Specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju

Podiplomska šola

Specialisticni študijski programManagement v izobraževanju

Strokovni naslovSpecialist/specialistka managementa v izobraže-vanju.

Diplomanti• so usposobljeni za vodenje izobraževalnih

organizacij ter za vodenje sprememb in ob-vladovanje organizacije;

• so usposobljeni za delo na podrocju izobra-ževanja in za prevzemanje vodstvenih funk-cij v izobraževalnih organizacijah;

• se lahko (po merilih za prehode) vpišejo v2. letnik magistrskega študijskega programaManagement (znanstveni magisterij);

• se lahko (po merilih za prehode) vpišejo v 2.letnik študijskega programa 2. stopnje (stro-kovni bolonjski magisterij).

Pogoji za vpis• visokošolska izobrazba,• povprecna ocena dodiplomskega študija

najmanj 7,5 ali vidni uspehi pri razvojnemin inovacijskem delu na podrocju vzgoje inizobraževanja,

• vsaj dve leti delovnih izkušenj na podrocjuvzgoje in izobraževanja,

• znanje enega od svetovnih jezikov (zaželenoje znanje anglešcine).

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbraniglede na povprecno oceno predhodnega študija.

Študijske obveznostiTrajanje. Program traja eno leto (60 KT).

Obseg. 8 predmetov (4 obvezni, 4 izbirni) in se-minar Osnove raziskovanja in pisanje strokovnihbesedil.

PredmetnikPredmetnik je predstavljen v preglednicah nastraneh 54–55. Študenti si lahko izberejo tudipredmete iz magistrskega (znanstvenega) štu-dijskega programa Management, usmeritev Ma-nagement v izobraževanju (glej preglednico nastr. 62). Ker so ti obsežnejši (9 KT), lahko štiripredmete nadomestijo s tremi. V nadaljevanju sonavedeni opisi predmetov, ki vsebujejo:

• namen in vsebino predmeta,

• obvezno študijsko literaturo (s priporocljivoštudijsko literaturo seznani nosilec pred-meta na prvih predavanjih), oznacena je zznakom , in

• nacin preverjanja in ocenjevanja znanja zdeleži, ki je oznacen z znakom .

Opisi predmetov

Seminar Osnove raziskovanja in pisanjestrokovnih besedilpred. Karmen Rodman

D8 – Uporaba javno dostopnih baz podatkovŠtudenti na vajah in s samostojnim delom utrju-jejo znanja in vešcine uporabe javno dostopnihbaz podatkov, poštene rabe internetnih virov, is-kanja študijskih gradiv, iskanja in uporabe stati-sticnih in poslovnih podatkov (npr. SURS, Ajpes,GZS). Delavnica se v celoti izvaja v e-ucilnici.

Test znanja.

D15 – Pisne vešcine IIŠtudenti se bodo seznanili s korektnim pristopomk pisanju strokovnih besedil, z urejanjem in obli-kovanjem besedila ter z jezikovnimi vidiki stro-kovnega pisanja.

Aktivno sodelovanje in e-kolokvij.

D22 – Uporaba znanstvenega aparataŠtudentje se v delavnici spoznajo s prevzema-njem in dokumentiranjem v strokovnih besedilihter s pravilno rabo opomb.


10-001 Razsežnosti managementain managerski procesiizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

Predmet temelji na konceptu dvojnosti organiza-cije kot instrumenta za doseganje ciljev in inte-resne združbe udeležencev ter izhaja iz vloge indelovanja managementa kot kljucnega dejavnikauspešnosti organizacije. Temeljna naloga mana-gementa je obvladovanje kompleksnosti organi-zacije z nacrtovanjem, organiziranjem, vodenjemin nadziranjem delovanja sodelavcev. To nalogoobravnava v okviru kulture organizacije in nje-nega spreminjajocega se okolja ter z vidika etic-nosti odlocanja in moralnosti delovanja mana-gerjev. Spoznanja teorije o managementu pre-

54 Podiplomska šola

Predmetnik specialisticnega študijskega programa Management v izobraževanju

Št. Predmet KT Ure Kraj izvedbe

10-001 Razsežnosti managementa in managerski procesi 8 24 KP

10-002 Teorija organizacij in odnosi z okoljem* 8 24 KP/Brdo, CE

10-003 Ravnanje z ljudmi (management cloveških virov) 8 24 KP/Brdo

10-004 Ekonomika organizacije (management virov)** 8 24 Brdo

10-XXX Izbirni predmet 1 7 24




Seminar Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil — 8 KP

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe. Opombe: * namesto tega predmeta lahko študentiizberejo tudi predmet 40-012 (glej preglednico na str. 74 in opis na str. 78). ** namesto tega predmeta lahkoštudenti izberejo tudi predmet 40-043 (glej preglednico na str. 74 in opis na str. 86).

naša zlasti na podrocje nepridobitnih organizacijin organizacij s podrocja vzgoje in izobraževanja.Predmet usposobi študenta za kriticno presoja-nje svojega delovanja in delovanja organizacije,kjer delajo in išcejo nacine za izboljšanje obsto-jece prakse. Predmet postavlja osnove za poe-noteno razumevanje temeljnih oziroma obveznihpredmetov študijskega programa.

Everard, B., in G. Morris. 1996. Uspešno vo-denje. Ljubljana: Zavod Republike Slove-nije za šolstvo.

Fullan, M. 2000. Za kaj se je vredno boritiv vaši šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slo-venije za šolstvo.

Možina, S., ur. 2002. Management. Rado-vljica: Didakta.

Stoll, L., in D. Fink. 1996. Changing ourschools. Buckingham in Bristol: Open Uni-versity Press.

Tavcar, M. I. 2005. Strateški managementnepridobitnih organizacij. Koper: Fakultetaza management.

Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj invaj, pisni izdelki študenta (razmišljanje o profilumanagerja, analiza lastnega ucnega stila, nacrtza izboljšanje obvladovanja casa, razmišljanje oobvladovanju stresa, nacrt za prihodnost, analizanacrtovanja šole/doma/vrtca, analiza odlocanja,analiza evalviranja dela/šole/vrtca), pisni izpit.

10-002 Teorija organizacij inodnosi z okoljemdoc. dr. Andrej Koren

V uvodnem delu predmeta je poudarek na od-nosu med organizacijo in okoljem. Pri tem sta

posebej opredeljena makrookolje in lokalno oko-lje in njune znacilnosti. Drugi del je namenjenobravnavi organizacijskih teorij in modelov s po-udarkom na teorijah, ki obravnavajo vzgojno-izobraževalne organizacije. Posebej so predsta-vljeni kulturni modeli, znacilni za šole. Študentispoznajo prednosti in omejitve teorij in jih pri-merjajo s svojimi organizacijami. Obravnavaneso tudi teoreticne osnove pojma organizacijskekulture v posameznih teorijah in aplikacija vvzgojno-izobraževalne organizacije. Posebno po-glavje je namenjeno šolskim sistemom in avto-nomiji.

Bush, T. 2003. Theories of educational ma-nagement. London: Chapman.

Fullan, M., in A. Hargreaves. 2000. Za kajse je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana:Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Handy, C. 1990. Understanding schools asorganizations. Harmondsworth: Penguin.

Koren, A. 1999. Ravnatelj med osamo in so-delovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Koren, A. 2005. Centralizacija in avtonomija:študija vidljivosti v slovenskem šolskem sis-temu. Šolsko polje 16 (5/6): 141–159.

Mintzberg, H. 1993. Structure in fives: desi-gning effective organizations. Upper Sad-dle River, NJ: Prentice Hall.

Trnavcevic, A., ur. V pripravi. Ko država še-peta: marketinška kultura v šoli. Koper:Fakulteta za management.

Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj invaj, pisni izdelki študenta, seminarska nalogain/ali pisni izpit.

Specialisticni študijski program Management v izobraževanju 55

Predmetnik specialisticnega študijskega programa Management v izobraževanju – izbirni predmeti


10-005 Komuniciranje v pedagoški praksi 7 24 —

10-006 Vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodov 7 24 Brdo

10-007 Management v razredu 7 24 CE

10-008 Vodenje (management) kurikuluma 7 24 —

10-009 Obvladovanje (zagotavljanje) kakovosti 7 24 ŠL

10-010 Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev 7 24 —

10-011 Spremljanje in usmerjanje uciteljevega dela 7 24 CE/Brdo

10-012 Menjalna razmerja (trženje vzgojno-izob. zavodov) 7 24 KP*

10-013 Izboljševanje ucinkovitosti in uspešnosti delovanjavzgojno-izobraževalnih zavodov

7 24 —

10-014 Evalvacija vzgojno izobraževalnih zavodov 7 24 Brdo**

10-015 Strateški management in management sprememb 7 24 —

40-XXX Predmeti z oznako H 9 24 glej pregl. na str. 74

60-037 Management v visokem šolstvu 9 24 glej pregl. na str. 97

Izvedeni bodo samo predmeti, ki jih bo izbralo vsaj 20 študentov; seznam bo objavljen sredi oktobra. • Izbirnepredmete izvajamo samo v navedenih študijskih središcih, obiskujejo pa jih lahko tudi študenti, ki so vpisaniv drugih študijskih središcih. • FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

Opombe: * predmet bo izveden v angleškem jeziku v okviru poletne šole (od 20. 6. do 11. 7. 2007), izpit paje mogoce opravljati v slovenskem jeziku; ** predmet bo izveden v e-obliki z dvema srecanjema na Brdu.

10-003 Ravnanje z ljudmi (managementcloveških virov)doc. dr. Justina Erculj

Študenti se seznanijo s konceptom ravnanja zljudmi pri delu in spoznajo razlicne pristope.Osredotocijo se na ravnanje z ljudmi v vzgojno-izobraževalnih organizacijah ter na posebnosti,ki jih je pri tem potrebno upoštevati. Spoznajoteorije motivacije in jih povežejo z dejavniki de-lovnega zadovoljstva in uspešnosti pri delu. Spomocjo razlicnih modelov presodijo vodenje vsvoji organizaciji in presojo povežejo s temeljnimiteorijami vodenja vzgojno izobraževalnih organi-zacij. Ugotavljajo prednosti in slabosti timskegadela ter možnosti za njegov razvoj v šolah, vrtcih,domovih. To spoznanje povežejo z znacilnostmiorganizacijske kulture v vzgojno-izobraževalnihorganizacijah.

Bush, T., in L. Bell. 2002. The principles andpractice of educational management. Lon-don: Sage.

Bush, T., in D. Middlewood. 2005. Leadingand managing people in education. Lon-don: Chapman.

Lipicnik, B., in D. Mežnar. 1998. Ravnanjez ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarskivestnik.

Aktivno sodelovanje (20%), seminarska na-loga (60%) in ustni izpit (20%).

10-004 Ekonomika organizacije(management virov)doc. dr. Milena Bevc

Predmet je namenjen spoznavanju ekonomskegapomena izobraževanja za posameznika, podjetjein družbo v celoti (vpliv izobraževanja na go-spodarsko rast, zaposlovanje, porazdelitev do-hodka v družbi) ter ekonomskih vidikov delo-vanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja (stro-ški izobraževanja, notranja in zunanja ekonom-ska ucinkovitost izobraževanja, financiranje izo-braževanja, pravicnost izobraževanja, izobraže-vanje in trg dela, itd.). Prikazano bo tudi pojmo-vanje razvoja izobraževanja po ekonomiki izobra-ževanja ter medsebojna povezava sistema finan-ciranja z ucinkovitostjo, pravicnostjo ter razvo-jem izobraževanja. Vecina zajetih vsebinskih po-drocij bo predstavljenih teoreticno (opredelitev,nacini merjenja) ter prakticno (stanje, trendi terperspektive v drugih državah in v Sloveniji). Po-leg tega je predmet namenjen tudi pridobivanjuznanj s podrocja upravljanja z resursi v javnemsektorju s poudarkom na izobraževalnih institu-cijah za zagotavljanje njihove vecje ucinkovitostiin uspešnosti.


Ekonomski pomen izobraževanja, stroški inucinki izobraževanja Financiranje izobraževa-nja in delitev stroškov izobraževanja med raz-licne nosilce Ekonomska ucinkovitost izobraže-vanja, pravicnost v izobraževanju Ucinkovitostin uspešnost delovanja institucij v javnem sek-torju s poudarkom na izobraževalnih ustanovah

Povezava sistema financiranja, ucinkovitosti,pravicnosti in razvoja izobraževanja

Bevc, M. 2006. Ekonomski pomen izobraže-vanja: izbrana poglavja. Koper: Fakultetaza management.

Bevc, M. 1999. Financiranje, ucinkovitost inrazvoj izobraževanja. Radovljica: Didakta.

Blandford, S. 1997. Resource managementin schools. London: Pitman.

Hywel, T., in J. Martin. 1996. Managing re-sources for school improvement. London:Routledge.

Melavc, D. 2003. Gospodarjenje. Koper: Fa-kulteta za management.

Daljši pisni izdelek (seminarska naloga) z za-govorom (100%).

10-006 Vodenje vzgojno-izobraževalnihzavodovdoc. dr. Andrej Koren

Predmet je namenjen spoznavanju teoreticnih inprakticnih vidikov vodenja organizacij ter speci-ficnosti vodenja vzgojno izobraževalnih organiza-cij. Študenti se seznanijo z opredelitvami vode-nja in vodje. Spoznajo razlicne teorije, konceptein pristope k vodenju vzgojno-izobraževalnih or-ganizacij ter ugotavljajo njihovo uporabnost vpraksi. Soocijo se s problematiko razmejevanjamanagementa in vodenja. Spoznajo znacilnostitransformacijskega in transakcijskega vodenjater skozi to perspektivo analizirajo vodenje vvzgojno-izobraževalnih organizacijah. Obravna-vajo pristope k ucinkovitemu vodenju in vlogožensk v vodenju. Spoznajo znacilne pristopek vodenju vzgojno-izobraževalnih organizacij,vlogo vrednot v vodenju ter eticnost vodenja.

Davies, B., ur. 2005. The essentials of schoolleadership. London: Chapman.

Fullan, M. 2005. Leadership & sustainabi-lity. Thousand Oaks: Corwin.

Koren, A. 1999. Ravnatelj med osamo in so-delovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje

Koren, A. 2005. Ozadje vseživljenjskega izo-braževanja ravnateljev. Vodenje v vzgoji inizobraževanju, št. 3:5–20.

Koren, A., in J. Erculj. 2003. O vodenjuvzgojno-izobraževalnih organizacij. Vode-nje v vzgoji in izobraževanju 1 (1): 7–16.

Sergiovanni, T. J. 2001. The principalship.London: Routledge.

Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj invaj, krajši pisni izdelki, seminarska naloga (3500besed).

10-007 Management v razredudoc. dr. Jana Kalin

Študent pri predmetu spozna kaj je managementrazreda, kakšni so nacini motiviranja za delo,kako se oblikuje ugodno klimo v razredu. Štu-dentu se predstavi proces in oblike komunici-ranja ter pomen povratnih informacij, poudarise pomen razrednih pravil in nacine njihovegaoblikovanja. Pojasni se pojem discipline, pred-stavi model discipline glede na stopnjo uciteljevekontrole, nacine preprecevanja problemov (pro-aktivno delovanje) in strategije reševanja proble-mov. Študent se seznani z vrstami odlocitev innaceli odlocanja in sprejemanja odlocitev v kri-ticnih situacijah. Pojasni se pojem razredne in-terakcije in najpogostejše probleme pri tem, na-cine ugotavljanja ucinkovitosti lastnega manage-menta razreda in ucinkovitosti šole.

Bluestein, J. 1997. Disciplina 21. stoletja.Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šol-stvo.

Burden, P. 1995. Classroom management.New York: Longman.

Calderhead, J. 1984. Teachers’ classroomdecision-making. London: Holt, Rinhartand Winston.

Hustler, D., in D. McIntyre. 1996. Develo-ping competent teacher. London: Fulton.

Kyriacon, C. 1997. Vse uciteljeve spretnosti.Radovljica: Republiški izpitni center.

Martin, J., in J. Sugarman. 1993. Modelsof classroom management. Calgary: Det-seling.

Everard, B., in J. Morris. 1996. Uspešno vo-denje. Ljubljana: Zavod republike Slovenijeza šolstvo.

Razdevšek-Pucko, C. 1993. Razredna inte-rakcija, interno študijsko gradivo. Pedago-ška fakulteta, Ljubljana.

Smith, C. J., in R. Laslett. 1993. Effec-tive classroom management. London: Ro-utledge.

Specialisticni študijski program Management v izobraževanju 57

Wragg, E. C. 1993. Class management. Lon-don: Routledge.

Daljši pisni izdelki – seminarska/projektna na-loga (100%).

10-009 Obvladovanje (zagotavljanje)kakovostidoc. dr. Nada Trunk Širca

Študentje se pri predmetu seznanijo z osnovamiin razlicnimi koncepti kakovosti. Usposobijo seza uvajanje razlicnih pristopov vodenja kakovo-sti ter uvajanja nenehnih izboljšav v lastni orga-nizaciji, kot tudi za sodelovanje pri oblikovanjukonceptov na nacionalnem nivoju. Poudarek bopredvsem na metodah spremljanja, ugotavljanjain zagotavljanja kakovosti izobraževalnih stori-tev. Kriticna presoja predpisovanja mednarodnihstandardov, vodil in usmeritev ter njihova speci-ficna aplikacija v slovenskih razmerah.

Razvoj kakovosti; vidik doseganja ciljev in ure-janja procesov v organizaciji Sistemi kakovo-sti v mednarodnem kontekstu ter v slovenskemizobraževalnem prostoru Implementacija siste-mov kakovosti v organizacijah in vodenje kako-vosti Spremljanje, ugotavljanje in zagotavlja-nje kakovosti izobraževalnih zavodov in storitev

Analiza primerov

Brennan, J. L., in T. Shah. 2000. Mana-ging quality in higher education: an in-ternational perspective on institutional as-sessment and change. Buckingham: OpenUniversity Press.

Brighouse, T., in D. Woods. 1999. How toimprove your school. London: Falmer.

Dolinšek S., D. Žargi, F. Piskar, M. Kiauta, N.Trunk Širca in A. Faganel. 2005. Manage-ment kakovosti: študijska gradiva. Koper:Fakulteta za management.

Erculj, J., in N. Trunk Širca. 2000. S sodelo-vanjem do kakovosti: mreže ucecih se šol.Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Sallis, E. 2001. Total quality management ineducation. New York: Kogan Page.

Štrajn, D., ur. 2000. Evalvacija. Ljubljana:Pedagoški inštitut.

Trnavcevic, A., ur. 2000. Raznolikost kako-vosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Aktivno sodelovanje in daljši pisni izdelek oz.seminarska naloga (obseg 30.000 znakov) z za-govorom (60%), pisni izpit (40%).

10-011 Spremljanje in usmerjanjeuciteljevega deladoc. dr. Justina Erculj

Temeljni cilj predmeta je soocanje razlicnih te-oreticnih pristopov in prakticnih modelov spre-mljanja in usmerjanja uciteljevega dela v konte-kstu razvijanja uciteljevega profesionalizma. Štu-dentje spoznajo koncept spremljanja dela zapo-slenih, posebej v vzgojno-izobraževalnih organi-zacijah, ter prednosti in slabosti modelov, ki jihprenašamo z drugih podrocij. Ob osrednji temi– uciteljevem profesionalizmu – iz vidika spre-memb in sodobnih pojmovanj ucenja in pouce-vanja poglobijo koncept profesionalizma v izo-braževanju ter razumevanje spodbud in ovir zanjegov razvoj. Poudarjena je ravnateljeva vlogapri strokovnem in osebnostnem razvoju uciteljev,posebej s hospitacijami. Ob tem študentje vzpo-stavijo kriticen odnos do opazovanja pouka, spo-znajo nacela oblikovanja razvojne povratne infor-macije in nacrtovanja stalnega strokovnega spo-polnjevanja uciteljev, vkljucno s sodelovanjem vmrežnih in akcijsko naravnanih projektih.

Day, C. 1999. Developing teachers: the chal-lenges of lifelong learning. London: Fal-mer.

Erculj, J. 2005. Uciteljev profesionalizem. VMreže 2: v ucence usmerjeno prouceva-nje. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Marentic Požarnik, B. 2003. Psihologija uce-nja in pouka. Ljubljana: DZS.

Middlewood, D., in C. Cardno. 2001. Mana-ging teacher appraisal and performance.London: RoutledgeFalmer.

Aktivno sodelovanje (20%), seminarska na-loga (60%), ustni izpit (20%).

10-012 Menjalna razmerja (trženjevzgojno-izobraževalnih zavodov)doc. dr. Anita Trnavcevic

Predmet zajema vsebine marketinga in marketi-zacije zavodov s podrocja vzgoje in izobraževa-nja, pri cemer upošteva posebnosti in možnostitrženja v izobraževanju ter trženja izobraževanjain izobraževalnih organizacij. Tako študent spo-zna pojem marketizacije v javnem šolstvu in mar-ketinga, opredelitev izobraževanja kot storitve iniz tega izhajajoce omejitve in možnosti marke-tinga. Prav tako spozna tržni krog, pomen po-sameznih elementov tržnega kroga ter sponzor-stvo in donatorstvo v šolstvu. Poznavanje zakon-ske podlage omogoca študentu prepoznavanje in


kreiranje novih možnosti v njegovi/njeni marke-tinški praksi.

Andreasen, A. R., in P. Kotler. 2006. Strate-gic marketing for nonprofit organizations.6. izd. Upper Saddle River, NJ: PrenticeHall.

Logaj, V. 2004. Marketinška kultura šole. Vo-denje v vzgoji in izobraževanju, št. 3:57–64.

Trnavcevic, A., in A. Trtnik Herlec. 2004. Pu-blikacija šole: razmislek o njeni podobi, po-menu in funkciji. Vodenje v vzgoji in izo-braževanju, št. 2:87–100.


Aktivno sodelovanje pri predavanjih, krajši pi-sni izdelki (10%), zakljucna seminarska naloga2000–2500 besed (90%).

10-014 Evalvacija vzgojno-izobraževalnihzavodovdoc. dr. Nada Trunk Širca

Namen predmeta je opredeliti vlogo in pomenevalvacije v procesu nacrtovanja in jo povezatiz razlicnimi pristopi h kakovosti v izobraževa-nju. Predmet bo bolj kot v pridobivanje poglo-bljenih teoreticnih znanj s podrocij kakovosti, na-crtovanja in evalvacije usmerjen v pridobivanjespretnosti za izvedbo evalvacije. Pridobljena zna-nja bodo študentom pomagala pri pripravi in iz-vedbi »mini« evalvacije enega od podrocij šol-skega dela, ki ga bodo sami izbrali. Za zbiranjepodatkov bodo študenti razvili lastne instrumen-tarije ali uporabili že obstojece. Do zakljucka iz-vedbe predmeta bodo s pomocjo mentorja pri-pravili evalvacijsko porocilo.

Opredelitev in razvoj kakovosti, presoja kako-vosti, povezovanje sistemov kakovosti, kakovostvzgoji in izobraževanju Nacrtovanje in poroca-nje v šoli/vrtcu Opredelitev evalvacije, evalva-cija na podrocju vzgoje in izobraževanje Nacrtin izvedba evalvacije Priprava instrumentarijevin zbiranje podatkov Analiza in interpretacijazbranih podatkov, priprava in predstavitev eval-vacijskega porocila

Hopkins, D. 1989. Evaluation for school de-velopment. Bristol: Open University.

Kump, S. 2000. Paradigme, koncepti in me-tode v evalvaciji izobraževanja. V Evalva-cija, ur. D. Štrajn, 13–26. Ljubljana: Peda-goški inštitut

Nevo, D. 2001. School Evaluation: internalor external? Studies in educational evalu-ation 27:95–106.

West Burnham, J. 1997. Managing qualityin schools: effective strategies for quality-based school improvement. London: Pren-tice Hall.

Worthen, R. Blaine, R. Sanders, R. James inL. J. Fitzpatrick. 2004. Program evalua-tion: alternative approaches and practicalgudelines. 2. izdaja. New York: Longman.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(40%), projektna naloga z zagovorom (60%)

Vzporedni študij na ManchesterMetropolitan University

• Ime programa: Management in Education• Vrsta programa: podiplomski magistrski

študijski program• Znanstveni naslov: Master of Science• Predstojnik študijskega programa:

doc. dr. Andrej KorenZaradi primerljivosti študijskega programa

Management v izobraževanju s študijskim pro-gramom Management in Education ter pogodbeo franšizi med Fakulteto za management, Šolo zaravnatelje in Manchester Metropolitan Universitysmo v letih 1999–2002 vpisovali študente vzpo-redno na oba študijska programa (FM in MMU).V študijskem letu 2002/2003 smo vpisali zadnjogeneracijo po franšizi.

Dokoncanje študija. Študij na MMU lahko trajanajvec pet let. Manchester Metropolitan Univer-sity lahko študentu na prošnjo odobri podaljšanještudija za najvec eno leto. Študenti, ki so se pr-vic vpisali v študijski program v študijskem letu2002/2003, morajo študij zakljuciti do novem-bra 2008.

Podiplomska šola

Specialisticni študijski programManagement

Strokovni naslovSpecialist/specialistka managementa.

