Embed Size (px)
Citation preview
POSVET NA 13. SREČANJU TURISTIČNIH DRUŠTEV OBJEZERSKIH KRAJEV SLOVENIJE 2007
Tema: Slovenska jezera – izzivi in priložnosti
Referat 3:
EKOLOŠKO NAJČISTEJŠA ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVEGA VIRA HIDROELEKTRARNE SAVICA
Avtor:
DRAGO [email protected]
Bohinj, 2. junij 2007
Uvod
Gorenjske elektrarne • so prepoznaven proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov na
okolju prijazen način
• imajo 15 hidroelektrarn na območju Gorenjske (grajene v obd. 1898 in 1998)
• 3 male fotovoltaične (sončne) elektrarne• skupna instalirana moč je 11,7 MW• letna proizvodnja 50 milijonov kWh električne energije
• strateški cilj je zanesljivo in optimalno izkoriščanje hidrološkega potencialareke Save in njenih pritokov.
HE Soteska I. in II.Instal. moč 1,436 MW(1979, 1998)
Proizvodni viri
Hidroelektrarne• HE SAVICA, 3.310 kW (1949)• HE SAVA, 1.634 kW (1924,1968,1974)• HE SOTESKA, 1.436 kW (1979,1998)• HE KRANJSKA GORA, 152 kW (1990)• HE MOJSTRANA, 540 kW (1989)• HE JELENDOL, 50 kW (1989)• HE LOMŠČICA, 2.000 kW (1991)• HE PRISTAVA, 200 kW (1906)• HE ŠKOFJA LOKA, 282 kW (1919,1989)• HE RUDNO, 175 kW (1935,1989)• HE SORICA, 100 kW (1989)• HE DAVČA, 270 kW (1987)• HE STANDARD, 155 kW (1984)• HE KOKRA, 228 kW (1998) • HE CERKLJE, 90 kW (1924) Sončne elektrarne• MFE Radovljica, 16 kW (2005)• MFE Labore, 31 kW (2006)• MFE FERI, 7 kW (2006)
Slap Savica
Savica• je naravna lepota s čudovitim slapom• je navdušila pesnika dr. Franceta Prešerna v znameniti pesnitvi Krst pri Savici
• je koristna za proizvodnjo električne energije že od leta 1916, ko je bila zgrajena
vojaška elektrarna Savica v bohinjskem Ukancu in leta 1949 sedanja HE Savica.
Stara elektrarna Savica (1916 – 1949)• leta 1916 zgrajeno staro elektrarno, ki jo jepostavila avstrijska vojska, je bila pomembna zanačrtno elektrifikacijo Bohinjskega območja med obema vojnama.• in rojstva elektromehaničnih servisnihdelavnic Kranjskih deželnih elektrarn (KDE),ki so se kasneje preselile v Žirovnico in leta 1933 v Črnuče.
Nova hidroelektrarna Savica
Potek izgradnje • izgradnja je potekala od leta 1947 v zelo težavnih okoliščinah zaradi izjemno
zahtevnih terenskih pogojev, zato so bili pomembni napori, ki so utirali pot domačim
izvajalcem in industriji.
• Voda slapa Savice je bila zajeta z nizkim jezom ob njegovem vznožju; jez in vtočnenaprave so bile načrtovane in zgrajene zelo premišljeno, tako da ni bilo prizadeto okolje; zgradba HE Savica je postavljena na izbranem mestu in v mogočnem zavetju
strmih skalnatih vrhov.
• Izgradnja 2 kilometra dolgega rova v navpični steni Komarče je bila večinoma ročna,
ker je bila tedaj mehanizacija na zelo skromni ravni.
• Montiran je bil železni cevovod dolžine 634 metrov, preseka 800 in 700 mm, ki vodi
do strojnice elektrarne.
• Vgrajene so bile prve štiri domače Peltonove turbine z močjo 1.125 KM, turbinski
regulatorji, dva sinhronska generatorja 2.200 kVA, 6,3 kV, transformatorja 6,3/35
kV in prvi domači zaščitni releji.• Izgradnja je trajala 21 mesecev.
• Leta 1949 zgrajena nova HE Savica je bila prva hidroelektrarna po osvoboditvi v
takratni Jugoslaviji.
• Prvi povojni agregat domače proizvodnje se je zavrtel 30. decembra 1949, drugi pa
maja 1950.
