalenagovore z narodno buditeljsko temo, deklamacije, pevske točke,gledališkepredstave,zazaključekpašetombolo,včasihpatudiples.Natehdruženjihsejenarodzavestnooblikovalkotpolitičnaenotaindozorevalječutzalastnokulturnoudejstvovanje.Dokoncastoletjaje bilo ustanovljenih na slovenskem okoli 80 čitalnic, zato ne brezrazlogaimenujemotodobočitalniškadoba.

Aktualno

do sedanjega obdobja. Gimnazija Šentvid je bila ustanovljena 3. septembra 1945 z odredboMinistrstvazaprosveto inse je imenovalaDržavnanižjagimnazija.Bilajenaslednicabivšemeščanskešole,kijevkrajuŠentviddelovalaodleta1928dalje.Pričetek pouka je bil premaknjen na 16. september. Stavbo je bilopotrebnousposobitizašolskipouk,sajjemedvojnošolskastavbaslužilanemškim potrebam. V njej je delovala nemška šola Hauptschule fürKnabenundMadchen.Delstavbejebilnamenjenbolnici,vkletistavbepa je bilo skladišče orožja inmunicije. Po odhoduNemcev so del šolezasedliruskivojaki,kisočakalinaodhoddomov.Vpoletnihmesecihsodomačini skupaj z ravnateljem in krajevno organizacijo AFŽ pripravljalistavbozašolskenamene.Pobelilisoprostore,počistilicelotnostavboinurediliokolico.

Prvi ravnatelj šole je postal Janko Černuta. V šolo se je vpisalo 296dijakov,kisobilirazporejenivdevetoddelkov.Predmetnikjevseboval12predmetov,odtegaje imelslovenski jeziknajvečur(6),potemjesledilruskijeziksštirimi,odnosnotremiuramivvišjihrazredih,natostasledilamatematikainprirodopis.Našolijepoučevalo14profesorjev.Profesorjisopolegšolskihobveznostiopravljališedelovrazličnihkomisijah,vodilitečajeinpoučevalinavečernihšolahzapridobitevkvalifikacij.Našolisopričelidelovatikrožki,pevskodruštvointelovadnodruštvo.Ževprvemletusejepokazalaprostorskastiska.Primanjkovalojeučilnicinšolajedobilatridodatneprostorevbivšimežnariji,kijihjepreuredilazapouk.Številodijakovse jevsako letopovečevalo.Všolososevpisovalidijaki iz Medna, Medvod, Preske, Reteč, Pirnič, Vodic, Smlednika,SkaručneintudiizSpodnjeŠiške.Všolosohodilipeš,največpaskolesi.S prvo šolsko reformo v letu 1947/48 je šola dobila nov učni načrt inpredmetnik. Na novo so se pričeli poučevati astronomija v povezavi sfiziko,moralnavzgoja inustava.Ukinjen jebilverouk.Spremenilose jeocenjevanjepredmetov inpričelose jeocenjevatitudivedenjedijakov.ŠolasejepričelaimenovatiXII.gimnazija.Petdeseta leta so šolo zaznamovala s številnimi spremembami. Noviravnatelj jepostalprofesorStaneMedved.Zaradivelikegavpisadijakovjepričeloprimanjkovatiprostoraingimnazijasejeselilavbivšeprostorezasebneškofijskegimnazije.Šolajebilacentralnoogrevana,imelajeveliko,dobro opremljeno telovadnico in garderobo za obleke. Naravoslovnipredmetisodobilikabinetezdobroopremozalaboratorijskevaje.Začetekinkonecpoukajeoznanilšolskizvonec.Našolisopričeli izdajatišolskoglasiloUtripi.Pokončanemšolanjusodijakiopravljalivelikomaturo.V šolskem letu 1958/59 se je gimnazija preselila v novo šolsko stavbonaPrušnikoviulici.Tojebilaprvamodernapovojnazgradba,kijeimelafunkcionalnorazporejeneprostore.VnovistavbijedobilaprostoretudiOsnovnašolaAlojzaKebeta,kijebilaustanovljenakotdrugaosnovnašolav Šentvidu. V tem letu je pričela veljati tudi nova šolska zakonodaja, skaterosogimnazijepostaleštirirazrednešole,osnovnešolepaosemletne.Štirje razredi nižje gimnazije so bili priključene osnovni šoli, štirje višjirazredipasopostalisamostojnaenota,imenovanagimnazija.Tako je gimnazija postala štirirazredna šola in je dobila tudi novo ime;preimenovalasejevV.gimnazijoLjubljanaŠentvid. Znovoreformosejespremeniltudišolskipredmetnik.Polegnovihpredmetovsejeuvedlaše obvezna proizvodna praksa v delovnih organizacijah. Na šentviškogimnazijo so se lahko dijaki vpisovali v naravoslovno-matematično alidružbeno-jezikoslovnousmeritev.Zaradivključevanjastrokovnihznanjsogimnazijepostalezaključnešoledrugestopnje,kisoomogočalemladini,da se zaposlijo na delovnih mestih v gospodarstvu ali javnih službah.Zaraditehnovostisejematuraspremenilavzaključniizpit.Številodijakovjezletinaraščalo,zatosejeuvedeldvoizmenskipoukinnašoli se jepričelgraditiprizidek in telovadnica.Ker jebilovednovečdijakov,kisosevšolovozilizvlakom,sejetudipoukprilagodivoznemureduvlakov.NašagimnazijajebilaenaizmedprvihsrednjihšolvLjubljani,ki je pričela z letnim preverjanjem znanjamatematike. V letu 1969 je

