SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO · louisa anderson, na oddelku kampanje Zahtevamo dostojanstvo! pa sta prispevala informacije o tej kampanji am n es t yi ro lJ H

SPOŠTUJ MOJE PRAVICE,SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

Zbirka Izobraževanje začlovekovo dostojanstvo

Sklop 1- Revščina inčlovekove pRavice

Amnesty International je svetovno gibanje več kot 3 milijonovljudi, ki so podporniki, člani in aktivisti v več kot 150 državahin ozemljih po svetu in se s sodelovanjem v kampanjah indrugih akcijah zavzemajo za odpravo grobih kršitevčlovekovih pravic.

Naša vizija je, da bi vsak človek užival vse pravice, ki sozapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic in drugihmednarodnopravnih dokumentih človekovih pravic.

Smo neodvisni od katerekoli vlade, politične ideologije,ekonomskih interesov ali vere in se financiramo večinoma sprispevki naših članov in z javnimi donacijami.

Prvič objavljeno leta 2011. Amnesty International LtdPeter Benenson House1 Easton StreetLondon WC1X 0DWUnited Kingdom

© Amnesty International 2011

Indeks: ACT 35/021/2011, v Slovenian.Prvotni jezik: angleščina.Tisk Amnesty International,Mednarodni sekretariat, Velika Britanija

Vse pravice pridržane. Ta publikacija je avtorsko delo, a se jolahko brezplačno ponatisne na kakršenkoli način za namenezagovorništva, kampanj ali izobraževanja, ne pa za prodajo.Lastniki avtorskih pravic prosijo, da jih o vsaki taki uporabiobvestite zaradi ocenjevanja učinkov. Za kopiranje vkaterihkoli drugih situacijah ali za uporabo v drugihpublikacijah ali za prevod ali prilagoditev je potrebenpredhoden pisni pristanek izdajatelja; možno je, da bopotrebno plačilo. Za dovoljenje ali kakršnekoli drugeinformacije se obrnite (v angleščini) [email protected]

Fotografija na naslovnici: Mladi aktivisti med pohodom obdnevu za dekriminalizacijo splava. pohod je bil del kampanjeamnesty international Zahtevamo dostojanstvo, ki se zavzemaza pravice ljudi, ki živijo v revščini. nikaragva, 28. september 2011. © amnesty international (foto: Grace Gonzalez)

amnesty.orgamnesty.si

Zahvale

amnesty international se zahvaljuje vsem, ki so posvetili svojčas in znanje nastanku zbirke izobraževanje za človekovodostojanstvo, katerega del je tudi ta priročnik. še posebej sezahvaljujemo patricku Welshu, ki je izvedel participatorniproces, skozi katerega so nastala gradiva v zbirki, in zasnovalta priročnik.

v delovni skupini izvajalcev aktivnosti učenja človekovih praviciz nacionalnih pisarn amnesty international, učiteljev inmladinskih aktivistov, ki so zasnovali in pilotirali pripomočke, so bili: anna kuczak, Martyna Markiewicz in Mateus król(poljska), Simona kemperle, kristina Božič in Tina plahutnik(Slovenija), Francesca cesarotti, emanuele Russo in Flavia citton (italija), Moses opiyo (kenija), Jabu Tugwana (Južnaafrika), Moisa Saidu (Sierra leone), Moussa ouedraogo (BurkinaFaso) in Michel Banz (Danska).

izvajalci aktivnosti o človekovih pravicah, ki so sodelovali nadelavnicah ter prispevali h konceptualizaciji in razvojupripomočkov, so bili: vongai vimbai chikwanda (Zimbabve),Touria Bouabid (Maroko), Jeselle papa (Filipini), Gladys atiah(Gana), Rameshwar nepal (nepal) in vibeke eikås (norveška).

člani oddelka za učenje človekovih pravic na mednarodnemsekretariatu amnesty international, ki so koordinirali, zbrali indokončno uredili gradiva, so Melody Ross, Sneh aurora in louisa anderson, na oddelku kampanje Zahtevamodostojanstvo! pa sta prispevala informacije o tej kampanjiamnesty international Joe Hall in Sarah pyke.

Ta priročnik za učenje človekovih pravic jenastal v okviru projekta Izobraževanje začlovekovo dostojanstvo, ki je sofinancirans strani Evropske komisije. Odgovornost zavsebino priročnika nosi izključno Amnesty International in je v nobenempogledu ni mogoče razumeti kot odrazstališč Evropske unije.

Indeks: ACT 35/021/2011, december 2011

PRVI SKloP – REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcESPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO

SEZNAM OKRAJŠAV iv

SLOVARČEK v

UVoD 1Kako uporabiti ta sklop 2

O delavnicah 3

Zasnujte svoje lastne akcije 4

Zahtevamo dostojanstvo 5

O zbirki Izobraževanje za človekovo dostojanstvo Amnesty International 5

1. PoGlaVJE – RazISKoVaNJE REVŠČINE IN KaJ PoMENI 7Kaj je revščina? 8

Ženske in revščina 10

Druge oblike diskriminacije in revščine 11

Poskusi končati revščino – Milenijski razvojni cilji 11

1. Delavnica: kaj je revščina? 14

Kazalo

2. PoGlaVJE – RazISKoVaNJE ČloVEKoVIH PRaVIc 21Kaj so človekove pravice? 22

Diskriminacija in človekove pravice 22

Človekove pravice in človekove vrednote 23

Načela človekovih pravic 23

Splošna deklaracija človekovih pravic 24

Različne vrste človekovih pravic 26

Otrokove pravice 27

Pravice žensk 28

Druge konvencije in listine 28

2. Delavnica: kaj so človekove pravice? 30

3. Delavnica: prav in narobe 34

3. PoGlaVJE – PoVEzaNoST REVŠČINE IN ČloVEKoVIH PRaVIc 41Krog kršitev človekovih pravic in revščine 42

Zagotoviti pravico do življenja brez revščine 42

Kaj so države dolžne narediti 43

Ko države kršijo pravice ljudi 43

Naslavljanje kršitev človekovih pravic 44

Ko podjetja in druge skupine zlorabljajo človekove pravice 45

Humanitarne in mednarodne organizacije 45



4. Delavnica: revščina in človekove pravice 48

Resnične zgodbe 51

5. Delavnica: spoštuj moje pravice, spoštuj moje dostojanstvo 54

Zgodba skupnosti Deep Sea 58

Kartice Deep Sea 60

Zapiski za izvajalce delavnice o skupnosti Deep Sea 61

Vprašalnik 62



SEzNaM oKRaJŠaV AIDS Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti

CEDAW Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk

CESCR Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice

CRC Konvencija ZN o otrokovih pravicah

CRPD Konvencija ZN o pravicah invalidov

ECHR Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah

ESCR Ekonomske, socialne in kulturne pravice

FGM Pohabljanje (obrezovanje) ženskih spolnih organov

HIV Virus humane imunske pomanjkljivosti

ICCPR Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah

ICERD Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije

ICESCR Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

IFIs Mednarodne finančne institucije

ILO Mednarodna organizacija dela

ITPC Konvencija ILO o staroselskih in plemenskih ljudstvih

LGBT Lezbijke, geji, biseksualne in transeksualne osebe

MDGs Milenijski razvojni cilji Združenih narodov

NGO Nevladne organizacije (NVO)

UDHR Splošna deklaracija človekovih pravic (SDČP)

UN Združeni narodi (ZN)

UNDP Program Združenih narodov za razvoj

UNICEF Mednarodni sklad za pomoč otrokom

UNIFEM Razvojni sklad Združenih narodov za ženske

WHO Svetovna zdravstvena organizacija

Moška oblika v besedilu se enakopravno nanaša na ženski in moški spol.

iv



v



SloVaRČEK

DostojanstvoDostojanstvo je temeljna človeška vrednota, povezana s spoštovanjem inpoložajem v družbi. Mednarodno pravo in univerzalni standardi potrjujejo,da se vsak rodi svoboden in enakopraven v dostojanstvu in pravicah. Vsi imamo pravico do vode, hrane, zdravstvene oskrbe, izobrazbe in doma,do življenja brez strahu, da nismo diskriminirani, do sodelovanja prisprejemanju odločitev, ki vplivajo na naša življenja, ter da je pravicizadoščeno, če so nam te pravice kršene.

Konvencija / paktGlej definicijo pogodbe spodaj.

Mednarodni inštrumenti človekovih pravicMednarodni inštrumenti človekovih pravic so sporazumi med vladami zakrepitev in zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vključujejopravno zavezujoče pogodbe, kot so konvencije Združenih narodov (ZN), pa tudi dokumente, ki niso pogodbe: deklaracije (vključno s Splošnodeklaracijo človekovih pravic), vodila, priporočila in pravila medvladnihorganizacij.

Romi Prvi Romi naj bi prišli v Evropo v devetem stoletju iz severne Indije. V štirinajstem stoletju so prebivali v večini evropskih držav. Približno 70 odstotkov evropskih Romov živi v osrednji in vzhodni Evropi, kjer predstavljajo od pet do 10 odstotkov prebivalstva. Po padcukomunizma so se mnogi Romi preselili v bogatejše države zahodne Evrope,kjer so vseskozi izpostavljeni izjemni marginalizaciji in kršenju človekovihpravic. Romi niso enovita manjšina in se pogosto istovetijo z nizomrazličnih podskupin, ki temeljijo na zgodovinskih, jezikovnih in poklicnihrazlikah. Obstajajo tudi skupine (v angleščini znane kot Travellers), ki nisoetnični Romi, a že stoletja živijo popotniška življenja.

Pogodba Pogodba je sinonim za dogovor ali konvencijo. Gre za zapisan mednarodnisporazum med državami, ki ga ureja mednarodno pravo in je pravnozavezujoč.

Pohabljanje ženskih spolnih organov (FGM – female genital mutilation)FGM označuje odstranitev dela ali celotne zunanjosti ženskega spolnegaorgana. V nekaterih državah povezujejo ta postopek z obredom prehodadeklice v žensko. Lahko ga razumemo tudi kot način nadzorovanja ženskein dekliške seksualnosti, ki ga še vedno izvajajo v mnogih delih sveta. FGM ima lahko zelo resne in daljnosežne posledice na dekliško in ženskotelesno in duševno zdravje. Včasih ima za posledico hudo krvavenje, vnetja,prenos bolezni, travme in bolečine, pogosto povzroča težave pri spolnihodnosih in rojevanju. Obrezovanje ženskih spolnih organov je v nekaterihpogledih primerljivo z mučenjem, še posebej, ko so vlade s svojimneukrepanjem sodelujejo pri njegovem izvajanju ali ga ne preprečijo.

Prvotni prebivalci - staroselciStaroselski ali prvotni prebivalci so – po eni od definicij – potomci ljudi, ki so naseljevali državo ali regijo, ko so tja prispeli priseljenci iz drugihkultur ali etničnih skupin, ki so kasneje postali prevladujoča skupina.

Ustanovna listinaIzraz ustanovna listina se uporablja za posebej uradne in slovesnedokumente. Znan primer je Ustanovna listina Združenih narodov (ZN) iz leta 1945, s katero so bili ustanovljeni ZN.

Virin odbor zN za pravna vprašanja, oddelek za pogodbe,www.untreaty.un.org (dostop 3. novembra 2011)n Priročnik Amnesty International (Indeks: oRG 20/001/2002),www.amnesty.org/en/library/info/oRG20/001/2002/en (na voljo v angleščini)n amnesty International, Izključeni: kršitve pravic Romov v Evropi(Indeks: EUR 01/021/2010) (na voljo v angleščini)

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

UVoD

Ženske so vzdignile roke v znak podpore kampanji amnesty International proti

umrljivosti mater. Kaya, Burkina Faso, 2010.

Ideja dostojanstva je v samem temelju tega, kaj pomeni biti človek. V Splošni deklaraciji človekovih pravic (SDČP) je zapisano: “Vsi ljudje serodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice”. A ta idealše ni postal globalna resničnost. Revščina je glavni razlog, zakaj ne.

Delo Amnesty International osvetljuje, kako so ljudje, ki živijo v revščini,odrinjeni iz družbe in kako je njihovo dostojanstvo okrnjeno skozi kršitvečlovekovih pravic. Zaradi tega se čutijo ogrožene, izključene inprikrajšane. Pogosto to prispeva k začaranemu krogu, ki ljudi potiskagloblje v revščino, kjer občutijo, da njihov glas ne šteje in da so brez vsake moči.

Ta učni pripomoček želi mladim omogočiti razumevanje povezav medkršitvami človekovih pravic in revščino. Vzpodbuja jih, da uporabijo svojglas za zahtevanje svojih pravic in za ukrepanje v zadevah, ki so jimpomembne. Lahko služi za sodelovanje v kampanji Amnesty InternationalZahtevamo dostojanstvo, ki se osredotoča na ljudi, ki živijo v revščini in sezavzemajo za svoje pravice. Lahko pa se ga uporabi tudi v okviru drugihizobraževalnih dejavnosti, ki naslavljajo revščino znotraj okvira človekovih pravic.

To je prvi od vrste izobraževalnih sklopov, ki so del zbirke AmnestyInternational Izobraževanje za človekovo dostojanstvo. Vsak skloppredstavlja druge teme, vezane na revščino in človekove pravice. Prvi sklop je splošni uvod v tematiko.

Zbirka vključuje Priročnik za izvajalce aktivnosti, ki je zasnovan tako, da nudi podporo izvajalcem aktivnosti za učenje človekovih pravic zmladimi (učiteljem, mladinskim delavcem in voditeljem, lokalnimaktivistom in mladim, ki učijo svoje sovrstnike). Mlade bodo pri tehaktivnostih vodili po individualnih in skupnih popotovanjih skozi refleksije,analize in akcije. Priročnik obsega znanja in spretnosti, ki jih izvajalci zato potrebujejo. Ključno je, da se Priročnik za izvajalce aktivnosti uporabljaskupaj z vsakim izobraževalnim sklopom.

Kot celota je zbirka namenjena mladim (od 15 do približno 25 leta). Lahko se jo prilagodi tudi za delo z nekoliko mlajšimi ali starejšimiudeleženci. Aktivnosti, ki jih zajema, so uporabne v formalnih okoljih, kot so šole in univerze, pa tudi v neformalnih okoljih zunaj učilnic.Uporablja participatorne metodologije, ki vključijo, navdihnejo inopolnomočijo udeležence, da ukrepajo.

UVOD2



UVoD KaKo UPoRaBITI Ta SKloP

Ženska v barakarskem naselju v Port Vilu na otoku Vanuatu, kjer so bivališča

neprimerna, življenjski pogoji podpovprečni in slabo urejene sanitarije.

© Jo

seph

ine

latu

/am

nest

y In

tern

atio

nal

Namen delavnic je, da se skozi njih mlade vzpodbudi, da postanejozagovorniki človekovih pravic drugih ljudi (v njihovih lastnih skupnostih,državah ali na drugih koncih sveta) in da skozi njih mladi pridobijo moč,da prepoznajo, zahtevajo in uresničijo lastne pravice.

Učitelji lahko delavnice uporabijo kot učne načrte ur in jih prilagodijo, da ustrezajo njihovim okoliščinam. Mladinski delavci jih lahko uporabijotudi za usposabljanje in povečanje zavedanja med mladimi na ravniskupnosti.

Delavnice so zasnovane tako, da mladi razumejo:

n kako lahko življenje ljudi v revščini poveča možnosti, da bodonjihove človekove pravice kršene,

n kako lahko kršitve človekovih pravic ustvarijo, povečajo invzdržujejo revščino,

n kako ukrepati glede izzivov, vezanih na revščino in človekovepravice.

Z namenom, da se zagotovi celosten učni proces, sledijo delavnicedoločenemu vrstnemu redu in vsaka nova delavnica nadgrajuje znanje indelo iz predhodne. Ta sklop zajema pet delavnic.

1. Kaj je revščina?2. Kaj so človekove pravice?3. Prav in narobe.4. Revščina in človekove pravice.5. Spoštuj moje pravice, spoštuj moje dostojanstvo.

Trajanje vsake delavnice je odvisno od števila udeležencev kot tudi odnjihove starosti, predhodnih znanj in izkušenj. Priporočamo prilagodljivost,ki omogoči poglobljeno debato in analizo, a hkrati zajame vse korakedelavnice.

PREDEN zaČNETE – NEKaJ NaSVEToV

n Pozorno preberite informacije, vključene v ta sklop. Opremile vasbodo z osnovnimi informacijami, ki jih boste potrebovali za izvajanjeaktivnosti, in vam jasno predočile, kako so delavnice povezane medseboj. Hkrati vam bodo pomagale pri odločitvi, na katere delavnice seželite osredotočiti in kako jih po potrebi prilagoditi.

n Pripravite prostor, kjer boste izvajali delavnice kot tudi vsemateriale in pripomočke, ki jih boste potrebovali (ti so našteti na začetkuvsake aktivnosti).

n Uporabite Priročnik za izvajalce aktivnosti. Tam najdete natančneinformacije in nasvete, kako izvajati aktivnosti z mladimi: kako postavitiosnovna pravila, da se zagotovi varno in spoštljivo okolje, kako učinkovito izvajati aktivnosti, pa tudi konkretne ideje za akcije, ki sejih lahko mladi lotijo po delavnici. Seveda se lahko delavnice (aktivnosti)prilagodi tudi na druge starostne skupine.

EValVIRaJTE SVoJE DEloEvalvacija opravljenega dela je pomemben del učnega procesa. Kdaj inkako evalvirati, bo odvisno od tega, kako boste uporabili izobraževalnesklope in koliko časa boste namenili vsaki od aktivnosti. Morda ne bosmiselno po vsaki narediti obsežne evalvacije. Pomembno pa je, da imajoudeleženci vseskozi možnost, da izrazijo svoja čustva in mnenja glededela, ki so ga naredili. To lahko naredite na hitro po vsaki delavnici ali boljnatančno po končanem sklopu delavnic. Ko končate celotni sklop, je prav,da naredite bolj poglobljeno evalvacijo.

Več informacij o tehnikah evalviranja najdete v Priročniku za izvajalceaktivnosti.

Po uporabi tega priročnika vas prosimo, da izpolnite vprašalnik, objavljenna koncu, in nam ga posredujete.

zapomnite si! Izvedite aktivnosti za poživitev na začetku vsakedelavnice, da okrepite zaupanje in vzpodbudite udeležence (primere inveč informacij najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti).

UVOD 3



o DElaVNIcaH

PoVEČaJo ozaVEŠČENoST n Najdejo kreativne načine, kako deliti nove informacije in

razmisleke s prijatelji, z družino in s skupnostjo; skozi debate,razprave ali umetniške izdelke, pesmi, igre ali ples, ki jihpredstavijo.

n oblikujejo plakate in transparente, ki bodo povečali zavedanje odoločeni temi.

n Izdelajo letak o problemu človekovih pravic iz lokalnega okolja inga razdelijo v razredu ali skupnosti.

n Napišejo članek za šolski ali lokalni časopis. n organizirajo pohod, razstavo ali javno debato o določenem

problemu in povabijo tudi prijatelje ter družino, da se pridružijo.

