STROKOVNA IZHODIŠČA ZA LETO 2017Strokovna izhodišča za leto 2017 I Zavod RS za zaposlovanje 1 1 Makroekonomske razmere Prihajajoče obdobje bo po napovedih različnih slovenskih

STROKOVNA IZHODIŠČA

ZA LETO 2017

Ljubljana, november 2016

Prikaz pripravljen z orodjem Tagul.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Rožna dolina, Cesta IX / 6 Tel.: (01) 47 90 900 Fax.: (01) 47 90 262 Elektronska pošta: [email protected]

Spletni naslov: http://www.ess.gov.si/ Pripravilo: Štabne službe, DP analitika © Uporaba gradiva je dovoljena le z navedbo vira

http://www.ess.gov.si/

Ključne informacije

TRG DELA V SLOVENIJI 2017

Makroekonomske napovedi za obdobje naslednjih dveh let predvidevajo zmerno rast

slovenskega gospodarstva. Razlogi rasti bodo povečan izvoz in zasebna potrošnja zaradi

ugodnih gospodarskih trendov ter ponovni zagon investicij v 2017;

Tveganja lahko predstavljajo razmere v mednarodnem okolju in demografski trendi, zaradi

katerih bo rast v nadaljnjem obdobju upočasnjena;

Napovedana je okoli 1,5-odstotna rast zaposlenosti v naslednjih letih in zmanjšanje

stopnje registrirane brezposelnosti na manj kot 10 %;

Zaradi strukturnih neskladij in demografskih sprememb bo v prihodnosti lahko prišlo do

primanjkljaja delovne sile;

Poseben izziv Zavodu predstavljajo brezposelnost mladih, brezposelnost starejših,

brezposelnost nizko izobraženih in dolgotrajna brezposelnost;

Mladi trenutno predstavljajo približno petino vseh brezposelnih. Število brezposelnih

mladih se je v zadnjih letih zmanjšalo, tudi kot posledica izvajanja Jamstva za mlade, več

pozornosti pa bo treba nameniti mladim, ki so brezposelni več kot eno leto;

Zaradi demografskih trendov in naraščanja deleža starejših med delovno aktivnimi in

brezposelnimi nastaja vse več iniciativ za (re)integracijo starejših na trg dela skozi ukrepe

aktivne politike zaposlovanja (APZ). Trenutno starejši predstavljajo več kot tretjino vseh

brezposelnih, zato MDDSZ v dokumentu Starejši in trg dela izpostavlja preučitev sistema

denarnih nadomestil in socialnih transferjev ter zagotovitev učinkovitejše aktivacije

starejših iskalcev zaposlitve;

Zavodu je v letu 2016 uspelo zmanjšati število brezposelnih oseb, prijavljenih več kot eno

leto, kljub temu pa je še vedno dolgotrajno brezposelnih več kot polovica vseh prijavljenih.

Aktivnosti morajo biti usmerjene v zgodnjo aktivacijo brezposelnih oseb, prijavljenih na

Zavodu; med dolgotrajno brezposelnimi pa je treba preprečiti socialno izključenost z

aktivnostmi za hitrejšo reintegracijo na trg dela;

Aktivacija dolgotrajno brezposelnih in starejših je ključna tudi z vidika zmanjšanja obsega

socialnih transferjev ter denarnih nadomestil;

V skladu s Smernicami za izvajanje ukrepov APZ se bo skozi ukrepe APZ v obdobju

2016–2020 skušalo a) zmanjšati število dolgotrajno brezposelnih s spodbujanjem za

čimprejšnjo (re)integracijo na trg dela, b) s ciljnimi ukrepi okrepiti aktivacijo ranljivih skupin

(mladih, starejših in nizko izobraženih) in c) odpraviti strukturno brezposelnost z ukrepi

izobraževanja in usposabljanja.

Kazalo

1 Makroekonomske razmere .................................................................. 1

2 Aktivnost prebivalstva .......................................................................... 3

3 Registrirana brezposelnost .................................................................. 6

3.1 Priliv v in odliv iz registrirane brezposelnosti ...................................................................7

3.2 Strukturne značilnosti brezposelnosti ........................................................................... 11

3.2.1 Brezposelnost mladih ................................................................................................... 13

3.2.2 Brezposelnost starejših ................................................................................................ 14

3.2.3 Brezposelnost nizko izobraženih .................................................................................. 15

3.3 Dolgotrajna brezposelnost ............................................................................................ 17

4 Denarni prejemki brezposelnih oseb .................................................. 21

5 Aktivna politika zaposlovanja ............................................................. 24

6 Povzetek............................................................................................ 26

7 Viri ..................................................................................................... 27

Priloge

Strokovna izhodišča za leto 2017 I Zavod RS za zaposlovanje

1

1 Makroekonomske razmere

Prihajajoče obdobje bo po napovedih različnih slovenskih in mednarodnih institucij

zaznamovalo nadaljevanje pozitivnih ekonomskih trendov iz let 2014 in 2015. UMAR je za leto

2016 napovedal zmerno, 2,3-odstotno rast gospodarstva; v letih 2017 in 2018 naj bi rast znašala 2,9 %

oziroma 2,6 %. Za rast gospodarstva bodo odločilni dejavniki državne investicije oziroma črpanje EU

sredstev ter izvoz, prispevala pa bo tudi postopna rast domače potrošnje. Pozitivna gospodarska gibanja

so napovedana tudi na območju EU, kjer bo v letošnjem letu gospodarstvo EU poraslo za 1,8 %, pozitivni

so tudi obeti za 2017 (+1,6 %) in 2018 (+1,8 %).

Gospodarske aktivnosti Slovenije v letošnjem letu odražajo zmerno okrevanje slovenskega

gospodarstva od 2014 dalje, in sicer je leta 2014 gospodarska rast znašala 3,0 % in v 2015 2,3 %.

UMAR napoveduje, da naj bi se za enako stopnjo gospodarstvo okrepilo tudi v letošnjem letu, medtem

ko naj bi gospodarska rast v letih 2017 in 2018 znašala 2,9 % in 2,6 %. Ključni dejavnik rasti bo izvoz,

ob njem pa državne investicije oziroma črpanje EU sredstev. Investicije se bodo v letu 2017 okrepile s

prilivom EU sredstev, kjer je v letošnjem letu prihajalo do zamud in nedoseganja ciljev črpanja.

Okrepljene državne investicije bodo pomembno prispevale k višji rasti skupnih investicij. V naslednjih

letih je predvidena postopna rast domače potrošnje, vezana na izboljšanja na trgu dela in rast zaupanja

potrošnikov. Pričakovati pa gre tudi nadaljnjo rast državne potrošnje, vezano na povišanje plač in druge

izdatke.

Realna rast/padec BDP v %, napovedi institucij*

2016 2017 2018

Banka Slovenije (BSI) 1,9 2,5 2,6

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) 2,3 2,3 -

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) 2,3 2,9 2,6

Evropska komisija (EC) 2,2 2,6 2,2

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) 2,2 2,3 -

Mednarodni denarni sklad (IMF) 2,3 1,8 1,6

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) 2,0 2,4 2,3

* Upoštevane so aktualne napovedi institucij v oktobru oziroma novembru 2016.

Rast gospodarskih aktivnosti se odraža na pozitivnih premikih na trgu dela, kjer bodo

pomembno vplivale tudi demografske spremembe. UMAR napoveduje splošno rast zaposlovanja v

vseh dejavnostih, v zasebnem sektorju in po sprostitvi omejitev zaposlovanja tudi v javnem sektorju.

Predvidena rast zaposlenosti za leto 2016 znaša 1,9 %, v letu 2017 bo predvidoma 1,4 %, v letu 2018

pa 1,1 %. Na rast zaposlenosti bosta pomembno vplivala pozitivna gospodarska klima zaradi rasti

gospodarstva in pogosto posluževanje fleksibilnih oblik zaposlovanja. Upoštevati je potrebno tudi

staranje prebivalstva ter s tem krčenje skupine delovno sposobnih prebivalcev, saj na trg dela vstopa

vse manj mladih, medtem ko vse številčnejša starejša populacija prehaja v neaktivnost.

Kot napoveduje UMAR, naj bi letos povprečno število brezposelnih v primerjavi z lanskim letom upadlo

na okoli 103 tisoč registriranih brezposelnih oseb. Predvidoma naj bi v naslednjih letih beležili nadaljnji

padec brezposelnosti na dobrih 94 tisoč registriranih brezposelnih v letu 2017 in 88 tisoč v letu 2018.

Skladno z navedenim je predvidena tudi nižja stopnja registrirane brezposelnosti, in sicer naj bi ta v letu


2

2016 povprečno znašala 11,2 %, v 2017 10,2 % in v letu 2018 9,5 %. Podobno velja za stopnjo anketne

brezposelnosti, ki bo v letu 2016 znašala 8,2 %, v 2017 7,5 % in v 2018 6,8 %.

Podobne gospodarske trende kažejo tudi napovedi Evropske komisije, ki napovedujejo, da se bo

slovensko gospodarstvo v letu 2016 okrepilo za 2,2 %, v letu 2017 za 2,6 % in v letu 2018 za 2,2 %.

Ključni dejavniki rasti bodo izvoz, državne investicije in zasebna potrošnja, vezana na izboljšanje razmer

na trgu dela. Tudi napovedi za celotno območje Evropske unije so optimistične in predvidevajo rast EU

gospodarstva za 1,8 % v 2016, za 1,6 % leta 2017 in 1,8 % v 2018. Za nadaljnjo rast EU gospodarstva

bodo ključni ugodni trendi na trgu dela in domača potrošnja.

Realna rast/padec BDP v letu 2017, EU-28 (v %)

Vir: Evropska komisija: Autumn 2016 Economic Forecast, november 2016

Evropska komisija predvideva zmerno pozitivno rast gospodarstva v vseh državah članicah, z izjemo

Grčije, ki bo sicer v letu 2016 zabeležila padec gospodarstva, ki pa se bo nato ponovno okrepilo. Letos

naj bi med državami, s katerimi Slovenija pogosto sodeluje, Nemčija beležila 1,9 % gospodarsko rast,

Avstrija 1,5 %, Francija 1,3 %, Italija 0,7 % ter Hrvaška 2,6 %, podobne pa so napovedi rasti

gospodarstva navedenih držav tudi v naslednjih letih. Negativna tveganja evropskemu gospodarstvu

lahko predstavljajo politični dejavniki (»Brexit«, razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini) ter

gospodarski in monetarni dejavniki (evropska dolžniška kriza, stabilizacija finančnega sektorja,

stabilizacija javnih financ).

Napovedi Banke Slovenije podobno optimistično predvidevajo rast slovenskega gospodarstva, in sicer

naj bi ta v letošnjem letu znašala 1,9 %. Po njihovih napovedih se bo gospodarstvo letos še naprej

krepilo, a z zmanjšano dinamiko. Ponovni zagon predvidevajo v naslednjih letih, in sicer naj bi se

gospodarstvo v letu 2017 tako okrepilo za 2,5 %, v letu 2018 pa za 2,6 %. Rast gospodarstva v Sloveniji

naj bi v naslednjih dveh letih ob boljših razmerah na trgu dela podpirala predvsem okrepljena zasebna

potrošnja in okrevanje zasebnih investicij. Projekcije predvidevajo tudi konkurenčnost izvoza, ki bo

zaradi zmernih stroškov dela na enoto proizvoda in posledičnim presežkom v menjavi s tujino še naprej

krepil rast domačega povpraševanja.


3

2 Aktivnost prebivalstva

UMAR in Evropska komisija za slovenski trg dela v prihodnjih dveh letih napovedujeta

izboljšanje razmer, zaposlenost se bo še naprej zviševala. Po UMAR-jevih napovedih lahko

pričakujemo nadaljnje povečevanje zaposlenosti (1,9 % v letu 2016, 1,4 % v letu 2017 in 1,1 % v letu

2018) ter nižanje stopnje registrirane brezposelnosti, ki naj bi v 2016 povprečno znašala 11,2 %, v letu

2017 10,2 % in v letu 2018 9,5 %. Zaposlenost bo po napovedih rasla skoraj v vseh dejavnostih,

predvsem v zasebnem sektorju in po sprostitvi omejitev zaposlovanja tudi v javnem sektorju.

Delovno aktivno prebivalstvo narašča od leta 2014 dalje, pozitivni pa so tudi obeti za nadaljnja leta

predvsem zaradi okrepljenega zaupanja v okrevanje gospodarstva, deloma pa tudi zaradi povečanja

uporabe fleksibilnejših oblik zaposlitve. Po podatkih SURS-a je bilo od začetka krize najmanj delovno

aktivnih januarja 2014, ko se je njihovo število znižalo na 781.561. V nadaljnjih mesecih so se ugodna

gospodarska gibanja že odrazila na rasti zaposlenosti. Z marcem 2015 se je število delovno aktivnih

prebivalcev prvič ponovno povzpelo nad 800 tisoč, pozitivni trendi pa se nadaljujejo tudi v letošnjem

letu, največ (820.018) delovno aktivnih po krizi je bilo letos junija. Zadnji dostopni podatki za konec

avgusta 2016 kažejo, da je bilo delovno aktivnih prebivalcev 818.645, kar je za 1,6 % več kot v avgustu

2015, v primerjavi z avgustom 2008 pa je število delovno aktivnih vseeno nižje za 6,4 % oz. za dobrih

61 tisoč oseb. Število delovno aktivnih se je v primerjavi z lanskim avgustom najbolj povečalo v

predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter poslovanju z nepremičninami, kjer je tudi

zabeležena največja rast zaposlovanja (58,8 %), kar kaže na okrevanje trga z nepremičninami.

Zaposlovanje je poraslo tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (5,2 %), gostinstvu (5,1 %) in

zdravstvu oz. socialnem varstvu (4,7 %). V letošnjih prvih osmih mesecih je število delovno aktivnih

glede na prejšnji mesec sezonsko zmanjšalo samo v januarju in juliju, v vseh ostalih je naraščalo.

Delovno aktivno prebivalstvo, število in stopnja rasti, Slovenija

Vir: SURS

835.039 823.967 810.001 793.597 797.792 804.637 812.151

-2,7

-1,3-1,7

-2,0

0,50,9

1,2

2010 2011 2012 2013 2014 2015 I-VIII 2016

Delovno aktivni prebivalci Stopnja rasti (v %)

0,0


4

V obdobju konjunkture (2005–2008) pred gospodarsko krizo je bila značilna hitra rast delovno

aktivnih v večini dejavnosti, nastop krize pa je že z letom 2009 razmere povsem obrnil. Kot navaja

SURS, je glede na statistike nacionalnih izračunov kriza povzročila splošen upad zaposlenosti, še

posebej se je to odražalo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. V času krize (2008–2013) je

najprej upadlo število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (za 18,4 % oz. več kot 42 tisoč oseb)

zaradi zmanjšanja celotnega povpraševanja na tujih trgih, kar pa je vplivalo tudi na padec zaposlenosti

v dejavnosti prometa in skladiščenja.