Smeri• Splošni management• Management informacijskih sistemov• Financni management• Management trženja• Management kadrov• Management v mednarodnem poslovnem

okolju• Mednarodna ekonomika in finance

Diplomanti• dobijo splošna znanja managementa, eko-

nomskih, pravnih in vedenjskih ved, ki sopotrebna za uspešno obvladovanje organi-zacij in za vodenje sodelavcev;

• so usposobljeni za izvajanje zahtevnejšihprojektov ter za svetovalno delo na podrocjumanagementa;

• se lahko (po merilih za prehode) vpišejov 2. letnik magistrskega študijskega pro-grama Management (znanstveni magisterij,pred ZViS 2004);

• se lahko (po merilih za prehode) vpišejo v 2.letnik študijskega programa 2. stopnje (bo-lonjski strokovni magisterij, ZViS 2004).

Pogoji za vpis• visokošolska izobrazba,• povprecna ocena dodiplomskega študija

najmanj 7 ali 2 leti delovnih izkušenj,• obvladovanje enega od svetovnih jezikov.V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani

glede na povprecno oceno predhodnega študija.

Študijske obveznostiTrajanje. Program traja eno leto (60 KT).

Obseg. 6 predmetov (2 obvezna, 1 obveznismerni, 2 izbirna smerna predmeta, 1 poljubniizbirni predmet) in seminar Raziskovanje in pi-sanje strokovnih besedil.

PredmetnikPredmetnik je predstavljen v preglednicah nastraneh 60–61, v nadaljevanju pa so navedeniopisi predmetov, ki vsebujejo:

• namen in vsebino predmeta,• obvezno študijsko literaturo (s priporocljivo

študijsko literaturo seznani nosilec pred-meta na prvih predavanjih), oznacena je zznakom , in


Opisi predmetov

30-001 Managementizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

Management je eden izmed obveznih temeljnihpredmetov v specialisticnem in magistrskem pro-gramu Management. Obsega temeljna znanja spodrocja managementa, ki naj študentom z raz-licnimi prejšnjimi smermi in vsebinami izobra-ževanja ustvarijo enotna izhodišca za nadaljnjištudij programa. Uvodni del obravnava koncepteorganizacije in managementa, zatem pa vrednotekot izhodišce delovanja managerjev – tako z vi-dika kultur organizacij in njihovih okolij, kot zvidika etike managementa. V osrednjem deluohranja tradicionalno clenjenost managerske de-javnosti na nacrtovanje, organiziranje, vodenjein nadziranje, vendar vsako izmed dejavnostipo splošnem pregledu osnovnih znanj kriticnoobravnava z vidika organizacije kot instrumentaza doseganje ciljev in organizacije kot skupno-sti interesov udeležencev, sklene pa s sintezorazsežnosti med nacrtovanjem in snovanjem,urejanjem in povezovanjem, poslovodenjem invodenjem, merjenjem in presojanjem. Pri temvseskozi kriticno vzporeja tehnokratski in huma-nisticni koncept organizacij in managementa. Obvsaki dejavnosti študenti v delovnih skupinah obmentorstvu izvajalcev predmeta obravnavajo poeno izbrano temo, ki jo v casu med predava-nji dodelajo v kratko nalogo, iz njihove siceršnjedejavnosti in tako povezujejo teorijo in prakso.Izvajanje predmeta spremlja vec sto animiranihprosojnic ter mnogo primerov iz poslovne prakse.

Tavcar, M. I. 2006. Management in organi-zacija. Koper: Fakulteta za management.

Tavcar, M. I., in R. Biloslavo. 2006. Mana-gement: gradiva za delo v skupinah in in-dividualno delo. Predelana izdaja. Koper:Fakulteta za management.


Predmetnik specialisticnega študijskega programa Management


30-001 Management 12 36 KP, CE, ŠL, NG

30-002 Ekonomski in pravni vidiki managementa 12 36 KP, CE, ŠL, NG

30-003 Raziskovanje in pisanje strokovnih besedil (seminar)* 0 12 KP, CE, ŠL, NG

30-XXX Obvezni smerni predmet 9 24

30-XXX Izbirni smerni predmet 1 9 24

30-XXX Izbirni smerni predmet 2 9 24

30-XXX Poljubni izbirni predmet 9 24

Opomba: * seminar se izvede v e-ucilnici; prvo srecanje je v živo.FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.


Robbins, S. P. 2006. Organizational beha-vior. 12. izd. Upper Saddle River, NJ: Pren-tice Hall.

Pisni izpit, pisni izdelki študentov.

30-002 Ekonomski in pravni vidikimanagementaprof. dr. Egon Žižmondizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Ekonomski vidiki managementa. Predmet se-znanja študente s sodobnim konceptom ekonom-ske vede, jim posreduje temeljna ekonomska te-oreticna znanja, tako mikroekonomska kot tudimakroekonomska, ki so potrebna za razumeva-nje drugih ekonomskih in poslovnih disciplin, injih usposablja za razumevanje ekonomskih pro-cesov v podjetjih, na posameznih trgih in naravni gospodarstva kot celote. Predmet vkljucujesedem zaokroženih poglavij: Ekonomija in eko-nomska teorija, Mikroekonomija – ponudba, pov-praševanje in trgi dobrin, Trgi proizvodnih dejav-nikov in porazdelitev dohodka, Vloga vlade v go-spodarstvu, Makroekonomija – rast in poslovnicikli, Ekonomska rast in makroekonomska poli-tika ter Mednarodna trgovina in svetovno gospo-darstvo.

Samuelson, P. A., in W. D. Nordhaus. 2002.Ekonomija. Ljubljana: GV založba.

Pisni izpit.

Pravni vidiki managementa. Slušatelji se sezna-nijo z ustavnimi temelji, ki so pomembni za pro-cese vodenja in upravljanja ter za izvajanje de-javnosti organizacij. Seznanijo se s temelji go-spodarskega, civilnega, upravnega, delovnega insocialnega prava. Izbrane teme s teh podrocij so

obravnavane tudi z vidika mednarodnega, zlastievropskega prava. V okviru predmeta so obrav-navane zlasti naslednje teme: Omejitve odloca-nja z vidika razvoja varstva clovekovih pravic intemeljnih svobošcin, zagotovljenih z ustavo inmednarodnim pravom. Sodobne statusne oblike,strukture in pristojnosti organov razlicnih vrst or-ganizacij. Zahtevnejša vprašanja iz teorije po-godbenih razmerij in odškodninskega prava. Iz-brana razvojna vprašanja s podrocja obravnava-nja pravnega položaja zaposlenih kot posamezni-kov in skupin delavcev.

Blanpain, R., ur. 1998. Comparative labourlaw and industrial relations. Deventer:Kluwer.

Bohinc, R. 2005. Osebe javnega prava. Lju-bljana: GV založba.

Charlesworth, M. 1995. Company law. Lon-don: Sweet & Maxwell.

Kavcic, I., in F. Grad. 1999. Ustavna ureditevSlovenije. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Vodovnik, Z. 2004. Poglavja iz delovnega insocialnega prava. Ljubljana: Fakulteta zaupravo.

Vodovnik, Z. V pripravi. Management inpravo. Management 1.

Pisni ali ustni izpit, projektna naloga, aktivnosodelovanje na predavanjih.

30-003 Raziskovanje in pisanjestrokovnih besedilpred. Karmen Rodman

D8 – Uporaba javno dostopnih baz podatkovŠtudenti na vajah in s samostojnim delom utrju-jejo znanja in vešcine uporabe javno dostopnihbaz podatkov, poštene rabe internetnih virov, is-kanja študijskih gradiv, iskanja in uporabe stati-

Specialisticni študijski program Management 61

Predmetnik specialisticnega študijskega programa Management – izbirni predmeti po smereh


Splošni management

30-004 Strateški management 9 24 KP, CE, ŠL, NG

30-005 Podjetništvo 9 24 KP, CE, ŠL

30-006 Projektni management 9 24 CE, NG

30-007 Vodenje in pogajanja 9 24 ŠL, NG

30-008 Management proizvajanja proizvodov in storitev 9 24 CE

30-009 Svetovanje managementu 9 24 KP, ŠL

60-901 Upravno procesno pravo 9 24 glej pregl. na str. 97

Management informacijskih sistemov

30-010 Analiza poslovnega okolja in razvoj informacijskih sistemov 9 24 ŠL

30-011 Management e-poslovanja 9 24 ŠL

30-012 Sistemi za podporo managementu 9 24 —

30-013 Management podatkov 9 24 —

30-014 Informatika v javni upravi 9 24 —

40-023 Management informacijskih tehnologij 9 24 glej pregl. na str. 74

Financni management

30-015 Financni management podjetja 9 24 ŠL

30-016 Management financnih tveganj 9 24 ŠL

30-017 Poslovodno racunovodstvo 9 24 ŠL

30-018 Strateške poslovne in lastninske povezave 9 24 CE

30-019 Bilancna in davcna politika podjetja 9 24 ŠL

Nadaljevanje na naslednji strani

sticnih in poslovnih podatkov (npr. SURS, Ajpes,GZS). Delavnica se v celoti izvaja v e-ucilnici.

Test znanja.





30-004 Strateški managementizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

Predmet nadgrajuje osnovni obvezni predmetManagement z znanji in spoznanji, ki so v za-dnjih dveh, treh desetletjih prinesli dramaticnipreobrat v pojmovanje organizacije in manage-menta, v obvladovanje organizacije in v razmerjemed organizacijo in družbenim ter ekonomskimokoljem. Predmet se osredinja na tri temeljna

podrocja znanj. Prvo je management sprememb,ki obsega koncepte in strategije obnašanja or-ganizacij v spremenljivih okoljih – pasivno inproaktivno delovanje, zvezno in postopno spre-minjanje, predvidevanje sprememb in odmer-janje robustnosti organizacije. Organizacija kotživ organizem preživi in uspeva v spremenlji-vem okolju le, ce ustvarja nova znanja, novetemeljne zmožnosti in novo konkurencnost, cese lastninsko in interesno dolgorocno povezuje vdinamicna omrežja organizacij.

Drugo je podrocje managementa kompleksno-sti organizacij in njihovih okolij, ki vseskozi vrazvoju civilizacije presega kognitivne zmožno-sti posameznika, prinaša negotovost in tvega-nje. Kompleksnost delovanja organizacij vzporejas kompleksnostjo žive narave, opredeljuje sku-pne znacilnosti in pravilnosti ter povezuje uspe-šnost organizacije z delovanjem na robu neure-jenosti, kaosa. Predmet obravnava strategije inorodja za management v pogojih kompleksnostiin globalnega okolja – koncepte odlocanja, ana-lizna orodja, koncept razsežnosti.

Tretje podrocje predmeta kriticno obravnavakoncepte snovanja politike organizacije v zgodo-


Nadaljevanje s prejšnje strani


Management trženja

30-020 Management mednarodnega poslovanja 9 24 CE

30-021 Trženje med organizacijami 9 24 CE

30-022 Trženje storitev 9 24 CE

30-023 Spletno trženje 9 24 —

30-024 Oblike in tehnike mednarodnega poslovanja 9 24 CE

30-025 Trženjsko raziskovanje 9 24 —

Management kadrov

30-026 Pristojnosti in pooblastila za odlocanje na podrocju delovnihrazmerij

9 24 KP

30-027 Pridobivanje in razvoj kadrov 9 24 KP

30-028 Delodajalec kot dejavnik v sistemu socialne varnosti 9 24 KP

30-029 Kadri kot premoženje organizacije 9 24 KP

30-030 Status organizacije in položaj zaposlenih 9 24 —

Management v mednarodnem poslovnem okolju

30-031 Management medkulturnih razlik 9 24 —

30-033 Prevajanje in tolmacenje v poslovnem komuniciranju 9 24 —

30-034 Anglešcina v poslovnem komuniciranju 9 24 ŠL

30-035 Nemšcina v poslovnem komuniciranju 9 24 —

30-036 Italijanšcina v poslovnem komuniciranju 9 24 —

60-006 Kategorialni aparat družboslovja 9 24 glej pregl. na str. 93

Mednarodna ekonomika in finance

30-037 Mednarodna ekonomika 9 24 —

30-038 Financna ekonomika 9 24 —

30-039 Denarni sistem in denarna politika 9 24 —

30-040 Ekonomika evropske integracije 9 24 CE

30-041 Regionalna ekonomika in politika 9 24 —

30-042 Mednarodne finance 9 24 —

30-043 Financne investicije 9 24 —

Na vsaki smeri je prvi navedeni predmet obvezen; iz iste smeri si mora študent izbrati dva izbirna predmeta,tretjega pa si lahko izbere poljubno. Študenti smeri Management v mednarodnem poslovnem okolju si lahkokot izbirni predmet svoje smeri izberejo tudi 30-020. • Izvedeni bodo samo predmeti, ki jih bo izbralo vsaj 20študentov. • FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe.

vinskem, družbeno gospodarskem in kulturnemkontekstu ter casovni razsežnosti.

Predmet obravnava nekatere pomembne smeri(March in Simon, Ansoff, Mellerowitz, Porter,Aaker, Mintzberg, Quinn, Bleicher idr.) in seizteka v dialekticno sintezo tehnokratskega inhumanisticnega pristopa, posebej z vidika majh-nega družbeno-gospodarskega sistema, kakršenje Slovenija.

Biloslavo, R., in M. I. Tavcar. 2006. Strateškimanagement. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Biloslavo, R., in M. I. Tavcar. 2006. Strate-ški management: gradiva za delo v skupi-

nah in individualno delo. Predelana izdaja.Koper: Fakulteta za management.

Kralj, J. 2003. Management. Koper: Visokašola za management.

Mintzberg, H., J. B. Quinn in S. Ghoshal.1999. The strategy process. Harlow: Fi-nancial Times.

Grant, R. 2002. Contemporary strategy ana-lysis: concepts, techniques, applications.4. izd. Malden: Blackwell.

Yip, G. 2003. Total global strategy II. UpperSaddle River: Pearson Education.

Pisni izpit, krajši pisni izdelki, projektna na-loga/izdelek, aktivno sodelovanje.


30-005 Podjetništvoizr. prof. dr. Boštjan Antoncic

Predmet je namenjen spoznavanju podrocja pod-jetništva s teoreticnega in prakticnega vidika. Po-udarek je na razpoznavanju podjetništva kot po-membnega elementa za rast in razvoj podjetjain narodnega gospodarstva, seznanjanju z vidikipodjetništva, ki so lahko v pomoc pri analizi innacrtovanju rasti in razvoja novega ali obstoje-cega podjetja, ter na metodologiji razpoznavanjain analize poslovne priložnosti ter nacrtovanja iz-korišcanja te nove priložnosti s pomocjo sesta-vljanja poslovnega nacrta.

Antoncic, B., R. D. Hisrich, T. Petrin in A.Vahcic. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GVzaložba.

Antoncic, B. 2005. Primeri iz podjetništva:ustanovitev, zagon in rast podjetja. Koper:Društvo za akademske in aplikativne razi-skave.

Pisni izpit, krajši pisni izdelki, seminar-ska/projektna naloga, aktivno sodelovanje.

30-006 Projektni managementdoc. dr. Mirko Markic

Namen predmeta je usposobiti študente za na-crtovanje, izvajanje in kontroliranje projektov nanivoju obvladovanja projektov (obvladovanje inmanagement). Študenti se bodo seznanili tudiz nacinom vkljucevanja projektov v podjetja indruge organizacije. Poleg teoreticnih osnov ma-nagementa projektov bodo poglobljeno spozna-vali metodologijo ter posamezna znanja in ve-šcine, ki so koristna za nacrtovanje, izvajanje inkontroliranje projektov. Kandidat samo izbere,spozna in na prakticnem primeru uporabi pro-gramsko orodje, ki omogoca podporo manage-mentu projekta. Izid prakticne rabe program-skega orodja bo idejna zasnova, plan ter pri-kaz obvladovanja konkretnega projekta oziromavzpostavitev poslovno-organizacijskega okolja,ki bo omogocalo projektni pristop. Z vsebin-skega vidika je predmet clenjen na teoreticnain metodološka izhodišca, vkljucevanje projektovv poslovno-organizacijski sistem, organiziranostudeležencev v projektu, procese managementaprojekta ter komuniciranje v projektu.

Hauc, A. 2002. Projektni management. Lju-bljana: GV založba.

Kerzner, H. 2003. Project management. Asystems approach to planning, scheduling

and controling. 8. izdaja. Chichester: Wi-ley.

Markic, M. 2005. Management projektov:prosojnice s predavanj za podiplomski štu-dij. Koper: Fakulteta za management.

Izdelava projektne naloge in njena predstavi-tev oz. pisni/ustni izpit.

30-007 Vodenje in pogajanjadoc. dr. Tonci A. Kuzmanicasist. dr. Aleksander Zadel

Namen predmeta je študentom ponuditi vpogledv teorije pogajanj. Med študijem literature bodoosvajali znanja in tehnike, s pomocjo katerihbodo izoblikovali kriticen pogled na obstojece te-orije. Sposobni bodo oceniti pogajalska izhodišcain razmere za izbiro primernega sloga pogajanj.Pozornost bo namenjena tudi razumevanju psi-holoških dejavnikov pri pogajanjih in izdelavi la-stnih pogajalskih taktik. Študenti bodo spoznalitemeljne zakonitosti uspešnih in ucinkovitih po-gajalskih taktik, se seznanili s pogoji, ki morajobiti izpolnjeni, ce naj bodo pogajanja uspešnater obvladovanje metode nacelnih pogajanj, ki jeosnova vseh pogajalskih taktik in strategij, takov diplomaciji kot v gospodarstvu.

Dawson, R. 1999. Secrets of power negotia-ting: inside secrets from a master negoti-ator. Franklon Lakes, NJ: Career.

Fisher, R., W. Ury in B. Patton. 1998. Kakodoseci dogovor: umetnost pogajanja. Lju-bljana: Gospodarski vestnik.

Forsyth, P. 2002. Negotiating. Oxford: Cap-stone.

Kavcic, B. 1996. Spretnost pogajanja. Kranj:Moderna organizacija.

Kennedy, G. 1999. The perfect negotiation:all you need to get it right first time. Lon-don: Random House Business.

Ury, W. 1998. Od nasprotovanja do sode-lovanja: kako preseci zavrnitev; pogajanjas težavnimi ljudmi. Ljubljana: Gospodarskivestnik.


30-008 Management proizvajanjaproizvodov in storitevizr. prof. dr. Slavko Dolinšek

V današnjem dinamicnem globalnem poslovnemokolju se morajo podjetja osredotociti na svoje


procese, jih narediti bolj zanesljive in ucinkovite.Uspešno organizirano proizvajanje zagotavlja iz-delke in storitve zahtevane kakovosti in omogocaucinkovito obvladovanje stroškov izdelave. Proi-zvodnja, kot ena izmed poslovnih funkcij podje-tja, obicajno vkljucuje aktivnosti, ki se nanašajona proizvodne strateške odlocitve (kot del celo-vitega vodenja podjetja), oblikovanje postopkov(management izdelkov in procesov), odlocanjeo postopkih (operativni management proizvodnjein storitev) in kontrolne odlocitve (nacrtovanje inkontroliranje postopkov za vecjo produktivnost inzanesljivost). Cilj predmeta je prikazati študen-tom vlogo proizvodnega managerja v organiza-ciji, kako lahko organizacija doseže konkurencnoprednost na trgu z vecjo produktivnostjo in niž-jimi stroški, z zanesljivostjo svojih dobav in zago-tavljanjem kakovosti izdelkov in storitev. Predmetseznanja študente s sodobnimi nacini manage-menta proizvajanja izdelkov in storitev, pomagarazumeti, kaj vse vkljucujejo procesi v proizvo-dnji, kako je vse to povezano z ostalimi funk-cijskimi podrocji v organizaciji, katere odlocitveje potrebno sprejemati v proizvodnji, kakšna jeglobalna proizvodnja ter kakšni so najnovejši pri-stopi in trendi za organiziranje ucinkovite proi-zvodnje.

Dolinšek, S., in R. Rozman. 2006. Manage-ment proizvajanja: ucinkovito ravnanje sprocesi v proizvodnih in storitvenih orga-nizacijah; zapiski predavanj. Koper: Fakul-teta za management.

Gaither, N., in G. Fraizer. 1999. Productionand operations management. Cincinnati,OH: South-Western College Pubblications.

Heizer, J., in B. Render. 2000. Principles ofoperations management. Upper Saddle Ri-ver, NJ: Prentice Hall.

Krajewski, L. J., in L. P. Ritzman, 1996. Ope-rations management: strategy and ana-lysis. New York: Addison-Wesley.

Kalpakjian, S. 1995. Manufacturing engine-ering and technology. New York: AddisonWesley.

Wright, P. K. 2001. 21st century manufactu-ring. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.

National Research Council. 1999. Visionarymanufacturing Challenges for 2020. N.k.: National Academy Press.

Seminarska naloga s predstavitvijo (50%),ustni izpit (50%).

30-009 Svetovanje managementudoc. dr. Branko Kalpic

Študent se pri predmetu seznani s svetovanjemmanagementu in njegovo vlogo (temeljni pojmiin koncepti s podrocja svetovanja, povezava medsvetovalnim in raziskovalnim delom), svetoval-nim okvirom in procesom reševanja problema(definiranje problema, nacrtovanje analize, pri-dobivanje podatkov, strateška analiza, interpreta-cija in predstavitev rezultatov, implementacija).Študent spozna upravljanje odnosov z deležnikina podrocju svetovanja (vloga projektne organi-zacije, upravljanje in vodenje projektnega tima,upravljanje odnosov s kupci, upravljanje sveto-valne organizacije, pomen zaupnosti podatkov ininformacij, eticna vprašanja v managementu, ra-zvoj odnosov z alumniji). Predstavljeni so na-cini kako voditi svetovalno organizacijo (kaj sokljucna sredstva, organiziranje svetovalne dejav-nosti, tipi svetovalnih podjetij, modeli obracuna-vanja svetovalnih storitev) ter priporocila uporab-nikom svetovalnih storitev (katere informacije sopomembne, kako oceniti in izbrati ponudnika,kako meriti ucinke svetovanja, ekonomika sve-tovalnega projekta, pravna vprašanja).

Rasiel. E. M, in P. N. Friga. 2002. The Mck-insey mind. Columbus: McGraw-Hill.

Tavcar, M. I. 1998. Svetovanje manage-mentu. Koper: Visoka šola za manage-ment.


Biloslavo, R. 2006. Strateški managementin management spreminjanja. Koper: Fa-kulteta za management.

Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (10%), daljši pisni izdelek – projektna naloga(40%), koncni ustni izpit (50%).

30-010 Analiza poslovnega okolja in razvojinformacijskih sistemovdoc. dr. Srecko Natekpred. mag. Leo Zornada

Predmet usposablja študenta za analizo podjetjater izbiro potrebnih informacij za njegovo upra-vljanje. Na tej osnovi spozna dizajniranje po-slovnih procesov in podatkov z izbranimi meto-dami razvijanja IS. Spozna tudi izbrane ponu-dnike ERP sistemov ter vrsto modelov in izku-šenj za kriticno presojanje informatizacije podje-tja. Ekonomika informatizacije podjetja in clove-


ški viri zaokrožujejo znanja, metode in postopkesodobnega razvoja informacijskih sistemov.

Avison, D. E., in G. Fitzgerald. 2003. In-formation systems development: metho-dolgies, techniques and tools. London:McGraw-Hill.

Kovacic, A., J. Jaklic, I. M. Štamberger inA. Groznik. 2004. Prenova in informatiza-cija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fa-kulteta.

Harmon, P. 2003. Business process change.Amsterdam: Morgan Kaufmann.

Turban, E., J. E. Aronson in T. P. Liang. 2005.Decision support systems and intelligentsystems. Upper Saddle River, NJ: Prentice-Hall.

Post, G. V. 2005. Database managementsystems: designing and building busi-ness applications. Boston: McGraw-Hillin Irwin.

Connolly, T. M., in C. E. Begg. 2005. Da-tabase systems: a practical approach todesign, implementation and management.Harlow: Addison-Wesley.

Aktivno sodelovanje, ocena pisnega izdelka(npr. seminarska ali projektna naloga), pisni iz-pit.

30-011 Management e-poslovanjaprof. dr. Dušan Lesjak

Elektronsko poslovanje bistveno in vse bolj vplivana podjetje ter spreminja podjetje in njegovo po-slovanje ter celotno družbo. Zaradi tega je vsebolj pomembno ne le znanje o možnostih in ucin-kih njegove uporabe, ampak tudi o znacilnostihnjegovega upravljanja. Zato bodo študentje spo-znali strategije e-poslovanja, razvoj in uvajanjee-poslovanja ter ekonomiko e-poslovanja. Poseb-nost predmeta je v tem, da se izvaja v obliki e-izobraževanja.

Vsa študijska gradiva dobijo študentje v e-ucilnici.

Aktivno sodelovanje s krajšimi pisnimi izdelkiin projektna naloga.

30-015 Financni management podjetjaprof. dr. Leon Repovž

Namen predmeta je poglobitev temeljnih znanj ofinancnem odlocanju poslovodij in lastnikov pod-jetij, predvsem s poudarkom na sodobnih teori-jah financnega managementa, orodjih financne

analize in posebnih problemih pri financiranjupodjetja. Spoznati vsebino financnega odlocanjav podjetju. Usvojiti znanja o sodobnih teoreticnihosnovah financnega managementa. Seznaniti sez orodji financne analize ter znati analizirati po-sebne probleme v financiranju podjetja.

Arnold, G. 2002. Corporate financial mana-gement. 2. izdaja. London: Financial Ti-mes.

Brigham, E. F., in M. C. Errhardt. 2002. Fi-nancial management. 10. izdaja. London:Thomson Learning.

Brealey, R. A., in S. C. Myers. 2000. Prin-ciples of corporate finance. 6. izdaja. Bo-ston: Irwin.

