-
JULIJAVGUST 2012 32 WWW.SVETINLJUDJE.SI 33 TANZANIJA
Sikhi so svetu al poznani predvsem po pokolih,
do katerih je prilo v noveji zgodovini.
Amritsar, sveto mesto sikhov
Besedilo in fotografije: Gvido Pevec
-
JULIJAVGUST 2012 34 WWW.SVETINLJUDJE.SI 35 AMRITSAR
Amritsar je skrivnostno mesto na skrajnem severozahodu Indije
tik ob meji s Pakistanom. Od pakistanskega mesta Lahore je
oddaljeno le 30 kilometrov. Amritsar, prestolnica indijske zvezne
drave Pandab, je sveto mesto pripadnikov sikhovske veroizpovedi,
mesto, kjer se je zgodil eden najvejih pokolov za asa britanske
vladavine, in mesto, ki je ponovno krvavelo leta 1984 ob zadnjem
uporu sikhov proti indijski dravi.
Pandab je ena izmed 28 indijskih zveznih
drav, njegovo ime pomeni petoreje oziroma
deela petih rek; prek njegovega ozemlja tee pet
velikih rek. Vse se polnijo z vodo, ki priteka z mo-
gonih, taleih se ledenikov, leeih pod najvijimi
gorami sveta. Reke, ki s seboj prinaajo rodovitno
blato, pomenijo za Pandab pravi blagoslov,
zato je to eden od najrodovitnejih delov sveta.
e dandanes Indijci deeli pravijo Velika koara
kruha, saj so tukaj ogromna polja ria, penice,
bombaa e je vode preve, lahko hitro pride
do velike katastrofe, kar se je najbolje pokazalo
pred nedavnim, ko je mogoni Ind poplavil velik
del Pandaba, povzroil ogromno kode in s seboj
odnesel mnoga loveka ivljenja.
V Pandabu so zaetki bogate indijske kultu-
re. Tu so nali ostanke prve indijske organizirane
kulture, tako imenovane harapske civilizacije.
Skozi zgodovino je vedno predstavljal most med
Zahodom in Vzhodom, bil je obmoje sreevanja
tevilnih razlinih narodov, kultur in veroizpove-
di. Medsebojni vplivi so vidni e danes. Zaradi
svojega bogastva je e od nekdaj privlail osvajal-
ce. Skozi bogato in krvavo zgodovino deele se je
tu izmenjaval vpliv Perzijcev, Mongolov, Turkov,
Afgancev, Britancev. Tudi Aleksandra Velikega je
osvajalska pot privedla sem. Leta 1947 so odha-
jajoi Britanci mejo potegnili tako, da so bogati
Pandab razdelili med Indijo in Pakistan. Slednji
je dobil veino vodnih virov.
Amritsar, prestolnica indijskega dela Panda-
ba, ima priblino poldrugi milijon prebivalcev
in je poznan kot sveto mesto pripadnikov
sikhovske veroizpovedi. Mesto je sorazmerno
mlado. Njegovi zaetki segajo v leto 1577, ko je
Ramdas, etrti sikhovski guru, tu kupil zemljo in
zael graditi mogoen tempelj Harmandir Sahib.
Danes je le-ta svetu dobro znan pod imenom
Zlati tempelj. Ramdas je najprej dal izkopati
mogoen bazen, iz katerega je v kasnejih letih
nastalo veliko umetno jezero, ki je v samem sre-
diu Zlatega templja. elja vsakega pripadnika
sikhovske veroizpovedi je, da bi se vsaj enkrat v
ivljenju okopal in potopil v njem. Sikhi namre
verujejo, da se na ta nain oistijo vseh grehov in
tako doseejo nesmrtnost.
Po tem umetnem jezeru je mesto tudi
dobilo ime, saj Amritsar dobesedno pomeni tol-
mun nektarja nesmrtnosti. Zlati tempelj so gradili
trideset let. Po koncu gradnje ga je obiskal Akbar
Veliki, mogoni vladar mogulske dinastije, ki je v
tem asu vladala Indiji. Navkljub muslimanski veri
je bil Akbar tako navduen nad svetostjo kraja, da
je sikhom brezplano odstopil okoliko zemljo. V
naslednjih stoletjih je okoli Zlatega templja zrasel
Amritsar, najsveteje sikhovsko mesto, njihovo
duhovno, kulturno in versko sredie.
Mesto je bilo vedno pomembno prome-
tno kriie. Od tu so poti vodile na vzhod do Delhi-
ja, prestolnice Indije, na zahod do Lahoreja in e vije
na sever vse do Kabula, prestolnice Afganistana.
