LETO XX I I . — številka 46

Ustanovitelji: obČ. konference SZDL Jesenice, Kranl, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Gla.ni urednik Igor Janhar •* Odgovorni urednik Albin Učakar

G L A S I L O S O C I A

KRANJ , sobota, 14. 6. 1969

Cena 50 par a l i 50 s tar ih d inar jev

uist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednilt. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s i e d a h i n s o b o t a h

L I S T I C N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Slovenska gasi lska or­ganizacija praznuje 100-letnico delovanja. Gas i l ­sko društvo K r a n j i n po­k l i cna gasi lska služba se vključujeta v to proslav­ljanje z 90. obletnico G a silskega društva K r a n j in 10-letnico pok l i cne gasil­ske službe Zavoda za po­žarno, reševalno i n tehnič­no službo K r a n j .

Leta 1879 je pozval ta­kratn i župan K a r e l Šav-nik kranjske meščane na ustanovitev požarne hrambe. P rvo zborovanje *a ustanovitev je b i l o 8. novembra v pros tor ih Na ­rodne čitalnice, nad seda­njo samopostrežno trgovi­no »PriPetrčku«. To zboro­vanje so imenova l i p r v i občni zbor prostovol jne Požarne hrambe v K r a n j u . K požarni h r a m b i je p r i ­stopilo 36 izvršnih i n 90 Podpornih udov a l i čla­nov. Istega leta 1. decem­bra so b i l a odobrena pra-^ a . k i so določala:

— prostovo l jna požarna oramba Ima namen v ro-d u i n skupno delat i p r i nevarnosti ognja, da bra-0 1 življenje i n premože-aJe prebivalcev občine.

Prostovo l jna požarna b r a m b a se je leta 1907 pre imenovala v Prosto­vol jno gasi lsko društvo K r a n j i n leta 1911 v Pro­stovol jno gasi lsko in reše­valno društvo v K r a n j u . Ustanov l jen je b i l reševal­ni odsek za dajanje prve pomoči ter prevoz bo ln i ­kov i n ranjencev, katere so prevažali z ročnim vo­zičkom na ko lodvor i n da­lje v L jub l jano .

Društvo je akt ivno i n uspešno delovalo p r i ga­šenju požarov i n d rug ih reševalnih de l ih vse do ustanovitve pokl icne gasil­ske službe leta 1959. Usta­novitev pok l icne gasi lske službe je narekova l h i ter razvoj industr ia l i zac i je i n napredek v t ehn ik i . Po­k l i cna gasi lska služba je prevzemala vsako leto večje naloge i n odgovor­nost i i n se je v teh le t ih modern iz i ra la , s t rokovno usposobi la za uspešno re­ševanje vseh vrst nesreč.

Pros lav l janje obeh jub i ­lejev bo pod pokrov i te l j ­s tvom Skupščine občine K r a n j , ka r potr juje, da je ta služba potrebna p r i razvo ju občine.

P R E D S E D N I K T I T O N A LETALIŠČU B R N I K — V četrtek ob 15. u r i je pr i spe l na krajši obisk v Sloveni jo predsednik republ ike Jos ip Broz T i to z ženo Jcvanko . Z n j ima je prišel tud i član izvršnega b i ro ja Z K J Stane Dolanc. N a brniškem k t a t i n u aO predsednika po-zdravi l i E d v a r d Ka rde l j , Janez V i po tn i k , general po lkovn ik F ranc poglajen, predsednik kranjske občineke skupščine S lavko Za lokar i n sekretar komite ja občinske konference zveze komunistov K r a n j F ranc Rogel j . Z letališča B r n i k se je predsednik T i to odpel ja l na B r d o p r i K r a n j u . — Fotb : F. Perdan

m ^ t r g o v i n a h

^ IVI u A K R A N J

S seje predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Kran ju

Težave v kranjskem Kovinarju kredita ne bo, S sanacijskim kreditom prevzema odgovornost kolektiv, če pa

prevzema nekdo odgovornost za likvidacijo • K r a n j , 13. jun i j a — Pred­sedstvo občinskega s ind ika l ­nega sveta v K r a n j u je danes popoldne razpravl ja lo o teža­vah v podjet ju K o v i n a r K r a n j , razmerah na osnovni šoli Cerk l je i n v Zavodu in­va l idsk ih delavnic K r a n j .

S T K S E ŽE ODLOČILI I N I Z P O L N I L I O B V E Z N I C O *A M O D E R N I Z A C I J O ŽELEZNICE, K I S T E J O D ° B I L I PO POST I?

C E S E šE N I S T E - ODLOČITE S E ŠE D A N E S .

Podjetje K o v i n a r je sredi miinulega lota zašlo v dolo­čene gospodarske težave. Te so nastale zaradi specifične kov inske proizvodnje i n oz­ke povezave podjet ja z zu­nan j im trgom. čeprav je podjetje letos dobro gospo­dar i lo , pa ga izguba iz m inu­lega leta še vedno bremeni . Tako ima podjetje trenutno b l ok i ran žiro račun in ker ni kred i tno sposobno, ne more najemat i kratkoročnih poso­j i l . To pa je povzročilo, da v podjet ju v četrtek niso mo­

gli izplačati rednega meseč­nega osebnega dohodka.

O delu in težavah podjet ja je že razpravl ja la komis i j a upravnega odbora sk lada skupn ih rezerv gospodarsk ih organizaci j kranjske občine. Podjetje pa je konec maja izdelalo tudi sanaci jski na­črt in hkra t i zaprosi lo sk lad skupn ih rezerv gospodarskih organizaci j za sanaci jski kre­d i t . T a pa kred i ta n i odobr i l s pr ipombo, naj podjetje raz­mišlja o integraci j i oz i roma izdelavi integracijskega pro­

grama in sodelovanja z d ru ­g im podjet jem.

Tako se je podjetje nena­doma znašlo v nepr i je tnem položaju in na seji predsed­stva občinskega s ind ika lnega sveta so člani sk len i l i oziro­ma opozor i l i , d a je treba najt i h i t ro rešitev, pr i čemer pa je treba i zha ja l i iz ugoto­vitve, da podjetje s sanaci j ­s k i m kred i tom prevzame od­govornost za uresničitev sa­nacijskega programa. Če p a

(IVadalj. na 32. str.)

R G

D E L A M A R I S vas vabi na

BREZPLAČNO POKUŠNJO

•••••••••••••••••••••••••••••S!' •»••««••»»«»••«»••••»••»•••»••»»

SARDINE »Alpe adria« V PARADIŽNIKOVI OMAKI ARGO K R E P K A GOVEJA JUHA Z M E S O M VIPAVEC — B E L O VINO K V Z Vipava

m # K R A N J 17/6-1969 od 9. do 17. ure • K A M N I K 18/6-1969 od 9. do 12. ure

»Od pomladitve je odvisna na-daljna vloga in aktivnost ZK«

je dejal V inko Hafner, član C K Z K S , na seji občinske konference Z K občine Jesenice

V sredo je b i l a seja občin­ske konference Z K Jesenice, k i j i je pr isostvova l V i n k o Hafner , Član C K Z K S . N a seji so razprav l ja l i o organi­zac i j i i n akt i vnos t i Z K na področju ter i zvo l i l i t r i člane za nestalni del republiške konference Z K S .

K o m u n i s t i jeseniške občine so organ iz i ran i v 11 osnov­n i h organizaci jah. V de lovnih organizac i jah so osnovane organizaci je v Železarni, grad-

N a t o rkov i seji medob­činskega sveta Z K za Go­ren jsko je b i l izvol jen za novega sekretar ja medob­činskega sveta tovariš Sta­ne Mešič. Tovariš Mesič se je r o d i l 6. ok tob ra 1925. leta. Le ta 1941 je b i l izse­l jen na Hrvaško. 1. 6. 1942 Je s top i l v N O V , k j e r je b i l do osvoboditve. Je član Z K od marca 1944. Po voj­n i pa je oprav l ja l nasled­nje dolžnosti. B i l je ko­m a n d i r postaje L M G o r n j i grad i n Velenje, j a vn i to­žilec okra ja L ju tomer i n Šoštanj, ta jn ik občinske skupščine Tržič, predsed­n ik občinskega odbora S Z D L Tržič. Zadn j ih osem let p a Je oprav l ja l dolž­nost sekretar ja občinske­ga komi te ja Z K S Tržič. Tovarišu Mešiču želimo mnogo de lovnih uspehov.

ben ih podjet j ih Sava i n Gra­diš ter p r i Železnici. N a področju štirih kra j evn ih skupnos t i n ima jo svoje k ra ­jevne organizaci je Z K zara­d i premajhnega števila čla­nov. To so krajevne skupno­st i Rateče, Hrušica, Podme-žaklja i n P l an ina pod Go­l i co .

Po mnen ju tovariša Lo t r i -ča, sekretar ja občinske kon­ference Z K , n a terenu n i tiste ak t i vnos t i komunis tov in organizaci j , k i smo j o po reorganizaci j i pričakovali. N i res, da majhne organizaci je bol je delajo. Zato n i spre­j eml j i va teza t i s t ih , k i se zavzemajo za vrnitev na sta­re ob l ike dela. Po oceni ko­mis i je za organizaci jo in razvoj Z K p r i občinski kon­ferenci Z K najuspešnejše de­lujeta prav dve največji or­ganizaci j i , i n to organizaci ja Z K v železarni in kra jevna organizaci ja terena Sava na Jesenicah. K ra j e vna organi­zaci ja Z K na Sav i ima 169 članov, na B l e j sk i Dobrav i pa je v organizac i j i le 33 članov, vendar je organizaci­j a na B l e j sk i J3obravi pasiv­n a do problemov na svojem območju.

V razprav i je b i l a močno poudar jena težnja, da se ko­mun i s t i organiz i ra jo v akt i ­ve po interesnih področjih.

SZDL danes V ponedel jek popoldne bo

v p ros to r ih radovljiške občin­ske skupščine razširjena seja občinske konference socia l i ­stične zveze. N a dnevnem re­d u zasedanja je razprava o socialistični zvezi danes. Pred­videno je, da bodo na seji razprav l ja l i , kako naj dela so­cialistična zveza v pr ihodnje , da bo njeno delo res učinkovi­to i n sestavni del naše pre­obrazbe. N a sejo so povab i l i t ud i predsednike kra jevn ih organizaci j S Z D L i n vodstva občinskih družbenopolitičnih organizac i j . A . 2.

Tako so že b i l i ustanovl jeni a k t i v i komunis tov v car inar­n i c i , akt i v m l a d i h komun i ­stov i n akt i v komunis tov v Železarskem izobraževalnem centru . N a področju telesne ku l tu re deluje v občini 81, v razn ih k u l t u r n i h društvih 54, v me jn i m i l i c i 49 komu­nistov i td . , k i pa niso orga­n i z i r an i v akt ive.

Tovariš Tomaž E r t e l je iz­raz i l bojazen, da se p r i usta­nav l jan ju nov ih akt ivov vra­čamo na stare ob l ike dela. Vprašanje je, če smo do zdaj kdaj pogledal i , kaj in kako komunis t i delajo v teh dru­štvih, organizaci jah, službah i p d . Če se bodo komun is t i organiz i ra l i v akt ive samo zaradi ob l ike ne pa zaradi enotne po l i t ike i n akci je , potem ak t i v i ne bodo rešilna b i l k a za učinkovitost dela.

N a seji so i zvo l i l i Antona V a r l a iz kadrovskega odae lka železarne, ing. K a l a n a iz mar-tinarne in Maro Ta lar , go­spodinjo z Jesenic, za člane nestalnega dela republiške konference Z K S .

J . V i d i c

K M E T I J S K O Ž IV ILSKI K O M B I N A T , SKLADIŠČE K R A N J (bivš: Beksel )

obvešča potrošnike k r m i l , da ima stalno na zalogi razna kr­mi la za:

% kokoši nesnice in pi ščance

0 krave molznice In tele ta

0 prašiče % koruzo v z rn ju , šrot,

pšenico i t d .

Cene zmerne Dostava h i t ra

DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« K R A N J VP ISUJE SLUŠA­

T E L J E V ŠOLSKEM L E T U 1969/70 V C E N T R E ZA IZREDNI ŠTUDIJ NA — Višji tehniški šoli M a r i b o r

(oddelk i za strojništvo, e lektrotehniko , gradbe­ništvo, kemi jo in tekst i l )

— Višji pravni šoli M a r i b o r — Pedagoški akademi j i L jub l jana

(oddelek za razredni pouk) — E k o n o m s k i fakultet i L jub l j ana (poslovni odde­

lek)

V O D D E L K E ZA ODRASLE — Tehniške srednje šole (elektro in s t ro jna smer) — Delovodskc šole (elektro, kov inska i n gradbena

smer) — Pokl icne šole (elektro in kov inska smer) — Pokl icne šole kmet i j ske stroke

V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE 5., 6.. 7. in 8. razred.

V TEČAJE — začetne, nadaljevalne i n izpopolnjevalne tečaje

angleškega, nemškega, francoskega in ital i janske­ga j ez ika za odrasle in otroke

— za kurjače centra ln ih kur jav (nizkotlačni kot l i ) — za privatne gostilničarje -— za skladiščnike — tehniškega r i san ja — stenografi je in stro jepis ja •

Pri jave spre jemamo do 20. avgusta 1969, za študij na ekonomsk i fakultet i pa do 20. j un i j a 1969.

Delovna skupnost Z A V O D A ZA SPOMENIŠKO V A R S T V O V K R A N J U K r a n j , Tavčarjeva 43,

razpisuje pros t i de lovni mes t i

za nedoločen čas:

1. restavratorja 2. administratorja

Pogoj ad 2. srednja brazba .

Pogoj ad . 1 spec ia lka Akademi je za l i kovno umetnost , oz. akad . s l i ka r z res tavratorsko prakso .

Vloge spre jemamo 15 dn i po ob jav i v časopisd-Nastop službe možen tako j . Poskusno delo 90 dm>

i n r

K R A N J

TRŽIČ

J E S E N I C E

RADOVLJ ICA

0 Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri #

G o r e n j s k i k r e d i t n i b a n k i

ŠKOFJA L O K A

Naložbe na devizne račune obre­stujemo po najvišjih obrestnih merah 6 % do 8 °/o, i n sicer: 4 °/o do 6 % v devizah — razl iko v dinarj ih

P O L E G T E G A L A H K O S S V O J I M I NALOŽBAMI

S O D E L U J E T E P R I V E L I K I H N A G R A D N I H

ŽREBANJIH, ČE I M A T E NALOŽBO V V R E D ­

N O S T I D I N 1000 A L I 2000 V E Z A N O N A ODPO­

V E D N I R O K D V E H O Z I R O M A E N E G A L E T A .

veleblagovnica | ' I M C U M H lj ubija na

Z a o p r e m o vašega s t a n o v a n j a pohištvo - zavese - preproge

# D O S T A V A N A D O M

# K R E D I T I DO 10.000 N D I N

ZA D O B O 6 M E S E C E V

B R E Z P O L O G A

b l a g o v n i c a auCR 1121:0 K škof ja l o k a

M e r c a t o r

v e l e t r g o v i n a i m p o r t - e x p o r t

Obratna enota TOVARNA M E S N I H I Z D E L K O V L j u b l j a n a , Mesarska ulica 1

razpisuje 45 učnih delovnih mest v mesarsko - predelovalni

stroki 1 5 K L A V C E V

5 C R E V A R J E V

1 5 V A J E N C E V Z A P R E D E L A V O M E S A

1 0 V A J E N C E V V M A L O P R O D A J N I M R E Ž I Z A D E L O V M E S N I C A H

p o g o j i :

končana osemletka, ustrezno zdravstveno stanje za delo v živilski stroki, fantje, starost d o 18 Let.

Poskusna doba traja 1 mesec, to je od 1.8. d o 31.8. 1969.

Po izučitvi bodo imeli delavci možnost nada­ljevanja študija na srednjih, višjih in visokih šolah za mesno-prcdelovalno in konzervno l r»dustrijo.

Stanovanje je zagotovljeno v internatu. p°goji, dolžnosti in obveznosti bodo urejeni s Posebno pogodbo.

Pojave sprejema Veletrgovina Mercator, °bratna enota Tovarna mesnih izdelkov, LJubljana, Mesarska 1, do 30.6. 1969.

° S M O Š O L C I , P R I J A V I T E S E Z A ^ O K L I C E V M E S A R S K I S T R O K U

Letos fe železarno zapustilo 492 delavcev Od prvega januar ja letos pa

do prvega jun i j a je železarno Jesenice zapust i lo 492 delav­cev. O d tega števila je b i lo 224 delavcev izključenih iz de­lovnega ko lekt i va . Nekate r i delavci so s i po i ska l i službo v tu j in i , drug i bližje k ra ju stanovanja (delavci se na Je­senice vozi jo iz precej odda­l jenih krajev) , tret j i pa so se v r n i l i v Bosno . R e d k i so, k i odhajajo iz podjet ja na pod­lagi odpovednega r oka . O d 95 odpuščenih delavcev v ma ju jih je samo 14 dalo odpoved. Izključitev s ledi , če ima dela­vec pet »plavih«. V tem pr i ­meru o izključitvi odloča d i ­rek tor kadrovskega sektor ja .

Železarna b i lahko na pod­

lagi zakona tožila vse delavce, ki samovol jno zapuščajo pod­jetje brez odpovednega roka , za nastalo škodo. Vendar je večkrat težko ugotovi t i dejan­sko škodo, k i je nastala zara­di odhoda tega a l i onega de­lavca iz podjet ja.

V p r v ih pet ih mesecih le­tošnjega leta je železarno za­pust i lo tud i 15 aslužbencev, med n j i m i pa je b i l samo eden izključen.

Do prvega apr i l a letos so na novo sprejel i 272 delavcev. S icer je pa še naprej v velja­vi sklep delavskega sveta, da se na delo sprejemajo samo delavci s področja Jesenic.

J . V i d i c

Preurejena trgovina Živila na Bledu

Bled , 13. jun i ja — Danes zjutraj so na B l edu — na L jub l j ansk i cesti odp r l i pre­urejeno samopostrežno trgo­v ino Veletrgovine Živila iz K r a n j a . Preurejanje iz klasič­ne v novo moderno samopo-strežnico je trajalo t r i tedne, vrednost del pa znaša okrog 15 mi l i jonov s tar ih dinarjev. Novost preurejene trgovine

je, da so močno povečali pro­dajni prostor in bo zato trgo­v ina bolje založena predvsem z de l ikatesnim blagom, svo­jevrstno privlačnost pa daje trgovini odkr i t obokan strop. Predvsem pa je pomembno, da so trgovino uspel i u red i t i še do začetka glavne blejske turistične sezone.

A . 2.

razpisuje

Vzgojno varstveni

zavod Tržič

prosto delovno mesto

hišnika - kurjača Pogoj i : 1. izprašan kurjač za kurjenje centra ln ih naprav 2. sposobnost oprav l janja manjših poprav i l i n vzdr­

ževanja zgradbe 3. šoferski izpit Nastop službe 1 avgusta 1969 Prijave jc treba poslat i Vzgojno-varstvenemu zavodu Tržič, Koroška 24 v 14. dneh po objavi .

blagovnica EMIiniMII škof ja loka

Predstav­ljamo vam

Elan Begunje

Zametke današnjega E l ana lahko najdemo že v par t i zansk i smučarski delavnici v Cerknem, k i jo je vodi l R u d i Finžgar. Da­nes pa ime E l a n pomeni že pojem za dobre smuči, športno orodje in plastič­ne čolne. V E l a n u je 600 zaposlenih, jd tega ima 11 delavcev vi­soko izobrazbo, 5 višjo ter 58 srednjo, medtem ko so na ostal ih delovnih mest ih kva l i f i c i ran i i n priučeni delavci . K o že ravno orne-l j amo kva l i f ikac i j sko stru­k turo zaposlenih, moramo poudar i t i , da se v E l a n u močno zavedajo pomena strokovnost i , z last i še v neposredni pro izvodnj i . Lan i je nj ibova real izaci ja iosegla 42 mi l i jonov d inar , ev, letošnji pro i zvodni na­črt pa je približno enak lanskoletnemu. E ! an je la-l i izvozi l za mi l i j on 800.000 dolarjev svo j ih izdelkov, poprečni osebni dohodek zaposlenih pa je 960 dinar­jev.

D i r ek to r tovarne smuči in športnega orodja E l a n Jože Osterman prav i , da so zadovol jn j i , ker je po n j ihov ih i zde lk ih ve l iko povpraševanje: »2e letos b i l ahko p roda l i vse, k a r načrtujemo šele za le to 1972. L a n i smo dob i l i tud i kred i t p r i mednarodn i bank i v višini dveh mi l i ­j a r d 840.000 dolarjev in s tem bomo pro i zvodno ob­čutno povečali. K l j u b do­bri proda j i naših izdelkov las mo t i z last i sta lno spre­minjanje obremenitev go­spodarstva. Smo za to, da damo r epub l i k i i n zvezi, vendar mora jo b i t i dajat­ve v nek ih pametn ih me­jah.« V. G .

ZNIŽANE C E N E MOŠKIM O B L E K A M ! moška letna obleka diolen-volna

din 510, znižana na 395 din

moška letna obleka 100 % volna din 490, znižana na 300 din

BOGATA I Z B I R A ŽENSKIH L E T N I H

D B L E K M O D E R N I H K R O J E V PO CENI od 70,50 din dalje

renskih letnih halj od 30,80 din dalje

Eenskih in moških kratkih hlač od 37 din do 56 din

K r a n j B R E Z P L A Č N A K R O J A Š K A P O P R A V I L A I N K R E D I T B R E Z P O R O K O V ! K O N F E K C I J A E L I T A K R A N J , T I T O V T R G 7

H H • Program XVIII. mednarodne regate na Bledu • Sobota, 21. junija,

ob 15. uri Mednarodna regata (predtekniovanja z nastopom vseh ekip)

Nedelja, 22. junija, ob 15 uri Mednarodna regata — finale

sodelujejo kvalitetne ekipe iz Avstrije, Italije, ČSSR, Romunije, Poljske, Zah. Nemčije, Bolgarije in Jugoslavije

Vabi Regatni odbor Bled

90-letnica gasilskega društva Kranj

D r u g o n a j s t a r e j š e g a s i l s k o d r u š t v o n a G o r e n j s k e m — V i k t o r

Š t e f e : » P r a v j e , d a s m o v K r a n j u u s t a n o v i l i p o k l i c n i g a s i l s k i v o d ,

v e n d a r p a s o m u p r o s t o v o l j n a g a s i l s k a d r u š t v a t u d i v v e l i k o

V Sloveni j i j je nastala p r va organizaci ja Požarna b r a m b a kd jc b i l a predhodnica današ­n j i h gas i lsk ih društev, 1869. leta v M e t l i k i . Prav zato pra­znuje letos s lovensko gasil­stvo 100-lctnico obstoja in de­lovanja . N a Goren jskem p a je b i l a p r va Požarna b r a m b a ustanov l jena 1875. leta v Šk. L o k i .

1878. leta je vel ik požar un i ­čil vas i Hu j e i n K lanec . Ta­kra t je požar neusmi l jeno pustošil, ka j t i b r i zga ln n i b i ­lo . Zato je t ak ra tn i župan K a r e l Šavnik pozval prebi­valce, da se tud i v K r a n j u ustanov i Požarna b ramba . S pr i spevk i prebivalcev, so po­tem že leta 1879 ustanov i l i Pros tovo l jno požarno bram-bo K r a n j . To pa je b i l hkra ­t i tud i začetek gasilskega društva K r a n j , k i te dn i pra­znuje 90-letnico delovanja.

Tako bo danes (sobota) pod pokrov i t e l j s tvom kran j ­ske občinske skupščine ob 18. u r i na T i t ovem t rgu v K r a n j u praktični nastop ope­r a t i v n i h gas i l sk ih enot, ob 20. u r i p a bo v dvo ran i občin­ske skupščine slovesna seja društva, na katero so povab­l j en i tud i gas i lski veterani in gostje. J u t r i (nedelja) se bo pros lav l janje obletnice nada­l jevalo, ko bodo ob 9. u r i v gas i l skem d o m u pok l i cne enote K r a n j odpr l i razstavo, ob 10.30 bo jub i l e jna seja p o k l i cne gasi lske službe, k i le­tos praznuje 10-letnico delo­vanja , ob 14. u r i bo zbor ga­si lcev p r i d o m u pok l i cne eno­te, ob 15. u r i p a bo pred ga­s i l s k i m d o m o m na P r imsko -v em zborovanje k jer bodo prevze l i tud i moto rno b r i ­zgamo. Pros lav l janje se bo po tem nadal jevalo p red za­družnim domom n a P r imsko -* e m , k jer bo po 16. u r i za­bava s p lesom.

Ob tej vsekakor pomembn i ob le tn ic i drugega najstarejše­ga gasi lskega društva n a Go­ren jskem, smo pred dnevi ob i skan predsednika sedanje­ga gasi lskega društva K r a n j — P r imskovo tovariša V i k ­tor ja Stefe la s K l a n c a .

V i k t o r Štefe sicer n i naj­starejši gasilec v K r a n j u , je Da edem najstarejših, saj že 46 let dela p r i gasi lstvu. Ra­ze*., tega pa je z manjšimi

p o m o č « . pres ledki že od 1948. leta predsednik gasilskega d ru­štva K r a n j — Pr imskovo .

»1923. leta sem kot 14-Ietnl šoloobveznik — naraščajnik s top i l v vrste k r a n j s k i h ga­silcev. S p o m i n j a m se, da smo takrat ime l i še ročno gasil­sko črpalko, šele naslednje leto smo s tombo lami , po ka­ter ih je b i l K r a n j takrat znan po vsej S loveni j i , če ne še dlje, dob i l i t o l iko denarja, da smo se začeli malo meha­n i z i r a t i . I n 1926. leta, ko sem posta l že p r v i gasilec, smo dob i l i p rvo benc insko črpal­ko,« nam je pr ipovedoval .

V i k t o r Štefe se spomin ja , da so se potem iz leta v leto mehaniz i ra l i in modern i z i ra l i . Dobro pa se spomin ja tud i , da je b i lo 1923. in 1924. leta največ požarov in da so b i l i vs i p o vrst i n ekam suml j i v i , čeprav sumov niso mogl i nik­dar dokazat i pa tud i stor i l ­cev niso našli.

»Kako pomembn i so b i l i včasih gasi lc i , pove tud i po­datek, da je že 1911. leta de­lovala v o k v i r u kranjskega gasi lskega društva tud i reše­va lna postaja, k i jo je usta­nov i l d r . šavnik, njegov na-

V i k t o r Štefe

mestn ik pa jc b i l še sedaj ži­veči F r anc K o l c h a k e r . T a je obsto ja la vse do leta 1943. S i ­cer pa so se z razvojem in­dustr i je v K r a n j u v tridese­t ih le t ih začela po jav l ja t i tud i p r va i ndus t r i j ska gasi lska društva. T a so b i l a že takrat dokaj dobro opreml jena. Spo­m i n j a m se, da je b i lo 1935. oz i roma 1936. leta ustanovlje­no indus t r i j sko gasi lsko dru­štvo v t akra tn i Jugočeški.«

Gas i l sko društvo K r a n j je skupaj z občinskim l j uds k im odborom 1959. leta ustanovi­lo v K r a n j u pok l i cn i gasi lski vod, k i se je pozneje razv i l v današnji Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo K r a n j . T a je tud i 1962. in 1963. leta prevzel v uprav l ja­nje celotno opremo gasilske­ga društva K r a n j , to pa se je leto kasneje združilo s P r im-skov im in od takrat se ime­nuje gasi lsko društvo K r a n j — Pr imskovo .

»Danes i m a to društvo 62 ak t i vn ih in nad 200 podpor­n i h članov. In čeprav so ob takra tn i reorganizaci j i gasil­stva v K r a n j u nekater i člani i zgubi l i vol jo, sem prepričan, da je prav, da smo gasilstvo tako" u red i l i . M e n i m namreč, da so pok l i cnemu gasilske­m u vodu prostovo l jna gasil­ska društva l ahko v ve l iko pomoč, še več. Zelo pomemb­na je namreč danes vloga pros tovo l jn ih gasHskih dru­štev p r i organizac i j i vsel jud-ske obrambe oz i roma c iv i lne zaščite, da ne govor imo o na­logah prostovo l jn ih gasilcev ob moreb i tn ih e lementarnih nesrečah, gozdnih požarih i t d . S k r a t k a , dobro organiz i rana požarna varnost v mestu i n na vas i ter ja tud i prostovol j ­no gasi lsko dejavnost.«

Prav zato p rav i V i k t o r šte­fe, da bo tud i v pr ihodnje še dela l p r i gas i lc ih i n prav za­rad i humanos t i m u n i b i l o n i k d a r žal, da je p r ed 46 let i posta l član gasi lskega d ru­štva K r a n j .

A. žalar

POMAGAJ SI SAM «N UNIOR

TI BO POMAGAL

Skupščina bo najela posofifo za pokopališče

Svet za urban i zem, gradbe­ne i n komuna lne zadeve kranjske občinske skupščine je na svo j i sej i spreje l sk lep, naj občinska skupščina za iz­gradnjo pokopališča na des­nem bregu Save najame po­soj i lo v vrednost i 28,5 mi l i ­j ona s tar ih dinarjev. Takšen sklep bo svet na sej i skup­

ščine obema zboroma predlo­žil v potrd i tev .

P reb i va l c i , k i mora jo do konca leta zb ra t i 28,5 mil i jo* na s ta r ih dinarjev, so do kon­ca maja zb ra l i o z i roma P r*" speval i za izgradnjo pokopa* lišča 2,709.700 s ta r ih dinarjev.

A . Ž.

Komisija za sprejem in prenehanje dela L E S N E INDUSTRIJE K R A N J

razglasa PROSTA D E L O V N A M E S T A ZA VEĆ J E ŠTEVILO

nekvalificiranih delavcev — moških, od starosti 18 do 30 let. PREDNOST IMAJO KANDIDATI IZ PRED­DVORA IN BLIŽJE OKOLICE .

Prijave oziroma prošnje je treba vložiti v splošni sektor L IK Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27.

Razglas velja do zasedbe delovnih mest.

GIMNAZIJA LJUBLJANA — ŠENTVID

razpisuje vpis v prve razrede in nudi svojim gojencem naslednje možnosti:

1. Vp i s v oddelek z in tenz ivn im j e z ikovn im po* u k o m angleščine a l i intenz-vno matemat iko- f i z iko m

2. vpis v oddelke splošne smer i z angleščino m nemščino kot I. tu j im j e z i kom ter možnostjo izbire drugega tujega j ez ika med francoščino in ruščino.

