Številka 13, junij 2011 - · PDF fileMerljak, Marija: ZDRAVA PREHRANA JE PRAVA ODLOČITEV ZA VAS SMO PREBRALI Maja Gal Štromar: MISLI NAME, KO TI JE LEPO To je intimna pripoved,

Številka 13, junij 2011

foto

: Tom

o Je

seni

čnik

2 Informator • junij 2011

Pogled

INFORMATOR št. 13Izdajatelj: Občina Dravograd / Urednica: Polona Črešnik / Uredniški odbor: Dominika Knez, Anita Kosmač, Jerneja Ravnik Lektorirala: Urša Prosenjak Antolič / Fotografije: arhiv Občine Dravograd, Foto Anka, Tomo JeseničnikOblikovanje: Tomaž Smolčnik (Eurograf d.o.o.) / Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje / Naklada: 3000 izvodov / Junij 2011

Pogled skozi moje okno

Nekoč ... iN daNes ...

1952 2010 - tu se je čas ustavil.

1943 2010

1953 2010

Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: Zdenko Kupčič, arhiv

3 junij 2011 • Informator

Pozdrav

Kmalu bomo praznovali praznik naše občine in kot je v navadi, bo tudi letošnje praznovanje izredno zani-mivo. Ob tej priložnosti smo poleg številnih prireditev pripravili še novo številko občinskega glasila z različni-mi prispevki, popestrenimi z množi-co slikovnega gradiva.

V naši občini se je v času od izida božične številke Informatorja pa do danes zgodilo veliko dogodkov. V ve-čini so se dogajale zgodbice, ki so po-zitivno vplivale na naš razvoj, vmes pa so bile tudi take, ki so nam zagre-nile kakšen dan ali dva. Največ časa smo poleg vsakodnevno obvezujočih opravil porabili za načrtovanje inve-sticij, za prijavljanje na različne raz-pise za pridobitev finančnih sredstev EU ali države, ter za objavljanje raz-pisov za izbor izvajalcev posameznih projektov. Zopet smo se lotili gradnje kolesar-ske in peš poti z mostovi iz Šentjanža do »Kovtrovega krožišča«, končali smo obnovo ceste s pločnikom in razsvetljavo od Pridgarja do učitelj-skega bloka v Šentjanžu, položili pri-marni vodovod na Viču, podrli staro »Pernatovo bajto« in na njenem me-stu začasno uredili parkirišče.

Na osnovi obljub zaposlenih v pro-jektni pisarni Mestne občine Slovenj Gradec, ki smo jih izbrali za vodenje projekta izgradnje širokopasovnega internetnega omrežja pri nas, smo pričakovali priklop na to omrežje že lanskega septembra, nato novem-bra, pa letošnjega marca, a ga nismo dočakali niti koncem maja. Nenehno spreminjanje termina priklopa na novo izgrajeno omrežje je zelo oma-jalo zaupanje občank in občanov v iz-vajalca del in še posebej v vodjo tega projekta z nadzornim inženirjem.

Obnova trga poteka po terminskem planu. Položen je že vodovod, ele-ktrični in optični kabel, cevi za plin, manjkajo pa še novi kanalizacijski vodi.

V kratkem bomo obnovili škarpo nasproti občinske stavbe, nato se bomo lotili ureditve okolice cerkve Svetega Vida in OŠ Dravograd. Pro-blemov ne zmanjka. Največja težava je pomanjkljiv zemeljski kataster, ki izvajalcu onemogoča kvalitetno in hitro delo. Zaradi nepoznavanja te-rena prihaja do pogostih remontov, zlasti na vodovodnem sistemu, kar pa pri ljudeh povzroča slabo voljo. V zemlji je veliko kablov, ki nikamor ne vodijo in niso od nikogar. Obstajajo nefunkcionalne toplotne povezave med hišami itd. Zavedamo se, da bo do konca obnove še mnogo takšnih in podobnih težav, zato prosimo, da popravila sprejemamo z razumeva-njem in z veliko mero potrpljenja, kajti nagrada za vse nas bo čudovita: urejen in maksimalno funkcionalen trg Dravograda. Njegova nova podo-ba bo po dolgih letih takšna, na kakr-šno bomo lahko ponosni vsi, tudi ti-sti, ki so močno nasprotovali obnovi in jo uspeli zadržati kar za celo leto, po našem mnenju neupravičeno.

Pri delu se pogosto srečujemo z različnimi neutemeljenimi naspro-

tovanji in s prevelikimi zahtevami posameznikov. Dogovarjanja so mu-kotrpna. Velikokrat se zaradi različ-nih izsiljevanj projekti znatno podra-žijo.

Na občini vztrajno delamo naprej, kljub recesiji, finančni krizi in poslab-šanju socialnega stanja ljudi. Me-nimo, da je to edina prava pot, saj imajo z izvajanjem investicij delavci delo in s tem tudi plačo, ustvarja se dodana vrednost, od katere imata prihodek tako država kot občina. Začeli smo obnavljati cesto na grad in v sklopu tega gradimo novi most čez »Ojstriški graben«. Obnavljamo cesto na Vič, s hkratnim polaga-njem primarne kanalizacije, fekalne in meteorne. Gradimo »Mrežni in-kubator« v industrijski coni, ki bo različnim podjetnikom nudil prostor za delo, marsikateremu delavcu pa novo zaposlitev.

Pridobivamo gradbeno dovoljenje za gradnjo primarne kanalizacije s peš-potjo v Črneče, ter za gradnjo dosto-pa za invalide v Zdravstvenem domu. Gradnja mrliške vežice v Libeličah in turističnih prostorov ob reki Dravi pri »Renarju« sta v polnem teku.

Pridobili smo si tudi gradbeno dovo-ljenje za gradnjo večnamenske dvo-rane na Špicfeldu.

Uspešno smo kandidirali na razpi-su Ministrstva za šolstvo in šport za sredstva, namenjena obnovi OŠ Trbonje. Zasedli smo sedmo mesto od stoštiriindvajsetih prijavljenih. To je že tretja celotna obnova osnovne šole v zadnjih osmih letih poleg OŠ Dravograd in OŠ Libeliče. Za podro-čje šolstva smo porabili 5.873.943,13 € in za področje vrtca 3.967.899,85 €. Skupna vrednost znaša 9.841.842,98 €. Ker trenutno država zagotavlja 554,50 € po prebivalcu za vse za-konsko določene dejavnosti občine,

Spoštovane občanke in občani!


Občinski svet

Člani Občinskega sveta Občine Dravograd - mandat 2010-2014

Zadaj (od leve): Marko KOGELNIK, Dejan VIVOD, Ferdo ABRAHAM, Jožef KLADNIK, Srečko PODOJSTRŠEK, Branko KRENK, Benedikt KOPMAJER, Mihael POBERŽNIK, Milan PRIMOŽIČ, Marko GOMBOC, Primož MORI, Anton PREKSAVEC;

Spredaj (od leve): Zoran ZAJAMŠEK, mag. Lidija POŽGAN, Milena MENDAŠ, županja Marijana CIGALA, podžupan Alfonz NA-BERŽNIK, Dragica RUDOLF, Jožef BREZOVNIK.

pomenijo vložena občinska sredstva vrednost kar dveh letnih proračunov.

Včasih slišimo, da so vložena sred-stva še premajhna, kar seveda ne drži, in da se šolske objekte premalo obnavlja, kar tudi ne drži v celoti, saj se prevečkrat pozablja, kako redko država sodeluje pri obnovah, če pa že, je njen delež le do 40%, osta-lih 60% »visi na ramenih občine«. Skoraj vedno in povsod pogrešamo sprotno vzdrževanje teh objektov, zlasti na podeželju, saj bi ob spro-tnem popravljanju lahko njihove re-konstrukcije speljali z bistveno manj-šimi finančnimi vložki.

Poleg investicij, ki smo jih v tem času načrtovali in vodili, so v občini po-tekale številne prireditve. Naša dru-štva so bila aktivna doma in drugod. Pihalni orkester Šentjanž je na držav-nem tekmovanju na Vrhniki dosegel najvišjo možno nagrado. Osvojil je zlato plaketo s posebno pohvalo.

Tudi gasilska društva naše Gasilske zveze so bila zelo delovna in so se uvrstila na državno prvenstvo. Špor-tniki so se »odrezali« v svojih kate-gorijah, turistično ponudbo nam je uspelo razširiti po Sloveniji, delno pa tudi v Italijo s prireditvijo »Srečanje Šempetrov Slovenije in Italije«, ki se

je odvijalo v začetku tega meseca pri nas.

Praznovanje občinskega praznika še dodatno bogatita praznovanje stod-vajsetletnice PGD Libeliče in stole-tnice Godbe na pihala Trbonje. Obe-ma društvoma iskrene čestitke.

Ob koncu, spoštovane občanke in ob-čani, vam želim prijetno branje Infor-matorja ter iskrene čestitke ob pra-zniku naše občine. Prisrčno vabljeni na slavnostne prireditve, namenjene temu praznovanju.

Marijana Cigala, županja


Spoštovani!VLJUDNO VAS VABIMO NA DOGODKE V OKVIRU

OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DRAVOGRAD, 4. JULIJA

PROGRAM PRIREDITEV:

Sobota | 25. 6. 2011 | 15.00 | dvorec BukovjeOSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI - OD LIPE DO LIPE 2011

Sobota | 25. 6. 2011 | 17.00 | gasilski dom LibeličePRAZNOVANJE 120 - OBLETNICE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA LIBELIČE (slavnostna seja, parada, prevzem ter blagoslov novega gasilskega avtomobila, blagoslov praporja Gasilske zveze Dravograd, zabava)

Nedelja | 26. 6. 2011 | 18.00 | dvorec Bukovje TAKŠNEGA CIRKUSA PA ŠE NE - cirkuška show predstava(v primeru slabega vremena bo predstava v Domu borcev v Šentjanžu)

Ponedeljek | 27. 6. 2011 | 13.00 | pristan Gorče (Rener)OTVORITEV POMOŽNEGA OBJEKTA V PRISTANU GORČE

Torek | 28. 6. 2011 | 11.00 | prostor pred Športnim centrom DravogradPOSTAVITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA IZGRADNJO VEČNAMENSKE DVORANE V DRAVOGRADU

Torek | 28. 6. 2011 | 18.00 | razstavni prostori Info - pisarne DravogradOTVORITEV OBMOČNE LIKOVNE RAZSTAVE LJUBITELJSKIH SLIKARJEV IN KIPARJEV

Četrtek | 30. 6. 2011 | dvorec Bukovje16.30 POLAGANJE VENCEV PRI SPOMENIKIH 17.30 SLEDI SLOVENSKE GRAFIČNE DEDIŠČINE (odprtje gostujoče razstave Loškega muzeja Škofja Loka) 18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA s podelitvijo občinske nagrade in priznanj20.00 FOLKLORA IRSKA - Absolutely Legless, Edinburgh (Koroško kulturno poletje) (v primeru slabega vremena bo predstava v Domu borcev v Šentjanžu)

Petek | 1. 7. 2011 | 21.00 | šotor pri stadionuROCK KONCERT DRAVOGRAD - VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI, NITROX

Sobota | 2. 7. 2011 | 18.00 | šotor pri stadionuZLATA TROBENTA DRAVOGRADA - DRŽAVNO TEKMOVANJE MALIH SESTAVOV - PREDIZBOR ZA GUČO, OD ŠANKA DO ŠANKA Četrtek | 7. 7. 2011 | 20.00 | dvorec BukovjeODMEVANJE GOZDA - KONCERT RESNE GLASBEUrška Štrekelj - klavir, Ana Pšeničnik - flavta, Mateja Potočnik - sopran, Miša Likar - klavir in Jana M. Močilnik - flavta. Prireditev poteka v okviru Koroškega kulturnega poletja.

Vabljeni k praznovanju praznika ob~ine Dravograd!

Županja Občine DravogradMarijana Cigala


Knjižnica

POLETNI URNIK KNJIŽNICE:V juliju in avgustu je knjižnica odprta po poletnem urniku.Ponedeljek, sreda: od 9.00 do 18.00 ureTorek, četrtek, petek: od 8.00 do 15.00 ureV soboto je knjižnica zaprta.

PRIPOROČAMO VAMKnjige za mlade1. Dolmege, Sarah:

PUNCE, TAKO GRE TO PRI NAS2. Bennet, Sophia:

NITKE3. Vukmir, Andreja:

MARTINA NA VELIKI PLANINI4. Harvey, Sarah N.:

PLASTIKA5. Goobie, Beth:

PUNCA, KI NEKAJ VELJA6. Kuijer, Guus: ČEZ OBZORJE Z

VETROM NA MORJE7. Abraham, Nina: DRUŠČINA

PREPOVEDANEGA ZNANJA8. Gleitzman, Morris:

NEKOČ9. Pennypacker, Sara:

KLEMENTINA10. Kovič, Amadea:

ZAKAJ PA NE11. Abedi, Isabel:

ŠEPET12. Stiefvater, Maggie:

NEMIR

Knjige za odrasle1. Ovaska, Jelka:

SEVERNICA NAD OLIMPOM2. Štromar Gal, Maja:

MISLI NAME, KO TI JE LEPO3. Velikonja, Irena:

NAJ POČIVA V MIRU4. Moderndorfer, Vinko:

NIHČE VEČ NE PIŠE PISEM5. Kodrič, Zdenko:

OPOLDNE ZAPLEŠEJO ŠKORNJI

6. Jereb, Berta: MOJE BAJŽE

7. Lightman, Alan P.: EINSTEINOVE SANJE

8. Urbanija, Jože: SOLDAT KLEMEN

9. Kumerdej, Mojca: TEMNA SNOV

10. Hudolin, Jurij: VRVOHODEC

11. Novosel, Tomo: NORMALA UTRUJA

12. Pregelj, Sebastijan: PREBUJANJA

13. Petrič, Mateja: STARŠEVSTVO JE LEP, A ODGOVOREN POKLIC

14. Dolenc, Sašo: KRATKE ZGODBE O SKORAJ VSEM

15. Parkinson, Lisa: DRUŽINSKA MEDIACIJA

NOVITETE1. Campbell, T. Colin:

KITAJSKA ŠTUDIJA2. Košir, Manca:

ŽARETI UPANJE3. Bruns, Annelore:

BIOVRT4. Maslanka, Christopher:

AEROBIKA ZA MOŽGANE5. 100 NAJLEPŠIH VOŠČIL ZA

RAZLIČNE PRILOŽNOSTI6. Cooper, Diana:

KLJUČI DO VESOLJA7. Hamilton, David R.:

KAKO UM ZDRAVI TELO8. Ford, Debbie: ZAKAJ DOBRI

LJUDJE POČNEJO SLABE STVARI

9. PRIROČNIK ZA PREŽIVETJE10. Raduly Zorgo, Eva:

DISLEKSIJA – VODNIK ZA TUTORJE

11. Rubin, Gretchen C.: NAČRT ZA SREČO

12. Merljak, Marija: ZDRAVA PREHRANA JE PRAVA ODLOČITEV

ZA VAS SMO PREBRALIMaja Gal Štromar: MISLI NAME, KO TI JE LEPOTo je intimna pripoved, v kateri se avtorica sooča s smrtjo svojega očeta. Dogajanje romana je vpeto v kratek čas tik po očetovi smrti, ko vanj vdirajo vprašanja, sprva ranjenega otroka, kasneje odraščajočega dekleta in končno zrele, čuteče ženske. Smo bralci priča dolgemu slovesu ali celo prvemu srečanju med očetom in hčerko?

PRIREDITVE V KNJIŽNICI OD JANUARJA DO JUNIJA 2011Osnovnošolci, ki obiskujejo izbirni predmet šolsko novinarstvo, so v novo leto stopili z učenjem, kako pripraviti radijsko poročilo. Delavnico je vodila novinarka URŠA PROSENJAK ANTOLIČ.

Popotnica JASNA GABRIČ nam je 11. januarja v potopisu Od Kenije do Zanzibarja predstavila Kenijo s pokrajinsko raznolikostjo, pisanim rastlinskim in živalskim svetom, Tanzanijo z znamenitimi safariji ter rajski otok Zanzibar.

ANICA DOLER iz Sv. Danijela je v sodelovanju z Literarno kulturnim društvom Beseda 13. januarja predstavila novo knjigo pesmi Zrelo klasje.

Knjižnica Dravograd

Prispevek sta pripravili: Erika Pravdič in Marija Šegula


Knjižnica

URŠKA LUNDER, edina specializirana zdravnica za paliativno oskrbo v Sloveniji, ki preprečuje in lajša bolečine, z umirajočimi toči solze žalosti in veselja, je 20. januarja predstavila svojo knjigo Odprto srce – izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti.

V januarju smo začeli s projektom ZGODBA O SIDRU. Vanj smo vključili učence obeh četrtih razredov OŠ Dravograd. Na osnovi slikanice brez besed so učenci začeli pisati zgodbe.

»Pisati resnico je pravzaprav strašno dolgočasno početje. A je treba, sicer se svet spridi.« Tako pravi pisatelj, profesor, kulturnik ANDREJ MAKUC, ki je 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v sodelovanju s Simono Jerčič Pšeničnik predstavil svojo novo knjigo Antigonce ali Klijini okljukčki.

MIRO PETEK, koroški poslanec v Državnem zboru, je 18. februarja predstavil svojo knjigo V sovinem gnezdu.

Začetni tečaj nemščine s poudarkom na komunikaciji, ki ga je vodila NATALIJA MRAVLJAK, se je začel 18. februarja. Namenjen je bil brezposelnim in upokojencem, bil je brezplačen, potekal pa je v okviru CVŽU Koroška.

KARMEN KOSEC in JOŽE REŽONJA iz Turistične agencije Relax Turizem sta 24. februarja predstavila popotne vtise iz Jugovzhodne Azije. Nove turistične destinacije vabijo na Tajsko, v Malezijo, Singapur in na otok Bali.

Medicinsko - humanitarna odprava Kenija avgust-oktober 2010 je bila realizirana z vztrajnostjo treh mladih zdravnic. Kaj vse so doživele v času, ko so izvajale trimesečno brezplačno zdravstveno oskrbo med ljudmi, ki živijo pod mejo revščine, smo izvedeli 14. marca na posebnem kenijskem večeru. Z nami je bila SARA UNUK, zdravnica v odpravi.

Črnečanka, prof. dr. BERTA JEREB, pionirka slovenske radioterapije, je posebno pozornost namenila zdravljenju otrok z rakom. S svojo knjigo Moje bajže je bila 24. marca gostja Zgodbe mojega kraja. Za hudomušnost večera je poskrbel Jurij Berložnik.

KLAVDIJA KRALJ in JANEZ CIGLER KRALJ, svetovalca s certifikatom družbe Malteser Gmbh Köln, sta 26. marca predstavila Sensiplan, simpto-termalno metodo naravnega načrtovanja družine.

Kako je lahko vsak od nas sam svoj fizioterapevt, smo 4. aprila spoznavali s pomočjo fizioterapevtke IRENE MORI.

Štiriintrideset četrtošolcev, ki so sodelovali v projektu knjižnice Zgodba o sidru, se je 13. aprila srečalo z avtorjem istoimenske slikanice brez besed, DAMIJANOM STEPANČIČEM.


Knjižnica

FRANJA HRIBERNIK, usposobljena učiteljica in izvajalka prve pomoči, je 18. aprila predstavila delovanje in uporabo defibrilatorja.

16. aprila so nas obiskali knjižničarji iz knjižnice Tržič.

Lutkovna skupina NAGAJIVČKI, sestavljena iz učencev 2. in 3. razreda OŠ Dravograd, ki nastopa pod mentorstvom Henrike Kaiser in Mateje Kovše, je 19. aprila najmlajše razveselila z lutkovno predstavo O debeli repi.

