Stranica 2. NA OP[TINATA - opstinakiselavoda.gov.mk · #Magija na boite#, koja naide na golem publicitet vo javnosta. Po~nuvaj}i od minatata godina redakcijata na op{tinskiot vesnik

OP[TINSKI VESNIK

GODINA II • BROJ 10 • JANUARI 2007 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

Stranica 2.LI^NOSTI [TO JA ODBELE@AA

2006 GODINA

Stranica 4.MOSTOT NA MARKOVA REKA SOPROEKT NA MLADI ARHITEKTI

Stranica 5.INVESTITORITE MASOVNO

PLA]AAT KOMUNALII

Stranica 10.ADAM OD MAKEDONIJA

- PREDVESNIK VO SOZDAVAWETO

NA BIBLIJATA.

Stranica 11.Promocija na dve novi knigi

na D-r Tome Nenovski

DELOTO “TRANZICISKI TUNEL”- MAKEDONSKA EKONOMSKA

PERSPEKTIVA

Stranica 12.Intervju: ALEKSANDAR PANDOV,

~len na Sovetot na op{tinata

MLADITE IMAAT NAJMNOGU ENERGIJA

VO POLITIKATA

Stranica 14.Ace Stankovski, rakometen trener

SINONIM ZA TOA KAKO TREBA DA IZGLEDA EDEN VRVEN SPORTIST

Tradicionalno i godinava gra|anite na

Op{tina Kisela Voda vo presret na naj-

golemiot hristijanski praznik Boìk, se

sobraa pred golemite koledarski ognovi

{to se palat vo ~est na ra|aweto na Isus

Hristos. (str. 8-9 )

Kisela Voda }e gi koristi blagodetite na prirodniot gas.Analizite pokaàa deka ima mo`nost prvi da se gasificiraatnaselbite Pintija, Dra~evo, Crni~e, Prìno i industriskata

zona na Prvomajska. (str. 3)

GASIFIKACIJA NA OP[TINATAGASIFIKACIJA NA OP[TINATA

KOLEDARSKI OGNOVI

Sneàna Klivanovska- direktor na JDG #8-Mart#

Griàta za decata e sveta rabota

Sneàna Klivanovska ima sta` od samoedna godina kako direktor na JDG #8-mi Mart#vo ~ij sostav se ~etiri gradinki-objekti vo Op-{tinata (Prìno, Peperutka 1 i 2 vo Dra~evoi Rasadnik). No, so svojot entuzijazam, nesebi~nozalagawe i grià za na{ite najmili, realizi-rawe na niza proekti, sozdavawe na uslovi zadecata, dokaà i pokaà {to vsu{nost zna~i dase bide direktor vo edna gradinka vo ~ii ~etiriobjekti momentno se zgrièni okolu 670 deca.Vo minatata godina od niza odràni manifesta-cii impresionira{e proektot - #Za ~udoto na-re~eno ìvot#, ~ii pretstavi se odràa na am-fiteatrite Sv. \or|i i Tri Kru{i i u~estvotona cvetnoto defile po povod 6-ti maj \ur|ovden-patroniot praznik na Op{tina Kisela Voda.Posebno vnimanie kaj decata i nivnite rodite-li privlekoa i dvata realizirani humanitarnihepeninga.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

L I ^ N O S T I [ T O OJ A D B E L E @ A A 62 0 0

www.kiselavoda.gov.mk

Jo{ko Milenkovski - selektor na ma{kata

odbojkarska reprezentacija

Afirmacija na odbojkata vo evropski

ramkiJo{ko Milenkovski, selektorot na ma-

kedonskata odbojkarska reprezentacija, ne-somneno e eden od na{ite najuspe{ni sport-ski rabotnici i pedagozi. Vo izminatata go-dina na{ata najdobra reprezentacijanapravi golem uspeh zadrùvaj}i se vo naj-dobrata A divizija vo koja ~lenuvaat naj-elitnite 16 evropski reprezentacii. Vo kva-lifikaciite na turnirite vo Skopje i voHolandija, Makedonija go obezbedi opstano-kot igraj}i protiv [vedska, Slovenija iHolandija. Na klupsko nivo, kako trener naRabotni~ki Fer{ped, Milenkovski pov-torno ja osvoi {ampionskata titula i kupotna Makedonija. Vo evropskiot Top - tim kuppak, Rabotni~ki Fer{ped se plasira vo

~etvrtfinaleto me|u najdobrite 8 ekipi.Vakvite rezultati pridonesoa Jo{ko Mi-lenkovski od sportskite sojuzi vo Makedo-nija da bide proglasen za najdobar trener inajdobar selektor za izminatata godina.Posebno priznanie za afirmacija na spor-tot vo Op{tinata i nadvor od nea, Jo{koMilenkovski dobi i od Sovetot na Op{tinaKisela Voda.

Aleksandar Stefanovski- operski pea~

“Santa î~ilija” –nagrada za talentot

Aleksandar Stefanovski e nov kul-turen makedonski ambasador. Toj e mag-istriran operski pea~ a minatata godinaima{e zaedni~ki nastap so maestro BorisTrajanov vo ramkite na Ohridskoto kul-turno leto vo kompleksot Sveta Sofija.Vo minatata godina ima{e pove}e impo-zantni koncerti a od niv gi izdvojuvameonie vo Romanija, Italija i Avstrija. NaAkademijata vo Sofija minatata godinase napravi audicija na koja u~estvuvaa 60vrvni operski talenti od celiot svet.Audicijata be{e pod pokrovitelstvo narektoratot na rimskata akademija Santaî~ilija. Aleksandar Stefanovski poka-à ubedlivo najdobri rezultati i ja dobiednogodi{nata stipendija, besplatno dase {koluva vo Italija kaj svetski pozna-tata operska pea~ka Renata Skoto. Vo mo-

mentov Stefanovski se nao|a vo Italijana akademijata Santa î~ilija i soodrànite nekolku koncerti vo rimskiotteatar dokaà i pokaà deka Makedonijavo nego dobi operski pea~ so svetskikvalitet.

Van~o Karanfilov - Paraolimpiec

[estina mundijalot vo [vajcarija

Van~o Karanfilov, srebreniot me-dalist od Paraolimpijadata vo Atina2004 i dva pati dobitnik na presti`nata13-to Noemvriska nagrada, so postignati-te rezultati i vo minatata godina dokaàdeka e na{ najdobar strelec. Na{iot so-gra|anin na Svetskoto prvenstvo vo Sar-gans- [vajcarija vo disciplinata stre-lawe so malokalibarski pi{tol na da-le~ina od 50 metri (sloboden izbor) goosvoi {estoto mesto, ~ij rezultat vsu{-nost mu go donese i 6-toto mesto vo izbo-rot na sportist na Grad Skopje. Van~o Ka-

ranfilov na Kup natprevarot vo Padova,vo disciplinata vozdu{en pi{tol go os-voi tretoto mesto.

Xorxe Arsov - gradona~alnikna Op{tinata

Spre~uvawe na urbaniot

i ekolo{kiot haosGradona~alnikot Xorxe Arsov vo minatata

godina ja intenzivira{e borbata za sproveduvawena zakonite na Republika Makedonija vo Op{tinaKisela Voda. Prv na udar se najde urbaniot krim-inal. Gradona~alnikot Arsov ima{e doblest dagi obelodeni kriminalnite urbani piramidiFikom, Samarija, Raba i pritoa na ne~esniteinvestitori im podnese krivi~ni prijavi, tu`bi,a zgora na toa po~ituvaj}i gi i sproveduvaj}i gizakonite na Republika Makedonija, vo Op{tinatase urivaat bespravno izgradenite objekti iz-gradeni vo periodot od 2001 do po~etokot na 2005-ta godina. Gradona~alnikot Arsov kreiraop{tinska potvrda koja vsu{nost zna~i garancijadeka stanovite ne se pove}ekratno prodavani.

Borbata za ~ista i ekolo{ka sredina e po-sebna prikazna. Po àlbata na gra|anite i po ini-cijativa na Op{tinata, na Cementarnica #Usje#im e stopirana dozvolata za koristewe na se~kana gu-

ma kako alternativno gorivo, no toa be{e i povodovoj gigant da se najde pod rendgen na op{tinskatakomisiska ispekcija, koja bara kompletna revizijana tehnologija na raboteweto na Cementarnicata.

Vo minatata godina pokraj izgradba na mno-gu parkovi, parkinzi i ulici, se izgradi Kulturno- versko rekreativniot centar Tri Kru{i, na ~ijamfiteatar za prvpat se odrà Kulturnoto letokoe be{e poseteno od nad 35 iljadi posetiteli.

Gordan Nikolov, etnolog,

nacionalen korespodent

za Makedonija vo

Evropskiot muzejski forum

Luvr vo MakedonijaGordan Nikolov, dov~era{niot uspe{en direk-

tor na Muzejot na Makedonija, po mnogu ne{ta ja od-beleà minatata godina. Toj e nositel i realizatorna proektot - Luvr vo Makedonija. Na{iot sogra|a-nin uspea za prvpat vo Makedonija da go donese najzna-~ajniot i najbogatiot svetski pariski muzej. Vo Mu-zejot na Makedonija denovive privr{uva tematskataizlo`ba na repliki od najzna~ajnite eksponati od an-tikata ili inspirirani od antikata. Izlo`bata e odotvoren karakter, no pred s¢ e nameneta za lica so po-sebni potrebi (so o{teten vid) kade {to istite mo-àt da gi dopiraat eksponatite i trodimenzionalnoda gi po~uvstvuvaat kopiite. Minatata godina, na po-~etokot na juni, Gordan Nikolov so Lordot Aleks Dar-ling, gradona~alnik na Volongong -Avstralija pot-pi{aa Memorandum za sorabotka me|u Muzejot naMakedonija i Galerijata na gradot Volongong kade{to ìveat nad 250 iljadi na{i iselenici. Pokrajorganzacijata na niza kursevi po muzejski menaxment,promocija na mnogu izlo`bi, Gordan Nikolov vo mi-natata godina vo Makedonija ja donese i presti`na-ta bugarska izlo`ba za tradicionalen vez nare~ena#Magija na boite#, koja naide na golem publicitet vojavnosta.

Po~nuvaj}i od minatata godina redakcijata na op{tinskiot vesnik “Kisela Voda” zapo~na da gi odbeleùva i vrednuva site godi{nipostignuvawa na na{ite sogra|ani vo sosptvenata profesija. Vo desettiot jubileen broj na op{tinskiot vesnik, prezentirani se {est na{isogra|ani, spored na{ite kriteriumi koi veruvame deka se objektivni, sosema zasluèno go ponesoa primatot naj-li~nosti za 2006-ta godina.

Redakcija na op{tinskiot vesnik “Kisela Voda”

Podgotvile:Elizabeta STANOEVSKA, Daniela RADEVSKA

3www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Transparentnosta vo rabota-ta i informiranosta na gra|anitena Op{tinata e edna od glavnitekarakteristiki vo rabotata na lo-kalnata vlast. Po otvoraweto na in-formativnata kancelarija na op-{tinskata administracija i kan-celarijata na ~lenovite na Sovetotna Op{tinata, naskoro vo Op{ti-na Kisela Voda svoja informativ-na kancelarija }e imaat i ~leno-vite na Sobranieto na RepublikaMakedonija, izbrani od gra|anitena op{tinata Kisela Voda.

Imeno, parlamentarcite Svet-lana Jakimovska, pretsedatel naKomisijata za delovni~ki i man-

datno imunitetni pra{awa i Traj-ko Veljanovski, pretsedatel naKomisijata za izbori i imenuvawavo Sobranieto na Republika Make-donija }e bidat dostapni za gra|a-nite za sekakva informacija ilidoobjasnuvawe za zakoni i aktuel-ni temi koi se rabotat vo najviso-kiot zakonodaven dom na Republi-ka Makedonija.

Sredbite na gra|anite so par-lamentarcite, od idniot mesec }ese realiziraat vo sabotite, a odponedelnik do petok vo kacelari-jata tehni~ki sekretar }e se griìokolu terminite za zakaùvawe nasredbite. B. I.

PARLAMENTARCITE

SO INFORMATIVNA KANCELARIJA

Sowa JOVANOVSKA

Kisela Voda }e bide prvataskopska op{tina vo koja ìtelite}e koristat priroden gas za potre-bite vo doma}instvoto. Gasifika-cijata vo Op{tinata }e se sprove-de ako ìtelite gi prifatat uslo-vite pod koja taa }e se sprovede. Zataa namena }e ima anketi i sekoj gra-|anin }e moè da si go kaè svoetomislewe. Na site anketi i debatiop{tinarite i gra|anite argumen-tirano }e gi analiziraat faktiteza gasifikacija na Op{tinata.