Keown A. J., J. D. Martin, J. W. Petty in D.F. Scott, jr. 2006. Foundations of finance:the logic and practice of financial mana-gement. 5. izd. New York: Prentice Hall.

Repovž, L., in J. Peterlin. 2000. Financira-nje. Koper: Visoka šola za management.

Pisni izpit, aktivno sodelovanje.

30-016 Management financnih tveganjdoc. dr. Jožko Peterlin

Predmet je namenjen študentom, ki se želijo se-znaniti s financnimi tveganji v podjetju. V pred-metu so posebej predstavljeni financni inštru-menti z vidika možne varovane postavke in z vi-dika inštrumentov za varovanje pred tveganji. Fi-nancni sistem kot ponudnik financnih storitev infinancnih inštrumentov je predstavljen z vidikanalog, ki jih financni sistem opravlja za podjetje.Dan je poseben poudarek usmeritvam podjetjapri managementu financnih tveganj in metodamvrednotenja tveganj, financnih inštrumentov inuspešnosti obvladovanja financnih tveganj. Na-men predmeta je tudi seznaniti študente z evi-dentiranjem in porocanjem o managementu fi-nancnih tveganj ter o vplivu managementa fi-nancnih tveganj na denarni tok in vrednost pod-jetja.

Peterlin, J. 2005. Obvladovanje financnihtveganj, vrednotenje, racunovodenje innadziranje uporabe izpeljanih financnihinstrumentov in varovalnih razmerij v pra-ksi. Ljubljana: Zveza racunovodij, financni-kov in revizorjev Slovenije.

Smithson, W. C., C. W. Smith, in D. W. Sykes.1995. Managing financial risk. Chicago:Irwin.

Pisni izpit.


30-017 Poslovodno racunovodstvodoc. dr. Tatjana Horvat

Namen predmeta je povezati teoreticna znanja izposlovodnega racunovodstva s prakso, s katerose poslovodstvo (management) srecuje pri obli-kovanju racunovodskih in drugih povezanih infor-macij, ki se uporabljajo pri poslovnih odlocitvah.Poslovodno racunovodstvo je sestavljeno iz dvehdelov, v katerih se oblikujejo predracunske in ob-racunske informacije. Pomembno je tudi obliko-vanje racunovodskih informacij za sprejemanjeodlocitev o tehnicnem, kadrovskem, nakupnem,proizvajalnem, prodajnem in financnem podrocjunalog. Namen predmeta je tudi prikazati spre-mljanje in proucevanje premoženjsko-financnegastanja, poslovno-izidnega toka, financnega terdenarnega toka. Poseben poudarek predmeta jena modelih optimizacije bilancne sestave in pro-ucevanju vplivov sprememb domace ter tuje ra-cunovodske, davcne in druge povezane zakono-daje na odlocitve v poslovodnem racunovodstvu.

Horvat, T. 2005. Izbrana poglavja iz poslov-nega racunovodstva. Koper: Fakulteta zamanagement.

Iglicar, A., in M. Hocevar. 1997. Racunovod-stvo za managerje. Ljubljana: Gospodarskivestnik.

Turk, I., S. Kavcic in M. Kokotec Novak.2003. Poslovodno racunovodstvo. Lju-bljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Slovenski racunovodski standardi. 2006.Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Pisni izpit in aktivno sodelovanje.

30-018 Strateške poslovne inlastninske povezavedoc. dr. Drago Dubrovski

Predmet se na raziskovalni in kriticni nacinukvarja s pojmom mednarodnega partnerskegasodelovanja, katerega izhodišce je relacijski mar-keting in prizadevanje za dosego globalne konku-rencnosti. Po zakljucenem študiju v okviru tegapredmeta bodo študenti pridobili tako teoreticnakakor tudi prakticna znanja s podrocja povezo-vanj in partnerstev podjetij in drugih organizacijter delovanja v posebnih razmerah, ki jih bodolahko kot smernice uporabili tako v sedanji alikasnejši poslovni praksi kakor tudi v povezavi zdrugimi študijskimi podrocji. Obravnavane temevsebujejo sodobne posebnosti, ki veljajo za sve-tovno dogajanje, hkrati pa tudi posebnosti, ki

so znacilne za slovenska podjetja pri njihovemstrateškem delovanju in usmerjanju na podro-cju mednarodnih poslovnih in kapitalskih zvez.Namen predmeta je pojasniti pojem, vsebino inoblike sodelovanj oziroma povezovanj podjetij,tako znacilne za današnje svetovno in domaceokolje, ki na osnovi izkorišcanja sinergijskih ucin-kov, izvirajocih iz kapitalskega ali strateškegaposlovnega partnerstva in s tem povezanih pro-cesov, omogocajo vzdrževanje in povecevanjekonkurencnosti v razmerah, ki jih narekuje glo-balizacija poslovanja in podjetij. Na dolocenirazvojni stopnji podjetja, ki samostojno in neod-visno nastopajo na trgu, navkljub vsem naporomin vecji ucinkovitosti dela, ne morejo vec dose-gati potrebne globalne konkurencnosti.

Dubrovski, D. 2004. Strateške poslovne inkapitalske povezave. Koper: Fakulteta zamanagement.

Bešter, J. 1996. Prevzemi podjetij. Lju-bljana: Gospodarski vestnik.

Devine, M. 2002. Successful mergers. Lon-don: The Economist.


30-019 Bilancna in davcna politika podjetjaizr. prof. dr. Marko Simonetiizr. prof. dr. Franko Milost

Bilancna in davcna politika obsegata postavitevciljev na podrocju bilanciranja oziroma obdav-citve in izbiro sredstev za njihovo dosego. Stapomembni sestavini racunovodske politike in stem tudi sestavini uresnicevanja poslovne poli-tike podjetja. Izbira bilancne politike pomembnovpliva na davcno obremenitev podjetja, zato stapolitiki tesno povezani. Predmet je namenjen se-znanitvi študentov z vplivom bilancne politikepodjetja na njegov premoženjski in financni po-ložaj, na njegovo poslovno uspešnost in davcnoobremenitev.

Koletnik, F., in S. Koželj. 2005. Redni inposebni racunovodski izkazi. Ljubljana:Zveza racunovodij, financnikov in revizorjevSlovenije.

Melavc, D., in F. Milost. 2003. Racunovod-stvo. Koper: Fakulteta za management.

Milost, F., in V. Milunovic. 2006. Obdavci-tev podjetij. 2. natis. Koper: Visoka šola zamanagement.

Slovenski inštitut za revizijo. 2005. Slovenskiracunovodski standardi. Ljubljana: Sloven-ski inštitut za revizijo.


Pisni in/ali ustni izpit, seminarska naloga zelementi raziskovanja, aktivno sodelovanje.

30-020 Management mednarodnegaposlovanjadoc. dr. Drago Dubrovski

Management mednarodnega poslovanja zajemavse tiste naloge, ki veljajo za druga podrocja (na-crtovanje, organiziranje in usklajevanje, vodenje,nadziranje), pri tem pa se osredotoca na pri-pravo, izvedbo in nadzor poslovanja v mednaro-dnih razsežnostih, to pa vkljucuje tako eksternikakor tudi interni vidik. Manager mednarodnegaposlovanja, strnjeno povedano, nacrtuje, organi-zira, vodi in nadzira poslovanje podjetja (posa-meznih poslov, projektov, programov, dejavnosti)v mednarodnem okolju, ki zaradi svoje poudar-jene dinamicnosti in negotovosti zahteva visokostopnjo agilnosti in prilagodljivosti tako, da ta-kšno poslovanje vodi k uspešnosti in ucinkovi-tosti celotnega podjetja, s cimer si to podjetjezagotavlja svoj obstoj in razvoj. Gre torej za ob-vladovanje mednarodnega poslovanja.

Namen predmeta je seznanitev udeležencevz vsemi dimenzijami mednarodnega poslovanja,za katerega velja nenehna spremenljivost, saj seob tradicionalnih pristopih, nacelih in metodahpojavljajo vedno nove razlicice delovanja, ki za-jemajo tako njegova strateška konceptualna iz-hodišca (mednarodni management in marketing)kakor tudi operativne nacine in pristope v izva-janju mednarodnih poslov. Smer je zasnovanatako, da vkljucuje sodobne znacilnosti svetov-nega (mednarodnega) poslovanja kakor tudi po-sebnosti, ki veljajo za slovenska podjetja.

Strnjeni cilji predmeta so: seznaniti udele-žence s konceptom in vsebino managementamednarodnega poslovanja, prikazati spremembev mednarodnem okolju in potrebo po spremljanjuteh sprememb v podjetjih z nenehnim prilagaja-njem njihovega mednarodnega delovanja, prika-zati pomen in razlicnost sestavin mednarodnegaokolja, ki zaradi svoje razlicnosti vplivajo na višjostopnjo tveganja v mednarodnem poslovanju vprimerjavi z lokalnim delovanjem, obvladovanjetveganj pa je neposredno povezano z vecjo alimanjšo ucinkovitostjo mednarodnega delovanja,razpravljati o položaju slovenskih podjetij v med-narodnem okolju.

Dubrovski, D. 2006. Management mednaro-dnega poslovanja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Onkvisit, S., in J. J. Shaw. 2004. Internatio-nal marketing. New York: Routledge.


30-021 Trženje med organizacijamiizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

Namen predmeta je razširiti pojmovanje trženjas tradicionalnega koncepta tekmovalnega trženjapotrošnih izdelkov na sodobni koncept sodeloval-nega (mrežnega) trženja, v katerem prevladujetrženje med organizacijami. Ker so tako dejavno-stne kot vedenjske znacilnosti trženja med orga-nizacijami pomembno razlicne od znacilnosti po-trošnega trženja izdelkov, je sodobni koncept zelopomemben za slovenska podjetja in gospodar-stvo nasploh. Sodelovalni koncept je pomembentudi zato, ker odpira poleg pretokov blaga in sto-ritev tudi pretoke znanja, ki lahko pomembno bo-gatijo zmožnosti slovenskih podjetij. Študenti najv predmetu pridobijo zadosten pregled nad hi-tro rastocimi koncepti s podrocja trženja med or-ganizacijami in sodelovalnega trženja kot osnovoza kasnejše individualno delo v praksi. Spoznajosodobno pojmovanje trženja, znacilnosti in stra-tegije trženja med organizacijami, tržno ponudbapodjetja v trženju med organizacijami. Posebenpoudarek velja uporabi elektronskih tržnih potiin elektronskega komuniciranja ter trženju speci-aliziranih, predvsem znanjskih storitev.

Bly, R. W. 1998. Business-to-business directmarketing. 2. izdaja. Chicago: NTC Busi-ness Books.

Coe, J. M. 2003. Fundamentals of business-to-business marketing. New York: McGraw-Hill.

Tavcar, M. I. 2005. Trženje med organizaci-jami. 4. predelana izdaja. Koper: Fakultetaza management.

Tavcar, M. I. 2005. Trženje med organizaci-jami: gradiva za izvajanje. Koper: Fakultetaza management.


30-022 Trženje storitevprof. dr. Julian W. Vincze

V okviru predmeta se študenti seznanijo z zna-cilnostmi trženja storitvenih sestavin v ponudbikaterihkoli organizacij, zlasti pa tistih, v kate-rih ponudbi prevladujejo storitve. Pri tem želimo


doseci, da bodo študenti po uspešno opravlje-nem preizkusu znanja v svojem prakticnem deluna podrocju ponudbe storitvenih sestavin znaliodloci o vseh pomembnih aktivnostih na ravnistrateškega trženja ter v teh okvirih usmerjatitakticno-operativne trženjske aktivnosti.

Storitvene sestavine: pomen, opredelitev, kla-sificiranje, znacilnosti, mozaik Razvoj in vlogatrženja storitvenih sestavin: evolucija trženja,opredelitve trženja, osnovni koncepti v trženju,organizacija in njeno okolje Management trže-nja storitvenih sestavin Novi trendi v trženjustoritev

Predmet se izvaja v angleškem jeziku.

Lovelock, C., in L. Wright. 1999. Servicemarketing and management. Upper Sad-dle River, NJ: Prentice Hall.

Lovelock, C. 2000. Service mkarketing: pe-ople, technology, strategy. 4. izd. UpperSaddle River, NJ: Prentice Hall.

Kasper, H., in P. M. van Gabbott. 2006. Ser-vices marketing management: a strategicperspective. 2. izd. Chichester: Wiley.

Palmer, A. 1995. Services marketing princi-ples and practice. Upper Saddle River, NJ:Prentice Hall.

Zeithaml, V. A., in M. J, Bitner. 1999. Servi-ces marketing. New York: McGraw-Hill.


30-024 Oblike in tehnikemednarodnega poslovanjadoc. dr. Drago Dubrovski

Predmet je namenjen seznanitvi z oblikami med-narodnega poslovanja in nacini vstopa na tujetrge, ki se lahko raztezajo od najmanj zahtev-nih (npr. posredni izvoz) do zelo razvitih in zah-tevnih oblik (npr. postavitev lastnega podjetja vtujini). Predmet se želi s svojo vsebino cimboljpribližati operativnemu mednarodnemu poslova-nju, da bi udeleženci na ta nacin pridobili cim-vec konkretnih in koristnih smernic za morebitnoprakticno delo na tem podrocju. Zato želi pri-kazati razlicne vidike tehnike zunanjetrgovinskihposlov (procesi, postopki, dokumenti, institucije,predpisi itd.) ob zavedanju nevarnosti, ki izhajajoiz mednarodnega poslovanja. Pri tem pa ne grezanemariti, da mora imeti management podjetjaza izvedbo operativno-takticnih opravil izdelaneustrezne strateške osnove, iz katerih izhajajo na-daljnje aktivnosti.

Dubrovski, D. 2006. Management mednaro-dnega poslovanja. Koper: Fakulteta za ma-nagement. [Izbrana poglavja.]

Kenda, V. 2001. Mednarodno poslovanje.Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Aktivno sodelovanje (20%) in pisni izpit(80%).

30-026 Pristojnosti in pooblastilaza odlocanje na podrocjudelovnih razmerijizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Študij je zasnovan tako, da posameznikom omo-goci celovito seznanitev z razvojem pravne ure-ditve delovnih razmerij v Sloveniji in v svetu. Pritem ima posebno vlogo analiza ustavnih temeljevoziroma vrednot ter preucitev izbranih vprašanjdelovnega prava z vidika mednarodnega in de-lovnega prava. Na tak nacin bodo obravnavanezlasti teme kot so: Pravna ureditev položaja no-silcev poslovodne funkcije. Pooblastila poslovo-dnih organov o odlocanju o pravnem položajuzaposlenih. Organi, pooblašceni za odlocanje odelovnih razmerjih v javnem sektorju. Status za-poslenih ter njihove pravice, obveznosti in od-govornosti. Mednarodnopravni in ustavni temeljikolektivnega sporazumevanja. Kolektivna poga-janja in kolektivne pogodbe. Participativni mana-gement kot sodobna doktrina upravljanja s kadriin industrijska razmerja.

Možina, S., ur. 2002. Management kadro-vskih virov. Ljubljana: FDV.

Vodovnik, Z. 1998. The transformation of in-dustrial relations in Slovenia. South-EastEurope Review, št. 3, str. 89–103.

Vodovnik, Z. 2003. Pogodbeno delovno raz-merje in odlocanje. Ljubljana: Pravna fa-kulteta.



Pisni ali ustni izpit, projektna naloga, aktivnosodelovanje na predavanjih.

30-027 Pridobivanje in razvoj kadrovasist. dr. Aleksander Zadelasist. Katarina Fister

Predmet sooci študente z vsebinami, na podlagikaterih bodo spoznali in obvladali nekatere ak-


tualne in preizkušene pristope k pridobivanju,razvoju in motiviranju kadrov v organizacijah.Ugotovili bodo, kako se razlicni pristopi izkažejov razlicnih okolišcinah in kako uspešna organi-zacija išce in usposablja kljucne kadre za vo-denje organizacij. Vsebinsko bo najvec pozor-nosti usmerjeno na strateško in operativno ra-ven pridobivanja in ravnanja s kadri v organi-zaciji, zagotavljanju kadrov z ustreznimi znanjiin vešcinami na pravih mestih (planiranje, pri-dobivanje in izbor, uvajanje, usposabljanje, raz-porejanje kadrov), zagotavljanju najustreznejšihoblik in pogojev za opravljanje dela (analiziranjein oblikovanje dela, organizacjske spremembe inrazvoj), razvoju kadrov ter povezanosti rezultatovdela z nagrajevanjem kadrov.

Merkac Skok, M. 2005. Osnove manage-menta zaposlenih. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Armstrong, M. 1993. A handbook of person-nel management practice. London: KoganPage.

Pisni izpit, seminarska naloga, aktivno sode-lovanje.

30-028 Delodajalec kot dejavnik v sistemusocialne varnostiprof. dr. Mitja Novak

Cilj predmeta je seznanitev z glavnimi nalogami,ki jih ima delodajalec (oziroma njegove pristojneslužbe) v sistemu socialne varnosti. Gre zlasti zadolžnosti, ki se nanašajo na obracunavanje in re-fundacijo sredstev iz zdravstvenega zavarovanjav primerih bolezni delavcev, za placevanje pri-spevkov za PIZ pristojnim skupnostim ter za vo-denje vseh potrebnih evidenc iz navedenih po-drocij. V okviru predmeta bodo študentje spo-znali tudi glavne znacilnosti socialne varnosti vRS, zlasti veljavnih sistemov zdravstvenega, po-kojninskega in invalidskega zavarovanja.

Novak, M., in A. Cvetko. 2005. Socialna var-nost. Maribor: Pravna fakulteta.

Novak, M., R. Kyovsky in I. Jurancic. 1992.Sindikalno pravo. Ljubljana: Uradni listRS.

Koncar, P. 1991. Mednarodno delovno pravo.Ljubljana: Uradni list RS.

Kresal Šoltes, B. 2002. Zakon o delovnihrazmerjih: s komentarjem in stvarnim ka-zalom. Ljubljana: Primath.

Dupeyroux, J. J. Droit de la Securite Sociale.Paris: Dalloz.

Novak, M. 1993. Mednarodno delovno pra-vo: zapiski predavanj ter zbirka tekstov šol-skega leta 1992/93.

Izpit, seminarska naloga in aktivno sodelova-nje.

30-029 Kadri kot premoženje organizacijeizr. prof. dr. Franko Milost

Kadri (cloveške zmožnosti) so najpomembnejšaprvina poslovnega procesa. Za razliko od delov-nih sredstev, predmetov dela in storitev pa ta pr-vina ni izkazana v racunovodskih izkazih podje-tja. Tudi naložbe v kadre niso izkazane kot po-vecanje njihove vrednosti, pac pa so že ob na-stanku obravnavane med stroški. Predmet je na-menjen seznanitvi študentov z racunovodsko ne-ustreznim obravnavanjem te prvine poslovnegaprocesa, kar lahko vpliva tudi na negospodarnoravnanje z njo. Posebna pozornost je namenjenavprašanju denarnega vrednotenja kadrov.

Brooking, A. 1996. Intellectual capital.London: International Thomson BusinessPress.

Milost, F. 2001. Racunovodstvo cloveškihzmožnosti. Koper: Visoka šola za manage-ment.


Sveiby, K. E. 1997. The new organiza-tional wealth: managing & measuringknowledge based assets. San Francisco:Barrett-Koehler.


30-034 Anglešcina v poslovnemkomuniciranjupred. mag. Silva Bratož

Namen predmeta je usposobiti študente za uspe-šno delovanje v mednarodnem poslovnem oko-lju, v katerem se angleški jezik pojavlja kot linguafranca poslovnega in širšega komuniciranja. Štu-denti pridobijo analiticna in prakticna jezikovnaznanja, ki so potrebna za obvladovanje komple-ksnosti mednarodnega poslovnega okolja v spe-cificnih kulturnih in jezikovnih kontekstih. Z vse-binskega vidika predmet vkljucuje obravnavanjein kriticno analizo aktualnih politicnih, kulturnih,gospodarskih in družbenih tem, kot so delova-nje in širitev Evropske unije, kapitalske povezave


in drugo. Pri tem je poudarek na kulturnih raz-likah in njihovih implikacijah v mednarodnemkomuniciranju. Študenti svoje jezikovno znanjenadgradijo z zahtevnejšimi slovnicnimi struktu-rami in funkcijami, besedišce pa dopolnijo s stro-kovno terminologijo posameznih podrocij. Pred-met je zasnovan interdisciplinarno, saj povezujejezikovna znanja in spretnosti s teorijo in praksoposameznih strokovnih podrocij managementa,ekonomije in drugih relevantnih disciplin.

Mole, J. 2003. Mind your manners: mana-ging business cultures in the new globalEurope. London: Nicholas Brealey.

Hofstede, G., in G. J. Hofstede. 2005. Cul-tures and Organisations: software of themind. New York: McGraw Hill.

Pisni in ustni izpit, krajši pisni izdelki.

30-040 Ekonomika evropske integracijedoc. dr. Janez Šušteršic

Študent bo spoznal spoznal zgodovino nastaja-nja EU in temeljne pogodbe, naucil se bo upo-rabljati osnovna mikroekonomska orodja pri ana-lizi vprašanj ekonomike evropskih integracij, spo-znal bo vrste ekonomskih integracij (prostocarin-ski sporazumi, carinska unija, enoten trg, skupnitrg, monetarna unija, evropska unija). Pri pred-metu bo študent osvojil uporabo mikroekonom-skih orodij za analizo konkurencnosti, spoznal borazloge za nujnost koordinaceije ekonomskih po-litik v EU in osnovne institucionalne mehanizmekoordinacije ekonomskih politik, njih zgodovinoin probleme. Po zakljucku predavanj bo študentosvojil analitski instrumentarij za optimalno ob-mocje za monetarno unijo, za analizo fiskalnihpolitik v okviru denarne unije in spoznal vlogofleksibilnosti trgov dela in blaga za uspešnost de-lovanja EU.

Uvod v ekonomiko Evropske unije Analizarazlicnih oblik ekonomskih integracij Koordi-nacija ekonomskih politik v EU Strukturne re-forme in politika konkurence v EU Skupnakmetijska politika Regionalna politika EU

Baldwin, R. E., in C. Wyplosz. 2004. Eco-nomics of european integration. London:McGraw-Hill.

Eijffinger, S. C. W., in J. De Haan. 2000. Eu-ropean monetary and fiscal policy. Oxford:Oxford University Press.

Krajši pisni izdelki (30%), pisni izpit (70%).

Podiplomska šola

Magistrski (znanstveni) študijski programManagement

Znanstveni naslov

Magister/magistrica znanosti.

Usmeritve• Splošni management (A)• Management informacijskih sistemov (B)• Management tehnologij (C)• Financni management (D)• Management trženja (E)• Management kadrov (F)• Ekonomsko okolje managementa (G)• Management v izobraževanju (H)• Financna ekonomika (I)• Mednarodna ekonomika (J)

Diplomanti• so usposobljeni za ucinkovito in uspešno or-

ganiziranje, vodenje in nadziranje podjetij(organizacij) v spreminjajocem se okolju;

• so usposobljeni za samostojno in ustvar-jalno delo na najodgovornejših delovnih me-stih v podjetjih in v drugih organizacijah;

• so usposobljeni za znanstvenoraziskovalnodelo;

• se v skladu s pogoji za prehode med ma-gistrskim in doktorskim študijem lahko vpi-šejo v 3. letnik doktorskega študija.

Pogoji za vpis

V 1. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki imajo:• univerzitetno izobrazbo (pred ZViS 2004),• visokošolsko strokovno izobrazbo (pred ZViS

2004), ce pred vpisom opravijo diferenci-alne izpite, ali

• diplomo prvostopenjskega bolonjskega štu-dijskega programa (ZViS 2004), ce predvpisom opravijo diferencialne izpite.

Vsi kandidati morajo tudi:• imeti povprecno oceno dodiplomskega štu-

dija najmanj 8 (prav dobro) ali dve leti de-lovnih izkušenj in

• znati enega od svetovnih jezikov.Ob omejitvi vpisa so kandidati izbrani glede

na povprecno oceno dodiplomskega študija.

Diferencialni izpiti. Pred vpisom v 1. letnik ma-gistrskega študijskega programa morajo diplo-manti visokošolskih strokovnih študijskih progra-

mov (pred ZViS 2004) in diplomanti bolonjskihštudijskih programov 1. stopnje (ZViS 2004)

• s podrocja družboslovja opraviti dva diferen-cialna izpita v obsegu od 12 do 16 KT,

• diplomanti z drugih podrocij pa tri diferenci-alne izpite v obsegu od 18 do 24 KT.

Diferencialne izpite študenti praviloma opra-vljajo iz nabora naslednjih predmetov: Uvod vekonomijo, Uvod v pravo, Uvod v management,Delovno in socialno pravo, Strateški manage-ment in Mednarodno poslovanje. Doloci jih ko-misija za študentske zadeve na podlagi predho-dne izobrazbe kandidata.

Neposredno v 2. letnik se lahko vpišejo kandi-dati, ki imajo:

• diplomo specialisticnega študijskega pro-grama UP FM (pred ZViS 2004) ali diplomobolonjskega študijskega programa 2. stop-nje UP FM (ZViS 2004),

• diplomo drugih specialisticnih študijskihprogramov (pred ZViS 2004) ali diplomodrugih bolonjskih študijskih programov 2.stopnje (ZViS 2004) organizacijsko-upravneusmeritve (v casu študija morajo opraviti di-ferencialne izpite) ali

• študenti podiplomskih študijskih progra-mov (pred ZViS 2004) ekonomske aliorganizacijsko-upravne usmeritve, ki sozbrali 60 KT (v casu študija morajo opra-viti diferencialne izpite).

