Primož Režek

TEHNOLOGIJA BLUETOOTH NA PLATFORMI ANDROID

Diplomsko delo

Maribor, junij 2012

I

TEHNOLOGIJA BLUETOOTH NA PLATFORMI ANDROID

Diplomsko delo

Študent: Primož Režek

Študijski program: VS ŠP Računalništvo in informacijske tehnologije

Mentor: doc. dr. Matej Črepinšek

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Mateju

Črepinšku za pomoč in vodenje pri pripravi

diplomskega dela.

Zahvaljujem se podjetju LXNAV za sodelovanje

ter za pridobljene življenjske in strokovne izkušnje.

IV

Tehnologija Bluetooth na platformi Android

Ključne besede: platforma Android, Bluetooth tehnologija, NMEA protokol, razvoj

Android aplikacij

UDK: 004.777 (043.2)

Povzetek

V diplomskem delu smo preučili platformo Android, Bluetooth tehnologijo in NMEA

protokol. Vse skupaj smo povezali celoto in implementirali Android aplikacijo NanoConfig,

ki uporablja Bluetooth tehnologijo za povezovanje z snemalcem leta Nano in se

sporazumeva po NMEA protokolu. Osredotočili smo se na opis razvojnega okolja,

funkcionalnosti, implementacijo in vzdrževanje aplikacije z Android razvojno konzolo. Pri

implementaciji je ključnega pomena programska koda, ki služi za vzpostavitev Bluetooth

povezave in pošiljanje podatkov med napravama. Na koncu smo še omenili statistiko

uporabe in uporabnikov aplikacije ter možne nadgradnje aplikacije v prihodnosti.

V

Bluetooth technology on Android platform

Key words: Android platform, Bluetooth technology, NMEA protocol, Android application

development

UDK: 004.777 (043.2)

Abstract

In this thesis we have studied about the Android platform, Bluetooth technology and the

NMEA protocol. With the obtained knowledge we implemented the NanoConfig Android

application, which uses Bluetooth technology for connecting with a Nano flight recorder

and communicating over the NMEA protocol. We focused to describe the development

environment, functionalities, implementation and the maintenance of our application with

the Android developer console. An important point in the implementation is the

programming code that is establishing the Bluetooth connection and sending data

between the devices. At the end we mentioned about the usage, user statistics and the

possible upgrades for NanoConfig in the future.

VI

Kazalo vsebine

1 Uvod ............................................................................................................................... 1

2 Platforma Android........................................................................................................... 2

2.1 Kaj je Android .................................................................................................................. 2

2.2 Razvoj .............................................................................................................................. 2

Bolj prepoznavna podjetja v združenju OHA ...................................................................... 2

2.3 Uporaba ........................................................................................................................... 3

3 Tehnologija Bluetooth .................................................................................................... 5

3.1 Splošno ............................................................................................................................ 5

3.2 Razvoj .............................................................................................................................. 6

3.3 Kako deluje ...................................................................................................................... 6

3.4 Varnost ............................................................................................................................. 7

4 Protokol NMEA ............................................................................................................... 8

Primer standardnega GPS stavka GGA [27] ...................................................................... 9

5 Podjetje LXNAV ............................................................................................................ 10

5.1 Naprave .......................................................................................................................... 10

LX 9000 .................................................................................................................................. 10

LX 8000 .................................................................................................................................. 11

V7............................................................................................................................................ 11

NANO ..................................................................................................................................... 11

5.2 Programska oprema ..................................................................................................... 12

LX Sim .................................................................................................................................... 12

NanoConfig ............................................................................................................................ 12

6 Razvojno okolje ............................................................................................................ 13

6.1 Osnovno ......................................................................................................................... 13

6.2 Razvojno okolje Android .............................................................................................. 14

VII

Urejevalnik Java kode .......................................................................................................... 14

DDMS (Dalvik Debug Monitor Server) ............................................................................... 15

7 Aplikacija nanoconfig ................................................................................................... 16

7.1 Cilj ................................................................................................................................... 16

7.2 Funkcionalnosti ............................................................................................................. 16

OSNOVNE funkcionalnosti .................................................................................................. 16

DODATNE funkcionalnosti .................................................................................................. 17

7.3 Implementacija .............................................................................................................. 17

Osnovno ogrodje .................................................................................................................. 18

Bluetooth komunikacija z napravo Nano ........................................................................... 19

Zavihki .................................................................................................................................... 24

7.4 Objava na Google Play ................................................................................................ 28

7.5 Vzdrževanje ................................................................................................................... 29

Statistika ................................................................................................................................ 29

Zbiranje povratnih informacij ............................................................................................... 30

Odpravljanje napak .............................................................................................................. 30

8 Sklep ............................................................................................................................. 32

Literatura .............................................................................................................................. 33

Priloge .................................................................................................................................... 1

A. Nano specifikacija podatkovnega protokola ................................................................ 1

B. Izjava o avtorstvu ............................................................................................................ 9

C. Izjava o ustreznosti diplomskega dela ....................................................................... 10

D. Izjava o istovetnosti tiskane in elektronske verzije diplomskega dela in objavi

osebnih podatkov diplomantov ........................................................................................... 11

VIII

Kazalo slik

Slika 1 : Nvidia logotip [7] .............................................................................................................. 2

Slika 2 : Google logotip [9] ............................................................................................................ 3

Slika 3 : Sony SmartWatch [6] ...................................................................................................... 3

Slika 4 : HTC Dream [5] ................................................................................................................. 4

Slika 5 : Bluetooth logotip [13] ...................................................................................................... 5

Slika 6: GPS sprejemnik Globalsat BT-359 [26] ........................................................................ 8

Slika 7: LX 9000 [19] .................................................................................................................... 10

Slika 8: LX 8000 [20] .................................................................................................................... 11

Slika 9: V7 [21] .............................................................................................................................. 11

Slika 10: NANO [22] ..................................................................................................................... 11

Slika 11: LX SIm [23] ................................................................................................................... 12

Slika 12: NanoConfig Windows [24] ........................................................................................... 12

Slika 13: NanoConfig Android [24] ............................................................................................. 12

Slika 14 : Chrome (levo) in RapidSVN (desno) na Ubuntu 11.04 .......................................... 13

Slika 15 : Urejevalnik Java kode ................................................................................................ 14

Slika 16 : DDMS ........................................................................................................................... 15

Slika 17 : Grafični urejevalnik uporabniškega vmesnika ......................................................... 15

Slika 18 : Zavihki .......................................................................................................................... 18

Slika 19 : Meni .............................................................................................................................. 18

Slika 20 : Dedovanje TabHost razreda ...................................................................................... 18

Slika 21 : onCreate metoda v TabActivity ................................................................................. 18

Slika 22 : Deklaracija servisa kot svoj proces ........................................................................... 19

Slika 23 : Dovoljenja za delo z Bluetooth čipom ...................................................................... 19

Slika 24 : Funkcija za pregled seznanjenih naprav .................................................................. 20

Slika 25 : Iskanje novih naprav ................................................................................................... 20

IX

Slika 26 : Priprava BluetoothSocket za povezavo ................................................................... 21

Slika 27 : Vzpostavljanje povezave ............................................................................................ 21

Slika 28 : Inicializacija podatkovnega toka ................................................................................ 22

Slika 29 : Branje iz podatkovnega toka ..................................................................................... 22

Slika 30 : Pisanje v podatkovni tok............................................................................................. 23

Slika 31 : Zavihek Main................................................................................................................ 24

Slika 32 : Zavihek Logbook ......................................................................................................... 25

Slika 33 : Zavihek Pilot ................................................................................................................ 25

Slika 34 : Zavihek Task................................................................................................................ 27

Slika 35 : Zavihek Settings .......................................................................................................... 27

Slika 36 : Objavljena aplikacija na Google Play ....................................................................... 28

Slika 37 : Statistika na Google Play ........................................................................................... 29