V Šentvidu je bila čitalnica ustanovljena na pobudo šentviškegažupnika Blaža Potočnika, ki je bil tudi prvi predsednik. Potrjenaje bila 21. avgusta 1866, ko je deželni predsednik baron Bach zodlokomšt.2128potrdilnjenovlogo inpravila.Všentviškičitalnicise je poleg že naštetega radoprebiralo časopise, izposojalo knjige,ustanovili so pevski zbor, tamburaški zbor, kasneje tudi telovadniodsek(telovadbanaorodju).Leta1908soknjigeizčitalnicepredalinovoustanovljeni Ljudski knjižnici kot naslednici. Leta 1902 so vspominustanoviteljučitalnicevnjennazivvnesli imeBlažPotočnik.Tako se je poslej imenovala Blaž Potočnikova čitalnica. Delovanječitalnicejevčasuprvesvetovnevojnevcelotizamrlo,večkratsejemoralaselititudiknjižnica.Povojniječitalnicaponovnozaživela,leta1926 je bil postavljen Ljudski dom za namene njenega delovanja.Leta 1933 je bila BPČ z odlokom kraljevske banske upraveDravskebanovine razpuščena. Ljudski dom je postal nadarbinska last, vesinventarpacerkvenalast,prepovedjeveljaladoleta1935,kojebilarazveljavljena.Medtem ko je večina čitalnic po Sloveniji v začetku20. stoletja prenehala delovati, pa je gledališka skupina BPČ vŠentvidu z nadaljevanjem svojih nastopov ostala zvesta poslanstvusvojegadruštvadozačetka2.svetovnevojne.Tedajjebilaprimoranaprenehatidelovati.StemdejstvomjebilaBlažPotočnikovačitalnicaenaizmednajdljedelujočihčitalnicnaSlovenskem.NjenonasledstvojeprevzeloDruštvoBlažPotočnikovačitalnica,kijebiloustanovljenoleta1996indeluješedanes.

Viri:Župnija Šentvid nad Ljubljano skozi čas in prostor, Letno poročilo štirirazredne ljudske šole, Zgodovina šolstva na Slovenskem, Spletne strani OŠ Alojzija Šuštarja, OŠ po metodi Montessori, KULT-a 316

AndrejaBečan(DruštvoBPČ)

PRAZNOVANJE 70-LETNICE GIMNAZIJE ŠENTVID

VletošnjemletuGimnazijaŠentvidpraznuje70-letnicodelovanja.Osrednja prireditev je bila 2. decembra ob 18. uri v Cankarjevemdomu. Ob tej priložnosti smo v avli Gallusove dvorane predstavilizbornik avtorice Vide Šifrer in postavili razstavo fotografij z naslovomŠentvidčanipotujejo. VGallusovidvoranisejeodvijalaprireditev,kisejepričela s pozdravnimgovorom državne sekretarkenaministrstvu zašolstvo, dr. Andreje Barale-Lakota. Šolo, njeno preteklost in delovanjeskozisedemdesetlet,stapredstavilasedanjiravnateljmag.JakaErkerindolgoletniprofesor in tudi ravnateljprof. JureGrgurevič.PisateljSlavkoPregel,kise jespominjalgeneraciješestdesetih let, jesvojgovorpričelzbesedami:»Slavnagimnazija,ki jemnogomladegagradivaobtesalavkasnejeslavnedržavljaneSlovenije…«

Prireditev je povezoval AkiraHasegawa, nastopili pa so Rok Zupančič,plesno-glasbena skupina Artifex, skupina Acapella, glasbena skupinaSiddhartainplesalkaSonjaČebašek.RežiserkaprireditveZoraLovrenčičje za konec prireditve predstavila video posnetek, na katerem so sepovabljenigostjespominjalisvojegašolanja,sošolcev,trenutkov,kisobilinekočnerešljivi indanestakoenostavni… Svojevtisesopripovedovaliprofesorji Jaša Kordič, Cirila Jesihar in Miloš Vratič. Med nekdanjimidijaki smo prisluhnili spominom, ki so jih podoživljali Tone in BarbaraHočevar, Ivan Šoštarič (novinarji), Bojan Križaj (športnik), Rok Prebil(doktorkemijskihznanosti),JanezŠkofinUrošFurst(dramskaigralca)tersedanjidijakMatevžGros(prejemnikdržavnihpriznanjspodročjalogike,matematike,kemijeinznanjaspodročjasladkornebolezni)ssvojomamo,profesoricomatematike,MelitoPintar.Vnadaljevanjupredstavljamzgodovinskipregledgimnazijeodustanovitve

10 Šentvid nAd LjubljaNo


Aktualno

SImbIoZa

ZaradivelikegazanimanjazasodelovanjepriprojektuSimbiozamedgeneracijami,kijenaGimnazijiŠentvidpotekalvpreteklihdvehletih,bomo izvedli računalniški tečaj v okviru Simbioze šola po principumedgeneracijskegasodelovanjatudiletos,insicervmesecuaprilu: •ponedeljek,11.4.2016:Računalnik,mojprijatelj, •torek,12.4.2016:Zapisujinoblikuj–Word, •sreda,13.4.2016:Brezelektronskepoštenegre, •četrtek,14.4.2016:Klikvsvet.

Računalniškitečaj,kijebrezplačen,bopotekalvračunalniškiučilniciv 3. nadstropju šole od 14.30 do 16.30. Udeležite se lahko vsehpredavanjalipasiizbereteleeno.

Zaradiomejenegaštevilaudeležencevvasprosimo,daseprijavitenatelefonskištevilki015000660(ga.TinaPodrenek)včasumed8.00in11.00.Zveseljemvaspričakujemoinseveselimodruženjazvami!

DijakiinprofesorjiGimnazijeŠentvid

mednarodna IZmenJaVa eraSmuS+ na GIMNAZIJI ŠENTVID

Na gimnaziji Šentvid je od 13. do 19. marca 2016 potekala 6.mednarodna izmenjava projekta Erasmus+ v okviru mednarodnihizobraževalnihprogramovEvropskeunije.Uradninaslovprojekta je»FAMILY,COMMUNITYANDSCHOOL:THETROIKAOFMYVALUES!«(Družina,skupnostinšola:trimojevrednote!).Gostilismo14učiteljevin14dijakovizšestihdržav:Portugalske,Belgije,Avstrije,Romunije,GrčijeinTurčije,kisodelujejovprojektuErasmus+.Projektsejezačel1. septembra 2014 in bo potekal do 31. avgusta 2016. Prijaviteljprojekta je portugalska šola Agrupamento de Escolas de Mirandado Corvo. Poleg te šole in Gimnazije Šentvid pa sodeluje še petpartnerskih šol:BundeshandelsakademieundBundeshandelsschuleiz Kitzbühla v Avstriji, 2o Epaggelmatiko Lykeio Xanthis iz mestaXanthi v Grčiji, Kartal yüksel ilhan alanyali fen lisesi iz Istanbula vTurčiji,AtheneeRoyalJulesBaraizmestaTournaivBelgijiinColegiulEconomic»GeorgeBaritiu«izmestaSibiuvRomuniji.