Vsi kandidati morajo tudi imeti:• povprecno oceno podiplomskega študija 8

(prav dobro) ali• 3 leta delovnih izkušenj in objavljen vsaj en

strokovni clanek (ali aktivno sodelovati nakonferenci).

Ob omejitvi vpisa so kandidati izbrani gledena povprecno oceno študijskih obveznosti na po-diplomskem programu, s katerega prihajajo.

Diferencialni izpiti. Diplomanti in študenti eko-nomske ali organizacijsko-upravne usmeritve,ki se vpišejo neposredno v 2. letnik magistr-skega študijskega programa, morajo v casu štu-dija opraviti dva diferencialna izpita v skupnemobsegu 21 KT (Ekonomski in pravni vidiki ma-nagementa ter eden od obveznih usmeritvenihpredmetov iz 1. letnika). Diplomanti drugih po-diplomskih študijskih programov naslovijo vlogo


Predmetnik magistrskega študijskega programa Management


1. letnik



40-003 Raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil* 0 12 KP, CE, ŠL, NG

40-XXX Obvezni usmeritveni predmet 9 24




2. letnik

40-004 Raziskovalna metodologija v družboslovju 20 60 KP, CE, ŠL

40-080 Individualno raziskovalno delo študenta 1 10

Magistrska naloga z zagovorom 30

Magistrski študij je razpisan v Kopru, v drugih študijskih središcih se predmeti 1. letnika izvajajo skupaj sspecialisticnim študijem. Opombe: * seminar bo izveden v e-ucilnici, prvo srecanje je v živo.

za vpis na senat UP FM, ki jim doloci diferenci-alne izpite.

Študijske obveznostiTrajanje. Program traja dve leti (120 KT).

Obseg. 8 predmetov (4 obvezni, 1 obvezniusmeritveni, 3 izbirni predmeti), seminar Raz-iskovanje in pisanje znanstvenih besedil, indivi-dualno raziskovalno delo in magistrska naloga.

Študent napreduje v 2. letnik, ko zbere 48 KTiz 1. letnika.

PredmetnikPredmetnik je predstavljen v preglednicah zgorajna straneh 73–74. V nadaljevanju so navedeniopisi predmetov, ki vsebujejo:

• namen in vsebino predmeta,• obvezno študijsko literaturo (s priporocljivo



Predstavitev predmetov

40-001 Managementizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

Management je eden izmed obveznih temeljnihpredmetov v specialisticnem in magistrskem pro-gramu Management. Obsega temeljna znanja spodrocja managementa, ki naj študentom z raz-licnimi prejšnjimi smermi in vsebinami izobra-

ževanja ustvarijo enotna izhodišca za nadaljnjištudij programa. Uvodni del obravnava koncepteorganizacije in managementa, zatem pa vrednotekot izhodišce delovanja managerjev – tako z vi-dika kultur organizacij in njihovih okolij, kot zvidika etike managementa. V osrednjem deluohranja tradicionalno clenjenost managerske de-javnosti na nacrtovanje, organiziranje, vodenjein nadziranje, vendar vsako izmed dejavnostipo splošnem pregledu osnovnih znanj kriticnoobravnava z vidika organizacije kot instrumentaza doseganje ciljev in organizacije kot skupno-sti interesov udeležencev, sklene pa s sintezorazsežnosti med nacrtovanjem in snovanjem,urejanjem in povezovanjem, poslovodenjem invodenjem, merjenjem in presojanjem. Pri temvseskozi kriticno vzporeja tehnokratski in huma-nisticni koncept organizacij in managementa. Obvsaki dejavnosti študenti v delovnih skupinah obmentorstvu izvajalcev predmeta obravnavajo poeno izbrano temo, ki jo v casu med predava-nji dodelajo v kratko nalogo, iz njihove siceršnjedejavnosti in tako povezujejo teorijo in prakso.Izvajanje predmeta spremlja vec sto animiranihprosojnic ter mnogo primerov iz poslovne prakse.

Tavcar, M. 2006. Management in organiza-cija. Koper: Fakulteta za management.

Tavcar, M., in R. Biloslavo. 2006. Manage-ment: gradiva za delo v skupinah in in-dividualno delo. Predelana izdaja. Koper:Fakulteta za management.

Možina, S., ur. 2002. Management: novaznanja za uspeh. Radovljica: Didakta.

Magistrski (znanstveni) študijski program Management 73

Predmetnik magistrskega študijskega programa Management – obvezni usmeritveni predmeti

Št. Predmet KT Ure U Kraj izvedbe

40-005 Strateški management 9 24 A KP, CE, ŠL, NG

40-006 Analiza poslovnega okolja in razvoj informacijskih sistemov 9 24 B ŠL

40-007 Management tehnologij 9 24 C KP*

40-008 Financni management podjetja 9 24 D ŠL

40-009 Management mednarodnega poslovanja 9 24 E CE

40-010 Pristojnosti in poobl. za odlocanje na podrocju delovnih razmerij 9 24 F KP

40-011 Ekonomska analiza 9 24 G KP*

40-012 Vzgojno-izobraževalni zavod kot organizacija 9 24 H KP/Brdo, CE

40-046 Financna ekonomika 9 24 I —

40-047 Mednarodna ekonomika 9 24 J —

Magistrski študij je razpisan v Kopru, v drugih študijskih središcih se predmeti 1. letnika izvajajo skupajs specialisticnim študijem. Opombe: U – usmeritev, predlagamo, da izberete vsaj dva izbirna predmeta(preglednica na str. 74), ki sta oznacena z isto crko kot izbrani obvezni usmeritveni predmet; * predmet boizveden v angleškem jeziku v okviru poletne šole (od 20. 6. do 11. 7. 2007), izpit pa je mogoce opravljati vslovenskem jeziku.



40-002 Ekonomski in pravni vidikimanagementaprof. dr. Egon Žižmondizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Ekonomski vidiki managementa. Predmet se-znanja študente s sodobnim konceptom ekonom-ske vede, jim posreduje temeljna ekonomska te-oreticna znanja, tako mikroekonomska kot tudimakroekonomska, ki so potrebna za razumeva-nje drugih ekonomskih in poslovnih disciplin, injih usposablja za razumevanje ekonomskih pro-cesov v podjetjih, na posameznih trgih in naravni gospodarstva kot celote. Predmet vkljucujesedem zaokroženih poglavij: Ekonomija in eko-nomska teorija, Mikroekonomija – ponudba, pov-praševanje in trgi dobrin, Trgi proizvodnih dejav-nikov in porazdelitev dohodka, Vloga vlade v go-spodarstvu, Makroekonomija – rast in poslovnicikli, Ekonomska rast in makroekonomska poli-tika ter Mednarodna trgovina in svetovno gospo-darstvo.

Samuelson, P. A, in W. D. Nordhaus. 2002.Ekonomija. Ljubljana: GV založba.

Pisni izpit.

Pravni vidiki managementa. Slušatelji se sezna-nijo z ustavnimi temelji, ki so pomembni za pro-

cese vodenja in upravljanja ter za izvajanje de-javnosti organizacij. Seznanijo se s temelji go-spodarskega, civilnega, upravnega, delovnega insocialnega prava. Izbrane teme s teh podrocij soobravnavane tudi z vidika mednarodnega, zlastievropskega prava. V okviru predmeta so obrav-navane zlasti naslednje teme: Omejitve odloca-nja z vidika razvoja varstva clovekovih pravic intemeljnih svobošcin, zagotovljenih z ustavo inmednarodnim pravom. Sodobne statusne oblike,strukture in pristojnosti organov razlicnih vrst or-ganizacij. Zahtevnejša vprašanja iz teorije po-godbenih razmerij in odškodninskega prava. Iz-brana razvojna vprašanja s podrocja obravnava-nja pravnega položaja zaposlenih.

Blanpain, R., ur. 1998. Comparative labourlaw and industrial relations. Dewenter:Kluwer.

Bohinc, R. 2005. Osebe javnega prava. Lju-bljana: GV založba.

Charlesworth, M. 1995. Company law. Lon-don: Sweet & Maxwell.

Kavcic, I., in F. Grad. 1999. Ustavna ureditevSlovenije. Ljubljana: Gospodarski vestnik.



Pisni ali ustni izpit, seminarska naloga z ele-menti raziskovanja, aktivno sodelovanje.


Predmetnik magistrskega študijskega programa Management – izbirni predmeti

Št. Predmet KT Ure U Kraj izvedbe

30-009 Svetovanje managementu 9 24 A glej pregl. na str. 61

60-901 Upravno procesno pravo 9 24 A glej pregl. na str. 97

40-013 Podjetništvo 9 24 A KP, CE, ŠL

40-014 Projektni management 9 24 A CE, NG

40-015 Vodenje in pogajanja 9 24 A ŠL, NG

40-016 Management e-poslovanja 9 24 B ŠL

40-017 Sistemi za podporo managementu 9 24 B —

40-018 Management podatkov 9 24 B —

40-019 Informatika v javni upravi 9 24 B —

40-020 Management proizvajanja proizvodov in storitev 9 24 A CE

40-021 Management inovativnosti, znanja in tehnologij 9 24 C ŠL

40-022 Ekonomika tehnoloških sprememb 9 24 C —

40-023 Management informacijskih tehnologij 9 24 B/C ŠL

40-024 Management kakovosti 9 24 C ŠL

40-025 Management financnih tveganj 9 24 D ŠL

40-026 Poslovodno racunovodstvo 9 24 D ŠL

40-027 Strateške poslovne in lastninske povezave 9 24 D CE

40-028 Bilancna in davcna politika podjetja 9 24 D ŠL

40-029 Trženje med organizacijami 9 24 E CE

40-030 Trženje storitev 9 24 E CE**

40-031 Spletno trženje 9 24 E —

40-032 Oblike in tehnike mednarodnega poslovanja 9 24 E CE

40-033 Pridobivanje in razvoj kadrov 9 24 F KP

40-034 Delodajalec kot dejavnik v sistemu socialne varnosti 9 24 F KP

40-035 Kadri kot premoženje organizacije 9 24 F KP

40-036 Mikroekonomika 9 24 G —

40-037 Analiza ekonomskega okolja managamenta 9 24 G —

40-038 Ekonomika tranzicije 9 24 G —

40-039 Marketing v izobraževanju 9 24 H KP*

40-040 Vodenje v vzgojno-izobraževalnih zavodih 9 24 H Brdo

40-041 Spremljanje in usmerjanje uciteljev 9 24 H CE/Brdo

40-042 Kakovost v izobraževanju 9 24 H ŠL

40-043 Ekonomika izobraževanja 9 24 H Brdo

40-044 Management e-izobraževanja 9 24 H KP*

40-045 Management v razredu 9 24 H CE

40-048 Denarni sistem in denarna politika 9 24 I —

40-049 Financne investicije 9 24 I —

40-050 Ekonomika evropske integracije 9 24 J CE

40-051 Regionalna ekonomika in politika 9 24 J —

40-052 Mednarodne finance 9 24 J —

60-006 Kategorialni aparat družboslovja 9 24 # glej pregl. na str. 93

60-037 Management v visokem šolstvu 9 24 H glej pregl. na str. 97

Magistrski in doktorski študij sta razpisana v Kopru, v drugih študijskih središcih se predmeti 1. letnikaizvajajo skupaj s specialisticnim študijem. Opombe: U – usmeritev, predlagamo, da izberete vsaj dva izbirnapredmeta, ki sta oznacena z isto crko kot izbrani obvezni usmeritveni predmet; * predmet bo izveden vangleškem jeziku v okviru poletne šole (od 20. 6. do 11. 7. 2007), izpit pa je mogoce opravljati v slovenskemjeziku; ** predmet bo izveden v angleškem jeziku, izpit pa je mogoce opravljati v slovenskem jeziku; # predmetlahko izberejo vsi študenti kot poljubni izbirni predmet.


40-003 Raziskovanje in pisanjeznanstvenih besedilpred. Karmen Rodman

D8 – Uporaba javno dostopnih baz podatkovŠtudenti na vajah in s samostojnim delom utrju-jejo znanja in vešcine uporabe javno dostopnihbaz podatkov, poštene rabe internetnih virov, is-kanja študijskih gradiv, iskanja in uporabe stati-sticnih in poslovnih podatkov (npr. SURS, Ajpes,GZS). Delavnica se v celoti izvaja v e-ucilnici.

Test znanja.





40-004 Raziskovalna metodologijav družboslovjudoc. dr. Rok Strašekdoc. dr. Anita Trnavcevic

Predmet je namenjen spoznavanju raziskoval-nega aparata v družboslovju s poudarkom naraziskavah v managementu. Predmet bo pote-kal v dveh modulih: kvalitativna metodologija inkvantitativna metodologija.

Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe.2005. Raziskovanje v managementu. Ko-per: Fakulteta za management.

Košmelj, B. 1996. Statistika 2. 1. del. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Košmelj, B. 1996. Analiza odvisnosti zavzorcne podatke. Ljubljana: Ekonomskafakulteta.

Delni izpit v sklopu kvalitativne metodologije(35%), delni izpit v sklopu kvantitativne meto-dologije (65%); kandidata se lahko povabi tudina ustni zagovor.

40-005 Strateški managementizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

Predmet nadgrajuje osnovni obvezni predmetManagement z znanji in spoznanji, ki so v za-dnjih dveh, treh desetletjih prinesli dramaticni

preobrat v pojmovanje organizacije in manage-menta, v obvladovanje organizacije in v razmerjemed organizacijo in družbenim ter ekonomskimokoljem. Predmet se osredinja na tri temeljnapodrocja znanj.

Prvo je management sprememb, ki obsegakoncepte in strategije obnašanja organizacij vspremenljivih okoljih – pasivno in proaktivno de-lovanje, zvezno in postopno spreminjanje, pred-videvanje sprememb in odmerjanje robustno-sti organizacije. Organizacija kot živ organizempreživi in uspeva v spremenljivem okolju le, ceustvarja nova znanja, nove temeljne zmožnostiin novo konkurencnost, ce se lastninsko in inte-resno dolgorocno povezuje v dinamicna omrežjaorganizacij.

Drugo je podrocje managementa kompleksno-sti organizacij in njihovih okolij, ki vseskozi vrazvoju civilizacije presega kognitivne zmožno-sti posameznika, prinaša negotovost in tvega-nje. Kompleksnost delovanja organizacij vzporejas kompleksnostjo žive narave, opredeljuje sku-pne znacilnosti in pravilnosti ter povezuje uspe-šnost organizacije z delovanjem na robu neure-jenosti, kaosa. Predmet obravnava strategije inorodja za management v pogojih kompleksnostiin globalnega okolja – koncepte odlocanja, ana-lizna orodja, koncept razsežnosti.

Tretje podrocje predmeta kriticno obravnavakoncepte snovanja politike organizacije v zgo-dovinskem, družbeno gospodarskem in kultur-nem kontekstu ter casovni razsežnosti. Predmetobravnava nekatere pomembne smeri (March inSimon, Ansoff, Mellerowitz, Porter, Aaker, Mintz-berg, Quinn, Bleicher idr.) in se izteka v dialek-ticno sintezo tehnokratskega in humanisticnegapristopa, posebej z vidika majhnega družbeno-gospodarskega sistema, kakršen je Slovenija.

Biloslavo, R., in M. I. Tavcar. 2006. Strateškimanagement. Koper: Fakulteta za manage-ment.

Biloslavo, R., in M. I. Tavcar. 2006. Strate-ški management: gradiva za delo v skupi-nah in individualno delo. Predelana izdaja.Koper: Fakulteta za management.





Yip, G. 2003. Total global strategy II. UpperSaddle River: Pearson Education.


40-006 Analiza poslovnega okolja in razvojinformacijskih sistemovdoc. dr. Srecko Natekpred. mag. Leo Zornada

Predmet usposablja študenta za analizo podjetjater izbiro potrebnih informacij za njegovo upra-vljanje. Na tej osnovi spozna snovanje poslovnihprocesov in podatkov z izbranimi metodami raz-vijanja IS. Spozna tudi izbrane ponudnike ERPsistemov ter vrsto modelov in izkušenj za kri-ticno presojanje informatizacije podjetja. Ekono-mika informatizacije podjetja in cloveški viri zao-krožujejo znanja, metode in postopke sodobnegarazvoja informacijskih sistemov.

Avison, D. E., in G. Fitzgerald. 2003. In-formation systems development: metho-dlogies, techniques and tools. London:McGraw-Hill.

Kovacic, A., J. Jaklic, I. M. Štamberger inA. Groznik. 2004. Prenova in informatiza-cija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fa-kulteta.

Harmon, P. 2003. Business process change.Amsterdam: Morgan Kaufmann.

Turban, E., J. E. Aronson in T. P. Liang. 2005.Decision support systems and intelligentsystems. Upper Saddle River, NJ: PrenticeHall.

Post, G. V. 2005. Database managementsystems: designing and building busi-ness applications. Boston: McGraw-Hillin Irwin.

Connolly, T. M., in C. E. Begg. 2005. Da-tabase systems: a practical approach todesign, implementation and management.Harlow: Addison-Wesley.

Aktivno sodelovanje, ocena pisnega izdelka(seminarska ali projektna naloga), pisni izpit.

40-007 Management tehnologijizr. prof. dr. Slavko Dolinšek

V svetu se prakticno vse industrije z zelo hi-trim tempom spreminjajo v tehnološko inten-zivne, s tem pa postaja kljucnega pomena inte-gracija tehnologije znotraj tradicionalnih poslov-nih funkcij podjetja. In to ne glede na to, ali pod-

jetje izdeluje visoko tehnološke izdelke ali pa teh-nologijo uporablja le za zmanjšanje stroškov inizboljšavo svojih izdelkov in storitev. Zato se teh-nologije vec ne upošteva le kot orodje, premože-nje ali sposobnost, ampak vse bolj kot vhodni virin integralni faktor, ki vpliva na vse managerskediscipline. S tem pa morajo današnji managerjipoleg vešcin in znanja o managementu in ravna-nju z ljudmi pridobiti tudi celovita znanja iz po-drocja managementa tehnologij, nastajajoce di-scipline, ki vkljucuje celotno verigo aktivnosti odidentifikacije, izbora, pridobitve in uporabe novihtehnologij do zašcite znanja in pomen poznava-nja tehnoloških sposobnosti pri oblikovanju stra-tegije podjetja. Cilj vsebine predavanj je zato vtem, da se managerjem prikaže, da jim ni po-trebno imeti znanstvenih ali inženirskih osnovnihznanj, a da morajo investirati dolocene napore vrazumevanje tega, da so tehnologije pomembneza njihovo poslovanje. Obravnavan je pomen teh-nologij v okviru managerskih funkcij in procesov,možnosti in nacini pridobivanja novih tehnologij,kako s pomocjo najnovejših tehnologij nareditiposlovanje bolj uspešno, kako ravnati s tehno-loškimi projekti, kako vse to vpliva na ljudi prinjihovem delu in kakšne so perspektive ter izku-šnje pri uporabi najnovejših tehnologij.

Dolinšek, S. 2004. Management tehnologij:ucinkovito obvladovanje tehnoloških spre-memb: skripta. Koper: Fakulteta za mana-gement.

Khalil, T. M. 1999. Management of techno-logy. New York: McGraw-Hill.

Burgelman, R. A. 2004. Strategic manage-ment of technology and innovation. NewYork: McGraw-Hill.

Szakonyi, R. 1999. Technology manage-ment. New York: Auerbach.

Dorf, R. C. 1999. Technology managementhandbook. London: Chapman.

Wenig, R. P. 2002. Technology asset mana-gement. New York: Auerbach.

Seminarska naloga s predstavitvijo (50%), iz-pit (50%).

40-008 Financni management podjetjaprof. dr. Leon Repovž

Poglobitev temeljnih znanj o financnem odloca-nju poslovodij in lastnikov podjetij, predvsem spoudarkom na sodobnih teorijah financnega ma-nagementa, orodjih financne analize in poseb-nih problemih pri financiranju podjetja. Spoznati


vsebino financnega odlocanja v podjetju. Usvo-jiti znanja o sodobnih teoreticnih osnovah fi-nancnega managementa. Seznaniti se z orodji fi-nancne analize ter znati analizirati posebne pro-bleme v financiranju podjetja.

Arnold, G. 2002. Corporate financial mana-gement. 2. izdaja. London: Prentice Hall.


Brealey, R. A., in S. C. Myers. 2000. Prin-ciples of corporate finance. 6. izdaja. Bo-ston: Irwin / McGraw-Hill.

Keown A. J., J. D. Martin, J. W. Petty in D.F. Scott, jr. 2006. Foundations of finance:the logic and practice of financial mana-gement. 5. izd. New York: Prentice Hall.

Repovž, L., in J. Peterlin. 2000. Financira-nje. Koper: Visoka šola za management.

Slovenski poslovnofinancni standardi. 2001.Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikovin revizorjev Slovenije.


40-009 Management mednarodnegaposlovanjadoc. dr. Drago Dubrovski

Management mednarodnega poslovanja zajemavse tiste naloge, ki veljajo za druga podrocja (na-crtovanje, organiziranje in usklajevanje, vodenje,nadziranje), pri tem pa se osredotoca na pri-pravo, izvedbo in nadzor poslovanja v mednaro-dnih razsežnostih, to pa vkljucuje tako eksternikakor tudi interni vidik. Manager mednarodnegaposlovanja nacrtuje, organizira, vodi in nadziraposlovanje podjetja v mednarodnem okolju, kizaradi svoje poudarjene dinamicnosti in negoto-vosti zahteva visoko stopnjo agilnosti in prilago-dljivosti tako, da takšno poslovanje vodi k uspe-šnosti in ucinkovitosti celotnega podjetja, s cimersi to podjetje zagotavlja svoj obstoj in razvoj. Gretorej za obvladovanje mednarodnega poslovanja.

Namen predmeta je seznanitev udeležencevz vsemi dimenzijami mednarodnega poslovanja,za katerega velja nenehna spremenljivost, saj seob tradicionalnih pristopih, nacelih in metodahpojavljajo vedno nove razlicice delovanja, ki za-jemajo tako njegova strateška konceptualna iz-hodišca (mednarodni management in marketing)kakor tudi operativne nacine in pristope v izva-janju mednarodnih poslov. Smer je zasnovana

tako, da vkljucuje sodobne znacilnosti svetov-nega (mednarodnega) poslovanja kakor tudi po-sebnosti, ki veljajo za slovenska podjetja.

Strnjeni cilji predmeta so: seznaniti udele-žence s konceptom in vsebino managementamednarodnega poslovanja, prikazati spremembev mednarodnem okolju in potrebo po spremljanjuteh sprememb v podjetjih z nenehnim prilagaja-njem njihovega mednarodnega delovanja, prika-zati pomen in razlicnost sestavin mednarodnegaokolja, ki zaradi svoje razlicnosti vplivajo na višjostopnjo tveganja v mednarodnem poslovanju vprimerjavi z lokalnim delovanjem, obvladovanjetveganj pa je neposredno povezano z vecjo alimanjšo ucinkovitostjo mednarodnega delovanja,razpravljati o položaju slovenskih podjetij v med-narodnem okolju.

Dubrovski, D. 2006. Management mednaro-dnega poslovanja. Koper: Fakulteta za ma-nagement.

Onkvist, S., in J. J. Shaw. 2004. Internatio-nal marketing. New York: Routledge.

Aktivno sodelovanje, pisni izpit.

40-010 Pristojnosti in pooblastilaza odlocanje na podrocjudelovnih razmerijizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Študij je zasnovan tako, da posameznikom omo-goci celovito seznanitev z razvojem pravne ure-ditve delovnih razmerij v Sloveniji in v svetu. Pritem ima posebno vlogo analiza ustavnih temeljevoziroma vrednot ter preucitev izbranih vprašanjdelovnega prava z vidika mednarodnega in de-lovnega prava. Na tak nacin bodo obravnavanezlasti teme kot so pravna ureditev položaja nosil-cev poslovodne funkcije; pooblastila poslovodnihorganov o odlocanju o pravnem položaju zapo-slenih; organi, pooblašceni za odlocanje o delov-nih razmerjih v javnem sektorju; status zaposle-nih ter njihove pravice, obveznosti in odgovorno-sti; mednarodnopravni in ustavni temelji kolek-tivnega sporazumevanja; kolektivna pogajanja inkolektivne pogodbe, participativni managementkot sodobna doktrina upravljanja s kadri ter in-dustrijska razmerja.

Možina, S., ur. 2002. Management kadro-vskih virov. Ljubljana: FDV.

Vodovnik, Z. 1998. The transformation of in-dustrial relations in Slovenia. South-EastEruopean Review, št.3, str. 89–103.


Vodovnik, Z. 2003. Pogodbeno delovno raz-merje in odlocanje. Pravna fakulteta, Lju-bljana.


Vodovnik, Z. V pripravi. Management inpravo. Management 1 (1).

Pisni ali ustni izpit, seminarska naloga z ele-menti raziskovanja, aktivno sodelovanje.