Tehnični podatki
Tip elektrarne: srednjetlačna pretočno – derivacijskaVodotok: potok SavicaInštalirani pretok: 4 x 0,75 m3/sInštalirana moč: 4,4 MVAŠtevilo agregatov: 2Neto padec: 219,8 mLeto izgradnje: 1949Moč turbin: 4 x 1260 kWMoč generatorjev: 2 x 2200 kVASrednja letna proizvodnja: 19.715 MWh el. energije
Rov
Cevovod
Rov in cevovod v Komarči
Potok Savica Vtok
Rov Cevovod
Strojnica elektrarne v Ukancu
Stari gonilnik Komandni prostor
Strojnica Stavba HE Savica
Posodobitev HE Savice
V letih 1988 – 2007 je potekala prenova HE Savica: • Vgradnja oljetlačne naprave za mazanje ležajev agregatov in hidravljični
turbinski regulator za krmiljenje turbin
• Zamenjava klasičnega vzbujalnega sistema s statičnim vzbujalnim sistemomnapetostne regulacije na agregatih 1 in 2
• Zamenjava vseh štirih turbinskih tekačev in ostalih delov turbinske opreme.
• Zaradi prehoda na 20 kV napetostni nivo bohinjskega področja sta bila zamenjana oba
energetska transformatorja moči 2 x 2,5 MVA, 20/6,3 MVA
• Izvedena revitalizacija upravljalnega sistema (lokalno avtomatsko in daljinsko
vodenje HE)
• Gradbeno sanirana jezovna pregrada po poškodbah potresa leta 1998
• Izvedena protipotresna sanacija na strojnici HE Savice po poškodbah iz leta 1998
• Zamenjava Peltonovih gonilnikov na agregatu 1 z boljšimi izkoristki
• Zamenjava statorskega navitja generatorja 1.
ProizvodnjaPo obnovi gonilnikov in revitalizaciji upravljalnega sistema (1996 – 2000) se je proizvodnja
HE Savica povečala za 12 %; v letih 1991 do 1995 je bila povprečna letna proizvodnja 17.581
kWh, po obnovi pa 19.715 kWh.
Okoljevarstvo
Elektrarna Savica po klasifikaciji glede na instalirano moč (4,4 MVA) spada sicer med male hidroelektrarne. Pomembno vlogo ima zaradi naslednjih vidikov?
• Izkorišča vodni potencial in proizvaja ekološko najčistejšo električno energijo iz
obnovljivega vita.
• Glede na specifičnost lokacije lahko samostojno napaja potrošnike v Bohinju in okolici.
• Elektrarna zagotavlja 44,4 delež proizvodnje električne energije Gorenjskih
elektrarn ter zagotavlja 2,2 % delež letnih potreb po električni energiji v gorenjski regiji.
• 27. maja 2007 je HE Savica proizvedla 1.000.000.000 kWh električne energije.• 1 TWh električne energije predstavlja: prihranek 1,2 milijona ton premoga, oz.
60.000 vagonov po 20 ton, kar predstavlja vlakovno kompozicijo, dolgo 900 km, če so 20-tonski vagoni dolžine 15 m ter za 850 kilo ton zmanjšanja emisij CO2.
Okoljevarstvo• Vsaka proizvodnja, tudi proizvodnja električne energije, je nujno povezana z
vprašanjem vpliva na okolje.• Stremimo za čim boljšo izrabo naravnih danosti in seveda za čim manjšo
obremenitev okolja.
Prihranki premoga in emisij CO2
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov s prikazom prihrankov premoga (t), emisij CO2 (kt) v letih 1950 – 2007
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
L.
19
50
L.
19
52
L.
19
54
L.
19
56
L.
19
58
L.
19
60
L.
19
62
L.
19
64
L.
19
66
L.
19
68
L.
19
70
L.
19
72
L.
19
74
L.
19
76
L.
19
78
L.
19
80
L.
19
82
L.
19
84
L.
19
86
L.
19
88
L.
19
90
L.
19
92
L.
19
94
L.
19
96
L.
19
98
L.
20
00
L.
20
02
L.
20
04
L.