Z akademikom, pesnikom ljubezni CIRILOM ZLOBCEM, smo 21. aprila svečano zaključili bralno značko za odrasle.

9. maja smo zaključili projekt Zgodba o sidru. Potovali smo na začetek zgodbe in v njeno sporočilo: priključitev Primorske k matični domovini. V Piranu sta se vseh močno dotaknila Pomorski muzej in Akvarij. Podoživljanje preteklosti, prepletene s sedanjostjo, je obogatila prisotnost Damijana Stepančiča, vse radosti Primorske pa so otroci doživeli zaradi radodarnosti družbe Relax Turizem.

DARJA KRISTAN je 9. maja predstavila bioresonančno terapijo, naravno terapevtsko metodo brez stranskih učinkov.

16. maja je družinska mediatorka KRISTINA NAVOTNIK prisotne seznanila z osnovami mediacije – kako z ustrezno komunikacijo priti do boljših medsebojnih odnosov.

V štirinajsti Zgodbi mojega kraja smo 23. maja predstavili Libeličanko MARIJO RIDL WAGNER. O njeni mladosti, družinskem življenju in uspešni poklicni poti farmacevtke v Sarajevu sta govorili z Irmo Knez.

Pod okriljem knjižnice se je izvajala PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA PETRA NOSA v vrtcih v Libeličah, Šentjanžu, Trbonjah in na Robindvoru. 20. maja so pripravili zaključek s podelitvijo priznanj v vrtcu Trbonje, svečan zaključek za vseh 125 sodelujočih otrok pa je bil 9. junija v Knjižnici Dravograd. Otroke je zabaval čarodej JOLE COLE s predstavo S čarovnijo po knjižnici.

V mesecu juniju že čakajo na najmlajše pravljični nahrbtniki. V njih se

skrivajo zgodbe za brezskrbno poletje, z njimi pa tudi ideje za ustvarjalno p r e ž i v l j a n j e prostega časa. Za odrasle bralce pa smo pripravili pakete presenečenja.

Pravljični junaki so se s 1. junijem poslovili. Odšli so malo v Kekčevo deželo, obiskali bodo kralja Matjaža v podzemlju Pece in izmerili dolžino njegove brade, ko jim bo pa prevroče, se bodo odpravili proti morju. Morda jih boste srečali prav tam. Z novimi zgodbami se bodo vrnili v torek, 4. oktobra ob pol petih popoldne.

Preživite poletje tudi v družbi kakšne dobre knjige!


Naši najmlajši

VRTEC DRAVOGRADZa urejen vrtec…Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v zdravo in varno okolje. Poudarek dajemo na neposrednem pridobi-vanju izkušenj, z raziskovanjem in odkrivanjem naše narave. Strokovni delavci otrokom omogočimo dovolj priložnosti in časa, da s svojim preizkušanjem začutijo lastnosti narave z vsemi čutili. Nudimo jim možnost in spodbude, da sprašujejo o tem, kar vidijo, da opazujejo, raziskujejo, opisujejo in razla-gajo. Otroci so preko različnih celoletnih dejavnosti in vzgoj-nih procesov spoznali pomen čistega okolja.

V tem pomladnem času smo skupaj očistili okolico vrtca, kjer so otroci aktivno sodelovali. Ta sklop dejavnosti je v otro-cih spodbudil opazovanje in skrb za že najmanjši odpadek v okolici vrtca. Kot nadgradnja ločevanja odpadkov in skrbi za okolje pa je, da otroci skupaj s starši v vrtec prinašajo različ-ne odpadne materiale (papir, škatle, plastenke,…), s katerimi ustvarjamo različne predmete in jih uporabljamo pri svoji igri.

Maja Dimec Vrhovnik in Anica Vindiš

VRTEC ROBINDVORTrajnostni razvoj in okoljska vzgojaV vrtcu Robindvor že drugo leto poteka projekt "Trajnostni razvoj in okoljska vzgoja", s katerim strokovne delavke osve-ščamo že najmlajše, kako skrbeti za čisto okolje. Skozi igro, ob neposredni vključitvi v dogajanje v domačem okolju, smo otrokom približali pomen ločevanja odpadkov. Z otroki smo izdelali koše, jih ločili po barvi, ter na hodniku postavili EKO kotiček. Skupaj s starši skrbimo tudi za to vrsto vzgoje in se zavedamo, da bodo današnji otroci lahko vplivali na okolje,

kar je temeljno načelo "trajnostnega razvoja" kot načina življenja. Pomembna naloga našega vrtca je učenje nara-voslovja, raziskovanje, doživljanje, izkušanje in sprejemanje okolja v katerem živimo, kajti le tako bodo lahko najmlajši z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnim razvojem prispevali k zdravemu načinu življenja.

Nataša Gabor

Naši najmlajši


Naši najmlajši

Šola, oh, šola...VRTEC ŠENTJANŽAprilska akcija zbiranja starega papirja v Vrtcu ŠentjanžV mesecu aprilu je v Vrtcu Šentjanž potekala vsakoletna akci-ja zbiranja starega papirja pod organizacijsko taktirko funda-cije PISMO SRCA. Deluje že od leta 2004, to leto pod motom MLADI ZA MLADE in vsako leto iz zbranih sredstev podeli štipendije. Tudi Vrtec Šentjanž je za to štipendijo predlagal svojega kan-didata, ki prihaja iz kraja. Star papir in odpadni material zbi-ramo skozi vse leto in s tem bodrimo otroke in njihove starše k ohranjanju čistejše narave. Tako smo s skupno pomočjo napolnili kar dva zabojnika komunalnega podjetja DINOS, to je dve toni papirja in s tem morebiti odprli vrata kakšnemu znanja željnemu otroku. Ostali odpadni material smiselno lo-čimo in ga uporabimo za likovne izdelke in razne dekoracije. Tako v vrtcu že dve leti uspešno zbiramo plastične zamaške in vsaj malo pomagamo naši sokrajanki. K varovanju okolja pa prispevamo tudi z ločevanjem suhih in mokrih odpadkov. V ta namen imamo že v igralnicah več košev in vzgojiteljice otroke spodbujamo k pravilnemu odlaganju odpadkov.Tudi v prihodnje si Vrtec Šentjanž želi sodelovati v tovrstnih akcijah in upamo, da se bodo krajani vanje vsako leto bolj množično vključevali.

Helena Paradiž

OŠ NEZNANIH TALCEV DRAVOGRADTurizmu pomaga lastna glavaV torek, 5. aprila 2011, je v Mercatorjevem centru v Mariboru potekalo državno tekmovanje TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA na temo Imejmo se fajn. Naša šola se je predstavila

na turistični stojnici z nalogo Ko-šarkarski kamp v Dravogradu leta 2012. Učenci so atraktivno predsta-vljali projekt in mimoidoči so se radi ustavili in vrgli na koš. Devetošolci Žiga Rožej, Alma Osmić, Snežana Lazić, Tine Vravnik, Špela Ognjanović in Neža Rozman so pre-jeli srebrno državno priznanje pod mentorstvom Marjete Podgoršek Rek ter Elizabet Negovec Kopmajer. Letošnji festival je bil namenjen mladinskemu turizmu. Mladi ima-jo radi šport, zabavo in sprostitev,

zato smo vse to vključili v projekt. Pripravili smo idejo za ko-šarkarski kamp v Dravogradu leta 2012. Po prvem kampu v Dravogradu leta 2008 se je pojavil problem, da se je prija-vilo naslednje leto več otrok in ni bilo dovolj ustrezne infra-strukture. Ker so se košarkarji, pa tudi drugi športniki, vedno bolj dokazovali s svojimi rezultati, so se na občini odločili, da bodo do leta 2012 zgradili novo večnamensko dvorano. To bo odlična priložnost za izvedbo ponovnega kampa v Dravogra-du. V program kampa nismo vključili le košarke, temveč tudi ogled turističnih znamenitosti. Po reki Dravi bi splavarili, se vozili s kanuji, kolesarili in počeli marsikaj. S tem programom želimo privabiti v Dravograd čim več mladih. Kamp bi promo-virali preko spletnih strani Košarkarskega kluba Dravograd in s pomočjo medijev. Pri nalogi so nam z nasveti pomagali g. Miha Čop, strokovni vodja kluba, ter ga. županja Marijana Cigala.

Marjeta Podgoršek Rek


Šola, oh, šola...

Stisni roko v pest Ministrstvo za šolstvo in šport spodbu-ja aktivnosti, ki prispevajo k dvigu drža-vljanskih kompetenc mladih. To so že-leli doseči tudi s projektom Stisni roko v pest, ki so ga oblikovali z željo, da bi med mladimi okrepili občutek narodne identitete in pripadnosti. Hkrati je bil namen projekta spodbujanje skupno-sti, ekipnega dela in povezovanja več predmetov. Tako so se pri nas povezali učitelji likovnega pouka, računalništva, zgodovine, slovenščine in državljanske ter domovinske vzgoje in etike ter 24 učencev iz različnih razredov z različni-mi interesi.

Naša šola s svojim imenom OŠ Nezna-nih talcev Dravograd kaže na obdobje polpretekle zgodovine v naših krajih. Ob jubilejih, kot sta 70. obletnica upora proti okupatorju in 20. obletnica neod-visnosti države, smo se v Šolskem letu knjige priključili s svojo E-knjigo Stisni roko v pest tudi učenci in učitelji naše šole. Menimo namreč, da smo to dolžni vsem tistim, ki so se v naših krajih borili proti okupatorju, pomagali udeležen-cem narodnoosvobodilnega gibanja, talcem in drugim žrtvam gestapovske-ga terorja in izgnancem. Učenci so v okviru projekta spoznava-li temne plati naše lokalne zgodovine (gestapovska mučilnica, poboj kmečke družine), si širili obzorje s filmom Deček v črtasti pižami, podoživljali Kajuhovo hrepenenje in spoznavali razsežnosti ek-splozije atomske bombe nad Hirošimo. 22. aprila 2011 je bila v Ljubljani za-ključna prireditev. Slavnostni govornik je bil slovenski pesnik, pisatelj in publi-cist Ciril Zlobec, vse pa je pozdravil tudi minister Igor Lukšič. V projekt je bilo vključenih 129 šol iz Slovenije, oddanih pa je bilo 132 e-knjig. Naša šola je bila med dvajsetimi najboljšimi šolami.E- knjigo si lahko pogledate na spletni strani naše šole.

Koordinatorka projekta: Marjeta Podgoršek Rek

Nekaj prispevkov iz naše E-knjige

PONOSNI GALEBI NAD VODO Verjamem, da vojna spremeni vsakega človeka. Nekateri postanejo nenava-dno močni in preživijo stvari, za katere si nikoli v mirnem obdobju ne bi pred-stavljali, da jih bodo. Na žalost pa se nekateri ljudje spremenijo v živali. Prav tako, kot so se gestapovci v obdobju druge svetovne vojne.Ko ljudje živimo v miru, si niti z najbolj slikovito domišljijo ne moremo pred-stavljati, kaj nas lahko doleti v času voj-ne. Kaj lahko izprijen človeški um stori drugemu človeku, ki ni prav nič kriv. Nobeno dejstvo ne opravičuje stvari, ki so jih počeli gestapovci in nacisti v ob-dobju druge svetovne vojne. Mučenje je pustilo posledice na ogromno ljudeh in tudi tisti, ki so preživeli, nikoli več niso imeli mirnega spanca. Kot je rekel gospod, ki nas je vodil po gestapovskih zaporih v kletnih prostorih občine Dra-vograd: »Ničesar se ne smemo bati, dokler ne pride vojna.« In vojna lahko nastopi vsak trenutek, zato mislim, da moramo biti zadovoljni in srečni z vsem, kar imamo. Tema druge svetovne vojne se me je dotaknila na vse načine. Projekt »Stisni roko v pest« mi je pokazal tudi slabe plati človeške zgodovine in kako zelo se lahko izpridi človeški um. Genocid nad Judi in zaničevanje in pobijanje vseh, ki naj ne bi bili arijske rase in so bili po mnenju nacistov manjvredni, so le plod bolnih možganov nekega človeka, ki je bil seveda Nemec. Nemci so že od nek-daj imeli o sebi mnenje, da so večvre-den narod in vsekakor so to že večkrat razkazovali. Mogoče se bo komu zdelo, da je moje obsojanje teh ljudi preveč silovito, a jaz bom za vedno stala za tem, kar sem rekla. Vsi ljudje smo ena-kovredni, ne glede na barvo polti, oči ali las. Govorimo različne jezike in smo različnih narodnosti ter različnih karak-terjev. Kakšen bi bil vendarle svet brez tega? Enoličen, enobarven, popolnoma dolgočasen. V okviru projekta Stisni roko v pest

smo si ogledali film Deček v črtasti pi-žami. Film pripoveduje o druženju dveh dečkov iz popolnoma različnih svetov. Bruna, fanta iz Berlina, ki se je priselil v neposredno bližino taborišča Auschwi-tz in njegovega na novo pridobljenega prijatelja Shmuela, ki živi onkraj bo-deče žice, v samem delovnem tabori-šču za Jude. Pogovarjata se in družita preko žice, zgodba pa spretno popelje Bruna do konca, nevednega, kaj se zares dogaja v taborišču. Na koncu se Bruno prebije v taborišče, da bi poiskal Shmuelovega očeta, ki so ga v resnici odstranili Nemci in skupaj z Brunom je zajet v plinsko celico, kjer oba, komaj devetletna dečka umreta. Vsakogar bi se ta zgodba morala dotakniti. Neka deklica, mlajša od mene, nevedna in nedolžna, je po koncu filma vprašala: »Kam pa je šel deček Bruno?« Če naši umi niso izprijeni in še nismo dovolj zreli ter razgledani, da bi videli, kaj se je v tistih časih dogajalo, je razumljivo, da si takšnih grozodejstev ne znamo poja-sniti. Film in knjiga sta se me globoko dotaknila in sočustvujem z ljudmi, ki so trpeli te strašanske muke. Pred nekaj leti sem spoznala žensko, takrat staro okrog 85 let. Bila je mama očetovega prijatelja, ki je preživela dve leti v taborišču Auschwitz. Žensko sem videla le nekajkrat, a se je tako močno dotaknila mojega življenja, da se še dandanes zjočem ob dejstvu, da je ni več na svetu. Na nekem pikniku, na ka-terem je prav tako bila, me je sprva šo-kiralo dejstvo o njeni starosti, ker tega preprosto nisem znala povezati z njeno energijo, ki je kar kipela iz nje. Ljubila je življenje, tako kot nihče, ki sem ga kdaj spoznala. Potem sem od staršev izve-dela, kje je preživela dve leti svojega življenja in prosila sem jo, naj mi pripo-veduje o tem. Na oči ji je padla senca in zdelo se mi je, kot, da je bila za trenutek življenja, ki ga je tako cenila, nesrečna. Potem pa je spet oživela in njena živah-nost se je vrnila. Pokazala mi je števil-ko, ki so jo vtetovirali vsakemu Judu, ki je prišel v taborišče. Seveda so za Nem-ce Judje bili le številke, nič drugega. Pri-povedovala mi je, da je bila zaprta, ker je pomagala slovenskim vojakom in jim skrivaj priskrbela hrano. Nek vohun jo je zatožil Nemcem in nekega dne se je po njo pripeljalo vozilo in jo odpeljalo v Auschwitz. Ni bila Judinja, kar je bilo v tistih okoliščinah edino dobro. Tam je preživela dve leti in spletla močna prijateljstva. Ko so taborišče osvobo-dili zavezniki, je bila prosta. Preživeti v


Šola, oh, šola...

taborišču je bilo nekaj neverjetnega in občudovala sem to žensko. Seveda je imela srečo, ker ni prišla na vrsto za od-stranitev v plinski celici, ampak dejstvo, da se do osvoboditve ni zlomila, jo v mojih očeh naredi junakinjo. Kar je tudi bila. In ko je prišla nazaj domov, se je očitno odločila, da bo uživala vsako mi-nuto življenja. Verjemite, da ko preživiš kaj tako groznega, res ceniš življenje, čas, ko ne divja vojna. Mogoče je med nama vladala vez, ker je v meni videla svojo babico Nežo.Pa saj ne, da bi se ji zameglil um, le rekla je, da jo po določenih stvareh spominjam nanjo, pa še isto ime ima-va. Mogoče pa je bila le ženska, ki je spoštovala in cenila vsakega, ki ji je po Auschwitzu prekrižal življenjsko pot in sem bila jaz le ena izmed teh ljudi. Umrla je na svoj 90. rojstni dan. Bila je ženska, ki jo je treba občudovati. Prav tako, kot je treba spoštovati in obču-dovati vse ljudi, ki so preživeli mučenja v gestapovskih zaporih in leta v tabo-riščih. Spominjati in častiti pa moramo tiste, ki so umrli in teh je bilo, žal, na milijone. Ampak vsaka vojna prinese žrtve, četudi po vojni ni nič bolje, še celo slabše je. A v človeški naravi je ponavadi želja po denarju, ozemlju ali prevladi in kdor to željo do konca razvi-je in se odloči za uresničitev svojih sanj, je za človeštvo nevaren (npr. Hitler). Končujem z verzi slovenskega partizan-skega pesnika Karla Destovnika Kajuha:Beli so, beli so češnje cvetovi,temni, pretemni so talcev grobovi.Kakor ponosni galebi nad vodo,taki so pali za našo svobodo.Torej se jih spominjajmo na tak način. Predvsem pa se jih spominjajmo in na naslednje generacije prenašajmo spo-min na ta kruta dejanja 2. svetovne voj-ne. Da se ne bi več nikoli ponovila.

Neža Pušnik

GESTAPOVSKI ZAPORI Ker tudi naša šola sodeluje pri projektu Stisni roko v pest, smo se nekega dne odpravili na ogled gestapovskih za-porov v občinski stavbi v Dravogradu. Med ogledovanjem zaporniških celic sem začela razmišljati, kako so se za-porniki v njih počutili. Celice so bile majhne, utesnjene, bežna svetloba je še posebej dajala občutek žalosti. Med vodičevim predavanjem se nisem mogla upreti groznim prizo-rom, ki so se odvijali pred mojimi očmi. Bilo je pet celic, sledile so si po vrsti od 1 do 5. Najprej smo bili v celici številka 1 in napetost v naših srcih se je s šte-vilkami vred stopnjevala, kajti v vsaki celici je bilo mučenje hujše. Ko smo se približevali zadnji celici – celici smrti, me je začel oblivati srh, zdelo se mi je, da primanjkuje zraka. Ljudje so v tej ce-lici preživljali zadnje dni svojega življe-nja. Celica je bila zelo nizka, da so mo-rali v njej čepeti ali pa biti sklonjeni. V njej je zaudarjalo po blatu in urinu, saj so to morali opravljati kar tu, tla pa so bila prekrita z vodo. Prisoten je bil velik strah, saj ljudje nikoli niso vedeli, koga bodo odpeljali in če se bo sploh kdo vr-nil. Največkrat se nihče ni vrnil, ampak tudi tisti, ki so se, bi verjetno raje umrli, kot pa prišli sem nazaj. Občudujem te ljudi, da kljub neznosne-mu mučenju še vedno niso izdali sebe in svojega naroda. Sploh si ne morem predstavljati, da se je kaj takega res dogajalo, še posebej pa ne tu, v Dravo-gradu, tako blizu mene! Mislim, da ima-mo res srečo, da smo se rodili kasneje, vendar moramo te grozote ohranjati v spominu in upati, da se kaj takega niko-li več ne bo ponovilo.