Vpisovanje bo med 16. in 23. jun i j em vsak dan razen nedelje. Dežurna služba bo delovala od fc • ? 17. ure popoldne. Učenec mora ob vp isu predložiti«

a) spričevalo o uspešno dokončani osnovni šobi b) izpisek iz rojstne matične knj ige, c) izpolnjeno pr i javo za vpis v g imnazi jo ,

kovano z 0,50 d i n (obrazec D Z S 1,20).

Podrobne in formaci je ustno a l i po telefonu da­j emo vsak dan med 8. i n 14. uro . Telefon: 51-85" Pr i jave dostavl jajte na naslov: G imnaz i j a

L jubl jana

— Šentvid.

Dodatno obvest i lo staršem: G imnaz i j a L jubl jana — Šentvid bo v novem šolskem le tu odpr la nov t rak t z moderno opreml j en imi i n ure j en imi uciJn c a m i za laboratorijski pouk kemije, fizike in bio ^. gije, moško i n žensko telovadnico ter pokrit zi** 1 5

bazen z ure j en imi te lovadnimi igrišči.

Zakaj tako v zdravstvenem varstvu žena ?

P r i s l u h n i l i smo mnen ju naših žena po čakalnicah gine­koloških ord inac i j i n dispanzerjev za žene i n ugotov i l i , da k l jub prav i cam do zdravstvenega varstva, k i n a m ga daje naša najnaprednejša zakonodaja, n i vse tako kot b i mora lo b i t i . Vpisovanje vrste, dolga čakalna doba, polne čakalnice onemogočajo, da b i žena prišla k zdrav­n i k u takrat , ko ima težave in ko zdravn ika najbol j potrebuje. Upravičena k r i t i k a pr i zadet ih pa največkrat za tako stanje k r i v i zdravstvenega delavca, čeprav s i pr izadeva oprav i t i več kot svojo dolžnost. Da b i opozor i l i na te težave i n neprav i lnost i , je b i lo sklenjeno na sestanku, k i so se ga udeležili poleg za­stopnikov občinske skupščine, zavoda za socialno zava­rovanje i n zdravstvenega centra v K r a n j u tud i vs i zd ravn ik i g inekologi našega področja, da se odgovor i na nekatera pereča vprašanja, tud i t is ta , k i ne zadeva­jo samo ginekološke službe i n o tem obvesti naša javnost. Da b i b i lo obvesti lo čim bol j razuml j i vo , smo se odlo­čili, da ga ob jav imo v ob l i k i vprašanj i n odgovorov, tako kot so b i l a vprašanja obravnavana na omenjenem sestanku.

A L I S O R E S O M E J E ­N E P R A V I C E O B Č A N O V D O Z D R A V S T V E N E G A V A R S T V A ?

Zakon daje občanom vse Pravice do zdravstvenega var-

,Va> Predpis i o f inanc i ran ju Jams t venega varstva in raz­položljiva sredstva pa posred-7° t e pravice omejujejo. K e r

., mora dejavnost zdravstve-delavcev kre ta t i v o k v i r u

Jjzpoiožljivih sredstev, je s t i

a v zdravstveni delavec t i -Pra " n a v i d e z i n o omejuje te

vice. Zdravstveni delavec ^rtireč s s vo j im de lom ta

Čim t r O Š i i n t 0 t e m V e Č ' rad- V C Č d e l a - Z a t 0 m o r a z a " ift,,1 V a r č e v a n j a sredstev ome-J e v a t , S v o j e d d o

A L I S O P O T R E B E R E S * A K O V E L I K E , D A » R E D S T V A N E Z A D O ­S T U J E J O ?

P r a v - r e b e j e t r e b a l o č i l i o d

v S e l ? ' Pravice so enake za

visn? ' p o t r e b e P a s o o d " s t i

e °d standarda, obolevno-p ^ J ^ p o s t i in zdravstvene V e • e n o s t i prebivalstva. p o t r ^ V l t e J š i h področjih so Prim • V e č J e ' / a t o Prav tam t e m ? n j k u J e sredstev. Med-S t a n d ° n a Področjih z nižjim stve n

m i n m ž J ° zdrav-z a d ° ^ 'osvet l jenostjo lahko

P l u j e j o .

c . ^ K O Z D R A V S T V E N A V l n ? B A L A H K O P R E D -

i » I P O T R E B E P O

S T V U ^ S T V E N E M V A R

h0^Q]a.e p o č e n e g a področ-Prebj v , , z r a ^ u n a j o iz števila "tosti e v ' obolevnost i , rod-c i j e ' n o r m a t i v o v in realiza-5o » i n

p , r e t e k l i h let ih. Za na-t a k e r n e k a I o š k o s I u ž b o b i 1 X 5

*a OKL Računu potreboval i ko i n % n e . K r a n j , škofjo L o ^ I O H Z l č n e k a J nad 4 0 . 0 0 0

J E K m I K O P R E G L E D O V V » PRAVLJEN IH

P R E T E K L E M L E T U ?

v S e h ' e t u 1 9 6 8 smo oprav i l i v Jah i n

g ! n e k o l o š k i h ord inac i -Posvetovalnicah nekaj

čez 31.000 pregledov, čeprav je b i lo na razpolago sred­stev le za 19.000 pregledov. Opravl jeno delo ni biilo plača­no in so ga zdravstveni delav­ci oprav i l i z dobro voljo v interesu naših žena k l jub večjim in neplačanim mate­r i a l n im stroškom, k i so j i h zdravstvene ustanove morale k r i t i iz svoj ih sredstev.

K A K O T O , D A J E V N E K A T E R I H P A N O G A H Z D R A V S T V E N E SLUŽBE ČAKALNA D O B A S E DALJŠA?

V panogah, k jer ne gre za smrtno nevarne bolezni , lah­ko oprav i jo samo odkupl je­ne, torej plačane preglede in storitve. Če b i ginekologi na našem področju oprav i l i le 19.000 odkupl j en ih in plača­n i h pregledov, b i b i l a čakal­na doba tudi v naši službi ob­čutno večja. Sedanjo čakalno dobo pa ustvar ja raz l ika med oprav l jen imi 31.000 pregledi in po t rebn imi 40.000 pregledi. Če bi hotel i to čakanje v gi­nekoloških ord inac i jah od­s t ran i t i , b i mora l i v sedanj ih pogoj ih ginekologi poleg 19.000 plačanih pregledov oprav i t i še 21.000 neplačanih pregledov!

K A K O J E S PLAČILOM PRESEŽENEGA D E L A ?

V pretek l ih let ih tako delo n i bi lo plačano! V letu 1967 je bolnišnica za ginekologi jo in porodništvo v K r a n j u , za­vedajoč se pičlih sredstev v sk lad ih socialnega zavarova­nja, ' k i so posledica znižanja prispevne stopnje od 7 % na 5 %, zavestno skrajševala os­krbo v bolnišnici s tem, da je pri istem številu operaci j , po­rodov in storitev, zmanjša­la število oskrbn ih dn i . Odpu­st i l i smo namreč 1000 bolnic po zdravl jenju 1 dan prej do­mov. S tem smo zmanjšali število o sk rbn ih dn i za 1000. Zarad i tega je b i lo bolnišni­ci od pogodbene vsote od-tegnjenih 10 mi l i jonov s tar ih dinarjev, čeprav so b i l i v to vsoto vračunani tud i s ta ln i

stroški poslovanja. V letu 1968 pa je b i lo rea l iz i rano spet normalno število o sk rbn ih dn i , sk lad socialnega zavaro­vanja pa je odkup i l le v le­tu 1967 real iz i rano število o sk rbn ih dn i , tako je bolniš­nica oprav i la spet del dela, k i je ostalo neplačano. Tako smo v Bolnišnici za ginekolo­gijo in porodništvo v K r a n j u , poleg več opravl jenega dela, k i n i b i l o plačano, plačali iz lastnih žepov še mater ia lne stroške, hrano, zdrav i la , k r i in drugo za vse bolnice, ka r se j i h je več zdrav i lo ! Prav tako v letu 1968 n i b i la pla­čana ena tret j ina oprav l jen ih ginekoloških pregledov in ambu lan tn ih storitev. Vse to predstavl ja za našo bolnišni­co v zadnj ih dveh let ih oko l i 18 mi l i j onov s tar ih dinarjev neplačanega dohod'ca i n se­veda tud i izgubo v poslova­n ju !

Za letos je predvideno, da se za več opravljenega dela plača 2 0 % vrednost i od ambulantno opravljenega de­la in 45 % od več o sk rbn ih dn i . To pa komaj kr i je ma­terialne stroške in .ni spod­budno za zdravstvene delav­ce. T u n i upoštevano social i­stično načelo plačevanja po opravl jenem delu, saj imamo zaradi več opravljenega dela, ne samo več stroškov, ampak tudi večjo delovno obremeni­tev.

K A K O J E S K A D R I ? A L I N J I H O V O ŠTEVILO Z A D O S T U J E ?

D a b i oprav i l i delo, k i ga zahtevajo dejanske potrebe prebivalstva, b i b i l i obstoječi kad r i zelo obremenjeni . Ta­ka obremenitev b i b i l a l ahko samo začasna in kadr i b i m o ra l i b i t i p r imerno s t imul i ra­ni . P r i normat i vn i obremenit­vi 7950 pregledov na enega ginekologa na leto, b i po re­publiških normat i v ih potre­boval i samo za ambulantno delo 4 ginekologe in tud i sredstva zanje. Sedaj je v planu le dvoje in pol delov­nih mest, na kater ih se me­njajo vsi zdravn ik i naše bol­nišnice. Sredstva za delo teh dveh in po l de lovnih mest predv idenih za 19.000 pregle­

dov, so b i l a na razpolago za vseh 31.000 pregledov in delo štirih zdravnikov . To pa po­meni razvrednotenje dela a l i 12.000 pregledov brezphačno!

K A K Š N E S O P E R ­S P E K T I V E ?

Predvidena je nova zakono­daja in nov način f inancira­nja zdravstvenega varstva. Ob l i ka nove organizaci je je še v razprav i in upamo, da bo bolj ustrezala de jansk im p r i l i k a m i n potrebam, čas je že, da se tud i v zdravsteni službi uvel javi socialistično načelo nagrajevanja po de lu , da se zagotovi občanu mož­nost i zkor i s t i t i svoje pravice do zdravstvenega varstva i n da prenehajo očitki zdrav­stvenim delavcem, k i za ne­katere neprav i lnost i v zdrav­stveni službi niso n i t i naj­manj k r i v i !

Potrebe po ginekološki službi so p r i nas — čeprav je b i lo opravljenega za eno tret j ino več dela kot so ga lahko o d k u p i l i sk lad i socialnega zavarovanja — še večje, čakanje po ord ina­c i jah povzroča negodovanje žena. Postaja pa nevarno, ker prav resno bolna žena tako čakanje težko prenaša. Neredko se dogaja, da pripel je jo ženo v bolnišnico v težkem stan ju , dan poprej a l i celo is t i dan pa je zr.man čakala na vrsto v ambulant i . Zgodnje odkr ivanje bolezni je ed ini pogoj za uspešno zdravl jenje. Pravočasno pa bomo odkr i va l i bolezni le tedaj, če bodo žene imele možnost pravočasno p r i t i na pregled. N a našem področju imamo dovol j ambulantnega pros tora : v bolnišnici za ginekologi jo i n porodništvo v K r a n j u , v d ispan­zer j ih za žene v K r a n j u , škofji L o k i in Tržiču. Tud i zd ravn ik i b i tako delo oprav i l i , če b i b i l i zadostno s t imu l i r an i . P r i plači­l u 2 N d in za pregled, če oprav i samo odkupl jene preglede, a l i 1 N d in a l i še manj , če j i h oprav i več, pa tako delo ne more tra jat i v nedogled. V ord inac i j i , k i je predvidena, da v o rd inac i j skem času oprav i 2 5 pregledov, opravi jo naši zdrav­n i k i ginekologi 4 5 a l i še več pregledov, seveda v podaljšanem času. Treba bc tud i formalno podaljšati čas ord inac i j i n zvečati kadre ! čas je že. da zavarovanci dodel i jo iz svo j ih skladov zadostna sredstva za to občutljivo panogo zdravstvene službe kot j o predstavl ja zaščita naše žene in matere, posredno pa t u d i o t roka . p r i m . dr. Veter Igor

K O N F E K C I J I

K O M I S I J A ZA D E L O V N A R A Z M E R J A P R I

T R I G L A V K R A N J

Razglaša prosto delovno mesto

finomehanika šivalnih strojev za nedoločen čas Pogoj i : V K V al i K V f inomehanik s prakso

Nastop službe možen tako j . Pismene ponudbe naj kand idat i vlože v tajništvo

zavoda do vštetega 30. 6. 1969.

Kadrovska komisija Zavarovalnice Sava — P E Kranj

razpisufe PROSTO D E L O V N O M E S T O

administrato P j; a Kandidat mora imeti končano srednjo šolo. Prevoz v službo se ne povrne. Stanovanja ni na razpolago. Preizkusni rok traja 6 mesecev. Prošnje se sprejemajo do 20. 6. 1969. Kadrovska komisija pri Zavarovalnici Sava PE Kranj

G I M N A Z I J A ŠKOFJA L O K A

razpisuje za šolsko leto 1969/70 vpis d i jakov v I. razred gimna­zije.

Pogoj i za vpis : — končana osemletka

Pri jave, ko lkovane z 0,50 d in , pošljite uprav i šole do 21. jun i j a . P r i j av i priložite spričevalo o končani osem­letk i in dijaško knjižico.

Pr i jav l jen i kand idat i bo do oprav l ja l i pre izkus zna nja iz slovenskega je/ika, matematike in angleškega jez ika dne 25. in 26. jun i ­ja ob 8. u r i .

G L A S

»Mladi so voljni delati le, če vidijo pred seboj neki cilj« Pogovor s profesorjem Lojzetom Malovrhom, dobitnikom priznanja, k i mu ga je za

dolgoletno mentorsko delo z mladino podelila republiška konferenca ZMS Sedela sva v eni i zmed so­

bic njegovega stanovanja na N o v e m svetu. Hčerka Jolan-da nama je postregla s kavo, potlej pa , ne želeč mot i t i raz­govor, brž izg in i la .

Lo j ze ta Ma l ov rha , ravnate­l ja škofjeloške gimnazi je in novega podpredsednika ob­činske skupščine, njegovi s o meščani dobro poznajo. D o mačin je, rojen na Suh i leta 1926. Več kot dvajset let, če 6em prav razumel , se že uba da z mlad ino . Znan je kot do­ber pedagog, še bol j pa kot pobudn ik in ve l ikokrat tud i organizator neštetih izvenšol-s k i h dejavnost i . Pr iznanje , k i m u ga je nedavno tega ob dnevu mladost i pode l i la re­publiška konferenca Z M S , ne more odtehtat i dolgoletnega požrtvovalnega mentorskega de la z m l a d i m i .

»V »voji pro fesorsk i karie­r i sem služboval na različnih

izobraževalnih ustanovah — od osnovne i n pok l i cne šole, od večerne šole za odrasle , do gimnazi je . Ime l sem pr i ­l i ko spoznat i življenje i n probleme mestne ter vaške mladine, ka r m l danes zelo ko r i s t i . Učitelj a l i profesor pravzaprav m o r a p r i s luhn i t i u t r i p u nekega kra ja . M e n i , k i so me l judje, z last i o t roc i , vedno zan ima l i , to nI bi lo tež­ko . Prav spričo tega sem se tud i odločil za študij pedago­ške smer i na pr i rodos lovno-matematični fakul te t i , dasi b i m i strojništvo verjetno bol j ustrezalo,« je povedal M a l o v rh .

Potlej sva prešla k izven-šolski dejavnost i . Načrtno se je Ma l o v rh začel ukvar ja t i z njo šele leta 1958. Učenci os­novne šole Škofja L o k a , k i j i h je kot profesor f iz ike vključil v republiško tekmo­vanje m lad ih tehnikov, so

RAZPIS J A V N E DRAŽBE Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje po sklepu 4. seje z dne

26/5-1969

J a v n o d r a ž b o za prodajo nerabnega inventar ja : 2 mopeda k o l i b r i , 2 magnetofona, magnetni stabi l i zator , m ik ro f on i , p i sa ln i in računski s t ro j i i n razn i d rug i inventarn i predmet i ; poleg tega bo še prodaja najdenih pred­metov, i n sicer: moška in ženska kolesa ter razn i d rug i predmet i .

Dražba bo v petek, dne 20/6-1969, s pričetkom ob 10. u r i v upravn i stavb- skupščine občine K r a n j , v k le tnem h o d n i k u novega dela stavbe. Interesenti si l ahko ogledajo predmete na dan dražbe, in sicer eno u r o pred pričetkom.

C E N E SO U G O D N E . Dražbeni pogoj i :

1. i zpod začetne izk l icne cene sc predmet i ne prodajo ,

2. prav ico do dražbe i n nakupa ima vsakdo, 3. izdražitelj mora poravnat i kupn ino takoj

po izdražitvi.

SLAŠČIČARNA K A V A R N A K R A N J

sprejme v u k 7 vajenk

za pok l i c serv i rke

Pogoj : končana osemletka i n veselje do pok l i ca .

Prednost imajo kand idatke iz K r a n j a oz. bližnje okol ice .

ustanov i l i celo vrs to sekci j , mar l j i vo de la l i i n nazadnje dosegl i p r vo mesto. Nenade-jan uspeh n i os ta l brez p o sledic. Pr i zadevn i pedagog se je loteval nov ih i n nov ih ak­c i j , mentorstvo nad mlad ino je postalo sestavni del M a l o vrhovega življenja. On in pe­ščica n jemu podobn ih so v nas lednj ih le t ih organiz i ra l i celo vrsto tekmovanj , raz­stav in drug ih pr iredi tev ob­činskega pa tud i širšega zna­čaja.

»Čeprav ponavadi n i b i lo lahko , čeprav smo se pogosto srečavali z malone nepremo­s t l j i v im i težavami, n isem ni­kdar popuščal. Zaupam l ju­dem in ver jamem, da m i bo­do v odločilnih t r enutk ih vse­lej priskočili na pomoč. Le­ta 1961 sem kot predsednik krajevne l judske tehnike m o ra l organiz i rat i zlet L T Go­

renjske. N a predvečer prire­ditve, ko je b i l o že vse na-red, so m i Iz alpskega letal­skega centra Lesce sporočili, da predvideno skakanje pa­dalcev odpade, ke r je n j iva v S ta r i L o k i , k a m o r naj b i se spust i l i , posuta z gozdom ošiljenih fižolovok. K a j stor i ­ti? P r o s i l sem za pomoč dva sodelavca. Šli smo n a polje i n začelii odstran|2vat i ne­srečne prekle . Po treh u rah in po l — od dvanajs t ih do pol štirih z jutraj — je b i l a ravan počiščena. Ob sedmih so padalc i pristali.«

Razen poglabl janja že usta­l jenih ob l ik dela z mlad ino Ma lov rh neprestano išče nove rešitve. Tako je na p r ime r iz-ven.šolsko dejavnost učencev razširil s tehničnega na l ikov­no področje. B i l je avtor za­mis l i o organizaci j i srečanja p ioni i jev-Siikarjev vseh go ren jsk ih osnovnih šol v Škof-

Razpis Kajuhovih nagrad za leto 1969

Da b i narodnoosvobodi lna vojna slovenskega na­roda dob i la v s lovenski književnosti še večji pouda­rek i n da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške obl ikovalce ter zgodovinarje, z last i pa vse, k i so k a k o r k o l i sodeloval i v N O V , še bol j za interes ira l i za ustvarjanje del s temat iko narodnoosvobodi lnega boja, razpisuje zavod B O R E C Ka juhove nagrade za leto 1969.

K a p i h j v c nagrade se podeljujejo za i zv i rna i n še neobjavl jena dela, napisana v slovenščini: za r oman , povest, pesniško zb i rko , zb i rko novel, d ramo, doku­mentarno delo, spomine ter za i lustraci je i n opre­mo knj ig , k i j i h izda zavod B O R E C . Za Ka juhove nagrade pr idejo v poštev le dela, k i obravnavajo part izanstvo, i legalo, predvojno par t i j sko delo i n razredni bo j , koncentrac i j ska taborišča ter znanstve­na zgodov inska dela s tega področja. Po potreb i žirija l ahko odloči, da se nagrade podel i jo posebej za be le tr is t iko in posebej za dokumentarna dela.

N A G R A D E ZA KNJIŽEVNA D E L A :

I. nagrada v znesku 5.000 d i n

I I . nagrada v znesku 3.500 d i n

I I I . nagrada v znesku 2.000 d i n

N A G R A D A Z A O P R E M O K N J I G

I. nagrada v znesku 1.500 d i n

Dela za nagrade naj avtor j i pošljejo zavodu B O ­R E C , L jub l j ana , Beethovnova 10/111, do 30. ok t ob ra 1969.

Pos lana dela bo oceni la žirija, k i j o bo imenova l zavod B O R E C .

V s a nagrajena dela bo s posebno pogodbo odku­p i l zavod B O R E C i n j i h uvrs t i l v svoj r edn i knjižni p rog ram.

Ka juhove nagrade bodo podeljene ob ob le tn ic i Ka juhove s m r t i 21. februar ja 1970.

U p r a v n i odbor zavoda B O R E C

Lojze M a l o v r h

j i L o k i , k i so jo l ikovnik ' navdušeno sprejel i in k i )C le­tos preras la v vsejugošlovafl-sko pr i red i tev pod naslovom M a l a Grohar jeva s l ikarska ko lon i ja . Spričo ogromnega zammanja tako udeležencev kot tud i občanov — česa P 0 -

dob nega se n i nadejal nihče — nameravajo pr ihodnje ! j to srečanje še razširiti in P 0 -

vabit i tud i učence iz pobrate­nega mesta Medic ina , s Koro­ške in iz Prage.

Ob koncu naj inega krnnv l ian/a sem intervjuvanca V°" pros i l za njegovo čisto ose*j no mnenje o današnji mlad' generacij i . Je res nemogoč* slaba in neakt ivna kot J 1

mnogi očitajo? »Ne, s takšnimi t r d i t v a h

aken? kaJ

se ne s t r in j am. V vsa m ladem človeku tiči ne; dobrega. Treba ga je " usmer i t i i n m u dat i možno«*' da t isto dobro tud i razvU* Pomagat i m u moramo z v« m l močmi. Veste, mlad i s

<

vo l jn i de lat i , če j i m pok«*** nek i smoter, nek i čisto I * * kreten c i l j . Zgol j besedičenj*;' pa če je še tako dob i ona " 1 * ' no, j i h ne gane. Razen j i m moraš neprestano P 0 1 ^ . gati , b i t i z n j i m i i n j i h s p 0 ^ bujati.«

Mnogo ide j , zamis l i in P r ^ logov i m a še na zalogi P fesor M a l o v r h . Razširiti P

erava delo športnega . i l turnega društva rrl.!3''!;fi

je, k i pod vodstvom o d l ' ^ mentorjev prav v z a i , n ' J l g . času dosegata izjemne u S P j , he. K o t p rav i , bo skuša' pomoči Z M S ustanovit i >1 . d insk i šolski k l u b , g imnaz i j sk i l ist i n podob*1 *

»AH p r i vsem tem s^f\e najdete kaj časa zase?« n> ' zanimalo.

»Bolj ma lo , res. Tis*«"> ,„ kaj u r i c prostos t i P°sV

t0 V družini a l i pa se s kan« e r ^ r o k i napo t im karo v e n ' f e Č lov za mot i v i . S em n a

strasten fotoamater.« .

m kult

Uspeh jeseniških pevcev v Mariboru

Minu lo nedeljo je b i l o v Mar iboru tekmovanje pevsk ih zborov Slovenije, na katerem 8 0 se jeseniški pevci zelo dobro odrezal i . Mešani pev­ski zbor z Jesenic, k i ga je v °di l profesor M i l k o škober-n e> je v drug i težavnostni skupin} zasedel p rvo mesto l n si s tem p r i b o r i l nagrado v znesku 100.000 S d in . V zbo-*** Je nastopi lo 52 jeseniških pevcev.

Profesor M i l k o škoberne J E Pred lanskim na Jesenicah Prevzel ženski zbor, nato pa

e moški pevski zbor z Javor-KT 1 ' ^ Z t ! r i l ž i i v i j o teh dveh

zborov j e pevovodja škober-* sestavil mešani pevski

Z b ° r . Profesor Po lde Ulaga

pa še naprej vod i pevski zbor železarjev i n pevsk i zbor upokojencev. Mimogrede naj omen im, da je ženski pevski zbor z Jesenic pod vodstvom M i l k a škoberneta septembra lan i uspešno nastop i l na tek­movan ju v s t a r i G o r i c i , k jer je v močni konkurenc i slo­venskih i n i t a l i j ansk ih pev­sk ih zborov osvo j i l enkrat drugo, v d rug i s k u p i n i pa tretje mesto. Mešani pevsk i zbor z Jesenic je maja letos uspešno nastop i l na rev i j i v Trbov l jah , zdaj pa se pr iprav­l ja za ve l iko pr i red i tev ob 100-letnici železarne, k i bo ju ­l i ja na Javo rn iku , p r i j a v i l i pa so se tud i za letošnje tekmo­vanje v s tar i G o r i c i .

XI I . srečanje amaterskih dramskih skupin Slovenije v Brežicah

Zmagoslavje Kranjčanov je plod trdega dela

Bo Prešernovem gledališču uspelo zbrati potrebno vsoto denarja za odhod na Hvar?

številna, vendar dobro uigrana d ramska skup ina Prešernovega gledališča K r a n j je spet enkrat dokazala , da j i med našimi amate rsk imi i g ra l sk im i družinami trenutno n i para . S Can­kar j ev im i H l a p c i so Kranjčani na nedavnem X I I . srečanju amatersk ih d r a m s k i h s k u p i n Slovenije v Brežicah prekos i l i vse tekmece — dvanajst j i h je b i lo — zasedl i prvo mesto i n s i tako p r i b o r i l i vozovnico za Hva r , k jer bo sredi ju l i j a 13. sre­čanje d r a m s k i h amaterjev Jugoslavi je . D a uspeh n i le nak l ju­čen, da je p lod trdega, dolgotrajnega dela, priča lanskoletno drugo mesto, k i ga je ta is t i ansambel dosegel z Razva l ino življenja.

• G O R E N J S K I M U Z E J V K R A N J U — V Mestn i hiši je o d P r t a stalna arheološka, ku l tu rnozgodov inska , etnografska l n u metnostno-zgodovinska zb i rka , v Ga le r i j i v Mes tn i hiši pa U s t a v a umetniške skupine G r u d a .

v baročni stavbi v Tavčarjevi u l . 43 je v I. nads t rop ju n a ogled muzejsKa zb i rka : S lovenska žena v revo luc i j i . V II . n a c * s t r op ju je odprta etnografska zb i r ka Planšarska k u l t u r a D a Gorenjskem.

v Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominsk i muze j , Galerij i pa razstava Poezi ja — gra f ika (F. P ibe rn ik — H .

a r c h e l ; F. Zagoričnik — š. Simonič) in Gradov i ob L o i r i .

Galerijske i n muzejske zb i rke so odprte vsak dan od 10. 0 *2. i n od 17. do 19. ure.

*a sodobnejšo usmeritev glasbenih skup

p o j a v l j a n j a o sodobni

r * v s k H ? l s k i p o l i t i k i n a š i b

'h zborov žal še niso r o ezultatov.

*©dob~ " - i n kaj n i

K o t smo zvedeli od scenari­sta Saše K u m p a , žirija gleda­liških s t rokovnjakov n i ime­la težkega dela. N j en i člani so s i b i l i enotni , da je skup i ­na iz K r a n j a od vseh nasto­pajočih pokaza la največ. D r u ­go mesto so pr i sod i l i prosvet­nemu društvu H o r j u l , k i se je predstavi lo z de lom Johna

Svngerja Vražji fant z zahod­ne s t rani . T u d i Horjulčani bodo potoval i na Hva r .

D i r ek to r Prešernovega gle­dališča M a r j a n L o m b a r meni , da sta vel ikega uspeha kran j ­sk ih gledališčnikov »kriva« predvsem režiser M i l e K o r u n i n njegov asistent Staš Potoč­n ik . Ne smemo p a ka jpak

Pobude mladih v Begunjah

Pet predstav Potrčevih Kreflov

Kal i * a j Je sodobno

gini ?°» je še danes m n o Pevs^orovod jem i n članom faz zborov še docela ne-^ W j i v ° - Sodobnost •no * Ć a s ' v k a t e r e m

p r " ^°dobni čas hi trega na-*«an . " a v s e h področjih v a t °čtl in

t e h n i k e P a zahte-k 0 r

at ° o d pro fes ionaln ih ka-

h e « ih 1 ° đ amatersk ih glas-t e t o skupin predvsem kval i -n e s a ^ v a j a n i h sk ladb od re-Blasb p a d o 5 0 4 , 0 0 1 1 1 , 1

g l a s , e n | n stvaritev. V r h u n s k i p r e ( 1

e n i dosežki se izražajo •>h »^ i e m u a g lasbenih biena-kat tekni ovanj ih i n fest ival ih, kaj. d

n a m e n n i samo pr i -n j e

0 s e ž ene kval i tetne stop-sk u . p °s a meznih glasbenih rnerje ' , t e m v e č i m a tud i us-P r 0 J r

V a l n ° Pot v sodobno slonj[ s k o Po l i t i ko , katera s k i a d h P«*edvsem n a izvedbi S°dob S o d o b n i h skladatel jev. D r e d

n a kompoz ic i j a vsebuje

•nonsfc e m n o v o sodobno har-tai( a £° zvočnost i n m o r a kot C e r t n 6 f i , današnjega kon-s ^ t n a » P°»lušalca intere-ljtv a T

8 tem t u d i razum-j ^ ^ * »ako kot umetna tud i b | v « n p e s e m s k o z l č a s d o " * o b m h 0 izxa7:no moč v so

n Priredbah, katere pa

j i ne smejo odvzet i njene prist­nost i , temveč jI mora jo da­t i novo, današnjemu človeku ustrezno obdelavo i n stem t u d i večjo umetniško vred­nost.

Iz koncer tn ih sporedov na­ših glasbenih s k u p i n , tako in-s t rumentah i ih k a k o r amater­s k i h pevsk ih zborov pa še vse preveč zveni ustal jeni p rog ram popu la rn ih kompo­z ic i j , katere v najboljših i z vedbah skora j vsak dan po-sređuje R T V i n katere nam posredujejo tud i podjet ja za izdelavo g ramofonsk ih plošč na svo j ih stereo ploščah.