Dosega{nite analizi pokaàadeka momentno ima uslovi gasot dase sprovede prvo do naselbite Pin-tija, Dra~evo, Crni~e i Prìno. Sogasifikacijata bi se opfatile iindustriskite objekti locirani napatot kon Dra~evo. Gasot do ovienaselbi moè da se sprovede prekudvata postojni priklu~oci smestenivo krugot na fabrikite „OHIS# ina cementarnicata „Usje#.

Vo slednite desetina dena }ese sprovede anketa me|u ìtelitena ovie naselbi za toa dali se za-interesirani da koristat priro-den gas. Na ìtelite }e im bidatpodeleni pra{alnici, vo koi }epi{uva i kolku }e gi ~ini gasi-fikacijata i koi se nejzinite pred-nosti. Za da se donese prirodniotgas do doma}instvata, potrebno eda se soglasat 45 otsto od okolu40.000 ìteli, kolku {to ìveatvo ~etirite naselbi. Op{tinatagi povikuva site gra|ani da se izja-snat dali se zainteresirani za spro-veduvawe na gasifikacijata, kojanekolkukratno }e im gi namalitro{ocite.

- Kisela Voda gi ima site us-lovi za da se gasificira. Glavnitepriklu~oci ve}e se gotovi i zabrzo vreme moàt da se izgradat isekundarnite. Od kontaktite sogra|anite zaklu~ivme deka ìte-lite na Crni~e i Prìno mnogu sezainteresirani da dobijat gas. Vo

prvata faza }e se gasificiraatindividualnite ku}i. Ako se poka-è uspe{no i ako ima interes,prirodniot gas }e go sprovedeme ido stanbenite zgradi - veli grado-na~alnikot Xorxe Arsov.

Dve stranski firmi se zain-teresirani da ja sprovedat gasifi-kacijata vo Kisela Voda. Ednata eturskata kompanija „Igda{#, kojaistovremeno pregovara so gradski-te vlasti za da ja izgradi komplet-nata gasna mreà vo Skopje. Za taacel, turskata firma letovo bes-platno izraboti proekt za gasifi-kacija na metropolata.

Vtorata firma e amerikan-skata kompanija „S&A Kapital#,so koja Op{tinata ostvari kon-takt preku Vladata. Ovaa firmave}e dostavi konkretna ponuda doOp{tinata, spored koja sekoe do-ma}instvo za gasifikacijata }etreba da plati po 496 evra, mesto2.000 evra kolku {to vistina ~inicelata rabota. Za tie pari }e do-

bie plinska pe~ka, grejno telo naplin, mera~ i cevna instalacija voku}ata. Amerikanskata komanijanudi gra|anite da pla}aat na petmese~ni rati po 99 evra, po~nu-vaj}i od fevruari godinava.

Op{tinskite vlasti s¢ u{tene potpi{ale dogovor so nitu ednaod firmite, no pogolemi {ansi daja dobie rabotata ima amerikans-kata kompanija.

- Firmata „S&A Kapital#ima poatraktivna i pokonkretnaponuda. Za razlika od nea, ponuda-ta na turskata kompanija s¢ {te nee jasna. S¢ dodeka ne potpi{emeoficijalen dogovor, }e pregovara-me so dvete firmi i na gra|anite

}e im gi prezentirame nivniteponudi. Onaa firma {to }e imanajpovolni uslovi, }e ja dobierabotata. Ako ima interes kajgra|anite, postoi realna mo`nostrabotite okolu gasifikacijata dapo~nat za dva meseca - veli Arsov.

Grubite procenki na gradski-te vlasti i na turskite eksperti,koi letovo prestojuvaa vo Skopje,pokaàa deka gasifikacijata vometropolata moè da se zavr{i za{est godini. Spored niv, sprove-duvaweto priroden gas vodoma}instvata bi ~inelo okolu 20milioni evra, odnosno od 700 do1.200 evra po semejstvo.

ANKETEN LIST

DALI STE ZA GASIFIKACIJA NA VA[ATA MESNA ZAEDNICA?

DA NEZAOKRU@ETE GO ODGOVOROT I ISPRATETEGO VO KANCELARIJATA ZA INFORMIRAWE

(BARAKA 9, SOBA BROJ 3) ILI JAVETE SE NA TELEFONOT 2785-423

e-mail:[email protected]

Kisela Voda prva }e gi koristi blagodetite na prirodniot gas

GASIFIKACIJATA MO@E DA PO^NE ZA DVA MESECA

!!

!

OP[TINSKI VESNIK

- Analizite pokaàa deka ima uslovi gasot da se sprovede do naselbitePintija, Dra~evo, Crni~e i Prìno.

- Sekoe doma}instvo za gasifikacijata }e treba da plati po 496 evra,mesto 2.000 evra kolku {to vistina ~ini celata rabota. Za tie pari }e do-bie plinska pe~ka, grejno telo na plin, mera~ i cevna instalacija vo ku}ata.Amerikanskata komanija „S&A Kapital“ nudi gra|anite da pla}aat na petmese~ni rati po 99 evra, po~nuvaj}i od fevruari godinava

- To~en e faktot deka namalite i srednite pret-prijatija im nedostasu-vaat pazari, a bez nivtie odnapred se osudenina propast, -me|u drugotoistakna, - generalniotsekretar na norve{kataasocijacija Lars Rize.

Vo op{tinata Kisela Vodaima tri industriski zoni, sobezbroj mali sredni pretprijati-ja koi za àl rabotat so mal

kapacitet. Ne e tajna deka glav-niot problem za takvata situacijae nemawe na pazari za plasman naproizvodot {to go nudat doma-{nite pretprijatija. Ottuka, pro-gramskite aktivnosti op{tinataKisela Voda permanentno ginaso~uva kon lobirawe na stran-skite kompanii koi moàt da po-mognat vo zaìvuvaweto na sto-panstvoto na ovaa teritorija. Poturski biznismeni, gosti nagradona~alnikot Xorxe Arsovbe{e i Asocijacijata za mali biz-nisi od Norve{ka, koja se intere-sira{e za razvojot na malite pret-prijatija vo na{ata Op{tina.

- Ovaa Asocijacija podolgovreme egzistira vo Norve{ka iima golemi rezultati. Zatoa saka-vme na{eto iskustvo da go prene-seme i na druga zemja, pa po ne-kolku napraveni konsultacii vobordot odlu~ivme toa da bide Ma-kedonija. Vo va{ata op{tina doj-dovme za{to mislime deka imaperspektiva na razvoj na malite isredni pretprijatija. Inaku to-~en e faktot deka na malite isrednite pretprijatija im nedo-stasuvaat pazari, a bez niv tieodnapred se osudeni na propast, -me}u drugoto istakna, - General-niot sekretar na norve{kata aso-cijacijata Lars Rize.

Gradona~alnikot Arsov poso-~i deka op{tinata raspolaga so triindustriski zoni, no deka istitepretprijatija rabotat od 5 do 10posto kapacitet i istite nemaatmo`nost za dopolnitelen razvoj.

- Pretprijatijata treba da sestimuliraat, da imaat uslovi zada gi pro{irat svoite kapa-citeti. Toa e preduslov za novivrabotuvawa. Sepak, osnova zazaìvuvaweto na malite i srednipretprijatija e i po~ituvaweto nazakonskata regulativa na doma{-nite i na stranskite kompaniikoi sakaat da investiraat voMakedonija, - deciden be{egradona~alnikot Xorxe Arsov.

Inaku, posrednik na sredba-ta so norve{kata Asocijacija zamali biznisi be{e FondacijataBoris Trajkovski. T. ^.

Norve{ka biznis asocijacija vo poseta na Op{tinata

]E SE STIMULIRAAT STOPANSTVENICITE

Gra|anite od MZ Kisela Vo-da kone~no moè da zdivnat,barem {to se odnesuva do popla-vite po obilnite vrneì. Glavenproblem bea vodite od Pripor-~ica. Za ovoj problem Op{tinataizraboti i realizira proekt zaprifa}awe na atmosferskite vo-di od Pripor~ica kaj avtobuskatastanica posledna 24-ka, vo MZKisela Voda.

- Rabotata e pri kraj, zavr-{eni se pripremnite raboti.

Momentalno se montiraat re{et-ki. Postaveni se dva spoja vo dol-ìna od 1900 mm, so dodatni be-tonski cevki f 500 mm. Postavenise i dva legnati policajci zaradiusmeruvawe na vodite. Izveduva~na rabotite e firmata AGP odSveti Nikole. Celiot ovoj pro-ekt treba da bide zavr{en do kra-jot na mesecov, -ni izjavi MimiJordanova od sektorot za urban-izam.

S.S..

PRIFA]AWE NA VODITE

OD PRIPORÎCA

Ministerstvoto za ìvotnasredina neodamna formira eks-pertski tim od profesori i pret-stavnici od nadle`noto minister-stvo, cementarnicata i od Op{ti-na Kisela Voda, koj treba da goispita zagaduvaweto od „Usje#. Ti-mot }e vr{i zasilen monitoringna rabotata na cementarnicata dvapati mese~no.

- Tokmu poradi poplakite odìtelite na Kisela Voda go for-miravme ekspertskiot tim, ~ii me-rewa }e pokaàt dali ima zagadu-vawe. Stru~wacite vr{at zasilenmonitoring, a Dràvniot inspek-torat prodolùva so redovnitekontroli edna{ nedelno. ]e imazasilen monitoring i na ostana-tite pogoni i fabriki okolu „Usje#za da otkrieme od kade doa|a ne-prijatnata mirizba - velat od Mi-nisterstvoto za ìvotna sredina.

No, op{tinskite vlasti odKisela Voda ne se zadovolni od na-

~inot na koj vo minatite godini sespravuvale nadle`nite institu-cii so potencijalniot najgolem za-gaduva~ vo Op{tinata, Cementar-nica #Usje#. Tie se somnevaat dekarabotata na ekspertskiot tim }egi dade realnite rezultati od zaga-duvaweto, poradi faktot {to mer-nite instrumenti so koi toa se me-ri se nao|aat vo krugot na cemen-tarnicata i prakti~no istite segazdi na tie instrumenti. Poraditoa, op{tinskite vlasti pokrenaainicijativa da postavat sopstveniinstrumenti za merewe na zagadu-vaweto na nekolku mesta vo indus-triskata zona kade {to se nao|a i„Usje#, bidej}i smetaat deka e ilu-zija Cementarnica #Usje# sama se-be da se kaznuva. Praksata dokaà-la deka vo izminatite 15 godinisamo edna{ istite merni instru-menti pokaàle zagaduvawe na sul-fur, iako gra|anite bile svedocina pove}e havarii na gigantot.

Inaku, Op{tinata ve}e pregovaraso nekolku stranski firmi za na-bavka na mernite instrumenti, koi}e se kupat od donacii. Op{tin-skite vlasti nema da otstapat doborbata so zagaduva~ot „Usje# i }egi iskoristat site merki za da janateraat Cementarnica #Usje# dagi po~ituva evropskite i svetski-te standardi na tehnologija narabota na edna cementarnica vourbana sredina.

- Pred s¢ menaxmentot na Ce-mentarnica #Usje# treba da ja po-~ituva lokalnata samouprava kakoinstitucija. Vo site evropski za-koni i konvencii toa go pi{uva

sosema jasno, a tie dosega tr~aa poministerstvata i drugite dràv-nite institucii, bez pritoa da doj-dat vo lokalnata samouprava i darazgovarame za problemot. Vpro-~em, tie se nao|aat na teritorijatana Op{tina Kisela Voda i vsu{-nost tie se na{ problem. Inaku,na{i merni instrumenti se na{i-te gra|ani. [tom tie se àlat, zna-~i deka ne{to ne e vred so Cemen-tarnicata. Vo kabinetot se for-mira specijalna komisija koja ezadolèna da go ispituva #Slu~aj-ot Cementarnica# i naskoro }e iz-lezeme so svoe viduvawe na ne{ta-ta. Dosega imame dobra sorabotka

so noviot minister za ekologija, po~ija {to zasluga vo septemvri mi-natata godina, po na{e barawe imbe{e odzemena dozvolata na ce-mentarcite za gorewe na se~kanaguma kako alternativno gorivo.Op{tina Kisela Voda nema da ot-stapi od borbata so zagaduva~ot„Usje# i }e gi iskoristi site mer-ki za da ja nateraat Cementarnica#Usje# da gi po~ituva evropskitei svetskite standardi na tehnolo-gijana rabota na edna Cementarni-ca vo urbana sredina, me|u drugotoistakna gradona~alnikot XorxeArsov.