DoKUMENTIRaJo IN PoRoČaJo o KRŠITVaH ČloVEKoVIH PRaVIc n opazujejo razmere v lokalni skupnosti (na sredstvih javnega

prevoza, v trgovskih središčih, v šoli ali na delovnem mestu …),na krajih, kjer lahko pride do kršitev človekovih pravic, in kako sedrugi ljudje nanje odzovejo.

n Naredijo lokalno anketo o odnosu ljudi do človekovih pravic vsoseščini in objavijo rezultate.

SE NaUČIJo VEČ n Raziščejo tematiko revščine in človekovih pravic. Pri tem

uporabijo splet in obiščejo bližnjo knjižnico. n Naredijo intervju z lokalnimi aktivisti za človekove pravice o

njihovem delu. n Včlanijo se v amnesty International.

NaVDUŠIJo ŠE DRUGE, Da SE PRIKlJUČIJo n Ustanovijo šolsko ali lokalno skupino za človekove pravice. n začnejo spletno debatno skupino, kjer lahko ljudje iz različnih

okolij, kultur in držav izmenjajo svoje poglede in izkušnje gledečlovekovih pravic in revščine.

n oblikujejo spletno stran in na njej predstavijo svoje aktivnostiglede človekovih pravic.

n Sodelujejo v kampanjah amnesty International ali katere drugeorganizacije.

n Podpišejo peticije in vzpodbudijo k temu tudi druge.

UVOD4



zaSNUJTE SVoJE laSTNE aKcIJE

Ženske, dekleta, moški in fantje na ulicah Nikaragve ob dnevu za dekriminalizacijo

splava v južni ameriki in na Karibskih otokih. 28. september 2011.

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l (fo

to: G

race

Gon

zale

z)

zaključek vsake delavnice je sijajna priložnost, da mladevzpodbudite, naj nekaj ukrenejo, so ustvarjalni in se imajodobro, s tem da …

UVOD 5



Po vsem svetu ljudje, ki živijo v revščini, hočejo, da se odpravitanepravičnost in izključenost, ki jih zadržujeta v prikrajšanosti. Hočejo imeti vpliv na odločitve, ki vplivajo na njihova življenja. Hočejo, da se spoštuje njihove pravice in da se njihove glasoveupošteva. Zahtevajo svoje dostojanstvo.

Amnesty International si s kampanjo Zahtevamo dostojanstvo!prizadeva doseči, da bodo ljudje, ki živijo v revščini, uživali in lahkouveljavljali svoje pravice, zahtevali odgovornost vlad, podjetij inmednarodnih finančnih institucij za zlorabe človekovih pravic in dabodo vključeni v sprejemanje odločitev, ki vplivajo na njihova življenja.

Kampanja ima štiri glavne tematske sklope:

n barakarska naselja in neformalna naselja;n zdravje žensk v povezavi z nosečnostjo in s porodom (maternalnozdravje) ter spolne in reproduktivne pravice;n odgovornost podjetij;n pravno uveljavljanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.

S sodelovanjem v širokem nizu kampanj in akcij Amnesty Internationallahko mladi postanejo del mednarodne mreže aktivistov. Lahko pišejopisma, pošiljajo sms sporočila, lobirajo politike ali sodelujejo pri dogodkihv njihovi lokalni skupnosti.

Če želite izvedeti več, obiščite naše spletne strani.www.amnesty.org/demand-dignity www.amnesty.org/activism-center

V Sloveniji najdete informacije o delu Amnesty International nawww.amnesty.si.Za več informacij o Amnesty International in naših kampanjah se lahko obrnetetudi na pisarno Amnesty International v Sloveniji (Beethovnova 7, Ljubljana).

Zbirka je nastala skozi participatorni proces, ki je vključeval posameznike,ki učijo človekove pravice v okviru Amnesty International, učitelje in mladeaktiviste iz Burkine Faso, Danske, Filipinov, Gane, Italije, Južne Afrike,Kenije, Malezije, Maroka, Nepala, Norveške, Poljske, Sierre Leone,Slovenije, Velike Britanije in Zimbabveja. Pod vodstvom mednarodne ekipeza učenje človekovih pravic so pri ustvarjanju materialov sodelovali tudičlani Mreže mladih in ekipa kampanje Zahtevamo dostojanstvo naMednarodnem sekretariatu.

Zbirka je rezultat dinamičnega in vključujočega procesa izmenjave inučenja. Zbrala je ljudi z različnimi izkušnjami, ki delajo v različnih okoljihin kulturah, tako na južni kot severni polobli. Vsi sodelujoči so prispevali krazvijanju in pilotiranju teh materialov za učenje človekovih pravic znotrajraznolike skupine učiteljev in mladih.

Materiali so nastali kot del projekta Amnesty International Izobraževanjeza človekovo dostojanstvo, ki podpira kampanjo Zahtevamo dostojanstvo.Sofinanciran je s strani Evropske komisije.

zaHTEVaMo DoSToJaNSTVo o zBIRKI aMNESTYINTERNaTIoNal IzoBRaŽEVaNJEza ČloVEKoVo DoSToJaNSTVo

© a

mne

sty

Inte

rnai

tona

l

aktivisti v New Yorku v zDa septembra 2010 med postavitvijo števca amnesty

International, ki sešteva smrti žensk pred, med ali po porodu po vsem svetu.

Več informacij o tem, kako lahko mladi ukrepajo in so aktivni, najdete vpoglavju “Spremenimo, kako živimo: moč ukrepanja” v Priročniku zaizvajalce aktivnosti.

amnestyglobaldemanddignityglobal

@amnestyonline@demanddignity#demanddignity

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

1. PoGlaVJERazISKoVaNJE REVŠČINE

ljudem, ki živijo blizu jezera Boeng Kak, grozijo prisilne izselitve zaradi

korporacijskih razvojnih projektov. Phnom Penh, Kambodža, avgust 2010.

“Vse moči bomo usmerili v to, da osvobodimo soljudi, moške, ženske inotroke, izpod razmer grozljive in razčlovečujoče revščine …Zavezujemo se, da se bomo v vseh državah zavzemali za popolnozaščito in krepitev državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih inkulturnih pravic vseh.”Milenijska deklaracija združenih narodov, september 2000

Revščina ni nov pojav in obstaja povsod. Ljudje živijo v revščini tako rekoč vvsaki državi na svetu, tudi v najbogatejših. Revščina ima številne razsežnosti– ne gre le za to, koliko denarja ljudje zaslužijo. Revščina pomeni, da nimaščiste vode ali dovolj hrane. Pomeni, da nimaš primernega bivališča, da nedobiš primerne zdravstvene oskrbe, ko jo potrebuješ, ali da nimaš dovoljdenarja, da bi svojim otrokom omogočil šolanje. Pomeni, da nimaš dostopado vseh dobrin, storitev, spretnosti, izbir, varnosti in moči, ki jih vsipotrebujemo, da lahko uživamo naše človekove pravice. Pomenimarginalizacijo in diskriminacijo.

Zaradi življenja v revščini so ljudje pogosteje izpostavljeni kršitvamnjihovih človekovih pravic. Več kot milijarda ljudi po svetu živi vbarakarskih in neformalnih naseljih. Mnogi živijo v neprimernih bivališčihz le malo osnovne infrastrukture (elektrika, voda..) ali pa te sploh nimajo.Njihov položaj postane še hujši, ko jih oblasti prisilno izselijo z njihovihimproviziranih domov. To je primer, kako kršitve človekovih pravicprispevajo k začaranemu krogu revščine: če ti porušijo dom in uničijo tvojeimetje, si se prisiljen preseliti drugam, kjer morda ne boš mogel zaslužitidovolj za preživetje.

Otroci in mladi, ki živijo v revščini, so še posebej ranljivi. Leta 2009 je popodatkih Mednarodne zdravstvene organizacije 8,1 milijona otrok umrlo,preden so dopolnili pet let. Umrli so zaradi bolezni, ki bi jih lahkopreprečili, in ozdravljivih bolezni, ki so neposredno povezane z revščino ins podhranjenostjo. Tisti, ki odraščajo v revščini, si pogosto ne pridobijoizobrazbe – 67 milijonov otrok po svetu leta 2009 ni hodilo v šole.

Revščina ni naključje, niti niso zanjo krivi tisti, ki v njej živijo vsak dan.Pogosto revne ostala družba stigmatizira in krivi za njihovo revščino.Nekateri jih lahko izkoriščajo in obravnavajo z nezaupanjem in ssovraštvom. Revščina lahko predstavlja tudi marginalizacijo indiskriminacijo skupine ljudi v družbi. Ženske in dekleta denimo živijo vrevščini pogosteje kot moški in fantje. V številnih 'bogatih' evropskihdržavah pa živijo Romi v popolnoma neprimernih razmerah brez ustreznihbivališč, izobrazbe, vodovoda ali sanitarij.

Pomembno je preseči posplošitve, kot so 'revni ljudje' ali 'revneskupnosti', ko govorimo o revščini v povezavi z družbenimi neenakostmi in diskriminacijo. Že samo znotraj teh skupin obstajajo velike razlike.Nekateri ljudje so revnejši od drugih iz razlogov, ki so pogosto zgodovinski,družbeni ali kulturni. Vsem pa nam je skupno, da si zaslužimodostojanstvo in spoštovanje naših pravic, ki jih imamo kot ljudje.

1. POGLAVJERAZISKOVANJE REVŠČINE

8


KaJ JE REVŠČINa?


© S

anja

Kne

zevi

c

Rominja, ki živi brez tekoče vode, umiva roke svoji hčerki, dan preden so njihovo

skupnost prisilno izselili s Skadarska ceste v Beogradu. Srbija, avgust 2011.

Ljudje, ki živijo v revščini, so svoje izkušnje opisali kot:

n negotovost,

n diskriminacijo,

n marginalizacijo,

n ranljivost,

n ponižanje,

n nemoč,

n izkoriščanje,

n strah,

n izključenost.

(Iz knjige Voices of the Poor, Svetovna banka, 2000.)

Revščina povzroči, da se ljudje počutijo izključene, ponižane in nemočne.Vpliva lahko na njihovo zmožnost, da sodelujejo v državnem, družbenem,političnem in kulturnem življenju svoje skupnosti in družbe. Revščina daljudem občutek, da se njihovih glasov ne sliši.


9



Ženske kažejo na zamašen odtok, poln odplak in straniščnih odpadkov,

blizu njihovih domov v neformalnem naselju Kibera-Soweto. Kenija, marec 2009.

n Mednarodna meja revščine

pomeni, da moraš preživeti dan z

manj kot 0,92 evra (1,25 ameriškega

dolarja).

n Okoli milijarda in 400 milijonov

ljudi – eden od štirih – na južni

polobli živi pod to mednarodno mejo

revščine. Sedemdeset odstotkov med

njimi je žensk in deklet.

(Vir: Svetovna banka, 2010)

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

“Ženske nosijo nesorazmerno veliko breme svetovne revščine … inso pogosteje kot moški revne in izpostavljene lakoti zaradisistematične diskriminacije, s katero so soočene pri izobraževanju,zdravstveni oskrbi, zaposlitvi in nadzoru nad premoženjem … To, daso revne, lahko pomeni tudi, da imajo le majhno zaščito prednasiljem in ne igrajo nobene vloge pri sprejemanju odločitev.”agencija zN za enakopravnost spolov in opolnomočenje žensk (agencija zN za

ženske)

Najpogostejši razlog družbenih neenakosti je diskriminacija na osnovispola. V številnih kulturah se dekleta uči, da kuhajo, čistijo, pomivajo inskrbijo za širšo družino. Od njih se pričakuje, da se naučijo potrebnihspretnosti, da bodo žene in matere. Posledica tega je, da pogosto nepridobijo izobrazbe – ki je ključna pot, da ženske pridobijo moč in uidejorevščini.

Tudi ko imajo dekleta in ženske dostop do izobrazbe in plačane službe,ponavadi še naprej nosijo odgovornost za skrb za gospodinjstvo. To pomeni, da številne ženske nosijo dvojno ali celo trojno mero dela:svojo plačano službo, delo v gospodinjstvu, skrb za otroke in pogosto šeprostovoljno pomagajo v svojih skupnostih.

Družbene neenakosti, s katerimi so soočena dekleta in ženske, pomenijo,da živijo v revščini neprimerno pogosteje kot moški in fantje. Na vsehkontinentih in v vseh družbah so izpostavljene zakonski, politični invsakodnevni diskriminaciji pri dostopanju do različnih storitev, možnosti in dobrin. Pogosto so soočene z večkratno diskriminacijo, če pripadajo staroselskim skupnostim ali manjšinam ali zaradi svojerase, kaste, etnije ali invalidnosti.

Revščina, ki jo doživljajo dekleta in ženske, je neposredno povezana znespoštovanjem in s kršitvami njihovih človekovih pravic, katerim soizpostavljene posamično ali skupaj, tako v zasebnem kot javnemživljenju.


10



ŽENSKE IN REVŠČINa

Ženska zaliva rastline pred svojim domom v vasi Taman v provinci oddar

Meanchey v Kambodža, marec 2011.

Ženske…

n opravijo 66 odstotkov vsega

dela na svetu,

n proizvedejo 50 odstotkov vse

hrane na svetu,

n zaslužijo samo 10 odstotkov

vseh svetovnih dohodkov,

n imajo v lasti samo 1

odstotek vse lastnine.

(Vir: Agencija ZN za ženske)

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

Kulturne ideje, razmerja in vrednote lahko oblikujejo dojemanje družbene'vrednosti' posameznikov in skupin ljudi. Določene značilnosti, s katerimise posameznik rodi, se izrabi, da se mu določi vrednost in odmeri njegovdostop do priložnosti, pravic in dobrin. Stigmatizacija in diskriminacija selahko zgodita zaradi številnih različnih razlogov, ki zajemajo tudi:

n raso ali barvo kože,n etnično pripadnost,n spol, n jezik, n vero, n politično ali drugo prepričanje,n nacionalno ali družbeno pripadnost,n kasto,n lastnino,n invalidnost, n starost, n nacionalnost, n zakonski ali družinski stan,n spolno usmerjenost in identiteto, n če nekdo nima državljanstva,n zdravstveno stanje (denimo ljudje, okuženi s

HIV/aIDS),n kje nekdo živi,n ekonomske in družbene razmere,n revščino.

Kaj pomeni diskriminacija?

Diskriminacija pomeni, da je nekdo izključen, omejen in obravnavandrugače na način, ki ljudem krati njihove človekove pravice. Prenehanje vseh oblik diskriminacije je ključno, da bodo vsi ljudje lahkouživali in zahtevali svoje človekove pravice.

Milenijski razvojni cilji ZN so izšli iz Milenijske deklaracije, ki so josvetovni voditelji sprejeli leta 2000. Milenijski razvojni cilji so skupnodoločeni cilji, ki vladam in razvojnim inštitucijam ponujajo konkretnemejnike in kazalce za končanje revščine.

Osredotočajo se na osem področij:

n izkoreniniti skrajno revščino in lakoto,

n doseči univerzalno osnovnošolsko izobrazbo,

n zagotoviti enakopravnost med spoloma in opolnomočiti ženske,

n zmanjšati smrtnost otrok,

n izboljšati zdravje mater,

n boriti se proti virusu HIV / AIDSu, malariji in drugim boleznim,

n zagotoviti okoljsko trajnost,n vzpostaviti globalno partnerstvo za razvoj.

Če se te cilje doseže do leta 2015, bo revščine po svetu pol manj inživljenja na desetine milijonov ljudi bodo rešena.


11


DRUGE oBlIKE DISKRIMINacIJEIN REVŠČINE


PoSKUSI KoNČaTI REVŠČINo –MIlENIJSKI RazVoJNI cIlJI zN

Ženske se kopajo in umivajo perilo ter posodo v potoku v naselju v Honiari.

Solomonovi otoki, marec 2011. © a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

Velika slabost okvira Milenijskih razvojnih ciljev je, da ne poudarjajo dovoljodgovornosti držav po mednarodnem pravu človekovih pravic. Milenijski razvojni cilji o človekovih pravicah v veliki meri molčijo. Da bi seupoštevalo človekove pravice, morajo ukrepi za zmanjšanje revščine:

n prepoznati in nasloviti diskriminacijo,n krepiti enakopravnost vseh, vključno z enakostjo spolov, n posvetiti zadostno pozornost najbolj marginaliziranim in ranljivim

ljudem ter skupnostim, n dati prednost zagotovitvi minimalno potrebnih ekonomskih,

socialnih in kulturnih pravic za vse, n omogočiti ljudem, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo

na njihova življenja.

Vsi poskusi, ki želijo zmanjšati revščino, tudi Milenijski razvojni cilji,morajo nasloviti izključevanje in diskriminacijo ter prepoznati potencialčlovekovih pravic za mobilizacijo ljudi in izgradnjo podpore za aktivnosti,potrebne za doseganje teh ciljev.

Drugi dejavniki, ki povečujejo svetovno revščino, so:

n uničevanje okolja,n naravne katastrofe,n klimatske spremembe,n konflikti, moč in korupcija.

Te teme lahko nadalje raziščete v poglavju z delavnicami.


12



© U

NHcR

/R. G

anga

le

Uporabni viri o revščini (na voljo v angleščini)

n Human rights for human dignity: A primer on economic, social and cultural rights, Amnesty International(Indeks: POL 34/009/2005),www.amnesty.org/en/library/info/Pol34/009/2005/en

n From promises to delivery: Putting human rights at the heart of theMillenium Development Goals, Amnesty International, (Indeks: IOR41/012/2010), www.amnesty.org/en/library/info/IoR41/012/2010/en

n From Poverty to Dignity Dignity International – brezplačno gradivo zaizvajalce izobraževalnih aktivnosti o razvoju, zasnovanem na človekovihpravicah, za večanje spretnosti in znanj. Obiščitewww.dignityinternational.org/resources.html

Dodatni viri za raziskovanje revščine po svetu (na voljovečinoma v angleščini)

n Revščina in človekove pravicewww.amnesty.org/en/demand-dignity inwww.amnesty.org.uk/povertyaction

n Milenijski razvojni cilji: www.un.org/millenniumgoals/poverty.shtml inhttp://www.milenijski-cilji.si/ (v slovenščini)

n Razvoj in revščina: www.un.org/depts/dhl/poverty/

n Otroci in revščina: www.unicef.org/mdg/poverty.html

n Revščina, ženske in spol: www.unifem.org/gender_issues/women_poverty_economicswww.undp.org/poverty/focus_gender_and_poverty.shtmlwww.undp.org/poverty/focus_gender_and_poverty.shtml


13



Levo: Šolarji staroselskih skupnosti Yakye axa in Sawhoyamaxa se učijo zunaj,

brez primerne šolske opreme, potem ko so jih izselili z njihovega tradicionalnega

ozemlja. Paragvaj, junij 2010.

Povsem levo: Notranje razseljeni otroci brskajo po smeteh pred naseljem Bulo

Kontrol v Puntlandu, da bi našli kakšne uporabne materiale. Somalija, maj 2011.