K a j b i b i l o p r i vsem tem vrenju i n i skan ju nov ih sme­r i v p rog ramsk i po l i t i k i ustrezno za nadal jn jo rast na­še glasbene ku l ture i n kaj b i na d rug i s t ran i k rep i l o naš glasbeni amater izem? K a k o zadovol j i t i poslušalca i n za ustrezni p rog ram navdušiti izvajalca?

P r i vsem tem sodobnem usmer janju pa se m i z d i zelo važen i zbor sk ladb za različ­ne glasbene skupine . Otroški i n m l a d i n s k i pevsk i zbo r i naj b i vključevali v svoj p rogram predvsem pesmi vedre vsebi­ne. O t r oc i i n m l a d i n c i v po l ­nem mlados tnem zaletu, sproščenosti i n m i s l i n a svet­l o bodočnost n i k a k o r ne mo­rejo b i t i navdušeni nad sklad-

V Begunjah na Goren jskem so pred nedavnim ustanov i l i novo k u l t u r n o organizaci jo, k i se j e razv i l a iz nekdanjega mladinsega k luba . Novo dru­štvo sestavljajo večinoma

amaterskih in bami , k i opevajo žalost i n j i m že v r a n i m lados t i vce­pl jajo m ise l n a s tara leta. Na j poleg mnog ih pesmi , k i j i h zas ledimo v spored ih mla­d i n s k i h zborov, navedem le narodno pesem »Zabučale g o re«, k jer v s icer l ep i m e l o d i j i zas led imo besedi lo »oj mladost t i mo ja , k a m s i šla, oj kje si«. M i s l i m , d a k t emu n i potrebno p i sa t i po sebnega komentar ja . Poleg navedenih pesmi , p a se po­javljajo v spored ih mlad in­s k i h zborov razne pr i redbe popu la rn ih na rodn ih i n umet­n ih pesmi , katere po vsebini besedila n i k a k o r ne ustrezajo s topnj i razvoja mladega č l o veka.

P r i od ras l ih amatersk ih glasbenih skup inah , tako in­s t rumenta ln ih k a k o r vokal ­n ih , je n a žalost še vse pre­več težnje po izva janju popu­l a rn ih kompoz i c i j . V svoj koncer tn i p r og ram naj b i amaterske glasbene skupine postopoma vnašale sodobnej­ši p rog ram, ka te r i naj b i za­j e l vsaj t ret j ino nj ihovega koncertnega sporeda. Občin­ske, področne i n republiške glasbene revije p a naj b i bi le i zraz sodobne napredne glas­bene smer i , poleg že ustaljene smer i po čim večjem dosež­k u n a področju kval i tete iz­va janih de l . P . L i o a r

m lad i ak t i vn i delavci , k i so se z last i letos i zkaza l i z nekaj uspešnimi akc i j ami . Največji uspeh so dosegl i s študijem drame Ivana Potrča K r e f l i . Delo so upr i z o r i l i doma, z n j i m p a so tud i gostoval i v sosednj ih k ra j i h , med d ru ­g im tud i v Mošnjah ter v Le-šah preteklo soboto in nede­l jo .

čeravno kažejo m l a d i čla­n i društva v Begunjah največ zan imanja za dramat iko , p a so seveda de lovni t u d i n a d rug ih področjih ku l tu re ter športa. Lepo praznovanje s k u l t u r n i m p rog ramom so p r i ­p rav i l i za dan žena ter za ob­letnico osvoboditve Begun j . Zvezo kul turno-prosvetn ih or­ganizacij so zapros i l i tud i za strokovno pomoč, več članov dramske sekci je p a se bo udeležilo posebne d ramske šole i n počitniških seminar­jev.

V Begunjah so pr i zadevni organizator j i že v pre tek l ih le t ih p r i p rav i l i že vrs to uspe­l i h pr i red i tev i n večjih sre­čanj, zato je prav , da tradic i ­j o družbenokulturne dejavno­s t i nadaljujejo m lad i člani.

B .

V vsako MSo G L A S

• • • • • • • • • • • • i

pozabi t i igralcev, 33-članske­ga, izredno delavnega i n d i ­sc ip l in iranega ansambla , naj­številnejšega od vseh, v kate­r em n i zata j i l tako rekoč nihče.

»Lanskoletna uvrst i tev m e d štirinajst najboljših amater­s k i h društev Jugoslavi je je za naše gledališče pomeni la pra ­vo pravcato renesanso. Spod­bud i l a je starejše, že u m i k a ­joče se igralce, da so ponov­no začeli sodelovati , h k r a t i pa povečala zanimanje m e d mlajšimi. Vedet i namreč mo­ramo, da je zmaga na repu­bliškem i n sodelovanje n a zveznem srečanju največja nagrada, največje pr iznanje , k i ga amater l ahko doseže,« smo zvedeli od d i rektor ja .

Kranjčani b i mora l i b i t i po­nosni , odlično gledališče i m a ­jo, žal pa m u venomer p r i ­manjkuje sredstev. Resda j a amatersko, toda že sama go­stovanja (prevoz nastopajo* čih in opreme, stroški b iva­n ja in drugo) stanejo kop i co denarja. V uprav i so nam za­upa l i , da je v nevarnost i ce lo odhod na Hvar . M a n j k a j i m približno dva mi l i j ona s ta r ih dinarjev. K a k o p r i t i do n j ih? Prav i jo , da bodo p ros i l i z a pomoč k ran j ska podjet ja i n gospodarske organizaci je.

»Tovarna Sava na p r i m e r nas je že večkrat rešila iz za­gate. Posoja n a m kamione , sodeluje p r i t i skan ju gledal i­škega l i s ta i n podobno. Ze lo smo j i hvaležni. U p a m le, d a bomo tud i drugod deležni po­dobnega razumevanja,« je p r i ­s tav i l L ombar .

Zares, 2 m i l i j ona b i no smela predstav l jat i bistvene ovire, saj konec koncev gle­dališče z uspe l im i nastop i , k i m u prinašajo uspeh za uspe­hom, dviga ugled celega me­sta . Prepričani smo, d a b o denar h i t r o zbran . I g ra l sk i s k u p i n i pa želimo, da b i se tud i na H v a r u , v mnogo hu j ­ši konkurenc i , dobro odre­zala.

I. Guze l j

Jezik ni kar tako

V k o l i k o r je le možnost opozorite vse pišoče n a napa­ke.

Ce je le mogoče, opozor i te vse pišoče n a napake.

S čem ga je tako netaktna užalil?

S čim ga j e talko neo l ikano (brezobzirno) užalil?

»Mama, poglej mleko gre čez.«

»Mama, poglej , mleko pre­kipeva.«

Oglejte s i močneje t i skane besede in popravl jene stavike.

U .

F I L M V E L I K I M A N E V R I — f rancosk i ba r vn i

Režija: Rene C la i r , igrajo: Ge ra rd Phi l ipe , Miche le Mor ­gan, B r i g i t l e Bardo t , Dany Car re l , d i s t r ibuc i j a : K inema­tograf i Zagreb.

V s i se verjetno rad i spo­m i n j a m o s ta r ih dobr ih ča­sov. N a občutljivo f i lmsko p latno se vrača živahno čudovito umetniško delo z nepozabnim že zdavnaj pre­m i n u l i m Gerardom P h i l i p o m . Njegov i nastopi so b i l i ved­no čudovito odmer jen i , šar­m a n t n i — b i l je večni l jub i ­mec, k i je očaral še tako ne­popust l j i vo i zbranko . Spet ga bomo lahko občudovali ob zagonetni Miche le Morgan . Režiser nad režiserji Rene C l a i r je z iskr ivost jo in pr i ­ta jen im humor j em or isa l ne-čimernost in brezbrižnost, k i nas to l ikokra t prevzame v življenju. Lahkomise ln i stot­n ik , zapel j ivec prve vrste, se ob koncu zave, da je na svetu še ena ve l ika skr ivnost — prava l jubezen. F i l m pr i ­poročamo v ih rav im m l a d i m , posebno pa t i s t im, k i j i h zanos še n i pus t i l na ced i lu .

Z A K O N O L O M — ameriški ba r vn i

Režiser: Jack Donohne, na­stopajo: F r a n k S ina t ra , De-borah K e r r , Dean M a r t i n , d i s t r ibuc i j a : Croa t i a Zagreb.

Pa smo spet p r i tipični ameriški komed i j i . Ne išči­m o v njej prevel ike doze umetniške vrednost i , ne gr-bančimo čela ob nare jenih zaplet ih . Ka j ko b i se enkrat hah l ja l i i n se spros t i l i ka r t ja v en dan. Dobro poznamo čedna F r a n k a S ina t ro i n Deana M a r t i n a . Oba sta ustvar jena za k a r se da ne­u m n a početja. Seveda zakon ne gre ob koncu po z lu . Z a tak konec so A m e r i k a n c i p o k l i c a n i i n se ne dajo ugnat i . Dean hoče spel jat i sodelav­c u F r a n k u njegovo ženo. K o b i b i l o treba postav i t i p i ko na i , pa lepa Deborah K e r r zaplava nazaj v b u r n i zakon­s k i vrvež. Nasmeja l i se b o m o vrago l i jam neutolažljive­ga zapcl j ivca, hrupne scene nas ne bodo preveč mot i le . Američani n a m ponujajo za. bavo. Pa jo spre jmimo.

Z a s t rah i n za kur j o polt p a so poskrbe l i Angleži. Za krvave obračune med črn­s k i m i p lemeni i n pa seveda be lc i pa Američani. P r v i f i lm se imenuje S m r t v očeh, d rug i pa Zadn j i v lak iz K a -tange. Samo tole: če je na­si l je res t isto, ka r je vredno znova vreči na f i lmsk i trak, po tem pa zares n i nič čud­nega, da je naš svet tako močno razk lan .

L jub i t e l j i groze in akci je pa bodo spet p r i svejem. A l i so ustvar ja lc i s tem d o segli namen?

B . česen

30-letnica delovanja Grude V sredo zvečer so v K r a n j u v razstavnih p ros to r ih v M e s t n i hiši o d p r l i razstavo, posvečeno 30-letnici delovanja Grude . Otvor i t v i razstave so pr isostvova l i štirje njeni nekdanj i člani. L jubo Ravn ika r , V l a d i m i r Lakovič, M a r j a n Belec i n Stane K u m a r . Ob o tvor i t v i je Stane K u m a r govor i l o de lovanju Grude in njenem pomenu. Njegove m i s l i objav l jamo.

Družbene razmere pred 30 let i so bi le p r i nas približno take kot v vsak i razredno zaostal i državi. Imel i smo klube, hotele, salone, rezer­vate za gornjo plast, kamor človek brez aenarja, lepe obleke, uglajenega obnašanja a l i celo priporočila ni smel . Dos t ikra t so že vratar j i , hiš­n i k i in s p r e v o d n i h opravl ja­l i službo pol ica ja . T a k a se­gregacija je zajemala tud i nas l ikovn ike , k i smo odkr i va l i zaostalost in prepade ter k r i ­vice v družbi. T a rad ika l i za-c i ja pa je segla dost ikra t tudi med l ikovn ike . Ime l i smo dvorne kolege in tiste, k i so životarili ob pomanj­kan ju dela in sredstev. K a r i ­ero pa je b i lo moč naprav i t i , če s i se odločil za katero izmed močnih meščanskih političnih strank in si zna l po iskat i dobre zveze in p r i ­vilegije.

O k o l i nas so postaja l i brez­poselni , zap i ra l i so delavce, študente in di jake. V z n i k a l i so procesi , štrajki in demon­straci je. Svet se je oborože-va l in prav ica je b i l a poho-jena v Mandžuriji, Abes in i j i i n Španiji.

Redke napredne knj ige smo s i i zposoja l i , razpravl ja­l i i n razmišljali o n j ih . K n a m so prišle reprodukc i j e napredn ih l i kovn ikov Mase. rela, Grosza, KoKvitzeve, k i so šle iz rok v roke. K nam se je v r n i l iz znamenite šole P iscator ja — ustanovi te l ja pol i t , teatra in revolucionar­j a — Ferdo Delak. V razdob­j u , ko je pričenjala z l ikov­n i m de lom na Hrvaškem revo luc ionarna skup ina Zem­l ja , sta pričela p r i nas Delak in L jubo Ravn ika r z napredn im političnim tea­t r om. R a v n i k a r je s social­n im i r i sbam i > scenami i n d iapoz i t i v i za Švejka, H l apca Jerneja in drugo učinkovito dočaral l judem socialne k r i ­vice in osmešil meščansko družbo. Ob vladajoči kon . vencionalni 1'art pour 1'arti-stični umetnost i je nova vsebina pr ines la ne samo osvežitev, ampak revolt .

Dotlej smo preb i ra l i na­predne proze in pesmi , gle­da l i poučno dramo a l i f i l m s socialno kritično vsebino — na l i kovnem področju p a ni b i l o p r em ika . Pojav Zem­lje, k i je živela 6 let, je pre­m a k n i l cel revo luc ionarn i kompleks . Pod n jen im vp l i ­vom prično p r i nas Mihelič, Scdej in bra ta V i d m a r j a . Prav i pun ta r sk i d u h p a je pr ines la Zeml ja i n Delakov teater. Oboje so po l i c i j sko prepovedal i : Zeml jo v Zagre­b u in teater p r i nas. T a k a po l i c i j ska prepoved i n teror pa je b i l a var l j i va i luz i ja za tedanjo vladujočo družbo. V p l i v teatra se je širil n a druge odre, vp l iv Zeml je p a

v Srb i j o , Kosmet , Bosno , Da lmac i jo in celo zunaj me­ja . N o v a umetnost je zras la iz domačih zaosta l ih razmer in k r i v i c , iz lastne zemlje. Ta zeml ja pa je b i l o l jud­stvo. Ozračje je b i l o nabi to od neprestanih zoperstav-l janj obeh razredov — me­ščanstvo je b i l o osuplo. Na ­predn i časopisi, revi je i n društva, k i so občasno vzni-k l a , so b i l a k m a l u prepove­dana.

Zato nas je nekaj študen­tov Akademi je v Zagrebu ustanovi lo 1938. po l i c i j sko nepri javl jeno l i kovno skup i ­no G r u d a . Isto leto je po­stal naš predavatel j K r s t o Hegcdušić, k i je z novo me­todo učenja pretresel s tar i akademi/em. Naši pogledi na svet in njegova l i kovna vzgoja so se u jemal i . Gruda-šem nam je dajal nasvete iz svoj ih izkušenj Zemlje. Raz­širili smo dejavnost v M a r i ­bor, Novo mesto, L jub l j ano in K r a n j . T u smo o d k r i l i mladega samouka Be lca Mar­jana, v L jub l j an i pa se nam je pridružil s tar i znanec in l i kovn i delavec na socia lnem področju: s l ikar , graf ik, i lu ­strator, scenarist L jubo Rav­n ikar . Naš krog se je s sa­

m o u k i razširil na 12 članov, 1940. pa je p r i s top i l še talen, t i r an i k ipa r Janez Weiss-Belač.

Prevzel i smo program hr­vaške Zemlje; približati l ju - j dem umetnost v prepros t i | l i kovn i govor ic i i n uporab­l jat i motive s socialno kritič­no obravnavo. H o d i l i smo s s k i c i r k a m i po predmest j ih , se jmih, čakalnicah, zapor ih , borzah dela in povsod kjer je v ladala revščina. Po vzoru hlebinske šole, k i j o je vod i l K . Hegcdušić, smo ustanav­l ja l i na S lovenskem šole za mlade l jud i iz delavsko, kmečkih slojev, k i n iso ime l i sredstev za študij. Tako sta ustanovi la grudaša Sušmelj i n Golob vaško l ikovno šolo v F a l i , L a m u t v Novem me­stu, jaz p a v L jub l j an i s s t i kom v K r a n j u . M e d dru­g imi so b i l i naši učenci i n sodelavci V l a d i m i r Lakovič R u d i Roje in M a r j a n Belec! Druga področja so še ne­raz iskana, ker je vo jna za­br isa la vse sledove. Tako je b i l a v F a l i razstava samo-ukov-grudašev tik pred voj­no, vendar je večletno iskanje neke Umetniške galerije osta. lo brez podatkov. N a b i r a l a se nam je množica sk ic i n študij za razstavo in kasnej­šo obdelavo. V o j n a n a m je preprečila p rv i nastop. Raz­del jeni smo b i l i na 3 države in smo drug za d rug im pa­da l i v zapore. N i s m o utegni l i j

s l i ka t i večjih del in reševati s lovenski izraz, da t i novo ob l iko nov i vsebini in obrat­no. De la l i smo s srcem i n zapisoval i v naše sk i c i rke i n na naša p la tna protest pro­t i tedanj im kruhoda ja lcem. K l j u b ve l i kemu krvavemu deležu, k i ga je G r u d a dala med vojno (13:7), je ostalo b l i zu 1500 raportov v raznih tehnikah po muze j ih , galeri­j ah in zasebni last i . M n o g i m je vo jna uničila skoro ves predvo jn i opus (Lakovič, Spanr inga , Z inauer , Roje, Belač). V e l i k o je že p r t g vojno zapleni la po l ic i ja , k i je v idela v vsakem socialnem mot i vu revo luc ionarno pro­pagando.

V tej vo jn i so gruda« pada l i kot ta lc i , part i zani , obred i i nemška, ustaška M> i ta l i j anska taborišča in za­pore. P red vojno in med njo so grudaši preživeli nad (

20 let za mrežami i n žicami« Po vo jn i smo se razšli t

dekret i po vsej državi m šele po 30 let ih pokaza l i svoj delež k dogodkom, k i s ° pretres l i ves svet i n na> narod .

Drobec našega dela, s Pe­čatom časovnega zamudni-štva, dajemo grudaši na vpogled K r a n j u in njegovemu področju, ko je b i lo P r e d

30 leti območje našega del? i n k jer delujeta dva preži­vela: R a v n i k a r in Belec.

S.Kumcr

V l a d i m i r Lakovič, L jubo Ravn ika r , Stane K u m a r . — Fo toF . Pe rdan

Drugo republiško tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije

J u t r i , 15. jun i j a , se bo v K o p r u začelo drugo republ i ­ško tekmovanje p iha ln ih or­kestrov Sloveni je. Pr i redi tev organiz i ra ta odbor za glasbe­no dejavnost p r i zvezi k u l -turno-prosvetinih organizaci j Sloveni je i n Oba lna turistična

zveza Kope r . Nas top i l o b o 19 orkestrov , k i so razpore jeni v t r i težavnostne stopnje. M e d pr i j av l j en imi sta tud i p iha ln i orkester tovarne A l -p ina iz Z i rov in godba n a p i ­hala Gor je p r i B l e d u . V pr­vem de lu tekmovanja (15. j u ­

ni ja) b o nastopi lo s e d e

drugem i n tret jem dedu ^ i n 29. j u n i j a p a po ie*\]tve, kes t rov. Začetek P n r e " k i bo n a T i t ovem trgu ^ p r u , j e napovedana

uro .

za

T ^ d n i p o s v e t u

M O S K V A , 7. j anuar ja — N a Posvetovanju komunističnih *n de lavskih par t i j je av­stra lski delegat obsod i l in ­tervencijo n a češkoslovaško ta navzočnost sov jetskih čet v tej deželi.

P R A G A , 7. j un i j a — V in­tervjuju za praški l ist Svo­bodne slovo je šef kamboške države p r inc S ihanuk i z raz i l Prepričanje, da morajo imet i Neuvrščene dežele tud i v pr i ­hodnje kor is tno vlogo p r i razvoju sveta.

M A D R I D , 8. jun i j a —špan-J ^ a vlada je zapr la kopensko 1 1 1 Pomorsko mejo z G ib ra l -t a r J e m . Ta ukrep naj b i b i l °Ogovor na b r i tansk i sklep o f**Elasitv i nove ustave za to Kolonijo. Po tej ustav i se ^ f i tan i ja ne bo u m a k n i l a z Gibral tar ja , če tega ne bo l o t e v a l g ib ra l ta rsk i parla­ment a l i pa prebivalstvo.

M l D W A Y , 9. jun i j a — N a tem pacifiškem otočju sta se ^ s i a l a ameriški predsednik w ' x o n i n južnovietnamski Premier general Th ieu. N j u -J* 1 Pogovori so se nanašali **a ureditev v ietnamskega ^Prašanja, N i x o n pa je na­s e d a l umik 25.000 amer i

kanca »jakov iz V i e tnama do avgusta.

Pol P

V M o s k v i že nekaj dn i tra­j a konferenca komunističnih par t i j o z i roma posvetovanje, k i so ga doslej zarad i r a zn ih težav — posebno zarad i oku­pacije ČSSR — nekajkrat preložili, a se je 5. jun i j a na­posled le začelo. Po besedah sekretar ja K P Z D A Gusa H a l -la sodeluje na posvetovanju 75 part i j »fizično«, medtem ko je udeležba 6 do 7 part i j »po­litična«. Sem sodi ta predvsem severnovietnamska i n sever­no kore j ska par t i j a , k i n is ta prišli v Moskvo , »ker sta pre­več zavzeti z bo jem p ro t i im ­perializmu«.

Z bo jem pro t i impe r i a l i zmu je zavzeto tud i posvetovanje, saj nos i g lavni osnutek doku­menta naslov: naloge bo ja p ro t i impe r i a l i zmu v sedanj i e tapi razvoja. Osnutek je raz­del jen na štiri točke: ocena sedanjega mednarodnega po­ložaja; odnosi med komunis ­tičnimi par t i j ami ; odnosi med socialističnimi državami; i n akc i j sk i p rogram boja p ro t i imper i a l i zmu .

P r o t i zadnj i točki je največ pomis lekov. Part i je , k a k o r na pr imer K P Ital i je, k i so za boj p ro t i imper i a l i zmu — i n za ta boj so načelno vse par­tije — pa se n i kako r ne str i ­njajo s tem, da je boj p ro t i imper i a l i zmu to, če Sovjetska zveza zasede ČSSR. Značil­no je, da so preds tavn ik i

Buren posvet

S Y D N E Y , 9. jun i j a — P r e d jugoslovanskim konzu la tom je eksplodira la močna bom-

. k i jc povzročila za nekaj . e s e t tisoč avs t ra l sk ih dolar-

3 e v škode.

S j g N E , 9. jun i j a — Grška p ! l c ' j a je pr i j e la A leksandra d ^ a g u l i s a , k i je prejšnji te­na P o b c £ n i l i z zapora. Pa-strf U ^° k i l obsojen na ta P t z a r a c n poskusa atenta-D , n a grškega prernierja Pa-»^opulosa a v g u s t a i a n i .

**kSSm'I0- jm,ija - K o t

Vva« n odgovor na mid-V i c

V S K i sestanek je prišla no-Vie i ' d a ' e * r o n t a J « z n e g a

rev , n i a ustanov i la začasno v°lucionarno vlado.

o b f u I R 0 ' n - ) ' » n i i a - N a jet i v Z A R s e m u d i s o v ' tnl 1 zunanj i min is te r Gro-ser• N J c S o v i pogovor i z Na-

$«2? r e z o l t a t o v sestankov 2 e | h ve l ik ih s i l o rešitvi k r i -

n a Bližnjem vzhodu.

V o d ? . S K . V A ' » • i » » ^ a -n a

J a t a l i j anske delegacije nih P ° S v < : t o v a n J u komunistič-je j , 1 * 8 1 ! ^ E n r i c o Ber l inguer s a r r j

e n ' l> da ne more vel jat i doi ° e n * 2 a v s c obvezen, mo-

e i s ° c i a l i z m a .

KP*" češkoslovaške odložili svoj referat na pozneje, da b i l ahko odgovor i l i na i ta l i jan­ske obtožbe. Kaže, da bodo m o r a l i Čehi zagovarjat i sov­jetsko po l i t i ko p r i sebi doma kot obrambo pred imper ia l i ­zmom.

Do ponedel jka so v zbud i l i največ pozornost i tr i je govor i : govor sekretar ja avstralske K P Aaronsa , k i je odločno nasprotoval intervenci j i v ČSSR (v izvlečku ga je ob­jav i l a tud i Pravda ) ; govor Ceauscscuja, sekretar ja ro­munske part i je , k i je pred­vsem zahteval, naj nebi na posvetovanju napad l i nobene part i je , če je navzoča a l i ne; i n govora generalnega sekre­tar ja sovjetske part i je Brež-njeva, k i je ostro napadel k i ­tajske voditel je k l jub temu, da je b i lo pred posvetom do­govorjeno, da ne bodo napa­da l i d rug ih par t i j . Brežnjev pa n i samo obtožil K i ta j ske , da pr ip rav l j a vojno p ro t i Z S S R , ampak da pr ip rav l j a celo a tomsko vojno. Tako slo­vite obtožbe K i ta j ske i n Mo­skve šc n i b i lo .

Napadu Brežnjeva so sekun­d i ra l i nekater i d rug i pred­s tavn ik i par t i j , predvsem vo­di te l j i pol jske in francoske part i je G o m u l k a i n Rochet.

ČEVLJARSKI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI C E N T E R

trni r a z p i s u j e

spre jem učencev v p r v i le tnik dvoletne pokl icne šole za d is loc i ran i oddelek v K r a n j u

1. V indus t r i j sk i oddelek za pekl ice :

a) pr ikrojevalec zgornj ih delov obutve, b) šivalec zgornj ih delov obutve, c) navlačevalec zgornj ih delov obutve (cv ikar ) , d) izdelovalec spodnj ih delov obutve, e) dodelovalec obatve.

V poštev pr idejo pod točko 1. a fantje in dekleta, pod točko 1. b dekleta, pod točko l . c in d samo fantje, pod točko 1. e fantje in dekleta.

Pogo j i za vpis : Uspešno končana osemletka.

K a n d i d a t i za sprejem v šolo mora jo vložiti proš­njo s k r a t k i m življenjepisom in ko lkovano z N d in 0,50, izpisek iz rojstne matične knjige, spričevalo o dokončani osemletki ter zdravniško spričevalo.

Prošnje za sprejem v šolo se bodo vlagale dne 30. 6. 1969 od 10.—12. in od 16. do 18. ure osebno v odde lku šole, k i dela v Cen t ru za blagovni promet K r a n j , k jer bodo kand ida t i dob i l i na željo potrebne informaci je .

V s i kand ida t i , k i do tega dne iz kakršnihkoli vzro­kov še ne b i mogl i zbrat i potrebnih dokumentov za vpis, lahko pošljejo svojo pr i javo d i rektno na Upra­vo Čevljarskega izobraževalnega centra Žiri, k jer se bo vzelo v obravnavo za sprejem v K r a n j u .

R o k za p ismeno vlaganje prošenj za sprejem v šolo je do 15. j u l i j a 1969.

V p r ime ru prevel ikega števila pr i jav l jen ih kand i ­datov bodo spre jemni i zp i t i . R o k za opravl janje le-teh bo določen naknadno.

U P R A V A ČŠIC Žiri

Gomu lkovo stališče dokazuje, da je po l j ska par t i j a preho­d i l a dolgo pot od leta 1956, ko je prav posredovanje Pe­k inga zelo pomagalo G o m u l k i i n Po l j akom, da so l ahko tu­d i on i doživeli svoj »oktober«.

Posvetovanje se nadal juje i n je zdaj težko napovedat i , kako se bo končalo. Vseka­ko r je pričakovati še precej burne seje i n odkr i te spopa­de, zakaj nasprot ja so globo­k a i n v b is tvu nepremost l j iva. Vsekakor je že zdaj mogoče reči, da moskovsko posveto­vanje ne bo ostalo brez globo­k i h posledic za mednarodno kumunistično in delavsko gi­banje, a m o r d a tud i ne brez posledic za politični razvoj v Z S S R .

N a M i d w a y u , o toku v cen­t ra lnem Pac i f i ku , k i leži ne­kako v sredin i med Vietna­m o m i n zahodno obalo ZDA , sta se v nedeljo 8. jun i j a se­stala ameriški nredsednik N l -xon i n predsednik s a l o n s k e ­ga režima general T l v eu . P red sestankom je bi lo slišati šte­v i lna ugibanja o nesoglasj ih med Sa lgoncm in IVashinglo-nom aH bolje rečeno med predsednikom Th ieu j c m i n Nixor>om glede bodoče t:\ktike do F N O i n Severnega Vietna­m a . Uradno sporočilo govor i

o tem, da bodo Američani do konca avgusta u m a k n i l i 25.000 vojakov — k a r ne bo bistve­no vp l iva lo na položaj, ke r j i h imajo v V i e tnamu 543.030. V sporočilu tud i vrv i jo bese­de, k a k o r so »samoodločba« i n »narodova volja« in »svo­bodne volitve«. Ot ip l j i vo je to, da je N i x o n sk len i l odpok l i -cat i 25.000 vojakov. Politično je to dejanje pomenl j ivo i n pomeni pre lomnico , ker se je prvič po t o l i k ih le t ih zgodi lo da so Američani nekaj odpo-k l i c a l i iz V i e tnama, ne pa po­s la l i t ja še nove okrepi tve . Vsekako r je hotel N i x o n — k a k o r domnevajo p r v i komen­tar j i — s tem pokazat i t ud i dobro vol jo do nasprotne s t ran i na pariških pogajanj ih o V i e tnamu .

S V E T ZA IZOBRAŽEVANJE I N V Z G O J O SKUPŠČI­N E OBČINE ŠKOFJA L O K A

razpisuje ZA ŠOLSKO L E T O 1969/70 N A S L E D N J E

ŠTIPENDIJE:

2 za študij na vzgoj i te l jski šoli,

2 za študij na pedagoški g imnazi j i (pozneje študij na PA — razredni pouk)

2 za študij razrednega pouka na pedagoški akade­m i j i

2 za študij matemat ike <n f iz ike na pedagoški aka­demi j i ,

3 za študij tehničnega pouka i n f iz ike na pedagoški akademi j i ,

3 za študij telesne vzgoje na v i sok i šoli za telesno ku l tu ro ,

1 za študij na akademi j i za glasbo,

1 za študij defektologije na pedagoški akademi j i ,

1 za študij na višji upravn i šoli,

1 za študij na višji stomatološki šoli,

1 za študij na v isok i ekonomsko komerc ia ln i Soli,

1 za študij na pravni l aku l t e t i — upravna smer

1 za študij geografije in zgodovine — turistična smer — na f i lozofski fakul te t i ,

2 za študij veterine na biotehnični fakul tet i .

Kand ida t i za štipendije za šolanje na srednj ih šo­lah mora io imeti zaključeno osnovno šolo z najmanj prav dobr im učnim uspehom, kandidat i za ostale štipendije pa zaključeno srednjo ši\'o z najmanj do­b r i m učnim uspehom.