Z nadaljevanjem krize so se razmere v predelovalnih dejavnostih umirile predvsem zaradi

oživitve tujega povpraševanja, močan padec pa se je zgodil v gradbeništvu. V gradbeništvu je bil

namreč v času krize zabeležen padec za 31,7 % oz. 29 tisoč oseb. Število delovno aktivnih se je

zmanjšalo tudi v večini drugih dejavnosti, vendar nikjer tako drastično kot v gradbeništvu.

Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih, stopnja rasti v %, Slovenija

Vir: SURS

-24,6

-2,1

3,2

-1,1

0,1

-1,2

1,4

0,7

4,7

2,5

-1,7

36,7

2,3

5,6

0,3

1,5

3,9

3,1

3,2

2,9

1,2

Kmetijstvo in lov,gozdarstvo,ribištvo

Rudarstvo

Predelovalne dejavnosti

Oskrba z el.energijo,plinom in paro

Oskr.z vodo;rav.z odpl.,odp.;san.okolja

Gradbeništvo

Trgovina;vzdrž.in popravila mot.vozil

Promet in skladiščenje

Gostinstvo

Informacijske in komunikacijske dej.

Finančne in zavarovalniške dej.

Poslovanje z nepremičninami

Strokovne,znanstvene in tehnične dej.

Druge raznovrstne poslovne dej.

Javna uprava in obramba;obv.soc.varnost

Izobraževanja

Zdravstvo in socialno varstvo

Kulturne,razvedrilne in rekreac.dej.

Druge dejavnosti

Gospod.z zap.hiš.os.;prz.za last.rabo

Skupaj

I-VIII 16/ I-VIII 15


5

Primerjava števila delovno aktivnih v letih 2015 in 2016 (v obeh letih povprečje I-VIII) pokaže

zvišanje števila za 9.164 oseb. K zvišanju so v največjem številu prispevale predelovalne dejavnosti

(+5,8 tisoč), med njimi je bil večji porast zaposlovanja zabeležen v proizvodnji električnih naprav in kovin.

Poraslo je tudi zaposlovanje v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (+ 2,2 tisoč). Za več kot tisoč

oseb se je povečalo število zaposlenih v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, gostinstvu, trgovini,

poslovanju z nepremičninami, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter izobraževanju.

Nekoliko je poraslo tudi zaposlovanje v naslednjih dejavnostih: informacijske in komunikacijske

dejavnosti, druge dejavnosti, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, promet in skladiščenje,

dejavnost javne uprave in obrambe ter dejavnost obvezne socialne varnosti, dejavnost gospodinjstev in

oskrba z vodo. Pomemben upad je v letu 2016 doživela dejavnost kmetijstva in lova, gozdarstva in

ribištva (-7,7 tisoč), znotraj njih predvsem v kmetijski proizvodnji in lovu, znatno manjši padec je bil

zabeležen še v gradbeništvu, finančnih in zavarovalniških dejavnostih, oskrbi z električno energijo,

plinom in paro ter v rudarstvu.

V Napovedniku zaposlovanja, ki ga izvaja ZRSZ, so delodajalci za obdobje druge polovice 2016

napovedali 1,4-odstotno rast zaposlenosti zaradi nadomeščanj in povečanja števila zaposlenih; ter naj

bi s tem zagotovili dobrih 8,4 tisoč novih delovnih mest. Največjo rast zaposlitev so delodajalci

napovedali v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, vključujoč zaposlovalne dejavnosti (5,2 %),

gradbeništvu (4,7 %) in gostinstvu (2,9 %).

Povečanje zaposlovanja predvideva tudi CEDEFOP, in sicer se bo po njihovih napovedih do leta 2025

v Sloveniji zaposlovanje predvsem okrepilo v poslovnih in drugih storitvah, v manjši meri bo poraslo tudi

v gradbeništvu, distribuciji in transportu. Zaposlenost bo sicer glede na njihove projekcije upadala v

proizvodnih dejavnostih, a v manjši meri kot v obdobju 2008–2013.

Napovedi Evropske komisije predvidevajo, da bo v naslednjih letih

zaposlovanje v Sloveniji sicer z zmanjšano dinamiko še naprej naraščalo,

vendar še ne bo doseglo predkrizne ravni. Rast zaposlenosti bo odražala

strukturna neskladja in demografske spremembe, več truda pa bo

zahtevala aktivacija ranljivih skupin na trgu dela.


6

3 Registrirana brezposelnost

V skladu s pozitivnimi projekcijami za slovensko gospodarstvo je v prihajajočem obdobju

pričakovati rast zaposlenosti in posledično zmanjšanje brezposelnosti. Kot napoveduje UMAR, se

bo povprečno število registriranih brezposelnih v letu 2016 gibalo okoli 103,4 tisoč oseb, v letih 2017 in

2018 pa bo nadalje upadalo na 94,5 tisoč oziroma 88,1 tisoč registriranih brezposelnih oseb. Postopoma

se bosta do leta 2018 nižali tudi stopnja registrirane brezposelnosti, in sicer na končnih 9,5 % ter stopnja

anketne brezposelnosti na 6,8 %.

Napovedani rasti gospodarske aktivnosti in povečanemu zaposlovanju bo v prihajajočem obdobju

(2016–2018) sledilo tudi nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti. Rast zaposlenosti bo v letu 2016

presegla lanskoletno predvsem zahvaljujoč zaposlovanju v zasebnem sektorju, po sprostitvi omejitev

pa se krepi tudi zaposlovanje v javnem sektorju. V obdobju naslednjih dveh let bo zaposlenost sicer še

naprej rasla, a proti koncu obdobja bodo na počasnejšo rast vse bolj vplivale demografske spremembe

in upočasnjena gospodarska rast.

Gospodarska kriza je povzročila dva večja porasta brezposelnosti, s prvih vrhom v 2010, v drugem valu

pa se je število brezposelnih ponovno povečalo v letu 2013 in doseglo vrhunec v začetku 2014. Od 2014

dalje beležimo okrevanje trga dela, čeprav se za prihajajoče obdobje pričakuje, da se bo rast

upočasnjevala.

Gibanje registrirane brezposelnosti

Leto/ obdobje

Registrirana brezposelnost Indeks na predhodno obdobje Stopnja registrirane

brezposelnosti, povprečje (v %)**

Konec obdobja

Povprečje obdobja

Konec obdobja

Povprečje obdobja

2006 78.303 85.836 84,6 93,4 9,4

2007 68.411 71.336 87,4 83,1 7,7

2008 66.239 63.216 96,8 88,6 6,7

2009 96.672 86.354 145,9 136,6 9,1

2010 110.021 100.504 113,8 116,4 10,7

2011 112.754 110.692 102,5 110,1 11,8

2012 118.061 110.183 104,7 99,5 12,0

2013 124.015 119.827 105,0 108,8 13,1

2014 119.458 120.109 96,3 100,2 13,1

2015 113.076 112.726 94,7 93,9 12,3

I-IX 2016 95.125 104.900 90,8 92,1 11,6

* Podatki za leto 2016 predstavljajo stanje september 2016 ali za obdobje januar – september 2016. Pri medletnih primerjavah je uporabljeno ustrezno obdobje ali stanje preteklega leta. Izjema je povprečna stopnja registrirane brezposelnosti, kjer je podatek za obdobje januar – avgust 2016.

** Vir podatkov o stopnji registrirane brezposelnosti je SURS.

Število registriranih brezposelnih oseb se je nižalo vse do začetka krize leta 2008. Zaradi izrazito

poslabšanih gospodarskih razmer v drugi polovici 2008 je na začetku 2009 prišlo do velikih odpuščanj

predvsem trajno presežnih delavcev in stečajnikov, brezposelnost je takrat močno porasla. Z manj kot

60 tisoč brezposelnih konec septembra 2008 je do konca leta 2009 porasla na več kot 96 tisoč. V letih

2010 in 2011 se je brezposelnost gibala bolj ali manj pod vplivom sezonskih dejavnikov, močno je

narasla le konec decembra 2010, ko se je pri Zavodu prijavilo veliko starejših, ki so izkoristili možnost,

predvideno v kasneje z referendumom zavrnjeni pokojninski reformi, da se bodo tisti, ki so bili ob koncu


7

leta 2010 registrirani brezposelni, lahko upokojili po tedaj veljavni pokojninski zakonodaji. Podobno je

bilo gibanje tudi v letu 2012, ko je brezposelnost znatno porasla v decembru (delno tudi zaradi

uveljavitve nove pokojninske zakonodaje z januarjem 2013). V letu 2013 je z drugim valom gospodarske

krize ponovno precej naraslo število brezposelnih. Število brezposelnih je v januarju 2014 tako doseglo

najvišjo točko, in sicer je bilo v evidenci brezposelnih pri Zavodu prijavljenih 129.843 oseb. V nadaljnjih

mesecih 2014 se je brezposelnost pospešeno zmanjševala, konec leta je bilo 119.458 registriranih

brezposelnih oseb, kar je 3,7 % manj kot leto prej. Ob nadaljnjem upadanju brezposelnosti pa je bilo

decembra 2015 število brezposelnih že za 5,3 % nižje kot leto poprej.

Zmanjševanje brezposelnosti se je nadaljevalo tudi v letošnjem letu, ko je bilo število brezposelnih

septembra najnižje od začetka krize v Sloveniji, in sicer je znašalo 95.125 oseb. Povprečno število

registriranih brezposelnih se je v obdobju januar ̶ september v primerjavi z enakim obdobjem lani

zmanjšalo za 7,9 odstotka. Do konca leta bo zaradi priliva prvih iskalcev zaposlitev, sezonskih

dejavnikov in izteka zaposlitev za določen čas število lahko še naraščalo, vseeno pa glede na obete

pričakujemo nadaljnje postopno zmanjševanje brezposelnosti.

3.1 Priliv v in odliv iz registrirane brezposelnosti

Ob predvidenem zmanjšanju števila brezposelnih v prihajajočem obdobju lahko posledično

pričakujemo številčno nižji priliv na letni ravni, tovrstne trende pa soustvarjajo tudi demografska

gibanja. Zaradi demografskih trendov so generacije, ki vstopajo na trg dela, namreč iz leta v leto

manjše; upoštevajoč okrepljeno zaposlovanje pa bodo mladi v večjem deležu neposredno prehajali iz

šol v zaposlitev.

Po izboljšanju gospodarskih razmer in ob rasti zaposlenosti lahko v letu 2016 pričakujemo

spodbudnejša gibanja, ko gre za odliv iz brezposelnosti na račun že zaposljivih kadrov, ki so bili

glede na kompetence in veščine zaposljivi tudi v času krize, povečanega števila kratkotrajnih zaposlitev

in, v skladu z demografskimi trendi, številčnejših prehodov v neaktivnost.

Dinamiko trga dela pomembno opredeljujeta priliv v in odliv iz evidenc brezposelnosti. Večji obseg tokov

v in iz brezposelnosti kaže na večjo fleksibilnost in dinamiko trga delovne sile. Visoki prilivi in odlivi se

praviloma odražajo v kratkem času brezposelnosti, presežek priliva pa, četudi kratkoročno, lahko skrajša

povprečni čas brezposelnosti, dolgoročno vpliva na poslabšanje strukture brezposelnosti.

Priliv v registrirano brezposelnost po vzroku prijave

16.272

18.538

7.674

20.130

15.404

9.059

50.911

51.712

36.121

14.936

12.975

9.119

106.858

102.556

63.164

2012

2014

I-IX 2016

Iskalci prve zaposlitve Brezposelni zaradi stečajev Trajno presežni delavci

Iztek zaposlitve za določen čas Drugi razlogi


8

Priliv v brezposelnost se je močno povečal v prvem letu gospodarske krize, v naslednjih letih se je

nekoliko zmanjšal, a je še vedno ostal na visoki ravni okrog 100 tisoč. V letu 2014 se je pri Zavodu na

novo prijavilo več kot 102 tisoč brezposelnih oseb, z letom 2015 je številka ponovno padla pod 100 tisoč

in je znašala dobrih 97 tisoč. V letošnjem obdobju januar – september se je prijavilo dobrih 63 tisoč

oseb, kar je, glede na primerljivo obdobje leta 2015, za 5,1 % manj. Primerjava letošnjega priliva s

primerljivim lanskim pokaže, da se je letos priliv na vseh ravneh zmanjšal ne glede na razlog prijave

(iskanje prve zaposlitve, brezposelnost zaradi stečajev, trajno presežni delavci, iztek zaposlitve za

določen čas ali drugi razlogi). Obdobje krize je spremenilo tudi strukturo novoprijavljenih brezposelnih;

s številnimi stečaji in odpuščanji je naraščala skupina brezposelnih zaradi stečajev oziroma trajno

presežnih delavcev, na njihov račun pa se je zmanjšal delež najbolj zastopane skupine novih

brezposelnih zaradi izteka pogodbe za določen čas. V zadnjih letih delež prijavljenih v tej skupini

narašča. V prvih devetih mesecih letos je bil že višji od polovice (57,2 %), obenem pa beležimo nadaljnji

upad deleža brezposelnih zaradi stečajev, trajno presežnih delavcev in iskalcev prve zaposlitve.

Struktura priliva v registrirano brezposelnost, v %

15,2

4,3

18,8

47,6

14,018,1

3,8

15,0

50,4

12,712,1

1,9

14,3

57,2

14,4

Iskalci prvezaposlitve

Brezposelni zaradistečajev

Trajno presežnidelavci

Iztek zaposlitve zadoločen čas

Drugi razlogi

2012 2014 I-IX 2016

V zadnjem obdobju se trg dela ponovno krepi; razmere se izboljšujejo,

a v manjšem deležu za nekatere skupine (predvsem starejše, nizko

izobražene, dolgotrajno brezposelne), zato ti predstavljajo vse večji

delež skupne brezposelnosti.

Za povečanje zaposljivosti in hitrejše aktiviranje oseb, ki so v postopku

izgube zaposlitve, OECD priporoča dodatne podporne ukrepe s

prenosom praks, ki se uporabljajo pri večjih stečajih in odpuščanjih:

obveščanje Zavoda, obvezna prijava iskalcev zaposlitve že v času

odpovednega roka, predčasno iskanje nove zaposlitve štiri tedne pred

iztekom pogodbe ipd.

Za spodbujanje zaposljivosti MDDSZ predvideva poglobljeno

evalvacijo programov izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje

kariernega svetovanja in usposabljanja ter vzpostavitev tripartitnih

dogovorov o upravljanju človeških virov. V skladu z demografskimi

trendi je potrebno skozi zakonodajne ukrepe (ZUTD, ZDR) spodbuditi

delo starejših.