Skozi zgodovino je bilo vekrat napadeno. Afganci
so ga precej poruili v 18. stoletju, najveje gorje pa
je doivljalo po avgustu leta 1947. Britanska delitev
Pandaba med Indijo in Pakistan je bila tako nesre-
na, da je do hudih nemirov moralo priti. Sikhi, ki so
si od nekdaj prizadevali za svojo dravo Sikhistan, so
se ez no znali v dveh med seboj loenih dravah.
Prilo je do mnoinih selitev in v splonih nemirih
in nasilju je umrlo ve kot milijon nedolnih ljudi.
Molitve verujoih odmevajo no in dan.
-
JULIJAVGUST 2012 36 WWW.SVETINLJUDJE.SI
Donge, znailne dolge palice, spadajo med obvezno opremo
mursijskih mokih.
Tudi Amritsar je bil skozi svojo zgodo-
vino pria krvavim dogodkom. Leta 1919, v asu
britanske vladavine Indiji, je na manjem trgu
v srediu mesta prilo do mnoinega pokola.
Britanski vojaki so brez pravega razloga streljali
na mnoico ljudi, ki se je tu zbrala ob verskem
prazniku. eleli so izkazati ast svojim bogovom
in pri tem peli, plesali. Nobenih protestnikih
namenov niso imeli. A britanski oficir po imenu
Dyer je povsem napano ocenil situacijo in se zbal
nemirov. Pozval je mnoico ljudi, naj se razide,
a ga ti v svojem verskem zanosu niso ubogali.
Petdeset vojakov je zaelo na ukaz streljati v
mnoico. Ubitih je bilo ve kot 500 ljudi. Dogodek
je spremenil indijsko zgodovino, po pokolu je
celotna Indija izrazila podporo kongresni stranki.
Deela je bila enotna v zahtevi, da morajo Britanci
oditi. Spominski park v srediu Amritsarja, kjer je
spomenik nedolnim rtvam, je za vse Indijce svet
kraj. Iz vseh delov ogromne podceline prihajajo
sem ljudje, da bi se poklonili rtvam masakra.
Pripadnike sikhovske vere, skupaj jih je
ve kot 20 milijonov, lahko danes resda najdemo
po vsem svetu, a jih velika veina ivi prav v
Pandabu. Njen zaetnik je guru Nanak, ki je v
zaetku 16. stoletja okoli sebe zbral prvo majhno
skupino uencev. Sikhizem je zagovarjal enakost
vseh ljudi, enakost med spoloma in vero v bojo
ljubezen. V srediu vere je guru, kar dobesedno
pomeni uitelj oziroma tisti, ki preene nevednost
in prinese vedenje in razsvetljenje. Bog je pravi
guru in njegova beseda in sporoilo sta do ljudi
prila po desetih gurujih sikhovske vere.
Novo veroizpoved je dokonno izoblikoval
Gobind Singh, zadnji od gurujev, leta 1699.
Tedaj so sikhi tudi sprejeli svojih pet simbolov:
neostrieni lasje, glavnik, no, dokolensko spo-
dnje oblailo in kovinska zapestnica. Lasje, ki
si jih moje po iniciaciji nikoli ve ne ostriejo,
so varno spravljeni pod turbanom. Sikhizem
je verstvo, ki nima namenov agresivne iritve
in pridobivanja novih vernikov. Ne poznajo
duhovnikov, verski obred lahko vodi tako reko
vsak, pri emer so enske povsem enakovredne
mokim. Sikhovska vera je zelo strpna do vseh
druganih, njeni pripadniki tudi sami ne poznajo
skrajnega odpovedovanja. Strogo prepovedano
je beraenje. Moki, druinski poglavar, s svojim
zaslukom vzdruje celotno druino in, e le
lahko, deset odstotkov svojih dohodkov podari
v dobrodelne namene.