Slika 38 : Poročilo o napaki ......................................................................................................... 30

Slika 39 : Posodabljanje aplikacije ............................................................................................. 31

Kazalo tabel

Tabela 1 : Razredi oddajnih moči [16][17] ................................................................................. 7

Tabela 2 : Nmea primer dekodiranja [27] .................................................................................... 9

Tabela 3 : Primer naloge (task-a) ............................................................................................... 26

X

Seznam uporabljenih kratic:

OHA – Open Handset Alliance

ARM – Advanced RISC Machines

WPAN – Wireless Personal Area Network

SIG – Special Interest Group

NMEA – National Marine Electronics Association

GPS – Global Positioning System

ADT – Android Developer Tools

SDK – Android software development

DDMS – Dalvik Debug Monitor Server

XML – Extensible Markup Language

USB – Universal Serial Bus

RFCOMM – Radio frequency communication

MAC – Media Access Control

1

1 UVOD

Hitrejši in enostavnejši prenos informacij je danes cilj skorajda vsakega podjetja ali

posameznika. Do tega mišljenja nas je pripravil hiter razvoj vseh vrst tehnologij, katere že

vsakodnevno in samoumevno uporabljamo. Eden izmed zadnjih prodorov na področju

zabavne elektronike so tako imenovani pametni mobilni telefoni, katerih uporaba strmo

narašča. Vgrajene strojne komponente, katerih je vedno več, nudijo uporabnikom vedno

več načinov uporabe pametnega telefona in omogočajo reševanje problemov, za katere

še je ne daleč nazaj veljalo, da so znanstvena fantastika. Eden izmed vzrokov za uspeh

pametnih telefonov je odprtokodni operacijski sistem, ki se je razvil pod okriljem svetovno

znanega podjetja Google in se danes uporablja na velikem številu naprav po vsem svetu.

Govor je o operacijskem sistemu Android. Dobro zasnovano in dostopno razvojno okolje

razvijalcem omogoča enostavno uporabo v telefon vgrajenih tehnologij, kot so Bluetooth,

GPS, Wifi, idr. Vsaka tehnologija pa omogoča širok spekter uporabe.

Namen diplomskega dela je preučiti Bluetooth tehnologijo in razvojno okolje Android

ter kot praktični del implementirati Android aplikacijo, ki bo komunicirala in izmenjevala

podatke preko Bluetooth tehnologije z napravo za snemanje letov Nano, katero razvija in

proizvaja podjetje LXNAV iz Celja.

Najprej smo splošno opisali platformo Android, omenili kdo jo razvija in kje vse se

danes že uporablja. V tretjem poglavju smo se lotili Bluetooth tehnologije. Opisali smo

njen namen in kako deluje. Nato smo prikazali sintakso in primer dekodiranja NMEA

protokola po katerem bomo prenašali podatke med Android napravo in Nanotom. V petem

poglavju smo omenili podjetje LXNAV v okviru katerega smo implementirali Android

aplikacijo in prikazali nekaj njihovih pomembnejših izdelkov. Nato smo opisali razvojno

okolje v katerem smo razvili aplikacijo in orodja katera so nam bila pri tem v pomoč. V

sedmem poglavju pa smo se posvetili podrobnejšemu opisu implementacije aplikacije v

razvojnem okolju, prikazali ključne dele programske kode ter opisali zgradbo in

funkcionalnosti aplikacije.

2

2 PLATFORMA ANDROID

2.1 KAJ JE ANDROID

Android je angleška beseda za robota, ki je na videz podoben človeku in se vede kot

človek. Kadar govorimo o platformi Android, pa gre za odprtokodni operacijski sistem,

zasnovan na Linux jedru. Android je bil prvotno načrtovan kot operacijski sistem za

mobilne telefone, danes pa ga srečamo tudi na tabličnih računalnikih in drugih napravah,

njegova uporabnost pa se iz dneva v dan veča [1].

2.2 RAZVOJ

Prva omemba Android platforme se je pojavila 5. novembra 2007, ko je podjetje Google

najavilo nov operacijski sistem za mobilne naprave. Obenem so predstavili OHA (Open

Handset Alliance), ki je nekako združenje podjetij, katero bi z sodelovanjem Googla

revolucioniralo trg mobilnih naprav in storitev. V OHA danes sodeluje 47 podjetij iz

področij programske, strojne opreme in telekomunikacij. Veliko izmed njih je prepoznavno

na svetovni ravni, spodaj bomo našteli le najbolj pomembna [2][3].

BOLJ PREPOZNAVNA PODJETJA V ZDRUŢENJU OHA:

Operaterji mobilne telefonije:

T-Mobile

Vodafone

Proizvajalci vezij:

ARM

Intel Corporation

NVIDIA Corporation (slika 1)

Texas Instruments Incorporated

Proizvajalci naprav (mobilni telefoni in tablični računalniki):

ASUSTeK Computer Inc.

Garmin International, Inc.

Slika 1 : Nvidia logotip [7]

3

HTC Corporation

LG Electronics, Inc.

Motorola, Inc.

Samsung Electronics

Sony Ericsson

Toshiba Corporation

Programska oprema:

eBay Inc.

Google Inc. (slika 2)

2.3 UPORABA

Android je bil prvotno oblikovan za pametne telefone in kasneje za tablične računalnike.

Odprtost, dostopnost in možnost prilagajanja pa je privedla do uporabe Android

operacijskega sistema na veliki množici naprav, kot so [4]:

Prenosni računalniki,

netbook-i,

elektronski bralniki,

pametna televizija,

ročne ure (slika 3),

slušalke,

avtomobilski CD in DVD predvajalniki,

pametna očala,

hladilniki,

inteligentne hišne inštalacije,

igralne konzole,

kamere,

prenosni medijski predvajalniki.

Slika 3 : Sony SmartWatch [6]

Slika 2 : Google logotip [9]

4

Prva javnosti dostopna Android naprava je bil mobilni

telefon HTC Dream (slika 4), ki je prispel na Ameriški

trg 22. oktobra leta 2008 [4].

Slika 4 : HTC Dream [5]

5

3 TEHNOLOGIJA BLUETOOTH

3.1 SPLOŠNO

Je tehnologija za prenos podatkov med različnimi

elektronskimi napravami. Za prenos podatkov

uporablja elektromagnetno valovanje frekvence

2,4GHz. Za omenjeno frekvenco je znano, da je

domet kratek, moč šibka in hitrost prenosa srednja. Tehnologija je torej primerna za

prenos podatkov manjšega obsega. Dejstvo, da je Bluetooth tehnologija namenjena

povezovanju naprav le na kratke razdalje, hitro omeji, na kakšen način se bo tehnologija

uporabljala in za katere naprave je primerna. Velik plus je zelo nizka poraba energije, zato

se je uveljavil na področju mobilnih naprav, saj imajo te na voljo le omejeno zalogo

energije. Govorimo o napravah kot so mobilni telefoni, tablični računalniki, dlančniki, GPS

sprejemniki in še bi lahko naštevali. Kadar govorimo o Bluetooth povezavi, gre za

povezovanje dveh ali več naprav v WPAN (Wireless Personal Area Network), kar pomeni

»brezžično osebno omrežje«, torej gre za osebno omrežje naprav. Tako se Bluetooth

znajde v najrazličnejših napravah, ki jih človek nosi s seboj (primer Bluetooth slušalke) in

se uporablja pri prenosu podatkov iz ene naprave na drugo, primer prenos slik iz

mobilnega telefona na računalnik [10].

Ime Bluetooth je dobila tehnologija od Danca z imenom »Harold Bluetooth« (Slovensko

»Harald Modrozob«) iz 10. stoletja, ki je pripomogel k združitvi Danske in Norveške z

enotnim političnim standardom, podobno kot je namen tehnologije združevati različne

naprave med seboj [11].