9

Odliv iz registrirane brezposelnosti po vzroku odjave

Odliv iz brezposelnosti se v zadnjih letih povečuje. V času rasti zaposlovanja je povečan odliv

brezposelnih tesno povezan s povečanim zaposlovanjem brezposelnih z znanji in kompetencami, ki so

bile iskane tudi v času krize. Ti so v celotnem obdobju ohranili dobre zaposlitvene možnosti, medtem ko

se je v zadnjem obdobju povečalo tudi povpraševanje po drugih kadrih. Precejšen del zaposlitev sicer

predstavljajo zaposlitve za določen čas, samozaposlitve in druge oblike prekarnega dela, a se v zadnjem

obdobju povečuje tudi število novih in prvih zaposlitev za nedoločen čas. V prihodnjih letih se bo povečal

tudi odliv v neaktivnost, pri čemer se bo povečalo število brezposelnih, ki bodo izpolnili pogoje za

upokojitev. Zaradi pozitivnih trendov pri zaposlovanju se povečuje število brezposelnih oseb, ki se

zaposlijo, s čimer narašča tudi delež zaposlitev v skupnem odlivu. V prvih devetih mesecih letos se je

zaposlilo 60.399 brezposelnih, kar je za 4,7 % več kot v primerljivem obdobju lani.

Največji delež (74,5 %) odliva iz brezposelnosti predstavljajo zaposlitve oziroma samozaposlitve. Drugo

največjo skupino, 9,7 % odliva oz. 7.874 oseb, predstavljajo brezposelni, ki jih je Zavod zaradi kršitev

obveznosti (npr. ni na razpolago za zaposlitev, zavrnitev zaposlitve ali vključitve v APZ, kršitve

obveznosti idr.) odjavil iz evidence brezposelnih oseb. Sledi odliv v neaktivnost - najpogostejši razlogi

so upokojitev, starševsko nadomestilo ter vključitev v redno šolanje - katerih število se tekom let

postopno zmanjšuje.

Struktura odliva iz registrirane brezposelnosti, v %

58.320

73.950

60.399

15.015

12.558

6.754

19.495

12.347

7.874

8.260

7.102

5.614

101.551

107.113

81.115

2012

2014

I-IX 2016

Zaposlitev Prehod v neaktivnost Kršitev obveznosti Prijava v druge evidence Drugi razlogi

57,4

14,819,2

0,58,1

69,0

11,7 11,51,1

6,6

74,5

8,3 9,70,6

6,9

Zaposlitev Prehod vneaktivnost

Kršitev obveznosti Prijava v drugeevidence

Drugi razlogi

2012 2014 I-IX 2016


10

Zadnja leta je zabeležen večji upad prijav v druge evidence. Statistika odraža posledice zakonskih

sprememb, saj se je po uveljavitvi ZUTD zmanjšalo število prijav v druge evidence na račun vključitev v

programe APZ (po novem zakonu to ni več obvezno). Obenem je ZUTD ukinil evidence po drugih

zakonih, kamor so se pod določenimi pogoji prenašali delovni invalidi, prejemniki denarnega

nadomestila pri ZPIZ-u ter začasno nezaposljive osebe po Zakonu o socialnem varstvu. V skladu z

določili 117. člena ZUTD Zavod sedaj utemeljuje status začasne nezaposljivosti v medinstitucionalnih

komisijah s CSD za primere oseb, ki so začasno nezaposljive zaradi težav v duševnem zdravju,

odvisnosti ter večjih socialnih ali drugih podobnih težav.

Večji odliv brezposelnih oseb, zlasti tistih s težavami pri uspešnem

iskanju zaposlitve, bo v veliki meri odvisno od možnosti, ki jih bodo

nudili programi APZ v okviru Operativnega programa za izvajanje

Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

OECD glede dela ZRSZ priporoča intenzivnejše delo s težje

zaposljivimi, starejšimi in nizko kvalificiranimi delavci z uvedbo

profiliranja brezposelnih oseb, pripravo strategije dela z

brezposelnimi in promocijo »in-work benefits« kot alternativo

neaktivnosti in prejemanju socialnih transferjev, okrepljene e-storitve

in omilitev, a učinkovito izvedbo sankcij ob kršitvi obveznosti.

Posebej pomemben vidik predstavlja boljše sodelovanje med ZRSZ

in CSD. Zaradi trenutnega ad-hoc sistema reševanja skupnih strank

in pomanjkanja programov socialne aktivacije je nujno formalizirati

sodelovanje med institucijama – uvesti skupne doktrine dela, povezati

informacijske sisteme, uvesti skupne sestanke in usposabljanja

zaposlenih ter na več ravneh tesno povezati delovanje ZRSZ in CSD.

V skladu s strategijo Zavoda 2020 bodo pri delu z iskalci in

brezposelnimi storitve usmerjene v opolnomočenje posameznika,

posebne skrbi bodo deležne ranljive skupine: mladi brezposelni,

starejši nad 50 let, neizobraženi, dolgotrajno brezposelni in

invalidi, ki jim bo s pomočjo različnih VKO in psihodiagnostičnih

pripomočkov ter programov APZ na voljo podpora pri pripravi

zaposlitvenih načrtov za čimprejšnji vstop na trg dela.


11

3.2 Strukturne značilnosti brezposelnosti

Največji izziv za Zavod predstavljajo naslednji vidiki brezposelnosti: brezposelnost mladih,

brezposelnost starejših, brezposelnost nizko izobraženih in dolgotrajna brezposelnost. Pogosto

brezposelne na trgu dela ovirajo tudi kombinacije različnih omejitev. V prihodnosti lahko na trgu dela v

Sloveniji pričakujemo primanjkljaj delovne sile predvsem zaradi strukturnih neskladij in demografskih

sprememb. Zato je ključno, da se v čim večji meri uskladi ponudbo in povpraševanje na trgu dela oz. se

v delovno aktivnost vključi tudi ranljive skupine na trgu dela.

Gospodarska gibanja zadnjih let so povzročila korenite spremembe v strukturi brezposelnosti in na

slovenskem trgu dela na splošno. Zaradi zloma nekaterih večjih podjetij se je skrčila zaposlenost v

delovno intenzivnih panogah, zlasti v gradbeništvu in v manjši meri predelovalnih dejavnostih. Velik priliv

brezposelnih oseb iz teh dejavnosti, večinoma starejših in z nižjo izobrazbo, je ključno vplival na

strukturo brezposelnosti predvsem zaradi povečanega priliva težje zaposljivih brezposelnih, ki so za

delodajalce manj zanimivi. V drugi fazi krize se je kot posledica javnofinančne konsolidacije zmanjšala

delovna aktivnost tudi v storitvenih dejavnostih.

Trg dela v zadnjih letih doživlja bistvene spremembe. Nestabilnost zaposlitev in nenehno prilagajanje

znanj pomeni velik izziv tako za posameznika kot za družbo. Ključna vloga Zavoda bo opolnomočenje

iskalcev zaposlitve pri različnih prehodih na trgu dela (iz izobraževanja na trg dela, iz brezposelnosti v

zaposlitev oziroma med različnimi zaposlitvami). Med brezposelnimi z več težavami pri zaposlovanju so

starejši (stari 50 let ali več), dolgotrajno brezposelni, brezposelni brez izobrazbe, invalidi, osebe z

zdravstvenimi oz. drugimi omejitvami in mladi (15–29 let).

Registrirane brezposelne osebe po starosti

27.128

27.850

32.523

30.151

26.938

18.919

24.806

26.420

29.023

28.466

26.769

22.534

22.456

23.632

24.564

24.103

22.179

18.674

38.364

40.159

37.905

36.738

37.190

34.998

dec. 11

dec. 12

dec. 13

dec. 14

dec. 15

sep. 16

15-29 let 30-39 let 40-49 let 50 let ali več


12

Prikaz pripravljen z orodjem Piktochart.


13

3.2.1 Brezposelnost mladih

Uspešnost mladih (15–29 let) pri prvem vključevanju na trg dela oz. iskanju po zaključku šolanja je

izrednega pomena za nadaljnji razvoj karierne poti. Raziskave potrjujejo, da so dolgoročno bolj uspešni

tisti posamezniki, ki imajo krajši čas prehoda med šolanjem in brezposelnostjo, poleg tega pa se

zaposlijo na delovnih mestih, ki so primerni njihovi ravni izobrazbe. Nekateri iskalci prve zaposlitve

preidejo neposredno iz šole v zaposlitev, razlogi za gladek prehod so različni, med njimi sta pomanjkanje

kadrov s to izobrazbo na trgu dela in predhodno sodelovanje v času šolanja z delodajalcem (študentsko

delo, praksa idr.). Z vidika družbe je hitro vključevanje na trg dela pomembno predvsem v izogib izgubi

potenciala znanja in kot povračilo investicije, ki jih država vloži v izobraževanje posameznika, še

posebej, če je to izobraževanje dolgotrajno (terciarna izobrazba). Daljši čas izobraževanja pomeni več

sredstev, ki jih država nameni za njegovo izobraževanje, zato je toliko večja izguba potenciala mladih,

če se po končanem šolanju v doglednem času ne zaposlijo svoji izobrazbi primerno.

Na mlade na trgu dela v zadnjih letih močno vplivajo demografske spremembe, saj se zmanjšujeta

število in delež mladih v delovno aktivnem prebivalstvu. Do začetka krize je sicer število delovno aktivnih

mladih naraščalo, z nastopom krize pa se je njihovo število nadpovprečno zmanjšalo (z več kot 161

tisoč v 2008 je število delovno aktivnih mladih do leta 2013 upadlo na 105 tisoč). Delno ta padec lahko

pripišemo demografskim spremembam in vse manjšim generacijam, v večji meri pa je to odraz krize in

pomanjkanja delovnih mest predvsem za mlade s terciarno izobrazbo tudi zaradi posledic ukrepov

ZUJF. Mladi so sicer med najbolj ogroženimi skupinami na trgu dela, saj na tega šele vstopajo in pogosto

zaradi pomanjkanja (formalnih) izkušenj težko najdejo ustrezno zaposlitev, poleg tega pa pogosto delajo

v prekarnih oz. fleksibilnih zaposlitvah, zato so ob nastopu krize običajno prvi, ki izgubijo zaposlitev. Z

začetkom krize leta 2009 so začeli v brezposelnost prehajati starejši, zato se je delež brezposelnih

mladih zmanjševal, čeprav je število vztrajalo na ravni okoli 27 tisoč. Do visokega porasta mladinske

brezposelnosti je prišlo leta 2013, ko ni prišlo do pričakovanega sezonskega zniževanja brezposelnosti

mladih, in je zaradi novih prijav proti koncu leta število brezposelnih mladih naraslo na prek 31 tisoč ter

v januarju 2014 doseglo najvišjo točko s skoraj 34 tisoč brezposelnimi. Pozitiven obrat se je začel

nakazovati v marcu 2014 in z izjemo sezonskih porastov (oktober – januar) v zadnjih treh letih sicer

opažamo znatno nižanje števila in deleža mladinske brezposelnosti. Konec septembra letos je bilo

prijavljenih pri Zavodu 18.919 mladih, kar predstavlja petino (19,9 %) skupne brezposelnosti, in 17,5-

odstotno zmanjšanje v primerjavi z lanskim septembrom. Problematičnost brezposelnosti mladih v

Sloveniji sicer delno zakriva visoka stopnja vključenosti v terciarno šolanje in podaljševanje študija ter s

tem možnost študentskega dela, zato je treba mere brezposelnosti mladih jemati s pridržkom. Kljub

zmanjševanju brezposelnosti še naprej ostaja zaskrbljujoč delež (okoli 33 %) dolgotrajno

brezposelnih mladih.

Število in delež mladih brezposelnih, stanje konec leta

27.128 27.850 32.523 30.151 26.93818.919

112.754 118.061124.015 119.458

113.076

95.125

24,1 23,6 26,2 25,2 23,819,9

dec. 11 dec. 12 dec. 13 dec. 14 dec. 15 sep. 16

Število mladih brezposelnih oseb Število vseh brezposelnih oseb Delež mladih brezposelnih oseb


14

Problematiko brezposelnosti mladih najboljše osvetlijo podatki o stopnji registrirane brezposelnosti, ki

je tako za starostno skupino od 15 do 24 let kot od 25 do 29 let precej nad skupnim povprečjem, zlasti

izstopa stopnja za brezposelne stare do 25 let. Gibanje števila mladih brezposelnih je izrazito sezonsko

(z visokim jesenskim prilivom iskalcev prve zaposlitve), večji porast števila brezposelnih mladih je bil

zabeležen še v 2013 zaradi spremembe zakonskih določil o študentskem delu in večjega obsega novih

prijav v evidenco brezposelnih. V zadnjih letih se sicer stopnja skupne registrirane brezposelnosti

znižuje, in je v juliju 2016 znašala 10,7 %, vse bolj pa se glede na aktualne podatke julija letos znižujeta

in se ji približujeta tudi stopnji brezposelnosti mladih do 25 let (19,7 %) in tistih od 25 do 29 let (13,5 %).

V času krize je narasla tudi anketna brezposelnost mladih. Anketa o delovni sili sicer upošteva dejanski

položaj posameznika na trgu dela, ne njegov formalni status, zato se določena skupina mladih, ki je na

trgu dela že aktivna (večinoma prek študentskega dela), v anketnih podatkih uvršča med delovno

aktivne, ne neaktivne. Mladi, ki imajo formalno status dijaka ali študenta, hkrati pa so po anketi delovno

aktivni, na nek način zamegljujejo problematiko mladinske brezposelnosti, saj neposredno vplivajo na

višjo stopnjo delovne aktivnosti in na nižjo stopnjo brezposelnosti. Po anketni metodologiji je bilo tako v

drugem četrtletju letos brezposelnih 14,0 % mladih, starih od 15 do 24 let, v starostni skupini od 25 do

29 let pa je bila stopnja brezposelnosti 13,4 %. V obdobju 2015–2016 se stopnja brezposelnosti opazno

zmanjšuje, vendar je še vedno visoko nad stanjem pred začetkom krize, ko je v drugem četrtletju 2008

znašala med mladimi 15-24 let 9,3 % ter v starostni skupini 25-29 let 7,4 %.

Mladi brezposelni se od starejših brezposelnih oseb razlikujejo tudi po spolni strukturi. Med

brezposelnimi mladimi je manj moških kot žensk, kar odraža predvsem strukturo vključenih v šolanje na

terciarni ravni, kjer prevladujejo ženske. Boljša zaposljivost moških je posledica dejstva, da na trgu dela

ostaja večje povpraševanje po kadru s poklicno izobrazbo, kjer prevladujejo moški, medtem ko se je

zaradi krize in omejitev zaposlovanja v javnem sektorju precej zmanjšalo povpraševanje po višje

izobraženem kadru, ki je prevladujoče ženski.