Namen evropskega projekta je aktivnost učenja in poučevanja zapridobivanje bogatih vsestranskih izkušenj in za različne oblikemedpredmetnegasodelovanjainusposabljanjamladineovrednotahv šoli, družini in skupnosti. Kako je skupnost pomembna, se kažev odnosih med sosedi, na praznovanjih, pri prostovoljskih inskupnostnih projektih. Ne nazadnje pa se v šoli srečujejo različnevrednote izhajajoč iz različnih družin in skupnosti. Šola je zmesrazličnihkultur,vzorovindojemanjresničnosti.Medpomembnecilještejetudispoznavanjeinspoštovanjedrugačnosti,krepitevzavestioskupnipripadnostievropskemukulturnemuprostoruinspodbujanje

novi ravnatelj postal profesor Rado Jan, protikonculetagajezamenjalprofesorJožeŠifrer.V času njegovega vodenja šole se je uvedelpetdnevni delovni teden. Na šoli so delovalikrožki in društva, ki so nudili bogato vsebinona umetniškem, raziskovalnem, športnem inkulturnempodročju. V letu 1973 je bil za ravnatelja imenovanprofesor Srečko Božnar. Zaslužen je bil zauvedbo športnih oddelkov in kabinetnegapouka. Šola je v tem obdobju zaslovela kar zdvemaodmevnima dogodkoma. Prirodoslovnikrožek pod mentorstvom profesorice MajdeRepovžjeprejelnagradoraziskovalneskupnostiobčinezauspešnoanalizoonesnaženostiokoljain rek v okolici Šentvida. Šolsko glasilo pa jeprejelo republiškonagradozanajboljše šolskoglasilo. V šolskem letu 1974/75 se je šolapreimenovala v Gimnazijo Ljubljana –Šentvidin to imeobdržalavsedouvedbusmerjenegaizobraževanja.V šolskem letu 1980/81 so bile v skladu znovo zakonodajo gimnazije ukinjene. Šolstvoje postalo sestavni del »enotnega sistema

združenegadela«,sčimerjeodpadlapotrebapoširoki,splošniizobrazbi.Pričelo se je usmerjeno izobraževanje. Gimnazija se je preimenovala vSrednjošolozaelektroniko.DveletizatemjebilzaravnateljaimenovanprofesorJureGrgurevič.Šola jedobilavupravljanjeRokodelskidomnaPrušnikoviulici, ki ga jeuporabljala za izvedbo pouka, praktičnih vaj in dejavnosti krožkov. Vnaslednjemdesetletjuješolaponovnoodprlagradbišče.Pričelsejezidatimedzidekmedstariminnovimdelomšolskestavbe,opremilsejeprostorza fitnes center in v novem tisočletju je gimnazija pridobila še novotelovadnico.Usmerjenoizobraževanjesejekončalovletu1990.Našolijebiluvedensplošnigimnazijskiprogram.Šestletzatemješolaodprlašportneoddelke.Prelom tisočletja je šolo postavil v nove izzive. Spremembe v družbi,računalniška tehnologija, prenovljeni učni načrti in spremenjena šolskazakonodajasotisti,kivplivajonaprilagajanjesodobnimtrendomdružbe.Šolavseskozipodpiraustvarjalneideje,projektnodelo,izmenjavedijakov,raziskovalnodejavnost,tabore,humanitarneakcijeinnatanačindijakomnudimožnost,dasenaučijovečnadrugačennačin.Dijakigimnazijesepreizkušajo tudinašportnempodročju.Ženekaj letbranijonaslovdržavnihprvakovvatletiki.Uveljavljajosetudinadrugihpodročjihskupinskihšportov,plavanja,smučanja,drsanja,akrobatskegaplesa….Močnajekošarkarskaekipafantov,kijevletu2013nasvetovnemmladinskemprvenstvuvCiprudoseglatretjemesto.Poleg športnih dejavnosti so dijaki aktivni tudi na drugih področjih. Ževrsto let na šoli poteka gledališkimaraton, kjer dijaki pripravijo odrskopredstavoizbranegagledališkegadela.Pritemsamiizdelajoplakat,sceno,pripravijorekviziteingledališkilist.VdruštvuCuriculumVitaeustvarjajoin izvajajo lastne predstave, izdajajo glasilo, sodelujejo na oddajah poradiuinTV,gostujejonadomačihodrihinsoprepoznavnitudivtujini,odkodervednoprinesejonagradealipohvale.Med krožki, ki vključujejo več kot tretjino dijakov, jemednajstarejšimiprav gotovo astronomski krožek, ki z observatorijem na strehi šoleprivabljatudikrajane,dasiogledajoredkenebesnepojaveinspremljajonjihovo dejavnost tudi preko spletne strani. Na šoli so odmevni tudiliterarni večeri, na katere vabimo pisatelje, pesnike in druge literarneustvarjalce,kipredstavijosvojedeloinsepogovarjajooustvarjalnostiterpomenupisanebesede,pomenubranjainoblikovanjukulturnihvrednotmedmladimi.Leta2003jepričelšolovoditimag.JakaErker.Vprofesorskemzboruje49učiteljev,vsehzaposlenihpa64.Šolavabivsekrajane inšeposebejučenceosnovnihšol,daobiščetešoloinprireditve,kisonamenjenetudivam.Našolijezanimivvivarij,astronomskiobservatorij,fitnescenter.Prijaviteselahkonaaktivnosti,kijihdijakipripravljajozakrajaneinzavseostale,kijihzanimajo,-računalništvo,telesnaaktivnost,vajegibanja…