40-011 Ekonomska analizaizr. prof. dr. Štefan Bojnec

Predmet je zasnovan tako, da poglablja znanještudentov na podrocju temeljne ekonomske vede– ekonomike, in sicer na mikro in makro ravni.Mikroekonomska analiza obravnava teorijo proi-zvodnje, teorijo povpraševanja, cene in ucinkovi-tost alokacije produkcijskih dejavnikov in tržnestrukture. Makroekonomska analiza obravnavaBDP in gospodarsko rast, zaposlenost, brezpo-selnost in inflacijo, agregatno potrošnjo, varce-vanje in investicije, vlogo države, denar, vlogocentralne banke in poslovne banke, mednarodnomenjavo in njene ucinke na gospodarstvo. Pred-met omogoca pridobivanje ustreznega znanja zarazumevanje in analiziranje ekonomskega okoljapodjetja. Da bi manager dobro poznal mikroeko-nomsko in makroekonomsko okolje podjetja oz.organizacije, mora temeljno znanje poglobiti innadgraditi. Zato bodo teme obravnavane z vidikamanagerja, ki bo dobil ustrezna znanja, s kate-rimi bo lahko pojasnil vplive ekonomskega okoljana podjetje. Osnovni cilj predmeta je usposobitištudente za razumevanje zahtevnejših družbeno-ekonomskih procesov na ravni gospodarstva kotcelote, konkretno pa seznaniti študente z zahtev-nejšimi poglavji mikroekonomske analize in jihusposobiti za razumevanje zahtevnejših makroe-konomskih problemov ter za raziskovanje in upo-rabo specificnih raziskovalnih metod.

Chrystal, K. A., in R. G. Lipsey. 1997. Eco-nomics for business and management. Ox-ford: Oxford University Press.

McAleese, D. 1997. Economics for business.London: Prentice Hall.

Polanec, S., I. Masten in Z. Fabjancic. 2000.Makroekonomija majhnega odprtega go-spodarstva. Ljubljana: Ekonomska fakul-teta.

Romer, D. 1996. Advanced macroecono-mics. McGraw-Hill.

Senjur, M. 2001. Makroekonomija. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Tajnikar, M. 2001. Mikroekonomija s teorijotrgov in cen. Ljubljana: Ekonomska fakul-teta.

Aktivno sodelovanje in seminarska naloga zelementi raziskovanja (50%), pisni in/ali ustniizpit (50%).

40-012 Vzgojno-izobraževalni zavodkot organizacijadoc. dr. Andrej Koren

Pri predmetu se študenti seznanijo z znacil-nostmi organizacij in organizacijskih teorij. Te-orije primerjajo z organizacijami na podrocjuizobraževanja in s svojo organizacijo. Tako jihuvedemo iz splošnega managementa na podro-cje managementa v izobraževanju. Spoznajo te-meljne pristope, teorije in modele vzgojno izo-braževalnih organizacij, kar jim omogoci razu-mevanje zakonitosti delovanja šolskih sistemov.

Okolje organizacij Pojem organizacije in pre-gled organizacijskih teorij in modelov Modeli,znacilni za izobraževalne organizacije Znacil-nosti slovenskega šolskega sistema in izobraže-valnih organizacij Spoznavanje in raziskovanjeizobraževalnih reform

Bush, T. 2002. Theories of educational ma-nagement. London: Chapman.

Fullan, M., in A. Hargreaves. 2000. Za kajse je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana:Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Handy, C., in R. Aitken. 1990. Understan-ding schools as organizations. Harmon-dsworth: Penguin.

Koren, A. 1999. Ravnatelj med osamo in so-delovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Koren, A. 2005. Centralizacija in avtonomija:študija vidljivosti v slovenskem šolskem sis-temu. Šolsko polje, št. 5/6 (16): 141-159.

Morgan, G. 2004. Podobe organizacij. Lju-bljana: FDV.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), seminarska naloga brez zagovora (60%),ustni izpit (20%).

40–013 Podjetništvoizr. prof. dr. Boštjan Antoncic

Predmet je namenjen spoznavanju podrocja pod-jetništva s teoreticnega in prakticnega vidika. Po-udarek je na razpoznavanju podjetništva kot po-


membnega elementa za rast in razvoj podjetjain narodnega gospodarstva, seznanjanju z vidikipodjetništva, ki so lahko v pomoc pri analizi innacrtovanju rasti in razvoja novega ali obstoje-cega podjetja, ter na metodologiji razpoznavanjain analize poslovne priložnosti ter nacrtovanja iz-korišcanja te nove priložnosti s pomocjo sesta-vljanja poslovnega nacrta.



Izbrani clanki.

Pisni izpit, krajši pisni izdelki, seminar-ska/projektna naloga, aktivno sodelovanje.

40–014 Projektni managementdoc. dr. Mirko Markic

Namen predmeta je usposobiti študente za na-crtovanje, izvajanje in kontroliranje projektov nanivoju obvladovanja projektov (obvladovanje inmanagement). Študenti se bodo seznanili tudiz nacinom vkljucevanja projektov v podjetja indruge organizacije. Poleg teoreticnih osnov ma-nagementa projektov bodo poglobljeno spozna-vali metodologijo ter posamezna znanja in ve-šcine, ki so koristna za nacrtovanje, izvajanje inkontroliranje projektov. Kandidat samo izbere,spozna in na prakticnem primeru uporabi pro-gramsko orodje, ki omogoca podporo manage-mentu projekta. Izid prakticne rabe program-skega orodja bo idejna zasnova, plan ter pri-kaz obvladovanja konkretnega projekta oziromavzpostavitev poslovno-organizacijskega okolja,ki bo omogocalo projektni pristop. Z vsebin-skega vidika je predmet clenjen na teoreticnain metodološka izhodišca, vkljucevanje projektovv poslovno-organizacijski sistem, organiziranostudeležencev v projektu, procese managementaprojekta ter komuniciranje v projektu.


Kerzner, H. 2003. Project management. 8.izdaja. New York: Wiley.

Markic, M. 2005. Management projektov:prosojnice s predavanj za podiplomski štu-dij. Koper: Fakulteta za management.

Izdelava projektne naloge s predstavitvijo.

40-015 Vodenje in pogajanjadoc. dr. Tonci A. Kuzmanicasist. dr. Aleksander Zadel

Namen predmeta je študentom ponuditi vpogledv teorije pogajanj. Med študijem literature bodoosvajali znanja in tehnike, s pomocjo katerihbodo izoblikovali kriticen pogled na obstojece te-orije. Sposobni bodo oceniti pogajalska izhodišcain razmere za izbiro primernega sloga pogajanj.Pozornost bo namenjena tudi razumevanju psi-holoških dejavnikov pri pogajanjih in izdelavi la-stnih pogajalskih taktik. Študenti bodo spoznalitemeljne zakonitosti uspešnih in ucinkovitih po-gajalskih taktik, se seznanili z pogoji, ki morajobiti izpolnjeni, ce naj bodo pogajanja uspešnater obvladovanje metode nacelnih pogajanj, ki jeosnova vseh pogajalskih taktik in strategij, takov diplomaciji kot v gospodarstvu.

Dawson, R. 1999. Secrets of power negotia-ting: inside secrets from a master negoti-ator. Franklon Lakes, NJ: Career.

Fisher, R., W. Ury in B. Patton. 1998. Kakodoseci dogovor: Umetnost pogajanja. Lju-bljana: Gospodarski vestnik.

Forsyth, P. 2002. Negotiating. Oxford: Cap-stone.

Kavcic, B. 1996. Spretnost pogajanja. Kranj:Moderna organizacija.

Kennedy, G. 1999. The perfect negotiation:all you need to get it right first time. Lon-don: Random House Business.

Ury, W. 1998. Od nasprotovanja do sodelo-vanja: kako preseci zavrnitev; pogajanja stežavnimi ljudmi. Ljubljana: GV založba.


40-016 Management e-poslovanjaprof. dr. Dušan Lesjak

Elektronsko poslovanje bistveno in vse bolj vplivana podjetje ter spreminja podjetje in njegovo po-slovanje ter celotno družbo. Zaradi tega je vsebolj pomembno ne le znanje o možnostih in ucin-kih njegove uporabe, ampak tudi o znacilnostihnjegovega upravljanja. Zato bodo študentje spo-znali strategije e-poslovanja, razvoj in uvajanjee-poslovanja ter ekonomiko e-poslovanja. Poseb-nost predmeta je v tem, da se izvaja v obliki e-izobraževanja.

Vsa študijska gradiva dobijo študentje v e-ucilnici.


Aktivno sodelovanje s krajšimi pisnimi izdelkiin projektna naloga.

40-020 Management proizvajanjaproizvodov in storitevizr. prof. dr. Slavko Dolinšek

V današnjem dinamicnem globalnem poslovnemokolju se morajo podjetja osredotociti na svojeprocese, jih narediti bolj zanesljive in ucinkovite.Uspešno organizirano proizvajanje zagotavlja iz-delke in storitve zahtevane kakovosti in omogocaucinkovito obvladovanje stroškov izdelave. Proi-zvodnja, kot ena izmed poslovnih funkcij podje-tja, obicajno vkljucuje aktivnosti, ki se nanašajona proizvodne strateške odlocitve (kot del celo-vitega vodenja podjetja), oblikovanje postopkov(management izdelkov in procesov), odlocanjeo postopkih (operativni management proizvodnjein storitev) in kontrolne odlocitve (nacrtovanje inkontroliranje postopkov za vecjo produktivnost inzanesljivost). Cilj predmeta je prikazati študen-tom vlogo proizvodnega managerja v organiza-ciji, kako lahko organizacija doseže konkurencnoprednost na trgu z vecjo produktivnostjo in niž-jimi stroški, z zanesljivostjo svojih dobav in zago-tavljanjem kakovosti izdelkov in storitev. Predmetseznanja študente s sodobnimi nacini manage-menta proizvajanja izdelkov in storitev, pomagarazumeti, kaj vse vkljucujejo procesi v proizvo-dnji, kako je vse to povezano z ostalimi funkcij-skimi podrocji v organizaciji, katere odlocitve jepotrebno sprejemati v proizvodnji, kakšna je glo-balna proizvodnja ter kakšni so najnovejši trendiorganiziranja ucinkovite proizvodnje.


Gaither, N., in G. Fraizer. 1999. Productionand operations management. Cincinnati,OH: South-Western College Publications.

Heizer, J., in B. Render. 2000. Principles ofoperations management. Upper Saddle Ri-ver, NJ: Prentice Hall.

Krajewski, L. J., in L. P. Ritzman. 1996. Ope-rations management, strategy and ana-lysis. New York: Addison-Wesley.

Kalpakjian, S. 1995. Manufacturing engine-ering and technology. New York: Addison-Wesley.


National Research Council. 1999. Visionarymanufacturing challenges for 2020. N. k.:National Academy Press.

Seminarska naloga s predstavitvijo (50%),pisni izpit (50%).

40-021 Management inovativnostidoc. dr. Borut Likar

Študent se pri predmetu seznani s pomenomznanja in inovatiavnosti za družbo, s strateškimividiki obvladovanja znanja in inovativnosti, z ino-vativno organizacijo/podjetjem, z orodji za mana-gemnet znanja in inovativnosti. Pojasnjen je po-jem intelektualne lastnine in pomen inovativnostiza družbo. Predstavljena je raziskovalna in ino-vacijska podpora in strateški vidik obvladovanjainovativnosti.

Likar, B. 2006. Management inoviranja. Ko-per: Fakulteta za management.

Mulej, M. V pripravi. Inovativno poslovanje innjegov management.

W. Chan K., in R. Mauborgne. 2005. Strate-gija sinjega oceana. Ljubljana: GV založba.

European Commission. 2004. Innovationmanagement and the knowledge-driveneconomy. Http://www.cordis.lu/innovation-policy/studies/im_study6.htm.

Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (10%), daljši pisni izdelki (35%), javninastop/predstavitev (20%), koncni pisni izpit(35%).

40-023 Management informacijskihtehnologijizr. prof. dr. Cene Bavec

Vloga informacijskih in komunikacijskih tehnolo-gij (IKT) ni usmerjena zgolj na elektronsko po-slovanje, saj IKT vplivajo na prakticno vse ele-mente delovanja in organiziranja sodobnih pod-jetij. Študenti se bodo seznanili s strateškimividiki IKT v podjetju ter njihovim vplivom naorganizacijo in nacin delovanja podjetja ter zintegracijo poslovnih in proizvodnih funkcij in-formacijskih tehnologij. V drugem delu preda-vanj bodo študenti poglobili svoje razumevanjeIKT kot enega od najpomembnejših managerskihorodij, ki omogoca ucinkovito obvladovanje so-dobnih organizacij ter z managementom IKT cen-trov/organizacijskih enot ali zunanjim izvajanjem(outsourcing) poslovnih funkcij povezanih z IKT.Predavanja se bodo zakljucila z managerskimi


vidiki varovanja in zavarovanja ter s pregledomnajpomembnejših sistemskih in zakonskih reši-tev, ki urejajo uporabo informacijskih tehnologijv Evropski uniji in Sloveniji.

Piot, J. C., in J. Baschab. 2003. The exe-cutive’s guide to information technology.New York: Wiley.

Khosrowpour, M., ur. 2000. Challenges ofinformation technology management inthe 21st century. Hersey, PA: Idea.

Turban, E., in E. McLean, J. Wetherbe. 2004.Information technology for management:transforming organisations in the digitaleconomy. New York: Wiley.

Krajša projektna naloga, aktivno sodelovanjena predavanjih in pisni izpit.

40-024 Management kakovostiizr. prof. dr. Slavko Dolinšekdoc. dr. Franka Piskar

Zagotavljanje kakovosti, ki se zacne z natancnougotovitvijo in analizo kupcevih zahtev, je danesže vkljuceno v vse aktivnosti podjetja, od obli-kovanja izdelka ali storitve, nacrtovanja njegoveizdelave, logistike, proizvodnje, poprodajne ak-tivnosti in tehnologije recikliranja. Tovrsten pri-stop zahteva povezovalne managerske aktivno-sti, ki jih imenujemo celovito ravnanje s kako-vostjo (Total Quality Management – TQM). Stan-dard ISO 9000 definira TQM kot: »managerskipristop v organizaciji, ki je osredotocen h kako-vosti, in ki temelji na sodelavi vseh njenih clanovs ciljem uspeti dolgorocno preko zadovoljevanjakupca v korist vseh sodelujocih v organizaciji indružbi«. TQM je tako v zadnjih letih evalviral izinženirskega pojmovanja kakovosti (kontrola inzagotavljanje kakovosti) ter marketinškega poj-movanja kakovosti (skrb za kupca) v celovit ma-nagerski pristop vodenja in upravljanja organiza-cije. Za razumevanje principov TQM pa je po-trebno pridobiti znanja, ki se nanašajo na: razu-mevanje kakovosti in zavedanje o vpeljavi kako-vosti, kupca in razumevanje njegovih potreb, pri-cakovanj in zahtev, organizacijska kultura, nacinispreminjanja organizacij, procesni pristop, vklju-cevanje, pooblašcanje in usposabljanje zaposle-nih, kontrolo izboljšave procesov, sistemi zago-tavljanja kakovosti, modele poslovne odlicnosti,strateško nacrtovanje kakovosti, stroške kakovo-sti in merjenje ucinkovitosti, uporabo podatkov,analizo konkurence in benchmarking, sodelova-nje z dobavitelji.

Dolinšek, S., F. Piskar, A. Faganel, K. KernPipan in D. Podobnik. 2006. Managementkakovosti: zapiski predavanj. Koper: Fakul-teta za management.

Evans, J. R., in W. M. Lindsay. 1999. Themanagement and control of quality. Cin-cinnati, OH: South-Western College Publi-cations.

Macdonald, J. 1998. Total quality manage-ment in a weak. London: Institute of Ma-nagement.

Montgomery, D. C. 1997. Introduction tostatistical quality control. New York: Wi-ley.


40-025 Management financnih tveganjdoc. dr. Jožko Peterlin

Predmet je namenjen študentom, ki se želijo se-znaniti s financnimi tveganji v podjetju. V pred-metu so posebej predstavljeni financni inštru-menti z vidika možne varovane postavke in z vi-dika inštrumentov za varovanje pred tveganji. Fi-nancni sistem kot ponudnik financnih storitev infinancnih inštrumentov je predstavljen z vidikanalog, ki jih financni sistem opravlja za podjetje.Dan je poseben poudarek usmeritvam podjetjapri managementu financnih tveganj in metodamvrednotenja tveganj, financnih inštrumentov inuspešnosti obvladovanja financnih tveganj. Na-men predmeta je tudi seznaniti študente z evi-dentiranjem in porocanjem o managementu fi-nancnih tveganj ter o njihovem vplivu na denarnitok in vrednost podjetja.

Peterlin, J. 2005. Obvladovanje financnihtveganj, vrednotenje, racunovodenje innadziranje uporabe izpeljanih financnihinstrumentov in varovalnih razmerij v pra-ksi. Ljubljana: Zveza racunovodij, financni-kov in revizorjev Slovenije.

Smithson, W. C., C. W. Smith, in D. W. Sykes.1995. Managing financial risk. Chicago:Irwin.

Pisni izpit.

40-026 Poslovodno racunovodstvodoc. dr. Tatjana Horvat

Namen predmeta je povezati teoreticna znanja izposlovodnega racunovodstva s prakso, s katero


se poslovodstvo (management) srecuje pri obli-kovanju racunovodskih in drugih povezanih infor-macij, ki se uporabljajo pri poslovnih odlocitvah.Poslovodno racunovodstvo je sestavljeno iz dvehdelov, v katerih se oblikujejo predracunske in ob-racunske informacije. Pomembno je tudi obliko-vanje racunovodskih informacij za sprejemanjeodlocitev o tehnicnem, kadrovskem, nakupnem,proizvajalnem, prodajnem in financnem podrocjunalog. Namen predmeta je tudi prikazati spre-mljanje in proucevanje premoženjsko-financnegastanja, poslovno-izidnega toka, financnega terdenarnega toka. Poseben poudarek predmeta jena modelih optimizacije bilancne sestave in pro-ucevanju vplivov sprememb domace ter tuje ra-cunovodske, davcne in druge povezane zakono-daje na odlocitve v poslovodnem racunovodstvu.

Horvat, T. 2005. Izbrana poglavja iz poslov-nega racunovodstva. Koper: Fakulteta zamanagement.

Iglicar, A., in M. Hocevar. 1997. Racunovod-stvo za managerje. Ljubljana: Gospodarskivestnik.

Turk, I., S. Kavcic in M. Kokotec Novak.2003. Poslovodno racunovodstvo. Lju-bljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Slovenski racunovodski standardi. 2006.Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.


40-027 Strateške poslovne inlastninske povezavedoc. dr. Drago Dubrovski

Predmet se na raziskovalni in kriticni nacinukvarja s pojmom mednarodnega partnerskegasodelovanja, katerega izhodišce je relacijski mar-keting in prizadevanje za dosego globalne kon-kurencnosti. Po zakljucenem študiju v okvirutega predmeta bodo študenti pridobili tako te-oreticna kakor tudi prakticna znanja s podrocjapovezovanj in partnerstev podjetij in drugih or-ganizacij ter delovanja v posebnih razmerah, kijih bodo lahko kot smernice uporabili tako v se-danji ali kasnejši poslovni praksi kakor tudi vpovezavi z drugimi študijskimi podrocji. Obrav-navane teme vsebujejo sodobne posebnosti, kiveljajo za svetovno dogajanje, hkrati pa tudi po-sebnosti, ki so znacilne za slovenska podjetjapri njihovem strateškem delovanju in usmerjanjuna podrocju mednarodnih poslovnih in kapital-skih zvez. Namen predmeta je pojasniti pojem,vsebino in oblike sodelovanj oziroma povezo-

vanj podjetij, tako znacilne za današnje sve-tovno in domace okolje, ki na osnovi izkorišcanjasinergijskih ucinkov, izvirajocih iz kapitalskegaali strateškega poslovnega partnerstva in s tempovezanih procesov, omogocajo vzdrževanje inpovecevanje konkurencnosti v razmerah, ki jihnarekuje globalizacija poslovanja in podjetij. Nadoloceni razvojni stopnji podjetja, ki samostojnoin neodvisno nastopajo na trgu, navkljub vsemnaporom in vecji ucinkovitosti dela, ne morejovec dosegati potrebne globalne konkurencnostiv primerjavi s tistimi, ki povezani ob doseganjulastnih ciljev dosežejo še nek drug cilj, izvirajociz združenih in kombiniranih sredstev povezanihudeležencev.


Bešter, J. 1996. Prevzemi podjetij. Lju-bljana: Gospodarski vestnik.

Devine, M. 2002. Successful mergers. Lon-don: The Economist.


40-028 Bilancna in davcna politika podjetjaizr. prof. dr. Franko Milostizr. prof. dr. Marko Simoneti

Bilancna in davcna politika obsegata postavitevciljev na podrocju bilanciranja oziroma obdav-citve in izbiro sredstev za njihovo dosego. Stapomembni sestavini racunovodske politike in stem tudi sestavini uresnicevanja poslovne poli-tike podjetja. Izbira bilancne politike pomembnovpliva na davcno obremenitev podjetja, zato stapolitiki tesno povezani. Predmet je namenjen se-znanitvi študentov z vplivom bilancne politikepodjetja na njegov premoženjski in financni po-ložaj, na njegovo poslovno uspešnost in davcnoobremenitev.

Koletnik, F., in S. Koželj. Redni in posebniracunovodski izkazi. Ljubljana: Zveza racu-novodij, financnikov in revizorjev Slovenije.

Melavc, D., in F. Milost. 2003. Racunovod-stvo. Koper: Fakulteta za management.

Milost, F., in V. Milunovic. 2006. Obdavci-tev podjetij. 2. natis. Koper: Visoka šola zamanagement.




40-029 Trženje med organizacijamiizr. prof. dr. Mitja I. Tavcar

Namen predmeta je razširiti pojmovanje trženjas tradicionalnega koncepta tekmovalnega trženjapotrošnih izdelkov na sodobni koncept sodeloval-nega (mrežnega) trženja, v katerem prevladujetrženje med organizacijami. Ker so tako dejavno-stne kot vedenjske znacilnosti trženja med orga-nizacijami pomembno razlicne od znacilnosti po-trošnega trženja izdelkov, je sodobni koncept zelopomemben za slovenska podjetja in gospodar-stvo nasploh. Sodelovalni koncept je pomembentudi zato, ker odpira poleg pretokov blaga in sto-ritev tudi pretoke znanja, ki lahko pomembno bo-gatijo zmožnosti slovenskih podjetij. Študenti najv predmetu pridobijo zadosten pregled nad hi-tro rastocimi koncepti s podrocja trženja med or-ganizacijami in sodelovalnega trženja kot osnovoza kasnejše individualno delo v praksi. Spoznajosodobno pojmovanje trženja, znacilnosti in stra-tegije trženja med organizacijami, tržno ponudbapodjetja v trženju med organizacijami. Posebenpoudarek velja uporabi elektronskih tržnih potiin elektronskega komuniciranja ter trženju speci-aliziranih, predvsem znanjskih storitev.

Bly, R. W. 1998. Business-to-business directmarketing. 2. izdaja. Chicago: NTC Busi-ness Books.

Coe, J. M. 2003. Fundamentals of business-to-business marketing. New York: McGraw-Hill.

Mahin, P. W. 1991. Business-to-businessmarketing. Boston: Allyn and Bacon.


Tavcar, M. I. 2005. Trženje med organizaci-jami: gradiva za izvajanje. Koper: Fakultetaza management.


40-030 Trženje storitevprof. dr. Julian W. Vincze

V okviru predmeta se študenti seznanijo z zna-cilnostmi trženja storitvenih sestavin v ponudbikaterihkoli organizacij, zlasti pa tistih, v kate-rih ponudbi prevladujejo storitve. Pri tem želimodoseci, da bodo študenti po uspešno opravlje-nem preizkusu znanja pri tem predmetu v svo-jem prakticnem delu na podrocju ponudbe sto-

ritvenih sestavin znali odlocati o vseh pomemb-nih aktivnostih na ravni strateškega trženja ter vteh okvirih usmerjati takticno-operativne trženj-ske aktivnosti.

Storitvene sestavine Razvoj in vloga trženjastoritvenih sestavin Management trženja stori-tvenih sestavin Novi trendi v trženju storitev

Lovelock, C., in L. Wright. 1999. Servicemarketing and management. Upper Sad-dle River, NJ: Prentice Hall.

Lovelock, C. 2000. Service marketing: pe-ople, technology, strategy. 4. izd. UpperSaddle River, NJ: Prentice Hall.

Palmer, A. 1995. Services marketing princi-ples and practice. Upper Saddle River, NJ:Prentice Hall.

Zeithaml, V. A., in M. J. Bitner. 1999. Servi-ces marketing. New York: McGraw-Hill.

Kasper, H., P. van Helsdingen in M. Gabbott.2006. Services marketing management:a strategic perspective. 2. izd. New York:Wiley.

40-032 Oblike in tehnikemednarodnega poslovanjadoc. dr. Drago Dubrovski

Predmet je namenjen seznanitvi z oblikami med-narodnega poslovanja in nacini vstopa na tujetrge, ki se lahko raztezajo od najmanj zahtev-nih (npr. posredni izvoz) do zelo razvitih in zah-tevnih oblik (npr. postavitev lastnega podjetja vtujini). Predmet se želi s svojo vsebino cimboljpribližati operativnemu mednarodnemu poslova-nju, da bi udeleženci na ta nacin pridobili cim-vec konkretnih in koristnih smernic za morebitnoprakticno delo na tem podrocju. Zato želi pri-kazati razlicne vidike tehnike zunanjetrgovinskihposlov (procesi, postopki, dokumenti, institucije,predpisi itd.) ob zavedanju nevarnosti, ki izhajajoiz mednarodnega poslovanja. Pri tem pa ne grezanemariti, da mora imeti management podjetjaza izvedbo operativno-takticnih opravil izdelaneustrezne strateške osnove, iz katerih izhajajo na-daljnje aktivnosti.