Špela Ognjanović

ZAKLJUČEK BRANJA ZA BRALNO ZNAČKO V ŠOLSKEM LETUKot je na naši šoli že v navadi, nas ob za-ključku branja za bralno značko obišče mladinski ustvarjalec. V petek, 6. maja 2011, smo na naši šoli bralci pripravili srečanje s pesnico, pisateljico in glas-benico Cvetko Bevc. Ker bralna značka letos praznuje 50 let, smo se odločili, da povabimo mla-dinsko ustvarjalko, ki se je rodila in odraščala na Koroškem, danes pa živi v Ljubljani.Bralcem na razredni stopnji od 1. do 5. razreda je pripovedovala pravljico Pe-sem za vilo in na kratko predstavila še knjigo Abecednik zaljubljene krastače.Bralcem na predmetni stopnji (od 6. do 9. razreda) pa je predstavila le tista poglavja iz Abecednika zaljubljene kra-stače, ki so blizu najstnikom. Prebrala pa jim je prvo poglavje mladinskega ro-mana Prigode Špelce Žvekič.Na koncu pa je 24 zlatim bralkam in bralcem izročila še spominsko prizna-nje za branje vseh osem let, saj so naši devetošolci zadnja generacija učencev, ki so še obiskovali osemletko.Poskrbeli smo tudi za krajši kulturni program, saj so učenci otroškega pev-skega zbora zapeli dve pesmici, učenka pa je na citre zaigrala dve pesmici.Pisateljica nas je navdušila z odlično igralsko in glasbeno interpretacijo svo-je pravljice in mladinske proze, zato jo bomo še kdaj z veseljem povabili na našo šolo.

Berta Pušnik

EVROPSKA VAS ŠVEDSKAEvropska hiša Maribor s slovenskimi osnovnimi in sre-dnjimi šolami ter vrtci organizira izvenšolski javni projekt Evropska vas. V tem projektu so sodelovali tudi učenke in učenci ter učiteljice OŠ Neznanih talcev Dravograd. Namen projekta je bolje spoznati vse pridružene članice Evropske unije, se seznaniti z njihovo kulturo, kulinariko, običaji, navadami, glasbo, nošo, posebnostmi, spoznati njihove zastave, grbe in proučevati njihov način življenja. Poleg tega je njegov namen tudi spodbujati solidarnost, toleranco, razumevanje. Projekt je veliko prispeval k spo-znavanju skupnosti držav Evrope. Mi pa smo se še pose-bej osredotočili in spoznali ŠVEDSKO.


Šola, oh, šola...

Za začetek nam je PIKA NOGAVIČKA poslala pismo in nam zastavila nekaj ugank.Kje je njen dom? Iz katere države prihaja?Kaj veste o tej državi? Otroci so odgovorili takole:Pozdravljena, PIKA, hvala za čudovito pismo, zelo sem bila presenečena in vesela, ko sem v nabiralniku našla pismo, ki je bilo naslovljeno na moje ime.Komaj sem čakala, da mi ga mamica prebere, zdaj se bom pa potrudila in poskušala rešiti uganko.

1. Tvoj dom je VILA ČIRA ČARA, država iz katere prihajaš, pa se imenuje Švedska.

2. Kaj vem o Švedski? Hmm. Glavno mesto je Stockholm. Denar, s katerim si na Švedskem lahko kupiš liziko, se imenuje švedska krona.

3. Nekaj izmed izumov, ki so jih izumili na Švedskem; dina-mit, zadrga, ločilnik za smetano, srčni spodbujevalnik in sistem pakiranja Tetra Pak.

Taja Kac

Podrobno smo se seznanili z geografskimi značilnostmi, zgodovino, kulturo ter posebnostjo države. Z veliko mero domi-šljije so otroci ustvarjali na temo knjižnih junakov, kraljeve družine, pevske skupine ABBA.

Skupina učenk je brskala za recepti švedskih dobrot. Izbrale so švedske ke-kse, ki so jih nato tudi spekle. Ostali pa so iz izbranih podatkov o Švedski pripravljali material za predstavitev na stojnici.

Pri predstavitvi o Švedski je učencem pomagala tudi gospa Elizabeta Smode, ki je živela na Švedskem, tako so otroci spoznali švedske škrate, šolo, običaje in zgodbe iz Švedske.

V mesecu maju so ob Dnevu Evrope učenci predstavili izbrano državo ŠVEDSKO. Na zaključni prireditvi so učenci spoznali značilnosti vseh držav Evrope, imeli priložnost spoznati sovrstnike, se veliko naučiti in družiti.

Vtisi učencev:

Na Evropski vasi mi je bilo všeč, ker sem dobil veliko zastav.

Luka Lampret

Bilo je super, še posebej, ker sem videla Berlinski zid.

Maša Kaiser

Bila sem Pika Nogavička in nastopala. Kot Pika sem se počutila nagajivo in zabavno.

Klara Kac

Uživali smo, še posebej so mi bile všeč princeske iz maka.

Naja Paradiž


Članke za OŠ Dravograd je zbrala in uredila Darja Lesnik

Henrika Kaiser

Utrinki:

Evropska vasŠvedska

Hälsning!

Šola, oh, šola...


Šola, oh, šola...

OŠ ŠENTJANŽ - PRISPEVEK K PREPOZNAVOSTI KRAJA IN OBČINE

Čista narava je lepša, prispevajmo k temu vsi!»Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo življe-nje je naše življenje, njegova priho-dnost je naša prihodnost. Naj bo naš odnos do njega spoštljiv, saj smo nje-govi gostje le za kratek čas, imenovan življenje.«V soboto, 7. aprila 2011, smo na Osnov-ni šoli Šentjanž izvedli ekološko narav-nan športni dan pod naslovom »Oči-stimo naš kraj«. Organizirali smo ga v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šentjanž, PGD Šentjanž in Športnim društvom Šentjanž ter starši in krajani.Ob 8. uri zjutraj nas je pričakalo lepo sončno vreme in vsem udeležencem dalo zagon, da se akcije udeležimo. Zbrali

smo se pri šoli. Da bi bili čim bolj učinko-viti, smo se po jutranji malici razdelili v več manjših skupin. Pridružili so se nam starši in krajani ter člani Športnega dru-štva in PGD Šentjanž. Slednji so očistili parkirni prostor in cesto pred šolo. Skupine učencev, staršev in ostalih prostovoljcev pa smo se odpravile na različne lokacije bližnjega okoliša. Naj-mlajši učenci - prvošolčki so se odpravi-li proti Bukovski vasi in počistili tudi del brežine reke Mislinje. Učenci 2. in 3. ra-zreda so odšli v smeri Močnik – Bukov-nik. Učenci 4. in 5. razreda so jo mahnili proti Kronski gori in Otiškemu Vrhu, 6. razred v smeri Sv. Ane, učenci 7., 8. in 9. razredov pa v smeri Selovca proti Ču-beju. Skratka, zajeti smo poskušali čim večji del okoliša. Česa vse nismo našli ob cesti, pešpoti, v gozdu, na travniku! Oči so švigale sem in tja, male in velike roke so neutrudno pobirale in ločevale smeti. Pobirali smo jih v za to namenje-

ne vreče, pri delu pa smo se zaščitili z rokavicami. Ločevali smo med mokrimi in suhimi odpadki, polne vreče pa od-lagali ob poteh, na dobro dostopnih krajih, da so jih kasneje lahko delavci Komunalnega podjetja Dravograd tudi naložili in odpeljali. S čistilno akcijo smo zaključili ob 12. uri, ko smo se ponovno zbrali pred šolo. Tam nas je čakala sladka pogostitev z dobrotami iz kuhinje naših kuharic. Tudi glasbe ni manjkalo. Na ta način smo nadomestili pouka prost dan, 26. 4. 2011, in tako združili prijetno s ko-ristnim.Namen celotnega dneva je bil druženje mladih in odraslih v skrbi za naravo. Ak-cija je naletela na dober odziv. Pohvali-ti velja vse udeležence. Veseli smo, da smo dokazali, da nam ni vseeno za naše okolje. Nasvidenje prihodnje leto ...

Irena Prasnic

»Majhen narod velikega srca«Ministrstvo za šolstvo in šport je ob praznovanju 70 let OF in 20 let samo-stojnosti Republike Slovenije razpisalo projekt »MAJHEN NAROD VELIKEGA SRCA«, v katerega je bila vključena tudi naša šola.V izvedbi Društva za boljši svet so si v torek, 24. maja 2011, učenci od 1. do 9. razreda ogledali zanimivo predsta-vo, kjer so igralci z igro vlog predstavili časovni pregled dogodkov in naporov skozi 70 let, ko je bilo potrebno zaščititi lastno družino in narod ter ustvariti po-

goje za samostojno domovino. Učenci so preko doživljanja predstave ter la-stne aktivnosti, kjer so likovno ustvar-jali, pisali, izdelovali plakate in ustvarja-li s pomočjo sodobnih elektronskih učil, spoznali številne probleme, konflikte in priložnosti, ki jih prinese ustanavljanje lastne države. Učencem je bil projekt všeč in menim, da smo skupaj s člani Društva za bolj-ši svet dosegli cilj: učenci s pozitivnim pogledom v prihodnost razumejo mo-derna svetovna gibanja ter kot pripa-dniki majhnega naroda lahko ponosno

iščejo svoj prostor pod soncem in svoj prispevek človeštvu. Ob tem so bili poudarjeni tudi osebnostni vzgojni ci-lji, kot so sprejemanje odgovornosti, sodelovanje, tovarištvo, razumevanje konfliktov, povezovanje, skupinsko delo in drugi.Na sam projekt se je vsebinsko vezalo tudi predavanje Osamosvojitvena voj-na v Dravogradu, ki ga je kot prispevek k domovinski in državljanski vzgoji mla-dih za učence od 7. do 9. razreda pri-pravil g. Herman Jeseničnik.

Dragica JURJEC


Šola, oh, šola...

Muzikal: Rdeča kapicaNekoč je v hišici blizu gozda živela ljub-ka deklica. Vselej je nosila rdečo peleri-no s kapuco, zato so jo vsi klicali Rdeča kapica …

Rdeča kapica: VESELA, SREČNA DEKLICA,S KOŠARO POLNO ŽE HITIM.KRUHA, VINA IN ŠE KAJNESEM BABICI V GAJ. (odlomek iz muzikala)

Na OŠ Šentjanž smo se pravljice o Rde-či kapici lotili malo drugače. Na začetku leta smo ustanovili gledališko skupino z izbranimi pevskimi talenti od 1. do 5. razreda. Skupaj smo skozi leto ustvar-jali muzikal na podlagi znane pravljice. V predstavi, polni petja, plesa in igre, so mladi igralci izvrstno odigrali in pri-kazali celotno zgodbo Rdeče kapice. Premierno predstavo so odigrali na prireditvi za mamice, nato pa so sledili še nastopi za učence na šoli Šentjanž in Dravograd, ter malčke v vrtcu Šen-tjanž in Dravograd. Čare prave odrske igre pa so okusili tudi na velikem odru v dvorani Šentjanž, kjer so jim zaploskali starejši krajani Šentjanža. Z muzikalom

smo sodelovali na srečanju otroških gledaliških skupin Slovenije, kjer nas je ocenila strokovna komisija, in sicer igralec in režiser Aleksander Čaminski, ki je podal pozitivno kritiko, na katero smo zelo ponosni.

»Mladi igralci so nam pričarali popular-no pravljico bratov Grimm zelo spretno in prepričljivo. Zelo usklajeno in lahko-tno so uporabljali različna izrazna sred-stva petje, ples in govor, da bi »oživeli« svojo zgodbo. Natančna koreografija, oziroma odrski gibi, ter funkcionalna scena so omogočali razigranost izvajal-cev. Z določenimi dramaturškimi reši-tvami (na primer, namesto, da jih pož-re, volk zapre babico in Rdečo kapico) so zgodbo celo nadgradili. Pri vsem tem je, po mojem globokem prepričanju, najbolj pomembno, da je tako skrbno urejena igra omogočila, da močno pri-dejo do izraza posamezni talenti mla-dih igralcev za petje, za ples, za igro…« (Aleksander Čaminski)

Z velikim zadovoljstvom sem opazovala mlade igralce, ki so se na odru neverje-tno vživeli v pravljična bitja in pri tem neizmerno uživali.

V predstavi so igrali: RDEČA KAPICA: Anja Krivec (3. r.)MAMICA: Katarina Hriberšek (4. r.)BABICA: Julija Štumberger (5. r.)VOLK: Helena Pokeržnik (4. r.)LOVEC: Žan Boženk (4. r.)DREVO 1: Nuša Poročnik (3. r.)DREVO 2: Jasmina Pokeržnik (1. r.)DREVO 3: Maša Breznik (4. r.)DREVO 4: Katja Copot (4. r.)DREVO 5: Maša Robin (2. r.)REŽIJA: Renata Sešel

Gozd: TI TRAJLALALALA, TI TRAJLALALALASREČEN JE KONEC TE PRAVLJICE ZDAJ!(odlomek iz muzikala)

Renata Sešel

Raziskovalna naloga Zgodovinskega krožkaPri Zvezi prijateljev mladine Slovenije vsako leto razpišejo temo za razisko-valno nalogo zgodovinskih krožkov. Letošnja tema je bila Vloga žensk v zgodovini, delovni naslov naše naloge pa Učiteljice na OŠ Šentjanž pri Dravo-gradu. Nalogo so izdelali: Milka Gruber, Nina Prater, Sara Lakovšek in Tjaša Ka-mnik iz 8. razreda ter Žan Gostenčnik in Klemen Pogorelčnik iz 9. razreda.Najprej smo se lotili poizvedovanja pri starejših ljudeh v občini, da bi na-šli imena žensk, ki bi bile v življenju in delu naše občine posebej pomembne. Še največ odgovorov je bilo vezanih na učiteljice. Zato smo se odločili, da nare-dimo raziskovalno nalogo o učiteljicah na naši šoli – Osnovni šoli Šentjanž pri Dravogradu.Učenci so prebrali Šolske kronike, iz njih izpisali vse učiteljice in izbrali fo-tografije. Ugotovili so, da je tako delo le polovičarsko in da ne bo dalo prave slike o učiteljstvu na šoli. Zato so izpi-sali še učitelje. Podatke bodo uporabili za izdelavo plakata, na katerega bodo izpisali vse učiteljice in učitelje.

Izdelali smo kratek vprašalnik za upo-kojene učiteljice, jih obiskali in z njimi naredili intervju ali pa so prijazno napi-sale svoje spomine.Pogovorili smo se z učiteljicama, ki sta na šoli že enaintrideseto leto in sta

poleg dela na šoli veliko časa posvetili tudi delu v krajevni skupnosti, oz. sta prispevali k prepoznavnosti kraja v ob-čini.Vse učiteljice so s ponosom govorile o svojem delu. Spoznali smo, da jim je bilo delo z učenci v veselje, da jih je iz-polnjevalo in da so bile v svojem pokli-cu srečne. Spoznali smo tudi, da je bilo delo v stari šoli, ki je bila dograjena leta 1888, veliko težje kot pozneje v novi – naši šoli. Primanjkovalo je učil, število otrok v razredu je bilo veliko, tudi pre-ko štirideset. Sploh si ne znamo pred-stavljati, kako bi danes potekal pouk brez računalnika in projektorja, brez vseh pripomočkov, ki nam nazorno pri-kažejo stvari, ki jih spoznavamo.Spoznali smo, da delo učiteljic ni samo poučevanje v razredu. Veliko vlogo od-igrajo pri oblikovanju mladih v celostne osebnosti. V majhnem kraju pa so tudi nosilke kulturnega življenja v kraju.Nalogo sta predstavili Milka Gruber in Nina Prater na XLII. srečanju mladih zgodovinarjev v Črenšovcih. Komisija za delo zgodovinskih krožkov je nalogo ocenila z zlatim priznanjem.

Mentorica zgodovinskega krožka: Mira Časar


Šola, oh, šola...

Turizmu pomaga lastna glavaTuristična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo sta v letošnjem šolskem letu razpisala že 25. festival Turizmu pomaga lastna glava, tokrat na temo ''Imejmo se fajn – doživite naš kraj''. Vsi sodelujoči so morali upoštevati, da je turistični produkt, ki so ga predstavili v svojih raziskovalnih nalogah, namenjen sovrstnikom iz drugih krajev. Potrebno je bilo sestaviti natančen načrt in pro-gram prireditve ter vključiti obstoječo turistično ponudbo v kraju. Pomeben del celotne naloge je bila tudi reklama turističnega produkta, zato so jo učenci morali oblikovati in posneti.

Učenci OŠ Šentjanž so se skupaj z men-torji odločili, da premaknejo en kamen na poti do zdrave zabave in turistične pomladi v kraju Šentjanž. Osnovni na-men naloge je bil, da bi v kraju organizi-rali festival, ki bo oživil nekoč tradicio-nalne tekmovalne igre, hkrati pa bo na festivalu ponujena ekološko pridelana hrana kmetov, ki jih na našem področju ni malo.

Učenci so najprej raziskali tradicijo teh iger v Šentjanžu. Raziskava je potekala predvsem s pomočjo anketnih vpra-šalnikov, s katerimi so prišli do prvih konkretnih ugotovitev glede iger in tek-movanja v kraju. Nato so izvedli anketo med učenci šole o preživljanju prostega časa in ukvarjanjem s športno dejav-nostjo, zatem pa še anketo med starši in starimi straši, ki so tekmovalne igre v kraju že doživeli. Razvijanje ideje oz. oblikovanje turističnega produkta je potekalo postopoma. Ugotovili so, da imajo skoraj vsi učenci podobne navade glede preživljanja prostega časa. Prema-lo se družijo in pogovarjajo med seboj.

Odločili smo se, da kot osrednjo aktiv-nost festivala izvedemo tekmovanje v

nenavadnih igrah. V ta namen je pote-kalo raziskovanje in zbiranje dejstev o možnih nenavadnih igrah, o načinu tek-movanja, o pripravi prostora, o najavi prireditve in o pestri paleti spremlje-valne ponudbe na festivalu iger. Da bi igre in druženje potekalo čim bolj dru-žabno, smo sklenili, da računalniških iger na festivalu ne bo! Tako so učenci za festival izbrali naslednje igre: košnja trave, grabljenje s posebnimi grablja-mi, skakanje v vrečah, vleka vrvi, pra-nje perila, tek v paru, obešanje perila, pletenje kite, navijanje klopke, ples v parih, petje najdaljše jutranjice in po-znavanje kmečkega orodja. Poleg turistično raziskovalne naloge je vsaka ekipa morala oblikovati turi-stično tržnico, na kateri so predstavili svojo turistično ponudbo in za njo po-skušali navdušiti čim več obiskovalcev. Naša šola se je predstavila na festivalu v Mariboru, zaradi izredno dobre uvr-stitve je sledilo še povabilo na zaključni festival v Ljubljani.

Festival TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA poteka na državni ravni, v ka-teri je letos sodelovalo 125 osnovnih šol iz vse Slovenije. OŠ Šentjanž pri Dravogradu si je s svojo turistično razi-skovalno nalogo in s turistično stojnico prislužila kar dve zlati priznanji in s tem dosegla uspeh, na katerega smo lahko zelo ponosni.

Zavedamo se, da je v turizmu potrebno nenehno delo: vlaganje v promocijo, v nove ideje, dobro zabavo, predvsem pa učenje lepega vedenja, prijaznosti in gostoljubnosti, ki so pogoj za dobro počutje obiskovalcev.

Temeljno spročilo letošnje turistične ideje v OŠ Šentjanž pri Dravogradu je: »Naš kraj se bo turistično razvijal in slu-žil preko zabavnega dogodka, kar je v interesu vseh nas, zato je letošnja turi-stična ponudba 'iz lastne glave' dobro sprejeta.« Janja Hanjže

Srečanje otroških folklornih skupinZveza kulturnih organizacij Slovenj Gra-dec je v sredo, 13. aprila 2011, v Mislinji organizirala Območno srečanje otro-ških folklornih skupin Mislinjske doline. Srečanja se je udeležila tudi otroška folklorna skupina OŠ Šentjanž pri Dra-vogradu, ki nosi ime »Pavrški otroci iz Šentjana«. Sestavljajo jo učenke in učenci 5. razreda.