3.2.2 Brezposelnost starejših

Gibanja na trgu dela v veliki meri sooblikujejo demografski trendi oziroma staranje prebivalstva. Zaradi

slednjega se zmanjšuje delovno sposobno prebivalstvo, kar se odraža v porastu izdatkov za pokojnine,

spremenjenem vzorcu potrošnje in naraščajočem tveganju revščine. Zaradi navedenih tveganj se

pojavljajo iniciative za čim kasnejši odhod s trga dela, podaljševanje delovne dobe, zaostrovanje

pogojev za upokojitev in spodbude za zadrževanje starejših na delovnih mestih. V obdobju od 2009 do

2013 je bilo na splošno vsako leto manj delovno aktivnih, šele konec leta 2014 jih je bilo več kot leto

prej. Pri starejših delovno aktivnih beležimo drugačna gibanja; kriza je sicer delno vplivala na

njihovo število, zmanjšalo se je v letih 2009, 2010 ter 2012, v vseh ostalih letih pa je njihovo

število naraščalo in posledično beležimo znatno naraščanje deleža starejših med delovno

aktivnimi, kar lahko pripišemo tudi poostrenim pogojem za upokojitev in daljšemu zadrževanju

na trgu dela. Zaradi navedenega beležimo visok porast delovno aktivnih med najstarejšimi starostnimi

skupinami (60+).

Glede na aktualno demografske trende je nujno zagotoviti konkurenčnost starejše populacije na trgu

dela. Starejši, ki izgubijo zaposlitev, so na trgu dela še posebej ranljivi in v primerjavi z mlajšimi težje

najdejo zaposlitev. Dodatna oteževalna okoliščina pri zaposlovanju starejših je nižanje izobrazbene

ravni med starejšimi. Med slednjimi namreč prevladujejo osebe, ki imajo največ osnovnošolsko oziroma

srednjo poklicno izobrazbo, čeprav zadnja leta med starejše brezposelne prehajajo višje izobraženi, kar

ta trend spreminja v prid srednji štiriletni in višji izobrazbi.

V času krize (2008–2014) se je največ starejših prijavilo na Zavod leta 2010, na kar je med drugim

vplivalo številčnejše prijavljanje tistih oseb, ki so se želele upokojiti pod ugodnejšimi pogoji. Nato je


15

število starejših brezposelnih naraščalo vse do leta 2012, do najvišje točke z 41.230 starejših

brezposelnih v januarju 2013. V nadaljevanju pa beležimo rahlo upadanje, ki deloma odraža ugodne

gospodarske trende, deloma pa prehode v neaktivnost. V letošnjem septembru je bilo med

brezposelnimi skoraj 35 tisoč oseb, starih 50 let ali več.

V prihodnosti bodo trg dela opredeljevala poglobljena strukturna neskladja na trgu predvsem pri delovnih

mestih, ki zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo. Trg dela bodo z leti zapustile osebe z ustreznimi

kompetencami, priliva mladih, ki bi zapolnili ta delovna mesta, pa ne bo, kar se lahko negativno odrazi

na razvoju slovenskega gospodarstva.

3.2.3 Brezposelnost nizko izobraženih

Nizko izobražene so osebe, ki imajo samo dokončano osnovno šolo ali manj. Z nizko izobrazbo je precej

omejen tudi nabor poklicev, ki jih oseba lahko opravlja, zaradi česar je včasih težko izbrati nov poklicni

cilj. Dodatno oviro pri zaposlovanju predstavlja tudi to, da se nizko izobraženi praviloma zaposlujejo na

delovnih mestih s težjimi delovnimi pogoji, kjer imajo prednost mlajši iskalci, medtem ko je nizka

izobrazba pogostejša med starejšimi, ki težje opravljajo fizična dela. Problematiko zaposlovanja nizko

kvalificiranih delavcev in vse manjše število delovnih mest, ki so jim na voljo, potrjujejo tudi podatki o

zadnjem poklicu, ki so ga brezposelni opravljali pred prijavo pri Zavodu. Med 10 najpogostejših poklicev

nizko izobraženih brezposelnih so se letos septembra uvrstili sledeči:

Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih

Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah

Drugi delavci za preprosta dela

Pometači ipd.

Natakarji

Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah

Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo

Kuhinjski pomočniki

Prodajalci

Vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil

Vključevanje nizko izobraženih na trg dela je praviloma težje kot za ostale skupine brezposelnih. V

zadnjem desetletju se je namreč število delovno aktivnih z osnovnošolsko izobrazbo skoraj razpolovilo

predvsem na račun porasta delovno aktivnih s terciarno izobrazbo. Septembra letos so bili tako nizko

izobraženi brezposelni v povprečju stari 43,5 leta, medtem ko so bili brezposelni z vsaj srednjo poklicno

izobrazbo, v povprečju stari 42,1 leta. Prav tako nizko izobraženi zaposlitev iščejo dlje; brezposelni z

vsaj srednjo poklicno izobrazbo so bili v letošnjem septembru v povprečju brezposelni 25,8 meseca,

nizko izobraženi pa skoraj leto več, in sicer 37,5 meseca.

Brezposelni po doseženi ravni izobrazbe, stanje konec leta

30,3 30,326,4

13,0

29,3 30,126,3

14,3

28,0 28,7 27,5

15,7

28,8 28,0 27,3

15,9

29,2 27,0 27,1

16,7

29,3 26,7 26,2

17,8

Osnovna šola ali manj Srednja poklicna šola Srednja strokovna aligimnazija

Višja, visoka ali več

2011 2012 2013 2014 2015 sep.16


16

ZAPOSLOVANJE MLADIH

Aktivnosti za zaposlovanje mladih in zmanjševanje mladinske

brezposelnosti so ena izmed najvišjih prioritet EU v skupni evropski

strategiji zaposlovanja, k čemur so zavezane vse članice EU. V

sklopu Svežnja za zaposlovanje mladih Slovenija zadnja leta izvaja

ukrep Jamstvo za mlade. Cilj Jamstva je, da vsakemu

brezposelnemu mlademu Zavod ponudi zaposlitev (tudi s

pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v

formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali

praktičnega usposabljanja. Jamstvo za mlade je v zadnjih letih

povečalo hitrejši prehod mladih na trg dela in omogočilo številne nove

zaposlitve, pri tem pa še vedno ostaja znaten delež dolgotrajno

brezposelnih mladih, kar bo zahtevalo več dela za njihovo čim hitrejšo

(re)integracijo na trg dela.

ZAPOSLOVANJE STAREJŠIH

Kot ukrepe, ki pomembno vplivajo na verjetnost ohranitve zaposlitve

starejših, MDDSZ v dokumentu Starejši in trg dela izpostavlja

vseživljenjsko učenje oz. pridobivanje novih kompetenc. Potrebna bo

večja (re)integracija starejših na trg dela skozi ukrepe aktivne

politike zaposlovanja. Le celostni pristop pri urejanju položaja

starejših zaposlenih, brezposelnih, socialno izključenih starejših in

upokojencev je lahko učinkovit. V sklopu tega se pripravljajo ukrepi

za zagotavljanje zdravih delovnih mest, izobraževanje in

vseživljenjsko učenje ter skrb za varnost delovnih mest. Preučitev

učinka sedanjega sistema nadomestil za brezposelnost, sistema

socialnih transferjev in davčnega sistema in s tem možnosti za

zmanjšanje pasti brezposelnosti in neaktivnosti z namenom

učinkovitejše aktivacije iskalcev zaposlitve bo zahtevala tesnejše

povezovanje CSD in ZRSZ ter ZPIZ.

ZAPOSLOVANJE NIZKO IZOBRAŽENIH

Za zaposlovanje nizko izobraženih so na voljo spodbude za

zaposlitve oziroma subvencionirane zaposlitve. Močnejša

institucionalna podpora zaposlovanju nizko izobraženih mora

upoštevati tudi več dejavnikov brezposelnosti, saj so nizko izobraženi

pogosto starejši, imajo zdravstvene omejitve ali so na Zavodu

prijavljeni že dalj časa, ter imajo zaradi oteževalnih okoliščin še več

težav pri zaposlovanju.


17

3.3 Dolgotrajna brezposelnost

Dolgotrajna brezposelnost je pomemben problem slovenskega trga dela. V prihodnjih letih lahko

pričakujemo zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih, vendar bo zmanjševanje števila slednjih

počasnejše kot upad skupne brezposelnosti, zato bo delež dolgotrajno brezposelnih v prihajajočem

obdobju naraščal.

Med dolgotrajno brezposelne uvrščamo tiste osebe, ki so na Zavodu prijavljene eno leto ali več, zlasti

problematična pa je izrazito dolgotrajna brezposelnost, ko je posameznik brezposeln že 24 mesecev ali

več, kar lahko predstavlja težavo z več vidikov: oseba izgublja stik s trgom dela, izgublja samozavest,

in je vedno manj socialno vključena.

Registrirano brezposelni po trajanju brezposelnosti ter delež dolgotrajno brezposelnih

Že pred krizo je bila več kot polovica brezposelnih oseb dolgotrajno brezposelna; četudi je bilo

povpraševanje po delavcih veliko, so se hitreje zaposlovale osebe, ki so bile krajši čas brezposelne,

dolgotrajno brezposelni pa so ostajali prijavljeni pri Zavodu. Kriza je navidezno pozitivno vplivala na

dolgotrajno brezposelnost, saj se je njihov delež zmanjšal, a je bilo to zmanjšanje predvsem posledica

povečanih prijav v evidenco novoprijavljenih brezposelnih oseb. Ko se je priliv umiril, je začel delež

dolgotrajno brezposelnih ponovno naraščati, tovrsten trend beležimo od leta 2009 naprej. V zadnjih

mesecih omenjenega leta so v dolgotrajno brezposelnost začele prehajati osebe, ki so zaposlitev zaradi

npr. stečajev ali kot trajno presežni delavci izgubile v prvih mesecih krize leta 2008 in se v enem letu po

prijavi na Zavodu niso uspele zaposliti. Konec leta 2009 je bilo dolgotrajno brezposelnih več kot 34 tisoč

oseb, konca leta 2011 že več kot 56 tisoč oseb, do decembra 2012 pa se je zmanjšalo na nekaj manj

kot 54 tisoč oseb. Ta upad pripisujemo brezposelnim, ki so na Zavod prijavljali konec leta 2010, da bi

se kot registrirano brezposelni leta 2012 upokojili v skladu z določili starega pokojninskega zakona.

V zadnjih nekaj letih je število dolgotrajno brezposelnih naraščalo, konec leta 2014 jih je bilo več kot 60

tisoč. Skupno se je v obdobju od 2005–2014 delež dolgotrajno brezposelnih povečal za 7,2 odstotnih

točk. Letos se je sicer število DBO začelo zmanjševati, vendar upadanje števila dolgotrajno brezposelnih

ni dosegalo trenda v skupni brezposelnosti, zato se je delež dolgotrajno brezposelnih naraščal. Konec

septembra 2016 je bilo med brezposelnimi 52.687 dolgotrajno brezposelnih, njihov delež je predstavljal

55,4 % skupne brezposelnosti.

50,245,5 47,9 50,3 51,5

55,4

112.754 118.061124.015 119.458

113.076

95.125

dec. 11 dec. 12 dec. 13 dec. 14 dec. 15 sep. 16

0-11 mesecev 12 mesecev in več


18

Dolgotrajno brezposelni po trajanju brezposelnosti

Večji del dolgotrajno brezposelnih predstavljajo izrazito dolgotrajno brezposelni, ki so v evidenco vpisani

že vsaj 24 mesecev. Skupaj je bilo konec letošnjega septembra brezposelnih najmanj 2 leti že 35.265

oseb oz. 66,9 % vseh dolgotrajno brezposelnih. Zlasti je zaskrbljujoče naraščanje števila

brezposelnih, ki so na Zavodu prijavljeni že več kot 5 let; takšnih je bilo letos septembra skoraj

15 tisoč, v zadnjih letih pa njihovo število občutno narašča.

V skupini dolgotrajno brezposelnih so še v posebej nezavidljivem položaju tisti, ki imajo še določene

druge lastnosti, zaradi katerih so manj konkurenčni in jim otežujejo njihov vstop na trg dela: med

dolgotrajno brezposelnimi je bilo 13.227 invalidov, 17.483 z (ne)dokončano osnovnošolsko izobrazbo,

7.446 terciarno izobraženih, 23.606 starejših (50+) ter 6.469 mladih (15–29 let), od teh jih je terciarno

izobrazbo imelo 1.037.

Povedna je tudi primerjava deležev dolgotrajno brezposelnih znotraj skupnega števila registriranih

brezposelnih oseb v posamezni kategoriji (tj. upoštevajoč dolgotrajno brezposelne in tiste, ki so v

evidenci brezposelnih manj kot eno leto). V najvišjem deležu so dolgotrajni brezposelni invalidi, kjer

delež tistih, ki so brezposelni več kot eno leto znaša že 83,7 %. Struktura invalidov je še posebej

problematična – med njimi je 61,6 % starih 50 let ali več, 40,2 % jih ima samo osnovnošolsko izobrazbo

itd. Več kot polovico so dolgotrajno brezposelni letošnjega septembra predstavljali še pri skupini

starejših (67,4 %) ter nizko izobraženih (62,8 %), visok pa je še med terciarno izobraženimi (44,0 %).

Znaten je tudi delež med mladimi brezposelnimi; dolgotrajno brezposeln je eden izmed treh brezposelnih

mladih (34,2 %), med višje izobraženimi mladimi pa vsak četrti (25,5 %).

V skupnem pregledu je bilo septembra letos med brezposelnimi 55,4 % dolgotrajno brezposelnih, glede

na starostne skupine pa je delež zelo različen. Najnižji je med mladimi, ki še niso dopolnili 20 let

(24,4 %), potem pa praviloma v višjih starostnih razredih narašča. Vseeno je zaskrbljujoč relativno visok

delež mlajših dolgotrajno brezposelnih, saj je med starimi od 20 do 24 let dolgotrajno brezposelna že

skoraj tretjina oseb, med starimi od 25 do 29 let pa že 36,7 %. Pri starih od 35 do 39 let dolgotrajno

brezposelni prvič predstavljajo več kot polovico vseh brezposelnih (53,7 %), med starimi 60 let ali več

pa je dolgotrajno brezposelnih kar 71,5 % oseb. V primerjavi z lanskim septembrom se je delež

dolgotrajno brezposelnih sicer zmanjšal v prav vseh starostnih kategorijah.