Slika 5 : Bluetooth logotip [13]

6

3.2 RAZVOJ

Tehnologijo Bluetooth so razvili leta 1994 inženirji Švedskega podjetja Ericsson. V letu

1998 je več podjetij skupaj ustanovilo združenje Bluetooth SIG (Special Interest Group),

tako so se podjetja skupaj lotila problema, kako bi povezali njihove naprave med seboj. V

SIG sodeluje veliko število podjetij, ki skupaj razvijajo in vzdržujejo tehnologijo Bluetooth.

Torej ni podjetja ali posameznika, ki bi si to tehnologijo lastilo [12].

3.3 KAKO DELUJE

Pri razvoju nove brezžične tehnologije je potrebno definirati frekvenčno območje, ki ga bo

ta uporabljala, da ne pride do prepletanja z drugimi napravami. Izbor frekvenčnega

prostora je zapleteno, saj ga otežujeta najmanj dve oviri, ki novim tehnologijam ne

dopuščata veliko izbire [14]:

Prenatrpanost frekvenčnega območja (vedno več novih naprav)

Plačevanje davkov državi (licence) za uporabo frekvenčnih območij

Zato Bluetooth komunicira v frekvenčnem pasu med 2,4 in 2,5GHz. Ta frekvenca je po

mednarodni pogodbi zastonj na voljo industrijskim, znanstvenim in zdravstvenim

napravam kot so daljinski upravljalniki, brezžični hišni telefoni, mikrovalovne pečice in tako

dalje. Težava je, da je v tem pasu prenatrpanost zelo velika, saj ogromno naprav, ki jih

vsakodnevno uporabljamo že koristi to območje. Tako je Bluetooth primoran uporabljati

učinkovite metode za preprečevanje prepletanja z drugimi napravami [14].

Rešitev za preprečevanje prepletanja je izjemno hitro menjavanje frekvence

komuniciranja (frequency hopping) med napravama. Seveda morata napravi biti usklajeni

katero frekvenco bosta na katerem intervalu uporabljale. Menjavanje frekvence se torej

vnaprej določi in izmenjuje med napravama. Frekvenca se lahko menja po vsakem

prejetem ali poslanem paketu, kar je lahko tudi do 1600-krat na sekundo [15].

7

Tehnologija je bila načrtovana za prenos podatkov na kratke razdalje, posledično mora biti

oddajna moč šibka. Bluetooth je zato definiran v treh razredih dosega, kot je prikazano

spodaj (tabela 1) [15].

Tabela 1 : Razredi oddajnih moči [16][17]

Razred Doseg

(pribliţno)

Radijska oddajna

moč

1 100m 100 mW (20 dBm)

2 10m 2.5mW (4 dBm)

3 1m 1mW (0 dBm)

3.4 VARNOST

Varnost prenosa podatkov v brezžičnih omrežjih je vedno večjega pomena. Pri razvoju

tehnologije Bluetooth so se tega zavedali in tako vključili naslednje varnostne mehanizme

[18]:

Obvezna seznanitev naprav (izmenjava ključev) pred komunikacijo,

možnost izklopiti vidnost naprave,

povezava zaščitena z do 128-bitno enkripcijo,

zelo hitro menjavanje frekvence (do 1600-krat na sekundo),

majhen doseg (prej omenjeni trije razredi dosegov).

8

4 PROTOKOL NMEA

NMEA (National Marine Electronics Association) je podatkovna specifikacija za

komunikacijo med napravami. Prvotno je bil razvit za medsebojno povezavo naprav na

navtičnih plovilih, kot so sonarji, avtopiloti in GPS sprejemniki. Danes se NMEA uporablja

v različnih področjih, kot na primer za povezavo naprav v jadralnem letalstvu, v vgrajenih

in mobilnih GPS zaslonih in navigacijskih sistemih. Razvilo ga je združenje »National

Marine Electronics Association« katerega kratica je hkrati ime standarda [25].

Preprost primer vsakdanje uporabe NMEA

protokola je naprava GPS sprejemnik, katera

vsebuje GPS in Bluetooth čip. Preko GPS čipa

naprava pridobi trenutno lokacijo iz GPS satelitov,

katero preko Bluetooth čipa neprekinjeno oddaja

(»bruha«) v obliki NMEA stavkov. Na primer, ta

naprava še je nedavno bila popularna kot zunanji

GPS sprejemnik za mobilne telefone kateri še

takrat niso imeli vgrajenega GPS sprejemnika.

Tako se lahko na telefonu, kateri nima lastnega GPS sprejemnika poganja program za

avtomobilsko navigacijo.

Nmea stavki vključujejo več podatkov v obliki črk in števil med sabo ločeni z vejico.

Začetek stavka je označen z znakom »$« nato sledi ime protokola. Na primer $GP

pomeni, da gre za prenos podatkov o zemeljski lokaciji ali GPS in ali informacije o njej.

Naslednje tri črke pa pomenijo vrsto protokola. Naprimer GGA pomeni Fix information

oziroma podatki o trenutni lokaciji iz GPS sprejemnika [27].

Slika 6: GPS sprejemnik

Globalsat BT-359 [26]

9

PRIMER STANDARDNEGA GPS STAVKA GGA [27]:

$GPGGA,221738,4617.370,N,01536.019,E,1,04,0.8,980.0,M,26.3,M,,*47

Tabela 2 : Nmea primer dekodiranja [27]

GGA Podatki o položaju GPS

221738 Položaj zabeležen ob času 22:17:38 UTC

4617.370,N Zemljepisna širina 46 stopinj 17.370' N (sever)

01536.019,E Zemljepisna dolžina 15 stopinj 36.019' E (vzhod)

1

Kakovost signala:

0 = neveljaven

1 = GPS položaj (SPS)

2 = DGPS položaj

3 = PPS položaj

4 = realno časovni Kinematic

5 = plavajoč RTK

6 = slepo ocenjen

7 = ročni način vnosa

8 = simulacijski način

04 Število najdenih satelitov

0.8 Vodoravna oslabitev položaja

980.0,M Nadmorska višina v metrih

26.3,M Višina geoida (povprečna nadmorska višina)

(prazno polje) Čas v sekundah od zadnje DGPS posodobitve

(prazno polje) ID številka DGPS postaje

*47 Kontrolna vsota, ki se vedno začne z *

10

5 PODJETJE LXNAV

Podjetje LXNAV d.o.o. deluje v poslovnih prostorih na Kidričevi 24a v Celju. Ustanovila sta

ga Uroš Krašovic in Erazem Polutnik, oktobra 2009. Organizirano je v dveh delih:

Proizvodnja, v kateri se izvajajo zaključna dela proizvodnje navigacijskih naprav,

snemalcev leta, vario enot in ostalih naprav za jadralna letala.

Razvoj. Tukaj se razvijajo nove naprave in projekti, prav tako se tukaj razvija vsa

programska oprema za njihove naprave, kot so: Operacijski sistemi za naprave,

konfiguracijski programi za PC, simulatorji naprav itd.

Jadralni piloti po celem svetu uporabljajo njihove naprave, sodelujejo pa tudi z Slovenskim

podjetjem Pipistrel, ki izdeluje ultra lahka letala.

5.1 NAPRAVE

LX 9000

Visokokakovostna navigacija z vario sistemom. Odlikuje jo zelo svetel 5,6“ ekran, ki

je dobro berljiv na soncu, 800MHz ARM procesor, 4GB spominskega prostora, 16

kanalni uBlox GPS sprejemnik in še bi lahko naštevali [19].

Slika 7: LX 9000 [19]

11

LX 8000

Navigacija z vario sistemom, katera

ima vgrajen 3,5“ ekran, ki je zelo

dobro berljiv na soncu, 800MHz

ARM procesor, 16 kanalni uBLOX

GPS sprejemnik, senzor višine in

opcijsko še Flarm modul [20].