S. J.

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk4

Naskoro }e se preuredu-va ̀ elezniot most na Marko-va reka, na vlezot vo Dra~evo.Op{tinarite od Kisela Vodaplaniraat na postojniot mostda izgradat novi trotoari, dapostavat nova ograda i celo-sno da go osvetlat. Za taa celOp{tinata raspi{a konkursza idejno arhitektonsko re-{enie za preoblikuvawe namostot. Konkursot e vo tek ina nego so idejni re{enijamoàt da konkuriraat sitezainteresirani lica ne po-stari od 35 godini.

Prvonagradeniot trud,spored koj }e se izvr{i sa-

nacija na mostot, }e dobie60.000 denari. Od Op{tina-ta velat deka so idejnotore{enie ne samo {to èle-zniot most star pove}e de-setici godini }e se obnovi,tuku i }e bide izvr{eno ce-losno negovo dokompleti-rawe.

Ova e vtor konkurs {togo raspi{uva Op{tinata zaureduvawe odredeni loka-cii, a na koj moàt da kon-kuriraat lica so ograni~e-na vozrast. Celta na op{ti-narite e so vakviot konkursda gi animiraat i afirmi-raat mladite arhitekti.

Prviot konkurs be{e name-net za idejno re{enie za iz-gradba na spomenikot vo~est na zaginatite branite-li {to treba da se postavivo parkot vo Dra~evo, spro-ti novata po{ta. Za komp-letnoto ureduvawe na taalokacija INPUMA ve}e gozavr{uva proektot {to spo-red planiranoto na teren }ese realizira na startot odgrade`nata sezona. Sledni-ot konkurs {to }e go raspi-{e Op{tinata verojatno }ese odnesuva na parkot spro-ti OU #Nevena GeorgievaDuwa#. A. F.

Ana FILIPOVSKA

Op{tina Kisela Voda vo sorabotka solokalnoto Zdruènie na borcite od NOVve}e ~etiri meseci ja sproveduva akcijata zaobnova na spomen plo~ite i bistite {to senao|aat na op{tinskoto podra~je. Od plani-ranite {esnaeset spomen plo~i i bisti zaobnova, dosega osveèn izgled dobi bistatana Cvetan Dimov. Vo momentov prioritetnina listata za obnova se i bistite na KrumeKepeski, Mirka Ginova, kako i spomen plo-~ata koja bila podignata na mestoto naku}ata kade {to se odrùvale sostanocite naNOV.

Spored op{tinarite, poso~enite spomenobele`ja se ve}e obnoveni i naskoro }e bideizvr{eno nivno postavuvawe na soodvetnilokacii.

Bistata na Mirka Ginova, koja neko-ga{ se nao|ala vo dvorot na nekoga{nataistoimena fabrika, sega najverojatno }e sepostavi vo reonot na noviot stanben blokRasadnik. Taa lokacija e odbrana od pri~ini{to najverojatno Rasadnik po inicijativana gra|anite }e se preimenuva vo MirkaGinova. Spomen plo~ata, pak, posvetena nasostanocite na NOV }e se postavi sprotigimnazijata „Vasil Anteski-Dren“, na uli-cata #Vera Joci}#. Toa e pribli`nata

lokacija na ku}ata vo koja se odrùvale so-stanocite na NOV, i od tie pri~ini eizbrana taa lokacija. Vo momentovnadle`nite go razrabotuvaat i planot zaobnova na spomenikot „13 Noemvri“ {to senao|a vo dvorot na osnovnoto u~ili{te„Krume Kepeski“, a na listata za obnova e ibistata na Nevena Georgieva -Duwa. Taa segase nao|a vo holot na osmoletkata, no po ob-novata }e se postavi na vidno mesto pod ot-voreno nebo.

Od Op{tinata velat deka periodovintenzivno rabotat i na pronao|awe na sedumspomenici koi najverojatano se re~isi uni{-teni, ili, pak, se zaboraveni vo podrumite imagacinite na nekoga{nite fabriki i mesnizaednici.

Akcijata za obnova na spomenicite seizveduva so sredstva od op{tinskiot buxet.

Prodolùva akcijata za obnova na spomenicite

BISTATA NA MIRKA GINOVA VO RASADNIK?

SEMEJSTVOTO KITANOVSKI NE E ZABORAVENO

Za vreme na novogodi-{nite praznici Op{tinaKisela Voda ja prodolìtradicijata so delewe napaket~iwa za najmladite odsocijalno zagrozenite se-mejstva. Sekako i ovojpat

so najmnogu paket~iwa beadaruvani na edinaeset~le-noto semejstvo Kitanovskikoe ìvee vo Pripor.

Paket~iwata vo pros-toriite na Op{tinata gidodeli zamenik gradona-

~alnikot Lepa [e}erova.Inaku, Op{tina KiselaVoda na pove}epati na se-mejstvoto Kitanovski impomaga na razni na~ini voramkite na mo`nostite.Se griì za u~ebnici zaonie deca {to odat vo u~i-li{te, so akcijata Bidihuman im e dodelena zimskaobleka, no sepak humano-sta treba da ja pokaàt idrugite institucii, pri-vatni firmi i gra|ani naOp{tinata, so ogled nafaktot {to na{ite sogra-|ani, semejstvoto Kitan-ovski ìvee od socijalnapomo{.

T. ^.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Op{tinata ne im veruva na oficijalnite rezultati

SO SOPSTVENI INSTRUMENTI ]E

SE MERI ZAGADUVAWETO OD „USJE#@itelite na Kisela Voda se somnevaat deka cementar-nicata „Usje# s¢ u{te sogoruva se~kana guma i pokrajzabranata od Ministerstvoto za ìvotna sredina iprostorno planirawe. Somneìte se pojavija poradiintenzivnata mirizba na izgorena guma i plastika,{to izminatite dve nedeli povtorno se ~uvstvuvaatvo vozduhot.

MOSTOT NA MARKOVA REKA ]E SE UREDUVA PO PROEKT NA MLADI ARHITEKTI

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O


Vo sorabotka so Fudbalska-ta federacija na Makedonija iAgencijata za mladi i sport, Op-{tina Kisela Voda obezbedi 80fudbalski topki za osumte osnov-ni u~ili{ta {to egzistiraat nateritorijata na Op{tinata. Se-koe od osumte osnovni u~ili{tadobi po 10 fudbalski topki.

Fakt e deka u~ili{tata #ku-burat# so rikviziti, {to prido-

nesuva nastavnicite po fizi~kovospituvawe da ne moàt da ja rea-liziraat zacrtanata programa.Op{tina Kisela Voda vo sora-botka so FFM i Agencijata zamladi i sport dosega realiziradve vakvi donacii, no spored pro-gramskite aktivnosti na Op{ti-nata po pat na donacii i sponzorinaskoro u~ili{tata }e bidatzgrièni so novi rikviziti. B. L.

Toni ÛPOSKI

Op{tina Kisela Voda po no-vogodi{nite i Boìknite praz-nici ja prodolì akcijata za uri-vawe na bespravno izgradeniteObjekti na teritorijata na Op{-tinata. Ekipite za urivawe po~-naa da go urivaat potkrovjeto naobjektot na investitorot Sama-rija, na ulica #Dositej Obrado-vi}# broj 6 i zgradite na investi-torot Nikola Nikolov i Neksiumna ulicata #Sava Kova~evi}# B. B.Gradona~alnikot Xorxe Arsovnaglasi deka vo celost ja poddrù-va i realizira akcijata za uriva-we na bespravno izgradenite ob-jekti, pottiknata od Vladata naRepublika Makedonija, odnosno odresornoto Ministerstvo za trans-port i vrski.

- Zaedni~kiot stav na dveteinstitucii e deka zakonot vo Ma-

kedonija mora da se po~ituva i mo-ra da vaì podednakvo za site, veliArsov i dodava:

- Op{tina Kisela Voda e pr-va op{tina vo Makedonija koja po-~na vojna protiv urbaniot krimi-nal. Za toa svedo~at 40-tina ur-nati objekti {to bespravno seizgradile vo periodot od 2001 dopo~etokot na 2005 godina, otkrie-nite kriminalni piramidi Fi-kom, Samarija i Raba, podnesenitekrivi~ni prijavi i tu`bi protivonie koi {to go zloupotrebile za-konot na Republika Makedonija,kako i podgotvuvaweto na Zakonza legalizacija na nelegalizirani-te gradbi stari po 20-tina i pove}egodini, izgradeni vo Pripor, Dra-~evo, Pintija Usje i drugi mesta.

Od neodamna Op{tinata za-radi za~uvuvawe na doverbata na~esnite investitori i gra|anite{to sakaat bezgri`no i niz zapa-zena zakonska regulativa da kupu-

vaat stanovi, se javuva kako posred-nik so izdavawe na potvrdi. Isti-te zna~at deka stanot ne e proda-den pove}ekratno i e garant dekakupoproda`bata e regularna.

- Imeno, investitorite voidnina od Op{tinata }e podigaatonolku potvrdi kolku {to imaatizgradeno stanovi, a gra|anite prikupoproda`bata se dol`ni od pro-dava~at da ja pobaraat sigurnosnatapotvrda. Taa e garant deka stanot nee prodaden na pove}e klienti. Op{-tinata istata potvrda ja obezbedipove}ekratno za da ne moè da sefotokopira ili zloupotrebi. Dose-ga tri firmi podignaa potvrdi. Toase Bortas, Dabar i Bomak, a drugi seinteresiraa za podignuvawe na do-kumentacija za realizacija na ovojproekt, koj pritoa e maksimalnopoddràn od gra|anite. Uspehot edotolku pogolem {to sega gra|anitese naviknaa da doa|aat vo Op{ti-nata pred da go kupat stanot i da se

interesiraat dali prethodno inve-stitorite gi platile dava~kite i gipodignale potvrdite.

Dali i natamu }e go zadrìtestavot deka na onie investitori~ii objekti se vlezeni vo DUP ipritoa navremeno gi platat dava~-kite istite objekti }e im bidatlegalizirani?

- Samo dokolku objektite neotstapuvaat po gabarit i vo visina

i samo dokolku investitorite sepridrùvaat kon dogovorot so Op-{tinata i gradot vo delot na pla-}aweto na komunaliite. Ostanati-te {to ne se gradeni po DUP iGUP se klasi~ni divogradbi. Is-tite objekti se vlezeni vo progra-mata za urivawe koja se realizirapo fazi, istakna na krajot grado-na~alnikot Xorxe Arsov.

Akcijata za urivawe prodolùva.Na udar objektite {to ne gi podmirile komunaliite.

URIVAWETO ]E SE INTENZIVIRAVO NAREDNIOT PERIOD

Op{tinskata kasa na KiselaVoda minatiot mesec se napolni zau{te 594.000 evra od komunaliite{to investitorite gi dolèa za iz-gardenite zgradi. Po po~nuvawetona akcijata za urivawe divogradbi,koja {to e primarna cel na op{tin-skite vlasti, investitorite seispla{ija i intenzivno po~naa dasi gi podmiruvaat dolgovite. Dose-ga na podra~jeto na Kisela VodaOp{tinata uriva{e pet objekti, odkoi ~etiri za neplateni komunalii.

Pred Nova godina tie uplati-ja 565.000 evra po osnov na nepla-teni komunalii, dodeka vo prvite15 dena od januari dol`nicite pla-tija u{te 29.000 evra.

Najkriti~ni dol`nici setrojca investitori, ~ii gradbi mo-mentno se urivaat. Toa se firmata„Neksjum#, koja na Op{tinata £

dolì okolu 290.000 evra i inves-titorot Nikola Nikolov, koj tre-ba da doplati u{te 97.000 evra.„Neksjum# po Nova godina platidel od dolgot, odnosno podmiriokolu 5.000 evra od vkupniot dolg.Firmata „SMB#, ~ij objekt istotaka se uriva{e, i pokraj uplate-nite 58.000 evra za komunalii imadolg od u{te okolu 16.000 evra.

Me|u firmite {to si go pod-mirile dolgot najgolema uplata ima„Beton# so 165.000 evra i „IPPLepa# so 107.000 evra. Komunaliiplatile i firmite „Zoko prom# -okolu 48.000 evra, „Elsing# - 32.000evra i investitorot Vlado Stepa-novski, okolu 16.000 evra. Me|u onie{to si go platija dolgot se firma-ta „Grini~ inìnering# so 21.000evra i Kat Kostov so 20.000 evra.Uplata stasa i od firmata „Gia

inìnering#, koja vrati okolu 9.000evra od dolgot za komunalii zaobjektot na ulicata #Emil Zola#.