Prošnje, ko 'kovane z 1,00 d i n jc treba poslat i z za­ključnim spričevalom in po t rd i l om o premoženj­skem stanju Skupščini občine škofja Loka , odde lku za družbene službe in občo upravo, v r o k u 10 dni od objave razpisa.

M E G L E N I K R O G »In mene ste p r imora l i , da sem vam obesi l dva moža za varstvo, da ne b i o nepravem času ra zk r i l i vseh mogočih i n nemogočih stvar i i n da vas ne b i umor i l i i n kaj vem, kaj še vse. V i ste b i l i mo ja naj­večja sk rb , M r . Rae, to vam lahko potrdim!«

N a Petra to odkr i t j e n i na­prav i lo niČ kaj povoljnega vt isa . »Siten nergač ste, Flagg,« je dejal. »Zdaj pa m i povejte le še, kdo je poslal t isto p ismo Orator ju , k i me je napot i lo v Megleni krog, da b i po iska l Marigolda?«

»To je s tor i l Sale?«, se je zasmejal Flagg.

»Sale?« se je začudil Peter. »Kako, a l i je Sale vedel . . .?

Inspektor je resno p r i k i ­m a l . »Sale je b i l zv i ta l i s i ca . M e n i m , da je vohal in da je sprev idel , da i g ramo komedi­jo. Slišal je nekaj o K o m i n -skvjev i zadevi in j i morda n i verjel , ker je Mar i go lda pre­dobro poznal — gotovo je le, da je šel v Meg leni k rog i n je t a m o d k r i l Mar i go lda . M i ­s l i l je najbrž, da se Mar i go ld zato skr i va , da b i o d k r i l ka­k o skr i vno zadevo, najmanj pa n i s lu t i l , da gre p r i tem zanj i n da ga opazujemo. S p i s m o m je hotel le pokazat i , da je o d k r i l Mar i go lda in m u ponagajat i , ker je vedel, da se je Ora tor nekoč zan ima l

za Mar igo ldovo zadevo. Usod­no je b i lo , da ste p i smo da l i Gageju. Gage je b i l odličen grafolog i n edin i , k i b i l ahko spoznal Salejevo pisavo, i n to je vedel tud i Sale. Zato je ubogi Gage m o r a l a po t i . Ta­ko, to b i v k r a t k e m b i l o vse. Zdaj pa je najbolje, če se po­slovite, ker i m a m še mnogo posla. Predvsem b i rad . . .«

V tem so se odpr la vrata i n v sobo je prišel nov i šefov namestnik, M r . Mar i go ld .

»Halo, Flagg, sem že slišal, da imate obisk.«

F!agg je pok ima l . »Da, to je M r . Peter Rae, saj ga že poz­nate, M r . Mar i go ld . Prišel me je obvestit, da se bo oženil.«

John Mar i go ld je smehljaje se gledal mladega moža. »Zelo zanimivo,« je dejal . »AH hišo že imate?«

»Ne, tako daleč pa še nis­mo!« je odvrn i l Peter.

Nato se je v takn i l vmes še Flagg. »Ali dovoljenje za po­roko že imate? To je najvaž­nejše! Omis l i te s i ga pravo­časno, ka j t i posebno dovolje­nje vas bo stalo celo premo­ženje. N i k a r ne bodite lahko-mišljeni!«

»Hvala lepa, vaš nasvet bom vsekakor upošteval,« je dejal Peter pret i rano v l judno i n odšel p ro t i v ra tom. K o je

že držal za k l j uko , ga je M a ­r igo ld pok l i c a l nazaj i n se n a ves glas smejal .

»Samo trenutek Se, M r . Rae. P r i r o k i i m a m nočni l o k a l , k i b i ga r a d odda l . P o trebuje namreč gospodarja. Ne ver jamem kaj dost i , da b i b i lo notranje min is t rs tvo zadovol jno z names tn ikom šefa, k i b i b i l obenem last­n ik i n vodja zabavnega noč­nega lokala.« Peter ga je de­belo gledal. »Megleni krog , M r . Marigold?« je vprašal ne­jeverno.

Mar i go l d je p r i k i m a l i n v njegovih očeh se je nagajivo za iskr i l o . »Zame je Megleni k rog s tor i l svojo dolžnost i n zdaj je, m i s l im , p r i l i k a , da se ga znebim.«

»Kar sprejmite ga, Rae, brez pomislekov,« je sprego­vo r i l še višji inspektor Flagg. »Obljubim vam, da postanem vaš stalni gost. Dok le r m i bo­ste stregl i brezplačno, se lah­ko zanesete name. Posedela bova ob steklenic i wh isky ja ter k raml ja l a o s tar ih časih, družbo pa nama bodo delal i M r . Mar i go ld , suhi Nevvall i n zelo nas bo veselilo, če nas bo počastiJa tud i gospa Jane Rae. Spre jmite torej ponud­bo, vredno je!«

In Peter jo je res sprejel .

K O N E C

1 2 3 5 6 8 9 10 11

12 13

1<» 15

16 m m 1 18 19

H 20 21 22

23 24 M K *

25

2fc 28

29 30

31 32

V O D O R A V N O : 1. skupno ime za Tunis , Alžir in Maroko , 7. žulj od obutve, 12. ograjen kraški pašnik al i n j iva , 13. ha­zardna igra na karte , 14. požrešnica, 15. n izozemski znanstve­n ik , po katerem se imenuje število 3, 14, 16. eno izmed imen švedskega po l i t i ka Er lander ja (Fr i t io f ) , 17. drugo ime z a

Ukra j inca , 18. s rbsk i v zk l ik , 19. naslov pesmi, katero je posve­t i l S imon Gregorčič nek i r ek i , 20. pr i tok Donave v Romuni j i * 23. kratke sani za vožnjo hlodov, 25. sršenar, 26. voz s konjsko vprego, 28. i ta l i jansko moško ime, 29. mestna cesta, 30. av­s t r i j sk i komponist k i je v šestem letu svojega življenja P°" skušal prve kompoz ic i je (VVolfgang Amadeus, 1756—1791)» 31. mestece v Vo j vod in i , 32. kopice trave, kadar se suši.

NAVPIČNO: 1. kra j na Gorenjskem, kjer je ve l ika hidro­centrala, 2. sorodnik po očetovi s t ran i , 3. narodni heroj , ko­mandant I. grupe odredov, padel na Jelov ic i sept. 1942 (Jože, part. ime Gorenje) , 4. ime hrvatskega narodnega heroja Kon-čarja, 5. žensko ime, 6. kem. oznaka za bar i j , 7. skladbe, spisi* 8. l jubkova lno žensko ime, 9. pregraja z i k o n a m i pred pravo­s lavn im ol tar jem, 10. k u r i r . 11. grški otok v Jonskem mor ju, kamor se je zatekla srbska vo jska v I. svetovni vo jn i , 15. tu­ristični kra j v gornj i Sav in jsk i do l in i , 17. držalo p r i košu (*a

na rame), 19. blesk, 21. Odisejev oče, 22. čebelji samci; 24. premetenke, 25. zelenica v puščavi, 26. geometri jsko telo, 27. vzk l ik p r i b ikoborbah v Španiji, 28. tonovski način, 30. kra­tica za »mezzo piano« (srednje t iho) .

Zgodba o deset let starem francoskem Kranju ali obisk v mestecu La Ciotat na Ažurni obali

»Ah, že ta zrak pa sonce i n neposrednost sploh,« sem široko zadiha l , ko sem po dolgi nc£i»i vožnji iz Par i za zjutraj i zs top i l na ma l i železniški postaj i L a Ciotat , okrog 30 k m onstran Marse i l l a . »Res povsem drugače od zadušnega i n neprijaz­nega Pariza,« sem dodal , ko sem segel v roko Jeanu V i a l l u , občinskemu svetn iku mesta L a Ciotat , k i sk rb i za mednarodna pobratenja. V znamenju pr i jate l jske povezave med njegovim mestom in K r a n j e m , k i je stara zdaj že več ko t deset let, je b i l seveda mojega navdušenja vesel, h k r a t i pa je povedal : »Sicer sem pa tud i jaz v b is tvu Parižan.« Pred dvajset imi let i se je kot višji železniški uradn ik presel i l z družino iz fran­coskega glavnega mesta sem na Jug ; k u p i l je n a obroke p r i k u p n o hišico z vrtičkom v L a C io ta tu , od koder se vsako ju t r o voz i v službo v Marse i l l e .

Dob r i železničar, občinski mož in social ist , k i m i je posveti l en cel ko l edarsk i dan, je b i l že večkrat v Jugoslav i j i . T u d i obe hčeri, od kater ih se m u je ena že poročila in ga že dvakrat nare­d i la za starega očeta, sta b i l i prav tako s kolo­ni jo v K r a n j u . V av tomob i lu m u je s ključev bingl ja l rdeč usnjen srček z nap isom »Kranj«. K o me je drugo ju t r o pospremi l do Marse i l l a , k jer m i seveda n i pozabi l pokazat i vrat želez­niške direkci je , kjer je »šef enega izmed oddel­kov«, m i je pa še enkrat naročil: »In pozdravite vse naše pri jatel je v Kranju!«

Skušal sem naredit i b i lanco svojega enodnev­nega ob iska in desetletnega pobratenja med

Piše Bogdan Pogačnik

mestoma K r a n j i n L a Ciotat . Spre je l i so me zelo l jubeznivo; seveda v o k v i r u svoj ih možnosti. T u d i desetletno pri jate l jstvo obeh mest je nedvomno pr ineslo mars ika j kor istnega; seveda v okv i ru možnosti. Poleg ob iskov delegacije, k i se j i h sicer občinski možje, pa naj s i je šlo za nj ihov obisk v Jugos lav i j i a l i za k ran j sk i obisk p r i n j ih , spo­minja jo z n e p r i k r i t i m zadovol jstvom, je seveda doslej najpomembnejša izmenjava otroških šol­sk ih ko loni j v času počitnic. »Okrog tr isto o trok na vsaki strani je b i lo tako deležno te izmenjave. In to se bo tud i v pr ihodnos t i , ko bodo ti mlad i l judje odras l i i n zasedli razne položaje, poznalo,« so m i zatr jeval i i n h k r a t i doda l i , češ da K r a n j ­čani pošiljajo v ko lon i jo že odraslejšo mlad ino zaradi učenja francoščine, medtem ko odhajajo iz L a Cio tata mlajši o t roc i , ker »nimajo interesa, da b i se učili slovenščine . . . «

Vesel sem b i l torej , ko sem naletel na letal­skega podčastnika in slišal p r ipombo : »Da, tud i njegov s in je že b i l v Kranju.« A l i ko je ravna­tel j ica otroškega vr tca rek la neki punčki: »Kajne, tud i tvoj brat je že b i l v Jugoslaviji.« Z zadošče­njem sem pred vhodom v mesto zagledal ob cesti tablo z nap isom »Evropska občina La Ciotat« ter zraven z nac iona ln imi zastavicami imena po­bratenih mest: »Bridgevvater, V e l i k a B r i t a n i j a , K r a n j , Jugoslav i ja , Singen, Z R Nemčija.« In ko so me v tamkajšnji kirurški bolnišnici predsta­v i l i nekemu zd ravn iku , češ da sem jugos lovanski novinar , se je takoj nasmehni l i n z i n i l : »Aha, K r a n j . . .«

Toda a l i je to izmenjavanje o trok, še posebej, ker ga v našem p r imeru ne spreml ja , tako kot v angleškem a l i nemškem p r ime ru , tud i vzajemno

zanimanje za jezik, že dovol j , d a smo lahko za-dovo l jn i z dosedanj imi rezultat i desetletnega so­delovanja? Nedvomno se je ustvar i lo splošno, pr i jazno ozračje; toda a l i ne b i kazalo to vzdušje* ne glede na raz l ike i n omenjene možnosti, vendar še bol j konkre tno i zkor is t i t i ?

Najpre j se je treba še bolje vzajemno poznati-On ih nekaj u r v L a C io ta tu sem skušal čim bo l J e

i z rab i t i . Toda že 600 let pred našim štetjem J e

bi lo tod živahno tržišče Feničanov. »Civitas« sen 1

prebra l ime v s tar ih orumene l ih dokument ih-je kdo danes potomec teh podjetn ih sredo/eni s k i h trgovcev, je gotovo ma l i črnolasi lastnj h i t ro se razvijajočega inštituta za ta lasotcrap 'J 0

Jean Mandraes , k i poseka vse tamkajšnje n o t f l i r je in trgovce ter po svoj i s t ran i d o p o l n j u j e orjaško gospodarsko dejavnost ladjedelnice, obdaja staro pristanišče z dostojanstveno m e S , no hišo v sredi na drug i s t ran i . N a po l pot i nie m i l i j o n s k i m Marse i l l om i n f rancosko vojas l uko Tou lonom čepi ob vznožju razgibanih čev ob morskem za l i vu mestece, k i j c štelo Pre

dvesto let i komaj 7000 prebivalcev, k i je nara- s . leta 1900 na približno 12.000 l jud i i n k i naj računajoč po dosedanj ih stopicati naravnega P ras tka , leta 1975 doseglo 20.170 oseb. No , z a r a ^ pospešenega prisel jevanja šteje L a Ciotat z e

nes čez 24.000 prebivalcev. »Seveda: med pole 1

sezono se zaradi velikega p r i l i va tujcev i n ^ skovalcev iz zaledja prebivalstvo L a Ciotata časno povzpne tud i na 50.000 ljudi,« so m i P o j a

n i l i v županstvu. Skora j t r i četrtine sta ln ih P ^. bivalcev L a Cio tata živi od ladjedelnice CN^> je za St . Naza i r om druga največja ladjedel ' 1 ^ v F ranc i j i . Osta l i se preživljajo s kme t i j s t v / r ibo lovom, trgovino i n prevozom.

(Nadaljevanje sledi)

I N F O R M A Z I O N I T U R I S T I C H E

T U R I S T I G

F R E M D E N V E R K E H R S N A G H R I G H T E N • V B o h i n j u je zaseden

hotel Bel levue, v d rug ih hote-Jjh in zasebnih turističnih so-

imajo dovolj prostora , " o t e l na Vog lu je zaprt. Žič­nica na Vogel pa rodno ob­ratuje. N a žičnici šolske sku-W ? plačajo le polovično ce-n ' ° - Razen tega na Vog lu ob­ratujeta tudi dve sedežnici.

• N a B l e d u je pros tora flovolj v gost i lnah, počitniš-

Prireditve • Na B l edu bodo ime l i j u -

* r | (v nedeljo dopoldne) med­narodno tekmovanje v r ibo-

na B l e j skem jezeru. Da-J*f ob 17. u r i pa bo v zdra-•^'•skern p a r k u na B l edu pro-»eoadaj koncert .

• Danes in ju t r i bo na Ie-^'išču v Lescah prvo kva l i f i -

? ? ' J s ko tekmovanje sloven-J l n p i lo tov za republiško p r v e n s t v o . . • V Ratečah bodo imel i • " u t n slovesnost ob 70-letnici Prostovolj.nega gasilskega

u s t va . N a pr i r ed i t v i bodo '»stopili gasi lc i i n rateške

n a r o d n c noše. J • Na Jesenicah bo v pone-l i i zvečer koncert l jub-

J a n&k ih opernih pevcev. ! v Križah p r i Tržiču bo

ob 14.30 telovadni na-P. Po nastopu bo družab-

n a Prireditev. k Q * v N em i l j i h p r i K r a n j u s J u l r i popoldne čebelarsko

c anjc . • J j L , ^ Bateriji na loškem rnal U ] ' C o d P r t a razstava s l ik l , 0 ^ . e

eG r ohar j e v e s l ikarske ko-

kih domov ih i n v zasebnih sobah. V hote l ih priporoča­j o rezervacije. V drug i polovi­c i j u n i j a bodo na B l e d u od­p r l i nov i Gol f hotel . Žičnica na Stražo pa ne obratuje .

9 V Ratečah je dovolj pro­s tora p r i zasebnik ih , v zaseb­nih gost i lnah in v počitni­škem domu Goren jka . Rezer­vacije za Gorenj ko sprejema uprava počitniške skupnos t i

9 V Par t i zanskem domu na Vodiški p l an in i na Jelovi­c i bo j u t r i ob 10. u r i tovari-ško srečanje internirancev z vse Gorenjske.

• Gas i l sko društvo K r a n j in Zavod za požarno, reševal­no in tehnično službo K ran j praznujeta 90-letnico obstoja društva in 10-letnico pokl ic­ne gasilske enote. Danes ob 18. u r i bo na T i tovem t rgu praktična vaja, ob 20. u r i p a bo v dvorani občinske skup­ščine slovesna seja gasilske­ga društva. J u t r i ob 9. u r i dopoldne bodo v domu po­k l i cne enote odpr l i razstavo popoldne pa bo zborovanje p r e d gas i l sk im d o m o m n a Pr imskovem. T o d bodo prev­zel i tud i novo brizgaluio. Pred zadružnim d o m o m na P r imskovem bo po 16. u r i za­bava s plesom.

Vreme B o še spremenl j ivo oblač­

no vreme, v popo ldanskem času pa so možne krajevne plohe a l i nevihte. Tempera­ture brez večjih sprememb".

A lpe-Adr ia . v L jub l j an i . V do­mu v P l an i c i je tudi dovolj prostora . P lan inska koča v Tamar ju je redno oskrbova­na.

• N a Jesenicah je prostor v obeh hote l ih, v D o m u pod Go l i co in v Smučarskem do­mu na črnem v rhu .

V Begunjah na Goren jskem je dovolj pros tora v gosti lni Jožovc in v turističnem d o mu v Drag i . Prostor pa je tu­di v Zapužah, Zgošah, Rod i -nah, O toku , v Sankaškem do­mu na Sv. Pe t ru , v Robleko-vem domu na Begunjščici, v P lan inskem domu na Jelo­v ic i in Kostanjškovem domu na Dobrči. Sankaški dom na Sv. Pe t ru je odprt samo ob sobotah in nedel jah, vs i dru­gi domov i pa so odpr t i vsak dain.

• V Tržiču, Pod l jube l ju in na L jube l ju je povsod še pro­stor. Dovolj pros tora pa je tud i v D o m u na Zelenic i , na Ko f cah in v domu Pod S lor -žičem. Dom na Kriški gor i je odprt samo ob sobotah in ne­deljah. Žičnica na Zelenico ne obratuje.

Q V K r a n j u je prostor v obeh hote l ih in v zasebnih turističnih sobah. Dovol j pro­stora pa je tud i v D o m u na Jošiu, v hote lu n a šmarjetni gor i , v D o m u na K r v a v c u , na Jezerskem in v P reddvoru . Dom kokrškega odreda na Kališču in Češka koča na Je­zerskem sta odpr ta samo ob sobotah in nedel jah. Z imsko kopališče v K r a n j u je odpr­to vsak dan od 7.—19. ure, letno kopališče pa bodo od­p r l i danes (sobota).

Kdo bo novi rekorder kamniške proge?

22. junija drugič za nagrado Kamnika Kamničanom, z last i pa še

številnim ob iskova lcem i z bližnje i n dal jnje okol ice se v nedeljo, 22. jun i j a , obeta spet lep športni užitek. N a dva k i l omet ra dolg i prog i se bodo namreč pomer i l i skoraj vsi najboljši svetovni mo j s t r i mo t o rn ih h i t ros tn ih d i rk za Nagrado K a m n i k a , k i je letos povečana na 3000 dinarjev ter pr iprav l j ena za dirkača, k i bo izboljšal lansko le tn i r eko rd I ta l i jana Angela Bergamon-t i ja — 113,208 k i l ometrov na uro .

Da bodo letošnje kamniške d i rke res kval i tetne, govor i že podatek, da je svoje pri jave poslalo ka r 150 tekmovalcev iz 19 držav, vendar je mora l pr iredi te l j zaradi majhne pro­pustnost i proge zmanjšati šte­vi lo startov na 95. Drug , še bol j opr i j eml j i v pokazatel j kvalitete pa so imena d i rka ­čev, k i bodo nastopi l i 22. j u ­ni ja . T u so nov i škofjeloški rekorder Švicar Gvu la Mar-sovszkv, pa Novozelandcc GLn-ger Molov , John Dodds iz Avstra l i je , Švicar Denzler, Anglež Maur ice Havvthorne, Avstr i jec ing. He inz K r i w a -neck in I tal i jana Angelo Berga-mont i in Gi lber to Par lo t t i . V kategori j i do 50ccm bo na­stopi lo 17 dirkačev, med nj i ­mi tudi popolna Tornosova ek ipa z J a n k o m Šlefetom na

čelu. V kategor i jskem razre­du 150 cem bo startalo 15, p r i 250 cem 21 tekmovalcev, prt 350 cem 15 in v kategori j i p r i -ko l i c devet tekmovalcev. Ta­ko bo K a m n i k sprejel več ko t 70 tekmovalcev iz t r ina js t ih držav — češkoslovaške, Dan­ske, Švedske, Franci je , Za­hodne Nemčije, Avstr i je , Švi­ce, Itali je, ZDA , Nove Zelan­dije, Avstral i je , Irske in J u ­goslavije.

N A G R A D E T U D I Z A G L E D A L C E

Kamničani, k i slove kot do­bri organizator j i , se tudi letos vestno pr iprav l ja jo na to naj­večjo športno prireditev. Po­sebej za d i rke bodo na n o v * prev lek l i z asfaltno prev ekp del tekmovalne proge — L jub­l jansko cesto ,za organizaci jo pa bo skrbelo oko l i 700 l jud i . Izvedba d i rke bo veljala ok;>U 17 mi l i jonov S dinarjev, /a star tn ino pa bodo najbrž po­rab i l i oko l i 9 mi l i jonov S d i ru

Pr i red i t e l j ; d i rke so letos p r i p rav i l i tud i pr i je tno prese­nečenje za obiskovalce. Vs top­nice — program in startna l i ­sta —, k i bodo veljale 10 d i ­narjev, bodo namreč Izžrebali. P rva nagrada tega žrebanja jo moped tomos, med d r u g i m i dob i t k i pa so še pra ln i s t ro j , h lad i ln ik in še vrsta praktič­n ih nagrad.

V. Guček

2 2 . V I . 1 9 6 9

naGRflDfl KflmniHR losa

TRANSTURIST

— Hotel i Bohinj — Bohinj

Obiščite DANCING BAR.

raiisiunJC hotel i Vsak dan (razen ponedelj­ka) od 21. ure dalje v Hote lu J E Z E R O v B o h i n j u igra kvartet pod vodstvom Jul i j e Pascu.

\ Izkorist i te pr i jetno vožnjo P O N O V I C E S T I

B L E D — B O H I N J

Za katere države ne potrebujete vizumov?

Prav je morda , da veste, kadar potujete v inozemstvo, da je naša država z vrsto držav sk len i la sporazum o odprav i v izumov. Te so: A l ­žirija, Avs t r i j a , Bo lgar i ja , C S S R , Danska , F i n s k a , Gr­čija, Is land, I ta l i ja i n San M a r i n o , Japonska , K u b a , L i ch tens t c in , M a r o k o , Mad­žarska, Mongo l i j a , Norveška, Po l j ska , R o m u n i j a , švedska, Švica, Tun i z i j a , Turčija, Z A R

i n Z S S R . Od 2. apr i l a letos vel ja ta sporazum tud i z Zvezno r epub l iko Nemčijo, od 15. maja pa z Ve l i ko B r i ­tani jo. V vseh naštetih drža­vah lahko bivate brez v i zuma o d enega do treh mesecev (različno za vsako državo).

Razen tega pa je naša dr­žava z vrsto držav sk leni la tud i sporazum o odprav i taks na vizume. Te so: Afga­n i s tan , Be!g i ja , Bo lgar i ja , Či­le, D R Nemčija, Ho land i j a , Ind i ja , I rak, I r an , Izrael , Ja­ponska , Kanada , Luxemburg , M a l i , Pak is tan , S i r i j a , V e l i ka B r i t a n i j a , Z A R , Z D A in Z S S R .

Nazadnje pa poglejme še države, s ka te r imi Jugoslavi­j a n ima d ip l omatsk ih ne kon­zu la rn ih odnosov: Španija, Por tuga lska , F i l i p m i , Sever­na Kore j a , Južna Kore ja , Tajvan, Južni V i e tnam, Ga-bon , Gamb i j a , Malagaška re­p u b l i k a , Niger i ja , Ekva to r i ­a lna (španska) Gvineja, R u ­anda, V a l a u i , Svvazilend, Botsvvana, Južnoafriška re­pub l i ka , Lesoto, Izrael , Sau-dova Arab i ja , Dom in ikanska r epub l ika , H a i t i , Guatemala , E l Salvador , N ikaragua , Bar -bados in T r i n i d a d - Tobago. Po od loku zveznega izvršnega sveta je za potovanje naših državljanov v te države še naprej potreben jugoslovan­sk i v i zum.

Cestno podjetje K r a n j je v sredo k rpa l o še zadnje luknje v K r o p i na cesti Kropa—Radovljica« — Foto : F. Ferđan

Cesta 14ropa — Radovljica zakrpana Pred k r a t k i m je Cestno po­

djetje K r a n j z asfa l tom zakr­palo še zadnj i del ceste K r o p a —Radov l j i ca . To cesto je po­sebno na nekater ih področjih

letošnja z ima precej poškodo­vala. Žal pa je treba ugotovi­t i , da je cesta n a nekater ih odsekih, čeprav je že zakrpa­na, še vedno precej s laba. Pre­

b iva lc i K r o p e tudi pravi jo , da bi Cestno podjetje ime lo P n

k r p a n j u več uspeha, če b i J a * me krpa lo z drobnejšim g r a ' mozom.

V e l i k a javna ura na k ran j sk i mestn i hiši je po vo jn i obsta la . K o t v hiši umrlega gospodarja! Ob tem so Kranjčani zb i ja l i razne šale, vse je mot i l a mr t va ura . An ton Jakop in i n F ranc šenk iz Gorenjskega muzeja pa sta sk len i la naprav i t i konec temu m r t v i l u . Pregledala, poprav i la l n namazala sta u ro i n ob l jub i la , da jo bosta redno nav i ja la . Kranjčani j i m a bodo prav gotovo hvaležni, razen t i s t ih , k i j i h bo opomin ja la n a h i t r l co p r i op ravk ih po mestu. — Fo to : F . P e r d a n

Trgovsko podjetje Pe t ro l je v sredo z jutraj na Laborah p r i K r a n j u odpr lo svojo 139. bene« 0

sko črpalko oz i roma benc insk i servis. — Foto : F. Perdan

Seda n § i potni Eisti še veljajo

V 19. številki uradnega l i s ta S F R J z dne 30. apr i l a je izšel p rav i ln ik o spremembah po tn ih l istov, vel jat i pa je začel 8. maja. N a podlagi določil lega p rav i l n i ka bomo 1. januar ja 1970 dob i l i nove potne l iste, vendar šele potem ko bo seda­n j im potek la veljavnost. K e r je precej občanov spraševalo, a l i sedanji po tn i l i s t i še veljajo, smo zapros i l i za izjavo Ivana Brišarja, načelnika odde lka za splošno upravne zadeve kran j ­ske občinske skupščine.

»Vsaka bojazen o nevel javnost i sedanj ih po tn ih l istov je odveč. Po 20. členu zakona o po tn ih l i s t inah sedanji po tn i l i s t i prenehajo vel jat i šele po 10 let ih od dneva izdaje, vsako drugo leto pa se n j ihova vel javnost podaljšuje. Tore j bodo nove potne l iste dob i l i samo t i s t i , k i bodo zapros i l i za po tn i l ist po p rvem januar ju 1970, medtem ko bomo vse do 31. decem- j b ra letos še i zda ja l i »stare« potne l iste, k i bodo vel ja l i deset let.« V i l i G . l

l\Tova bencinska

črpalka na Laborah

Trgovsko podjetje P e t r o l0

J , t v sredo na Laborah , naspf i

sedanje bencinske črpa ^' odpr lo novo bencinsko čjP^g ko. Gradn ja le-tc je v e l j a l * — mi l i j onov s tar ih dinarjev, njej pa bodo prodaja l i . vrste goriva za motorna v

l a . Predv ideno j c tud i , da ^ g

do črpalko še povečali, k° to terjal večji promet. ^9

Nova črpalka je hkra t i servis trgovskega podjetja t ro l . N a njej so v sredo..^ t raj dal i p r v ih petsto ^ goriva vo zn ikom motorno , z i l zastonj. ^ '

S O B O T A — R J U N I J A I %9 GLAS * 21. STRAN

0 si boste ogledali prelepo JJtesko K O R S K E P E C I ' l r oge rne rk Iamm) na pot i v ££ r

c, e (Trdgern) — obiščite

S T I L N O P R I S T O V N I K P R I C E R K V I

K t a ? P L l N - A V T O P L I N

p. ' p l " g v Zaki — B L E D V o d A R N A LJUBLJANA, str«; d n a c e 8 t a ( za L i to -

C P U 3 ' 6 7 9 8 - 3 , 5 7 5 9

pOst N ~ AUTOGAS CaiY,l U l rtfornimento C a M « g v Zak

U

telefnn •> , a b t " i c a L i tos t ro j )

^ L l f f i 8 v / a k i — B L E D

đ °vo d jJJ N A L J U B L J A N A , Vo-

t elefn» i ? , a ° i i c a Lit« " ° n 316-798, 315-759

U , » U U | V 0 J H J A KO J A I

S > ? o S S ! i n v a b l v svoje so-Sk °Ple'"licne sobe in apart-

Ve(. "> teras V r a C , , c ' r e s t a v r a c ' i s l d ? ' n odi,'ra kulinaričnih speciali-

danci v'na. u'S'-oOni h i " ! ' p , e s - R , a s b a l n

Park a r l i s , l č " l program °bi«L. n i Prostori in garaža

* s c Priporoča Hotel L E V L J u b l j a n a *W. 310 555 t e'ex. 31-350

G O S T I L N A M U L E J T O KI

domača hri.na izbrane pijače

prenočišča

VABLJENI

v s a k d a n

mm

Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik

Vis i ta tec l . C i prenderemo premura di serv i r i bene. Cuc ina casal inga e v in i del la S lovenia .

Alp Penslon H E R L E C ELA IN ROMAN TUPALICE 38 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hra­na — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din

Gorska vodniška služba

P r i j a z n o v a s v a b i

• avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko

GOSTILNA Ml F R N I K K l r * c h « n t t u « r — K o Z o n l a v r « I t i L L U II I IV i s H m o d i |ub«i ]«k*a« pratfor« o b e««tl v C* lev«o

obiščite K O M P A S G A R N I H O T E L KOMPAS

Z A V T O M A T S K I M K E G L J I Š Č E M I N R E S T A V R A C I J O NA LJUBELJU.