Pod vodstvom vodje, ge. Zdenke Kraj-nik, so se predstavili s spletom pesmi in plesov »O kruhu« in s svojim nastopom navdušili komisijo, ki je ocenjevala vse nastopajoče skupine ter soglasno odlo-čila, da se »Pavrški otroci iz Šentjana« uvrstijo na medobmočno tekmovanje.To tekmovanje je bilo 21. aprila 2011 v Rogaški Slatini. Tudi tam so se nastopa-joči dobro odrezali in s svojim plesom izpolnili pričakovanja ocenjevalcev in gledalcev.

V prihodnje jim želimo še veliko uspe-ha pri nastopu, predvsem pa dobrega počutja na odru. Lilijana Ladra


Odlično!

Odličnjakinje in odličnjaki osnovnih ter glasbene šole na sprejemu pri županjiŽupanja Občine Dravograd Marijana Cigala je v sredo, 15. junija 2011, v prostorih slaščičarne Hlebček sprejela kar 24 »zlatih učencev« OŠ Dravograd in OŠ Šentjanž, ter učenki Glasbene šole Ravne na Koroškem, ki sta prejeli »zlato petico«. Učenci so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom.

Najuspešnejši učenci OŠ Dravograd: Nejc BREČKO, Mitja MIGLIČ, Anja PEROVNIK, Blaž HOVNIK, Karmen JESENIČNIK, Jan KOTNIK, Urša NABERNIK, Neža PUŠNIK, Jan ŠRAJNER, Jasmin SKEJIĆ, David KRAJNC, Snežana LAZIĆ, Špela OGNJANOVIĆ, Nina POTOČNIK, Neža ROZMAN, Žiga ROŽEJ in Tine VRAVNIK.Najuspešnejši učenci OŠ Šentjanž: Anja GORENŠEK, Lara Eva MORI, Klementina PAČNIK, Anja REPNIK, Žan GOSTENČNIK, Klemen POGORELČNIK in Janja POKERŽNIK.

Odlični učenki Glasbene šole Ravne na Koroškem: Saša NEMEC in Julija ŠEGULA.

Za dosežen uspeh jim iskreno čestitamo in želimo uspehov polno nadaljnjo izobraževalno pot.


MCD

Društvo Mladinski center Dravograd je s svojim delovanjem pričelo leta 2003 in deluje pod okriljem Občine Dravograd, od leta 2010 pa tudi pod okriljem Javnega zavoda Dravit. Ciljna populacija so predvsem mladi, vendar pa so pri nas dobrodošli prav vsi, ki so željni druženja, zabave, učenja, … Dejavnosti so namenjene neformalnemu izobraževanju, infor-miranju, kreativnemu preživljanju prostega časa in ekološke-mu ozaveščanju mladih. Osnovni namen društva je povezova-nje in spodbujanje tako mladih kot tudi starejših v delovanju na širšem področju.

V Mladinskem centru Dravograd opažamo znaten porast obi-ska že vse od leta 2009. Obisk se je povečal zlasti pri manjših prireditvah, kot so potopisna predavanja, pri ustvarjalnih de-lavnicah, MC- kinu, … Zelo smo veseli, ker je že veliko mladih iz občine vzelo prostore društva za »svoje« in se tam zadržujejo ne samo ob organiziranih dogodkih in prireditvah, ampak tudi izven. V času odprtja mladinskega centra (vsak torek, četrtek in sobota, od 17.00 do 21.00) tako mladi tu preživljajo svoj prosti čas, se igrajo razne družabne igre, uporabljajo računal-nike, tekmujejo v igranju namiznega tenisa ali pa si ogledajo kak film. V času mature, študijskih počitnic in zaključevanja šolskega leta pa je mladinski center postal prostor za učenje za mnoge srednješolce in študente iz naše občine. Prostor uspešno koristijo tudi naši člani- glasbeniki, saj lahko v centru nemoteno vadijo na svojih inštrumentih.Zelo smo veseli, ker nam zaupanje izkazujejo tudi starši naših mladoletnih obiskovalcev. Vedo, da so otroci pri nas na var-nem in da je zanje lepo poskrbljeno. Kljub temu, da se nekateri mladinski centri po Sloveniji spopadajo s problemom drog in vandalizma v svojih prostorih, mi teh težav nimamo. Zelo pomembna je ekološka ozaveščenost mladih, zato v mla-dinskem centru skrbimo, da mlade informiramo tudi o novicah s tega področja. Ekološko komponento smo združili s huma-nitarnim prizadevanjem. Za organizacijo Rdeči noski zbiramo rabljene kartuše, za deklico Mašo iz Šentjanža pa zbiramo pla-stične zamaške. Mladi so se na to dobro odzvali in pomagajo po svojih najboljših močeh. V letu 2010 smo bili povabljeni k sodelovanju v Svetovalnem središču Koroške. Na sodelovanje smo se pozitivno odzvali in tako postali njihov strokovni partner. Na seji strokovnega sve-ta so pohvalili naš program dela, naše aktivno udejstvovanje v lokalnem okolju in predvsem prostovoljstvo, na katerem te-melji naše delo v mladinskem centru.V MCD- ju poskušamo aktivnosti in dejavnosti čim bolj prilago-diti željam naših članov in drugih obiskovalcev. V letošnjem letu smo organizirali že nekaj ustvarjalnih delavnic, ki so zelo dobro obiskane, zato se jih bo do konca leta zvrstilo še kar nekaj. V mesecu juniju bomo organizirali likovno delavnico na temo Evropsko leto prostovoljstva in upamo, da se je bodo udele-žili vsi ustvarjalni navdušenci, ne glede na starost. Ker je kar nekaj naših članov izrazilo željo po športnem in rekreativnem udejstvovanju, je bila v letu 2011 ustanovljena športna sekcija društva, Aktivni.Mi. V okviru te sekcije so organizirani razni po-

hodi, kolesarske ture, športne igre in ostale rekreativne dejav-nosti. Vsak petek se lahko rolerski navdušenci pridružite sku-pnemu rolanju od Šentjanža do Slovenj Gradca, ki ga vodi naša članica Tjaša. Znanje o hitrostnem in rekreativnem rolanju so si lahko tisti, ki jih ta šport zanima, pridobili na predavanju, ki ga je organiziralo naše društvo skupaj s Črtom Lukančič Mori-jem. Črt je tudi vodil Počitniški tečaj rolanja v mesecu aprilu. V mesecu maju je bil mladinski center soorganizator prireditve Juriš s kolesi na Košenjak. Še eno športno udejstvovanje pa nas čaka v mesecu juniju, ko bomo ob zaključku šolskega leta or-

ganizirali Športne igre ob koncu šole. Obiskovalci se bodo lah-ko pomerili v različnih tekmovanjih (ali pa se zgolj pridružili) v odbojki na mivki, speedmintonu, namiznem tenisu, twisterju, igrah z vodnimi baloni, …Najboljše tekmovalce čakajo nagrade! V mesecu aprilu smo lahko v MCD- ju uživali na koncertu koro-škega kantavtorja Milana Kamnika, julija pa nas zopet čaka že tradicionalni Rock Dravograd, tokrat z neprekosljivim Vladom Kreslinom. Za vse, ki ne morejo brez računalniških iger in uži-vajo v tekmovanju z drugimi, smo organizirali LAN partye. Tisti, ki so želeli osvojiti nova računalniška znanja, pa so se lahko v mesecu marcu udeležili računalniške delavnice- Osnove Exce-la. Poskrbeli smo tudi za tiste, ki so se želeli naučiti kakšnega novega jezika; na uvodni delavnici francoščine so spoznavali osnove jezika z voditeljico tečaja Sabino. V mesecu maju pa smo navezovali nove prijateljske stike, tokrat z udeleženci Što-parskega maratona, ki ga je organiziral Mladinski klub CMAK v sodelovanju z našim društvom. Mladi iz Cerkna so prištopali v Dravograd, kjer so tudi prespali. Da cenimo prostovoljno delo in ga skušamo promovirati med mladimi, pa smo MCD- jev-ci dokazali, ko smo v okviru vseslovenske (in zamejske) akcije Mlade face organizirali čistilno akcijo- Očistimo sprehajalne poti v Dravogradu. Akcije se je udeležilo trinajst mladih (upali smo, da bo prostovoljcev več, a kaj hočemo), ki so očistili spre-hajalne poti proti čistilni napravi, za Dravo, proti Grajski bajti, proti meji in »skejt park«. Glede na število udeležencev smo bili kar pridni, saj smo nabrali za okoli 13 velikih vreč smeti, ki smo ga sproti pridno ločevali. Hvaležni smo tudi Komunal-nemu podjetju Dravograd, ki je poskrbelo za odvoz teh smeti. Prva polovica leta je za nami, polna dogodivščin, na novo pri-dobljenih znanj, bogatejši smo za nekaj novih prijateljstev in iz-kušenj. Po poletnem zatišju pa bomo zopet zajeli veter v svoja jadra in odbrzeli proti novim ciljem, se zakopali v nove projek-te, organizirali predavanja, okrogle mize, koncerte in tečaje ter delavnice. Bili bi zelo veseli, če bi se na nas obrnili s svojimi pre-dlogi, idejami in projekti, ki jih imate v mislih. Skupaj jih lahko poskušamo realizirati in z vašo pomočjo obogatiti program za mlade. Mladih aktivistov s svežim pristopom in pripravljeno-stjo obračati stvari za mlade na bolje, se nikoli ne branimo! Naj še omenimo, da si lahko več o dogajanju v MCD- ju preberete na naši spletni strani www.mladinskicenter.si in na profilu FB. Vabljeni, da postanete del našega dogajanja, vsi mladi iz obči-ne Dravograd!

Mladinski center Dravograd

Piše: Ines Pestotnik


Krajevne skupnosti

Krajevne skupnosti občine Dravograd

KAJ SE JE DOGAJALO V KS ČRNEČE….Nekako takole smo v KS Črneče razmišljali na začetku: “Če se po jutru dan pozna, potem je najbolje, da k zadevi pristo-pimo čim prej!” Da bi bilo leto 2011 zares uspešno, smo se odločili, da temelje postavimo že decembra 2010.

Ker tako gospodarstvo kot politika za prihajajoče leto nista obetali nič lepega, smo se odločili, da na obisk povabimo Dedka Mraza in ga prosimo, da po svojih močeh pomaga tudi na tem področju. Da pa bi se Dedek Mraz v Črnečah lepo po-čutil, so mu nekaj dni pred njegovim prihodom otroci v okvi-ru ustvarjalnih delavnic izdelali res bogate in izvirne okraske, s katerimi smo okrasili jelko ter našo novo kulturno dvorano v Gasilskem domu Črneče. Dedek Mraz se je dobro počutil v naši družbi, za kar je poskrbela polna dvorana obdarovanih otrok… mi pa smo mu potihoma zaupali svoje želje.

V leto 2011 smo zakorakali kulturno in razigrano. Kulturno društvo Črneče nas je konec januarja nasmejalo s premiero dveh komičnih enodejank, ki sta dvorano napolnili z bučnim aplavzom-vse pohvale igralcem, tehničnim sodelavcem, še posebej pa dolgoletnemu prizadevnemu mentorju, gospodu Franciju Kotniku!

Kulturno društvo je v sodelovanju z drugimi amaterskimi gledališči v Črneče pripeljalo tudi goste in tako poskrbelo, da krajani niso imeli časa pozabiti na smeh. Smeh, ki je pol zdravja, pravijo… prav tako, kot je zdrav šport!Ja, tudi na šport nismo čisto pozabili! Čeprav malo manj šte-vilno, pa vendarle, smo zastopali svoje barve na smučarski tekmi med krajevnimi skupnostmi, ki se je konec februarja odvijala pri Bukovniku.

O zdravju pa smo se pogovarjali tudi na malo bolj alterna-tivnem predavanju z gospo Ayano Pešec, višjo medicinsko sestro s Kozjanskega, ko nam je brez “dlake na jeziku” pove-dala, kje in kako grešimo pri naši vsakdanji prehrani in kako si lahko pri zdravju pomagamo tudi s čisto navadno narav-no snovjo, kot je glina, ki smo jo na koncu vsi - odločeni, da bomo odslej bolj pazili nase - tudi kupili!

Zdravo telo je napolnil zdrav duh, ki je v nas sprožil tudi odgo-vornost do okolja, v katerem živimo. Na poziv Petra Plimona smo se odločili, da bo res potrebno nekaj storiti: obrniti oči od samozazrtosti ter pomagati tudi drugim, pa čeprav samo nemočnim žabicam. KS Črneče, OŠ Dravograd in Policijska postaja Dravograd so ob sodelovanju prostovoljcev “stopile” skupaj v vseslovenski akciji “Pomagajmo žabicam čez cesto”. V dveh dneh smo postavili skoraj kilometer dolgo zaščitno ograjo ob cesti Črneče – Dravograd, neposredno ob Dravi, ter s tem preprečili skupinski žabji samomor.


Krajevne skupnosti

Pusti, ki so na pustni torek prišli k pouku namesto šolarjev OŠ in vrtca Črneče, so pregnali zimo, žabice so uspešno pričele z novo plavalno sezono in vse je kazalo, da je prava pomlad pred vrati…

Pomladnemu vzdušju so na stežaj odprli vrata otroci Vrtca in OŠ Črneče, ki so ob materinskem dnevu pripravili čudovito proslavo v čast svojim mamicam in krajankam. “Mama je ena sama in edina - mama!”… Le kdo se more upreti temu! “Smrk, Smrk!” Priznamo, bile so tudi solze ganjenosti!

Ganjeni pa smo bili tudi, ko je domačinka Lona Kotnik, absol-ventka Medicinske fakultete v Ljubljani, svojo nekajmesečno izkušnjo s humanitarne zdravniške prakse v Etiopiji delila s polno dvorano v Črnečah.

S pripravami na 1. maj sta z vrhov mlajev v Črnečah in Dobrovi kljub sabotaži aprilskega vremena, ponosno zaplapolali zastavi.

V maju je PGD Črneče s slavnostno otvoritvijo freske sv. Flo-rijana na gasilskem domu ter s prijetno zabavo poskrbelo, da bomo krajani in krajanke odslej bolj varni pred ognjenimi zu-blji. Res je moral biti sklenjen nek “višji” sporazum, saj nas je

tokrat namesto dežja, kot zvestega spremljevalca vseh črne-ških gasilskih veselic, grelo sonce.

9. maja smo se na komemoraciji ob pokopališču ruskih uje-tnikov spomnili krivic in trpljenja 197 ruskih ujetnikov, ki so svoje življenje za vedno končali v Črnečah.

Toliko na kratko o utripu iz naše KS; bilo je še marsikaj, tako plusov, kot tudi minusov.

Kaj novega bodo prinesli prihajajoči meseci, pa lahko najhitreje izveste, če se pridružite družini naših prijateljev na Facebook-u!

Pa lepe počitnice!

Predsednica KS ČrnečeLucija Čevnik


Krajevne skupnosti

KRAJEVNA SKUPNOST DRAVOGRAD

Krajevno skupnost Dravograd po lanskoletnih volitvah zasto-pa svet Krajevne skupnosti v sledeči sestavi: Ines Ilič, Janez Pečnik, Miran Kaiser, Ferdo Abraham, Dušan Ferenčak, Rado Karel, Cvetka Plazovnik, Jože Matija, Janko Božič, Zlatko Rav-njak in predsednica mag. Lidija Požgan.

Ob oblikovanju programa dela za obdobje mandata, to je do leta 2014, in seveda za program dela za leto 2011, smo upo-števali predloge krajanov s področja naše krajevne skupno-sti. Poudarek bomo dajali problemom, s katerimi se krajanke in krajani srečujejo vsak dan, urejanju pohodniških poti in javnih površin. Poudariti pa je potrebno, da je naš program dela živ dokument, ki se lahko spreminja in dopolnjuje, zato je prav, da vsi, ki imate dodatne predloge, le-te javite članom sveta Krajevne skupnosti iz vašega območja, ali v pisarno Kra-jevne skupnosti vsako sredo od 15.00 do 17.00 ure.

V letu 2011 pisarno krajevne skupnosti selimo na novo lo-kacijo, v TPC Meža, Meža 10. Nova lokacija pisarne je v isti ravnini, kot je vhod v Upravno enoto Dravograd, na zgornji strani objekta ter čisto na koncu zgradbe. Zaradi dejstva, da je Občina Dravograd uspela pridobiti finančna sredstva za-radi preureditve prireditvenega prostora v Dravogradu (p.d. lukne) in kjer je do sedaj bila pisarna KS Dravograd, pisarna krajevne skupnosti seli svoje prostore za delovanje v TPC Meža, ki pa jih je seveda potrebno še dodatno opremiti. (fotografija št. 2)V letošnjem letu se na našem območju izvaja veliko investi-cij Občine Dravograd, ki smo jih težko pričakovali dolga leta. Zavedamo se, da je potrebno precej strpnosti ob izvajanju del, vendar bodo kmalu končana in takrat bo naše življenje kvalitetnejše.

Kot že povedano, se je svet Krajevne skupnosti odločil, da bo v letih 2011 in 2012 dal poudarek urejanju pohodniških poti

in izdelave karte Dravograda. V ta namen pripravljamo pro-jekt pohodniških poti, ki ga bomo prijavili na razpis Ministr-stva za kmetijstvo in poizkušali pridobiti 85 % sofinanciranja ter tako oplemenititi naš denar.

Letošnji junij poteka v znamenju tradicionalnih prireditev »Od lipe do lipe«. Naša krajevna skupnost skupaj z Društvom upokojencev in Turističnim društvom v ta namen organizira pohod iz Dravograda na grad in nato naprej na Vič, v nede-ljo, 26.6.2011, z zborom ob 8.00 uri v Dravogradu. Po koncu pohoda bo pri turistični kmetiji Vrajenk krajša kulturna pri-reditev.Terenski odbori pa bodo v svojih krajih imeli še dodatna sre-čanja občank in občanov in sicer: na Meži dne 18.6.2011, na Ojstrici dne 26.6.2011 popoldan, na Viču dne 3.7.2011, obča-ni Velke in Vrat pa še določajo datum.

Vljudno vabljeni!Predsednica KS Dravograd

mag. Lidija POŽGAN


Krajevne skupnosti

KRAJEVNA SKUPNOST TRBONJEKS Trbonje je z delom v letu 2011 pričela 21. januarja z zbo-rom krajanov, ki se je zaključil s kulturnim programom. V go-ste smo povabili dramsko skupino iz Črneč, ki je premierno odigrala enodejanko z naslovom » ZASPITE, ČE VAM REČEM« in »NE SPREHAJAJ SE NO ČISTO NAGA«. Kljub resnim temam v uradnem delu zbora smo se ob gledanju sprostili in uživa-li, ob tem pa ugotovili, da je tovrstna oblika darila krajevne skupnosti krajanom všeč in jo bomo v prihodnje vsekakor ponovili.