Gra|anite {to kupile stano-vi vo zgradata na firmata „Sama-rija# vo poslednive dve nedeliuplatija vkupno 12.000 evra za ne-platenite komunalii. Stanarite nazgradata samite se organiziraa zada go platat dolgot vo ime na in-vestitorot, bidej}i se ispla{enida ne gi zagubat domovite. Op{tin-skite vlasti od Kisela Voda naovie stanari im dadoa mo`nostkomunaliite da gi pla}aat na rati.Ima najavi deka istoto }e go storati gra|anite {to uplatile stanovivo zgradite na firmata „Raba#.

S. J.

Ispla{eni od akcijata za urivawe

INVESTITORITE MASOVNOPLA]AAT KOMUNALII

PROMONTINGDRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE I INNSTALIRAWES K O P J E

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l.4Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

ZA OSNOVNITE UÎLI[TA 80 FUDBALSKI TOPKI

5

Iako zimskata sezona od po-odamna po~na, no sneg se u{te ne-ma, Op{tina Kisela Voda e celos-no podgotvena za eventualni vrne-ì. Obrana e firma za ~istewe naulicite koja }e intervenira so triekipi istovremeno, a utvrdeno e ikoli~estvoto na sol i rizla {tose nao|a vo magacinite na OHIS.

Istovremeno e izvr{ena po-delba na pet reoni i toa: Reon 1-

Dra~evo, Reon 2-Pintija, Usje,Staklara; Reon 3-11 Oktomvrizgradi i Cvetan Dimov; Reon 4-Pripor, Kisela Voda; Reon 5-Cr-ni~e, Prìno, Birarija.

Isto taka, formiran e Kri-zen {tab koj broi 13 ~lenovi i koivo najkus rok (30 minuti) treba dabidat vo prostoriite na Op{ti-nata. Krizniot {tab, pak, imaj}igo predvid reljefot na reonite,

kako prioritetni gi odredi RE-ON 2, REON 4 i REON 5.

- Pokraj 100-te toni sol odlanskata sezona {to se ~uvaat voOhis, dokolku ima potreba napra-ven e dogovor za nabavka na u{tenovi 50 toni od firmata KI-EM,izjavi Bor~e Lazarevski, sovet-nik za javni nabavki.

M. M.

SNEG NEMA, NO KISELA VODA E PODGOTVENA

Sedumnaesetta sednica odràna na 23.01.2006 godina

1. Sovetni~ki pra{awa

Osumnaesetta sednica odràna na 30.01.2006 godina

1. Informacija za posetata na Op{tina Simitli - RepublikaBugarija od strana na delegacijata na Sovetot na Op{tina KiselaVoda; Informativno

2. Informacija za delbeniot bilans na Op{tina Kisela Voda iOp{tina Aerodrom; Informativno

Devetnaesetta sednica odràna na 16.02.2006 godina

1. Odluka za formirawe na participativno telo za prostorno iurbanisti~ko planirawe na Op{tinata Kisela Voda;

2. Odluka za opredeluvawe na nadomest za zemji{te vrz koe se vr{inepotpolna eksproprijacija;

Dvaesetta sednica odràna na 28.02.2006 godina

1. Odluka za dopolnuvawe na Odlukata za opredeluvawe nanadomestok na ~lenovite na Sovetot na Op{tina Kisela Voda;

2. Odluka za izdavawe na Slu`ben glasnik na Op{tina Kisela Voda;3. Odluka za promena na imiwa na ulici;6.-

Dvaeset i prva sednica odràna na 7.03.2006 godina

1. Sovetni~ki pra{awa2. Odluka za donacija za izgradba na osnovno u~ili{te vo Radovi{

Dvaeset i vtora sednica odràna na 13.03.2006 godina

1. Zaklu~ok po Godi{niot izve{taj na Op{tina Kisela Voda za2005 godina

- Godi{na smetka na Op{tina Kisela Voda za 2005 godina;- Izve{taj za pobaruvawata i obvrskite na Op{tina Kisela Voda;- Izve{taj za realizacijata na programite na Op{tina Kisela

Voda vo 2005 godina;- Izve{taj za realizacijata na namenskite dotacii na Op{tina

Kisela Voda vo2005 godina;- Izve{taj od odgovorniot smetkovoditel so koj ja potvrduva

to~nosta i verodostojnosta na godi{nata smetka;- Zavr{na smetka na Buxetot na Op{tina Kisela Voda za 2005 godina;2. Zaklu~ok po Izve{tajot za realizacija na Programata za izgrad-

ba, rekonstrukcija i odrùvawe na lokalni pati{ta, ulicite vo nase-lenite mesta, servisni, stanbeni ulici na podra~jeto na Op{tinaKisela Voda za period 1.01.2005 do 31.12.2005 godina;

3. Zaklu~ok po Godi{niot izve{taj za koristewe na sredstva odrezervite na Op{tina Kisela Voda vo 2005 godina;

4. Buxetski kalendar na Op{tina Kisela Voda za 2006 godina.5. Odluka za na~inot i postapkata za postavuvawe na vremeni objek-

ti i reklamni panoa i za opredeluvawe na nadomest za postavuvawe navremeni objekti i na reklamni panoa na podra~jeto na Op{tinataKisela Voda;

Dvaeset i treta sednica odràna na 31.03.2006 godina

1. Programa za izmena i dopolnuvawe na Programata za urban-isti~ko planirawe i ureduvawe na prostorot na podra~jeto na Op{ti-nata Kisela Voda za 2006 godina-Podprograma (F1) za urbanisti~koplanirawe na Op{tinata Kisela Voda za 2006 godina;

2. Odluka za formirawe na Komisija za procenka na pazarna vrd-nost na nedvièn imot;

3. Odluka za formirawe na Komisija za utvrduvawe na pazarnatavrednost na osnovni sredstva i siten inventar na Op{tina KiselaVoda;

4. Odluka za pristapuvawe na Op{tina Kisela Voda kako osno-va~ na Interregionalnata Asocijacija „Euroregion“;

5. Odluka za opredeluvawe ceni na uslugi za vr{ewe na tehni~kipriem na gradbi;

Dvaeset i ~etvrta sednica odràna na 12.04.2006 godina


- Sve~ena sednica odràna na 6.05.2006 godina

Dvaeset i petta sednica odràna na 29.05.2006 godina

1. Re{enie za razre{uvawe na pretsedatel na Sovetot naOp{tina Kisela Voda;

Re{enie za izbor na pretsedatel na Sovetot na Op{tinaKisela Voda;

Dvaeset i {estta sednica odr`na na 2.06.2006 godina

1. Zaklu~ok po KVARTALNITE IZVE[TAI K1 i K2) zaizvr{uvawe na Buxetot na Op{tina Kisela Voda za 2006 godina;

2. Izmeni i dopolnuvawa na Buxetot na Op{tina KiselaVoda za 2006 godina (rebalans);

3. Odluka za usvojuvawe na Inicijativa za izrabotka naLokalen akcionen plan za ìvotnata sredina na Op{itnaKisela Voda (so Inicijativa);

4. Odluka za imenuvawe na Lokalen komitet za izrabotka naLokalen akcionen plan zz ìvotnata sredina za Op{tinaKisela Voda.

Dvaeset i sedma sednica odràna na 12.06.2006 godina


Dvaeset i osma sednica odràna na 30.06.2006 godina

1. Odluka za donesuvawe na Detalen urbanisti~ki plan zaUsje-malo stopanstvo:

2. Odluka za izmena i dopolnuvawe na Odlukata za donesuvawe naDUP za MZ Cvetan Dimov-Slavija:

3. Zaklu~ok za utvrduvawe na tekstot na Nact Odlukata za done-suvawe na DUP na del od MZ 11 Oktomvri 2 (jugoisto~na industriskazona) Urban blok (Bulevar Srbija):

4. Odluka za opredeluvawe kriteriumi za dodeluvawe stipendiiza pari~na pomo{ za finansirawe na del od tro{ocite za zapi{uvaweposlediplomski studii vo u~ebnata 2006-2007 godina:

5. Re{enie za izmena na Re{enieto za mati~ari vo MK Dra~evo :

Dvaeset i devetta sednica odràna na 7.07.2006 godina

1. Sovetni~ki para{awa

Triesetta sednica odràna na 13.07.2006 godina

1. Zaklu~ok po Izve{tajot za rabotata na Ovlasteniot prosveteninspektor na Op{tina Kisela Voda:

2. Zaklu~ok po Izve{tajot za investiciskata aktivnost naOp{tina Kisela Voda po Mesni zaednici za 2005 godina:

3. Programa za izmena i dopolnuvawe na Programata za urban-isti~ko planirawe i ureduvawe na prostorot na Op{tina Kisela Vodaza 2006 godina-Podprograma (F1) za urbanisti~ko planirawe naOp{tina Kisela Voda za 2006 godina:

Trieset i prva sednica odràna na 21.08.2006 godina

1. Sovetni~ki pra{awa2. Deklaracija za pokrenuvawe na inicijativa za za{tita i spre~u-

vawe od zagaduvawe na vozduhot predizvikano od Cementarnica „Usje“

Trieset i vtora sednica odràna na 25.08.2006 godina

1. Kvartalni izve{tai (K1 i K2) za izvr{uvawe na Buxetot naOp{tina Kisela Voda za period april-juni 2006 godina;

2. Odluka za utvrduvawe lokalen nadomestok za koristewe infra-struktura na neuredeno i neizgradeno grade`no zemji{te {to }e sedoureduva;

3. Odluka za nazna~uvawe vnatre{en revizor vo Op{tina KiselaVoda;

4. Akcionen plan za socijalna za{tita na Op{tina Kisela Voda.

- Sve~ena sednica (za 8-mi Septemvri) odràna na7.09.2006 godina

Trieset i treta sednica odràna na 20.09.2006 godina


Trieset i ~etvrta sednica odràna na 22.09.2006 godina

1. Izmeni i dopolnuvawa na Buxetot na op{tina Kisela Voda za2006 godina (rebalans)

2. Odluka za razmena na nedvièn imot vo sopstvenost na op{tinaKisela Voda so nedvièn imot vo sopstvenost na ADG „Ilinden“-Skopje

Trieset i petta sednica odràna na 19.10.2006 godina


Trieset i {estta sednica odràna na 1.11.2006 godina

Razgleduvawe i zazemawe stav po Inicijativata na gradona~al-nikot na Grad Skopje za poskapuvawe na vodata za piewe za pove}e od50% (do mo`ni 100%) od vkupnata cena (zavzemen e stav, odnosno done-seno e Mislewe)

Site odluki doneseni na sednicite na Sovetot zaklu~no so 36-tatasednica predadeni se vo 2 primeroka na Traj~e Jovanovski na den3.11.2006 godina

Trieset i sedma sednica odràna na 7.11.2006 godina

- Odluka za zbratimuvawe na Op{tina Kisela Voda-Skopje-Repu-blika Makedonija so op{tina Ov~i Kupel-Sofija-Republika Bugarija;

- Odluka za izmenuvawe na Odlukata za formirawe na Komisijataza utvrduvawe na pazarnata vrednost na osnovni sredstva i siten inven-tar na op{tina Kisela Voda br.07-1642 od 31.03.2006 godina;

- Odluka za formirawe na Komisija za izrabotka na Programa zarabota na Sovetot na op{tina Kisela Voda za 2007 godina;

Trieset i osma sednica odràna na 16.11.2006 godina

- Re{enie za verifikacija na mandatot na ~len na Sovetot naop{tina Kisela Voda;

- Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{niot izve{taj za 2005/2006 god-ina, Godi{nata Programa za 2006/2007 i Elaboratot za rabotata naJDG „Veseli Cvetovi“;

- Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{niot izve{taj za 2005/2006 god-ina, Godi{nata Programa za 2006/2007 i Elaboratot za rabotata naJDG „8 Mart“;

- Zaklu~ok za usvojuvawe na Kvartalnite izve{tai (K1 i K@) zaizvr{uvawe na Buxetot na op{tina Kisela Voda za period juli-septemvri 2006 godina;

- Odluka za izmeni i za dopolnuvawe na Buxetot na op{tinaKisela Voda za 2006 godina;

- Odluka za utvrduvawe nadomestok i negovo pla}awe za dobivawena potvrda za sloboden stan, delovna prostorija, garaà i sl., vo stan-beni zgradi {to se gradat na teritorija na op{tina Kisela Voda;

Trieset i devetta sednica odràna na 30.11.2006 godina

- Re{enie za izmenuvawe na Re{enijata za izbor na pretsedatelii ~lenovi na Komisiite na Sovetot na op{tina Kisela Voda;

- Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{nata programa za rabota na OU„Nevena Georgieva Duwa“ za u~ebnata 2006/2007 godina;

- Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{nata programa za rabota na OU„Krume Kepeski“ za u~ebnata 2006/2007 godina;

- Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{nata programa za rabota naCOU „Rajko @inzifov“ za u~ebnata 2006/2007 godina;

-Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{nata programa za rabota na OU„Partenija Zografski“ za u~ebnata 2006/2007 godina;

-Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{nata programa za rabota na OU„Kliment Ohridski“ za u~ebnata 2006/2007 godina;

-Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{nata programa za rabota na OU„Kuzman [apkarev“ za u~ebnata 2006/2007 godina;

-Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{nata programa za rabota na OU„Kiril Pej~inovi}“ za u~ebnata 2006/2007 godina;

-Zaklu~ok za usvojuvawe na Godi{nata programa za rabota na OU„Kiril Josifovski Pitu“ za u~ebnata 2006/2007 godina;

êtiriestta sednica odràna na 11.12.2006 godina

- Zaklu~ok za prifa}awe na Inicijativata na U~ili{niot odborna OU „Kliment Ohridski“ od selo Dra~evo za dodavawe na dodavka-ta „Sveti“ pred imeto na u~ili{teto;

- Odluka za izmeni i dopolnuvawa na Statutot na op{tina KiselaVoda;

- Programa (R) za{tita na ̀ ivotna sredina i priroda za 2007 godina;- Programa (J) komunalni dejnosti na op{tina Kisela Voda za 2007

godina;- Programa (F) urbano planirawe na op{tina Kisela Voda za 2007

godina;

êtirieset i prva sednica odràna na 14.12.2006 godina

- Re{enie za izbor na pretsedatel i ~lenovi na Komisijata zaednakvi mo`nosti na ènite i maìte na Sovetot na op{tina KiselaVoda,.