V7

Samostojni, digitalni „speed-to-flight“ variometer. Trenutni vario

prikazuje mehanska igla, katero poganja koračni motor. Ostale

spremenljive parametre prikazuje uporabniku preko 2“ barvnega

ekrana. Poganja ga ARM procesor, vgrajen pa ima tudi

pospeškomer [21].

NANO

Najmanjši snemalec leta, ki ima vgrajeno GPS

anteno, Bluetooth sprejemnik, Litij ionsko baterijo

in micro SD režo za spominsko kartico (priloženo

2GB), na katero zapisuje let v igc formatu [22].

Slika 8: LX 8000 [20]

Slika 9: V7 [21]

Slika 10: NANO [22]

12

5.2 PROGRAMSKA OPREMA

LX SIM

Je simulator naprav LX 8000 in LX 9000,

ki podpira vse njune funkcionalnosti.

Teče na Windows operacijskih sistemih.

Omogoča pregled in ponovno

predvajanje letov, shranjenih v igc

formatu ter priklop spominske kartice

[23].

NANOCONFIG

Orodje za konfiguriranje snemalca

letov Nano. Obstaja različica za

Windows in za Android operacijski

sistem. Z njim lahko spreminjamo

podatke o pilotu, deklariramo nalogo in

konfiguriramo nastavitve snemalca

letov [24].

Slika 11: LX SIm [23]

Slika 12: NanoConfig Windows [24]

Slika 13: NanoConfig Android [24]

13

6 RAZVOJNO OKOLJE

6.1 OSNOVNO

Razvojno okolje smo imeli vzpostavljeno na lastnem prenosnem računalniku, z

odprtokodnim operacijskim sistemom Linux distribucije Ubuntu. Pri sodelovanju s

podjetjem smo uporabljali Subversion program RapidSVN (slika 14) in za iskanje

informacij po spletu, brskalnik Google Chrome (slika 14).

Slika 14 : Chrome (levo) in RapidSVN (desno) na Ubuntu 11.04

V pomoč nam je bil tudi program za pregledovanje različic Meld, s katerim smo lahko

preverili enakost originalne datoteke in tiste katera se je prenesla preko Bluetooth

vmesnika na telefon.

Za komunikacijo z mentorjem iz podjetja pa smo uporabljali elektronsko pošto in program

Skype, ki je: »brezplačno telefonsko omrežje (VoIP) in omogoča medsebojno

komuniciranje uporabnikov« [29].

14

6.2 RAZVOJNO OKOLJE ANDROID

Aplikacijo smo razvijali v programskem orodju Eclipse. Eclipse je odprtokodno razvojno

programsko orodje z možnostjo razširitve (plug-in), ki omogoča programiranje v različnih

jezikih. Namenjeno je programiranju v Javi ali odvisno od nameščenih razširitev za delo z

drugimi programskimi jeziki [28].

Za programiranje v Android okolju potrebujemo dodatne razširitve (plug-in) za Eclipse:

ADT plug-in: Android Development Tools razširitev za razvoj aplikacij za Android

naprave.

Android SDK: Software development kit je osnovno programsko ogrodje za razvoj

Android aplikacij.

UREJEVALNIK JAVA KODE: V njem se ureja in piše izvedljiva programska koda v

jeziku Java. Urejevalnik sproti opozarja na sintaktične in tudi na nekatere semantične

programske napake in nam ne dovoli prevesti projekta preden niso vse te odpravljene.

Omogoča nam tudi samodejno dokončanje imena spremenljivk, funkcij in razredov ter

prikaže okno z naborom struktur, ki so smiselne v trenutnem kontekstu (t.i. Content/Code

Assist). Če se postavimo na eno izmed možnih programskih struktur v pojavnem oknu se

nam prikaže opis v črnem oblačku, kot je vidno na sliki 15.

Slika 15 : Urejevalnik Java kode

15

DDMS (DALVIK DEBUG MONITOR SERVER) : je nepogrešljivo orodje za odpravo

napak in tudi testiranje aplikacij (slika 16), ki je del ADT. Omogoča nam port-forwarding

storitve, zajem zaslonskih slik iz naprav, informacije o nitih in kopicah na napravi, izpis

Log sporočil

kjerkoli iz

programske kode

(LogCat),

prestrezanje SMS

sporočil,

prestrezanje GPS

podatkov in še bi

lahko naštevali

[30].

UREJEVALNIK UPORABNIŠKEGA VMESNIKA : Grafični uporabniški vmesnik v

Android okolju je zasnovan kot xml dokument, kar pomeni, da bi lahko v celoti razvili

uporabniški vmesnik, brez kakršnega koli dodatnega programa. Vendar večina razvijalcev

posega po grafičnem urejevalniku uporabniškega vmesnika (slika 17), ki je del ADT.

Napredni razvijalci in tudi začetniki, kadar ne gre drugače, urejajo neposredno xml

datoteko, saj se

še nekaterih

gradnikov ali

lastnosti ne da

prilagoditi samo z

grafičnim

orodjem, zato ta

tudi omogoča

enostaven preklop

iz grafičnega v

izvorni način, kjer

lahko urejamo xml

datoteko.

Slika 16 : DDMS

Slika 17 : Grafični urejevalnik uporabniškega vmesnika

16

7 APLIKACIJA NANOCONFIG

NanoConfig je že obstoječa aplikacija, ki teče na operacijskih sistemih Windows in

omogoča konfiguriranje naprave Nano preko USB vmesnika. Ime je izpeljanka iz besed

Nano in Configuration, kar v kontekstu pomeni »Konfiguriranje naprave Nano«. Nano je

naprava za snemanje letov, ki jo izdeluje podjetje LXNAV, kot smo že omenili v 5.

poglavju.

7.1 CILJ

Cilj je bil implementirati aplikacijo za Android naprave, ki bo imela podobne

funkcionalnosti kot že obstoječa aplikacija za Windows operacijske sisteme. Komunikacija

med Android napravo in Nanotom bo potekala preko Bluetooth vmesnika, po vnaprej

določenem protokolu, ki ga je razvilo podjetje LXNAV in temelji na NMEA specifikaciji.

7.2 FUNKCIONALNOSTI

Osnovni cilj je bil povzeti funkcionalnosti po NanoConfig za Windows, ampak ker imajo

Android naprave širok spekter strojne opreme in operacijski sistem, ki razvijalcem ponuja

enostavno implementacijo zahtevnih funkcionalnosti, se je nabor funkcionalnosti hitro

povečal in aplikacija je postala vse bolj uporabna.

OSNOVNE FUNKCIONALNOSTI:

Branje in pisanje osnovnih podatkov (pilot, copilot, tip letala, registracija, razred

letala, tekmovalna oznaka)

Branje in pisanje nastavitev naprave (interval snemanja, samodejno končanje leta,

samodejni izklop naprave, NMEA izhod, NMEA boudrate)

Branje, urejanje in pisanje opravila (task). Pilot si pred začetkom leta vnaprej

določi točke oziroma koordinate katere bo preletel. Točke se naložijo iz datoteke

17

cup formata, za katero pilot določi aplikaciji kje se ta nahaja. Točke je možno

dodajati, brisati in spreminjati

DODATNE FUNKCIONALNOSTI:

Pregled podatkov o napravi (ime, verzija, datum verzije, serijska številka, status

beleženja…itd), njenem stanju (napetost baterije, polnjenje baterije in nadmorska

višina) in NMEA izhodu (GPS ura, signal in število satelitov),

pregled knjižnice letenja (logbook). Iz naprave se prenesejo in prikažejo osnovni

podatki o datotekah (letih) igc formata, ki so shranjeni na spominski kartici na

Nanotu (Datum, čas vzleta, pristanka in ime datoteke),

prenos igc datoteke iz Nanota na Android napravo,

nalaganje letov samo iz telefona (kadar ni povezave z Nanotom),

deljenje datotek (letov) iz Android naprave (Gmail, Dropbox, Bluetooth…itd),

prikazovanje reklamnega materiala podjetja.