Tekst:VidaŠifrer,Foto:ArhivGim.Šentvid


Aktualno

h gradnji prijateljskih odnosov. Vse to igra pomembno vlogo prioblikovanjuvrednot.Našidijaki sovnedeljo,13.3.2016, toplosprejeli svojevrstnike injih odpeljali na svoje domove. V ponedeljek dopoldan smo jim nagimnaziji Šentvid priredili dobrodošlico s pogostitvijo in kratkimkulturnimprogramom,kisogazasvojegosteiztujinepripravilinašidijaki, sledili so nagovor gospoda ravnatelja mag. Jake Erkerja inpredstavitevterogledšole.NakoncusogostešeposebejnavdušiliŠentviškifanatiki–šolskaakrobatskaskupina.PokosiluvjedilniciOŠŠentvidjesledilsprejemprigospodužupanuZoranuJankovićuvmestnihiši.Prijaznonasjesprejel,pogostilinnamsponosompredstavilLjubljanokotzelenoprestolnicoEvrope2016,kijeljudeminokoljuprijazna,urejenainvarna.Poudarilje,kakovelikoLjubljanavlagavprihodnostotrok inmladineter jimomogočatudikakovostno sedanjost. Njegovi sodelavci so nam omogočili ogledstaregamestnegajedrainzvzpenjačosmosepovzpelinaljubljanskigrad.

Vnaslednjihdnehsmovšolidelalinaprojektu.Učiteljismosiizmenjaliinovativne prakse in izkušnje, uporabo sodobnih metod učenja inpoučevanja,predstavilirezultatevprašalnikaostereotipih,načrtovalinovoizmenjavonaPortugalskem,sepripravljalinanovtriletniprojektznaslovomEnakost spolov (začetekvprihodnjem letu) inevalviralislovenskoizmenjavo.Dijakisobilivesčasaktivninadelavnicah,kjersopredstavilisvojekratkefilmeinintervjujeoprostemčasuinskupnosti.DijaškaustvarjalnostinigrivostješeboljprišladoizrazanadelavniciMozaik vrednot. Z zanimanjem so sodelovali tudi na delavnicahastronomije,biologije,kemijeinpriprogramiranjulegorobotov,kisojihnašiprofesorjipripravilivangleškem jeziku.Slovenskedružinskevrednotesogostujočidijakispoznavalivprostihpopoldnevih.Namenmednarodneizmenjavejetudi,dadijakiinprofesorjispoznavajonovedežele in kraje z njihovo zgodovino, arhitekturo in umetnostjo ternoveljudiinjezike,vrednoteinobičaje.Prvaekskurzijanasjevodilana Primorsko. Najprej smo si ogledali Postojnsko jamo, občudovaliKras,natopašeSečoveljskesolineinPiran.PoprostemčasuvPiranujesledilaševečerjavPostojni.Ker smo našim gostom želeli predstaviti Slovenijo v vsej njeniraznolikosti,smojihnanaslednjiizletodpeljalinaGorenjskovdolinopodPoncaminaogledsmučarskihpoletov.VPlanicisoimelipriložnostobčutitivsomogočnost gorskenarave inplaniških skakalnic. Bili sodel množice občudovalcev poguma najboljših skakalcev z vsegasveta,kivPlanicidosegajoodličnerezultate.Tudionisopripomogliknepozabnemuvzdušjunatemtekmovanju.PopoldanjesledilšeogledBlejskegajezerazgradom,danpasejezaključilzvečerjovLjubljani.Našecelotedenskodruženjesmozaključilivpetek,18.3.2016,zvečerna skupni večerji, po kateri je sledila zabava z glasbo in plesom.Slovenskidijakisosvojegostenaučilinekajslovenskihljudskihplesov,tipasonamsevedatudipokazalipleseizsvojihdežel.Vtemprojektusoseskozištevilnedejavnostiprišledoizrazavrednote:družina,skupnostinšola.Dijakisostkaliprijateljskevezissovrstnikiizdrugihevropskihdržav,spoznavalinjihoveobičajemedgostovanjemvnjihovihdružinahinskupnostih,setakonaučilispoštovatinjihovodrugačnost ter spoznali njihova šolska okolja. V novemokolju so znovimiljudmiosebnostnozrasliinkrepilizavestoskupnipripadnostievropskemukulturnemuprostoru,vkaterembomovsišenaprejtkaliprijateljskevezizdijakiinprofesorji.

KoordinatorprojektaMatijaPustovrh,prof.nemščineinangleščine

ZIMSKI TRENINGI KAJAKAŠEV

Tudi v zimskih mesecih imamo kajakaši velikodela. Starejši tekmovalci treninge opravljajona vodi, mlajši pa na suhem. Mlajši hodijo vtelovadnico, tečejo, grejo na Šmarno goro,trenirajo v fitnesu, tečejo na smučeh, hodijo vhribe in se na bazenu učijo eskimskega obrata.Mladinci,mlajšičlaniinčlanisobilinapripravahvAlAinu(ZAE),vAvstralijitervfrancoskemPauju.Skratka,tudipoziminamnidolgčas.

VmesecudecembruKajakKanuKlubTacenorganizira»Miklavževepriprave«, kamor gredo vsi tekmovalci kluba, od najmlajših donajstarejših, tervelikostaršev inostalihčlanovkluba. Letos smošlivVrsar in imeli supervreme,bilonas jeokoli100.Napripravahsotekmovalcitrenirali3xdnevno(veslanjedopoldneinpopoldne,natopa tekalinogometalifitnes…).Mlajšimtekmovalcemprilagodimoprogram,takodagremozvečertudinabazenalipanaogledmesta.Staršiindrugičlaniklubapagredonapripraveuživat.Nekateriveslajo,drugiplezajo, se sprehajajo, igrajo tenis, kolesarijoalipapreprostouživajovmorskemzraku.Kerso toMiklavževepriprave, jepridnimtekmovalcemnosiltudiMiklavž:)

VsakoletonaGregorjevoTDŠmarnagoraorganiziraPozdravpomladi,kjersodelujemotudimi.Načolnedamobakleternaredimopredstavopodsavskimmostom.Vsakoletonasgledainspodbujavelikoljudi.