PUSTOVANJE 2011V soboto, 5. 3. 2011, sta Krajevna skupnost Trbonje in KD Godba na pihala Trbonje organizirala tradicionalni sprevod pustnih mask. Tako kot v preteklih letih, so se pustne maske in obiskovalci ob 14. uri zbrali na dvorišču osnovne šole. Ob spremljavi »pustnih godcev« se je nato pričel sprevod skozi Trbonje do gasilskega doma. Pod budnim očesom ocenjeval-cev so pustne maske pred in v dvorani doma zaplesale ter se predstavile. Po končanem ocenjevanju je sledila podelitev nagrad, tako za posamezne kot skupinske maske. Že tradicio-nalno je za skupinsko masko prejela nagrado Godba na pihala Trbonje, katere košček lovske salame je dobil prav vsak, zato je organizator že letos sklenil, da nagrado v obliki »lovske« drugo leto podvoji. Prav tako so se vsi posladkali s krofi in brezplačnim čajem. Ob dobrem obisku je bila to za organi-zatorja potrditev, da je potrebno s tovrstnimi prireditvami nadaljevati tudi v prihodnje.

POSTAVLJANJE MLAJAČlani Gasilskega društva Trbonje so skupaj s krajevno sku-pnostjo 26. aprila pripravili in organizirali postavljanje mla-ja. Na pripravljenem mestu za gasilskim domom se je zbralo kar lepo število krajanov in krajank, tako da smo se na koncu spraševali, čemu se je pripeljal Andrej z dvigalom, saj bi lahko 31 metrov visok mlaj dvignili kar na »roke«. Kljub temu smo bili po dvigu mlaja z dvigalom zadovoljni, saj je večina lahko roke držala v žepih, vsaj dokler se na mizi niso pojavile klo-base in zasluženo okrepčilo. Tokrat je mlaj podarila kmetija Lužnik.

VZPON NA CVITRŠKO SEDLOŠportno društvo Trbonje je 9. aprila že po tradiciji gostilo prvo tekmo sezone Koroškega pokala v vzponih z gorskimi kolesi. V prekrasnem vremenu se je zbralo 94 kolesarjev in kolesark. Podali so se na slikovito, nekaj več kot 10 km dolgo

progo, ki pa se na celi dolžini povzpne za 346 višinskih me-trov. Kolona kolesarjev se je vila po dolini in nato po 3 km pričela z vzponom, ki pa po nekaj minutah pojenja in nato sledi lep panoramski, bolj uravnotežen del trase do samega cilja na Cvitrškem sedlu.

VZPON NA DANIJELSKI VRHKrajevna skupnost je 27. aprila po tradiciji organizirala pra-znični pohod na Danijelski Vrh. Ob osmi uri so se pohodniki v nekoliko hladnejšem jutru zbrali na parkirišču pred gasilskim domom v Trbonjah. Erna, ki je bila zadolžena za štetje, je za-ključila pri številki 75. Po kratkem klepetu je bilo opaziti, da so pohodniki dobro opremljeni, vsebina opreme pa se je kar hitro pokazala po prvem klancu, kjer smo ugotovili, da Jankove čebele niso samo za "na kruh mazat". Nekaj po osmi uri smo se skupaj podali v klanec mimo cerkve Sv. Križa in med hojo mimo Desetnika smo se le še ozirali za Trbonjami in Trbonjskim grabnom, ki sta ostajala v daljavi. Kolona se je raztegnila, kljub temu pa so "polžki" vztrajno in pogumno sledili. Cvitrško sedlo nam ni namenilo razgleda na vršace okoli, saj so bili tako Peca, Uršlja, Kaštivnik in ostali zaviti v meglo. Pogumno smo se pov-zpeli mimo Posrata do vrha pri cerkvi Sv. Danijel. Čas prvega ni bil pomemben. Najbolj pomembno je bilo, da smo vsi v dobrih dveh urah uspeli priti do vrha do nadmorske višine 836 me-trov. Po pozdravu in čestitkah ob prazniku smo bili enotnega mnenja, da pohod na Danijelski Vrh mora ostati, z glasno željo po številki +100 udeležencev. Nato pa smo si privoščili zaslužen bograč in pijačo, ki ju je ob prazniku za udeležence pohoda po-darila Krajevna skupnost Trbonje.

DEJAVNOST RK TRBONJEV Tednu Rdečega križa je bila organizirana krvodajalska ak-cija. Prav tako je bilo s strani OORK Dravograd organizira-no merjenje holesterola, krvnega tlaka in sladkorja. Tajnica OORK Dravograd je predstavila učencem OŠ Trbonje organi-zacijo Rdečega križa in praktični prikaz pravilnega oživljanja.


Krajevne skupnosti

OBISK NAJSTAREJŠE OBČANKE5. 5. 2011 smo obiskali najstarejšo krajanko Trbonj, gospo Iva-no Goričan, ki je dopolnila častitljivih 95 let. V imenu županje Občine Dravograd gospe Marijane Cigala, OORK Dravograd in v našem imenu, smo ji zaželeli vse najlepše in najboljše tudi v prihodnje in ji podarili skromno darilo. Našega obiska je bila izredno vesela.

SREČANJE AVTODOMARJEV SLO CARAVANINGAvtodomarji so si za 9. obletnico postavitve internetnega fo-ruma caravaning.si za srečanje izbrali Trbonje. Drugi vikend v maju so s 44 avtodomi zavzeli parkirišče pred gasilskim do-mom ter na travnati površini v bližini in prav nenavadno je bilo pogledati tako veliko število nevsakdanjih vozil. Večina udeležencev srečanja je bila v Trbonjah prvič in z zanimanjem so si ogledali kraj, nad katerim so bili zaradi neokrnjene na-rave, lepot ter prijaznih domačinov, navdušeni. V soboto so

se ob 10. uri s kolesi podali do dvorca Bukovje, kjer so si pod odličnim vodstvom g. Jožeta Kramerja ogledali dvorec in spoznali njegovo zgodovino. Svoj prispevek pa je v lepo ure-jeni bukvarni dodal tudi g. Mirko Fajmut-Fajči, ki je večino za-vzetih kolesarjev posebej razveselil s podarjenimi vodiči ob-dravskih kolesarskih poti. Po vrnitvi v Trbonje je sledil ogled vaje službenih psov policije, ki so ga prikazali policisti vodniki iz Dravograda. Nad vajami poslušnosti, iskanja drog in na-pada na »zlikovca« so bili seveda najbolj navdušeni otroci. V popoldanskem delu pa je sledilo splavarjenje po reki Dravi iz splavarskega pristana na Gortini. Po vrnitvi se je nadaljevalo druženje, ki je ob pomoči glasbenika Ervina trajalo pozno v noč oz. v zgodnje jutro. Udeleženci so se zahvalili domačinom za gostoljubnost ter prijaznost, ki jo ob taki »invaziji« kar tež-ko doživiš.

Glasba v občini DravogradObčina Dravograd slovi po živahnem glasbenem dogajanju, kjer aktivno delujejo Dravograjski oktet, pevski zbori, pihalni orkestri, ansambli, ter učenci, ki obiskujejo glasbene šole v vseh treh dolinah Koroške. Izvajajo se številni koncertni do-godki. Strani kronike glasbenih dogodkov so polne vpisov. Gre za veselje, lepoto in moč glasbe, ki omogoča, da vibri-ramo s soljudmi. Glasba omogoča intenzivne občutke pozi-tivne energije in ustvarjalnosti, tudi mladostnega nemira, ki oživlja različne glasbene podobe.

Glasba in ples v Dvorcu BukovjeDvorec Bukovje s čudovito dvorano postaja novo središče muzejskih in kulturnih dejavnosti, ter se tako s svojimi od-mevnimi prireditvami vključuje v življenje občine Dravograd, kakor tudi v kulturni utrip regije.Septembra 2011 bo prav v teh prostorih pričel delovati odde-lek Glasbene šole Radlje s programom plesa, baleta, glasbe-ne pripravnice in programom glasbe z različnimi inštrumenti, kjer bo delalo več uspešnih učiteljev. Glede na zadostno število vpisanih otrok v program plesa, se s 1. septembrom prične pouk v naslednjih oddelkih:• plesni vrtec za otroke stare 4 do 5 let,• plesna pripravnica za 6-, 7-, in 8 letnike in• sodobni ples – balet za starostno obdobje od 9 do 11 let.Mentor bo Vasilij Kuzkin, diplomant Moskovske baletne akademije.

Glasbeno in plesno izobraževanje sta posebni dragoce-nosti. Posameznike razvijejo do zavi-dljive stopnje. Z univerzalno govo-rico glasbe postaja vsak močnejši, ko mojstri svojo ob-čutljivost z drugimi in s skupnostjo. Ta-kšne vabijo odprta vrata glasbene-ga izobraževanja. Veselje je začetni vzgib, učenje in vedno znova vaja pa oblikujeta glasbenika. Tisto, kar daje zagon dobrim dosež-kom, je trdo delo, povezano z nadarjenostjo. Mladim ple-salcem in glasbenikom bo v ponos občinstvo, občanom pa v zadovoljstvo, saj bodo mladi v Dvorcu Bukovje prispevali h kulturnemu in družabnemu življenju kraja.

Mag. Milka Ajtnik, ravnateljica


RRA Koroška

Aktivnosti RRA Koroška v letu 2011RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško, kot subjekt pospeševanja regionalnega razvoja v regiji, opra-vlja naloge, ki so v javnem interesu, ter nudi strokovno podporo Svetu Koroške regije, Regionalnemu razvojnemu svetu in drugim nosilcem razvojne politike v regiji. Za de-lovanje in izvajanje zakonskih in drugih nalog spodbujanja regionalnega razvoja na območju Koroške razvojne regije je RRA Koroška pooblaščena s strani Sveta Koroške regije.

Aktivnosti RRA Koroška v letu 2011 so usmerjene v izva-janje Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega pro-grama za Koroško regijo (RRP) za obdobje 2010–2013, zaključnih aktivnosti Izvedbenega načrta RRP za obdobje 2007-2009, lastnih projektov ter ostalih podpornih razvoj-nih aktivnosti v regiji.

Med projekti velja izpostaviti aktivnosti povezane s pro-jektom MPIK – Mrežni podjetniški inkubator Koroška (1. in 2. faza), koordinacijo aktivnosti izgradnje in vzposta-vitve organizacijskega modela za delovanje Koroškega centra za ravnanje z odpadki (KoCeRoD), koordinacijo

aktivnosti za začetek delovanja Razvojnega centra Ko-roškega gospodarstva (RACE KOGO), izvajanje finančnih instrumentov Koroške štipendijske sheme in Garancijske sheme Koroška, vodenje projekta Koroško kulturno pole-tje 2011, ter partnersko sodelovanje pri projektih čezmej-nega (HIKING&BIKING, karavanke(at)prihodnost.eu ter Geopark) in medregionalnega sodelovanja (Know-Man). Hkrati z navedenimi projekti, ki so že v izvajanju, pa RRA Koroška v letu 2011 načrtuje še vzpostavitev regionalne destinacijske organizacije in začetek izvajanja njenih ope-rativnih, razvojnih, distribucijskih in promocijskih funkcij na področju turizma v regiji.

Od aprila deluje RRA Koroška na novi lokaciji, v najetih po-slovnih prostorih, kjer je prej deloval Davčni urad Dravo-grad. Nov naslov je Meža 10, spremenjena telefonska šte-vilka pa 059085190 (tajništvo). Več informacij o delovanju RRA Koroška je na voljo na www.rra-koroska.si.


Koroški pokrajinski muzej

Prispevek sta pripravili: mag. Simona Javornik Ristič in Brigita Rajšter

Dvorec Bukovje je baročni dvorec na desnem bregu reke Drave, ki ga je takratna lastnica posesti, rodbina Khössler, zgradila po letu 1706. Današnji izgled je stavba pridobila po zadnji zunanji prezidavi leta 1870, ko je rodbina Kometter stavbi prizidala ogelne stolpiče, kar daje objektu še posebej slikovit videz. Historični objekt je po letu 2008 prešel v last Občine Dravograd in danes pod isto streho združuje Javni zavod Dravit Dravograd, Javni sklad za kulturne dejavnosti – izpostavo Dravograd in Oddelek za kulturno zgodovino Koroškega pokrajinskega muzeja. Nenazadnje je grajska stavba najprimernejši objekt, da v njem biva in deluje muzejska inštitucija, še posebej tisti del, ki se ukvarja s preteklo in polpreteklo kulturno zgodovino kraja Dravograd kot seveda tudi kulturno zgodovino celotne Koroške. Oddelek za kulturno zgodovino Koroškega pokrajinskega muzeja se je v dvorec preselil maja 2010. Naše osnovno poslanstvo je varovanje, zbiranje, proučevanje, prezentacija in popularizacija umetnostnega in kulturnozgodovinskega gradiva starejših obdobij. V okviru zbiranja informacij o muzejskem gradivu na terenu smo se v letu 2010 ukvarjali z dvema zasebnima zbirkama, in sicer: Repnikovo zbirko na Muti ter Breznikovo zbirko na Selovcu in s tem popisali čez 1200 kulturno-zgodovinskih predmetov. V pomoč pri tem delu nam je bilo tudi s strani Občine Dravograd odobreno javno delo.V času prireditvenih aktivnosti 25. junija 2010 je muzej v razstaviščnih prostorih dvorca pripravil razstavo Srednjeveška slikana podoba koroških cerkva z opisom pomembne dediščine srednjeveških stenskih poslikav na Koroškem.Aktivno, kot člani pripravljalnega odbora, smo se vključili tudi v pripravo Mednarodne konference o reki Dravi, ki je v dvorcu Bukovje potekala 30. septembra in 1. oktobra 2010. Vodja oddelka za kulturno zgodovino mag. Simona Javornik Ristič je sodelovala na konferenci s prispevkom Grajske stavbe od reki Dravi v luči umetniških upodobitev. V času konference je muzej odprl fotografsko razstavo koroškega mojstra fotografije

Toma Jeseničnika “Drava-življenje reke” s predstavljenimi utrinki življenja ljudi ob Dravi, od izvira v Italiji vse do izliva v reko Donavo. Oddelek za arheologijo Koroškega pokrajinskega muzeja je v sodelovanju z ZVKDS OE Maribor v omejenem obsegu izvajal arheološki nadzor pri obnovi trga Dravograd, na razstavi velikonočnih kruhov Zavoda Marianum Veržej smo sodelovali s predstavitvijo velikonočnega kruha iz Libelič. V okviru delovanja zgodovinskega krožka v Domu starostnikov v Črnečah smo pridobivali spominske izjave o šolskih letih oskrbovancev in skupaj z njimi pripravili razstavo “Šola nekoč” ter proučevali vsebine, povezane s postavitvijo nove stalne razstave z naslovom “Stara učilnica, Zgodovina šolstva v Libeličah”, avtorja Marjana Kosa, ki smo jo v župnišču Libeliče odprli v okviru praznovanja krajevnega praznika Libelič, 3. oktobra 2011. Dve strokovni delavki muzeja sta bili tudi članici komisije za izbor turističnega spominka občine Dravograd za leto 2010. Redno izvajamo pedagoške in andragoške naloge povezane z vodstvi po vseh stalnih razstavah v Libeličah, Dravogradu, Šentjanžu in na stalnih razstavah v dvorcu Bukovje. V okviru izvajanja čezmejnega projekta Biseri naše kulturne dediščine / Juwelen unserer Kulturlandschaft, smo v letu 2010 nadaljevali s popisovanjem in digitalizacijo t.i. manjših spomenikov na območju občine Dravograd. V želji po popularizaciji in historičnem ovrednotenju dvorca Bukovje smo maja 2011 izdali tudi zloženko s kratkim opisom dvorca, z orisom njegove zgodovine in dodanim slikovnim materialom, ki ga v svojih arhivih hranijo Koroški pokrajinski muzej, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in Pokrajinski arhiv Maribor. V letošnjem letu se bomo v muzeju spomnili 20. obletnice osamosvojitvene vojne s postavitvijo stalne razstave “Vojna na Koroškem 1991”, v pritličju dvorca, 30. junija pa bomo gostili stalno zbirko grafik Loškega muzeja Škofja Loka “Po sledeh slovenske grafične dediščine”.

Dejavnost Koroškega pokrajinskega muzeja V LUČI DELOVANJA ODDELKA ZA KULTURNO ZGODOVINO KOROŠKEGA POKRAJINSKEGA MUZEJA V DVORCU BUKOVJE ZA LETO 2010


Predstavitev aktivnosti pri pripraviObčinskega prostorskega načrta občine Dravograd

Občinski prostorski načrt

Prispevek je pripravil: Ivan Poročnik

Županja Občine Dravograd je marca 2008 sprejela Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 22/08). Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je prostorski akt, s katerim bo občina za obdobje naslednjih 10 do 15 let:• določila cilje in izhodišča prostorskega razvoja,• načrtovala prostorske ureditve občinskega pomena ter • določila rabo zemljišč in prostorske pogoje za umeščanje

objektov v prostor (kje in pod kakšnimi pogoji bo možno graditi oz. izvajati druge posege v prostor).

Načrt za umeščanje trase hitre ceste - 3. razvojne osi z obvoznicama Dravograda pripravlja država in ni sestavni del OPN.

OPN, ki ima strateški in izvedbeni del, se pripravlja na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07 in 70/08). Izhodišče za načrtovanje so usmeritve iz državnih prostorskih aktov, varstvene zahteve in razvojne potrebe občine, kamor prištevamo tudi pobude občanov za spremembo kmetijskih in gozdnih zemljišč v zazidljiva zemljišča.

Za izdelovalca OPN je občina izbrala družbo URBI d.o.o., Oblikovanje prostora iz Ljubljane, s katero je že sodelovala pri pripravi veljavnih prostorskih aktov. Do sedaj je izdelan osnutek OPN, pridobljenih je večji del smernic za načrtovanje, pripravlja pa se dopolnjen osnutek OPN za javno razgrnitev. V skladu z veljavno zakonodajo mora občina naročiti še izdelavo okoljskega poročila in hidrološko hidravlične študije za poplavna območja.

Občina Dravograd je prejela skoraj 400 pobud občanov za spremembo kmetijskih in gozdnih zemljišč v zazidljiva zemljišča. Vse pobude so bile obravnavane z naslednjih vidikov:• skladnost s prostorsko zakonodajo in s prostorskim

redom Slovenije,• skladnost s smernicami nosilcev urejanja prostora,• skladnost s prostorskimi in urbanističnimi merili

(bližina obstoječe poselitve, nova razpršena gradnja, odnos do obstoječe morfologije, vidna izpostavljenost, dostopnost, komunalna opremljenost, relief itd.),

• skladnost z omejitvami v prostoru (najboljša kmetijska zemljišča, območja varstva narave in kulturne dediščine, varovalni pasovi infrastrukture itd.).

Zakonodaja določa, da je treba prostorski razvoj oziroma nove gradnje usmerjati na nezazidana stavbna zemljišča znotraj naselij, izjemoma tudi na rob naselja, če taka gradnja ustreza zgoraj navedenim kriterijem. Izven naselij nova

razpršena gradnja posameznih objektov ni dovoljena, razen če gre:• za objekte, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali

turistični dejavnosti, • za infrastrukturo in javno dobro,• šport in rekreacijo,• za ukrepe na področju varstva okolja, ohranjanja narave

in varstva kulturne dediščine in• za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami.

Občina bo razvoj poselitve (stanovanja, trgovine, gostinstvo, turizem, storitve, družbene dejavnosti) usmerjala predvsem v naselje Dravograd, za katerega se izdeluje urbanistični načrt, ter v lokalna središča Črneče, Libeliče, Šentjanž in Trbonje, razvoj v ostalih naseljih je podrejen lokalnim potrebam. Večje razvojne površine za industrijo, promet, skladišča, obrt in storitve so predvidene v industrijski coni Šentjanž.

Ostali del prostora občine je opredeljen kot odprti prostor in ga sestavljajo poleg kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč tudi avtohtona razpršena poselitev višinskih kmetij (celkov) ter posameznih stanovanjskih, gospodarskih, počitniških in drugih objektov.