Javi

er F

lore

ntín

/ am

nest

y In

tern

atio

nal /

Tierr

aviv

a/ P

hoto

Voic

e

cIlJIn Udeleženci spoznajo in razumejo, kaj pomeni revščina in kaj

pomeni živeti v revščini v različnih skupnostih in državah.n Udeleženci raziščejo odnose med človeškimi željami, potrebami in

revščino.

ČaS60-90 minut.

KaJ PoTREBUJETE?n Tablo ali stojalo s papirjem, na katerega lahko pišete,n flumastre in pisala za skupine,n lepilni trak,n kartice formata a5 ali liste papirja ali samolepilne listke,n predvajalnik glasbe (če je to mogoče in primerno).

DElaVNIca IMa ŠEST KoRaKoVPrvi korak: osebna refleksija − “Stvari, ki sem jih nekoč

potreboval ali si jih želel...”.Drugi korak: delitev izkušenj.Tretji korak: kaj so osnovne človeške potrebe?Četrti korak: kaj je revščina?Peti korak: ukrepanje.Šesti korak: evalvacija.


14



1. DElaVNIca

KaJ JE REVŠČINa?

NaSVETI za IzVEDBo

Če je potrebno, lahko delavnico razdelite v dve 45-minutni

delavnici. Prvo delavnico namenite za raziskovanje želja in potreb

mladih, preden jim predstavite koncept revščine. V drugem delu

se pogovorite o zaključkih prvega dela in nato o lokalnih in

globalnih dimenzijah revščine ter kaj je mogoče spremeniti.

Če delavnico razdelite na dva dela, prosite udeležence, da v

vmesnem času nekaj naredijo – denimo poiščejo fotografije,

definicije in zgodbe o revščini v časopisih ali na spletu.

Delavnica se začne z refleksijo, ki želi ustvariti sproščeno

okolje, v katerem lahko mladi podelijo svoje izkušnje, razmislijo in

analizirajo brez zadržkov. To je pomembno, da se jih blago vpelje

v aktivnost.

Poskrbite za pozitivno učno okolje, ki bo omogočilo

udeležencem, da utrdijo zaupanje in jim dalo občutek, da lahko

neovirano delijo svoje ideje in čustva. Po potrebi vključite kratke

aktivnosti za poživitev ali spoznavne igre, ki bodo pomagale,

da se udeleženci spoznajo in komunikacijske ovire podrejo.

Vzpostavite temeljna pravila, kot so poslušanje drugih brez

prekinjanja, spoštovanje idej in čustev drugih (več informacij

najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti).

Če nimate dovolj časa za celotno delavnico, premislite, da bi

izpustili tretji korak.

Prvi korak: osebna refleksija – “Stvari, ki sem jih nekoč potreboval ali si jih želel...”

Vzpostavite sproščeno vzdušje.

n Udeležencem razložite, da bodo razmislili o tem, kaj ljudje hočejo inpotrebujejo ter kaj pomeni revščina. Če je mogoče, v ozadju zavrtitesproščujočo glasbo. Prosite udeležence, da zaprejo oči, prisluhnejo glasbiin se zavejo svojega dihanja, ne da bi ga spremenili.

Spominjanje na stvari, ki smo si jih zares želeli ali čutili,da jih potrebujemo, a jih nismo dobili.

n Ko se vsi sprostijo, jih prosite, naj se spomnijo, kdaj so si zaresželeli ali čutili, da nekaj določenega potrebujejo, a tega niso moglidobiti. Spodbudite njihove spomine s spodnjimi vprašanji.

1. Kaj je to bilo?

2. Kaj ste naredili, da bi to dobili?

3. Kakšne ovire so vam preprečile, da bi to dobili?

4. Povezujete s tem določene ljudi ali dogodke?

5. Kako ste se počutili?

n Da se ne bi kdo počutil osramočen, lahko ponudite primere stvari, ki so si jih morda želeli ali jih potrebovali, odvisno od starosti udeležencev.Na primer nove čevlje, domačo žival, računalnik, službo, denar ...

Drugi korak: delitev izkušenj

n Zgornja vprašanja napišite na tablo, večji papir ali naredite kopije,da jih bodo udeleženci imeli pred sabo.

n Udeležence razdelite v pare ali male brenčeče skupine (to soproblemsko usmerjene skupine; izberite naključne skupine po tri ali štiri).Prosite jih, da podelijo svoje spomine in kako so se počutili. Pri deljenjuizkušenj naj si pomagajo z vprašanji.

n Vse povabite nazaj v večjo skupino.

n Prosite, da predstavnik brenčeče skupine pove o:

stvareh, ki so si jih želeli, a jih niso dobili; ovirah, s katerimi so se soočili, in kdo ali kaj je

preprečil(o), da bi dobili, kar so si želeli.

n Če nekateri ne želijo deliti svojih izkušenj, ponudite nekaj primerov izlastne okolice, ki ponazarjajo željo po nečem, kar ni bilo mogoče dobiti, ali povabite posameznike, ki so pripravljeni deliti svoje izkušnje, da začnejo.

zapomni si! Ni nujno, da vsi delijo svoje izkušnje.

n Vprašajte udeležence, kako so se počutili, ko niso dobili, kar so hoteli,in zapišite njihove odgovore na tablo.

n Na kratko povzemite nekatere razloge, zakaj ne dobimo, kar si želimo.Osredotočite se na dostopnost virov, kot so denar, izobrazba in delo, moč drugih ljudi nad nami in njihova skrb za našo dobrobit, še posebejmoč staršev.

n Povabite udeležence, naj vam povedo, kako oni vidijo razlike medčloveškimi 'željami' in 'potrebami'.

n Prosite jih za definicije in primere, kaj so temeljne potrebe (torej stvari, ki jih potrebujemo, da preživimo in živimo dostojanstveno, kot so voda, hrana, domovanje, obleke, elektrika).

n Njihove predloge napišite na tablo ali večji list.


15



1. D

ElaV

NIca

Tretji korak: kaj so osnovne človeške potrebe?

Ta del lahko naredite s celo skupino ali pa razdelite udeležence v dveskupini. Če delate v dveh skupinah, prosite eno, da razmisli o 'v našiskupnosti' in druga o 'na svetu'.

n Tablo ali velik list razdelite vertikalno na pol. Na eno stran napišite'v naši skupnosti / družbi' in na drugo 'na svetu'.

n Najprej se osredotočite na 'v naši skupnosti / družbi'. Pomagajte si zdefinicijo in seznamom človeških potreb, ki so jih prej podali udeleženci.Vprašajte:

1. kateri ljudje ali skupine v naši skupnosti so brez stvari, ki jihrazumemo kot osnovne človeške potrebe, ali imajo več težav prinjihovem pridobivanju?

2. Zakaj je težje zagotoviti izpolnitev njihovih potreb?

n Odgovore udeležencev zapišite na določeno polovico table.

n Ponovite zgornji korak za 'na svetu'.

n Poiščite podobnosti in razlike med odgovori v obeh stolpcih in prositeudeležence za komentarje.

n Povzemite nekaj razlogov, zakaj osnovne potrebe nekaterih ljudi aliskupin niso izpolnjene. Poudarite, da so skupine ljudi, katerih osnovnepotrebe niso izpolnjene, pogosto podobne tako lokalno kot globalno. Te vključujejo ženske, manjšine in mlade. Te skupine ljudi se pogostodiskriminira in so soočeni z več težavami kot drugi, ko želijo seči podobrinah, kot so izobrazba ali službe.


16



Dodatna aktivnost: raziščite revščino, lokalno in globalno.

n Udeležence vzpodbudite, da raziščejo glavna dejstva in statistiko olokalni in / ali globalni revščini: koliko ljudi in kdo živi v revščini ...

n Prosite udeležence, naj prinesejo na naslednjo uro nove informacije,da boste nadaljevali s pogovorom (če je to izvedljivo).

otrok nosi vodo v vasi Soweto, ki je del Kibere, največjega kenijskega

neformalnega naselja. Kenija, marec 2009.

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

1. DElaVNIca

Četrti korak: kaj je revščina?

n Udeležence prosite, da se razdelijo v brenčeče skupine (to so manjše,problemsko usmerjene skupine). Vsaki dajte list papirja in pisalo.

n Napišite “Kaj je revščina?” na tablo ali velik list.

n Skupine prosite, naj razmislijo o tem, kakšne so njihove asociacije nabesedo 'revščina' in na liste napišejo nekaj ključnih besed.

n Prosite vsako skupino, da prebere svoje misli, in nalepite njihov listna tablo ali večji list papirja.

n Ko so vse skupine predstavile svoje ideje, povabite vse, da si šeenkrat preberejo, kaj so zbrali (ali prosite nekoga, da vse prebere).

n Začnite razpravo o tem, kaj je revščina:

1. katere so skupne ideje vseh skupin,

2. kakšne so razlike med njihovimi odgovori? Zakaj?

n Da oživite razpravo, prosite udeležence, naj si predstavljajo, da bimorali dan preživeti le z evrom in pol:

1. kaj bi si lahko privoščili;

2. kje bi živeli;

3. česa si ne bi mogli privoščiti,

4. kako bi se počutili?

n Povzemite skupne ideje brenčečih skupin. Poudarite razmerje med osnovnimi človeškimi potrebami, ki so jih udeleženci definirali prej, in revščino. Revščina nastopi, ko ljudje nimajo čiste vode ali dovolj hrane. Ljudje, ki živijo v revščini, pogosto nimajo primernih bivališč ali

domovanj niti dostopa do dobre zdravstvene oskrbe inizobrazbe.

Revščina je povezana s pomanjkljivim dostopom do izobrazbe,dela in plače, ki lahko pokrije osnovne človeške potrebe zapreživetje.

Ljudje, ki živijo v revščini, se lahko počutijo izključene, jezne,nemočne in imajo težave pri dostopanju do dobrin, ki bi jimlahko pomagale iz revščine.

Ljudje ali skupine, ki so marginalizirani, diskriminirani aliizključeni, se pogosto počutijo nemočne in čutijo, da njihovihglasov tisti, ki sprejemajo odločitve, niti ne slišijo niti neupoštevajo.


17



Dodatna aktivnostPogovorite se še o drugih dejavnikih, ki prispevajo k svetovni revščini,kot so: n uničevanje okolja,n naravne katastrofe,n klimatske spremembe,n konflikti, moč in korupcija.

Pogovorite se, kakšne posledice imajo lahko ti dejavniki na življenja ljudi.Bi mladi dodali še druge dejavnike? Če imate čas, jih vzpodbudite, da raziščejo po enega od dejavnikov v manjših skupinah. Pomagajo silahko z internetom ali se o tem pogovorijo izhajajoč iz že obstoječegaznanja. Na koncu jih prosite, da poročajo celi skupini in vzpodbudite šeostale, da vprašajo in delijo svoje znanje.

1. D

ElaV

NIca

Peti korak: ukrepanje

n Če je to vaša prva delavnica s to skupino udeležencev, jim povejtena kratko o trenutnih kampanjah Amnesty International in akcijah glederevščine in človekovih pravic. Vzpodbudite jih, da sami pogledajo spletnestrani, navedene zgoraj.

n Vzpodbudite udeležence, da predlagajo, kaj bi lahko naredili našoli, v svoji skupini, doma ali v skupnosti, da bi se povečalo zavedanjeljudi o revščini in njeni povezanosti s človekovimi pravicami.

n Poskusite biti konkretni, ustvarjalni in zabavni. Predlagajte, da napišejo kratek skeč, igro ali pesem o idejah, ki so se pojavile meddelavnico, in da to nato predstavijo ostalim, da se poveča ozaveščenost.Lahko se odločijo tudi za fotografiranje, slikanje ali risanje, kaj pomenirevščina, in organizirajo razstavo na hodnikih šole ali lokalnegakulturnega doma.

n Pomembno je, da zaključite vsako delavnico z vsaj eno akcijo.Amnesty International se veseli novic o vašem delu (kontakti slovenskeAmnesty International so na voljo na koncu priročnika v vprašalniku).

n Delite svoje ideje in kreativnost z drugimi mladimi po svetu prekospletne strani Amnesty International Zahtevamo dostojanstvo – slovenskoAmnesty najdete na www.amnesty.si, mednarodna stran kampanje pa jena www.amnesty.org/demand-dignity.

Šesti korak: evalvacija

n Naredite kratko evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je biloudeležencem pri delavnici všeč in kaj ne. Več informacij o tehnikahevalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnost.


18



Ženske igrajo v dramski igri o umrljivosti mater v Kenemi. Sierra leone,

september 2009.

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

1. DElaVNIca






19



Sestri pereta posodo na njunem domu na Skadarski cesti, pred prisilno izselitvijo

iz romskega naselja, v katerem živita. Beograd, Srbija, avgust 2011.

© S

anja

Kne

zevi

c

© Jo

seph

ine

latu

/am

nest

y In

tern

atio

nal

2. PoGlaVJE ČloVEKoVE PRaVIcE

Ženska pometa pred svojim domom v barakarskem naselju Port Vila. Vanuatu,

avgust 2010.

Človekove pravice so temeljna zbirka upravičenj in zagotovil, od pravice doživljenja dalje. So neodtujljiv del vseh človeških bitij, kar pomeni, da ne bismela biti nobena pravica nobenega človeka nikjer na svetu iz kakršnihkoli razlogov nikoli zanikana. Nikomur si ni treba zaslužiti ali pridobitičlovekovih pravic. Vsako človeško bitje se z njimi rodi.

Ideali človekovih pravic in njihove temeljne vrednote dostojanstva,svobode in enakopravnosti so se pojavljale v različnih religijah, kulturah in gibanjih. En primer je ljudstvo Mandinga v zahodni Afriki, ki jev 13. stoletju oblikovalo listino, ki je postala znana kot Kurukan Fuga. V njo so bila vključena načela enakopravnosti in spoštovanja drugih, pa tudi pravica do odškodnine. Prepovedovala je suženjstvo in vzpostavilapravilo, da ne sme biti nihče lačen, dokler je hrana na voljo.

V poznem 18. stoletju so ljudje, ki so sodelovali v francoski in ameriškirevoluciji, zapisali listini pravic. Ti dve sta vključevali koncepte, kot so'zasledovanje sreče', 'enakopravnost' in 'bratstvo'. Zahtevali sta tudipravice, da se ustanovi sindikat, do pogajanj za sklenitev sindikalnihpogodb in do varnih pogojev dela.

Človekove pravice koreninijo globoko v zgodovinskih bojih zasamostojnost, demokracijo in neodvisnost. Ljudje, ki so sodelovali v tehbojih, niso hoteli samo političnih svoboščin – zahtevali so tudi družbenopravičnost.

Kot je omenjeno v prvem poglavju, so ljudje, ki živijo v revščini, pogosto diskriminirani. To lahko pomeni, da jim je zavrnjen dostop dopriložnosti, dobrin in pravic. Diskriminacija se lahko zgodi medposamezniki, lahko temelji na določenih kulturnih prepričanjih in praksah,lahko pa je tudi uzakonjena.

Ljudje so diskriminirani zaradi številnih razlogov (oglejte si seznam vnadaljevanju). Mnogi so diskriminirani zaradi več razlogov skupaj, kar vodi do večkratne marginalizacije.

Diskriminacija poveča družbeno izločenost in marginalizacijo ter poslabšadostop do dobrin (denarja, bivališča in dela) in storitev, kot so izobrazbain zdravstvena oskrba. Skupine, ki so pogosto izpostavljene diskriminaciji(staroselci, migranti, manjšine, otroci, invalidi, begunci, ženske indekleta), so velikokrat med najbolj marginaliziranimi in prikrajšanimi deliprebivalstva. Odprava vseh oblik diskriminacije je nujna, da bodo lahkovsi ljudje uživali in zahtevali svoje pravice.

2. POGLAVJE ČLOVEKOVE PRAVICE

22


KaJ So ČloVEKoVE PRaVIcE?


DISKRIMINacIJa IN ČloVEKoVE PRaVIcE

Pripadnikom plemena Dongria Kondh v orissi v Indiji je grozila prisilna izselitev in

izguba njihovih življenjskih virov zaradi načrtovanja rudnika boksita v Niyamgiri

Hills. Indija, 2008.

© Jo

hann

Rou

ssel

ot (S

igna

ture

s) fo

r am

nest

y In

tern

atio

nal

Človekove pravice odražajo in so globoko povezane s temeljnimivrednotami, kot so:

n svobodan pravičnost n mirn dostojanstvon enakopravnostn nediskriminacijan raznolikostn vključenost.

Človekove pravice se pogosto opisuje kot 'neodtujljive', 'nedeljive' in'soodvisne'.

n Neodtujljive pomeni, da človekove pravice ne smejo biti odvzete podnobenimi pogoji, niti v vojnah niti v izrednem stanju.

n Nedeljive pomeni, da so vse človekove pravice enako pomembne.Nihče ne more določiti, da so določene pravice pomembnejše kot ostale.

n Soodvisne pomeni, da ima kršitev ene pravice negativen vpliv tudina druge pravice. Podobno uresničitev določene pravice okrepi tudispoštovanje drugih pravic.

Človekove pravice obstajajo ločeno od institucij in struktur, ki smo jihoblikovali za organiziranje, upravljanje in nadziranje naših družb, kot sodenimo vlade in verske organizacije. Njihove doktrine in zakoni pogostonasprotujejo načelom človekovih pravic. Zakonska kriminalizacijahomoseksualnosti na primer krši pravice lezbijk, gejev, biseksualcev intransseksualcev. Podobno je dopuščanje pohabljanja ženskih spolnihorganov resna kršitev pravic deklet.

Človekove pravice se uresničuje skozi pravno varovanje in zagotavljanje, ki vključuje nacionalne ustave in zakone. Na globalni ravni se to odraža v uradnih sporazumih, o katerih se spogajajo države (pogodbe), in vmednarodnem pravu. Cilj zakonov in pogodb je pravno zavezati države, da krepijo in varujejo človekove pravice.


23


ČloVEKoVE PRaVIcE INČloVEKoVE VREDNoTE


NaČEla ČloVEKoVIH PRaVIc

Vodja skupnosti v Missirahu med akcijo za dosego sprememb v življenjih žensk.

Senegal, april 2011.

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

Splošna deklaracija človekovih pravic je bila sprejeta leta 1948, v senci druge svetovne vojne. Lahko jo razumemo kot vizijo za človeškodostojanstvo in svet, ki pripoznava pravice vseh – državljanske, politične,ekonomske, socialne in kulturne pravice. Gre za mednarodno priznanmejnik krepitve, spoštovanja in varovanja človekovih pravic.

Splošna deklaracija človekovih pravic vključuje širok zbir pravic, vključno s človekovo pravico do življenja in svobode ter svobodo izražanja,pravico do hrane, dela, bivališča in socialne varnosti. Predstavlja podlagoza delo številnih organizacij za človekove pravice, vključno z Amnesty International.

SPloŠNa DEKlaRacIJaČloVEKoVIH PRaVIc

aktivistka amnesty International Kanade se junija 2000 podpisuje na

prosojno plastično kartico v okviru kampanje za dosego transparentnosti

trgovine z diamanti.