Spremljajte nas tudi na naši facebook in spletni strani (www.kajakklubtacen.si)

OPEKARSTVO IN OPEKARNA GAMELJNE 2. DEL: ZGODOVINSKI RAZVOJ Popotresno obdobje je bil pravi čas za odpiranje opekarn

Izdelava opeke kot osnovnega gradbenega materiala je bila razširjenapovsejSloveniji,odNoveGoricenaPrimorskem(Goriškeopekarne)do

Učinki rušilnega ljubljanskega potresa leta 1895: Trubarjeva cesta, Ljubljana, foto Wilhelm Helfer

Osrednji objekt nekdanje Opekarne Gameljne brez

porušenega dimnika, ki je štrlel iz stavbe 45 m visoko. V

tej stavbi je bila nameščena krožna opekarniška peč. Na

vzhodni strani stavbe, kjer je napis GRAS, je bilo nekoč

šest vhodnih vrat v komore Hofmanove krožne peči.


Aktualno

opekarne,kisozdruževalesledečeopekarne:Log,Vič,Brdo,Gameljne,Emona-Opeka,Draga,BobovekvKranju,Radomlje,VrhniškeopekarneinObrov.

V sklopu opekarn Ljubljane in okolice je deloval tudi obrat Črnuškeopekarne,kijezdruževalpolegopekarnevČrnučahšeOpekarnoŠkofljica,Opekarno Draga-Ig, Opekarno Gameljne in Opekarno Log pri Ljubljani.Sedežčrnuškegaobrata jebilvČrnučah,kjerse jevodilotudifinančnoknjigovodstvovsehnaštetihopekarn.OpekarnavSrednjihGameljnahjezašlavtežavesredisedemdesetih letprejšnjegastoletja.TovarnabarvilBelinka je takrat opekarni v Srednjih Gameljnah predlagala, da bi sepriključilakBelinkistem,dabizačelapridobivatinajfinejšoglinokaolin.Ta ideja ni bila uresničena. Okoli leta 1976 je bila OpekarnaGameljnezaradipremajhnihzalogopekarniškeglineinzaradizastareletehnologijeprimoranaproizvodnjoustaviti,sajzanjonibilovečnobenepraverešitve.

StevoDOZET,doktorgeološkihznanosti

PROSTOR ZA DRUŽENJA IN PIKNIKE

ŠRCŠDŠentvid-Ljubljana:»PodKozolcem«VŠportnorekreacijskemcentruŠDŠentvid-Ljubljanasprejemamorezervacijezabrezplačninajempiknikprostora.»PodKozolcem«jeprostoraza50osebinsenahajaobkvalitetnihigriščihzaodbojkonamivki.Narazpolagosovamtudiotroškaigralazavašenajmlajšeter

plinskižar.

[email protected]/208-224.

Več na www.sport-sentvid.si in Facebook strani /BeachvolleySentvid

Pomurja v severovzhodni Sloveniji (Melinci, Radgona). V Slovenijo inEvroposoopekarskoznanjeinmobilnepečiprineslerimskelegije,kisorabilegradbenimaterialzaizdelavovojaškihutrdbinnaselij.Po odhodu Rimljanov je opekarska dejavnost na slovenskem ozemljuskorajzamrla.Ponovenrazcvetjeprinasopekarstvodosegloporušilnemljubljanskempotresu,kijemočnoprizadejalcelotenljubljanskiprostorinširšookolico.Večinabivalnihingospodarskihposlopijjebilatakratdotalporušena.Po doslej zbranih podatkih iz opekarniške dokumentacije ter pisnih inustnihvirihnajbiopekarnovSrednjihGameljnahpriLjubljaniustanovilitrijedružabnikileta1908.Niznano,čejenatemmestužepredtemstalaoziromadelovala kakšna starejša opekarna.OpekarnaGameljne je bilazgrajenanazelougodnemmestu,sajjevneposrednibližinilahkoodprlavelikdnevnikopkakovostnegline,kijebilpovezanzopekarnozdolgimozkimtirom,pokateremsoročnotovorilinakopanoglinovopekarno.Omenili smo že, da nam zgodnja srednjeveška zgodovina opekarništvanaozemljumedrekoSavo,ŠmarnogoroinosamelcemRašicaniznana,zatoopisujemonjegovozgodovinopoljubljanskempotresu.Popotresnoobdobje je bilo pravi čas za odpiranje opekarn. Trije družabniki, ki sozdružili svoj kapital in odprli opekarno v Srednjih Gameljnah, so vodiliopekarnodoleta1920.Odleta1920do1933jebilaOpekarnaGameljnevrokahdružineOražem,ki je dobivala elektriko v Česnjevi elektrarni na Brodu pri Ljubljani.OpekarnajenatoprešlaizOražmovihrokvlastdružineČesenj.Posestnik IgnacijČesenj,rojen31. julija leta1874vTacnu, jebil lastnikzemljiščaobSavinaBrodu,kjerjenajprejzvelikozagnanostjoizkoriščalmočvodezamlininžago.V naseljih med reko Savo, Šmarno goro in osamelcem Rašica so bilerazviteštevilneobrti,kotsomizarstvo,sodarstvoinopekarstvovSrednjihGameljnah, ki so rabile vedno več električne energije, zato je Ignacijsklenil, da bo na lokaciji pri tacenskem mostu zgradil še elektrarno.Predvsem zato, ker Mestna elektrarna Ljubljana v tem času ni moglapokrivatipotrebŠentvidainnaselijpodŠmarnogorooskrbezelektriko,saj je takrat proizvajala samo enosmerni tok. Gradnja HidroelektrarneČesenj, ki je imelamoč120kVA, se je začela leta1908 in končala leta1910.Novahidroelektrarna jeproizvajala izmeničnitok in jezelektrikooskrbovalanaseljaŠentvid,Vižmarje,Šmartnoinnekatereokoliškevasi.IgnacijajeponjegovismrtivitalijanskemujetništvunaotokuAsinarileta1916nasledilanjegovaženaIvanaČesenj,kijepostalalastnicaelektrarneinjezvsoresnostjoinzagnanostjoprevzelanjenovodenje.Leta1929jeelektrarnotemeljitoobnovila,povečalanjenozmogljivostinzgradilanovedaljnovodeterpriključilanasvojeomrežješenovanaselja.Leta1934jeMestnaobčinaLjubljanaprevzelaomrežjeHidroelektrarneČesenjinodkupilavsonjenoproizvedenoelektriko.PreddrugosvetovnovojnojeIvanaČesenj,ki jepostalatudi lastnicaopekarnevGameljnah,ustanoviladelniškodružboElektrarnaČesenjd.d.BrodpriŠt.VidunadLjubljano.

