Study Visit Finland

Finski partnerji so nas ob prihodu pričakali v Helsinkih, nato smo pot nadaljevali pot proti Kuopiu. Poleg predstavitve kapacitet in kadrovske strukture je vsak center predstavil svojo posebnost. Mladinski center Hyvärilä je lociran v Nurmesu in je otvoril študijski obisk.

Projekt MCH turizemŠtudijski obisk Finska

julij 2013E-publikacije

V prvi polovici junija smo se v sklopu projekta MCH turizem, katerega osrednji namen je razvoj in vzpostavitev skupne-ga marketinga za mladinske centre s hostli, odpravili na študijski obisk na Finsko. Udeležilo se ga je 5 predstavnikov Mreže MaMa in 5 članov sekcije MCHT; Klemen Sagadin iz MCC, Katarina Ceglar iz MC Krško, Matej Likar iz Hiše mladih, Tjaša Selič iz MC Velenje in Andreja Urnaut iz MC Šmartno ob Paki.

Namen študijskega obiska je bil prepoznavanje dobre prakse in pridobivanje novih idej ter inspiracije za nadaljnje delo. V ta namen smo si ogledali 5 od 10-ih nacionalnih mladinskih centrov in njihov način delovanja. V osnovi nas je zanimala finska politika dela z mladimi, povezava med mladinskim sektorjem in državnimi organi, ter večdnevnimi programi, ki jih izvajajo za mlade.

Finski partnerji so nas ob prihodu pričakali v Helsinkih, nato smo pot nadaljevali pot proti Kuopiu. Poleg predstavitve kapacitet in kadrovske strukture je vsak center predstavil svojo posebnost. Mladinski center Hyvärilä je lociran v Nurmesu in je otvoril študijski obisk.

Predstavljal nam ga je Antti Kor-honen, mladinski delavec zaposlen na programski sekciji centra. Pred-vsem so usmerjeni v socialno mla-dinsko delo, tako smo imeli priložnost slišati o načinu dela iz prve roke. Zanimivo je, da imajo poleg standardnih nastanitev tudi precej nadstandardne, pozneje so nam razložili, da zagovarjajo kvaliteto in estetiko tudi za mlade, še posebej kot nagrado, po prebro-denih krizah za udeležence, ki obiščejo center v sklopu socialnih mladinskih programov.

Pot, ki je sledila skozi tipično finsko pokrajino Rautavaara, je namigovala, da je Mladinski

center Metsäkartano specializiran za učenje v naravi in o okoljevarstvu. Ogledali smo si video

predstavitev, zaposleni pa so pripravili ses-tanek, kjer smo se tudi tu lahko pogovarjali o

kadrovski in finančni strukturi ter primerjali prakso.

Po ogledu kapacitet, smo lahko tudi v praksi izkusili njihove programe in tako smo izkoristili

vožnjo s kanuji. Pozneje nam je tudi njihova predstavnica, Tanja Liimatainen zaupala, da je njihova posebnost prav lokacija sredi divjine,

obkrožena z jezerom. Trenutno večino njihovih kapacitet koristijo prav šolski tabori, podobno

kot pri ostalih mladinskih centrih. Na Finskem je praksa, da pred začetkom pouka razredniki s

svojim razredom obiščejo mladinski center, kjer se učenci neformalno izobražujejo in s pomočjo

mladinskih delavcev pridobivajo nova znanja.

Tekom našega obiska, so gostili tudi religiozni tabor, kateri predstavljajo dobršen odstotek

gostov. Potrditveni tabor je danes finska tradici-ja, ki je nastala kmalu po drugi svetovni vojni in povezuje tradicionalni koncept birme in novejši

koncept poletnih taborov.