êtirieset i vtora sednica - 27.12.2006

1. Predlog odluka za ednokratna pari~na nagrada;2. Izve{taj za rabotata na sovetot na op{tina Kisela

Voda za 2006 godina;3. Izve{taj za rabotata na Komisijata za obrazovanie za

2006 godina;4. Predlog-Buxet na op{tina Kisela Voda za 2007 godina:- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik OU „Kuzman [apkarev“ za 2007 godina;- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik OU „Kuzman Josifovski Pitu“ za 2007 godina- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik OU „Kiril Pej~inovi}“ za 2007 godina- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik OU „Krume Kepeski“ za 2007 godina- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik OU „Kliment Ohridski“ za 2007 godina- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik OU „Nevena Georgieva Duwa“ za 2007 godina- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik OU „Rajko @inzifov“ za 2007 godina- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik OU „Partenija Zografski“ za 2007 godina- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik JDG „Veseli Cvetovi“ za 2007 godina- Predlog plan na prihodi i rashodi na buxetskiot

korisnik JDG „8 Mart“ za 2007 godina5. Predlog-Odluka za izvr{uvawe na Buxetot na

op{tina Kisela Voda za 2007 godina;

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S O V E T O T V O 2 0 0 6

6 www.kiselavoda.gov.mk

P R E G L E Dna odràni sednici i doneseni akti na

Sovetot na op{tina Kisela Voda

vo 2006 -ta godina

2 0 0 6 N I Z F O T O G R A F I I

Zbratimuvaweto so op{tinite Kadi}oj, Istanbul-R.Turcija, Markam, Toronto-Kanada i Ov~i Kupel, Sofija-R. Bugarija.

Darko Pan~ev kone~no ja dobi zasluènata „Zlatna kopa~ka“

Edukacijata za ekologija zapo~nuva u{te od najmladite godini.

Gra|anite imaat pravo da di{at ~ist vozduh.Slu~ajot Cementarnica „Usje“ se prodlabo~uva.

Se izgradija mnogu parkovi no sepak „Parkot na pen-zionrite“ ima poseben sjaj.

Sproveduvawe na Zakonot. Del od borbata so urbaniot kriminal.

Izgradbata na Kulturno-versko,rekreativniot centar

„Tri kru{i“ e nova gordost na op{tinata.

Masovnoto cvetno defile po povod patroniot praznik 6 maj-\ur|ovden

}e bide tradicija vo op{tinata.

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 7

Startuva{e Kulturnoto leto.

Postavena atmosferska kanal-izacija na ulicite BoìdarAxija“ i „Sava Kova~evi}’

Promocija na KUD „Jordan Mijalkov“

8

Tradicionalno i godinava gra|anite na Op{tina Kisela Voda vo pres-ret na najgolemiot hristijanski praznik Boìk, se sobraa pred golemitekoledarski ognovi {to se palat vo ~est na ra|aweto na Isus Hristos. Sporedstarite predanija Kolede vo minatoto bil praznik so koj se slavelo ra|a-weto na Sonceto, dodeka denes, pak, koledarite go najavuvaat Hristovotra|awe.

Godinava niz celata Op{tina gorea nad stotina ognovi vo sekoe maalo,a najgolemiot Badnikov ogan be{e organiziran vo dvorot na O.U. #Kiril Pej-~inovi}# kade {o prisustvuvaa pove}e od 1.000 gra|ani. Vo organizacija nakumot Meto Bogdanov od #Akademci# koj {to minatata godina ja pronajdepari~kata vo svojot del od poga~ata, narodnata proslava tradicionalno sosvojot muzi~ki nastap ja zbogati tokmu ovaa poznata makedonska folk gru-pa, kako i vokalnite interpretatori Tatjana Lazarevska, Suzana Spasovskai Momo Nikolovski. Spored hristijanskiot obi~aj nasobranite gra|ani beablagosloveni od popot koj voedno ja blagoslovi i badnikovata poga~a.

Koledarskite ognovi {to bea organizirani vo site mesni zaednici kakoi minatata godina gi poseti gradona~alnikot na Op{tina Kisela Voda,Xorxe Arsov, koj zaedno so gra|anite ja kr{e{e badnikovata poga~a.

Utroto sproti Badnik, pak, vo sekoj dom se slu{naa pesnite na koledari-te koi go najavuvaa Hristovoto ra|awe. Decata sobrani vo koledarski grupi,vo sekoe maalo, od vrata na vrata gi peeja koledarskite pesni, a za vozvratod doma}inite dobivaa razni podaroci. K. P. I.

Gradona~alnikot ima{e ~est da go zapali koledarskiot ogan

vo MZ „Birarija“.

Grupata „Akademci“ i kumot Meto se pogriìja najveselo i najmasovno da bide

vo dvorot na OU „Kiril Pej~inovi}“ - MZ „11 Oktomvri“ - zgradi.

Dobredojde so topla rakija vo MZ „Dra~evo“.

Kako {to e red! Poln

Najgolemiot ogan be{e vo MZ „Prìno“

KOLEDARSKI OGNOVI

9

Atmosferata be{e vesela vo „Kisela Voda“

Masovno i veselo, MZ „Kisela Voda“.na trpeza vo MZ „Birarija“

“

@enite glavni na sofrata a maìte na oroto, MZ „Pripor“

Katerina PANOVA-ILIEVSKA

Na samo petnaesettina ki-lometri od Skopje, na padinitena Vodno se nao|a neolitskatanaselba Govrlevo. So svoite bo-gati arheolo{ki sodrìni {togi krie vo sebe taa dava vistin-ska slika na mladoto kameno vre-me na ovie prostori. Spored istra-ùvawata na arheolozite, ovaanaselba datira u{te od raniotneolit, odnosno od pred 8.000 go-dini, a zgasnuva pred 4.000 godi-ni vo docniot neolit. Vo Govrle-vo, na povr{ina od pet hektari ina dlabo~ina od ~etiri metri,niz mileniumite, naplasteni sesloevi na naselbi koi vo sebe no-sat pe~at na edna kultura koja serazvivala vo periodot na neoli-tot. Na ovoj lokalitet otkrienise {est horizontalni sloevi koigovorat za na{ite drevni predciod raniot neolit, pa se do docni-ot neolit na {to ukaùvaat i po-slednite dva sloja vo koi se ot-

krieni ku}i napraveni od drvo ikamen.

Otkrienite tipi~no neolit-ski ku}i vo sredi{niot del imaleogni{te, pe~ka za pe~ewe leb i ̀ rt-

venik. Tokmu na ova mesto se pro-najdeni terakotni figuri, me|ukoi kako i {to e najkarakteristi-~no za ovoj period, figurite naboìcata na plodnosta.

Ona {to poslednive nekol-ku godini predizvikuva goleminteres kaj makedonskata i svet-ska nau~na javnost e otkritietona arheologot Milo{ Bilbija,vraboten vo Muzejot na grad Sko-pje. Tuka vo 2000-ta godina e ot-kriena glinena figura na ma{kotorzo, nare~ena ADAM od Govr-levo. Ovoj naod e najstariot naoddosega otkrien na teritorijatana Makedonija, a datira od vreme-to me|u IV i III milenium predHrista. Skulpturata e pretsta-vena vo sede~ka polo`ba so pod-navednat grb na koj se izdlabenirbetniot stolb, rebrata i pr{-lenite. Na ma{koto telo e dadenprikaz na vovle~en stomak so is-taknat papok, dodeka vo dolniotdel e realno pretstaven polovi-ot organ. Na skulpturata i nedo-stasuvaat ramniot pojas so race-te, glavata i potkolenicite.Tokmu poradi svojata umetni~kaobrabotka vo koja na eksplici-ten na~in se istaknuvaat ~oveko-vite osobenosti, taa pretstavuvaunikaten primerok me|u pronaj-docite od toa vreme.

Glinenata figura Adam odGovrlevo spa|a me|u 10-te unikat-ni arheolo{ki naodi vo svetot, apo otkrivaweto go dobi atribut-ot-mileniumsko otkritie. Ona {tobudi najgolem interes kaj arhe-olozite e toa {to vo periodot namatrijarhatot, koga bila po~itu-vana Golemata Majka Boginka esozdaden nejzin oponent, odnosnofigura na ma{ko torzo. So ovojpronajdok povtorno se vra}a t.n.ma{kiot princip koj spored mno-gute pronajdoci na ènski figurise smeta{e za potisnat.

Ova mileniumsko otkritieposo~uva deka moèbi tokmu na-{ata zemja go krie prakorenot naHristijanstvoto. Samoto imeADAM {to mu go dal pronao|a-~ot, asocira na prviot ~ovek soz-daden od Boga. No, Adam od Ma-kedonija e sozdaden pred 4-ot mi-lenium pred novata era dodekaBiblijata e ispi{ana vo 2-ot mi-leniom pred novata era. Ottukaso gordost moè da kaème dekapredvesnikot vo sozdavaweto naBiblijata, Adam od Makedonija,so pravo go nosi ova ime.

Svojata afirmacija vo nau~-nite krugovi makedonskoto mile-niumsko otkritie ja doìvea name|unarodnite kongresi vo Qub-qana, R. Slovenija vo 2001/2002godina.

Na nau~niot kongres Adamod Makedonija be{e prezentirani verifikuvan od vrvni stru~wa-ci kako edno od desette svetskiarheolo{ki otkritija. Istatatitula ova otkritie ja dobi i nanau~niot kongres na tema #Neo-litski naselbi i naseluvawa#,{to se odrà vo Pula, R. Hr-vatska.

Od svoeto otkrivawe do ne-odamna ovaa ve}e svetski pozna-ta figura na ma` ne be{e do-stapna za posetitelite vo Mu-zejot na Skopje. Istata stoe{ezaklu~ena vo nekoj od sefovitena muzejot. Za makedonskata jav-nost Adam od Makedonija duri{est godini po negovoto otkri-vawe pred golem broj posetitelibe{e postaven vo izlo`beniotsalon vo Muzejot na Grad Skopje.

A R H E O L O G I J A

Makedonsko mileniumsko otkritie

ADAM OD MAKEDONIJA - PREDVESNIK VO SOZDAVAWETO

NA BIBLIJATAOva mileniumsko otkritie poso~uva deka moèbi tokmu na{ata zemja

go krie prakorenot na Hristijanstvoto. Samoto ime ADAM {to mu go dal

pronao|a~ot asocira na prviot ~ovek sozdaden od Boga. No, Adam od Make-

donija e sozdaden pred 4-ot milenium pred novata era, dodeka Biblijata e

ispi{ana vo 2-ot mileniom pred novata era

Na arheolo{koto nao|ali-{te Govrlevo dosega se otkrienistotici naodi od kamen, koska ikeramika. Me|u otkritijata po-sebno mesto zazema i naodot naènskoto torzo nare~eno EVAkoja e simbol na plodot i plodno-sta, {to e vsu{nost i karakteri-sti~no za peridot na neolitot vokoj se po~ituva Golemata Majka.