Dubrovski, D. 2006. Management mednaro-dnega poslovanja. Koper: Fakulteta za ma-nagement. [Izbrana poglavja.]

Kenda, V. 2001. Mednarodno poslovanje.Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Aktivno sodelovanje (20%), pisni izpit (80%).


40-033 Pridobivanje in razvoj kadrovasist. dr. Aleksander Zadelasist. Katarina Fister

Predmet omogoci študentom, da bodo znali pri-merjati in presojati razlicne koncepte in teorije spodrocja organizacijskih in managerskih ter vod-stvenih pristopov s poudarkom na razvoju znan-stvene teorije o ravnanju s kadri (personnel ad-ministration, personnel management, human re-source management). Vsebinski poudarek pred-meta je na obvladovanju odnosa med strateškimmanagementom organizacije in strategijo ravna-nja s kadri v organizaciji. Posebej temeljito staobdelana dva vidika: zagotavljanje kadrov za or-ganizacijo in razvoj kadrov v organizaciji. Štu-denti se soocijo tudi z vprašanjem, kako aktualnikoncepti HRM sledijo globalnim spremembam vsvetovni družbi.

Armstrong, M. 1993. A handbook of person-nel management practice. 4. izd. London:Kogan Page. [Posamezna poglavja.]


Ustni izpit, aktivno sodelovanje.

40-034 Delodajalec kot dejavnik v sistemusocialne varnostiprof. dr. Mitja Novak

Cilj predmeta je seznanitev z glavnimi nalogami,ki jih ima delodajalec (oziroma njegove pristojneslužbe) v sistemu socialne varnosti. Gre zlasti zadolžnosti, ki se nanašajo na obracunavanje in re-fundacijo sredstev iz zdravstvenega zavarovanjav primerih bolezni delavcev, za placevanje pri-spevkov za PIZ pristojnim skupnostim ter za vo-denje vseh potrebnih evidenc iz navedenih po-drocij. V okviru predmeta bodo študentje spo-znali tudi glavne znacilnosti socialne varnosti vR Sloveniji, zlasti veljavnih sistemov zdravstve-nega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Novak, M., in A. Cvetko. 2005. Socialna var-nost. Maribor: Pravna fakulteta.

Novak, M., R. Kyovsky in I. Jurancic. 1992.Sindikalno pravo. Ljubljana: Uradni list.

Koncar, P. 1991. Mednarodno delovno pravo.Ljubljana: Uradni list.

Kresal Šoltes, B. 2002. Zakon o delovnihrazmerjih: s komentarjem in stvarnim ka-zalom. Ljubljana: Primath.

Dupeyroux, J. J. 1998. Droit de la SecuriteSociale. Paris: Dalloz.

Novak, M. 1993. Mednarodno delovno pra-vo: zapiski predavanj ter zbirka tekstov šol-skega leta 1992/93.

Izpit.

40-035 Kadri kot premoženje organizacijeizr. prof. dr. Franko Milost

Kadri (cloveške zmožnosti) so najpomembnejšaprvina poslovnega procesa. Za razliko od delov-nih sredstev, predmetov dela in storitev pa ta pr-vina ni izkazana v racunovodskih izkazih podje-tja. Tudi naložbe v kadre niso izkazane kot po-vecanje njihove vrednosti, pac pa so že ob na-stanku obravnavane med stroški. Predmet je na-menjen seznanitvi študentov z racunovodsko ne-ustreznim obravnavanjem te prvine poslovnegaprocesa, kar lahko vpliva tudi na negospodarnoravnanje z njo. Posebna pozornost je namenjenavprašanju denarnega vrednotenja kadrov.

Brooking, A. 1996. Intellectual capital.London: International Thomson BusinessPress.

Milost, F. 2001. Racunovodstvo cloveškihzmožnosti. Koper: Visoka šola za manage-ment.


Sveiby, K. E. 1997. The new organiza-tional wealth: managing & measuringknowledge based assets. San Francisco:Barrett-Koehler.


40-039 Marketing v izobraževanjudoc. dr. Anita Trnavcevic

Predmet zajema vsebine marketinga in marketi-zacije zavodov s podrocja vzgoje in izobraževa-nja, pri cemer upošteva posebnosti in možno-sti trženja v izobraževanju ter trženja izobraže-vanja in izobraževalnih organizacij. Tako študentspozna pojem marketizacije v javnem šolstvu inmarketinga, opredelitev izobraževanja kot stori-tve in iz tega izhajajoce omejitve in možnosti vmarketingu. Prav tako spozna marketinški krog,pomen vsebine posameznih elementov marke-tinškega kroga ter sponzorstvo in donatorstvo všolstvu. Poznavanje zakonske podlage omogoca


študentu prepoznavanje in kreiranje novih mo-žnosti v njegovi marketinški praksi.

Marketizacija in prosta izbira šole Izobraže-vanje kot storitev Koncept menjave Menjalniprocesi Interni marketing Vodenje marketingav izobraževalni organizaciji Kakovost in marke-ting

Andreasen, A. R., in P. Kotler. 2006. Strate-gic marketing for nonprofit organizations.6. izd. Upper Saddle River: Prentice Hall.

Logaj, V. 2004. Marketinška kultura šole. Vo-denje v vzgoji in izobraževanju, št. 3:57–64.

Logaj, V., in A. Trnavcevic. 2006. Internalmarketing and schools: The Slovenian casestudy. Managing Global Transitions 1 (4):79–96.

Trnavcevic, A. 2004. Globalizacija izobraže-vanja. Vodenje v vzgoji in izobraževanju,št. 2:23–30.


Trnavcevic, A., in A. Trtnik Herlec. 2004. Pu-blikacija šole: razmislek o njeni podobi, po-menu in funkciji. Vodenje v vzgoji in izo-braževanju, št. 2:87–100.

Aktivno sodelovanje pri predavanjih in krajšipisni izdelki (10%), seminarska naloga 3000–3500 besed (90%).

40-040 Vodenje v vzgojno-izobraževalnihzavodihdoc. dr. Andrej Koren

Predmet uvede študente v teorijo, modele, kon-cepte in pristope vodenja organizacij. Seznani jihz osnovnimi zakonitostmi procesa vodenja in sposebnostmi vodenja vzgojno-izobraževalnih or-ganizacij. Omogoci jim prenašanje pridobljenegaznanja s podrocja splošnega managementa napodrocje vzgoje in izobraževanja. Uvede jih v štu-dij raziskav na tem podrocju in jih spodbuja ksnovanju lastnih. Nakazuje možnosti apliciranjateoreticnega znanja na konkretno prakso vode-nja vzgojno-izobraževalnih organizacij in spod-buja kriticni razmislek oomejitvah pri tem.

Osnovne znacilnosti vodenja Osnovne teorijevodenja Vodenje vzgojno-izobraževalnih orga-nizacij Vodenje in ženske v vodenju Uciteljivodje

Davies, B., ur. 2005. The essentials of schoolleadership. London: Chapman.

Hargreaves, A., in D. Fink. 2006. Susta-inable leadership. San Francisco: Jossey-Bass.

Koren, A. 1999. Ravnatelj med osamo in so-delovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje

Koren, A. 2005. Ozadje vseživljenjskega izo-braževanja ravnateljev. Vodenje v vzgoji inizobraževanju, št. 3:5–20.

Koren, A., in J. Erculj. 2003. O vodenjuvzgojno-izobraževalnih organizacij. Vode-nje v vzgoji in izobraževanju 1 (1): 7–16.

Sergiovanni, T. J. 2001. The principalship.London: Routledge.

Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki(20%), seminarska naloga brez zagovora (60%),ustni izpit (20%).

40-041 Spremljanje in usmerjanjeuciteljevdoc. dr. Justina Erculj

Temeljni cilj predmeta je soocanje razlicnih te-oreticnih pristopov in prakticnih modelov spre-mljanja in usmerjanja uciteljevega dela v konte-kstu razvijanja uciteljevega profesionalizma. Štu-dentje spoznajo koncept spremljanja dela zapo-slenih, posebej v vzgojno-izobraževalnih organi-zacijah, ter prednosti in slabosti modelov, ki jihprenašajo z drugih podrocij. Ob osrednji temi– uciteljevem profesionalizmu – iz vidika spre-memb in sodobnih pojmovanj ucenja in pouce-vanja poglobijo koncept profesionalizma v izo-braževanju ter razumevanje spodbud in ovir zanjegov razvoj. Poudarjena je ravnateljeva vlogapri strokovnem in osebnostnem razvoju uciteljev,posebej s hospitacijami. Ob tem študentje vzpo-stavijo kriticen odnos do opazovanja pouka, spo-znajo nacela oblikovanja razvojne povratne infor-macije in nacrtovanja stalnega strokovnega spo-polnjevanja uciteljev, vkljucno s sodelovanjem vmrežnih in akcijsko naravnanih projektih.

Day, C. 1999. Developing teachers: the chal-lenges of lifelong learning. London: Fal-mer.

Erculj, J. 2005. Uciteljev profesionalizem. VMreže 2: v ucence usmerjeno prouceva-nje. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Marentic Požarnik, B. 2003. Psihologija uce-nja in pouka. Ljubljana: DZS.

Middlewood, D., in C. Cardno. 2001. Mana-ging teacher appraisal and performance.London: RoutledgeFalmer.


Aktivno sodelovanje (20%), seminarska na-loga (60%), ustni izpit (20%).

40-042 Kakovost v izobraževanjudoc. dr. Nada Trunk Širca

Študentje se pri predmetu seznanijo z osnovamiin razlicnimi koncepti kakovosti. Usposobijo seza uvajanje razlicnih pristopov vodenja kakovo-sti ter uvajanja nenehnih izboljšav v lastni orga-nizaciji, kot tudi za sodelovanje pri oblikovanjukonceptov na nacionalnem nivoju. Poudarek bopredvsem na metodah spremljanja, ugotavljanjain zagotavljanja kakovosti izobraževalnih stori-tev. Kriticna presoja predpisovanja mednarodnihstandardov, vodil in usmeritev ter njihova speci-ficna aplikacija v slovenskih razmerah.

Razvoj kakovosti; vidik doseganja ciljev in ure-janja procesov v organizaciji Sistemi kakovo-sti v mednarodnem kontekstu ter v slovenskemizobraževalnem prostoru Implementacija siste-mov kakovosti v organizacijah in vodenje kako-vosti Spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanjekakovosti izobraževalnih zavodov in storitev

Brennan, J. L., in T. Shah. 2000. Mana-ging quality in higher education: an in-ternational perspective on institutional as-sessment and change. Buckingham: OpenUniversity Press.

Brighouse, T., in D. Woods. 1999. How toimprove your school. London: Falmer.

Caldwell, B. J., in J. M. Spinks. 1998. Be-yond the self-managing school. London:Falmer.

Dolinšek S., D. Žargi, F. Piskar, M. Kiauta, N.Trunk Širca in A. Faganel. 2005. Manage-ment kakovosti: študijska gradiva. Koper:Fakulteta za management.

Erculj, J., in N. Trunk Širca. 2000. S sodelo-vanjem do kakovosti: mreže ucecih se šol.Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Sallis, E. 2001. Total quality management ineducation. New York: Kogan Page.

Trnavcevic, A., ur. 2000. Raznolikost kako-vosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Aktivno sodelovanje in trije krajši pisni izdelki(40%), daljši pisni izdelek – seminarska naloga(obseg 40.000 znakov) z zagovorom (60%).

40-043 Ekonomika izobraževanjadoc. dr. Milena Bevc

Predmet je namenjen spoznavanju ekonomskegapomena izobraževanja za posameznika, podjetje

in družbo v celoti (vpliv izobraževanja na go-spodarsko rast, zaposlovanje, porazdelitev do-hodka v družbi) ter ekonomskih vidikov delo-vanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja (stro-ški izobraževanja, notranja in zunanja ekonom-ska ucinkovitost izobraževanja, financiranje izo-braževanja, pravicnost izobraževanja, izobraže-vanje in trg dela, itd.). Prikazano bo tudi pojmo-vanje razvoja izobraževanja po ekonomiki izobra-ževanja ter medsebojna povezava sistema finan-ciranja z ucinkovitostjo, pravicnostjo ter razvo-jem izobraževanja. Vecina zajetih vsebinskih po-drocij bo predstavljenih teoreticno (opredelitev,nacini merjenja) ter prakticno (stanje, trendi terperspektive v drugih državah in v Sloveniji). Po-leg tega je predmet namenjen tudi pridobivanjuznanj s podrocja upravljanja z resursi v javnemsektorju s poudarkom na izobraževalnih institu-cijah za zagotavljanje njihove vecje ucinkovitostiin uspešnosti.

Ekonomski pomen izobraževanja, stroški inucinki izobraževanja Financiranje izobraževa-nja in delitev stroškov izobraževanja med raz-licne nosilce Ekonomska ucinkovitost izobraže-vanja, pravicnost v izobraževanju Ucinkovitostin uspešnost delovanja institucij v javnem sek-torju s poudarkom na izobraževalnih ustanovah

Povezava sistema financiranja, ucinkovitosti,pravicnosti in razvoja izobraževanja

Bevc, M. 2006. Ekonomski pomen izobraže-vanja: izbrana poglavja. Koper: Fakultetaza management.

Bevc, M. 1999. Financiranje, ucinkovitost inrazvoj izobraževanja. Radovljica: Didakta.

Blandford, S. 1997. Resource managementin schools. London: Pitman.

Carnoy, M., ed. 1995. International encyclo-pedia of economics of education. 2. iz-daja. Oxford: Elsevier.

Melavc, D. 2003. Gospodarjenje. Koper: Fa-kulteta za management.

Daljši pisni izdelek (seminarska naloga) z za-govorom (100%).

40-044 Management e-izobraževanjaprof. dr. Dušan Lesjak

Razvoj Interneta in dostopnost spletne tehnolo-gije se v zadnjem desetletju iz profitno narav-nanih podjetij prenašata tudi v neprofitni sek-tor – v javne zavode in državno upravo. Možno-sti uporabe informacijske tehnologije, predvsempa Interneta v izobraževanju, so velike, tako za


podporo administrativnih kot za podporo izobra-ževalnih procesov. Slušateljem predmeta želimoprikazati tako možnosti in priložnosti, ki jih infor-macijska tehnologija nudi, kot pasti, pred katerebodo postavljeni vodstveni in strokovni delavci vizobraževalnih zavodih. Prav tako se bodo sluša-telji usposobili za raziskovanje na tem podrocjuin za uporabo specificnih raziskovalnih metod.

Uvod v e-izobraževanje Uporaba infor-macijske tehnologije v izobraževanju Mo-deli e-izobraževanja Priprava in izvedba e-izobraževanja Management in ekonomika e-izobraževanja Eticni vidiki e-izobraževanja

Cross, J., in L. Dublin. 2002. Implementinge-learning. Alexandria, VA: American Soci-ety for Training & Development.

Horton, W. K. 2001. Leading e-learning. Ale-xandria, VA: American Society for Training& Development.

Hartley, D. E. 2001. Selling e-learning. Ale-xandria, VA: American Society for Training& Development.

Horton, W. K. 2001. Evaluating e-learning.Alexandria, VA: American Society for Train-ing & Development.


40-045 Management v razredudoc. dr. Jana Kalin

Predmet je namenjen tako ravnateljem kot stro-kovnim delavcem na vseh stopnjah vzgoje in iz-obraževanja. Poudarjena je povezava med uspe-šnim vodenjem šole in zaposlenih in njihovimuspešnim delom v razredu/igralnici. Študentibodo razvili kompetence za management v ra-zredu in pridobili znanja za vodenje zaposlenihza uspešno šolo.

Spoznavanje in spremljanje šolskega dela,razlicne ravni spremljanja: raven šole, stopnje(razredna, predmetna), raven posameznega od-delka in/ali predmeta Pojem managementarazreda Motiviranje za delo Klima v razredu

Proces in oblike komuniciranja ter pomen po-vratnih informacij Vzpostavljanje pravil v sku-pini Delo z nemirnimi ucenci Sprejemanjeodlocitev, vrste odlocitev, odlocitve v kriticnih si-tuacijah Ucinkovitost lastnega managementarazreda Management razreda in ucinkovita šola

Uvajanje sprememb s cilji izboljšanja ucinko-vitosti in uspešnosti delovanja Ucitelji in stres

Bluestein, J. 1997. Disciplina 21. stoletja.

Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šol-stvo.

Burden, P. R. 1995. Classroom manage-ment. New York: Longman.

Calderhead, J. 1984. Teachers’ classroomdecison-making. London: Holt, Rinhartand Winston.

Corrie, L. 2001. Investigating troublesomeclassroom behaviour. London: Routledge-Falmer.

Everard, B., in J. Morris. 1996. Uspešno vo-denje. Ljubljana: Zavod republike Slovenijeza šolstvo.

Fairhurst, A. M., in L. L. Fairhurst. 1995. Ef-fective teaching, effective learning. PaloAlto, CA: Davies Black.

Hustler, D., in D. McIntyre. 1996. Develo-ping competent teacher. London: DavidFulton.

Kyriacou, C. 1996. Vse uciteljeve spretnosti.Radovljica: Republiški izpitni center.

Olsen, J., in P. Cooper. 2002. Dealing withdisruptive students in the classroom. Lon-don: Kogan Page.

Smith, C. J., in R. Laslett. 1993. Effec-tive classroom management. London: Ro-utledge.

Wragg, E. C. 1993. Class management. Lon-don: Routledge.


40-050 Ekonomika evropske integracijedoc. dr. Janez Šušteršic

Študent bo spoznal spoznal zgodovino nastaja-nja EU in temeljne pogodbe, naucil se bo upo-rabljati osnovna mikroekonomska orodja pri ana-lizi vprašanj ekonomike evropskih integracij, spo-znal bo vrste ekonomskih integracij (prostocarin-ski sporazumi, carinska unija, enoten trg, skupnitrg, monetarna unija, evropska unija). Pri pred-metu bo študent osvojil uporabo mikroekonom-skih orodij za analizo konkurencnosti, spoznal borazloge za nujnost koordinaceije ekonomskih po-litik v EU in osnovne institucionalne mehanizmekoordinacije ekonomskih politik, njih zgodovinoin probleme. Po zakljucku predavanj bo študentosvojil analitski instrumentarij za optimalno ob-mocje za monetarno unijo, za analizo fiskalnihpolitik v okviru denarne unije in spoznal vlogofleksibilnosti trgov dela in blaga za uspešnost de-lovanja EU.


Uvod v ekonomiko Evropske unije Analizarazlicnih oblik ekonomskih integracij Koordi-nacija ekonomskih politik v EU Strukturne re-forme in politika konkurence v EU Skupnakmetijska politika Regionalna politika EU

Baldwin, R. E., in C. Wyplosz. 2004. Eco-nomics of european integration. London:McGraw-Hill.

Eijffinger Sylvester, C. W., in J. De Haan.2000. European monetary and fiscal po-licy. Oxford: Oxford University Press.

Krajši pisni izdelki (30%), pisni izpit (70%).

40-080 Individualno raziskovalno deloštudenta 1izr. prof. dr. Štefan Bojnec

Obveznost študenta je tudi Individualno razisko-valno delo študentov (IRDŠ). Na podiplomskemštudiju študent samostojno opravi raziskovalneaktivnosti, ki mu v 2. letniku prinesejo 10 KT.

Študent mora imeti evidenco o svojem raz-iskovalnem delu. V ta namen si vsak študentpripravi raziskovalni portfolio, v katerega beleživse svoje raziskovalne aktivnosti. To so lahko ob-java clanka, aktivna vkljucitev v izobraževalno inraziskovalno-razvojno delo na UP FM ali drugje,udeležbo na raziskovalnih seminarjih UP FM,študij literature, udeležba na razlicnih konferen-cah in izobraževanjih, povezanih z vsebino štu-dija in drugo razvojno-raziskovalno delo pove-zano s študijem. Za vrednotenje IRDŠ se upo-števa naslednja lestvica (v stolpcu 1 je vrednostposamezne aktivnosti, v stolpcu 2 pa najnižje innajvišje vrednosti, ki jih študent lahko uveljavljapri posamezni postavki):

Raziskovalna dejavnost (1) (2)

Aktivna udeležba na konferenci

Znanstvena konferenca 2 KT 0–4 KT

Strokovna konferenca 1 KT 0–2 KT

Objava clanka

Krajši strokovni clanek (∼1/2 AP) 1 KT 0–3 KT

Daljši strokovni clanek (∼1 AP) 3 KT 0–6 KT

Aktivno vkljucevanje vizobraževalno delo UP FM (pripravateme in gradiva ter izvedbaneposrednih kontaktnih ur, 2–3 ure)

3 KT 0–3 KT

Aktivno vkljucevanje vraziskovalno-razvojno delo UP FM(75–90 ur)

3 KT 0–3 KT

Udeležba na raziskovalnihseminarjih UP FM

1 KT 2–4 KT

Študent na ustnem zagovoru predstavi razi-skovalno delo in ga priloži v pisni obliki. Opra-vljene aktivnosti dokazuje z raziskovalnim port-foliom in drugimi dokazili. Obveznosti študentase vrednotijo v KT in ocenijo z oceno opravil/niopravil.

Podiplomska šola

Doktorski študijski program Management

Znanstveni naslovDoktor/doktorica znanosti.

Usmeritve• Splošni management (A)• Management informacijskih sistemov (B)• Management tehnologij (C)• Financni management (D)• Management trženja (E)• Management kadrov (F)• Ekonomsko okolje managementa (G)• Management v izobraževanju (H)• Financna ekonomika (I)• Mednarodna ekonomika (J)

Diplomanti• so usposobljeni za ucinkovito in uspešno or-

ganiziranje, vodenje in nadziranje podjetij indrugih organizacij v spreminjajocem se oko-lju;

• so usposobljeni za samostojno in ustvar-jalno delo na najodgovornejših delovnih me-stih v podjetjih in drugih organizacijah;

• so usposobljeni za znanstvenoraziskovalnodelo.

Pogoji za vpisV 1. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki imajo:

• univerzitetno izobrazbo,• povprecno oceno dodiplomskega študija

najmanj 8 (prav dobro) ali vidne uspehev razvojno-inovacijskem delu v praksi,

• izkazujejo sposobnost poglobljenega samo-stojnega in izvirnega raziskovalnega dela,

• znajo enega od svetovnih jezikov.

Neposredno v 3. letnik se lahko vpišejo kan-didati z opravljenim (znanstvenim) magistrskimštudijskim programom Management.

Vpišejo se lahko tudi diplomanti drugih po-diplomskih programov, ce do vpisa v 4. letnikopravijo tudi diferencialne izpite:

• kandidati, ki so koncali dodiplomski in ma-gistrski študijski program s podrocja ekono-mije in poslovnih ved, iz predmeta Razisko-valna metodologija v družboslovju;

• kandidati, ki so koncali magistrske študij-ske programe z drugih podrocij, iz pred-meta Raziskovalna metodologija v družbo-slovju in enega od obveznih predmetov 1.

letnika magistrskega študijskega programa(Management ali Ekonomski in pravni vidikimanagementa); odlocitev sprejme komisijaza študentske zadeve na podlagi predhodneizobrazbe kandidata;

• kandidati, ki so koncali študijski programManagement v izobraževanju po franšiziMMU, iz predmeta Raziskovalna metodo-logija v družboslovju.

V 3. letnik se lahko vpiše tudi študent magi-strskega študijskega programa UP FM (pred ZViS2004), ki ima opravljene vse izpite iz predmetovmagistrskega študija, ima povprecno oceno štu-dija prav dobro (8) in je v casu študija (kot ediniali prvi avtor) objavil znanstveni clanek v medna-rodno priznani reviji. Prošnjo za vpis naslovi nakomisijo za študentske zadeve (o njej odloca tudisenat UP FM) in predloži dokazila o:

• doseženem uspehu na podiplomskem štu-diju (povprecna ocena študija in ocena ma-gistrskega dela),

• bibliografiji in• razvojno-raziskovalnem delu.Predlagati mora tudi temo doktorske diserta-

cije. Glede na reference in izražen interes kandi-data po proucevanju izbranih vsebin/tem, lahkopredstojnik študijskega programa kandidatu sve-tuje o vpisu in možnostih mentoriranja.

V primeru omejitve vpisa v 3. letnik so kan-didati izbrani glede na študijski uspeh (do 10tock), bibliografijo ter raziskovalno in razvojnodelo (do 30 tock), ustreznost teme raziskovanja zvidika študijskega programa UP FM (do 20 tock)in glede na rezultate razgovora s kandidatom (do20 tock).

Študijske obveznostiOrganiziranost študija. Prvi dve leti se izvajataenako kot magistrski (znanstveni) študijski pro-gram Management, drugi dve leti pa kot indivi-dualno raziskovalno delo z vkljucitvijo študenta vznanstveno-raziskovalni projekt.

Trajanje študija. Štiri leta (240 KT) oziroma 2leti (120 KT) pri vpisu s koncanim magistrskim(znanstvenim) študijem.

Študent napreduje v 2. letnik, ko zbere 48 KTiz predmetov 1. letnika.

Študent napreduje v 3. letnik, ko opravi vse ob-veznosti iz 2. letnika.


Predmetnik doktorskega študijskega programa Management


1. letnik



40-003 Raziskovanje in pisanje znanstvenih besedil* 0 12 KP, CE, ŠL, NG

40-XXX Obvezni usmeritveni predmet 9 24




2. letnik

40-004 Raziskovalna metodologija v družboslovju 20 60 KP, CE, ŠL


Objava znanstvenega clanka 30

3. letnik


Objava znanstvenega clanka 30

Prijava dispozicije doktorske disertacije 15

4. letnik

Individualno raziskovalno delo in doktorska disertacija z zagovorom 60

Doktorski študij je razpisan v Kopru, v drugih študijskih središcih se predmeti 1. letnika izvajajo skupaj zmagistrskim študijem. Opombe: * seminar bo izveden v e-ucilnici, prvo srecanje je v živo.