OPN in okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena in obravnavana tako, da boste lahko vsi zainteresirani podali svoje pripombe in predloge. Pri tem je treba opozoriti, da novih zazidljivih površin ni možno dodajati. Morebitne nove pobude za spremembo namembnosti zemljišč bodo obravnavane pri naslednji spremembi OPN.

Po javni razgrnitvi OPN in okoljskega poročila čaka Občino Dravograd in pripravljavce usklajevanje z nosilci urejanja prostora (ministrstva, zavodi), ki z veljavnimi zakonskimi kriteriji ocenjujejo predlagane rešitve, ne glede na interese občine, prebivalcev in gospodarskih družb. Usklajen OPN potrdi minister za okolje in prostor, sprejme pa občinski svet na svoji seji.

Celoten postopek priprave OPN, usklajevanja in potrjevanja, je precej zapleten in dolgotrajen, še zlasti, ker posamezna ministrstva ne upoštevajo interdisciplinarnosti urejanja prostora in lokalnih interesov, ter se ne držijo predpisanih rokov, ali pa zahtevajo dodatne obrazložitve in utemeljitve posameznih predlogov.

OPN in okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena predvidoma do konca leta 2011, sam odlok pa bo sprejet predvidoma do konca leta 2012.


Ureditev trga

V Dravogradu se izvaja celovita obnova starega trškega je-dra. Prioritetno gre za projekt ureditve državne ceste I. reda, ki poteka skozi središče Dravograda in sicer prioritetno v smislu zagotovitve varnosti naših občank in občanov. Obči-na Dravograd v projektu sodeluje kot soinvestitor izgradnje komunalne infrastrukture ter ureditve samega jedra.

Rekonstrukcija ceste in komunalne infrastruktureMinistrstvo za promet, Direkcija za državne ceste v letošnjem letu nadaljuje z rekonstrukcijskimi deli v središču Dravogra-da, kar bližnji stanovalci in ostali udeleženci v prometu že dobro občutijo.

Izvajalec je z gradbenimi deli pričel 9. marca letos, najprej na odseku od občinske stavbe do vrtca. Čeprav je izvajalec obljubil asfaltno prevleko ob zaključku del v lanskem letu je do realizacije prišlo šele letos, v mesecu maju.

Dela se nadaljujejo po celotnem trškem jedru in sicer v nasle-dnjem obsegu:• odstranitev obstoječega zgornjega ustroja voziščne kon-

strukcije;• menjava komunalnih vodov (vodovod in kanalizacija);• na območju trga poteka obstoječa meteorna in fekalna

kanalizacija, predvidena je obnova mešanega sistema s priključitvijo na obstoječ mešani javni sistem kanalizaci-je, ki odvaja odpadne vode v čistilno napravo;

• rekonstrukcija ostalih komunikacijskih vodov (telekom, kabelska TV, optika);

• rekonstrukcija javne razsvetljave;• nadaljevanje polaganja vodov za zemeljski plin.

Do sedaj so zaključena dela na primarnem vodovodu, narejen je tlačni preizkus in dezinfekcija, dela se nadaljujejo na sekun-darnih priključkih.

Ker gre pri gradbenih delih, predvsem pri izvedbi fekalne ka-nalizacije za dokaj globok poseg v cestno telo, kar pomeni posledično velike izkope materiala, objekti pa so locirani ne-posredno ob vozišču, obstaja možnost povzročitve poškodb na objektih zaradi izvajanja gradbenih del.Ministrstvo za promet – DDC je z namenom, da evidentira že obstoječe poškodbe na objektih, ugotovi vzroke za morebi-tne poškodbe, ki bi lahko nastale med izvajanjem gradbenih del, preko podjetja IGMAT d.o.o. iz Ljubljane, naročila moni-toring objektov.Dokumentacija vsebuje začetni pregled objektov, rezultate monitoringa objektov med gradnjo, izvedbo vseh ustreznih meritev ter izdelavo elaborata vzrokov poškodb s statično presojo objektov. Skupno gre za 61 objektov, ki so vključeni v monitoring.Dela v trgu bodo predvidoma zaključena pred koncem leto-šnjega leta, pogodbeni rok za dokončanje del je 30.11.2011.

Občina Dravograd je preko javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova Regionalni razvojni programi, pridobila sofinancerska sredstva za projekt »Ure-ditev širšega trškega jedra z navezavo na Dravo«. V sklopu

Ureditev trga v Dravogradu


Ureditev trga

tega projekta bo občina pristopila k ureditvi okolice osnovne šole, ureditvi okolice cerkve Sv. Vida in k rekonstrukciji Pri-reditvenega prostora, kar pa je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju. Rekonstrukcija prireditvenega prostora (lukne)Predvidena je preureditev obstoječega prireditvenega pro-stora, in sicer tako, da bo na na njem urejeno košarkarsko igrišče (igralna površina 28 x 15 m, tekmovalna površina 32 x 19 m) in igrišče za odbojko (igralna površina 18 x 9 m, tekmo-valna površina 28 x 15 m). Prostor bo namenjen tudi raznim drugim prireditvam. Na južni strani je predvidena postavitev montažnega odra z nadstrešnico, velikosti 14 x 5 m.Pod prireditvenim prostorom je obstoječ kletni prostor, ki je dotrajan in nefunkcionalen, zato se bo obstoječi kletni do-trajani del odstranil in na istem mestu postavil nov objekt, v katerem bodo urejene sanitarije za obiskovalce, sanitarije za invalide, prostor za čistila, garderobe za nastopajoče in skla-diščni prostor.Na spodnji strani objekta bo urejen dostop po že obstoječi asfaltni cesti, dodatno se uredijo parkirni prostori za invalide, obiskovalce in dostavo.

Ureditev okolice šolePredvidena je talna ureditev zasnove vstopnega prostora (platoja) pred šolo in neposredne okolice osnovne šole.Plato predstavlja del ureditve novega dela šole, ki definira

šolsko območje in ga omeji od obstoječih zunanjih površin z ograjo. S tem bo ločen avtomobilski promet od peš površin.Znotraj celotnega šolskega območja je predvidena še uredi-tev dveh funkcionalnih prostorov, namenjenih športu in re-kreaciji oziroma šolskim dejavnostim, namenjenih različnim starostnim skupinam.Zahodno od šolskih objektov bo večja površina, ki bo služila športnim dejavnostim starejše starostne skupine (druga in tretja triada), na vzhodni strani bo prostor namenjen mlaj-ši starostni skupini (prvi triadi), kjer bodo nameščena igrala, nekaj bo zelene površine.Prostor na južni strani šole je namenjen predvsem parkirnim površinam, vhodu za uslužbence, ter na novo predvidena pešpot na relaciji šola – Prežihova ulica – športni center. S pridobitvijo te pešpoti želimo, da le ta ne služi samo šolskim, ampak tudi drugim uporabnikom, kot sprehajalna pot med šolskim okolišem in športnim centrom.

Ureditev okolice cerkve Sv. VidaOb rekonstrukciji glavne ceste se obstoječe površine, name-njene pešcem, razširijo, zato se je hkrati pojavila potreba po oblikovanju prostora pred cerkvijo Sv. Vida, ki bi omo-gočala uporabnikom tudi različne javne programe. Ureditev okoli cerkve je predvidena kot tlakovan prostor – ploščad v rezanih granitnih kockah, s kombinacijo kamnitih robnikov in zelenimi površinami na V in S strani cerkve.

Izgradnja večnamenske dvoraneStrateška usmeritev na področju športa v Republiki Sloveniji je postati »športna nacija«. Za dosego tega cilja pa je potreb-na izgradnja mreže športnih objektov in površin, namenjenih vsem kategorijam prebivalstva. Večji pozitivni premik k ra-zvoju športa v Občini Dravograd predstavlja izgradnja večna-menske dvorane na Špicfeldu, ki bo predvidoma dokončana avgusta 2012. Koncept je zasnovan v sodelovanju med Obči-no Dravograd, temeljnimi nosilci oz. izvajalci športnih dejav-nosti, raznimi organizacijami in drugimi.

V novi večnamenski dvorani bo več uporabnih prostorov. Tako bo v kletnih prostorih avtomatsko osemstezno strelišče, v pritličju ob veliki dvorani še mala dvorana namenjena bo-rilnim športom, ter v nadstropju plesna dvorana. Ogrevanje prostora bo urejeno na biomaso, nameščena bo tudi fotovol-taika. Nova večnamenska dvorana je projekt, s katerim bodo občani Dravograda veliko pridobili.


naslov rubrike

UREDITEV PRIREDITVENEGA PROSTORA

UREDITEV OKOLI ŠOLE

AD2011

OBCINA-DRAVOGRAD-PREDSTAVI-2.indd 1 5/31/11 2:16:16 PM


naslov rubrike

UREDITEV OKOLI CERKE SV. VIDA

UREDITEV OKOLI OBČINE

AD2011

OBCINA-DRAVOGRAD-PREDSTAVI-2.indd 2 5/31/11 2:16:24 PM


Investicije

Investicije

Gradnja kolesarske steze Dravograd - Šentjanž

Drava kot priložnost

Izgradnja parkirišča na Mariborski cesti

Ureditev novih prostorov v TC Meža

Oporni zid pri OŠ v Črnečah

Preplastitev igrišča na Robindvoru


Investicije

Preplastitev LK na Podgradu

Postajališče v Gorčah

Preplastitev LC Bukovska vas - Sele

Rekonstrukcija LC Dravograd - Vič, odsek Žlof - Vič

Varovalna ograja na LC Dravograd - Ojstrica

Ureditev brežine na LC Dravograd - Ojstrica

Preplastitev igrišča na Ojstrici

Rekonstrukcija JP Kodrun - Debeljak


Investicije

Rekonstrukcija mostu in LC na Grad

Ureditev priključka obvoznice Vič na državno cesto

Rekonstrukcija stopnic na Podgradu

Rekonstrukcija LC in JP v Šentjanžu, odsek Pridgar - šolski blok

Sanacija zemeljskega plazu na LC Aldrijan - Bukovnik


Ne počnimo tega

Ne počnimo tega… ŽIVELI BOMO V TAKŠNEM OKOLJU, KAKRŠNEGA SI BOMO USTVARILI SAMI!

Koši za pasje iztrebke...

Počistimo tudi za svojimi hišnimi ljubljenčki…

Ne uničujmo lepo urejenih skupnih površin...


Otvoritev razstave ročnih del Društva invalidov Dravograd - december 2010

Delavnica za otroke - Božična pustolovščina s Snežkom - december 2010

Otvoritev tradicionalne razstave Božičnih jaslic Franja Maroška - december 2010

Rdeči križ je obdaroval v Domu

starostnikov Črneče - december 2010

Rdeči križ je obdaroval v Domu Sv.

Eme - december 2010

Dedek Mraz je obdaroval otroke - december 2010

Dogodilo se je… dec 2010 - maj 2011


Dogodilo se je...

6. Božično-novoletni koncert Glasbene sekcije Katica - december 2010

Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Ojstrica - december 2010

Proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti in Koncert PO Šentjanž Lesna TIP Kograd IGEM - december 2010


Dogodilo se je...

Božični koncert ŽPZ Lipa, z gosti - december 2010

Večer Dravograjskega okteta Kograd IGEM - januar 2011

Predstavitev zbornika z naslovom ''Dolga pot'' dr. Franca Hebra - januar 2011

Otvoritev razstave Likovne sekcija Kulturnega

društva Dravograd - december 2010

Otvoritev slikarske razstave Vere Merc - januar 2011

Otvoritev prizidka vrtca na Robindvoru - januar 2011

Delavnica za otroke - Kako postanem princeska-vitez - januar 2011

Spominska slovesnost ob 65. letnici tragičnih dogodkov pri Medvedu v Otiškem Vrhu - februar 2011


Dogodilo se je...

Otvoritev likovne razstave Milke Strgar - februar 2011

Delavnica za otroke - Gusarska

pustolovščina - februar 2011

Pohod po Šisernikovi poti - februar 2011

Tradicionalni Valentinov večer - februar 2011

Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku - februar 2011

Občinska revija odraslih pevskih zborov - februar 2011

Delavnica za otroke - Izdelajmo maškaro pinjato - februar 2011

Stand up komedija - večer z

Janezom Usenikom in Stojanom

Matavuljem - februar 2011


Dogodilo se je...

Razstava Fotokluba Koroška - ''Pogled k sosedu'' - marec 2011

Osrednji pustni karneval v Dravogradu - marec 2011

Otvoritev razstave intarzij, skulptur in rezbarij Petra Šola - marec 2011

1. marec - Svetovni dan Civilne zaščite - marec 2011

Spominska slovesnost pri Junčku - marec 2011

Sadjarsko društvo Dravograd - Prikaz obrezovanja sadja - marec 2011

Praznovanje 100 let Gregorja Glazerja - marec 2011

Otvoritev razstave avstrijske umetnice Elisabeth Binter v dvorcu Bukovje - marec 2011


Dogodilo se je...

Delavnica za otroke - Pika Nogavička na obisku - marec 2011

Regijsko srečanje lutkovnih skupin Koroške - marec 2011

Delavnica za otroke - Ustvarjalnica Pike Nogavičke - marec 2011

Otroci Vrtca Dravograd na obisku v dvorcu Bukovje - marec 2011

Revija odraslih pevskih zborov Od Pliberka do Traberka 2011 - marec 2011

Zlata paleta 2011 - ''RISBA'' - marec 2011

Otvoritev razstave risb ukrajinskih

slikarjev - marec 2011

Proslava za krajanke KS Črneče ob materinskem dnevu - marec 2011


Dogodilo se je...

Drugi Irski večer v dvorcu Bukovje - april 2011

Spominska slovesnost pri Hudopisku - april 2011

''Lepo je pomladi'' - Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov - april 2011

Predstavitveni koncert učencev in učiteljev Glasbene

šole Radlje ob Dravi v dvorcu Bukovje - april 2011

Razstava fotografij ''Pred 70 leti'' - Aprilski dnevi 1941 in Rupnikova linija na Koroškem - april 2011

Jubiljeni koncert ob 20-letnici delovanja MoPZ Šempetrski pavri in 15-letnici delovanja skupine Diatonik - april 2011

Delavnica za otroke - Zabava z zajčkom - april 2011

Koncert zbora Glasbene gimnazije Velenje in razstava likovnih del dijakov - april 2011


Dogodilo se je...

Akcija ''Star papir za novo upanje'' - april 2011

Nastop PO Šentjanž Lesna TIP Kograd IGEM pred Občino Dravograd ob prazniku dela - april 2011

Tradicionalni pohod na Košenjak in proslava ob 1. maju - maj 2011

Slavnostna seja Združenja borcev za vrednote NOB Dravograd v dvorcu Bukovju - april 2011

Otvoritev razstave ''Razigrane Nimfe''

avtorja Bojana Linasija - april 2011

Slavnostna akademija ob Dnevu upora proti okupatorju v Trbonjah - april 2011

Španski večer s skupino Los Faycanes - maj 2011

Regijsko srečanje otroških folklornih skupin od Celja do Koroške - april 2011


Dogodilo se je...

Otvoritev slikarske razstave Janeza Repnika - maj 2011

Večer resne glasbe v dvorcu Bukovje - Koncert

Karine Gishyan in Miloša Mlejnika - maj 2011

Regijsko srečanje gledaliških skupin - maj 2011

Posvetitev slike Sv. Florjana na

gasilskem domu v Črnečah - maj 2011

Spominska slovesnost na ruskem pokopališču v Črnečah - maj 2011

Odprtje razstave likovnih izdelkov

otrok Vrtca Dravograd - maj 2011Zaključni koncert GŠ Ravne na Koroškem - Oddelek Dravograd - maj 2011

Dan šole OŠ Neznanih talcev Dravograd - maj 2011


Dogodilo se je...

Mladinsko in veteransko gasilsko tekmovanje GZ Dravograd v Črnečah - maj 2011

Letni koncert MoPZ Štefan Goršek ČAKI - maj 2011

Odprtje razstave akademskega slikarja Dražena Pavlovića - junij 2011

Zlata paleta 2011 - ''REALIZEM'' - maj 2011

''Pozdrav pomladi'' - 7. srečanje starejših

krajanov Šentjanža pri Dravogradu - maj 2011

Koncert ''Pomladne sanje'' - maj 2011

Člansko gasilsko tekmovanje GZ Dravograd in 2. memorial Ota Antona v Libeličah - maj 2011


Društvo klekljaric

Društvo klekljaric Koroške, sekcija Sotočje Dravograd

Piše: Mira Časar

V ponedeljek, 20. decembra 2010, je bila v razstavnih prostorih Info-pisarne Dravograd otvoritev razstave »Klekljane čipke«. Mojstrovine, ki so bile na ogled, so delo članic Društva klekljaric Koroške - sekcija Sotočje Dravograd, glinene jaslice pa so delo Franja Maroška. Dela so bila razstavljena do 28. decembra 2010.

Otvoritev sta popestrili mladi umetnici: Eva Boto in Nuša Brezovnik - Bunderla.Vse izdelke, ki smo jih klekljarice predstavile, smo izdelale v enem letu. Odločile smo se, da prikažemo, kako je mogoče čipko vključiti v bivalni prostor. V prvem prostoru je bil poudarek na jedilnici, v drugem pa je bila razstavljena spalnica iz začetka 20. stoletja. Poleg je bila predstavljena še oprema za krst in vse za udoben spanec dojenčka. Čipka je bila vtisnjena tudi v keramične izdelke naše klekljarice Majde.

Sekcija Sotočje Dravograd je vključena v Društvo klekljaric Koroške, od lanskega leta pa smo vključene tudi v Kulturno društvo Dravograd.

Naše ime Sotočje simbolizira veliko stvari, ki nas družijo: v Dravogradu je sotočje treh rek in dolin, me prihajamo iz vseh treh dolin, smo iz vseh starostnih skupin, vse nas pa druži ljubezen do klekljane čipke.

Članice imamo različno dolge staže klekljanja, najdaljši je sedem let, najkrajši pa eno leto. Moj staž pa je že kar polnoleten. Predsednica sekcije in postavljalka razstav je gospa Tilka Mrakič.

Članice Sotočja sodelujemo na razstavah, ki jih organizira Društvo klekljaric Koroške. Obiskujemo razstave, ki jih organizirajo druga društva po Sloveniji in v sosednjih državah. Veliko časa posvečamo izobraževanju in iskanju novih izzivov, kar se odraža tudi v naših izdelkih. Vse pa si nedvomno želimo, da bi še dolgo časa skupaj ustvarjale.


Poročni sejem

Prispevek je pripravila: Anja Vajde

V soboto, 12. februarja 2011, je od 10. ure dopoldne v dvorcu Bukovje potekal prvi Poročni sejem, ki ni bil le dogodek, ampak projekt, ki je zahteval ogromno dela, priprav in usklajevanj. Razstavljavci so že od 7. ure zjutraj pridno pripravljali svoje stojnice, na katerih so obiskovalcem ponudili razne dobrote. Od slaščic do degustacije vina in šampanjca ter sejemske popuste. Po dvorcu Bukovje so se sprehajala dekleta v poročnih oblekah in delila letake obiskovalcem, ki se jih je skozi ves dan zvrstilo več kot 600. Za obiskovalce smo vsaki dve uri pripravili tudi žrebanje nagrad, ki so risale nasmehe na njihove obraze. Vsi skupaj smo bili v pričakovanju žrebanja glavne nagrade ob 17. uri in sicer je bila to ogrlica iz belega zlata z bisernim obeskom in uhani, prispevek glavnega pokrovitelja Zlatarstva in graverstva Pečnik iz Slovenj Gradca. Sicer pa se nam je predstavilo okoli 30 razstavljavcev iz vse Slovenije in sicer vse od slaščičarja, cvetličarja, frizerjev, izdelovalcev poročnih oblek, zlatarjev, gostincev, imetnikov lepotnih salonov, glasbenikov, vinarjev, fotografov, predstavnikov župnij, ansamblov... Razveselili smo se tudi obiska naše lokalne televizije KTV Dravograd, obiskali sta nas tudi KOR TV in Turistična televizija. Vse to je le dokaz, da je zanimanje za takšne dogodke pri nas na Koroškem veliko in da naš trud ne bo kar tako potonil v pozabo. Dodatno pa je k prijetnemu vzdušju pripomogla še misel na bližajoči se praznik Valentinovo. Vse je bilo v znamenju zaljubljenih in srčkov, kar je prireditvi dodalo še dodatni čar. Na koncu smo bili vsi videti zadovoljni in veseli, da smo že prvič tako uspešno združili moči. Seveda pa to ni konec, temveč začetek mnogih srečnih poročnih zgodb parov, ki so na sejmu dobili kakšno novo idejo, navezali poznanstvo….

