AVEMARIA

ŠT. 6 — LETNIK 106 — JUNIJ 2014

ŠTEVILKA 6LETNIK 106

JUNIJ 2014Mesečnik AVE MARIA izdajajo

slovenski frančiškani v ZDA14246 Main Street,

Lemont, IL 60439-0608, USANaročnina:

30 US$; 32 CA$; 28,80 €Urednik in upravnik:

P. Bernardin Sušnik, OFMTel.: (630) 257-3106

e-mail: bernardin@susnik.siwww.avemaria-izlemonta.com

Tisk in distribucija:DORINA D. O. O., Dermotova 25

1000 Ljubljana, SlovenijaSpremembe naslovov in vse dru-

ge dopise pošiljajte na naslov:Ave Maria

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

LOGARSKA DOLINA je ena najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi in se zajeda v Kamniško-Savinjske Alpe s severa. Zaključujeta jo strmi severni pobočji Ojstrice in Planjave. Ta krajinski park je izjemno bogat z različnimi naravnimi oblikami. Geološka podlaga, ledeniško delovanje ter drugi zunanji dejavniki so skozi čas ustvarili čudovite podobe. Med njimi je najlepša sama Logarska dolina z izjemnimi razgledi na ostenja gora ter ledeniško preoblikovano dno z menjavo travnikov in gozda. Logarska dolina je poznana po številnih slapovih, med katerimi spada slap Rinka (90 m) med najvišje prosto padajoče slapove v Sloveniji. Tu je še slap Palenk (78 m), Rastovški slap, ki drvi v 10 do 20 m visokih skokih ter Brložniški slapovi, ki se spuščajo v dolino v 40 m visokem skoku. Na strmih pobočjih je narava ustvarila polno zijalk. Poleg običajnega gozdnega drevja najdemo nekaj izjemnih, zaradi pomembnosti zaščitenih dreves. Logarjeva lipa pri kmetiji Logar meri v višino 24 m, obseg debla pa je 485 cm. Macesen na Klemenči jami ob poti na Krofičko in Strelovec je visok 28 m, obseg debla pa je 450 cm. Njegovo starost ocenjujejo na 200 do 300 let. Plesnikov brest, ki raste sredi travnika v osrednjem delu doline je visok 25 m, obseg debla pa je 370 cm. Logarska dolina ter pobočja se ponašajo s pestrostjo gorskih cvetic, med njimi so lepi čeveljc, kranjska lilija, avrikelj, zoisova zvončica, svišči, planika, kamniška murka. Tu gnezdi planinski orel in sokol selec. V skalah so gamsi in kozorogi, na planinah pa tudi ovce jezer-sko-solčavske pasme. Logarska dolina s sosednjim Matkovim kotom je lep zgled sožitja narave in človeka na kmetijah kjer žive Podbrežnik, Logar, Plesnik, Gradišnik, Kočnar, Matk in Perk.

JUNIJ začenjamo letos z nedeljo, ki je v Sloveniji 7. velikonočna, v Ameriki pa je nanjo prenešen vnebohod (1.). Sledi ji binkoštna nedelja (8.) in nedelja Svete Trojice (15.). Sv. Rešnje telo in kri praznujejo v Sloveniji 19. junija, v Ameriki pa 22. junija. Nekaj junijskih godov: mučenec Justin (1.), ki je pisec prvega spisa v obrambo Cerkve; ugandski mučenci Karel Lwanga in tovariši in papež Janez XXIII. (vsi 3.); redovni ustanovitelj Frančišek Caracciolo (4.); škof in apostol Nemčije Bonifacij (5.); diakon in verski pesnik Efrem Sirski ter mučenca Primož in Felicijan (vsi 9.); apostolski sodelavec Barnaba (11.); frančiškan in cerkveni učitelj Anton Padovanski (13.); jezuitski bogoslovec in zavetnik mladine Alojzij Gonzaga (21.); mučenca za vero v času angleškega protestantizma Janez Fisher in Tomaž More (22.); apostol jetnikov in njihov zavetnik Jožef Cafasso (23.); rojstvo Janeza Krstnika – kres, “ko se dan obes‘” (24.); koroška kneginja Ema Krška ter škof in cerkveni učitelj Ciril Aleksandrijski (oba 27.); škof in mučenec Irenej, ki zaradi svojega spisa “Proti krivim veram” šteje med cerkvene očete (28.) ter prvaka apostolov Peter in Pavel (29.), ko slovenski škofje posvečujejo novomašnike.

VSEBINA – JUNIJ 2014 161 KOLEDAR UREDNIK VAM – p. Bernardin Sušnik 162 KONASNASITIJEZUS,MINEVSAKALAKOTAINŽEJA– Baldvin Canterburyjski POGLEJ V OLJENKE, LJUBI SVETI DUH – p. Vladimir Kos 163 NEDELJSKE MISLI – p. Bernardin Sušnik 164 BRALI SMO... – razni viri 166 IGNACIJ KNOBLEHAR – Franc Jaklič 167 TELOVO – Niko Kuret 170 EVHARISTIJAODPIRABOŽJOPRIHODNOST–sv. Janez Pavel II. 171 sveta zgodovina: SOBOTNA LETA, JUBILEJNA LETA – Henri Daniel-Rops 172 spremeni svoj strah: XII. STRAH PRED PRIHODNOSTJO – p. Anselm Grün 173 MOLITVENI NAMENI ZA JUNIJ 2014 174 papeževverouk:SVETIDUHRAZODEVABOŽJOLJUBEZEN–Frančišek 175 SVETI DUH V KLETKI – Feliks Bister PRIDI IN PREBIVAJ V NAS – bizantinski spev 176 SVETA TROJICA – EN BOG – Rudi Koncilija 177 EVHARISTIČNIČUDEŽI–Ksenja Hočevar 181 KRISTUSOVANAVZOČNOST–Christoph kard. Schönborn 182 JUBILEJ NA BREZJAH – Andreja Eržen NAZARET 183 našakultura:IVANTRINKO–ZAMEJSKI– Ivo Žajdela 184 preganjanjekristjanov:KONČNABORBAMEDDOBRIMINZLOM 185 islam:BITIATEISTVMUSLIMANSKIDEŽELI–Mateja A. Hrastar 186 misijoni: ZASTAVA S SONCEM IN LISAMI KRVI – p. Vladimir Kos 187 MEHIKA, PAKISTAN, SIRIJA, NEPAL – agenciji Fides in AsiaNews 188 “zanarodovblagor”:»PREKLETIARHIVI!«–p. Bernardin Sušnik 191 SPOMINI – Janko Mlakar 4. stranplatnic:ROMANJA,DAROVI

2014 JUNIJ 161

Napuh človeku glavo napihne, da ima sam sebe za več, kakor je;omami ga, da sam sebe preveč časti in druge premalo.

Toda kdor visoko leta, nizko obsedi.bl. Anton Martin Slomšek

Junija je toliko dežja,da primoči zadnji korenini.

Preveč dežja v rožnem cvetuni nič kaj po volji kmetu.

Ako na Medarda (8.) je vreme lepo,najlenejši kosec pospravlja suho seno.

Do kresa (24.) suknjo oblači,po kresu jo pa seboj vlači.

JUNIJ – ROŽNIK 1 N GOSPODOV VNEBOHOD (v Ameriki); 7. VELIKONOČNA NEDELJA (v Sloveniji);

Justin,muč.;Pamfilij,muč.;2 P PeterinMarcelininErazem,muč.;3 T KarelLwangaintov.ugandskimuč.;Janez

XXIII.,pap.;PeterMartyrSanz,šk.,muč.;4 S FrančišekCaracciolo,red.ust.;Kviriniz

Siscije,šk.,muč.;VincencijaGerosa,red.;5 Č Bonifacij,šk.,muč.;Igor,velikiknezinred.; 6 P PRVIPETEK;BertrandOglejski,šk.;7 S PRVASOBOTA:RobertNewminsterski,op.; 8 N BINKOŠTNA NEDELJA;Medard,šk.; Viljem,šk.;Severin,šk.,9 P EfremSirski,diakon,c.uč.;PrimožinFelici-

jan,muč.;Liborij,šk.,Kolumban,op.;10 T Bogumil,šk.;Itamar,šk.;Zaharija,muč.;11S Barnaba,sodelavecapostolov;Feliks,muč.;12Č JanezFakundski,red.;Adelhajda,dev.; 13 P AntonPadovanski,red.,c.uč.;Trifil,šk.;14S Elizej,prerok;ValerijinRufin,muč.; 15 N SVETA TROJICA;Vid,muč.;Benilda,muč.;16 P GvidoKortonski,red.;FrančišekRegis,duh.;17 T GregorBarbarigo,šk.;Adolf,šk.;Rajner,šk.;18S MarkoinMarcelijan,muč.;Amand,šk.;19Č SV. REŠNJE TELO IN KRI (v Sloveniji);

Nazarij,šk.;JulijanaFalconieri,red.;20 P MihelinaMalatesta,spok.;Adalbert,šk.; 21 S Alojzij(Vekoslav)Gonzaga,red.; 22 N SV. REŠNJE TELO IN KRI (v Ameriki); JanezFisherinTomažMore,muč.;23 P JožefCafasso,duh.;Agripina,dev.,muč.; 24 T ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA; kres;25S Eleonora,kraljica;ViljemizVercellija,op.;26Č Vigilij(Stojan),šk.;JanezinPavel,muč.;27 P PRESV.SRCEJEZUSOVO;CirilAleksandrijski,

šk.,c.uč.;Hema(Ema)Krška,kneginja; 28 S Brezm.SrceMarijino; Irenej,šk.,muč.; 29 N PETER IN PAVEL, ap.;Marcel,muč.;30 P Prvirimskimučenci;Emilijana,muč.

UREDNIK VAMIzLemontaninobenihposebnihnovic,zatojihje

patolikovečizSlovenije.Letossenipravničbati,dabibilipoletnimeseci“časkislihkumaric”.Višjesodiščejepotrdiloprvostopenjskoobsodbo

JanezaJanše.Ničnepričakovanega.Kolikojeobsod-bavredna,jepadrugovprašanje.Priznanipravniki,kotnaprimerbivšiustavnisodnikdr.Šturm,papro-fesorpravanaHarvardudr.Jaklič,sojoraztrgalinakoščke,posebnozadnji,kijevDelupovzel:»PrimerprotiJanšijepravnouničen,nanjemjeneizbrisljivmadežarbitrarnosti.Karkoliprideiztakegaprocesa,nipravo.«Zanimivistatudiizjavidvehpravnikov,kistajasnolevousmerjena.Nekdanjiustavnisodnikmag.MatevžKrivicjezapisal:»Tudizato,kersemosterkritikJanezaJanše,semseodločilobjavitisvo-jeiskrenoinstrokovnokritikoteobsodbe.Sodiščejavnostinipredstavilonobenihdokazov!Vtempri-merubisodiščelahkoalimoraloupoštevatidejstvo,da presoja vodjo opozicije.« Bivši vrhovni sodnikVasilijPolič,kihodinapartizanskeproslavezrdečozvezdonakapi,pajesodbodobesednopopljuval.Karsmopoprejvedeli,jesedajjasno,daimatoleen namen: onemogočiti Janšo na volitvah. In najseKučandelašetakonedolžnega,jevsemjasno,dajebilasodbažedavnonapisanavMurglah(tamnamrečKučanživi).SodbajesporočiloKučana&Co.vsemdržavljanomSlovenije:»ČesmobrezdokazovdosegliobsodboJanše,lahkoobsodimobrezdokazovtudivsakegaodvas.«Potrdilosodbenadrugistopnjipomenikonecpravnedržave.Stvarpanikončana,sajbošlanajprejšenaVrhovnosodiščeinčebotrebašenaUstavnosodišče.Inčešetonebodovolj,jetukajEvropskosodiščevStrassbourgu.Višjakoboinštanca,kibosodborazveljavila,hujšaboobtožbainsramotanižjihsodišč,kinesodijopopravu,ampakpokomunističnihpolitičnihdirektivah.Vsekaže,dajetudiJankovićKučanupokazalfigo,

kojeprotinjegovivoljikandidiralinbilizvoljenzapredsednikaPozitivneSlovenijeinstempovzročilpa-decvlade.VišekpajeKučanovatrditev,da“prošnjeprocesije”namagistratjeseni2011,kosošliprositJankovića,najustanovinovostrankoinsepotegujezamestopredsednikavlade,niorganiziralon,ampakdajezanjo“prosilJanković”.Čebošlotakonaprej,bonekdodrugkrivtuditakrat,kadarseboKučanpodelalvhlače.Računezavsetepolitičnesvinjarijepaplačujenarod.Quousquetandem–dokdajše?

Rojstni dan praznujeta v junijup. Bernardin Sušnik(19.junija1935)inp. Blaž Chemazar(23.junija1928).

Umrlastavjuniju:p. Benedikt Hoge(17.junija1983)inp. Alfonz Ferenc(23.junija1954).Gospodnajjimadavečnimir! p. Bernardin

JUNIJ 2014162

O oltarnem zakramentu 2,3KojeGospodrekel:Delajte za jed, ki ostane za večno življenje,součencirazumeli,dajihstemspodbuja

kopravljanjubožjihdel.Zatosprašujejo,kajtopomeni,delatibožjadela.Jezusjeodgovorilindejal:Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.Onisprašujejoodelih,kotdajihjeveč:onodgovarjaobožjemdelukotoenem,dabitakopokazal,kakovsadobradelaizhajajoizenegasamega.Podobnopravipsalmist:Dela naših rok utrdi nad nami, utrdi delo naših rok.Zares,samovera,dejavnavljubeznijebožjedeloinzačetekdobrihdelvnas.Brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč.Spraševaliso,kajsodobradela,sajšenisoimelivere,brezkateresedobrihdelnedaopravljati–inpovabiljihjekveri,kijebožjedelo,dabiverjelivanj,kigajeposlalBog.Onisorazumeli,dagovoriosebi,inreklisomu:

Kakšno znamenje boš torej storil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj bo napravil?Glejte,Judje zahtevajo znamenja;ni jimdostiznamenjepetihhlebov.To,da je Kristus dal kruh iz ječmena, je premalo zaverovto,dalahkossvojomočjodajetudijed,kiostanezavečnoživljenje.Mojzes,pokateremsobilideležnimaneiznebes,jimniobljubilničesartake-ga.PoMojzesustorjenoznamenjezatoprimerjajozznamenjempetihhlebov,kotbivečjeprimerjalizmanjšim,kotbinjegovebesedeosebinezaslužilenjihove vere. Zaradi tega pravijo: Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: »Kruh iz nebes jim

je dal jesti.«Na njihove be-

sede,dasoočet-je dobili kruh iznebes, odgovori Kristustako,dajimrazkrije:pravikruhiznebesniprišelpoMojzesu,ampakjimgazdajdajeOče.Pravijim:Resnično, resnično povem vam: ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak vam moj Oče daje resnični kruh iz nebes. Pravi kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje. Moj Oče vam daje pravi kruh. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.Onipasotorazumelitelesnoinmurekli:Gospod, vselej nam daj

tega kruha!KotSamaritanka,kijijebilorečeno:Kdor bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen–onapajetakojhoteladobitidrugoteloinseznebitipotrebtega!Gospod,jerekla,daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.Takotudiučenci:Gospod, daj nam tega kruha,namrečtistega,kidajemočiinseneizgubi.Zaraditegasogahotelipočudežuspetimihlebipostavitizakralja.Jezusjihpokličeksebiinjimnazornejerazkrije,kogajemislilskru-

hom,kopravi:Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. Besede »kdor pride k meni« povejoistokot»in kdor vame veruje,«inkopravi»ne bo lačen,« je trebatakorazumetitudi»ne bo nikoli žejen.«Obojenamrečoznačujevečnositost,kjerninobenegapomanjkanja.Modrostpapravitakole:Tisti, ki me uživajo, bodo še lačni, in tisti,

ki me pijejo, bodo še žejni.Kristus,ki jebožjamodrost,sezdajnepouživavnasičenostiželje,temvečvželjiponasičenosti.Boljkooku-šamonjegovosladkost,boljsevnasvžigaželja.Zatobodotisti,kigauživajo,šelačni,doklernepridenasičenost.Kopaseboželjavdobrihdopolnila,ne bodo več lačni in ne bodo več žejni.

Baldvin Canterburyijski (+ 1190)

KO NAS NASITI JEZUS,MINE VSAKA LAKOTA IN ŽEJA

P. Vladimir Kos

POGLEJ V OLJENKE,LJUBI SVETI DUH!

O, ljubi Sveti Duh, srcá Gostitelj,ne enkrat le, vsak dan in vsako noč!Od tistih čudovitih Binkoštimed nami biti, v nas živeti hočeš.

Iz src Očeta, Sina Duh izhajaš,Ljubezen, ki je večje ni nikjer.En Bog v Osebah Treh od vekomaj,ljubeči Gost človeku v pravi veri.

Ljubezen je edino pojasnilo.V ljubezni se Ti zahvaljujemo.Poglej v oljenke medlih srčnih sil –naj v Tvoji znova zagoré vsemóči!

2014 JUNIJ 163

NEDELJSKE MISLI1. junijGospodov vnebohodSEDI NA OČETOVI DESNICIEf 1,17-23Vnašempojmovanjuvnebohodajetopredvsem

praznikKristusovega“odhodastegasveta”.Vtemrazumevanju se znabiti skriva (nezavedna) želja,dabidržaliKristusakarnajboljdalečodsebe,ne-kakotakole:»Lepo,dasinasodrešil,hvaležnismoti, zdajnampadajmir!«Marsikdovidi,posebnozaradisvojeslabevesti,vKristusunevarnost,nebojepadalečintakojeKristusmanjnevaren.Pajeravnonasprotnores:povnebohodunamjeKristusbližji, saj njegova navzočnost ni več omejena nadoločenodeželoindoločenčas,ampakjevednoinpovsod,torejje“šeboljnevaren”.ZatoješekakokoristnaPavlovaželjaEfežanom:»Bognajvamdaduhamodrostiinrazodetje,dagabostespoznali.«DajeKristusglavaCerkve,zgledanaprvipoglednekakšnapraznateološkaformula.Vresnicipatopomeni,dajetukaj,mednami,dadelainskrbizanas.Zatojevnebohodizzivzdanašnjegakristjana:nidovoljponašatiseskrščanskimimenominslavovstalega,ampakjetrebavedeti,daslavasloninaslužbibližnjemu.8. junijbinkoštna nedeljaV ENEM DUHU SMO BILI KRŠČENI1 Kor 12,3b-7.12-13KorinčanisoseprispoznavanjuBogasrečavaliz

mnogimičudnimiposkusi,kotsesrečujemodanesmi,saj raznesekte inorganizacijessvojimi “od-rešeniki”rastejokotgobepodežju,vsepatrdijo,da so prejele posebna božja razodetja in darove(karizme).Pavelpostavljatrinačela,kakospoznatipravekarizme.Prvo:pravakarizmasivednopri-zadevautrjevativerovGospodaKristusa.Drugo:pravekarizmevednosodelujejopriedinemBožjemnačrtu.Tiste,kisemedsebojprepirajo,neveljajonič.Tretje:pravekarizmesovednosposobneslužitiskupnemudobremu, torej edinosti skrivnostnegaTelesa.Tistitorej,kisekot“karizmatiki”zapirajovozkikrogsvojihsomišljenikov,vresnicinisonobenikarizmatiki, ampak kvečjemu prazni zamaknjencioziroma duhovni pijanci. Šele karizme skupaj znaukomrednegacerkvenegaučiteljstvasotiste,kidelujejoponavdihuSvetegaDuha.Kdorrednemunaukunasprotuje,nivredennašepozornosti.15. junijSveta TrojicaMILOST, LJUBEZEN IN OBČESTVO2 Kor 13,11-13

»Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha z vami vsemi« – tojezaključeknedeljskegaberilaintudizaključekzadnjegaPismaKorinčanom.TojevSvetempismuverjetnonajstarejšipozdrav,kiomenjatudidrugo

intretjoBožjoosebo.Kopiseczaključujepismostem, da naslovnikom želimilost, ljubezen in ob-čestvo,jimdastemrazumeti,dauresničevatitedarovepomeniživetiživljenjeBoga samega in se udeleževatinjegovenajglobljeskrivnosti.Cerkev je Očetova družina,sajzbiraotrokenjegoveljubeznizadediščinovečnegaživljenja.Cerkev je Kristusovo teloinnjegoviudježivijoodmilosti,kijomoredelitisamoSrednik,kijeKristus. Cerkev je skupnost v Duhu, torej krajpopolnega srečanjaBoga in člo-veka,vez,skateročlovekuresničujesvojonalogosodelovatizBogom.Topajenaloga,kijojeprejelžeobsvojemstvarjenjuvzačetkusveta,komujebiladanavupravovsaZemljassvojimbogastvominkomujebilozaupanoustvarjanjepotomstvaznaravnim rojstvom.22. junijsv. Rešnje telo in kriKER JE KRUH EDEN, SMO VSI ENO TELO1 Kor 10,16-17PavelhočeKorinčanompoudaritiučinkeevhari-

stijevCerkvi.EvharističnaudeležbapriKristuso-vemtelesuinnjegovikrviskupnostljudizdružujezBogom.EdinostvsakogarsKristusomuresničujeedinostudovmedseboj.Taedinostnepreneseza-sebništva.Jeorganska,je“telo”,Cerkev.Evharistijajezakrament,kiustanavljainvzdržujeCerkevprekoposvetilnihbesed,izrečenihnadkruhominvinom.Posvečenikruhhranimovtabernakljuzato,dabibilojasno,dajetudinajmanjšakrščanskaskupnostvpovezavizdrugimi,dajetorejCerkev.ZatojetudiodpadposamezneCerkvesicermogočezabeležitištevilčno,nepapoglobinimilosti.Nibistvenovaž-no, koliko nas je, ampakpredvsem, kakšni smo.BitičlanCerkvešenepomenivednobitidoberčlan.Poznamoničkoliko“dobrih”članov,kidelajosamoškodo.ČlanstvovCerkvipomenitudidelovCerkvi.

29. junijsv. Peter in PavelPRIPRAVLJENA MI JE KRONA PRAVICE2 Tim 4,6-8.17-18Odlomek je vzet iz Pavlovega poslavljanja od

učenca Timoteja. Kot obračun svojega življenjapokažesvojezadoščenje,dajedobroizpolnilsvojeposlanstvoinnaznanjasvojskorajšnji“odhod”,vržedokaj pesmističen pogled na stanje tistega časa,vendarza toslabostanjenenosinobenekrivde,zato pa obenem izrazi brezpogojno zaupanje vBožjopomoč.Prepričanje,dadoživljasvojzadnjisodniprocesvpopolniosamitvi,karjeenanajhujšihbolečinnjegovegaujetništva.Vendarostajazvestsvojemuposlanstvutudisredipreizkušnje,sajmujetadalamožnost,dajegovorilsvojimpoganskimsodnikomintakotudinjimoznanjalevangelij.Zatotezadnjepreizkušnjenimazaneuspehsvojegapo-slanstva.Nasprotno:kakobipreizkušnjamoglabitineuspeh,čemupanudiprilikozaoznanjevanje?Tojeznačilnapotezaapostolskegačasa:oznanjevalciizkoristijovsakopriložnostzaizpolnjevanjesvojegaposlanstva,četuditemusledimučeniškasmrt.

JUNIJ 2014164

BRALI SMO...VATIKAN — Tiskovni predstavnik Svetega sede-žaFedericoLombardiječasnikarjempotrdil,dajepapež Benedikt XVI. v letih 2011 in 2012 zaradispolnihzlorablaiziral384katoliškihduhovnikov.Topomeni,danesmejovečopravljatisvojihduhov-niških nalog, prav tako nimajo pravic, ki izvirajoiznjihovegakleriškegastanu.TosejedogodilovzadnjihdvehletihpapeževanjaBenediktaXVI.,kije zahteval odločno ukrepanje zoper prestopnikevduhovniškihvrstahvzvezisškandalomspolnihzlorabznotrajkatoliškeCerkve.Laizacijesosede-lomananašalenažedlječasatrajajočepostopke.LUOYANG — ZnanstvenikiinštitutaLongmenvbli-žinikitajskegamestaLuoyangvprovinciHenansoodkrilimogočenajstarejšekrščanskenajdbenaKi-tajskemizobdobja316do907poKristusu.Naletelisonaniševskalahzvgraviranimkrižem,vkaterihnajbihranilipepelinposmrtneostankekristjanovnestorijanskeCerkve.Najdbebibile lahkostarej-šeodtistih iz leta781,kigovorijoodelukrščan-skihmisijonarjevinsodoslejveljalezanajstarejšearheološkepričeokrščanstvunaKitajskem.RIM — Redovnikikamilijanci,kiže40 letskrbijozagobavce,sopredsvetovnimdnevombojazopergobavost26.januarjemspomnili,databojšezda-lečnidobljen.Kljubdobrimmožnostimzazdravlje-njevsakoletozbolinanovoskoraj200.000ljudi.Čepravsonavoljoučinkovitasredstva,zanjihovnakup primanjkuje denarja. Ta priteka večinomaod darov. Zdravljenje enega bolnika stane okrog150evrov.KamilijancivAvstrijisozatovnovičpo-vabiliprebivalcetedeželeindrugekdarežljivosti.BETLEHEM — BetlehemskažupanjaVeraBabounjeprisrečanjusskupinoškofovizvečdržavzaraditežkih gospodarskih in političnih razmer vmestuin celotnem od Izraelcev zasedenem ozemlju nazahodnembreguJordana,kristjanepovsemsve-tupovabilaksolidarnosti.Poudarilaje,dasaminebodozmoglipremagatinobenenadaljnjepolitičnekrize.Betlehemčanetarevisokodstotekbrezposel-nostipatudiizraelskazapora.Mestojevglavnemodvisnoodturizma.Zanjejepomembno,dasekri-stjaninaromanjihneustavijolezanekajurvme-stuinobiščejobazilikoJezusovegarojstva,marvečdaiščejostikzdomačimikristjani.BERLIN — Zavod za raziskavo javnega mnenjaYouGov je po naročilu “ZEIT-Online” ugotovil, davečinaNemcevzagovarjaevtanazijo.Evangeličan-skacerkevsestemnestrinja,poudarjapa,dajepotrebnoumirajočimpomagati,dabodopremagalistrah pred smrtjo.LINZ —KardinalvrimskikurijiPeterTurkson,kiizviraizGane,je3.februarjanapovabiloustanoveEnergyGlobeFoundationobiskalavstrijskozveznodeželo Zgornjo Avstrijo. Kardinal je namreč velikzagovornik pridobivanja električneenergije iz so-larnihvirov,sčimerseukvarjaomenjenopodjetje.Teenergijepaprimanjkujevečkot1,6milijardilju-di,odtega600milijonomAfričanov.