7.3 IMPLEMENTACIJA

Pred implementacijo smo se dogovorili za nekaj osnovnih zahtev in pravil projekta. Prva

takšna zahteva je bila, da bo aplikacija podprta za čim več različnih naprav, kar je zelo

pomemben podatek za izbiro verzije Android SDK v katerem bo tekla naša aplikacija.

Podjetje se je odločilo za verzijo 2.1, tako bo naša aplikacija lahko tekla na napravah z

Android verzije 2.1 ali višje, kar je večina trenutnih naprav na trgu, starejše verzije se še

samo redko uporabljajo.

Celotni uporabniški vmesnik aplikacije bo v angleškem jeziku, ker so stranke podjetja

(bodoči uporabniki) iz vseh koncev sveta in se angleščina smatra kot svetoven jezik.

Prav tako smo se dogovorili, da bo aplikacija zasnovana na osnovi zavihkov. Vsak

zavihek bo predstavljal eno ali več funkcionalnosti in jih po kontekstu ločeval od drugih

zavihkov. Vsak zavihek pa bo podpiral sistemski meni, na katerem bodo gumbi za izhod,

o aplikaciji in nastavitve aplikacije, odvisno od zavihka pa še dodatni gumbi.

Kot smo že omenili, bo aplikacija razdeljena na zavihke, ki med sabo tudi ločujejo

funkcionalnosti, zato bomo v nadaljevanju opisali implementacijo aplikacije ločeno po

zavihkih in s tem tudi funkcionalnostih. Pred tem pa še bomo opisali omenjeno osnovno

ogrodje aplikacije in Android servis v katerem se odvija vsa Bluetooth komunikacija z

Nanotom.

18

OSNOVNO OGRODJE

Je temeljni del aplikacije, ki je viden in dostopen v celotni aplikaciji. K njemu spada

TabActivity, ki je gradnik za delo z zavihki (slika 18), k njemu dodana naslovna vrstica,

kjer so vidni podatki o povezavi in bateriji Nanota in sistemski meni (slika 19, ki je

dostopen preko fizične tipke menu.

TabActivity je uporabljen tako, da naredimo nov razred in k njemu pripadajoč grafični

vmesnik (layout), enako kot za navaden activity vendar ga razširimo z TabActivity

razredom (slika 20).

Nato v onCreate metodi, ki se proži ob zagonu acivity-ja nanj zvežemo grafični vmesnik

(layout) in pridobimo instanco TabHost iz podedovanega razreda. Na TabHost pa sedaj

lahko dodamo naše zavihke z njimi pripadajočimi imeni in povezavami do njihovih

posameznih Activity-jev (slika 21).

TabActivity razred si lahko predstavljamo kot očeta zavihkov, kateri so podedovali razred

Activity in so vezani na pripadajoče grafične uporabniške vmesnike. Vsak zavihek je torej

svoj Activity in deluje ločeno od ostalih.

Slika 20 : Dedovanje TabHost razreda

Slika 21 : onCreate metoda v TabActivity

Slika 19 : Meni

Slika 18 : Zavihki

19

BLUETOOTH KOMUNIKACIJA Z NAPRAVO NANO

Komunikacija med napravama mora biti dostopna iz več activity-jev in povezava se mora

vzpostaviti in ostati aktivna dokler je ne prekinemo, ne glede na trenutno dejanje

uporabnika. Da lahko te pogoje omogočimo, smo se odločili za implementacijo

komunikacije v Android Servisu. To je že pripravljen razred, ki se podeduje in nato lahko

uporabimo njegove metode.

Servis zaženemo podobno kot nov activity. Prednost je, da servis teče v ozadju, dokler ga

ne prekinemo, ne glede na naše prehajanje med activity.

Z deklaracijo v Android manifestu (Slika 22) postane naš servis nov za sebe delujoč

proces na Android napravi, kar pomeni hitreje delovanje ob večjih obremenitvah.

Sedaj, če je naš package name (ime paketa) : »com.lxnav.nanocofig« bo ime glavnega

procesa enako imenu paketa, zraven njega pa še bo tekel proces

»com.lxnav.nanoconfig.connection«, kar je naš Android servis.

Vsi activity-ji, ki bodo potrebovali povezavo z Nanotom so vezani na naš servis. Servis

zaženemo takoj po zagonu glavne activity, ustavi pa sam sebe takrat, ko so vsi activity-ji

prekinili vezavo na servis. To se zgodi na primer takrat, ko pritisnemo tipko nazaj in se vsi

activity-ji uničijo, torej prekinejo tudi njihove povezave z servisom.

Delo z Bluetooth tehnologijo v Android okolju je dokaj preprosto, saj so razvijalci že

pripravili razrede, ki implementirajo delo z Bluetooth čipom. Najpomembnejši razred tukaj

je BluetoothSocket, s pomočjo katerega lahko vzpostavimo povezavo, pošiljamo in

sprejemamo podatke preko RFCOMM (Radio frequency communication) protokola. Da na

Android napravi sploh lahko upravljamo z Bluetooth čipom moramo tako rekoč »vprašati

za dovoljenje«, kar izvedemo tako, da v Android manifest dodamo dovoljenja

(permissions) za delo z bluetoothom (slika 23).

Preden se lahko povežemo z drugo Bluetooth podprto napravo moramo seveda biti

seznanjeni z napravo s katero se bomo povezali, kot je to znano pri vseh napravah, ki

delajo z Bluetooth tehnologijo. Zato uporabniku na glavnem zavihku (main) omogočimo

izbiro med samo tistimi napravami, ki so že seznanjene z uporabnikovo napravo. Za

Slika 22 : Deklaracija servisa kot svoj proces

Slika 23 : Dovoljenja za delo z Bluetooth čipom

20

pridobitev seznama seznanjenih naprav smo implementirali funkcijo (Slika 24), ki iz

operacijskega sistema zahteva vse takšne naprave in jih shranimo v svoj seznam. Iz

dobljenih podatkov lahko dobimo ime in MAC naslov od seznanjene naprave.

Za uporabnike, ki pa se bi radi povezali na še ne seznanjene naprave pa smo poskrbeli

tako, da smo pod meni dodali gumb išči (scan). Ta sproži nov activity, ki nemudoma

začne z iskanjem novih, še ne seznanjenih naprav, katere izpiše v seznam. Za pridobitev

še ne seznanjenih naprav nam je v pomoč razred BroadCastReceiver (Slika 25).

Uporabnik sedaj izbere želeno napravo in sproži se postopek za seznanjanje naprav, ki

pa je že implementiran v Android OS in ga samo prikličemo.

Sedaj, ko smo pridobili ime in naslov naprave, s katero se želimo povezati bomo zagnali

nit v servis procesu, ki bo skušala vzpostaviti povezavo. Vzpostavitev povezave traja

nekaj sekund in, če bi jo želeli implementirati na glavni niti uporabniškega vmesnika, bi se

naša aplikacija nehala odzivati, zato smo za ta namen implementirali novo nit. V

konstruktorju niti ustvarimo iz BluetoothDevice (to so podatki o napravi na katero se

povezujemo) nov RFCOMM BluetoothSocket (Slika 26).

Slika 24 : Funkcija za pregled seznanjenih naprav

Slika 25 : Iskanje novih naprav

21

Sedaj poskušamo vzpostavit povezavo z napravo, ki traja nekaj sekund. To storimo v

telesu niti (slika 27).

Uspešno smo vzpostavili Bluetooth povezavo z Nanotom. Sledi izmenjava podatkov med

napravama, ki jo bomo izvajali po NMEA specifikaciji protokola, ki ga je definiralo podjetje

LXNAV. Napravi si bosta izmenjevali PLXVC stavke ki so natančneje opisani v Nano

specifikaciji podatkovnega protokola1.