Hidroelektrarna Česenj Ljubljana Brod zaradi nerešenega lastništva še danes deluje z enako zmogljivostjo kot pred vojno

TikpreddrugosvetovnovojnojeimelopekarnovlastiMartinČesenj,kijebiltudinjenupravnik.Kersejebal,daboostalbrezopekarneinslužbe,jedalsvojoOpekarnoGameljnevdržavnolast.Pozakonuonacionalizacijijesicerlastništvonadopekarnoizgubil,ostalpaješenaprejnjenupravnik.PodrugisvetovnivojnistabiliHidroelektrarnaČesenjinOpekarnaČesenjpoZakonuonacionalizacijiprivatnihgospodarskihpodjetijUr.listFNRJšt.98/1946 in35/1948nacionalizirani.Nacionalizacija jepomenilaprehodprivatnelastninevdružbeno.Zomenjenimzakonomsobilapodržavljenavsa privatna podjetja, ki so imela po svojem značaju ali po kapacitetisplošenpomenzazveznoalirepubliškogospodarstvo.Takojpodrugi svetovnivojni sobile leta1947ustanovljeneLjubljanske

Najstarejša rečna terasa je pliokvartarne

starosti. V njej prevladuje bledo rumena

ilovica z oglatimi drobci in prodniki. Gre za

masiven in le tu in tam plastnat sediment, ki je

nastal s fizikalnim razpadanjem pod njim ležečih

temnih ploščastih mlajšepaleozojskih klastičnih

kamenin ter s spiranjem nastale preperine s

pobočij v nižje predele.

Svetlo siva, siva in modrikasto siva plastnata jezerska glina, ki so jo delavci

kopali za potrebe gameljske opekarne

PROSTOR ZA DRUŽENJA IN PIKNIKE ŠRC ŠD Šentvid-Ljubljana: »Pod Kozolcem«

V Športno rekreacijskem centru ŠD Šentvid-Ljubljana sprejemamo rezervacije za brezplačni najem piknik prostora. »Pod Kozolcem« je prostora za 50 oseb in se nahaja ob kvalitetnih igriščih za odbojko na mivki. Na razpolago so vam tudi otroška igrala za vaše najmlajše ter plinski žar. Rezervacije sprejemamo na [email protected] ali 040/208-224. Več na www.sport-sentvid.si in Facebook

strani /BeachvolleySentvid Avtor: Ten-Igra


Stran za najmlajše

Želim vam prijetno pomlad. Igrajte se čim več na prostem. Srkajte vonj pomladnih trav in občutite božanje sončnih žarkov. Če bo veliko dežnih kapelj, doživite njihovo svežino. Igrajte se kot žabe. Do prihodnjič vam iz uredništva želim en lep pozdrav.

POMLADANSKI KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE Marjeta Bilban

V tem mesecu so praznovale dekleta, žene, mamice in babice. Pa je prišla … konec marca naša … pomlad. Pred nami je čas velikonočnih junakov, zajčkov in piščančkov. V lažjem pričakovanju teh praznikov se podajmo na pot ustvarjanja. Velika noč je velik dogodek. Praznik, kjer se srečamo s prijatelji in družino. Velika noč je čas urejanja hiše, vrtov in okolice. Da bo naš dom lepši, ga lahko okrasimo z zajčki iz papirja. Skupaj razmigajmo prstke in oblikujmo zajčka.

Zraven pa si zapojemo še pesmico o pomladi. J. Bitenc: Kukavica Kuku, kuku, iz gozda odmeva, kuku kuku, že kukav'ce glas. Kuku, kuku, nam ptička prepeva, Kuku, kuku, pomlad je že tu. (vir: internet)

Poglejmo še malo ven. Zunaj je pomlad. Veliko že veš o tem letnem času.

Ali znaš rešiti uganko, iz knjige STO UGANK avtorice Anje Štefan?KDO NA CELEM ŠIRNEM POLJUIMA NAJLEPŠA KRILA?TANJŠA SO KOT CVETNI LISTIČ,NEŽNEJŠA KOT SVILA.(vir: internet)

Le kdo je imel pomlad v mislih? Zakaj ni slike uspel dokončati? Je morda zaljubljen. Kdo ve? Našel se je metuljček, ki je narisan le na pol. Nariši ga tako, da bo leva stran enaka desni in nato ga pobarvaj. Zraven se lahko naučiš pripovedovati pomladno pesmico. Spet pomlad je zacvetela, zvonček zjutraj te zbudi,okrog tebe pa vesela družba praznik tvoj slavi.

Sonca naj pomlad ti vsuje, da iz spanja te zbudi, s tabo skupaj naj praznuje, naj se stran mu ne mudi! (vir: internet)

Do naslednje številke vam svetujem naslednje: srkajte vonj pomladnih trav in občutite božanje sončnih žarkov, naj vas razveseljujejo prosti dnevi. Privoščite si bivanje na prostem. Naredite si praznovanje lepo v krogu tistih, ki jih imate najraje. Iz uredništva vam pošiljamo lepe pozdrave do prihodnjič.


(AKADEMIJA OB KULTURNEM DNEVU)

Letošnjaakademijaobkulturnemprazniku jebilanekajposebnega.Zbralismose6.februarjazvečervLjudskemdomuinprisluhnilipoezijidomačihavtorjev.Predstavilastasenampesnikag.AlenŠtojsGoljaring.AntonSečnikterpesnicega.VesnaKirbiš,ga.NatašaMuršecinga.EliMiklavčič.Večersejeodvijalpodnaslovom»Poezijavmeni«,karsejeprivečiniposlušalcevnakoncutudiuresničilo.Pesmisoostalevnašihsrcih,pravzlahkasmosipredstavljali,dasotožeuveljavljeniavtorjipoezije.Pustilisosled,pritlakovanjule-tepasojimpomagalepevkeženskegapevskegazboraRozkaUsenikinpovezovalkaMancaRazboršek. Slednja je s svojimi, že skoraj dramskimi vložki nežnopovezala koščke v celoto. Ob kozarcu okusnega slovenskega vinasmo imelimožnostpo samemprogramupostati in siogledatiprvoslikarskorazstavodomačeavtoricega.EliMiklavčič.Pronicljivscenarijin režijo prireditve je naredila ga. Urša Erman, ki je v poročilu naspletnistranizapisala:»Negujmo,vzgajajmo,živimojezik,kinamjevzibkopoložen.«