20.188

12.040

12.292

4.993

4.247

23.305

11.295

12.240

8.640

4.605

17.422

9.819

10.654

9.476

5.316

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta

5-7 let

8 let in več

dec. 12

dec. 14

sep. 16


19

Dolgotrajno brezposelni po starosti ter njihov delež v starostnih razredih, v %, september 2016

Z višjo izobrazbeno ravnjo tudi znatno upadeta število in delež dolgotrajno brezposelnih. Med

brezposelnimi z (ne)dokončano osnovnošolsko izobrazbo je tako skoraj dve tretjini (62,8 %) dolgotrajno

brezposelnih, med tistimi s poklicno ali srednjo izobrazbo je dolgotrajno brezposelna dobra polovica,

med brezposelnimi s terciarno izobrazbo pa je takšnih le še 44 %.

Dolgotrajno brezposelni po ravni izobrazbe ter njihov delež na posamezni ravni, v %, september 2016

Čim hitrejša aktivacija dolgotrajno brezposelnih je nujna z vidika zagotavljanja delovne sile, ki jo

ogrožajo pričakovane demografske spremembe oz. staranje prebivalstva. Z omogočanjem čim

hitrejšega vključevanja na trg dela preprečimo tveganje odvisnosti od socialnih prejemkov zaradi

brezposelnosti, hkrati pa lahko zagotovimo povračilo investicije, vložene v izobrazbo in usposabljanje.

Za aktivacijo mladih in v še večji meri starejših dolgotrajno brezposelnih je potrebno vložiti veliko

311 1.778 4.380 5.654 5.677 5.295 5.986 8.555 10.501 4.550

24,4

31,136,7

47,3

53,757,5

63,3

69,364,4

71,5

15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let 50-54 let 55-59 let 60 let aliveč

Število dolgotrajno brezposelnih Delež dolgotrajno brezposelnih

17.486

15.095

12.660

7.44662,8

59,3

50,844,0

osnovna šola alimanj

srednja poklicnašola

srednja tehničnašola ali gimnazija

višja, visoka šola aliveč

Število dolgotrajno brezposelnih Delež dolgotrajno brezposelnih


20

naporov, pogosto pa je potrebno tudi osveščati delodajalce o pozitivnih vidikih zaposlovanja teh težje

zaposljivih oseb.

Trajno problematiko zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih kažejo tudi podatki o strukturi zaposlitev.

Delež zaposlitev dolgotrajno brezposelnih med vsemi zaposlitvami je namreč praviloma še enkrat nižji,

kot je delež te skupine v skupni brezposelnosti. To potrjuje ugotovitev, da dlje časa, kot je oseba

brezposelna, manj možnosti za zaposlitev ima.

V skladu s priporočili EK in Strategijo dela z dolgotrajno

brezposelnimi osebami (DBO) na ZRSZ bo potrebno dolgotrajno

brezposelnim zagotavljati podrobno profiliranje in individualno oceno

ciljev in potreb ter najkasneje v 18 mesecih po nastanku

brezposelnosti pripraviti integracijski zaposlitveni načrt. Slednji naj bi

vključeval svetovanje, pomoč pri iskanju zaposlitve z natančno

opredelitvijo časovnice in korakov ter tesnejše sodelovanje z

delodajalci, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter druge

podporne storitve.

Dolgotrajno brezposelne je potrebno obravnavati skozi enotno

kontaktno točko, ki bo dolgotrajnim nudila podporo z usklajeno

ponudbo zaposlitvenih in socialnih storitev skozi medinstitucionalno

sodelovanje in nadgradnjo znotraj obstoječih struktur.

Strategija dela z DBO na Zavodu vključuje preventivne aktivnosti,

namenjene preprečevanju nastanka dolgotrajne brezposelnosti,

kurativne aktivnosti, namenjene reševanja nastale situacije

dolgotrajne brezposelnosti in strateške aktivnosti.

Preventivne aktivnosti v skladu s priporočili EK zajemajo

individualizirano celostno obravnavo, profiliranje, zgodnjo aktivacijo in

stopnjevanje obravnav.

Kurativne aktivnosti se izvajajo z namenom preprečevanja socialne

izključenosti in reintegracije na trg dela, in sicer skozi pripravo ocene

stanja BO po enem letu in izdelavo integracijskega zaposlitvenega

načrta ter posredovanje na prosta delovna mesta.

Ne nazadnje so predvidene tudi aktivnosti, namenjene iskanju

sistemskih rešitev in sodelovanju z delodajalci, CSD , NIJZ in drugimi

nacionalnimi in lokalnimi institucijami na trgu dela, namenjenih

reševanju problema DBO. V okviru strateških aktivnosti se tudi s

kreiranimi APZ ukrepi (predvsem subvencioniranimi zaposlitvami)

skuša delodajalcu nadomestiti stroške, ki jih ima ob zaposlitvi

dolgotrajno brezposelnih.


21

4 Denarni prejemki brezposelnih oseb

Porast brezposelnih oseb je povzročil tudi priliv večjega števila oseb, ki so upravičene do

denarnega nadomestila. S pojemanjem krize in upadom števila brezposelnih se število upravičencev

počasi zmanjšuje, v zadnjih letih pa se je v povprečju ustalil na približno 25 tisoč prejemnikov denarnega

nadomestila in 40 tisoč prejemnikov denarne socialne pomoči.

Število upravičencev do denarnega nadomestila (v nadaljevanju DN) je začelo naraščati z začetkom

krize, na porast števila upravičencev DN pa so vplivale tudi zakonodajne spremembe, kot so

pokojninska reforma in različni ukrepi za konsolidacijo javnih financ. Pomembnejša porasta izplačil DN

sta bila zabeležena konec leta 2010 in v manjšem obsegu leta 2012 predvsem zaradi strahu pred

zaostrenimi upokojitvenimi pogoji, ki jih je predvidevala nova zakonodaja. V obdobju od začetka krize je

tako Zavod največ DN izplačal februarja 2011 (40.207) ter januarja 2013 (40.274), kar sta tudi edina

meseca, ko je bilo izplačil več kot 40 tisoč.

Prejemniki denarnega nadomestila

Od leta 2011 dalje se je letno povprečje števila prejemnikov DN začelo zmanjševati, in se je po letu

2014 ustalilo na povprečno okoli 25 tisoč upravičencev do denarnega nadomestila. Na število

prejemnikov DN značilno vplivajo tudi sezonski dejavniki: skok v začetku leta zaradi izteka pogodb o

zaposlitvi za določen čas ob koncu prejšnjega leta, zmanjševanje do jeseni, ko pa število izplačil

običajno ponovno nekoliko poraste. Podobna gibanja beležimo tudi v letu 2016, v januarju je bilo

prejemnikov 30.186, marca je začelo upadati, do septembra pa se je zmanjšalo za skoraj 10 tisoč oz.

33,0 %, na 20.216 oseb.

36.344

33.888 32.981

26.643

23.674 23.578

32,8 30,827,5

22,2 21,0 22,5

2011 2012 2013 2014 2015 I-IX 2016

povprečno število prejemnikov DN delež prejemnikov DN v skupni brezposelnosti


22

Prejemniki DN po starosti in času priznane pravice, september 2016

Večji del prejemnikov DN predstavljajo starejši. Mlajši so namreč praviloma upravičeni do krajšega časa

prejemanja DN, medtem ko lahko starejše osebe prejemajo denarno nadomestilo tudi 25 mesecev (velja

za osebe, stare 55 let ali več z vsaj 25 let zavarovalne dobe). Mladi predstavljajo dokaj nizek delež med

prejemniki, saj se jim DN hitro izteče, pogosto pa se zaposlijo že tekom prejemanja DN. Med prejemniki

tako ostajajo zlasti starejši z daljšim obdobjem priznane pravice.

Prejemniki DN po starosti in času preostale pravice, september 2016

Zaskrbljujoče je zlasti število prejemnikov, ki so upravičeni do prejemanja DN še eno leto in več. Te

osebe so večinoma starejše, pogosto tudi preidejo med dolgotrajno brezposelne, zato je dejansko

obdobje prejemanja DN zanje praviloma daljše od enega leta. Zlasti osebe, stare 55 let ali več, ki bodo

v doglednem času izpolnile pogoje za upokojitev, se bodo verjetno s tem razlogom tudi odjavile iz

evidence brezposelnih, medtem ko bodo stari manj kot 55 let, pravico do DN večinoma izkoristili do

konca, razen če bodo pred tem uspešni pri iskanju zaposlitve.

V primeru, da brezposelna oseba ni upravičena do DN oz. se ji je pravica že iztekla, ima pa prenizke

dohodke za življenje, lahko pri Centru za socialno delo zaprosi za denarno socialno pomoč (v

nadaljevanju DSP). Število prejemnikov DSP pričakovano presega število upravičencev do denarnega

nadomestila.

15-29 let 30-49 let 50 let ali več

preostanki

18 mesecev ali več

9 ali 12 mesecev

2, 3 ali 6 mesecev

12.054

6.143

2.019

2.019

5.5053.311

638

2.511

3.478

2.754

15-29 let 30-49 let 50 let ali več

18 mesecev ali več

12 do 18 mesecev

6 do 12 mesecev

do 6 mesecev


23

Upravičenci do DSP po starosti

Število prejemnikov DSP je do leta 2011 naraščalo, v 2012 malenkostno upadlo, v obdobju 2013–2015

je število ponovno naraščalo, v letu 2016 pa ponovno beležimo upad. Ker se prejemanje DN in DSP

praviloma izključuje, je starostna struktura prejemnikov obeh prejemkov precej različna. Prejemniki DSP

so praviloma mlajši, saj mladi pogosto niso upravičeni do denarnega nadomestilo oziroma se jim slednje

v krajšem času izteče. Največji delež prejemnikov denarne socialne pomoči tako predstavljajo osebe v

starosti od 30 do 49 let, precej zastopana je tudi kategorija mladih (15–29 let), delež starejših je

posledično med prejemniki DSP precej nižji (predstavljajo približno petino vseh prejemnikov DSP).

Sredstva za DN in DSP se zagotavljajo iz državnega proračuna, rast števila prejemnikov oz. vztrajanje

na visoki ravni v času zaostrenih javnofinančnih razmer negativno vpliva na vzdržnost javnih financ. Za

leto 2008 je Zavod izplačal bruto 99 milijonov evrov za DN, do leta 2011 je ta znesek narasel na 312

milijonov, v zadnjih letih pa se ta znesek zmanjšuje. Za leto 2014 je bilo za DN izplačanih skoraj 227

milijonov, v letu pa 2015 pa 200 milijonov.

Obseg brezposelnosti vpliva tudi na število prejemnikov denarnega

nadomestila in denarne socialne pomoči, kar povzroča velik pritisk na

javne finance. Zavod ter druge pristojne institucije morajo svoje napore

usmeriti v čimprejšnjo aktivacijo prejemnikov. Čimprejšnja aktivacija

prejemnikov DN tako pomeni tudi nižjo obremenitev državnega

proračuna Republike Slovenije.

Aktivacija brezposelnih, ki so starejši in hkrati prejemniki DN,

predstavlja Zavodu velik izziv v prihodnjih letih. Uporabiti bo

potrebno vse možne načine za njihovo ponovno zaposlitev, tudi prek

programov APZ.

12.88110.121 11.757 13.126 12.156

9.011

16.381

14.911

17.31519.038 19.204

18.021

6.080

5.988

6.954

7.818 8.453

8.688

31,326,3

29,033,5 35,2 37,6

dec.11 dec.12 dec.13 dec.14 dec.15 sep.16

15-29 let 30-49 let 50 let ali več delež v skupni brezposelnosti


24

5 Aktivna politika zaposlovanja

Aktivna politika zaposlovanja je namenjena zmanjševanju neskladij med ponudbo in

povpraševanjem na trgu dela. Njeni učinki so v veliki meri odvisni tudi od razpoložljivih finančnih

sredstev. Javnofinančno varčevanje lahko vpliva na manjši obseg APZ, kar posledično negativno vpliva

na brezposelnost.

Zavod v skladu z ZUTD izvaja različne ukrepe na trgu dela. Najpomembnejši sta zagotavljanje

koriščenja storitev za trg dela, to sta vseživljenjska karierna orientacija (VKO) in posredovanje ter

vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ).

APZ predstavlja nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju

brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela ter povečanju konkurenčnosti in prožnosti

delodajalcev. Ukrepi APZ ciljno odpravljajo probleme na področju zaposlovanja in trga dela, obenem pa

morajo dosegati sinergijske učinke s sistemskimi rešitvami in ukrepi drugih sektorskih politik. Zavod je

v letošnjem letu izvajal štiri ukrepe APZ: Ukrep 1: Usposabljanje in izobraževanje, Ukrep 3: Spodbude

za zaposlovanje, Ukrep 4: Kreiranje delovnih mest in Ukrep 5: Spodbujanje samozaposlovanja; pri

izvedbi programov APZ pa se je povezoval tudi z drugimi izvajalci.

Vključitve v programe APZ (po ZUTD)*

* Zaradi primerljivosti so za pretekla leta prikazani le podatki o vključitvah, ki se po ZUTD štejejo kot programi APZ.

Število brezposelnih, vključenih v ukrepe APZ, je odvisno od razpoložljivih sredstev in vsebine

programov, kot so ti predvideni v Programu APZ, ki ga sprejme Vlada RS na predlog MDDSZ.

Vključevanje brezposelnih oseb iz ciljnih skupin v ukrepe APZ vpliva na širitev obsega njihovih znanj,

veščin in kompetenc, k dvigu njihove zaposljivosti ter izboljšanju možnosti zaposlitve. Posebno

pozornost bo v bodoče potrebno nameniti zlasti vključevanju dolgotrajno brezposelnih oseb, mladih,

starejših in nizko izobraženih.

V skladu z opredelitvami Kataloga APZ 2015 Zavod tudi letos v obstoječe programe vključuje

brezposelne osebe, druge iskalce zaposlitve, iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena,

zaposlene ter delodajalce, prednostno pa osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer

38.997

29.351

40.711

36.904

22.960

15.418

2011 2012 2013 2014 2015 I-IX 2016


25

brezposelnosti ali socialno varstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin na trgu dela ter brezposelne

osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ. Brezposelne osebe oz. iskalci zaposlitve se v

programe oz. posamezne aktivnosti vključujejo na podlagi zaposlitvenega načrta ter akta o vključitvi, v

času vključenosti pa jim pripadajo denarni prejemki in stroški, kot so opredeljeni v Pravilniku o izvajanju

ukrepov APZ ter Katalogu APZ. Z rebalansom Poslovnega načrta Zavoda RS za zaposlovanje za leto

2016 je bil na področju APZ določen cilj, da se v programe APZ letos vključi skupno 24.440 brezposelnih

oseb.