24



© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l


25



SKRAJŠANO IN POENOSTAVLJENO BESEDILOSPloŠNE DEKlaRacIJE ČloVEKoVIH PRaVIc

1. Vsi se rodimo svobodni in enaki. Vsi imamo svoje lastne misli inideje. Vsi bi morali biti enako obravnavani.

2. Te pravice pripadajo vsem, ne glede na razlike med nami.

3. Vsi imamo pravico živeti, pa ne le to – naša pravica je živeti varno insvobodno.

4. Nihče nas ne sme in nima pravice, da nas zasužnji. Mi ne smemozasužnjiti nikogar.

5. Nihče nas nima pravice raniti ali mučiti.

6. Pravica vsakogar je, da ga ščitijo zakoni.

7. zakoni so enaki za vse. Pravični morajo biti do vseh.

8. Vsi lahko zaprosimo za pravno pomoč, če z nami ne ravnajopravično.

9. Nihče nas nima pravice brez utemeljenega razloga zapreti v zapor,nas zadrževati v njem ali pa nas izgnati v drugo državo.

10. Če nam sodijo na sodišču, mora biti to javno početje, brez vplivov innasvetov kogarkoli od zunaj.

11. Brez trdnih dokazov nima nihče pravice obtoževati nikogar. Če ljudje zatrjujejo, da je nekdo storil nekaj slabega, ima ta pravicodokazati, da to ni res.

12. Nihče ne sme poskušati škodovati našemu dobremu imenu. Nihče nima brez tehtnega razloga pravice vstopiti v naš dom, odpirati naša pisma oziroma vznemirjati nas ali našo družino.

13. Vsi se imamo pravico gibati svobodno v svoji državi in potovati vtuje dežele, kadar si to zaželimo.

14. Če se bojimo, da bodo v naši državi z nami grdo ravnali, imamo pravico zbežati nekam, kjer bomo varni.

15. Vsi imamo pravico pripadati neki državi.

16. Vsak odrasel človek ima pravico do poroke in družine, če si to želi.Možje in žene imajo enake pravice, ko so poročeni in ko se ločijo.

17. Vsakdo ima pravico imeti stvari ali si jih deliti s kom drugim. Nihče pa nam ne sme ničesar vzeti brez tehtnega razloga.

18. Vsi imamo pravico verjeti v karkoli, pripadati določeni religiji intudi spremeniti našo pripadnost, če tako želimo.

19. Vsi imamo pravico, da se sami odločimo; da mislimo, kar si želimo; da povemo, kar mislimo, in da delimo svoje ideje z drugimiljudmi.

20. Vsi se imamo pravico srečevati s prijatelji in skupaj z njimi delati v miru ter braniti svoje pravice. Nihče nas ne more prisiliti, da bi sepridružili neki skupini, če si tega ne želimo.

21. Vsi imamo pravico sodelovati v vladi svoje države. Vsakemu odraslemu človeku mora biti dovoljeno, da izbere svojevoditelje.

22. Vsi imamo pravico do doma, dovolj denarja za preživetje inzdravniške pomoči, ko smo bolni. Glasba, umetnost, obrt in šport sonekaj, v čemer bi morali uživati vsi.

23. Vsak odrasel človek ima pravico do službe, do pravičnega plačilaza svoje delo in do vključitve v delavski sindikat.

24. Naša pravica je, da si odpočijemo od dela in se sprostimo.

25. Vsi imamo pravico do kakovostnega življenja. Matere in otroci terstarejši ljudje, nezaposleni in invalidi imajo pravico do oskrbe.

26. Vsi imamo pravico do izobrazbe in do brezplačne osnovne šole.Imeti moramo možnost izučiti se za poklic ali izkoristiti vse svojespretnosti. Naši starši imajo pravico izbrati, kako in česa naj se učimo. Morali bi se učiti o združenih narodih in o sposobnostihrazumevanja z drugimi ljudmi in spoštovanja njihovih pravic.

27. Vsi imamo pravico do svojega načina življenja in uživanja dobrobiti, ki jih prinašata znanost in učenje.

28. obstajati mora red, tako da lahko pravice in svoboščine uživamovsi tako v svoji državi kot po vsem svetu.

29. Tudi do drugih ljudi imamo obveznosti in braniti moramo njihovepravice in svoboščine.

30. Teh pravic in svoboščin nam ne more odvzeti nihče!

To je poenostavljena verzija Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je pripravila britanska amnesty International.

celoten dokument lahko v angleščini najdete nawww.un.org/en/documents/index.shtml, za slovensko verzijo pa selahko obrnete na slovensko amnesty International.

Splošna deklaracija človekovih pravic postavlja ekonomske, socialne inkulturne pravice ob bok državljanskim in političnim pravicam.Državljanske in politične pravice so obstajale v številnih oblikah in spisnimi zagotovili, vključujoč nacionalne ustave v mnogih družbah skozizgodovino. Čeprav so vse človekove pravice nedeljive in soodvisne, so ekonomske, socialne in kulturne pravice pogosto najbolj relevantne, ko naslavljamo revščino.

Definicija ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic je bila še nadaljedodelana v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnihpravicah iz leta 1966. Podoben sporazum o državljanskih in političnihpravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, je nastalv istem času. Osredotoča se predvsem na pravico do življenja in svobodeter svobodo izražanja.

Večina držav je sedaj pogodbenic obeh mednarodnih paktov. To od njih pomednarodnem pravu zahteva, da zagotovijo in podpirajo razvojekonomskih, socialnih in kulturnih pravic vseh ljudi kot tudi njihovihdržavljanskih in političnih pravic.

Splošna deklaracija človekovih pravic pravic ne razdeljuje jasno vdržavljanske in politične pravice na eni strani ter v ekonomske, socialne inkulturne na drugi. Nekatere pravice, med njimi tudi pravice do svobodezdruževanja in glede dela, najdemo zato v obeh paktih. Druge, denimopravica do izobraževanja, vključujejo elemente, ki se jih tradicionalnopripisuje državljanskim pravicam, in tudi elemente, ki se jih pripisujesocialnim pravicam. To samo še poudari nedeljivo naravo in soodvisnostčlovekovih pravic.

Državljanskih in političnih pravic ni vedno lahko ločiti od ekonomskih,socialnih in kulturnih pravic. Vendar velja, da slednje vključujejo spodajnaštete pravice.

n Pravice pri delu, še posebej pravična določila zaposlitve, varstvo pred prisilnim delom in pravico ustanoviti in se pridružitisindikatom.

n Pravico do dela.

n Pravico do izobrazbe, vključno z brezplačno in obvezno osnovno šolo,ter dostop do kakovostne izobrazbe, ki je prilagojena posameznikom.

n Pravico do najvišje možne stopnje fizičnega in duševnega zdravja,kar vključuje pravici do zdravega življenjskega okolja in dostopa do nujnihzdravstvenih storitev.

n Pravico do primernega bivališča, ki zajema pravno varnost bivališč,zaščito pred prisilnimi izselitvami in dostop do bivališča, ki je dostopno,primerno za življenje, na primerni lokaciji in kulturno sprejemljivo.

n Pravico do hrane, ki vključuje pravico, da nisi lačen in imaš kadarkolidostop do primerne in hranljive hrane ali do sredstev za njeno pridobitev.

n Pravico do vode in sanitarij, ki vključuje dostop (fizičen in finančen)do zadostne količine čiste pitne vode.

n Pravico vseh ljudi, da sodelujejo v kulturnem življenju.


26


RazlIČNE VRSTE ČloVEKoVIH PRaVIc


Staroselci, tudi ti alyawarrski otroci s Severnega teritorija, so bili žrtve rasne

diskriminacije, njihovo zemljo pa si je prisvojila avstralska vlada.

avstralija, avgust 2009.

Konvencijo o otrokovih pravicah je 20. novembra 1989 sprejela Generalnaskupščina ZN. Sestavlja jo 54 členov in velja od 2. septembra 1990. 193 držav pogodbenic te konvencije, vključno s Slovenijo, je dolžnihspoštovati, zaščititi in izpolniti pravice otrok. Te vključujejo pravice otrok:

n živeti z njihovimi starši in družino,n do pravno pripoznanega imena (identitete) in narodnosti,n do primernega življenjskega standarda,n do kakovostne izobrazbe in zdravstvene oskrbe.

Konvencija o otrokovih pravicah posebej poudarja, da imajo otroci pravicodo najvišje stopnje zdravstvene oskrbe in storitev. Zahteva tudi, da morabiti osnovna šola brezplačna in obvezna za vse otroke in da imajo pravicodo življenjskega standarda, ki ustreza njihovemu telesnemu, duhovnemuin družbenemu razvoju.

Otrokom, ki živijo v revščini, so te pravice neprestano kršene. Pogosto sodenimo prisiljeni, da delajo, namesto da bi šli v šolo. To krši njihovopravico do izobrazbe in zaščite pred delom, ki ogroža njihovo zdravje insocialni razvoj.


27


oTRoKoVE PRaVIcE


© R

usty

Ste

wart

/am

nest

y In

tern

atio

nal

Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je 18. decembra 1979sprejela Generalna skupščina ZN. Julija 2011 je imela konvencija 187držav pogodbenic.

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zavezuje države, da vsvoje pravne sisteme vgradijo načelo enakopravnosti spolov. Razveljavitimorajo vse diskriminatorne zakone in sprejeti zakone, ki prepovedujejodiskriminacijo žensk. Države morajo ženskam zagotoviti tudi učinkovitovarstvo pred diskriminacijo in aktivno delati, da diskriminacijoizkoreninijo.

Pomemben element Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije ženskje, da prepoznava dolžnost držav, da zavarujejo ženske pred diskriminacijotako v javnih kot zasebnih sferah. Poudarja, da neenakopravnost žensk vnjihovih zasebnih življenjih prispeva k širšim neenakostim v drugih sferahnjihovih življenj.

Revščina, ki so ji izpostavljena dekleta in ženske, je neposredno povezanaz zlorabami in s kršitvami njihovih človekovih pravic. Program ZN za razvojpoudarja, da je krepitev enakopravnosti spolov ključni pogoj za oblikovanje“vključujočega, demokratičnega, nenasilnega in trajnostnega razvoja”.

To zajema zagotavljanje dekletom in ženskam enak dostop do nujnihjavnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, kot tudi do finančnihkreditov, lastnine in sodnega varstva. Pomeni tudi, da jih je treba vključitiv procese načrtovanja, pripravljanja finančnih načrtov in odločanja nanačin, ki jim dejansko daje moč tako na lokalni kot nacionalni ravni.

Spodaj našteti dokumenti tudi vključujejo ekonomske, socialne in kulturnepravice ter standarde, ki jih je treba izpolniti, če naj se reši problemrevščine.

Mednarodne

n Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,n Konvencija o pravicah invalidov, n Deklaracija ZN o pravicah domorodnih (staroselskih) ljudstev.

Regionalne

n Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev,n Afriška listina o pravicah in zaščiti otrok,n Listina Evropske unije o temeljnih pravicah,n Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih

svoboščin,n Evropska socialna listina,n Arabska listina človekovih pravic,n Ameriška konvencija o človekovih pravicah.


28


DRUGE KoNVENcIJE IN lISTINE


PRaVIcE ŽENSK

© U

NDP

(cc

BY-S

a 2.

0)

Jacqueline Jean Baptiste je vesela, da lahko dela. "Denar, ki ga zaslužim,

mi omogoči, da nahranim svoje otroke," pravi. "Ne vem, kaj bi naredila, če ga ne bi

imela." Haiti, januar 2010.

Uporabni viri o pravicah

n Human rights for human dignity: A primer on economic, social andcultural rights, Amnesty International (Indeks: POL 34/009/2005)www.amnesty.org/en/library/info/Pol34/009/2005/enTa knjiga, ki je na voljo v angleščini, predstavlja pregled ekonomskih,socialnih in kulturnih pravic, začrta njihov domet in vsebino ter navajaprimere kršitev in kaj se lahko zoper njih ukrene. Poudari odgovornost vladv njihovih lastnih državah in njihove mednarodne obveznosti kot tudiobveznosti mednarodnih organizacij in korporacij, vezane na človekovepravice.

n Geography, development and human rights: a multimedia teachers’manual for the senior cycle, 2009, Amnesty International Irelandwww.amnesty.ie/content/geography-development-and-human-rightsTa elektronski pripomoček vsebuje učne načrte za učenje o človekovihpravicah skozi video, aktivnosti v razredu in igre (v angleščini).

n Make our rights Law. Enforce economic, social and cultural rights,Amnesty International (Indeks: ACT 35/002/2010),www.amnesty.org/en/library/info/acT35/002/2010/enV tem kampanjskem povzetku poziva Amnesty International vlade, da ekonomske, socialne in kulturne pravice uzakonijo in udejanjijo ter daposkrbijo za učinkovita in vsem dostopna povračila v primerih kršitev (v angleščini).

Dodatni viri

n Economic, Social and Cultural Rights for All, Amnesty International(2008) Ta tri-minutna animacija ponazori, kaj pomenita pravica dopravnega sredstva in opcijski protokol Mednarodnega pakta o ekonomskih,socialnih in kulturnih pravicah. Obiščitehttp://www.youtube.com/watch?v=mm2zDEYmpIg

n Za več informacij o otrokovih pravicah obiščite stran UNICEF-a nawww.unicef.org/crc/ ali www.unicef.si/


29



Šolarji sodelujejo na Maratonu pisanja apelov, ki ga je decembra 2010 organiziralaamnesty International Maroka v Marakešu. ©

am

nest

y In

tern

atio

nal

cIlJn Udeleženci spoznajo in razumejo človekove pravice skozi

refleksijo osebne izkušnje, ko se jim je zgodila krivica ali / in sobili diskriminirani.

ČaS 60-120 minut.

KaJ PoTREBUJETE?n liste papirja (če je mogoče, dveh barv),n velike liste papirja,n pisala,n lepilni trak.

DElaVNIca IMa ŠEST KoRaKoVPrvi korak: osebna refleksija – “To ni prav!”Drugi korak: delitev izkušenj krivičnega obravnavanja in upora proti

temu. Tretji korak: analiza izkušenj. Četrti korak: posledice krivičnega obravnavanja in diskriminacije. Peti korak: ukrepanje.Šesti korak: evalvacija.


30


2. DElaVNIca

KaJ So ČloVEKoVE PRaVIcE?


NaSVETI za IzVEDBo

Spominjanje krivične obravnave ali diskriminacije lahko

obudi občutke in odzive, ki so boleči in jih je težko deliti.

Udeležencem jasno povejte, da nikomur ni treba deliti izkušenj,

če tega iz kakršnegakoli razloga ne želi. Morda bo bolje, da se

osredotočite na temeljne pravice in / ali dostop do storitev in ne

na bolj zahtevna in kompleksna vprašanja.

Vzpodbujajte udeležence, da aktivno poslušajo in so spoštljivi

drug do drugega. Ne spreglejte izrazov jeze, zamer ali žalosti –

vključite jih na pozitiven način.

Skrbite za pozitivno učno okolje, ki udeležencem zagotavlja

zaupanje, da lahko odprto spregovorijo o svojih idejah in čustvih.

Po potrebi izvedite kratke aktivnosti za poživitev ali spoznavne

igre, ki lahko pomagajo postaviti in utrditi temeljna pravila

(več o tem najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti).

Vaša naloga ni razreševanje določenih situacij, ampak da

vzpodbudite deljenje izkušenj in znanj med udeleženci, kar je

del procesa opolnomočenja. Če se izpostavijo primeri nasilja,

krivičnega obravnavanja ali diskriminacije, razmislite o tem,

da pristopite k udeležencu po delavnici in mu ponudite podporo in

nasvet, kje in kako lahko dobi takojšnjo pomoč. V šolskem okolju

bo ta morda dostopna znotraj sistema ali pa pri lokalnih

organizacijah ali v klicnih centrih za pomoč.

Pazite na čas. Namenite ga dovolj za delo v parih in skupno

deljenje izkušenj, a hkrati ne pozabite na čas, ki ga potrebujete

za celotno aktivnost. Več časa, ki bo na voljo za povratne

informacije, bogatejša bo izkušnja. Če imate časa malo,

sledite teku aktivnosti in povejte, da vsi ne bodo mogli podati

svojega mnenja.

Če vam čas dovoljuje, lahko drugi korak izvedete v večjih

skupinah in ne v parih ali trojkah ter namenite udeležencem

več časa za analizo primerov pred skupinsko debato.

Prvi korak: osebna refleksija – “To ni prav!”

n Postavite temeljna pravila (več o tem najdete v Priročniku zaizvajalce aktivnosti).

n Vsakemu udeležencu dajte dva listka, po možnosti različnih barv.

n Na prvi listek naj vsak zapiše izkušnjo, ko se mu je zgodila krivica aliso ga diskriminirali in ni glede tega naredil nič. Prosite, da vsak doda tudinekaj besed, ki opišejo njegova čustva tedaj.

n Če je potrebno, vzpodbudite udeležence, da pomislijo na dogodkedoma, v šoli, med vrstniki ali prijatelji, pri športu, dogodke, povezane stem, kdo so, kako razmišljajo, se oblačijo, govorijo ali opravljajo določenestvari.

n Na drug listek naj vsak zapiše izkušnjo, ko se mu je zgodila krivica aliso ga diskriminirali in se je postavil zase. Prosite, da vsak doda tudi nekajbesed, ki opišejo njegova čustva tedaj.

n Če želijo, lahko udeleženci izpolnijo več listkov iste barve.

n Če se ne morejo spomniti dogodkov v lastnem življenju, lahko razmislijo in opišejo izkušnje ljudi, ki jih poznajo (prijateljev,sosedov, družine…).

Drugi korak: delitev izkušenj krivičnega obravnavanja in upora proti temu

Delo v parih / trojkah

n Udeležence prosite, da se razdelijo v pare ali trojke. Če so fantjeskupaj in dekleta skupaj, to ni nujno slabo, še posebej pri najstnikih.

n Prosite udeležence, da v parih / trojkah delijo svoje izkušnje krivice/ diskriminacije, najprej, ko niso mogli narediti nič glede tega, in natoše, ko so ukrepali, in kako so se počutili. Prosite jih, da zapišejo nekajključnih besed na večji papir, da si bodo zapomnili, o čem so sepogovarjali.

n Prosite jih, da zapišejo nekaj ključnih besed na večji papir, da sibodo zapomnili, o čem so se pogovarjali.


31



Študentje v Missirahu med gledališko predstavo, ki zavrača in obsoja spolno

nadlegovanje v šolah. Senegal, april 2011. © a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

2. D

ElaV

NIca


32



Tretji korak: analiza izkušenj

Vsi skupaj

n Prosite pare ali trojke, da delijo z drugimi zaključke svojih pogovorov.Če so pisali na liste, jih lahko nalepijo na tablo ali steno.

n Ko so vsi pari / trojke, ki so želeli deliti svoje delo, povedali svoje, še vsem skupaj zastavite vprašanja, podana v nadaljevanju. Odgovore beležite na tablo ali velik list papirja.