AndrejaBečan(DruštvoBlažPotočnikovačitalnica)Fotografije:SimonaČarman

DOMOVINA (PO PREŠERNOVIH STOPINJAH)

Domovina, tvoja jutra bistrijo misel, tvojegoresprejmejomojpot,mojakrisevpijavtvojetravnike,solzesprejmejotvojenoči innek smeh valovi v tvojih lipah. Kot je rekelžeJožaVovkinvednoboljdrži:Mojopesemje rodila bolečina, najstrašnejša, najboljmila – domovina. O vsem tem smo prekozapetepesmiinrecitacijslovenskihliteratovrazmišljaliokolipoldnevanakulturnidannaŠmarnigori.Veterzdežjemnasnipregnal.DruštvoBlažPotočnikovačitalnicaizŠentvidanamrečževrstoletsodelujesprireditvijonaŠmarnigorivsklopuprojektaPoPrešernovih

stopinjah.Predtemjeob11.urivšmarnogorskicerkvimašozapokojnekulturnikevsomaševanjuzvišnjegorskimžupnikomJanezomMihelčičemdarovalgospodFranceUrbanija,triglavskižupniknašemladosti.

ŠpelaSitar(DruštvoBlažPotočnikovačitalnica)Fotografije:SimonaČarman

KONCERT BIG BAND ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE S SOLISTKO ALENKO GODEC

Včetrtek,7.1.2015,namjevLjudskemdomupodaljšalpraznične dni big band Orkestra slovenske vojske ssolistkoAlenkoGodec. Dirigent Rudolf Strnad je obglasbeni spremljavi zapel kar nekaj starih ameriškihbožičnihklasik,kotso:Letissnow,JingleBells...PravnatlehZdruženihdržavAmerikejessvojimpevskimnastopomvztrajalatudiAlenkaGodec,meddrugimjezapelatudiznanoFrankaSinatreNewYork,NewYork.

Za zaključek ob velikemaplavzu nas je vrnila v nostalgijo s popevko g.Privška»Nadmestomsedani«.Večerjeprehitrominil.

AndrejaBečan(DruštvoBlažPotočnikovačitalnica)Fotografije:SimonaČarman

DOGODKI V GLASBENEM CENTRU ZVOČNA ZGODBA

Polletašolskegaleta2015/2016ježezanami.Vnašemglasbenemcentrusmovtemčasuorganiziralinekajnastopov(jesenski,nastopučencev tekmovalcev, božično-novoletni in pustni) ter gostovali naprireditvah (v Guncljah na tradicionalnem šentviškem jesenskemdogodku in ob dnevu Alzheimerjeve bolezni v centru Ljubljane).NašučenecklavirjaAndražUlaga jeGlasbenicenterZvočnazgodbazastopal na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Ljubljanein dosegel srebrno priznanje (mentoricaMojca K. Sušnik). Učeneckljunaste flavte Filip Visočnik iz razredu prof. Jasne Rojc pa se jeudeležildelavnicezakljunastoflavtonaKonservatorijuzaglasbo inbalet v Ljubljani, kjer je po celodnevnem sodelovanju na delavnicidoživetonastopilnavečernemkoncertuudeležencev.

V spomladanskemdelu se veselimo aprilskega nastopa v Ljudskemdomu,kjersebodonašiučencipredstavilizglasbenobajkoJezerskizmaj.VmajusebodogodalciudeležiliTartinijadevPiranu,kjerbodonazaključniprireditvi7.majaskupajzdrugimimladimiizvseSlovenijezaigralinekajskladbtegaviolinskegabaročnegaskladatelja.Vabljenitudi na naš glasbeni popoldan, kjer bomo izvedli kratko skupinskoglasbenouro pometodi EdgarjaWillemsa in nastopili bodoučenciinštrumentalisti.V juliju pa že sedaj napovedujemo že 3. Poletne glasbene dneveWillems,kibodovDomusv.Vidavprvemtednujulijainvzadnjemtednuavgusta. Prijavijo se lahkoučenci oddopolnjenega6. do15.leta. Prijavnicabonavoljonanašispletnistraniwww.zvocnazgodba.si.

UlaUlaga,direktoricaGCZZ

SkupIna mLadIh

Živimo v Šentvidu inorganiziramo tedenskesestanke za mladinood 11 do 15 let. Nasrečanjih pripravljamonačrte, kako bipomagali izboljšatiskupnost in jihuresničujemo. Učimose iz poučnih zgodb,ki jihberemo izgradiv,ki jih je pripravil RuhiInstitut. Ukvarjamose tudi z umetnostjo,glasbo inšportom.Vseto pomaga mladim vskupini, da se boljespoznajo in odkrijejo,kako lahko pomagajoskupnosti, v kateriživijo, ter razvijejo

svoje talente.V skupini imamočlane izAnglije, takoda imajočlaniskupinepriložnostizboljšatisvojoangleščino.Udeležbajebrezplačna. Našamotivacija za vzpostavitev skupine je, da prispevamo k boljšiprihodnostiinpomagamomladim,dadosežejosvojpolnpotencial.