Tokmu na ovoj lokalitet epronajden i portret na ~ovek star5.000 godini. Ovoj e prv tolkustar portret {to dosega e nepoz-nat vo naukata, ne samo vo Make-

donija tuku i vo Evropa. Vo vremekoga se izrabotuvale figuri samoso arhai~ni formi vo Makedoni-ja, poto~no vo Govrlevo e sozdaden~ove~ki portret so site svoi ka-rakterni crti.

Pokraj portretot pronajde-ni se i zrna od ìto napraveni odkeramika. Zrnata se izrabotenivo prirodna golemina vo koja vocelost e zapazena nivnata forma,pa duri se pretstaveni i nikul-cite na sekoe zrno. Ovie zrna gosimboliziraat kultot kon zemja-ta i kon majkata rodilka.


BBBBEEEENNNNZZZZIIIINNNNSSSSKKKKAAAATTTTAAAA PPPPUUUUMMMMPPPPAAAA „„„„SSSSUUUUPPPPEEEERRRRTTTTRRRREEEEJJJJDDDD““““ NNNNAAAA SSSSVVVVOOOOIIIITTTTEEEE

PPPPOOOOTTTTRRRROOOO[[[[UUUUVVVVAAAA ^̂̂̂IIII IIIIMMMM NNNNUUUUDDDDIIII NNNNAAAAJJJJKKKKVVVVAAAALLLLIIIITTTTEEEETTTTNNNNIIII GGGGOOOORRRRIIIIVVVVAAAA

22224444 ^̂̂̂AAAASSSSAAAA SSSSEEEEKKKKOOOOJJJJDDDDNNNNEEEEVVVVNNNNOOOO


EVA - SIMBOL NA PLODOT I PLODNOSTA

- Avtorot se potrudilda napravi vrvni istra-ùvawa za kreditite ikreditnata politikavo Republika Makedoni-ja i na interesen i na le-sno razbirliv na~inistoto da go prezenti-ra, - me|u drugoto ista-kna vicepremierot naRepublika MakedonijaZoran Stavrevski pro-moviraj}i gi delata,“Kreditna politika” i“Tranziciski tunel”

Op{tinata Kisela Voda voizminatiot dvegodi{en periodmoè da se gordee so novoizgrade-nata finansiska politika, koja edelo na eden od na{ite najdobriekonomisti, d-r Tome Nenovski,koj vsu{nost e sovetnik vo kabi-netot na gradona~alnikot za eko-nomski i finansiski raboti.

Op{to pravilo e deka eko-nomskite recesii, voobi~aeno,traat od dve do pet godini i prak-

sata istoto go potvrdi vo oddelnievropski zemji. No, fakt e deka kajnas recesijata e dolgotrajna i dekae olicetvorenie na raste~kata ne-vrabotenost i siroma{tijata.Tokmu takvite tranzicioni sosto-jbi, so mnogu znaewe, kreativnosti so instikt na ekonomski pred-vesnik d-r Tome Nenovski gi pre-to~i vo dve knigi od oblasta naekonomijata -“Tranziciski tun-nel” i “Kreditna politika”, kadeavtor se javuva i d-r Pan~e Jovan-ovski.

Promocijata na novite zna-~ajni izdanija za makedonskataekonomija se odràa vo prostori-ite na “Amerikanskiot kolex”.

- Zboruvaj}i za kamatnitestapki, kreditite, investiciite,koi se najvaèn preduslov za evro-integraciite, ova delo }e bide odkorist ne samo za studentite i zaekspertite, tuku i za ostanatitekoi se zanimavaat so ekonomija.Avtorot se potrudil da napravivrvni istraùvawa za kreditite ikreditnata politika vo Repu-blika Makedonija i na intereseni na lesno razbirliv na~in isto-to da go prezentira, - me|u drugo-to istakna vicepremierot na Re-

publika Makedonija Zoran Stav-revski promoviraj}i gi delata.Inaku kako promoter na delata sejavi i Nikica Mojsoska-Blaèska,docent na “Amerikan kolexot”.

Vo prezentacijata na kniga-ta “Tranziciski tunel”, vtorot d-rTome Nenovski me|u drugotoistakna:

- Petnaeset godini od po~e-tokot na tranzicijata, vo Republi-ka makedonija ne e izgraden ambientza dejstvuvawe i za ramnopravnoekonomsko natprevaruvawe. Mestonosewe i insistirawe na primenana merki za podobruvawe na biz-nis klimata vo zemjata, vo mina-tiot nekolkugodi{en period nad-le`nite postojano se obiduvaa,deklarativno, da gi ubedat gra|a-nite deka zemjata e vo faza narazvoj, samo {to tie toa ne moàtda go po~uvstvuvaat. I kolku {tobea golemi falbite za golemiteekonomski dostignuvawa, tolkubea pogolemi nevrabotenosta isiroma{tijata. Ednostavno, pa|a-{e standardot na gra|aninot. Imali izlez od toj predolg tranzicis-ki tunel? Se razbira deka ima.Moite nau~ni trudovi, tekstovido doma{ni spisanija se so cel da

pomognam na nadle`nite vo ot-stranuvaweto na pre~kite za napu-{tawe na predolgiot tranziskipat, stabilizirawe i za razvoj naekonomijata i za nejzino poste-

peno, priklu~uvawekon posakuva-nata sudbina - za~lenuvawe evrop-skoto ekonomsko semejstvo, - zavr-{i avtorot d-r Tome Nenovski.

T. ^.

11KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk

O P [ T I N S K A A D M I N I S T R A C I J A

Milovan MATOVI]

Vo minatite godini nekoidelovi na Op{tina KiselaVoda komunalno mnogu malkuili voop{to ne se ureduvaa.Toa pred s¢ se dolì na neplan-skiot i neramnomeren razvoj,pri {to vo minatoto opredele-ni delovi se forsiraa dodekadrugi se zapostavuvaa. Po dece-ntralizacijata na vlasta i slu-{aj}i go glasot na narodot gra-dona~alnikot Xorxe Arsov sonegoviot tim se trudi da go iz-

balansira vakviot disbalansna terenot. Poradi dolgiot pe-riod na taloèwe na proble-mite od minatoto gra|anite neretko nervozno i nestrplivoreagiraat. Pritoa, imaat ~uv-stvo deka problemite mnogu ba-vno se re{avaat, odnosno dekanivnata ulica ili nivnoto ma-alo se prioritet, a deka prob-lemite se re{avaat na nekoedrugo mesto.

Za seto ova, Mirjana Jor-danova, rakovoditel na Odde-

lenieto za komunalni rabotiveli:

- Od oblasta na komu-nalna inf rastuktura osvensaniraweto na udarnite dup-ki na ulicite bi ja naglasila

i izgradbata na nekolku noviulici i toa prvata faza od lo-kalniot pat na potegot Dra-~evo-Kitka, pristapniot patdo rekreativniot centar TriKru{i, pu{taweto na ulica-

ta #Boìdar Axija# so atmos-ferska i fekalna kanaliza-cija. Isto taka, napraven ekrak na ulicata #Dimo HaxiDimov#, prifatena e atmosfer-skata voda na ulicata #Mar-ko Ore{kovi}# kaj crkvataSv. \or|ija, kaj bolnicata zazavisnici napraven e kanalza prifa}awe na atmosfer-ska voda so re{etkast sliv-nik. Izgradeni se i pove}esportski i detski igrali{ta(kaj #[ampion~e#, ulica #Di-mo Haxi Dimov#, Dra~evo),reparirana e urbanata opre-ma, izgradeni se pogolem brojpe{a~ki pateki od behaton...

Vo narednata godina }ese prodolì so tekovniteraboti, a posebno }e se rabotivo naselbata Cvetan Dimov

kade {to kompletno }e bideopfaten celiot reon od ulica#Drenak# do #Emil Zola# sokompletna infrastuktura, os-vetluvawe i asfaltirawe.

Spored izve{tajot zazavr{eni grade`ni rabotivo tekot na minatata godinase asfaltirani 2.170,00 m2

ulici, sanirani udarni dupki-11.000,00 m2, parkinzi i tro-toari pod behaton-3.100,00 m2,parkovi (izgradeni i sanira-ni)-4.500,00 m2.

Od faktite na terenoti od brojkite se gleda dekaOp{tinata Kisela Voda sosvoite skromni resursi neu-morno raboti da go nadopol-ni toa {to so godini nanazadne e napraveno.

Op{tinata Kisela Voda se obiduva da go nado-

polni toa {to so godini nanazad ne e napraveno

KOMUNALNITE PROBLEMI

- PRIORITET

[to go odbeleà obrazo-vanieti vo minatata godina?

Minatata godina vo ob-razovanieto se karakterizi-ra so te{kotiite so koi sesoo~uvavme so decentraliza-cijata vo osnovnite u~ili-{ta, vo delot na finansi-raweto, dobivawe na mnoguobvrski, pri {to ne se davaaprava i ingerencii.

Dali sredstvata oddràvat se dovolni za nor-malno funkcionirawe nau~ili{tata?

Imeno, te{kotiite sokoi se soo~uvavmebea vo de-

lot na odrùvawe na objek-tite, te{kotii so greeweto,stari obvrski so koi se soo-~uvaa u~ili{tata. Sekako voovoj del od novata Vlada o~e-kuvame, a ve}e se ispolnuva-at obvrskite vo delot na po-trebite na osnovnite u~ili-{ta za nadminuvawe nate{kotiite.

Dali otkrivte nezakon-sko rabotewe vo u~ili{-tata?

Poradi nezakonski ra-botewa na direktorite voosnovnite u~ili{ta od mojastrana kako prosveten ins-

pektor bea pokrenati krivi-~ni prijavi. Kako ovaa godi-na, taka i narednata }e se obr-ne pogolemo vnimanie nanadzorot vo zakonskoto ra-botewe vo gradinkite i os-novnite u~ili{ta, kako i naplanot vo realizirawe navospitnata i drugite pedago-{ki aktivnosti na sekoe u~i-li{te. Vo narednata godina}e se inicira potreba doMON od menuvawe na Zako-not za osnovno obrazovanievo delot na ingrenciite {totreba da gi ima gradona~al-nikot vo imenuvawe i razre-{uvawe na direktorite, po-

stavenosta na u~ili{nite,odnosno upravnite odbori, zanivno suspendirawe za oniekoi poddrùvaat nezakonskorabotewe i se sou~esnici votie aktivnosti.

Koi se programski akti-vnosti za ovaa godina?

Kako i minatata i ovaagodina o~ekuvam da prodol-ì sorabotkata so Sovetotna Op{tinata, so gra|anitena na{ata Op{tina, MON idrugi institucii koi treti-raat pra{awa od delot naobrazovanieto.

S. I.

\or|i Ilievski, sovetnik-prosveten inspektor na Op{tina Kisela Voda

Te{kotii so decentralizacijata vo osnovnite u~ili{ta

D-r Tome Nenovski - Sovetnikot na gradona~alnikot za ekonomski i finansiski raboti, izdade novi dve knigi

DELOTO “TRANZICISKI TUNEL”- MAKEDONSKA EKONOMSKA

PERSPEKTIVA

Vicepremierot Zoran Stavrevski gi promovira{e delata.

Ulicata „Emil Zola“ ~eka rekonstrukcija.

Ima izlez od tranziciskiot tunel-D-r. Tome Nenovski.

Stojan TRUBAREVSKI

S¢ pove}e mladi lu|e aktiv-no se vklu~uvaat vo politi~ki or-ganizacii i silno se borat da na-preduvaat vo partiite, no i na dr-àvni funkcii. Dali ova moè dase oceni kako pozitivna pojava?

- Sekako deka moè da se oce-ni pozitivno. Pred s¢ istorijata ipraksata n¢ u~at deka mladite lu|ese mnogu porevolucionerno raspo-loèni, mnogu pove}e ambicioznii najva`no, tie se kategorija {tonajmnogu veruva deka ne{to moèda se promeni vo op{testvoto i de-ka moàt da go izìveat ìvototkako i sekoj normalen ~ovek vo za-padnite demokratii. Zatoa i se bo-rat da napreduvaat vo partiskite ivo dràvnite funkcii. Preku nivmoàt da gi ostvarat ovie zamisli.

Vie isto taka bevte dostamlad koga stanavte politi~ki ak-tiven. Koi bea va{ite predizvici?

- Gi imav istite predizvicikako site {to imaat po 20 do 25godini i {to mislat deka samo po-

radi nesposobnosta na ovaa ili naonaa politi~ka garnitura go ì-veat ìvotot so kup problemi.Cvrsto veruvav vo toa deka }e us-peam obrazovanieto da bide na ni-vo na razvienite zemji, deka lu|etoza parite {to im se odbivaat zazdravstveno osiguruvawe }e imaatmnogu pokvalitetno zdravstvo, de-ka }e imame armija i policija koi}e moàt da se nosat so onie vo so-sednite zemji i deka korupcijata}e ja svedeme na najniska granka.