1. Kateri dejavniki so preprečili, da bi nekaj ukrenili glede krivice /diskriminacije, ki se vam je zgodila (kaj vas je oviralo)?

2. Kateri dejavniki so omogočili, da ste ukrepali ob krivici ali diskriminaciji, ki se vam je zgodila (kaj vam je pomagalo)?

n Na podlagi izkušenj, ki so jih udeleženci delili, vprašajte, ali so dekletain ženske soočene z drugačnimi krivičnimi ravnanji in diskriminacijo kotfantje in moški? Če da, zakaj?

Četrti korak: posledice krivičnega obravnavanja in diskriminacije

n Prosite udeležence, da zaprejo oči in se ponovno spomnijo krivičnegaobravnavanja ali diskriminacije, ki so ju izkusili. Prosite jih, da razmislijo oposledicah teh izkušenj. Vzpodbudite jih s spodnjimi vprašanji, ki jihzastavljajte razmikom 20 do 30 sekund.

1. Kaj je bila posledica krivičnega obravnavanja ali diskriminacije?

2. Si se počutil sam, izključen, nezmožen sodelovati?3. Ti je bil onemogočen dostop do nekega kraja, denarja,

nekih dobrin ali udeležbe pri nečem?4. Te je bilo strah ali si se čutil ogroženega s strani drugih?5. So te prizadeli? So ti kaj ukradli ali poškodovali?

n Udeležence prosite, naj počasi odprejo oči in se vrnejo v pare alitrojke, v katerih so bili prej. Prosite jih, da se pogovorijo o stvareh, ki so sejih ravnokar spomnili.

n Povabite vse skupaj nazaj v veliko skupino. Udeležence vprašajte, kaj razumejo kot pravice. Nato razdelite manjše liste papirja vsakemuparu ali trojki in jih prosite, da nanje napišejo pravice, za katere mislijo,da so jim bile kršene, ko so bili obravnavani krivično ali diskriminirani.

n Povabite nekaj parov ali trojk, da preberejo pravice, za katere mislijo,da so jim bile kršene ali omejene. Prosite jih, da listke nalepijo na tablo alisteno. Poskusite razvrstiti podobne pravice skupaj.

n Udeležence vprašajte, kako se počutijo ob pogledu na listke. Ali sopresenečeni, zmedeni, jezni, žalostni…? Vedno vprašajte, zakaj mislijo, da se počutijo, kot se.

2. DElaVNIca

n S pomočjo listkov in na podlagi informacij ter temeljnih konceptov vtem priročniku povzemite:

kaj so 'človekove pravice', kaj so značilnosti človekovih pravic, primere situacij, ki štejejo za kršitve človekovih pravic.

Potem razložite odnos med diskriminacijo in kršitvami človekovih pravic spomočjo spodnjih pojasnil. Diskriminacija se zgodi, ko so osebi ali skupini kršene človekove

pravice zaradi njene rase, etnične pripadnosti, nacionalnosti, kaste,vere ali prepričanja, spola ali spolne identitete, spolne usmerjenosti,starosti, invalidnosti ali zdravstvene situacije. Diskriminacija pomeniizkušnjo izločitve, izključenosti, omejitev ali drugačnegaobravnavanja, ki namenoma ali posledično krši človekove pravice.

Diskriminacija je lahko izraz osebne ali kolektivne moči, ki lahkovključuje tudi nasilje.

Ljudje, ki so diskriminirani, se pogosto čutijo manjvredne, nemočne in ničvredne. To še poveča njihovo družbeno izključenost inmarginaliziranost ter poslabša dostop do dobrin (denarja,prebivališča ali domovanja, dela) in storitev (izobraževanja,zdravstva).

Diskriminacija se lahko zgodi med posamezniki in temelji nadoločenih kulturnih prepričanjih in praksah, lahko pa jeinstitucionalizirana v zakonih in vladnih politikah.

Diskriminacija napaja kršitve človekovih pravic, ker ljudem odreka njihove pravice na podlagi tega, kdo so ali kaj verjamejo.

Odprava vseh oblik diskriminacije je nujna, da se omogoči vsem, da uživajo in zahtevajo svoje človekove pravice.

Peti korak: ukrepanje

n Vsakemu udeležencu dajte papir in jih prosite, da zapišejo enostvar, ki jo bodo naredili, da bodo branili svoje pravice v prihodnje(ali pravice drugih v šoli, družini, skupnosti…) Naredite krog in prosite,da pokažejo svoj list. Nato jih prosite, da prilepijo svoj list na tablo alisteno ali ga obdržijo za prihodnje delavnice.

n Udeležence vzpodbudite h kreativnosti glede idej, kako lahkobranijo svoje in pravice drugih. Lahko napišejo igro za lokalni radio alinaredijo posterje, ki bodo nagovarjali druge mlade. Lahko si izmislijo igro,v kateri odigrajo situacijo, v kateri se junaki najprej ne postavijo zase,nato pa jo spet zaigrajo in pokažejo, kaj bi junaki lahko naredili ali rekli,da bi okrepili svoje pravice.

n Udeležence prosite še za druge ideje akcij, ki se jih lahko lotijo, da povečajo zavedanje o diskriminaciji in človekovih pravicah na njihovišoli, doma ali v skupnosti. Vse predloge zapišite na tablo ali velik list.

n ali obstaja določena tema, vezana na diskriminacijo, glede katerebi mladi radi ukrepali? Poglejte v Priročnik za izvajalce aktivnosti za večinformacij o tem, kako njihove ideje razviti naprej.

n Povejte nam, kaj počnete! Delite svoje ideje in kreativnost z drugimimladimi po svetu prek spletne strani Amnesty International Zahtevamodostojanstvo – slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si,mednarodna stran kampanje pa je na www.amnesty.org/demand-dignity.

Šesti korak: evalvacija

Izvedite kratko evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je biloudeležencem pri delavnici všeč in kaj ne. Več informacij o tehnikahevalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti.


33



2. D

ElaV

NIca






34



3. DElaVNIca

PRaV IN NaRoBE

cIlJIn Udeleženci spoznajo in razumejo temeljne človekove pravice iz

Splošne deklaracije človekovih pravic (SDČP) in vrednote, na katerih temeljijo.

n okrepi se sposobnost udeležencev, da prepoznajo in podvomijo vdiskriminacijo na podlagi spola in v druge družbene krivice, ki lahko vodijo h kršitvam človekovih pravic.

ČaS60-90 minut.

KaJ PoTREBUJETE? n Fotokopijo trditev 'prav ali napačno', razrezano na 12 posameznih

kartic (ali napišite trditve na 12 kartic ali kosov papirja); trditve so objavljene v nadaljevanju,

n kopijo skrajšane Splošne deklaracije človekovih pravic zavsakega udeleženca.

DElaVNIca IMa PET KoRaKoVPrvi korak: refleksija in analiza − 'prav ali narobe'? Drugi korak: debata. Tretji korak: Splošna deklaracija človekovih pravic.Četrti korak: ukrepanje.Peti korak: evalvacija.

NaSVETI za IzVEDBo

Številne od 12 'prav ali narobe' trditev imajo namen spodbuditi

razpravo o stereotipih in predsodkih, ki lahko vodijo do diskriminacije,

še posebej na podlagi spola.

Če udeleženci ne problematizirajo teh izjav, nanje opozorite vi in

poskrbite, da se o njih debatira. Na primer pri tretji trditvi spodbijajte

stališče, da je ženska kriva za nasilje, ki ga zagreši moški. Podobno je z

osmo trditvijo, kjer ne dopustite, da se sprejme trditev, da so moški

pametnejši od žensk.

Izvajalec aktivnosti lahko spremeni ali prilagodi 'prav ali narobe'

trditve, tako da čim bolj ustrezajo okolju in da so čim bolj relevantne za

udeležence. Pazite le, da ohranite povezavo med njimi in členi Splošne

deklaracije človekovih pravic.

To aktivnost lahko izvedete v dveh delih, dolgih 45 minut, tako da

uporabite šest trditev v vsakem delu.

Lahko se odločite, da ne boste uporabili vseh trditev, če je to

primerneje glede na velikost skupine ali razpoložljiv čas. Podobno se

lahko osredotočite le na posamezno človekovo pravico (denimo pravica

do svobode, pravica do življenja, pravica do izobrazbe…) in uporabiti le

trditve, vezane na to pravico.

Po potrebi odigrajte 'hudičevega odvetnika', da poglobite in poživite

debato. Zastavite provokativna vprašanja in izpodbijajte mnenja.

Ne pozabite razčistiti vsak dvom, ki bi morda udeležencem ostal

glede posamezne trditve, pri čemer naj vas vodita načeli

nediskriminacije in enakopravnosti.

(Ta delavnica je prilagojena iz priročnika Amnesty International: Learningthe UDHR: Making rights a reality – Human rights education workshop foryouth, London, Velika Britanija, Indeks ACT 77/053/2005.)

Prvi korak: refleksija in analiza – 'prav ali narobe?'

Delo v skupinah

n Oblikujte manjše brenčeče skupine (to so problemsko usmerjeneskupine) in razložite udeležencem, da bodo dobili kartice z različnimitrditvami, o katerih naj se pogovorijo in jih analizirajo.

n Premešajte kartice in jih razdelite med skupine. (Če je šest skupin,naj vsaka dobi dve kartici; če so skupine tri, dobi vsaka po štiri kartice).

n Prosite skupine, da preberejo trditve in se odločijo ali so 'pravilne' ali 'nepravilne'. Ali se strinjajo z njimi? Zakaj ne, zakaj da?

n Razložite skupinam, da ni treba, da se vsi strinjajo. Zabeležijo najrazlična mnenja in razmišljanja, tako da bodo lahko poročali ostalim. Če želijo, jih lahko beležijo na velik papir.

Drugi korak: debata

Vsi skupaj

n Skupino, ki ima prvo trditev, prosite, da jo prebere drugim. Prosite vse, da pozorno poslušajo. Če je treba, naj preberejo trditevdvakrat.

n Udeležence prosite, da delijo svoja razmišljanja in analizo terrazložijo, zakaj mislijo, da je trditev (ne)pravilna.

n Ostale udeležence povabite, da povedo, ali se strinjajo z analizoskupine ali ne in zakaj.

n Ponovite to z vsemi trditvami, eno za drugo.


35



Moški v sahelski regiji se pogovarjajo o umrljivosti mater. V tej regiji je umrljivost

mater najvišja v državi. Burkina Faso, januar 2010.

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

3. D

ElaV

NIca

Tretji korak: Splošna deklaracija človekovih pravic

Delo v skupinah

n Vsakemu udeležencu dajte kopijo skrajšane Splošne deklaracije človekovihpravic.

n Na kratko razložite, kaj to je, kako je sestavljena in kako je nastala.

n Povejte udeležencem, da vsaka trditev, ki so jo ravnokar analizirali,odgovarja eni ali več človekovim pravicam v 30. členih deklaracije.

n V skupinah naj udeleženci poskusijo povezati trditve z ustreznimi členi.

Vsi skupaj

n Povabite vsako skupino, da ponovno prebere trditev in nato še člen,za katerega mislijo, da ji ustreza.

n Vprašajte druge udeležence, ali se strinjajo in zakaj.

n Pomembno je opozoriti, da se nekatere trditve navezujejo na veččlenov. Spomnite, da so človekove pravice nedeljive in soodvisne.

n Nadaljujte z debato, dokler ne naredite vseh povezav.

n Če pogovor traja dlje, kot imate na voljo časa, lahko izhodiščne točkepogovora uporabite v naslednji aktivnosti.

n Ne pozabite, da trditve ne pokrijejo vseh členov Splošne deklaraciječlovekovih pravic.

Četrti korak: ukrepanje

n Udeležence prosite za ideje, kaj lahko naredijo, da bodo tudi drugimladi na šoli, v družini in skupnosti vedeli za Splošno deklaracijočlovekovih pravic in človekove pravice. Ideje zapišite na tablo ali veliklist papirja. Lahko jih spomnite tudi na ideje iz prejšnje delavnice o tem,kaj bodo naredili za preprečitev krivic in diskriminacije.

n Če so udeleženci že naredili druge aktivnosti v tem delu, jihprosite za njihove ideje, kaj narediti in kaj so sami že naredili v zvezi zobravnavnimi temami. Vprašajte jih, kako bi lahko to še nadgradili in sepovezali z drugimi mladimi. Ponudite podporo pri organizaciji skupnihakcij (več o tem najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti).

n Povejte nam, kaj počnete! Delite svoje ideje in kreativnost z drugimimladimi po svetu prek spletne strani Amnesty International Zahtevamodostojanstvo - slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si,mednarodna stran kampanje pa je na www.amnesty.org/demand-dignity.

Peti korak: evalvacija

Izvedite kratko evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je biloudeležencem všeč in kaj ne pri vsebini in metodologiji delavnice. Več informacij o tehnikah evalviranja najdete v Priročniku za izvajalceaktivnosti.


36



3. DElaVNIca






37



aktivisti amnesty International junija 2010 med Parado ponosa v Parizu.

© l

aure

nt H

INI


38



10. TRDITEV

“Če mladi ne dobijo dobrih ocen v šoli, se ne bi smeli ukvarjati s športom ali z

drugimi aktivnostmi.”

3. DElaVNIca

1. TRDITEV

“Naravno je, da imajo moški več denarja insvobode kot ženske.”

11. TRDITEV

“Nesmiselno je, da družina z malo denarjaizobražuje svoje hčerke – dekleta se tako ali

tako poročijo, odselijo in imajo otroke.”

8. TRDITEV

“Samo najbolj inteligentni in najboljeusposobljeni ljudje bi morali delovati v vladi,zato tudi je v politiki več moških kot žensk.”

5. TRDITEV

“Država bi morala kaznovati geje in lezbijke,četudi svojo istospolno usmerjenost izražajo v

lastnem domu.”

4. TRDITEV

“Ljudje, ki živijo v revščini, so si za to sami krivi.Lačni, brezposelni in brezdomci se nimajo kaj

pritoževati.”

7. TRDITEV

“Ljudje z ekstremnimi verskimi prepričanji teh ne bi smeli izražati v javnosti.”

2. TRDITEV

“Ljudje bi morali imeti svobodo, da naredijo,kar želijo, brez omejitev.”

PRaV alI NaRoBE?

Nekaj povezav med trditvami in členi v Splošni deklaracijičlovekovih pravic


39



3. D

ElaV

NIca

3. TRDITEV

“Če žensko oropajo ali umorijo na kraju, za katerega se ve, da je nevaren,

si je sama kriva.”

9. TRDITEV

“Ljudje bi morali plačati za zdravstvene storitvein zato si tisti, ki lahko plačajo več,

zaslužijo boljše zdravstvene storitve.”

6. TRDITEV

“Država bi morala zagotoviti kraje, kjer selahko ateisti (tisti, ki ne verjamejo v boga)

srečajo in debatirajo, praznujejo in ustvarijosvojo skupnost.”

12. TRDITEV

“Glasba, umetnost in književnost so samo zakulturno elito, ne za revne.”

PRVa TRDITEVse veže na 1. in 2. člen:

pravica do enakopravnosti.

DRUGa TRDITEVse veže na 3. člen:

pravica do svobode.

TRETJa TRDITEVse veže na 3. člen:

pravica do življenja.

ČETRTa TRDITEVse veže na 25. člen:

pravica do primernega življenjskega standarda.

PETa TRDITEVse veže na 12. člen:

pravica do zasebnosti.

ŠESTa TRDITEVse veže na 18. člen:

pravica do veroizpovedi.

SEDMa TRDITEVse veže na 19. člen:

pravica izraziti svoje mnenje.

oSMa TRDITEVse veže na 21. člen:

pravica do sodelovanja v politiki.

DEVETa TRDITEVse veže na 22. člen: pravica do zdravja.

DESETa TRDITEVse veže na 24. člen:

pravica do prostega časa.

ENaJSTa TRDITEVse veže na 26. člen:

pravica do izobrazbe.

DVaNaJSTa TRDITEVse veže na 27. člen: pravica do kulture.

© Jo

seph

ine

latu

/ am

nest

y In

tern

atio

nal

3. PoGlaVJE PoVEzaNoST REVŠČINEIN ČloVEKoVIH PRaVIc

Družine, ki živijo v barakarskih naseljih Port Vila. Vanuatu,

avgust 2010.

Revščina ni neizogibna. Pogosto je predvidljiva posledica politik in praks (ali pa neukrepanja) držav in drugih subjektov. Korporacije, na primer,lahko povzročijo zlorabe ali prispevajo k zlorabam človekovih pravic, ki ljudi pahnejo v še globljo revščino.

Ljudem, ki živijo v revščini, pogosto ni omogočeno uživati pravice do:

n izobrazbe,n zdravja,n primernega bivališča,n informiranosti,n fizične integritete,n enakosti pred zakonom,n pravičnega sojenja,n pravnega sredstva.

Revščina kot vzrok kršitev človekovih pravic

Ljudje, ki živijo v nelegalnih situacijah (denimo na cesti), so pogostonadlegovani, grdo obravnavani in izpostavljeni izsiljevanju s straniorganov oblasti, na primer policije. Lahko jim je tudi zavrnjen dostop doosnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, saj se jih dojema za'ilegalce', hkrati pa tudi nimajo potrebnih dokumentov. To kaže na večjoverjetnost, da bodo ljudje, ki že živijo v revščini, izpostavljeni kršitvamčlovekovih pravic.

Podobno so lezbijke, geji, biseksualci in transeksualci pogostoizpostavljeni diskriminaciji pri dostopu do izobraževanja, bivališča alislužbe. To poveča možnost, da bodo izpostavljeni tudi nadaljnjim kršitvamčlovekovih pravic, ki so povezane z revščino.

Revščina kot posledica kršitev človekovih pravic

Prisilne izselitve ljudi, ki živijo v barakarskih naseljih, so primer, kako kršitve človekovih pravic povečajo in vzdržujejo revščino. To, da jimpodrejo domove in uničijo imetje, ima lahko za tiste, ki že živijo vrevščini, katastrofalne posledice. Prisiljeni so se preseliti drugam, kjer morda ne bodo mogli zaslužiti za preživetje.

Za otroke, ki živijo v revščini, je manj verjetno, da zaključijo šolanje kot panjihovi vrstniki. Dekleta pogosteje ostanejo doma, da pomagajo pri hišnihopravilih in pazijo na mlajše bratce ali sestrice. Zato imajo manj priložnostikot fantje, da pridobijo izobrazbo in dobijo službo, in je bolj verjetno, da bodoizkusile revščino.

zaGoToVITI PRaVIco Do ŽIVlJENJa BREz REVŠČINEČlovekove pravice so ključ, da ljudje izstopijo iz kletke revščine. Eden prvihkorakov proti uresničitvi človekovih pravic posameznika je izobrazba.Ljudje morajo vedeti za svoje človekove pravice in jih razumeti ter natorazviti spretnosti, da te pravice uresničijo. Obstajajo številni mehanizmi,kako to doseči. Mednarodno pravo in pogodbe omogočajo prepoznatidolžnosti, ki jih države ne izpolnjujejo, a bi jih morale zaradi svoje zaveze kspoštovanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Z objavljanjemzlorab, ki jih ljudje, ki živijo v revščini, doživljajo vsak dan, in izražanjemogorčenja nad tem, se lahko spopademo z revščino. Če zahtevamoodgovornost držav in drugih akterjev za kršitve človekovih pravic, lahko pomagamo ljudem, katerih pravice so kršene, da dosežejo pravico.