Za reprezentance podjetij da­jemo posebne popuste. V a b i K o m p a s G A R N I H O T E L B L E D i n K o m p a s M O T E L K R A N J S K A G O R A

Vi offre frottlr a metri — as-ciugatoi per pista — časa e viaggi — era-vatte di sintetica, taglio il piu modernissimo TUTTO P O T E T E COM-P E R A R E NELLA NO-STRA CASSA DI VEN-DITA A KAMNIK

k n m m h

Dle Restauration

D e t e l j i c a

10 km

enfernt vom L j u b e l j bedient Sle mit frisehen Fischen und jugoslavvi-schen Spezialitaten.

WIR E M P I E H L E N UNS!

X I X . G O R E N J S K I S E J E M

Josef Villach — Beljak

Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17

SE PRIPOROČA KOT

VODILNA HIŠA ZA:

strauss STROJE in APARATE za oh delavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno In pohišt­veno okovje, železnina

V K R A N J U

8.—19. VIII. 1969

Magacin Madotto - Fužine (800 m od mejnega prehoda Rateče v Italiji

— na desni strani ceste)

VAM NUDI V VELIKI IZBIRI Z NAJNOVEJŠIMI VZORCI, IZREDNO KVALITETO PO NIZKIH C E N A H

# damske jutranjke, I M / g H ' O C S H \ i \ komplete ln kostime, p r a l n , h s | r o j e v

• P e r i , ° » o t r o k e ' CANDV 68 - ALGAR ženske in moške, _ I G N I S _ , 2 r e d .

% visoke in nizke čevlje no nizki ceni Lit 65.000

Postrežemo vam tudi z vsemi gospod in jsk imi s t ro j i m pripomočki.

O B I Š Č I T E N A S I N P R E P R I Č A J T E S E .

E L E K T R O - E K S P O R T

Simon Prescheren Tarvls (Udine) — TRBIŽ, telefon 21-37

vam nudi po Izredno nizkih cenah: 0 električne

potrebščine % pralne stroje # radio — televizi jske

aparate # šivalne stroje —

dvokolesa

# vozičke — peči na olje

— Ol ivet t i računske i n pisalne stroje

auto radio Blaupunkt In Grundig

Strežemo v slovenščini! — Poseben popust za izvoz.

ta.* .»••••••IBI min •i.iiiiiniiirilMJH'-'i« ....................... .............

ooBOTA — 14. JUNIJA 1969

ECREifj f l t u r i s t i č n o

p r o m e t n b

p o d j e t j e

K R A S J

S E J E TURISTIČNO P R O M E T N O POD­

J E T J E CREINA PRIREJA V SO­

DELOVANJU Z GORENJSKIM

SEJMOM OBISK ZNANEGA TR­

ŽAŠKEGA SEJMA 21. 6. 1969

V TRSTU

Pri jave i n Informaci je: turistična pos lova ln ica Cre ina , K r a n j . Koroška c. 4, te l . 21-022

U G O D N O I N P O Z M E R N I C E N I K U P I T E P R I

» N a d i « F u ž i n e 800 m o d d r ž a v n e m e j e .

Mo to rne kos i ln ice znamke B C S —

alp ina — laverda — o l imp i a

— vse rezervne dele za te kos i ln ice .

Noži B C S 127 lh-2600 l i r — Pa l c i za greben 780 l i r — Škropilnice vo lp i Razno konfekc i jo i n gospodinjske potrebščine.

Begunjska turistična razglednica

Romantična oko l i ca Begunj je že od nekdaj privlačila tu­riste. Ruševine grada K a m e n nas popeljejo v dobo vitezov, Ce l j sk ih grofov i n vpadov Tu rkov na Gorenjsko . Usoda graščine v drug i svetovni voj­n i je ob l ikova la po vo jn i tu­r i zem, saj letno muzej talcev obišče okrog 40.000 I j ud i , znat­no več pa j i h obišče grobove talcev v v r tu graščine a l i v Drag i . Računa se, da od ma ja do ok tobra Begunje obišče prek 150.000 turistov. Za Be­gunje je značilno, da je mo­čno razvit domači tur izem.

Zavod za urbanizem K r a n j bo tud i letos izvedel zavaro-

Športno igrišče v Begunjah. Razvedr i lo za domače i n tuje tur is te . — Fo to : J . V i d i c

va lna dela na gradu K a m e n i n cerkv ic i p r i Sv. Petru . Tu­ristično društvo Begunje bo s pomočjo občine Radov l j i ca s skod l am i p r ek r i l a skedenj p r i Sv. Petru . V Dragi name­ravajo zgrad i t i nov salon.

Predsednik turističnega d ru ­štva Ivan Gašperin i n ta jn ik Ivan Kavčič sta povedala, da je turistično društvo dob i lo precej naročil iz tujine za re­zervaci jo sob v Begunjah. Razvoj tur i zma v Begunjah terja naslednje:

As fa l tna cesta v Drago je razkopana i n prava sramota za oko l ico . Zapuščeno cesto Begunje—Tržič b i mora l i ob­nov i t i i n as fa l t i rat i . Pred bol­nišnico bi mora l i prepovedati park i ran je mo to rn ih voz i l . V gradu K a m e n b i mora l i čim­prej ured i t i restavraci jo, na gra jsk ih terasah pa kavarno. Postav i t i b i mora l i žičnico-se-dežnico do sv. Petra. V bl i ­

žini čufarjevega doma bi 111

r a l i zgradit i p lava ln i baze'1 1

avtokamp. Boleče je ( i n \> razno) , da v Begunjah 1 , 1

avtobusne postaje. V B^ 1 * njah imajo vel ike načrte, ^ bre zamis l i , čas pa bo P a k * za l , kaj se bo od tega ^ uresničiti.

J. Vidi«

Obiščite

V S A K D A N R A Z E N P O N E D E L J & 4 f

N O Č N I B A R O D 23. — 3- ^ I om I

If I

v . Z J U T R A J z artističnim program

I nočni bar = Restavraci ja , zabavna

I restavracija p i e s » a - pete*f 1 . . . . v . sobota — nedelja ^ I

1 artistična program od 20 _ 23 | . . . l l l l . i .atiiiiiiiitii......«.« ...i.iiiiiiiiiHmiiiiiiitiii.iit..iii.iiiitl(l',l"> ,

Al i poznate revijo

N a š NAŠI OČETJE I N STARI OČETJE SO S E UČILI GOSPODARITI Z Z E M ­LJO I N R A S T L I N A M I V SADJARJU IN V R T N A R J U . D A N E S TO NALOGO OPRAVLJA NAŠ V R T — revija za vrtnarstvo i n sadjarstvo. v r t ?

Kdor hoče uspešno pridelovati sadje, zelenj3' vo in okrasne rastline ali pa si urediti lep ^ — stanovanje na prostem, mora redno P r e" birati Naš vrt. »Veliko ljudi veliko ve« /g tega načela se drži naša revija, zato pri sodeluje mnogo strokovnih piscev.

Naš vrt Je tudi lepa revija, z barvnim ovi*' kom in bogato ilustrirana. Naročila sprejet11* Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mes t f U

trg 26. Letna naročnina znaša 20 din. Na z 9* 0* gi so še vsi trije letniki. Ne odlašajte z Silom!

ROBOTA — 14. J U N I J A I % 9

G L A S * M . S T R A N

T r a d i c i j a t r ž i š k e g a č e v l j a r s t v a ( 2 6 )

»Star Šuštar je re­vež, ko mu odpove­

do roke in oči« smeha ob razn ih potegavščinah je b i l seveda vsako leto

* , a s t i 1. apr i l . P r i teh potegavščinah so b i l i udeleženi največ V a Jenci . Prva svetovna vojna pa je mars ikatero navado, k i 1 , 1 1 0 Jih opisoval i v zadnj ih dveh nadal jevanj ih teh zapisov, ^Pustila. Le malo tistega starega se je v d robc ih i n spomin ih

ohranilo do danes. Nove gospodarske razmere, razna dru-*tv, a *n drugo je po vo jn i močno spremeni lo vse življenje.

S * R B ZA S T A R A L E T A Moj U £ m mojster j e več­at rekel: »Star Šuštar je re-

0^.» k° mu odpovedo roke i n

rast* - N a ™ m : l a d i m t e d a - i s t a " p^* *e na misel ni prišla. O V i d i l n i n a h n i b i , I ° govora.

to 1 1 " 1 0 , e kakega državne-koi b e n c a ' k i J e b i l u p o " s r n « ' - z a n a s b o p a ž e k a k o ' BoSi? govori l i . N a starost so l\ , 1 največ t is t i , k i so ime-s k i h t n e s t , r e h e - K e r d e I a v " d e ^ ^ ^ . i n i n ni bi lo , je vsak s k i - e C ' n e ' e t ist i v čevljar­je u m < i u s t r i j i . delal , dokler n i k ^ogel , če ga le ni last-&p0Sj ^ J e f j a že prej kot »ne-j e . 0 j j n e ga « odpust i l . Srečen

1 0 r>i, k i je p r i svoj ih

o t r ok ih preb i l s tara leta, si­cer je mora l v občinsko ubož­nico. Mars i ka t e r i čevljarski mojster in tudi drag delavec sd je zgradi l al i kup i l hišico, čeprav z ve l iko težavo. S tem si je nekako zagotovil »penzi-jon« za stara leta, češ: »Kdor bo mene i n ženo oskrbova l , ko ne boni več mogel delati, ta bo dob i l hišico.« In res je b i lo tako. Tedanje socialne razmere za stare l judi res ni-

( so bile rožnate, posebno ne, i-če j i h pr imer jamo z današ­

n j im i razmerami .

K o t je b i lo preprosto vsak­danje življenje tržiških čev­ljarjev, taka je b i la tudi pre­hrana . Meso je b i lo razen v

nedel jah i n p r a z n i k i h bol j rediko na m i z i . Kvečjemu so bi le med tednom kdaj tudi bržole (stara tržiška domača jed) , sicer pa žganci, zelje, kaša iin ostala kmečka hrana. Brez svinjskega mesa pa n i smelo b i t i na »debeli četrtek« pred pustom.

K e r je b i lo vsakega delov­nega dne škoda, zato dopu­stov nismo poznal i . Praznova­l i pa smo vse nedelje in praz­nike, tudi velikonočne in bin-koštni ponedeljek) dalje tudi sv. R o k a dan (16. avgust), sv. Štefana (,26. december), zla­st i sv. F lor i jana^ in sicer kot spomin na ve l ik i požar v Tr­žiču 30. marca leta 1811. Te­ga dne vse, do okupaci je tu­di v tovarnah niso delal i .

I M E N A O R O D J A I N ČEVLJEV

Tržič je b i l zaradi svoje le­ge in prometne povezanosti s severom precej pod nemškim vp l i vom, zlasti v obrtnem in indus t r i j skem pogledu. Res smo s Prešernom in drug imi zaslu/jnimi možmi stopi l i med ostale evropske kul turne na­rode, vendar smo b i l i do ne­davnega še zelo revni glede izrazov za razna ročna orod­ja . Ne vem, kako je z drugi­m i pok l i c i oz. ob r tm i , za čev­ljarje pa vem, da do leta 1947

n ismo ime l i nobenih strokov­n i h kn j i g ( takrat je izšel »Pri­ročnik za čevljarje« J . Stein-manna) . S popačenimi nem­škimi imeni smo imenoval i vsa orodja , posamezne dele čevljev i td . na p r imer ohne-mar , duršlog, ofterleder i pd .

T e m u je naprav i l konec s t rokovn i učitelj za čevljar­sko stroko Jože Steinman,n iz L jubl jane. S pomočjo jeziko­slovcev je sestavil slovenska imena za vse dele čevljev in za okrog 120 kosov ročnega orodja za čevljarje ter več kot sto imen za orod ja sedlar­jev. Po Steinmamnovih navo­d i l i h smo v s t rokovn ih šolah čevljarskim vajencem razlo­žili imena orodi j in delov če­vljev v slovenščini ter j i m kot obvezo naročili, naj prek mojstrov in pomočnikov oni začno pr i delu »govoriti« po slovensko, uporabl ja t i sloven­ska s trokovna imena. K m a l u se je pokazal uspeh, posebno p r i vajenski mlad in i . Treba bo pa še vel iko t ruda, da bo­do iz našega jez ika izginile vse popačene tujke za orod­ja , dele strojev i td.

In še nekaj: popačena be­seda je tudi Šuštar, zato bi b i l res že čas, da izgine rz slovenske govorice. R im l j an i so imenoval i izdelovalce ta­k ra tn ih čevljev sutor . To be­

sedo so prevzel i German i ; iz sutor je nastalo Schuster . Da­nes je p r i Ne mc ih beseda »Schuster« žaljivka in pome­n i le priučenega šušmarja. To, ka r pomeni za Nemca »Schuhmacher«, to je po naše čevljar. Zato proč z besedo »Šuštar«, k i je tud i za nas žaljivka!

Še na nekaj ne smemo po­zabi t i : najtežje, to je fizično zelo naporno delo je dolgo let izvrševal čevljar F ranc K r a l j , Figurež. Za usnjarje je izdeloval težke škornje iz kra-vine. Mož, k i ga že nekaj let kr i je zemlja, n i imel nobene konkurence, ker se za to tež­ko delo nihče n i potegovai.

Andre j Tišler

G o r e n j s k i

K r a j i i n l j ud j e

M I H A K L I N A R ( M E S T A , C E S T E I N R A Z C E S T J A )

I V D E L

je rek t e D o d o veseli. Posebno oče, k i m i P r i d n i ' n a J s i poišcem kakega pr i jate l ja med s©di V a

n i 1 sošolci. P a sem izbra l tebe. V šoli P r i j a t . . & k upa j , torej b i b i l a lahko tud i dobra

»Da J a * n s e "čila skupaj.«

obej^ ' s eveda! Ce se bova učila skupaj , bo stvori . lažje,« se S lavko s t ak im pri jatel j -5 t r a h j ^ J a . vseeno p a se ga loteva nekakšen * 0 &Posk b i s e m o r a l u č i t i skupaj s K a r l o m v

»Daj m s t a n o v a n j u . «>roti k J1?' Naprav i se! Doma i m a m nekaj d o *oko] a d

a r ž n i n že štiri leta in po l n isem poznal : fcpra5?.in bonbone. S t r i c nam je pos la l paket n°«oni C ' ^ ' p o j a sn ju j e K a r i i n z nekakšnim p o Pred v ^ r ' P o v e d u j e o s t r i cu , inženirju, k i je že ^ P o s i e 0 , 1 0 0 . o d š e l v Franc i jo , kjer je še zdaj «ejAir

nu P n neki rudarsk i družbi kot g lavni in-

fcil, d a* t a n i J e življenje! M o j e m u očetu je aj j^j. 1 1 1 Posnemal brata. Toda moj oče je cem i~ v s e m u r a J e tu . Slovenec je in S l o » V e ' S e v nov i državi obetajo lepši časi.«

*PŠ e J a m e m , « prav i S lavko . »Prav gotovo bo

^"i jo ^ a m ° T a l i j a n i bodo m o r a l i prej zapust i t i

[C ^ U s * 0 *°' M o r a l i j o bodo. Mo j oče prav i , da ^Sede 0 * 1 n a n a š i s t r a n i . VVilson ne bo p r e l om i l *opirj;0° ? a m o o d l o č b i , p a naj se I ta l i jani še tako ^obo^ . l r* naraščajo. A m e r i k a n c i spoštujejo *^e 2 ° , l n demokraci jo . Zato ne bodo g luh i za ^ k 0

a h t e v e . Toda poj d iva ! O tem nama bo »P a

e d a l kaj več mo j oče.« n e bo zameri l? S i n de lavsk ih staršev

^ o v a naoj oče je s in rudar ja ! N i se t i t reba fc/Saj U ea sošolec K a r i napačno razume. J*>i,« _ S e ne! M a m i n de lavsk i ponos i m a m v S ' kiSc S l a v k o i n p r i t em pogleda gospodi-\ i d a b i j i hote l povedati , da se ne bo

Pogospodil i n se o d t u j i l delavstvu, ka­

kor se je Ka r l o v oče, sedaj vodi ln i svobodomi-slec in »naprednjak« v rudarskem mestu.

Sošolec K a r i pa se za Slavkove besede ne zmeni , ker m u je več do Slavkove pomoči p r i nalogi , k i j o je S lavko domala že do kra ja na­p isa l .

»Ne pozabi vzeti naloge s seboj,« prav i zato. »Bom,« stopi S lavko po papirje. »Kaj? To l iko si napisal?« »No, da, pisal sem kar tako. K a r je odveč,

bom lahko še črtal.« Potem gresta.

4. M r a z je, premraz, da b i moglo snežiti. K o

S lavko in K a r i h i t i ta m imo gimnazi je, sluga pravkar izobeša črno zastavo.

»Crna zastava, glej,« se začudi S lavko. »Je zopet u m r l kak dijak?«

»Ne, ni!« »Profesor? »Glej, glej, kaj res še ne veš? V L jub l j an i je

četrt čez eno ponoči u m r l pisatelj Ivan Cankar.« »Ivan Cankar?« S lavko ne more verjeti.« Saj

je b i l še mlad . šele dvainštirideset let m u je bilo.«

»Umrl je! V »Slovencu« je že njegova osmrt­nica. Mo j oče prav i , da so j o k l e r ika l c i , k i j i m je b i l Cankar vedno v želodcu, z veseljem ob­javili.«

»Ne morem verjet i ! Ne morem verjet i ! M o j a mama ga je poznala. Celo govori la je z n j im . N i še tako dolgo. B i l o je pomlad i . V T rs tu . Pr i ­povedovala m i je, da jo je vprašal po imenu. In ko m u je rek la , da je Stef i , je ka r sam uga­n i l , da je šivilja. »Vse štefice so šivilje,« je rekel . »Sam sem poznal neko Stefico! šivilja je b i la . Ubogo nesrečno dekle . . . « M a m a je m is l i l a , da pomi luje njo. Veš, tudi moja mama ima za seboj trdo težko življenje. S icer pa boš bra l v m o j i nalogi . P isa l sem o njej . . . «

Tako pripoveduje S lavko, dokler ne pr ideta do gosposke hiše, v kater i stanujejo gospodje rudniške uprave. Odpre j i m a Ka r l o va mat i , lepa, negovana gospa. Modre oči ima in zlate lase, pravo sonce v tej decembrski s iv in i .

»Le vstopi ta ! T i si torej S lavko? Pr iden fant s i . P ravkar je o tebi pr ipovedoval gospod Andrej.«

»Gospod Andrej?« je S lavko ne razume. i »No, naš profesor slovenščine,« brž pojas­

njuje K a r i , k i m u ta profesor n i preveč p r i srcu, čeprav je očetov pr i jate l j .

»Ne tako glasno, K a r l i ! T u je.« »Tu?« se zdrzne S lavko, pa tudi K a r i n i vesel

tega ob iska. Žal m u je, da sta prišla. »Ko b i vedel, b i raje ostala p r i tebi,« p rav i

S l avku . Toda zdaj je že prepozno.

»Le naprej,« j u pokliče gospod, k i ga je S lavko poznal doslej samo na videz. Za spo-znanje, morda za prst al i dva, je manjši o d gospe. Plavolas je, vendar brez tistega bogatega zlatega leska v laseh, kakršnega ima gospa. Tud i njegovi lasje niso tako bogati kakor go-spej in i . Redk i so, in počeasni tako, da pokr i va jo plešo. Drugače pa je pr i jazen in s svo j im na­smehom, s ka te r im odzdrav l ja S l avku , prav nič gosposki .

»Le spopri jate l j i ta se,« k i m a zadovol jno S l a vku in s inu.

Toda S lavko gleda bolj profesorja kakor r u ­darskega inženirja.

Profesor je resen, mnogo bolj resen k a k o r v šoli.

»Hud udarec, mo ja fanta! H u d udarec za slovensko ku l turo . Cankar , Cankar , moj vzor­nik v s lovenski besedi in moj znanec je mrtev. Ne, ne! še vedno ne morem verjeti. Se vedno ne. N i še tako dolgo, ko sem b i l p r i njem n a Rožniku! Še m i zveni v ušesih pogovor z n j i m , zdaj pa . . . zdaj je mrtev naš največji p isate l j , naš najpogumnejši pisatel j ! Pa je samo tr inajst let starejši od mene. In kdo je kr i v? Družba, domovina, k i pust i pisatelje h i ra t i ob delu i n lakot i , dokler se od neprestanega in trdega ustvarjalnega dela ne izčrpajo, prezgodaj ostare in umira jo m lad i , vse premlad i ! Z n j im i pa gre bogastvo, k i bi ga še lahko da l i svo jemu l jud­stvu, v grob. Če pom i s l im na Kette ja , če po­m i s l i m na M u r n a . . . In sedaj še Cankar , naš ve l ik i C a n k a r . . . Fanta , a l i se zavedata, da bo brez Cankar ja naša podoba siromašnejša, po­doba našega vstajenja . . . Nasta la bo vrzel, saj ni pisatelja, k i b i znal v svoje delo tako zelo vt isn i t i svoj čas, kakor ga je zna l naš Cankar . . .

Roparski zaklad Pred 100-2etnico smrti Simona Jenka Začenjamo venec k raml jan j o t rnovem

življenjskem t o k u pesnika, k i sp i poleg ve­likega Prešerna v zeml j i starega kranjskega pokopališča.

Jeseni , na tanko 18. ok tobra , bo m in i l o sto let od dne, ko je v K r a n j u prenehalo u t r i pa t i k r h k o srce čutečega pesn ika , prvega za Prešernom.

Priložnost jc torej kot nalašč, da po i zku­s imo poprav i t i vt is , k i se n a m nenehno vsi­ljuje: da je S i m o n Jenko neko l iko i z r in jen iz naše zavesti , da je njegovo ime prešlo v sen­co — spričo Prešernove veličine.

Priložnost pa jc zdaj tud i , da še enkrat povemo, k a r smo sicer že večkrat zapisa l i — naj bi se Prešernov gaj pre imenova l tako, kot je b i lo sprva zamišljeno — Gaj pesnikov. Tako b i poprav i l i J e n k u kr i v i co , k i smo m u jo sicer res nenamerno pr i zade ja l i — i n ga celo v imenu gaja po t i sn i l i v senco . . .

S M O N C A S PODREČE

P rav gotovo bo v letošnjem ok t ob r u — ob sto letnic i pesnikove s m r t i — ves s l o venski narod obud i l spomin na S imona

Jenka , l i t e rarna znanost pa m u bo znova u t rd i l a pravo veljavo v naši k u l t u r n i z g o dov in i .

K e r pa n ismo pok l i can i , da b i posegali na občutljiva področja leposlovne estetike, bomo raje osta l i v trezni vsakdanjost i — skušali bomo pr ipovedovat i le o življenjski pot i , k i je b i l a določena pesn iku Sorskega po l ja , pes­n i k u Adr i janskega mor ja . Napre j , zastave slave, Pobra t imi j e i n d rug ih pesnitev, k i so že zdavnaj prešle v zavest vsakega, vsaj malo šolanega ro jaka .

Preden pa pričnemo k raml j a t i o zaplete­nem toku Jenkovega trpkega življenja, o nje­govem u p u in obupu — moramo nanizat i ne­kaj že obče znan ih podatkov:

R o d i l se je S i m o n Jenko 2 7 . ok t ob ra 1835 na Podreči p r i Mavčičah ob Sav i , prav na r o b u Sorskega pol ja . Njegove rojstne hiše n i več .podr l i so jo že pred desetletj i . N a p r o štoru, k jer je stala, i m a pesnik danes lep spomenik. Prav letos so ga domačini domi­selno prenov i l i in preteklo nedeljo, dne 8. t. m. ime l i ob njem ve l iko slovesnost. I n tako so Jenkov i r o j ak i pričeli letošnje pr i redi tve , k i se bodo v p r ihodn j ih mesecih zvrst i le širom po domov in i .

Domačiji, k i nam je da la Smonco — tako l jubkova lno ime m u je vzdela m a t i — se je reklo p r i Gašpercu. Gospodar i l j i je Mate j Jenko ,očim Simonove matere M ine Košenine.

Oče malega šmonce — k i je b i l o t rok pred­zakonske l jubezni — Jože Jenko iz Praš se je z M i n o poročil 30. septembra 1839. S tem je p r i zna l i n pozakon i l svojega s ina, k i je dot le j nos i l ma te r in p r i imek . Prej pa Jože Jenko n i mogel i zpo ln i t i obl jube mater i s v o jega s ina — ka j t i m o r a l je prej odslužiti t rd Štiriletni vojaški rok . . .

S E L I T E V V P R A S E

S edaj pa — po v rn i t v i od vojakov — je Jože Jenko lahko i zpo ln i l svojo možato dolžnost, saj je posta l tud i gospodar na

očetovem d o m u v Prašah (hišna številka 24). Smonc i pa selitev v Praše n i b i l a nič kaj

T u jc b i l 23. oktobru 1035 ro jen pesnik S l m o r Jenko

všeč. Mnogo raje b i ostal v Podreči, k jer je preživljal srečna p rva otroška leta.

P r i Gašpercu (hišna številka 19) je b i lo bol j zabavno. V hiši i n bližnji oko l i c i je bi lo več o t rok , vsak čas pr iprav l j en ih za vsa­kovrstne igre. P a tud i cesta je vod i l a m i m o hiše. S cesto pa so pr ihaja le novice, če že ne iz vel ikega sveta, pa vsaj iz bližnjih vasi . M i m o so hod i l i p opo tn ik i pa berači in c i g a n i . . . I n z n j i m i doživetja, k i so tešila radovednost otroških srčec.

čeprav se je očetov d o m v Prašah k m a l u začel po ln i t i z b ra t c i i n sestr icami , se Smon-ca kar n i mogel spr i jazn i t i z n o v i m kra j em. Raje je i z r ab i l sleherno p r i l i k o i n jo m a h n i l nazaj v Podrečo, k jer je b i lo tako lepo. Naj­lepše na tem svetu . . .

P a tud i Gašperčevi so se na drobnega Smonco tako p r i vad i l i , da so ka r rad i spreje­ma l i malega ubežnika i n m u tako — če je to prav a l i ne — daja l i potuho. Smonc i pa je bi lo na Podreči tud i zato tako pr i jetno, ker je b i l b l i zu gozd, ž n j i m pa st ikanje za ptič­j i m i gnezdi i n plezanje in tisočere skr i vnos t i , k i se le o t r o k u razkr i je jo pod drevesnimi krošnjami, v višini i n v polmračni s e n c i . . .

Le ta 1841 je Smonca i zpo ln i l šesto leto i n mora l je v šolo. Tedaj še n i b i l o šole v bliž­n j ih Mavčičah, zato je mora l šibki fantič vsak dan premer i t i precej dolgo pot do šole v Sml edn iku onkra j Save . . .

ŠOLANJE V S M L E D N I K U

B olj kot učenje »buhštobov« — tako so tedaj r e k l i v šolah črkam — je živah­nega Smonco veseli la pot v šolo. Spet

j c b i l v svojem l jubem gozdu, ka j t i pot v šolo je vod i l a skoro ves čas po gozdu. T u je b i lo ptičje petje, tu so bi le borovnice i n mal ine. Najimenitnejša p a je b i l a vožnja z b rodom čez Savo (sedanjega smledniškega mos tu še ni b i l o ) .

V šoli pa je v lada la nemščina, k i so jo h o teli k a r precej vtepst i v male glavice. Vendar je b i s t r i Smonca premagal začetne težave z »buhštobi« i n k m a l u je zna l čitati, p isat i i n računati — pač to l iko , k o l i k o r je zahteval v prvem razredu strog i nasršeni »šomošter«. Konec šolskega leta je b i l Smonca p r v i v raz­redu in celo obdarovan z »bukvicami«.

S k r b i s šolo pa je neugnani dečko najraje preganjal na paši. Gašperčevi so m u zaupal i svoja goveda i n ovce. To je b i lo veselo pastir­sko življenje! Igre, kur jenje ognjev i n fantov­ski pretep i !

Pas t i r j i so s i po star i navadi rad i nagajal i i n r va l i , kdo bo koga. Ob nek i t ak i priložno­st i j o je Smonca kar pošteno skup i l . N e k i močnejši tovariš je šibkega dečka tako vrgel na t la , da s i je ta precej poškodoval vratno vretence. Smonca je potem mora l dlje časa ležati v bolniški postel j i , še več let pozneje je čutil v v ra tu bolečine.

S T R I C N I K O L A J

Matevž Jenko , Gašperčev s Podreče, očim pesnikove matere M ine , je ime l iz prve­ga zakona s ina J u r i j a , k i se je pozneje

pomenišil i n posta l frančiškanski pater. Nje­govo samostansko ime je b i lo »oče Nikolaj«, doma v rodov in i pa so m u r ek l i ka r »stric Nikolaj«.

N o i n s tr ic N iko la j je slišal, k a k o se ma l i Smonca dobro uči, pa je pregovor i l fantove starše, da so ga že pr ihodnje leto pos la l i v K r a n j . T u je b i l a tedaj n o r m a l k a s t r emi raz­redi , torej ka r popolna osnovna šola.

Tako je smonca na jesen 1.1844 vstopi l v drug i razred norma lke v K r a n j u . Tud i stano­va l je v K r a n j u Stroške pa je pomagal k r i t i modr i str ic N iko l a j , ka j t i d oma v Prašah se je družina že močno pomnožila.

Tud i v K r a n j u je Smonca dobro napredo­val , vsako leto je b i l na koncu od l ikovan in nagrajen s premi jo . Ve l j a l je vseskozi za vzornega učenca. Sošolec v k r an j sk i normal -k i m u je b i l Va l en t in Mandelc , poznejši vajevec in s lovenski p isate l j .

(Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč

B i l o b i tud i priporočljivo, da b i p r i s t o jn i u rad finančnega min is t r s t va dob i l pravočasno navodi la o nakaz i l i h , k i j ih J * pričakovati od Reichsbanke. ' To je prav tako podpisano: J J * U * tsehe Re ichsbank, g lavna blagajna ' s pečatom izplačano V° žiro računu, B e r l i n , 27. ok tobra 1942, glavna blagajna'.«

»Mislim,« se je oglasi l F u n k , »da lahko d a m o tem doku­mentu , o t em sporočilu finančnemu m i n i s t r u , pojasnilo* & sicer na podlag i izjav, k i so j i h tukaj izrekle nekatere P«#* o koncent rac i j sk ih taboriščih. Priča Ohlendor f , i n kol iko ' vem, še neka druga priča, sta izpovedal i , da b i mora l i b i " vrednostni predmet i , k i so b i l i odvzet i z apo rn ikom v konce«1' t r ac i j sk ih taboriščih, predani finančnemu m i n i s t r u . Dota** vam, da so bi le te s tvar i pomotoma poslane najprej R e ' c l , s ' bank i , k i pa , k a k o r znova poudar jam, n i imela z nakito"*! b i se rn imi ogr l i cami i n dragul j i ka j početi, i n je te stva"1

posla la finančnemu m i n i s t r u a l i pa knjižila na njegov raĆ u* To se v i d i iz tega spisa. Tore j je b i l t u s s t ran i Re i chsban k e

izvršen samo obračun za finančnega m in i s t r a : to, tai^1' dokazuje ta dokument.« .