MÜNCHEN —ČasnikarChristianKlenkjezarevi-joCommunicatioSocialiszapisal,dajenavdušenjejavnihobčilzapapežaFrančiškapovezanozvisoki-mipričakovanjiporeformah,karpaselahkohitrospremeni,čedoreformneboprišlo.ANKARA — Turški minister za pravosodje BekirBozdagjeprisrečanjuspredstavnikievangeličanovvturškemglavnemmestupokazalogorčenje,dasoizzaporapredčasnoizpustilipetglavnihobdolžen-cevzaumorevangeličanskegamisijonarjaTilmanaGeskejaindvehkristjanovaprila2007.Državnito-žilecježezačelpostopek,dabijihvnovičzaprli.VATIKAN — PapežFrančišekjevnagovorupred-stavnikom krajevnih katoliških televizijskih hiš inradijskihpostajv Italijiposvarilpredsenzaciona-lističnoobarvanimporočanjemterupadomčutazavrednote.Veliketelevizijskehišeinradijskepostajeobravnavajo temegledenaučinek,pozabljajopana“spoštovanjeprizadetihosebinvrednot”.Temusemorajokatolišketelevizijskehišeinradijskepo-stajepostavitiporobuzetičnoodgovornimporo-čanjem.Vnjihovihoddajahmorabitijasnoprepo-znavno,dasesčloveškousodonesmeigrati.VATIKAN — Predstavniki Vatikanske knjižnice injaponskega tehnološkega podjetja NTT Data sopodpisali pogodbo o digitalizaciji vatikanskih ro-kopisov.KnjižničarnadškofJean-LouisBruguesjepovedal,dabodovprihodnjihštirih letihposneli,shranili in omogočili spletni dostop 3.000 rokopi-somzokrog1,5milijonastranmi.LONDON —Angleškiinvaližanskiškofjesoskleni-li,danebodojavnoobjaviliodgovorovkatoličanovnavprašalnikSvetegasedežaoporoki,zakonuindružini,kotsotonaredileškofovskekonferencenanemškemgovornemobmočju.Povedalisolenekajgolihstatističnihpodatkov.VATIKAN — PredsednikPapeškegasvetazazdrav-jenadškofZygmuntZimowskijeob“dnevuzbira-njazdravil”povedal,daimazdravstvovokrog90državahvpovprečjunavoljomanjkotpolovicopo-trebnihzdravil.Tudivt.i.bogatihdržavah.KIJEV — Vseukrajinski svet Cerkva in verskihskupnostijeodvladezahteval,najbostrožjagledepravicedoposedovanjaorožja.Obrambodomovine“zorožjemvrokivskladuzverskimiindružbenimiprepričanji” je ocenil kot “plemenito poklicanost”.Državljanejevnovičpovabilkrazumnostiob“ne-varnosti iz tujinezaozemeljskocelovitostUkraji-ne”.Strogosemorajodržatiukrajinskihzakonovinizogibati“čezmerničustvenosti”.BUDIMPEŠTA — Madžarski primas kardinal Pe-terErdöjenasimpozijuvbenediktinskiopatijiTi-hanypozvalkpreučitvideportacijJudovleta1944ponemškizasedbiMadžarske.Vnekajmesecihsonamrečodpeljalivnacističnakoncentracijskatabo-riščavečkotpolmilijonaJudov,“krivci”panisobilileNemci,ampaktudištevilniMadžari.BEJRUT —LibanonskaagencijaNNAjeporočala,da jemaronitskiškofSemaanAtallah izBaalbek--DeirelAhmarjakomajušelugrabitvi.Njegovemuvoznikusejeposrečilo,dastaprispeladovojaškekontrole,zasledovalcipasonatopobegnili.

2014 JUNIJ 165

COLOMBO —VoditeljkatoliškegaCentrazadruž-bo inreligijoredovnikAshokStephenjepovedal,dasošrilanškeoblastiočitnozačelevnovičukre-patizoperborcezačlovekovepravice.VKilinochijunatamilskemseverudržavesojihprijeliokrog40,mednjimitudiduhovnikainodvetnika.VARŠAVA — Poljski parlament je izglasoval, dabodonakupovalnasrediščainsupermarketišena-prejodprtitudiobnedeljah.Edenodrazlogovzatonajbibilatudiizguba70.000delovnihmest.Takoljudska pobuda o spoštovanjuGospodovega dne,kijojepodpisalovečkot100.000ljudi,niuspela.NAIROBI —KenijskilistTheStarporoča,dasobiliprinapadunacerkev“JoyinJesus”vLikonijuubitinajmanj štirje ljudje (med njimi tudi pastor Phi-lipMasela),desetpahudoranjenih.Napadalci,povsejverjetnostičlaniislamističnemiliceAl-Šabaab,sovdrlivcerkevmedbogoslužjeminzačelistreljatinazbranevernike.Ponapadusopobegnili,čepravjebilavbližinipolicijskapatrulja.BONN — Škof Stephan Ackermann, pri Nemškiškofovski konferenci zadolžen za pomoč žrtvamspolnih zlorab in raziskavo le-teh, je povedal, dabodovNemčijivnovičpreučilitovrstneprestopke;tokratpodvidikom,kakojeprihajalodonjih(stra-tegijestorilcev),kakosojihdoživeležrtveinkakosoživeleponjihterkakšnaškodajebilaprizadetaustanovam,vkaterihsejetodogajalo.BERGAMO — NasedežuškofijeBergamo,rojstneškofije papeža sv. JanezaXXIII. (1881–1963), kiga jepapežFrančišekpolegpapežaJanezaPavlaII. 27. aprila razglasil za svetnika, so predstavilidnevnikepapežaJanezaDobregavknjižniobliki.Izšlisovdesetihzvezkih,obsegajopačasodleta1895 do 1963, tj. večino njegovega življenja indelatervespontifikat.Objavljenisovitalijanskemjeziku.S toobjavoso izdajateljipredvsemodprlivrataraziskovalcemdrugegavatikanskegakoncila,kigajesklicalpravpapežJanezXXIII.LIMBURG — PapežFrančišekje26.marcasprejelodstoplimburškegaškofaFranza-PetraTebartzvanElstainzaapostolskegaadministratorjalimburškeškofijeimenovalpaderbornskegapomožnegaškofatervoditeljapreiskovalnekomisijemons.ManfredaGrotheja. Za ta ukrep je bilo odločilno predvsemizgubljenozaupanjevernikov.VATIKAN —PapežFrančišekjevnagovorupriju-tranjimaši1.aprilakatoličaneopozoril,dasosedolžni “vmešavati” v cerkvene zadeve, in sicertako, da jih ne skrbi le lastno zveličanje, ampaktudizveličanjedrugih ljudi.Številnivernikihodijoobnedeljahkmaši,vendarnisodejavnivžupniji,bojijosekajtvegati.Vzrokzatostalenobaaliza-grenjenost.Preprečujetajim,dabioznanjalivero,inpovzročatazastojevCerkvi.CANBERRA —ŠkofGerardJosephHanna(WaggaWagga)jeprotestiral,kersoavstralskeoblastiuki-niledenarnopomočbeguncempriiskanjupravnihnasvetovzapridobitevpravicedozatočišča.Pove-dal je, da avstralska vladane spoštuje temeljnihčlovekovihpraviciskalcevzatočišča,čepravsenji-hovoštevilozaradivojskevSirijipovečuje.

ATLANTA —NadškofWiltonGregorysejeprika-toličanihteameriškenadškofijepisnoopravičilza-radivisokihstroškovzidavenoveganadškofijskegasedeža.Stavbobodoprodali,čebostatozagovar-jalanadškofijskisvetinfinančniodbor.DUNAJ —Avstrijskikoledniki(85.000otrokinmla-dih)jemedletošnjotrikraljevskoakcijozbralore-kordnovsotodarovzamisijone:16.121.638,23evra.SAN SALVADOR — Nadškof Jose Luis EscobarAlas je v obmejnem sporu med Salvadorjem inHondurasompozvalkdiplomatskirešitvinapetosti.Poudarilje,daje“časosvojitevminil”indanivred-nozačetivojskezaradikomajkvadratnikilometervelikegaotokaConejovzalivuFonseca.RIM —TajnikkomisijeSvetegasedežazaLatinskoAmerikoGuzmanCarriquiryjenakongresuizjavil,da jepapeškaslužbaBergogliapomladila”.PapežFrančišek te službene jemljekotbreme,marvečkot dolžnost. Po enem letu Petrove službe se nispremenil,pravtakonenjegov“občutekzaduhov-no”in“umetnostvladanjainpastorale”.BRUSELJ — Vsredo,2.aprila,jebilavEvropskemparlamentu prva razstava Svetega pisma. Dogo-dek je organiziral politik socialne konservativneprotestantske stranke, nizozemski poslanec PeterVanDalenssodelavci.Obštevilnihmodernoobli-kovanihpanojihopomenuSvetegapismaskozivečtisočletijinnekateriheksponatihSvetegapismavrazličnihjezikih,jeizstopalazbirkaslovenskihpre-vodov,kjersosiudeleženciodprtjarazstavelahkoogledalifaksimileDalmatinoveBiblijeizleta1584,Trubarjev izvod Nove zaveze v glagolici iz leta1562/63,Biblioslavico,študijskoizdajoprvihslo-venskihprevodovSvetegapismaPrimožaTrubarjainJurijaDalmatinaterumetniškoizdajoBiblije,kijojevtisočizvodih,zneprecenljivimiumetniškimireprodukcijami,izdalaMladinskaknjiga.NOGALES — BostonskinadškofkardinalSeanO’Mal-leyjevnagovoruprimašipriNogalesuvameriškizveznidržaviArizona(“ameriškiLampedusi”)opo-zorilnastiskonezakonitihpriseljencevvZDAinnaveč kot 6.000mrtvih od leta 1998 pri poskusih,dabiskrivajprišlivZDA.Ponoviljebesedepape-ža Frančiška ob obisku Lampeduse, ko je potožilnad“globalizacijoravnodušnosti”.Položil jevenecv spomin na umrle ob 3.000 kilometrov dolgem“zidu”medZDA inMehiko insškofomGeraldomKicanasomizTucsonaskozimrežoobhajalobisko-valcemašenamehiškistranimejnezapore.KUALA LUMPUR — Predsednikmalezijske vladeMohammadNajibRazakje24.marcanatiskovnikonferencirazglasil,dajeletalomalezijskeletalskedružbeMalaysiaAirlinesznamkeboeing777z239potnikistrmoglavilovIndijskiocean,omenjenale-talskadružbapa,danivečupanja,dajekdopre-živelnesrečo.»Našemolitvesonamenjenevsemsorodnikom226potnikovinnašim13prijateljeminkolegomvtemstrašnobolečemtrenutku,«sopou-dariliv izjavi.Naslednjivečer,25.marca,jeSvetkrščanskih cerkva v Maleziji v prestolnici KualaLumpurpripravilekumenskobogoslužjezaumrle,kisejihjevmolitvispomniltudipapežFrančišek.

JUNIJ 2014166

Franc Jaklič

IGNACIJ KNOBLEHARnovi sodelavci. dve novi smrtni žrtvi

DrugoletnoporočiloMarijinegadruštvaimanakoncupoziv,dabisenajvsajšešestduhovnikovodločilo za afriškimisijon. Natančno razklada natrehstraneh,kakobinajtiduhovnikipotovali,kak-šno obleko imeli in kaj vse vzeli s seboj.Misijonpotrebuje:pile,igle,žico,tračnice,jeklenaperesazavozoveinosi,pločevino,svedre,železnoladijskokrmilo,nikel,cink,žeblje,raznevrstebarvinolj,čopiče,klej,zlatilo,opremozaštirikuhinje,ploščeza štedilnike, kotle, žlice, nože vilice, steklenice,trobente,svetilke,ure,posteljnino,šolsketablice,zvezke, peresa in ravnila,merila, trikotnike, tuš,nožke,raznešolskekjige,slovarje,bogoslovneknji-ge,pesmarice,lepenko,ovojniinpisalnipapir.Inšemnogodrugega.Seznamtehpredmetovjebiltudiprošnja,najbijimljudjevsetodarovalialikupili.Iz ljubljanske škofije sta se za afriškimisijon

ponudiladvaduhovnika:LukaJeraninJožefLap,inpasedemobrtnikov.Luka Jeran, sloveči nabožni pisatelj in urednik

ZgodnjeDanice,sejerodil16.oktobra1818vJa-vorjahvPoljanskidolini.Pozno,s16.letom,ješelvhrvaškiKarlovacnasrednjošolo,potemjojeobiskovalvLjubljani.Medljubljanskimištudentiinbogoslovcijebildušanarodnegaprebujanja.Preučevaljezlastihrvaško in češko slovstvo.Zložil jemnogopesmi.Dostidobreso,zlastikarjihjedomorodnih.Šelepšesopanjegovenabožnepesmi; vnjih izraža svojovelikoljubezendoBogainMatereBožje,doCerkveindovečnostnihvrednot.VbogoslovjujebilenoletopredKnobleharjem.Hodiljetudivarabskitečaj.Zamašnikajebilposvečenleta1845,potemjebilkaplanvPoljanah,HorjuluinpriSv.PetruvLjubljani.Dne30.junija1853jeodložilsouredništvopriZgodnjiDaniciinvnjejobjavil:»Zdanašnjo,poslednjoševilkotegapolletja,jenjatudimojapoldrugoletnadelavnostzaZgodnjoDanico.RadbišelpomagatmisijonarjemvsrednjiAfriki,oznanjevatondotnimnesrečnimnaro-domsvetlidanzveličanja,napovedatpravoZgodnjodanico,akomebožjamilosttjapripeljezdravegainživega.Urenaglo teko,grobseodpiraprednami;dobrobibilo človekuakobimogel zveličati lastnodušoinpredvečeromsvojegaživljenjapripomočikzveličanjutudinjim,kijimgorečasvečasv.krstašeniposvetilavtemnoobličjeinjihapostolskiglassvetegaevangelijašenipredramil.Kerpategadelanisemnevredennezmožen,seponižnopriporočamprijateljemZgodnjeDaniceinvsem,zlastigospodomsošolceminprijateljem,vpoboženspominprimolitvahinda-ritvisv.maše,dabiGospodmilostnopridejal,karmimanjka.«Obljublja,dabotudiizAfrikepisalvlist.VZgodnjiDanicisejenjegovsošolecAntonJak-

šič,kaplanvŠentlovrencunaTemenici,28.junijaposlovilodnjega.Vštevilkioddne18.avgustajenatisnjena“PoslednjapridigaLukeJeranapriSvetem

Petru”.Vnjejgovoriospoštovanjudoduhovnikovinnakoncuomenja,dabošelvAfriko.Naslednjaštevilkaje25.avgustaprineslanjegovopesmicovštirihkiticah:“IzročiloMarijiMisijonarjem”.Vtejšte-vilkiseJerannakoncuzahvaljujevsemdobrotnikomafriškegamisijonazaprispevke.Kose jenamrečrazvedelo,dabošelvAfriko,sonabralizamisijonšenekajvečkot2.000goldinarjev.Drugi je bil Jožef Lap, rojen 4.marca 1819 v

Preddvoru.KojevLjubljanisKnobleharjemizdelalsrednjošolo,stavstopilavbogoslovjeinbiladveletisošolca,doklerniKnobleharodšelvRim.Dne28.julija1843jebilLapposvečenvmašnika.KotkaplanjeslužbovalvMetliki,TržičuinDobu.Zdravjanibilpravtrdnega.ZgodnjaDanicajeprinesla1.septembra1853šestposlovilnihkitic,kijihjenapisal25.avgustavLjubljani.Zahvaljujesezadaroveinsepriporočavmolitev.NakelskižupnikBlaznikomenjavdnevniku,da

jebilod22.do26.avgustavLjubljaninaduhovnihvajah.TistednigajeiskalvNaklemLap,dabiseposlovil,odhajajočprotiAfriki.TudiževečkratomenjeniKnobleharjevrojakin

gorečipodpornikafriškegamisijonaJožefParteljsejepriglasil.VDanici jebilprejšnje leto,8.aprila1852,objavilmisijonskopesemvpetnajstihkiticah:“SužnjiKamovrodinladjarešenja”.ZgodnjaDanicajojeobjavila30.junija1853,kojekotdušnipastirvTomišljupriIgudobilzJeranomdovoljenjeitivAfriko.Nevemopa,zakajnišel.Priglasilisosetuditileslovenskiobrtniki:

1.FrancBališizMoravč,mizar.2.JanezKlančnikzDovjega,zelopreprost,nešolan,anadarjenmož,popoklicusodar;znaljepatuditesariti,mizariti,žgatiapneniceinpodobno.Ohranilosejenekajnjegovihpisem;pisavojeimelzeloslabo;3.JakobKobilicasHomca,kmetiškifant,kijeznaltudikolarska,krojaška,čevljarskainkrznarskadela;4.JožefKramar,čevljarizLjubljane;5.MartinMikužizRakitne,kolarinkroveczvonikov;6.LovrencPavlin,mizar;7.JakobŠašelj,puškarskipomočnikinslikar,vre-zovalec(graver),pásar,veščtudiključavničarstva.Kosejepriglasil,jeimelšele21let.Rodilsejeleta1832vŽelezniKaplinaKoroškem.Njegovoče,puš-karskimojster,sejepazdružinopreselilvKranj.TujeJakobhodilvšoloinsejezelodobroučil.Leta1842sejedružinapreselilavLjubljano;očejevšentpeterskem predmestju nadaljeval puškarskoobrt.JakobjenekajčasatudivLjubljanihodilvšolo,potemsejepaizučilpuškarstvainjekotpomočnikpotedanjinavadihodilponemškihdeželahAvstri-je.Imeljezelolepopisavo.Knoblehargajezaradinješetemrajšisprejel,dabopisalpismaostalimobrtnikom,karjihniznalobratiinpisati.

2014 JUNIJ 167

➧

Niko Kuret

TELOVOŽe v lanski junijski številki so bile opisane nekatere posebnosti telovskih procesij na Štajerskem,

Koroškem in Gorenjskem. Letošnji opis zajema še nekaj zanimivosti slovenske domovine.

Novi časi so prinesli tudi na našem podeželju velike spremembe, zato je le malokje ohra-njen stari sijaj telovskih procesij. Naši opisi podajajo v glavnem podobo, ki je veljala do druge svetovne vojske.

Dolenjsketelovskeprocesijesobilenakmetihboljalimanjpodobneprocesijampodrugihsloven-skihpokrajinah.Nekajposebnegajebilpogledna“bele”procesijevBeliKrajini–vsiudeležncisobilinapravljenivpražnjebeledomačenoše.Zanimivost zasepa je opis procesije vNovem

mestuvdrugipolovici19.stoletja.Tedajsoseude-leževaliprocesijessvojimibanderitudišeobrtniškicehi (“cunfti”).Kakor jenavadadrugod, sonosilinačeluprocesijevelikikriž,zanjimpasostopalimožje.Vmessobiličlanicehovssvojimibanderi.Prvojebilofarnobanderospodobamasv.MiklavžainDeviceMarije.Zafarnimjebilokovaškobandero:nanjem lep,belkonj,zravenkovačspredpasni-kom;kladivo jedržalv roki inkoval jebelca,nadrugistranijebilsv.Florjan.Zatembanderomsošlivsikovaškimojstri,pomočnikiinvajenci.Daljejeprišlotesarskobandero,nanjemsv.Jožefpridelu.Za tem banderom so stopali vsi tesarski inmizarskimojstri kakortudipomočnikiinvajen-ci.Slediljezidarskicehs svojim banderom, na njempodobasv.Roka,zravenstolpinzidarpridelu;naslikanojebilo,kakojeomahnilinpadelvglobino,todaujelsejenarobnekegaželezatersiohranilživljenje.Za tem banderom so korakalizidarskimojstriinpomočniki.Potemjeprišločevljarskobandero,nanjemsv. Jakob inškorenjzraven.Zanjimsostopaličevljarji.Sledilisopekiinvsitisti,kiopravljajosvojoobrtzognjem.Imelisobanderossv.Florjanom,kigasihišo.Potemsošliusnjarjizbanderom,kijekazalopodobosv.Jerneja,kogamučijoinznjegarežejokožo.Vprvemdeluprocesijejebilotorejkarsedembander.Obrtništvojepredstavljalovtistemčasu(okolileta1870)jedromeščanstva;poznejšadesetletjasoprineslanjegovpočasnipropad,“cunfti”sozamrli,skupnonastopa-njepriprocesijahsoopustiliinbanderasorazpadla.Nebosonosiliodličniposestnikiintrgovci,poleg

nebapajesvetilošestnajstarejšihčevljarskihmoj-strov.Natrgujestalvesčasmedprocesijobataljonvojakov–lovcevvparadi.Poveljevaljimjestotniknakonju.Čejebilahudavročina,jemoralvčasihkakvojakizvrste,kersostalinatrguodjutradokonca procesije. Pri vsakemevangeliju so oddaličastnosalvo.Pripetilosejetudi,dasejekakemu

vojakupuškaoglasilaprepozno.Kosopoveljnikane-kočvprašali,kajsebomožuzgodilo,jimjeodvrnil:»Kosilanebodobil.«Kadarjebilodostivinainkerjebiloobdelovanjevinogradovšelahkoinceneno,jedaltedanjistotnikmeščanskegarde,nekiMarin,kijeimelvinogradevTrškigori,zapeljatisodvinavojakomvvojašnico.Takosodobilivojakihkosilutudimerico cvička, ker so po svoje pripomogli kslovesnostipraznika.Špalirprinebusovednodržalivojakičetovodje.Zatosoizbralivsakoletosamozastavnemože.Poznejesonebonosilifantje,na-zadnjepajeprešlatačastnadijake.Vmestujeskorajnibilohiše,kisinebibilaposta-

vilanekajmlajev.Lesjebilskorajzastonj.Poznejesejetospremenilo,zatosostarošegomočnoopuščali.Priprocesijijesevedasodelovalatudistarame-

ščanskagardassvojogodbo.Le-tajeimelaokoli30godbenikov.Gardajenastopalavsvojiuniformis

širokimibelimijermeninavzkriž.Godcisoimelina čaki rdeče žimnatečope.Kakorjebilatedajnavada pri vojakih, jeimela tudigardasvojetesarje. Nastopala stadvavuniformi,vsakspodvemasekirama,majh-noinveliko,kistajimaviselinabelemjermenuintičalivbelemusnje-nemtoku.Imelastaši-roke usnjatemanšete

narokavihinširokbelusnjenpredpasnik.Pokazalastasetrikratletno:ovelikinoči,oTeloveminnacesarjevrojstnidan(18.avgusta).»Jakolepojebilovideti,kostapriprocesijivpredpasnikihzgardomarširala.«Ljudstvazdeželejebilomnogo,»mogoče,daso

jihvojakiprivabili.«Navadajebila,dasejezakapiteljskocerkvijopri

vrtovihstreljalozmožnarji.»KanonirtegastreljanjajebilnekistariJernejc,obenemmestniprižigalecsvetilnic.Ko jena tapraznikobzornemsvituobtretjiurizjutrajzačelopritrkavati,niJernejcureni-kolizaspal,začeljepricerkvistreljati,streljaljevesdopoldandokoncasprevoda.Kasnejesejezaradinesrečdrugodtotudiprinasodpravilo,alislovesnojepabiloinlepo.«VNovemmestuježivelodostiupokojenihčast-

nikov.Tuditisosevsvojihrazličnihparadnihuni-formahzmeromudeleževaliprocesije,karjepripo-mogloknjenipisanizunanjipodobi.

Bandera so v rabi še danes

JUNIJ 2014168

Notranjski gospodarji so si pred hišami posta-vljalinaTelovolepe,visokemlaje,gospodinjepasozatikalevnjive,zlastivzelnike,žepredprocesijobrezoveveje.NaVrhnikisonosilibanderanabornikitistegaleta,zakarjihježupnikpovabilnakosilo.Idrijskatelovskaprocesijajesvojčassloveladaleč

naokoli.SvojsijajjedolgovalahvaležnostiIdrijča-nov,kisoleta1508našlibogatožiloživegasrebra.

V Istri sobila obpoti, koder je šla procesija,vsaoknapolnacvetličnihšopkov.Tišopkisoostalivoknihdokresnegadne.Takratsojihpospraviliinshranili.