So koi te{kotii se soo~uva-at mladite {to sakaat da po~natpoliti~ka kariera?

- Ne mislam deka mladiteimaat pote{kotii vo gradewetopoliti~ka kariera. Tie imaat du-ri i prednosti pred postarite ko-legi, so samoto toa {to ne nosathipoteki od minatoto, imaat mno-gu pove}e slobodno vreme, no i mno-gu pogolema energija. Site partiivo Makedonija imaat politi~kipodmladoci i mnogu vloùvaat voniv. Moèbi najgolemata pote{-kotija im se samite mladi okoluniv, bidej}i site sakaat da napre-

duvaat i mnogu malku raboti im sete{ki za da go ostvarat posakuva-noto.

Kolku e va`no da se sledi is-kustvoto od postarite i koi beava{ite politi~ki u~iteli?

- Sekako deka koga }e stane{~len na politi~ka partija najmno-gu }e u~i{ od postarite kolegi.Niedna kniga ili u~ebnik ne moèda ve nau~i tolku mnogu kako niv.

Vo posledno vreme mnogu mla-di lu|e dojdoa na mo{ne odgovor-ni funkcii vo dràvata. Dali ni-vnoto neiskustvo moè da bidepre~ka?

- To~no e deka ima mnogu mla-di lu|e na visoki funkcii, no toane e nova pojava. Po 1990 godina dve

partii dosega se menuvale na vla-sta, VMRO-DPMNE i SDSM. Naednata lider £ be{e Qup~o Geor-gievski, koj ima{e 24 godini i os-ven {to be{e pretsedatel na par-tijata, stana i potpretsedatel nadràvata. Na drugata, pak, pretse-datel be{e Branko Crvenkovski,koj ima{e 28 godini, a na 29 godi-ni stana premier. Sega{nite pret-sedateli na ovie partii isto takanemaat pove}e od 35 godini. Ne mi-slam deka toa e hendikep, tuku pred-nost vo dràvata.

Nekoi va{i postari kolegismetaat deka mladiot kadar trebaprvo da se obu~uva vo vladini agen-cii, javni pretprijatija, lokalnasamouprava, pred da po~ne da dobi-va dràvni funkcii. [to misli-te vie za toa?

- @alno e {to lu|eto vo Ma-kedonija s¢ u{te politikata ne jagledaat kako profesija. Zatoa mi-slat deka raboteweto vo nekojafirma ili organizacija bi bilokako nekoe iskustvo za iden poli-ti~ar ili funkcioner. Se soglasu-vam deka, kako i za s¢ vo ìvotot,i vo politikata treba da se pomi-nat site skalila za da se dojde donekoja funkcija. No, toa e ne{tososema drugo.

Kolku te{kata ekonomskasostojba i nemo`nosta da se najderabotno mesto e pri~ina za napliv-ot na mladite vo politikata?

- Mnogu lo{o e za dràvata{to od prethodnototo praktici-rawe na politikata mnogu lu|e jasfatija kako najlesen na~in da doj-dat do vrabotuvawe ili brzo boga-tewe. Toa mislewe mora da se sme-ni, ako sakame Makedonija da odinapred. Toa }e se postigne samoako centralnata i lokalnata vlastse borat na sekoj moèn na~in za{to pogolemo iskorenuvawe nakorupcijata.

Dali politikata e vistin-skoto mesto kade {to eden mlad~ovek moè da se istakne?

- Toa zavisi od celite i idea-lite {to mladiot ~ovek si gi po-stavil pred sebe. Ako saka negovo-to ime da bide poznato vo javnosta,negovoto prezime da go u~at sled-nite generacii kako ~ovek {to gismenil ne{tata vo op{testvotokon podobro, toga{ politikata evistinskoto mesto za nego.

Kolku politi~kite anga`ma-ni gi ograni~uvaat mladite vonivnite sekojdnevni aktivnosti?

- Moèbi najlo{ata stranana politikata e tokmu toa. Kogaaktivno se zanimava{ so nea i akose nao|a{ na visoki partiski i dr-àvni funkcii, ve}e nema{ ni-malku slobodno vreme. Postojanoima sostanoci, partiski ili dr-àvni. Polo{o e {to tie ne se vonekoe odredeno vreme, tuku rabot-noto vreme na politi~arot pone-koga{ trae i po 20 ~asa. Toa zna~imnogu pomalku vreme za semejstvo-to, drugarite, prijatelite i, kone-~no, za samiot sebe.

Za kraj, za koi od mladitepoliti~ari vo Makedonija mis-lite deka im pretstoi bogata ka-riera?

- Sekako, na prvo mesto e pre-mierot Nikola Gruevski. So svoi-te 35 godini toj ve}e ima politi~-ka kariera na koja bi £ pozavidelei politi~arite vo mnogu poraz-vieni i postari demokratii. U{tepova`no, ne samo {to izvr{uvali izvr{uva tolku golemi funkcii,~ovekot ima i najvisok li~en rej-ting vo ponovata makedonska isto-rija. A, negovata partija ima u{temnogu mladi lu|e na koi toj im da-de {ansa da izvr{uvaat zna~ajnipartiski i dràvni raboti. Kako{to gledam, dosega dobro im odi.


I N T E R V J U

ALEKSANDAR PANDOV, ^len na Sovetot na op{tina Kisela Voda

MLADITE IMAAT NAJMNOGU ENERGIJA

VO POLITIKATAVoop{to ne e hendikep, tuku prednost za

dràvata {to ima mnogu mladi politi~ari na

visoki i odgovorni funkcii. Tie so sebe ne nosat

hipoteki od minatoto, a najmnogu veruvaat deka

moàt da go smenat op{testvoto vo koe {to

ìveat, smeta Pandov


O D C R N I O T

Na ulicata #Biha}ka# vo Ki-sela Voda e pronajdeno bezìvot-noto telo na grade`niot rabotnikZ.N. (42) od skopskoto selo Mr-{evci. Se pretpostavuva deka po-

~inatiot koj bil angaìran odfirmata #Vlat-mar# da rabotikako plo~kar na zgradata, padnalod pettiot kat, a po zdobienitepovredi po~inal na samoto mesto.

Teloto na rabotnikot go prona-{le ~uvarot na objektot zaedno sou{te eden gradeèn rabotnik oko-lu 7.30 ~asot nautro. Vedna{ potoago izvestile nivniot rabotodaveckoj ja povikal policijata. Ekipatana MVR izvr{ila uvid na mestotona nastanot, a teloto na po~ina-tiot bilo predadeno na obdukcija.Na mestoto na nesre}ata izleglai trudova inspekcija koja treba daizvr{i uvid vo celokupnata doku-mentacija na sopstvenikot na fir-mata, da go utvrdi rabotnoto vre-me na rabotnicite, kako i za{tit-nata oprema koja sekoj rabotniktreba da ja poseduva.

Inaku, na mestoto na nastan-ot ne se zabeleàni vidlivi tragiod krv, a ostanuva otvoreno i pra-{aweto zo{to po~inatiot Z.N.toj den do{ol porano na svoeto ra-botno mesto. Po izvr{enata ob-dukacija }e se utvrdi vistinskatapri~ina za smrtta na rabotnikot.

K. P. I.

B I L T E N

ZAGINA GRADE@EN RABOTNIK KOMUSMETA BISTATA NA CVETANDIMOV?

Op{tinata Kisela Voda iZdruènieto na borcite iz-minative pet meseci rabotatna proektot za obnovuvawe nasite spomenici, bisti i spo-men plo~i koi se nao|aat nateritorijata na Op{tinata.Bistata na Cvetan Dimov be-{e prva vozobnovena i ak-cijata naide na golem publi-citet me|u gra|anite, mediu-mite i po{irokata javnost.Denovive bistata na CvetanDimov e o{tetena i samo posebe se nametnuva pra{aweto,komu smeta ovoj spomenik odminatoto {to vsu{nost zna~i

za~uvuvawe na sopstvenataistorija?

Op{tinata Kisela Vodanema namera da se otkaè odrealizacijata na proektot(ako takva bila porakata), tu-ku naprotiv, mnogu brzo bis-tata na Cvetan Dimov }e bidevozobnovena a ostanatitepredvideni spomenici }e bi-dat vozobnoveni vo najkus mo-èn rok.

L. I.

13KISELA VODA www.kiselavoda.gov.mk

REKLAMIRAJTESE

PRED 60.000G R A \ A N I

OP[TINSKI VESNIK

OP[TINA KISELA VODA

KONKURSza izrabotka na arhitektonsko-urbnisti~ko re{enie

za preoblikuvawe na mostot na Markova reka -Dra~evo

Po uspe{nata sprovedenaakcija na op{tinskata ispekcijai policijata, vo delot naspre~uvaweto na kra`bite na{ahti, denovive Op{tinata sesoo~uva so nov problem. Imeno,kradci spored MVR vo orga-nizirana grupa, gi kradat bakar-nite kabli koi op{tinarite gikoristat za uli~noto osvetlu-

vawe. Vo naselbata Pripor krad-ci uspeale od banderite na ulica-ta Sava Kova~evi} broj 25 daukradat 150 metarski kabel. Istakra`ba se povtorila i pripostavuvaweto na semaforite naulicata Narodni Heroi, pritoais~eznuvaj}i 50 metarski kabel naJP Ulica i pati{ta, za da deno-vive se pojavi nova kra`ba na

sportskoto igrali{te sprotizgradite na GP Pelagonija.Imeno, na objektot koj e namenetza licata za posebni potrebi, kadedenovive treba{e i da se osvetli,kradcite uspeale od investitorotGP Pelagonija da ukradat 80-metarski bakaren kabel.

T. ^.

[AHTITE ZAMENETI SO BAKARNI KABLI

SVEM InèneringSkopje

Izveduvame: - Osvetluvawe na ulici

- Osvetluvawe na sportski objekti- Trafostanici

- Dalekovodi

ul. “Ivo Lola Ribar” br.44-I/2tel / faks: 02 / 31-31-295

e-mail: [email protected]

APELAPEL DODO GRA\ANITEGRA\ANITEPo~ituvani ~itateli, pred vas e jubilejniot desetti broj od lokalniot vesnik

#Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto ìveewe

vo Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, dava-

jte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se soo~uvate vo va{eto

mesto na ìveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat

ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite gradbi, PRIJAVUVAJTE gi nesoves-

nite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite ìveali{ta vo Kancelarijata za

informirawe (baraka 9, soba br. 3). PRIJAVUVAJTE KORUPCIJA na otvore-

niot telefonski broj 2785-411. So vakviot na~in na sorabotka Vie ne ste

#kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se griàt za dobroto na svojata Op{tina, za

svoeto i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA E BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TI-

NA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Sneàna STEFANOVSKA

So sekoe stapnuvawe na rako-metnite tereni gi zapla{uva{esvoite protivnici, so izvonredno-to ~uvstvo za igra i golemata do-verba vo samiot sebe gi poniù-va{e svetskite rakometni gol-mani. Za kratko vreme stana del odreprezentacijata na toga{na Jugo-slavija, a po osamostojuvaweto naMakedonija na{ata reprezentaci-ja ne moè{e da se zamisli bez AceStankovski, legendata na makedon-skiot rakomet.

Za svoite po~etoci toj veli:- Sportot otsekoga{ bil moja

golema qubov. Taka, so moite dru-gari od maalo (Kisela Voda) po-stojano igravme fudbal, ko{arka,odbojka. No, vo toj period najaktu-elen sport vo na{eto u~ili{te(OU #Kiril Pej~inovi}#) be{erakometot, pa taka se re{iv pro-fesionalno da se zanimavam tokmuso ovoj sport. Taka, na devetgo-di{na vozrast gi napraviv i prvi-te profesionalni rakometni ~e-kori vo OU #Kiril Pej~inovi}#.

Velite deka poteknuvate odsportsko maalo i deka ste igralemnogu sportovi. Vaìte za sestranali~nost koga e sportot vo pra{awe.Raskaète ni nekoi interesni slu-~ki povrzani so drugite sportovi sokoi {to ste se zanimavale.