»Kaj v a m je reke l Himmler,« hoče vedeti Dodd , »in ste v i r e k l i H i m m l c r j u , ko ste se z n j i m pogovarja l i o t e I ° z la tu žrtev koncent rac i j sk ih taborišč? M i s l i m , da b i ta P0" govor zan ima l sodni zbor. K a j ste v i r ek l i , ka j je rekel o * i n kje sta ime la ta pogovor?«

»Kje je b i l ta pogovor, ne vem več.« F u n k igra pozab I j i v c a ' »Jaz sem H i m m l e r j a zelo redko v ide l . M o r d a enkrat aH d v a J k ra t . Domnevam, da je to b i lo ob ob i sku p r i Lammersu njegovem vojaškem štabu, k jer je b i l a tud i Himiol « -* 1 ^ posto janka. T u je najbrž b i lo , i n ob tej p r i l i k i sva zelo i « a l

govor i la o tem.« »Trenutek! AH b i nam povedal i , kda j je to bilo?« vpr** 3

vmes Dodd . »No, to b i moglo b i t i leta 1943, morda pa tud i 1944, ne v««*

Jaz n isem tej s tvar i pr ip i sova l nobenega pomena. In P ° ' e ^ sem mimogrede vprašal: ,V Re i chsbank i i m a m o od v a S ' , ° j j (

S S , deponirano zlato. Gospodje iz d i r ek to r i j a so me v P r a ^ ' če ga lahko vnovčimo za Rc ichsbanko . ' N a to je rekel : P*^ O nak i tu a l i podobn ih stvareh a l i celo z la t ih zobeh i n P ° d ° 0

nem nisem spregovor i l z n j i m n i t i besede. Ves razgovo* tej s tvar i je b i l zelo kratek.« ^

Dodd se je op r l z r o k a m i na mizo . Njegov pogled j? ^ strogo upr t v F u n k a . »Ali se spominjate izjave priče ' ' k i j o je nedavno izreke l pred tem sodiščem? Se spom«nJ tega moža? Sedel je na is tem mestu k a k o r sedaj v i . R e k i j i da je i z t reb i l dva i n po l do t r i mi l i j one Židov i n l j ud i v Auschtv i tzu. Preden vam postav im naslednje v p ^ L j , nje, b i vas rad spomn i l na to izjavo. Povedal v am bom n * . - s i l

k a r vam bo pomagalo. V i se spominjate , da je rekel H da ga je H i m m l e r jun i j a 1941 p o l " odločitev o židovskem vprašanj

i ja 1941 pok l i ca l i n m u sporočil dok? " m vprašanju i n da bo on vod i l n i ' 1

a. uničevanje. Spominjate se, da se je odpel ja l i n p r e g l e d 3 ' ^ prave v nekem po l j skem taborišču i n dognal , da n i d 0 ^ ve l iko za uničevanje tako vel ikega števila l j ud i l n da J e „. treba zato izdelat i p l inske celice, k i b i l ahko sprejele k ra t 2000 l j u d i . T ako se je l ahko začel izvrševati njegov u " ^ . va ln i p rogram šele jeseni 1941. Se spominjate , da je v a ^ \ ^ lavec i n zaneslj iv pr i jate l j P u h l reke l , da so začele pr« 1 1 3

te pošiljke S S leta 1942?« ( l )

F u n k odb i ja : »Ne, jaz tega ne vem. Ne vem, kdaj fi^, bi lo , kda j so se te stvar i dogajale. S tem se nisem u k v

a r j i i i » Da se je Re i chsbanka v takem obsegu pečala s temi stv je zame nekaj čisto novega.« ^

»Dobro! V i veste, da ste se najmanj enkrat a l i .-.j\i< zrušili i n ste j o k a l i , ko ste b i l i zaslišani, če se s p o n u ^ j , ste takrat r ek l i , da ste k r i v i i n ste tako govor i l i

tudi v^' Gotovo se spominjate svo j ih solz. Sedaj k o vas spr» š ; e', skušam samo us tvar i t i podlago za neko drugo vpr«1* vsekakor se spominjate , da je b i lo tako?«

»Da.« Več F u n k ne sprav i iz sebe. D o d d s tem nI zadovol jen. » In v i ste r e k l i : ,Jaz ser" ^

Včeraj ste to po jasn i l i , češ da ste b i l i pretreseni zarad' a n

nega položaja. Jaz pa sem prepričan, da je ležala ta ^ $ o kater i smo se včeraj pogovarjal i , sta lno na vaši v e

r j t e Č0

vas to stalno tišči i n da leži nad vami neka senca, °d .< v zaporu . A l i n i torej končno že čas, da poveste s

vse?« j^ f »Jaz ne m o r e m povedat i sodišču drugega kakor * 0 '

sem že povedal . To je resnica,« zastoka F u n k . # , Ji1

»Nesreča je, d a je to zlato umazano s krv jo , v i ste to vedel i od leta 1942?« poskuša ponovno Doda-

D E t O BO V K R A T K E M - I Z s L O P R . ] ZALOŽI

S O B O T A — 14. J U N I J A 1969

»Maj vam ne bo žal tisočero ur, k i ste jih žrtvovali za slovensko besedo!« Tako nam je dejala 6. jun i ­

ja tovarišica ravnate l j i ca S la ­vca Z i rke lbach n a slovesni Podelitvi Prešernovih b r a l n i h ^ačk. Res smo dela l i več t i -*°č ur, ka j t i zbra lo se nas je Prek 350 tekmovalcev. Naše-m i » povabi lu sta se odzvala

part i zanski pesnik Mate j ° ° r in komandant Prešerno-V e brigade tov. Leskovec. M a ­tej Bor nam je pr ipovedoval ,

so med vo jno nastajale n l e gove pesmi i n k a k o so v Oljnatih glavah skr iva j p r i -

Šp ortni dan

ci l j — še vedno n i b i l a ravno lah

^Čeprav j e s lana do devete jut ^ S i n i l a , nas je t isto j ; , r ° — ko smo se odprav-Jr 1 na Možjanco i n potem iJ\f) n a Stefanjo goro, k i

k a °' P o t

^ saj se je večkrat vzpela. n e

S m o tako stopal i po vlaž-Hsf ' ^ r n ' k a v e m jesenskem S u t

J U - s ka ter im so bi le siM P o t i > nam je k m a l u

"° vroč,., ca 0 /

l ; ' a n c a je pr i jazna vasi-HieJ! u t a z a Pobočjem str-^ 4 l o , , b a - I z n ' e J e čudovit Vrem P o d o m i i - Če b i b i l o C e l u

e k p o , b i lahko v ide l i

okolic Z a l p a J e t i s t o J u t r o

j e ' ° z a je la megla. Meg la 10 ' l ^ k r >la tud i do l ino i n če­bela - m ' k o s m o P r i s P e l i n a

dv

po-po-

. anjo g o r o s e ^ e v e f i n o n i 'gnila ~ • Tako so iz nje štrleli j ^ o v i gora.

p r i S o ' V a stefanjo goro smo r n U j e

P l n a | i brez kake večje Soka' S a J t o n i nikakršna v i k e r \ - V 2 p c t i n a -Pošt e n 0

bi Pa b i

0 b r onki ° h7 ° t e l

Prek • Z a t o Po t, nle& t e ž : h r , b «

se ti

posebno še, lažje po t i .

se namučili, zavzeti prek p a smo se

spust i l i v do l ino . - navzdol gre vedno

da se - s t i č e i e t a k o s t r m > den l l Z v r t i v glavi , še pre-

, P ? 8 l e o a š navzdol . Toda kli d

t o - smo vsaj l ahko re-

dnevT * m ° b i u n a š P ° r t n c m

Ha D r ' » . , c e p r a v J e v s a karava-v e r r i

l s l a na piano v Veleso-kjer " a m e s t o p r i Olševku,

8u s t i Arnež,

o s % r a z r e «

^iJS. t i j a V a lJ a v e c '

šle do part izanov. K o m a n ­dant Prešernove br igade je poudar i l , da so bi le med N O B za part izane pesmi prav tako važne kot k r u h .

Ob koncu smo v spomin na to srečanje vs i tekmova lc i pre je l i m in i a tu rno izdajo Bo­rove pesniške zb i rke Prcv i -ha r imo viharje. Pesniška zbir­

k a i m a is to ob l iko ko t t i s ta , k i j e izšla m e d vojno.

Pr ihodn je leto bomo v tek­movanje za Prešernovo bra lno značko vključili t u d i zgodovino o Prešernovi b r i ­gadi .

Učenci 4. a razreda os. š. France Prešeren, K r a n j

Na Cankarjevem domu

Naša poučna ekskurz i j a je sod i la k praktičnemu! de lu predmeta spoznavanje narave i n družbe. N a m e n i l i smo se v Pos to jnsko j amo . M e d pot­j o pa smo se ustav i l i t ud i n a V r h n i k i .

V r h n i k a je ro j s tn i kra j naj­večjega slovenskega pisatel ja. Ogledal i smo s i njegovo ro j ­stno hišo, k i je preure jena v muze j . Hiša se ponaša z zna­no 'črno kuh in jo ' . V njej so burk l j e , lopar za k r u h , s tara p c 4 : d a , parke l j , ž.ličnik i n stara črna peč. Prišli smo v

Bili smo ga veseli ~

K i p a r Peter Jovanovič je b i l pred nedavnim že na naši šoli, zato n i smo pričakovali, da se bomo letos še kdaj srečali z n j im . Ampak prese­net i l nas je. K a r nenadoma je stal pred nami . V so uro smo se pogovarjal i z n j i m . Spraševali smo ga, on pa je odgovarjal . N a vprašanje, za­kaj upodab l ja vedno samo l j ud i , je Jovanovič odv rn i l : »Zato, ke r so najlepši i n j i h i m a m najraje.«

In še nečesa ne smem poza­b i t i : k i p a r nam je pr inese l dar i l o — leseno p las t iko v podob i sedeče dekl ice. Zelo smo je b i l i veseli. Vesel i pa smo tudi tega, da bo v Be­l jaku odpr ta razstava njego­v ih de l .

An i ca G e r k m a n , 8. razred os. š. Ma t i j a Val javec, P reddvor

Naše planine Lepe so naše planine, ponosno zrejo v doline, kjer žilo že zor i , in kmet se žetve veseli. Ponosno zrejo na polje, kjer ajda veselo cvete, ki jo čebele pridno prašijo, da kmetje več zrna dobijo. V planino gre vsakdo rad, posebno ie, če je mlad. Tam drevesa mogočno

šumijo, tam se slapovi divje penijo. Vsakdo na Triglav si želi, saj on kralj je med gorami, nato nazaj jo odhiti, o planinah lepili govori.

Stane Zelič, 8. b razred os. š. Trata

Peter Jovanovič piše za vas

delovno sobo Cankarjevega očeta, k i je b i l krojač. T u še danes hrani jo njegov l i -ka ln ik , meter, o l jenko, maj­hno peč i n druge predmete. Nas ledn j i prostor je po ln Cankar j ev ih podob, v tret j i sobi pa so razstavl jena Can­kar jeva dela. Večino od n j i h že poznamo (Mater je zata j i l , Sveto obhaj i lo , N a k l a n c u , Hiša Mar i j e pomočnice, Križ na G o r i , M a r t i n Kačur, N i n a , Aleš iz Razora , K u r e n t i , M i ­lan in Mi l ena ter druge) . P i ­sa l je tud i drame, na pr i ­mer Hlapec Jernej i n njego­va prav ica , H l a p c i , Lepa V i ­da. Romantične duše, Pohuj ­šanje v do l in i šentfiorjanski, K r a l j na Betajnovi i t d .

Zuna j , na steni hiše, je spo­m inska plošča, kjer piše: V born i koči, k i je stala na te­mel j ih te hiše, se je krojaču Jožetu Cankar ju i n Neži r o j . P i vk , dne 10. maja 1876 ro­d i l kot osmi od dvanajstero o t rok I V A N C A N K A R , sloven­s k i pisatel j .

Po ogledu hiše smo se na­pot i l i na grob Cankarjeve ma­tere. Spomen ik je resda bol j skromen, vendar j i je njen ve l ik i s in v svo j ih de l ih po­stav i l lepšega i n trajnejšega. Mate r je namreč ime l s i lno rad , zato je največ zgodb po­svet i l nje j .

Tat jana Dol jak, 4. a razred , os. š. T ra ta

Pravim vam: »Mama je najčudovitejše bitje na svetu. Z vsem se razdaja za družino.«

IHofa mama Mati me spominja na skalo,

v katero butajo valovi življe­nja, pa je vendar ne izpod-kopljejo. Mati je najčudovi­tejše bitje na svetu. Z vsem svojim bitjem se razdaja za družino. Moja mama me spo­minja na vilo, ki deli dobro­te, sama pa ne vzame ničesar. Ko sem bila še majhna, je vedno skrbela zame.

Nekoč sem prišla iz trgo­vine. Klicala sem jo po sta­novanju, vendar nisem dobila odgovora. Nazadnje sem od­prla vrata, ki so vodila v spalnico. Sedela je pri oknu

O tečaju prve pomoči

N a naši šoli so letos orga­n iz i ra l i tečaj prve pomoči. Precej učencev in učenk se je navdušilo zanj . Hote l i smo se naučiti nekaj najosnovnej­ših p rav i l , kako dat i človeku prvo pomoč. Po dvanajstur-nem pouku smo se tega res­nično naučili. Ob koncu smo imel i pros lavo, na kater i so nam razde l i l i i zkaznice in p o t rd i l a . Govor i l a je tovarišica ravnate l j ica in nam ob tej priložnosti čestitala. Ogledal i smo si še k r a t k i f i lm o mla­d ih podmladkarj i ih Rdečega križa in nj ihovem delu. P r o

slava je b i l a končana, m i pa smo b i l i vesel i , saj smo na nedavnem tekmovanju v šk. L o k i že dokaza l i , da obvlada­mo osnove prve pomoči. P r i ustnem pre i zkusu smo bi l i zelo dobr i , le praktični del nam je povzročal težave. A nič zato. M i s l i m , d a se bo resnično znanje pokaza lo še­le, če bo treba kdaj k o m u re­ševati življenje.

Joži Zupan , 7. d razred os. š. France Prešeren, K r a n j

in šivala. Lahen vetrič se je poigraval z njenimi kostanje­vimi lasmi in jo nežno božal po obrazu. Stala sem med vrati in ostrmela nad to le­poto. Ko se je sklanjala nad delom, je njen obraz sijal v posebnem žaru. Kdaj pa kdaj se je zazrla skozi okno m se veselo nasmeluiila pomladi v pozdrav. Na njenem obrazu se ni poznalo trpljenje, ki ga je. ie prestala. Le dve drobni gubici, vrezani med oči, sta pričali o prečutih nočelu Ustnici sta ji včasih zatrepe' tali v nasmehu. Roki, tako vajeni dela, sta spretno za­badali iglo v blago, njene oči pa so zasanjano zrle predse. Morda se je v teh trenutkih spominjala svojih mladih dni, morda ji je itiisli spreletel spomin na trpljenje v tabo­rišču, ki ga je srečno pre­stala.

Počasi sem se ji približala in se je dotaknila. Vz.tr epe-tala je, me pogledala z veli­kimi, svetlečimi očmi in de­jala: »Dolgo te ni bilo. Skr­belo me je ie, da se ti ni kaj pripetilo.« Tesno me je objela in skupaj sva odšli iz sobe.

Jana Krivec, 8. c razred os. š. Stane Žagv, Kranj

Piše dr. tyalič

Prirojene napake

Pr i ro jene napake so telesne spremembe a l i bolezenske motnje, k i j i h priner.". o t rok na svet že z ro j s tvom. Na ­stale so že med nosečnostjo a l i še pred spočetjem. Očeto­vo a l i mater ino jajčece jc l ahko vzrok k a k i motn j i (na p r ime r zajčja ustnica ) , k i se preko nosi lcev dednih last­nost i (genov) z op lod i tv i jo prenese na o t roka .

T u d i nosečnost prinaša ve­l i k o možnosti za poškodbo prvotno zdravega zarodka . Ce s i predstavl jamo, da je oplo­jeno jajčece m ik r o skopsko majhno, en mesec star p lod pa komaj en centimeter ve­l i k , je skora j neverjetno, da so v n jem že nakopičene vse zasnove za bodočega človeka. Zato pa je ta kepica to l iko bol j dragocena i n seveda tud i zelo občutljiva, posebno v pr­v ih treh mesecih nosečnosti, k o se iz nje razvi jejo že vs i po t rebn i organi .

Vseh vzrokov motenj p r i nasta janju organov še ne poznamo. V e m o pa , da plo­d u lahko škodujejo rentgen­s k i žarki, težje bo lezni i n in­fekcije (gr ipa, rdečke, t i fus ) , kemične snov i , pomanjkanje v i t am ina A a l i j oda v mate­r i n i p rehran i , premalo p lod­ne vode, krvav i tve i t d . še mars ika j l ahko privede do p r i r o j en ih napak, k i j i h po različnosti ob l ik i n težavnost­n i s topnj i l ahko razpored imo v dolgo vrsto ; od tak ih , k i sp loh niso združljive z živ­l jenjem, do t i s t ih , k i pred­stavl ja jo Ie lepotno napako .

Neka t e r ih p r i r o j en ih napak n i mogoče preprečiti, poseb­no takrat , če so dedne a l i če škodljive snov i vpl iva jo n a mater neopazno. Druge p a preprečujemo s s k r b n i m ču­van jem zdrav ja nosečnice. Letos so na p r i m e r spet v poras tu rdečke. K e r predstav­l jajo za o t roke nedolžno na­lez l j ivo bolezen, se j i h l judje ne boje dovol j . I n vendar no­seča mat i , k i se v p r v i h t r eh mesecih nosečnosti naleze i n prebo l i rdečke, tvega, da se j i bo r od i l o t rok s pr i ro jeno srčno napako, okvaro s luha a l i v ida a l i celo duševno pr i ­zadet. Zato o t r o k o m z rde­čkami ne dovo l ju jmo s t ikov z od ras l im i deklet i i n žena­m i , k i m o r d a ne vedo, da so že noseče.

Z a pr iro jene napake, k i j i h Ima otrok, ne smemo obto­ževati n i t i moža n i t i žene a l i celo zdravn ika , posebno še, Če n i znan vzrok za nastanek napake. Opravka imamo z na ravn im i zakon i , k i pa so včasih zelo k r u t i .

P . S. V prejšnjem sestavku o R h faktor ju se je pr ipe t i l a ne l juba pomota . V drugem odstavku v enajst i v rs t i mo­r a b i t i . . . Ie p r i zvezi R h po­zit ivnega moža z R h negativ­no ženo . . .

Pred kopanjem Odveč bi bilo poudarjati

koristnost poletnega kopanja v morju ali v tekočih vodah. Vsako leto pa je nekaj tra­gičnih posledic, ki nastanejo iz tega ali onega vzroka. Tudi plavalcu se lahko primeri ne­sreča, kaj šele neplavalcu.

Če ne znamo plavati, še ni treba po ves dan namakati samo noge v vodi. Ohladimo se popolnoma, vendar naj voda ne sega čez prsi. Ne ko­pajmo se tam, kjer je v vo­di veliko vodnega rastlinja. Če ne znamo plavati, se je tvegano voziti v majhnih čol­nih, na splavih ali jadrnicah. Poskrbimo za gumijaste obro­če, če se že vozimo s takimi plovili. Vedno pa naj bo zra­ven nekdo, ki zna dobro pla­vati.

Tudi plavalcem groze ne­varnosti. Ne plavajmo pod skakalnimi stolpi. Kadar pa se povzpnemo na stolp, mora­mo biti prepričani, da je vo­da dovolj globoka ter da ni spodaj nikogar. Preden sko­čimo, je dobro, če nismo pre­vroči. Če nas zaboli uho, po­mislimo takoj na okvaro bobniča in zaplavajmo na suho.

Po obilni jedi moramo po­čakati vsaj dve uri, preden gremo v vodo. Prav tako ne plavamo tudi takrat, če smo pili alkoholne pijače. Če za­čutimo le najmanjši krč v mi­šicah, takoj zapustimo vodo. Voda, v kateri se kopamo, ne sme biti hladnejša od 16 sto­pinj C.

Mednarodno frizersko tekmovanje v LJubljani

V nedeljo, 15. jun i j a , b o v l jub l j ansk i ha l i T i vo l i medna­rodno f r i zersko tekmovanje za poka l pr i jate l js tva. M e d seboj se bodo pomer i l i naj­boljši f r i zer j i i z sedmih vzhodnih dežel. Tekmovanje , k i sod i med največje v evrop­skem mer i l u , organiz i ra to­varna kemičnih izdelkov I l i ­r i j a .

Obenem s tem tekmova­n jem bo tud i že deveto tra­d ic iona lno tekmovanje za N a r t a m l a d i n s k i poka l , k i se ga bo udeležilo prek 100 tek­movalcev iz vse Jugoslavi je . Pomer i l i se bodo v ženski dnevni i n večerni pričeski ter v moškem striženju.

Tekmovan j i , k i se bosta po p rog ramu medsebojno pre­pleta l i , p a ne bosta zan im i v i

i n privlačni samo ko t p r i ka z f r i ze rsk ih dosežkov, pač pa bodo gledalce zabaval i t ud i ansambel Be le vrane, fo lk lor­na skup ina France Maro l t , nastopal i bodo tud i nekater i opern i pevci . P r i r e d i l i bodo tud i modno revi jo. P r og ram bo tekel od devete ure do­poldne, ko bo svečana otvo­ritev, t ja do večera, ko bodo razglas i l i rezultate.

S tem dnem bo tovarna I l i ­r i j a dala v prodajo tud i zelo iskane lasne izdelke i z Gem-m a las. V trgovinah bodo n a vol jo lasn i vložki, pol lasul je i n drugo iz umetnega i n na­ravnega lasu. Odveč b i b i l o poudar ja t i praktičnost teh iz­delkov, k i imajo razen tega še to dobro lastnost, da niso drag i . L . M .

'•i i ' '-'

svetuje

N a s l i k i sta dva komple ta idealna za potovanje. Sešijte j u iz lahke tkanine, k i se ne mečka in k i je zaščitena p ro t i made­žem. K r i l o naj bo za l ikano v gube, da bo korak prožen.

Štefka S. — Kranj: V vaši r u b r i k i p r eb i ram vse mogoče reči in ker ste že mnog im ustregl i , vas p r o s i m tud i jaz, da to storite zgrne.

Najraje sem v hlačah, za­to b i rada za poletje hlače a l i hlačni kos t im . P r o s i m svetujte m i , za kaj naj se odločim in kaj je t renutno v mod i . S ta ra sem 16 let, tehtam 52 kg , v i soka pa sem 171 c m .

Marta odgovarja: Vaša že­l ja vsekakor n i ve l ika , zato vam b o m lahko pomagala. N a sk i c i sta dva mode la i n

Ste vedeli % Dezodorans ne delu­

je na zno jn i koži. Preden ga uporabi te , ovlažite pa­p i rna t i a l i navadn i robček ter znojno mesto obrišite. Šele nato se namažite z dozodoransom.

iz n j ih torej l ahko sklep* ' kaj je t renutna moda. ^ ° k 0 , jopice, hlače pa spet ne

l i k o ožje in rezane v z\ u. K o s t i m je lahko gladek, ko pa ima okrasn i vz° kot v idi te na sk i c i p n mode l ih . O k o l i v ra tu si ^ ko privežete ruto , § e

p a se poda dolg svilen In še to! Svetu jem van% se odločite za ce l kostiO 1 ,

p o m e n K *

^ S O B O T A — 14. j un i j a

855^8 Glasbena mat ine ja — ' Rad i j ska šola za nižjo '?Pnjo - 9.25 Cez t ravnike

SSe - 9.50 Naš avtostop -JJJ« Danes dopoldne — 10.15 s t

r iv vas doma — 11.00 Tur i -_JCr>i napotk i za tuje goste

12 lni dainašnji dan — ^ - U Dve simfonični uver tur i 12 4 « "^ . k m e t i j s k i nasveti —

Siptarske narodne pe­smi s sol ist i i n ansamblom 14 o l ^ Priporočajo vam 1 4 2 ^ Glasbena prav l j i ca — K r e l V o c i r e m r i t m u — 14.55 i : e . l t n a banka itn hran i ln i ca

po l j ana — 15.00 Dogodki in »•T'ncvi ~ 1 5 2 0 Glasbeni in-

15.46 Naš podl i -~- nTT l 6 0 t ^ Vsak dan za vas Po] Gremo v k ino — 17.35 feo i r z l 5 o ' r a K o k r i c a i n Jan-K.e—-

3 A l

T o n ~~ , 8 1 5 i . V s a k o soboto 1 1 - 18.50 S knjiž-

o r r c r g a — 19.00 Lahko noč, S a m K i J " 1 9 , 1 5 M I N U T E Z A N "

*" 20r , R u d i J a Bardor f e r ja 2aik sobotna večerni mo-sk a 20.30 Zabavna radi j -r a j j - l g r a - 2 l -30 Iz fonotoke Za l i . K o p e r — 22.15 Oddaja

Ig O^'^r^nik iz Lukov ice — Aktualnost i doma in po

Pe n a š e izseljence - 23.05 S der i " 1 ' 1 0 m P l e s o m v n o v i t e "

JJSi P rog ram ^ann ^ soboto popoldne z ^ l 5 n n d ° V a l k o B r e d o H i e n g

kn J 1 0 Zvok i s tekočega tra-s t > < x ^ . ° 0 5 P o t a našeg* Sir^r r s t v a — 20.15 M inute s M Svet z OrV~~ 2®A5 Petnajst m inu t %e r S t r o m R i « > r d i — 21.20 W n i k o " c e r t — 22.30 Glas-V e n ' Pejsaži - 00.05 Iz slo-

l s k e Poezije

^lfnf — *.v/.tj m t i i u i i ; o L Juh i ° ' n i č n i m o rkes t rom R T V Jv« J a n a — 20.30 Okno v

mija

dij s . D ° b r o ju t r o - 8.05 Ra-S k l a ? K l g r a z a o t r o k e

Z a n a im la j še l 0 0S * i z n a š i h krajev

e Pomni te tovariši —

8.46 9.05

10.30

10.50 j? s mi borbe in dela — Pesi laši poslušalci čestita-

W " P° z drav^ajo — H - 0 0

cistični napotk i za tuje go-h *• 12.00 N a današnji dan — jp/V Zabavna glasba — 13.30 V i , n °v imi ansambl i domačih £ — 13.40 Nede l j ska repor-J J * - 14.05 V r t i l j a k zabav-0 , n melodij — 15.05 Popoldne ^ ^ b a v n i glasbi - 15.30 H u -ffj*« tega tedna - 16.00 JL domače — 17.05 Nedel jsko dtno P o l d n e - 19-00

h k o noč, o t roc i - 19-15

Glasbene razglednice z an­samb lom M ihe Dovžana — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešimo ob glasbi v e l i k ih orkestrov — 23.05 L i t e r a rn i nok turno — 23.15 Goda la v noči

Drug i p rog ram 9.35 Glasbena sk r in j a —

11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Nede l j sk i koncert — 13.35 Za pr i jetno popoldne — 14.35 V i r tuozne skladbe za k lav i r — 15.00 Odmev i z gora — 15.20 V narodnem tonu — 16.05 Beg iz S inaja — opera — 18.03 Schubertova komor­na glasba — 19.00 V t i s i iz do­movine — 19.15 Serenadni ve­čer — 20.05 športna poročila — 20.30 S t ran i iz slovenske proze — 21.15 Večerna nedelj­ska reportaža — 21.25 Kon ­cert kral jevega filharmonič-nega orkestra — 00.05 Iz slo­venske poezije

P O N E D E L J E K — 16. jun i j a

8.08 Glasbena matineja lah­k i h komcertnih sk ladb — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Paleta zvokov z o rkes t rom Franck Pourcel — 10.15 P r i vas doma — 12.00 N a današ­nj i dan — 12.10 L a C id — ba­letna glasba — 12.30 Kmet i j ­sk i nasveti — 12.40 Majhen koncert p iha ln ih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodi je — 14.30 Pet minut za E P — 14.35 Na-

Kmetovalci in sadjarji! Prodamo večje količine nabojev od p iva, k i so pr imern i za transport i n uskiadiščenje sadja in po l j sk ih pr ide lkov .