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE INČLOVEKOVIH PRAVIC

42



KRoG KRŠITEV ČloVEKoVIHPRaVIc IN REVŠČINE

Ženska in njena sinova pred njihovim domom v vasi Taman v provinci oddar

Meanchey, Kambodža, marec 2011.

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

3. POGLAVJE POVEZANOST REVŠČINE IN

ČLOVEKOVIH PRAVIC

43


KaJ So DRŽaVE DolŽNENaREDITI


Države pogodbenice Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih inkulturnih pravicah so dolžne zagotoviti vsem svojim državljanom uživanjevseh pravic iz Pakta. Kaj vključujejo njihove obveznosti?

n SpoštovatiDržave se ne smejo vmešavati v posameznika ali skupino ljudi, ki uresničuje svoje pravice. Države na primer ne smejo prisilno izseliti ljudiz njihovih domov. Ne smejo sprejeti zakonov, ki bi bili diskriminatorni dodoločenih skupin ljudi. Prav tako ne smejo zaračunavati zdravstvenihstoritev, če bi to onemogočilo ljudem, ki živijo v revščini, dobiti zdravstveno oskrbo, ki jo potrebujejo.

n zaščititiDržave morajo zagotoviti, da posamezniki, zasebni subjekti ali drugeentitete ne posegajo v pravice drugih ljudi. To morajo zagotoviti zvzpostavitvijo učinkovitih pravil in zagotovitvijo učinkovitega pravnegavarstva za vsako škodo, povzročeno zaradi zlorab človekovih pravic.

n IzpolnitiDržave morajo promovirati pravice ljudi, tako da se vsi zavedajo svojihpravic. Ljudi morajo obvestiti o vsebinah mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so. Vzpostaviti morajo tudi sistem, ki omogočiljudem, da uresničijo svoje pravice, in pomagati tistim, ki si ne zmorejosami zagotoviti preživetja. To morajo narediti tako, da sprejmejo potrebneukrepe – preko zakonov, javne administracije, financiranja in prekosodnega sistema, ki imajo cilj celovito uresničitev človekovih pravic.

Države morajo tudi dati prednost zagotavljanju, da so vsi vsaj dominimalne, nujne ravni preskrbljeni s hrano, z bivališčem, vodo, izobrazbo,zdravstveno oskrbo in s sanitarijami, ter da je primerna prednostnamenjena tistim, ki so najbolj marginalizirani in izločeni.

Ko DRŽaVE KRŠIJo PRaVIcE lJUDIKršitve ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic posameznikov soponavadi neposreden rezultat neuspeha države, da bi spoštovala inpromovirala te pravice v zakonih, politikah in praksi. Država morda nipripravljena tega narediti, lahko je malomarna ali pa se to zgodi zaradidiskriminacije.

Številne vlade so polne praznih besed, ko gre za njihove obveznosti pomednarodnem pravu. Mnoge niso zagotovile učinkovitih načinov, da bilahko ljudje, še posebej marginalizirane skupine, zahtevali svoje pravicein odgovornost vlad. Države morajo zagotoviti enako varovanje vsemljudem, ki so pod jurisdikcijo njihovih zakonov.

Spodaj najdete nekaj primerov, ko države kršijo svoje obveznosti doekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.

n Nespoštovanje ali neprimerna zaščita pravic − država dovoli aliizvaja prisilne izselitve ali dovoli podjetju, da še naprej onesnažuje vodnivir, ki ga uporabljajo ljudje.

n Uporaba politik ali praks, ki diskriminirajo določeno skupino aliposameznike − država staroselskim skupnostim ne zagotovi dostopa dozdravstvene oskrbe.

n Neizpolnjevanje minimuma osnovnih obveznosti − vlada ne daprednosti temu, da se zagotovi brezplačno osnovno šolanje za vse.

n odsotnost takojšnjih, konkretnih in načrtnih korakov v smeriuresničitve neke pravice − država ne zagotovi nujnih zdravil vsem.

n Ne zagotavlja se minimalne, nujne ravni uresničevanja vsakepravice, še posebej izločenih in ranljivih ljudi , država na veliko investirav razvoj bogatih sosesk in le minimalno za nujne storitve v barakarskihnaseljih.

n Postavljanje omejitve, ki ni predvidena oz. priznana zmednarodnim pravom, pri uresničevanju neke pravice − država naprimer zagotovi pravno varnost bivališč samo državljanom, ne pa tudiprebivalcem, ki niso državljani (če nekdo ne uživa varnosti bivališča,pomeni, da je v negotovosti, kaj se bo zgodilo z njegovim domom).

n Preprečitev uresničevanja pravice iz razlogov, ki jih mednarodnopravo ne predvideva (na primer zaradi premalo sredstev alinepričakovanih dogodkov). Lahko gre za zapiranje javnih stranišč, ker seoblasti odločijo, da niso odgovorne za zagotavljanje sanitarij, ali za zaprtjeuniverz zaradi študentskih demonstracij.

NaSlaVlJaNJE KRŠITEV ČloVEKoVIH PRaVIc Ko države kršijo pravice, imajo žrtve (ne glede na to, ali so toposamezniki, skupine ali celotne skupnosti) pravico, da je 'pravicizadoščeno' (ali do tako imenovanega 'učinkovitega pravnegavarstva'). Pravno varstvo mora vključevati nujne ukrepe za popravospecifične škode, ki je nastala žrtvam. To lahko pomeni, da senekomu, ki je bil prisilno izseljen, vrne njegov dom in se mu dapravna zagotovila, da ne bo več prišlo do prisilne izselitve.

Učinkovito pravno varstvo mora biti dostopno tako na lokalni kotnacionalni ravni skozi sodni sistem in druge mehanizme zazagotovitev odgovornosti, na primer preko komisije za človekovepravice. Varstvo bo bolj zagotovljeno in učinkovito, če bo vlada dalatem organom jasen mandat, da morajo zagotavljati dosego pravice vvseh primerih kršitev človekovih pravic.

Učinkoviti pravni mehanizmi okrepijo moč ljudi, ki živijo v revščini inkaterih človekove pravice so kršene. Lahko jim pomagajo, da bodo

zahtevali svoje pravice od svojih vlad, skupaj z aktivnimzahtevanjem sprememb.

Ekonomske, socialne in kulturne pravice so pravno priznane invarovane na regionalni in mednarodni ravni. Obstajajo mehanizmi, ki omogočajo žrtvam kršitev, da zahtevajo uresničitev svojihekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, če so jim bile te kršene injim v njihovi državi ni bilo omogočeno učinkovito pravno varstvo.

A preden lahko ljudje uporabijo te mehanizme, morajo države postatipogodbenice relevantnih pogodb. V Afriki se lahko ljudje, katerihpravice so bile kršene, sklicujejo na Afriško listino človekovih pravicin pravic ljudstev. V Amerikah je uporaben dodatni protokol kAmeriški konvenciji o človekovih pravicah (Sansalvadorski protokol).V Evropi lahko pritožbe in zahteve po pravnem varstvu utemeljijo naprenovljeni Evropski socialni listini iz leta 1996.

Ob 60. obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic, 10. decembra2008, je Generalna skupščina ZN sprejela Opcijski protokol kMednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Ta vzpostavlja nov mehanizem za posameznike in skupine, kamor se lahkopritožijo zaradi kršitev ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Države lahko sprejmejo tudi nadzorni mehanizem, ki omogoči, da Odbor zaekonomske, socialne in kulturne pravice opravi poizvedbe o hudih insistematičnih kršitvah. Gre za odbor neodvisnih strokovnjakov, ki nadzira,ali države spoštujejo svoje obveznosti iz omenjenega pakta.

Vse države pogodbenice Mednarodnega pakta o ekonomskih,socialnih in kulturnih pravicah so dolžne poročati Odboru vsakih petlet. Odbor pregleda vsako poročilo, se pogovori z vladnimipredstavniki in oceni tudi poročila nevladnih organizacij. Na državonaslovi skrbi in priporočila v obliki končnih opažanj. Vse mednarodnein regionalne pogodbe o človekovih pravicah, ki so naštete v drugempoglavju, imajo podobno široke nadzorne mehanizme.

Svet ZN za človekove pravice je prav tako imenoval niz neodvisnihstrokovnjakov za Posebne poročevalce za večino človekovih pravic,kot so izobraževanje, primerno bivališče, hrana in zdravstvenaoskrba. Opravljajo opazovalne misije po državah, na katerihnadzorujejo uresničevanje teh pravic, in javno poročajo, katera področja človekovih pravic so v katerih državah zaskrbljujoča.


44



© U

NHcR

/R. G

anga

le


ČLOVEKOVIH PRAVIC

45



Ko PoDJETJa IN DRUGE SKUPINE zloRaBlJaJoČloVEKoVE PRaVIcEV globalizirani ekonomiji delujejo mednarodna podjetja pogosto tako prekokot znotraj mej posamezne države. Zato je ključno, da države poskrbijo, da ta podjetja spoštujejo določila človekovih pravic in ne ravnajo nanačine, ki vodijo h kršitvam standardov, ki so zapisani v mednarodnihpogodbah, kot sta mednarodna pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnihpravicah ter državljanskih in političnih pravicah.

Podjetja lahko povzročijo škodo s tem, da neposredno zlorabljajo človekovepravice ali da sodelujejo z drugimi, ki kršijo pravice ljudi in skupnosti vkrajih, kjer delujejo. Na primer podjetja, ki kopljejo rudo, včasih hkrati tudizastrupljajo tamkajšnje okolje. To lahko vpliva na pravico do zdravja invode ljudi, ki živijo tam. Vlade včasih dovolijo kopanje rude na krajih, ki veljajo za tradicionalna ozemlja staroselskih ljudi, ne da bi jih prejprosili za dovoljenje in brez vsakih pravil, ki bi zavarovala ljudi, ki živijotam.

Navkljub precejšnji možnosti, da nastane resna škoda, obstajajo le redkiučinkoviti mehanizmi na ravni držav in na mednarodni ravni, ki bipreprečili kršitve človekovih pravic s strani korporacij ali bi zahtevaliodgovornost podjetij. Vlade hkrati pogosto ne uspejo primerno regulirativpliva podjetij na človekove pravice ali zagotoviti pravico za žrtve s tempovezanih kršitev.

HUMaNITaRNE IN MEDNaRoDNE oRGaNIzacIJE Na podlagi Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnihpravicah so države, ki ne zmorejo zagotoviti najbolj osnovnih ekonomskih,socialnih in kulturnih pravic, dolžne poiskati mednarodno pomoč. Druge države, ki jim lahko ponudijo pomoč, imajo dolžnost, da to naredijo.

Vse države, vključene v mednarodno pomoč in sodelovanje, morajo toizvesti v skladu z zahtevami spoštovanja človekovih pravic. To pomeni, da morajo države, ki dajejo ali sprejemajo pomoč, zagotoviti, da ta niuporabljena na načine, ki bi kršili človekove pravice. Prednost morajo datinajbolj marginaliziranim ljudem in poskrbeti, da se zagotovi temeljnepravice brez diskriminacije.

To pomeni, da morajo države, ki zagotavljajo denar drugim državam aliorganizacijam, zagotoviti, da njihovi predpisi in programi za razvojnosodelovanje spoštujejo in krepijo človekove pravice, tudi ekonomske,socialne in kulturne pravice.

Mednarodne finančne institucije, kot so Svetovna banka in regionalnerazvojne banke, so odgovorne zagotoviti, da njihova ravnanja nimajonegativnega učinka na človekove pravice ljudi. Ker zagotavljajo tehničnoin finančno pomoč širokemu nizu projektov, politik in programov, morajo premisliti učinke, ki jih ti imajo tudi na človekove pravice. Ne smejo financirati infrastrukturnih ali razvojnih projektov, zaradi katerihbi bili ljudje v barakarskih naseljih prisilno izseljeni.

Obstajati bi morali učinkoviti mehanizmi, ki bi zagotavljali odgovornostmednarodnih finančnih institucij in njihovih držav članic za zlorabečlovekovih pravic, do katerih je prišlo zaradi njihovih ravnanj.

Levo: Pripadnik skupnosti chiquintirca opazuje gradbišče za izgradnjo plinovoda

za zemeljski plin v regiji ayacucho. Peru, september 2009.

Povsem levo: Notranje razseljen otrok pomaga svoji družini na novo zgraditi

zavetje iz kartona v naselju Bossaso. Somalija, maj 2011.© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

Druge organizacije, ki krepijo in ščitijo pravice ljudi, ki živijo v revščini

Države so odgovorne, da spoštujejo, ščitijo in zagotavljajo človekovepravice. A najpomembnejši koraki za zaščito človekovih pravic širomsveta so se zgodili, ko so se organizirali in mobilizirali običajni ljudje, ne redko za visoko osebno ceno.

Aktivisti za družbeno pravičnost – tako kot denimo posamezniki, ki sosodelovali v ameriških gibanjih za državljanske pravice in pravice žensk– so uspešno spremenili družbene predstave in dosegli spremembozakonodaj. S tem, ko so spregovorili ter izobrazili in opolnomočili svojeskupnosti in lobirali politike, so se borili, da so njihove pravice inpravice drugih postale resničnost.

Številne nevladne organizacije za človekove pravice vključujejoekonomske, socialne in kulturne pravice kot temeljni del svojega dela,zagovorništva in izobraževanja. Število nevladnih organizacij, ki seukvarjajo z ekonomskimi, s socialnimi in kulturnimi pravicami, se je vzadnjem desetletju občutno povečalo. Amnesty International se je leta2001 odločila, da vključi ekonomske, socialne in kulturne pravice v svojedelo. Še ena organizacija, Mednarodna mreža za ekonomske, socialne inkulturne pravice (ESCR-NET), predstavlja globalno sodelovanje skupin inposameznikov, ki delujejo, da bi zagotovili ekonomsko in družbenopravičnost skozi človekove pravice.

Nevladne organizacije in druge skupine civilne družbe se večinomaosredotočajo na zahteve po spremembah politike in zakonov. Drug pomemben del je njihovo delo za krepitev ekonomskih, socialnih inkulturnih pravic skozi učenje človekovih pravic in usposabljanjeraznolikih skupin ljudi, vključno z državnimi uslužbenci, kot so policija,tožilci in sodniki, zdravstveni delavci, učitelji in zakonodajalci.

ljudje, ki ukrepajo proti kršitvam svojih pravic

Ljudje, ki živijo v revščini, so pogosto soočeni s posebnimiovirami, prva med njimi je velikokrat diskriminacija, ko želijouresničiti svoje človekove pravice. Hkrati jim je neredko odvzetamožnost, da bi aktivno sodelovali pri procesih sprejemanjaodločitev, ki vplivajo na njihova življenja.

Učenje človekovih pravic je dragoceno orodje, da ljudje razumejo,ščitijo in se zavzamejo za svoje pravice. Gre za usmerjeno,participatorno aktivnost, ki želi opolnomočiti posameznike,skupine in skupnosti skozi nova znanja, spretnosti in stališča,skladna z načeli človekovih pravic. Učenje človekovih pravic želi:

n nasloviti temeljne razloge, zakaj prihaja do kršitev človekovih pravic,

n preprečiti kršitve človekovih pravic,n boriti se proti diskriminaciji,n krepiti enakopravnost,n povečati sodelovanje ljudi pri sprejemanju odločitev.

Za Amnesty International je učenje človekovih pravic pomemben način,kako lahko prispeva k povečanju ozaveščenosti ljudi in njihovemuopolnomočenju, še posebej žensk, mladih in tistih iz ranljivih alimarginaliziranih skupin, da se zavzamejo za in uresničijo svoje človekovepravice in pravice drugih.

Ljudje, ki živijo v revščini in ki sodelujejo na množičnih protestih, večajo ozaveščenost skozi izobraževanje in organiziranje akcij terspregovorijo zoper kršitve lastnih človekovih pravic, so ključ, da postanejočlovekove pravice resničnost. Mladi lahko igrajo pomembno vlogo pri tem,da spreminjajo svoja življenja in krivična okolja, ki jih ustvarjajo kršitvečlovekovih pravic. Lahko ukrepajo in vplivajo na revščino, v kateri ljudježivijo, tako v lastnem okolju kot na drugih koncih sveta.

To izobraževalno gradivo ponuja aktivnosti, ki omogočajo mladim, da razmislijo o svoji vlogi ter ukrepajo za zaščito in zagotovitev lastnih pravicin pravic ljudi, na katere vpliva revščina po celem svetu. Kampanja AmnestyInternational Zahtevamo dostojanstvo na podlagi resnih, verodostojnihraziskav izpostavlja neuspehe vlad, podjetij in drugih, da bi zaščitili,spoštovali in uresničili človekove pravice posameznikov. Naši aktivisti pocelem svetu na ravni držav in na mednarodni ravni ustvarjajo pritisk na tiste,ki kršijo človekove pravice. Učenje človekovih pravic služi za opolnomočenjeimetnikov pravic. Solidarni smo z ljudmi, ki živijo v revščini in zahtevajospoštovanje svojih pravic in se trudijo, da bi bili njihovi glasovi slišani.


46



Mladi aktivisti čistijo Shellovo bencinsko črpalko v Gothenburgu na Švedskem,

da bi simbolizirali svojo zahtevo, naj Shell očisti po razlitjih nafte v delti reke

Niger. april 2010.


ČLOVEKOVIH PRAVIC

47



Uporabni viri za nadaljnje raziskovanje revščine inčlovekovih pravic

Zbirka DVD-jev Poverty and Human Rights, ki jo je zasnovala britanskasekcija Amnesty International, vsebuje učne načrte in vsebinske načrtesrečanj, ideje za akcije in film, v katerem prebivalci skupnosti Deep Sea vKeniji govorijo o svojem boju za človekove pravice. Mladi, gradivo jeprimerno za mlade nad 14 let, bodo izvedeli o posledicah revščine in začelirazumevati, kakšne spremembe so potrebne, da se zagotovi spoštovanjepravice do dostojanstvenega življenja vseh. Zbirko najdete nawww.amnesty.org.uk/content.asp?categoryID=11594#dvd, kjer jih lahkobrezplačno prenesete na svoj računalnik ali pa lahko naročite zbirko po pošti.

© w

ww.p

owde

redl

ight

.com


48



4. DElaVNIca

REVŠČINa IN ČloVEKoVE PRaVIcE

cIlJI n Povečati znanje udeležencev o tem, kako zlahka so človekove

pravice ljudi, ki živijo v revščini, kršene ali zanikane.

n okrepiti razumevanje udeležencev o recipročnem odnosu medrevščino in človekovimi pravicami in kako je zahtevanjespoštovanja človekovih pravic temeljni del boja proti revščini.