Več stvari kot spravimo pod svojo streho, težja je seveda koordi-nacija vsega, da delujejo v skladu in za isto stvar. Ko delaš veliko projektnega dela, je vedno izziv ciljno hoditi proti nečemu. Če hodiš naprej, lahko pozabiš pogledati ob straneh in videti stvari, ki se v resnici dogajajo. Sicer vedno rečemo, da delamo na kvaliteti, ampak stvari morajo biti postavljene tako, da so vsi zaposleni pri stvari in da se vsi v redu počutijo s svojimi nalogami, preden razvi-jaš kaj več. Ko razvijaš veliko projektov na enkrat, jih včasih poz-abiš zastaviti s principom trajnostnega razvoja. Na tak način to ni samo tek, ki se potem zaustavi, ampak je v resnici trajnostna stvar.

Antti Korhonen

Mladinski center Hyvärilä, Nurmes

We do jogging,notrunning.

Po odmoru se je pred-stavila tudi Mreža MaMa z osnovnim poslanstvom, pred-vsem pa s projektom MCH turizem, pred-stavitev je vodila vodja projekta Mirjana Klinec, temu pa je sledil pogovor v kate-rem je vsak vodja predstavil tudi svoj mladinski center hostel.

Sledil je obisk mladinskega centra Piispale, ki poudarja pomen učenja preko športnih aktivnosti in discipline. Razkazali so nam nekaj izmed svojih številnih kapacitet in pred-stavili aktivnosti, kot so hokej in bowling. Infrastruktura je bila presenetljiva. Imeli smo priložnost izkusiti aktivnosti in si ogledati mladostnike na treningu. Z eno izmed mla-dinskih delavk smo sodelovali v improvizacijskih delavnicah, ki bazirajo na energiserjih.

V zadnji fazi smo se skupaj zbrali še na domačem terenu, kjer smo se spravili še nad zadnjo evalvacijo doživetega, se pogovar-

jali o naslednjih korakih, primerjali svoje možnosti in snovali zamisli implementacije dobre prakse v naših mladinskih centrih.

Prišli smo do zaključka, to za nas pomeni šele začetek.

Ritva Saarikettu, ki nas je spremljala že od pri-hoda v Helsinke, nas je pospremila tudi v svoj mladinski center. Villa Elba je eden izmed najstarejših mladinskih centrov na Finskem in se osredotoča predvsem na mednarodno mla-dinsko delo. Dobili smo splošno predstavitev mreže mladinskih centrov na finskem, Finnish Youth Centre Association in način nastanka mladinskih centrov.

V Kokkoli smo pred ogledom samega mesta dobili predstavitev programa fundacije Kok-kotyo in kapacitet za praktično usposabljanje ranljivih ciljnih skupin, študentov in dolgotrajno brezposelnih, ki je nastal s skupnimi močmi Občine Kokkola in drugih organizacij v loka-lnem okolju.

Zadnji obiskani mladinski center Marttinen, se osre-dotoča na naravovarstvene projekte, predvsem pa kulturno dediščino. Poleg običajnih kapacitet in celo manjšega adrenalinskega parka, ima mladinski center tudi majhen muzej na prostem, tradicionalno vas Virrat, kjer se zgodovi-na povezuje z aktualnimi temami. Med predavan-jem o nekdanjem načinu pridobivanja hrane z obra-zložitevijo metodologij, ki jih uporabljajo za preda-janje znanja, smo si ogle-dovali razstavo izrecikliranih materialov.

Imeli smo priložnost preizkusiti vožnjo s potisnimi vozički po zgodovinskih tirih v gozdu.

V zadnji fazi smo se skupaj zbrali še na domačem terenu, kjer smo se spravili še nad zadnjo evalvacijo doživetega, se pogovar-

jali o naslednjih korakih, primerjali svoje možnosti in snovali zamisli implementacije dobre prakse v naših mladinskih centrih.

Prišli smo do zaključka, to za nas pomeni šele začetek.

Projekt delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 4. Razvojne prioritete Enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, 4.1. prednostne usmeritve. Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Fotogra�je so v lasti arhiva Mreže MaMa in osebnega arhiva udeležencev študijskega obiska.

Zavod Mladinska mreža MaMaGosposvetska cesta 51000 Ljubljana

+386 (0)30 618 628info@mreza-mama.siwww.mreza-mama.si