V ukrepe APZ je bilo v letu 2016 (januar – september) vključenih 15.225 brezposelnih oseb. Podpore

pri (re)integraciji na trg dela so bile deležne posebej ogrožene skupine brezposelnih, med njimi v

največjem deležu dolgotrajno brezposelne osebe (59,8 % vključitev), poleg njih pa tudi mlade

brezposelne osebe - 15 do 29 let (30,4 % vključitev), starejše - 50 let ali več (24,2 % vključitev) in nižje

izobraženi (18,4 % vključitev). Glede na strukturo razpoložljivih programov je bila le-ta približno tretjinsko

razdeljena med programe ukrepov usposabljanje in izobraževanje (30,5 %), spodbude za zaposlitev

(29,1 %) in v nekoliko večji meri za programe ukrepa kreiranje novih delovnih mest (40,7 %).

V primerjavi s predhodnim letom Zavod letos razpolaga z znatno večjim obsegom načrtovanih sredstev

za izvedbo APZ, in sicer je bilo za ukrepe aktivne politike zaposlovanja predvidenih 81,1 mio EUR.

Poraba sredstev do konca septembra 2016 je znašala 40,6 mio EUR oziroma polovica (50,1 %)

razpoložljivih sredstev. V letu 2015 je bilo planiranih 59,2 mio EUR, porabljenih pa 56,3 mio EUR,

medtem ko je bilo v letu 2014 porabljenih 93 mio EUR.

Pri pripravi programov Aktivne politike zaposlovanja bo potrebno bolj

upoštevati regijski pristop z vključevanjem partnerjev iz lokalnega

okolja, debirokratizacijo postopkov, inovativnost in dolgoročnejšo

naravnanost programov ter prioritetno vključevanje ranljivih skupin, ki

bodo zagotavljali trajnostno aktivacijo brezposelnih oseb.

Smernice za izvajanje ukrepov APZ za obdobje 2016–2020

predvidevajo naslednje usmeritve:

zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi, in sicer s spodbujanjem in motiviranjem te skupine oseb k aktivnosti in čimprejšnji vključitvi na trg dela;

z okrepitvijo in ciljno usmerjenimi ukrepi za aktivacijo ostalih najbolj ranljivih skupin brezposelnih na trgu dela zvišati zaposljivost in zaposlenost predvsem mladih, starejših in nizko izobraženih;

z namenom odprave strukturne brezposelnosti okrepiti ukrepe usposabljanja in izobraževanja aktivnega prebivalstva (brezposelni, zaposleni in drugi iskalci zaposlitve) ter jim zagotoviti kompetence, znanja in spretnosti glede na potrebe trga dela.

V skladu z usmeritvami se bo posebno pozornost namenilo ciljnim ranljivim skupinam, hitrejši aktivaciji in reintegraciji, zagotavljanju kompetenc in izobrazbe, sodelovanju s socialnimi partnerji, hitri odzivnosti na novonastale razmere na trgu dela ter izvedbo analiz uspešnosti in učinkovitosti programov APZ.


26

6 Povzetek

Za obdobje naslednjih dveh let so mednarodne in domače institucije podale pozitivne

gospodarske napovedi. Za letos je napovedana umirjena gospodarska rast (okoli 2,2 %), ki naj

bi se nadaljevala tudi v letih 2017 in 2018. Osnova napovedane rasti gospodarske aktivnosti bodo

nadaljnja krepitev rasti izvoza, državne investicije in rast domače potrošnje. Pozitivna

gospodarska gibanja so napovedana tudi za območje EU, kjer naj bi letos gospodarska aktivnost porasla

za 1,8 %, v letu 2017 bo rast znašala 1,6 %, v letu 2018 pa 1,8 %.

Makroekonomske napovedi za slovenski trg dela v prihodnjih dveh letih napovedujejo

izboljšanje razmer, zaposlenost se bo še naprej zviševala. Po napovedih UMAR-ja v letu 2016 lahko

pričakujemo nadaljnjo zmerno rast zaposlenosti (1,9 % v letu 2016, 1,4 % v letu 2017 in 1,1 % v letu

2018) ter nižanje stopnje registrirane brezposelnosti, ki naj bi v 2016 povprečno znašala 11,2 %, v letu

2017 10,2 % in v letu 2018 9,5 %. Zaposlenost bo po napovedih rasla v skoraj vseh dejavnostih,

predvsem v zasebnem sektorju in po sprostitvi omejitev zaposlovanja tudi v javnem sektorju.

Tudi v prihodnjih letih bodo največji izziv za državo na področju trga dela predstavljali naslednji vidiki

brezposelnosti: dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost mladih, brezposelnost starejših ter

brezposelnost nizko izobraženih, pogosto pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov. Zaradi

pričakovanih strukturnih neskladij in demografskih sprememb bo v prihodnosti treba bolje uskladiti

ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Strukturna neskladja se bodo poglabljala predvsem pri

delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo. Trg dela bodo z leti zapustile osebe z

ustreznimi kompetencami, priliva mladih, ki bi zapolnili ta delovna mesta, pa ne bo, kar se lahko

negativno odrazi na razvoju slovenskega gospodarstva.

K zmanjševanju strukturnih neskladij na trgu dela lahko pomembno prispeva APZ; njegov

prispevek pa je v veliki meri odvisen od višine finančnih sredstev. Za uspešno (re)integracijo

večjega števila brezposelnih na trg dela morajo ukrepi APZ upoštevati tudi specifike posameznih regij,

inovativne pristope in dolgoročnejšo naravnanost programov, ki bodo zagotavljali trajnostno aktivacijo

brezposelnih oseb.

Število brezposelnih mladih ob ugodnih gospodarskih trendih in rasti zaposlenosti v zadnjem

obdobju upada tudi na račun izvedbe pobude Jamstvo za mlade, a obenem med brezposelnimi

mladimi ostaja okoli tretjina dolgotrajno brezposelnih, ki postajajo vse težje zaposljivi, kar kaže na

potrebo po intenzivnejši obravnavi mladih, ki so dalj časa brezposelni.

Ključen izziv na trgu dela predstavlja tudi povečanje delovne aktivnosti starejših. Uspešna

aktivacija slednjih bo zahtevala celovit pristop, prilagojene ukrepe APZ ter ob tem spodbujanje

vseživljenjskega učenja, zagotavljanje zdravih delovnih mest in ozaveščanje o prenosu izkušenj med

generacijami.

Tudi v naslednjih letih bo problem dolgotrajne brezposelnosti pereč predvsem zaradi

naraščajočega deleža izrazito dolgotrajno brezposelnih, ki neuspešno iščejo zaposlitev že 2 leti ali več.

Pripravlja se vse več iniciativ za (re)integracijo dolgotrajno brezposelnih na trg dela, kar pa bo zahtevalo

nadaljnje intenzivno delo.

Cilj uspešne aktivacije brezposelnih oseb je zaposlitev. Prosta delovna mesta, na katera se lahko

brezposelne osebe zaposlijo, so v veliki meri odvisna od gospodarskih razmer, ki se bodo po napovedih

slovenskih in mednarodnih institucij izboljšale, zato lahko glede na navedeno v Sloveniji v prihajajočem

obdobju pričakujemo nadaljnjo stabilno rast zaposlenosti in s tem ugodnejše makroekonomske razmere.


27

7 Viri

Banka Slovenije (2016): Napoved makroekonomskih gibanj. URL:

https://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=7186 (20. oktober 2016).

Gospodarska zbornica Slovenije (2016): Makroekonomska napoved – napovedi gospodarskih

gibanj. Letnik 3, št 2. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.

European Centre for the Development of Vocational Training (2016): Slovenia: Skills forecasts up

to 2025. URL: http://www.cedefop.europa.eu/printpdf/publications-and-resources/country-

reports/slovenia-skills-forecasts-2025 (5. november 2016).

European bank for Reconstruction and Development (2016): Regional Economic Prospects. URL:

http://www.ebrd.com/what-we-do/economic-research-and-data/data/forecasts-macro-data-

transition-indicators.html (20. november 2016).

European Commission (2016): Autumn economic forecast 2016. URL: http://ec.europa.eu/

economy_ finance/eu/forecasts/2016_autumn_forecast_en.htm (20. november 2016).

--- (2016a): Council recommendation of 15 February 2016 on the integration of the long term

unemployed into the labour market. URL: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=120

5&langId=en (5. november 2016).

International Monetary Fund (2016): World Economic Outlook (October 2016) - Real GDP Growth.

URL: http://www.imf.org/external/datamapper/index.php (20. november 2016).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2015): Smernice za izvajanje

ukrepov Aktivne politike zaposlovanja 2016–2020. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne

zadeve in enake možnosti.

--- (2016): Starejši in trg dela v Sloveniji. URL:

www.mddsz.gov.si/...gov.../07_09_2016_Starejsi_in_trg_dela_ v_Sloveniji.docx (11. november

2016).

Organisation for Economic Co-operation and Development (2016): Connecting people with jobs:

The labour market, activation policies and disadvantaged workers in Slovenia. Paris: OECD

Publishing.

--- (2016a): Slovenia. V: OECD Economic Outlook. Letnik 2016, št. 1. Paris: OECD Publishing.

--- (2016b): Real GDP forecast. URL: https://data.oecd.org/gdp/real-gdp-forecast.htm (25.

november 2016).

Urad za makroekonomske analize in razvoj (2016): Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2016.

Ljubljana: UMAR. URL: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/analiza/

jesenska_napoved_2016 /JesenskaNapoved2016-splet1.pdf (25. oktober 2016).

Zavod RS za zaposlovanje (2015): Mladi in trg dela.

Zavod RS za zaposlovanje (2016): Poročilo o izvajanju ukrepov v okviru Zakona o urejanju trga

dela (januar – september 2016). Delovna verzija.

Zavod RS za zaposlovanje (2016): Poslovni načrt ZRSZ 2016 – Rebalans.

Zavod RS za zaposlovanje (2016): Strategija dela z DBO.


Priloge

Tabela 1: Brezposelnost po območni službi prijave

Leto/obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

2011 110.692 11.415 6.692 7.920 27.150 16.194 9.589 5.183 5.700 4.793 4.361 3.629 8.065

2012 110.183 11.439 6.969 7.870 27.956 15.273 8.727 5.278 6.302 4.550 4.497 3.852 7.472

2013 119.827 12.537 7.815 8.561 32.066 16.031 8.749 5.847 6.840 4.483 4.737 4.223 7.938

2014 120.109 12.602 8.044 8.336 33.049 15.985 9.004 5.570 6.678 4.188 4.667 4.442 7.544

2015 112.726 11.899 7.391 7.534 31.564 15.054 9.137 5.050 6.053 3.846 4.306 4.067 6.826

I-IX 2016 104.900 11.471 6.923 6.870 29.687 13.923 8.346 4.393 5.457 3.495 4.148 3.748 6.440

indeks

Ø 2014/ Ø 2013 100,2 100,5 102,9 97,4 103,1 99,7 102,9 95,3 97,6 93,4 98,5 105,2 95,0

Ø 2015/ Ø 2014 93,9 94,4 91,9 90,4 95,5 94,2 101,5 90,7 90,6 91,8 92,3 91,6 90,5

Ø I-IX 16/Ø I-IX 15 92,1 95,8 93,0 90,3 93,5 90,8 90,6 85,8 89,6 89,3 95,9 91,3 92,6

stopnja registrirane brezposelnosti (vir: SURS)

2011 11,8 12,5 9,8 8,8 10,0 15,2 18,0 10,0 10,9 12,4 13,3 12,7 13,3

2012 12,0 12,7 10,3 8,9 10,3 14,8 17,3 10,3 12,2 12,2 13,8 13,7 12,6

2013 13,1 14,0 11,8 9,8 11,8 15,7 17,8 11,7 13,4 12,3 14,6 15,1 13,6

2014 13,1 14,1 12,1 9,5 12,0 15,5 18,4 11,2 13,1 11,4 14,5 15,9 13,2

2015 12,3 13,4 11,1 8,6 11,4 14,7 18,9 10,3 12,0 10,6 13,5 14,7 12,2

I-VIII 2016 11,6 13,0 10,5 7,9 10,7 13,9 17,9 9,1 11,0 10,0 13,2 13,8 11,6


Tabela 2: Priliv v registrirano brezposelnost po območni službi prijave


2011 99.674 9.480 6.978 8.336 24.058 14.950 7.230 4.401 5.238 5.379 3.520 3.196 6.908

2012 106.858 10.876 7.832 9.727 26.732 14.600 6.858 5.257 5.409 5.119 3.824 3.245 7.379

2013 108.344 10.626 8.108 9.686 27.412 15.387 7.846 5.039 4.791 5.047 3.761 3.171 7.470

2014 102.556 9.886 7.399 9.155 24.963 15.056 8.199 4.449 4.688 4.955 3.445 3.214 7.147

2015 97.211 9.839 7.092 8.765 23.164 14.234 7.563 4.331 4.448 4.776 3.462 3.078 6.459

I-IX 2016 63.164 6.458 4.613 5.289 15.443 9.582 4.417 2.778 2.830 3.139 2.218 2.047 4.350

indeks

2014/2013 94,7 93,0 91,3 94,5 91,1 97,8 104,5 88,3 97,9 98,2 91,6 101,4 95,7

2015/2014 94,8 99,5 95,9 95,7 92,8 94,5 92,2 97,3 94,9 96,4 100,5 95,8 90,4

I-IX 16/I-IX 15 94,9 97,7 95,2 91,2 95,9 96,9 88,8 92,0 89,1 96,2 97,6 90,9 100,5

razlog prijave I-IX 2016

iskalec prve zaposlitve

7.674 758 501 584 2.019 1.133 436 296 517 318 313 273 526

iztek zaposlitve za dol. čas

36.121 3.772 2.508 2.944 7.713 6.099 2.804 1.545 1.516 2.192 1.259 1.168 2.601

stečaj delodajalca

1.191 145 108 136 255 92 77 66 36 28 49 70 129

trajno presežni delavci

9.059 831 737 750 2.728 1.222 554 441 370 333 271 281 541

drugi razlogi 9.119 952 759 875 2.728 1.036 546 430 391 268 326 255 553

struktura priliva I-IX 2016


12,1 11,7 10,9 11,0 13,1 11,8 9,9 10,7 18,3 10,1 14,1 13,3 12,1


57,2 58,4 54,4 55,7 49,9 63,7 63,5 55,6 53,6 69,8 56,8 57,1 59,8

stečaj delodajalca

1,9 2,2 2,3 2,6 1,7 1,0 1,7 2,4 1,3 0,9 2,2 3,4 3,0


14,3 12,9 16,0 14,2 17,7 12,8 12,5 15,9 13,1 10,6 12,2 13,7 12,4

drugi razlogi 14,4 14,7 16,5 16,5 17,7 10,8 12,4 15,5 13,8 8,5 14,7 12,5 12,7

indeks I-IX 16/ I-IX 15


90,5 93,7 90,4 76,5 79,6 111,4 95,0 73,8 104,0 100,0 100,3 88,3 105,2


95,8 102,4 96,2 97,4 100,5 93,1 83,2 93,6 97,2 93,1 93,7 94,3 98,0

stečaj delodajalca

90,0 50,9 53,5 165,9 95,9 85,2 80,2 220,0 54,5 107,7 306,3 68,0 293,2


91,7 95,5 98,7 81,4 94,5 96,0 105,5 93,4 57,0 111,7 90,6 81,2 91,5

drugi razlogi 99,8 99,0 103,1 86,9 99,8 110,3 104,6 92,5 96,3 101,1 108,3 99,6 102,4