ČaS60-120 minut.

KaJ PoTREBUJETE? n Stojalo s papirjem ali tablo,n pisala, n lepilni trak,n kopijo vsake od življenjskih zgodb.

DElaVNIca IMa PET KoRaKoVPrvi korak: resnične zgodbe.Drugi korak: iskanje konca zgodb. Tretji korak: povezanost revščine in človekovih pravic. Četrti korak: ukrepanje.Peti korak: evalvacija.

NaSVETI za IzVEDBo Ta aktivnost vključuje pet resničnih zgodb. Ni treba uporabiti

vseh; za 45 do 90 minut bodo verjetno že tri ali štiri zgodbe več

kot dovolj. Če imate časa manj, lahko uporabite tudi le dve

zgodbi. Delavnico lahko razdelite tudi v dva krajša dela,

še posebej pri delu v razredu.

V razredu lahko aktivnost razdelite tako, da naredite prvi in

drugi korak v prvem delu in nato naslednjič tretji, četrti in peti

korak.

Če je udeležencev veliko in imate dovolj časa, lahko isto

zgodbo razdelite dvema različnima skupinama. Skupini si bosta

verjetno zamislili različna konca zgodbe, ki jih bodo mladi lahko

primerjali, kar bo obogatilo njihova razmislek in analizo. V tem

primeru ne pozabite nameniti več časa skupinski debati.

Lahko tudi razdelite delavnico v dva krajša dela.

Ne pozabite, da so to resnične zgodbe resničnih ljudi, ki so

prestali hude kršitve človekovih pravic, ker živijo v revščini.

Poskrbite, da bodo mladi oblikovali zaključke zgodb tako, da se

bodo pri tem sicer lahko zabavali, a bodo odražali resnost in

spoštovanje do situacije, ki jo obravnavajo.

Lahko se bo zgodilo, da bodo ustvarjeni zaključki zgodb

vključevali jezik ali izraze, ki so žaljivi ali diskriminatorni.

Izrabite to kot priložnost, da komentirate uporabo jezika v okvirjih

svobode govora, svobode lastnega izražanja in mladinske kulture,

ne da bi sodili. Pogovorite se, kako lahko govor izrazi predsodke,

širi stereotipe in stigmatizacijo, ki vodijo k diskriminaciji.


ČLOVEKOVIH PRAVIC

49



Prvi korak: resnične zgodbe

Izbira zgodb

n Glede na število udeležencev, njihovo starost in čas, ki ga imate navoljo, se odločite, koliko in katere zgodbe boste uporabili. Natisnite jih alinaredite kopije.

oblikovanje skupin

n Razložite udeležencem, da bodo prebrali resnične zgodbe, ki ponazarjajo povezanost revščine in človekovih pravic.

n Če so udeleženci že imeli drugo delavnico Kaj so človekove pravice?,jih prosite, da se spomnijo temeljnih pravil in da jih zapišejo na listpapirja ali na tablo. Če ne, si pomagajte s Priročnikom za izvajalceaktivnosti, da postavite temeljna pravila.

n Udeležence razdelite v toliko skupin, kolikor zgodb boste obravnavali,in dajte vsaki skupini kopijo njihove zgodbe, da jo preberejo. Povejte jim,da zgodbe nimajo konca in da ga bodo sami oblikovali.

Drugi korak: iskanje konca zgodb

Delo v skupinah

n Vsako skupino prosite, da analizira zgodbo, sledeč spodnjimvprašanjem, ki jih že prej napišite na tablo ali naredite kopije.

1. Kaj si misliš o zgodbi in ljudeh, ki v njej nastopajo?2. Katere pravice so jim kršene, zakaj in kako?3. Kaj lahko naredijo, da bi se njihove pravice spoštovalo?4. Na kakšne ovire je možno, da bodo naleteli, ko bodo zahtevali

svoje pravice?5. Kakšno podporo potrebujejo, da zahtevajo in ubranijo svoje

pravice?6. Kako vpliva revščina na njihove pravice?

n Prosite skupine, da razmislijo o tem, kako bi se zgodba lahkonadaljevala in končala in da oblikujejo njen konec na kreativen način,morda tako, da ga:

bodo odigrali v kratkem skeču, upodobijo na skupni risbi, bodo zapeli, zapišejo v kratko pesem ali zgodbo.

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

4. D

ElaV

NIca

Nastopajoči ob začetku karavane o umrljivosti mater, ki je bila

del kampanje amnesty International Zahtevamo dostojanstvo.

Sierra leone, september 2009.

Tretji korak: povezanost revščine in človekovihpravic

Vsi skupaj

Spodnji potek ponovite z vsemi skupinami, tako da vse predstavijo ostalimzaključke svojih zgodb in se o njih pogovorite.

n Prosite eno od skupin, da na kratko predstavi zgodbo in nato konec,ki so si ga zamislili.

n Vzpodbudite odzive in komentarje drugih. Postavite spodnjavprašanja.

1. Kaj je najbolj pritegnilo vašo pozornost pri zgodbi in njenem koncu?2. Katere človekove pravice ste prepoznali v zgodbi? Zapišite jih natablo ali večji papir.3. Kako so revščina in človekove pravice povezane v zgodbi in njenemkoncu?4. Se vam zdi konec realističen?

n Če ste dvema različnima skupinama dali isto zgodbo, naj obe skupinipredstavita svoja zaključka, nato pa prosite ostale za komentarje orazlikah in podobnostih.

n Povejte udeležencem, da se te zgodbe dogajajo po svetu. So tipičneza situacije, v katerih se revni ljudje znajdejo vsak dan, in za to, kako revščina vpliva na človekove pravice teh ljudi.

n Povzemite povezanost med revščino in človekovimi pravicami. Več otem najdete na začetku tega poglavja. Vzpodbudite udeležence, da zastavijo vprašanja in povedo svoje razmisleke. Prav je, da podatespodnje poudarke. Ljudje, ki živijo v revščini, so pogosteje izpostavljeni kršitvam

človekovih pravic. Kršitve človekovih pravic lahko ustvarijo, povečajo in vzdržujejo

revščino. Krepitev, varovanje in uresničevanje človekovih pravic

predstavljajo ključ, ki odklepa past revščine.


n Udeležence vprašajte, ali poznajo kakšne situacije, vezane narevščino in kršitve človekovih pravic iz njihove okolice ali šole.Vprašajte jih, kaj bi lahko naredili zdaj, da bi to spremenili. Njihove idejezapišite na tablo ali večji list papirja. Vzpodbudite skupino, da naredimajhen akcijski načrt. Več idej in smernic najdete v Priročniku za izvajalceaktivnosti.

n Predlagajte, da udeleženci izvedo več o kampanjah ali akcijahamnesty International ali drugih organizacij. Ali je kaj, kar bi mladi radiukrenili skupaj ali posamično? Zapišite njihove ideje in izberite vsaj enoter jo uresničite.

n ali obstaja morda določena tema, vezana na revščino in človekovepravice na šoli ali v okolici, glede katere bi mladi radi nekaj ukrenili? Več informacij, kako se lotiti ukrepanja, najdete v Priročniku za izvajalceaktivnosti.

n Povejte nam, kaj počnete! Delite svoje ideje in kreativnost z drugimimladimi po svetu prek spletne strani Amnesty International Zahtevamodostojanstvo – slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si,mednarodna stran kampanje pa je na www.amnesty.org/demand-dignity.

www.amnesty.org/demand-dignity


Izvedite kratko evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je biloudeležencem pri delavnici všeč in kaj ne. Več informacij o tehnikahevalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti.


50



4. DElaVNIca






ČLOVEKOVIH PRAVIC

51


RESNIČNE zGoDBE

zgodbe fotokopirajte, izrežite in razdelite skupinam za razpravo.


Halfova zgodba

Halfa je zapustil svoj dom v Eritreji v Vzhodni Afriki, da bi se izognilprisilnemu služenju v vojski. Potem ko je nekaj časa preživel vSudanu, je prečkal Saharo in prišel v Libijo. Upal je, da bo tu našelzaposlitev in začel novo življenje.

Ko je v Libiji izbruhnila državljanska vojna leta 2011, so številniLibijci verjeli, da so temnopolti Afričani, kot je Halfa, plačanci polkovnika Moamerja Gadafija. Halfo so na ulici pretepliin oropali ter tako prestrašili, da se je odločil zapustiti državo.

Sedaj živi v begunskem taborišču Susha na libijsko-tunizijski meji.Tam živi več kot 20.000 beguncev v improviziranih domovih, s slabim dostopom do vode in hrane. Ko so taborišče napadli, sobili med streljanjem ubiti štirje Eritrejci. Halfa hoče domov...

Kaj naj Halfa naredi? Kako bi zaključilinjegovo zgodbo?

(Prilagojeno po intervjuju, ki ga je Amnesty International

opravila junija 2011.)

Samantina zgodba

Samanta je 11-letna romska deklica, ki živi s svojimi starši. Ima dvabrata in starejšo sestro. Oba starša sta brezposelna. Družina nimapravnih dokumentov o zemlji, na kateri so zgradili svojo hišo. Nimajo vodovoda, zato vodo zajemajo v bližnjem potoku ali jo natočijoiz sosedove zunanje pipe. S sosedovo družino si delijo tudi nezakonitpriključek za elektriko. Včasih se s sosedi sprejo. Takrat staršiSamanti ne dovolijo, da bi natočila vodo pri sosedovi pipi.

Samanta ima težave v šoli. Odraščala je obkrožena z romščino, ki jogovorita starša in pozna le nekaj osnovnih besed jezika, ki seuporablja v šoli. Njena učiteljica se pogosto razjezi, ko Samanta nerazume, kaj mora narediti. Njeni sošolci se ji posmehujejo, jo šikanirajo in izločajo iz številnih svojih iger. Velikokrat sliši, da“Romi kradejo in so umazani”.

Samanta sovraži hoditi v šolo in ne razume, zakaj mora. Njena sestraje končala šolo, a ne dobi službe.

Kaj bi morala Samanta narediti? Kako bizaključili njeno zgodbo?

(Prilagojeno po primeru Amnesty International.)

4. D

ElaV

NIca


52



Sofipina zgodba

Leng Sofip je 48-letna mati treh otrok. Z njeno družino so jo leta2006 prisilno izselili z njihovega doma v Sambok Čabu v Kambodži.Premestili so jih v kraj Andong. Za Sofip je bilo življenje tam težko.Zemlja je prazna in poplavljena. Ni hiš, čiste vode, elektrike,stranišč niti služb. S prodajo majhnih kolačkov je zaslužila manjkot pol dolarja na dan – premalo, da bi lahko nahranila sebe insvoje otroke.

Sofip ima HIV. Ko so jo prisilno izselili, je izgubila možnostobiskovanja klinike, kamor je prej redno hodila po brezplačnaprotiretrovirusna zdravila, da je ostajala zdrava. Po le nekaj mesecih življenja v Andongu se je Sofip preselila nazajv mesto. Otroke je pustila pri dveh nevladnih organizacijah.“Življenje tam ni bilo možno,” je razložila. “Ta (preselitev) ni imelaveze s tem, da se pomaga ljudem. Bilo smo revni in sedaj smo šebolj obubožani in nesrečni.”

Sofip in njen partner sedaj bivakirata na ulicah, blizu kraja, kjer jevčasih živela. Našla je manjšo zaposlitev, saj prodaja sladkorni trsin lahko pošlje nekaj denarja svojim otrokom. Ne zasluži pa dovolj,da bi lahko najela stanovanje. Vse revne soseske, kjer je bilo včasihmožno najeti stanovanje, so bile ali bodo kmalu porušene. Zaradi tega ima Sofip le malo možnosti in še manj varnosti, ko skuša na novo zgraditi svoje življenje …

Kaj bi morala Sofip narediti? Kako bizaključili njeno zgodbo?

(Prilagojeno po primeru o barakarskih naseljih iz kampanje Amnesty

International Zahtevamo dostojanstvo, maj 2009.)

Marijina zgodba

Marija ima pet otrok in živi v ZDA. Med nosečnostjo ni dobivalafinančne podpore, saj je imigrantka in nima dokazila o dohodku. Ni si mogla privoščiti porodniške zdravstvene oskrbe. Ko je leta2008 rojevala svojega najmlajšega otroka, jo je prva bolnišnica,kamor je prišla, zavrnila, ker ni prejela nikakršne predhodnezdravstvene oskrbe. V drugi bolnišnici so jo sprejeli ob polnoči, a medicinska sestra je prišla k njej šele šest ur kasneje.

“Ob 6. zjutraj sem govorila s prevajalcem preko telefona, ker sohoteli preveriti moje zavarovanje,” pripoveduje Marija. “Prosila semga: ‘Prosim, pošljite nekoga … prosim, povejte jim, da otrokprihaja’. Vsi so govorili angleško. Bilo me je grozno strah. Končno jeprišla sestra in me pregledala.”

Marija je rodila, a kmalu zatem se je začela počutiti slabo.Zdravstveno osebje je najprej ignoriralo njene klice po pomoči.“Začela sem jokati in kričati: ‘Ne morem dihati!’. Sestra je prišla vsobo in poklicala zdravnike – vsi so pritekli nazaj. Namestili somonitorje na moje srce in čelo in napravo na moje prsi, mi dalikisik in insulin – potem sem omedlela.”

Marijo so odpustili tri dni kasneje, a še vedno ne ve, kaj se jezgodilo, niti, kaj je bilo narobe: “Nihče mi ni nikoli ničesar razložil.”

Kaj naj Marija naredi? Kako bi zaključilinjeno zgodbo?

(Prilagojeno po primeru o umrljivosti mater iz kampanje Amnesty


4. DElaVNIca


ČLOVEKOVIH PRAVIC

53



adamina zgodba

Adama Turaj je umrla decembra 2008 v Sierri Leone v zahodniAfriki nekaj ur po tem, ko je rodila svojega prvega otroka. Že zgodajv svoji nosečnosti je Adama obiskala lokalno kliniko za bodočemamice. Vendar je morala z obiski prenehati, ker ni imela dovoljdenarja za preglede. “Strah pred visokimi cenami jo je odvrnil odtega, da bi poiskala zdravstveno pomoč, ki jo je zares potrebovala,”je razložila Adamina sestra, Sara.

V osmem mesecu nosečnosti je Admino telo zateklo. Adama innjena družina so mislil, da se samo redi in tega niso prepoznali kotmožni znak zapletov. Kmalu zatem je rodila deklico ob pomočitradicionalne babice.

Takoj zatem je Adama začela bruhati in tožiti zaradi mrzlice. Nato je začela krvaveti. Družina je vedela, da je nekaj narobe in jezačela iskati denar, da bi jo peljali v bolnico. Uspeli so zbrati denarin se dogovoriti za zmerno ceno s taksistom. Toda med 40-minutnovožnjo do bolnišnice v prestolnico Freetown je Adama umrla.“Mislim, da je umrla, ker nismo imeli denarja in ni šla pravočasnov bolnico,” pravi Sara.

Kaj bi morala zdaj narediti Adaminadružina? Kako bi zaključili njihovo zgodbo?

(Prilagojeno po primeru o umrljivosti mater iz kampanje Amnesty


4. D

ElaV

NIca


54



cIlJIn Vzpodbuditi udeležence, da kritično analizirajo, kako z revščino

povezane kršitve človekovih pravic še okrepijo izkušnjopomanjkanja, družbene izključenosti, negotovosti in nemoči ljudi,katerih pravice so kršene, še posebej deklet in žensk.

n Premisliti, kaj lahko ljudje, ki živijo v revščini, naredijo, da bizagotovili spoštovanje svojih pravic, in prepoznati, kaj lahkoudeleženci delavnice naredijo, da postanejo zagovorniki svojih inpravic drugih.

ČaS 60-90 minut.

KaJ PoTREBUJETE? n opis primera (najdete ga v nadaljevanju) ali film o skupnosti Deep

Sea (www.amnesty.org.uk/content.asp? categoryID=11594#dvd), n DVD in TV ali računalnik, lcD projektor, zaslon (steno) in zvočnike

(če potrebno),n stojalo z listi,n pisala, n lepilni trak.n kartice “Deep Sea”.

DElaVNIca IMa PET KoRaKoVPrvi korak: Predstavitev zgodbe o skupnosti Deep Sea

(film ali zgodba).Drugi korak: razmislek in analiza. Tretji korak: posledice kršitev človekovih pravic za ljudi,

ki živijo v revščini.Četrti korak: ukrepanje.Peti korak: evalvacija.

5. DElaVNIca

SPoŠTUJ MoJE PRaVIcE, SPoŠTUJ MoJE DoSToJaNSTVo

(Ta delavnica je prilagojena iz priročnika Poverty and Human Rights:Films, An Assembly, Lessons and Information To Inspire Students Aged14+, ki ga je pripravila britanska Amnesty International)

NaSVETI za IzVEDBo

Če imate dostop do računalnika ali televizije in DVD

predvajalnika, uporabite film. Sicer izvedite delavnico z uporabo

zapisa o primeru in fotografij v nadaljevanju.

Uporabite lahko tudi drug primer, ki ga najdete v časopisu,

ali situacijo iz vaše države ali skupnosti. Premislite o možnosti,

da to pripravite kot igro ali kratko zgodbo, s čimer lahko poživite

debato.

Delavnico lahko zlahka izvedete v dveh delih, dolgih 45.

V prvem delu naredite prvi in drugi korak ter dovolite

udeležencem, da razmislijo in analizirajo probleme, ki jih

izpostavi opis primera (igra / kratka zgodba) ali film, pa tudi,

kako so povezane človekove pravice in revščina. Naredite tretji,

četrti in peti korak v naslednji delavnici, ko se posvetite

posledicam kršitev človekovih pravic, s katerimi se morajo ljudje

v vašem izbranem primeru soočiti. Skupaj naredite akcijski načrt,

kako bi lahko rešili ta problem.

Prebivalka barakarskega naselja Deep Sea v Nairobiju, potem ko so vladni

buldožerji porušili njeno hišo. Kenija, marec 2011.

Prvi korak: predstavitev zgodbe o skupnosti Deep Sea

n Udeležencem razložite, da bodo gledali ali poslušali opis življenjaskupnosti Deep Sea v barakarskem naselju v Nairobiju, glavnem mestuKenije, v vzhodni Afriki (ali o vašem izbranem primeru). Zgodba pokaže,kako se ljudje v Deep Seaju v razmerah izredne revščine in pomanjkanjaborijo za svoje dostojanstvo in človekove pravice.

n Preberite primer ali poglejte filmček.

Drugi korak: razmislek in analiza

Vsi skupaj – deljenje občutij:

n Udeležence prosite, da se razdelijo v brenčeče skupine (to soproblemsko usmerjene skupine) po dva ali trije. Dajte jim nekaj minut,da se pogovorijo, kakšna čustva jim je zbudil film / zgodba. Ali poznajokakšen podoben primer v svoji okolici ali državi?

n Skupine povabite, da povedo o svojih občutjih še drugim. Če začno uporabljati bolj analitične fraze, kot so “Mislimo, da...”, “Po našem mnenju...”, “Ni nam bilo všeč...”, jih vzpodbudite, da svoja čustva bolj jasno opišejo (na primer “Občutil sem jezo /pomilovanje / bes / žalost …).