SkupinamladihpoeZIJa V menI

Dogodki

Zraven pa si zapojemo še pesmico o pomladi. J. Bitenc: Kukavica Kuku, kuku, iz gozda odmeva, kuku kuku, že kukav'ce glas. Kuku, kuku, nam ptička prepeva, Kuku, kuku, pomlad je že tu. (vir: internet)

Nastop v Guncljah na

jesenskem srečanju

Regijsko tekmovanje Ljubljane

2016, Andraž Ulaga (klavir) in

mentorica Mojca K. Sušnik

Pustni nastop, 9. februarja

2016


Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si

NAPOVEDNIK MAREC−MAJ 2016

VELIKONOČNI ZAJČEK IN MAVRICA Četrtek, 24. 3. 2016, ob 17. uri v Waldorfskem vrtcu MavricaWaldorfski vrtec Mavrica, Prušnikova ul. 60

RUGBY TEKMA RK Ljubljana : RK Maribor Sobota, 16. 4. 2016, ob 14. uri na rugby igrišču Oval v GuncljahRugby klub Ljubljana

UČNA DELAVNICA TELESNA DEJAVNOST − VPIS Petek, 25. 3. 2016, ob 10. uri v ZD ŠentvidZdravstveni dom Ljubljana Šentvid

RUGBY TEKMA RK Ljubljana : RK Novo mesto Sobota, 19. 4. 2016, ob 14. uri na rugby igrišču Oval v GuncljahRugby klub Ljubljana

RUGBY TEKMA RK Ljubljana : RAK Olimpija Sobota, 26. 3. 2016, ob 14. uri na rugby igrišču Oval v GuncljahRugby klub Ljubljana

RUGBY TEKMA RK Ljubljana : HARK Mladost Sobota, 23. 4. 2016, ob 14. uri na rugby igrišču Oval v GuncljahRugby klub Ljubljana

FESTIVAL "ALELUJE" 2016 Ponedeljek, 28. 3. 2016, ob 9.30 vVidovem domuDruštvo BPČ

Glasbena bajka JEZERSKI ZMAJ Sobota, 23. 4. 2016, ob 18. uri v Ljudskem domu v ŠentviduGlasbeni center Zvočna zgodba

DNEVA ODPRTIH VRAT DRUŠTVA DRAISS Torek, 29., in sreda, 30. 3. 2016, v dvorani Na gmajni 1Društvo seniorjev DRAiSS

DRŽAVNO PRVENSTVO – KAJAK KANU Nedelja, 24. 4. 2016, KK poligon v TacnuKKK Tacen

RUGBY TEKMA RK Ljubljana : RK Novi Zagreb Sobota, 2. 4. 2016, ob 14. uri na rugby igrišču Oval v GuncljahRugby klub Ljubljana

ŽIVALI NA OBISKU – abonma Šodrček Sreda, 11. 5. 2016, ob 18. uri v Ljudskem domuAmonma Šodrček – ŠODR Teater

UPORABA AVTOMOBILSKE PP IN TEMELJNI POSTOPKI OŽILJANJA Sobota, 2. 4. 2016, ob 16. uri v dvorani v gasilskem domu PGD Vižmarje-BrodPGD Vižmarje-Brod

GLASBENI VEČER Petek, 20. 5. 2016, ob 18. uri v prostorih GC Zvočna zgodbaGlasbeni center Zvočna Zgodba

JAKA IN SRAKA – predstava za otroke Petek, 8. 4. 2016, ob 18. uri v dvorani Na gmajni 1KUD Unikat

RUGBY TEKMA RK Ljubljana : French XV Sobota, 28. 5. 2016, ob 14. uri na rugby igrišču Oval v GuncljahRugby klub Ljubljana

BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU Sobota, 9. 4. 2016, ob 18. uri v Ljudskem domu v ŠentviduSKD Tabor Občine Trst – Društvo BPČ

PLESNO VABILO SENIORJEM Sobota, 26. 3. 2016, ob 18.30 v Ljudskem domu Društvo DRAiSS

PUTKA ZDRAVKA IN ZAJČEK SLADKO – abonma ŠODRČEK Sreda, 13. 4. 2016, ob 18. uri v Ljudskem domu v ŠentviduAbonma ŠODRČEK – ŠODR Teater

IZBIRNO TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO 16., 17. in 23. 4. 2016 KK poligon v TacnuKajak kanu klub Tacen































































































































































































































































































Napovednik - Kaj dogajaNapovednik - Kaj dogaja MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid


NAPOVEDNIK APRIL−JUNIJ 2013

NAVAJENI NA ŠOK – rock cabaret Sobota, 13. 4. 2013, ob 20. uri LJUDSKI DOM ŠODR teater

PREDSTAVA PRESENEČENJA Sreda, 22. 5. 2013, ob 18. uri LJUDSKI DOM ŠENTVID Abonma ŠODRČEK in izven

KONCERT MALE ŠOLE R&R Četrtek, 18. 4. 2013, ob 18. uri OŠ VIŽMARJE-BROD Skupina Mala Šola Rock'nRolla

PREMIERNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA ROZKA USENIK Sobota, 8. 6. 2013, ob 19.30. uri LJUDSKI DOM ŠENTVID KUD Šentvid – Ženski pevski zbor Rozka Usenik

CESARJEV SLAVEC Sreda, 24. 4. 2013, ob 18. uri LJUDSKI DOM Abonma ŠODRČEK in izven

RITEM NA PARKETU Četrtek, 20. 6. 2013, ob 18. uri VELIKA TELOVADNICA OŠ FRANCA ROZMANA STANETA OŠ Franca Rozmana Staneta

TO SO GADI Sreda, 8. 5. 2013, ob 20. uri LJUDSKI DOM ŠENTVID KUD Šentvid – ŠODR teater























Zdravstveno vzgojni center Šentvid

Program predavanj in učnih delavnic Cindi

Pomlad 2016

Vsak tiho zori, počasi in z leti,

a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. (Tone Pavček)

V želji po ohranjanju in krepitvi zdravja vas vljudno vabim, da se udeležite brezplačnih predavanj in učnih delavnic Cindi. Izberite sebi primerno delavnico. Prvo srečanje poteka v sejni sobi ZD Šentvid ( II. nad. levo). Individualno svetovanje za opuščanje kajenja poteka v dogovoru z udeležencem. 25. 3. 2016 ob 10.00 učna delavnica – vpis Telesna dejavnost 8. 4. 2016 ob 10.00 učna delavnica – vpis Nordijska hoja 9. 5. 2016 ob 16.00 učna delavnica – vpis Zdrava prehrana 30. 5. 2016 ob 17.00 učna delavnica – vpis Test hoje (start pri Taborski piramidi, Vižmarje-Brod)

Vljudno vabljeni!

Informacije: tel. 58 37 435 (Petra Globočnik, dipl. med. sestra)

Documents

številka 1. letnik VII., marec 2016 Šentvid nAd LjubljaNo · 2016-04-04 · po naključju v uk za mizarja k »Nemčevim« (Andrej Kregar) v Vižmarje. Tu je po 3,5 let trajajočem