Študent napreduje 4. letnik, ko zbere 30 KT iz3. letnika.

PredmetnikPredmetnik je predstavljen v preglednici zgoraj(glej tudi str. 73–74 in 72–88); prva dva letnikapotekata enako kot magistrski študij.

Opisi predmetov

40-090 Individualno raziskovalno deloštudenta 2izr. prof. dr. Štefan Bojnec

Obveznost študenta je tudi Individualno razisko-valno delo študentov (IRDŠ). Na podiplomskemštudiju študent samostojno opravi raziskovalneaktivnosti, ki mu v 3. letniku prinesejo 15 KT.

Študent mora imeti evidenco o svojem raz-iskovalnem delu. V ta namen si vsak študentpripravi raziskovalni portfolio, v katerega beleživse svoje raziskovalne aktivnosti. To so lahko ob-java clanka, aktivna vkljucitev v izobraževalno inraziskovalno-razvojno delo na UP FM ali drugje,udeležbo na raziskovalnih seminarjih UP FM,študij literature, udeležba na razlicnih konferen-cah in izobraževanjih, povezanih z vsebino štu-dija in drugo razvojno-raziskovalno delo pove-

zano s študijem. Za vrednotenje IRDŠ se upo-števa naslednja lestvica (v stolpcu 1 je vrednostposamezne aktivnosti, v stolpcu 2 pa najnižje innajvišje vrednosti, ki jih študent lahko uveljavljapri posamezni postavki):

Raziskovalna dejavnost (1) (2)

Aktivna udeležba na konferenci

Znanstvena konferenca 2 KT 2–6 KT

Strokovna konferenca 1 KT 0–2 KT

Objava clanka

Krajši strokovni clanek (∼1/2 AP) 1 KT 0–3 KT

Daljši strokovni clanek (∼1 AP) 3 KT 3–6 KT

Aktivno vkljucevanje vizobraževalno delo UP FM (pripravateme in gradiva ter izvedbaneposrednih kontaktnih ur, 2–3 ure)

3 KT 3–6 KT

Aktivno vkljucevanje vraziskovalno-razvojno delo UP FM(75–90 ur)

3 KT 0–6 KT

Udeležba na raziskovalnihseminarjih UP FM

1 KT 3–6 KT

Študent na ustnem zagovoru predstavi razi-skovalno delo in ga priloži v pisni obliki. Opra-vljene aktivnosti dokazuje z raziskovalnim port-foliom in drugimi dokazili. Obveznosti študentase vrednotijo v KT in ocenijo z opravil/ni opravil.

Podiplomska šola

Bolonjski študijski programi 2. stopnje

Ekonomija za management

Strokovni naslov: magister/magistrica ekono-mije.

Diplomanti:• so usposobljeni za prevzemanje odgovorno-

sti za nacrtovanje, izvajanje in koordiniranjenajzahtevnejših projektnih nalog v organiza-cijah;

• so usposobljeni za kriticno in konstruktivnouporabo znanj, idej, mišljenj in posledicnoza odgovorno sprejemanje odlocitev, ki po-tekajo v krogu skupinskega dela;

• imajo sposobnosti obvladovanja zahtevnej-ših metod ekonomske analize v praksi, po-leg tega pa tudi razumevanje in obvladova-nje širšega in novega ekonomskega okolja;

• lahko nadaljujejo študij na 3. stopnji študija(doktorat znanosti).

Management in organizacija

Strokovni naslov: magister/magistrica manage-menta.

Diplomanti:• so usposobljeni za razumevanje širšega po-

slovnega okolja in globalizacijskih procesovz vidika izbranega podrocja študija;

• so usposobljeni za poglobljeno razumeva-nje, raziskovanje in aplikacijo novih metodnacrtovanja, organiziranja, vodenja in nad-ziranja v organizacijah, so usposobljeni zakriticno presojanje managerskih odlocitev zvidika socialne in eticne odgovornosti orga-nizacij;


Management poslovne informatike

Strokovni naslov: magister/magistrica poslovneinformatike.

Diplomanti:• imajo široko poslovno, organizacijsko in

upravljalno znanje za razumevanje politic-nega, ekonomskega, socialnega, pravnegain kulturnega okolja, v katerih delujejo pod-jetja in druge organizacije v Sloveniji in tu-jini ter ustrezne komunikacijske spretnostiin sposobnosti vse to uporabiti v stvarnemsvetu;

• znajo opredeliti, zasnovati in uporabiti ta-kšne rešitve z IKT, ki povecujejo ucinkovitostposlovanja znotraj podjetja, kot tudi pri nje-govem poslovanju z okoljem;

• so sposobni razumeti in modelirati organiza-cijske procese in podatke, opredeliti in uve-sti rešitve in voditi projekte informatizacijeposlovanja;

• so sposobni izbrati, uvesti, uporabiti inupravljati IKT v pomoc posameznikom, sku-pinam in podjetjem ter drugim organizaci-jam pri doseganju njihovih ciljev;


Management tehnologij

Strokovni naslov: magister/magistrica manage-menta tehnologij.

Diplomanti:• dobijo potrebna znanja, orodja in vešcine

ter samozaupanje za vkljucevanje v ustre-zne managerske položaje v velikih podjetjihali agresivnih novih podjetjih, prav tako patudi v mednarodnih organizacijah ali državniupravi;

• so usposobljeni za usklajeno tehnološkopredvidevanje, napovedovanje, pridobiva-nje, licenciranje, izrabo in varovanje vsehtehnologij v tehnološkem portfelju podjetjater za vpletenost v usklajevanje s poslovnostrategijo, kot tudi za njeno implementacijo;


Pogoji za vpis

Vpis v 1. letnik. Diploma na podrocju manage-menta, ekonomskih in poslovnih ved ali pravana:

• bolonjskem študijskem programu 1. stopnje(ZViS 2004) v obsegu 180 KT ali

• 3-letnem dodiplomskem študijskem pro-gramu (pred ZViS 2004).

Vpis neposredno v 2. letnik. Diploma na podro-cju managementa, ekonomskih in poslovnih vedali prava na:

• 4-letnem bolonjskem študijskem programu1. stopnje (ZViS 2004) v obsegu 240 KT,


• 4-letnem dodiplomskem študijskem pro-gramu (pred ZViS 2004) v obsegu 240 KT

• ali specialisticnem študijskem programu(pred ZViS 2004).

Diferencialni izpiti. V 1. oz. 2. letnik se lahkovpiše tudi diplomant drugih strokovnih podrocij,ki pa mora pred vpisom opraviti dva diferenci-alna izpita v skupnem obsegu 18 KT: Manage-ment in Ekonomski vidiki managementa.

Omejitev vpisa. V primeru omejitve vpisa sokandidati izbrani glede na povprecno oceno pred-hodnega študija.

Študijske obveznostiObseg. 10 predmetov (4 obvezni, 3 temeljni, 2izbirna, 1 poljubno izbirni), dve krajši projektninalogi, uvodni seminar, strokovni clanek in ma-gistrska naloga.

Trajanje študija. Program traja dve leti (120 KT).

Študent napreduje v 2. letnik, ko zbere 45 KTiz 1. letnika.

Obveznosti v primeru neposrednega vpisa v 2.letnik. Poleg morebitnih diferencialnih izpitovopravi študent, ki je koncal:

• 4-letni bolonjski študijski program 1. sto-pnje (ZViS 2004) – ali 4-letni dodiplomskištudijski program (pred ZViS 2004) z 240KT – obveznosti v obsegu 60 KT iz predme-tov 1. in 2. letnika po vpisu v:• študijska programa Ekonomija za mana-

gement in Management in organizacija 3obvezne predmete strokovnega podrocja,1 izbirni predmet strokovnega podrocja,obvezni predmet Družboslovno raziskova-nje ter magistrsko nalogo;

• študijska programa Management po-slovne informatike in Management teh-nologij 2 obvezna predmeta strokovnegapodrocja, 2 izbirna predmeta strokovnegapodrocja, obvezni predmet Družboslovnoraziskovanje ter magistrsko nalogo;

• dodiplomski študijski program z vec kot 240KT – ali specializacijo (pred ZViS 2004) –obveznosti v obsegu 9 do 60 KT; senat UPFM jih – glede na obseg predhodno doseže-nih KT in glede na vsebino predhodnih iz-obraževanj – doloci tako, da se zagotavljakompetencni profil diplomanta.

PredmetnikiPredmetniki bolonjskih študijskih programov 2.stopnje so predstavljeni v preglednicah na stra-neh 93–96, seznam izbirnih predmetov pa na

strani 97. V nadaljevanju so navedeni opisi pred-metov, ki vsebujejo:

• vsebino predmeta,• obvezno študijsko literaturo (s priporocljivo



Predmetov, pri katerih ni navedeno ime no-silca, v študijskem letu 2006/2007 ne izvajamo.

Temeljni predmeti

60-001 Management

Managerji in organizacije: obvladovanje organi-zacij, odlocanje in urejanje zadev, vrednote, kul-tura in etika organizacij in managerjev Nacr-tovanje v organizacijah: snovanje vizije in smo-trov, ciljev in meril uspešnosti; snovanje strate-gij: strukturirano strateško nacrtovanje in logicniinkrementalizem; osnovni modeli za nacrtovanjev organizacijah Priskrbovanje, razporejanje inuporabljanje sredstev za delovanje organizacije –dela, kapitala, znanja – oz. materialnih in nema-terialnih sredstev Urejanje organizacij za po-vecevanje ucinkovitosti in avtonomnosti delova-nja sodelavcev; delitev dela, pristojnosti in odgo-vornosti, delegiranje; postavljanje in uveljavljanjepravil delovanja in obnašanja Vodenje in nadzi-ranje delovanja organizacije in sodelavcev Za-vezništva in interesi med udeleženci organizacije

Obvladovanje organizacije – urejanje zadev


Tavcar, M. I., in R. Biloslavo. 2006. Mana-gement: gradiva za delo v skupinah in in-dividualno delo. Predelana izdaja. Koper:Fakulteta za management.




60-002 Ekonomski vidiki managementa

Ekonomija in ekonomska teorija Mikroeko-nomija: ponudba, povpraševanje in trgi dobrin

Trgi proizvodnih dejavnikov in porazdelitev do-hodka Vloga vlade v gospodarstvu Makroe-konomija: rast in poslovni cikli Ekonomska rast

Bolonjski študijski programi 2. stopnje 93

Predmetnik drugostopenjskega magistrskega (strokovnega) študijskega programaEkonomija za management


1. letnik

Seminar Razvojno raziskovalno delo 0 12

60-XXX Temeljni predmet 1 9 24



60-010 Uporabna mikroekonomika 9 24 —

60-011 Uporabna makroekonomika 9 24 —


60-XXX Razvojno raziskovalno delo 1 – projektna naloga 3


2. letnik

60-009 Družboslovno raziskovanje 9 24 glej 40-004

60-012 Matematicno statisticne metode v ekonomski analizi 9 24 —



60-XXX Razvojno raziskovalno delo 3 – strokovni clanek 9

Magistrska naloga 15

Temeljni predmeti glede na predizobrazbo

Št. Predmet E O P D N KT Ure Kraj izvedbe

60-001 Management X 9 24 glej 40-001

60-002 Ekonomski vidiki managementa X 9 24 glej 40-002

60-003 Pravni vidiki managementa X X 9 24 glej 40-002

60-004 Podjetništvo X X X X X 9 24 glej 40-013

60-005 Management poslovne informatike X X X 9 24 —

60-006 Kategorialni aparat družboslovja X X X 9 24 ŠL

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe in da predmeta ne izvede, ce se bo prijavilo premaloštudentov. Opombe: predmete opravljajo študenti, ki imajo diplomo s podrocja (E) ekonomskih in poslovnihved, (O) organizacijskih in upravnih ved, (P) prava, (D) drugega družboslovja in humanistike, (N) naravoslovjain tehnike; oznake 40-XXX se nanašajo na primerljive predmete, ki se izvajajo na podiplomskem študiju –podatki o izvedbi teh predmetov so v preglednicah na straneh 72–74.

in makroekonomska politika Mednarodna trgo-vina in svetovno gospodarstvo

Samuelson, P. A, in W. D. Nordhaus. 2002.Ekonomija. Ljubljana: GV Založba.

Bajt, A., in F. Štiblar. 2002. Ekonomija: eko-nomska analiza in politika. Ljubljana: GVZaložba.

Žižmond, E., in S. Strašek. 1999. Ekonom-ska analiza in politika. Maribor: Ekonom-sko-poslovna fakulteta.

Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (10%), daljši pisni izdelki (20%), javninastop/predstavitev (10%), pisni izpit (60%).

60-003 Pravni vidiki managementa

Tipologija oseb v pravu Statusno-pravnain premoženjskopravna vprašanja oseb javnegain zasebnega prava Obravnava nekaterih go-spodarskih družb, na primer delniške družbein družbe z omejeno odgovornostjo (notranjapremoženjsko pravna razmerja) Upravljanjev osebah javnega in osebah zasebnega prava

Ustavni temelji sprejemanja odlocitev o vode-nju in upravljanju v organizacijah, vrste ustavnihnorm, ustavno varstvo nosilcev razlicnih intere-sov v organizacijah Pravni položaj managerjevv okviru statusnega prava in pravni položaj ma-nagerjev kot zaposlenih oseb po pravilih delov-


Predmetnik drugostopenjskega magistrskega (strokovnega) študijskega programaManagement in organizacija


1. letnik





60-013 Management projektov 9 24 glej 40-014

60-014 Vodenje in management kadrov 9 24 glej 40-033




2. letnik


60-015 Strateški management 9 24 glej 40-005






Št. Predmet E O U P D N KT Ure Kraj izvedbe


60-002 Ekonomski vidiki managementa X X 9 24 glej 40-002

60-003 Pravni vidiki managementa X X X X 9 24 glej 40-002

60-004 Podjetništvo X X X 9 24 glej 40-013



60-007 Management nepridobitnih organizacij X X 9 24 —

FM si pridržuje pravico do spremembe kraja izvedbe in da predmeta ne izvede, ce se bo prijavilo premaloštudentov. Opombe: predmete opravljajo študenti, ki imajo diplomo s podrocja (E) ekonomskih in poslovnihved, (O) organizacijskih ved, (U) upravnih ved, (P) prava, (D) drugega družboslovja in humanistike, (N) na-ravoslovja in tehnike; oznake 40-XXX se nanašajo na primerljive predmete, ki se izvajajo na podiplomskemštudiju – podatki o izvedbi teh predmetov so v preglednicah na straneh 72–74.

nega prava Pooblastila managerjev v pravnemprometu ter pri vodenju in nadzoru zaposlenih

Bohinc, R., in B. Bratina. 2005. KorporacijeI. Ljubljana: FDV.

Bohinc, R. 2005. Osebe javnega prava. Lju-bljana: GV Založba.


Vodovnik, Z. V pripravi. Management inpravo. Management 1 (1).

Sprotno ustno preverjanje znanja (5%), daljšipisni izdelki (10%), javni nastop / predstavitev(15%), koncni ustni izpit (70%).

60-004 Podjetništvo

Opredelitev podjetništva in njegov pomen zarast in razvoj narodnega gospodarstva Vidikipodjetništva Analiza primerov podjetništva



Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (10%), krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni


Predmetnik drugostopenjskega magistrskega (strokovnega) študijskega programaManagement poslovne informatike


1. letnik





60-016 Informatika in informacijska družba 9 24 glej 40-023

60-018 Management e-poslovanja* 9 24 glej 40-016




2. letnik


60-017 Management razvijanja PIS 9 24 glej 40-006







60-001 Management X X 9 24 glej 40-001

60-003 Pravni vidiki managementa X X X X 9 24 glej 40-002

60-004 Podjetništvo X X X X 9 24 glej 40-013


60-006 Kategorialni aparat družboslovja X X 9 24 ŠL


izdelki (30%), javni nastop/predstavitev (10%),pisni izpit (40%).

60-005 Management poslovne informatike

Poslovna uporaba informacijske in komunika-cijske tehnologije Strateška in konkurencnauporaba informacijske in komunikacijske teh-nologije Poslovno in konkurencno obvešca-nje Poslovne informacijske rešitve, integra-cija poslovnih procesov in poslovne verige E-poslovanje Management informacijske in ko-munikacijske infrastrukture Razvijanje in uva-janje poslovnih informacijskih sistemov

Lesjak, D. V pripravi. Poslovna informatika.Koper: Fakulteta za management.

Laudon, C. K., in J. P. Laudon. 2006. Ma-nagement information systems: managingthe digital firm. 9. izdaja. Upper SaddleRiver, NJ: Prentice Hall.

Krajši pisni izdelki (40%), daljši pisni izdelki(40%), javni nastop/predstavitev (20%).

60-006 Kategorialni aparat družboslovjadoc. dr. Tonci Ante Kuzmanic

Uvod: beseda, koncept, mišljenje, teoretskomišljenje Od Jezusa do renesanse Rene-sansa: iznajdba Cloveka-Boga Francoska revo-lucija in moderna: cas ideologij XX. stoletje

Finley, M. I. 1987. Anticna ekonomija. Lju-bljana: ŠKUC, FF.


Predmetnik drugostopenjskega magistrskega (strokovnega) študijskega programaManagement tehnologij


1. letnik





60-019 Tehnologija – teorija, razvoj in implementacija 9 24 glej 40-007

60-020 Strateški management tehnologij 9 24 —




2. letnik


60-021 Management inovativnosti 9 24 glej 40-021








60-002 Ekonomski vidiki managementa X X 9 24 glej 40-002

60-003 Pravni vidiki managementa X X X 9 24 glej 40-002

60-004 Podjetništvo X X 9 24 glej 40-013


60-008 Management proizvajanja X X X X 9 24 glej 40-020


Hampsher-Monk, I., K. Tilmans in F. VanVree. 1998. History of concepts: compa-rative perspectives. Amsterdam: Amster-dam University Press.

Quinton, A., ur. 1967. Political philosophy.Oxford University Press.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop/pred-stavitev (10%), koncni pisni izpit (60%).

Izbirni predmeti

60-007 Management nepridobitnihorganizacij

Znacilnosti nepridobitnih organizacij, njihovadejavnost, umestitev v družbeno okolje ter smeri

razvoja Temelji managementa nepridobitnih or-ganizacij; znacilnosti, vloga in dejavnosti mana-gerjev; vrednote nepridobitnih organizacij in vre-dnote okolij; etika managementa in nepridobitnihorganizacij Obvladovanje nepridobitne organi-zacije kot naloga managementa; obvladovanjekompleksnosti in obvladovanje dinamicnosti ne-pridobtnih organizacij Nacrtovanje v neprido-bitnih organizacijah – razlogi in koncepti; vizija,smotri in cilji, uravnotežen sistem meril uspešno-sti; strategije za doseganje ciljev; strukturiranoformalizirano in postopno ustvarjalno nacrtova-nje Strategija urejenosti nepridobitne organiza-cije – dejavnostni in vedenjski vidiki; posebnostiobvladovanja nepridobitnih organizacij; obvlado-


Izbirni predmeti na drugostopenjskih magistrskih (strokovnih) študijskih programih

Št. Predmet EM MO PI MT KT Ure Kraj izvedbe

60-008 Management proizvajanja X 9 24 glej 40-020

60-013 Management projektov X X 9 24 glej 40-014

60-024 Management znanja X X X 9 24 —

60-025 Management virtualnih organizacij X X 9 24 —

60-028 Analiziranje poslovanja (racunovodskih izkazov) X 9 24 glej 40-026

60-030 Analiza trga dela X 9 24 —

60-031 Kriticno branje in pisanje v anglešcini X X X X 9 24 —

60-033 Management trženja X 9 24 glej 40-029

60-034 Financni management X 9 24 glej 40-008

60-035 Strateške poslovne in kapitalske povezave X 9 24 glej 40-027

60-037 Management v visokem šolstvu X 9 24 Brdo

60-039 Management podatkov X 9 24 —

60-040 Tehnologije informacijske družbe X X 9 24 —

60-042 Multimedijska poslovna okolja X 9 24 —

60-043 Management e-izobraževanja X 9 24 glej 40-044

60-046 Sistemi managementa kakovosti X 9 24 glej 40-024

60-901 Upravno procesno pravo X X X X 9 24 ŠL

Študent mora izbrati dva izbirna predmeta iz svojega programa, tretjega si lahko izbere poljubno.Opombe: EM – Ekonomija za management, MO – Management in organizacija, PI – Management poslovneinformatike, MT – Managment tehnologij; oznake 40-XXX se nanašajo na primerljive predmete, ki se izvajajona podiplomskem študiju – podatki o izvedbi teh predmetov so v preglednicah na straneh 72–74.

vanje in nadziranje v nepridobitnih organizacijahStrategija sredstev in temeljnih zmožnosti ne-

pridobitne organizacije; materialna in nemateri-alna sredstva; priskrbovanje in razporejanje; sno-vanje temeljnih zmožnosti organizacije

Tavcar, M. I. 2005. Strateški managementnepridobitnih organizacij. Koper: Fakultetaza management.

Tavcar, M. I. V pripravi. Management nepri-dobitnih organizacij: individualno in sku-pinsko delo študentov; napotki, gradiva,modeli.

Sprotno preverjanje znanja -krajši pisni izdelki(40%), koncni pisni izpit (40%), porocila o deluskupin (20%).

60-008 Management proizvajanja

Osnove proizvodnega managementa – ucinko-viti procesi kot konkurencna prednost Vlogamanagementa proizvajanja znotraj strategije or-ganizacije Management procesov Nacrtova-nje in oblikovanje izdelkov in storitev ter podpor-nih procesov Management logistike Optimi-zacija proizvodnih procesov in vitka proizvodnja

Proizvodnja naslednje generacije


Gaither, N., in G. Fraizer. 1999. Productionand operations management. Cincinati:South-Western College Publications.

Heizer, J. H., in B. Render. 2004. Principlesof operations management. Upper SaddleRiver, NJ: Prentice Hall.

Krajewski, L., in L. P. Ritzman. 1996. Opera-tions management: strategy and analysis.Reading: Addison Wesley.

Kalpakjian, S. 1995. Manufacturing engi-neering and technology. Reading: AddisonWesley.


National Research Council. 1999. Visionarymanufacturing challenges for 2020. Wa-shington: National Academy Press ABC.

Sprotno ustno preverjanje znanja (10%),daljši pisni izdelki (40%), koncni pisni izpit(50%).


Vsebinska primerljivost predmetov na podiplomskih študijskih programih

Predmeti bolonjskih študijskih programov 2. stopnje KT (1) KT (2) KT

60-001 Management 9 30-001 12 40-001 12

60-002 Ekonomski vidiki managementa 9 30-002 6 40-002 6

60-003 Pravni vidiki managementa 9 30-002 6 40-002 6

60-004 Podjetništvo 9 30-005 9 40-013 9

60-005 Management poslovne informatike 9 — — — —

60-006 Kategorialni aparat družboslovja 9 — — — —

60-007 Management nepridobitnih organizacij 9 — — — —

60-008 Management proizvajanja 9 30-008 9 40-020 9

— Pisanje strokovnega besedila in osnove raziskovanja – RRD 0 30-003 0 40-003 0

60-009 Družboslovno raziskovanje 9 — — 40-004 20

60-010 Uporabna makroekonomika 9 — — — —

60-011 Uporabna mikroekonomika 9 — — 40-036 9

60-012 Matematicno-statisticne metode v ekonomski analizi 9 — — — —

60-013 Management projektov 9 30-006 9 40-014 9

60-014 Vodenje in management kadrov 9 30-027 9 40-033 9

60-015 Strateški management 9 30-004 9 40-005 9

60-016 Informatika in informacijska družba 9 — — 40-023 9

60-017 Management razvijanja PIS 9 30-010 9 40-006 9

60-018 Management e-poslovanja 9 30-011 9 40-016 9

60-019 Tehnologija – teorija, razvoj in implementacija 9 — — 40-007 9

60-020 Strateški management tehnologij 9 — — — —

60-021 Management inovativnosti 9 — — 40-021 9

60-022 Zgodovina ekonomskih pristopov in idej 9 — — — —

60-023 Analiza rasti podjetja 9 — — — —

60-024 Management znanja 9 — — — —

60-025 Management virtualnih organizacij 9 — — — —

60-026 Ekonomska politika 9 — — — —

60-027 Financna ekonomika 9 30-038 9 40-046 9

60-028 Analiziranje poslovanja (racunovodskih izkazov) 9 30-017 9 40-026 9

60-029 Ekonomika javnega sektorja 9 — — — —

Nadaljevanje na naslednji strani

60-009 Družboslovno raziskovanje

Predmet je namenjen spoznavanju aparata vdružboslovju s poudarkom na raziskavah v ma-nagementu. Potekal bo v treh modulih: Filo-zofija raziskovanja Kvalitativna metodologija

Kvantitativna metodologija

Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe.2005. Raziskovanje v managementu. Ko-per: Fakulteta za management.

Košmelj, B. 1996. Statistika 2. 1. del. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Košmelj, B. 1996. Analiza odvisnosti zavzorcne podatke. Ljubljana: Ekonomskafakulteta.

Sprotno preverjanje znanja (filozofija razisko-vanja) 10%, daljši pisni izdelki (seminarski na-logi v sklopu kvalitativne in kvantitativne meto-dologije) 50%, pisni izpit (kvantitativna metodo-logija) 40%.