Tabela 3: Odliv iz registrirane brezposelnosti po območni službi prijave


2011 96.941 9.510 6.316 8.466 22.815 14.067 7.928 4.160 4.443 5.412 3.420 2.891 7.513

2012 101.551 10.075 7.226 9.212 23.733 15.352 7.425 4.796 4.597 5.277 3.390 2.931 7.537

2013 102.390 9.942 7.443 9.214 24.799 14.773 7.611 4.852 4.551 5.215 3.726 2.851 7.413

2014 107.113 10.434 7.821 9.905 25.604 15.444 7.593 4.975 5.479 5.207 3.840 3.403 7.408

2015 103.593 10.060 7.473 9.377 24.405 15.558 8.041 4.789 4.653 5.176 3.587 3.264 7.210

I-IX 2016 81.115 8.150 5.962 6.889 19.345 11.697 6.449 3.777 3.974 3.961 2.953 2.594 5.364

indeks

2014/2013 104,6 104,9 105,1 107,5 103,2 104,5 99,8 102,5 120,4 99,8 103,1 119,4 99,9

2015/2014 96,7 96,4 95,6 94,7 95,3 100,7 105,9 96,3 84,9 99,4 93,4 95,9 97,3

I-IX 16/I-IX 15 99,9 102,2 100,5 93,8 103,1 96,6 97,7 103,0 109,8 96,3 104,7 101,3 93,9

razlog odjave I-IX 2016

Zaposlitev oz. samozaposlitev

60.399 6.296 4.257 4.998 14.508 8.648 5.092 2.696 2.787 2.929 2.261 1.884 4.043

Prehod v neaktivnost*

6.754 730 449 572 1.718 883 575 303 435 310 240 266 273

Kršitev obveznosti

7.874 619 792 851 2.059 1.175 386 447 451 294 247 286 267

Prehod v druge evidence

474 23 31 36 60 106 5 36 64 54 32 27

Drugi razlogi 5.614 482 433 432 1.000 885 391 295 237 374 173 158 754

struktura priliva I-IX 2016


74,5 77,3 71,4 72,6 75,0 73,9 79,0 71,4 70,1 73,9 76,6 72,6 75,4


8,3 9,0 7,5 8,3 8,9 7,5 8,9 8,0 10,9 7,8 8,1 10,3 5,1

Kršitev obveznosti

9,7 7,6 13,3 12,4 10,6 10,0 6,0 11,8 11,3 7,4 8,4 11,0 5,0


0,6 0,3 0,5 0,5 0,3 0,9 0,1 1,0 1,6 1,4 1,1 0,0 0,5

Drugi razlogi 6,9 5,9 7,3 6,3 5,2 7,6 6,1 7,8 6,0 9,4 5,9 6,1 14,1

indeks I-IX 16/ I-IX 15


104,7 108,9 106,9 100,6 109,6 99,5 95,3 112,0 112,9 98,9 112,3 108,3 99,4


85,6 93,1 83,9 79,8 85,3 86,5 100,7 69,5 92,4 102,3 78,9 87,2 63,2

Kršitev obveznosti

81,9 69,0 81,6 82,0 84,6 76,2 114,9 93,5 105,6 89,9 77,7 85,6 52,0


75,2 38,3 58,5 85,7 72,3 86,2 - 156,5 125,5 52,4 145,5 0,0 54,0

Drugi razlogi 103,6 107,1 109,3 74,6 101,3 121,1 110,1 91,3 117,3 89,0 106,8 98,1 115,3

* Sprememba ZUTD je spremenila evidence, ki jih vodi Zavod, ter pogoje, po katerih se osebe prenašajo v te evidence.


Tabela 4: Dolgotrajna brezposelnost po območni službi prijave

Obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

XII 2011 56.655 6.195 3.095 3.611 13.613 8.228 5.577 2.605 3.036 2.180 2.496 1.872 4.147

XII 2012 53.760 5.555 2.920 3.010 13.781 7.682 4.940 2.388 3.416 1.994 2.510 2.010 3.554

XII 2013 59.415 6.506 3.500 3.487 15.933 7.950 4.662 2.761 3.995 1.981 2.607 2.378 3.655

XII 2014 60.085 6.547 3.596 3.338 17.487 7.891 4.740 2.738 3.689 1.741 2.550 2.349 3.419

XII 2015 58.178 6.402 3.482 3.154 17.572 7.240 5.142 2.393 3.491 1.483 2.423 2.167 3.229

IX 2016 52.687 5.989 3.160 2.754 16.172 6.550 4.600 2.008 3.057 1.271 2.275 1.985 2.866

delež DBO v skupni brezposelnosti, v %

XII 2011 50,2 53,7 43,8 44,7 49,3 50,0 58,3 49,1 50,2 45,3 55,5 49,7 51,8

XII 2012 45,5 45,1 38,1 35,0 44,9 48,8 54,9 41,4 49,9 42,9 50,9 49,2 45,5

XII 2013 47,9 50,0 41,9 38,5 47,9 48,6 50,5 46,5 56,3 44,2 52,3 53,7 46,7

XII 2014 50,3 52,5 45,4 40,3 53,5 49,3 48,1 50,8 58,5 41,1 55,4 55,7 45,5

XII 2015 51,5 52,3 46,3 41,2 55,7 49,3 54,8 48,6 57,5 38,7 54,0 54,4 48,0

IX 2016 55,4 56,8 51,3 45,6 58,5 51,9 62,4 51,2 62,2 42,5 60,6 57,7 50,2

DBO po starosti, sep. 2016

15–29 let 6.469 642 293 262 2.062 876 533 159 498 187 292 267 398

30-39 let 11.331 1.234 588 476 4.072 1.441 744 408 595 246 413 466 648

40-49 let 11.281 1.374 615 461 3.503 1.436 974 419 671 295 500 430 603

50-54 let 8.555 1.078 538 455 2.323 1.058 862 300 496 202 427 348 468

55 let ali več 15.051 1.661 1.126 1.100 4.212 1.739 1.487 722 797 341 643 474 749

DBO po izobrazbi, sep. 2016

Osnovna šola ali manj

17.486 1.873 1.056 889 4.975 1.735 2.039 704 1.486 349 823 758 799

Srednja poklicna šola

15.095 1.973 977 822 4.025 1.911 1.358 527 799 420 767 592 924

Srednja tehnična oz. splošna šola

12.660 1.430 761 666 4.300 1.778 777 471 496 357 451 433 740

Višja, visoka šola ali več

7.446 713 366 377 2.872 1.126 426 306 276 145 234 202 403

DBO po spolu, sep. 2016

Moški 25.625 2.743 1.645 1.431 8.378 2.949 2.099 1.045 1.485 527 1.095 991 1.237

Ženske 27.062 3.246 1.515 1.323 7.794 3.601 2.501 963 1.572 744 1.180 994 1.629


Tabela 5: Brezposelni, stari 50 let ali več, po območni službi prijave


XII 2011 38.364 3.649 2.550 3.194 9.517 5.359 3.390 1.887 1.983 1.594 1.610 1.136 2.495

XII 2012 40.159 3.921 2.833 3.318 10.265 5.344 3.287 2.055 2.105 1.591 1.672 1.237 2.531

XII 2013 37.905 3.776 2.807 2.987 9.724 5.172 3.145 1.889 2.042 1.426 1.500 1.248 2.189

XII 2014 36.738 3.656 2.666 2.810 9.550 4.992 3.443 1.717 2.019 1.239 1.445 1.185 2.016

XII 2015 37.190 4.035 2.741 2.808 9.817 4.804 3.493 1.701 1.981 1.136 1.463 1.243 1.968

IX 2016 34.998 3.950 2.544 2.634 9.419 4.325 3.088 1.564 1.793 1.003 1.481 1.207 1.990

delež starejših v skupni brezposelnosti, v %

XII 2011 34,0 31,6 36,1 39,5 34,5 32,5 35,4 35,6 32,8 33,1 35,8 30,1 31,1

XII 2012 34,0 31,9 36,9 38,6 33,5 34,0 36,5 35,6 30,8 34,2 33,9 30,3 32,4

XII 2013 30,6 29,0 33,6 33,0 29,2 31,6 34,0 31,8 28,8 31,8 30,1 28,2 28,0

XII 2014 30,8 29,3 33,7 33,9 29,2 31,2 34,9 31,9 32,0 29,3 31,4 28,1 26,8

XII 2015 32,9 32,9 36,4 36,7 31,1 32,7 37,2 34,6 32,6 29,7 32,6 31,2 29,2

IX 2016 36,8 37,5 41,3 43,6 34,1 34,3 41,9 39,9 36,5 33,5 39,4 35,1 34,8

starejši po starosti, sep. 2016

50-54 let 12.340 1.493 824 763 3.296 1.578 1.128 455 669 364 585 486 699

55-59 let 16.295 1.843 1.188 1.348 4.137 1.959 1.417 783 881 494 681 555 1.009

60 let ali več 6.363 614 532 523 1.986 788 543 326 243 145 215 166 282

starejši po trajanju brezposelnosti, sep. 2016

0-5 mesecev 5.494 579 436 497 1.455 724 347 246 235 224 186 177 388

6-11 mesecev 5.898 632 444 582 1.429 804 392 296 265 236 225 208 385

12 mesecev ali več 23.606 2.739 1.664 1.555 6.535 2.797 2.349 1.022 1.293 543 1.070 822 1.217

starejši po izobrazbi, sep. 2016

osnovna šola ali manj

11.609 1.357 804 852 2.813 1.171 1.429 581 660 326 533 472 611

srednja poklicna šola

11.908 1.421 869 873 3.036 1.504 999 501 635 382 578 409 701

srednja tehnična oz. splošna šola

7.870 845 599 626 2.257 1.117 479 323 356 229 289 240 510

višja, visoka šola ali več

3.611 327 272 283 1.313 533 181 159 142 66 81 86 168

starejši po spolu, sep. 2016

moški 20.033 2.158 1.512 1.483 5.642 2.396 1.684 987 1.020 574 836 680 1.061

ženske 14.965 1.792 1.032 1.151 3.777 1.929 1.404 577 773 429 645 527 929


Tabela 6: Brezposelni, stari 15–29 let, po območni službi prijave


XII 2011 27.128 2.976 1.568 1.767 5.999 4.107 2.249 1.205 1.584 1.309 995 1.066 2.303

XII 2012 27.850 3.006 1.599 1.963 6.941 3.645 2.035 1.244 1.746 1.184 1.103 1.190 2.194

XII 2013 32.523 3.506 1.865 2.429 8.558 4.062 2.277 1.516 1.981 1.278 1.333 1.337 2.381

XII 2014 30.151 3.219 1.731 2.059 8.063 3.903 2.321 1.275 1.620 1.255 1.143 1.220 2.342

XII 2015 26.938 2.891 1.468 1.720 7.179 3.528 2.167 1.051 1.610 1.143 1.130 1.071 1.980

IX 2016 18.919 2.026 967 1.065 5.343 2.726 1.435 637 1.144 752 734 745 1.345

delež mladih v skupni brezposelnosti, v %

XII 2011 24,1 25,8 22,2 21,9 21,7 24,9 23,5 22,7 26,2 27,2 22,1 28,3 28,7

XII 2012 23,6 24,4 20,8 22,8 22,6 23,2 22,6 21,6 25,5 25,4 22,4 29,1 28,1

XII 2013 26,2 27,0 22,3 26,8 25,7 24,8 24,6 25,5 27,9 28,5 26,8 30,2 30,4

XII 2014 25,2 25,8 21,9 24,8 24,7 24,4 23,5 23,7 25,7 29,6 24,8 29,0 31,1

XII 2015 23,8 23,6 19,5 22,5 22,8 24,0 23,1 21,4 26,5 29,9 25,2 26,9 29,4

IX 2016 19,9 19,2 15,7 17,6 19,3 21,6 19,5 16,3 23,3 25,1 19,5 21,7 23,6

mladi po starosti, sep. 2016

15-19 let 1.275 112 64 66 270 159 150 39 191 38 64 53 69

20-24 let 5.709 645 262 306 1.362 899 524 142 339 264 246 253 467

25-29 let 11.935 1.269 641 693 3.711 1.668 761 456 614 450 424 439 809

mladi po trajanju brezposelnosti, sep. 2016

0-5 mesecev 7.756 850 482 541 2.005 1.066 538 301 448 346 291 308 580

6-11 mesecev 4.694 534 192 262 1.276 784 364 177 198 219 151 170 367

12 mesecev ali več 6.469 642 293 262 2.062 876 533 159 498 187 292 267 398

mladi po izobrazbi, sep. 2016


5.312 498 311 286 1.516 728 428 169 550 117 211 226 272


3.327 394 158 197 814 510 279 117 135 130 146 155 292


6.206 696 322 354 1.762 913 442 190 277 327 230 224 469


4.074 438 176 228 1.251 575 286 161 182 178 147 140 312

mladi po spolu, sep. 2016

moški 8.114 816 408 496 2.383 1.164 592 293 481 269 289 351 572

ženske 10.805 1.210 559 569 2.960 1.562 843 344 663 483 445 394 773


Tabela 7: Brezposelni, nizko izobraženi (1+2 raven), po območni službi prijave


XII 2011 34.160 3.189 2.145 2.488 7.896 4.516 3.670 1.633 2.281 1.296 1.529 1.245 2.272

XII 2012 34.582 3.393 2.224 2.570 8.259 4.250 3.273 1.754 2.450 1.238 1.643 1.319 2.209

XII 2013 34.769 3.543 2.367 2.482 8.458 4.294 3.223 1.813 2.488 1.091 1.536 1.433 2.041

XII 2014 34.402 3.468 2.324 2.384 8.627 4.240 3.610 1.662 2.448 945 1.429 1.366 1.899

XII 2015 32.998 3.526 2.262 2.274 8.449 3.835 3.483 1.484 2.443 820 1.440 1.290 1.692

IX 2016 27.850 3.002 1.861 1.701 7.483 3.193 2.818 1.197 2.100 690 1.170 1.164 1.471

delež BO brez izobrazbe v skupni brezposelnosti, v %

XII 2011 30,3 27,6 30,4 30,8 28,6 27,4 38,4 30,8 37,7 26,9 34,0 33,0 28,4

XII 2012 29,3 27,6 29,0 29,9 26,9 27,0 36,4 30,4 35,8 26,6 33,3 32,3 28,3

XII 2013 28,0 27,2 28,4 27,4 25,4 26,2 34,9 30,5 35,1 24,4 30,8 32,4 26,1

XII 2014 28,8 27,8 29,3 28,8 26,4 26,5 36,6 30,9 38,9 22,3 31,1 32,4 25,3

XII 2015 29,2 28,8 30,1 29,7 26,8 26,1 37,1 30,2 40,2 21,4 32,1 32,4 25,1

IX 2016 29,3 28,5 30,2 28,1 27,1 25,3 38,2 30,5 42,7 23,1 31,2 33,8 25,8

BO brez izobrazbe po starosti, sep. 2016

15–29 let 6.692 582 367 323 1.951 866 584 204 815 129 269 279 323

30-39 let 5.731 610 397 284 1.751 658 458 258 436 110 218 236 315

40-49 let 7.266 854 509 411 1.789 798 925 312 425 178 354 330 381

50-54 let 4.153 500 265 306 1.103 420 456 205 220 146 171 171 190

55 let ali več 4.008 456 323 377 889 451 395 218 204 127 158 148 262

BO brez izobrazbe po trajanju brezposelnosti, sep. 2016

0-5 mesecev 5.873 613 497 465 1.428 805 411 282 369 203 178 238 384

6-11 mesecev 4.491 516 308 347 1.080 653 368 211 245 138 169 168 288

12 mesecev ali več 17.486 1.873 1.056 889 4.975 1.735 2.039 704 1.486 349 823 758 799