Dogodek pa ni bil namenjen le bodočim poročnim parom, ampak tudi druženju ostalih obiskovalcev, saj so številni prav prijetno pokramljali. Vsi pa smo se strinjali tudi z dejstvom, da že dolgo ni bilo na enem mestu toliko pozitivne energije, ustvarjalnih ljudi in lepih misli. Naš glas je segel po celi Sloveniji, kar dokazujejo tako obiskovalci, ki so se pri nas oglasili od vsepovsod, kot tudi številni razstavljavci iz različnih koncev in krajev. Ponosni smo, da se o prvem Poročnem sejmu v dvorcu Bukovje govori še danes in to nam daje motivacijo, da se bomo s svojim delom trudili še naprej.

Prvi poročni sejem v dvorcu Bukovje


Velikonočni pirhi

25. razstava velikonočnih pirhov

Vir: Janja Širnik

Domačinke Lotke Nenadič gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj ga ni občana, ki ne bi slišal zanjo. Ob podpori svojih najbližjih je tudi letos na ogled postavila izvirne velikonočne pirhe, vzorčaste pogrinjke in druge čudovite kvačkane izdelke.Razstava predstavlja raznolike pirhe in izdelke rokodelskega ustvarjanja Lotke Nenadič in njenega moža Vitka. Tudi letošnja razstava je dobrodelnega značaja, saj je avtorica izdelala majhne copatke za novorojenčke, ki jih bo podarila porodniškemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Za izvirne pirhe in dekorativne kvačkane izdelke ter ohranjanje tradicije je Lotka Nenadič dobila leta 2008 Certifikat kakovosti, ki ga za mojstrovine slovenskega rokodelstva podeljuje Obrtna zbornica Slovenije. Prvo razstavo pirhov je pripravila leta 1994 na Upravni enoti Dravograd, od takrat pa je svoje izdelke razstavljala še mnogokrat, tudi v ostalih krajih Koroške.Gospa Lotka Nenadič in njen mož Vitko sta svoj prosti čas naklonila ročnemu delu, najsi gre za ustvarjanje voščilnic, pirhov, vezenja, kvačkanja, izdelovanja iz blaga in papirja, na tak ali drugačen način. V njun upokojenski vsakdan je ročno delo sprva vstopilo kot prostočasna dejavnost za krajšanje dolgih uric, vse skupaj pa je preraslo v resno delo, ki verjetno pomeni veliko vloženih ur dela, veliko ustvarjanja in veliko energije, posvečene raznoliki motiviki…

Pirhi ali pisanice predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmage in uspeha; krašenje pirhov pa se je razvilo v eno od najlepših oblik slovenske ljudske umetnosti in domišljije – in v Dravogradu smo upravičeno ponosni na pravo mojstrico te umetnosti – gospo Lotko Nenadič.


Otroški festival

1. otroški festival na Koroškem - dvorec Bukovje od 27. do 29. maja 2011Med 27. in 29. majem 2011 je v dvor-cu Bukovje v Dravogradu potekal 1. otroški festival na Koroškem. Festi-val je nastal v organizaciji Javnega zavoda Dravit Dravograd, za pro-gram pa so bili zadolženi animatorji skupine Vilina. V treh dneh, kolikor je festival trajal, je na tematskih dnevih - čarovniškem, princeskinem in viteškem dnevu, ter informativno športnem dnevu, festival obiskalo preko 300 otrok in staršev.

V petek, 27. maja, so na dvorcu pri-pravili čarovniški dan s čarovnico Pukštajnco. Čarovnica Pukštajnca je namreč tista, ki že 300 let spi v vo-tlini nad dvorcem in je v animacijah otroke popeljala skozi iskanje čarov-niškega zaklada. Predstavila je tudi čarovnika Janija, popeljala otroke skozi lutkovno predstavo in celo or-ganizirala obisk pri čarovnici Agati, ki je naredila čisto pravi čarovniški zvarek.

V soboto se je dogajanje pričelo s paževsko in princeskino šolo, prin-ceske so se preoblekle in nališpale, vitezi pa so si izdelali svoje meče in ščite. Otroci so doživeli obisk prave-ga viteza z Otočca, ki je male viteze posvetil v viteški stan, predstavil je tudi prave oklepe, prikazal meče-vanje, ter predstavil pravo viteško orožje. Sledile so viteške igre in ple-sni mini disko klub.

V nedeljo se je festival zaključil z iz-obraževalnimi uricami, kjer so sode-lovali policisti, gasilci in lovci. Policisti so v okviru svojega izobraževalnega programa otrokom prikazali, kako poteka njihovo delo. Gasilci PGD Dra-vograd so predstavili svojo opremo in naredili prezentacijo gašenja poža-ra, lovci pa so s seboj prinesli nekaj trofej in otroke poučili o svoji vlogi v skupnosti.

Vir: mag. Simona Javornik Ristič


Turistični spominek

Info-pisarna Dravograd v okviru Javnega zavoda Dravit Dravograd in Občine Dravograd že nekaj let zapored organizira Javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov občine Dravograd, ki vsako leto privablja k sodelovanju kar precej avtorjev.

V letošnjem natečaju je sodelovalo 12 avtorjev, tako domačinov kot tudi drugih avtorjev širom Slovenije, ki so izdelali paleto 22 novih spominkov, ki so razstavljeni v razstavnih prostorih Info-pisarne Dravograd.

Tričlanska komisija v sestavi Brigita Rajšter, Nada Medved in Bojana Flis je pri spominkih ocenjevala prepoznavnost dediščine, likovno izraznost in sporočilno vrednost izdelka.

Najboljši spominek oziroma niz spominkov je delo Silve Dravšnik iz Semiča, in sicer so to Polfigurice, z motivi tradicionalnih kmečkih del, ki žal že tonejo v pozabo (fotografija na naslovnici).

Drugo mesto je komisija prisodila domačinki Anji Roger, ki je izdelala Medaljon Dravograda, na katerem je upodobljena ovčka z bandero.

Tretje mesto si je prislužil Dušan Pavšič iz Jarenine, ki je izdelal Pastirsko popotno palico z dravskim kamnom.

Vsi trije izbrani spominki so bili tudi nagrajeni, in sicer v vrednosti 600 € za prvo nagrado, 400 € za drugo nagrado in 200 € za tretjo nagrado. Nagrade sta nagrajencem podelili predsednica komisije Brigita Rajšter in županja občine Dravograd Marijana Cigala.Izbrani nagrajeni spominki se po vsakoletni praksi podarjajo kot protokolarna darila Občine Dravograd.

Otvoritev razstave vsako leto obišče kar precej obiskovalcev, saj jih privabi ustvarjalnost in izvirnost sodelujočih avtorjev, prav tako pa radi prisluhnejo tudi glasbenim vložkom, ki so letos nastajali na kitari Andreja Ofaka.

Najboljši turistični spominek občine Dravograd v letu 2011

Vir: Javni zavod Dravit Dravograd


naslov rubrike


11. srečanje Šempetrov

11. srečanje Šempetrov v DravograduV soboto, 4. junija 2011, smo v Dravogradu gostili Šempetre iz vse Slovenije, ter enega iz Italije. Srečanja Šempetrov so se začela leta 2000 na pobudo treh Šempetrov in sicer Šem-petra v Savinjski dolini, Šempetra pri Novi Gorici in Otočca pri Novem mestu. Postopno pa so se vključili še ostali kraji, ki nosijo ime po Sv. Petru oz. imajo cerkev, posvečeno temu svetniku. Tako danes poleg že omenjenih treh sodelujejo še sv. Peter Piran, Bistrica ob Sotli, Pivka, Špietro pri Udinah v Italiji in naš Sv. Peter na Kronski gori. Na srečanje Šempetrov so bili sprva vabljeni harmonikarji Šempetrski šopek, saj so s svojim imenom pritegnili pozornost in opozorili ostale, da imamo tudi v Dravogradu Šempeter. Tako se je pričelo so-delovanje, katero je preraslo v podpis sporazuma, da Občina Dravograd pristopi kot enakovreden partner in seveda s tem tudi organizator srečanj. Vsako leto poteka srečanje prvo so-boto v juniju v že vnaprej določenem kraju. Lani je 10. sreča-nje potekalo v Špietru v Italiji, letos pri nas, drugo leto pa bo organizator Otočec pri Novem mestu. Na srečanju se vedno predstavi kraj, ki je organizator srečanja, katerega se ude-leži približno 600 Šempetrčanov iz vseh Šempetrov. Poleg kulturnega programa in sproščenega druženja potekajo tudi športne igre, letos pa smo v Dravogradu dodali še zabavne družabne igre, ki so nasmejale vse udeležence srečanja. Tudi v Dravogradu smo gostili okoli 600 Šempetrčanov, ki smo jih najprej sprejeli pred cerkvijo Sv. Petra in Pavla na Kronski gori, kjer je Šempetrski šopek skupaj z Aktivom kmečkih žena in Krajevno skupnostjo Šentjanž pripravil topel sprejem ob zvokih harmonik in kozarcu mošta, ter potici in pecivu. Za-tem so si udeleženci ogledali cerkev, kjer smo zapeli skupno himno Šempetrov. Vse prisotne je pozdravil predsednik KS Šentjanž Oskar Šaloven, županja Občine Dravograd Marjana Cigala, cerkev in njeno zgodovino pa je predstavila Bernarada Javornik. Za kulturni program so poskrbeli Šempetrski pavri. Po ogledu pa se je dogajanje prestavilo v šotor v Dravogra-du, kjer je vse najprej čakalo kosilo, zatem pa so se pričele športne igre. Šempetri so se pomerili v malem nogometu, lo-kostrelstvu, namiznem tenisu, odbojki na mivki in kegljanju. Prvi trije iz posameznih panog so prejeli pokale, prav tako pa so posebne pokale prejeli prvi trije Šempetri v skupnem seštevku vseh panog. V skupnem seštevku je bil najboljši naš

Šempeter, sledili so mu športniki iz Bistrice ob Sotli, tretje mesto pa so osvojili Šempetrčani iz Otočca pri Novem me-stu. Za vse udeležence, ki niso sodelovali v športnih igrah, je bil na voljo voden ogled Dravograda, kjer so si lahko ogledali ribiški muzej na Ribiškem domu, gestapovske zapore v občin-ski stavbi, razstavo akademskega slikarja Dražena Pavlovića v cerkvi sv. Vida in razstavo Spominek Dravograda 2011 v Info-pisarni. Vzporedno je potekalo tudi srečanje predstav-nikov gasilcev iz vseh Šempetrov, ki so ga izpeljali člani PGD


11. srečanje Šempetrov

Šentjanž. Po končanih športnih igrah je sledila večerja, zatem pa so se odvijale še zabavne igre, za katere so ekipe prejele posebne nagrade v obliki suhomesnatih izdelkov turistične kmetije Klančnik. Pri družabnih igrah so se ekipe pomerile v petih zabavnih panogah (pokanje balonov z buciko na kapi, skakanje v vrečah, nošenje teniške žogice preko ovir z žličko v ustih, nošenje krompirja s palčkami,…). Prvo mesto so osvojili predstavniki sv. Petra Piran, drugi so bili Otočec Novo mesto in tretji Šempeter - Vrtojba. Po zabavnih igrah je sledilo ve-selo druženje ob zvokih ansambla Škorpijoni, ki je trajal do jutranjih ur. Kljub nekoliko slabšemu vremenu je bilo ves dan vzdušje prijetno in nepozabno, saj smo Šempetrčani vedno dobre volje in kot pravi himna Šempetrov v zadnji kitici: »Če vprašaš, kdo smo mi, veseli Šempetrani!«


Civilna zaščita, skavti

Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in rdečega križa17. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Koroški re-giji se je na Prevaljah v organizaciji Območnega zdru-ženja Rdečega križa (OZ RK) Mežiške doline in Uprave RS za zaščito in reševanje, izpostave Slovenj Gradec, udeležilo devet ekip iz koroških občin in prostovoljnih organizacij s področja zaščite in reševanja. Sodelova-le so ekipe prve pomoči OZ RK Mežiške doline, OZ RK Slovenj Gradec, občin Dravograd in Mislinja (dve eki-pi), podjetja Johnson Controls - NTU (dve ekipi), OZ RK Sevnica in GRZS -Društva GRS Maribor - reševalna skupina Radlje ob Dravi. Šestčlanske ekipe so morale na treh prizoriščih oskrbeti poškodovance v potresu. Najbolje se je uvrstila ekipa OZ RK Slovenj Gradec, drugo mesto je dosegla prva ekipa občine Mislinja, tretja pa je bila prva ekipa podjetja Johnson Controls - NTU. Prvouvrščena ekipa se bo udeležila državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, ki bo 8. oktobra v Brežicah.

Skavti smo po celem svetu znani tudi po svojem prostovolj-nem delu in nesebični pomoči. Tako smo se čutili nagovorje-ne tudi ob nedavni nesreči v Železnikih, ali ob rednih čistilnih akcijah, ob popravilu otroških igral in ograj, itd.V letošnjem skavtskem letu pa smo se odločili, da bomo pri-skočili na pomoč tudi z denarnimi darovi, ki jih bomo zbrali sami. Vsakoletno akcijo Luči miru iz Betlehema (LMB) že 20 let organiziramo skavti. Skupaj s taborniki prinesemo »pla-men miru« tudi v Slovenijo in se trudimo, da bi plamenček prižgan v Jezusovi rojstni votlini, zagorel in prinesel mir v vsak slovenski dom.Letošnji akciji pa smo skavti stega Koroška 2 dodali prav po-sebno dobrodelno noto. Darove, zbrane ob akciji (obiskali smo 8 koroških občin in 12 župnij ter 4 socialne ustanove), smo razdelili med Karitas Dravograd, Prevalje in Ravne. Po-žrtvovalne sodelavke in sodelavce Karitas smo v vseh skupi-nah presenetili med rednim sestankom in ob pridnih pripravah na velikonočno praznovanje. Povsod so se našega skromnega daru v višini 200 evrov iskreno raz-veselili in poudarili, da bodo lahko s tem denarjem v obliki hrane pomagali tistim najbolj pomoči potreb-nim. V očeh sodelavcev je bilo začutiti, da je takšna po-zornost danes redka in še kako potrebna, saj je trenu-tna situacija oklestila tudi darove ljudi, na drugi strani pa se je povečala potreba po pomoči.Druga takšna akcija pa je stekla pred velikonočnimi prazniki, ko smo skavtinje in skavti po celotni Sloveni-ji pekli kekse. Za lepo zapakirane čokoladne dobrote smo nato zbirali prostovoljne prispevke. Celoten izku-piček bomo podarili organizaciji, ki bo poleti popeljala na morje tiste otroke, ki si tega sicer ne bi mogli pri-voščiti. Akcijo smo poimenovali »Piškotek dobrotek«.

Ena od skavtskih zapovedi pravi, da skavt pomaga bližnjemu in na-redi vsak dan vsaj eno dobro delo. Zavedamo se, da so naša prizadevanja le kapljica v široko in globoko morje potreb naše okolice. Vendar smo istočasno veseli, da lahko s svojimi de-janji, s svojim služenjem (kot skromno poimenujemo takšna dejanja), doprinesemo vsaj nekaj malega k boljšemu okolju v katerem živimo. Saj je vendar tudi morje sestavljeno iz samih kapljic. In brez vsake posamezne morje ne bi obstajalo. Tudi v našem vzgojnem namenu je zapisano: »Služenje je pot ra-sti, ki oblikuje mene in stvarstvo. Je dejavno odgovarjanje na potrebe okolice.«Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas podprli in nam po-magali pri našem služenju.

Marko Kocuvan, Sijoči galeb, Koroška 2

Evropsko leto prostovoljstva:SKAVTSKA DOBRODELNOST


Leto gozdov

Dogajanja na Zemlji kot planetu (taljenje polarnega snega, ledenikov, povečana aktivnost orkanov, tornadov, naravnih ujm,...), ki so v pretežni meri posledica globalnega segreva-nja, narekujejo večje posvečanje in spoštovanje do naravnih regulatorjev okolja, med katere gozd nedvomno spada. Rav-no zaradi tega je mednarodna skupnost razglasila leto 2011 za Mednarodno leto gozdov s sloganom „Gozdovi za ljudi“. Gozdarji ZGS Slovenije so v Tednu gozdov od 23.maja do 29. maja 2011 izvajali različne aktivnosti po vsej Sloveniji. Osre-dnja prireditev Mednarodnega leta gozdov in Tedna gozdov je bila 27. maja 2011 ob 10.00 uri v Ljubljani. Gozdarji ZGS so na tematski poti na Rožniku udeležencem predstavili pomen gozda in raznoliko delo v njem.V OE Slovenj Gradec ZGS je bila osrednja prireditev 25. maja 2011, kjer smo gozdarji in gozdarke v gozdovih ob planinskem domu na Košenjaku izvedli že 14. regijski kviz o poznavanju gozda za učence sedmih razredov osnovnih šol. Kviz poteka vsako leto na drugi lokaciji, tako da učenci in njihovi učitelji spoznavajo kraje in gozdove po Koroški. Pri organizaciji in pri-pravi kviza nam je z nagovorom ravnatelja in malico poma-gala Osnovna šola Neznanih talcev iz Dravograda, za kulturni program pa je poskrbela podružnična šola iz Ojstrice. Vsem se gozdarji ZGS toplo zahvaljujemo.Na kvizu je sodelovalo 13 tričlanskih ekip iz osnovnih in po-družničnih šol iz vse Koroške. Samo tekmovanje je potekalo v lepem sočnem in z razgledi bogatem vremenu, po gozdnih poteh okoli Planinskega doma Košenjak. Gozdarji smo pripra-vili 16 tematskih točk, na katerih so naši „kontrolorji“ prever-jali znanje osnovnošolcev. Zavzetost pri tekmovanju je bila vrhunska, učenci so prikazali veliko znanja v poznavanju in življenju gozda. Zmagovalec je bil znan šele po dodatnih vpra-šanjih – poznavanje drevesnih in grmovnih vrst, ki rastejo na Košenjaku.

Rezultati:

Zap. št.

Osnovna šola Ekipa Skupaj

točkVrstni

red

1.Druga OŠ Slovenj Gradec

Žiga Andrejc

68 1Ožbej Vene

Eva Vodopija

2. POŠ Javorje

Boštjan Srebre

66 2Franci Stopar

Bernarda Srebre

3. OŠ Mislinja

Blaž Pavlič

64 3Živa Mali

Marina Vivod

4. OŠ Mežica

Nina Stane

60 4Hana Mauhler

Domen Grauf

5. OŠ Koroški jeklarji

Anže Šumah

53 5Urška Žalig

Ana Beondič

6.

OŠ Šmar-tno pri Slovenj Gradcu

Rok Strmčnik

52 6Anže Klemenc

Jan Liber

7. OŠ Muta

Tinkara Klug

49 7Sašo Kočivnik

Zala Uran

8.OŠ Nezna-nih talcev Dravograd

Daša Vinšek

49 7Anja Rožič

Urška Doberšek

9.