20
06
Izra
ču
n:
D.P
ap
ler
HE SAVICA 1949 - 2007
Ele
ktr
ičn
a e
ne
rgij
a (
MW
h),
pre
mo
g (
t),
CO
2 (
kt)
Proizvodnja električne energije (MWh) Prihranek premoga (t) Zmanjšanje emisij CO2 (kt)
Letni prihranki premoga in emisij CO2
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov s prikazom prihrankov premoga (t), emisij CO2 (kt) v letih 1993 – 2006
16.51517,48723.31519.429.567Povprečje 93-06
17.10918,11524.15420.128.0002006
15.25616,15421.53817.948.5352005
19.31620,45227.26922.724.4152004
15.71716,64122.18918.490.4942003
18.91020,02326.69722.247.2912002
17.03418,03624.04820.039.7272001
18.52819,61826.15721.797.3432000
16.72617,71023.61319.677.4951999
15.68816.61022.14718.455.9851998
15.52116,43421.91318.260.4661997
17.08418,08924.11920.099.1751996
13.41914,20818.94515.787.1581995
16.52717,49923.33219.443.7451994
14.37715,22320.29716.914.1231993
Zmanjšanje emisij CO2 (kt)
Vlakovna kompozicija (km)
Prihranek premoga (t)
Proizvodnja (kWh)
Leto
Proizvodnja z vidika sezon
Povprečna mesečna proizvodnja električne energije po obdobjih
Povezanost dejavnikov proizvodnje
Korelacija med proizvodnjo električne energije in pretokom vode, 2004
Obnovljivi viri energije
Delež obnovljivih virov (OVE) v primarni energetski bilanci Slovenije je 8 %.Slovenja si je za cilj postavlja dvig deleža OVE na 12 % do leta 2010 in na
20 % do leta 2020 (sklep EU, 8.3.2007).
V Resoluciji Nacionalnega Energetskega Programa (ReNEP) je kot strateški cilj
uvajanja OVE predvideno povečanje deleža v primarni energiji na 12 %.Proizvodnja električne energije iz OVE naj bi do leta 2015 dosegla 430 GWh
(brez velikih HE; večjih od 10 MW).
V Sloveniji predstavljajo glavno proizvodnjo iz obnovljivih virov energijehidroelektrarne. V letih 2000 – 2002 se je delež malih hidroelektrarn moči do 1 MW gibal od 4,9 % do 4,6 % (leta 2003 4,5 %), delež srednjih hidroelektrarn moči od 1 do 10 MW se je gibal od 5 % do 6,5 % (leta 2003
4,6 %), delež velikih hidroelektrarn nad 10 MW pa se je gibal od 90,1 do 89,9 % (leta 2004 89,4 %).
Slovenija med OVE daje ob hidroelektrarnah usmeritev v izgradnjo sončnih elektrarn, vetrnih elektrarn, kogeneracij (biomasa) in bioplinskihelektrarn.
Elektroenergetska bilanca Slovenije
0001.281Izvoz
2.479 (18,9 %)1.8511.7650Uvoz
0001.281Viški
2.478 (18,8 %)1.8501.7650Primanjkljaj
13.15013.37312.16613.0222.794Skupaj razpoložljivo
17 (0,13%)1491010Uvoz (HE Golica)
100 (0,76 %)3810130312TE Brestanica
392 (3,0%)415383383103TE-TO Ljubljana
563 (4,3%)612647648164TE Trbovlje
3.100 (23,6 %)3.4803.4193.658683TE Šoštanj
5.556 (42,3%)5.2114.9575.302670NE Krško
451 (3,4%)479277389148HE na Soči
320 (2,4%)363219287112HE na Savi
2.651 (20,2%)2.7612.1542.315582HE na Dravi
15.62815.22313.93111.741Skupaj potrebe
284 (1,8%)278 (1,8%)264 (1,9%)253 (2,2%)Izgube na omrežju
0000Ostali izvoz
2.7782.6051.6230Izvoz (Hrv : Slo = 50% : 50%
9.688 (0,62%)9.557 (62,8%)9.315 (66,9%)8.947 (76,2%)Distribucijski uporabniki
2.878 (18,4%)2.783 (18,3%)2.729 (19,6%)2.541 (21,6%)Neposredni uporabniki
2005200420032002Skupna moč (MW)O b j e k t
Trajnostni razvoj
Sestava primarnih virov električne energije Elektro Gorenjska
Trajnostni razvoj bo v bodoče pravo ravnotežje med:• ohranitvijo okolja in• zagotavljanjem dohodka za prebivalstvo.
Vlaganja v obnovljive vire energije v preteklosti so na primeru HE Savicapred skoraj 60. leti dokaz, da se da povezati okoljske zahteve in energetske priložnosti v edinstven projekt.
Obnovljivi viri energije – 17,7 %Konvencionalni viri energije - 82,3 %
LetoOstali obnovljivi
viri: veter, sončna energija…,
Vodna energijaOstali konvenc. viri: zemeljski
plin, naftni derivati…
Jedrsko gorivoPremog in lignit
0,4 %16,7 %0,9 %31,4 %50,6 %2005
1 TWh proizvedene elektrike
Proizvodni jubilej
Hvala za pozornost!
Za sodelovanje se priporočamo!Kontakt: [email protected]
GSM 031 325 – 138