BO brez izobrazbe po spolu, sep. 2016

moški 14.927 1.574 987 921 4.200 1.701 1.441 690 1.040 357 629 653 734

ženske 12.923 1.428 874 780 3.283 1.492 1.377 507 1.060 333 541 511 737


Tabela 8: Prejemniki denarnega nadomestila po območni službi prijave


XII 2011 35.462 3.167 2.318 3.448 9.526 4.820 2.120 1.920 1.922 1.436 1.321 1.061 2.403

XII 2012 35.614 3.551 2.777 3.399 9.228 4.463 2.085 2.135 1.909 1.351 1.380 988 2.348

XII 2013 29.895 2.860 2.386 2.863 7.853 3.900 2.031 1.700 1.374 1.083 1.105 871 1.869

XII 2014 25.452 2.385 1.939 2.545 5.947 3.212 2.548 1.122 1.268 1.100 963 720 1.703

XII 2015 25.342 2.698 1.973 2.577 6.103 3.196 2.128 1.203 1.210 963 934 707 1.650

IX 2016 20.216 2.148 1.598 1.907 5.414 2.565 1.145 1.064 881 783 682 641 1.388

delež prejemnikov DN v skupni brezposelnosti, v %

XII 2011 31,5 27,4 32,8 42,7 34,5 29,3 22,2 36,2 31,8 29,8 29,4 28,2 30,0

XII 2012 30,2 28,8 36,2 39,6 30,1 28,4 23,2 37,0 27,9 29,0 28,0 24,2 30,1

XII 2013 24,1 22,0 28,6 31,6 23,6 23,8 22,0 28,6 19,4 24,2 22,2 19,7 23,9

XII 2014 21,3 19,1 24,5 30,7 18,2 20,1 25,8 20,8 20,1 26,0 20,9 17,1 22,6

XII 2015 22,4 22,0 26,2 33,7 19,3 21,8 22,7 24,5 19,9 25,2 20,8 17,7 24,5

IX 2016 21,3 20,4 25,9 31,6 19,6 20,3 15,5 27,1 17,9 26,2 18,2 18,6 24,3

prejemniki DN po starosti, sep. 2016

15–29 let 2.019 212 126 173 528 258 133 90 92 114 74 66 153

30-39 let 3.300 350 287 268 987 464 157 159 98 134 115 74 207

40-49 let 2.843 293 235 262 776 398 157 145 110 117 91 85 174

50-54 let 2.134 241 185 179 580 217 149 102 97 76 82 99 127

55 let ali več 9.920 1.052 765 1.025 2.543 1.228 549 568 484 342 320 317 727

prejemniki DN po izobrazbi, sep. 2016


3.867 476 331 386 843 422 285 231 206 110 150 130 297


6.088 685 470 553 1.486 779 380 335 263 293 221 202 421


5.931 590 480 547 1.673 778 295 276 247 243 199 189 414


4.330 397 317 421 1.412 586 185 222 165 137 112 120 256

prejemniki DN po spolu, sep. 2016

moški 10.658 1.133 874 938 2.871 1.326 594 608 457 396 351 395 715

ženske 9.558 1.015 724 969 2.543 1.239 551 456 424 387 331 246 673


Tabela 9: Upravičenci do denarne socialne pomoči po območni službi prijave


XII 2011 35.342 4.247 1.854 1.750 6.777 6.698 3.811 1.101 1.933 1.713 1.395 1.368 2.695

XII 2012 31.020 3.523 1.595 1.644 6.928 5.402 3.053 968 1.823 1.407 1.269 1.350 2.058

XII 2013 36.026 4.334 2.063 1.966 8.506 6.055 3.013 1.136 2.079 1.426 1.398 1.649 2.401

XII 2014 39.982 4.708 2.396 2.141 10.081 6.327 3.489 1.271 2.132 1.482 1.440 1.813 2.702

XII 2015 39.813 4.607 2.377 2.096 10.598 6.115 3.548 1.197 2.192 1.399 1.467 1.786 2.431

IX 2016 35.720 4.161 2.111 1.822 9.851 5.740 3.104 972 1.885 1.146 1.345 1.547 2.036

delež upravičencev DSP v skupni brezposelnosti, v %

XII 2011 31,3 36,8 26,2 21,7 24,6 40,7 39,8 20,7 32,0 35,6 31,0 36,3 33,6

XII 2012 26,3 28,6 20,8 19,1 22,6 34,3 33,9 16,8 26,7 30,2 25,7 33,1 26,4

XII 2013 29,0 33,3 24,7 21,7 25,6 37,0 32,6 19,1 29,3 31,8 28,1 37,2 30,7

XII 2014 33,5 37,8 30,2 25,8 30,9 39,5 35,4 23,6 33,8 35,0 31,3 43,0 35,9

XII 2015 35,2 37,6 31,6 27,4 33,6 41,6 37,8 24,3 36,1 36,5 32,7 44,8 36,1

IX 2016 37,6 39,5 34,2 30,1 35,6 45,5 42,1 24,8 38,4 38,3 35,8 45,0 35,7

upravičenci DSP po starosti, sep. 2016

15-29 let 9.011 1.004 393 410 2.262 1.536 802 194 612 370 363 419 646

30-39 let 10.284 1.148 611 492 3.153 1.556 713 306 536 270 364 478 657

40-49 let 7.737 951 501 369 2.124 1.244 667 210 431 251 312 305 372

50-54 let 3.905 497 272 220 993 689 362 95 149 124 157 159 188

55 let ali več 4.783 561 334 331 1.319 715 560 167 157 131 149 186 173

upravičenci DSP po trajanju brezposelnosti, sep. 2016

0-5 mesecev 3.966 448 253 262 882 733 289 117 178 199 140 175 290

6-11 mesecev 6.419 788 386 378 1.489 1.192 517 189 250 309 209 269 443

12 mesecev ali več

25.335 2.925 1.472 1.182 7.480 3.815 2.298 666 1.457 638 996 1.103 1.303

upravičenci DSP po izobrazbi, sep. 2016


13.747 1.384 819 688 3.711 1.872 1.506 435 1.212 345 558 609 608


9.469 1.277 600 516 2.401 1.592 787 236 309 312 377 447 615


8.456 1.022 508 435 2.522 1.512 517 192 246 348 270 344 540


2.483 329 116 109 667 465 176 64 83 90 97 98 189

upravičenci DSP po spolu, sep. 2016

moški 18.394 2.006 1.151 1.020 5.391 2.752 1.559 579 949 490 674 840 983

ženske 17.326 2.155 960 802 4.460 2.988 1.545 393 936 656 671 707 1.053


Tabela 10: Vključevanje v programe APZ (po ZUTD)

UKREP/AKTIVNOST/PODAKTIVNOST 2011 2012 2013 2014 2015 I-IX

2016

UKREP 1: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE 17.288 12.368 18.777 25.433 16.020 4.650

1.1.1.1. Priprava za potrjevanje NPK 936 1.629 1.872 1.971 932

1.1.1.1. Programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja-2015

36

1.1.1.2. Potrjevanje NPK 559 1.354 1.721 1.626 17

1.1.1.2. NPK Potrjevanje - 2015 1.321 314

1.1.1.3. Programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja za mlade-2015

27

1.1.2.1. Institucionalno usposabljanje 5.293 4.882 7.242 12.535 5.636

1.1.2.2. PUM 200 206 66

1.1.2.2. Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe-2015

1.018 559

1.1.2.3. Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne projekte

874 819 2.016 1.245

1.1.2.3. Iz faksa takoj praksa-2015 765

1.1.2.4. Za Pokolpje - aktivno in dejavno 848 748 278 420

1.1.2.4. PUMo Projektno učenje mlajših odraslih-2015 315

1.1.2.5. UŽU Usposabljanje za življenjsko uspešnost 374 426 165

1.1.2.6. PUM Projektno učenje za mlade 2013-2015 663 153

2.2.1.Delovni preizkus 217

2.2.4.1. Usposabljanje na delovnem mestu za leto 2009/2010

1.1.4.1. Usposabljanje na delovnem mestu 2009/2011 6.206 8

1.1.4.1. Delovni preizkus-2015 945 516

1.1.4.2. UDM Mura 43 178

1.1.4.2. Usposabljanje na delovnem mestu-2015 4.289

1.1.4.3. Usposabljanje na delovnem mestu 2016/2017 1.126

1.1.4.4. Usposabljanej na delovnem mestu 2012/2013 1.771 4.672 5.126

1.1.4.4. Usposabljanje na delovnem mestu - mladi 2016/2017 107

1.1.4.5. Delovni preizkus 1.694 179

1.1.4.5. Zmorem, ker znam-2015 1.486

1.2.1.1. Formalno izobraževanje 2.586 247

1.2.1.1. Programi formalnega izobraževanja-2015 274 164

1.2.1.2. Programi formalnega izobraževanja 2012/2013 275 88

1.2.1.3. Programi formalnega izobraževanja 2014/2015 207 71

UKREP 3: SPODBUDE ZA ZAPOSLITEV 2.963 2.050 4.989 3.777 203 4.429

3.2.5.2. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov DSP za leto 2010

10

3.2.7. Zaposli.me

3.2.7.3. Zaposli.me 2 1.967

3.1.1.1. Zaposli.me 775 506

3.1.1.1. Prvi izziv 2015 39 2.413


3.1.1.3. Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me 2016/2017 1.823

3.1.1.4. Zaposli.me 2012/2013 1.267 3.958 4

3.1.1.5. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov DSP

88 235

3.1.1.6. Program 50plus 672 8

3.1.1.7. Zaposli me PLUS 983

3.1.1.8. Zaposli.me 5/2014 1.150

3.1.1.9. Spodbujanje zaposlovanja za odpravo posledic žleda 43

3.1.2.1. Prvi izziv 2014 477

3.1.2.2. Zaposli.me 6/2014 1.030 1

3.2.1.1. Povračila prispevkov delodajalca 160 13

3.2.1.1. Povračilo prispevkov na podlagi ZRPPR1015-2015 21 67

3.2.1.2. ZRPPR Povračilo prispevkov delodajalca 50 176 117 56 7

3.2.1.2. Povračilo prispevkov na podlagi ZSRR-2-2015 129 126

3.2.1.3. Povračilo prispevkov - Program Pokolpje 2016 7 21 3

3.2.1.4. Povračilo prispevkov - Maribor s širšo okolico 2 3

3.2.1.5. Povračilo prispevkov - Območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje

3

3.4.1. Spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas 1

3.5.7. Subvencija za zaposlitev (več kot 10 oseb)

UKREP 4: KREIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST 3.046 6.656 5.847 7.329 6.737 6.200

4.1.1.1. Javna dela 2.610 2.539 5.539 6.661 6.258

4.1.1.1. Javna dela-2015 5.807

4.1.1.2. Javna dela II. 1.223

4.1.1.2. Javna dela "Pomoč pri migracijskih tokovih"-2015 269 239

4.1.1.3. Javna dela Pomoč v primeru elementarnih nesreč 198 210

4.1.1.3. Javna dela Pomoč v primeru elementarnih nesreč-2015

55

4.1.1.4. Javna dela Pomoč osebam na področju mednarodne zaščite-2015

1

4.1.2.1.Priložnost zame 77 11

4.1.2.1. Pripravništvo za mlade iskalce prve zaposlitve-2015 26

4.1.2.2. Nova možnost-2015 72

4.1.2.3. nadomestitev dela plače invalidu in TZO 17

4.1.2.4. Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence

35

4.1.2.5. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 2009/2010

1

4.1.2.6. Priložnost zame 2012/2013 45 11

4.1.2.7.Prvi izziv 2.649 239

4.1.2.8. Delovna vključenost starejših oseb 447

4.2.1.2. Asistentka/asistent bom 201 57


4.2.1.1. Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva 20 1

4.2.1.2. Spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti na trgu dela

102 114 58 23

UKREP 5: SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA 15.700 8.277 11.098 365 0 139

3.1.1. Pomoč pri samozaposlitvi 11.198 199

5.1.1.1. Preveritev poslovne ideje 2011/2012 33

5.1.1.3. Preveritev poslovne ideje 2.543 2.057

5.1.1.4. Delavnice za samozaposlitev 2.475 1.899

5.1.1.5. Delavnice za samozaposlitev 2.849

3.1.2. Subvencije za samozaposlitev 2

3.1.3. Subvencije za samozaposlitev 2010-2013 3.576

5.2.1.1. Subvencije za samozaposlitev 2011-2013 924 1.515

5.2.1.1. Spodbujanje ženskega podjetništva-2015 139

5.2.1.2. Subvencije za samozaposlitev 2012 1.512 4.093 217

5.2.1.3. Samozaposlovanje 2014 200 148

SKUPAJ APZ - BO 38.997 29.351 40.711 36.904 22.960 15.418

Documents

STROKOVNA IZHODIŠČA ZA LETO 2017Strokovna izhodišča za leto 2017 I Zavod RS za zaposlovanje 1 1 Makroekonomske razmere Prihajajoče obdobje bo po napovedih različnih slovenskih