Na Krasu so v novejšem času postavljali zatelovskoprocesijovelikanskeslavoloke,nakaterihso–podobnosvoječasnimjezuitskimvLjubljani–otrocialimladinapredstavljaliangele.Zanimiv opis nekdanje telovske procesijemed

Beneškimi Slovencisenamjeohranilizleta1853.»Danpresv.RešnjegaTelesajeprinasedennar

imenitnejšihvcelimletuinnašipradedjesoskrbeli,gaznarvečjoslavopraznovati,kijimjebilomogočevnjihokoljstvah.Vsenjihnarodskeoblačilasosevidiletistidanvprocesii...«Možakipasopredvsemposkrbeli,dajeimelvsaksvojopuško.Kdorniimelsvoje,sijojesposodil.Sramotazanj,kisenimogelpostavitiznjo.Žeprejšnjivečer»jebilovseživopodeželi.Privsakicerkvipobreščinahinpodolinisejeslišaloveselotonkatiinososeslišalepuške,mušketi,cilarjipokati,dajebilokaj.Polegpoti,ka-morsejeimelavoziti(!)procesija,podesniinolevistranisobilevzemljozasajenekošatnemlajeinonanjihviseledušečecvetliceinovenčkiraznihpoljskihrožic.Drugidanspetoranimzorusoveselozvonovizapeli inopuškepokale.Odvsihkrajevsose jelinašiSlavenivdolinokfarmanskicerkvivaliti.Ob9.zjutrajsejezačelsvetiobred.Pervisoodperliproce-sijos18.srebernimikriži,katerihvsakjecenjenna400do500beneškihzlatov(enbeneškizlatječrezengoldinar).Daljejesledilokacih100otročičevzzvončki,katerisovednoklenkalizunejS.evangelijovinoblagoslovov.Posledsošlivštricdvaindvakacih300do400strelcovspuškaminaramenih;vsistrelcienevasiolisoseskesobiliskupej,inokadarsoletikončali,sozačelistrelcidrugevasialisoseske,inotakodalje.ZanjimisoslediliduhovnikizpresvetimRešnimTelesom,nadkaterimsonosilinebočetirigospodje iz nar imenitniših deželskih rodovin.Zanjimsobilivradniki,inzaletmimoškispetdvaindva,innazadnježenskispol.–Kadersoduhovnikiodpeli‘Pangelingua’sohelili(= svete pesmi pre-pevali)‘SacrisSolemniis’inopevcisojovdariliposlavenskimnarečjiPraznikasvetiga,inkadersoletiodpelisvojoversto,sojogodciponjihvrezal,da

jebilokaj.Kosoletijenjali,sojeliduhovnikipetidrugoversto,pevcisojimodpovedalialiodgovarjalikakorpoprej,potempagodci,inotakodaljesoseverstilidoklernisoprišlidoodločenigamestakjerjebilanavadablagosloviti ljudstvoinpolje.Pridšinanamenjenomestososevsivstavili;ondijebiloltarček že pripravljen, na njego presveto RešnoTelotačaspostaviti,kojediakonpelsv.evangelij.Natlehokroginokrogsobilecvetlicepotroseneinovlepimredusoležalikušnjeli(= iz ital: cuscino = blazina),dasoduhovnikipokleknilipredsv.RešnimTelesom.Kose je jelpetisv.evangelij,sostrelcinabivalisvojepuške,godciininklinčkisopotihnili,vzvonikuzvonoviumolknili;ljudstvojestalovsetiho,samduhovnikjepelnaglassv.evangelij.Kojebiltadovršen,jevseljudstvopokleknilo.Gospodžupnikjeodmolildoločenemolitve,inopripervibesedisvetigablagoslovasprožinarbližnistrelecsvojopuško,intojebiloznamenjesvetoRešnoTelopočastiti.Tačassojelipervistrelci,kisobilivprocesiji,pokatiintakososeverstilidoposlednjih.Tahipsojelizvončkispetklenkati,vzvonikuveselotonkati,godcijoradostnorezati,inonagribu(= griva = hrib)martaleti(iz ital. mortaletto = možnar)bučati.Tajšan(= takšen)šum,tajšanropot,takohučanjejebilotačas,dajevsadolinavrelainodaljedaljepopotovihinopojamahsejeodmevalo,kakorgromvzraku,kaderkujehudibudiče(?).Tosejevsegajaloprivsakimblagoslo-vu,doklersenisonazajvernilivvas.Pridšivvas,gredévprocesjivsikrižniki,otročičiinostrelci,sovdobiliporedamavsakdvahlebcakruhapokrajceriinopodokončaniprocesijitudinekajvina.Posledsejezačelapetasv.mašazorglami,zadnjičsejesklenilsvetiobredzblagoslovom;inotuditačassospetvsi strelci zunej cerkvepokali, klinčkivednoklenkali,nagribumartaletigromeli.LjudstvojevcerkviglasnopeloČastimoteinoorglesovdružilenjihglasove.–MojBog!tojepačpresunilosercevsakimupričujočimukristjanuinomarsikaterimusosevderlesolzepolicih.–OdvsihkrajevsonashodiliLahitistidanobiskovat inovsizačudeninadnašonarodnoprocesijo,sosesplašnimiočmiponasoze-rali,kotakeprocesijeninikolibilovidetinaLaškim.PodokončanimsvetimobredusosenašiSlaveni

mirnopogostivnicahnekajokrepčaliinoprotivečerusosevernilinasvojedomovišča;inonipomniti,dabisebili,celooboroženi,kadajmedsebojpoškodovali;takomirnoinpoštenososerazšli.Zdajpa,kakoje?–Godcisošlirakomžvižgat,jih

nivečvprocesiji;starihoblačiltudinivečviditi,kersonaslaškeoblačilapokvarile;toježalostnoviditi!Odpušktudinivečneduhanesluha...«

Povsodjerazširjenavera,dasoveje,mimoka-terihješlatelovskaprocesija,blagoslovljeneindavsebujejoobrambnomočprotiujmaminnezgodam.KojeprocesijakončanazačnotudivPrekmurju

lomitivejice,dabijihodneslidomov.Vsakdohočeimetisvojdelež.OkoliLendavejihzataknejozastre-hozoperhudouro,vNedeljicijihdenejov“grenar”

(kaščo),dabibilblagoslovbožjiprizrnju.Kadarsebližanevihta,jihvržejonaogenj(Krog).TudivPorabjuverujejo,daimajobrezoveveje,

zataknjeneobpoti,kodersepomikaprocesija,pravtakšnomočkakorcvetnonedeljske“mačice”.Zatojihzatikajodomanaistamesta,davarujejopred“gromom”(strelo)inpožarom.

— — —

2014 JUNIJ 169

➧

TakoravnajotudinaŠtajerskem,postavim,vSlo-venskihgoricah.Vceljskiokolici(Dobrna)odlomlje-nebrezovevejicedevajozapodbojehlevskihvrat,dabibilaživinavarnaprednalezljivimiboleznimi.OkoliBrestanice(Senovo,Gorica)jihzatikajovzemljonavrtu,kjerimajozelenjavo,patudiobvratehnjivinvnjivesame;pokropijojihtudizblagoslovljenovodo.VFramupoberejozbrezjanajprejvsecvetliceinjihdenejovkozarč-kunahišnioltarček.Konekolikoovenejo,jihposušijoinspravijo.Nekajdrobcevposušenegacvetjanatomedletomvečkratpotrosijopogrobovihrajnihdomačih.Ve-jice na brezah poščipljejo zlastitistifarani,kisoizoddaljenihvasi,kodermimohišnegreprocesija.Tebrezovevejicehranijona“di-lah”(podstrešju)zatramompoleg“zelenega presenca” in cvetno-nedeljske oljke.Oboje zažigajo,kosebližahudaura.Osmukanabrezova debla jemljejo tudi do-movindelajoiznjihzlastidržajezagrablje,lopateindrugoorodje.SkorajpovsodnaKoroškem

jemljejossebojnadomovebre-zoveinlipovevejice,vejicemlajevincvetličnešopke,kisojihimelissebojpriprocesiji.Od “pranganja”prinesenebrezovevejice zatikajovPodjunivkuhinjizakriž.Obhudiurijihsnemajoindevajonaogenj;rabijojimtudiza“kaditje”,čeoboleprihišiljudjealiživina.VRožujihdajopodstrehozoperhudouro.Obhudiurisokadiliz“maji”,sepravi,zvejica-

milesa,kijenaTelovokrasilprocesijipot,tudinaGorenjskem(Motnik).TudinaJezerskemsolomilizelenjeodbrezovihvejalidrevescobpoti,kijepo

njejšlaprocesija.Pripisovalisomuposebnomoč,česoznjimkadiliobnevihti.Včasihsoshranilivtanamentudicvetličnevenčkezbander.VPoljanskidolini (Četenaravan)sood“tamalihmlajev”,sepravi,odbrezovihvej,kisobilezataknjeneobpoti,koderješlaprocesija,lomilivejiceinjihzatikalinanjivezoperhudouro.

Isto šego srečujemo naDo-lenjskem.OdPoljadoLitije sozatikali gospodarji brezove inlipoveveje za streho, “dabi nebilonesrečeobhudiuri”.VVelikihLaščahinvHinjahsolomilego-spodinješibezbrezpricerkvi,patudivcerkvi,injihnesledomov.Zasajalesojihpotemponjivah,na vsakem oglu po eno, “zatokerježegen”,vHinjahpazato,dabimišineškodiležitu.Vstiškiokolici so verjeli, da smreke, kijihpostavljajo ljudjeoTelovem,pomagajozopergosenice.

V Beli Krajinisopoložilinekajzelenjaodvejspoti,koderješlaprocesija, domav žitnico, danimogelmoljvžito.Rožezoken,koderješlamimo

telovska procesija so spravili vIstri (Korte) in jih shranili. Sežigali so jih včasihobhudiuriintudi,kadarjekdoobolel,sokadiliznjimibolnika.Zoperškodoinnesrečonapoljuzatikajotudina

Goriškem(Otalež,Cerkno)vnjivevejicebrezovihvej,kisostaleobpotitelovskeprocesije.VGornjiSoškidolini(SočavTrenti)sopostaviliobpotito-poloveveje.Kojebilaprocesijakončanamjevsakodlomilvejicoinjodomazapičilpodstreho,dabistrelanetreščilavanjo.

— — —

Brezove veje

Polegzelenjainvejimasvojobrednipomentuditelovskišopek.Naberejosigapredvsemdekleta.NaGorenj-

skem v Poljanski dolini (Četenaravan)soneslinaTelovovcerkevkblagoslovutelerože:Marijinelašč-ke,zaspančke,mračnice,strašnice,hrastovo perje, šmarnično perje,kresnice, Jezusovo gajžlo, šmarnikriž in deteljico. Tudi v Mengšuin okoli Škofje Loke so si nabraladekleta svoj pušeljc iz poljskih intravniških“rož”.Le-tesovŽetiniobbližajočisehudiurimetalivogenjskupnosšibamiizbutare.VČeteniravnisoznjimiokadiliotroke.NaMatijevopasopredsončnimvzho-domstemirožami,kisojimdodališešpajko,okadilikrave,dajimnisomogleškodovaticoprniceinjimodnašatimleko...Mengeški“pušeljc”jebil izpotonik,vrtnic inšmarnic,vGorjahsoganaredili izmarjetic (“telesnic”), travniške detelje,

bogkovih inMarijinih laskov, “šmarnega križa” in“strašnic”, v škofjeloški okolici so jim dodali žitnikokalj inplavice.Vse skupaj sopovezali s šmar-

ničnimlistjem.Domačadekletasodalata“pušeljc”koltarju,kjerjebilblagoslov;drugesogapanosilesseboj–vMengšusotrgalespotomacvetne liste in jih potresale predvsakimoltarjem.NaHomcusosiženskekproce-

sijizatikalešopekcvetliczapas,dabijihhrbetnebolel.

Na Dolenjskemindrugodsozacvetjeskrbeliotroci.OkoliZagradcaso“rožice”,kisojihotrocipotresalipredoltarji,pobirali,domaposušiliinobbolezniiznjihkuhaličaj.“Všopkepovitecvetlice”sonosiležen-

skepritelovskiprocesijivKrškem,dasojihpotempoletizažigaleobhudemvremenu.VBeli Krajini sosidekletanabrala“telovskipušeljc”iztravniškihrož.Znjimsokadilikravivimeobteletenju.

Gorenjski šopek

JUNIJ 2014170

NaTelovosrečujemoponekodspominnabinkošt-nešege.SemičarjivBeliKrajininaTelovonisogonilikravnapašopredsoncem,kersose–kakornaKriževoinnaDuhovo–balicoprnic.VKanomljinaGoriškempaslavijošelenaTelovo

pastirskipraznik.Tuditujedeležensramotetisti,kipriženezadnji na pašo;pravijomu“kurjarit”.Telovske procesije se ponavljajomarsikje na

Slovenskem.Na Štajerskem so jih vodili vsakonedeljo do

nedeljeizpredvelikimšmarnom,dosv.Jernejaalidoangelskenedelje.Procesijagreokolicerkve,vslabemvremenupocerkvi.Priprocesijipojo“inicije”(začetkeštirihevangelijev)prištirihpostajah–oltar-jihinpodelevseštirikratblagoslovzNajsvetejšim,pravtakokakorpritelovskiprocesiji.Kaže,dasoteprocesiježeboljobrambnegaznačajainnekak-šnonadaljevanjekriževihprocesij.Zadnjonedeljo

predenprocesijeprenehajo,imajo“inicije”tudinapolju,poistemredu,istipotiinzistoslovesnostjokakornasamtelovskipraznik.Natakoimenovano“leponedeljo(žegnanje)imajotelovske(teoforične)procesijetudipripodružnicah.IstiredveljatudinaKoroškem. Tam ne prangajo

samonaTelovo,ampaktudina“leponedeljo”(takopravijoprvinedeljipoTelovem)alivnedeljopopra-znikuSrcaJezusovegainvnedeljoposv.Marjeti.Tudi“iniciji”sovnavadi.VLokvinaKrasujebilašev17.stoletjuprocesija

navsezgodaj,natopasojovodiliševsakonedeljodokvatrnenedeljevseptembru.VnedeljopoTelo-vemsošliskriživDolino,kjerjebilaspetprocesija.ProcesijosoimelitudinadanosmineTelovega.Telovojeblestečiskleppomladanskihpraznikov

Gospodovih.Odslejnaprejprihajajosvetniškipraz-nikispetmaloboljodveljave.

Na Koroškem,vRožu,dekletasvojednipripran-ganjunisonosilašopkov,ampaklevenceizdivjegašipka(“pumpave”);todaje“najboljsvetvenec”.Odzakramentalado“bajila”,odpobožneveredo

vražejelekratekkorak.Sèmbišteliverovmočrženih bilk,kisijihob

začetkutelovskeprocesijeizpulišiznjiveinnavežešokolipasu,datepotemvseletonebobolelkriž...VokoliciVišnjegoresogospodinjedomazatoskrb-

nopazile,kdajsejezačelaprocesija,dasosibržnapulilenekajrženihbilk.TudivUtikupriLjubljanijebilarazširjenatavera.V Poljanski dolini (Četena ravan) sonaTelovo

nakopali“dešja”,dišečerastline,inganametalipohiši,dabigolazen(“lizarčna”)neprišlakhiši.

Prvi petekpoTelovemimenujejonaŠtajerskem(Središče)“posmojenipetek”.Tadannihčenihotelokopavatikoruze,kerbisesicerosmodila.

— — —

Zdaj,kosmoromarjiinpopotnikinastezahzgo-dovine,namevharistija–občestvosKristusom–vkateremživimo,vnaprejomogočanajvišjesre-čanjetistegadne,»kobomopodobniNjemu,kerGabomovideli,kakršenje.«Elija,kisenapotipopuščavibrezmočizgrudipodbrinovgrm,pagaskrivnostnikruhpoživi,dadosežegorosrečanjazBogom,jetradicionalnisimbolpopoto-vanjavernih,kivevharističnemkruhunajdejomočzahojopro-tisvetlemuciljusvetegamesta.Če si izposodimo izraz, ki

označuje hebrejsko sobotnobogoslužje,jeevharistija»po-kušnjavečnostivčasu«.KakorjeKristusživelvtelesu,pa jeostalvslaviSinuBožjega,takojeevharistijabožjainvsepre-segajočanavzočnost,občestvozvečnim,znamenje»medsebojnegaprepletanjazemeljskega innebeškegame-sta«.Evharistija,spominKristusovevelikenoči,je

posvojinaravinositeljicavečnegainneskončnegavčloveškizgodovini.Tavidik,kievharistijoodpira

Božjiprihodnosti,čepravjopuščazasidranovsedanjiresničnosti,jeosvetljenzJezuso-

vimibesedami,ki jih jespregovorilnadkelihomvinaprizadnjivečerji.

Ker jeevharistijaobčestvosKristusom,jetorejdeležnostpriBožjemživljenju,kijevečnoinzmagujenadsmrtjo.ZatoJezusizjavlja:»Voljatistega,kimejeposlal,je,daneizgubimničodtistega,karmi jedal, ampakvseobudimposlednjidan.«»Vtejluči,«kotjeposreče-

no rekel ruski teolog SergejBulgakov,»jeliturgijanebesanazemlji.«Zatosemvapostol-skempismuDies Domini pono-vilbesedaPavlaVI.inspodbujal

kristjane,najnezanemarjajotegasrečanja,tegostije,kinamjoKristus

pripravljav svoji ljubezni.Najboude-ležbaprinjejkarsedavrednainpolnaveselja!

Sv. Janez Pavel II.

EVHARISTIJA ODPIRABOŽJO PRIHODNOST

2014 JUNIJ 171

Nibilozadosti,da jebilzbožjimpečatomza-znamovanvsakdan,vsakteden invsakmesecvletu. Tudi tek časov jemoral biti zaznamovan ssvetimiprekinitvami.Kernajbizadostilejudovske-muobčutkuzaznanostoštevilkah,sobilevzvezis številom sedem, ki je veljalo za sveto. Ena odtehsvetihprekinitev jebilavsakihsedem let,nakoncu“tednalet”,drugapavsakihsedemtednovlet:sedemkratsedeminsedemdesetkrat sedemjedišaloponeskončnosti.Tojezelovažnodejstvo,ki pa poudarja tudi pri-kupno potezo zapovedijudovskePostave:tadvasistemapraznikovstabi-la oba zaznamovana zizredno velikodušnim indobrodelnimnamenom.Vsakih sedem let so

torejpraznovaliSobotno leto,leto,kijebilodrugačnooddrugihlet.Topanetolikozaradiverskihobredov,kisojihopravljali,am-pakzaradisocialnih,humanitarnihincelogospodar-skihukrepov.Postavajevresnicizapovedovalavrnitisvobodosužnjevizraelskegarodu,posebnotistim,kisosemoraliprodati,dabiplačalisvojedolgove.VtehletihodpuščanjajePostavatudizapovedova-la:»Naširokoodpri rokesvojemubratu,«karsonekaterirabinirazlagalikotobveznostpovrnitivse,drugipasomenili,dagresamozaobresti.Šeboljpresenetljivopaje,damoratudizemljabitideležnavtehdvanajstihmesecihpopolnegapočitka:nesmesejeobdelovati,nitisejati inžeti.Vzamejolahkosamo,karjepotrebnozaživljenje.Lastnikisopustili tudisadovenatrtah in oljkah, z njimi pa so seimelipravicohranitirevežiindivježivali.Tojeodgovarjalodvojnemunamenu:dobrodelnostiinkmečkimodrosti.SicerjepaSvetopismoobljubljalo, da bo šesto leto, kije pred sobotnim, rodovitno in nikomur ne bo ničmanjkalo ...To obveznost, ki semodernemučloveku zdi tako nenavadna, so

spoštovali:odNehemijadaljejeizvoljenoljudstvocelofromalnoobljubilo,dajoboizpolnjevalo(Neh10,32).Tosodržalitudivtežkihokoliščinah:kosoSirci oblegali Jeruzalem, je kralj AntíohV. sklenilmirsposadkovBetCuru:»vdeželijebilonamrečsobotnoleto«(1Mkb6,49).Judjesobiliponosninatoizjemnonavado,vresniciedinovzgodovini.To

praviJožefFlavij,kitrdi,dasejemoralcelocesartistega leta odpovedatidavkom, kar je pa zelodvomljivo.Rimljanisoseiz te navade norčevali:dokazjeTacit,kipravi,dajetozastaranalenobaterase!Drugarečjepabilapreprečiti,dataobičajnipovzročalsporov.Obilnatalmudska pravna dolo-čila o tem dovolj jasnodokazujejo,datonibilopreprosto.Jepavendarle

lepo,dasejeuveljavilonačeločloveškegaodpušča-njanazemlji.

Jubilejno leto,tisto,kijesledilosedmimletnimtednom,jebilošeboljtemeljitovsvojihnavodilih.Vsakih petdeset let somorali biti osvobojeni vsisužnjibrezizjeme,vsaposest,kisojomoralirevniprodatibogatim,dasoplačalisvojedolgove,jimjemoralabitivrnjenazaceno,kijojePostavapred-pisovalazelostrogo.Namenjebillep:izpolnjeva-njetegapravilabipostaviloIzraelpredvsadrugaljudstvatistegačasagledeproblemasuženjstvaingrabljenjazemlje,kisogavRimulatifundijetakokrutoizvajale.Todagospodarskeinsocialneteža-

ve,kibijihizzvaloizvajanjetegapredpisa,bibilehude;takohude,datezapovedi3.Mojzesoveknjigenisoizpolnjevali,kotdajerazumetiTalmud.Kojeprišlodevetinštiride-seto leto,sosezadovoljili,da je»desetidansedmegamesecapovsej deželi odmeval gromki glastrobent.« Tako vsaj niso pozabiliJahvejevegaopomina:»Neškoduj-temedbratiedendrugemu,sicersebojtesvojegaBoga!«

sveta zgodovina:

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASUHenri Daniel-Rops

tretji del

LJUDSTVO IN NJEGOV BOGi. poglavje

BOŽJI ČASI

S O B O T N A L E TA , J U B I L E J N A L E TA

JUNIJ 2014172

SPREMENI SVOJ STRAH

P. Anselm Grün

XII.STRAH PRED PRIHODNOSTJO

Danes jezelo razširjenstrahpredprihodnostjo.Tojestrah,danebomomoglivečzaslužitipotrebnihsredstevzapreživljanje,daboprihodnostprineslassebojmnogestiske,dabomoizgubilisvojedelo,zboleli, indanebomomogli večbiti kossvojemuživljenju.Teskrbiprizadevajomnogeravnovgospo-darskotrhlihčasih.Nekaženamijepripovedovala,dasepogostomaboji,dasebonjenemumožukajzgodiloinboostalasštirimiotrokisama.Shajatinebimoglanefinančnone z lastnimimočmi.Da setakšnistrahovipojavljajo,jerazumljivo.Resničnobisemoglozgoditi,dabizakonskipartnerdoživelnekonesrečoalipabimubolezenonemogočilašenaprejslužitizadružino.Vpogovorusrečujemvednoznovaljudi,kiimajopodobnestrahove:dabilahkozboleli,zgubilisvojegaživljenjskegapartnerjaintakonebibilivečkossvojemuživljenju.Vto,karsosizgradili,nimajovečnobenegazaupanja.Vporočilihssvetaslišijomalodanednevnookatastrofah,kivednoznovavkratkemčasuodplavljajoto,karjebilotrdopriga-rano,danepreostaneničveč,inčutijo,kakotanekjeled,nakateremsegibljejo.

Tojestrahprednenadzorovaniminnepredvidljivimneznanim,kisedanesdogajainjenaravnanonato,dabovednoslabšeintežje.Danesjemnogoljudi,kiseobpogleduvprihodnostzaskrbljenosprašujejo,kajdobregaboprinesla.Odnjenepričakujejovelikodobrega,prejpričakujejohudo.Sajbiselahkozgodilo,dabidržavanemoglavečizplačevatipokojnin,daboorganiziranikriminalvednovečji,dabilahkoglobali-zacijavodilakobubožanjuinkvednovečjizmedi.TastrahpredprihodnostjojeznačilenzaljudivEvropi.Mnogi,kigredovjužnoameriškealiazijskedeželevrazvoju,sopresenečeni,kajtitamljudjetakšnestra-hovekomajdapoznajo.Njihovpoložajjesicer,gledanonazunaj,brezupen,todaonigredokljubtemupolniupanjavprihodnost.Večkratsoprinasstrahovipredprihodnostjozaznamovanizupodobljenimiprikazigro-zeinkatastrof.Velikoljudisipravnatankopredstavlja,kakšnekatastrofepoplav,atomskihvojsk,terorističnihdejanjinzločinovsebodozgodilevnaslednjihletih.Prepričaniso,dasebonjihovadomišljijauresničila.Nebojijopaselesami,temvečvlivajostemstrahpredprihodnostjotudidrugim.

O tem strahu govori Jezus v svojem apokaliptičnem govoru: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi, v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo hirali od strahu in pri-čakovanja tega, kar pride nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale« (Lk 21,25-26). V originalnem grškem besedilu je uporabljena besedica “apopsyhoo” (prenehati dihati, izdihniti življenje). Strah nam

jemlje dih, dobesedno vodi k temu, da prenehamo dihati ali da naše življenje po-polnoma izgine. Luka meni, da nam pogled na grozeče dogodke na nebu in na morske cunamije zaustavlja dih. Ta strah je pričujoč danes prav tako kakor takrat. Za mnoge so zemeljski potresi, poplave in slabo vreme znanilci konca sveta. Vse – tako se bojijo – so bo končalo v veliki katastrofi, ki bo izbrisala sleherno življenje.