Pri implementaciji še moramo omenit, kako smo z razredom BluetoothSocket pošiljali in

sprejemali podatke oziroma PLXVC stavke. Vsaka komunikacija med napravama poteka v

niti, ki teče v servis procesu in je implementirana s pomočjo AsyncTask razreda.

AsyncTask razred je v bistvu nit, ki je optimizirana za Android naprave. Ker je za vsako

1 Glej prilogo A

Slika 26 : Priprava BluetoothSocket za povezavo

Slika 27 : Vzpostavljanje povezave

22

funkcionalnost osnovna komunikacija (pošiljanje in sprejemanje podatkov) enaka, jo bomo

prikazali tukaj, v nadaljevanju pa bomo prikazali posamezne funkcionalnosti ločeno po

zavihkih.

Najprej inicializiramo podatkovni tok (data stream), ki ga dobimo iz razreda

BluetoothSocket (slika 28).

Sedaj je komunikacija zelo preprosta s klicem funkcij read in write. Za prejemanje

podatkov smo uporabili razred DataInputStream, ki nam omogoča branje vrstico po vrstico

z funkcijo readLine (slika 29).

Slika 28 : Inicializacija podatkovnega toka

Slika 29 : Branje iz podatkovnega toka

23

Za pošiljanje podatkov pa smo uporabili InputStream, ki je preprostejši in zadovolji naše

potrebe, saj pošiljamo podatke vedno samo vrstico po vrstico (slika 30).

Po takšnem principu komuniciramo med napravama, le PLXVC stavki so različni.

Nazadnje si še poglej primer kako je videti preprostejša zahteva za branje nastavitve

»samodejni izklop Nanota« in odgovor iz Nanota z podatkom:

Zahteva (pošljemo Nanotu):

$PLXVC,SET,R,AUTOOFF*2D

PLXVC - Ime protokola

SET - nastavitve Nanota (Settings)

R - zahteva za branje (read)

AUTOOFF - nastavitev »samodejni izkop Nanota«

*2D - kontrolna vsota (Checksum)

Odgovor (prejmemo od Nanota):

$PLXVC,SET,A,AUTOOFF,0*22

Tukaj je struktura stavka podobna zgornji, le namesto zahteve R (branje) je tukaj

A kot odgovor (answer) in na koncu je vrednost nastavitve 0, kar pomeni, da je

nastavitev izklopljena (1 bi pomenilo, da je vklopljena).

Slika 30 : Pisanje v podatkovni tok

24

ZAVIHKI

V nadaljevanju bomo opisali implementacijo posameznega zavihka, njegov videz in

funkcionalnosti, ki jih omogoča.

Main

Je glavni oziroma tisti zavihek, ki je ob zagonu aplikacije izbran. Namenjen je za

delo s povezavo in prikaz podatkov. Na njem lahko iščemo nove naprave

(meni>scan), povezujemo z že znanimi napravami in ob vzpostavljeni povezavi

lahko vidimo podatke o napravi Nano, njeno

stanje in podatke o GPS-u (če je na Nanotu

vključen NMEA output). Podatke o GPS-u berem

iz GPGGA stavkov, ki jih Nano pošilja enkrat na

sekundo. To je standardni stavek, ki nam pove

veliko o GPS stanju in lokaciji. Omenjeni podatki

so pod ločilno črto (slika 31). Podatke o napravi

Nano (nad ločilno črto, slika 31) pa zahtevamo z

PLXVC,INFO stavkom. K tem podatkom spada

tudi stanje baterije Nanota (modra naslovna

vrstica, slika 31), katero preračunamo iz dobljene

napetosti baterije v voltih, v odstotke. Dobimo

tudi podatek o tem, če se baterija polni ali ne in

če se polni to prikažemo zraven odstotkov v

naslovni vrstici z oznako: »(charging)«.

Ta in naslednji zavikek (Logbook) še vsebujeta reklamni pano, ki prikazuje več

različnih reklamnih vsebin (slika 31) iz podjetja LXNAV. Reklame so slike, ki

prihajajo iz leve strani na zaslon in prekrije prejšnjo sliko.

Logbook

Prikazuje osnovne podatke o igc datotekah (letih), ki so na spominski kartici (če

nismo povezani z Nanotom) ali na napravi Nano (če smo povezani). Če smo torej

povezani se ob prvem kliku na zavihek sproži nalaganje seznama letov, ki poteka

prek Bluetooth povezave. Vidimo datum leta, ime datoteke, čas vzleta, čas

pristanka, trajanje leta in velikost datoteke.

Slika 31 : Zavihek Main

25

Ob kliku na izbran let se sproži prenos datoteke iz Nanota na Android napravo.

Datoteko prenašamo vrstico po vrstico, vendar zaradi hitrosti prenosa ne pošiljamo

zahteve za vsako vrstico posebej ampak za blok

vrstic (npr. od 0 do 50, nato od 50 do 100…itd.).

Velikost bloka za pošiljanje vrstic lahko

spreminjamo v menu>settings. Če je let uspešno

prenesen na Android napravo, se na desni strani

izriše ikonica, če še leta ni na spominski kartici

pa ikonice preprosto ni. Z dolgim pritiskom na

izbran let pa sprožimo deljenje (share) igc

datoteke. Odpre se nam menu za izbiro

programa s katerim želimo datoteko deliti

(seznam je odvisen od tega katere programe

imamo nameščene). V meniju se še nahaja

gumb »refresh«, kar pomeni osveži in sproži

ponovno nalaganje seznama letov.

Pilot

Na tem zavihku vnašamo, beremo ali spreminjamo osnovne podatke o pilotu,

copilotu, letalu, razredu letala, registraciji in tekmovalni oznaki. Tudi če nismo

povezani z Nanotom lahko vnašamo ali

spreminjamo podatke in se nam ti shranijo. Ko

pa imamo vzpostavljeno povezavo pa

pritisnemo tipko »write«, podatki se zapišejo v

deklaracijsko datoteko in nato se datoteka

prenese preko Bluetooth komunikacije na

Nanota. Gumb »read« pa pošlje Nanotu

zahtevo za prenos deklaracijske datoteke in ta

jo začne pošiljat vrstico po vrstico. Ko datoteko

prejmemo v celoti, iz nje razpoznamo podatke

in jih prikažemo. Deklaracijska datoteka ostane

shranjena na spominski kartici naprave.

Vrednost »Glider type« (ime letala) je pred

naložen seznam imen in se odpre ob pritisku na

gumb. Uporabnik tako lahko poišče svoje letalo

Slika 32 : Zavihek Logbook

Slika 33 : Zavihek Pilot

26

in ga izbere. Enak postopek velja za vrednost »Class«. Ostale vrednosti se

vnašajo tekstovno iz tipkovnice, ki se pojavi na ekranu, pri čemer je vnos znakov

omejen na ASCII znake in izključeni so znaki; ' * ' , '$' in ' , '.

Task

Je tesno povezan z zavihkom Pilot, saj se podatki iz teh dveh zavihkov zapisujejo

v isto deklaracijsko datoteko. Pri NanoConfig za Windows so te funkcionalnosti

združene v isti sklop, pri Android različici, pa smo prišli do težave, da na zaslonu

preprosto ni dovolj prostora, da bi lahko omogočili uporabnikom enostavno

upravljanje z aplikacijo. Task pomeni naloga, torej pilot si pred poletom določi

nalogo, katere točke bo preletel (tabela 3).