Vsi skupaj - refleksija in analiza filma

n Vse udeležence vprašajte, kateri del filma ali zgodbe je najboljpritegnil njihovo pozornost in zakaj. Če kdo noče govoriti pred vsemi, lahko znova oblikujete manjše skupine. Namenite dovolj časa, da lahkovsak pove, kar želi, in komentira.

n Uporabite spodnja vprašanja za vzpodbuditev nadaljnjega razmislekain analize o problemih, ki so bili izpostavljeni v zgodbi. Uporabite vprašanja že prej, če imajo udeleženci težave ubesediti inizraziti, kaj je najbolj pritegnilo njihovo pozornost.

1. Kako se v zgodbi kaže revščina?2. Zakaj so prebivalci Deep Seaja revni?3. Katere pravice so jim kršene in kako?4. Katere skupine prebivalcev so najbolj ranljive in zakaj? 5. Na kakšne načine revščina poveča možnost, da pride do kršitev

človekovih pravic?6. Kaj člani skupnosti Deep Sea delajo, da bi se zavzeli za svoje

pravice?


ČLOVEKOVIH PRAVIC

55



5. D

ElaV

NIca

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

Tretji korak: posledice kršitev človekovih pravic za ljudi, ki živijo v revščini

Vsi skupaj – nevihta možganov

n Opirajoč se na odgovore udeležencev v drugem koraku, razložite, da se zgodba osredotoča na štiri ključne probleme, povezane z revščino ins kršitvami človekovih pravic: pomanjkanje, negotovost, nemoč inizključenost. Udeležence vprašajte, kaj razumejo pod vsakim od tehpojmov, in zapišite njihove razlage na tablo ali velik list papirja.

n Udeležencem pokažite štiri kartice Deep Sea (najdete jih vnadaljevanju) s ključnimi problemi in preberite njihove definicije, vračajoč se na opredelitve, ki so jih ponudili udeleženci. Kartice nalepite natablo ali steno in pod vsako nalepite velik list papirja. Prosite štiriprostovoljce, da vam pomagajo izpeljati nevihto možganov za vsak pojem.Vsakemu dajte pisalo in jih prosite, da zapisujejo ideje udeležencev podvsak pojem.

n Za vsak pojem udeležencem zastavite spodnja vprašanja.

1. Kako se pomanjkanje kaže v zgodbi Deep Sea?2. Kaj delajo ljudje, da bi si zagotovili te svoje pravice? Kaj bi še

lahko naredili?3. Kaj bi lahko vlada in druge organizacije naredile, da bi zaščitile

pravice skupnosti?

Na koncu delavnice uporabite zapiske za izvajalca delavnice o zgodbiskupnosti Deep Sea (objavljeni v nadaljevanju), da boste predstavili šedruge ideje, ki lahko dopolnijo predloge udeležencev. Če so nekateripredlogi nerealistični ali nerazumljivi, prosite še druge udeležence, da razložijo, kako bi jih oni izpeljali. Poskrbite za spoštljivost in da senihče ne počuti zasmehovanega ali izpostavljenega.

Na koncu prosite udeležence za opažanja in komentarje o izvedeni nevihtimožganov. Vzpodbudite jih, naj poiščejo povezave med kršitvami različnihčlovekovih pravic. Poudarite soodvisnost vseh človekovih pravic.


n Pogovorite se o zgodovini skupnosti Deep Sea in o delu AmnestyInternational skupaj z lokalno nevladno organizacijo ter o kampanjah zazaščito pravic skupnosti. Zgodbo Deep Sea lahko fotokopirate in razdeliteudeležencem. Če ste uporabili lastni primer, raziščite, če potekajo kakšneakcije v podporo tistim ljudem. Predstavite jih in predebatirajte zudeleženci.

n Vprašajte udeležence, kaj menijo, da bi lahko storili, da bi spremenilipodobne situacije, kjer se prepletata revščina in kršitve človekovih pravic.Ideje zapišite na tablo ali velik list papirja.

n Odločite se, kakšno akcijo bi želeli izpeljati. Udeležence vprašajte, kaj lahko storijo, da pomagajo v tej ali podobnih situacijah. Ponuditepodporo pri organizaciji izbrane aktivnosti. Več informacij, kako naprej,najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti.

n Ker je to zadnja delavnica v tem sklopu, premislite, kako bi lahkoobnovili vse različne stvari, ki so se jih udeleženci naučili, in aktivnosti, ki so jih izpeljali (lokalno, na nacionalni in mednarodni ravni).

n Sporočite nam, kaj počnete! Delite svoje ideje in kreativnost zdrugimi mladimi po svetu prek spletne strani Amnesty InternationalZahtevamo dostojanstvo - slovensko Amnesty najdete na www.amnesty.si,mednarodna stran kampanje pa je na www.amnesty.org/demand-dignity.

www.amnesty.org/demand-dignity


56



5. DElaVNIcaamnestyglobaldemanddignityglobal





Izvedite evalvacijo delavnice. Osredotočite se na to, kaj je biloudeležencem pri delavnici všeč in kaj ne. Več informacij o tehnikahevalviranja najdete v Priročniku za izvajalce aktivnosti.

Ker je to zadnja delavnica v tem učnem gradivu, razmislite o evalvacijicelotnega sklopa. Povratne informacije nam pomagajo izboljšati našaučna gradiva, zato je za nas zelo pomembno vedeti, kaj ste naredili, kaj vam je bilo všeč in kaj se ni najbolje obneslo. Prosimo vas, da izpolnite vprašalnik v nadaljevanju in ga pošljete amnestyInternational Slovenije (Beethovnova 7, 1000 ljubljana) ali nam pošljeteskeniran vprašalnik na [email protected] (zadeva: vprašalnik zaUČP).


ČLOVEKOVIH PRAVIC

57



5. D

ElaV

NIca

aktivisti amnesty International med demonstracijami ob mednarodnem dnevu za

odpravo revščine. Madrid, Španija, 17. oktober 2010.

© c

olin

Bro

oks/

amne

sty

Inte

rnac

iona

l

zGoDBa SKUPNoSTI DEEP SEa Skupnost Deep Sea je barakarsko naselje v predmestju Westlands vNairobiju, kenijski prestolnici. Prva skupina prebivalcev se je tam naselilaleta 1964, ko je ozemlje veljalo za javno zemljo. Danes živi tam približno7.000 ljudi na 33 akrih – kar je približno tako veliko kot 16 nogometnihigrišč skupaj.

Zasebno podjetje sedaj trdi, da je lastnik zemlje in jo želi uporabiti.Prebivalce poskuša pregnati od tam, tako da z buldožerji uničuje hiše alipodstavlja požare. Vladne uradnike, policijo in druge, ki sprožajo inizvajajo te nezakonite izselitve, ne doletijo nobene pravne sankcije.

Medtem živijo prebivalci v neprestanem strahu, da bodo njihove domovevsak čas uničili brez predhodnega opozorila ali možnosti, da dobijonadomestno bivališče ali nadomestilo.

Nekateri prebivalci skupnosti Deep Sea živijo tam že več kot 40 let. Po kenijski zakonodaji bi morali biti prebivalci upravičeni, da pridobijopravno podlago za bivanje na zemlji, potem ko živijo tam vsaj 12 let.Smernice ZN glede postopkov izselitev pravijo, da je vsaka prisilnaizselitev – množična izselitev brez predhodnega pravnega postopka –protizakonita.

Strah pred izselitvijo ni edini problem, s katerim so soočeni prebivalciDeep Seaja. Naselje ima le občasno elektriko in nima sveže vode,zbirališča odplak, cest ali kanalizacije. Prebivalci v glavnem uporabljajo‘leteča stranišča‘ (majhne plastične vrečke, ki se uporabljajo zaodmetavanje toaletnih odpadkov). Večina hiš je narejenih iz odpadnihmaterialov in le redke ne prepuščajo vode. Prebivalci bolehajo zaboleznimi, prenosljivimi z vodo, kot sta hepatitis A in driska, kot tudi zaHIV / AIDS-em in so podhranjeni. Ženske in otroci, ki opravljajo naloge, kot je prinašanje vode in pranje, so še posebej izpostavljeni nevarnostimobolenj.

8. marca 2011 je v naselju Deep Sea izbruhnil požar. Uničil je 80 do 90odstotkov hiš. Kenijski Rdeči križ je poročal, da je bilo do 10.000 ljudiprizadetih zaradi požara – večina jih je ostala brez doma in več deset jihje bilo ranjenih. (Več na: http://action.amnesty.org.uk/ea-campaign/action.retrievestaticpage.do?ea_static_page_id=1258)

Amnesty International je sprejela dolgoročno zavezo, da bo izvajalakampanjo skupaj s prebivalci skupnosti Deep Sea in z lokalno nevladnoorganizacijo Hakijamii. Skupaj upamo, da bomo dosegli:

n ustavitev nadaljnjih izselitev skupnosti Deep Sea, dokler kenijskavlada ne sprejme obvezujočih pravnih smernic o izselitvah v skladu zmednarodnim pravom.

n Uveljavitev zakona, ki bo kaznoval vladne uslužbence in vse ostale, ki poskušajo protizakonito izseliti ljudi.

n Boljše življenjske pogoje v naselju Deep Sea.

n Končanje prisilnih izselitev po celi Keniji in zagotovitev bivališč zavse, ki so na tak način že izgubili svoj dom.


58



5. DElaVNIca

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l

Prebivalci hodijo skozi ulice barakarskega naselja Deep Sea v Nairobiju.

Kenija, september 2008.


ČLOVEKOVIH PRAVIC

59



Levo: Vodja kampanj amnesty

International Kenije (levo) v

barakarskem naselju Deep Sea med

srečanjem z družino, katere hišo so

porušili brez predhodnega obvestila.

Kenija, marec 2009.

Spodaj: Prebivalci se umikajo,

medtem ko se požar širi po

barakarskem naselju Deep Sea v

predelu Parklands prestolnice Nairobi.

Kenija, marec 2011.

5. D

ElaV

NIca

© R

EUTE

RS/T

hom

as M

ukoy

a

© a

mne

sty

Inte

rnat

iona

l


60



a: PoMaNJKaNJE

zanikana ti je pravica doprimernega življenjskegastandarda, na primer do

hrane, zdravstveneoskrbe, izobrazbe.

B: NEGoToVoST

zanikana ti je pravica dofizične varnosti,

na primer nisi varenpred policijskim

nasiljem, nasiljem tolp,nasiljem v družini.

c: NEMoČ

zanikana ti je pravica dosvobodnega izražanja

mnenja, protestiranja invplivanja na politiko.

zanikana ti je pravica doinformiranosti.

D: IzKlJUČENoST

zanikana ti je pravica, da polnopravno sodeluješ

v družbi. Si diskriminiran in ne

obravnavajo te kotenakopravnega.


ČLOVEKOVIH PRAVIC

61



GlaVNI PRoBlEMI

PoMaNJKaNJEZanikana ti je pravica doprimernega življenjskegastandarda, na primer do hrane,zdravstvene oskrbe, izobrazbe.

NEGoToVoSTZanikana ti je pravica do fizičnevarnosti, na primer nisi varen predpolicijskim nasiljem, nasiljem tolp,nasiljem v družini.

NEMoČZanikana ti je pravica dosvobodnega izražanja mnenja,protestiranja in vplivanja napolitiko. Zanikana ti je pravica doinformiranosti.

IzKlJUČENoSTZanikana ti je pravica, dapolnopravno sodeluješ v družbi. Si diskriminiran in ne obravnavajote kot enakopravnega.

PRIMERI V SKUPNoSTI DEEP SEa

Nimajo neposrednega dostopa dočiste vode, imajo malo denarja, ni sanitarij, slabo zdravje, ni zdravstvene oskrbe, neprimernabivališča, neredna elektrika, malohrane, omejeno izobraževanje.

Nasilje v družini, prisilne izselitve,policijsko in vladno nasilje medprisilnimi izselitvami, ranjeni medprotestiranjem (tudi otroci).

Ni jim dovoljeno protestirati, niso jimdane informacije o tem, kdo trdi, da je lastnik zemljišča, ni jim danamožnost, da bi se pogovorili zoblastmi in poskusili najti rešitev.

Malo priložnosti za delo in pridobitevnovih spretnosti, ločeni so odokoliških bogatih sosesk.

KaJ BI KENIJSKa VlaDa IN NEVlaDNE oRGaNIzacIJE (NVo) laHKoNaREDIlE za zaŠČITo ČloVEKoVIH PRaVIc?

Kenijska vlada bi lahko izboljšala življenjske pogoje ljudi s tem, da biodvažala smeti in uredila kanalizacijo, kot to počne za okoliške skupnosti.Pomoč, ki jo zagotavljajo NVO, bi se lahko uporabila za izboljšanježivljenjskih razmer z gradnjo vodnjakov, ureditvijo kanalizacije inzagotavljanjem hrane / zemlje za kmetovanje.

NVO bi lahko sodelovale s skupnostjo in izobrazile ljudi o družinskem nasiljuin ponudile podporo žrtvam. Policija in vlada bi lahko prenehali s prisilnimiizselitvami in zagotovili varna bivališča za prebivalce. Vlada bi lahko ssmernicami omejila nasilje policije in zagotovila, da so policisti, ki sonasilni, kaznovani.

Vlada bi lahko dovolila mirne proteste. Skozi izobraževalne programe bi selahko povečalo znanje prebivalcev o njihovih pravicah do zemlje. Vlada bilahko pristala na srečanje in jim prisluhnila, da bi skupaj našli rešitev. NVO in drugi bi lahko organizirale akcije, da bi vlado prepričale, da prisluhnezahtevam skupnosti.

Vlada in NVO bi lahko združile moči, da prebivalce naučijo spretnosti, ki jihpotrebujejo, da bodo našli zaposlitev. Lahko bi tudi izboljšali njihovebivanjske razmere, tako da bi se razlike med revnimi in bogatimi v Nairobijuzmanjšale.

5. D

ElaV

NIca

zaPISKI za IzVaJalca DElaVNIcE o SKUPNoSTI DEEP SEaUporabite to razpredelnico, da preverite predloge udeležencev in podpretenjihovo razumevanje situacije. Nekateri od predlogov udeležencev bodo mordasodili v več kategorij. Poudarite, da je to zaradi soodvisnosti človekovih pravic.

zaPISKI

ZAPISKI62



VPRAŠALNIK

1. Kaj ste po poklicu oziroma v kakšni vlogi izvajate aktivnosti?

učitelj študent / mlada oseba aktivist prostovoljec drugo – prosimo, dopišite

Spol moški ženska

2. Kje izvajate aktivnosti?

mesto/vas ................................................ država ........................................................................

3.Kateri sklop ste uporabljali?

Priročnik za izvajalce aktivnosti

1. sklop: Revščina in človekove pravice

2. sklop: Pravica do bivališča

3. sklop: Pravica do zdravstvene oskrbe

4.Kje ste izvedli delavnice?

šola

mladinska skupina, center ali klub

drugo – prosimo, napišite ..........................................................................................................

5.Koliko so bili stari udeleženci?

11-13 let 14-18 let 19-24 let

Drugo – prosimo, napišite ................................................................................

6.Približno koliko ljudi je sodelovalo na vaših delavnicah? ........................

7.Ali je bil sklop uporaben za vaše delo? (označite ‘X’ ali krožec na črto)

1 – sploh ni bil 5 – zelo uporaben

1 2 3 4 5

1/12/2011

SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVOIzobraževanje za človekovo dostojanstvo

8.Katere od teh besed najbolje opišejo vaše mnenje o tem sklopu? (Prosimo, označite tri možnosti)

relevanten razumljiv prijazen do uporabnika prilagodljiv inovativen

nerelevanten dolgočasen zapleten nefleksibilen staromoden

Druge besede ......................................................................................................................

9. a) Kaj vam je bilo najbolj všeč pri tem sklopu?

vsebina (obravnavane teme)

struktura (bila je prijazna za uporabo, razumljiva…)

metodologija (aktivnosti, metode, tehnike…)

drugo ......................................................................................................................................................

b) Prosimo, razložite, zakaj so vam bili všeč deli, ki ste jih izbrali:

..................................................................................................................................................................

...................................................................................................................................................................

10. a) Prosimo, označite, če ste opazili med ali po delavnici, da so udeleženci:

pokazali povečano znanje vsebine

spremenili svoje obnašanje

bili motivirani, da še kaj ukrenejo

b) Prosimo, razložite svoj odgovor:

..................................................................................................................................................................

...................................................................................................................................................................

11. Ali bi uporabili ta sklop spet z drugimi skupinami? da ne

12. Prosimo, zapišite svoje predloge za izboljšanje tega sklopa:

..................................................................................................................................................................

...................................................................................................................................................................

13. Prosimo, zapišite še svoje druge komentarje:

..................................................................................................................................................................

...................................................................................................................................................................

Prosimo vas, da izpolnjen vprašalnik pošljete na Amnesty International Slovenije (Beethovnova 7, 1000 Ljubljana) ali nampošljete skeniran vprašalnik na [email protected] (zadeva: vprašalnik za UČP).

Hvala!

1/12/2011

SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVOIzobraževanje za človekovo dostojanstvo

SpošTUJ MoJe pRavice, SpošTUJ MoJe DoSToJanSTvoSklop 1- Revščina in človekove pRavice

ideja dostojanstva je v samem temelju tega, kaj pomeni biti človek. v Splošni deklaraciji človekovih pravic (SDčp) je zapisano: “vsi ljudje serodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice”. a ta idealše ni postal globalna resničnost. Revščina je glavni razlog, zakaj ne.

Ta učni pripomoček želi mladim in tistim, ki z njimi delajo, omogočitirazumevanje povezav med kršitvami človekovih pravic in revščino.vzpodbuja jih, da uporabijo svoj glas za zahtevanje svojih pravic in zaukrepanje v zadevah, ki so jim pomembne. lahko služi za sodelovanje vkampanji amnesty international Zahtevamo dostojanstvo, ki seosredotoča na ljudi, ki živijo v revščini in se zavzemajo za svoje pravice.lahko pa se ga uporabi tudi v okviru drugih izobraževalnih dejavnosti, ki naslavljajo revščino znotraj okvira človekovih pravic.

To je prvi od vrste izobraževalnih sklopov, ki so del zbirke amnestyinternational Izobraževanje za človekovo dostojanstvo. vsak skloppredstavlja druge teme, vezane na revščino in človekove pravice. prvi sklop je splošni uvod v tematiko.

amnesty.orgamnesty.si

INDEKS: ACT 35/021/2011december 2011

Documents

SPOŠTUJ MOJE PRAVICE, SPOŠTUJ MOJE DOSTOJANSTVO · louisa anderson, na oddelku kampanje Zahtevamo dostojanstvo! pa sta prispevala informacije o tej kampanji am n es t yi ro lJ H