Kako se odziva na takšno paniko zaradi konca časov Jezus? V ta strah govori tola-žečo besedo: »Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje« (Lk 21,28). Ljudje naj se katastrof ne bojijo, kajti te so začetek odrešenja. Kako je treba to razumeti?

Najprej misli Jezus s svojo obljubo pov-sem časovno: ko bo v svetu vedno huje, je to znamenje prihoda Sina človekovega. In ko bo Sin človekov prišel v veličastvu, bodo ljudje odrešeni in osvobojeni. Njegov

prihod nas osvobaja vseh stisk in s tem tudi strahu.To Jezusovo besedo pa moremo razumeti tudi še drugače: svojega pogleda naj ne usmerjamo v kata-

strofe in v svoj strah, temveč se moramo vzravnati in gledati navzgor. Naše odrešenje prihaja od Boga, iz nebes. Iz nebes gledamo na svet okoli sebe drugače. Vidimo namreč preko ozkega obzorja. In tako

— — —

»Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah«

2014 JUNIJ 173

spoznamo dobro moč, ki nas drži v svojih rokah, odrešujočega in ozdravljajočega Boga, Jezusa Kristusa, ki je sredi največje stiske križa naš Odrešenik.

Tretja razlaga se nanaša na začetek odrešenja v vseh stiskah. Tam, kjer se propada najbolj bojimo, tam se že začenja odrešenje. Hölderlin je oblekel to v znamenite besede: »Kjer je nevarnost, je tudi rešitev.« Pogled vere vidi sredi noči že začetek dneva, v krizi že začetek spremembe in v strašljivem dogajanju že moč zaupanja, ki se skriva tudi v nas.

Luka je spremembo strahu v naj-večji stiski opisal v svoji pripovedi o Jezusovi spremenitvi na gori. Zvečer se je Jezus s svojimi učenci povzpel na goro. Kakor je bil navajen, je po-noči molil. Učenci so pri tem zaspali. Naenkrat pa se zbudijo in vidijo Je-zusovo veličastvo ter Mojzesa in Eli-ja, ki stojita ob njem. Med molitvijo se je Jezusovo obličje spremenilo in njegova obleka je belo sijala. Vendar pa kljub tej osrečujoči izkušnji v luč potopljenega Gospoda, zapadejo učenci takoj, ko jih zasenči oblak, zopet v strah (Lk 9,34). Toda iz tega oblaka se zasliši Božji glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte« (Lk 5,35).

MnogimJezusovopomin,dabigledalinavzgorinupalivbližajočeseodrešenje,nebozadoščal,dabisenjihovstrahpredprihodnostjorazpršil.Kajpomagačloveku,kateregaverajeslabaalikateregaJezusovebesedenedosežejo?Niposebejsmiselno,dabisiskušali lajšatistrahpredprihodnostjo.Tonebouspelo.Vselejpasi lahkorečemotole:Dosedaj sem bil življenju kos, pa ga bom obvladaltudivnaprej–panajpride,karhoče.Lahkopasitudinatančnopredstavljam,česasebojim:lakote,uboštva,vojske,katastrof.Potemsilahkorečem:nimamjamstvazato,da

bomimelvselejdovoljdenarja,daneboizbruhnilavojskaalidabozemljaobvarovanakatastrof.Zau-pampavto,dasemvBožjihrokah.Nevem,kakose bomodzval, če bo vse huje. TodaBog bo primenituditakrat.ZBožjopomočjopabomživljenjeprestaluspešno.

Sporočilotezgodbepaje:vnočisezgodispre-menitev.Tam,kjer jenajtemneje,svetiBožja lučnajsvetleje.Kljubtemu,datovemo,pazapademovednoznovavstrah,čenaszasenčioblak,oblakbolezni, oblak ogroženosti zaradi izgube dela alizaraditežkihokoliščin.Potemnamkakoručencemne preostane nič drugega, kakor poslušati Božjiglas.Tanaznanja,dajeJezusmednamisredinoči,četudisezdi,danampopolnatemajemljepogled.Česredistrahuposlušamonjega,česredinočive-rujemovnjegovprihod,potemsebotudizanas

temaspremenilavlučinstiskavodrešitev.Sredistrahuinstiskenajbigledali,potembomo–takoveruje Luka – spoznali Jezusa, ki prihaja prav vtemtrenutku.Onjeta,kiprihajaknamvednoinnamobljubljarešitev.Kopride,seodrešitevzgodi.Potemse razvežejoverigenašegastrahu innašesrceseširi.Takoodrešitevnivodpravivseganaše-gastrahu,temvečvosvoboditviizozkostinašegasrcasredistrahu.Kajtitastrahpredprihodnostjojedelčlovekovegabistva.Tanasdelatudibudne,daskrbimozaboljšoprihodnost.

— — —

Drugapot,dabishajalisstrahompredprihodno-stjojevtem,daživimpovsemtukajinsedaj.Pre-nehamsipredstavljatiprihodnostzvsemtistim,karbiselahkozgodilo.Poskušambititukaj,čutitisebeinbitihvaleženzato,karjesedaj,pravsedaj.SedajsemvBožjihrokah.NatopotnasvabiJezus.Todela,kopravi,najsevzravnamoindvignemosvojeglave.Prenehajmotorejpotrtoinsklonjenihglavzretivto,karnasvlečenavzdol.Kosevzravnamo,sežalostnorazpoloženje,kinaspritiskaktlom,umakne.InkozremovBoga,seožinanašegaobzorjarazširi.NašerazpoloženjelahkospremenižesamopokončnadržainzrenjevBoga.Nevemo,kajboprišlo.Todasedaj,vtemtrenutku,smotukaj,imamosposobnost,dastojimo,smovzravnaniinpolnizaupanjavBoga,kinaspodpira.Vtejpokončnidržilahkopodoživljamovrsticoizpsalma:»VrzisvojebremenaGospoda,onboskrbelzate«(Ps55,23a).

— — —

»Ta jemoj Sin...«

Splošen:Dabibrezposelnidobiliinohranilidelo,kigapotrebujejozadostojnoživljenje.Misijonski:DabiEvropaspetnašlasvojekrščanskekoreninepopričevanjuverekristjanov.

MOLITVENI NAMENI za junij 2014

JUNIJ 2014174

PAPEŽEV VEROUK

Frančišek

SVETI DUH RAZODEVABOŽJO LJUBEZEN

Velikonočničas,kigaveseliživimopodvodstvombogoslužjaCerkvejevnajboljšempomenubesedečasSvetegaDuha,kinamgakrižaniinvstaliJezusnidaroval»namero«(Jn3,34).Tačasmilostisezaključujezbinkoštnimpraznikom,vkateremCer-kevponovnodoživljaizlitjeSvetegaDuhanaMarijoinapostole,kisobilizbranivmolitvi.KdopajeSvetiDuh?VVeriizpovedujemo:»Ve-

rujemvSvetegaDuha,Gospoda,kioživlja.«Prvaresnica,kijopotrdimovizpovedivereje,dajeSvetiDuhKýrios,Gospod.Topomeni,dajepraviBog,kotstaOčeinSin,znašestranipatisti,kigamolimoinpoveličujemoenakokotOčetainSina.SvetiDuhjetretjaOsebapresveteTrojice,jevélikidarVsta-legaKristusa,kiodpiranašrazuminnašesrceverivJezusakotSina,kigajeOčeposlal,danasvodikprijateljstvu,kskupnostizBogom.Radbi sepomudilpredvsem

nadejstvu,dajeSvetiDuhneiz-črpenvirBožjegaživljenjavnas.Človekvsehčasovinvsehkrajevsiželipolnoinlepo,pravičnoindobroživljenje,življenje,kimune bo grozila smrt, ampak bomoglodozorevatiinrastidosvojepolnosti.Človekjekotpopotnik,kigaobhojipopuščavahživlje-nja žejapo živi, tekoči in sveživodi, ki lahko do kraja potešinjegovoglobokohrepenenjepoluči,ljubezni,lepotiinmiru.Vsičutimo tohrepenenje! In Jezusnamdajetoživovodo:tavodajeSvetiDuh,kiprihajaodOčetaingaJezusizlivavnašasrca.»Jazsemprišel,dabi imeli življenjeingaimelivobilju,«praviJezus(Jn10,10).JezusobljubljaSamarijanki,dabodal“živovodo”

vobiljuinzavednovsem,kigapriznavajozaSina,kigajeOčeposlalvnašeodrešenje(prim.Jn4,5-26;3,17).Jezusnamjeprišeldarovatto“živovodo”,kijeSvetiDuh,dabiBogvodilnašeživljenje,dabigarazvnemalinhranil.Kopravimo,dajekristjanduhovenčlovek,mislimopravto:kristjanjeoseba,kimisliindelavskladuzBogom,vskladusSvetimDuhom.Pasevprašujem:aliresmislimovskladuzBogom?DelamovskladuzBogom?Alipasepu-stimovodititolikimdrugimstvarem,kinisoravnoBog?Vsakdoodnasmoraodgovoritinatovglobinisvojegasrca.Zdajselahkovprašamo:zakajnastavodalah-

kodokrajaodžeja?Vemo,dajevodabistvenazaživljenje.Brezvodeseumre,vodaodžeja,umiva,naredizemljorodovitno.VPismuRimljanomnajde-moizraz,daje»BožjaljubezenizlitavnašasrcapoSvetemDuhu,kinamjebildan«(Rim5,5).“Živavoda”,SvetiDuh,DarVstalega,kisenaselivnas,nasočisti,nasrazsvetli,nasobnovi,nasprenovi,kernasnaredideležneživljenjaBogasamega,kijeLjubezen.ZaraditegaapostolPavelzatrjuje,dakristjanovoživljenjeoživljaDuhinnjegovidarovi,kiso»ljubezen,veselje,mir,potrpežljivost,blágost,dobrotljivost,zvestoba,krotkost,samoobvladanje«(Gal5,22-23).SvetiDuhnasuvajavBožježivljenjekot“sinovevedinorojenemSinu”.VdrugemodlomkuPismaRimljanom,kismogavečkratomenili,Pavel

naredisklepznaslednjimibese-dami:»Kajtivsi,kisedajovoditiBožjemuDuhu,soBožjisinovi…Sajsteprejeliduhaposinovljenja,v katerem kličemo: ‘Aba,Oče!’SamDuhpričujenašemuduhu,da smoBožji otroci. In če smootroci,smotudidediči:dedičipriBogu,sodedičipasKristusom,čeletrpimoznjim,dabomoznjimtudi poveličani« (Rim8,14-17).To jedragocenidar,kigaSvetiDuhprinašavnašasrca:Božježivljenje, življenje pravih sinov,odnos domačnosti, svobode inzaupanja v Božjo ljubezen inusmiljenje, ki ima za posledicotudinovpoglednadruge,bližnjeindaljne,kijihvidimovednokotbrateinsestrevKristusu,vrednespoštovanjainljubezni.SvetiDuhnas uči gledati z Kristusovimiočmi,živetiživljenje,kakorgaježivelKristus,razumetiživljenje,

kakorgajerazumelKristus.Zatoživavoda,kijeSvetiDuh,odžejanašeživljenje,sajnampravi,danasBogljubikototroke,damoremoljubitiBogakototrociindaznjegovomilostjolahkoživimokotBožjiotroci,kotJezus.PaposlušamoSvetegaDuha?Kajnampravi?Pravi:Bogteljubi.Tonampravi.Bogteljubi,Bogtihočedobro.AlimizaresljubimoBogaindrugegakotJezus?PustimosevoditiSvetemuDuhu,pustimo,daongovorisrcuinnampove,dajeBogljubezem,danasBogpričakuje,dajeBogOče,danasljubikotpraviOče,danaszaresljubi.VsetopravisamoSvetiDuhsrcu.ObčutímoSvetegaDuha,poslušajmoSvetegaDuhainhodimonaprejpotejpotiljubezni,usmiljenjainodpuščanja.

2014 JUNIJ 175

Nabinkoštnonedeljosemsesprijateljeminnje-govoženo,kisiobaprizadevatazakrščanskoživlje-nje,srečalpribožjislužbi,kersmosenatoskupajpeljalinaizlet.Vcerkvisejezbrala“čredicamala”,kijezomejenimnavdušenjemprepevala.Petjepačnidanovsakomur.Včasihimamcelovtis,daneka-tereliturgičneoblikeboljpreprečujejoduhovnorastkakorpodpirajo.Odpirajosicerusta–inmordašeočiinušesa–nikakorpanedušezanovoveselospoznanje o troedinem Bogu,oKristusu,kisejeučlovečil,trpel,umrlnakrižu,odmrtvihvstal,vnebesašelin–SvetegaDuhaposlal.PriSvetemDuhu,To-

lažniku,seoznanjevanjezatakne: o tretji Božjiosebi,kijeenegabistvazOčetom,Stvarnikom,in s Sinom, Odrešeni-kom,naenkratgovorimokot o nekem eksotič-nem golobu, ki frfotanad nami predvsem ob binkoštnih praznikih.Polegtegajevsakoleto“zaposlen” z birmanci.Duhovniki so SvetegaDuhamendavposebnimeri“prejeli”obmašni-škemposvečenju,karjenekaterezaneslovraj-skevišinebrezrazume-vanja in usmiljenja za(ne)vernoljudstvo,kigavidijodelomaževpeklu.Tákostrašenjenemorebiticiljinvsebinaveselegaoznanila.Očitnojihnemoti,kerseimajoza(edino)pravične.Zdise,dajestalnaskušnjavateologijeinCerkvevzetiBogavzakupinnjegovenamenesčlovekomzbirokratizirati.VtosmergretudikritikaRomanaSiebenrocka,znanstvenegasodelavca inštituta za fundamentalno teologijo nauniverzi v Innsbrucku, ki upravičeno pričakuje od

Feliks Bister

SVETI DUH V KLETKIbinkošti so letos 8.junija

Cerkve,dajemljesklepedrugegavatikanskegakon-cilaresno,takotudi“nenehnoreformo”,pravzaprav“reformacijo”naglaviinudih,kajtislavnijezuitskiteologKarlRahnerježepredomenjenimcerkvenimzborompovezovalsodobnadogajanjazedinimciljemteološkeznanosti,oznanjevanjainCerkve:»omogo-čiti,širitiinpoglabljativero,upanjeinljubezen«.IndaljeRahnerdobesedno:»Vsidruginačrtiterdejanja

Cerkvebipostaliabsurd-niinperverzni,čebiseželeliizognititejnalogiiniskatilesamegasebe.«Brez tveganja ni ne no-tranjega,nezunanjegaverskeganapredka!Našbinkoštnipridigar

je sicer našel lepe be-sedeoSvetemDuhuinnjegovi zveličavni vlogipri odrešenju človeštvav nekemučenem trak-tatu ali homiletičnempripomočku,nipatvegallastnega pričevanja oSvetemDuhu,kibibilosevedatudisamotolikoprepričljivo, kolikor bibilo iskreno in resnič-no (doživeto). NjegovSveti Duh je ostal pa-pirnatosuh.Občutilsemhladnost predbinkoštneCerkve,ahkratirazumelobupinstrahapostolov,ki so z drugimi učenciin ženami bedeli »prizaklenjenih vratih« (Jn

20,19).SvetiDuhjesšumom,»podobnimbližajo-čemusesilnemuviharju«–brezizjeme–»napolnilvsohišo,kjersosedeli«(Apd2,1-4).ZakajtorejsilimoSvetegaDuhavkletkocerkvenih

zidovinorganizacijtergaegoističnomonopoliziramo?Pustimogasvobodnodelovatimednami inganeovirajmo!Poiskalsibotudidandanessvojeapostoleinučence(obehspolov).

Bizantinski spev

PRIDI IN PREBIVAJ V NASNebeški kralj, Tolažnik, Duh resnice, ki si povsod navzoč in vse napolnjuješ,

zaklad milosti, darovalec življenja, pridi in prebivaj v nas,očisti nas vsakega madeža in reši naše duše,

ti, ki si dobrota.

JUNIJ 2014176

KdojeBog?KajjeBog?VStarizavezi(2Mz34,4b–6.8–9)je»usmiljeninmilostljiv…počasenvjeziinpolndobroteinzvestobe«.PriPavluje»Boglju-bezni«(2Kor13,11–13).Vevangeliju(Jn3,16–18)pahočezljubeznijosvetvcelotirešitipogubljenja.BogjeSkrivnost.Sčloveškimibesedamigane

moremoizraziti,lenakazujemoga.TudiSvetopismouporabljanebogljenečloveškebesede.OBogunemoremougotovitiničslabega.Bogjedober.Jeeden,živ,večen,resničen,vsemogočen.JeStvarniknebesinzemlje.Vseimavnjemsvojobstoj.Razlikujeseodvsega,karjeustvaril.Jeneizrekljivovečkotčlovek.Vendarnioddaljenodbitij,kijihjeustvaril.Jepričlovekuinvnjemnavzoč.»Vnjemživimo,segibljemoinsmo«(Apd17,28).Božjodobroto izražavsanarava,vesolje,

vse,karobstaja.Človekizražabožjodobroto,modrost, le-

poto,veličastvo.Bogaizpričuječlovekovazavest,korazliku-

jemeddobriminzlom.Znotrajsebedojemabožjenaročilo:Delajdobro,varujsehudega.Spoznava,dajedelatidobrosmiselno,delatizlopanesmiselno.Kočlovekkotgrešnikkljubtemudelazlo,čuti,dajetoprotislovnoindavsvojinemočipotrebujeOdrešenika.Bogsenamjerazodelpo izbranihbožjih

poslancih,zlastiprerokihinkončnoposvojemSinuJezusuKristusu.Tanamnanajpopolnej-šinačinodkrivaBogainkajvsestoriBogizljubeznidonas.Razodelnamjebožjinačrtsčlovekom; da Bog človeka kliče k večnemuživljenju,vvečnoobčestvoljubezni.»Bogjeljubezeninkdorostanevljubezni,

ostanevBoguinBogostanevnjem«(1Jn4,16).KajpomeniSvetaTrojica?Tonajvečjoskriv-

nostnamodkrijeJezus.Bognisamotar.VBoguživi neizrekljivo občestvo ljubezni, občestvotreh božjih oseb:Očeta in Sina in SvetegaDuha.Bogjeeden,vendarsovNjemtriosebe.Sveta Trojica torej pomeni skrivnost troedi-negaBoga. Taneizmerna skrivnost preseganašrazum.ZatoBoganemoremopopolnomadoumetiinizraziti.Bogje»večjiodnašegasrca«,večjiodnašegaduha(1Jn3,20).SvojoverovSvetoTrojicoizražamo,kosepo-

križamozznamenjemkrižainizpovemo:»VimenuOčeta in Sina in SvetegaDuha« (Mt 28,19–20).NadaljeizražamoverovSvetoTrojico,komolimo»SlavaOčetuinSinuinSvetemDuhu…«Šetretjinačinpajemolitevveroizpovedi.KoizpovedujemoverovSvetoTrojico,obnavlja-

moto,karsmoizreklialipasoizreklidrugivnašemimenuprisvetemkrstu.PoJezusovemnaročilupredvnebohodomsmokrščenivimenuOčetainSinain

SvetegaDuha.Stemsmobiliuvedenivkrščanskoživljenje, ki ima svoj cilj v brezmejnem življenjutrehBožjihosebvblaženemgledanju.Kristusnaspritegujevtobožjeobmočje.Kosovprvihkrščanskihstoletjihteologidolgoin

izčrpnovodilipogovoroKristusu,sonajprejobrav-navalibožjotroedinost.Vprašalisose:KakomorejoOče,JezusKristusinSvetiDuhbitihkratienBog?Izbistrilisoresnico,dajevse,kar jepovedanooBogusamem,hkratipovedanooJezusuKristusu.

TroosebnostjenotranjaresničnostvBogu.ZatojetudiodnosBogadoljuditrooseben.Potemod-nosusmoustvarjeni,smoosvobojeniodgreha,smoobdarjenizmilostjo,smotempeljSvetegaDuhainsmodeležnibožjenarave.KakopritemsodelujetaBogzdarommilostiin

človek kot svobodnobitje?Človeknemore sam,brezbožjepomočizačetiznadnaravnimživljenjem.NajprejBogčlovekadobrotnodvignenapopolnomanovoraven,dalahkozačnedelovatinatejvišjiravni.Človek, ki to dvignjenje hvaležno sprejme, zaživinajvišjedostojanstvo–Božjeotroštvo.

Rudi Koncilija

SVETA TROJICA — EN BOGpraznik je letos 15. junija

Sveta Trojica(Andrej Rubljov

1360-1430)

2014 JUNIJ 177

➧

Napisnamarmorjuiz17.stoletjaopisujeevhari-stičničudež,kisejezgodilvcerkviSanFrancescovLancianuleta750.»Samostanskiduhovnikjepodvo-milopravinavzočnostinašegaGospodavposvečenihostiji.Obhajaljemašo,inkojeizrekelposvetitev,jevidel,dasejehostijaspremenilavmesoinvinovkri.Vsetosejezgodilopredočmizbranihvernikov.Mesosejeohranilododanes,kripasejerazdelilavpetneenakih delov, ki skupaj tehtajoenakokotvsakposebej.«Leta1970jenadškofLancianain

provincialniminister frančiškanskihredovnikovvpokrajiniAbruzzospri-voljenjemRimazaprosildr.OdoardaLinolija,direktorjabolnišnicevArez-zuinprofesorjaanatomije,histolo-gije,kemijeinkliničnemikroskopije,najizvedetemeljitznanstvenipre-gledrelikvijčudeža,kisejezgodilpreddvanajstimistoletji.Profesorjeporočiloorazličnihpreizkusih,kijihjeopravil,predstavil4.marca1971.Ugotoviljenaslednje:1.“Čudežnomeso”jepravomeso,

sestavljenoizprečnoprogastegatkivasrčnemišice.2.“Čudežnakri”jepravakri.Tojejasnoinbrez

dvomapotrjenoskromatografskoanalizo.3.Imunološkaštudijajebrezdvomapokazala,

da stameso in kri človeška, imuno-hematološkapreiskavapajepopolnomaobjektivnoinbrezdvomapotrdila,daobojepripadaistikrvniskupiniAB–tojetudikrvnaskupinamoža,kijebilzavitvtorinski

prt,injenajboljznačilnazaprebivalstvoBližnjegavzhoda.4.Beljakovinevkrvisonormalnorazporejene,v

enakemodstotkukotnaslikibeljakovinvserumunormalnosvežekrvi.5.Histološkepreiskavenisorazkrilenobenesledi

vdorasolialivarovalnihsnovi,kisojih v antiki uporabljali za balzami-ranje.ProfesorLinolijetudizavrnilmož-

nost prevare v preteklih stoletjih.Njegovoporočilojemedznanstvenikipritegnilo veliko zanimanja. Leta1973jesvetovalniodborSvetovnezdravstvene organizacije imenovalznanstvenokomisijo,kinajbipre-verilaLinolijeveugotovitve.Njihovodelojetrajalopetnajstmesecevinobsegalo 500 preiskav. Potrdili so,da vzorcev iz Lanciana nikakor nimogoče primerjati z balzamiranimtkivom.Gledenaznačilnostivzorcamesajekomisijaugotovila,dagreza živo tkivo, saj se je hitro odzi-valonavsekliničnereakcije,kiso

značilnezaživabitja.Njihovodgovorjepopolnomapotrdil ugotovitve profesorja Linolija. V povzetkuznanstvenegaporočilazdravniškekomisijeSvetovnezdravstveneorganizacijeinOrganizacijezdruženihnarodov,kijeizšeldecembra1976vNewYorkuinŽenevi,lahkopreberemoizjavo,dajeznanost,kisezavedasvojihomejitev,vtemprimerunemočna,sajnemorepodatinobenegapojasnila.

NizozemskomestoMeerssenležinajugudržaveblizuMaastrichtaobbelgijskimeji.V temstaremmestusospomočjoGerbergeSaške,ženefranco-skegakraljaLudvikaIV.,žesredi10.stoletjapovečalistarokapelo,ki jenatopostalapomembnacerkev.Leta1222 se je v tej cerkvizgodil pomembenevharistič-ni čudež, ki so ga priznalecerkvene oblasti. Ko jemedobhajanjemnedeljskemašeduhovnikposvetilvelikohosti-jo,jeiznjezačelakapljatiživakriinobarvalamašnikorporal.Leta 1465 je Burgundski

vojvoda Filip Dobri napadelMeerssen in zažgal cerkev,kijojetavelikpožarmalonepopolnomauničil.Nekemukmetu,kijenedalečodtamdelalnapolju,jeuspelorešitirelikvijookrva-

Ksenja Hočevar

EVHARISTIČNI ČUDEŽILanciano, Italija, leta 750

Meerssen, Nizozemska, leta 1222–1456vljenehostije,kijebilapopolnomanepoškodova-na.Legendapripoveduje,dajenašelnjivo,kijojepredpožaromoral,popovratkunašelpopolnomapreorano, kar naj bi v času njegove odsotnostistoriliangeli.Legendasevedaničneodvzamezgo-

dovinskemu dogodku, ki segameščani spominjajo kot“čudeža požara”. Cerkev sokljubškodi,kijojepovzročilogenj,takojobnovili,vendarje pozneje pretrpela velikoškode v času protestantskereformacije.Leta1938jojepa-pežPijXI.povzdignilvmanjšobaziliko.Šedanesspadamednajpomembnejša romarskasrediščanaNizozemskem,ču-

dežno relikvijopavsako letomedosmino svetegaRešnjegatelesanesejovprocesiji.

JUNIJ 2014178

Leta1290jeduhovnikvvasiGlotowozaradili-tovskeganapadanapoljuzakopalpozlačensrebrnciborij.Vnjemješebilaposvečenahostija,ki jojenevedespregledal.Litovskavojskajerazdejalavasincerkev.Nihčeodpreživelihnivedelzaskritohostijo.Šelenekajletpoznejejojemedpomladnimoranjempoljaponaključjunašelkmet.Nanjostaga

EvharističničudežizBolsene,kigajeupodobilRafaelnaznanifreskivvatikanskipalači,sejezgodilleta1263.TakratseječeškiduhovnikPeter iz Prage med romanjem v RimustavilvBolseni.Biljepobo-žen,vendarnimogelsprejeti,dajeKristus resnavzočvposvečenihostiji. Med obhajanjem svete maše nadgrobnicosv.Kristine(vcerkvi,posvečenitejmučenki)jeizgovorilposvetilnebesedeintakojjeizpo-svečenehostijezačelacurljatikriponjegovihrokahinnaoltar.Sprvajeposkušalkriprikriti,todanazadnjeje prekinilmašo in prosil, naj gaodpeljejovsosednjemestoOrvieto,kjerjebivalpapežUrbanIV.Papež

EvharističničudežizSantarémaskupajstistimiz Lanciana velja za najpomembnejšega od vsehevharističnihčudežev.Narelikvijahsoopravilište-vilneštudije inuradneanalize.Posvečenahostijase je spremenila v krvavečemeso in kri je teklaiz presvetega zakramenta.Oberelikvijistasedodanesohranilivcerkvisv.ŠtefanavSantarému.Kot je zapisanovdoku-

mentu,kigajenaročilkraljAlfonsoIV.leta1346,je16.februarja1266vSantarémumladaljubosumnaženapro-silazanasvetčarovnico.Tajijenaročila,najgrevcerkev,ukradeposvečenohostijoinjouporabizaljubezenskina-poj.ŽenajeukradlahostijoinskrilasvetoRešnjetelovplatnenokrpo,nakaterisosetakojpojavilimadežikrvi.Prestrašenajestekladomovinrazgrnilarobec,dabividela,kajsejezgodilo.Nasvojevelikoprese-nečenjejevidelaizhostijelitikri.Zmedenajehostijoskrilavpredalvsvojisobi.Tistonočsoizpredalazačeliprodiratimočnižarki,kisosoboosvetlili,kotdajedan.Nenavadnipojavjeopazilmožinonjemvprašalženo,kimujemoralapovedativse.Naslednjegadnestamožinženapovedaladuhov-

Santarem, Portugalska, leta 1247niku,kajsejezgodilo.Tajeprišelknjimadomovpohostijo,dabipresvetizakramentodneselnazajvcerkevsv.Štefanavslovesniprocesiji,kisosejipriključilimnogiduhovnikiinnavadniljudje.Hostijajekrvavelatridnizapored,natopaso joshranili

v lep relikviarij iz čebelje-ga voska. Leta 1340 se jezgodil še en čudež. Ko jeduhovnikodprltabernakelj,jevidel,daječebeljivosekzdrobljen na drobne kose,na njegovemmestu pa jestalakristalnavazaskrvjo,vkaterisobilikoščkivoska.Sveto hostijo zdaj hranijo na evharističnem prestoluiz18. stoletjanadglavnimoltarjem.Cerkevsv.Štefanajezdajznanakothramsve-tegačudeža.Skozi stoletja

jeobrazličnihpriložnostihizhostijespetpricurljalakri innekateri sovsvetievharistiji videlipodobenašegaGospoda.Takšnemurazodetju jebilpričatudi sv.FrančišekKsaverij,misijonar Indije,ki jecerkevobiskalpredodhodomvmisijon.Odkarsejezgodilčudež,dragocenohostijodrugonedeljovapriluvsakoletovprocesijinesejoodhiše,kjerstaživelamož inžena,vcerkevsv.Štefana.Hišosoleta1684spremenilivkapelo.

Bolsena, Italija, leta 1263je poslal odposlance, naj čudežraziščejo.Kosougotovilidejstva,jetamkajšnjemuškofuukazal,najmu prinese hostijo in korporal skrvavimimadeži.Relikvijejeshranilvstolnico.Korporalskrvavimima-dežiješedanesspoštljivoshranjeninpostavljennaoglednaoltarjuvstolnicivOrvietu.PapežUrbanIV.jeobtemčude-

žu prosil sv. TomažaAkvinskega,najsestavimašniobrazecinmolit-venobogoslužje,dabislavilipre-svetoGospodovotelo.Letodnipočudežu,avgusta1264,jeUrbanIV.predstavildeloTomažaAkvinskegainspapeškobulorazglasilprazniksvetegaRešnjegatelesa.

Glotowo, Poljska, leta 1290ssvojimnenavadnimobnašanjemopozorilanjegovavola,kostasesklonilaktlominčastilahostijo,izkaterejesijalazelomočnasvetloba.Čudežjeopisanvnajstarejšihdokumentih.Vola

stavleklaplug,zakaterimjehodilkmet.Soncejezahajalozaobzorjeminmetalodolgesence.Možsijezastrločiinspodbujalživali,kistasepočasi

2014 JUNIJ 179

➧

Leta1411jeduhovnikobhajalmašovkapelinagradugrofaBatthyanyjavLudbregu.Medposvetitvi-jovinajeduhovnikpodvomilo resnici transsubstanciacije,zatosejevinovkelihuspre-menilovkri.Kernivedel,kajnajstori,jedalrelikvijovzidatizaglavnioltar.Delavec,kijetoopravilzanj,mujemoralpri-seči,dabomolčal.Duhovnikjeskrbnovarovalskrivnostinjo razkril šele na smrtni po-stelji. Novica o tem razkritjusejehitrorazširilainljudjesozačeliromativLudbreg.Svetisedežjepoznejeukazalčude-žnorelikvijoprenestivRim,kjerjeostalavečlet.TodaprebivalciLudbregainokoliškihkrajevsokljub

Pohudempožaru,ki je leta1383razdejalvasWilsnack,somedruševina-mižupnijskecerkvenašlitripopolnomanepoškodovanehostije,kisonenehnokrva-vele.Tjasozačelimnožičnoprihajati romarji, zato so na tistemkrajuzgradilicerkevvspominnačudež.Njegovočeščenje jezdvemabula-maleta1447potrdilpapežEvgen IV.Avgusta 1383 je grof

Heinrich vonBulow razde-jal, oplenil in zažgal vasWilsnack.Med ruševinamižupnijskecerkvesonašlitripopolnomanepoškodovanehostije,kisonenehnokrvavele.Poodkritjukrvavečihhostijsosezačeli

vzpenjalipoklancunavzgor.Nenadomase jeplugzataknil,volastamočnejepotegnilainnastranstaobrnilavelikogrudoprsti.Živalistaobstalikotoka-

meneli. Kmet ju je najprejoštel,potempajetudisampresenečenoobstal,sajsejeokrognjeganenadomavsespremenilo.Napolju jebilotako svetlo, kot da je bilopoldne, in iztal jeprodiralazelomočna svetloba, ki jesijalanaklečečavola.Kmetjezačelkopatiinodkrilje,dasvetlobaprihajaizmajhnegaciborijapodprstjo.Vnjemjebilapopolnomabelahostija.Novicaonenavadnemdogodkusejehitrorazširila

medljudmi,kisoprihitelinatistikraj.Tamkajšnje

cerkveneoblastisovslovesniprocesijiodnesleho-stijovcerkevvkrajuDobreMiasto,todaponekem

staremzapisunajbihostijanepojasnjeno izginila in sespetpojavilatam,kjersojonašli.DogodeksorazumelikotBožji znak, zato so natistem kraju zgradili cer-kvico, posvečeno svetemuRešnjemutelesu.KerjevasGlotowosstoletjipostajalavseboljpriljubljena,sov18.stoletjustarosrednjeveškocerkevpovečali.PosvetiljoješkofKrzysztofPotocki24.julija1726.CerkevvGlotowuševednovsako letoprivabi

številneromarje,kitučastijopopolnomaohranjenohostijoizleta1290.

Wilsnack, Nemčija, leta 1383vrstitištevilničudeži.GrofDietrichvonWenckstern,

kijemočnodvomilokrva-večihhostijah,jenaprimerizgubilvidinspetspregledalšelepotem,kosejepokesalzaradi svojih dvomov o pri-stnostičudeža.Novicasejehitrorazširila

inželeta1384jehavelber-škiškofpotrdilčudež“krva-večih”hostijizWilsnacka.Šepredzačetkom16. stoletjajeWilsnackpostaledennaj-pomembnejših romarskihkrajevvEvropi.Monštrancaz relikvijami treh hostij jebila uničena v požaru leta

1522,ohranilapasoseštevilnapisnapričevanjaočudežuinštevilnelikovneupodobitve.

Ludbreg, Hrvaška, leta 1411temuševednoromalivgrajskokapelo.Nazačetku16.stoletja,začasapapežaJulijaII.,jebilavLud-

bregusklicanakomisija,dabiraziskaladejstva,povezanazevharističnimčudežem.Mnogisopričali,dasovnavzočnostirelikviječudežnoozdraveli.Pa-pežLeonX.je14.aprila1513izdalbulo, skatero jedovolilčeščenje svete relikvije, ki jojesamvečkratneselvprocesijipo ulicah Rima. Relikvijo sopoznejevrnilinaHrvaško.Dragocenarelikvijačudežne

krvi še danes vabi na tisočevernikov, ki v spomin na ev-

harističničudežiz leta1411vsakoletovzačetkuseptembravestedenobhajajo“svetonediljo”.

JUNIJ 2014180

Vsoboto,2. junija1668,medosminosvetegaRešnjegatelesa,sovcerkvicivkrajuLesUlmesnazapaduFrancijaizpostavilinajsve-tejšizakramentzajavnočeščenje.DuhovnikNicolasNezanjeska-dilom počastilmonštranco.Medpetjem himne Pange lingua, prikitici,kisezačnezVerbumcaroPanemverum,sejevmonštrancinamestohostijeprikazaloobličjemoža.Imeljedolgesvetlorjave,nahrbetpadajočelase,sijočobrazinsklenjeneroke,oblečenpa jebil v belo tuniko. To prikazanjeje trajalo več kot četrt ure nadtabernakljem,kjerjebilizpostav-ljennajsvetejšizakrament,innaoltarju,kamorgajeduhovnikprestavil,dabigavsinavzočiboljevideli.

VcerkvivGuadalupelahkoševednoobčudujemo dragocene relikvije kor-porala in okrvavljene pale (majhnegakvadratnega togega lanenega platnazapokrivanjekelihainpatene),kijujemedčudežnomašouporabilDonPedroCabañuelasvpokrajiniToledo.Kotvsakdan jeDon Pedro začel obhajati svetomašo.Vtrenutkuposvetitvejezagledalgostoblak,kisejespustilnadoltar.Ničvečnividel.ZačeljemoledovatiGospoda,najpreženenjegovedvome.Počasisejeoblakzačelmanjšatiinrazkriljenasle-

Guadalupe, Španija, leta 1420dnjiprizor:hostijajebiladvignjenanadkelih, iznjepasozačelepadatiobilnekapljekrvi,kisotakojnapolnilekelihinsecelorazlilenakorporalinpalo.Takratjeduhovnikzaslišalglas:»Končajsvetomašoinzazdajnikomurnerazkrij,karsividel.«ČudežsopoznejeobjaviliDonPedrovi bratje.Relikvije čudeža so bile za češčenje

postavljenenaogledmedevharističnimkongresomvToleduleta1926insošedanespredmetglobokepredanostišpan-skeganaroda.

Dijon, Francija, leta 1430

Les Ulmes, Francija, leta 1668Župnikje13.junijaobvestilotemsvojegaškofa,

kijetakojukazalpreiskavodogodka.Vpastirskempismuje25.junijadogodek“zve-stoopisan”.Vesodogodkusosehitroširili,najboljznanpajeopisdominikancaGonetaizzleta1669Medfrancoskorevolucijojeho-

stijopobožnozaužilvikarizPuyjaNotre Dame, da bi Najsvetejše obvarovalpredonečaščenjem.Leta 1901 so v župniji gostili

mednarodnievharističnikongresv Angersu, leta 1933 pa je bilčudežuizleta1668posvečencelštudijskisklopnarodnegaevhari-stičnegakongresa.

Šedanesjevcerkvimogočevidetinišo,vkaterijebila130letshranjenačudežnahostija.

EvharističničudežizDijonasejezgodilpotem,ko je neka žena leta 1430 pri nekem starinarjuvMünchnukupilamonštranco. Ta je bila po vsejverjetnosti ukradena, saj je bila v njej še vednoposvečenahostija,namenjazačeščenje.Ženanipoznalaresnice o Kristusovi nav-zočnostivevharistijiinjevprepričanjudagrenekstarostanek poskušala hostijoodstranitiznožem.Takratjepaizhostijezačelanepriča-kovanocurljatikri.Ženajehitropodstavilakrožnik.Krisejenanjemtakojzačelasušiti in je pustila podoboKristusaznekaterimiorodji,kijihtradicijapripisujemu-čenju,skaterimsoserimskivojakizabavalivčasuKristusovegasojenjapredPilatomdonjegovesmrti.Medteštejejobič,trnovakronainžeblji,skaterimsogapribilinakriž.

ŽenajevznemirjenaodšlahkanonikuAnelonu,kijehostijoobdržal.Zadogodekjekmaluizvedelcelo papež Evgenij IV. Čudežno hostijo je želelpodariti vojvodiFilipuBurgundskemu, ki je hostijo

nato podarilmestu Dijon.Čudežnahostijasejeohrani-lavečkot350let,vsedoleta1794.Tegaletajebilaletazagotovoševednovbazilikisv.MihaelaNadangela, to-da 9. februarja tistega letaso dijonske revolucionarnemestneoblasticerkevzaseg-leinjospremenilevtempeljnove razsvetljenske ločineboginje razuma, kot so tov času revolucije običajnopočenjali.

Čudežnohostijosozažgali.Čudežopisujevelikodokumentovinupodabljavelikolikovnihdel.Glavniprizorčudežajenaprimerupodobljennaslikanihoknihdijonskekatedrale.

2014 JUNIJ 181

VbazilikiSanFrancescovSieniso280lethranili223 nedotaknjenih posvečenih hostij. Dogodek vSieninirazložljivsfizičnimiinbio-loškimizakoni.ZnanstvenikEnri-coMedijedejal:»Taneposrednabožjaintervencijaječudež[…],kitrajaževečstoletijinkidokazujestalno Kristusovo navzočnost vevharističnemzakramentu.«

Med najpomembnejšimi do-kumenti, ki opisujejo čudež, jepričevanjemožaz imenomMa-cchiizleta1730.Zapisalje,daso14.avgusta1730tatovivstopilivcerkevSanFrancescovSieniinukradliciborijs351posvečenimihostijami.Tridnipozneje,17.avgusta,so351posvečenihhostijnašli

Siena, Italija, leta 1730nedotaknjenihvprašniskrinjicizaprostovoljnepri-spevkevcerkviSantaMariavProvengnanu.Vsilju-

djesoslaviliodkritjeposvečenihhostijinsojihvslovesniprocesijitakojodneslinazajvcerkevSanFrancesco.Časjemineval,hostijepa so ostajale nespremenjene.Ugledni učenjaki so jih večkratpregledalinanajrazličnejšenači-neinvednosoprišlidoenakegaspoznanja:»Svetehostijesoševednosveže,nedotaknjene,ne-oskrunjene,kemičnočisteinnekažejonobenihsledisprememb.«PapežJanezPavelII.jemedobi-

skomvSieni14.septembra1980ohostijahdejal:»Tojepravanavzočnost!«

Vnekizgodnjekrščanskikateheziberemo:»Neimejkruhainvinazanekajnavadnega.Kajtikruhinvinosta–poGospodovi izpovedi– telo inkri.Četuditizaznavanjedopovedujeprvo,najtiveradagotovost.Nepresojajterečipookusu!Bodizaradiveretrdnoprepričan,dasibilvredenKristusovegatelesainkrvi!«(CirilJeruzalemski).InAmbrožnovokrščencem:»Predspremenitvijo

ni bilo Kristusovo telo, toda pospremenitvi, tako ti zagotavljam,jeposlejKristusovotelo.«

Kristusova navzočnost v ev-haristiji je edinstvena med vsemi načiniNjegovenavzočnosti.SvetižupnikizArsasejeprisvojihpri-digah in katehezah vedno znovaobrnilktabernakljuinzaklical:»Onjetukaj!«Tapreprostabesedaverepoveboljekotvsiposkusiteologi-je,kajjeposebnostteGospodovenavzočnosti. Tridentinski koncilpravi,dajeOnnavzoč»resnično,stvarno,bistveno«.Kristusjenav-zočstelesominkrvjo,božanstvominčloveštvom,zvsosvojopreda-nostjo, svojo smrtjo in vstajenjem, stvarnoOnsaminnedelNjega,ne zgolj simbolNjegove navzoč-nosti,temvečOnsam,sevedanevsvojizemeljskipodobi,temveč»podpodobamakruhainvina,«na»zakramentalninačin,«tosepraviskritčutominkljubtemudelujočinresničen.Teganačinanjegovenavzočnosti»nimogočezaznatisčuti,ampaksamozvero«(TomažAkvinski).

Samo v verijemogočezaznatituditistodoga-

janje,pakateremKristusuresničujesvojoevhari-stičnonavzočnost:pospremenjenjukruhainvinavsvojeteloinsvojokri.KakorjetazakramentalnanavzočnostJezusaKristusaedinstvena,takojetuditospremenjenje.Vsakaspremenitev,kijedostopnanašemu opazovanju, spremeni obstoječe: kovinapostane vroča, voda zamrzne, umetnik oblikujematerial,ljudjesespreminjajoinostanejovendar

onisami.Tukajjedrugače:kruhinvino ne spremenita svoje podobe, svojega okusa, svojih lastnosti.Spremeni se njuno “bistvo”: »Tojemojetelo,tojemorakri.«Podistima podobama je Kristus sampostal navzoč.Očetje primerjajotadogodeksstvarjenjem“iznič”:SamoBožjamočmorestoritikajtakega. Kristusova beseda, ki joizgovori duhovnik, izvrši, česarne zmore nobena človeškamoč:»SvetiDuhposeževmesinizvršito, kar presega vsako besedo invsakomisel«(JanezDamaščan).

Pokleki po spremenjenju, pred obhajilom, pred tabernakljem so samo tedaj upravičeni, če veljajo Njemu, ki »je tukaj«, sredi med nami v naponižnejši podobi daro-

vanega kruha.Ni človek tisti, ki stori, da darovane reči postanejo

Kristusovo telo in njegova kri, marveč Kristus sam, ki je bil križan za nas. Duhovnik, Kristusova podoba, izreka te besede, toda njihova učinkovitost in milost sta božji. To je moje telo, pravi. Ta beseda preobliku-je darovane reči(KatekizemkatoliškeCerkve1375).

Christoph kard. Schönborn

KRISTUSOVA NAVZOČNOST

JUNIJ 2014182

Rešitev iz ječeZgodovinanastankaMarijinemilostnepodobeje

izjemnozanimiva.Poletileta1810stasevječiznašladvabrata,LeopoldinValentinLayerizKranja.Obastabilaslikarja,astaoduvedbeIlirskihprovincdo-bivalavednomanjnaročil.KerbratomaLayernjuna

osnovnadejavnostnizadostovalanitizahrano,staseodločila,dabostatalentuporabilazaponareja-njeavstrijskihbankovcev.Datakopočetjenimogloostatineopaženo,jejasno.KojefrancoskapolicijapripreiskaviLayerjevehišenašladokončaneinne-

Andreja Eržen

JUBILEJ NA BREZJAH200-LETNICA MILOSTNE PODOBE

dokončaneponarejenebankovce,jebrataobsodilanapetlethišnegapripora.Namilejšokazennajbibilabrataobsojenazaraditega,kerstaponarejalaavstrijskidenarinnefrancoskega.Valentinjekmaluzatemvječiumrl,Leopoldje

takoostalsam,avzaporuniostalvečdolgo,sajjebilžeoktobraiznjegaizpuščen,ostalamujekazenhišnegapripora,kijepoodhoduFrancozovleta1813postalanična.Vsvojistiski,kijojeLeopoldLayerpreživljalv

zaporuobsmrtibrata,sejezaobljubilMarijizBrezij,dajiboposlikalkapelo,čegaobvarujeinreši.Pozaobljubislikarjajetakonastaledennajboljprepo-znavnihslovenskihmotivov,upodobitevljubečegamaterinstvablaženeDeviceMarije,kismojiSlovencinadeliimeMarijaPomagaj.

Praznovanje jubilejaKotuvodvpraznovanjejubilejnegaleta2014so

varuhimilostnepodobeMarijePomagaj,frančiškanizBrezij,obkonculanskegaletaznovaizdaliLegendo o Mariji PomagajavtorjaJožaLovrenčiča.Vknjižicijeuvodnobesedoinzgodovinonapisalrektorbazilikep.dr.RobertBahčič,urednikteravtorspremnebe-sedepajeIgnacNavernik.Vknjižicipoleglegendenajdemotudiprispevkeoavtorju,oavtorjumilostnepodobeterkronološkempregledudogodkov,kisopovezanissvetimkrajem,Brezjami.

Letošnje leto je na Brezjah zaznamovano s praznovanjem jubileja, dvestoletnice milostne podobe Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal kranjski slikar Leopold Layer.

Osrednja slovesnost je bila v soboto, 24. maja, ob 10. uri,ko so se praznovanju pridružili romarji iz vseh slovenskih škofij.

Začetki češčenja Marije Pomagaj se povezujejo z začetkom in javnim izražanjem slovenske narodne identitete. Ob Marijinem oltarju na Brezjah najdemo odmeve vseh glavnih dogodkov

narodove zgodovine. V votivnih slikah in zapisih, ki obkrožajo Marijino podobo,je dokumentirana usoda slovenskega naroda in prošnje ter zahvale številnih romarjev.

Pred njeno podobo je nadškof dr. Alojzij Šuštar slovenski narod posvetil Mariji,pri njej se je ustavil in kot romar molil tudi papež Janez Pavel II.

Novimuslimanski županNazareta: »Moja naj-večjaželjaje,dabibilpraznikOznanjenjauradnorazglašenzadržavnipraznikvsegaNazareta.«Obtejizjavi17.marcaletos,kojezačelsvojžupanskimandat se je neposredno skliceval na libanonski“precedens”,kojebilpraznikOznanjenjarazglašenzadržavnipraznikLibanona.PobožnostdoMarije,kijoizkazujejotudimuslimani,najpostaneskupnatočkarazličnihverskihskupin.»KerKoranvelikokratgovorioDeviciMarijiinkerjetapraznikpostaldr-žavnikpraznikvLibanonu,nirazloga,zakajgane

birazglasilitudivNazaretu,kjersejetoOznanje-njezgodilo,«jerekelžupan.Vsinavzočidelegati,kristjani,muslimani in galilejskiDruzi so predlogpozdravilizaplavzom.NovižupanSallamjebilizvoljenletosinjena-

sledilRamezaJarayseha,kijebilnapoložajupolnihdvajset let. Izidu prvega volilnega kroga oktobra2013sonekaterestrankeoporekale,zatojeVrhov-nosodiščeodločilo,dajetrebavolitveponoviti.VdrugemkrogujebilSallamizvoljenbrezvsakegadvomainpridržka.

NAZARETOZNANJENJE NAJ BO DRŽAVNI PRAZNIK

2014 JUNIJ 183

naša kulturaIvo Žajdela

IVAN TRINKO – ZAMEJSKIpovezovalec dveh kultur

25. januar 1863 – 26. junij 1954Spomin na Ivana Trinka,najpomembnejšo slovenskoosebnost Benečije, je zelo živNajzahodnejšidelslovenskegaozemlja,Beneška

Slovenija,jeimelavrazličnihdobahsvojeznameniteljudi,kisoseodlikovalinaraznihpodročjih.Najzna-menitejšimednjimi jebilmonsinjor IvanTrinko,duhovnik, vzgojitelj, pesnik, pisatelj, prevajalec,jezikoslovec,raziskovalec,kritik,filozof,glasbenikinslikar.OmenjenimdejavnostimjeTrinkoskušaldatidvaosnovnapredznaka:verskegainnarodnega.Kotduhovniksejenedvomnoprepustilčustvomvodnosudosvojegaljudstva.Rodilsejeleta25.januarja1863naTarčmunu,

vgorskivasicinajugozahodnempobočjuMatajur-ja,kotavstrijskidržavljan,avtretjemletusomuzgodovinski dogodki državljanstvo spremenili vitalijansko.OčegajedalvosnovnošolovČedadu,leta1875pajeodšelvvidemskonadškofijskose-menišče.Novomašojeimelleta1886.Vsemeniščujeostaldoupokojitveleta1942.Predstojnikisoganamrečprosili,najštudiradalje.Postaljeprefektvsemeniščuintriletaštudiralfilozofi-jo,ruščino,poljščinoinčeščino.Leta1889 jepostalprofesorfilozofije initalijanščine na nižji gimnaziji, leta1894pa jeprevzel stolicofilozofijenaliceju,kijojeobdržaldoupokoji-tve.Vprostemčasujeučilbeneškedijakeknjižneslovenščine.Leta1942gajevVidmu(zamejcipišejoViden)podrlvojaknakolesu.Poodpustuizbolnišnicesejeodpovedalslužbi inse v svojem79. letu starosti vrnilna Tarčmun, v hišo nečakov, ki jojepomagalzgraditimalopodvasjo.Imeljesoboinkapelo,braljeinštudiral,sprejemalprijateljeintamostaldosmrtileta26.junija1954.