Tabela 3 : Primer naloge (task-a)

Točka Zemljepisna

širina

Zemljepisna

dolžina

Razdalja

[km]

Kurz

[°]

Vzlet Celje hangar N46°15,333' E015°13,317'

1. točka Rateče Mejnipreh N46°29,867' E013°42,267' 119,5 256

2. točka Semic Zelezniska N45°38,550' E015°09,750' 147,3 50

3. točka Maribor N46°28,800' E015°13,317' 101,5 157

Pristanek Celje hangar N46°15,333' E015°13,317' 43,5 305

Skupna dolžina naloge: 411,8km

Seveda pilot ne rabi vedet vseh točk iz glave ampak se tukaj uporablja datoteka

formata cup v kateri so vse te točke opisane s imenom, zemljepisno širino in

dolžino. Naša aplikacija omogoča, da uporabnik nastavi pot do te datoteke, ki si jo

je predhodno shranil na primer na spominsko kartico Android naprave. Za izbiro te

datoteke smo implementirali preprost pregledovalnik datotek (file explorer), ki

uporabniku omogoči sprehod po datotečnem sistemu (v obliki seznama) in

prikazuje le datoteke s končnico .cup in mape, tako da uporabniku ni možno izbrati

napačne datoteke. Ko ima uporabnik določeno lokacijo cup datoteke, se lahko loti

ustvarjanja naloge. Kadar uporabnik želi dodati novo točko ali spremeniti

obstoječo, razpoznamo cup datoteko in prikažemo točke (imena točk) v seznamu,

uporabnik izbere želeno točko in nato zapremo seznam ter sprožimo funkcijo za

preračun naloge. Računamo razdalje in kurz med točkami po vrstnem redu, na

koncu pa seštejemo dolžine in dobimo dolžino celotne naloge. Točke lahko tudi

27

odstranjujemo z pritiskom na gumb v obliki

smetnjaka ali pa dodajamo nove točke z

pritiskom na plus znak spodaj ali z dolgim

pritiskom na točko vstavimo novo točko pred

izbrano.

Ko ima pilot urejeno nalogo po svojih željah

in je povezan z Nanotom preprosto pritisne

gumb »Write«, naloga se zapiše v isto

deklaracijsko datoteko kot smo omenili pri

zavihku Pilot in se preko Bluetooth

komunikacije prenese na napravo Nano.

Gumb »Read« pa pošlje zahtevo Nanotu za

prenos deklaracijske datoteke, katero

prejmemo, razpoznamo in prikažemo nalogo

na napravi.

Settings

Delovanje tega zavihka je strogo vezano na uspešno vzpostavljeno povezavo z

Nanotom. Če nimamo vzpostavljene povezave zavihek onemogočimo, torej ga ni

možno izbrati. Tukaj spreminjamo nastavitve

delovanja naprave Nano, kot so: Interval

snemanja leta, samodejno končanje snemanja,

samodejni izklop naprave ob neaktivnosti, vklop

in izklop NMEA izhoda (stavki z podatki o

stanju GPS) in NMEA baudrate. Interval

snemanja reguliramo z drsnikom (»seek bar«),

kot je vidno na sliki 35. Naslednje tri nastavitve

so logičnega tipa (vklopljeno ali izklopljeno) in

se nastavljajo z »check box« gradnikom.

Zadnjo nastavitev (Baudrate) pa izbiramo po

vnaprej naloženem seznamu vrednosti, ki se

odpre ob kliku na gumb v katerem je izpisana

trenutna vrednost nastavitve. Ob vsaki

spremembi le ene od nastavitev se sproži

pošiljanje zahteve Nanotu, za spremembo omenjene nastavitve. Nano ob

Slika 34 : Zavihek Task

Slika 35 : Zavihek Settings

28

pravilnem stavku spremeni nastavitev in nam za potrditev vrne na novo

nastavljeno vrednost nastavitve, katero ustrezno prikažemo na uporabniškem

vmesniku.

7.4 OBJAVA NA GOOGLE PLAY

Ko je aplikacija zadostila zahtevam funkcionalnosti, se je podjetje LXNAV odločilo, da bi jo

objavili na spletišču Google Play. Play (nekdanji Android market) je uradna spletna

trgovina podjetja Google, kjer so na voljo plačljive in tudi brezplačne Android aplikacije.

Spletišče je ponudbo razširilo tudi na glasbo, filme in knjige, vendar v Sloveniji so trenutno

na voljo samo aplikacije [31].

Podjetje je pripravilo slike, logotip in opis aplikacije, se registriralo na spletišču Google

Play in pripravilo vse za objavo aplikacije. S pomočjo Android orodij smo iz razvojnega

programa Eclipse izvozili namestitveni paket s končnico apk, kateri je podpisan s ključem

razvijalca in primeren za objavo. Aplikacijo smo uspešno objavili na Google Play in je tako

postala dostopna za uporabnike. Dostopna je na naslovu:

https://play.google.com/store/apps/details?id=com.lxnav.nanoconfig

Slika 36 : Objavljena aplikacija na Google Play

29

7.5 VZDRŢEVANJE

Z vzdrževanjem aplikacije imamo v mislih spremljanje statistike uporabe, zbiranje

povratnih informacij od uporabnikov in odpravljanje napak. Glede omenjenih pojmov so že

zelo dobro poskrbeli Google-ovi razvijalci s tem, ko so implementirali »Android developer

console«, kar pomeni razvojna konzola, kjer lahko dobro spremljamo in popravljamo našo

objavljeno aplikacijo.

STATISTIKA

Pregledujemo lahko statistiko uporabe (slika 37) in izvemo tudi veliko podatkov o

uporabnikih in njihovih napravah. Vsi podatki so vidni v obliki grafov, kjer je zelo dobro

razviden trend uporabe.

Slika 37 : Statistika na Google Play

30

ZBIRANJE POVRATNIH INFORMACIJ

Zbiranje povratnih informacij je zelo pomembno, kadar želimo uporabnike obdržati, v

smislu, da aplikacije ne odstranijo zaradi nekaj manjših napak, za katere ne moremo

drugače izvedeti kot od uporabnikov.

Google Play omogoča, da uporabniki, ocenjujejo aplikacije tako, da oddajo oceno za

posamezno aplikacijo med 1 in 5 zvezdic, pri čemer je 1 najslabša, 5 pa najboljša možna

ocena. Prav tako še ob ocenitvi lahko objavijo komentar, kar je sporočilo njihovega

mnenja namenjeno drugim uporabnikom, za lažjo odločitev, če bi aplikacijo namestili ali

ne.

Objavljen je tudi kontakt razvijalca, kamor so uporabniki naprošeni javiti najdene napake,

želene nove funkcionalnosti ali tudi samo deliti mnenje o aplikaciji z nami.

ODPRAVLJANJE NAPAK

Je verjetno najpomembnejši del vzdrževanja aplikacije, saj je od tega lahko odvisen

uspeh aplikacije na Google Play in temu primeren tudi uspeh za podjetje.

Google je razvil zelo dobro ogrodje za javljanje napak razvijalcem, ki je dostopno iz

razvojne konzole. Kadar se pri uporabniku zgodi kritična napaka, operacijski sistem

sporoči uporabniku, da je prišlo do nepopravljive napake in se aplikacija mora zapreti.

Tukaj je v rokah uporabnika ali bo pritisnil gumb »zapri« ali »poročaj«, gumb »zapri«

varno zaustavi nepravilno delovanje aplikacije, pri čemer pa gumb »poročaj« uporabniku

ponudi možnost vnosa komentarja o napaki in pošiljanje poročila o napaki neposredno v

razvojno konzolo razvijalcev. Zraven komentarja uporabnika še razvijalec dobi podatke iz

operacijskega sistema o sesutju aplikacije, ime napake, kje v programski kodi je prišlo do

napake (slika 38 – modro označen tekst) in včasih tudi že namig za odpravo omenjene

napake (slika 38). S pridobljenimi podatki nam je veliko lažje najti vzrok napake in jo

uspešno odpraviti, čeprav je včasih ne moremo reproducirati.

Slika 38 : Poročilo o napaki

31

Napako odpravimo, aplikacijo testiramo in objavimo novo različico naše aplikacije na Play.