- Pa, dobro moram da go iz-dvojat klubot Pa-Bap {to se nat-prevaruva{e vo mal fudbal i vokoj pokraj mene u{te igaa i DarkoPan~ev, Nikola Avramovski idrugi vrvni sportski imiwa. Bev-me deca, odevme vo sredno u~ili{-te. Bidej}i nemavme mnogu paripo~navme da igrame fudbal na pa-ri. Taka si obezbeduvavme xepar-lak bidej}i imavme vistina odli-~en tim. Klubot Pa-Bap ima osvoe-no i priznanie na turnirot na#Ve~er# na koj bevme najmlada eki-pa i pravevme ~uda. Na{ite pro-tivnici gi poniùvavme pobedu-vaj}i gi i so 8-0. Sepak, ne uspeav-me da go osvoime turnirot izagubivme vo finaleto. Na ovojturnir na koj jas bev golman uspeavda postignam i gol so raka od golna gol. Sogleduvaj}i go mojot

talent za fudbal, vo 1991 godinaduri dobiv i ponuda da po~namprofesionalno da se zanimavam sofudbal, bidej}i mnogumina mipretskaùvaa svetla fudbalskaidnina, no jas ja odbiv vakvataponuda i kako rezultat na toa gozagubiv moeto rabotno mesto.

Propu{teni {ansi

Da se vratime na rakometot.Zad vas stoi bogata klubska i re-prezentativna kariera. Od koi seklubovi bevte del?

- Kako profesionalen igra~,prvata sezona ja odigrav za RK Jug.Potoa, sleduva{e transferot voskopski Vardar, za ottuka da sta-nam del od Pelister. Po tri sezo-ni minati vo Bitola, povtorno gooblekov dresot na Vardar. Istiotgo nosev se do 1992 godina koga seslu~i i incidentot na natprevarotso RK Borac, koga bev suspendiranod RSM i prinuden da zaigram zaRK Bar od Crna Gora. Otakako mizavr{i suspenzijata i otkako pov-torno moèv da igram za makedon-ski klub, svojot potpis go stavivna dogovorot so RK Ognomak-Sko-pje. Po raspadot na ovoj klub sepreseliv vo Jafa Promet-Resen.

Ace Stankovski ne moè dase pofali so nastap za nekoi ev-ropski rakometni giganti, osvenklubot od Crna Gora, koga bevtesuspendiran od strana na RSM. Zo-{to, koja e pri~inata za toa?

- Mojata kariera e proslede-na so mnogu pehovi. Vo 1988 godinakoga go dostignuvav vrvot vo moja-ta kariera, zaminav na otsluù-vawe na voeniot rok. Toga{ zabo-lev od hepatit i propu{tiv {ansada nastapam za eden evopski klub.Koga site mislea deka pove}e nemada moàm da se vratam na rakomet-nite tereni, jas so golema doverbavo samiot sebe i bez nikakov res-pekt kon protivnicite, po samoedna godina, gi prodolìv moitenastapi. Po nekolku godini pov-torno dobiv ponuda od stranskiklub. No, povtorno me slede{e peh.Vo april 1997 godina na me~ot pro-tiv Belorusija vo Minsk ja povre-div ahilovata tetiva na levatanoga i toa zna~e{e i u{te edna pro-pu{tena {ansa za nastap vo nekojevropski klub.

Koj trener ima{e najgolemovlijanie vrz vas i pridonese da sta-nete snonim za uspe{en rakometar?

- Imav pove}e treneri, sumbil del od ekipi {to gi predvode-le vistinski profesionalci. Odsite niv bi gi izdvoil LefterBo{kovski i Du{ko Filipovski.Najgolemite uspesi vo karieratagi postignav igraj}i za bitolskiPelister, pod trenerskata palkana Ivan Muneti}. Sum sorabotu-val i so trenerot Kamenica, VukRoganovi}, Jo{ko Petrovi}, Mi{-kovi} i Jezdimir Stankovi}.

Najdraga pobedata

nad Belorusija

Imate mnogu priznanija itituli, moète li da ni nabritedel od niv?

- Imam osvoeno pove}e ofi-cijalni i neoficijalni priznani-ja. Nekolku pati sum proglasuvanza najdobar strelec na turniri, vo1988 godina dobiv priznanie za

pridones vo rakometot, imam osvo-eno {ampionska titula so JafaPromet, moàm da se pofalam i sozlato od mladinskata Balkanijadavo 1984 i 1985 godina.

Moè li da se setite i da iz-dvoite edna va{a najdraga pobeda?

- Kako i na sekoj sportist ta-ka i mene site pobedi mi se va`ni.No, moram da ja izdvojam pobedatanad reprezentacijata na Beloru-sija vo 1997 godina vo Skopje, kogabeloruskata reprezentacija dopa-tuva kako apsoluten favorit. Kogastapnavme na terenot na Kale ima-{e neverojatna atmosfrea {to jasozdade publikata i poneseni tok-mu od vakvata prekrasna atmosfe-ra ja sovladavme reprezentacijatana Belorusija so 11 gola ralika.

Koi se vasite momentalni ak-tivnosti?

- So ogled na toa {to pred ne-kolku meseci stanav pomo{niktrener na Vardar-Pro, a bev i nai-menuvan za selektor na kadetskatareprezentacija, moite momentalniaktivnosti se zaedno so VeselinVujovi} - trenerot na Vardar-Proi legendata na rakometot da seobideme da ja stigneme dvojnatakruna vo doma{noto prvenstvo ida stigneme barem do finaleto vokupot na Evropa. Pokonkretno, damu pomognam na Vujovi} vo vodewe-to na Vardar, da davam svoi suges-tii i mislewa, da go zamenam glav-niot trener koga toa e potrebno.Sepak, glavniot trener sekoga{ goima posledniot zbor.

Vo periodot koga nastapuva-{e kako igra~, Ace Stankovskibe{e vistinski ambasador na Ma-kedonija i na makedonskiot sport.Sega pred nego se godinite kogatreba svoeto znaewe da go prenesena idnite generacii koi sledej}igi negovite soveti, }e treba daostavat pe~at vo makedonskiotrakomet. Sepak, edno e jasno, AceStankovski e eden i edinstven,~ovek {to treba da sluì zaprimer kako treba da izgleda edenvrven sportist.

14 OP[TINSKI VESNIK

S P O R T

Ace Stankovski, rakometen trener

SINONIM ZA TOAKAKO TREBA DA

IZGLEDA EDEN VRVENSPORTIST

KISELA VODA

- Kako sredno{kolci bidej}i nemavme mnogu paripo~navme da igrame mal fudbal na pari. Taka siobezbeduvavme xeparlak bidej}i imavme vistinaodli~en tim. Zaedno so Darko Pan~ev, Nikola Av-ramovski i drugi vrvni sportski imiwa so klubotPa-Bap, kako najmlada ekipa na turnirot na #Ve-~er# pravevme ~uda.- Rakometna kariera e prosledena so mnogu pehovi


Ekipata na „PA-BAP“

Strav i trepet za golmanite. Stankovski vo dresot na „Vardar-Vatrostalna“

Vo dresot na porane{naJugoslavija.

[to pravat mesecov na{ite sogra|ani

Iskra Trpeva, estraden umetnik

Podgotvuvam iznenaduvawe

- Vo tekot na mesec fe-vruari, imam vo plan dazavr{am pove}e akti-vnosti. Vo preden plango stavam po~etokot navtoroto polugodie odu~ebnata 2006-2007 go-dina i moite obvrskikako profesor vo Sre-dnoto muzi~ko u~ili{te. Standardno se griàm i zakafuleto By the way. Vo tekot na ovoj mesec }e po~nami so podgotovkite za zaokruùvawe na desetgodi{ni-nata od moeto postoewe na makedonskata muzi~ka sce-na. Podgotvuvam iznenaduvawe, no }e go ~uvam vo taj-nost, bidej}i vo sprotivno nema da bide iznenaduvawe.

Risto Samarxiev, estraden umetnik

]e im se posvetamna moite profesionalniobvrski

- Ovoj mesec celosno}e im se posvetam namoite profesionalniobvrski vo TV Sitel.Planirame da startuva-me so nekolku novi emisii, del od niv }e bidat pro-dukciski, no del i samite }e gi producirame. Se nade-vam deka }e najdam vreme da £ se posvetam malku i namuzikata i da napravam nekolku detski pesni, no i pe-sni li~no za mene. Se nadevam deka }e imam dovolno vre-me da gi realiziram site zamisli.

Metodija Bogdanov-Toci, estraden umetnik~len na muzi~katagrupa #Akademci#

Mesec za koncerti

- Rasporedot za mesecfevruari mi e navisti-na gust. Planirani se 4ili 5 koncerti, a na 14fevruari zaminuvameza Belgrad, kade {to }eimame zaedni~ki nas-tap so To{e Proevski.Ovoj mesec so ~lenovite od #Akademci# planirame davlezeme vo studio i da po~neme da go snimame noviotalbum.

Tawa Kalinska, estraden umetnik

Promocija na novata pesna#Dejane, Dejane#

Vo tekot na ovoj mesec}e ja promoviram moja-ta nova pesna #Dejane,Dejane#, po {to }e sle-di i izdavawe na moetonovo CD, na koe }e senajdat 10 ili pove}epesni. Inaku, ovoj period s¢ u{te se “oporavuvam“ odnovogodi{nite nastapi, no kako i vo prethodnitemeseci i vo tekot na mesec fevruari, }e se posvetamna baraweto rabota kako profesor, bidej}i letovodiplomirav na Pedago{kiot fakultet vo Skopje.

M O Z A I K

Elena si doa|a doma mnogu docna, soizvalkani ali{ta, so razbu{avena kosa iso trevki vo kosata i po ali{tata.

- [to ti se slu~ilo, }erko? - ja pra-{uva zagrièniot tatko.

- Tate, ne znam {to be{e toa, no otseganatamu, toa definitivno }e bide moj hobi.

* * *Majkata izleguva i go pra{uva sin~eto:- [to }e pravi{ dodeka me nema?- ]e si igram so vozot ili so guvernanta-

ta - zavisi od toa, {to prvo }e izbere tato...

* * *Upatstvo za lu|e koi se podgotvuvaat

da patuvaat so avtostop:„Standardniot na~in da pra{ate dali

}e ve ka~at e nagore podignatiot palec.Standardniot odgovor e nagore podig-

natiot sreden prst.#

* * *Razgovaraat dvajca prijateli:

- Moè{ li da si pretstavi{, se vra-}am doma, go otvoram plakarot, a tamu - golma`!

- Pa, ni{to novo, rekol drugiot.

- Kako be ni{to novo??? Pa, jas ne sumènet!!!

* * *- Slu{na li? Vo berbernicata posta-

vile avtomat za potstriùvawe. Ja stava{glavata vnatre i toj te potstriùva.

- Ama neli se razli~ni glavite na lu-|eto?

- Ah, toa e taka samo prviot pat...

* * *Prva bra~na no}. Mladoènecot ja pod-

gotvuva nevestata:- Sega }e si legneme i }e vodime qubov.

Prvo malku }e te zaboli, a posle }e ti sedopadne.

Po~nuva seksot i po nekoe vreme neve-stata pra{uva:

- A koga }e me zaboli?- E sega, samo da svr{am i }e po~nam da

te {amaram!

* * *Kontrolata na letawe gleda kako

eden ruski avion se pribliùva do pistata,svrten so opa{kata napred.

- Let broj 757, {to se slu~uva so vas, po|avolite?! - vika eden od kontrolorite vo

mikrofonot. - Moè li da zboruvam so pi-lotot?

- Pi... pi... pilotot e pijan.- Toga{ dajte mi go kopilotot.- I ko... ko... kopilotot e pijan.- So koj zboruvam?- So a... auto pi... pilotot...

* * *Simo dobil ~ekovi i, s¢ razbira, po~-

nal da gi tro{i na site strani. Na krajotgo povikale vo bankata i mu rekle:

- Slu{aj bre, Simo, znae{ li ti dekasi vo tolkav minus {to treba da odi{ vozatvor!

- Pa {to da pravam? - se upla{il Simo.- Moè{ da se spasi{ samo ako gi vra-

ti{ vedna{ parite {to si gi potro{il.- Uf bre, ama me upla{ivte. Pa, sega

}e vi napi{am ~ek!

* * *Tatko mu na maliot Bor~e se oènil

po vtor pat i go zapoznava so novata èna:- Bor~e, ova ti e novata majka!Bor~e detalno ja razgledal, pa mu {ep-

nal:- Tate, izgleda ne{to te izlaàle... kol-

ku {to gledam, ovaa i ne e ba{ nova!

PROLETPROLET VO ZIMAVO ZIMA

HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR

Podgotvila S. S.

Documents

Stranica 2. NA OP[TINATA - opstinakiselavoda.gov.mk · #Magija na boite#, koja naide na golem publicitet vo javnosta. Po~nuvaj}i od minatata godina redakcijata na op{tinskiot vesnik