In formaci je

n a u p r a v i p o d j e t j a

V I N O ,

K r a n j ,

M l a d i n s k a 2,

te l . 21336

ši poslušalci čestitajo in p o zdrav i j ajo — 15.20 Glasben i intermezzo — 15.40 Poje cen­tra ln i zbor koroških Sloven­cev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 O d l o m k i iz opere T rubadur — 18.15 S ignal i — 18.35 Iz arh iva lahke glasbe — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 M inute z ansamblom Do rka škoberneta — 19.25 Pet m inut za E P — 20.00 K o n ­cert Simfoničnega orkest ra R T V L jub l j ana — 21.30 M i ­nute z godal i — 22.15 Za l ju­bitelje jazza — 23.05 L i terar­ni nok turno — 23.15 L a h k o noč z v e l i k im i o rkes t r i za­bavne glasbe

Drug i p rogram 14.05 Za odd ih in razvedr i lo

— 14.30 Pisana paleta zabav­n i h zvokov — 15.35 M inu t e I

ob l ahk i glasbi — 16.00 H o roskop — 16.02 V plesnem r i t m u z ma jhn im i ansambl i zabavne glasbe — 16.40 Počit­niški cockta i l — 17.35 Glasbe­n i variete — 19.00 H u m o r — 19.05 Popevke in ritmi današ­n j ih dn i — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet i n m i — 21.15 Med Chop inov im i k l a v i r s k i m i sk ladbami — 22.00 Večeri p r i s lovenskih skladate l j ih — 00.05 Iz sloven­ske poezije

T O R E K - 17. jun i j a

8.08 Operna mat ine ja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do s t ran i — 9.20 M o r d a vam bo všeč — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Tur i ­stični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.30 Kme t i j sk i nasveti — 12.40 Slovenske narodne pe­smi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz a lbuma sk ladb za mlad ino — 14.20 Popo ldansk i koncert lahke glasbe — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen reci ta l v io l in i ­sta Tomaža Lorenza — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Po­poldanski koncert Simfonič­nega orkestra R T V L jub l jana — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 19.00 L a h k o noč, otroci — 19.15 Minute s pev­ko L i d i j o Kodrič — 20.00 Od premiere do p iemiere — 21.00 Parada popevk — 22.15 Skup­ni p rogram J R T — 23.05 L i ­terarni nokturno — 23.15 Plesni orkest r i in ansambl i jugos lovanskih rad i j sk ih po­staj

Drug i p rogram

14.05 Melodi je s tekočega t raku — 15.00 Po l ure z or­kes t rom R a i Conni f f — 15.35 Za l jubitel je beat glasbe — 16.02 Drobne skladbe ve l ik ih mojstrov — 16.40 Počitniški cockta i l — 17.35 Glasbeni va­riete — 19.00 Novost na knjiž­n i po l i c i — 19.05 Melodi je po pošti — 20.05 Soc ia lna po l i t i ­ka — 20.15 Gocthe jcv i junak i na koncer tnem odru — 21.15 Majhen večerni koncert — 22.00 Rec i ta l v io l in is ta Dav ida Oj s t raha — 23.35 Koncer t za f lavto in orkester — 00.05 Iz slovenske poezije

S R E D A — 18. j u n i j a

8.08 Glasbena mat ine ja z del i jugos lovanskih skladate­ljev — 9.05 Pisan svet prav l j i c in zgodb — 9.20 Z ma jhn imi ansambl i zabavne glasbe — 9.45 Počitniški pozdrav i — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje go­ste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Dva od l omka iz ope­re Sunčanica — 12.30 Kmet i j ­sk i nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncer t za odd ih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo — 15.20 Glas­beni intermezzo — 15.40 K o n -certantna glasba za k lav i r in orkester — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 M lad ina sebi in

vam — 18.00 Ak tua lnos t i do­ma in po svetu — 18.15 So l i ­stična glasba Chop ina — 18.45 K u l t u r n i globus — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Glas­bene razglednice z ansam­b lom B o r i s a Kovačiča — 20.00 Koncer t opernih arij — 21.00 Moza ik zabavnih melodi j — 22.15 Iz fesMvalov jazza — 23.05 L i t e ra rn i nok turno — 23.15 Lahko noč z v e l i k im i or­kestr i zabavne glasbe

Drug i p rog ram

14.05 Popotovanje s popev­k a m i — 15.00 Z ansambl i Privška, Kampiča in Les jaka

M e r c a t o r — 15.35 Za pri jetno razpolo­ženje — 16.02 Slovenske po­pevke — 16.40 Počitniški cock­ta i l — 1735 Glasbeni var i­ete — 19.00 O av tomob i l i zmu — 19.10 Od tu i n tam z maj­hn im i ansambl i zabavne glas­be — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Rad i j ska k ino­teka — 20.45 Sk ivcnske na­rodne pesmi — 21.15 Odmev i z Medi terana — 22.00 Razgle­d i po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije

ČETRTEK — 19. jun i j a

8.08 Glasbena mat ine ja z lahko koncer tno glasbo — 9.05 Počitniško potovanje od strani do s t ran i — 920 Iz za­kladnice resne glasbe — 10.15 P r i vas doma — 12.10 Iz naše glasbene preteklost i — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Pesmi in plesi jugos lovanskih narodov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 M l a d i n a poje — 14.20 Operetne melodi je — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Noč na K l e k u iz opere Mefistofeles — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov s im­fonični koncert — 18.00 Ak tu ­alnost i doma in po svetu — IS.15 Tur i z em in glasba — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Minute s pevcem N i ­nom Robičem — 20.00 četrt­kov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Od Ibsena do Ioncsca —- -1.40 Glasbeni nok turno — 22.15 M e d del i sodobnih čeških skladatel jev — 23.00 V gosteh p r i tu j i h rad i j sk ih posta jah — 23.30 Z jugos lovansk imi pevci zabav­ne glasbe

Drug i p rog ram

14.05 V vedrem r i t m u z ve­l i k i m i p lesn imi o rkes t r i — 15.00 I tal i janske popevke — 15.35 Z a l jubitel je beat glas­be — 16.02 Jack Dieval z veli­k i m orkes t rom — 16.40 Počit­niški cockta i l — 17.35 Glasbe­n i variete — 19.00 F i l m s k i vr­t i l jak — 19.05 Melodi je po po­šti — 20.05 Naš interv ju — 20.30 Naši znanstveniki pred m ik ro f onom — 20.45 Iz B a ­chovega orgelskega opusa — 21.15 Koncer tantn i intermez­zo — 21.50 Salon komornega jazza — 22.20 Romeo in J u l i j a — dramatična s imfoni ja — 00.05 Iz slovenske poezije

P E T E K — 20. jun i j a

8.08 Operna mat ine ja — 9.05 P i o n i r s k i tednik — 9.35 M o r d a vam bo všeč — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Tur i ­stični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Igrajo v i r tuoz i — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Cez pol ja in potoke — 13.30 Pr i ­poročajo vam — 14.05 L a h k a glasba za razvedr i lo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravl jajo — 15.40 Popol­dansk i d ivert imento — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 člo­vek in zdravje — 17.15 K o n ­cert po željah poslušalcev — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgle­d i po zabavni glasbi — 18.50 N a mednarodnih križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 M inute z ansamb lom Lojzeta S l aka — 20.00 K o n ­cert zbora R T V Zagreb — 20.30 Dob imo se ob isti u r i

— 21.15 Oddaja o mor ju :n pomorščakih — 22.15 Razpo­loženjska glasba z vol i k. m i orkest r i — 23.05 L i t e r a rn i nok turno — 23.15 Zaplešite z nami

Drug i p rogram

14.05 Zvočna paleta r i tmov i n zabavnih melodi j — 15.00 Vesela godala — 15.35 Od po­pevke do popevke — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Po­čitniški kažipot — 19.15 Za vsakogar nekaj — 20.05 Rad i j ­ska igra — 21.15 Por t re t i oper­n i h sol istov — 22.00 K o l n s k i glasbeni dogodki — 23.45 Koncer t za čembalo in pet i n ­strumentov — 00.05 Iz sloven­ske poezije

Izdaja in t iska ČP »Go­renjsk i tisk« K r a n j , Ko ­roška cesta 8. — Naslov uredništva i n uprave l i s ta : K r a n j , T r g revoluci je 1 (stavba občinske skupšči­ne) — Tek. račun p r i S D K v K r a n j u 515 1-135. — Te­le foni : redakc i ja 21-833 21-860; uprava l i s ta , ma-looglasna i n naročniška služba 22-152 — Naročni­na : letna 32, pol letna 16 N d in , cena za eno številko 0,50 N d i n . M a l i oglasi : beseda 1 N d in , naročniki imajo 10 % popusta . Ne­plačanih oglasov ne ob­jav l jamo.

15.25 Slovenska popevka 69 ( R T V Zagreb) - 17.45 Po do­mače z ansamblom M a k s a K u m r a ( R T V Ljub l jana ) — 18.15 T o m Sawyer — I. del ( R T V Zagreb) — 19.15 Jugo­s lovanska revo luc i ja , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 N i t i našega življenja, 22.00 Rezerv irano za smeh, 22.20 Maščevalci — se­r i j sk i f i lm , 23.10 T V kažipot, 23.30 Poročila ( R T V Ljub l ja ­na)

D r u g i spored: 17.25 Poročula, 17.30 K r o n i ­

k a ( R T V Zagreb) — 17.45 Na­r o d n a glasba ( R T V Beograd) — 18.15 M l a d i n s k a igra ( R T V Zagreb) — 19,15 Jugoslovan­s k a revo luc i ja ( R T V B e o grad) — 19.45 T V prospekt , 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 20.30 Spored i ta l i jan­ske T V

N E D E L J A — 15. jun i j a

9.10 K m e t i j s k a oddaja v madžarščini ( R T V Beograd) — 9.25 Pet minut po doma­če, 9.35 K m e t i j s k i razgledi ( R T V L jubl jana) — 10.00 K m e t i j s k a oddaja ( R T V Za­greb) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Kmečka ohcet — posnetek, 11.25 Otroška mat ine ja , 11.50 T V kažipot, 12.05 Nogomet B ra z i l i j a : A n ­gl i ja , 13.30 Ko l esa rska d i r k a Alpe Ad r i a , 13.45 Nogomet Zagreb : Sarajevo, 15.30 ša­hovsk i komentar ( R T V Za­greb) — 16.00 Prenos športne­ga dogodka, 18.00 M e d jastre­b i — nemško-jugoslovanski f i l m , 19.45 Cikcrjk ( R T V L ju ­bl jana) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) —21.20 Video-fon ( R T V Zagreb) — 21.35 Športni pregled ( JRT ) — 22.05 T V dnevnik ( R T V Beo­grad)

Drug i spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­

greb) — 20.30 Spored i ta l i jan­ske T V

P O N E D E L J E K — 16. j un i j a

17.15 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.30 V id ­mar jev šahovski memor ia l — komentar , 17.45 T i k t ak , 18.00 Po S loveni j i , 18.25 S a m o upravna delitev dela ( R T V Ljub l jana ) — 18.50 Človek ne jez i se — zabavna oddaja ( R T V Zagreb) — 19.20 L judje in pok l i c i , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Maes t rova smrt — dramr., 22.00 Glasbena oddaja, 22.30 Poročila, 22.35 E n francais ( R T V L jubl jana )

D rug i spored : 17.30 T V zaslon ( R T V Sa­

rajevo) — 17.45 Odda ja za otroke, 18.00 M a l i svet, 18.20 Znanost in m i , 18.50 Človek ne jezi se ( R T V Zagreb) r -

19.20 T V poŠta ( R T V B e > grad) — 19.45 T V prospekt ( R T V Zagreb) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 20.30 Spored i ta l i janske T V

T O R E K — 17. jun i j a

17.50 R i sanka ( R T V L jub­l jana) — 18.00 Odda ja za otroke ( R T V Zagreb) — 18.20 Obrežje, 18.40 To rkov večer, 19.05 Od zore do m r a k a , 19.35 T V in terv ju s s l i ka r j em H a n ­som Har tungom, 19.50 C ik ­cak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ne dot ika j se de­nar ja — francosk i f i lm , 22.05 Ples skoz i svet, 22.30 Poročila ( R T V L jubl jana)

D r u g i spored: 17.25 Poročila, 17.30 K r o n i ­

k a ( R T V Zagreb) —17.45 R i ­sanka ( R T V Beograd) — 18.00 Oddaja za otroke , 18.20 Tele-sport ( R T V Zagreb) — 19.00 Na rodna glasba, 19.15 O d zo­re do m r a k a ( R T V Beograd) — 19.45 Propagandna odda ja ( R T V Sarajevo) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 20.30 Spored i ta l i janske T V

S R E D A — 18. j un i j a

17.15 Madžarski T V pre­gled ( R T V Beograd) — 17.45 Dvajset s lavn ih ( R T V Za­greb) — 18.30 Em francais , 18.45 V e l i k a pustolovščina — ser i j sk i f i lm , 19.25 O mater i ­a lnem položaju s lovensk ih študentov ( R T V L jub l jana ) — 19.45 T V prospekt ( R T V Zagreb) — 20.00 T V dnevnik , 20.30 3-2-1, 20.35 Francoske kra l j i ce — T V d r a m a , 21.05 Obiščite z n a m i M i i n c h e n , 22.00 Dokumen ta rn i f i lm , 22.30 Poročila ( R T V L jub l ja ­na)

Drug i spored: 17.25 Poročila, 17.30 K r o n i ­

ka , 17.45 20 s lavnih ( R T V Za­greb) — 18.30 Svet div j ine, 19.00 Enc ik l oped i j a , 19.15 J u ­goslovanska revoluci ja ( R T V Beograd) — 19.45 T V pro­spekt, 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 20.30 Spored i ta l i ­janske T V

ČETRTEK — 19. j un i j a

17.45 T ik t ak , 18.10 R i s a n k a , 18.15 Po Sloveni j i , 18.45 F i l m ­ski spored, 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Tat jana — iz c i k l a M a l i ogla­s i , 21.20 K u l t u r n e diagonale, 22.05 V idmar j ev šahovski me­mor ia l , 22.20 Wojeck — f i lm , 23.10 Poročila ( R T V L jub l ja ­na)

D rug i spored: 17.30 K r o n i k a ( R T V Za­

greb) — 17.45 Oddaja za otro­ke, 18.15 N a r o d n a glasba ( R T V Sarajevo) — 18.45 F i l m s k i omnibus ( R T V Beo­grad) — 19.45 T V prospekt , 20.00 T V dnevnik ( R T V Z a r greb) — 20.30 Spored i ta l i jan­ske T V

P E T E K — 20. jun i j a

17.15 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.50 Ne­navadne dogodivščine M a r k a Piegusa, 18.15 Pad l im , Be l a K r a j ima — m l a d i n s k i kon­cert, 19.00 K a m in k a k o inve­

s t i ra t i , 19.45 Pet minut za boljši jez ik , 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Jajce in jaz — ameriški f i lm , 22.15 Koračnice i n po­pevke — lL. del , 23.20 Poroči­la ( R T V L jubl jana )

D r u g i spored: 1725 Poročila, 17.30 K r o n i ­

k a ( R T V Zagreb) — 17.45 Od­daja za otroke ( R T V Skopje ) — 18.15 M l a d i n s k i koncert ( R T V L jubl jana ) — 19.00 K u l ­tura danes ( R T V Beograd) — 1950 T V prospekt , 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 20.30 Spored i ta l i janske T V

Kino

K r a n j C E N T E R 14 j u n i j a franc. barv. f i lm

V E L I K I M A N E V R I ob 16. im 20. u r i , framc. - i t a l i j . barv. C S fiLm J O H N N Y B A N C O ob 18. u r i , premiera angl. barv. f i lma S M R T V O C E H ob 22. ur i

15. juni ja amer. barv. C S f i lm V E L I K I M A N E V R I ob 15. u r i , angl. barv. f i lm SA­M O D V A K R A T ŽIVIMO ob 17. in 19. u r i , p remiera amer. barv. C S f i lma S O S - Z A K O -N O L O M ob 21. u r i

16. j u n i j a angl. barv. f i lm S M R T V O C E H ob 16., 18. in 20. u r i

17. juni ja amer. barv. C S f i lm SOS • Z A K O N O L O M ob 16. im 20. u r i , angl. barv. f i lm S M R T V O C E H ob 18. u r i

K r a n j STORžIC 14. juni ja i ta l i j . barv. C S

f i l m D R U G A S T R A N Z A K O ­N A ob 16. in 18. u r i , franc. -itaJij . barv . C S f i lm J O H N N Y B A N C O ob 20. u r i

15. j un i j a i ta l i j . barv. f i lm f i l m D R U G A S T R A N Z A K O ­N A ob 14. in 18. u r i , franc. -ital i j barv. C S f i lm J O H N N Y B A N C O ob 16. u r i , ang! barv. f i lm S M R T V O C E H ob 20. u r i

16. j u n i j a angl. barv. f i l m S A M O D V A K R A T ŽIVIMO ob 16. in 18. u r i , amer. barv . C S f i lm SOS - Z A K O N O L O M ob 20. u r i

17. j un i j a i ta l i j . barv. C S f i lm ŠEJKOV S I N ob 16., 18. in 20. u r i

Cerk l j e K R V A V E C 15. j um i j a amer. barv. C S

f i lm B A N D I T I A R I Z O N E ob 17. in 19.30.

Tržič 14. jun i j a amer. f i lm F R A N -

K E N S T E I N O V S I N ob 16. i n 20. u r i , amer. barv. C S f i lm O S E D L A J V E T E R ob 18. u r i

15. jun i j a amer. f i lm F R A N -K E N S T E I N O V S I N ob 10. u r i , amer. barv. C S f i l m O S E D L A J V E T E R ob 16., 18. i n 20. u r i

¥

K a m n i k D O M 16. jun i ja franc. barv. f i lm

V E L I K I M A N E V R I ob 18. i n 20. u r i

17. j un i j a franc. barv. f i lm V E L I K I M A N E V R I ob 18. in 20. u r i

K a m n i k D U P L I C A 14. juinija amer. barv. f i lm

O G N J E N A K A R A V A N A ob 20. u r i

15. j u n i j a amer. barv. f i lm O G N J E N A K A R A V A N A ob 15., 17. in 19. u r i

škofja L o k a S O R A 14. j un i j a dansk i barv. f i lm

O D K R I T J E L J U B E Z N I ob 18. in 20. u r i

15. jun i j a dansk i barv. f i l m O D K R I T J E L J U B E Z N I ob 17. i n 20. u r i

16. jun i j a dansk i barv. f i lm O D K R I T J E L J U B E Z N I ob 19. u r i

17. j un i j a slov. barv. f i lm S E D M I N A ob 20. u r i

Jesenice R A D I O 14.—15. jun i j a mehiški barv .

C S f i lm V E L I K I U P O R 16. juni ja i ta l i j . barv. CS

f i lm ZA P E S T D O L A R J E V 17. jumija amer. barv . C S

f i lm V E L I K I M A C L I N T O C K

Jesenice PLAVŽ 14.—15. j un i j a amer. barv. |

C S f i lm V E L I K I M A C L I N - j TOČK

16.—17. jun i j a mehiški barv. i C S f i lm V E L I K I U P O R

Loterija POROČILO O ŽREBANJU

SREČK 24. K O L A Srečke s so zadele končnicami dobi tek

N d i n 50 20

33130 500 52940 500

321330 10.000 975060 50.000

441 50 4681 200 8431 200

580051 10.000 62 10

2932 200 873662 10.010

73 10 28463 500 51593 500

4 4 49654 504

089184 10.004 272244 10.004

05 10 3255 200

93605 1.010 26 20

3166 200 83706 2.000 91996 500

363056 100.000 682096 10.000

97 30 057 100

02807 1.000 50737 1.000

574387 10.000 8 4

28288 504 59108 504 75988 504

603748 10.004 59 10

19849 2.000 20279 500

281059 10.010 766199 10.000

Žirovnica 15. juni ja franc. barv. BB°

O B R E K O V A N J E

Dovje-Mojstrana 14. j un i j a f ranc barv. film

O B R E K O V A N J E w

15. j un i j a franc. barv. Vv f i lm O S A M L J E N A VOLČIČA

K r a n j s k a gora 14. j un i j a amer. barv. &

f i lm V E R A C R U S 15. j un i j a f ranc. barv.

U S O D E N P L E N

Radov l j i ca 14. jun i ja angl . barv. f i l f

M I S T E R 1 0 % ob 18- » J špan. barv. f i lm L O S TARA*" T O S ob 20. u r i

15. j u n i j a špan. barv. f ' 1 ? L O S T A R A N T O S ob 16. J jJJ angl. barv . f i lm M l S T t * 10 % ob 18 i n 20. u r i

B l e d 13. juni ja amer. barv. fj'1?

S K R I V N O S T S T A R E G A M u

N A ob 18. in 20.30. 14. j u n i j a amer. barv. f'''1?

S K R I V N O S T S T A R E G A M u

N A ob 18. in 20.30. ^ 15. juni ja amer. barv.

S K R I V N O S T S T A R E G A MI­N A ob 10., 15., 18. in 2 0- 3 0

f . | [ 1 1

16. juni ja japon. barv. >' V E L I K I Z I D ob 18. in 20.3"-

Prodam Prodam dobro o h r a A ) ^

ročno motorno K O S I L N ^ B C S ter vprežno K O S l * ^ CO K r u p p . Naslov v o g j , nem odde lku Jesenice in 78 n)u fV ki

Dam v najem T R A V N I H ima približno 8000 kg S Poz i rno 10, Potočnik To" 1

Selca nad Škofjo Loko J g

Prodam L E S za pufl«' iL rovce in L A T E . Kadivec, čur 91 f v 3 i -

P rodam rabl jeno P° Mo no M I Z O , K O M O D O , ^ okrog lo miz ico, dva S* oJ ter nov P L E T I L N I S i * , regina. Naslov v 0^2$^ odde lku J^o-

Prodam P S E mladiče, ^ krvn i ovčar. K o l man ka , Gregorčičeva n. b*» yffi

Prndaru 10 m^ suhih kov in P L O H O V . N a s i p i oglasnem odde lku pSll

P rodam 8 tednov s t a 5 ek r i c 3

jazbečarje. K r a n j , * ° <j/t0

Prodam športni U l ; rjev3 VOZIČEK. K r a n j , T a v c a 1 ^ 7, Florjančič urifl)^

P r o d a m tobro 0 V/0#' i ta l i janski

OTROŠKI v T jA

C E K , KAVČ, dva FO* 2, in M I Z O . Oblak, 9u$* ^ Sfcrfja L o k a . . . SČ;

P rodam 1 ha stojećeg" y* NA. Šenčur 1 Prodam nov ŠOTOR 2 4 ft oseb. B iz jak , Kok rSk i K r a n j c R ^

Prodam gnoj nično ž 3i>n'' K O in S O D z vozom. ^1

Prodam K R A V O 0 2 #

mlekar ico . Šenčur 2J*ptfM° P r o d a m dolgo ^•.^.&1]^<

K A D iz c inkove ^zL^i dobro ohranjeno. J e iW Tomšičeva 38, Kran.i

Nagrobne spomenike pc i zb i r i i n naročilu iz naj­boljših marmor jev ter vsa kamnoseška dela opravl ja B O R I S UDOVČ kamno-seštvo N a k l o telefon 21-05*

2915 S N O P O V E Z A L K O

Prodam K R A V O , dobro ? * * a r i c o . K l e ind ins t , Go r i c a

Pn Radov l j i c i 2910

. p r o d a m S T O J A L O za cir-g j a r in Z A J C N I C E . K r a n j , J e z c r s k a c. 42 a 2911

S P A T 6 " 1 P r o d a r n zakonsko oKl ' s a r n s k o spalnico, s£ l azinjene S T O L E in kuh in j -j : ? M IZO . Vprašati ponede-£ * .m torek, K r a n j , Part i ­j s k a 6 2912

Prodam ŠOTOR za 3 ose-* prebačevo 51, K r a n j 2913

n o v r ° d a m P R A Š I Č K E . 6 t c d -r « - . ? t a r e - Pšenična po l i ca 11,

e r k l J e 2914

in^I^ 3 1 1 1 bivalni stroj bagat, ž ;V> in otroško K O L O . P i 2 0 ^ . Preddvor 35 ( Prodam

W c o s k o > i n S L A M O R E Z -32 rT S P u h a l n i k o m . Pšata

' u ° l Pr i L jub l j an i 2877 ^ 'odam K O Z O z l ansk im fiik , c e r n - Mediževec, Osoj-

* l> Železniki 2916 fi rodam borove P L O H E . —

° 2b o v k 3, K r a n j 2917

M i r i ? Poceni p r odam SPAL -in dvodelno O M A R O .

^. J cn e c , Mencingar jeva št. 5

p r a " J 2918 Žen«u e n ' P r odam dva stara , ] r ^ k a K O L E S A ter P E C na Z u ' P r imerna za delavnico.

p a n . Prešernova 15, K r a n j PR 2919

Puš|S D . A M S T O J E Č E S E N O . Poc • ' S k o f J a L o k a 2 9 2 0

C J K M A 1 ^ p rodam 4 nova b a lkn , 1 2 0 k r a t , 8 0> d v e z

80 krV, m i v r a t i - 6 o k e n

120 v c m i n d v a 1 2 0 k r a t

K r a n j , L ikozar jeva 1

Pr 2 9 2 1

LO ° ^ a r n V i d l j i v o P A R C E -S t r u y o l m e r n o z a dvojček v

Struževo Ug 2 9 2 2

^ r n n , w ° . P r o d a m ročno m o-Št. 6°. ^ S I L N I C O . Zg. B r n i k

P,- 2 9 2 3

p r ' M ? , ? , . d °brcga K O N J A ^ r t e l j n u . Cerk l j e 10

2924

KMETIJSKO ŽIVILSKI

KOMBINAT L, KRANJ — ( ^ D I Š C E K R A N J

l b l V Ž ) Beksel )

°bvešč->

da ja l ce , da prodaja

d v o v r s t n i ? r »n i ln i ^ m e n

Prodam zazidl j ivo P A R C E -lo v bližini K r a n j a , voda v bližini, e l ek t r ika na parce l i . S t rah in j 33, N a k l o 2925

OJAČEVALEC b inson , H i -F i , 50W, za orgle al i k i ta ro , kompleten, brezhiben, nov, p rodam. Večna pot 15, L jub­l jana 2926

Ugodno p rodam STRUŽNI­CO, 500 m m stružne dolžine. Ponudbe pos lat i pod 350.000 S d in 2927

Ugodno p rodam zazidl j ivo P A R C E L O poleg avtobusne postaje. Nas lov v oglasnem odde lku 2969

P r o d a m nov P U H A L N I K za seno. Cemažar, Lenar t 8, Se lca 2970

Motorna vozila Prodam Z A S T A V A 750, let­

n i k 1966. Pšenična po l i ca 9, Cerk l j e 2928

P r o d a m P R I K O L I C O za osebni avto. Nas lov v oglas­nem odde lku 2929

M O T O R puch 175 cem v odličnem stanju p rodam. — Ogled od 15. ure dalje. Prevc — Selca 73 nad šk. Loko 2930

P rodam M O T O R tomos ko­l i b r i T-12 v dobrem stanju i n 200 kg drobnega k rompi r ­j a . Pap i rn i ca 8, škofja L o k a

2892 P rodam M O T O R , novo JA­

V O , 90 cem i n dobro ohra­njeno P R I M O . Men jam tud i za moped. Može, Tr i g lavska št. 5, B l ed 2931

Ugodno p rodam F I A T 850 zaradi odhoda k vo jakom. — Naslov v oglas, odde lku 2932

SPAČEK, letnik 1966, ugod­no naprodaj . Naslov v oglas­nem odde lku 2933

P rodam M O T O R puch 175 cem, dobro ohranjen. Potoč­n ik Matevž, Lenart 17, Selca nad škofjo L o k o 2934

P rodam dva motorna K O ­L E S A znamke java 175 cem, letnik 1960, dobro ohranjen, in 1967 skoraj nov. — Ogled vsak dan. Odar Jože, B o h . Be la 9 2935

Ugodno prodam F I A T 750, letnik 1963. G r a d 41, Cerk l j e

2936 P rodam ŠKODO MB-1000,

letnik 1967. K r a n j , Jezerska cesta 122 2937

Prodam F I A T 750, letnik 1962 za 6000 N d in . Pres t r l Janez, L jubno 67, Podnart

2971 P r o d a m osebni avto D K W

F-12. B r i t o f 91, K r a n j 2972

Kupim

K u p i m K O N J A , zelo lahke­ga, vajenega vožnje in paše. K u h a r , Nov i trg 43/a, K a m ­n ik 2940

K u p i m zaz id l j ivo P A R C E ­L O v oko l i c i K r a n j a . Nas lov v oglasnem odde lku 2941

Avstroogrske S R E B R N I ­K E k u p i m . Pišite: na og­lasni odd. K r a n j »NUMIZ­MAT IK « 2942

K u p i m S K O B E L J N I K (o-belponk) v dobrem s t a n j u . — Nas lov v oglasnem odd . 2938

K u p i m salonit PLOŠČE za kozolec. K o k r i c a 24, K r a n j

2939

Ostalo -Izdelujem električne va­

r i lne T R A N S F O R M A T O R ­J E U2 K O N S T A N T N O , k i je najvažnejše p r i var­jen ju. P R E I Z K U S I T E IZ. V A J A N J A . Lužar, Domža­le, telefon 72-075. De lam po naročilu.

R O L E T E L E S E N E , PLA­STIČNE, ŽALUZIJE naročite zas topniku špilerju, Radov­l j i ca , G r a d n i k o v a 9. Pišite, p r i d em na dom. 2601

ČEBELARSKA DRUŽINA B E S N I C A vab i vse čebelarje, s impat izer je čebelarjev ter pri jatel je, da se udeležijo če­belarskega srečanja v nede­l jo, 15. jun i j a , ob 14. u r i v gost i lni v Nemi l j ah ob p r i l i k i S L A V J A najstarejšega čebe­lar ja Petriča ob njegovi 90-l c tn i c i življenja. S čebelar­s k i m pozdravom »NAJ M E ­DI« . Odbor 2944

T A P E T E . T A P I S O N E PO­L A G A M . K r a n j , telefon 22-630

2973

Zaposlitve Iščem STREŽNICO k ne­

pokretn i ženi, l ahko upoko­jenka. Dam hrano in s t a n o vanje. Ostalo po dogovoru. B a h t l Pavel , Sp . Otok 23 p r i Podv inu . 2945

M I Z A R S K E G A P O M O C N I -. K A za furn i rana dela sprej­

mem takoj Polak J u r i j , m i ­zar. D ru l o vka 8, K r a n j 2946

: Spre jmem vajenca za ce-I mentarsko obrt . B a r b o Franc

Va lburga 45, Smledn ik 2947 Iščem zaposlitev v gospo­

d in js tvu . Ponudbe pos lat i pod »rada kuham« 2949

Gostišče na Goren jskem sprejme v stalno delovno razmerje D E K L E , k i je že delalo, a l i pa ima veselje do gostinjskega pok l i ca . Ponudbe pos lat i pod »Plača zelo lepa«

2950

Ž e n i t v e Vdovec, star 42 let, kva l i f i .

c i r an z idar , išče ženo, s taro od 35—40 let s stanovanjem. Ponudbe pos la t i p od »zidar«

2948

Stanovanja

O d d a m P R O S T O R 40 m\ pr imeren za skladišče v sre­dišču K r a n j a . K r a n j Krožna ul i ca l/a 2952

K u p i m enosobno stanova­nje v K r a n j u a l i oko l i c i . Za-

| želeno malo vr ta . Nas lov v oglasnem odde lku 2953

Dve D E K L E T I iščeta S O B O v K r a n j u . Ponudbe pos la t i poa »opremljena« 2954

P r o d a m po l HIŠE z loka­l om, v r t om in GARAŽO v bližini Tržiča. Ponudbe posla­t i pod »7.5 M« ' 2955

Poceni p r odam staro H I ­ŠO v St. Osel ic i v Po l j ansk i do l in i . Nas lov v oglasnem odde lku 2956

P r o d a m vsel j ivo enosobno S T A N O V A N J E na podstreš­j u v K r a n j u . Ponudbe posla­ti pod »vrt« 2957

M l a d a zakonca z en im o t r okom iščeta S O B O in k u ­hinjo v K r a n j u a l i bližnji oko l i c i . Pomagam tud i v g o spodinjstvu. Nas lov v oglas, nem odde lku 2958 pr imerno tud i za gosti lno v

P r ouam HIŠO z v r t om , pr imerna tudi za gostinstvo v oko l i c i B leda . Naslov v oglas­nem odde lku 2959

P rodam takoj vsel j ivo H I ­ŠO. Juvanovič S lavko, L jub­no 15, Podnar t 2960

S K R O M N O S O B I C O zmož­nostjo kuhan ja iščeta m lada zakonca za 6 mesecev. K r a n j al i oko l ica . Poizve se: kozme­t ika »CVETA« K r a n j , na Ska­l i 6 2961

Trosobno komfor tno s t a n o vanje v Sečovljah p r i P o r t o ro/u zamenjam za dvosobno komofor tno v Radov l j i c i , na Jesenicah a l i oko l i c i . Nas lov v oglasnem odde lku 2962

P rodam dvosobno komfort­no S T A N O V A N J E v sto lp i ­ču. K r a n j , M . Pi jade 6 ( U D I R )

2889

K o m f o r t n o dvosoobno STA­N O V A N J E s cent ra ln im ogrevanjem v Ce l ju zame­n jam za K r a n j a l i L jub l j ano Ponudbe pos lat i pod .azajoae-,. njava« 2951

Prireditve G O S T I L N A ALEš na Bregu

pr i re ja v nedeljo popoldan V R T N O Z A B A V O . Vab l j en i ! V p r imeru slabega vremena bo naslednjo nedeljo 2963

Gostišče p r i Jančetu iz Sr . vasi p r i r ed i v soboto i n ne­del jo Z A B A V O s plesom i n kegl janjem za kaštruna. Igra t r io F renkv in t r i o F ranca Ostermana. Vab l j en i ! 2964

V nedeljo, 15. j un i j a vas vab imo na

P R O M E N A D N I K O N C E R T

pihalnega orkes t ra

S T A H L K L A N G IZ B O R O -V E L J ob 9. u r i dopoldan. Popo ldan bo v r tna zabava s p lesom in odličnimi spe-c ia l i t e tami na žaru.