To ponovno storimo preko razvojne konzole tako, da izvozimo nov apk, ki ima vrednost

»Version code« v Android manifestu višjo od prejšnje različice. Tako naprave uporabnikov

prepoznajo, da je na voljo nova različica in jih naprava samodejno ponudi posodobitev. Na

tak način pridejo popravki zelo hitro in enostavno do uporabnikov. Na sliki 39 je dobro

razvidno, kako smo posodabljali našo aplikacijo in izdajali nove različice (na sliki so vidne

samo trenutna in prejšnje 3 različice).

Slika 39 : Posodabljanje aplikacije

32

8 SKLEP

V pripravi diplomskega dela smo se osredotočili na uporabo Bluetooth tehnologije za

komuniciranje in izmenjavo podatkov med Android napravo in snemalnikom leta Nano.

Podrobno smo se posvetili implementaciji aplikacije na Android razvojnem okolju, katere

osnovni cilj je bil omogočati funkcionalnosti kot jih omogoča NanoConfig za Windows

okolje. Osnovni cilj smo presegli in nastala je aplikacija, ki omogoča pregled, prenos,

deljenje letov in brezžično konfiguriranje Nanota kjerkoli na poti.

Pri implementaciji aplikacije pa moramo omenit, da ni šlo vedno brez težav. Največja

težava pri implementaciji je nastala, ko smo prenašali let (igc datoteko) iz Nanota na

Android napravo. Ob velikem številu zaporedno prejetih PLXVC stavkov je prihajalo do

zaustavitve prenosa in BluetoothSocket se je nehal odzvati. Težavo smo rešili tako, da od

Nanota zahtevamo le določen blok vrstic iz datoteke leta, na primer prvih 50 vrstic

prejmemo in shranimo, nato naslednjih 50 vrstic itd. dokler ne prenesemo celotne

datoteke. Velikost bloka za pošiljanje podatkov smo ponudili uporabnikom za samostojno

nastavljanje v nastavitvah aplikacije, saj nekatere naprave povzročajo manj ali več težav.

NanoConfig je ugledal luč sveta 11.4.2012, ko smo ga objavili na Google Play, takrat še

brez nekaterih funkcionalnosti, ampak te smo do sedaj že dodelali in redno skrbeli za

popravljanje napak. Danes (15.7.2012) šteje naša aplikacija 107 uporabnikov, ki imajo

aplikacijo nameščeno. Uporabniki so iz različnih držav po svetu, največ (24%) ZDA,

Nemčija (18%), nato Anglija in Avstralija z 8%, Češka (7%) ter države z majn kot 6%

(Kanada, Slovenija, Francija, Brazilija…idr.). Do sedaj smo izdali 17 posodobitev in prešli

od prve 1.0 različice do 1.3.1 ter dosegli povprečno oceno uporabnikov 4,8 (1-slabo, 5-

odlično) na podlagi 8 glasov.

Realizirali smo cilje, pridobili novo znanje iz področja Bluetooth tehnologije in razvoja

aplikacij za Android okolje, ter implementirali Android aplikacijo, ki obsega 5184 vrstic

programske kode.

S podjetjem LXNAV smo dogovorjeni za nadaljnjo sodelovanje in vzdrževanje aplikacije

NanoConfig, ter smo se že pogovarjali o možnosti nadgradnje aplikacije z novimi

funkcionalnostmi kot je posodobitev naprave Nano z Android aplikacijo NanoConfig in

povezovanje aplikacije z novo oblačno storitvijo SeeYou Cloud, ki bi omogočala

shranjevanje letov iz logbook-a na oblak.

33

LITERATURA

[1] Podlesnik Matej: Kaj je Android: O Androidu. Dostopno na: http://slo-

Android.si/prispevki/kaj-je-Android.html [5.6.2012]

[2] Podlesnik Matej: Kaj je Android: Kaj je Open Handset Alliance? Dostopno na:

http://slo-Android.si/prispevki/kaj-je-Android.html [6.6.2012]

[3] Podlesnik Matej: Podjetja v združenju Open Handset Alliance. Dostopno na:

http://slo-Android.si/prispevki/item/61.html [6.6.2012]

[4] Android (operating system): Uses. Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Android_(operating_system) [6.6.2012]

[5] HTC Dream pictures. Dostopno na: http://www.gsmarena.com/htc_dream-pictures-

2665.php [6.6.2012]

[6] SmartWatch. Dostopno na:

http://www.sonymobile.com/gb/products/accessories/smartwatch/ [6.6.2012]

[7] Nvidia logo. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Nvidia_logo.svg

[6.6.2012]

[8] Gargenta M. Learning Android. Sebastopol, Kalifornija: O’Reilly Media, 2011.

[9] Google logo. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Googlelogo.png

[6.6.2012]

[10] Bluetooth tehnologija: Kaj je Bluetooth. Dostopno na:

http://www.leoss.si/?lng=slo&vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=2005032114494520

[6.6.2012]

[11] Bluetooth tehnologija: O imenu Bluetooth. Dostopno na:

http://www.leoss.si/?lng=slo&vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=2005032114494520

[6.6.2012]

[12] Fast facts : When was Bluetooth technology invented? Dostopno na:

http://www.Bluetooth.com/Pages/Fast-Facts.aspx [6.6.2012]

[13] Bluetooth logo. Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/File:BluetoothLogo.svg [6.6.2012]

34

[14] Modri zob: Kako deluje? Dostopno na: http://splet-stari.fnm.uni-

mb.si/pedagoska/krasna/www/didaktika2/milenacaks/ModriZob.htm#delovanje

[12.6.2012]

[15] Modri zob: Fizični sloj. Dostopno na: http://splet-stari.fnm.uni-

mb.si/pedagoska/krasna/www/didaktika2/milenacaks/ModriZob.htm#delovanje

[12.6.2012]

[16] Modri zob: Razredi radijskih oddajnih moči. Dostopno na: http://splet-

stari.fnm.uni-

mb.si/pedagoska/krasna/www/didaktika2/milenacaks/ModriZob.htm#delovanje

[12.6.2012]

[17] Bluetooth basics: Range. Dostopno na:

http://www.Bluetooth.com/Pages/Basics.aspx [12.6.2012]

[18] Bluetooth: Varnost. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bluetooth

[12.6.2012]

[19] LX 9000. Dostopno na: http://www.LXNAV.com/products/lx9000.html

[19.6.2012]

[20] LX 8000. Dostopno na: http://www.LXNAV.com/products/lx8000.html

[19.6.2012]

[21] V7. Dostopno na: http://www.LXNAV.com/products/v7.html [19.6.2012]

[22] NANO. Dostopno na: http://www.LXNAV.com/products/nano.html

[19.6.2012]

[23] LX Sim. Dostopno na:http://www.lxnav.com/products/lxsim.html [19.6.2012]

[24] NanoConfig. Dostopno na:

http://www.LXNAV.com/products/nanoconfig.html [19.6.2012]

[25] What is NMEA. Dostopno na: http://www.ravtrack.com/what-is-NMEA

[20.6.2012]

[26] Globalsat BT-359 Bluetooth GPS Receiver. Dostopno na:

http://www.gpslodge.com/archives/005743.php [20.6.2012]

[27] NMEA data: NMEA sentences: GGA. Dostopno na:

http://www.gpsinformation.org/dale/NMEA.htm#NMEA [23.6.2012]

[28] Eclipse (software). Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Eclipse_(software) [30.6.2012]

[29] Skype. Dostopno na http://sl.wikipedia.org/wiki/Skype [10.7.2012]

[30] Using DDMS. Dostopno na

http://developer.Android.com/tools/debugging/ddms.html [10.7.2012]

35

[31] Google Play. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Google_Play

[15.7.2012]

[32] Darcey L., Conder S. Sams Teach Yourself AndroidTM Application

Development in 24 Hours. Indianapolis, Indiana: Sams, 2010.

PRILOGE

Priloga

A. NANO SPECIFIKACIJA PODATKOVNEGA PROTOKOLA

Priloga

B. IZJAVA O AVTORSTVU

Priloga

C. IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA

Priloga

D. IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE

DIPLOMSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV