ŠT. 10 — LETNIK 102 — OKTOBER 2010

AVEMARIA

NUMBER 10VOLUME 102OCTOBER 2010

AVE MARIA is publishedmonthly by the Slovenian

Franciscan Fathers of the Custody of the Holy Cross, 14246 Main St.,

Lemont, IL 60439-0608Subscription rates:

USA $30; outside USA $35Editor and Manager:

Fr. Bernardine Sušnik, OFMPhone (630) 257-3106

e-mail: bs1935@sbcglobal.netwww.avemaria-izlemonta.com

Change of Address and Postmasternotices of undeliverable copies

should be sent to:Ave Maria Magazine14246 Main Street

P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

PORTOROŽ je letoviško mesto na slovenski obali, ki s svojimi ne ravno poceni hoteli in igralnico privablja dosti tujih gostov. Cerkev v tem kraju sicer omenjena že leta 1251, župnije pa je bila ustanovljena leta 1968, do takrat pa je Portorož spadal pod župnijo Sv. Lucija. V prvih letih po II. svetovni vojski na kako novo cerkev niti misliti ni bilo, ko pa se je začel razvijati turizem, je moralo popustiti tudi komunistično nasprotovanje, saj so bile devize tujih turistov važnejše kot ideološka načela komunistov, ki so tako veljala samo za preproste ljudi, komunistični veljaki pa so lahko počeli, kar so hoteli. Tako so po dolgih sitnostih na raznih uradih le dobili gradbeno dovoljenje. Projekt so izdelali ar­hitekti Ivan Bregant, Jože Marinko, Marta Šorli in Stane Kajzer, uresničen pa je bil leta 1984, ko je 7. oktobra novo cerkev posvetil prvi škof obnovljene koprske škofije dr. Janez Jenko. Cerkev je na pobočju nad obalo sredi sredozemskega rastlinja, od katerega vzbuja posebno pozornost velika palma, sama cerkev pa s svojim obrisom posnema jadrnico z jadrom, kar je za obmorski kraj prav primerno. Posvečena je Rožnovenski Materi Božji in ima oktobra svoje žegnanje.

OKTOBER je posvečen molitvi rožnega venca, zato v začetku praznujemo rožnovensko nedeljo, ki je letos 3. oktobra. Poleg te nedelje sta še dve posvečeni posebnim namenom: misijonska (24.), ki nas spominja na obveznost oznanjevanje veselega oznanila vsem tistim, ki ga še niso bili deležni, in veže vsakega kristjana, ter žegnanjska (31.), spomin na posvečenje vseh cerkva na slovenskem področju. Ta nedelja je bila uvedena še v Avstriji, ko je vsaka cerkev praznovala žegnanje na svojo obletnico in so se zato shodi kar vrstili, ob njih pa tudi neredi in pretepi. Zato je državna oblast v soglasju s cerkveno posamezna žegnanja prepovedala in postavila vse na eno edino nedeljo in s tem zlorabam odlomila ost. Drugi godovi oktobra pa so: cerkvena učiteljica in zavetnica misijonov, karmeličanka Terezija od Deteta Jezusa (1.); spomin angelov varuhov (2.), ki se jim je treba vsakodnevno priporočati; redovni ustanovitelj frančiškanov, minoritov, kapucinov, klaris in svetnega Tretjega reda Frančišek Asiški (4.); redovni ustanvitelj kartuzijanov Bruno (6.); duhovnik Janez Leonardi in očak Abraham (oba 9.); frančiškanski mučenci Daniel in tovariši (10.); škof Maksimilijan Celjski (12.); cerkvena učiteljica, karmeličanka Terezija Velika-Avilska (15.); pospeševateljica češčenja Srca Jezusovega Marjeta Marija Alacoque (16.); apostolski učenec, škof in mučenec Ignacij Antiohijski (17.); evangelist in spremljevalec sv. Pavla Luka (18.); redovni reformator Peter Alkantarski ter kanadski mučenci Izak Jogues in tovariši (vsi 19.); opat Ven-delin ter univerzitetni profesor in tretjerednik Contardo Ferrini (oba 20.); mučenka Uršula (21.); frančiškanski pridigar Janez Kapistran (23.); ustanovitelj klaretincev in škof Anton Marija Claret (24.) ter apostola Simon in Juda Tadej (28.).

AVE MARIAVSEBINA – OKTOBER 2010

273 KOLEDAR273 UREDNIKVAM274 OČETOVABESEDA–sv. Frančišek Asiški274 TRINAJSTEGAOKTOBRA–P. Vladimir Kos275 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik276 BRALISMO…–razni viri278 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič279 TERITEV–Niko Kuret281 MOLITVENINAMENIZAOKTOBER282 svetazgodovina: ZAKOTNALUKNJAALIMETROPOLA?283 “NAJLEPŠE,NAJPOPOLNEJŠE”286 ŽIVETIVJERUZALEMU–Henri Daniel-Rops288 angelizadanes:ANGELTREZNOSTI–P. Anzelm Grün289 papeževverouk:OBČESTVOKOTDELEŽPRIŽIVLJENJUSV.TROJICE– Benedikt XVI.290 ROŽNIVENEC291 MARYHELENMacKILLOP–Stefano Girola293 našakultura:MILANVIDMAR–Silvester Čuk294 islam:DOBRODOŠELFRANCOSKIZAKONPROTIBURQI– P. Samir Khalil Samir297 preganjanjekristjanov:SEVERNAKOREJA298 misijoni: MOJPRVIJAPONSKISPIS–P. Vladimir Kos299 MALEZIJA,INDONEZIJA,KITAJSKA,PAKISTAN,JUŽNAAFRIKA300 GANA,KITAJSKA,GVATEMALA,DRKONGO– agencije Fides, Misna, AsiaNewsinL’Osservatore Romano300 MISIJONSKIPOMENKI–Marica Lavriša300 “zanarodovblagor”:OSTATINAOBLASTIZAVSAKOCENO– P. Bernardin Sušnik303 SPOMINI–Janko Mlakar 3. stranplatnic:»PREDPISJEPREDPIS«–?– Ivan Olip 4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI20104. stranplatnic:DAROVI,RAJNI

2010 – AM – OKTOBER 273

Odpad od Boga je bil že sprva poglavitni razlogvseh verskih pa tudi socialnih nadlog na zemlji.

To je še dandanes in bo ostalo tako, dokler bo kaj ljudi na svetu.bl. Anton Martin Slomšek

Če se drevje pozno obleti,huda zima sledi.

Prej ko v kozoprsku listje odpade,rodovitnejše bo prihodnje leto.

Konec vinotoka dež –rodovitno leto.

Vinotoka deževanje –grudna bo vetrov divjanje.

OKTOBER – VINOTOK

1 P PRVIPETEK;TerezijaDetetaJezusa,red.;2 S PRVASOBOTA;Angelivaruhi;Legerij,šk.;

3 N 27. NAVADNA NEDELJA;Evald,muč.;4 P FrančišekAsiški,red.ust.;Petronij,šk.;5 T Placid,muč.;Marcelin,šk.;Apolinarij,šk.;6 S Bruno,red.ust.;Fides,dev.,muč.;7 Č RožnovenskaMatibožja;MarkoI.,pap.;8 P Demetrij,muč.;Marcel,muč.;Tajda,spok.;9 S JanezLeonardi,duh.;Abraham,očak;

10N 28. NAVADNA NEDELJA;FrančišekBorgia (Borja),red.;Danijelintov.,muč.;11 P Emilijan,šk.;AleksanderSauli,šk.;12 T MaksimilijanCeljski,šk.;VilfridYorški,šk.;13 S Edvard,kralj;GeraldizAurillaca,vitez;14 Č KalistI.,pap.,muč.;15 P TerezijaVelika(Avilska),red.,c.uč.;16 S MarjetaAlacoque,red.;Jadviga,kneginja;

17N 29. NAVADNA NEDELJA;Ignacij Antiohijski,šk.,muč.;Viktor(Zmago),šk.;18 P Luka,evangelist;Julijan,pušč.;19 T IzakJogues,duh.intov.kanadskimuč.; PeterAlkantarski,red.;20 S Vendelin,op.;PavelodKriža,red.ust.;21 Č Uršula,muč.;Hilarion,op.;Fintan,red.;22 P BertilaBoscardin,red.;Marko,šk.;23 S JanezKapistran,red.;SeverinizKölna,šk.;

24N 30. NAVADNA NEDELJA;AntonMarija Claret,šk.,red.ust.;Martin,op.;25 P KrizantinDarija(Darinka),muč.;26 T BonaventuraizPotenze,red.;Lucija,muč.;27 S Sabina,muč.;Frumencij,šk.;Vincenc,muč:28 Č SimoninJudaTadej,ap.;Cirila,muč.,29 P Narcis,šk.;ErmelindaBrabantska,dev.;30 S AlfonzRodriguez,red.;Marcel,muč.;

31N 31. NAVADNA NEDELJA;Kvintin,muč.; Volbenk(Bolfenk,Wolfgang),šk.

UREDNIK VAMPri žrebanju ob Medenem pikniku29.avgustase

jesrečanasmejalanaslednjim:$500:JoeJeretina,Joliet,IL;$250:AngelaCupar,Wickliffe,OH;$100:MatijaKle-menc,Denver,CO;PaulaMavec,Joliet,IL;MarijaSelak,Girard,OH;$50:SusanSimrayh,Lemont,IL;KathyDreu,Cleveland,OH;Angela&MikeMaher,RichmondHts.,OH;CvetaArhar-Stojko,Etobicoke,ON,Canada;MaryTominc,Wickliffe,OH.

Ob medenem pikniku so na hribu delali v kuhinjiToniPettitinprijatelji,v točilnici paFrankinStanMar-kunterčlaninjunihdružin.Kulturni Center je daroval nekaj pijače.Krompirjevo solato so darovale: MihaelaSimrayh, Marinka Rozman, Anica Sever, Julka KacininDaniela(priimka nisem mogel zvedeti).Za dobitke in žrebanje so skrbele Fran Morison, Dolores Puhek,MaryPodderinGenBuol.Mnogi so darovali dobitke,predvsemSWU#2inAntonSever,kijedarovalškatlomedu.Za glasbo je na hribu skrbelVinceRigler.

V Kulturnem Centru so sodelovali: v soboto v kuhinjiFanikaFritzinLjubaNovak,pri pripravi dvora-ne paMarijaTurk,ŠtefanTurk,MihaelaSimrayh,AdaDebevc,LjubaNovak,JulkaKacin,SlavkoSovan,SlavicaSovan.Vnedeljoso delali v kuhinji:FanikaFritz,LjubaNovak,MartinNovak,KathyČufar,MetaHanzlik,JeanŽeleznikar in Slavica Sovan. Pri mizi so stregli: JožiRazpotnik, Justin Rigler, Robert Rigler, Marija Sovan,MarkoČufar,AnaMarijaSovaninMartinNovak.FanikaFritzje darovala pecivo,TinaRudapa kruh. Dvorano sta pospravljaliMojcaAnayainMiliMagajne,posodo sta pomivalaAndyZorjaninMarkoČepon,pri točilnici pa so stregliMarkoČufar,VelkoZudic,KristinaČeponinSlavkoSovan.

Pecivosodarovali:JožiHorvat2potici,MickaMavec6jabolčnihzavitkov,IdaBabičjabolčnizavitek,MarijaTurkjabolčnizavitek,JulkaKacinpotico,IvankaŽerdinpotico,IvankaBuhpotico,NandiPuc2potici,MarijaVlašič2poticiin2bananovakruha,MarijaOplanič(?),JosefinaGombacjabolčnizavitek,MarijaRiglerpotico,Irene Smid kolač in piškote, Daisy Železnikar kolač,MetaHanzlikkolač, JulijaKaluza2 jabolčnazavitka,Albert Mavec 5 potic in jabolčni zavitek. Za krofe jeplačala stroške Lilijana Čepon, delali pa so jih Feliksin Micka Mavec, Mike Mavec, Ida Babič, Denis CohilinLilijanaČepon.Lemontski frančiškani se vsem darovalcem in sodelavcem toplo zahvaljujemo.

Rojstni danpraznujeoktobraP. Atanazij Lovrenčič(3.okt.1922).

Umrlisooktobra:P. Janez Vianney Trinko(10.okt.1969);P. Avguštin Svete(16.okt.1979);P. Ciril Shircel(17.okt.1959);P. Bernard Ambrožič(23.okt.1973vAvstraliji)inP. Odilo Hajnšek(30.okt.1971priSv.TrojicivSlovenskihgoricah).Najvmirupočivajo!

P. Bernardin

2010 – AM – OKTOBER 274

OČETOVA BESEDAsv. Frančišek Asiški

iz Pisma vsem kristjanomNajvišji Oče nam je iz nebes po svojem svetem angelu

Gabrijelu oznanil, da bo njegova Beseda, tako zelo vzvi­šena, tako sveta in tako veličastna, prišla v telo Device Marije. iz Marijinega telesa si je privzela resnično meso naše človeškosti in krhkosti. Čeprav je bil Gospod bogat nad vse, je vendar hotel na svetu zase in za preblaženo Devico, svojo mater, izbrati uboštvo.

Tik pred svojim trpljenjem je obhajal veliko noč s svojimi učenci; vzel je kruh, se zahvalil, ga blagoslovil in razlomil ter rekel: Vzemite in jejte, to je moje telo. In vzel je kelih in rekel: To je moja kri nove zaveze, ki se bo za vas in za mnoge prelila v odpuščanje grehov.

Potem je prosil Očeta govoreč: »Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene«. In »njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo«. Vendar je svojo voljo položil v Očeovo voljo in molil: »Oče, zgodi se tvo­ja volja, ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« Očetova volja pa je bila, da bi njegov blagoslovljeni in slavni Sin, katerega nam je dal in ki je bil rojen za na, daroval sa­mega sebe s svojo krvjo na oltarju križa v žrtev in daritev, ne zaradi sebe, po katerem je vse nastalo, temveč za naše grehe; in zapustil nam je zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah.

Hkrati hočem, da bi se po njem vsi zveličali in ga prejemali s čistim srcem in neomadeževanim telesom. A malo jih je, ki ga hočejo sprejeti in se po njem zveličati, čeprav je njegov jarem prijeten in njegovo breme lahko.

Tisti, ki nočejo okušati, kako dober je Go­spod in ljubijo bolj temo kakor luč ter nočejo spolnjevati božjih zapovedi, so prekleti. O njih pravi prerok: Prekleti, ki se oddaljujejo od tvojih zapovedi. Toda kako srečni in blaženi so vsi, ki ljubijo Gospoda in delajo tako, kakor pravi sam Gospod v evangeliju: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in svojega bliž­njega kakor sam sebe.

Ljubimo torej Boga in ga molimo s čistim srcem in s čisto dušo, kajti on, ki to želi nad vse, pravi: Pravi molilci bodo molili Očeta v duhu in resnici. Vsi namreč kateri ga molijo, da morajo moliti v duhu in resnici. In hvalimo ga in moli­mo podnevi in ponoči govoreč: Oče naš, ki si v nebesih, kajti treba je vedno moliti in se ne naveličati.

P. Vladimir Kos – Tokyo

TRINAJSTEGA OKTOBRANaj pojem o oktobru, poln veselja:še ni sto let, odkar trinajstegaje sonce, bolj močno od povelj,na željo naše Matere plesálo.

Ko sedemdeset tisoč ga je zrlo,zamaknjenost in strah in kes v očeh:kot da se svet bo zdaj pa zdaj podrl,račun zahteval z oceanom grehov.

Čuj, pesem o nebeški naši Mami:usmiljenja je polna Njena moč;kot pravo mamo naših zemskih dramskrbi Jo konec – zastor v zadnji noči.

Pojdimo k Njej, Nje rok se oklenímo;vodila nas bo k Njemu, ki je Potv življenje, Pot k veselim milostim –veš, Mamino veselje je dobrota.

2010 – AM – OKTOBER 275

NEDELJSKE MISLI3. oktober27. navadna nedeljaPROSIMO ZA MOČNO VEROLk 17,5-10

Odlomek iz Lukovega evangelija ima dva medseboj popolnoma različna dela, ki tudi izhajata izrazličnihvirov.Prvijeprošnjaapostolov,najjimJe-zuspomnoživeroinnjegovodgovornanjo.Drugapajeprilikaoslužabniku,kinemorepričakovatihvalezato,kerjeizpolnilsvojodolžnost.Zanimivoje,daapostoligovoreopomnožitvivere,torejgledajona-njokotnanekakšenmaterial,kigajemogočemeritiintehtati,Kristuspagovorionjenipoglobitvi,karpomeni,dajetrebaizboljšatinjenokvaliteto.Merilozaverosodejanja,kiiznjeizhajajo,tapanekažejo,kolikojevera“velika”,ampakkolikojekdozanjopripravljenžrtvovati:malo,več,alicelovse.Prilikaoslužabnikupapove,daprislužbievangelijučloveškamerila odpovedo, saj so uspehi nevidni, zato tudičloveškegapriznanjani.Zatojetudirazumljivo,danemorepričakovatihvaletisti,kijeizpolnilsvojodolžnost do Boga, saj s tem ne dela koristi Bogu,ampaksamemusebi.

10. oktober28. navadna nedeljaPOHVALA HVALEŽNOSTILk 17,11-19

Obevangeljskemporočiluoozdravljenjudesete-rihgobavcev,odkaterihsejesamoedenvrnilinseJezusuzahvalil,pašetajebilSamarijan,nasboljkotčudežozdravljenjazanimaobnašanjeozdravljencev.Ozdravitigobavcanamrečnipomenilosamorešitičlovekatelesnebolezni,ampakgavključitinazajvdružbo,sajjezaradinalezljivostimoralživetičistoosamljen.DajebiledenodozdravljencevSamarijan,nipravniččudno,sajsejevsepripetilonaJezusovipotivJeruzalem,koješelskoziSamarijo.PrivsempajenajboljpomembenJezusovočitek:»Alinibilonobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga,razentegatujca?«Zgodilose jepačto,karsevži-vljenjupogostodogaja:hvaležnostjeredkačednostinlepreradosezgodi,dajenenajdemotam,kjerbijo najbolj pričakovali. Tudi naše molitve so polneprošenj,vprašanjepaje,kolikojevnjihhvaležnostiBoguzaprejetedobrote.TudiBožjapotrpežljivostimakljubvsejljubeznisvojemeje,inkdorseneznazahvaliti,najnepričakuje,dabouslišan.

17. oktober29. navadna nedeljaBOG POMAGA DO PRAVICELk 18,1-8

Prilikaokrivičnemsodnikujepovsebinizelobli-zuprilikiositnemprijatelju,kipridesredinočiiskatnaposodokruh,inprilikiofarizejuincestninarjuvtemplju.Njenizvirnipomenjebilnajbržodgovorna vprašanje: »Kdo je Bog?« Nasprotje med krivič-

nimsodnikom,kipomagaubogivdovisamozato,kerjejesitinsejehočeznebiti,inmedBogom,kipomagazaradipraviceinljubeznisame,jevsekakoročitno.Vdovajenekajpodobnegakotposameznikvdanašnjidružbi,kisetežkouveljavi,čemumanjkajodenarinzveze,vplivinmoč,zdravjeinočarljivost.Tak je vedno žrtev današnje birokracije, ki vidi včlovekusamoštevilko,nepaspoštovanjavrednegabitja.TemunasprotipajetrebapostavitiBoga,kiusli-šuje.SevedapaBogninekakšen“izhodvsili”,neko“mašilo”zatakrat,kadarvsedrugoodpove.Nisluga,kibimoralbitinarazpolago,kadargapotrebujemo,sicernajnaspapustinamiru.Bogneizpolnjujenašihmuh,ampakdajeto,karjepotrebnozazveličanje.

24. oktober30. navadna nedeljaBOG ODPUŠČA SKESANEMU GREŠNIKULk 18,9-14

Prilikaofarizejuincestninarjujevsebinskopove-zanasprilikookrivičnemsodnikuprejšnjenedelje.Osebi, ki nastopata, sta dva pola judovske družbe:farizej,kijevsajvlastnihočehveljalzapopolnega,incestninar,človekvslužbirimskihzavojevalcevinzatoavtomatičnooznačenkotgrešnikinodrinjennarobdružbe.TakosefarizejvtempljuhvalipredBogom in njegova edina molitev je zahvala, da je“boljši od drugih”; cestninar pa ponižno prosi zaodpuščanje.Takojetudimedkristjani:sotaki,kiseimajozaboljše,celopopolne,inhudozamerijo,čejimdrugiteganepriznajo.Sopatuditaki,kiseza-vedajosvojeslabostiingrešnostiinponižnoprosijoza odpuščanje. Pomembna je Jezusova pripomba:cestninarješelopravičennasvojdom,farizejpane.Zdrugimibesedami:predBogomsmovsigrešniki,todapriznanjeinkesanjezvoljozapoboljšanjejepogojopravičenjapredBogom.Podtemipogojipaoopravičenjuinodpuščanjuninobenegadvoma.

31. oktober31. navadna nedeljaJEZUS VABI GREŠNIKE K POKORILk 19,1-10

Na Jezusovi poti v Jeruzalem skozi Jeriho namLukaporočaosrečanjuzZahejem,kijebilvišjice-stninar,torejčlovek,kijeimelvzakupupobiranjedavkovvširšemobmočjuinstemtudivečprilikezanepoštenobogatenje,kar je tudidobro izkoriščal,innipravniččudno,dasogaljudjeimelizagrešni-ka.Jezusovodnosječistodrugačeninmedljudmipovzročipohujševanje.VbistvusekarsampovabivZahejevohišo,karjevočehljudišehujše,kotčebisprejelnjegovopovabilo.Kajstaimelavhiši,nevemo,venpajeZahejprišelspokorjeninpripravljenštirikratnopreplačativsekrivice,kijihjestorilzode-ruštvom.Kotprejšnjonedeljotuditazgodbaizzvenivpouk,kakopritidoodpuščanjagrehov.Vsekakornezadoščasamokesanje,dabipotemčlovekmirnouživalsadovekrivičnopridobljenegaimetja.Polegkesanjajetrebapovrnititudiškodo–materialno,patudimoralno.Inkerjeposebnomoralnoškodozelotežkopovrniti,jenujnodobropremisliti,predensečlovekspustivkakedvomljiveposle.

2010 – AM – OKTOBER 276

BRALI SMO...VALETTA —Maltajeenaredkihevropskihdržav,v

katerihsplavnizakonskodovoljen.Kljubštevilnimmednarodnimpritiskomsejevnedavniraziskavi93%prebivalstvaizrekloprotisplavu.Maltatudinimazakona,kibiomogočalločitev.

ZIPPORI —Arheologisovtemgalilejskemme-stu,nekdanjemSephorisu,podostankibizantinskecerkvenaletelinazidoverimskegatemplja.Vmestuježivelojudovsko-poganskoprebivalstvo,poznejejepostalotudisedežškofije.

ŽENEVA —IzletnegaporočilaVisokegakomisaria-tazabeguncepriZN(UNHCR)jerazvidno,dajebilolanipovsemsvetunabeguzaradivojsk,sporovinpreganjanja43,3milijonaljudi,karjenajvečvza-dnjih15letih.Vistemčasusejenasvojedomovevrnilonajmanjbeguncev.

ANKARA —VTurčijiseje15.junijazačelsodniproces proti admiralu Kadirju Sagdicu in 32 voja-kom.Osumljeniso,dasonačrtovaliumorekristjanovinjudovvletih2006in2007.Tenajbinatonaprtiliislamski vladi ministrskega predsednika RecepaTayyipaErdogana,dabijotakodestabilizirali.

YI CHANG —Vtorek,29. junija, jebilovpolnikatedralitegakitajskegamestaposvečenihpetnovihduhovnikov.Njihovduhovniškipoklicjedozorelvletuduhovništva,kise jepredkratkimkončalo.Znjimijesedajvtejškofijidvaindvajsetduhovnikov,prištetipajetrebatudienajstredovnic,kiskrbijozadvajsettisočvernihvšestnajstihžupnijah.

HANOJ —CerkevvVietnamujezačelaprazno-vatidveobletnici:ustanovitevprvegaapostolskegavikariata pred 350 leti in vzpostavitev cerkvenehierarhijepred50leti.

VATIKAN —PrefektKongregacijezazadevesvet-nikov,nadškofAngeloAmato,ječlanomzastopstvaizJužneKoreje,kisomuprineslidokumentacijoo125mučencihiz18.in19.stoletja,izjavil,dasinakongregacijiželijovečnovihblaženihizAzijeinAfri-ke.Trenutnojeprikongregacijikar2.000postopkovzarazglasitevnovihblaženih.

HUE —Vtejvietnamskinadškofijijeprišlodona-petostimedoblastmiinžupljanižupnijeVinhAn,sajoblastigrozijo,dabodopodrlecerkvico,postavljenonazemljišču,kigajepredletiumrlilastnikpodarilCerkvi.ŽupnikPeterNguyebHuuGiaijeizjavil,dahočejooblastistemprestrašitižupljane.KatoličanivVietnamusetudisicerbojijonovegavalazastraševal-nihakcijinpreganjanja,zlastivboljodročnihkrajih.

ESZTERGOM — Od1.do4.julija,jebilovtemme-stunaMadžarskemletnosrečanjeSvetaevropskihškofovskihkonferenc.Nanjemsorazpravljaliovlogiduhovnikavdozorevanjuduhovniškepoklicanosti.

VATIKAN —5.julijajepapežBenediktXVI.vva-tikanskih vrtovih blagoslovil nov vodnjak svetegaJožefa,kigajevčastnjegovemukrstnemuzavetnikudalpostavitivatikanskiguvernorat.Bronasteplošči-cenavodnjaku,deloumetnikaFrancaMurerjaizBel-luna,kažejoključnetrenutkeJožefovegaživljenja.

LIZBONA —Portugalskiškofjesoostroodgovorilinanovizakon,kitrgovinamdovoljuje,dasolahkoodprtevsednivtednu,tudiobnedeljah.

MÜNCHEN —DružbaFraunhoferinsalezijancisopodpisalipogodbooureditvievropskegapristoj-negasrediščazaenergetskosanacijostarihstavbinspomeniškovarstvovbavarskemsalezijanskemsa-mostanuBenediktbeuern.Kotvzorčniprimerbodoobnovilistavboiz18.stoletjaznotrajsamostanskegaobmočja.

VATIKAN —TiskovnipredstavnikSvetegasedežajepovedal,dajepapežBenediktXVI.medoddihomv Castel Gandolfu pisal tretji zvezek o Jezusovemživljenju.PrvioJezusovemjavnemdelovanjujeizšelaprila2007,drugioJezusovemutrpljenjuinvstaje-njunajbiizšelspomladi2011,tretjipajeoJezuso-vemuotroštvu.TemudeluBenediktXVI.namenjavesrazpoložljiviprostičas.

VATIKAN —VVatikanskihmuzejihsi jebiložedoslej deloma mogoče ogledati umetnine franco-skega slikarja Henrija Matissa (18691-954), sedajpanačrtujejonjegovostalnorazstavo.Matissejetriletapredsmrtjo“odkril”sakralnoumetnostinzačelustvarjatitudinatempodročju.

ZÜRICH —KIPA/APICporoča,dajebilod9.do13.avgusta30.mednarodnikongresstarokatoliča-nov.Udeležencisoposlušalipredavanjaoveriinve-selju,kiizviraiznjeinseudeleževaliraznihdelavnic.ObiskalisoDomsv.Jakobazainvalideinpoldnevapreživelimednjimi.

RIM —DurbanskinadškofkardinalWilfridNa-pierjezaagencijoFidespovedal,dasojužnoafriškicerkvenivoditeljidomačovladopouspešnoizvede-nemsvetovnemprvenstvuvnogometupozvali,najsezenakoodločnostjosedajlotireševanjaperečihsocialnih težav; prav posebej na področju vzgoje,zdravjainprestopništva.

BRASILIA — Brazilska škofovska konferencabo domači vladi predložila poročilo o nasilju innezakonitih razmerah v zaporih. Pripravila ga jekomisija duhovnikov, ki dušnopastirsko delujejomedzaporniki.Poročilonavaja211primerovkršitvečlovekovihpravicvletihod1997do2009.

VATIKAN —Upokojenivodjapapeškeakademijezaživljenje,škofElioSgreccia,jezaRadioVatikanizjavil, da omenjena ustanova obsoja načrtovaneposkusezzarodnimicelicamivZDA.Uporabačlove-škihzarodkovzaraziskavejenedopustna.Vvsakemprimeru,tudičebiprišlodopozitivnegadosežka,jeto,moralnogledano,zločin.

MEXICO CITY —KardinalNorbertoRiveraCar-rerajevpogovoruzacerkvenorevijo»Desdelafe«dejal, da postajajo mamilaški karteli eden najpo-membnejšihdelodajalcevzamladevMehiki.Kerjevtejdržavitežkodobitizaposlitev,jomnogimladiiščejovnjih,številnipaskušajoilegalnoprestopitimejozZDA.Vsakdantudiizginevečljudioziromajihnajdejomrtve.

2010 – AM – OKTOBER 277

LONDON —ObiskpapežaBenediktaXVI.od16.do19.septembrajebilprvidržavniškiobiskkateregaodpapeževvtejdržavi,sajsejepapežJanezPavelII.leta1982vnjejmudillenapastoralnemobisku.Vrhunec jebilarazglasitevzablaženegakardinalaJohnaHenryjaNewmana(1801–1890)19.septem-bravBirminghamu.

LUBLIN —KatoliškauniverzaJanezaPavlaII.vtemmestuje20.avgustacarigrajskemuekumenske-mupatriarhuBartolomejuI.podelilačastnidokto-rat.Patriarhjeobiskaltudipravoslavnobožjepotnosredišče Grabarka, kjer so se slovesno spominjali300-letnicečudežneozdravitveodkuge.

HAVANA —NaKubijebila24.julijavkrajuCayoEspinovpokrajiniGranmaposvečenaprvanovaka-toliškacerkevodrevolucijeleta1959.PostavilisojonakrajudotrajanekapelespomočjodobrotnikovizNemčije,sprejmepalahko80ljudi.NaKubiporevo-lucijioblastinisodovoljevalegradnjenovihcerkva.

BANGALORE — Indijska katoliška škofovskakonferencaindrugekrščanskeCerkveso10.avgustrazglasileza“črnidan”intakoprotestiralezoperza-postavljanjeinizkoriščanjenajrevnejšihkristjanovvdržavi—dalitov.Tehjepoocenah240milijonov.

WASHINGTON —DobrodelnaorganizacijaKo-lumbovivitezi jehavanskemunadškofukardinaluJaimejuOrteguAlaminupodeliladenarnonagradovvišini75.250evrovzanjegovozavzemanjezaspošto-vanjeinuveljavitevčlovekovihpravicindružbenegarazvojanaKubi;posebejše,kerjedosegelizpustitev52političnihzapornikov.

HAVANA —TiskovnipredstavnikkardinalaJaime-jaOrtegejevizjavizajavnostpoudaril,dasevodstvoCerkvenaKubisposredovanjemzapolitičneopo-rečnike ni postavilo na stran vlade niti opozicije,marvečjeleopravilopastoralnodolžnost.

MILANO —ItalijanskidnevnikCorrieredellaSerajeobjavilnovico,dajemedzastonjskimiogledimedturistinajboljpriljubljenabazilikasv.PetravRimu,sledijojidržavnimuzejAuschwitz-Birkenau,Etna,na koncu desetine najbolj obiskanih krajev pa soizkopaninevOstiiAnticipriRimuterCanalGrandevBenetkah.

BAGDAD —V Iraku jepovojskiz Iranommedletoma1980in1988,Zalivskivojskivletih1990in1991terpoameriškiinvazijivIrakleta2003izginilovečdesettisočljudi.Ljudjeposledicevojnečutijoševeč let incelodesetletijpotem,koorožjeutihne,številnipaševednoupajo,dabododobilinoviceobližnjih,kisoizginilivspopadih.

MARIA ZELL —Podgeslom“Skupajnamestona-razen”jevosrednjemavstrijskemMarijinemsvetiščuMariazellreferatzaetničneskupinevškofijiŽelezno(Eisenstadt)zromskimiorganizacijamipripravilže15. tradicionalno romanje Romov. Romanja so seudeležilitudiRomiizNemčije.

BERLIN —NedavnehudepoplavenaSaškemsopovzročilevelikoškodovcistercijanskemsamosta-nuinmednarodnemsrediščuSanktMarienthal.TojenajstarejšinepretrganodelujočisamostanvNemčiji,vnjemje15članovreda.Večkratsogažedoletelepoplave,najhujšepredtokratnimisobileleta1897.

ALTAMIRA —Vtemmestuvbrazilskizveznidrža-viParájeob16.mednarodnemdnevudomorodcevveč sto Indijancev iz raznih plemen protestiraloproti uresničitvi projekta Belo Monte, ki predvi-devaizgradnjovelikegajezanarekiXinguinnatoelektrarne. Če bodo projekt uresničili, bo voda zajezom poplavila velikanske gozdne površine in stem ogrozila življenje okrog 25.000 domorodcev.Cerkevsispomočjonaravovarstvenikovprizadevanajtidrugačnorešitev.

CANBERRA —Avstralskaškofovskakonferencajeobsodilanačrtevzvezispriseljenciobehvelikihstrank—laburističneinliberalne.Njunnamen,dabi število teh ljudi zmanjšali, je nesmiseln, saj sopravpriseljencizelozaslužnizavse,sčimersedanesponašaAvstralija;tajihpotrebujetudizanačrtovaniprihodnjigospodarskirazvoj.

RIM —Vbazilikisv.Sabine,sezidanev5.stoletju,soodkrilidoslejneznanobizantinskofreskoiz7.sto-letja.NanjejsoupodobljeniMarijazDetetom,apo-stolaPeterinPavel,sv.Sabinainsv.Serafina.Bazilikajeznanapredvsempolesenihvratihzrezbarijamiizleta432,najstarejšimitevrstevkrščanskiumetnosti.

LONDON —KrščanskiradijskioddajnikPremierChristianRadiotožiMinistrstvozakulturo,kermunidovoliloobjavitioglasnegasporočila,skaterimkristjane poziva, naj povedo, kako so zaradi svojevere zapostavljeni na delovnih mestih; ugotovitvebiposredovalivladi.

RIM —ŠkofškofijePistoia,mons.MansuetoBian-chi, je razrešil duhovniških dolžnosti na župniji48-letnegažupnikaLucianaVitijazaradi“ufološke-ga”razlaganjaSvetegapismain“čudodelnegazdra-vljenja”.Vpismuprizadetimžupljanomjepojasnil,dajemoralsečipotemukrepu,kergažupniknihotelposlušatiinsemupokoriti.

WASHINGTON —Predsednikodborazazavaro-vanje življenja pri Ameriški škofovski konferenci(USCCB), kardinal Daniel Di Nardo, je pohvalilodločitevameriškegaoddelkazazdravjeinuslugečloveku, da bodo v prihodnje zmanjšali denarnasredstvazasplave;tenajbidenarnokriliizsredstevbolniškegazavarovanjalevposebnihprimerih(po-silstvo,incest,mativživljenjskinevarnosti).

MILANO —KatalonskitenoristJoseCarrerasjepovedal,dajehotelspetjemKreolskemašepočastitispominnafebruarjaumrlegaskladateljatemaše,Ar-gentincaArielaRamireza,tersetudizahvalilBoguzalastnoozdravljenje.Izkupičekodkoncertajeslovitipevecnamenilzaobnovomilanskebazilike.

TAIZÉ — Predsednik Nemške škofovske konfe-rence,nadškofRobertZollitsch,sejemedobiskomvTaizézavzelzaekumenskidialog.Poudarilje:»Boljmoramogledatinato,karjekatoličanominprote-stantomskupno,inmanjnapadatidrugdrugega.«

BRATISLAVA —Popodatkihslovaškegastatistič-negauradaseštevilozakonskihzveznaSlovaškemzmanjšuje, medtem ko ostaja število katoliškihporokenako.Omenjeniuradjetudiugotovil,daseprikatoličanihštevilokrstovpovečuje,prievange-ličanihpazmanjšuje.NaSlovaškemsetudipovečuještevilorojstev,zmanjšujepaseštevilosplavov.

2010 – AM – OKTOBER 278

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARPRVO POTOVANJE PO BELEM NILU

Na ravni stojijo drevesa, vsako zase, ne skupajv gozdovih. Proti jugozahodu se vidita gori RegoinKidi;izmednjijuseprivaliBeliNil.TamjemejaBarijcev.GoraKeregimamnogoželeza;zadajzanjoživi rod Jangvára, ki je sovražen Barijcem. Gorskihrbet,kisedvigaboljprotijugu,sepazaradivelikeoddaljenosti slabo razloči. V vasi Logvek mu nisovedelipovedatiničošeboljjužnihkrajihinnarodih.Zadnjegorovje,kisejevidelo,kibilonekakona3.stopinji.BeliNiljebiltakrat,vsuhidobi,priLogvekuširokvečkot200metrovinglobokdvadotrimetre.Iztegasopravilnosklepali,damorajobitinjegoviizvirišezelo,zelodaleč.

Poznejebomošenekolikokratomenilifrancoske-gadiplomataininženirjaFerdinandaLessepsa,kijeedennajvečjihveleumovindobrotnikovčloveštva.Živel jeodleta1805do1894.Zamislilsi jeSueškiprekop, napravil zanj načrt in od leta 1859 vodil

njegovokopanje.Ta148kmdolgiprekopjebil16.novembra1869izročenprometu.Leta1879jeza-čelLessepskopatitudiPanamskiprekopvSrednjiAmeriki,asogaokoliščineprisilile,dajeodstopil.SKnobleharjemsijedopisovalinsenekolikokrattudiustnorazgovarjal.

PoznejenekočmujeKnobleharpripovedal,dasozačutili,kososevzpenjalinahribLogvek,mo-čanpotresnisunek.Črncisopopadalinaobrazinpreplašenovpili,češdasogorostresledušerajnih.Knobleharjihjevprašal,kateredušemislijo.Dejalisomu,dajebilaspodajvravnininekočvelikabitka.Padlebojevnikesopokopaliobvznožjugore;njihdušepavčasihstresejogoro,kerseskušajorešitiizgrobov.Knobleharjimjenekolikogovoriloposmrt-nemživljenju.Reklisomu,datehposameznostinisovedeli;dapadušaživi tudipotelesnismrti, jimjedobroznanoinjimjetazavestžeprirojena,dočimjimnikoliniprišlonamisel,dabitudiživaliživele

posmrti.–NekajlepoznejejeHarnier,raziskovalecosrednjeAfrike,videlKnobleharjevoimevrezanovskalovrhRédžafa.

Pred tem Knobleharjevim potovanjem so zem-ljepisci menili, da se na jugu Sudana dviga visokoin široko pogorje, ki so ga imenovali “Mesečevopogorje”,indananjegovemsevernempobočju,na7.ali8.stopinjiseverneširine,izviraBeliNil.OdlokKonregacijezaširjenjevere,izdan30.marca1846,kijebilznjimustanovljenosrednjeafriškivikariat,jekotnjegovojužnomejodoločil“Mesečevegore”(montes,utaiuntLunae).NaStreitovematlasu,kijeizšelistegaleta1859vLeipzigujedomnevno“Mese-čevopogorje”ševednozarisanonatejzemljepisniširini;BeliNilpatečepodolinahskozenj,–datorejizvirananjegovijužnistrani.Knobleharjepavidel,dado3.stopinjetegapogorjasplohni,ampakdaležijotamvelikeplanjave,delomamočvirne;lepravna jugu se vzdigujejo posamezni ali pa med sebojpovezanigriči.

17.januarjasoseKnobleharjevaindvedrugiladjispremljevalkiobrnile,kersojimnovebrzicezastavilepot.Čeznjejimpanikazalopluti,kersejebilobati,daseznižavodnostanje,karbilahkopostalousodnozanjihovpovratekporeki.Naslednjidansoprivozilikostalimštirimladjam.

Misijonarji so preudarjali, kje naj ustanovijopostajo. Šióba je ni maral v svoji bližini, Nigíla naBalanjanutudine,čepravstajihprejvabila.NigílajimjezabivališčedovolilvasBerígijo,kjerježivelanjegovamati.Misijonarjemsejezdeločudno,dasejetakohitropremislil,amunisoničrekli.Kosose18.januarjavseladjeustavile,jeNigílaodšelpešprotidomu;naročilje,danajmisijonarjipridejozanjim.Vse jakazalo,dagatrgovcihujskajozopernje.PodvehurahsoprijadralivvasGeri,kiležinadesnembregu,urovožnjepredBerígijo.PoglavarizGerijajenedavnoumrl.

Ko so se bili prvič ustavili v tej vasi, se je bil p.Pedemonteseznanilskovačem,kijeimelpodviso-kimdrevesomsvojopreprostokovačijo.Kerjetudip.Pedemonteznalnekolikokovatiinjeimelnekajkovaškegaorodjasseboj,jezamorskegakovačape-ljalnaladjoinmurazkazalorodje.Povedalmuje,damislizastalnoživetiprinjih;toorodjebostalahkoskupnouporabljala.Možjebilobljubezelovesel.Povasijerazglašal,dasenameravabelimožnaselitiprinjih.Bilisozadovoljni.Čeravnovasniimelapogla-varjaintudiNigílešenibilo,jedalKnobleharladjozapeljatihkovačevemudrevesuinnositiiznjetovorinživila.Tedajjepastopilzeneizmedladijtolmačinnekemuzamorcunekajpošepetal.Takojnatojedebelušnipoglavarsosednjevasi,kijetudibilnavzoč,zahteval,danajmisijonarjiodidejo.

Logvek – Redžaf

2010 – AM – OKTOBER 279

Dandanes že večinaljudi komaj ve, kakšen

je lan. Le redkokje gaješevideti.VBeliKra-jini, le tu in tam tudi

drugje,gašesejejo.Vča-sihsogasejalicelodva-

kratna leto, jesenihkratiz ozimnim žitom in spo-

mladi. Bolj v navadi je bilpomladanski.Konecjunijain

vzačetkujulijacvete.Poglednavalujoče svetlomodro cvetje je

edinstven,zdise,dagledašjezeroalimorjepredseboj.OdtodtudiznanasmešnicaoRibničanualiLember-žanu,kistaplanilavlanenonjivo,

dabiponjejplavala.Lanenicvetovisepopoldnezapro.VRožupravi-

jo,dacvetelanzatosamodopoldne,kerdasetudimaše,prikaterihjeoltarsplatnenimprtompokrit,berosamodopoldne.Danestoneveljaveč–tudilanpostajaredkost.

Kadar lanu semenske glavice porumené ali po-sivé, pomeni, da je lan zrel. To je pri nas okoli sv.Jakoba(25.julija),naKoroškempašelepodkonecseptembra,todapredsv.Mihaelom(29.septembra).Po“šmišelci”(šmihelskinedelji)lannanjivi“železengrata”,pravijonaKoroškeminseradnevleži.Zatogajetrebapravičasporuvati,naKoroškem“popipati”.Vljutomerskiokolicisosesvojednipretepali,kadarsopulililan,dabibilesrajcemočnejše.Ponekodsogaspravili”nastope”,dasoiznjegastisniliindobilidomačezdraviloinjedilnolanenoolje.Sicerpalanpovežejovpripravnesnope(vMotniku“rvače”),kijihzložijovkozolec,daseposuše.Kojelansuh,gana“gradašah”,grabljamaliglavnikupodobnipripravi“oriflajo”,odstranijosemenskeglaviceodsteblovja.Todelonilahkoingaopravljajomožaki.Čenimajogradašali“rifeljna”,tolčejolanspralicoalizročico.Glaviceomlatijoinprevejajo,dadobeiznjihseme.Steblovje se preveže s srobotjo in spravi. Kadar ječas, ga razgrnejo, da se “vleže”. V Motniku so garazgrinjaležensketako,dasonaredilenajprejenovrstovoblikikroga,drugeparavne.Predensozačelerazgrinjati,sozlanomnaredilekriž,kosonehale,paspet.Lansevmokremvremenunatravnikuprejvleže.Zatopravijo,damoradežrazgrnjenoslamovsajtrikratpremočiti.Čejevremesušno,moraslamaležatitritedne.Todarožanskipregovorpravi:Boljeje,datericareži(sekrega),kakorpadalanpreleži.Prejaizpreležanegalanujeslabainsetrga;čepajelanpremalovlažen,jetrdingatericatežkotare,zatosehuduje.Ženskelan“vzdignejo”ingazačnopobira-ti,moškipahodijozanjimiingavežejovzelovelikesnopeali“oteče”(Gorenjsko).Tojetrebaopravitiv

sončnemvremenu,kojelanpopolnomasuh.Otepezvozijonaskedenj,kjerpočakateritve.

Teritevjenasplošnojesensko opravilo.VčasihsonaŠtajerskemtrližepredVelikimŠmarnom,todateganisopriporočali.VPrekmurjusoverjeli,daseteritevnesmepričetipredVelikimŠmarnom,kerbisicervsetočapobila.Uveljavilasejenavada,dasotrlitedaj,kosobiladruganujnaopravilapostorjena,naKoroškemnikakorpredsv.Uršulo(21.oktobra),navadnookolivsehsvetih.NaGorenjskem(okolicaCerkeljpriKranju)sotrlicelopozimivsnegu,na-vadnopalepoajdovižetvi.

Namen teritve je, da iz lanenih stebel dobimonežnavlakna,predivo,kigapredicenatospredejovprejo.Steblajetrebazatorazdrobiti,“streti”.Vtanamenmorajobitizadostisuhainpotrebnajezatoopravilo posebna lesena priprava, trlica, podobnavelikimškarjam,ki jotericaprinesesseboj.Strli-co,kiimaboljmočan“jezik”,tericasteblanaseka;s trlico, ki ima bolj tankega, jo gladi. Da so steblaprimerno suha, jih sušijo in ogrevajo na posebnisušilnici. Navadno je to v zemljo izkopana jama,

obloženassuhimkamnitimzidom,kidonjevodirovizposebnegakurišča.Takoprihajavjamozdimomvredvročzrak.Jamopokrivanekakalesaizleskovihpalic,kinanjenalagajopovesmalanu.Povesmajetrebaskrbnoobračati,dasenevnamejo.Sušilnicenenapravljajoblizuhišingospodarskihposlopij,kerselanvčasihvnameinbiogenjutegnilpreskočitinalesenoposlopjealislamnatostreho.Obsušilnicijenadvehsohahvodoravnopritrjentram(naGorenj-skem“konj”ali“štant”),navsakostranpavprimernirazdaljinavpičnikoli,kinanjepritrjujejotrlice.Takostojetericeprideludrugazadrugo.

Kopridečaszato,“napove”teritevenahišazadrugo.NaGorenjskemtericenajamejo,naKoroškemdrugdrugemupomagajo,takodaterejodanesvaške

NikoKuret

TERITEV

Lan cvete na njivi

➧

2010 – AM – OKTOBER 280

ženskeprienihiši,naslednjidanpridrugiintakonaprej.Delojenaporno,zatosopripravnezanjpred-vsemkrepkadekletainmlajšežene.Prisušilnijamiskrbizalanstarejša,izkušenejšaženska,kijihpravijo“tasuha”,“suhababa”ali“suhlja”,tudi“muza”.

Sušilno jamo zakurijo navadno že opolnoči. Toopravi hišni gospodar ali domači sin. V trebanjskiokolicisomureklu“sušár”.Medtemkojeziljskigo-spodarnetilogenjvjami,jemolil,izgovarjal“ognjevžegen”.VRožupokropeogenjzblagoslovljenovodoinvržejovanjdelcecvetnebutare,“cvetja”.

Iztrebanjskeokolicejeohranjenapesemosušár-ju,kijezaspal:

Urca bije polnoči,sušár pod oknom zakriči.Terice hitro vstajajo,sušárja lepo pozdravljajo:»Oj dobro jutro, naš sušár,al boš kaj dober gospodar?Če nam boš ti lan zažgal,boš pa težko odgovor dal.«Terice treti pridejo,sušárja še ne vidijo.»Oj kje si ti, naš ljub sušár?Ti si zares slab gospodar!«

Kopride“tasuha”,morabitijamažetopla.Tericeprihajajodrugazadrugo.PodPohorjem(Oplotnica)jimpojo:

Hej, dekliči, le vstanite,ura je že polnoči!Veselite se teritve,lan v sušilnici cvrči!

Vsesoskorajprazničnooblečene.VPodjunijimfantjespotomanagajajo:nastavljajojimpolenanapot,položecelohlodčezenjalipanapnovrvtiknadpotjo,dasedekletaspotikajoincelopadajo,strašijojihzlučmiinglasovi.VRožupanavadnospremljavsakodeklenjenfant,kipomaganosititrlico,dajonamestupritrdi,“vstavlja”v“kozo”.Fantompravijotedaj “teračnjaki”; ko svoj posel opravijo, odidejospat. V sodraški dolini, na Vincah, pripovedujejo,kakosejezgodilodekletu,kijehotelabitiprvapri

teritvi.Nišlalečdomov,ampakjekarleglanavozslameinnanjemsladkozaspala.FantjesojozapaziliinsovozpolahkozapeljaliizvasinasredoBistrice,nedalečodterivnejame.Tericesoprišlenamestoinzačelepeti.Obpetjusedeklezbudi.Urnoskočizvoza–inseznajdedokolenvvodi!Škodoželjnifantjesosejinaskrivajsevedanavsomočsmejali.

“Tasuha” jenaložilanavročosušilnico lanu ingaspretnoobrača,dasenezasmodi.Kojedostisuhinševroč,ganositericamalipahodijosameponj.

Saj sušilnica je taka,da gorkejše treba ni,zasmodi si perje sraka,naj le mimo prileti.

Obpolenihponočinavadnožepojotrlice.Zdro-bljeno steblovje, “pezdir”, odpada in se nabira natlehpodtrlicami,tericampaostajavrokahgladkopredivo.

Tericesourneženskeinprideluzelohitijo.Vačsihzavoljonaglicekakšno“pest”lanulepovrhuotero.“Tasuha”morapazititudinato.Čekakapestniza-dostiotrta,jovrneterici.Datoneminebrezhudihbesed, si lahko mislimo. Sploh je pa terica, kakorbomoševideli,čistoizjemenčlovek.

Teritev je bila zmerom domač praznik. Saj si jekmečkogospodinjstvolezlanompriskrbelovsakda-njoobleko.Ponosvsakegospodinjejebil,dajeimelavskrinjivelikeskladehodnegaplatna,izkateregasodelalirjuhe,atudikrojilispodnjoobleko,moškehlače,predpasnikeindrugo.

Teritev ni potekala brez moške pomoči, v glav-nempajebilaženskoopravilo.Tericaimeposebne lastnosti,pišeBorisOrel,kisotakorekočobrednopredpisane: razposajena je, nagajiva, jezična, radapiježganje,predvsempajezelolačnainvelikopojé.

Medteriškimišegaminajomenimonajprejza-stavo.NaKoroškemjetorutaalipredpasnik,kijuobesijo,kosedeladan,nadrogvbližiniterišča.NaMurskem polju jo pritrdijo visoko na drevo ali naslemebližnjegaposlopja,odkoderjoskušajoukrastisosednji“lenači”.VBanjiLokipriKočevjuobesijotericenamestozastavenanajbližjedrevo“kolač”.VRifelj

Tolkač

2010 – AM – OKTOBER 281

pušeljcemšeposebnestihe,tako:

Ta pušelc je v žido povitpa k srcu pribit,je s srebrom okovanin vam v hišo poslan.

Pred drugo svetovno vojsko so fantje v Št. Iljuvlogaveškiobčinidekletomv“rešitev”zaposlanepušeljcezložiliinzapeliposebnopesem:

Tu gor na Otožu,kjer se preja suši,dobili smo šopkemi fantje vsi.Oj lepa vam hvalaterice mladé,da ste nas ovenčalefante vse.

Tudivsakmimoidočimoškijebildeleženpušeljca,kisogalepoovilespredivominmudodalepezdirja.Pušeljcjebilotrebasprejetiinsezanjoddolžiti.Svojednijeveljaltudidvekroni.Kdorsejebranil,mujebilogorje.TakosonaprimerPodKorenomvZgornjiSavskidolinitericampošiljali“krajčiče”vdar.Bilisoresničnidarovi,vmespasijetaalionimoškiprivoščilmalomaščevanja–tericamjeposlalvpapirzavitomišaližabo.NaDolenjskemsofantjekdajzaneslitericam“moža”nastrehoaligaobesilinadrevo.Tojebil“sušáč”,kinajbikonopljosušil.NaVzhodnemŠtajerskemsofantjepostavilitericamkzastavislam-nategamožazačuvaja;vDobrepoljskidolinipasoprinesli ponoči neopaženo s cunjami nagačenega“teričnjakerja”ingaobesiliblizutericnadrevo.

Podjuni(Grabaljavas)nadomeščazastavonaviso-kemdrogušopekrožmarinainroženkravta.

Dekleta terice pri svojem delu mislijo na svojefante in na večerno zabavo, ki naj jih odškodujeza dnevni trud. Zato pošlje na Koroškem čez dandomača hči – ali katero drugo dekle – svojemufantu“korpič”:lep,sprejopovitpušeljcvkošarici,zravenpriložistrdenegažganja,različnihvrstžita,vsakoposebejvpapirzavito,lešnikov,orehov,”čečo”(majhnopunčko),cigareinšekajdrugega.Korpičpomeni,dajefantpovabljenzazvečerkzabavi,danajprinesevinainpripeljessebojgodca.Terica,kiodnesekorpič,morabitibelooblečena,korajžnainzgovorna.Včasihpošljejotudikakegavečjegaotro-ka.Fantseoddolžinajprejtako,dapoloživkorpičsteklenico vina, prinašavki pa podari večji novec,svojednikronoaligoldinar.Vabiloserazveinzvečerzačno prihajati “teračnjaki” od vseh strani. V Ziljipošljetericasvojemufantu“rogelj”ali”rogljico”–strakovilepoovenčansmrekovvršiček,nakateremviserožiči,cigareinpodobnokakornaženitovanj-skemvršičku.Rogeljjebiltudisuhčešpljevvrh.Navsakovejosonasadilijabolko,vvsakojabolkospetvršičekintakonaprej.Glavnastvarnarogljusobilecigare.Fant,kijedobilrogelj,morapripeljativhišo,

kjertarejo,godca(aligodbo)inposkrbetizavese-lico,kjerplešejoinpojopoznovnoč.Takfantdobipoznejeoddečle,kimujeposlalarogelj,šesrajcovdar,onpajozatona“žegen”(žegnanje)peljenaprvi(letni)ples,“naprbe”.VPodjunisodekletaprilagala

Trlica

Predivo

Splošni:Dabikatoliškeuniverzepostajalevednoboljkraji,kjerjepomilostiinlučievangelijamogočeizkusitiubranoedinostmedveroinrazumom.

Misijonski:DabiSvetovnimisijonskidanbilpriložnostzarazumevanje,dajenalogaoznanjatiKristusanujnainneodpovedljivaslužba,kijojeCerkevpoklicanaizvajativkoristčloveštva.

MOLITVENI NAMENIZA OKTOBER

2010 – AM – OKTOBER 282

sveta zgodovinaHenriDaniel-Rops

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASU

Prvi delDEŽELA IN NJENO LJUDSTVO

III. poglavjeJeruzalem

ZAKOTNA LUKNJA ALI METROPOLA?

JebilJeruzalemrestisto,karimenujemovelikomesto? Skrajno težko je priti od točnega številanjegovegaprebivalstva.RimljaninamnisoohraniliizidovnjihovegaštetjavPalestini;patudičebigaimeli,bimoralibitiprevidni.KotvsiorientalcisobiliJudjenezaupljividoštetjainsosemumnogibrezdvomaizmuznili.Dozadnjihčasosobileštevilkeoprebivalstvuorientalskihmestnegotove:ševzačet-ku20.stoletjajeenvodnikzaKaironavajal200.000prebivalcev,drugipa400.000…

CicerojeoJeruzalemuspreziromrekel:“zakotnaluknja”,Baruhovaknjigagovoriomestu»množiceljudstva« (Bar 4,34), Jožef Flavij pa v svojem Proti ApionunavajastavekHecataeusaizAbdere,skaterimgrškizemljepiseczatrjuje,dajevčasuAleksandraštel120.000 duš. In ker se vse helenistično in poznejerimsko razdobje ni nehal širiti, bi lahko sodili, dajih je v Kristusovem času imel 150.000. To bi bilonajveč.Leta1875soznotraj“Drugegaobzidja”na-

šteli le 15.000 prebivalcev. Če upoštevamo, kakorazsežnojebilomestopodHerodominupravitelji,jetotrebapomnožitisštiri,papridemona60.000.Tojepribližnotoliko,kotsodiRenan:50.000.Lahkotorejzaključimo,dajeresnicanekjemed50.000in150.000,torejkakih100.000vpovprečju.Todavsetosloninadomnevah,sajjetrebaupoštevati,skakšnoosupljivolahkotosenagnetejoorientalci.

TakoštevilojevsekakorzagotavljaloJeruzalemunaseznamumestcesarstvačastnomesto,čeravnonevprvivrsti.Nobeneprimerjavenibilozvélikimametropolamatistegačasa,zRimominAleksandrijo.AvgustizjavljavsvojihRes gestae,dajezasvojdvanaj-stikonzulat,torejleta5predKr.,daroval60denarjevvsakemuod320.000meščanovsvojeprestolnice.Čeupoštevamošeženske,otrokeinštevilnesužnje,lah-kozaključimo,dajeRimštelprekomilijonaduš.Tojepaistoštevilo,kigajetrebapriznatiAleksandriji,sajjepoporočiluDiodorjaSicilskegavélikoegiptovskomestosredi1.stoletjapredKr.štelo300.000svobod-njakov.Jeruzalemnibilnitinajmočnejšajudovskanaselbinatakratnegasveta,sajsmovideli,dasogajudovske naselbine v Aleksandriji in Rimu močnoprekašale.Kaže,dajihjebilosamovRimudvakratdotrikrattolikokotvJeruzalemu.

NeverjetnipoložajSvetedeželeinnjenegaljud-stva, tako majhnih po običajnih merilih, pa tako

Načrt Jeruzalema v Kristusovem času

Pogled na Jeruzalem z Oljske gore

2010 – AM – OKTOBER 283

velikihvnjihovizgodovinskivlogi,ugleduinvplivu,sejeponavljalvprestolnicitedežele,teganaroda.Gotovone“zakotnaluknja”,ampakskromnomesto,

kakršnihjebilolepoštevilovEvropi,istočasnopametropoladuha:vsetojebilJeruzalemistočasno.

Judjesogaobčudovalitáko,kotjebilo.»Mesto,kisogaimenovalipopolnostlepote,veseljevseze-mlje,«jevzkliknilprerokJeremija(Žal2,15),innekrabinskirekjezatrjeval:»KdornividelJeruzalema,splohnividellepegamesta«.

Kot celota in iz primerne razdalje je Jeruzalembrezdvomaizgledalimenitno.Tudidanašnjiobisko-valcipričajootem.Dozadnjegačasa,kosogazelopokvarile moderne zgradbe, je v glavnem izgledalskoraj tako kot pred dvajsetimi stoletji. Križarskaobzidja so brez dvoma spominjala na Herodova,Omarjevamošejapajevcelotnipodobiigralavlogotemplja,čepravboljskromno.Kosoromarjiizse-vernihdeželprišlinavrhgoreScopus,soseustavili,dabizrlimesto.Zdelosejimje»podobnojelenu,kiležinagričih«svetlorjaveinrusebarve–tojebilabarvaodsoncaožganegaapnenca–posutihzbelimipegami,marmorjempalač.NjegovečetrtisoseblagospuščaleodGornjegamestavvmesnijarekinsespetdvigaledoobzidjasvetišča.

Toda najlepši pogled od vseh, neprekosljiv pri-zorjebiltisti,kisogadoživelioni,kisoprihajaliizvzhodamimoBetanijeinsoseustavilinavrhuOljskegore,tam,kjerjeJezusgledalJeruzaleminjokalnadnjim.Prizorjebilpresenetljiv:šedanesjetakšen…Tojebilhkratiprizortrdnjave,nezavzetnegakrajainogromnegadraguljanabronastempodstavku.IzKedronoveglobelisejedvigalštirindvajsetmetrovvisokzidposutsstolpi,odkaterihtistinajugovzho-dnemvogalu–znani“pinnaculum”,“vrhtemplja“,nakateregajeskušnjavechudičpostavilJezusa–nibilnižjiodštiriinšestdesetmetrov.Natempodstavkuizogromnihkamnitihblokovjestaltempeljindvigalvmodronebosvojepozlačenekonice,naseverupamujeobbokustalaokornakockaAntonije.Zadaj,vstaremmestusosekopičilehišekotrjavorumenaslika,prepreženasprogamisenc.Čistoprotizaho-du,kjersorazkazovalesvojebeleterase,stebriščne

vhode in stebrenike palače Hazmonejcev, Herodainvelikihduhovnikov,jebilovidetičrtočrnikastihzidov,kisosenazobčaniinposutisstolpivzpenjalinavrhugričaGareba.

Zadostopvmesto–razensseveraizsmeriCeza-rejeinSamarije–jebilotrebaitiprekoeneizmedglobeli,kisogaobdajale.Tosobilipustikrajivna-sprotjuzokolicovrtov,kisoseposebnonavzhodussvojimioljčnimiinfigovimigajidvigalinapobočjihgričev.VelikdelKedronskegrapejebilopokopališče,znano Jozafatovo pokopališče. Pobožni Judje sosanjali,dabibilitampokopani,sajjerekelprerokJoel,dabotamvélikozbiranjeljudstvanadansodbe(Jl4,2.12).Tamsokazaligrobovenekaterihznanihizraelskihosebnosti,naprimerAbsaloma,apokrifnoizročilopatammedgroboviskrivanekatereapostolenavelikipetekzvečer.Karzadevadrugograpo,doli-noHinóm,Ge Ben Hinóm,jebilatoleprevečznana

“NAJLEPŠE, NAJPOPOLNEJŠE”

Mestno obzidje

Kedronska dolina

Dolina Hinóm, nekoč smetišče gehena

➧

2010 – AM – OKTOBER 284

gehenna čudnega imena. Od časa, ko je pobožnikraljJošija,užaljenzaradisramotnihčloveškihžrtevMolohunatemkraju,ukazaliznjenareditimestnosmetišče,sotjametaliživalskomrhovinoindrugonesnago,kijojeuničevalstalniogenj.TaostudnikrajjebilpodobapeklainnjegovogenjjebilpoIzaiju(66,24)podobavečnegaognja.Nihčesenidrzniltja,kojepadlanoč.

Zavstopvmestojebilotrebaitiobznanemob-zidju.Oklepalogajebrezprekinitvevobseguštirihkilometrov in pol. Od templja, kjer so bili obzidjepravzapravzidovi,kisopodpiraliploščad,jeobzidjeobkrožilogričSion,sespustilodostikagrapKedronain Hinóma, se povzpelo proti visokim četrtim doHerodovepalače-trdnjave,seobrnilonadesno,kjerjevrhvarovalstolpHipik,kotbisehotelovrnitivmestonaredilodvauseka,odkaterihjedrugimejilna“goroLobanjo”,Golgoto,kjersoizvrševalismrtneobsodbe,inseponovnopridružilotemplju,aliboljnatančno masivnim temeljem trdnjave Antonija.Toobzidje,kigajezgradilHeroddelnonatemeljihEzekijevegaobzidja,jebilodobesednoorjaško.Bilojezgrajenovelikoboljekot“tretjeobzidje”,kigajeleta44nahitrozgradilHerodAgripaI.,inševeliko

bolje kot “četrto obzidje”, ki so ga čisto na severumestaodkrilileta1925,inkisosemumoralisme-jati Titovi legionarji. Bilo je sezidano iz ogromnihkamnitihblokov,odkaterihjenajmanjšitehtacelotono,insobilipostavljeninepravilno,»polnispretnopostavljenihštrlininvdolbin,«praviTacit,nazobčaniinutrjenisstolpinavsakihdvestokomolcev–karjedevetdesetmetrov,dometkopja–innajbibilovarnopredvsakimposkusomobleganja.Resjebilotrebapetnajsttisočnapadalcemrimskevojskestodni,dasoprišličez.

Vsavratasobilautrjena.Zidsejetamrazširilnasvojo dvakratno ali trikratno običajno debelino.Skozijevodilobokanhodnik,navsakemkrajuzaprtstežkimidvokrilnimivrati.Nadobokomjebilastraž-nicazabranilce.Kolikojebilotehvrat,katerihmočinslavoSvetaknjigatolikokratomenja?Kjetočnosobila?Brezdvomajebilosedemaliosemglavnih,skrivnatunisovšteta.NavzhodusodaneszazidanaZlatavratavodilanaravnostvtempelj.BoljjužnosesetudiVodnavrataodpiralaprotiKedronu;Efrai-

movainVrtnaaliVogelnavratasobilanazapadu;najugusoseLončarskavrataodpiralavGeheno,naseverupasosenapraguRibjihvratstekalecesteizSamarije,obaleinJerihe.Znana“Ovčjavrata”,kate-rimJezusprimerjasamegasebe(Jn10,7),sobilabrezdvomatista,kisedanesimenujejoVratasv.Štefana.Skozitavratasoprihajalečrede,kisobilenamenjenežrtvovanju;bilasosevernoodZlatihvrat.VvelikemtednujemoralJezuskarnekajkratvstopativmestoinodhajatiiznjegaprekonjihovegapraga.

Zavratisisetakojznašelvblodnjakuozkihulic,kisosebrezvidneganačrtazvijalemedblokihiškakorvBenetkahalivalžirskiKasbi.Vmnogeizmednjihsobilevklesanestopnice,kisoolajšalehojoljudeminoslom:odkrilisonekateretehstopničastihpoti,predvsemtiste,kisovodilenavzdolvčetrtSiloa,naozemljuasumpcionistovpatiste,kijihjebrezdvomauporabilJezusnavelikičetrtekzvečerzapotvoljčnigaj.Širokihcestinprostornejšihtrgovsplohnibilo.LeosrednjodolinoTyropeionjeprečkalaširokana-sutapotinmost,kijepovezovaltempeljzGornjimmestom.Podnjimseješirilvelikprostor,tlakovans

Palača Hazmonejcev (maketa)

Herodova palača (maketa)

Trdnjava Antonia (maketa)

2010 – AM – OKTOBER 285

KljubtemupajeimelJeruzalempolegtemplja,čigarsijajjebilbrezprimere,palače,razkošnehišeinumetniškadela.Medzadnjimisobilanajboljcenjenatista, ki so mestu zagotavljala dragoceno dobrino:vodo.Bilojenekajvodnjakov,mednjimiSuknjarski,okateremgovorižeKnjigakraljev(1Kr1,9),pred-vsempasobilizbiralniki,kamorsozvelikimtrudompripeljalivodo.Vspodnjemdelumestajebiltisti,kigajenapajalznaniEzekijevkanalinsejeimenovalSiloa,tojePoslani,ime,polnomističnegapomena,nakatregavsekakormislievangelistJanez,kopripo-vedujezgodbooslepem,kigajeJezusozdraviltako,dagajeposlaltjaseumit(Jn9,7).Tojebilbazen,obkrožensHerodovimstebrenikomlepegavideza.Vbogoslužjušotorskegapraznikesošlitjavprocesijizajetvodo,kisojoodneslivtempelj.VKristusovemčasujebilšedrugzbiralnikzunajobzidja,kijebilverjetno eden od vzrokov, da se je Herod AgripaI.odločilzgraditi“tretjeobzidje”.To jebilaslavnakopelPetih pokritih stebrišč,kamorse jeprihajalakopat,kotporočaJanez,množicaslepih,kruljavihinhromih,sajsotrdili,daodčasadočasaprihajatja

Gospodovangelvzburkatvodointistibolnik,kiseprvipotopivanjo,ozdravi.Mogočesojozamenjavalizovčjokopeljo,kijevstarihčasihslužilazaumivanjedaritvenihživali.Vsekakorjetobilalepazgradba–arheologijejojeodkrila–dolga120metrovinširoka60metrov,obdanazobokanimhodnikom,kijenasredidelilaprepreka,nakaterijebilpetistebriščnihodnik.Služilajezajavnokopališče.

Večpalačjebilomestuvponos.Hazmonejskajebilanajstarejša,brezdvomašeizčasovJanezaHirka-na.VerjetnosejeHerodAntipaustavljaltam,kadarjezapraznikeprišelvJeruzalem,inbrezdvomasoJezusatjapripeljaliprednjega.Sijajnautrjenapalača,kisijojedalzgraditiHerodnavogaluGornjegame-sta,jevresnicislužilakotbivališčerimskegaupravi-telja,kadarjeprišelvJeruzalem.»Čevseveličastna,«praviJožefFlavij,kinikakornesovražinapihnjenihizrazov.Trdiliso,dajesezidananaistemmestu,kjerjeDavidprepevalsvojepsalmeinjebilavresnicidelobzidja.Varovaliso jomasivništirioglatistolpi,kijimjeHeroddalimenatistih,kijihjeljubil:svojegaprijateljaHipika,svojeganesrečnegabrataFazaela,žrtvePartov,innajdražježeneMariamne,kijojedalumoriti. Zadnji stolp je bil najvišji: osemindvajset

kamnitimiploščamiinobkrožensstebreniki,kijenaseverumejilnastaropalačoHazmonejcev.UreditigajedalHerod,dabislužilkotagoráaliforumpogrško-rimskemzgledu:imenovalsejeXist,tojezasip.Drugimanjšitrgi,nakaterenamigujejotalmudskispisi,sonosiliimenaobrti:Mesarski,Tkalski,Suknjarski,Ri-bji,alipasojimpreprostorekliGornjiinSpodnjitrg.Tudiulice,vsajtiste,kisoimeleime,sobilepogostooznačeneponekiobrti.Ljudjeistegapoklicasosenaselilivističetrti,kakorsejedogajalonazapaduvsrednjemveku.Torazložiosupljivošteviloshodnic,kjersesezbiralikmolitvi…alinaklepet:480!Vsakceh,vsakblokhišjeimelsvojo,patudivsakaskupinatujcev,kisozapraznikeprihajalivJeruzalem.

JebilJeruzalemres»lepomesto«,kotpraviJeremi-ja?. . .Ni,dabipričakovalikakerazkošnezgradbe,vsenajdbeiztistegačasatemunasprotujejo.Samohišebogatihsobilekritezopeko,revnisosezadovoljevalis strehami iz trstike in steptane zemlje, na katerenamigujeMarkovevangelij(2,4).Medposameznimičetrtmisobilevelikerazlike:tistanajstarejšanaSio-nujebilatrdnjavskonaseljevdomačinskemslogu,vGornjemmestusosenaselilivplivniinbogati,vpredmestju Bezetha trgovci. Klesan kamen je bilredek,zidoviizgrobihkamnov,povezanihzmalto,nisobilielegantni.JudjepačnisobilirojenizidarjikotRimljani.

Bethesda danes

Ezekijev vodni tunel

Stolpi Hipik, Fazael in Mariamne (maketa)

➧

2010 – AM – OKTOBER 286

metrov.PonočijenastolpuFazaeluplapolalsignalniogenj.Todanotranjostpalačeniimelaničskupnegastemibojnimiizgledi.Zgrajenajebilaizmarmorja,tlakisobiliizredkihkamnovalipokritizmozaiki,imelajekakiohstosobindvoranzaslovesnosti,kjerjebilomogočepostavitistoležiščzapovabljence,šeboljpajepresenečalanjenaopremainlepotavrtov,kjerjevečvodovodovpolniločudovitezbiralnike.Velikiduhovnik,kijebilvslužbi,jeimelskromnejšopalačo,pakljubtemumogočno,sajjevidetivžalost-ninočiJezusovegaprocesacelkupslužabnikov,kisegrejejosredidvorišča,indanekiAna,odstavljenivelikiduhovnik,zasedadrugodvorišče.

Antonijanibilastanovanjskapalača,ampakvo-jašnica.NakrajunekestareutrdbeinSalomonovihčasovsejebranilrodzarodom,sajjevzpetinaBezetaomogočaladokajlaheknapad.PoizgnanstvusotampostavilistolpHananiel,grškopoimenovanBaris,“najodličnejšatrdnjava”.Hazmonejcisogapovečalivutrjengrad,kateremujeHeroddaldokončnoobli-ko.Podolgastpravokotnikstokratpetdesetmetrov,kisoganaštirihvogalibraniliogromnioglatistolpi,visokipotridesetmetrov,jebilvresniciključSvete-gamesta,zapahtemplja.Tujebilatudinameščena

rimskaposadkainponočijebiloslišatiklicestražeiz enega stolpa drugemu. Proti svetim dvoriščemsovodilastopniščainčejebilopotrebno,sovojakizdrveliponjimmedhruščemvojaškihčevljev.Tajniprehodipodtempeljskimdvoromsoomogočalido-sečisrediščemesta.Središtirikotnikajebiloobširnodvorišče,nakateremjeskrbnodeloSionskihDamindominikancevBibličnešoleodkriloskamnitimiploščami tlakovano dvorišče, znani lithostrotos, okaterem evangelist Janez poroča, da je bil to kraj,nakateremjePilatumestilsvojesodišče,dabisodilJezusa (Jn 19,13). Ganljivo je videti v podzemljusamostana Sionskih Dam tiste ogromne kamniteplošče, obrabljene od hoje in polne izpraskanihraznihnapisov,pokaterihjegotovostopalKristus.

Inkajrečiotemplju?Ničdrugegakotdajezasen-čilvseostalelepotemestaindajepobožniJud,kijeprišelvJeruzalem,imeločisamozanj.Tojebiltem-peljHerodaVelikega,kigajetasijajljubečidespotzačelleta20predKristusomzidatitočnonamestuSalomonovega,kigajenekočrazrušilNebukadnesar,inmnogoskromnejšega,kisogaponovnozgradilivčasuEzrainNehemija–tam,kjersedanesnaHasameš-ŠerifdvigujeOmarjevamošejazmodrokupolo.Čepravjedesetletpozačetkudelzaobletnicosvo-jegapovzpetjanaprestolEdomecpraznovalpraznikposvečenja, čeprav je tisoč duhovnikov in več kotdesettisočdelavcevdelalonanjemžeštiridesetlet–vdrugempoglavjuJanezovegaevangelijanajdemotočenčas–jebilvčasu,kogajeJezusvidel,dalečodtega,dabibilkončan.Tonibiloprejkotvletih62-64,karpomenilemaločasa,predengajeTitrazrušil.Biljetorejčistonov.Njegovmarmorjebilbel,zlatonapročeljusejelesketalo.Njegovasilnamasaobzidij,dvorovinsvetiščjebilazbogastvomsimbolovkotkronananajvišjemkrajukamnitegamestaJeruzale-ma,kjerjekovinabilakralj.Tazgradba,zakateronibiloničprelepo,ničprevečrazkošno,to“svetišče”,hkateremusosevzpenjaligorečiromarji»zglasomvriskanjainhvalevvrvenjuprazničnemnožice«(Ps42,5),jezareszaslužilobiti“Božjahiša”.

Obzidje in mestna vrata danes

Alisijemogočeustvaritipodobo,kakšnojebilopredkakimidvatisočletiživljenjevtemmestu,ka-teregazemljepisnipodatkisodanesdobroznaninedabizapadlivgrehanahronizma,karjepobesedahLucienaFebvranajhujšezazgodovinarja?Nebisezelozmotili,čebisipredstavljalikakoodoriental-skihmest,kišeimastarečetrti,naprimerstaridelJeruzalemakotgajevidetivnašihdnehalistariKairoaliDamaskkalifov.Splošnivtisjevtiszelostisnjenegakraja,kjerjeizrabljenvsakrazpoložljivprostor.Hišeselepijoenanadrugo,sedelnoprekrivajo,lezejoenavdrugo.NobenihvrtovrazenHerodovegaintistegaobzidanega vrta vrtnic, ki po pripovedi Talmudaizvira izčasaprerokov.Semintjafigovodrevonakakemdvorišču.ŠelekotboHerodAgripaI.vsvojeobzidjevključilčetrtGareb,sebodopojavilištevil-

ŽIVETI V JERUZALEMU

Uličica v starem Jeruzalemu

2010 – AM – OKTOBER 287

nilepivrtovi.Nobenihkipovnacestnihvogalihzarazlikoodpoganskihmest,kjernimogočenareditidvehkorakovnedabipozdravilikakobožanstvo.Ulicesokarsedaozke:dvaosla,otovorjenazobi-čajnimikošaramiselestežavosrečata.Celopešcisezadevajo,odtodvpitjeinprepiri.Stojnicetrgovcevnaprostemnarobupotipačneolajšajoprometa.Tamje tudi blodnjak ulic, uličic in notranjih dvorišč, vkaterihseznajdejosamoprebivalcičetrti.Posebnovelikarazgibanostjeprivratihinnadvehtržnicah,odkaterihjetistavGornjemmestubogatejšainboljelegantnozaložena.Nobenihvoz,lenekajnosilnicbogatih,pačpavelikooslov:njihovakopitaklopota-jopookroglihtlakovcihstopnic.EnakovJeruzalemunimogočehoditičetrture,nedabisevzpenjalalispuščal.Inkolikoovcingoveda!Tolikojihjetrebazadaritve!Odčasadočasagredomimonakonjih,kiseslaboznajdejonavsehtehstopniščih,kakipre-zirljivijezdeciizpomožnihgalskihalinumidijskihčetvgrivastihčeladahinoklepih,zrdečimplaščemnaramah.

Po vsem mestu je vel močan, izpremešan vonj.Preseneča, da je ena od policijskih odločitev pre-povedovala»ognjiščanaprostemzaradinjihovegadima«,drugaparabognojazapospešitevrastidrevesalirož.Saj jevročamaščobajedimešalasvojostrivonjzvonjemsmeti,kisojihvsakdanpometali»znjihovega postora«, kot pravi Talmud, toda ozkihuličictoninitinajmanjzadevalo.Čejepolegtegalemalozapihalvzhodnik,sedim,kisejedvigalnadžrtvenim oltarjem ni vlekel samo po preddverjutemplja,ampakpocelemmestu inmešalsvojod-vratnismradožganegamesazopojnoaromokadila.Judovskamnožicajenaglasu,dasmrdi–tojeceloena od klasičnih šal grobe rimske šaljivost – zatoseženskeobilnoodišavljajo.Pripovedujejocelo,dauporabljajovsesortezvijač,dabiopravemčasuširileokrog sebe opojen parfum. Rabiji so sicer pridnoponavljali:»Tempeljskokadilovambimoralozado-ščati!«,todanagornjemtrgu,kjersoprodajalimiro,nardoindragamazila,jebilavednogneča.

Mestopanibilosamopolnovonjev,ampaktudihrupa.Razenponočiinobvročihdnevnihurahsie-steterpozimi,kojezahodnikzbadalobrazstisočdeževnimiiglami, jepovsodvladalneknedoločenhrup. Vse se je mešalo: vpitje trgovcev, ki so vabilikupce,nosilcevvode,kisozmehomnaraminudilisvojeusluge,javnihglasnikov,kisozahtevalimolk,da bi objavili kako uradno naznanilo, včasih celostraž,kisodelalepotkakemiobsojencu,kisogaskriževimprečnikomnaramahvodilina“krajloba-nje”…Živina,kisojoriniliprotitemplju,jeblejalainmukala,leoslisoboljredkorigali,sajsosenavadilipotrpežljivosti.Prihajaskupinaromarjev,kivzboruponavljapsalmponapevu“Košutaobzori”ali”Go-lobicadaljnjihterebint”.Vsuknjarskičetrtijeslišati

zamolkelinenoličenhrup,vkotlarskičetrtiritmičniropotudarcev.Polegtegaseštirikratnadan,oburidaritveinobtrehobrednihodmorihrazlegatrojniznaksedmihsrebrnihtrobentzrobadvoramožinzapovedujevsajnekajmolka,medkaterimsenajboljpobožnivržejonatla.

Tojevsakdanjivrvež.Sevedapasevtekuletaobdoločenihčasihčudovitopoveča.Tojeovelikinoči,obpraznikutednov,obspravnemdnevuinšepo-sebnoobveselemšotorskemprazniku.Kolikotakihdnisevcelotinabere?Takratdobesednovelikanskemnožiceromarjevnapolnijomesto:tudičezdesetdelimotistimilijon,okateremporočaJožefFlavij,je še vedno vprašanje, kako je mogel Jeruzalemvse to sprejeti. Mnogi romarji spe zunaj obzidja, vpredmestjih,nagričih,kjersosenaselilivšotorihalizavetjihizvej,alipakarpodzvezdami,kotJezusin njegovi učenci v Getsemaniju. Prerivanje ljudiin živali je neverjetno: zgodilo se je, da so za enosamo veliko noč privedli deset tisoč jagnjet. To ječas,kojemogočevJeruzalemuvidetiinpooblekahprepoznatibrateizvsediaspore:JudeizBabilonavčrnihoblekahzvlečkami,JudeizFenicijevtunikahin pisanih hlačah, Jude z Anatolijskega višavja vpelerinah izkozjekože, Jude izPerzije,bleščečevsviliterzlatihinsrebrnihzaponkah.Vsitiljudjesegnetejo,sedrenjajonatempeljskihpreddvorih,kjertrgovci z daritvenimi živalmi in menjalci denarjanesramnograbijoobzgražanjupoštenih,kotjebilJezus.Pehajose,dabiprišlinavrstoprilevitih,kjersedarujejagnje.Tojenekakšenpobožensejem,osu-pljivamešanica,katerepribližnopodobodajeMekaobvelikihmuslimanskihromanjih.Časje,dapadevečer,dasepreddevetourorazležešofar,narejenizovčjegaroga.Njegovdolgi,otožniklic,kimusledišestobrednihzvenovtrobent,naznanizačeteknaj-svetejšegadnevamedvsemi,velikonočnesobote:toječas,dakončnonadtihimJeruzalemomnaširnemmirnemnebuzaplavaspomladanskanisanovaluna.

V Kristusovem času tržnica ni bila dosti drugačna

Prosite za mir v Jeruzalemu:tisti, ki te ljubijo, naj živijo v miru;

mir naj bo med tvojimi zidovi, varnost v tvojih palačah. Ps 122,6

2010 – AM – OKTOBER 288

angeli za danesP.AnzelmGrün

ANGEL TREZNOSTI

Včasihuporabljamobesedotrezenvpomenubiti brez fantazije, dolgočasen. A v tako držo te angeltreznosti gotovo ne popelje. Po svojem izvoru jenemškabesedazatreznostNüchternheitpovezanassamostanskimživljenjem.Izviraizlatinskeganoc-turnus,nočni.Nočnabožjaslužbamenihov,vigilija,jeimelatrinokturne,nočnice,tribdenja.Tasopo-tekala pred jutra-njim obrokom.Nemškipridevniknüchternpaprav-zaprav pomeni,danisi še nič jedel ali pil. Kdor še niničjedel,jepopol-noma buden, tadojema stvari re-snično, kot so. Čedostipijemo,smolahko okajeni inmoremostvarnostzaznavati le še vobrisih. Če se papreveč najemo,smo siti in zaspa-niterlemalospo-sobni dojemanja.Treznosttorejpo-meni, da vidimostvari takšne, kotso,nedabijihiz-krivili skozi očalazaspanostialipro-jekcij.

Takšnatreznostjepotrebna,česevrazgretemrazpra-vljanju vsi prepu-ščejosamosvojimčustvom. Takšnatreznost je blagoslov, kadar pri iskanju ustreznihodločitevpremočanlastniinteres,prehudbojzapre-močinpreštevilnenapetostivmedsebojnihodnosihpreprečujejojasenpoglednastvari.Nekirokodelskimojstermijepripovedovaloiskanjuustrezneodlo-čitve,kiga jedoživelvženskemsamostanu.Nekaredovnicajerekla,dabiradaimelarumenozaveso,panezato,kerjijevšeč,ampakzato,kerbitakoho-telaprednicainkernekidrugisestri,kijenemoreprenašati,dalečnajboljvšečzelena.Zelopogostosonašeodločitveodraztakšnihmedsebojnihnapetosti.Tedajbipotrebovaliangelatreznosti,kibinamraz-jasnilpoglednato,karjeprav.Treznostpomenitudistvarnost,ustreznoststvarem.Čeznamovzpostaviti

pravilenodnosdostvarnosti,gabomoznalitudidoNjega,kijetemeljteresničnosti.

Vendarpogostozamenjujemostvarnostssvojimičustvi.Tedajstvarinemoremovečpravilnovideti.Tedajkonfiliktanemoremovečrešiti,kervsibrodi-mopokašičustevkotvmočvirju,izkateregasenivečmogočeizvlečizlastnomočjo.

Angel stvarno-sti bi ti lahko po-stal blagoslov, čebošgovorilzljud-mi, ki iščejo pritebi nasvet, ki tipripovedujejo osvojih problemih,o svojih ranah, osvoji jezi ali razo-čaranju. Če tedajne boš dopustil,da te potegnejo sseboj v močvirječustev,ampakbošznal trezno razja-sniti, za kaj prav-zaprav gre, bošresnično lahkopomagal,boštiste-ga, ki išče nasvet,lahko popeljal izmeglenjegovihču-stev.Treznostterjaprimeren odmikod drugega. Če setopiš od sočutja,drugemu ne mo-reš pokazati poti.Morda mu tvojesočutje sprva do-bro dene. Vendarni dovolj, če se

medsebojno pomilujeta, ker je življenje pač takohudo. Z drugimi le sočustvuj. Vendar potrebuješzdrav pogled iz zdrave razdalje, da najdeš pot izdžungleproblemov.

Angeltreznostitilahkotudipomaga,dapravilnopresodiš lasten položa, da nehaš dramatizirati, sajtakopogostoradpretiravaš,indaodkriješpot,kakobošboljeravnalsseboj.Prevečkratsislepvsvojempodjetjuinvidišvseleizzornegakotasvojejezealisvojegarazočaranjaalisvojeprizadetosti.Totiza-megljujepogledzasprejemljiverešitve.Zatotiželimangelatreznosti,dalahkorazčistišlastenpoložajinmorešvnestijasnostvmegločlovveškihnapetostivmedsebojnihodnosihinpriodločanju.

2010 – AM – OKTOBER 289

Po apostolski službi bo Cerkev, občestvo, ki gajezbralučlovečeniSinBožji,živelavnadaljevanjučasov,inbogradilaterhranilavKristusuinvDuhuobčestvo,hkateremusovsipoklicani,invkateremlahkoizkusijoodOčetadarovanoodrešenje.Dva-najsteriso–kotpravipapežKlemen,tretjiPetrovnaslednik ob koncu 1. stoletja – zares skrbeli, dasosipostavilinaslednike(prim.1Klem42,4),dabisenjimzaupanoposlanstvonadaljevaloponjihovismrti.VtekustoletijjeCerkev,organskourejanapodvodstvomzakonitihPastirjev,šenaprejživelavsvetukotskrivnostobčestva,vkateremodsevavnekimerisamoobčestvoSv.Trojice,skrivnostBogasamega.

ŽeapostolPavelpoudarjatanajvišjivir,Sv.Tro-jico,kovoščisvojimkristjanom:»MilostGospodaJezusa Kristusa in ljubezen Boga in občestvoSvetegaDuhazvamivsemi«(2Kor13,13).Tebesede,kisoverjetnoodmevporajajočeseCerkve,ugotavljajo,kakosezastonjskidarOčetoveinJezusoveljubezniusresničujeinseizražavobčestvu,kigajeudejanjilSvetiDuh. Ta razlaga, ki temelji na tesnemvzporedju,kigabesediloutrjujemedtremirodilniki(»milostGospodaJe-zusaKristusa…ljubezenBoga…ob-čestvo Svetega Duha«) predstavlja“občestvo” kot poseben dar Duha,sadljubezni,darovanodBogaOčetainmilosti,darovaneodGospodaJezusa.

Sicerpanasneposrednobesedilo,kigaoznačujevztrajanjepribratskiskupnosti,usmerja,davidimov“koinonía”SvetegaDuhanele“udeleženost”priBožjemživljenjukotposamezniki,vsakzase,ampaklogično tudi kot “občestvo” vernikov, ki ga zbujaisti Duh kot njen tvorec in glavni dejavnik (prim.Flp2,1).Lahkobizatrdili,dasomilost,ljubezeninobčestvo, ki se nanašajo v istem redu na Kristusa,naOčetainnaDuha,različnividikienesameBožjedejavnostizanašeodrešenje,dejavnosti,kiustvarjaCerkevinnarediizCerkve–kotpravisv.Ciprijanv3.stoletju–»ljudstvo,zbranovedinostiOčetainSinainSvetegaDuha«(DeOrat.Dom.,23:PL4,536).

ZamiseloobčestvukotdeležništvupriživljenjuSv.TrojicejeposebnomočnoosvetljenavJanezovemevangeliju,kjerjeobčestvoljubezni,kivežeSinanaOčetainnaljudi,istočasnozgledinizvirbratskegaobčestva,kimorazdruževatiučencemednjimi:»Tojemojazapoved,daseljubitemedseboj,kakorsemvasjazljubil«Ijn15,12;prim.13,34).»Dabibilivsieno,kakorsiti,Oče,vmeniinjazvtebi«(Jn17,21).TorejobčestvoljudistroedinimBogominobčestvoljudimednjimisamimi.Včasuzemeljskegaromanjaje

lahkoučenecpoposredovanjuobčestvasKristusom,žedeleženBožjegaživljenjaNjegainOčeta:»MismovobčestvuzOčetominnjegovimSinomJezusomKristusom«(1Jn1,3).ToživljenjeobčestvazBogominmednamijepravinamenevangeljskegaoznanje-vanja,namenspreobrnjenjahkrščanstvu:»Karsmotorejvideliinslišali,oznanjamotudivam,dabibilitudivivobčestvuznami«(1Jn1,3).Tadvojnoob-čestvozBogominmednamijetorejneločljivo.KjerseuničiobčestvozBogom,kijeočestvozOčetom,sSinominsSvetimDuhom,seuničitudikoreninainizvirobčestvamednami.Inkjernidoživetoobčestvomednami,tudiobčestvostroedinimBogomniživoinresnično,kotsmoslišali.

Zdajbomostorilišeenkorak.Občestvo–sadSvetegaDuha–sehranizevharističnimKruhom

(prim.1Kor10,16-17)inseizražavbratskihodnosih,vnekevrstevnaprejšnjemdoživlja-

nju bodočega sveta. V evharistiji nas Jezushrani, na zadinjuje s Seboj, z Očetom in s

Svetim Duhom ter med nami. Ta mrežaedinosti,kiobjemasvet, jenavzočnost

bodočega sveta v našem času. Pravzato, ker je občestvo navzočnost

bodočega sveta, je dar, ki ima zelostvarneposlediceinnamzatoomo-gočaizvitiseizsvojeosamljenosti,izzapiranjasamvase,innasnaredi

deležneljubezni,kinaszdružujezBogominmedseboj.Nitežkorazumeti,kakovelikjetadar,čelepomislimonadelitveinspore,kiuničujejood-nosemedposamezniki,skupinamiinceliminarodi.Čeniedinosti,daruSvetegaDuha,sodelitvečlove-štvaneizogibne.“Občestvo”jezaresdobranovica,zdravilo,kinamgajedalGospodprotiosamljenosti,ki danes grozi vsem; je dragoceni dar, po kateremsečutimosprejeteinljubljenevBogu,vobčestvuznjegovimLjudstvom,zbranimvimenuSv.Trojice;jeluč,vkateriCerkevsijekotznamenjemedljudstvi:»Čerečemo,dasmovobčestvuznjim,pakljubtemuhodimo v temi, lažemo in ne ravnamo v skladu zresnico.Čepahodimovluči,kakorjevlučionsam,smomedsebojvobčestvu«(1Jn16-7).Kljubvsejčloveškislabosti,kipripadanjenemuobrazu,Cerkevtakorazodevačudovitostvarstvoljubezni,kijetukaj,dabipribližaloKristusavsakemumožuinženi,kigareshočesrečatidokoncačasov.VCerkviGospodostajavednosočasenznami.Svetopismoninekastvar preteklosti. Gospod ne govori v preteklosti,ampakvsedanjosti,govoridanes,znami,namdajeluč,namkažepotživljenja,namdajeobčestvoinnastakopripravljaterodpirazamir.

papežev veroukBenediktXVI.

OBČESTVO KOT DELEŽPRI ŽIVLJENJU SV. TROJICE

2010 – AM – OKTOBER 290

Ponavljanjemolitevsemarsikateremudanašnje-mučlovekuupira,anadrugistranipravponavljajočemolitvepoznavečinaverstevinveljazastarinpre-izkušennačinmolitve.P.TomašSpidlik,pokateremtudipovzemammisliorožnemvencu,pravi,dajenavadaštetjamolitevžezelostara.Ženaspomenikuv Ninivah opazimo dve ženi, ki sedita pod svetimdrevesominimatavrokahnekopripravozaštetje.MarcoPolojepisalokraljuMalabarju,kijeimelokrogvratuvrvicos104dragoceni-mi kamni za štetje svojih jutranjih invečernih molitev. Nekaj podobne-ganajdemopribudistih.Namje poznan tudi muslimanki“molek”. Iz krščanske dobepripovedujejo o sv. PavluPuščavniku, ki je vsak večerdalvtorbo300kamenčkov:enegazadrugimjevrgelpročintakoznjihštelmolitve,kisijihjedoločil.Po-dobnoštetjejeuporabljalatudisv.Klara.Bilojeboljpraktično:vrvicazvozli.Čeobakoncavrvicezvežemo,nastane“venec”.Odprtoobli-kovrvice,visečenapasu,jebilošedolgočasamogočeopazitivVelikiBritaniji.

Kmalu so vozle nadomestila zrna, koščkilesa, pa tudi biseri in dragulji. Leta 1389 seje francoski kralj poročil z neko Milančanko.Naštetisozakladi,kijijihjeprinesel.Mednjimijebiltudi»nizpaternoštrov«–nizočenaševzgumbiizsrebra,zlata,biserovinstekla.Delavnicarožnihvencevjepripadalaumetniškiobrti.Medcehovski-mizdruženjivelikihmestkakorsoLondon,Dunaj,Praga,sojihimenovali“paternoštarje”,kersoizde-lovalirožnevence–“paternoštre”.Kakorrazodevaime,sonazačetkušteliočenaše.Od12.stoletjasonekateričastilciBožjeMatereimelinavadoštetitudizdravamarije.TakojihjemolilanaprimerblaženaBenvenuta Boiani (+ 1291): tisoč zdravamarij nadan,vsobotodvatisočinnapraznikoznanjenjatritisoč.TudidominikanecDominikizLeviajejezmoliltisočzdravamarijnadan.Beremo,dajetudiumrlzrožnimvencemvrokah.

Kako je bilo določeno število 150 zdravamarij,kolikorjihjeimelcelrožnivenecdoleta2002?Prvovest o tem imamo iz 12. stoletja. Neko redovnico,Evlalijopoimenu,najbiMatiBožjaopomnila,danesmemolitivnaglici;odtakratjemolilasamotretjidelmolitve,toje50zdravamarij.Tudisv.Dominik,kijepolegendizačetnikrožnegavenca,jepriporo-čalmolitev150alivsaj50zdravamarij.Razlogzatoštevilojedovoljjasen.Menihisovsakdanzmolili150psalmov;samotretjinopatisti,kiso imelimnogodrugeganujnegadela.DodajalisošepsalmevčastDeviciMariji.Tisti,kinisoznalibrati,somoliliena-košteviloočenaševinzdravamarij.Nekaangleškaknjigaiz14.stoletjaopisuje,kakosomeddoločenoštevilo zdravamarij vrinili antifone, odpeve. Prvih

50sozmolilizjutrajnačastoznanjenju,drugih50opoldnenačastGospodovemurojstvu;tretjoskupi-nopazvečervpočastitevVnebovzete.Kerjebilovbrevirjuobičajno5antifon,sojihvrinilinavsakih10zdravamarij.Obliko150zdravamarijjerožnivenecdobilv15.in16.stoletju.Leta1507jenekimenihizsamostanasv.Brigitepisal,danekateridodajajovsaki zdravamariji kakšen dogodek iz Jezusovega

življenja,vednardajezapreprosteljudidovolj50zdravamarijin5očenašev.

Posebno poglavje je v zgodovini rožnegavencazačelbožjislužabnikpapežJanezPavel

II.,kijebilpredanMarijinčastilec.Obza-četku25-letnicesvojegapontifikata

16. oktobra 2002 je izdal apo-stolsko pismo Rožni venec Device Marije, v katerem jespregovorilotejpriljubljenikrščanskimolitvi,kije,kakorpravi v uvodu, »priljubljenamolitev mnogih svetnikov«.

Zamolilcerožnegavencapaimatopismošeenpraktičenpomen,sajdosedanjimdelom(vese-lemu, žalostnemu in častitljivemu) uvaja še svetlidel.Rožnemuvencu,kigapapežimenuje»povzetekevangelija«injeopisalJezusovorojstvoinmladost,njegovo trpljenje in vstajenje ter prihod SvetegaDuhaterpoveličanjeBožjeMatereMarije,jemanj-kaloJezusovojavnodelovanje,vkateremjeoznanjalsvojnaukinvkateremsejeJezusrazodelkot»Lučsveta«(Jn8,12).Odtodtudiimetemudelurožnegavenca–svetlidel.

Od kod ime rožni venecin kakšen pomen ima ta molitev?Imerožnivenecimapravzapravnenavadenizvor.

Vsrednjemvekusotakoimenovalirazpraveizmo-ralkeinzbirkezgledovzapridige.Leta1500sotiskaliRosarium Theologicum (Teološki rožni vrt). Besedajetorejpomenilanekakšenpriročnik.Metaforičnosotakoimenovalinašomolitev,kakordajepriročnikpobožnegačloveka.PapežJanezPavelII.jevsvojempismuorožnemvencudejal,dajerožnivene»pri-poročalocerkvnoučiteljstvo«.Takojev19.stoletjutamolitevdoživelapravirazcvet.PapežLeonXIII.jenapisalnekajokrožnic,vkaterihjojetoplopripo-ročal.Napredvečerleta1883jenaprimerzapisal:»Spodbujamoinrotimovse,najvsakdanvztrajnomolijo rožni venec. Hkrati izjavljamo, da je željanašegasrca,najbimolilirožnivenecvvsehstolnihcerkvahvsakdan,vžupnijskihcerkvahpavsajvsakonedeljo in ob praznikih.« V okrožnici iz leta 1893papež priporoča rožni venec kot najučinkovitejšeorožjezopernemoralnost:»Zdisenam,datristvarivodijohpropadanjuinizprijenostijavnegadobrega:odpor do razumnega in modrega življenja, odpordoprenašanjatrpljenjainpozabljanjeprihodnjegaživljenja,vkateremjevsenašeupanje.Zopertazla

ROŽNI VENEC

2010 – AM – OKTOBER 291

našegačasalahkovzamemokotodrešujočezdravilorožnivenec.Premišljevanjeveselihskrivnostinavdi-hujetiste,kipobožnomolijorožnivenec,kljubeznidorazumnegainmarljivegaživljenja,kakršnegamo-removidetivnazareškidružini.Protidrugemuzlusožalostneskrivnostiinprotitretjemučastitljive.«

RožnivenecsopriporočilavelikaMarijinaprika-zovanjavLurdu,FatimiinvLaSalette.Tuditisti,kihodijovMedžugorje,zelopoudarjajopomentemo-litve.Ustanavljalesosebratovščinerožnegavenca.Cerkevjetomolitevobdarilazmnogimiodpustki.OnjenempomenuvokviruMarijinegačeščenjajego-vorilpapežPavelVI.SvojpečatpomenutemolitvejedalbožjislužabnikJanezPavelII.,kojeonjemnapisalposebnopismoinuvedelnovsvetlidelrožnegavenca.

Kako je molila moja stara mamaKardinalŠpidlikjeopisal,kakojenjegovastara

mamamolilarožnivenec.Odpravilasejenavrtinmolila: »Zdrava Marija,…« – »Danes moram hitroskuhatikosilo,sajsemojiprejvrnejodomov,«sijedejalaternadaljevala:»ZdravaMarija…«–»Šenavrtskočim.«Inspet:»ZdravaMarija,…«Natosejeodpra-viladokokoši,kijenisoubogale:»Presnetekokoši!«sejejezila,potempaspet:»ZdravaMarija,…«

»Ali je imelatakšnamolitevkakšenpomen?« jevprašalkardinalposlušalce.Bilisovzadregi,dabimupotrdili,zatosomolčali.»Pagaima,«jepovzelon,»čepravsenamnaprvipogledzdi,dajetoraztresenamolitev.Vendarjeravnonasprotno!Takamolitevsiprizadeva,da bi povezali z Bogom vse, kar nam pride na misel.«

Alinitotudiciljduhovnegaživljenja–povezatizBogomvsenašemisli?

Ugovori proti rožnemu vencuPo drugem vatikanskem koncilu se je pojavil

določenodporzoperrožnivenec.Nekaterimsezdi,da ta molitev ni primerna za razumnike, saj da jenastalavokoljupreprostihljudi,kinisoznalibrati.Njenaenoličnostinmonotonostnajbiljudiutrujala.

Tiugovorisoiskreni,avendarjeposebnomočtemolitvipravvprvini,kijimanjka:namrečintelek-tualni.Mordasemotijoknjige,kiskušajopomagatitej pomanjkljivosti z umetnimi metodami ter pri-poročajopremišljevanje“skrivnosti”obmolitvi10zdravamarij.

Nepozabimo,dajerožnivenecvprvivrstimoli-tevpreprostegaljudstva,našihmater,našihromanjinnašihvečernihpobožnosti.Vtemokoljujetuditrebaiskatimetodeučenjamolitverožnegavenca.

Popolnomanaravnoje,darazumnikiiščejosebiprimeren,razumniškinačinmolitvetergovorijozBogom tako, kot so navajeni misliti. In vendar sepravrazumnikidobrozavedajotežavskoncentra-cijoprimolitvi,saj tudionitrpijozaradinenehneraztresenosti.Čimvzamejovrokepsalter,jimduhapreplavi množica drugih misli, ki ovirajo osredo-točenostnapredmetnapisanegaaliizgovorjenegabesedilamolitve.

Preprostiljudjemolijodrugače.Nekoncentrirajosenaenostvar,iščejo,kakobipovezalizBogomvse,karjimpridenamisel.Mislijonasorodnike,nasa-dovepolja,nazdravje.Invsakemutakemuspominudodajozdravamarijo.Vrožnemvencujihjedovoljzavse,kartežisrce.Takšnamolitevočitnozahtevapreprostost.Kdorjojeizgubil,nemoremolitirožne-gavenca.Todaizgubiljemnogoveč,kotsammisli:preprostosrcejenamrečBogunajbližje.

Mary Helen MacKillop se je rodila 15. januarja1842 v melbournskem predmestju Fitzroy. Bila jenajstarejšiodosmihotrokAleksandraMacKillopainFloreMcDonald.StaršisoseizseliliizŠkotskegredočza sanjami o uspehu, ki so v začetku kazale, da sebodouresničile.Todaočetovinepremišljenigospo-darskinačrtisodružinokmalupahnilivrevščinoinvstanovanjsketežave.

Maryjeodočeta,bivšegabogoslovcavRimu,pre-jeladobrovzgojo.Komajjezasiloodrasla,jemoraladelatikotprodajalka,potemkotguvernantainuči-teljica,dajeskrbelazapotrebedružine.Tovlogojeizpolnjevalazizrednozrelostjoinodpovedjo,todakmalusejezačelasrečevatizrastjoglobokegaklicakredovnemuživljenju.

Razdobje poučevanja v katoliški osnovni šoli v

StefanoGirola

MARY HELEN MacKILLOPživljenje za najbolj zapuščene

V kotu črne celice je sedel zaradi umora na smrt obsojeni v pričakovanju izvršitve. Imeli so ga za enega najhujših kriminalcev kolonije. Adelaidski škof ga je šel skupaj z duhovniki obiskat, toda obsojeni je reagi-ral kot lev in so ga morali vkleniti. Tedaj sta pred stražarje zapora stopili dve sestri v skromnih oblekah in prosili, da bi smeli vstopiti v celico in moliti s Faganom. Stražarji so ju skušali prepričati, naj ne obiščeta tiste “zveri”, toda oni dve sta vztrajali.

Vstopili sta in molili. Ena od sester je pretresena začela jokati. Takrat je obsojeni pokleknil in molil z njima. Kor poroča nek časopis iz tistega časa, je »Fagan postal miren kot jagnje«. Sestra ga je prepričala, da se je spovedal in prejel obhajilo. Preden so ga obesili, je prosila oblasti, naj ji dovolijo spremljati ga na vislice, toda dovoljenje je bilo odklonjeno. Ta žena, ki vse svoje življenje ni nehala verjeti v dostojanstvo vsakega človeškega bitja, bo prva svetnica avstralskega katolištva.

➧

2010 – AM – OKTOBER 292

oddaljenivasiciPenolavJužniAvstralijileta1860jebiloodločilenpreobratvživljenjuMaryMacKillop.Tukaj je srečala krajevnega župnika J. E. Tenison-Woodsa,kiježedavnosanjal,dabiustanovilnovredzaverskovzgojootrokvavstralskidivjini.Njegovadušnopastirska odgovornost je namreč pokrivalaokrog 52.000 kvadratnih kilometrov (več kot dveSlovenijialinekajmanjkotSouthCarolina).

TosobilatežkaletavzgodoviniCerkvevAvstraliji.Odleta1850daljesomnogekolonialnevladene-halefinanciratizasebnešole,vglavnemkrščanske,dabiuvedlepostopomačistojaveninlaičenšolskisistem.VJužniAvstralijisozačelistemželeta1851inpretrgalivsakofinanciranjeverskihšol.

ZakatoliškoCerkev,kisojovglavnemsestavljaliirskipriseljenciiznajrevnejšihdružbenihplasti,jebil to trd udarec. Nova vladna politika je ogrozilaobstoj katoliških šol in v pretežno protestantskidružbitudiprenašanjevereinkatoliškekulturenanoverodove. Katoliške otrokesopogostodiskriminiralivdržavnihšolah,zatomnogirajesplohnisohodilivšolo,karješeboljzmanjšalonji-hovemožnostizadružbenonapredovanje.

Ko je Mary prišla v Pe-nolo, je Cerkev v Južni Av-straliji z neizmerno težavoskušalaobdržatitistihmalošol v koloniji, ki so jih vglavnem obiskovali otroci,katerihdružinenisomogleplačevati šolnine. Skrb zabodočnosttehotrokjekmalupostalaglavnipred-metpogovorovmedmladoinpobožnoučiteljicoterkrajevnimžupnikom.

MaryMacKillopjevednoboljpoglabljalasvojre-dovnipoklicvlučimočnegaobčutkazapravičnostinsočutjeznajboljzapostavljenimiintakosprejelažupnikovopovabilonajustanovinovred.ZnovimimenomMaryodKrižajemarca1866postalaprvačlanicaSestersv.JožefaodPresvetegaSrca.Mnogadekletasojokmaluposnemalaznamenom,dabika-koronaposvetilesvoježivljenjevzgojinajrevnejšihotrokinživeletudisamevpopolnirevščini,odvisnezgoljodmiloščineinvelikodušnostidobrotnikov.

PrvašolaSestersv.JožefajebilaodprtavPenolišeistegaletavnekemnapolporušeneminneupora-bljanemhlevu,kigajeuredilMaryjinbrat.

PoodobritviadelaidskegaškofajeredraselinserazširilvraznedeleJužneAvstralije.Todaževprvemrazdobjuširjenjasosezačeliproblemi.KojeTenison-WoodpostalodgovorenzavsekatoliškešolevJužniAvstraliji,sosezačelisporimednjiminnekaterimiškofijskimi duhovniki. “Otrok” Tenison-Woodsa,Sestresv.Jožefa,sopostaležrtevtehsporov.Temujetrebadodati,datudiznotrajavstralskeCerkvenisovsiodobravalinačinaživljenjatehsester.Kritikisotrdili,dabinalogesestermoraleodsevatievropskezglede:vzgajatimladadekletasrednjevisokihdruž-

benihplasti indajatimnogoprostorapoučevanjukrepostiinkatoliškeganauka,študijuglasbeinpolegfrancoščine študiju klasičnih jezikov. Navzočnostmladihsester,revnooblečenih,kisoprosilepoce-stahAdelaidealivoddaljenihkrajihvbushuinkisopoučevaleotrokeoblečenevcunje,jebilapovodzapohujšanjemnogihkatoličanov.Ker jeMaryMac-Killop po zdravnikovem nasvetu občasno jemalamajhnekoličinežganjazaradikroničnihbolečin,kisojomučilevečjidelživljenja,sojokrivičnoobsodilizaradialkoholizma.

Rezultatvsegategajebil,dajoje22.septembra1871adelaidskiškofizobčil:obsodba,kijezamladosestropomenilahujšobolečinokotsmrtnaobsod-ba,kotporočanjenživljenjepis.Večjidelšol,kisojihvodileSestresv.Jožefa,sozaprliinredsoskorajčistouničili.

Maryjeodklonilaobrambotudisposrednopo-močjojavnekampanje,kibikritiziralaškofainježivelasvojo izključitev iz Cerkvetako zadržano, da je bilganjenvsakdo,kijeprišelvstikznjovtemhudemčasu.Adelaidski škof je končnodevet dni pred smrtjo, 21.februarja1872spoznalkri-vico,ki jo jestorilSestramsv. Jožefa in je izobčenjepreklical.

Redjehitroznovavzcve-tel in se razširil v drugedelekolonijepodvodstvommaterinehiševAdelaideinMary kot predstojnico ter

Tenison-Woodsomkotduhovnimvoditeljem.Leta1873jeMaryodpotovalavEvropo,dabipripapežuPiju IX. dosegla zaradi varnosti uradno potrditevpravilaSestersv.Jožefa.

VVatikanusosicerpotrdilinovired,vendarsozahtevalispremembepravil,ki jih jevzačetkuse-stavilTenison-Woods.Župnikjebilprepričan,daseMary ni dovolj potrudila za potrditev pravil. Njunduhovni odnos se je začel krhati, dokler se ni nažalostobehpopolnomaprelomil.

Kosejemarca1875vrnilavAvstralijo,jebilaMaryuradno izvoljena za generalno predstojnico redaSestersv.Jožefa.Sestresoskonjskimivpregamipoto-valenanajboljoddaljenainnegostoljubnapodročjainpovečevalesvojodejavnost.Razenosnovnihšolsoustanavljalesirotišnice,zavetiščazabrezdomce,neozdravljivobolne,stare,bivšezapornikeinbivšeprostitutke,kisohotelezačetinovoživljenje.Včasu,kodržavašeniodkrilasocialnegaskrbstva, jebilapozornost,kisojoSestresv.Jožefaposvečevaletemsocialnimplastem,nekajčistoizrednega.

ŠirjenjeredapovsejAvstralijipajevseenopovzro-čalo nova trenja med Mary MacKillop in drugimipredstavnikikrajevnihCerkva.VBrisbaneješkofJa-mesQuinnstežavoprenašalred,kijebilpopolnomaodvisenodmaterinehiševoddaljeniAdelaidi.Nje-goviposkusi,dabidobilredpodškofijskokontrolo

2010 – AM – OKTOBER 293

sovodilivnovenapetosti,zatososeSestresv.Jožefaodločile, da bodo začasno zapustile Queensland.TrenjaznovimadelaidskimškofomChristopherjemReynoldsomsopovzročila,dasoleta1883materinohišoprenesliizAdelaidevSydney.

Tudi ko je leta 1885 Mary prenehala biti pred-stojnica,ješevednonadaljevalassvojimipotovanjizaustanavljanjenovihšolinpomočsestram,kisobilepogostozaposlenestežkiminalogamivvelikihmaterialnihtežavah.

RedsejerazširiltudivNoviZelandiji,kamorjeMaryvečkratpotovala.VizgubljenemkrajuMatatajeobiskalasestre,kisopreživelepozaslugivelikoduš-nostiMaorov,kisojimdajalijestiribeindivjačino.PravvNoviZelandijijojeleta1901zadelaprvakapkotposledicalettrdegadelainnapornihpotovanjvslužbiredainubogih.

Čepravjeohranilasvojerazumskesposobnosti,jeMarypostopomapostajalanegibljivainjepreživelazadnja leta v invalidskem vozičku. Podpirala jo jeskrbsesterinnjenaglobokavera.

Ko je 8. avgusta 1909 p. Thomas Lee v Adelaidimaševal,sovernikiopazili,dasejemedpovzdigova-njemnenadomaustavilinzagledalvnekotočkooboltarju.Pomašiješelrazburjenvzakristijo.Navzočesestresogavprašale,čemujeslabo.Odgovorilje:»Ne,

todaMaryjeumrla.«Nejevernosospraševale,kakomoretovedeti.Povedalje,dajojemedmašovideloboltarjuznajlepšimnasmehom.PravtistourojeMary umirala tisoč kilometrov daleč v Sydneyu vsamostanunaMountStreet,kjerjedanespokopana.

NekajdnipredsmrtjojojeobiskalprviavstralskikardinalPatrickFrancisMoran,joblagoslovil injidajalpogum.Kojeodhajal,jerekelnavzočim:»Pre-pričansem,dasemdanesstalprivzglavjusvetnice.«

PogrebMaryMacKillopjebilvSydneyu11.avgu-sta1909obtolikiudeležbikotprinobenempogrebupoprej.

Medmnogimi,kisoizrazilisožaljeobnjenismrti,sobilitudiprotestantiinJudje.NekateriizmednjihsotudivelikodušnopodpiralidelovanjeSestersv.Jožefa.

Z neko manifestacijo pobožnosti, ki je bila do-kajnenavadnazaavstralskokolonijo,sosemnogiverniki skušali dotakniti telesa Mary MacKillop zrožnimi venci in drugimi predmeti. Še bolj nena-vadnoje,dasonosilinadomovekupčkezemlje,kosokrstospustilivgrob.Sydneyskirevežiinvsi,kisejihjedotaknilanjenavelikavereinčloveškost,nisodvomili,dajeumrlasvetnica.

Mary MacKillop ali Mary of the Cross, Marija od Križa, bo 17. oktobra 2010 razglašena za svet­nico vesoljne Cerkve.

Začetnik znanstveno utemeljeneelektrotehnikeMilanaVidmarjabosvetovnazgodovinatehnike

pomnilazlastikot izrednegapoznavalcatransfor-matorjev(naprave izželeznega jedra innavitjazaspreminjanjeizmeničnenapetosti).»Njegoveknjigestegapodročjasoponatiskovalivnemščini,ruščini,francoščini, romunščini in seveda slovenščini, ponjihsosedesetletjašolalievropskielektrotehniki.Svetovnopomembenjetudinjegovpionirskiprispe-vekkteorijigospodarnegradnjeelektričnihstrojev«(SandiSitar).

Rodilseje22.junija1885vLjubljani,Biljeizrednobisterotrokinvseodprvihšolskihlet,predvsempav srednji šoli, je kar hlastal za znanjem. Po sedmigimnazijijematuriralnaljubljanskirealki–takosemujemudiloitištudiratnaDunaj–čezenoletopa

nagimnazijivNovemmestu.Vletih1902-1907jenaDunajuštudiralstrojništvoinleta1910doktoriralzdisertacijoocentrifugalnihčrpalkah.Odstrojni-štvasejedokončnoposlovilleta1923,kojezaradidosežkovvelektrotehnikižeuživalsvetovnoslavo.SpraktičnoelektrotehnikosejeseznanjalvtovarniElinpriGradcu.OdtamjeodšelvBudimpešto,kjersejeposvetiltransformatorskimvprašanjeminvzbudilposvetupozornostssvojimirešitvami.Vseživljenjejeohranilpovezavezindustrijo.

Poprvisvetovnivojski,kosejeustalilvLjubljani,sejetežiščenjegovegadelapreneslonapedagoškoinpublicističnopodročje.Odustanovitveuniverzeleta1919doleta1957jebilredniprofesornateh-ničnifakulteti.Biljepredstojnik(rektor)univerzeinvečkratdekansvojefakultete.Leta1940jepostalredničlanSAZU.Leta1948jebilustanovljenInštitutzaelektrogospodarsto,kinosiimeponjem.

naša kulturaSilvesterČuk

MILAN VIDMAR22. junija 1885 – 9. oktobra 1962

»Saj mu je treba priznati, da je bil velik šahist, priznan elektroinženir ter spreten strokovni pisatelj. Nikakor pa ni bil komunist,« piševsvojiknjigiSkritispomini(Ljubljana2005,Novarevija)AngelaVode,kiješeleobbranjuSpominovMilanaVidmarjazvedela,dajebil »vseskozi socialist in komunist,« medstavkovljubljanskihStrojnihtovarnahpasejeizkazalkotkapitalist. »Vsi Vidmarji (Milan sam in njegov mlajši brat Josip to potrjujeta) imajo izredno razvit čut za orientacijo: vedno se znajdejo na pravi liniji, in to vedno v prvih vrstah.« NatemmestugovorimooMilanuVidmarjukotomednarodnopriznanemelektrotehniku,prvemslovenskemšahovskemvelemojstruinmislecu,kisejepoglabljalvugankosveta.

➧

2010 – AM – OKTOBER 294

Šahist amater, prvislovenski/jugoslovanski velemojsterŠah je igra za “matematične” možgane. Milan

Vidmarjezačelšahiratispetnajstimileti.Kotma-turant (1903) je premagal tedanja najboljša lju-bljanskašahista.Njegovešahovskesanjesosezačeleuresničevati,kojebilštudentnaDunaju,tedanjemevropskemšahovskemsredišču.Kmalusejenjegovoimepojavilonaturnirskihtabelahmedzmagovalci.Namednarodnemturnirjunemškešahovskezveze

leta1904vCoburgujedelilprvomestostedajslavnimšahistomNeu-mannom. Leta 1906je na mednarodnemturnirju v Nürnbergutudi formalno dose-gel mojstrski naslov. Zuspešnimi igrami naturnirjuvKarlovihVa-rih na Češkem pa je22-letni Milan Vidmarpostal mednarodnimojster. Na turnirju v

SanSebastianuvŠpanijileta1911jezakubanskimvelemojstromJosejemCasablancomzaostallezapoltočkeintauspehmujeprineselnaslovšahovskegavelemojstra – prvega v Sloveniji in tudi na jugo-slovanskihtleh.TanjegovuspehjeprinasvzbudilvelikozanimanjezašahintedajjebilustanovljenLjubljanskišahovskiklub.

Turnirji,kisoMilanaVidmarja–obžeomenje-nemSanSebastianu1911–uvrstilimedprvešahistenasvetu,sobiliše:London1922(3.mesto),Semme-ring(3.mesto),NewYork(štirikrožnivelemojstrskiturnir – 4 mesto). Uveljavil se je tudi kot odličenšahovskisodnikinSvetovnašahovskazveza(FIDE)gajeimenovalazaglavnegasodnikanavelikihšaho-

vskihturnirjih.Vidmarjuješahminiaturaživljenjainsimbolustvarjanja.Šahovskapartijajezanj»bojdvehosebnosti,dvehintelektov,dvehvolj,dvehznačajev.Velikišahniznanost,pačpaumetnost.«Ošahujenapisaldvaučbenika.Ponjemseodleta1969ime-nujenajvečjuslovenskišahovskimednarodniturnir.

Zadrega pred uganko svetaNjegovamiselsejepogostoustavljalapredvpra-

šanjiosvetu,vkateremživimo.Svojesvetovnona-zorske poglede je izpovedal v knjigah Moj poglednasvet(1935),Oslovskimost(1936),MedEvropoinAmeriko(1937);ponjeogvismrtisoizšliSpominiI-II(1964).Filozofdr.JanezJanžekovičvsvojiknjigiSmiselživljenja(1966)piše:»Kdorsevednoinpo-klicnopečassamogmoto,kajlahkoizgubismiselzavse,karnisnov.TeorijeorazvojuvesoljasoradeprečrtaleStvarnika.NašMilanVidmarpretresljivopripoveduje,kakomujetakateorijavmladostivzelavero. ‘Štirinajst letmijebilo.Mlada,žejnaglavajesrkala vase z neutešljivo slastjo vesoljni svet. Vsakdanjijeprinašalnovevpogledevnaravo,novaspo-znanja.NekjesemvtistihdnehnaletelnaKantovoinLaplaceovokozmogonijo(teorijoonastankusveta).Pretreslameje.Nekajdni,mogočenekajtednovmejerazburjala,vznemirjala,opajala.Potempajeprišlakatastrofatistegadne,kosemležalvvisokitraviinbrezmisliposlušaldaljnizvon.Kakorbliskzavedre-ganebajeudarilovmehipnospoznanje:BOGANI.Vse,karsegodiokolimene,sedovršujesamoposebi,breztujepomoči,brezvplivavišjihsil. . .NigaBoga,kibimogelspremenitivestaogromnimehanizem...BOGMEJEZAPUSTIL.’«

Kasnejejeuvidel,datateorijaonastankusvetanibilapravilna.Spraševalsejeozačetkusvetainži-vljenjananjem.»Vsakourojetrebanaviti,enovsakdan,drugovsakteden.Svetjeura,kijomorašnavitivsajnatrilijonlet.Kdojojenavil?«

Njegovaurasejeiztekla9.oktobra1962.

Julija2010jefrancoskiparlamentizglasovalza-kon,kiprepovedujezakrivatiobraznajavnihkrajih,kar pomeni, da je oblačenje burqe protizakonito.Preseneča tudi soglasnost pri glasovanju: 355 gla-sovod500,samo1proti.VFrancijiseježevečkotenoletogovorilooprepovediburqe.Nazačetkuje

bila policijska ocena, da pojav zadeva samo nekajstoprimerov.Toletopajebilo–podobnokotkažeizkušnjavdrugihmuslimanskihdržavah–vFrancijinajmanjdvatisočžensk,kisosohodilepopolnomazakrite.PodobnojevEgiptuodnekajstoprimerovleta2001,danesprišlodo16%zakritihžensk.

islamP.SamirKhalilSamir

DOBRODOŠEL,FRANCOSKI ZAKON PROTI BURQI!

Burqa (niqab) je muslimansko žensko oblačilo, navadno črne barve, ki pokriva ne le telo od gla­ve do pete, ampak tudi obraz in pušča samo majhno režo za oči. Francoski zakon, ki je julija 2010 prepovedal rabo takega oblačila v javnosti, razume izvedenec v islamu, p. Samir Khalil Samir kot povabilo evropskim muslimanom, naj se potrudijo za vključevanje v družbo in se otresejo salafi­stičnih teženj po nasprotovanju in borbi. Sicer pa burqa nima nobenega temelja v Koranu in v mu­slimanski tradiciji: je samo navada Savdske Arabije (in nekaterih drugih dežel), ki potrjuje moško

nadvlado in je “grob ženske”.

2010 – AM – OKTOBER 295

VFrancijisejegovorilooddvatisočženskah,pojavjenaraščalinserazvijal,ničsepanistorilo.Razvijalse je pa zato, ker se poraja iz nekega ideološkegastališča.Odkodvresniciprihajatavoljažensk,dasepopolnomazakrivajo?

Burqa ni muslimanskaPovejmotakoj,daotejzadevininitinajmanjšega

sleduvKoranualivmuslimanskitradiciji(Sunna),torejtonimuslimanskanavada.Nihčeodkoranskihizvedencevsiteganeupareči,todamnogitrdijo,češdagrezaverskorabo.

Tarabapajerazširjenavnekaterihdeželahmu-slimansketradicije:vSavdskiArabiji,naarabskempolotoku,vAfganistanu.Drugavrstaobleke,čador,nimakajopravitizburqoaliniqabom(arabskabe-seda).Burqajetorejizjema,nepapravilo.Vendarpatedežele–posebnoSavdskaArabija–naideološkinačingospodujejomuslimanskemusvetustem,daširijovednoboljsvojenavade,sevedazaradidenarjaSavdskeArabije.

Primer so milijoni egipčanskih delavcev, ki popovratkuizdelavSavdskiArabijizačnejoživetiposavdskihtradicijah(kinisomuslimanske!)inktemusilijosvoježene.Včasihzatodobijocelodenarnopodporo.

Ko egipčanski moški vidi savdske ženske čistozakrite, se tega navadi in se čuti opogumljenega vsvojemmaskulinizmu(prepričanje,dajemoškivečvreden kot ženska), ki ga, pa prav zares, podpiratudiKoran.Popolnazagrnjenostinikoranskazapo-ved,todaneoporečnaoblastmožanadženojedelislamsketradicijeinpravnokoranska.Takojebilatradicionalnaženavednoprepričana,damorabitipokornamoža,čehočebitiverna.Togretakodaleč,dačejimožprepoveitivmošejo,paonavseenogre,storivečjigreh,kotčenebišlavmošejo!

Zato je v obeh spolih nekakšna predpripravlje-nostimetiženovsopokritotakozaradiljubosumjamoškegakotzaradipodvrženostiženske.Nekatereženskesezburqočutijozavarovanjepredrazisku-jočimipogledimoških.

Trebajepovedati,dajevmnogihmuslimanskihdeželahburqaprepovedanainizključenaizrabe,ker(kotvTuniziji)»nidelnašetradicije«;vTurčijipajeprepovedanavimenulaičnosti.Novembra2009jevEgipturajnirektorislamskeuniverzeAl-Azhar,Mo-hammadSayyedTantawi,najvišjaverskaavtoritetavEgiptu,burqoprepovedal,kojerekelštudentkam:»Niqab (burqa) ni nič drugega kot tradicija; nimanobenezvezezislamomneodblizu,neoddaleč!«Februarja2010jojeegipčanskiprviministerAhmadNazifimenoval»zanikanježenske«!

Kdosotorejtiste,kijohočejozavsakocenoobla-čitivEvropi?Inzakaj?Navadnopripadajo“salafitski”usmerjenosti,kioznanjavrnitevktradicijiprvegamuslimanskegastoletja.Ta jerazširjenavmnogihskupinahmuslimanskihaktivistov,tepaprivlačijoprecejevropskihžensk,pogostospomočjoporok.PredletisomepovabilizapredavateljaoženskivislamunanekikonferencivGöttingenuvNemčiji.Napadlimenisoturškimuslimani,kisobilinavzoči

vdvorani,ampaksamotrinemškezdravnice,kisosebilespreobrnilevislam.Vsezagrnjenenisonehaletrditi,dajeislamnajboljšaverazažensko.

Dejstvoje,davFrancijinosijopopolnozagrinjaloženske, ki ga prej nikoli niso nosile, tudi spreobr-njenke. Iz tega lahko zaključimo, da izbira takegaoblačenja ne izhaja iz verskih tradicij ali vrednot,ampak iz ideološkega duha, ki oznanja povratekhkulturnitradicijiArabije7.stoletja,kijepogostonasprotnazapadnitradiciji.

Sicerpajepojavburqeoddanesnajutriinnjenarazširjenost posledica reklame v muslimanskemsvetutegačasa.Zburqohočejopritidopravicetrditiosebi,dasoedinipravimuslimani.

Evropska reakcijana celotno zagrinjaloEvropaodločnoreagiranaburqo:odjulija2010je

vFrancijizakon,kijoprepoveduje:vBelgijijeenakzakonnekajmesecevstarejši;burqajeprepovedanavBarceloni,oprepovedirazpravljajotudivdrugihdelihEvrope.

Evropejcisonasprotniburqi,kerjeprotievropskitradiciji:oblačitijojenačin,kakozavrečivključeva-njevevropskokulturo.

Pojavjezazdajomejeninzadevalenekajtiso-čevžensk,povzročapatakojšenodpor.Tooblačiloizenegakosainčrno,nekakšen“grobženske”,jihnaredi za “prikazni, ki hodijo”. Postalo je simbolpodrejenostiženskeinjenasprotnoenakovrednostimoškegainženske.

Želepčassizapadnisvetprizadevazavrečividnarazlikovanja,kipovzročajorazločevanjemedmoš-kiminžensko.Patudivarabskemsvetujebilooddvajsetihletdvajsetegastoletjamnožičnogibanjezdemonstracijamiinstavkamiprotizagrinjalu.Ob-stojatudi literaturafeminističnegaslogavEgiptu,Siriji,Tunizijiindrugje,kijeorganiziralikampanjeprotizagrinjaludoleta1930,injeimelatudiuspeh.Tudinekateriimamisopodpiralitostališče.Vtistemčasu se o popolnem zagrinjalu sploh ni govorilo,ampaksoodklanjalicelopreprostotančico.

Obbranjubesedila“IzjavaRiada”,kijebilaobja-vljena29.marca2007povoljiArabskelige,kihočespodbuditikprizadevanjuzamirnaBližnjemvzho-du,opazimo,dasomuslimanskedeželepovabljene,najizhajajoiznačela:hočemodohitetiostalisvetinitivsmerinapredka.Todatavalvračanjaburqegreravnovnasprotnismeriodnapredkaintemeljinaideološkihciljih.

Po drugi strani pa ima zapad svojo ideologijoinviditonavadokotponiževanježenske.Besedilofrancoskegazakonapravi,dajepokrivanjeobrazanasprotnovrednotamrepublike.

Zdisemiprav,daFrancozibranijolastnokulturo.Odzivposlancevjebiltakoenoglasen(samoenglasproti).Celofrancoskisocialisti,kisobilivednoproti,sosetopotsamovzdržaliglasovanja.Obglasovanjuv belgijskem parlamentu sta bila nasprotna samodvaglasova.

Takasoglasnostkaže,dasedotikamonečesavaž-negavzapadnemmišljenju.Čepotempomislimo,➧

2010 – AM – OKTOBER 296

kako lahko v emigranti v Franciji dobe državljan-stvo,jejasno,dajevdeželimočnaželjapovključe-vanjuvdružbo.Todačedoločeniljudjeodklanjajofrancoskoinevropskokulturo,istočasnopahočejoživetivFranciji invEvropi,nastanekontradikcijainproblem.

Muslimanska reakcijaPoporočilih,kisemjihbralinposodelovanjuna

raznihfrancoskihprireditvahotejzadevi,kisemsejihudeležil,lahkorečem,dajevečinamuslimanovinmuslimanknasprotnacelostnemuzagrinjalu.Naklo-njenisomusamoskrajneži(salafiti).Kljubtemupasezdi,dajevečinamuslimanovvEvropiinvFrancijinasprotnatemuzakonu.Mislim,dasotukajpsiho-loški vzroki. Pravijo: »Mi smo skupnost, na katerovednokažejokotnanevarno;smožrtveislamofobije,napadanaislam;vednosmoočrnjenikotzlobni…«

V resnici je problem ravno nasproten: v musli-manskemsvetudomuje–vsajprinekemdelumu-slimanov – napadalnost do zapadne kulture. Kdojetorejnapadalecinkdonapadeni?Vsakaskupinagotovo sme izraziti sodbo o koristnosti ali neko-ristnosti ene ali druge kulture. Toda če zapadnjakpride živet v Egipt in potem pljuje na egipčanostikulturo,jenajbolje,dagre.Čenisimpatije,skupne-gaobčutka,zakajbiostajal?Mojakulturajelahkopomanjkljivo,torejjospremenimoskupaj,nepadajonačelnozaničujemo.

Zaressempravredkovidelmuslimane,kibispod-bujali svoje sovernike, naj vstopijo in se vključijov kraj, kjer bivajo, v kulturo dežele, v kateri so. Invendarjetoprvinaravniodziv:hvaležnostdeželi,vkaterisem,inponos,dapripadamtejdeželi.

Postavlja se mi vprašanje: ali je biti musliman,kristjanalijudvnasprotjuz“bitiItalijan,aliMaro-čan,aliRus”?Alijemogočepostavitinaistoravenverskoinnarodnoistovetnost?Šeenkrat:česenaza-hoduljudjepredstavljajokotčlaniskupine,pravijo:»SemNemec,aliPoljak,aliEgipčan«,nikomurpanepridenamisel,dabirekel:»Semkristjan«.Zamusli-manapajeodgovorpogosto:»Semmusliman«,kakordabitobilapripadnostnekidomovini.Rezultatjedvojnapripadnost,kakorčebirekel:»SemFrancoz,amusliman«.TospominjanaobnašanjeJudovleta1800,kigajeanaliziralKarlMarxvsvojemdelu“ZurJudenfrage” 1843 kot odgovor na študijo teologaBrunaBauerja,kijebilaobjavljenanekajmesecevprejzenakimnaslovom.

SlovencismobilitegavajenižeizJugoslavije,sajsmosevinozemstvuvednopredstavljalikotSlovencizjugoslovanskimdržavljanstvom.Prinašihizseljen-cihjepogostapredstavitev:»SemAmeričan,ampakSlovenec«.ŠeboljpajebilatadvojnostočitnapriBo-sancihvJugoslaviji,kjerjeHrvatpomenilokatoličan,Srbpravoslaven,muslimanisobilipatudipriznanikotnarodnost.Takosejezgodilo,dasivprašalnekogapoveri,patijeodgovoril:»JasamSrbin«;innekogadrugegaponarodnosti,patijerekel:»Jasamkatolik«.

Zatohočemrečimuslimanom:vašadolžnostjevzgojitisvojeljudiinjihspodbujatikvključevanju,nepakspopadu.Zakajvašitisočiimamov–kijihpo-gostoplačujejomuslimanskedeželeinneevropske

skupnosti–nevzgajajokvključevanjuvevropskokulturo? Morda zato, ker so ravno oni prvi proti-zapadnjaki.

Namestodakritiziratefrancoskoalikaterodrugoevropskovlado,kritizirajterajšisebe,obsoditetero-rizeminnasprotovanjevključevanju.

V Franciji muslimanska skupnosti ni za nasilje,todanobenmuslimannebošelnacesto,dabijavnoobsodilintegralizeminsalafizem.Invendarjeborbaprotiintegralizmuenanajboljžgočihprednosti,kijovidijosamemuslimanskedežele.Zdajjekončnojasno,dapravintegralizemzavirarazvojmusliman-skegasvetatolikočasa,dapostanefanatizem,kivodivterorizem.

Zakon,povabilo evropskim muslimanomIzglasovanifrancoskizakonsemizdiuravnove-

šen. Predvideva razdobje šestih mesecev za priva-janjenanovapravilaindajemožnostrazmišljanjain razvoja. Besedilo je zelo previdno: ni govora opopolnemzagrinjalualičemdrugem,ampaksamoocelotnempokrivanjuobraza.Natančnojerazloženikdajinkajjeprepovedano;določenesotudiizjeme(bolezni, sanitarne obveze, pustne maškarade inpodobno…). Zakon noče biti protimuslimanski– čeprav ga je povzročilo “muslimansko” celotnozagrinjalo–ampakboljsplošnopravilo,kiveljazavse;pravilozaživljenjeskupaj.

Tudikaznisozanimive:denarnakazen150evrovali pa vzgoja za državljanstvo, neke vrste vzgojnevajezasobivanje.

Zakonkažetudinesorazmernostmedkaznijozatisto,kinosiburqo(150evrov) intistega,kidrugeprisilinositiburqo:kazen30.000evrov in letodnizapora(dvojno,čegrezaprisilomladoletnice).Tudiprimeri,kakolahkodotegapride,sorazloženi:moškialiženska(nesamomožjeinočetje),kizgrožnjami,nasiljem,prisilo,zlorabomočializloraboavtoriteteprisilipokrivatiobraz.Todokazuje,dajesmiselzako-nadosečivrednoteenakovrednostiinsvobode.

Je bil ta zakon res potreben?Je bilo res potrebno to storiti? Če izhajamo iz

izkušnjemuslimanskihdežel,kjersepopolnozagri-njanjeneprestanoširikljubželjiodgovornih,dabigazaustavili,sodim,dabibreznekegazakonasedanjeideološkostanjemuslimanskegasvetasililovednovečmuslimank,dabiganosile.

Tazakonjetorejvaženinkoristen,panezato,kergrezakosblaga,ampakkersosoočaznekoideo-loško miselnostjo nasprotovanja in zavračanja, kinakoncukoncevpovzročivečškodemuslimanskiskupnostikotpasplošnidružbi.Celostnozagrinjanjejesimbol,kijasnopravi:»Nevašicivilizaciji!«Inprotitemusimbolujevečinamuslimanskihdeželnasvetu!

Enakovažnoje,dafrancoskamuslimanskaskup-nost, največja v Evropi, vstopi v igro in sodeluje zvsemi možnimi sredstvi v skupnem razmišljanju.Mimozagrinjanjagrezasplošenodnosdozapadnecivilizacije, ki je različna od muslimanske, boljšapod določenimi vidiki, slabša pod drugimi, ki pa

2010 – AM – OKTOBER 297

imapravicodaje,indajenormativna.Nibrezko-risti pripomniti tudi, da je ta zapadna civilizacija,ki je dedinja krščanske civilizacije, vseeno od njezelorazlična:kristjani jomorajobraniti inkritizi-rati.Takoimajotudifrancoskimuslimani–kotvsidržavljani – dvojno dolžnost: braniti in kritiziratizapadnocivilizacijo.

IslamvEvropirastezaradipriseljevanjainrodno-sti.Alisomuslimanipripravljenisprejetitodružbo,vkaterisomanjšina(čepravsevednoponavlja,daso “druga religija v Evropi”)? Važno je pomagatimuslimanskiskupnosti,daseintegriravevropskokulturo,pačepravspotrebnimipopravki.KončnonebodomuslimanivArabiji,kiseintegrirajo,ampak

muslimani,kižeživijovEvropi.Muslimanski svet se sooča predvsem z moder-

nostjo.Tjado1970jojeskušalsprejetizasvojoinponovnorazmislilosvojikulturi.Hotenjesalafitovpaje,dahočejozavrečimodernostinohranitisamotehnične pridobitve, kar pomeni pobrati samosadove,nedabisenaučiliproizvajatijih,kerjetoprevečnevarno!Časjerazširitisvojeobzorje,dabibili 100% Evropejci in 100% muslimani, kristjani,Judjealiateisti.

Zakonjetorejboljpovabilomuslimanskiskupno-sti,kotpanekajprotiislamu.Jenačinkakouskladitipripadnostfrancoskicivilizacijizglobokodoživlje-noinpremišljenomuslimanskovero.

Z vedno hujšo gospodarsko krizo se prebivalciSeverneKorejevračajokverikljubgrozljivimpre-ganjanjemrežima.VodgovorjeKimJong-ilukazalnovpohodprotivsemveram.

Severnokorejskistalinističnirežimjeodkrilne-katerekrščanskevernikezbranevdomačicerkvivprovinciPyongan,kjersobilizbranipriobhajanjuskrivneliturgije.Zaprlisovse.Odtriindvajsetihsobilitrijeobsojeninasmrtintakojustreljeni.

Kotporočajoviri,sejetozgodilosredimaja,takojpouničujočidenarnireformi,kijepahnilaljudivšehujšorevščino.Tiste,kinisobiliustreljeni,sozaprlivtaboriščešt.15,KwanlisovYoduku.

To“podezemljsko”krščanstvosospoznalineka-teričlaniskupinenaKitajskem,kosobilivSeverniKoreji zaradi dela. Kot poroča vir, so ob preiskavizadržalimnogeinjihzasliševaliceledneve.Oblastsebojiširjenjavere,temupasenimogočeizogniti,

preganjanje kristjanov

SEVERNA KOREJA23 kristjanov zaprtih, 3 ustreljeni

sajsepoložajslabšaizdnevavdaninvednovečlju-diponovnoodkrivavero.Obsodbeslužijosamozastrašenjeljudi.

SevernaKorejaimasicerzagotoviloverskesvo-bode v ustavi, vendar vsako vero popolnoma pre-poveduje.VvsejdeželisovPyongyangutricerkve(ena katoliška in dve protestantski), vendar brezduhovnikovinslužijosamozakulisomaloštevilnimtujcem,kipridejovdeželo.Enakonajbibilosštirimibudističnimitemplji.

V Severni Koreji je dovoljeno samo češčenje“večnega predsednika” (že umrlega) Kim Il-sungainnjegovegasina,sedanjega“ljubljenegavoditelja”Kim Jong-ila. Po koncu državljanske vojske leta1953 je stalinistična vojska pobila okrog 200.000katoličanov in požgala cerkve in samostane. Kotporočajovirijevdeželikomajkakih200zelostarihkatoličanov.

Stvarjespravilvjavnostbratumorjenežrtve,kijevdolgempogovorusprstompokazalna“licemerskirežim”KimJong-ila,»kiseskušapovzpetinadvsakzakon,najboBožjialičloveški«.SonJung-hun,kidanesživivJužniKoreji,jepostalpoboženevange-ličanskikristjanposmrtibrataSonJong-nama,kijojeukazalzadnjistalinističnirežimnasvetu.

SonJong-namjebilrojenvPyongyangu11.marca1958.Desetletjebilvpredsednikovivarnostnislužbiinjeleta1983napredovalvpodčastnika.Vestačasje posvetil svoje življenje borbi proti “ameriškimimperialistom”.Leta1997sozaprlinjegovonosečoženozobtožbo,dajezapogubnopomanjkanje,kipozročalakotovdeželi,okrivilapredsednikaKimJong-ila:tojedovoljzasmrtnoobsodbo.

Pri poskusih, da bi od nje dobili pismeno pri-znanje,sojostražaritolklipotrebuhuinpovzročilisplav.RazočaraninprestrašenjeSonssvojodruži-

nopobegnil leta1998naKitajsko,kjer jenjegovažena sedem mesecev pozneje umrla za levkemijo.NaKitajskemsesrečalskupnostprotestantskihkri-stjanov,kisomupomagalipreživetihudožalovanje.SpreobrnilsejeinposvetilsvoježivljenjeevangelijuinevangelizacijiSeverneKoreje.

Pyongyang sicer izjavlja, da jamči prebivalstvuverskosvobodo,vresnicipadivjepreganjavernikekaterekoli veroizpovedi. Posebno so preganjanikristjani,češdasovernikineke“zapadne”religije,kijenaneknačinpovezanazZdruženimidržavami.Zaraditegapreganjanjajenemogočemislitinaevan-gelizacijodežele.Nekaterekrščanskeskupnostiupo-rabljajozatopravbegunceizSeverneKoreje,kijihvzgojeinpošljejonazajdomov.Edenodkorejskimmisijonarjev,kijebilparojenževAmeriki,razlaga:»Tojestrašno,ampaktojenjihovadežela.Govoreistijezik,vedokamitiinkakoseskriti.Vendarhudo

kristjan mučen in umorjen, ker je imel Sveto pismo

➧

2010 – AM – OKTOBER 298

trpim,kadarmoramposlatikogadomov.«SonJong-namjebilzdvajsetimiizvodiSvetega

pismaedenteh.Vendarsogaskorajtakojodkrili.Kotpripovedujenjegovbrat,sogazaprliinposlalivtabo-rišče.Tamsogamučili,“priznal”jesvojokrivdoinbil

obsojennasmrtterustreljennovembra2008.Njegovbratjetoodkrilprekonekegadrugegaoporečnika:»Prepričansem,dajeverapopolnomaspremenilanjegovoživljenje.Sanjalje,daboodprlvPyongyangusvobodnocerkev,kjerbolahkopoučevalevangelij.«

Eno leto po prihodu na Japonsko sem zaprosilpredstojnika – saj veste, da smo kot red urejenaskupnost–,damepošljejovšolozajaponščino.ToprvoletoživljenjanaJaponskemmejeprepričalo,dasenedamisijonaritibrezjaponščine.Zapovršnestike zadostuje angleščina. Eden od problemov zaJaponca–inJaponko,serazume–je izgovarjava.Nevem,kakosejeangleški“r”Japoncemzameril,nemorejogaspravitiizust.“Riž”jepoangleško“rice”,vjaponskihustihpapostane“lice”;šedobro,daostanevustih…Potemješeenproblem:mišljenje,kivodiizborbesedinnjihpovezavo.

Torejsemšelvšolozajaponščino.JužnoodTokia,medgričioboceanu,kinasje,učence,zamanvabilvsvojetemne,amehkevalove.Tujebilameddrugosvetovnovojskoenaodjaponskihpomorskihposto-jank.Inladjesotakozeloonesnažilemorje,dasosevnjemnastanilebakterijeinpodobnadruščina,kiso–poutemeljenisodbispecialistov–najrajenapad-liplavalčevemožgane.Jasnonamjebilo,tudibrezeksperimentov,dasebrezmožganov,sepravizdravihmožganov,nedapritidopogovornejaponščine.

Edenodnas,kismoseučili,jetakoobupalnadsvojo nezmožnostjo, da se vsaj za silo sporazumezJaponcem–oziromaJaponko,karjelaže–dajenekegameglenegajutraenostavnoizginil.Nevemveč,kakose je imenoval; le tovem,da je imelkarnekaj doktoratov ob svojem imenu. Kar nekakodokazuje,dajaponščinazahtevasvojevrstenprijem,kigamoraščimprej–alivsajpolagoma–odkriti.Kmalu spoznaš, da brez napak in včasih usodnihspodrsljajev ne moreš naprej. Nekateri izmed nasučencev–posebnotisti,kisoženekajpomenilivsvojemzahodnemsvetu–teganisomogliuspešnoprebaviti.Osredotočilisosenaknjiževnojaponšči-no,kmalusoznalibraticeloorumenelestareknjige…Tistiizmednjih,kisobiližeduhovniki,sopotempripridigiuporabljaličudoviteučenebesede,kipajihživiJaponci–inJaponke–nisorazumeli.

Takosmoseprebijaliskoziprvoleto.Čepravstazavogalomčakališedveleti,sonasžezdajhotelioceniti. Za takozvani izpit smo morali pred celo-tnimrazredomprebratikratekjaponskispislastnepridelave.Tisti,kistemedosempotrpežljivobrali,veste,dasembil–insemše–skregansknjiževnojaponščino. Moral sem izbrati nekaj, kar bi bilotakozanimivo,dabiposlušalcisplohneopazilipo-manjkanjalepih,nenujnoučenihbesed.Intudine

pomanjkanjanekaterihslovničnihzapovedi.Velikslovarmijepomagal.Karcelefrazesempre-

vzel,kosemnaprimerihvidel,dazadevajonavadnoalipreprostoživljenje.Česepravspominjam,semdalspisunaslov“Umorvpristanišču”.NašašolajebiladelpristaniščaTáura(prosim,trijezlogiznaglasomna“a”).Dvegangstrskidružbiseboritazanadvlado.Ineniseposrečiumornasprotnikovegašefa,insicerizzasedemednočnimviharjem,kijetakomočan,dautišastrele.Nedalečodladijskegapomolajemr-tvašnica,sevedabrezkrižaintudibrezšintoističnihinbudističnihznamenj.Jepačzavse.Sstropasijeslabotnasvetilka.Nanekevrsteoderpoložijopoznonaslednjivečerkrsto.Naleviinnadesnigoritavelikisveči.Pristašiumorjenegašefatihopolnijodvorano.Zunajmrtvašnicejepolicijatakorazporejena,dajokomajopaziš.Ajebudna;večkratsopredpogrebomgangsterjevinmednjimnadaljujejoobračuni.Men-danemarajodolgov.

Čistotihoje.Medžalujočimijenekajžena,sodečpokimónurecimo,dasovseženskegaspola.Neka-teri odhajajo, drugi prihajajo. Ura na steni je še izmedvojnih časov – nima pokrova. Nekdo posvetinanjozbaterijo:enajst.Očivsehsouprtevkrstonaodru.Nekajkakorzadušenkrikpretrgatišino,nekarokakaževsmeriodra.Temnepostavenastolihseskoroistočasnonagnejonaprej.Nidvoma:krstasepočasi,počasidviga.

Kopreberemdotegatrenutka,dodam:»Nadalje-vanjeprihodnjič«.Predsednikizpitnekomisijemiza-ploskainsmehljajedoda:»Nadaljevanjeprihodnjič«.

Alimenite,dasemnadaljeval?Kako?Nepozabite,dajebilakrstanaodru.Torejsosedeskeodradvigale.Zakaj?Enamožnostje:zdvigomdeskjenastalaodpr-tina,dovoljvelikazanekajavtomatičnihorožij,na-perjenihvžalujoče.Zanadaljnjiobračun.Nasprotnastranodraje–takoalitako–nudilaizhodvkonecmrtvašnicezvratinavzven.Nepozabite,dajebilotokomajnekajletpodrugisvetovnivojski–policistzbolnodružinosenimogelzmerajuspešnobranitipodpore,kisomujonudiligangsterjizaprotiuslugo.

Ali ni predsednik izpitne komisije vztrajal prinadaljevanju?Ni,kerjebilpremeščen.Jazpašeda-nesiščemrešitev.Jenekajčudovitega,česekrstazmrtvecempočasi,počasidvigavtemi,kojokomajrazsvetljujestarasvetilkasstropa–brezpokrova–indvevelikisveči.Pardon,odersedviga.

misijoniP.VladimirKos–Tokio

iz mojega zašitega misijonskega cekarja

MOJ PRVI JAPONSKI SPIS

2010 – AM – OKTOBER 299

MALEZIJAkatoliška skupnost raste

Od23milijonovprebivalstvajihje60,6%musli-manovin9,1%jekristjanov,večinomakatoličanov.VelikdeltehživinaotokuBorneo,posebnovzve-zni državi Sabah, kjer je katoličanov več kot 10%prebivalstva.PosebejjeomembevrednaživljenjskamočkatoliškeskupnostivnadškofijiKotaKinabalu,glavnemmestudržaveSabah,kjer jevernikovvečkot180.000.Mnogocerkvajeuvedlovečnedeljskihmašzaradipomnoženegaobiskavernikov.VcerkviStella Maris so se na primer odločili, da bodo obnedeljahimelidodatnomašovBahasaMelay,kijekrajevnijezik,ostalidvemašipastaangleški.Žup-nikjepovedal,dakatoliškaskupnostrastepočasi,vendarvztrajno.Postavilisonovecerkve,zavelikonočjebilokrščenih80ljudi,intovžupniji,kiima5.000vernikov.Skupajskatoliškoverosezeloširitudiislam,zakarstadvarazloga.Imajovečotrok,inmnogičlaninarodnostneskupineKazadan,kisopostalikristjanipodvplivommisijonarjev19.sto-letja,sespreobračajovislamizpolitičnihrazlogov.VMalezijijedržavnaveraislam,ustavapajamčizaverskosvobodo,čepravjebilovečkršitevtepravice.L’Osservatore Romano.

KITAJSKAsamomori mladihkitajskih delavcev

Nečloveški delovni pogoji v tovarnah, ubijajočiurnikiindivjastrogostvoditeljevsilimnogemladevpoložajvelikenapetosti,kilahkouideizpodnadzorazaradiosebnihindružinskihproblemov.ZnačilenjeprimerpodjetjaFoxconnvmestuShenzhen,kjerjebilomarcainaprilanajmanjpetposkusovsamo-morov,vdvehpreteklihletihpanajmanjdvanajstnenaravnih smrti. Tajvansko vodilno elektronskopodjetje, ki je dobavitelj velikanov kot so Apple, Nokia in Sony je pod žarometi preiskave odkar jejulija2009storilsamomordelavec,kigajeedenod

direktorjevobtožil,dajeukradelprototipiPhona.Problemjerazširjen.Vletih2006/2008jebilovpod-jetjuHuawei,kijesosedFoxconna,šestskrivnostnihsmrtivdvetletih.Medijipišejooprehudihdelovnihpritiskih, predolgih delovnih urnikih in prehudoostrost v delovni disciplini. China Labor Bulletin,vodilnainternetnapublikacijazaobrambodelavcev,pripominja,dasopritiskinadelovnemmestuinubi-jajočiurnikisicervažni,dapanegreomalovaževatipritiska,kijihnamladedelavceizvajajodružine,de-lovnitovarišiinprijatelji,kipogostopovzročekrizodolgotrajnetelesneinduševneutrujenosti.Tovarnesprejemajopredvsemmlade,kersoboljodporniinprimernizanapore,sopatudimentalnonesigurni.Pogostojihžividesetvenisobiciblizutovarne,da-lečoddružineinbrezvsakepodpore.Vtehspalnihbarakahnisoredkapredvsemspolnanasiljaintatvi-ne.Zatomnogimladirajegredovdodatenizdatekin najamejo posteljo drugje, kot da bi živeli v tehspalnicah.PodjetjeFoxconnjepovalusamomorovobljubilopsihološkopomočsvojimvečkot300.000zaposlenim.Agencija AsiaNews.

INDONEZIJArekordno številopadlih pri maturi

VSaintJohn’sCatholicSchoolsoprimaturizde-lalivsi.Podobnojetudinadrugihkatoliškihšolah.Naostalihšolahpašenikolinibiltakovelikodsto-tekdijakov,kisopadliprimaturi.Namnogihšolahso padli prav vsi kandidati. Ministrstvo trdi, da jevzrok,kerzaradiostrejšekontroledijakinisomogliprepisovati. Neodvisni pa pravijo: zgrešen vzgojnisistem. Najslabše so se odrezale islamske šole: naenišolivMajenenaZahodnemCelebesuninaredilmaturenitiendijak.Vvsehšolahtegakrajajihjeod700kandidatovnaredilomaturosamo128.Analizapredsednika Avtonomne federacije indonezijskihučiteljevsprstomkažena“propad”vzgojnegasiste-ma.Rezulatimaturesoznačilni:vvzgojnemsistemunividetinobenegaizboljšanja.Agencija AsiaNews.

PAKISTANvlada je nesposobna deliti pomoč

Milijardedolarjev,kijihjemednarodnaskupnostposlalakotpomočpoplavljencem,sovnevarnosti,dabodoizginilevžepihmaloštevilnihljudi.Krajevniviriporočajoodomačihnevladnihorganizacijah,kisoizhumanitarnepomočinapravilepravitrgovskiposel.Poporočilihsevladasicertrudi,vendarbrezkakih posebnih uspehov. Izginjanje pomoči opra-vičujejo, češ da gre za stroške domačih nevladnihorganizacij in za njihove plače. Pojavila so se tudiočitnazapostavljanjakristjanovpridelitvipomoči.Svojesododalituditalibani,kiropajotudizacenoživljenjačlanovmednarodnihorganizacij(nedav-no so umorili tri) poslano pomoč, da bi jo potemporabili zase in delili poplavljencem kot svojo insitakopridobivalisimpatijemednjimi.Taknačinupravljanja mednarodne pomoči pa pomeni ne-varnost,dabousahnila,sajmednarodnaskupnostnivoljnapodpiratikrajevnegalopovstva.Istočasnojeprišlatudinovica,dajevPunjabunajugudržave,kjer voda reke Ind še vedno narašča, bila nalaščpoplavljenakrščanskavasskakimi400prebivalci.Krajevnipolitikjedalporušitinasip,dabirešilsvo-jeposestvo.Posledice:vaspopolnomauničena,15mrtvihin377beguncevbrezstrehenadglavo.Vespridelekjeuničen.Krajevnipolitikseizgovarjanaukazministrstva,kigapatozanika.Agencija Fides.

JUŽNA AFRIKAod 1.000 otrok jih 47 umre

v prvem letu starostiPozadnjihcenitvahjeJužnaAfrikadalečodtega,

dabidoleta2015bistvenozmanjšalaštevilootrok,kiumrodo5. letastarosti, intokljubtemu,dasoseotroškesmrtiodleta2001zmanjšaleza20%.Ševedno umre 47 otrok na vsakih 1.000 preden do-➧

2010 – AM – OKTOBER 300

Reči za sedanjo slovensko (post)komunistično vlado, da je nesposobna, je premalo. Reči, da je zločinska, ne smem, ker bi to lahko bilo kaznivo. Torej je prepuščeno vsakomur, ki bo tole prebral, da si sam najde pravo oznako zanjo. Ko boste namreč to prebrali, se lahko vprašate, kam je slovenski narod v svoji komaj dvajsetletni državi zašel. Lahko se boste vprašali, če ne bi namesto v vsaj kolikor toliko demokratično družbo držav Evropske unije, bolj spadal v družbo kake diktature kitajske ali severnokorejske komunistične partije, ali pa generalske hunte v Myanmaru.

Podpora ljudi vladi vztrajno pada, ker pa hočejo na vsak način ostati na oblasti, se oprijemajo vsake še tako etično in moralno nizkotne možnosti,

“za narodov blagor”P. Bernardin Sušnik

OSTATI NA OBLASTI ZA VSAKO CENO!

MISIJONSKI POMENKIIzTurčijesejeoglasilminoritp.MartinKmetec

inpišeCelestinovi:»Spoštovana! Pri nas je zelo, zelo vroče, vendar

se z dobro voljo kar potrpi. Letošnje leto je bilo zame polno presenečenj. Najprej sem bil operiran na pro-stati. Odkrili so mi začetke tumorja. Operacija je bila potrebna in to se je zgodilo v januarju.

Junija je umrla moja mama. Imela je sedemino-semdeset let, več let je bolehala na srcu. Bog mi je dal neizmerno milost, da sem jo nekaj ur pred smrtjo videl. Naša slovenska provinca je imela kapitelj in tako sem potoval v Slovenijo. Ko sem prišel tja in jo obiskal, je umrla. Največje veselje ji je bilo, da je bila pri moji sveti maši.

Letos smo imeli tudi veliko nesrečo: 3. junija so umorili našega škofa Luigija Padoveseja, ki sem ga dobro poznal in v njegovi škofiji tudi nekaj časa de-loval. Temu pravimo: delo antikrista. Bog naj se nas usmili in nam pomaga. Ničesar si ne želim, da bi le smeli preživeti.

V Izmirju delamo del zidu okoli cerkve. Veliko dela opravimo kar sami. Ko primem za lopato ali kramp, začutim, kaj pomeni prislužiti si vsakdanji kruh. Naši starši so nas učili, da dodamo kamen svojega truda, da bi Božje svetišče naše uboge župnije bilo lepo in znamenje upanja.

Prisrčno Vas in vse misijonske prijatelj pozdrav-ljam! Ostanimo povezani v molitvi, veri in upanju. Vse dobro, p. Martin Kmetec.«

Kotjejedpotrebnazatelotakonajbonašamoli-tvepotrebazanašeduše,posebnošezamisijonarje.Hvalazavsespominevmolitviinleppozdravodnasvsehsodelujočih! Marica Lavriša

polnijoprvoletostarosti.Odvsehsmrtijihje46%posledicabolezni,kisopovezanezaidsom,43%pajihjepovzročilaidssam.PozadnjihstatistikahjevJužniAfriki410.000prebivalcevokuženih,odtega41.000otrok.Agencija Fides.

GANAplemenski spopadi

MednarodniRdečikrižrazdeljujepomočinhranopreko10.000ljudemnapodročjuBakwunaseverudežele, ki je prizorišče nasilja med plemeni, ki seprepirajo zaradi kontrole območja. Vsaka družinajedobilaokrog120kgkoruze,40kgfižola,2kgsoliin40lpalmovegaolja.Domačegospodarstvovtehkrajihtemeljinapoljedelstvuinmalemutrgovanjuzživino.Stopomočjobodonekakopreživelinasle-dnjetedne.ŽeletaseplemeniKusasiinMamprusiobčasno poslužujeta nasilja zaradi kontrole nadpašnikinapodročjutromejeGane,BurkineFasoinToga.Negotovostzaradinasiljapovzročadaljšačasebrezdelja,karsevedaogrozipridelke.Agencija Misna.

KITAJSKAkrščenih 5 tibetanskih

katehumenovPreko700vernikovkatoliškeskupnostivškofiji

XiNingvprovinciQingHaisejeudeležiloprvegakr-stavskupinskiobliki,kijebilnaVelikišmarenpode-ljenpetihtibetanskimkatehumenom.NovokrščenciživevtibetanskivasiTuGuanGou,vkaterijeokrog400Tibetancev.VškofijiXiNingjetrenutnonekajvečkot3.000vernikov,6duhovnikov,17redovnic,3cerkvein19misijonskihpostaj.Agencija Fides.

DR KONGOrešeni otroci delavci

Program,kisogazačeleizvajatikrajevneinmed-narodnenevladneorganizacije,jeosvobodil11.506otrok,kisobiliprisiljenidelativrudnikih.Organiza-cijesohkratizahtevaleodvladeinkrajevnihoblasti,naj uveljavijo zakone in politiko proti otroškemudelu.Agencija Misna.

GVATEMALAvsako leto pogori6.000 km2 gozdov

OtemporočaNarodnisvetzazaščitenaobmočja.PodatkiprihajajoizpredstavitvenovegaNarodnegasistemazemeljsko-vesoljskeinformacijezaobram-bo pred gozdnimi požari, ki sodeluje z Ameriškovesoljskoagencijo(Nasa).Taprogramboomogočilvarovanje zaščitenih zelenih površin. Pomagal botudinajtipodročja,kijihogrožajoplazoviinpoplave.Požarebonašel“šezačasa”inzzmernimistroški.

Kotpraviministerzaokolje,sebomogočeizognitimnogimgospodarskimizgubam.Agencija Misna.

2010 – AM – OKTOBER 301

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je 30.7.2010 ugodi la pritožbi Zavoda KUL.si in naložila Ministrstvu za delo, družino in social­ne zadeve (MDDSZ), da v 20 dneh posreduje podatke o tem, kdo je sodeloval pri pripravi ideološko spornega Družinskega zakonika, kdaj se je začela priprava in kdo je presojal o strokovnih argumentih, ki jih je lansko leto oktobra poslala civilna javnost. Ob tem je še enkrat potrdila informacijo, da ministrstvo ni organiziralo nobene strokovne komisije, ni imenovalo nobenih strokovnjakov ter ni naredilo niti ene strokovne analize, zakaj je potrebno uzakoniti istospolne poroke in posvojitve v istospolne skupnosti.

Zavod KUL.si je 26.4.2010 poslal na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je oblikoval v obliki 15 vprašanj. Ministrstvo je 25.5.2010 odgovorilo samo na tri vprašanja (kdo je bil odgovoren za pripravo družinskega zakonika, kdo so bili zunanji sodelavci in koliko denarja je Ministrstvo plačalo Pravni fakulteti za pripravo osnutka predloga družinskega zakonika. Na ostalih 12 vprašanj ni želelo odgovoriti, zato je Zavod KUL.si vložil pritožbo na Urad Informacijskega pooblaščenca. Z najnovejšo odločbo Informacijskega pooblaščenca (30.7.2010) je bilo pritožbi ugodeno, obenem pa je bilo uradno potrjeno naslednje: 1. V procesu oblikovanja družinskega zakonika ni bila ustanovljena nobena strokovna komisija. 2. Pri pripravi družinskega zakonika ni sodeloval noben zunanji sodelavec (psiholog, sociolog, predstavnik centrov za socialno delo itd.). Zakonik so pripravili izključno uradniki ministrstva. To pomeni, da ne držijo trditve predstavnikov ministrstva, da je predlog Družinskega zakonika pripravljen strokovno in ob sodelovanju številnih strokovnjakov, kot tudi da ima redefinicija družine splošno podporo strokovne in laične

javnosti. 3. Ministrstvo ni organiziralo nobenih strokovnih posvetov v sklopu priprave DZ. 4. Ministrstvo ni naredilo nobene strokovne analize o izenačitvi istospolne skupnosti z zakonsko zvezo ter posvojitvah otrok v takšne skupnosti. To pomeni, da gre za nepremišljen in nestrokoven ideološki predlog Anje Kopač Mrak, Ane Vodičar, Ljubice Šalinger ter ministra Ivana Svetlika.

Ob tem velja omeniti mnenje Erike Panjtar Podrekar, vrhovne dr­žav ne tožilke in vodje civilno­upravnega oddelka, ki je zapisala, »da po svojitve otrok v istospolne skupnosti ni več samo vprašanje prava, temveč predvsem vprašanje stroke na področju pediatrije, psiholo­gije, sociologije etc, ki bi moralo biti rešeno na matičnem področju v temeljiti analizi oziroma raziskavi po naročilu pristojnega ministrstva. Bežno sklicevanje na tujo literaturo ne bi smelo zadoščati. Le temeljita, nepristranska strokovna analiza in mnenje pristojne stroke, izdelana prav za potrebe predlaganega zakona, bi bila lahko resna podlaga za iskanje pravno dopustnih rešitev tega nedvomno občutljivega vpraša­nja, saj bi šele glede na tako opravljeno strokovno analizo, ki po našem prepričanju ni v domeni pravnika, v nadaljevanju bilo možno opraviti pravno dopustno tehtanje obeh pravic in teže predlaganega posega za obe prizadeti skupini, saj je zagotavljanje otrokove koristi temeljno vodilo tudi za javne organe pri opravljanju svojega dela.«

V roku 20 dni bo moralo MDDSZ poslati informacije o tem, kdo vse je imel dostop do dokumentov, ki so nastali v postopku priprave predloga Družinskega zakonika. Prav tako bo posredovalo imena oseb, ki so na ministrstvu odločale o tem, katere pripombe, znanstvene razprave in argumente bo ministrstvo upoštevalo in katerih ne. Zavod KUL.si bo ome­njene informacije čim prej analiziral in jih posredoval v javnost. Spom ­

Informacijska pooblaščenka je v Sloveniji skoraj vsemogočno bitje in kot kaže, na njene odločitve sploh ni pritožbe. Njene odločitve so v preteklosti marsikdaj zbujale dokaj upravičene dvome v njeno nepristranskost, saj kaže, da je dostikrat kljub vsaki logiki odločala v korist sedanje vlade oziroma njenih simpatizerjev. Toda v primeru prikrivanja podatkov glede nastanka predloga Družinskega zakonika, se objektivni odločitvi ni hotela (mogla?) izogniti. O tem je poročilo na spletni strani 24KUL.si.

Raziskovanje ozadja kampanje za družinski zakonik v Sloveniji iz tedna v teden razkriva, na sto tisoče evrov davkoplačevalskega denarja iz katerega se financira protidružinska ideologija v Sloveniji. Poleg tega v teh poletnih mesecih še naprej poskušamo od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobiti informacije javnega značaja o nastajanju predloga Družinskega zakonika. O eni izmed “epizod” v tej papirni bitki poročamo tudi v tokratnih e­novicah. Informacijska poobla­ščenka je namreč ugodila naši pritožbi in od MDDSZ zahteva podatke o pripravi spornega predloga družinskega zakonika. V sredo 1.9.2010 bo v Državnem zboru seja Odbora za delo, družino in socialne zadeve, kjer bo

Andreja Črnak Meglič nedemokratično in diskriminatorno prepovedala udeležbo Alešu Primcu, voditelju Civilne iniciative.

Na koncu velja tudi omeniti, da minister Ivan Svetlik, navkljub večkratnim prošnjam, do danes ni sporočil, kdaj se lahko sreča z za­govorniki vrednote družine in pravic otrok. V enajstih mesecih, odkar je predlog Družinskega zakonika v javnosti, še ni našel časa in volje za sprejem Civilne iniciative, ki šteje več kot 50.000 podpisnikov. Verjetno je glavni razlog v tem, ker člani Civilne iniciative zagovarjamo pravico vsakega otroka do očeta in matere ter se ne strinjamo s posvojitvami otrok v istospolne skupnosti.

kako pridobiti glasove. Eden izmed teh poskusov je tudi, pridobiti z novim Družinskim zakonikom na svojo stran (poleg “odpisanih”) tudi istospolne skupine s tem, da bi jim dali iste pravice, kot jih imajo naravne družine v človeškem rodu od pamtiveka. To pomeni ne le, da bi se lahko homoseksualci in lezbijke poročali, ampak da bi lahko posvojevali tudi otroke. Prizadevanja za pridobitev teh pravic med homoseksualnimi skupinami po svetu niso nič novega in nič posebnega. Posebno je to, na kakšne brezvestne in goljufive načine sedanja vladna koalicija v Sloveniji to podpira. Vse to umazano, pridobitniško in nemoralno ozadje razkriva medmrežni portal 24KUL.si, čigar pomembnost, predvsem pa avtoriteto njegovega ustanovitelja, ki je profesor na ljubljanski Teološki fakulteti, skušajo zagovorniki teh skupin, ki jih vlada podpira, z vso poniglavostjo, tudi z obrekovanjem sesuti. Pa jim ne uspeva bogvekaj. Naj za uvod služijo ugotovitve urednika 24KUL.si Tilna Mlakarja.

➧

2010 – AM – OKTOBER 302

Tako skušajo na vsak način zriniti skozi parlamentarno proceduro karikaturo Družinskega zakonika po všečnosti istospolnih parov. Po vsej verje-tnosti jim bo to tudi uspelo. Vse kaže, da je to en žebelj več v krsto slovenskega naroda. Niso nas mogli iztrebiti Italijani in Nemci, ni nas povozil Titov komunizem, kaže pa, da so slovenski komunisti 21. stoletja pripravljeni za svojo oblast žrtvovati tudi narodno istovetnost. Le tega niso pomislili, da s tem tudi sebi žagajo vejo, na kateri sedijo. Edino, kar lahko upamo, je, da se bo ta veja še pravočasno odlomila in da bodo padli tako globoko, da se nikoli več ne bodo pobrali.

Demokracija temelji na spoštovanju svobode govora in predsta­vitvi različnih stališč o določenih političnih temah. S tem ko je vlada poslala v Državni zbor predlog novega Družinskega zakonika, državljani upravičeno pričakujemo uravnoteženo javno poročanje o razlogih za in proti, o stališčih zagovornikov in nasprotnikov. Tovrstna demokratična politika se je čez noč spremenila. 25.2.2010 je prišlo do srečanja med homoseksualnimi aktivisti in predstavniki novinarskih organizacij in medijev. O tem srečanju mediji niso poročali.

V sklopu ameriško financirane kampanje “Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice.” je srečanje vodil Mitja Blažič, ki se je pogovarjal z dr. Sandro Bašič Hrvatin, strokovnjakinjo za medijska vprašanja, Ranko Iveljo, predsednico Častnega novinarskega razsodišča in podpisnico obsodbe, s katero je obsodila kritično novinarko Barbaro Kastelec, Špelo Šipek, urednico dnevnoinformativnih oddaj na POP TV, in Gregorjem Repovžem, predsednikom Društva novinarjev Slovenije ter urednikom Mladine.

Osnovni problem, ki so ga udeleženci izpostavili, je bilo poročanje medijev o predlogu Družinskega zakonika. Oddaje tipa za in proti, kjer se soočijo zagovorniki in nasprotniki predloga Družinskega zakonika, naj bi bile sicer legitimne, vendar v primeru Družinskega zakonika sporne in nezaželene. Še zlasti, ker se večina ljudi ob takšnih oddajah odloči za pravice otrok do očeta in matere ter ohranitev zakonske zveze moškega in ženske ter ne podpirajo ideološke redefinicije družine. Po mnenju voditelja je potrebno premisliti, ali se ne bi bilo bolje odpovedati takšni obliki oddaj? V nadaljevanju posredujemo nekaj stališč udeležencev.

Špela Špik iz POPTVja si je zastavila vprašanje, »zakaj ne bi imeli oddaje, kjer bi bil samo eden gost. Moramo biti bolj pogumni in sprejeti takšen format oddaje.«

Sandra Bašič Hrvatin je poudarila, da »pro et kontra oddaje produci­rajo bizarne like, prav tako v takšnih oddajah damo glas nekompetent­nim ljudem.« Po njenem mnenju »ni objektivne resnice; ni problem, če pri določenem vprašanju nimaš nasprotnega mnenja.« Prav tako »okoli teh vprašanj ni potrebno imeti nasprotnega mnenja. Če se ne strinja 99,9% ljudi – to ni relevantno, to se mora zgoditi.«

Po mnenju Gregorja Repovža, urednika Mladine, »imajo mediji nalogo, da vzgajajo.« Po njegovem revije Mladine ne zanima »mnenja Primca – ki trenutno vodi Civilno iniciativo s 50.000 podpisi.«

Voditelj okrogle mize Mitja Blažič pa je pozval: »Čas je za radikalno držo; vseh fašizmov ne smemo tolerirati!«

Z omenjeno okroglo mizo so se razkrile povezave med homoseksual­nimi aktivisti, politiko in vplivnimi novinarji. Prav tako so udeleženci pokazali svoje (ne)razumevanje demokracije, ki mora temeljiti na soočanju argumentov in protiargumentov. S svojimi stališči so zanikali pluralni in demokratični značaj vsake politične razprave v Sloveniji.

Po omenjeni okrogli mizi so se različni novinarski krogi dogovorili, da do nadaljnjega ne sme biti javnih soočenj med zagovorniki in na­sprotniki predloga Družinskega zakonika. Medijske hiše (RTVSLO, POPTV, KANAL A, INFOTV itd.) imajo prepoved organiziranja okroglih miz pro et contra, prav tako se je začela medijska blokada Aleša Primca in Civilne iniciative Za družino in pravice otrok.

Odnos pobornikov izenačevanja pravic naravne družine in istospolnih skupnosti je bil prav tako objavljen na isti spletni strani pod naslovom “Skriti dogovor”. Iz njega je mogoče razbrati vso moralno in ideološko sprevrženost teh zagovornikov, saj se v njem opredeljujejo za metode, ki bi bile v čast kaki Hitlerjevi, Mussolinijevi ali Stalinovi diktaturi.

nimo, da smo 25.5.2010 od MDDSZ dobili naslednje delne informacije:Ob pregledu poslanih dokumentov lahko ugotovimo, da se je pri­

prava nove družinske zakonodaje začela že leta 1997. Takrat je MDDSZ objavilo javni razpis za najcenejšo izdelavo nove družinske zakonodaje. Izbran je bil Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani s prof. dr. Karlom Zupančičem na čelu. Ta ekipa je svoj osnutek objavila v Uradnem listu leta 2005. Za svoje delo je prejela okrog 8 milijonov slovenskih tolarjev (preračunano okrog 33 tisoč evrov). Njihov osnutek ni vseboval izenačitve istospolnih skupnosti z zakonsko zvezo, prav tako pa tudi ne možnosti posvojitev v istospolne skupnosti.

Zapisano je le, da sta bili za pripravo predloga v sedanjem vladnem mandatu odgovorni uslužbenki Direktorata za družino na MDDSZ mag. Ana Vodičar in Ljubica Šalinger. Vse to pomeni, da v neposredni pripravi zadnjih štirih let ni sodeloval več noben zunanji strokovnjak. Kljub temu pa je ravno to čas, v katerem je v predlogu pristala radikalna sprememba

zakonske zveze in posvojitev otrok v istospolne skupnosti.Ni dokumentov o kakršnem koli strokovnem posvetu, ki bi ga na

temo priprave Družinskega zakonika organiziralo MDDSZ. To pomeni, da ga tudi ni bilo.

Ministrstvo očitno ni ustanovilo nobene strokovne komisije niti za pripravo Družinskega zakonika, kaj šele za strokovno evalvacijo pripomb, prispelih v času javne razprave, saj ni dokumenta o imenovanju njenih članov.

Ne obstajajo dokumenti in zapisniki, ki bi dokazovali, da so bila mnenja javnosti v času javne razprave evalvirana in upoštevana.

MDDSZ tudi ne poseduje nobene delovne analize o izenačitvi isto­spolne registrirane skupnosti z zakonsko zvezo ter posvojitvah otrok v istospolne skupnosti, čeprav je to spremembo uvedlo v že oblikovan osnutek predloga Družinskega zakonika, ki so ga spisali strokovnjaki na Inštitutu za primerjalno pravo.

2010 – AM – OKTOBER 303

JankoMlakar(1874–1953)

SPOMINI

Oblečen je bil študent preprosto. Na čevljih inoblekisejepoznalo,dastajihdelalarokodelca,kistabilaboljvajenagrabeljinvilkakoršilainšivanke.Zimskesuknjesplohniimel.Kadarjebilomraz,jeoblekeldvasuknjiča,včasihcelotako,damujegledaldaljšiizpodkrajšega.Kersobiletistečasezelohudezime,gajevečkratkljubsuknjičuvdvenadstropjipoštenozeblo.

Velikegapomenazadijaštvojebilzavod“Colle-giumAloisianum”naPoljanskicesti.UstanovilgaješkofAntonAlojzijWolfzarevnedijake,kibisehoteliposvetitiduhovskemustanu.Ljudjesonavadnoreklitemu zavodu “Lezjana”, zavodarjem pa “Lezjanci”.Uradnososeimenovali“Alojzniki”,dijakisojimpadalipriimek“Fižol”,kisejeuporabljalkumulativno.

Kadarsmojihvidelinasprehoduvdolgivrstipodvaindva,smorekli:»Fižolgre.«

Tabeseda,kipomenipravdobrointečnojed,jemoralavtistihčasihslužitikotnagajiv,nepažaljivpriimek za vse različne vrste zavodarjev. Tako sotudigojencemvojaškihvzgojevališčradinagajalis“Fisolensoldaten”.

Alojzniki so se splošno odlikovali s temeljitimznanjeminlepimvedenjem.Vznanjujihjekrepilprefektdr.Svetina,lepegavedenjainolikejihjepaučilravnateljZupan.Vadiljihjevodkrivanjuinpri-klanjanjuterjihučil,kdajinkakoseolikaništudentnauliciumakne.

»Akosrečašnaulici,kiimaozekpločnik,damo,sejimorašumaknitiinstopitivblato.«

To Zupanovo pravilo vljudnosti proti nežnemuspoluminihoteloitivglavo.Inčistoumevno.Zakajnajbise jazumaknilvblato,kosemsisamsnažilčevlje,medtemkosijihdamagotovoni?Zatosemseumaknilvlužosamoprofesorju.Sicerpanisembilnikomurnapoti.Pritisnilsemsetakokzidu,dasejevsaka,šetakodebeladamalahkomimomenepolepemzibala.

Danesseparadumaknem,čenedrugače,tudivblato,topazaradiljubegamiru.

Nasprotitipridenaprimermladadvojicarazlič-negaspola.Sevedagrestaoba,oninona,pravsredipločnika,danemorešnikjermimo;polegtegasepašedržitazapodpazduhoinsetiščita,kakorbibilatistaslovita“dvojčkaizSiama”(skupajzraščenaotro-ka,kisojusvojedniposvetukazali).Kerstaizbranooblečena,misliš,dastaolikana.Zatopričakuješ,dasebostarazpolovilaindasebomoškidelvljudnoumaknilzaženskopolovico.Pasisezelozmotil.Čenisiprijateljnepotrebnihnaslovovinneprijetnegaprerekanjam,stopišponižnospločnika,čepravteogrožakakmimodrvečavto.“DvojčkaizSiama”pastopata brezobzirno mimo tebe, kakor bi bila dvedušivenemtelesu.

Skorajpolstoletjaopazujem,kakohodijoprinasljudjepoulicah,panezapazimnobeneganapredka.Mislim,dasebomtakodolgoumikal,doklersepo-polnomaneumaknemssveta;kajtivtemozirujeLjubljanaglobokokonservativna.

Alojzniki–dasevrnemknjim–sohodilivb-od-delke,kisosepraviztegavzrokavednoodlikovaliznajvečjimštevilomodličnjakov.Mnogobivšihgo-jencevAlojzijeviščajedosegločastnamestavjavnemživljenju,inmednjiminajdemoimena,mimokate-rihnemoretanekulturninepolitičnizgodovinar.

“Lezjanci” so v našem stoletju izumrli in škodajihje.

Kosemhodilvprverazredegimnazije,soseniž-ješolcizelorazlikovaliodvišješolcev.Nižjirazredisobilinameščenivprvemnadstropju,višjipavdrugem.Šesedajsedobrospominjam,kakosonaspetošolciprezirljivogledali,kosmoserazkropilipohodnikuvprvemnadstropju,dočimsosamiponosnostopalivdrugo.Mismoseževnaprejveselili,kdajbomotudimitočastdosegli,pajenismonikdar.Kosejemuzejizselilvlastnoposlopje,sorazrederazmetalipoobehnadstropjihnegledenadostojanstvovišjegimnazije.

Vnižjihrazredihsemsimoralkakšnojutrotoli-koknjignaložiti,dasemjihkomajvenirokidržal.Višjegimnazijci,zlastisedmo-inosmošolcipasplohnisonosiliknjigvšolo; tobinebilozanječastno.Takleštudentjevzelssebojlekakzvežčekinnekajlistov,jihzvilinnosilvlevicinahrbtu,kajtidesnicojerabil,dasijevihalbrkeingladilbrado.

Večji študentje so bili v tistih “kosmatih” časihskorajževsibradatimožje,kateresikomajločilodmladihsuplentov.Zatosemijeprvetednevečkratpripetilo, da sem z velikim spoštovanje pozdravilkakegaosmošolca,kisemgaimelzaprofesorja.

Posebnosobilivčasti“štruftarji”.Njihovipod-ložniki so se jih skoraj bolj bali in jih spoštljivejepozdravljali nego profesorje. Inštruktorji so imelinamrečnad njimi velike pravice; smeli so jih celoklofutati.

»Tineverjameš,kakšnotiprimaže,«sejepohvalilnekimojsošolecssvojimdomačimučiteljem,potemkogajebilponižnopozdravil.

Na praznik sv. Rešnjega Telesa je vse gledalo“oktavanarje”,kisošlivčrnihsalonskihoblekahinscilindrivrokahzaprocesijo.Stopalisovelikosa-mozavestnejekakorravnateljinprofesorjivsvojihzlatooportanihuniformah.

Včasihpregledujemgručerazoglavihingolobra-dihkratkohlačnikov,kizgolimikoleniinaktovkamipodpazduhohitevšolo,čebimednjiminašeldijaka,kibibilpodobenštudentuiz19.stoletja,pagadodanesšenisem.Zdisemi,dajetapasmavLjubljanižeizumrla.

Študentnadaljevanje

➧

2010 – AM – OKTOBER 304

Vopereti“Ptičar”nastopatadvaprofesorja,edennapolslep,druginapolgluh,obapazlobnokarikira-natipaprofesorjevizdobekrinolineinlasulje,kisobili“neizprosnopravični”,doklernisovidelidenarja.

Zadnji zastopnik te profesorske pasme je pravtakratodhajalvpokoj,kosemjazprišelnagimnazijo.

ProfesorTrojanar,tojebilta“zaslužni”pedagog,je poučeval prirodopis, pa zelo nazorno. Kadar sonaprimervzeliraka,jemoralvsakučenecprinestivšolovsajenotako“namizno”živalcokotučilo.Obzačetkuurejeprišlaprofesorjevadeklazjerbasominodneslavserake,razenpričlegaštevilanajslabših.Prav tako je ravnal Trojanar tudi pri ribah in pri-kuhah.Karsepatičegoveježivineindrobnice,semizdi,daseniposluževaltekoristneučnemetode,čepravbimutudipridvo-invečparkljarjihnebilaškodovala.Kakobimubilopačpravprišlo,čebivsakdijakprignalvrazredleporejenegavolaalipitanosvinjoinbiprišlaslužkinjazjerbasomter. . .

Trojanarse jetudizelozanimal,kakostaršinjegovihučencevgospodarijo.Vsezoniklobasinsvinjskepečenkejebiloprvoinglavnovpra-šanje,kisogadobiliimovitejšisinovi,tole:

»Sožedomakajklali?«»Že.«»Pajazničnevemotem.«Vtakemprimerujemoralfantnemar-

nost staršev poplačati z “zeksarjem”(šestica,nezadostnired).

“Avdienc”nisprejemalvšoli,marvečjetakojprvouronaročilučencem,najpridejo starši na dom, če žele z njimgovoriti. Bilo bi pač prenerodno, čebigabiliočanciinskrbnematerepredkonferenčno sobo čakali s “cekarji”,iz katerih bi gledale gnjati, plečeta alizastopniceperutnine.

Nekočjeprišelbogatposestnik,dabivpra-šal,kakonapredujenjegovštudent,kisejezeloodlikovalstrdimipestmiintrdoglavo.

»Imatelidomakajkrav?«seobregnevanjTrojanar.»Imam,desetindvajarmavolov.«»Potemobdržitefantadoma,najpasekrave!Všoli

neboiznjeganikdarnič.Alimoravsakkmetpostatigospod?Delanaj,dela!«

Vtemhipuseprikaženapraguprofesorjevagospainpravinemški:»Prineseljejajcaindvepitanigosi.«

»Kakosežepiševašfant,oče?«»Punčuh.»»APunčuh?Jazsemvasparazumel‚Retej‘.Punčuh,

otasebopanaredil, ta.Jepravprideninbrihtendečko.Leševečkratpriditezanjvprašat!«

Bojanec,nadarjenpaprecejlenfant,nekjezDo-lenjskega,jeimelvživalstvupremestniizpit.

»Bostevideli,fantje,dadanesšenebomvprašan,koprideravnateljk‚ferzocu‘(Versetzungsprüfung–premestniizpit).Mesar(Trojanarjevepitetonornans–okrasnivzdevek)vedobro,daničneznamindabifrčal.Zatomujepamativčerajprineslapuranainkošaricojajc.«

Takosejefanthvalilinimeljeprav.Delaljeizpitnaslednjouro,kosmobili“samimedseboj”.Znalpanipravnič.Čebibilvsajvčasihrekel“da”,kojeprofesorgovorilnamestonjega,todanavihanecnitibesedicenizinil,samokimalje.Injezdelal.

»Novidiš,sajznaš,čehočeš,«gajepohvalilTro-janarinmudalspuraniinjajciplačani“genügend”(zadostno).

Takih resničnih, pa tudi izmišljenih anekdot oMesarju je krožilo vse polno po šoli. Zato je bilanjegova upokojitev za marsikaterega premožnegalenuhapravakatastrofa.

Zanekogapavem,danižalovalzanjim.Tojebilmojbrat,kigajeTrojanarvdrugivrgel,dajojemoralponavljati.Prinaspačnismonikdarklali. . .

Drugiprofesorji,seveda,nisobilipravničvsoroduzonima,kivoperetisprašujetaPtičarja.

TipprofesorjavmojemčasujebilnaprimerKer-mavner.Prihajaljevgimnazijo,predkaterosmov

gručahčakali,spočasnimiindostojanstvenimiko-raki.Takojjepotihnihhrupinklobukisonam

zletelizglav,kakorbibijihbilveterodpihnil.InPleteršnik!TajeceloravnateljuSmo-

lejupokazal,daprofesornaljubljanskigimnazijinikartako.Prišeljenekolikoprepoznovšolo,pamujeravnatelj,kiga

jesrečalnahodniku,pokazaluro:»Gos-podkolega,petminutježečezosem!«

Pleteršnik pogleda mirno na svojouro in pravi: »Stimmt auffallend« (podomačebitoprevedel»štima«).

Ker je vladal na šoli nemški uradnijezikin jebilomedprofesorjivečtrdihNemcev,soobčevalimedsebojvelikov

nemškemjeziku.Zamarsikatereganismonitivedeli,darazumeslovenski.Disciplinajebilanagimnazijisplošnoprav

dobra. Ako je profesor zahteval mir, smo semupokorili;česmopavideli,dasevmirnem

razreduslabopočuti,smopatudiskrbelizazabavo.NajkratkočasnejejebilopriDraganoviču.Taubo-

giprofesornimogelkrotitinitiprvošolcev.Nekourojespraševalhrošče.»Zajec. . .«»Kateri,JanezaliTone?«jezagrmelvesrazredv

zboru.»Guncveti,pustiteme,daizgovorim!ZajecJanez!

Kdoimakakozbirkohroščev?. . .Dobro,semznjo!Kajjeto?«

»Tojekeber.«»Kakšen?«»Velik.«»Tegatenisemvprašal,sajvsakoselvidi,dajevelik

Jazhočemlevedeti,kakoseimenuje.«(Draganovičjeprvošolcetikal,zlastivjezi).

»Tojerogač.«»Popišiga!«»Rogačje. . .rogačje. . .«»No,kakšenje?Poglejga,sajgaimašvroki.Koliko

nogima?«

Trojanar

Profesor

»Pet.«»Kaj,pet?Kjesipatoslišal?«»Prosim,karpoglejte,dajihimarespet!«»Noda,tajihimarespet,kermujeena

odpadla; sicer ima pa rogač šest nog. Torej,povejše,kajvidišnarogačuposebnega?«

»Narogačuvidimposebnega.. .vidimpo-sebnega.. .«

»Zabožjovoljo,kajnimašoči?Poglejgavendarnatančneje!«

»Narogačuvidimposebnega,daimasprednjiinzadnjidelznitjozvezan.«

ZdajjeDraganovičkarsstolaskočil.»Kaj,tiguncvet,tisebošizmenenorčeval?«»Sajsenenorčujem.Poglejte,gospodprofe-

sor,dajetarogačresznitjozvezan!«Takiprofesorjiseveda,kakorjebilDraganovič,

sobile(nevem,alibizapisal“žal”ali“nasrečo”)lebelevrane.

PosebnooriginalenjebilprofesorŠkurt.Učiljeklasičnejezike,pavečinomalevvišjihrazredih.Biljezelodober,vendarpavnekaterihprimerihtudineizprosen. Tako je nekoč celo sedmošolca vrgelvgrščini.Kerjebilpafantreven,mujesamplačal

šolnino.Kajjetasedmošolecdelal,dajepadel,nisemmo-

gelzvedeti;kajtipovsem,karsopravilioŠkurtu,sejemoralzelopotruditi,kdorjehotelprinjempasti.

Kerniskorajnikogarpoznalpoimenu,soselahkodijakiprispraševanjukarnadomeščali.Pri nalogah so se trudili samo boljši dijaki,drugisoodnjih“preplonkali”.

Škurtjebilpredčasnoupokojen.Splošnosmo ga obsodili, da nima v glavi kolesja vredu.Kakobipačdrugačemisliliočloveku,kivamgrenadavkarijoinhočeposili“re-

stituirati”šolnino,katerejebilnagimnazijioproščen,inustanovo,kijejoužival.

Ostaljesamskidosmrti.Biljevelikinslok;hodiljeznekolikonaprejnagnjenimživotominnosilsuknjonavadnopodpazduho.Radsejetudi

samssebojpogovarjal.VLjubljanijebilprecejznanaoseba,zlastipriberačih,kisogapridnoskubili.

Profesorskitipi,kakorstabilaTrojanarinŠkurt,so že davno izumrli. Če pa še žive med nami Ker-mavnerji, Pleteršniki in morda tudi Draganoviči,pa ve najbolje srednješolska mladina, ki opazujeprofesorjezmladimiočmi.

Škurt

Znannamjetipčloveka,srednjeganastavljenca,kisvojesodelavce inpodrejenesekirazbesedami:»Predpisjepredpis!«Večkratdoživljamokakegapo-licajaalicarinika,kizamaskosvojeuniformehoče“šikanirati”ljudi.

Zakajpravzapravtodela?Morda zaradi tega, ker se

hoče uveljaviti? Ali zato, kerdomanimaveljaveinbesede?Ker bi morda hotel biti več,kakorvresnicije?Mordanosivsebimnogoneuresničenihže-lja?Zmodernimizrazomtemuradirečemo,daje“frustriran”.Predpisiinnatančnoizvajanjepredpisovganaredimočnegadaselahkouveljavi.

Podobno ravananje lahkosrečamoprinekaterihnadvsepobožnihdušah,kihodijovsakdanvcerkev inkobhajilu inpovečurnadanmolijo.Radenatančnoopazujejoljudiokolisebe,alisevedejo,kakorsespodobi.Vidijovsakona-pako,ingorjetistemu,kisenedržidoločenihnorm.Grejimzamoralnepredpise,nepazačloveka.Goloizpolnjevanjepredpisovinsklicevanjenanjejihnaredimočneingotove.

Kardosti jetakih ljudi,kisoskušajobitimočnitako,daseistovetijozdrugimiljudmikakormladodekle,kiseistovetizabstraktnofilmskoigralko.Alimladfant,kiseistovetiznajboljšimnogometašem,

aliotrok,kiseistovetizmočnimočetom,kimudajezaslomboinoporo.

TudiKristushoče,daseistovetimozdrugimi,todane,dabinapihovalisamegasebe insvoj lastni jaz,

temveč, da bi postali majhnizaradi drugega. Evangelij po-roča, kako se v shodnici vsiistovetijo s predpisi postave,nisopapripravljenipomagatipomočipotrebnemučlovekualisevživetivpoložajmožashromoroko.Jezussprovocirazaspano in samozadovoljnoobčestvovshodnicizvpraša-njem:Alijedovoljenovsobotodelatidobro?!Graja jihzaradinjihove ozkosrčnosti, ker senočejoistovetitistrpečimčlo-vekom, ki potrebuje pomočiintolažbe.Sklicevatisesamonazapovediinpredpise,nepakonkretnopomagati,pomenipreziratičloveka.Kristuspaod

naspričakujeinzahteva,daseistovetimozljudmi,kinaspotrebujejo,dajihznamoposlušatiinjihjematiresno,daobčutijonašotolažboinspodbudnobesedo,posebnoosamljeni,bolniki,duhovnointelesnopri-zadeti,otroci,starčki,hromiinpohabljeni,žalostniinzagrenjeni. Intovedno,tudivsoboto,alizanaskristjanevnedeljo,innesamoobdelovnihurahinpopredpisih.Delatidobrotudivsobotonisamodo-voljeno,ampaknujnopotrebno...

IvanOlip

»PREDPIS JE PREDPIS« – ?

NEDELJA, 7. NOVEMBRA – Spomin naših rajnih, Verne duše.Ob2:30sv.mašazavse,kipočivajonanašempokopališču,zarajnesobrate,sorodnikeindobrotnike.

Skozi ves mesec november opravljamo sv. maše za vse pokojne, ki nam jih priporočite,spominjamo se jih tudi v skupnih in zasebnih molitvah.

Spremembe v programu bomo pravočasno objavili.

ROMANJA IN POBOŽNOSTI 2010

NAŠI RAJNI:PAVLE INTIHAR,Mentor,OHDANICA ŠENK, Girard,OHDARI STRMŠEK,OakCreek,WI

ZA SVETE MAŠE:$220:J.Kepic;$170:M.Lunder;$80:I.Berlec;$90:M.Lavrisha$70:F.Stopar;$60:H.Gorshe,F.Gaser;$50:M.Vodisek,I.Antolin;$CAD45:I.Zakrajsek;$40:S.Levstik,I.Matic,H.Smolej,V.Guvo;$30:M.Stefancic;$20:Z.Zakrajsek,A.Cupar,R.Kozuk,M.Tavcar,K.Arko,M.Sowinek;$10:A.Lamovec,J.Rus,V.Skof,F.Stopar,M.Grdadolnik,J.Kacin,M.Jeram.ZA CERKEV:$60:M.Jeram;$50:A.Lamovec,M.Simcic$20:M.Vodisek,M.Stefancic,$10:J.Knez,B.Rozman,V.Zuupancic,V.Skof,J.Kepic,M.Grdadolnik,J.Sobocan,M.Lavrisha;$5:L.Kolman.Vspomin+MihaGaser$50:F.&H.Gaser.ZA SAMOSTAN:$25:P.Jakopec;$20:V.Guvo;$15:V.Rigler$10:J.Knez,M.Vodisek,A.Lamovec,V.Zupancic,T.Kozelj,N.Lode-wyck,M.Lavrisha;$5:L.Kolman.ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA:$20:K.Bromberek;B.&M.Rozman;$10:Z.Zakrajsek,L.Rasp,J.Norton.ZA LUČKE:$9:V.Zupancic,$6:M.Stefancic,M.Grdadolnik$5:M.Vodisek,R.Stele$3:R.Kozuk,H.Smolej.ZA MISIJONE:$50:I.Berlec;$30:M.Vodisek;$20:M.Grdadol-nik;$10:B.Rozman,R.Duh;$5:V.Zupancic.

DAROVIZA BARAGOVO ZVEZO:$20:I.Berlec;$15:M.Grdadolnik;$10:M.Vodisek;$5:V.Zupancic.DAR LISTU AM:$50:A.Sever;$40:M.Cigan,J.Vidmar;$32:H.Smolej;$30:J.Smole;$25:P.Jakopec;$20:Z.Zakrajsek,V.Ceku-ta,J.Bizjak,I.Berlec,L.Lazar,A.Lamovec,J.Rus,M.Grdadolnik,M.Lunder$15:S.Levstik;$10:M.Vodisek,B.Rozman,V.Zupan-cic,J.Novak,I.Zakrajsek,L.Kolman,sr.J.Seskar,V.Guvo,M.Kocjan,J.Sobocan,M.Lavrisha;$5:I.Bancic.

BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!

K sliki cerkve v Portorožu na naslovni strani spada še slika našega najbolj znanega obmorskega letovišča