Imel je mnogo darovPisal jepesmi–od tod tudivzdevekZamejski

–,ki jih jeobjavljalv različnihslovenskihrevijah(Ljubljanski zvon),leta1897pajihjeizdalvknji-žni obliki vGorici. Te so neposredno nagovarjalerojake.VbesediluNaši paglavci,kijeizšlovGoricileta1929,jeboljeodštevilnihštudijpribližalpri-morskimbralcemrazmere,vkaterihježivelonašeljudstvovbenečanskihhribovskihvaseh.PodobnojevzemljepisnihzapiskihprikazalživljenjevRezijiinNadiškihdolinah.Pisaljeznanstveneesejezrazličnihpodročij,patudispomeniceinpolitičnedokumente,skaterimisejezavzemalzapravicesvojihrojakov.Obupravnihvolitvahleta1902jebilTrinkoizvo-

ljenzačlanavidemskegapokrajinskegasvetakotprviduhovniknatakemmestu.Potemjebilizvoljenševečkrat,takodajebilkar22letsvetovalecvpo-krajinskemsvetu,poprvisvetovnivojnipaposrednikmed slovenskimi goriškimi krščanskimi socialci inSturzovoljudskostranko,sčimerjeskušaldosečivečjivplivSlovencevvRimu.Družbenoangažiranodelo jevesčasrazumelkotsluženjeskupnosti innarodu,izkateregajeizhajal,inzablagor,zakate-regajedoslednodeloval.Biljeedenprvihposrednikovslovenskekulturein

našeliteraturevitalijanskiprostor,sajjesuverenoobvladal italijanščino,vkatero jeprevajal tako izslovenščine kot tudi iz drugih slovanskih jezikov.Izostrenčutza lepotonaravejeuporabilpririsa-njuperorisb.Vpoznihletihjebilobčutljivfotograf.Uglasbil je številnepesmi; Iz globočine kličem je posvečenanadškofuFrančiškuBorgijiSedeju.

Nesporna avtoritetaIvanTrinkojebilpredvsemučitelj invzoršte-

vilnimgeneracijambenečanskihsemeniščnikov inbogoslovcev ter nato duhovnikovkakortudidrugihljudi,kisovnjemprepoznali pozornega sogovornikainsvetovalca.Veljaljezanespornomoralnoavtoriteto,zapovsemsvo-bodnoosebnost,kijeznalakritičnoinmodro, mimo vseh -izmov, presoditi položaj in razmere ter spregovoritiljudemjasnoinodločno.KerjedelalzaSlovencevtežkih

razmerah,šeposebejod leta1915naprej, ko je Italija agresivno na-stopilaprotinjim,jenekočzapisal:»Krog in krogme gosta, / pustatmaobdava;/samsem,vseokoli/

nemalepuščava.«Todaboljkotpotehjeznanponaslednjihverzih:»Bratdajrokobratu,/sosedpasosedu;/delajtevzajemno,/apostaremredu.«IvanTrinkojebilzaSlovencevBenečijipravibožji

dar,kerjimjeznalvlitisamozavestinponospripad-nosti, takodazasezahtevajoenakospoštovanje,kotsogavrednivsiljudje.Bilječlovek,kijetrdnoverjelvdomačoslovenskobesedo,a jebilhkratitudičlovekdialogainposrednikmedslovanskiminromanskimsvetom.

Knjigi o TrinkuPotemkojevTrstuizšlazajetnainlepooblikova-

naknjigaznaslovomZamejski viharnik–vkateriso objavljene Trinkove izbrane pesmi, daljši be-sediliNaši paglavciinoBeneškiSlovenijiinReziji➧

JUNIJ 2014184

terpisma,kijihjeTrinkupisalSimonGregorčič,vzadnjemdelupaštiribesedilaoTrinkuizpodperesSrečkaKosovela,AlojzijaResainAndrejaBudalateršespremniesejurednikaknjigeMiroslavaKošute,ki jenapisaltudiobširneopombe–,seji jepredkratkimpridružilobširendvojezičnislovensko-ita-lijanskizbornikMons. Ivan Trinko (1863–1954), s podnaslovomSpodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami.ObpetdesetiobletniciTrinkovesmrti,jeKulturno

društvoIvanTrinko izČedada,ki je tudizaložnikzbornika,vVidmuinŠpetruprirediloposvetMons. Ivan Trinko (1863–1954), Spodbujevalec spozna-vanja in dialoga med kulturami,»dabizbralimislistrokovnjakov,kisoproučevaliTrinkovodeloinza-puščino,vprepričanju,daostajašekajneodkritegavrazličnihvidikihnjegovegadelainživljenjaindajetrebaTrinkovizzivvnovihinsodobnihoblikahponu-ditivsemSlovencem,nesamovvidemskipokrajini«.Kotsožetakratpovedali,spletpobud,kisojih

posvetiliIvanuTrinku,nihotelbitikomemoracija,namenjebildatišezlastimladimgeneracijammož-nost,daTrinkaspoznajoinsevnjemprepoznajo,sajjebilčlovekdialoga,navezannasvojekorenineinobenemodprtdodrugihkultur.Zbornikprinašareferateindrugogradivoposveta

inposkušapredstavitibralcucelostnopodobobene-škeganarodnegabuditelja.Lepooblikovanoknjigoso uredili RobertoDapit, ki je prispeval spremnobesedo,terMicheleObitinLuciaTrusnach.

Raznovrstno o TrinkuGiorgioBanchigpredstaviTrinkainsocialnopoli-

tičnoangažiranostkatoličanovvFurlanijivzačetku20.stoletja,FedoraFerlugaPetroniopredstaviTrinkakotprevajalcaslovenskeknjiževnostivitalijanščino,LojzkaBratužTrinkovestikezGoriško,MarijaKacinpomembnostnjegoveslovniceinnjegovoosebnostvzapisihAntonaKacina,ŽivaGrudenTrinkovopotdoslovenščine,BrankoMarušičpaTrinkainsloven-skozgodovinopisje.MarinoQualizzapišeorealiz-muinidealitetivTrinkovifilozofiji,JožePirjevecoTrinkovempisanjuopolitični,literarniinumetnostizgodoviniJugoslavije,IgorJelenoTrinkukotgeo-grafu,FrancKrižnaroTrinkoviglasbivzadnjih50letih.IvankaUršičprikažesrečanjaIvanaTrinkainLudvika Zorzuta, LilianaSpinozzaMonai TrinkovestikezJanomBaudouinomdeCourtenayjem,Mar-kusGigerinMiriamGigerkorespondencosČeškovzapuščiniIvanaTrinka,GiorgioCadoriniTrinkovaprevoda iz češčine innjegove češke spise, LucheNazziTrinkainfurlanskiregionalizem,DragoSamecTrinkovoknjižnicovBibliotekiSlovenskeakademijeznanosti inumetnostivLjubljani,MilkoMatičetovpapišeo25pirhihsTarčmuna,kijihžečezstolethraniljubljanskimuzej.ZbornikujepriloženvideodokumentarecAlvaraPetricigainMichelePredanspreprostimnaslovomIvan,kipostavljavospredjeTrinkovovsakdanježivljenje.Besedeinpodobenamtorejdaneskažejopot,

kijojetavelikičlovekzačrtalinpokaterivnašemzahodnemzamejstvuželijonadaljevatinjegovodelo.

OtemjegovorilpapežFrančišekprisvojijutranjimaši28.novembra2013.Čepravninanikogarpo-kazalsprstom,binenašliboljšegaopisazastanjemarsikjenasvetu,tudivSloveniji,kjer jekristjandrugorazredendržavljan,kigalahkožaliinnapadavsakdo,kljubvsejhinavščinitistih,kiso“naprestolu”.Preganjanjekristjanovpove,daje“blizuJezusova

zmaga”nadzlom,nad“oblastmisveta”,zakateremorabitivera“zasebnazadeva”injeprepovedanojavnočastitiBoga.Vtejborbijeskritanevarnapast,“vesoljnaskuš-

njava”:nasestilaskanjutistega,kibiradzmagalnadBogom.Todapravtisti,kiveruje,imajasnoopornotočko,Jezusovepreizkušnje,kijihjepretrpelvpu-ščaviinčasusvojegajavnegadelovanja,kisobilezačinjenez“žalitvami”in“obrekovanji”doskrajnežalitve,Križa.PajepravtamvladartegasvetaizgubilsvojobitkospričovstajenjaKnezamiru.Vkončnemrazdejanjusveta,kigaopisujeevan-

gelij, jevelikovišji igralnivložek,kotsonaravnenesreče.ObkatastrofahJezuspove,daboprišlodooskrunitvetemplja,doskrunitveverein ljudstva:prišlobodognusobeopustošenja.Tobozmagoslavjevladarjategasveta:porazBoga.Zdise,kakordasebopolastiltegasveta,dabogospodarsveta.

Tojesrceinbistvo“končnepreizkušnje”:oskru-nitevvere.PrerokaDanielasovrglivlevjojamo,kerjemolilBoganamestokralja.“Gnusobaopustošenja”imatorejzelotočnoime:“prepovedmolitiBoga”.

Ne sme se govoriti o veri, to je zasebna stvar.Ver-skaznamenjamorajoproč.Trebajeubogatioblastsveta.Dovoljenojepočenjativsemogočelepestvari,todanemolitiBoga.Prepovedčeščenja.Kopridedopolnosti,kopride“kairós”tegapoganskegaodnosa,kosedopolnitačas–glejte,takratprideOn:»IntedajbodovideliSinačlovekovegapritinaoblakuzmočjoinvelikoslavo«(Lk21,27).Kristjani,kitrpevčasihpreganjanja,včasuprepovedičeščenja,soprerokbatistega,karsebozgodilovsem.Vendarpase,»doklerseneizpolnijočasinaro-

dov,« vzravnajte in vzdignite glave, kajti blizu jezmagaJezusaKristusa.Nimamosečesabati,sajzahteva le zvestobo in potrpljenje. Zvestobo kotDanielinpotrpljenje,sajsotudinašilasjeprešteti.TakojeGospodobljubil.Obtemsplošnemodpadu,kiseimenuje“prepovedčeščenja”,sejedobrovpra-šati:MolimBoga?ČastimJezusaKristusa,Gospoda?Alipasemalospogledujemtudizvladarjemtegasveta?Molitidokoncazzaupanjeminzvestobo:zato je treba prositi.

preganjanje kristjanov

KONČNA BORBA MED DOBRIM IN ZLOM

2014 JUNIJ 185

Ateizempostajavseboljrazširjenoprepričanjetudivdržavah,kjerjeveratradicionalnavrednota.Preddobrimmesecem jeVelikaBritanijaprvič

vzgodovininekomupodelilastatusazilanta,kerjeateist.Afganistanecježelelvjavnostiostatiano-nimen,sajsebojizasvoježivljenje.Leta2007jepribežalizAfganistana,kojevzgojenvtradicionalnimuslimanskidružinizačutil,daneverjamevboga.Zdaj,posedmihletihbojanasodišču,mujeVelikaBritanijaugodilainmupodelilastatusazilantazaradiverskegaprepričanja.ČebisevrnilvAfganistan,bimugrozilacelosmrtnakazen.

Smrtne kazni za ateisteBitiateistvmuslimanskdržavijenamrečskoraj

smrtnigreh,čeneto,pasovmnogihdržavahdis-kriminirani.VIranu,Pakistanu,Somaliji,Združeniharabskihemiratih,Katarju,Jemnu,SavdskiArabijiinvšenekajdrugihdržavahjebitiateistdejanje,kisegaplačassmrtjo.LanisosavdskeoblastizablogerjaRaifaBada-

vija zahtevale, dagre pred visoko sodišče zaradizavračanjevere,kersejeizrekelzaateista.ZatojevSavdskiArabijizagroženasmrtnakazen.Predtemsogažekaznovalissedmimiletizaporain600udarcizbičem.TudinovepomladneoblastivEgiptuinTuniziji,ki

jedenimoveljalazarelativnotolerantnomusliman-skodržavo,sopoprihodunaoblastaretiralenekajvidnihateistov.VEgiptusošeleletosznovoustavoateizemčrtaliizseznamakaznivihdejanj.Tudi v Iranu ateistom onemogočajo določene

pravice,denimovpisnauniverzoalipristopkodve-tniškemuizpitu.Zatosemorajoateistideklariratikotpripadnikikaterekolivere,dabijimbileomogočenetepravice.PodobnojevIndoneziji,kjerjimneizdajorojstnihinporočnihlistovterosebnihizkaznic.

Vera kot nacionalna identitetaAteizem in islam sta veliko bolj zapletena kot

drugereligije.Žesamoobravnavanjeateizmakotzanikanjareligijedajevedeti,daneverujočivmu-slimanskihdržavahapriorinemorejoobstajati.Šenekajdesetletijnazajsobilezalivskedružbevelikobolj sekularne, a so z naftnimdenarjempodprtevladesčasomareligijoinstitucionaliziralekotsteberdružbe,neločljivopovezanznacionalnoidentiteto.Državljanisolahkovnajboljšemprimerut.i.se-

kularnimuslimani,sepravi,daprakticirajonekatereobrede,vezanenareligijo,anisoverujočimuslimani.Sekularizemnamrečnikazniv,neverovanjevbogaje.Predvsemmladipasevseboljoddaljujejoodtakegapojmovanjadržaveinreligije.

Izgnani iz domovineAteistomvarabskihdržavahseninikolidobro

godilo.ZaprvegajavnegaateistavSavdskiArabijiveljaAbdulahAlKasemi,profesorinpisec,kijevšestdesetihletihpisaloateizmu.Zatojebilizgnaniz države, živel je vBejrutu, kjer je preživel dvaposkusaatentata.Slovipoizreku,daje“uporabanašihmožganov za razmišljanje oBogunajhujšaoblikauporabemožganov”.Vsodobnemčasujebilizgnantudikuvajtskiprofe-

sorinliberalniaktivistAhmedAlBagdadi,kijevčlankuleta 2004nasprotoval uvedbi dodatnegaverskegapoukavkuvajtskešole.Zasvojegasinajezahteval,najserajeučioznanostiinnaravi.KmalupoobjavičlankajemoralskupajzdružinoemigriratinaZahod.

Presenetljivih 5% ateistovTodakljubtemušteviloateistovvmuslimanskih

državahnarašča. Leta 2012 jeGallupov inštitut vraziskaviosvetovnireligijiobjavilpodatek,dajevSavdskiArabijipetodstotkovvprašanihodgovorilo,dasoateisti.Nadštevilkosobilipresenečeni takoraziskovalcikotsavdskiateisti,kisenaforumihnajrajeimenujejohumanisti.Narazličnihportalihnastajajoforumi,kjersi iz-

kušnjeizmenjujejoateistimuslimanskihdežel.Avsenajboljskrbito,dabiostalianonimni.“Mojaidentitetajenajvečjaskrivnost inznikomer jenedelim,” jenovinarjemAl-Monitorjadejal47-letnisavdksiateist,kisespodobnomislečimisrečujenaTwitterju:“Vsevečateistovpasrečujemtudivvsakdanjemživljenju.”Popričevanjuateistovsesrečujejovskorajvseh

savdskihmestih.Mednjimisostarejši,kisodesetletjadolgoskrivalisvojeprepričanje,patudivsevečmlaj-ših.“Dejstvo,daSavdskaArabijanisekularnadržava,me navdaja s pesimizmom. To, da pa promovira eno najboljekstremnihoblikislama,semizdigrozljivo,”jelanivintervjujuzaportalYourMiddleEastdejal31-letniJabir,edenredkihsavdijskihateistov,kisijeupaljavnospregovoriti.Adozdajsobiliševsi,kisojavno izrazilineverovanjevboga, takoalidrugačesankcionirani.

islam

Mateja A. Hrastar

BITI ATEISTV MUSLIMANSKI DEŽELI

Edina stvar, ki mi pripada, je to, kar verujem.Vere ne more oznanjati, kdor je nima.

Najslabša vera je tista, ko človek veruje samo to, kar mu ugaja.Kdor se klanja proti vzhodu in zahodu, nima nobene vere.

JUNIJ 2014186

Glasnatelefonu:starejšagospa,pojezikusodečAmeričanka,izhotelaCenturyHyatt;vprašanje:alisemFatherKos(izgovorzveni,kotdabibilomojeimepisanoCausse);česempraviFatherKos–alibibilpripravljensrečatisezgospoKingsley–recimo–obtrehpopoldne.KersemtorejresničniFatherKos,sempripravljenpritinaobisk.AlipoznatehotelvrsteCenturyHyatt?Jazsemga

dotistegapopoldnevapoznalponjegovihelegantnihavtobusih,kisoodčasadočasaprečkalisrediščeTokia.Akovstopimpetminutpredtretjovhotel,milestenciinmajhne,zvezdampodobnelučizaše-petajo:bogastvo ...Najbrž jevrokah inbančnihknjižicahmnogih,kisovsiodvisniodnepretrganegadotokagostov.Vseeno–karlepojebitizastonjmedtemilučmiinstebriterzavesami.Poprisrčnem“Comein!”stojimpredmladenko,

kisepredstavikotvnukinjagospeKingsley,kistojismehljajesezanjo,dobrohotnihočiinskorajbelihlas.Na elegantni okroglimizici nas čaka prijetnodišeččaj.Deklepomagastarigospedosedeža.Pre-denvzamemžličkozamalcesladkorja,juvprašam:»Moratamioprostiti,davamapriznam,dasta

mipopolnineznanki.«Dekletakojodgovori:»VKaliforniji,kjerživiva,živijoblizunasnajini

dobriprijatelji,Slovenci,kisosipodrugisvetovnivojskiizbralinašoAmerikozasvojnovidom.So-rodnik gospe Kingsley se je boril pod generalomMacArthurjemnaFilipinih,nekjenaotokuMindanao,česenemotim.«GospaKingsleyprikima.»Nakoncuvojskejemladisorodnikpolegmnogih

ranprineselnazajnekevrstevojniplen,japonskozastavo,okrvavljenoinzjaponskopisanimimenomnosilcazastave.MladJaponec,obloženzeksplozivi,jenameravalrazstrelitineprevečskrbnozastraženoskladiščemunicijeameriškegamornariškegaopori-šča.MladiKingsleyjebiltistonočnastraži;zaradislabegaželodcasplohnipilinjetakoostaltrezentistonočnastraži.Japonecgajenapadelinpotiskalprotivhoduvskladišče,dabiga–skupajssamimseboj–vrgelvzrak.Našsorodnikgajepremagalinubilintakorešilpostojanko.VžepumrtvegaJaponcajenašelokrvavljenojaponskozastavozjaponskimnapisomnaspodnjemdesnemrobuzastave.Mojababicatukaj,gospaKingsley,ženekajčasavsakonočsanja,dajonekdokliče,inpotemvidivsanjahtokrvavozastavoinnemorevečzatisnitioči.Ženekajčasameprosi:‘Dora,skušajvanajtisorodnikeubitegaJaponainjimvrnitizastavo.’Intusonama

pomagalinašisosedjeSlovenciinnamadali,gospodpater,vašcenjeninaslov.«Trenutno sem pri drugi skodelici čaja, čeprav

skrbnoposlušam.»Radbivamapomagal,akjebomoodkrilinje-

govesorodnike,čejihjesplohimel?«»NaševeleposlaništvojenaprosilojaponskiUrad

zapadlevdrugisvetovnivojski;radisonamapo-magaliintukajjenaslovnjegovihsorodnikov.«»Alistekdajslišaliodsvojegasorodnikadoma,

kakšnesmrtijeumrlmladiJaponec?«ŽenisespogledatainDorareče:»Samoenkratnamajenajinsorodnikzaupalne-

kajbesedonjem.Zadavilgaje–vesjebilobloženzeksplozivom,kibigalahkovsaknapačenudarecsprožilvverigoeksplozij.«

Dora prinese iz sosedne sobe zastavo, zavito v svilenpapir,inlistekzimenominnaslovom:DružinaJamášta,19.ulicaobmorjuvprefekturiČíba.Predodhodomizhotelasemtelefoniral.Potem

semrekel:»Dragigospe,govorilbomjaponsko.Dovolitami,

dasmrtmladegaJaponcaopišemkarsedaheroj-sko.MadežnaimenumladegaJaponcabipomenilmadežnavsehnjegovihsorodnikih:lahkopreprečiceloženitev.«Lahkobisepeljalizvlakom,agospestaizbrali

rajetaksi.Modronebo,zelenitravniki,vdaljikakšnavzpetina,nevrednaimena“gora”,nemirnivalovizdajblizu,zdajdaleč–dovoljmenjajočihseslik,kisonamprijetnolajšalevečkotenournopot.Pričakovalisonasvlepoopremljenisobi,celos

treminaslonjači.Vsenassempredstavilinnamizicopoložilzastavo.Obpogledunanjoješelskozisobonekevrstevzdih.Zdelosemije,dajeboljslovesno,čezanagovorvstanem:»Tukajimatepredsebojzastavo,kijojevašsorodnik,

resničnijunakjaponskeganaroda,nosilprisebidozadnjega.BiljevkrutihbojihnaFilipinihinvsičlaninjegoveposadkesosejunaškoborilidokoncaprotineizmernomočnejšemusovražniku.InvsisodalisvoježivljenjezaboljšoinsrečnejšoJaponsko.«Celasobazaploska,jazpaseglobokopriklonim,

vzamemzastavoinjodam–popogledunaokrog–kakihdevetdesetletstariosiveliženi,najbržmamiubitegaJaponca.Vnjenihočehnisolz,azdisemi,dažarijo...Moralismoostatiprizgodnjivečerji.Potrudiliso

sezadober“steak”,slaščicepasoostalejaponske.TolikovprašanjjebilotrebaprevestiglededeželeinbivališčanašihAmerikank,dasomoraliprinesti

misijoniP. Vladimir Kos

iz mojega začuda trpežnega misijonskega cekarja

ZASTAVA S SONCEMIN LISAMI KRVI

2014 JUNIJ 187

atlas,kipajebilnatisnjen–preddrugosvetovnovojsko...TaksimepeljespetnazajvTokio.Mračiseinluči

obcestiinvhišahterprodajalnahvzbujajoveselorazpoloženje.MladaDoramevpraša:»Opravičujevase–mordastesemoraliopretina

domišljijo,dastejihlahkorazveselili...«Odkimam.»Predvojna inmedvojnavzgojana Japonskem

jevbijalavjaponskemožganenujnostžrtvovanjasamegasebezaobstojJaponske.Šedanesljudjenekrivijomilitaristov,kisopravzapravvrglideželovbojdozadnjega–dabizavladalibogatimdelomsveta. Kristjanov vmedvojni Japonski ni bilo nitipolmilijona.«

Dora mi vpade v besedo:»AlinisoJaponcišintoistiinbudisti?«»Oboje vsebuje nekaj primitivnega razodetja,

ostalo je delo človekovegaduha.Zatonima tistemoči,kijočlovekudajeodBožjegaSinaustvarjenokrščanstvo.«Predhotelommepovabitanakoncert,zakate-

regaimatakartrinajboljševstopnice.»Oprostita,nemoremsprejeti–jutrizjutrajmo-

ramnaZahodnoJaponskosprvimzgodnjimbrzcem.Koncertisepavčasihraztegnejovnoč.«Doramivtisnevrokevizitko:»ČekdajpridetevAmeriko,steprinajuvedno

dobrodošli!«Damosiroke,priklonimseinpočasiodidempo

razsvetljenempločniku.Imamtriprožnenaramniceinenanahrbrtujeodpovedala.Upam,dameostalidvenezapustita;plaščmipokrivaprecejknogamzdrknjenehlače.Šenekajblokovnaprej.Nekastarahišamečevelikosenconapločnik.Da,tudisencelahkoigrajoodločilnovlogo.

MEHIKAotroška revščina

VMehikiživi6od10otrokvrevščini,3milijoneotroknehodivšole,96.000jihživinacesti,3milijonidelajo.Polegtegajihješe16.000,kiblodijoizkrajavkrajinjihnihčenespremlja.Komisijazavarstvootroškihpravicsejelotilapregledovanjasplošnegazakonazavarstvootrok inmladoletnih,dabiza-varovala njihove pravice. Gre za prizadevanje, okateremsokrajevneoblastirazpravljalezraznimiorganizacijamicivilnedružbeinustanov,kijihob-vezujevarstvootrok.Vsisestrinjajo,dasopotrebnistrožjizakoni,kibodoomogočilinedoraslimživetivboljšihpogojih.Vtejlatinskoameriškideželisoraznadejstvainproblemi,kijihjetrebaupoštevati,kotsonaprimerpobegiotrok,prezgodnjenosečnosti,nasilje,smrtiotrokinmaterinpomanjkanjevodevskorajtretjinišol.Agencija Fides.