Restavrac i ja D E T E L J I C A p r i Tržiču

Čestitke

Izgubljeno Naročilnica št. 765 na ime

V i d m a r Ivan, Šenčur 202, iz­dale K r . opekarne dne 7. 5. 1965 je nevel javna 2965

Najdeno Z A P E S T N O U R O (moško) dobite G R A D 5 Cerk l j e 2966*

I zgubi l sem E T U I s K L J U ­ČI na Ma i s t r o vem t rgu a l i Prešernovi u l . Najd i te l ja pro­s im , da j i h odda L M v K r a ­n ju 2967

Obvestila Pogorelo m i je vse. Neza­

varovana škoda 12.500 N d i n . P r o s i m darove v denar ju na­kazat i : Pleša J . , Zabrekve 12, pošta Selca nad šk. L o k o

2968

G O V E K A R M I R I C I iz K r a ­nja za uspešen zaključek študija .iskreno,čestitajo, K r -žišnikovi i z žirov ' 2729

C I R K 0 S

P R A G A V K R A N J U S A V S K E M L O G U

ŠE V S O B O T O : ob 16.30 i n 20. u r i

I N V N E D E L J O : ob 1630 i n 20. u r i

0 Največji češkoslovaški c i rkus P R A G A

9 C i r k u s sprejme 3000 gledalcev

9 96 zaposlenih

% 76 vozov

9 20 avtomobilov

0 s lon: , t i g r i , medvedi , pon i j i , domače i n div­je svinje in ve l iko d r u ­g ih dres i ran ih živali

N A P R O G R A M U :

— Atrakc i j e svetovnega ranga — domače i n divje svinje prvič v c i r k u s u

— 6 benga lsk ih tigrov

— Medved i k o l športniki v ide l i j i h bosie n a k o lesih in mo to r j i h (750 cem)

— S lon B I N A — sam igra na ustno har mor i lko ter pleše balet

— Ar t i s t i O R L A N D O izva jajo najdrznejše akro­batske točke

— Najnovejša dresura p o n i j c , k i jo vod i naj mlajši član c i rkusa R O E E R T O

— I N N E S A M O T O — v c?rkusu sodeluje še 40 članov: žongler j i , t r io B R F . M -L O V , ekv i l i b r i s t i , moj­s t r i na trapezu, komi ­k i , i0-e lanski orkester i n 5-elanski ansambel p r i l jub l j en ih ba ler in

Trčenje na nepreglednem ovinku Lažfe prometne nesreče O z k a in nepreg ledna ce­

sta je b i l a v z rok trčenju m e d t o v o r n i m av tomob i ­l om KR-168-26, k i ga je vozi l Jano Ulčar z B le ­da, šofer p r i G G B l e d , in o s e b n i m v o z i l o m B G -

564-85, k i ga je u p r a v l j a l Ju l i j Slabšak iz L jub l j ane . A v t o m o b i l a s ta trčila n a cest i I V . reda , n a o d s e k u med Zgorn jo Radgono i n K r m o . V o z n i k Slabšak se

Izsiljeval je prednost M i n u l o sredo, 11. j u n i j a

ob 22,05, s ta n a križišču L jub l j anske i n škofjelo­ške ceste trčila a v t o m o b i l K R 151-78, k i ga je uprav­l j a l S tan i s l av N o v a k i z Tupalič, ter m o p e d K R

52-349, čigar vo zn ik I van S i l a r z B r e g a se je ob padcu lažje r a n i l . Nesre­čo je z a k r i v i l vozn ik avto­mob i l a , izsiljujoč pred­nost. N a obeh v o z i l i h je za približno 250 n o v i h d i n škode.

17 blejskih čolnarjev kaznovanih

Občinski sodn ik za prekr­ške v Radov l j i c i je kaznova l 17 b l e j sk ih čolnarjev, k e r n a čolnih n ima jo v idno označe­n i h cen za prevoz s čolnom. Čolnarji so kaznovani vsak po 50 N d i n na podlag i zakona o ob l ikovan ju i n družbeni k o n t r o l i cen. Z a tovrs tn i pre­kršek zakon sicer predvideva znatno višjo kazen, i n sicer od 200 do 5000 N d i n (do p o l m i l i j ona S d in ) , vendar je b i ­l a zarad i posebnih oko lnost i Izrečena milejša kazen.

N a B l e d u raste število čol­narjev, k i imajo svoje čolne,

a l i pa čolnarijo s čolni last Zavoda za tur i zem B l e d . čol­n i l ahko sprejmejo 18 odras­l i h oseb, o trok pa nekaj več. Tako prav i jo čolnarji, ne vem pa, če je dovol jeno prevažati več kot 18 oseb, ka j t i tud i o t rok je oseba. Za eno uro vožnje po jezeru čolnarji pot­n i k u zaračunajo po 4 dinarje, do o toka in nazaj pa porabi jo navadno uro in po l .

Porast čolnarjev kaže, da je to v po le tn ih mesecih do­nosna obrt .

J . V .

je p r i t em huje r a n i l . M a t e r i a l n a škoda na obeh voz i l ih znaša 8000 N d i n .

Vlom v trgovino

V noči o d 10. n a 11. j u ­ni j j e b i l o v l oml j eno v samopostrežno t rgov ino živila n a cest i S tane ta Žagarja v K r a n j u . Nezna­n i s tor i l ec je prišel v po­slopje sko z i straniščno okno . M o r a l j e o d s t r a n i t i železno mrežo. Ta t je v blagajn i našel vsega 60 nov ih d i n .

Otrok padel pod avtobus

P r e t ek l i četrtek (12. 6.) dopo ldan je na S p o d n j e m t rgu v škofji L o k i avto­bus L J 326-81, k i ga je voz i l Stane Sršen iz Ži-rov, h u d o r a n i l pet le tno Tat jano Košir iz škofje Loke . O t r o k je nenadoma p r i t eke l na cesto, zade l v sred ino av tobusa i n za­rad i s u n k a pade l z desno nogo p o d zadnje ko lo . Voz i l o n i u t rpe lo nobene škode.

Zahvala Ob boleči i zgubi naše dobre žene in mame

Marije Skuber Mohoričeve mame

se zahval jujemo vsem, k i so pomagal i , darova l i cvetje in vence ter jo tako številno spremi l i na njeni zadnj i pot i . Posebno se zahval jujemo sestr i M i n k i i n dr . Žgajnerju za nego v bolezni , gospodu župniku, cerkven im pevcem i n g. Grabnar jev i za poslovi lne besede. Zahva l ju jemo se tud i ko l ek t i voma E l e k t r o i n Živila K r a n j .

žalujoči: mož M i h a , s in M i h a , hčerka Anica , sestra Me ta in drugo sorodstvo.

Jezersko, 9. 6. 1969

Zahvala Ob tragični i zgubi mojega dragega moža, bra ta , s t r i ca i n svaka

Stanislava Derniča dipl. strojnega tehn ika in vojaškega vojnega invalida v pokoju

se i skreno zahval ju jem prav vsem, k i ste ga v tako ve l i kem številu sp r em i l i na njegovi zadnj i po t i , darova l i vence in cvetje i n n a m i z r ek l i sožalje. Poseb­na zahvala d o b r i m sosedom, duhovščini in pevcem.

Radovljica, dne 4. 6. 1969 žalujoča žena Minka In drugo sorodstvo

Minulo sredo, 11. 6., zjutraj sta v vasi Rupa pn Kranju trčila avtomobila K R 129-24, Vladimir Vagaja iz Kranja, in K R 181-58, voznik Branislav švabič iz Ljubljane. Do nesreče je prišlo zaradi neprimerne hitrosti obeh vozil in zaradi ozkega cestišča. Avtomo­bila sta trčila čelno. Ranjen ni bil nihče, materialna škoda pa znaša 10.200 N din.

Istega dne ob 6.30 je na cest i I I I . reda , v vas i teče p r i škof j i L o k i , osebni a v t o m o b i l L J 804-78, kj ga je up rav l j a l Dobr i vo j Mladenovič, trčil v n a s p i " o t I

vozeče voz i lo K R 175-19. Z a v o l a n o m slednjega j 0

sedel Jože Križaj iz Reteč. Do nesreče je prišlo, ko J e

Mladenovič neprev idno preh i t eva l neko voz i lo i n zato pe l ja l po l ev i s t r an i cestišča. Lažje so se r a n i l i : nf* br ivo j Mladenovič, Peter Pejič, Vanda štiglic, A z l f

Džindžič i n I v anka Križaj. M a t e r i a l n a škoda zna^ a

10.000 N d i n . Na cesti JLA v Kranju je v sredo, 11. junija, P*

poldne voznica osebnega avtomobila L J 821-35 L ju j*' mila Bogataj iz Ljubljane pri dohitevanju kolesarja Milana Sekneta iz Vogelj, ki je vozil po skrajnem d e S* nem robu cestišča, zapeljala preveč v desno in S a

zbila po tleh. Ob padcu se je Sekne lažje ranil. Ma t e* rialna škoda znaša 120 N din.

Zahvala

Ob prerani izgubi moje žene

Angele Knafelj se iskreno zahval jujem vsem, k i ste j o spremi l i na njeni zadnj i pot i . Posebno zahvalo sem dolžan so­sedom posebno Smole jev im, prav tako tud i vozni­k o m avtomobi lov za dobro izvedbo prevoza.

žalujoči mož F ranc

Jesenice, dne 9. 6. 1969

Po dolgi i n mučni bolezni nas je zapust i l nas dragi mož, oče, brat in str ic

Jože Pavlic t ka l sk i mojster v poko ju

Pogreb dragega p o k o j n i k a bo v soboto, dne 14. 6. 1969, ob 15.15 izpred hiše žalosti Gorenjesavska c. 47 na k ran j sko pokopališče.

žalujoči: žena Ivana, s in M a r j a n z dru­žino, brat Gabr i e l , sestr i Ančka & M a r i j a z družinami.

K r a n j , Podnar t , O H I O , 12. 6. 1969

Zahvala Ob prezgodnj i s m r t i našega dragega moža, s u i a

i n bra ta

Alojza Jakominija se zahval jujemo vsem, k i so ga spremi l i na n j e g 0 ^ zadnj i po t i . Posebna zahvala vsem sodelavceni tovarne E L A N , članom gasilskega društva iz B e g " 1

ter pevoem.

žalujoči: starši, brat i n sestre z družinami

VerČič, Gradnikova 9, Kranj

S O B O T A — 14. J U N I J A I%9 GLAS * 31. STRAN

Pogovor tedna

Tanja Strel

Drugo leto

prve? ženska košarka v Škof.ji L o k i je v nekaj let ih nare­

dila vel ik korak napre j . Ve l i ko zaslug za to ima tudi iPđfci k i j o največkrat na prtljažniku njenega ponvja ^Premija oranžna žoga kot njen s imbo l . Tanja St re l Je to in prav pr i je tno naključje je, da je najboljša »kofjeloška košarkarska s t re lka , najboljša s t re lka na Mnogih tu rn i r j i h , b i l a pa jc p red lansk im tud i najboljša Strelka gorenjske košarkarske lige Sedaj igra v ek ip i Kro ja že drugo leto v republiški l ig i in je stalna igra lka Prve petorke, k i največkrat igra vso tekmo in daje od ^ h e vse moči, da b i loška ženska košarka čim častneje j^stopala mesto na sotočju dveh Sor . Nekaj n jenih °dgovorov na prav to l iko vprašanj bo to mlado šport­n o iz škofje Loke še bol j predstav i lo vsem prijate-W « košarke.

• Tvo ja prva srečanje s koši? »Začela sem pred let i v osnovni šoli škofja L o k a i n

nato i g r a i a v ek ip i M l a d i r od v gorenjski ligi.« • Ka j pa razvo jna pot in uspehi? »Oboje je povezano z uspehi K r o j a , predvsem na re­

publiških m l a d i n s k i h prvenstv ih . P r ed t remi let i smo i , e v M a r i b o r u osme, p red lansk im v škofji L o k i pete,

a , * i so nas v predtekmovanju ustavi le poznejše prva-n J e Jeseničanke, letos pa smo v M a r i b o r u bi le druge enakim številom točk kot prvakinje.« • Se zato rada spominjaš letošnjega Mar ibo ra?

. *To i m a m sicer za največji uspeh, vendar men im , a J * b i l turn i r za nas mlade igra lke prenaporen. Od i -**'e smo namreč kar štiri tekme na vročem soncu d o P o l d a n s k e m času.«

Tvoje sposobnost i opažajo tudi vodje drug ih ekip; J če b i te vab i l i , da b i spremeni la okol je? »Letos ne, za pozneje pa še ne vem.« • Dokle j boš igra ia košarko? »Dokler b o m za to sposobna.« ^ Ka j b i loški ek ip i prineslo še večje uspehe?

kan .1 tr i je t reningi tedensko i n pr idobi tev mladega d r a iz osnovne šole.«

stvuf> ^ a t c r o mesto boste zasedle v letošnjem prven-

b U a n i e t r t 0 U l i P C t ° ° d , o č i ! a b o t e k m a z I I i r i j o v L J u " d j n

a . n ' a Stre l bo še dve let i igra la na republiških mla-ma t P r v e n s t v i h . še dve let i je čas za Tanjo , da p o jvH 3 osvoj i t i m lad insko prvenstvo S R S za loško ekipo.

lovor iko vs i želimo loškim košarkaricam v pr ihod­i h dveh let ih.

Občinsko prvenstvo osnovnih šol v rokometu

OŠ Luci ga n Seljak dvakra i prva

t e l ^ dnevi jc b i lo končano r j > k 0 l l

V a n J e v obeh p i o n i r s k i h Rttji P

n i h U * a h občine li p r : , p r vo mesto so osvojt-

W ° i i i r k 1 ( K n i r j i h k a k o r t u d i P " J^Pke3 učenci o z i roma ^ 'Jak • ° s n o v n c § o l e L u c i j a n

išča. Lep uspeh

**re«Jdv e g I i t u d i P ' 0 " ' 1 - ' ' i z

fci m e ^ r a ' s a ' s o osvo j i l i d ru-i t r ^ i 0 , e °Prav so vse tek-^ral, v g Q s t e h

U s t v i c e :

u J i o n J r j i -

S e'Jak 10 8 1 1 101:59 17

OŠ Preddvor 1« 6 3 1 93:63 IS OŠ S. Jenko 10 6 0 4 92:76 12 OŠ F. Prešeren M 3 2 5 76:66 K OŠ Šenčur lo 2 2 6 78:106 6 OŠ Predoslje 10 1 0 9 37:92 2

pionirke -Oš L. Seljak 4 S 1 0 53:25 7 Oš Predoslje 4 1 1 2 36:34 3 OŠ F. Prešeren 4 l 0 3 22:52 2

Pokalne nogometne tekme na Gorenjskem

Zmaga Jesenic v Stražišču V nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje za nogometni pokal

Gorenjske. Najpomembnejšo zmago so dosegli nogometaši z Jesenic, ki so premagali Kranj v Stražišču. Kranjčani so vodili v prvem polčasu s 3:0, ob koncu pa so zgubili s 3:6.

Rezultati: Triglav : L T H -3:0 (3:0), Kranj : Jesenice 3:6 (3:0), Naklo : Lesce 3:4 (2:2, 2:0).

V polfinalu se bodo jutri pomerili: Lesce : Podbrezje, Tri­glav : Jesenice.

P. Didič

Končano je tekmovanje v II. gorenjski rokometni l igi

Sava prvak Preteklo nedeljo je bilo končano tekmovanje v II. razredu gorenjske rokometne lige. V ligi je nastopalo 10 ekip. V glav­nem so te ekipe sestavljene lz mladih igralcev, ki si v tem tekmovanju nabirajo znanje in izkušnje za tekmovanja v I. razredu gorenjske in conske rokometne lige.

Prvo mesto je osvo j i la rokometna ek ipa tovarne Sava. V ek ip i igra nekaj starejših rokometašev ( P i r ih , Zorman ) . Po nekaj letnem premoru so tako v Sav i spet uspel i ustvar i t i dokaj kval i te tno ek ipo, k i se bo v naslednj i sezoni skupaj z ek ipo Besnice enakovredno bor i l a s člani I. gorenjske r o k o metne lige za gorenjskega prvaka .

Od ostal ih ek ip so največ znanja pr ikaza l i mlad i igralc i iz Sc lc , Radovl j ice , Dupel j in K a m n i k a . Vse ekipe v srednjem delu tabele so bi le zelo izenačene.

Za l je treba k r i t i z i r a t i predvsem mlade igralce iz Križ, k i so kar pet tekem izgubi l i brez borbe, ker sploh niso prišli n a tekmo. Take ekipe pa so tud i Šešir B in Storžič, k i sta tako izgubi l i dve t ekmi in moštvo Dupel j dve, k i so tako izgubi l i eno tekmo. Ncresnost teh ek ip v tekmovanju res n i b i la na mestu.

Lestvica: Sava 18 14 1 3 445:309 29 Besnica 18 14 1 3 312:206 29 Btkm B 18 13 0 5 273:223 26 Radov l j i ca B 18 9 4 5 315:238 22 Dupl je B 18 9 3 6 304:274 20 K a m n i k B 18 9 1 8 338:309 19 Žabnica B 18 7 1 10 263:311 15 Križe B 18 4 1 13 171:256 4 StoržiČ 18 3 0 15 269:402 4 šešir B 18 2 0 16 218:380 2

Stre l c i : P i r i h (Sava) 145, G r i l c ( K a m n i k B ) 128, V r h o v n i k (Zabnica B ) 81, Cufer J . (Selca B ) 80, Z o r m a n (Sava) 74, K u ­har (Duplje B ) 70, Habič (Sava) 68, Petrač (Storžič) 67, Sla­par Besnica ) , R i b n i k a r (Storžič), Benedičič (Selca B ) vs i 62 golov i td .

Izključitve ek ipno: Selca B 14 minu t , Križe 15, Radov l j i ca B 16, Besn ica 24, Zabnica B 26, Dupl je B , Šk. L o k a B 28, Sava 38, Storžič 53 in K a m n i k B 56 minut .

Izključitve posamezno: Sreš (Storžič) 21 minut , Z o r m a n (Sava) 18, Repanšek ( K a m n i k B ) 17, Petrač (Storžič) 11, G r i l c ( K a m n i k B ) , Habič (Sava) oba po 10, Štrajhar ( K a m n i k B ) 9 minut , L i k a r (Storžič) 7 minut i td . F. Po rcn ta

Zmage sodnikov V zadnjem ko lu republ i ­

ške judo lige so Kranjčani gostoval i v M a r i b o r u . V obeh srečanjih so b i l i po­raženi, i n sicer B r a n i k : Tr ig lav 20:10 in M a r i b o r : Tr ig lav 32:5.

Z a oba poraza se i m a Tr ig lav v ve l ik i me r i za­hva l i t i s odn ikom, k i so s presenet l j iv imi odločitva­m i k r o j i l i i n de l i l i zmage m a r i b o r s k i m tekmoval­cem. Za vrhunec pa so Za-

p l o tn i ku sicer prav i ln i met i n končni pr i j em prog las i l i za neveljaven i n m u odvze­l i dragocene točke. Dovo­l jeval i pa so tudi izvaja­nje metov na robu blazine, k a r je neizogibno pripel ja-Jo do poškodb. M o t i t i se j e človeško, vendar odlo­čitve sodnikov v M a r i b o r u presegajo vse meje in j c čas, da tudi j udo zveza ne­ka j ukrene p ro t i t a k i m sodn ikom. J . Rojšek

Trig lav : E.O.S.C.96 (Zahodna Nemčija) Po dolgem času bodo

ime l i Kranjčani p r i l i k o v i ­det i zan imivo srečanje v vaterpolu. V K r a n j u bo v ponedeljek zvečer gosto­vala tretje uvrščena ek ipa Zahodne Nemčije iz Offen-bacha. V e k i p i gostov bo­sta igrala dva igralca dr­žavne nemške reprezentan­ce, k i je pred dnevi pre­magala našo državno vr­sto. Z zan imanjem priča­kujemo tud i nastop dvoji­ce m lad ih reprezentantov 7. K r a n j a Mohoriča in Ba l -dermana kako r tudi Nad i -fcarja, k i se je v rn i l iz J L A .

To bo uvodna tekma se­zone v letnem bazenu in -.a rad i tega ne moremo pr i ­čakovati kakšno posebno kval i te tno igro. N a osnovi te tekme pa bomo lahko ugotov i l i , kako so se k ran j sk i vateri>olisti pr i ­p rav l j a l i v p r ip rav l j a ln i dobi .

Tr ig lav bo na tej t ekmi nastopi l v naslednj i posta­v i : F . Rebo l j , Chvata l , Mo-horič, Kodek , Ve l ikan je , Košnik, Ba lde rman , J . Re­bo l j , Klemenčič, Nadižar in Finžgar.

Pred pričetkom tekme pa bo še p lava ln i m i t i n g k ran j sk ih plavalcev in pla-valk .

Vs top na tekmo je za vse prost , ker jc vstopnice za vse gledalce odkup i l o podjetje Žitopromet iz Sente, skladišče K r a n j .

P . Didič

Franc Nadižar

Tradicionalni športni teden v Križah

Jutr i velik telovadni nastop

Z namlznoteniškim, šahovskim in rokometnim tur­nirjem se je začel osmi tradicionalni športni teden v Križah pri Tržiču. Na tekmovanjih sodelujejo ekipe z Gorenjske in iz Borovelj ter Celovca.

Danes popoldne se bodo v Križah zbrali gorenjski taborniki, ki bodo nato odšli na orientacijski pohod od spomeniki do spomenika, najboljša ekipa pa bo dobila prehodni pokal občinske konference ZMS Tržič. Del tabornikov, tisti, ki ne bodo tekmovali na orienta­cijskem pohodu, bo odšel na manifestativni pohod v znano partizansko vasico Gozd, kjer bodo postavili tabor in se poveselili ob tabornem ognju. Danes zvečer bo v Križah nastopila tudi folklorna skupina »Karavan­ke« Iz Tržiča, v programu pa bosta sodelovali še dve folklorni skupini — z osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču in kriške osnovne šole, pevski oktet iz Kovorja in pihalna godba iz Tržiča.

Zaključna prireditev tradicionalnega športnega ted­na v Križah bo jutri, v nedeljo, 15. junija ob 14.30. V veličastnem telovadnem nastopu, v katerem bo so­delovalo okoli 800 nastopajočih, se bodo zvrstila športna društva, orodni telovadci, atleti, cicibani, šolska mladi­na, pripadniki JLA, letale* in padalci iz Lesc, miličniki kadeti, gorenjski taborniki, gorski reševalci, lovci, godbi Iz Tržiča in Borovelj ter folklorna skupina »Karavan­ke«. Po telovadnem nastopu pa bo organizator TVD Partizan Križe pripravil še družabno prireditev.

Križe, 12. junija — V okviru osmega tradicionalnega športnega tedna v Križah pri Tržiču sta bili do sedaj končani že dve tekmovanji. Na namiznoteniškem tur­nirju v sredo so zmagali tekmovalci Borovelj s Koro­ške, medtem ko je bil v četrtek na sporedu šahovski brzoturnir. Med desetimi ekipami s 40 šahisti so bili najboljši šahisti šahovskega kluba Borec Iz Kranja. Drugo mesto je zasedla druga ekipa iz Križ, tretji pa je bil Dom JLA iz Kranja. — ič

Težave v kranfskem Kovinarju

(Nadalj . s 1. strani) sanaci jski kred i t ne bo odo­bren, bo nekdo odgovoren za moreb i tno l ikv idac i jo pod­jet ja. Stroški le-te pa ne b i b i l i majhni- , saj ima podjet­je obveznost i v tu j in i še do 1971. leta.

N a seji so razprav l ja l i tu­d i o razmerah na osnovni š o l i Cerkl je , k jer so konec ma­j a e lani upravnega odbora onemogočili p redsedn iku iz­vršnega odbora s ind ika lne organizaci je udeležbo na seji upravnega odbora . N a včeraj­šnjem zasedanju so pojasni­l i , da so se predstavn ik i upravnega odbora , izvršnega' odbora , vodstva šole in ob­

činskega s indikalnega sveta dogovor i l i , da bodo to vpra­šanje v ko lek t i vu sami reši­l i in ga tudi že rešujejo.

Nazadnje pa so na seji raz­prav l ja l i še o n i zk ih osebnih dohodk ih , k i so j i h apr i l a le­tos izplačali v Zavodu inva­l i d sk ih delavnic v K r a n j u . S ind ika t je skupaj s člani koltekriva v začetku maja

pregledal nastale težave in se zavzel za odgovorno in smo­t rno ureditev nekater ih ne­jasnost i i n organizac i j sk ih vprašanj. K a k o bodo v kolek­t i vu ured i l i vsa potrebna vprašanja, bo občinski s in­d ika ln i svet čez čas pregle­da l .

A. 2.

Voznik hudo ranjen, avto razbit

Na cesti prvega reda, pri vasi Meja, je v četrtek, 12. Junija ob 14. url, prišlo do hu prometne nesreče, pri kateri je bil voznik avtomobila KR-177-39 Artur Šiler iz Kranja hua ranjen, na vozilu pa sc ugotovili za 15000 N din škode. Voznik je neprevidno prehiteval, z a S

v škarje in, da bi se izognil trčenju z avtomobilom rdečega križa, ki mu je pripeljal naspro < zavil v levo, pri tem pa zadel v obcestni kamen. Vozilo je vrglo s cestišča, zletelo je na trav ln se ustaviio šele 37 metrov stran, potem ko se je nekajkrat obrnilo.

Predlog sveta za turizem in blagovni promet

Prisi lna uprava v planinsko gostinskem

pod el u Krvavec Svet za tur izem in blagovni

promet kranjske občinske skupščine je v torek na svoj i p r v i seji obravnaval tudi po­slovanje p lan insko gostinske­ga podjetja Krvavec . Znano je namreč, da ima to podjetje že nekaj let precejšnje po­slovne težave in je poslovanje že večkrat končalo z izgubo. Zato so člani sveta na seji sprejel i več sklepov, k i j i h bodo predlagal i na pr ihod­njem zasedanju obeh zborov občinske skupščine v pot rd i ­tev.

d i tn i bank i . Svet je tud i pred­lagal, da b i podjetje začelo izplačevati dolg z 1971. letom, odbor pr is i lne uprave pa b i mora l v enem letu ured i t i no­tranje kadrovske in organiza­c i jske odnose.

Prav tako so sprejel i sklop, naj bi skupščina tudi v pr i ­hodnje oprost i la podjetje ne­kater ih družbenih (občinskih) dajatev. K o pa so razpravl ja­l i o možnosti združitve pod­jet ja z d rug im podjet jem, so meni l i , naj b i i ska l i možnosti za združitev po ured i tv i ka­drovsk ih in organizac i jsk ih odnosov oz i roma po sanaci j i podjetja. Odločno so b i l i tudi pro t i l i kv idac i j i a l i razdru­žitvi podjet ja.

A. Ž.

Trojni nogometni

spored v Kranju

V nedeljo popoldne bo v Kranju kar troje srečanj nogometašev Triglava 1" Nove Gorice. Vsa tri sreča­nja so zelo pomembna z* kranjske ekipe. PionlrJ' Triglava se bodo kot prva­ki Gorenjske pomerili 8

prvakom goriške podzveze. Zmagovalec se bo uvrstil med štiri najboljše ekip« Slovenije.

V pokalni tekmi pa s e

bodo mladinci Triglava P°" merili s sovrstniki Iz Nove

bo na tek"

Gorice. V nedeljo pa sporedu tudi zadnja ma letošnjega P ' ^ j j L . slovenske nogometne . Triglav bo nastopil P r

Novi Gorici. p. Didic

Tako so sprejel i sklep, da se v podjet ju uvede p r i s i l na uprava , za socialno sanacijo podjet ja pa predlagajo najet­je k red i t a p r i Goren jsk i kre- ^

i Občani K O K R I C E i n njene o k o l i c e Obiščite razstavo Vel ika izbira

I N P R O D A J O S O D O B N E G A POHIŠTVA, S T A N O V A N J S K E O P R E M E T E R

TEHNIČNEGA B L A G A O D 12. D O 22. J U N I J A 1969 V

K U L T U R N E M D O M U N A K O K R I C I

P R I K R A N J U .

R A Z S T A V A B O O D P R T A V S A K D A N , T U D I O B N E D E L J A H OD 9. DO 18. U R E

U G O P R

P O P

E N N D A J

R O S N S O J I

B R E Z P L N A D

D O T O

A K U P A N A

I Š K A L A ,

A C -O -

ML Merca to s *

S T A V A .

Z a o b i s k i n n a k u P s e p r i p o r o č a M E R C A T O R P E Preskrba Tržič