OŠ Pod-gorje pri Slovenj Gradcu

Dora Klančnik

48 8Luka Krištofelc

Leja Stopar

10.OŠ Franja Goloba Prevalje

Doroteja Gruber

48 8Žiga Puc

Luka Kordež

11.

OŠ Prežiho-vega Voran-ca Ravne na Koroškem

Zala Skitek

48 9Marko Pavlekovič

Tadej Klobučar

12. OŠ Vuze-nica

Ana Fruhauf

48 9Zala Preglau

Nuša Prohart-Strmčnik

13.

OŠ Šen-tjanž pri Dravogra-du

Peter Sevčnikar

48 9Alen Štumpfl

Aljaž Gostenčnik

Želel bi se zahvaliti tudi Gozdnemu Gospodarstvu Slovenj Gradec in podjetju IMONT iz Otiškega vrha, ki sta nam fi-nančno omogočila, da smo se po napornem tekmovanju okrepčali s toplo malico in hladno pijačo, kar je lep dan še polepšal. Prav tako zahvala osebju Planinskega doma Koše-njak za odlično postrežbo. Se vidimo prihodnje leto v istem ali še večjem številu nekje v gozdovih Koroške.

Mednarodno leto gozdov: Teden gozdov in kviz na Košenjaku

Vir: Vladimir Petrič, univ.dipl.inž.gozd., vodja KE Dravograd


20 let samostojnosti

20 let v samostojni državiOZ VVS Dravograd je ob 20. obletnici vojne za Slovenijo razpisalo natečaj za pisanje spisa v spomin na dogodke leta 1991 in sicer za učence višjih razredov obeh osnovnih šol v občini. S knjižnimi nagradami so bili nagrajeni po trije najboljši spisi v obeh šolah; najboljša spisa iz obeh šol predstavljamo tudi mi.

20 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJEPri uri zgodovine nam je gospod Jeseničnik pripovedoval o osamosvojitvi Slovenije. Ker o tem še nismo vedeli veliko, je nekaj povedala tudi učiteljica zgodovine, gospa Berglez. O tem sem vprašala še očeta, ki je v vojni za samostojnost Slo-venije sodeloval kot miličnik.Slovenska skupščina je na osnovi plebiscita, ki je potekal 23. decembra 1990, sprejela deklaracijo o neodvisnosti Republi-ke Slovenije. Zvečer 25. 6. 1991 je na Trgu republike v Ljublja-ni potekala svečana razglasitev. Z rezultatom plebiscita se ni strinjala JLA. Nebo so preletavala njihova letala. Jugoslovan-ska ljudska armada je začela zasedati mejne prehode. Proti temu se je uprla slovenska teritorialna obramba in milica. Pričela se je desetdnevna vojna. Na Koroškem je jugoslovanska vojska dobila ukaz, da zasede vse mejne prehode, vendar jim ni uspelo zasesti niti enega. Na mejnem prehodu Holmec je prišlo do spopada, kjer so jugoslovanski vojaki zažgali mejni prehod, vendar so se po nekajurnem spopadu predali. V Libeličah in na Viču je jugoslovanske vojake zadržala slo-venska teritorialna obramba in milica. Na pomoč jugoslo-vanskim vojakom pa je proti karavlam in mejnim prehodom prodirala kolona vojaških vozil iz Maribora, katere je malo pred Dravogradom ustavila trdno zgrajena barikada, ki jo je z orožjem ščitila slovenska teritorialna obramba. Prav tako so v času vojne Koroško preletavala jugoslovanska vojna letala, ki so ljudi ustrahovala in na njih vplivala zelo psi-hološko. Po nekaj dnevih vojne se je vzpostavilo premirje in vojaki so se predali slovenski teritorialni obrambi. Kolona vojaških vo-zil se je predala in se v spremstvu teritorialne obrambe preko Slovenj Gradca, Doliča, Vitanja in Konic vrnila v Maribor, kjer so vojaki čakali do oktobra. Takrat je tudi zadnji jugoslovanski vojak zapustil slovensko ozemlje. Peljali so se z ladjo iz Kopra.Na Koroškem so v času vojne za osamosvojitev Slovenije pa-dli trije branitelji – dva rezervna miličnika na Holmcu (Željko Ernojič in Bojan Štumberger), ter en pripadnik teritorialne obrambe pri Sv. Boštjanu v Dravogradu (Vincenc Repnik). Ti in vsi ostali, ki so sodelovali v boju z jugoslovansko vojsko, so zaslužni za to, da se lahko danes Slovenci pohvalimo z dvajse-to obletnico samostojne Slovenije.Vse to, kar se je dogajalo pred 20 leti, si ne morem natančno predstavljati, vendar nam je gospod Jeseničnik z videopo-snetki prikazal nekaj strašljivih dogodkov iz vojne v samem Dravogradu, tako, da sedaj še bolj cenim pripravljenost voja-kov za bojevanje za samostojno Slovenijo.Menim, da se je v Sloveniji z razumnostjo in odločnostjo ljudi osamosvojitvena vojna končala hitro in brez veliko žrtev, saj so ostale republike bivše Jugoslavije plačale bistveno večjo ceno za svojo samostojnost. Zato ne smemo pozabiti na tako zelo pomemben dan, kot je za Slovenijo 25. junij. Praznujmo ga tudi danes v upanju, da bomo mladi prav tako znali ohra-niti naš tisočletni sen o samostojni Sloveniji.

Nika Perovnik, 7. a OŠ Neznanih talcev Dravograd

VOJNA SE JE ZAČELA …Težko si predstavljam, da je (po pripovedovanju mojih star-šev in starih staršev) tudi v Sloveniji divjala vojna. Kljub temu, da ni trajala dolgo, lahko še sedaj z njihovih obrazov razbe-rem strah in zaskrbljenost. Očeta poprosim, da mi pove, kaj se je tistega davnega leta 1991 dogajalo. Dejal je tako:»Tistega leta se je poleg vojne zgodilo tudi veliko lepega. Z mamico sva se meseca maja poročila in tik preden je iz-bruhnila vojna, izvedela, da bova dobila dojenčka. Strah za-radi vojnih dogodkov je bil tako še večji. Dan pred začetkom vojne, 26.6.1991, sva odšla v Maribor na svečano podelitev mamine diplome. Niti slutila nisva, kaj se bo zgodilo nasle-dnji dan. Zaskrbljena sva bila nad opravo vojakov pred mari-borsko vojašnico, saj so bili vsi vojaki oboroženi, pripravljena so bila tudi oklepna vozila, na njihovih obrazih je bilo opaziti zmedo in strah. Tudi nizki preleti vojaških letal nad mestom niso napovedovali nič dobrega. Naslednji dan smo v službi poslušali, kako so iz vseh vojašnic krenili vojaki JLA, da bi za-sedli mejne prehode. Vpoklicali so vse pripadnike teritorialne obrambe, pridružili pa so se jim tudi policisti, da so zavarovali vse pomembne objekte. Nihče v službi ni zmogel opravljati svojega dela, vsi smo zaskrbljeni poslušali novice po radiu. Bilo nas je zelo strah. Tudi doma smo zaskrbljeni spremljali vse vojne dogodke po televiziji in radiu. Vsak dan sem čakal, kdaj me bodo kot re-zervista poklicali, da se bom moral pridružiti enotam teritori-alne obrambe in se podati v vojno. Mamica je pogosto jokala, bal sem se zanjo. Najstrašnejši je bil dan, ko so tudi našo do-lino sredi popoldneva preletela vojaška letala. Svoj prihod so naznanila s strašnim hrupom, zatulile so tudi sirene. Iz Dra-vograda smo zaslišali močno streljanje. Po radiu pa so nas obvestili, da letala bombandirajo mesto Dravograd. Ljudi so pozvali, naj gredo v zaklonišča. Tudi mi smo se skrili v klet. Od strahu smo se tresli, po licih pa so tekle solze. Streli v dalja-vi niso prenehali. Letala pa so se ponovno zapodila po doli-ni. Na srečo so bombe odvrgli v reko Dravo in ne na ljudi in objekte. Padle so tudi prve žrtve, nekaj ljudi je bilo ranjenih.Vsak dan smo lahko slišali o novih krutih dogodkih, ko so vo-jaki JLA uničevali ceste, oddajnike, mejne prehode in druge pomembne objekte. Ponoči nismo mogli spati, podnevi pa ne delati. Živeli smo v negotovosti in strahu, kaj nam bo prinesel nov dan. Na srečo se je vojna po desetih dnevih končala.« Ob tej očetovi zgodbi sem se zamislil. Vesel sem, da tega ni-sem doživel. Ob tem sem spoznal, da nas je vojne lahko re-snično strah. S to vojno smo si zasluženo priborili samostojno Slovenijo, v kateri lahko živimo danes.

Žan Onuk, 8. razred, OŠ Šentjanž pri DravograduMentorica: Lilijana Ladra


Intervju

Članica katerega kluba (ali društva) si?Kegljaškega kluba Slovenj Gradec.Koliko si stara?18 let.Ali hodiš v šolo ali v službo (v katero)? Obiskujem Gimnazijo Ravne na Koroškem.Kdaj si se začela ukvarjati s kegljanjem in zakaj si se navdušila ravno za to? S kegljanjem sem se začela ukvarjati pri osmih letih. Za to sta me navdušila brat in oče, ki sta takrat tudi kegljala, jaz pa sem bila kot otrok vedno na kegljišču. Potem, ko naj bi bila dovolj stara, sem začela trenirati, sprva le malo za šalo, potem pa že resneje (začele so se tudi tekme in turnirji).Kaj te privlači, da ne prenehaš? Predvsem družba. Prijatelje sem spoznala po vsej Sloveniji, tudi v klubu se super razumemo. Veseli me zahajanje na kegljišče in treninge, tudi tekme.Koliko časa porabiš za kegljanje (na dan ali na teden)?Treninge imam 2-krat tedensko po eno uro (torek in četrtek), tekme pa so vsako soboto in mi vzamejo ves dan. Kakšni (kateri) so tvoji uspehi? Ali si dosegla kakšne uspehe tudi na državnem ali mednarodnem nivoju?Moj največji uspeh je ekipno 4. mesto in pa 15. mesto posamezno na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, ter letos 2. mesto ekipno v Sarajevu. Se pa najdejo uspehi tudi na državnem nivoju, tri leta nazaj sem dosegla 3. mesto na državnem prvenstvu, med deklicami, letos pa 1. mesto posamezno v kategoriji mladink.Kdo je tvoj trener? Moj trener je Ivan Korošec.Kako izgleda npr. en klasičen trening, kaj počnete (po vrsti)?Torek: 15 metov ogrevanje, 120 metov (na rezultat).Četrtek: 15 metov ogrevanje. Trener

določi, kaj bomo počele, običajno vadimo zadevanje posameznega keglja ali pa po dva skupaj. Skupno vržemo tudi 120 lučajev, le da igro trener drugače porazdeli. Kar se mu zdi, da ti dela težave, tisto vadiš, da se na tekmi dobro izkažeš) Ali imaš posebne priprave, preden greš na kakšno tekmovanje, in kako je takrat (pred tekmovanjem)?Pred svetovnim prvenstvom so priprave dokaj intenzivne. Na primer, z reprezentanco smo preživeli teden dni v Kranjski Gori in tri dni v termah Snovik. Vsaki dan smo imeli kondicijske priprave (3 treninge na dan - kolo, fitnes, bazen, tek v naravi). Te priprave so na trenutke naporne, ampak se da zdržati, saj je družba super. Pred tekmovanji, ki so na državni ravni, ni posebnih priprav, le redni treningi.Kaj se je dogajalo v letu 2010 (sezona zima 2009 in pomlad/poletje 2010)? Izpostavi tekmovanja in uspehe.V sezoni 2009 je potekalo najpomembnejše tekmovanje, svetovno prvenstvo. Dosežke sem navedla že zgoraj. Potem pa državna, regijska tekmovanja oz. turnirji. •6. mesto dvojice s Tadejem

Skarlovnikom•OTS-Koroška 2009: posamezno 2.

mesto•novoletni turnir Slovenj Gradec: 3.

mesto•1.B slovenska liga ženske: 3. mesto•Državno prvenstvo U-18: 3. mesto•Državno prvenstvo, kombinacija U-18:

2. mesto•Državno prvenstvo U-23: 1. mesto• Svetovno prvenstvo Sarajevo U-18: 2.

mesto ekipno.Kako naj se tekmovalec obnaša takrat, ko zmaga? Ko zmagaš v ligi (''dobiš piko''), počakaš,

pozdraviš sotekmovalko, ki si jo premagal, greš v garderobo, se nasmejiš in rečeš: ''Pa sem jo!'' Potem upaš, da še ostale tekmovalke iz ekipe dobijo točko in je tekma dobljena. Če pa zmagaš na državnem prvenstvu, nimaš drugega, kot da greš po medaljo, na stopničke in ta občutek je res super . V glavnem, veselje je prisotno .Katere športe rada spremljaš? Nogomet, košarko, rokomet.Kaj še počneš v življenju? Oziroma še to: kako preživiš svoj prosti čas? Običajno sem s prijatelji in z družino v naravi, ali pa pred računalnikom (facebook), ali gledam televizijo.Kaj ti pomeni prijateljstvo?Prijateljstvo mi v teh letih pomeni zelo veliko. Brez prijateljev si ne znam predstavljati življenja. Kakšno glasbo rada poslušaš? Vse, na kar se da plesati. Ali imaš kakšno domačo žival? Ne. Si pa želim koker španjela (po možnosti psičko).Kako preživljaš (in boš še preživela) letošnje poletje?Letošnje poletje bom preživela večinoma doma oz. v službi . Kaj te čaka jeseni? Faks (upam), treningi, tekme (predvsem liga).Kakšni so tvoji načrti in cilji (predvsem v kegljanju in tudi drugače)? Zaradi študija nimam kakšnih načrtov glede kegljanja v naslednjem letu, samo treningi in igranje v ligi, glede reprezentance pa bom videla, kakšni bodo rezultati in koliko bom imela časa.

Podatki: Mojca Drevenšek, [email protected]

Intervju s športnico Mojco Drevenšek


Kje je kaj?

KazaloPogled skozi moje okno ............................................................................................................................................................... 2

Nagovor županje .......................................................................................................................................................................3-4

Člani Občinskega sveta Občine Dravograd - mandat 2010-2014 ................................................................................................ 4

Vabilo na dogodke v okviru občinskega praznika Občine Dravograd ......................................................................................... 5

Knjižnica Dravograd ..................................................................................................................................................................6-8

Naši najmlajši .......................................................................................................................................................................... 9-10

Šola, oh, šola ......................................................................................................................................................................... 10-17

Odličnjakinje in odličnjaki osnovnih ter glasbene šole na sprejemu pri županji ....................................................................... 18

Mladinski center Dravograd ...................................................................................................................................................... 19

Krajevne skupnosti občine Dravograd .................................................................................................................................. 20-24

Glasba v Občini Dravograd ........................................................................................................................................................ 24

Aktivnosti RRA Koroška v letu 2011 .......................................................................................................................................... 25

Dejavnost Koroškega pokrajinskega muzeja v luči delovanja Oddelka za kulturno zgodovino Koroškega pokrajinskega muzeja v dvorcu Bukovje za leto 2010 ............................................................................................. 26

Predstavitev aktivnosti pri pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Dravograd ........................................................ 27

Ureditev trga v Dravogradu ..................................................................................................................................................28-29

Izgradnja večnamenske dvorane ............................................................................................................................................... 29

Trg – skice ureditve ............................................................................................................................................................... 30-31

Investicije .............................................................................................................................................................................. 32-34

Ne počnimo tega ....................................................................................................................................................................... 35

Dogodilo se je .......................................................................................................................................................................36-45

Društvo klekljaric Koroške, sekcija Sotočje Dravograd .............................................................................................................. 46

Prvi poročni sejem v dvorcu Bukovje ........................................................................................................................................ 47

25. razstava velikonočnih pirhov ............................................................................................................................................... 48

1. otroški festival na Koroškem – dvorec Bukovje 27. - 29. maj 2011 ...................................................................................... 49

Najboljši turistični spominek občine Dravograd v letu 2011 ..................................................................................................... 50

Priznanje .................................................................................................................................................................................... 51

11. srečanje Šempetrov v Dravogradu ................................................................................................................................. 52-53

Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ........................................................ 54

Evropsko leto prostovoljstva, Skavtska dobrodelnost .............................................................................................................. 54

Mednarodno leto gozdov, teden gozdov in kviz na Košenjaku ................................................................................................. 55

20 let v samostojni državi .......................................................................................................................................................... 56

Intervju s športnico Mojco Drevenšek ...................................................................................................................................... 57

Ali ste vedeli? ............................................................................................................................................................................. 59


Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?• da je na desnem bregu Meže pri domačiji Polanec izvir mineralne vode, tako imenovana »Polančeva slatina«, ki je bogata z železovimi hidroksidi.

• da je nad dravograjskim gradom nekdaj stal »Stolp pravice« ali »Rehtturn«, ki je še danes deloma ohranjen. Visok okrogel stolp, ki je bil del grajskega poslopja, je služil predvsem varovanju in opozarjanju pred nevarnostmi, postavljen pa je bil na izpostavljeni legi, s katere so imeli razgled po Dravski, Mežiški in Mislinjski dolini. Legenda pravi, da naj bi v njem zapirali podložnike, ki niso plačevali davkov.

• da pri Mališniku na Libeliški gori stoji lesena kašča (Mališnikova kašča) izjemne vrednosti, saj je bila postavljena že davnega leta 1723, kar je napisano nad vhodom v osrednji prostor kašče (vrata v kaščo so originalna). Kletni del kašče je grajen iz kamna, ostrešje pa je krito z leseno kritino, vendar je oboje že v delno propadajočem stanju. Osrednji del stavbe, kakor tudi »gank«, sta grajena iz horizontalno sestavljenih tesanih brun.

• da severno od domačije Urk na Tolstem

vrhu raste »Urkova lipa«, ki ima obseg

kar 8,22 m, visoka je 21,5 m, ter je s

tem največja lipa v občini Dravograd.

• da je pod domačijo Kerbel na Velki nad Dravogradom vhod v manjši kraški objekt z imenom Kerbelova jama. Izmerjena dolžina rova znaša 62 metrov, vhod pa je visok 1 m in se nato razširi v okoli 3 m širok in 11 m dolg jamski prostor, v katerem je prebivališče netopirjev in pajkov. Na stenah in v manjših stranskih rovih so opazni tudi manjši stalaktiti.

• da blizu domačije Lonhtar stoji manjši

lesen kmečki mlin na vodni pogon

(Lonhtarjev mlin), ki je bil zgrajen

verjetno konec 19. ali v začetku 20.

stoletja. Mlin je še vedno v uporabi,

ohranjene pa so tudi vodne napeljave

ter vodno kolo z originalnim kamnitim

mlinskim mehanizmom. Na lesenih

opažnih stenah mlina so še vedno vidni

različni stari zapisi (letnice, mere,...).

Foto

: Mar

tin V

erni

k, a

rhiv

Zav

oda

RS z

a va

rstv

o na

rave

, OE

Mar

ibor

Foto

: Mar

tin V

erni

k, a

rhiv

Zav

oda

RS z

a va

rstv

o na

rave

, OE

Mar

ibor

Foto

: Lili

jana

Med

ved

Ojstrica

Documents

Številka 13, junij 2011 - · PDF fileMerljak, Marija: ZDRAVA PREHRANA JE PRAVA ODLOČITEV ZA VAS SMO PREBRALI Maja Gal Štromar: MISLI NAME, KO TI JE LEPO To je intimna pripoved,