PAKISTANugrabljena dekleta

Vsakoletojeugrabljenihokrogtisočkrščanskihalihindujskihdeklet,kijihprisilijovislamskeporo-ke:tojeproblem,skaterimsesoočapakistanskadružba.ZadnjeporočilonevladnekoalicijeGibanjazasolidarnostinmirvkaterijetudiKomisijazapra-vičnostinmirpripakistanskiškofovskikonferenci,potrjujepodatkezadnjih let:okrog700primerovzadevakrščanska,okrog300primerovpahinduj-skadekleta.KrščanskiprimerisovečinomanavzočivpokrajiniPunjab,hindujskipavpokrajiniSindh.Prijaveoropanihdružinpogostoobtičijopredzidompolicijealigroženjugrabiteljevihdružin.Vmalošte-vilnihprimerih,kipridejonasodišče,prestrašenainzlorabljenadekletapotrdijo,dasosespreobrnilainporočilasvobodno,insodniprimerjekončan.Ugra-biteljselahkonaddekletomspolnoizživlja,josilivprostitucijoinvdomačezlorabe,patudivprodajočloveškihbitij.Poročiloopisujezgodovinskoindruž-benookoljeinposredujepozivkrščanskeskupnostiv

Pakistanu,kisepritožuje,danipravnih,političnihinproceduralnihjamstevzavarstvočlovekovihpravicverskihmanjšin.DirektorMirovnegacentravLahore,p.JamesChannansporoča:»Testvarisougotovlje-ne.Zelozaskrbljujočejezakristjaneinhindujce,kisepočutijonegotoveinranljive.Imelismoopravkasštevilnimiprimeriprisilnihporok:dekletapripadajorevnejšimslojemintobogatimuslimanskizemljiškiposestnikiizkoristijozatakezlorabe.VPakistanusokristjaniinhindujcižrtvedružbene,verskeinpolitič-nediskriminacije,kijevednohujša.Agencija Fides.

SIRIJAnemogoče biti otrok

Povsemsvetusodežele,kjerjeotroštvonepre-stanoogroženoinjeizrazličnihrazlogovnemogočebitiotrok.MednjimisoSirija,AfganistaninKongodežele, kjermorajo vsi nedoletni pozabiti, da sootroci.Poinformacijah,kijihjezbralaagencijaFides,jevkrizi,kitrajažedveleti,prizadetihževečkot5milijonovotrok.Odbeguncevjih60%nehodivšolo.Mednajnujnejšimijeproblem,kakozagotoviticepljenjeprotiotroškiparaliziza2milijonaotrok,mlajšihod5let.Agencija Fides.

NEPALradio o Jezusu

VrstaradijskihprogramovoJezusovemživljenjudajeupanjestotinamnepalskihhindujskihmladihinotrok,sirotaližrtevrevščineindomačeganasilja.Sprogramisozačelenekatere radijskepostajevkaterih vodijo programe katoličani in protestanti.NajboljznanjeBalbatika,programzaotroke,kisoga uresničili nekateri nepalski katoličani. V nekajmesecihjeprogramdosegelznatenuspehinmnogiposlušalci,predvsemotroci,sonapisaliuredništvusvoje zgodbe, v katerih pripovedujejo, kaj so teradijske oddaje spremenile v njihovem življenju.Agencija AsiaNews.

JUNIJ 2014188

Tudi če se komu zdi, da je postavitev tega spomenika in njegovo odkritje znamenje neke spremembe na “tranzicijskem” (beri: komunističnem) področju, se je le treba spomniti, da ena lastovka ne naredi pomladi. Mimogrede: že prvi teden je bila hrbtna stran spomenika pomazana z žaljivim napisom in kljukastim križem. Noben problem ni ugotoviti, kdo je v ozadju: kljukasti križ in nacizem spadata skupaj, in tako so tisti, ki so besedišče onih, ki so spomenik obtoževali za oživljanje nacizma, pustili na njem svoje prstne odtise. Zdi se mi, da je čisto logično in pametno stališče Nove Slovenske zaveze: »Kar naj mažejo ali celo poškodujejo – s tem pljujejo v lastno skledo, saj se ve, kdo so. Škodo pa tako plača zavarovalnica.«

Bolj pomembno se mi zdi, da je predsednik repubike Pahor povabil k sebi na razgovor predsednika Zveze borcev Tita Turnška in predsednika Zaveze Petra Sušnika. Ponudil se je, da bi on organiziral in gostil srečevanje obeh strani, da bi se tako odkrila zgodovinska resnica. S tem je Nova Slovenska zaveza

Medtem so ob domobranskem spomeniku že postavili oder, kjer je čez kako uro potekala maša z blagoslovom spomenika. V Grahovem so bili prisotni tudi policisti, nekateri pa so priložnost izkoristili sebi v prid in so ob Spominskem parku prodajali različne zgodovinske knjige.

Slovesnost ob odkritju spomenika domobrancem, padlim 24. no-vembra leta 1943, je vodil župnik Maks Ipavec, ki sicer deluje v Begunjah pri Cerknici. Med svojo pridigo je ponovil besede predsednika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika, da gre za spomenik 32 domobrancem, ki so novembra 1943 umrli v požgani postojanki, ki “nikogar ne poveličuje, pa tudi nikogar ne obsoja”.

Slovesnosti so se udeležili tudi številni politiki, med drugim pred-

sednik SDS Janez Janša, predsednica NSi Ljudmila Novak, predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, evropski poslanec Lojze Peterle, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, predsednik sveta SDS France Cukjati in župan občine Cerknica Marko Rupar. Kot slavnostni govornik je nasto-pil Anton Drobnič, nekdanji predsednik društva Nova Slovenska zaveza.

Predsednik SDS Janez Janša je po končani slovesnosti prek twitterja sporočil, zakaj je šel v Grahkovo: »Danes smo šli v Grahovo, ker: 1. branimo temeljno civilizacijsko in ustavno pravico do dostojanstva, groba in spomi-na; 2. se ne damo ustrahovati zagovornikom zločina, njihovi propagandi in lažem; 3. smo molili tako za žrtve kot za njihove rablje, kajti samo to je lahko temelj iskrene in trajne sprave v slovenskemu narodu.«

Ni kaj, manjkajo samo imena. Pa niti potrebna niso, saj jih tako vsi poznamo in zadnje čase jih nekateri že tudi javno izrečejo in s prstom pokažejo nanje.Se pa včasih godijo čudeži tudi v tako zafurani deželi, kot je Slovenija. Tak čudež se je zgodil na tiho nedeljo, 6. aprila v Grahovem pri Cerknici. Tam

so slovenski komunisti 24. novembra 1943 delno postreljali, delno žive sežgali člane domobranske posadke, med njimi pesnika Franceta Balantiča. Istočasno so požgali tudi župnijsko cerkev, ki je stala nasproti Krajčeve hiše, kjer je bila nastanjena domobranska enota (kot zanimivost: še danes je na internetu blog, v katerem pisec, neki Don Marko M. trdi, da je bila cerkev porušena zaradi nacističnih bombardiranj, seveda pa ne pove, kaj naj bi nacisti – Nemci – v Grahovem bombardirali). Danes že rajni Nikolaj Krajc, lastnik zemljišča, na katerem je nekoč stala njegova hiša, je zemljišče podaril Novi Slovenski zavezi pod pogojem, da na njem postavi spomenik zverinsko pomorjenim domobrancem. Spomenik je zasnoval arhitekt Izidor Habjanič, plošče arhitek Franc Popek, kip-plamenica pa je delo akademika Draga Tršarja. Spomenik je bil odkrit in blagoslovljen 6. aprila letos kljub viku in kriku, ki so ga ob tem zagnale razne borčevske in podobne organizacije. Blagoslovil ga je dekan cerkniške dekanije, župnik v Begunjah Maks Ipavec, spominski govor pa je imel bivši predsednik Zaveze Anton Drobnič. Odkritja se je udeležilo kakih 1.600 ljudi – daleč nad pričakovanjem (seveda so “rdeči” mediji število prilagodili svojim potrebam: nekaj sto; no, nič hudega, saj jim tako nihče več ne verjame). Še najbolj umirjeno je o tem poročal ”Dnevnik”:

Obstaja država v Evropi pod Alpami, ki meji na Balkan in je omejena sama s seboj. Tam živijo najlepše ženske, vendar nataliteta upada. Tam nezaposleni največ delajo. Tam živijo ljudje na najbolj plodni zemlji, ki pa je neobdelana, ker se obdelovanje plodne zemlje kmetom ne izplača. Tam večinoma prazni vlaki še vedno vozijo najpočasneje v Evropi, brez upoštevanja voznega reda, po avtocestah pa se vozijo noro hitro – ob plačevanju cestnine, ki je med najdražjimi v Evropi. V tej državi vsi igrajo košarko, smučarji dosegajo svetovne športne dosežke. Rekreacija jim je prioriteta, delo pa rekreacija. Vsi hitijo v službo, a vsi

zamujajo. Osemurni delavnik traja deset ali več ur. In nihče se ne upira fevdalnemu izkoriščanju. Zdravstvo je tam brezplačno, zdravljenje pa morajo vsi plačevati. Tam so svobodni novinarji, ki svobodno pišejo in poročajo po ukazih svojih šefov, katerim objave narekujejo skorumpirani politiki in zakulisni veljaki, odvisno od njihovih potreb. Tam je svetovna kriza dobila državljanstvo. Tam so javna naročila skrivnost, državne skrivnosti pa javne. Tam še niso znani končni zmagovalci 2. svetovne vojne. Tam pišejo zgodovino nepismeni, najbogatejši so pa tisti, ki nikoli niso delali. Tam je Slovenija.

Včasih je treba pogledati na tuje, da vidiš, kako je doma. Časnik “Finance” je 3. aprila prinesel slovenski prevod opisa Slovenije v “New York Timesu”. Na prvi pogled se zde trditve popolnoma tuje, ko jih pa človek le natančno prebere, se nenadoma zave, da je sam pravzaprav imel o Sloveniji isto sliko, le zavedal se je ni. Takole je napisal “New York Times”:

“za narodov blagor”P. Bernardin Sušnik

»PREKLETI ARHIVI!«in novoodkriti “biser”

2014 JUNIJ 189

➧

In kdo je ta novoodkriti “biser”, iz katerega se norčujejo, da ga bosta Bratuškova in Janković poklicala reševat polomljeni voz Jankovićeve (v resnici Kučanove) Pozitivne Slovenije? Gašpar Gašpar Mišić je prišel iz svojega propadlega nepremičninskega imperija, postal desna roka v kabinetu Alenke Bratušek in presedlal še v Luko Koper, od koder so ga 11. aprila 2014 nadzorniki nagnali. Povod je bilo kavbojsko vodenje uprave.

Gašpar Mišić se vrača k svojim domnevno ne najbolj čistim nepremičninskim poslom. Ob tem je treba poudariti, da Gašpar Mišić od svojega vstopa v politiko ni končal niti enega mandata.

Pa da ne bi kdo pomislil, da natolcujem: tole sem prepisal iz Siol.net, izdaja 12. aprila 2014. In še en podatek: vmes ga je ujela policija, ko se je

Prekleti arhivi – udbovski in drugi! Vse se najde, vse se dis-kreditira, še posebno ko gre za naše. Po vzoru turškega premierja Erdogana bi jaz zatemnil kompleten internet, ne samo tviterja. Na primer naši najbolj požrtvovalni borci za javno zdravstvo so zdaj tako zelo diskreditirani, da desnica že govori o korupciji in deratizaciji. Razumeti pa je treba, da je dvojna vloga naših potrebna – ena je za javnost, druga za denar, kar ni nič narobe.

Ob sedanjih po mojem izmišljenih aferah v zdravstvu je tako prišlo na dan, da se je sam generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec lani znašel med protestniki, ki so se s transparenti tolkli za javno zdravstvo in proti zdravstvenim dvoživkam. To je tistim, ki gredo dopoldne v službo v javni sektor, spijejo kavico, prelistajo časopise, potem pa gredo k zasebnikom, da kaj za povrh zaslužijo. Potem imajo zlate palice in jahte. Vrhunec se je boril proti temu, res pa je, da je bil v domači hiši prisiljen popuščati. Ni lepo, greh pa tudi ne. V sedanjih zagatah zaradi novega ministra za zdravje ni boljšega kandidata, kot je on – borec proti korupciji v zdravstvu! Samo z eno potezo je dobavitelju operacijskih miz pobral skoraj ves denar za vzdrževanje in privarčeval več kot pol milijona evrov. Prej je dal, zdaj je vzel, ker je spoznal, da je ujetnik serviserke Tanje Zabret Frantar in Medicoengineeringa. Udaril je po operacijski mizi in rekel, da je zdaj tega konec, ker so ga pri tej pogodbi ujeli mediji. Vsa čast, Vrhunec!

Tudi Danijel Bešič Loredan ne bi bil slab minister za zdravje. Spomnim se vnetega mladeniča, ki je skupaj z Erikom Brecljem – nesrečnikom, ki še ponoči sanja korupcijo – organiziral Iniciativo za vzpostavitev neodvisnega in transparentnega javnega zdravstva.  Življenje da – skupaj z Brecljem – javnega zdravstva pa ne. Ker pa dober minister za zdravje ne more biti nekdo, ki v praksi ne pozna stranpoti, je Bešič Loredan v svoji prvi kandidaturi zadnjič na TV navedel, da je tudi on počenjal to, proti čemur se s prijateljem Brecljem bori: zjutraj javno, potem zasebno, revež še čakalnih vrst v tem skorumpiranem zdravstvu ni mogel držati in je koga sprejel kar mimo njih.

To je treba pozdraviti. Bešič Loredan najbolje ve, kaj se sprijenega v zdravstvu dogaja, ker je to občutil na svoji koži, ali kot je dejal – ker je del tega koruptnega  sistema. To je tako, kot če bi minister za šolstvo postal nekdo, ki je nepismen, ker najbolje ve, kako pomembno je izobraževanje. Ali pa če bi na mesto Gregorja Viranta dali kriminalca, ki najbolje ve, kaj se v podzemlju dogaja. Ali če bi šivilja postala predsednica vlade, ker ve, kako se sešije proračun. Aja, to že imamo. Bešiču Loredanu postavljam

spomenik z napisom: Boril se je za javno zdravstvo, a ga je premagal zasebni denar. Naj v javnem zdravstvu izgoreva v miru!

Ko sem že pri spomenikih, moram nujno pohvaliti zvezo borcev in njihovega več kot odličnega predsednika Tita Turnška. Kdo bi si mislil, da bo človek nekega dne tako rekoč prvoborec dražgoških bitk in osvo-boditelj izpod fašizma, nacizma in domobranstva. Ko je bil še tam nekje okrog Marjana Podobnika in SLS, ni dajal vtisa, da je partizan, a dobro je bilo, da so ga dali k bratu od brata, da ga je malo nadzoroval. Potem je šel na Kitajsko za veleposlanika, to je številne strahovito osupnilo, mene pa ne, ker je človek vsega zmožen. Če ga tam ne bi diskreditirala ne vem katera soproga že po vrsti – mislim, da ima zdaj sedmo – bi lahko postal celo zunanji minister. Slabši od Karla Erjavca ne bi bil, ni pa nujno, da bi bil boljši. Naši so dobri tudi, če so slabi.

Turnšek je skupaj s še enim prvoborcem iz letnika 1963,  z Mitjo Klavoro, organiziral pravo partizansko vstajo proti temu, da bi v Gra-hovem domobranci postavili spomenik, ker smo tam potolkli oziroma zažgali sovraga. Domobranci še danes nočejo priznati, da so bili na napačni strani. Treba bi jih bilo še enkrat. Ops, smo jih že. Zdaj pa nji-hovi preživeli potomci postavljajo spomenike z res žaljivim napisom, da smo tiste v Grahovem potolkli komunisti. To je sicer res, ampak mi smo samo ukazali, delali so drugi. Saj tudi Titek ni množični morilec, kot se mu imputira, ker ni nikogar ubil. In dokler smo mi na oblasti, ne bo domobranskih spomenikov in proslav in je prav, da je poleg kulturnega ministra Uroša Grilca zaradi spomenika zelo zaskrbljen tudi predsednik države, naš Borut Pahor. Njega ne skrbi naša vlada, ne skrbijo ga davki, neustavni zakoni, njega ne skrbi kriza – vse to se bo že nekega dne razrešilo, spomeniki pa ostanejo. Pahor je izrazil zaskrbljenost in je pripravljen – kot vedno – prevzeti vso odgovornost. Pahor je naš živ spomenik brez napisa. Hvala, da je.

Ko tole pišem, v demokratičnem parlamentu mučijo našega Gregor-ja Viranta, in to že drugič. Človek, ki je zaradi nekaj prijateljskih letalskih vozovnic tako in tako v depresiji (se pa dobro drži), je moral zdaj poslušati še izmišljije o klientelizmu, korupciji in vsem tistem, proti čemur se v resnici kot notranji minister bori. A kot pravijo, naj prvi vrže kamen … Slišim, da bo zaradi korupcije z letalskimi vozovnicami Virant dobil še tretjo interpelacijo v skladu z reklom – v tretje gre rado, če ne, malo porinemo. Ah, kje pa, Virant je maček z devetimi življenji in ozadjem.

P. S.: Ministra Jerneja Pikala so novinarji ujeli s prsti v marmeladi. Po mojem je do vratu v njej.

prvič priznana kot sogovornik v spornih zgodovinskih vprašanjih. Bo pa to seveda počasen proces in se najbrž ne bo zaključil, dokler ne bo generacija starih komunistov pod rušo in z njimi vsi tisti, ki imajo oprane možgane. Vsekakor pa si je reakcije le-teh briljantno privoščil v svojih posmehljivih opisih Vinko Vasle v “Reporterju”, kjer ima kolumno “stric iz ozadja”, v kateri se norčuje iz tistih pravih tranzicijskih “stricev”, ki guncajo svoje marionetne vlade. Članku je Vasle dal naslov “Živi spomeniki in mrtvi domobranci”.

JUNIJ 2014190

Konj, ki se imenuje tranzicija, ne more in ne more crkniti. Pri vegetiranju ga vzdržujejo z raznimi političnimi injekcijami stari komunisti, pa tudi njim že zmanjkuje “špage”. Agonija je počasna in dolgotrajna in se bo še vlekla. Komunistični greh Slovenije je prevelik, da bi ga lahko kar na kratko odpisali. Take vrste krivda se očisti samo v trpljenju, samo iz njega izide tisto novo, ki je sposobno in vredno življenja. Do tega bo prišlo, vendar ne še kmalu – večini Slovencev se še vedno predobro godi, da bi spoznali narodne in svoje zablode.

Vlada je z izdajo novih obveznic prišla do skoraj 30 milijard dolga. Vest, ki bi morala sprožiti serijo premislekov in refleksij o prihodnosti Slovenije. Kaj to pomeni za prihodnost? Legendarni francoski agronom Rene Dumont je proučeval zadolženost afriških držav, ki jih je posledično vrgla v revščino. Njegovo izhodišče je bilo vprašanje: za kaj so se zadol-ževale? Uvoz avtomobilov, hrane, industrijskih predmetov, frenetična gradnja mestnih metropol, rezultat pa propad podeželja.

Vlade so si kupovale priljubljenost z začasnim dvigom standarda, danes pa so prisiljene, da celotna področja najbolj rodovitne zemlje dajejo v najem ali pa prodajajo kitajskim in drugim korporacijam, ki v Afriki na plantažah celotno letino ob varstvu oboroženih enot požanjejo in odpeljejo. Novi kolonializem producira bedo in revščino množic.

Slovenija resda ni Afrika, a medijsko ostaja brez globokih premi-slekov o prihodnosti. Edini credo je avtomatično upanje, da več ko se bomo zadolževali, večja možnost je, da v deželi zavlada prosperiteta.

Toda ta odsotnost razuma prihaja tudi iz vrha vlade. Dan pred usodno sejo Ustavnega sodišča je premierka Alenka Bratušek izjavila, da nepremičninski davek niso mogli bolj preudarno spisati, ker da niso imeli časa, ker da se je Janševa vlada na vse kriplje držala oblasti. Ergo, krivi so njeni politični tekmeci, ki so uspeli formirati prejšnjo vlado.

Na dan D, ko je padel njen davek, pa je obrnila ploščo: kriva je prva Janševa vlada, ki je leta 2006 sprejela zakon o vrednotenju nepremičnin. – Popolni nesmisel, pač istega reda, kot če bi Titov režim za zloglasna taborišča, ki jih je sam postavil, krivil kartografe in pomorce, ki so pred stoletji na zemljevid vrisali otoček, ki so mu dali ime Goli otok!????

A bolj kot retorika zvračanja na druge je usodna aroganca vlade. Od najvišje oblasti pač pričakujemo, da gleda vnaprej, da načrtuje normalno delovanje države celo v izrednih razmerah, skratka, da zna predvidevati. Da bi torej predvidela možnost padca nepremičninskega davka in imela v predalu že pripravljeno novo rešitev. Vlada, ki ne preigrava alternativ, je primer nedelovanja vlade.

Nevralgično vprašanje je zdaj izbor datuma referenduma o arhivih. V dilemi: ali bi ga izvedli na dan evropskih volitev, se je vladajoča koalicija odločila za – ne. Njen argument je kajpak pragmatičen: večja verjetnost, da referendum ne uspe, je posebni datum. Toda za to je cena 2 milijona evrov. V času vsesplošne luknje v proračunu je to samovoljna poteza, ki preprosto pomeni, da je oblastnikom pomembnejša prestižna zmaga arhivskega zakona kot sprejeti nekaj večje tveganje, da na referendumu njen zakon pogori. Prvi zakon njenega delovanja je torej premagati opo-zicijske tekmece. Daleč od modrosti, ki si privošči kdaj tudi kakšen poraz.

Popolni fiasco je sicer KPK. Njen podvrhovnik Rok Praprotnik se je v

zadnjem obdobju dela na protikorupcijski komisiji izločil iz obravnavanja rabot v NLB, kar naj bi bil dokaz o njegovi visoki profesionalni drži. Ker je računal na novo službo v veliki banki, je torej opustil delo vestnega preiskovalca!?? Preprosto, kariero v KPK je uporabil za svojo poslovno promocijo v bančni korporaciji.

Tudi njegov predsednik Goran Klemenčič je v poslovilnem intervjuju “Večeru” izstrelil nekaj novih puščic zoper poslance SDS in PS. Kar je salto mortale od njegovega nastopa, v katerem je napovedal, da ne bodo delovali z izdajanjem moralnih sodb, ampak z zavezujočimi sklepi. Sedaj pa se pritožuje, da so člani SDS religiozni fanatiki, ki branijo svojega prvaka, medtem ko “pozitivci” branijo svojega liderja zaradi lobističnih interesov. Mož, ki naj bi gradil na faktih, jemlje svojim nasprotnikom sposobnost racionalne argumentacije. Kdor mi absolutno ne verjame, je religiozni fanatik in lobistični izprijenec!

Popolnoma zgrešen okvir delovanja proti korupciji. Namesto postopkov, ki pripeljejo v eventuelno pravno razkritje rabot, izhaja iz sebe kot poslednjega razsodnika. Pri čemer je najbolj šokantno, da mož napoveduje izdajo knjige, v kateri bo razkril skrite podrobnosti okoli KPK. Nezamisljivo – tako kot če predsednik Ustavnega sodišča ne bi svojega dela udejanil v odločbah, ampak bi po koncu mandata popisal zakulisja sojenja. Skratka, Klemenčič za seboj ne pusti sklepov, ki bi ostali trdno in konsistentno zapisani v zgodovini, ampak knjižno uspešnico o neuspehu svojega mandata. Za katerega so seveda krivi drugi, ki jih med svojim mandatom ni uspel prevzgojiti.

Kakšna pa je usoda profesionalnih novinarskih piscev? “Delo” je odslo-vilo kolumnista Marka Crnkoviča, beremo, da se je v “Sobotni prilogi” izpel. Načelno je odpiranje prostora drugim simpatična poteza. A v tem primeru nismo zasledili podatkov o lestvici izpetih piscev, kaj šele o kriteriju, kaj je to izpetost. Torej povsem samovoljna poteza vrhovne urednice.

Pred leti so isti akterji hoteli spremeniti novinarski in vsebinski del revije “Mag”. In dobili smo enega redkih ustvarjalnih primerov, ko se je uprla celotna ekipa novinarjev in urednikov, ki pa ni sprejela statusa žr-tve, ampak je tvorno preskočila v novo revijo “Reporter”. Tokrat podobno Crnkovič odhaja za kolumnista na “Požareport”. Kar je s stališča širine idej blagodejno, obenem pa nakazuje novi trend žurnalizma, ki prehaja okvir zacementiranega okvirja dnevnih medijev. Propulzivna spletna stran poskuša napraviti korak naprej. Ob nedoumljivi logiki osrednjih medijev ponuja prostor avtorskemu kolumnistu. Kjer je na bralcih, da presodijo, kakšno vrednost ima novinarsko pisanje.

Morda pač prihaja čas, ko ne bo več samoumevno, da so etablirani mediji večni, karkoli že počnejo.

pijan podil z avtom po okolici Kopra. Očitno ima Pozitivna Slovenija čisto natančno določen tip predsednika (predsednice): od Jankovića, ki je mislil, da bo državo guncal kot svojo štacuno, preko Bratuškove, ki še za štacuno ni sposobna, da o državi niti ne govorimo, pa zdaj do kavboja. Sicer pa tudi to norčevanje na spletu o Mišičevem predsedovanju Pozitivni Sloveniji jasno kaže, koliko v očeh javnosti šteje to Kučanovo zmenè od stranke.

Za sklep pa nekaj “cvetk”, ki jih je nabral in objavil dr. Bernard Nežmah v Mladini pod naslovom “Za več prihodnosti”.