V Zlatem templju, ki predstavlja srce
sikhovske vere, je atmosfera izredna. Sedim ob
vodi in opazujem reko ljudi, ki se poasi premika
mimo mene. Nikjer ni nobene naglice in hrupa,
ljudje se premikajo dostojanstveno, nekateri
hodijo prav poasi in zamaknjeno gledajo predse
kot bi bili e nekje drugje. Gledam, kako previdno
stopajo po zlizanih, spolzkih stopnicah do vode in
se poasi potopijo v nektar nesmrtnosti. Moki, ki
morajo imeti bodalo oziroma no kot enega izmed
simbolov vere vedno pri sebi, se znajdejo tako, da
si bodalo zataknejo kar v turban na glavi. Otroci se
razposajeno igrajo v vodi in stari jih opozarjajo, naj
ne bodo preglasni. Gledam starca, ki se z okornimi
koraki poasi pribliuje sveti vodi. Dri se za verigo,
ki mu pomaga ohranjati ravnoteje na spolzkih sto-
pnicah. Ko pride do zadnje stopnice, previdno sede
nanjo, se nato pokropi s sveto vodo, v naslednjem
trenutku pa poasi povsem zdrsne vanjo. Samo
sedim in opazujem. V meni je popoln mir. utim,
da je vse v redu, vse prav, vse tako, kot mora biti.
In da sem na pravem mestu, tono v tem trenutku.
Potem se poasi odpravim v notranjost
Zlatega templja. Ogromna mnoica vernikov skraj-
no potrpeljivo aka skupaj z mano in po dobri uri
se mi uspe prebiti v notranjost najsvetejega. Tu
odmeva nena pesem, meditacija, hvalnica bogu
in ljudem ob spremljavi duhovne glasbe. Sedem
v kot in nekaj asa opazujem dogajanje. Potem
zaprem oi in se povsem prepustim valu pozitivne
energije, ki preveva prostor.
V jedilnici je preprost obrok brezplaen, zato je tu vedno mnoica
ljudi.
37 AMRITSAR
Za pripravo ve tiso brezplanih obrokov je potrebne veliko
posode.
-
JULIJAVGUST 2012 38 WWW.SVETINLJUDJE.SI
Ko je ura poldne, se odpravim v blinjo
javno kuhinjo, ki pripada tempeljskemu komple-
ksu, in si delim obrok s stotinami domainov.
Dobim skledo ria s polivko na osnovi lee. Prav
dobro mi tekne. V polnem prostoru je veliko ljudi
in vsi me gledajo z radovednimi, a prijaznimi,
naklonjenimi omi. eprav sem tujec v njihovem
svetu, se poutim povsem sprejetega.
Zlati tempelj ima tiri vhode. Pri njegovi
gradnji so se zgledovali po otoru biblijskega
oaka Abrahama, ki je bil vedno odprt na vse tiri
strani. S tem so tudi simbolino pokazali, da so
vsi obiskovalci templja dobrodoli. Tako se tudi
poutim. Postojim in priklonim se pri tevilnih
svetiih, kjer so pokopani guruji, uenjaki in
muenci sikhovske vere. V tempelj se vrnem e
zveer, ko se odsev njegovega najsvetejega dela,
ki ga prekrivajo kilogrami zlata, kopa v svetem
jezeru. Odsevi so neverjetni.
Sedim in nikakor ne morem razumeti, kako
je lahko predsednica indijske vlade Indira Gandi
leta 1984 ukazala svojim elitnim enotam, da
napadejo ta sveti kraj. Tedaj so se sikhi, ki se
e stoletja borijo za lastno dravo, ponovno
uprli indijski vladi. Ta je upor zelo grobo zatrla.
Del upornikov se je zaprl v Zlati tempelj in po
munih in neuspenih pogajanjih je Indira Gandi
ukazala napad nanj. Upor je bil krvavo zaduen,
umrlo je ve kot tiso ljudi. Oktobra istega leta je
Indira Gandi svoje ravnanje plaala z ivljenjem,
umrla je pod roko sihkovskih osebnih straarjev.
Napad na Zlati tempelj je ena izmed najvejih
sramot moderne Indije.
Turobne misli, ki me obhajajo, mi pre-
ene znani izrek guruja Nanaka, zaetnika
sikhizma, ki je pred stoletji dejal: Nihe naj ne
bo ponosen na svoj rod. Vedi, da smo vsi iz iste
prsti. Umivam se v sveti vodi, spiram grehe s sebe
in vem, da se bom v Amritsar e vrnil. m
No oziroma bodalo je eden izmed simbolov sikhov.
39 AMRITSAR
Turban je eden od petih simbolov in zaitnih znakov sikhov.
-
JULIJAVGUST 2012 40 WWW.SVETINLJUDJE.SI
Sreanje dveh svetov
V
i
r
:
V
e
l
i
k
i
d
r
u
i
n
s
k
i
a
t
l
a
s
D
Z
S
41 AMRITSAR
enske pri peki v mogoni kuhinji, ki se nahaja v sklopu Zlatega
templja.
Zlati tempelj zveer zaari v vsej svoji lepoti.