2014 JUNIJ 191

Janko Mlakar (1874–1953)

SPOMINI

➧

Spoučevanjemmladineseukvarjamženekajvečkakortretjinostoletja.Zatomislim,dasemsikotpedagogvsajnekolikoizkušenjnabral.Teizkušnjemepauče,dajeimelprecejpravtistiRimljan,kijetrdil,dabogovisovražijoonega,kisoganaredilizavzgojitelja:“Quemdiiodere,paedagogumfecere!”Invendarbinebilotako,čebimladinahotela.Šedanesseradspominjamprvegalicejaizšol-

skegaleta1909/10.Živelsemznjimvnajvečjemprijateljstvu.Vselejsembilvesel,kosemstopilvrazredinmejepozdravilopetdesetnedolžnihobra-zovvveselempričakovanju.Vsebibileradevpraša-neinvsesoznale,takodamijevčasihzmanjkalopodobiczadrugerazrede.Kadarsemjimpovedalza“intermezzo”kajveselega,jezazvenelposobisrebrnočistsmeh,kakorbisebiliangelcizasmejali.Komajsempadalznamenje,žejebilozopetvsetiho.Obtistihurahsemimelzaposebnomilost,damejeBogpoklicalvkatehetskistan.Odškodovalesomezadruge,kisobilevčasihjakohude.»Dekleta,«semdejalprinekiprilikivšestemlice-

ju,»rajšibišeldrvasekat,kakorpavvašrazredučit.Čebicelourodelalssekiro,bilahkopokazalnakupsesekanihdrv;izvašegarazredapagremzgrenkozavestjo,dasemsecelourotrudil,paničdosegel.«Da,čebimladinalehotela,biimelučiteljvšoli

nebesa (besedo “učitelj” rabim večkrat v najširšem pomenu, torej za pedagoge od ljudskošolskega uči-telja do profesorja). Res je, da vsi ne morejo znati za“odlično”;todaakobivsakstorilsvojodolžnost,insevedatudiučitelj,binebilovrazredu“hudihur”,indanspričevalbibil“diesquemfecitDominus”(dan, ki ga je naredil Gospod), ne pa “dies irae et calamitatis”(dan jeze in nesreče).Paježetako,dajeskorajvvsakemrazredunekajtakih,kiimajozasveto študentovsko dolžnost, lenobo pasti, nemirdelatiinprofesorjajeziti.Tudimladinabilahkovčasihpogledala“zakulise”.

Kolikokratsezgodi,dajeprofesorbolehenalidapri-devšolovespotrtzaradikakeneprilikealinesreče,kigajezadela,paštudentteganevidialitudinočevietiinupoštevati.Pravtakratmušenalaščnagaja.Nekegadnesemprišelvesprehlajenvšolo.Dve

uri ješenekakošlo, tretjosemže težkogovoril,četrtomijepaglasskorajpopolnomaodpovedal.Zato semprosil dekleta, naj bodomirne, ker nemoremglasnorazlagati.Pašenikdarnisobiletakonemirnekakortakrat,kosovedele,dajihnemorem“nahruliti”. Bile so pa to večinoma same “boljše”deklice,kisomendasamozatohodilevšolo,dasoimelidomamirprednjimi.Vtemozirusoimelicelo“ledinarji”večsrca.Vzačetkušolskegaleta1902/3semmoralvLeo-

niščepodnož.Imelsemnamrečpretrganonekaj,karjebolje,dajecelo.Znancisomeobrekovali,da

semsezatopretrgal,kersemvpočitnicahstopilzJalovcanaRazor.KosemsečezštirinajstdniposlovilodposteljeinprimarijaŠlajmerja,mijesvetoval,najvzamempettednovdopusta.Jazgapanisemubogal,temvečsemšeltakojvponedeljekvšoloinodrešilsvojetrisuplente,kisoprevzelimojihtridesettedenskihur.Nisemhotel,dabimikdoočital,dasemcelepočitniceletalpogorah,potempalegelnalenokožo,kojebilotrebavšolo.Otrocisomezačudenogledali,kosempočasilezelinsedelzakateder,zakaterimsomeredkokdajvidelisedeti.Pourisempadejalvpetemrazredufantom:»Jaznemoremzvamivvežo.Zatopojditekar

sami,palepomirno,kakorbivasjazpeljal.«In ubogali so. Tudimed poukom so bili tako

mirni,dasemsekarčudil.Tojetrajalovečtednov.Učiteljiceinučiteljisonamrečnaročiliotrokom,damorajobitimirni,dabommoralzopetvLeonišče,česebomrazjezilinnadkomzakričal.»Potembo pa gospod katehet umrl,« je rekla

nekaučiteljicanašentjakobskišolideklicam,»vegabostepaimelenavesti.«Seveda,“navest”mepanisohoteledobiti,zatoso

bilerajšitakomirne,dasemsenjihoviobzirnostičudil.Kerjenavadnovvsakemrazredunekajlenuhov

innagajivcev,jeskorajvsakučiteljvednovboljalimanjskritembojussvojimiučenci.Orožje jepanaobehstranehprecejrazlično.Mladinasebojujez lenobo, zanikrnostjo, nemirom, lažjo, goljufijo,profesorpas“cveki”,razrednicoindisciplinarnimikaznimiodnavadnegaopominado“pregnanstva”.Zavsakegaučitelja jenerodno,čemorassilo

vzdrževatiredvšoli,zlastipašezakateheta,kinileveroučitelj,marvečtudi,inpredvsem,dušnipastirsvojihučencev,kijimmorabitiboljočeinprijateljkakorpapredstojnik.Žal,dapoverjenamumladinavečkratsmatranjegovodobrotozaslabostinsepriveroukutemuprimernoobnaša.Tujepačtežkoza-detipravomero.Jazsemvtemoziruvečkratzavidalsvojetovarišeprofesorje,kisolahkoz“močnoroko”vladalivrazredu.Akosembilkakouroboljprofesorkakorkatehetinsemostronastopil,mijevselejpošolivestočitala,danisempravravnal,zlastišepo-tem,komijedalravnateljMacherkratek,padobernauk,kisemsigabildobrozapomnil.Bilojeobkonculetainstopilsemzadnjikratv

šestilicej,vkateremsemužilmaloveselja,temvečpajezeinžalosti.Temusemdalduškaprislovesu.Končalsemnekakotakole:»Ksklepuvamizsrcaželim,dabivamnihčev

življenjuneprizadeltolikobridkihur,kakorstejihvemeni.«KosempotemdomovgredeMacherjupovedal,

kakosemseposlovil,mijedejal:»KotMlakarsipravgovoril,kotkatehetpane.«

“QUEM DII ODERE …”

JUNIJ 2014192

Razumelsemgadobro.Kotkatehetbibilmoralpozabitinavsebridkeure,kisoMlakarjuostaleševživemspominu.Moralbiseodrazredalepospravljivoinprijaznoposloviti,dabidekletaimelalepspominnazadnjouroverouka.Jaznikdarnisemradzatirallenobes“cveki”in

nenagajivostizrazrednico,čepravsembilvčasihprisiljenprijetizatoorožje.Pritožbaprirazrednikujenavadnopomagala,pasemsetuditegapripomočkamalokdajposlužil.Zdelosemi jenekakoponiže-valno,dabiiskalpridrugihpomočitertakopriznalsvojoslabost,danemoremsamvzdrževatireda.Vrazrednicosemnavadnozapisal–karsejepa

redkokdajzgodilo–nagajivkossvinčnikom,dasemjolahkoizbrisal,česejepoboljšala.Prinekiprilikijetodeloopravilanekaučenka,karpajeimelozazbrisano“grešnico”hudeposledice.Sootroci,kisetizdenaprvipogledsimpatični;

čimboljjihpaspoznaš,temboljteodbijajo.TakevrstejebilatudilicejkaTea.Kojeprišlakmenivšolo,semmislil,dabopravdobrainpridnadeklica.Sčasomasosepavnjirazvilepravneprijetnela-stnosti;da,znalajebitinaravnostzoprna.Vrazredujebilavednosrediščenemira.Kosemjonekouroopominjal,kermejesklepetanjemmotilaprirazlagi,seobregnenejevoljno:»Pažezopetjaz!«Komijenazopetniopominodgovorilapravtako

predrzno,sempotegnilizmiznicerazrednicoinjozapisal,sevedassvinčnikom.NekaTeinaprijateljicajetoopazilainjonaslednjidan,kosejijeposrečilodobitirazrednicovroke,zbrisala.Tojebilozelopre-drzno,patudineumno.Vsazadevajeprišlanamrečnadaninpredkonferenco,dasibrezmojekrivde.KerjeimelaTeažetolikodisciplinarnihgrehov,dajebilazzadnjimmerapolna,jebilaizključena.Prideklicahbibilopravlahkovzdrževatimirin

red,čebiimelesvojejezičkenekolikoboljvoblasti.Prirazlagisošenekammirne,čejihsnovzanimaaličesejimpodajavsajvzanimiviobliki.Tudimedvpraševanjemmolče,akovprašanegladkoznajo.Kakorhitrosepazačnekateriustavljati,sepričneprišepetavanje.Jazsemževečkratrekel,danisemgluh,daboljeslišimkakortista,kijevprašana,panepomagaveliko.Najboljmepašedanestistadraži,kivknjigogledainprišepetava.Tosemipravtakozdi,kakorbiberačkradel,dabivbogajmedajal.Nekadeklicamijecelorekla,dajeprišepetavanje“duhov-nodelousmiljenja:poučevatinevedne”.Čudno,danitrdila,dasesprišepetavanjemdobeodpustki…Česejekateramedpoukomsmejala,jinisem

posebno zameril, ker vem iz lastne izkušnje, dačlovekanajboljtakratsmehsili,kadarsenesmesmejati.VPostojnisemmoralnamrečnekočceloizpredoltarjavzakristijo,takomejesmehlomil.Na veliko soboto sva z dekanomna stopnicah

velikegaoltarjapelalitanije,organistjepanakoruodgovarjal.»SanctePetre,orapronobis–SvetiPeter,prosi

zanas,«innakorusejeoglasilopravtako:»SanctePetre,orapronobis.«Vseješlolepovreduinslo-vesno,doklernisvaprišladožupnijskegapatrona,

kijesv.Štefan.»SancteStephane,orapronobis!–SvetiŠtefan,

prosizanas!Inorganistjeodpel:»SancteStephane,oratepronobis–SvetiŠte-

fan,prositezanas!«»No,tegapavika,kerjepatron,«jezagodrnjal

dekaninbilomijedosti.Smehmejetakosilil,danisemvečmogelpeti.Vstalseminšelvzakristijo.Komajsempaprišeltja,mejetakojminilo.Zato navadno niti smehamedmolitvijo nisem

kaznoval,marvečsemono,kisejesmejala,samoresnoopomnil,najdrugičlepšemoli.Nekegadnemeustavi na hodnikugospodična

Agneza:»Gospodkatehet!Dekliceisšestegaarazredaso

sevčerajmedmolitvijosmejale.Prosimvas,dajihstrogoposvarite.«Menisejevsazadevačudnazdela,kersobile

pravtedeklicenaravnostvzornodisciplinirane.Kosemprišelpopoldnevrazred,semtakojspozal,daimajoslabovestindapričakujejo“pridigo”.Hotelesomemendapotolažiti insošepobožnejemolilekakornavadno.Kososedle,sempazačel.Poslušalesomemirno

innekamskesano.Ko semslednjič rekel, dameposebnoboli,kermiješestia,kijebilsicertakopriden razred, naredil tako sramoto, pa niso večzdržale.Nekateresosemalospogledale,natojepaenaizmednjih,zdisemi,dajebilaPalmira,dvignilarokoinrekla:»Prosim, gospod katehet, Ne– (hotela je reči

“Neža”,pa jehitropopravila)gospodična jestalanakatedrumedmolitvijo,pajebilatakovisoko…«Daljejenisempustilgovoriti.»Ježedobro!Sedi!Zasedajnajbo.Upampa,da

minebostenikdarvečkajtakegastorile.«Natosemzačeltakojspraševati.ČebibilaPalmira

šenaprejpripovedovala,zakajsosesmejale,bisebiltudijazzačelsmejati,sajsemitakkomajostalresen.Tistednisonamrečnamazali tlavšolskihsobahznekimoljem.Dabigaskrilinebrisale,sosijihučiteljicenekolikopripele,karjebilsevedazadeklice nenavaden pogled. “Neža” se je posebnovisokoizpodrecala,dasosevidelevnizkečevljeinčistonavadnedebelerdečenogaviceobutenoge.Zatonisemmogelzameritideklicam,dajihjesmehsilil,kojestala“Neža”kakorsvečazravnanamedmolitvijonakatedru.Menebibilnajbržtudi,čebibilnanjihovemmestu.GospodičnaAgnezajebilavelikeinmočnepo-

stave,katerisevitkostnimoglaočitati.Hodilapaje,kakorbisevozila.Kersejinoge izpodtakratmodernegadolgegakrilanisovidele,semijezdelo,kakorbijihprihojiničnepremikala.Kadarsemjovidel,kakose je“peljala”poStaremtrguvšolo,semimelvtis,kakorbiimelananogahkolesa,pokaterihjonekanevidnamočnaprejporiva.Tudikakenedolžnešalenisemučenkamnikdar

zameril.Posebnosobilevesele,česomenaredile“za aprila”. Zato semmoral prvega tegamesecavednopaziti,danisem“noterpadel”.Kosemšel

➧

postopnicahalipohodniku,jekardeževaloname:»Gospodkatehet,zadajstepaumazani!«»Sebomževkonferenčnisobiokrtačil!«»Narokavuvamvisivelikanit!«»Čevisi,jopadolvzemi!«Včasih sem jim pa le naredil veselje, da sem

seodkril, ko somiprigovarjale,da imamklobukumazan.Medurosevedanisokajtakegaposkušale,ker

smobilitakratvedno“službeni”.Samovtistemraz-redu,kijebilavnjemTea,somenekočspeljale,pasejimnipopolnomaposrečilo.SrediuremedrazlagovstanenaenkratMilka,ki

jebilaizmednajboljšihučenk,ingreven.Kopridenazaj, mi pravi:»Prosim,gospodprofesor,nekadamabiradaz

vamigovorila.«Nalicejusicernibilanavada,dabinasbiledame

klicalemeduroizrazreda,pasemvendaršelven,nekolikonejevoljen,kermejezmotilamedpoukom.Kopapridemnahodnik,nibilonikogar.Vhipusespomnim,dajeprviapril.Zatopočakamnekolikozunaj,natopagremzopetvrazredinnadaljujemzrazlago,kakorbisenebiloničzgodilo.Deklicesobilepotemcelouronenavadnomirne.Tistipetilicejjenamrečspadalmednajboljnemirnerazrede.Milkijebilopahudo,kerjemislila,dasemzameril.Skrilajeobrazvrokeinsimedokoncaureniupalapogledati.Kosmoodmolili,papridehkatedru.»Gospodprofesor,alistezelohudi?«»Pravničnisemhud.Todačebivprašal,zakaj

simevenposlala,konibilonikogar,bisebilevsetakosmejale,dabinebilocelouromiru.«Na liceju in pozneje na gimnaziji je bilo več

deklic, ki sem jih učil od prvega razreda ljudskešoledomature,takodanisoimelenikdardrugegakatehetakakormene.Zatonibiločudno,dasmosi tekom toliko letpostali nekamdomači, vosmižecelonekolikopreveč.Kersobilerespridnenelevšoli,marvečtudivcerkvi,semjimvečkratkajspregledal.Takosomivčasihtakoj,kosemprišelvrazred,“izjavile”,daničneznajo.»Prosimo,gospodprofesor,nikarnesprašujte.

Moralesmosezadrugepredmetetolikoučiti,dazaveroukniniččasaostalo.Sebomopaprihodnjična-učile.Rajšinamrazlagajtealipakajlepegapovejte.«Kersodržale,karsoobljubile,semjimnavadno

ustregel.Prinekitakiprilikisepalenisemmogelzdržati,dabinebilpokazal,damitonivšeč.»Zdisemi,dekleta,danedelamprav,kovas

takolepoubogamHvalaBogu,davasimamzadnjeleto.Čebibilašedevetagimnazija,bivasnehotelvečučiti.«»Oh,sevedane!Pašeradi!Bostevideli,daboste

šejokaliponas!«Inresmijebilohudoprisrcu,kosemseodnjih

poslavljalinsijemoja“staragarda”,kisemjoučilodšestegadodevetnajstegaleta,solzebrisala…VistemletujihjepeljalrazredniknaizletvVrata.

Raztegnilesogašenanedeljo.Jazteganisemradvidelzaradinedeljskeslužbebožje.Pasomioblju-bile,dabodošlevsenaDovjeksvetimaši.Takoj

v ponedeljekmi je Kavkica, tista, ki pozneje kotmagisterfarmacijenimoglanapotovanjeJadranskestražezaradipomanjkanjavečernetoalete,napotivšolozvestoporočala.»Kosmozvečerprišelk‘Šmercu’,sonasnekam

grdogledali.Drugo jutropomaši sobili pa silnoprijazniinsonamzelopostregli.«»No,tojelepo.Šmerclajekrščanskaženainje

vsobotozvečermislila,dastenajbržkakemestne‘frklje’,kihodijovnedeljonaizletenamestokmaši.KakostesepanaDovjemobnašale?«»Oh,tamsmopajazinšenekateredrugeušle

med pridigo iz cerkve, tako smo se smejale,« jepriznalaodkritosrčno.»Veste,gospodAljažjetako‘špasno’pridigoval.Govoriljeosv.IgnacijuLojol-skem,pajerekel:Sv.Ignacijjebilnekajtakega,karsepraviponaše‘afcer’.«Seveda,potemnibiločudno,dajeKavkicazbe-

žalavlopo.»Kajpa,alisteostalepotemvesčasvlopi?«»One!Kosmosenasmejale,smošlenazajv

cerkev.«VsedmimejeKavkica–zdisemi,dajebilaprav

ona–vprašala,česošolskegoljufijegreh.Razložilsem jim, da je prepoved rabiti nedovoljene učnepripomočkesamo“lexmerepoenalis”(zgoljkazen-skizakon),daspadatorejmedpostave,okaterihpravijomoralisti,dazakonodavecniimelnamenaznjim vezati v vesti.»Čegoljufašprofesorja,sicernigreh;akotepa

zasačiinkaznuje,sepajezisamanadseboj,kersibilatakonerodna,dasisedalaujeti,nepanadprofesorjem.«Da,goljufija,tojenajstarejšiučnipripomoček,

kisešeni inse tudinikdarnebopreživel, to jenajboljšeorožje,skaterimseštudentbojujevšoli.Zdisemi,dasevsilivsakposlužitegaorožja,čegajelevajen.Nekaterisorespravivirtuozivgoljufiji,dajihprofesornikdarnezasači,najsižeprepisujejostakoimenovanih“plonk”listkovaliodkakegado-bregaštudentaizbližnjeokolice.Drugisopazopettakonerodni,davsenapačnoprepišejo.Zlasti jegoljufijanevarnatistim,kivsebepremalozaupajoinmislijo,davsidrugivečznajo.»Od štirih računov imamdva prav,« semi je

pritožilaVlasta,»pasem‘slabo’pisala.«Pogledamnalogoinvidim,daimaprviračunpo-

polnomaprav,drugega,kijebiltudipravilen,jepaprečrtalaingašeenkratnaredila,anapačno.»Zakajsipataračunprečrtalaingašeenkrat

delala?«»PogledalasemkBetki,pasemvidela,daima

drugačen rezultat kakor jaz. Ker semmislila, daimamjaznapačno,sempasvojonalogoprečrtalainjoodnjeprepisala.«»Vidiš,tojekazen,kersihotelagoljufati.Zakaj

patakomalovasezaupaš?Nareditisepaničneda.Gospodprofesortineboredapopravil.Drugičsamadelajnalogeinneglejdrugam!«Katehetismovtemozirunaboljšemodsvetnih

profesorjev,kernavadnonimamopismenihnalog.Patudiminismovarnipredgoljufijo.Primeniso

včasihobredsv.mašenatablospisale,potempatakovarnozbrisale,dajevsakalahkobrala,čejeimeladobreoči.Nekočsomicelonaliturgičneslikenapisaleimenapodmašnoorodje,pastakodrobni-mičrkami,daprvouronitizapazilnisem.Daskušajobratiizknjige,čenepazim,sesamoobsebirazume.Marsikatera se tudi usmiljeni okolici priporoči zapomoč,dabi“nevedneučili”.Čejizmanjka,nareditakomoderobraz,kakorbivedela,aselespomnitinemore.Čejipakakausmiljenadušaprišepeta,nepovetakoj,marvečpogledaprejvstrop,kakorbipravnapetopremišljevala,dabisedomislila.Šolskegoljufijeimajovčasihslabeposledicene

levšoli,ampaktudipoznejevživljenju.Študent,kisezanašasamonagoljufijo,tudipoznejeizvenšolenebolahkosamostojnodelal.Sotudiljude,kiprepustedelodrugim,samipapoberejolavorikeinznajopravspretnoporabitibližnjegazalestvico,pokaterikviškuplezajo,pavečkratznjestrmoglavijo.Tosovečinomatisti,kisoževšolskihletihživelinaračundrugih.Lepiznačajibašnisotakimožje.

“Interarmasilentmusae”.Tapregovorveljatudizašolo.Vrazredu,vkateremsevršedannadansrditibojimedmladinoinprofesorji,vkateremsebohotita lenoba in zanikrnost, se uporabljajo vsevrste goljufije, v katerem se polnijo katalogi inzvezkis“cveki”,frčeskatedraukoriindrugekazni,v takem razredu ni uspehov. Zato jih konec letaobležinabojiščuvčasihkarpolovica“ranjenih”in“mrtvih”.Kozbiranaslednjeletorazrednikostankesvoje“vojske”izprejšnjegarazreda,lahkopravimoonjempoSchillerju,seveda“mutatismutandis”:DieGlocke»ErzahltdieHäupterseinerLieben,Undsieh,esfehltmanchteu’resHaupt«(Zvon»Glavé prešteva svojih ljubih,in glej, prenekatere ‘drage’ glavice ni več«).Profesor,ki imaveč takih razredov,pa spozna

vsoresnicolatinskegapregovora:“Quemdiiodere,paedagogumfecere–Kogarsobogovisovražili,soganaredilizavzgojitelja.”

NEDELJA, 15. JUNIJA – Romanje društva Prekmurje inočetovskidan.Sv.mašaboprilurškivotliniob11:00inpetelitanijeMatereBožjetakojpomaši.Sledipikniknahribu.

TELOVO – NEDELJA, 22. JUNIJA:procesijazblagoslovomzNajsvetejšimprištiriholtarjihboob10:30dopoldneprilurškivotlini.Sledisv.mašaob11:00.

NEDELJA, 29. JUNIJA – Slovenski športni klub izLemontaorganiziratekmovanjesSlovenciizKanadevsobotoinnedeljo.Vnedeljoob11:00dopoldnebosv.mašaprivotlini,sledipikniknahribu.Slovensko-ameriški danobpraznikihneodvisnostiSlovenijeinZdruženihdržavAmerike.

NEDELJA, 20. JULIJA – Romanje članic Slovenske ženske zveze.Romarskamašaboob11:00do-poldne,pomašipetelitanijeMatereBožje.Sledipikniknahribu.

NEDELJA, 27. JULIJA – Romanje društva Sv. Ane KSKJ #170.Romarskamašaboob11:00dopoldne.PomašipetelitanijeMatereBožjezblagoslovom.Natopikniknahribu.

NEDELJA, 10. AVGUSTA – Romanje članov in članic Slovenskega katoliškega-kulturnega centra v Lemontussv.mašoob11:00dopoldne.Pomašiinpetihlitanijahbopikniknahribu.

NEDELJA, 24. AVGUSTA – samostanski “Medeni piknik”.Romarskamašaboob11:00dopoldne,pomašipetelitanijeMatereBožje,obojeprilurškivotlini.Pikniškokosilobonahribu.Žrebanjedobitkovboob4:00popoldne.

NEDELJA, 2. NOVEMBRA – Spomin vseh vernih rajnih.Ob2:30bosv.mašazavse,kipočivajonanašempokopališču,zarajnesobrate,sorodnikeindobrotnike.

VES NOVEMBER jevsakdanenasv.mašazavsepokojne,kinamjihpriporočite,spominjamosejihtudivskupnihinzasebnihmolitvah.

Spremembe bomo pravočasno objavili.

ROMANJA IN POBOŽNOSTI 2014

ZA SVETE MAŠE: $110:A.Govednik;$100:B.Pavlovcic;$60:M.Holjevac;$50:M.Stropnik,F.Vasle,S.Grm,M.Lacijan,M.Zaper;$40:M.Ilc;$30:E.Sirok;$20:M.Simcic.ZA CERKEV: $30:M.Simcic;$25:M.Zaper;$20:R.Pintar;$10:F.Vasle.ZA SAMOSTAN: $10:M.Stropnik.ZA LUČKE: $20:A.Govednik;ZA MISIJONE: $20:M.Zaper;$10:E.Sirok.ZA BARAGOVO ZVEZO:$40:Društvo16SlovenskeŽenskeZveze.DAR LISTU AM: €60:H.Orel;$25:J.Jamnik;$20:S.Grm;$10:M.Stropnik,F.Vasle,A.Medved,S.Tivadar.

OB 25-LETNICI DIAKONSKEGA POSVEČENJADR. JANEZA VIDMARJA SO DAROVALI:ZA SAMOSTAN:$200:K.Arko.ZA LIST AM:$1,000:dr.J.Vidmar;$100:GordonFamily;$50:F.Vidmar,J.Bizjak;$20:B.Nyberg.OB 50-LETNICI POROKE STA DAROVALA ZA SAMOSTAN: $200:O.&M.Oplanic.

BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!

DAROVI V APRILU 2014

➧