60-010 Uporabna mikroekonomika

Analiza ponudbe podjetja Analiza funkcijepovpraševanja po proizvodih podjetja Politikekonkurencnosti in dinamike podjetij Popolnakonkurenca, monopol, oligopol, monopolisticnakonkurenca Parcialno in splošno ravnovesje

Javne dobrine in eksternalije Mednarodnatrgovina in analiza mednarodne trgovine podjetjaoz. panoge


Nadaljevanje s prejšnje strani

Predmeti bolonjskih študijskih programov 2. stopnje KT (1) KT (2) KT

60-030 Analiza trga dela 9 — — — —

60-031 Kriticno branje in pisanje v anglešcini 9 — — — —

60-032 Svetovne religije, etika in poslovnost 9 — — — —

60-033 Management trženja 9 30-021 9 40-029 9

60-034 Financni management 9 30-015 9 40-008 9

60-035 Strateške poslovne in kapitalske povezave 9 30-018 9 40-027 9

60-036 Organizacijska kultura v globalnem okolju 9 — — — —

60-037 Management v visokem šolstvu 9 — — — —

60-038 Sistemi za poslovno obvešcanje 9 30-012 9 40-017 9

60-039 Management podatkov 9 30-013 9 40-018 9

60-040 Tehnologija informacijske družbe 9 — — — —

60-041 Management telekomunikacijskih sistemov in storitev 9 — — — —

60-042 Multimedijska poslovna okolja 9 — — — —

60-043 Management e-izobraževanja 9 — — 40-044 9

60-044 Informacijski sistemi za izobraževanje in usposabljanje 9 — — — —

60-045 Management R&D 9 — — — —

60-046 Sistemi managementa kakovosti 9 — — 40-024 9

60-047 Mednarodno in tehnološko podjetništvo 9 — — — —

60-048 Koncepti in tehnologije trajnostnega razvoja 9 — — — —

60-049 Konkurencne in nastajajoce tehnologije 9 — — — —

Naslovi stolpcev: KT – kreditne tocke; (1) po vsebini primerljivi predmeti specialisticnega študijskega pro-grama Management – glej preglednice na straneh 60–62; (2) po vsebini primerljivi predmeti magistrskega(znanstvenega) študijskega programa Management – glej preglednice na straneh 72–74.

Hope, S. 1999. Applied microeonomics. Chi-chester: Wiley.

Motta, M. 2003. Competition policy: theoryand practice. Cambridge: Cambridge Uni-versity Press.

Bowen, H. P., A. Hollander in J. M. Vianne.1998. Applied international trade ana-lysis. London: MacMillan.

Žižmond, E. 2000. Mikroekonomika. Mari-bor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Schotter, A. 2001. Microeconomics: a mo-dern approach. New York: Addison Wesley.

Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (10%), daljši pisni izdelki (40%), pisni izpit(50%).

60-011 Uporabna makroekonomika

Teoreticni del – ponovitev in uvod Agregatnopovpraševanje in ponudba Teorije inflacije inreševanje Teorije in modeli gospodarske rasti

Poslovni cikli Mednarodna menjava, deviznitecaj in ekonomska politika

Minford, P., in D. Peel. 2002. Advanced ma-

croeconomics: a primer. Cheltenham: E.Elgar.

Romer, D. 2005. Advanced macroecono-mics. Boston: McGraw-Hill/Irwin.


60-012 Matematicno-statisticne metodev ekonomski analizi

Predmet je namenjen razširitvi in poglobitvi znanjmatematicno statisticnih metod in predstavitvimožnosti njihove uporabe v ekonomski analizi.

Funkcije realne spremenljivke Funkcije vecspremenljivk Linearna algebra, 1. in 2. del

Poslovna statistika, 1. in 2. del

Stewart, J. 1991. Calculus: early transcen-dentals. Pacific Grove: Brooks/Cole.

Kazmier, L. J. 2004. Schaum’s outline oftheory and problems of business stati-stics. New York: McGraw-Hill.

Pagano, R. R. 1990. Understanding stati-stics in the behavioral sciences. New York:West Publishing.


Pisni in/ali ustni izpiti (80% preizkus racun-skih spretnosti, 20% preizkus teoreticnih znanj).

60-013 Management projektov

Uvod v management projektov Dejavniki,ki vplivajo na organiziranje projekta Manage-ment projekta kot proces Povezovanje pro-jekta v celoto Planiranje stroškov projekta

Kakovost projekta Management cloveškihvirov projekta Management tveganja pro-jekta Informacijsko-komunikacijski manage-ment projekta


Kerzner, H. 2003. Project management. Asystem approach to planning, schedulingand controling. 8. izd. Chichester: Wiley.

Markic, M. 2006. Management projektov:prosojnice s predavanj za podiplomski štu-dij. Koper: Fakulteta za management

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdelki(50%), javni nastop/predstavitev (20%), ustniizpit (20%).

60-014 Vodenje in management kadrov

Koncepti vodenja in managementa kadrovUvod v teorije vodenja Osebni modeli vo-

denja Potrebe, motivacija in tehnike vodenjaVrednote, etika in uporaba moci Koncepti

managementa kadrov Strateški managementkadrov Osebni in karierni (poklicni) razvoj

Upravljanje z organizacijsko klimo in kulturo


Svetlik, I., in B. Branko, ur. 2004. Razpokev zgodbi o uspehu: primerjalna analizaupravljanja cloveških virov v Sloveniji. Lju-bljana: Sophia.

Schein, E. H. 1997. Organizatioanl cultureand leadership. San Francisco: Jossey-Bass.

Quin, R. E. 1989. Beyond rational manage-ment: mastering, the paradoxes and com-peting demands of high performance. SanFrancisco: Jossey-Bass.

Sprotno preverjanje znanja (10%), pisni izpit(90%).

60-015 Strateški management

Uvod: Kaj je strategija? Snovanje in nacrtova-nje politike organizacije v družbi znanja Ana-

liza strateškega okolja: PEST, 5-Silnic, Strate-ške skupine Analiza notranjega okolja in kon-cept temeljnih zmožnosti Organizacija in kom-pleksnost Globalizacija: strategija v mednaro-dnem kontekstu Korporacijska strategija: por-tfolio management in strateška skladnost Tek-movanje in sodelovanje: strategija omrežij, zdru-žitve in nakupi, joint venture, strateške povezave

Strateško odlocanje in strateška praksa: pro-cesi, orodja in analiticni modeli Managementspreminjanja


Biloslavo, R., in M. I. Tavcar. 2006. Strate-ški management: gradiva za delo v skupi-nah in individualno delo. Predelana izdaja.Koper: Fakulteta za management.

Biloslavo, R. 2006. Strateški managementin management spreminjanja. Koper: Fa-kulteta za management.




Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (20%), daljši pisni izdelki (40%), koncniustni izpit (40%).

60-016 Informatika in informacijska družba

Temelji informacijske družbe Koncept in stra-tegija razvoja informacijske družbe v Evropskiuniji in v Sloveniji Vsebinska predstavitev regu-lative Evropske za podrocje informacijske družbeter slovenske zakonodaje Pregled pomembnej-ših podrocij informacijske družbe Managerskiizzivi informacijske družbe

Servaes, J. 2004. The european informationsociety: a reality check. Bristol: Intellect.

Mattelart, A. 2003. The information society:an introduction. London: Sage.

Cortada, J. W. 2002. Making the informa-tion society: experience, consequencesand possibilities. London: Financial Times.

Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pi-sni izdelki (10%), daljši pisni izdelki – semi-narska naloga, projektna naloga (40%), javninastop/predstavitev (10%), koncni pisni izpit(40%).


60-017 Management razvijanja poslovnihinformacijskih sistemov

Osnove managmenta razvijanja PIS Manage-ment analize in snovanja organiziranosti, poslov-nih in informacijskih procesov Managementanalize in snovanja podatkov organizacije Ma-nagement priskrbe in implementacije informacij-skih virov Ekonomika in management clove-ških virov informatizacije organizacije

Kovacic, A., in V. Vukšic-Bosilj. 2005. Mana-gement poslovnih procesov. Ljubljana: GVzaložba.

Avison, D., in G. Fitzgerald. 2003. Informa-tion systems development. 3. izd. London:McGraw-Hill.

Harmon, P. 2003. Business process change,a manager’s guide to improving, redesi-gning, and automating processes. Amster-dam: Morgan Kaufmann.

Ward, J., in J. Peppard. 2004. Strategicplanning for information systems. NewYork: Wiley.

Aktivno sodelovanje (20%), ocena pisnegaizdelka – npr. seminarska ali projektna naloga(30%), pisni izpit (50%).

60-018 Management e-poslovanja

Uvod v management e-poslovanja Strategijee-poslovanja Analiza in snovanje e-poslovanja

Gradnja e-poslovanja Management uvajanjae-poslovanja Management uporabe in vzdrže-vanja e-poslovanja Ekonomika e-poslovanja

Chaffey, D. 2004. E-business and e-com-merce management. 2. izd. London: Pren-tice Hall.

Turban, E., M. Chung, L. J. Kuy in D. King.2004. Electronic commerce, a managerialperspective. Upper Saddle River, NJ: Pren-tice Hall.

Afuah, A., in L. C. Tucci. 2002. Internet busi-ness models and strategies: texts and ca-ses. Boston: McGraw-Hill.


60-019 Tehnologija – teorija, razvojin implementacija

Osnovna teorija tehnologij Razvoj tehnolo-gij Od znanja do tehnologije in uporabe vpraksi Tehnologija kot konkurencna prednost

Tehnološka sposobnost Tehnološke inova-cije Tehnološko predvidevanje in napovedova-nje Management tehnologij Konkurencne innastajajoce tehnologije

Dolinšek, S. 2004. Management tehnologij:ucinkovito obvladovanje tehnoloških spre-memb. Koper. Fakulteta za management.

Khalil, T. M. 1999. Management of techno-logy. Boston: McGraw-Hill.

Wyk, R.W. 2004. Technology: a unifyingcode. Cape Town: Stage Media Group.

Schilling, M. A. 2005. Strategic manage-ment of technological innovation. NewYork: McGraw-Hill.

Sprotno ustno preverjanje znanja (10%),daljši pisni izdelki (40%), koncni pisni izpit(50%).

60-020 Strateški management tehnologij

Strateško pozicioniranje in konkurencne pred-nosti Vzdrževanje konkurencnih prednosti inviri konkurencnih prednosti Oblikovanje tehno-loške strategije – evolucijska perspektiva Ure-snicevanje tehnoloških strategij – evolucijskaperspektiva

Besanko, D., D. Dranove, M. Shanley in S.Schaefer. 2004. Economics of strategy.Chichester: Wiley. [Izbrana poglavja.]

Burgelman, R. A., C. M. Christensen in S.C. Wheelwright. 1996. Strategic manage-ment of technology and innovation. Bo-ston: Irwin. [Izbrana poglavja.]

Daljši pisni izdelki (60%), javni nastop/pred-stavitev (10%), koncni ustni izpit (30%).

60-021 Management inovativnosti

Pomen znanja in inovativnosti za družboStrateški vidiki obvladovanja znanja in ino-

vativnosti Inovativna organizacija/podjetjeOrodja za management znanja in inovativnostiIntelektualna lastnina Raziskovalna in inova-

cijska podpora Pomen inovativnosti za družboStrateški vidiki obvladovanja inovativnosti

Likar, B. 2006. Management inoviranja. Ko-per: Fakulteta za management.

Mulej, M. V pripravi. Inovativno poslovanje innjegov management.

W. Chan K., in R. Mauborgne. 2005. Strate-gija sinjega oceana. Ljubljana: Gospodar-ski vestnik.


European Commission. 2004. Innovationmanagement and the knowledge-driveneconomy. Http://www.cordis.lu/innovation-policy/studies/im_study6.htm.

Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (10%), daljši pisni izdelki (35%), javninastop/predstavitev (20%), koncni pisni izpit(35%).

60-023 Analiza rasti podjetja

Neoklasicna teorija podjetja Postkeynesian-ska teorija podjetja Specificni dejavniki rastipodjetja – 1. in 2. del Metodološki vidiki ana-lize dejavnikov rasti podjetij – 1. in 2. del

Cotis, J. P. 2004. Understeanding economicgrowth: micro-level, macro-level, industry-level. New York: Palgrave.

Adams, J., in L. Juleff. 2003. Managerialeconomics for decision making. New York:Palgrave.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop/pred-stavitev (10%), pisni izpit (60%).

60-024 Management znanja

Vloga, pomen in zgodovinski razvoj manage-menta znanja Razlicni vidiki managementaznanja Management znanja in politika orga-nizacije: strateški vidik Management znanja inpolitika organizacije: vidik urejenosti Manage-ment znanja in politika organizacije: vidik IKT

Management znanja: metode, orodja in tehnikeManagement znanja in ekspertne organizacije

Tavcar, M. I. 2005. Skriti zakladi znanja:management ekspertnih organizacij. Ko-per: Fakulteta za management.

Myers, P. S. 1996. Knowledge manage-ment and organizational design. Boston:Butterworth-Heinemann.

Zack, M. H. 1999. Knowledge and strategy.Boston: Butterworth-Heinemann.

Smith, D. E. 2000. Knowledge, groupwareand the internet. Boston: Butterworth-Heinemann.

Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (20%), daljši pisni izdelki (40%), koncniustni izpit (40%).

60-025 Management virtualnih organizacij

Razvoj in opredelitev virtualne organizira-nosti Kriteriji za organizacijsko ucinkovitost

v globalni in storitveni ekonomiji Manage-ment zunanjega izvajanja IKT storitev (outsour-cing) Tehnološke osnove virtualnih organizacij

Uporaba IKT v managementu Osnove teorijevirtualnih organizacij Študij primerov

Mowshowitz, A. 2002. Virtual organization:toward a theory of societal transformationstimulated by information technology. We-stport: Quorum.

Norton, B., in C. Smith. 1998. Understan-ding the virtual organization. New York:Barron.

Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pi-sni izdelki (10%), daljši pisni izdelki – semi-narska naloga, projektna naloga (40%), javninastop/predstavitev (10%), koncni pisni izpit(40%).

60-027 Financna ekonomika

Financni sistem in njegovo delovanje Fi-nancna teorija Financni instrumenti in njihoveznacilnosti Analiza aktualnih vprašanj sodob-nega financnega sistema Mehanizmi izdaj fi-nancnih instrumentov Mehanizmi trgovanja nafinancnih trgih

LeRoy, S. F., J. Werner in S. A. Ross. 2001.Principles of financial economics. Cam-bridge: Cambridge University Press.

Mishkin, F. S. 1997. The economics of mo-ney, banking and financial markets. Rea-ding, MA: Addison-Wesley.

Clark, E. 2002. International finance. Lon-don: Thomson.

Veselinovic D. 1998. Opcije in drugi izve-deni (terminski) financni instrumenti. Lju-bljana: Gospodarski vestnik.

Daljši pisni izdelki (30%), javni nastop/pred-stavitev (10%), pisni izpit (60%).

60-028 Analiza poslovanja(racunovodskih izkazov)

Opredelitev in metode analize poslovanja Ra-cunovodska analiza poslovanja in kazalniki Fi-nancna analiza Analiza kadrovske funkcije

Analiza prodajne funkcije Analiza nabavnefunkcije Analiza opravljenih storitev Analizaposlovnega uspeha in uspešnosti Analiziranje,kontroling in revidiranje – podobnosti in razlike

Analiziranje v pogojih elektronskega poslova-nja Analiza poslovanja in priprava poslovnega


porocila ter poslovnega nacrta za notranje inzunanje uporabnike

Melavc, D., in A. Novak. 2002. Controlling:naloge, napotki, rešitve. Maribor: Fakultetaza organizacijske vede.

Neely, A., C. Adams in M. Kennerley. 2002.The performance prism. London: PrenticeHall.

Pucko, D. 2005. Analiza in nacrtovanje po-slovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Daljši pisni izdelek (30%), pisni izpit (70%).

60-030 Analiza trga dela

Uvod v analizo trga dela Investicije v cloveškikapital Mobilnost na trgu dela Vpliv institucijna delovanje trga dela Brezposelnost in pro-grami na trgu dela

Ehrenberg, R. G,. in R. S. Smith. 2003. Mo-dern labor economics: theory and publicpolicy. 8. izd. Boston: Addison-Wesley.

Vodopivec, M. 2004. Labor market develop-ments in the 1990s. V Slovenia, ur. M.Mrak in M. Rojec, 292–314. WashingtonDC: The World Bank.


60-031 Kriticno branje in pisanjev anglešcini

Sedem korakov strategije kriticnega branjaKriticno branje na podlagi besedil z razlic-

nih družbeno-ekonomskih podrocij s poudarkomna kulturnih razlikah Osnove pisanja esejev vangleškem jeziku Pisanje oziroma oblikovanjezgradbe pisnega sporocila (pisanje odstavkov,uvoda, zakljucka) Analiza slogovnih znacilno-sti, primerjava besedil dveh avtorjev Parafra-ziranje Navajanje del drugih avtorjev in pla-giatorstvo Anglešcina kot lingua franca Pre-vajanje poslovnih besedil – uporaba razlicnihprevajalskih strategij z ozirom na vrsto in na-men besedila (na podlagi poslovnih besedil) teruporaba slovarjev in drugih pripomockov

Mole, J. 2003. Mind your manners: mana-ging business cultures in the new globalEurope. London: Brealey.

Hofstede, G., in G. J. Hofstede. 2005. Cul-tures and organisations: software of themind. New York: McGraw-Hill.

Krajši pisni izdelki (10%), daljši pisni izdelki(40%), javni nastop/predstavitev (20%), ustniizpit (30%).

60-033 Management trženja

Organizacija in trženje Osnovne vrste trženjaStrategije v trženju Tržna ponudba – proizvodTržna ponudba – pogoji trženja Trženjsko po-

vezovanje – trženjske poti Trženjsko povezova-nje trženjsko komuniciranje


Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pisniizdelki (40%), koncni pisni izpit (40%), porociloo delu skupin (20%).

60-034 Financni management

Cilji financnega odlocanja in vrednost lastniko-vega premoženja Poslovno financna nacela skomentarjem Povezanost donosa, tveganja inlikvidnosti Financno odlocanje o: financiranju,investiranju, gospodarjenju z gibljivimi sredstvi,denarnih tokovih ter razporejanju poslovnega infinancnega izida Posebna orodja financne ana-lize: kazalniki, modeli Posebni problemi finan-ciranja podjetja: davki, nakup ali najem, pre-vzemi Tveganja, ki se jim izpostavljamo pri fi-nanciranju družbe


Keown, A. J., J. D. Martin, J. W. Petty in D.F. Scott jr. 2006. Foundations of finance:the logic and practice of financial mana-gement. 5. izd. New York: Prentice Hall.

Peterlin, J. 2005. Obvladovanje financnihtveganj: vrednotenje, racunovodenje innadziranje uporabe izpeljanih financnihinštrumentov in varovalnih razmerij v pra-ksi. Ljubljana: Zveza racunovodij, financni-kov in revizorjev Slovenije.

Sprotno ustno preverjanje in ocenjevanje zna-nja (20%), koncni pisni izpit (80%).

60-035 Strateške poslovne inkapitalske povezave

Izhodišca povezovalnih procesov: znacilnostiskupnega trenda v sodobnem poslovanju, glo-balizacija, globalni marketing in globalna ucin-


kovitost, tehnološki razvoj, relacijski marketingNamen povezav: doseganje globalne konku-

rencnosti, koncentracija potencialov Opredeli-tev strateških povezav: splošno o strateških par-tnerstvih, outsourcing – iskanje zunanjih virov,strateške poslovne (nekapitalske) povezave, ka-pitalske (lastninske) povezave, podrocja povezo-vanj Namen in cilji povezovanja Proces na-stajanja povezav: obdobja procesa povezovanja,nacini kapitalskega povezovanja, obramba predprevzemi Posebne oblike intra- in interorgani-zacijskih povezav Uspešnost povezav: težavein pasti povezovanj, pogoji in pravila za uspešnodelovanje povezav Strateške povezave ter zdra-vljenje in preprecevanje kriz



60-037 Management v visokem šolstvudoc. dr. Nada Trunk Šircaprof. dr. Dušan Lesjak

Teorije, koncepti in terminologija v visokem šol-stvu Mednarodni visokošolski sistemi in bolonj-ski proces Strategija in politika visokega šol-stva Študijski programi in fleksibilne izobraže-valne politike Management visokošolskih zavo-dov Kakovost visokega šolstva Financiranjevisokega šolstva in ekonomika izobraževanja

Zgaga, P. 2004. Bolonjski proces: obliko-vanje skupnega evropskega prostora. Lju-bljana: CEPS.

Bolman, L. G., in T. E. Deal. 1997. Refra-ming organizations: artistry, choice, andleadership. San Francisco: Jossey-Bass.

Amaral, A., V. L. Meek in I. M. Larsen, ur.2003. The higher education managerialrevolution? London: Kluwer.

Green, D., ur. 1995. What is quality in hi-gher education? Buchingham: SRHE.

Bush, T., in D. Middlewood. 2005. Leadingand managing people in education. Thou-sand Oaks: Sage.

Seminarska naloga z zagovorom (60%),koncni pisni izpit (40%).

60-039 Management podatkov

Osnovni pojmi managementa podatkov Bazepodatkov Podatkovna skladišca Iskanje in

uporaba podatkov Varovanje podatkovnih vi-rov Sodobni trendi na podrocju managementapodatkov

Kovacic, A., J. Jaklic, M. Indihar Štembergerin A. Groznik. 2004. Prenova in informa-tizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomskafakulteta.

Grad, J., in J. Jaklic. 1996. Baze podatkov.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Kimball, R., in M. Ross. 2002. The data wa-rehouse toolkit: the complete guide to di-mensional modeling. New York: Wiley.

Aktivno sodelovanje (20%), ocena pisnegaizdelka – npr. seminarska ali projektna naloga(30%), pisni izpit (50%).

60-040 Tehnologije informacijske družbe

Managerski pogled na IKT Informacijskain komunikacijska infrastruktura informacijskedružbe kot raziskovalna kategorija Konver-genca digitalnih tehnologij Prihajajoce teh-nologije in predvidevanje tehnološkega razvoja

Boar, B. H. 2000. The art of strategic plan-ning for information technology. Chiche-ster: Wiley.

Carlota, P. 2003. Technological revolutionsand financial capital, dynamics of bubblesand golden ages. Cheltenham: Elgar.

Sprotno pisno preverjanje znanja – krajši pi-sni izdelki (10%), daljši pisni izdelki (40%),javni nastop/predstavitev (10%), koncni pisni iz-pit (40%).

60-042 Multimedijska poslovna okolja

Uvod v multimedije Komunikacija v multi-medijskih okoljih Poslovanje v multimedijskihokoljih Ustvarjanje in oblikovanje multimedij-skih poslovnih okolij

Steinmetz, R., in K. Nahrstedt. 2004. Multi-media applications. London: Springer.

Chapman, J., in N. Chapman. 2004. Digitalmultimedia. Chichester: Wiley.

Botto, F. 1999. Dictionary of multimedia andinternet applications: a guide for develo-pers and users. Chichester: Wiley.

Lievrouw, L., in S. Livingstone. 2002. Thehandbook of new media. London: Sage.

Daljši pisni izdelki (40%), javni nastop/pred-stavitev (20%), koncni ustni izpit (40%).


60-043 Management e-izobraževanja

Razvoj e-izobraževanja Informacijska tehno-logija v izobraževanju Modeli e-izobraževanja

Strateško in operativno nacrtovanje e-izobraže-vanja Vrednotenje projektov e-izobraževanja

Eticni izzivi uvajanja e-izobraževanja

Cross, J., in L. Dublin. 2002. Implementinge-learning. Alexandria: American Societyfor Training & Development.

Horton, W. K. 2001. Evaluating e-learning.Alexandria: American Society for Training &Development.

Shackelford, B. 2002. Project managing e-learning. Alexandria: American Society forTraining & Development.


60-046 Sistemi managementa kakovosti

Ucinki obvladovanja kakovosti Razmerjemed celovitim managementom kakovosti in po-slovno odlicnostjo Potrebne spremembe priuvajanju razlicnih sistemov managementa kako-vosti Ucinki pridobitve sistema managementakakovosti v organizaciji Razlicni sistemi mana-gementa kakovosti glede na dejavnost organiza-cije in njihove integracije

Piskar, F., in S. Dolinšek. V pripravi. Ana-liza ucinkov vpeljave ISO 9001: od sis-tema kakovosti do poslovnega modela. Ko-per: Fakulteta za management.

Marolt, J., in B. Gomišcek. 2005. Manage-ment kakovosti. Kranj: Moderna organiza-cija.

Evans, J. R., in W. M. Lindsay. 1999. TheManagement and control of quality. Cin-cinnati: South-Western College Publishing.

Sprotno pisno preverjanje znanja – krajšipisni izdelki (5%), daljši pisni izdelki (30%),javni nastop/predstavitev (5%), koncni pisni iz-pit (60%).

60-901 Upravno procesno pravoizr. prof. dr. Tone Jerovšekdoc. dr. Bojan Ticar

1. Del: Materialno upravno pravoSplošni del Uvod: temeljni pravni instituti,razumevanje države in prava, upravno pravo

Ustavna in nacelna izhodišca upravnega prava,nacela, razmejitev od javne uprave Upravne

norme (vrsta, hierarhija) Upravno-pravni akti(viri, upravno pravo EU): formalni (uredbe,uredbe z zakonsko mocjo, pravilniki, odloki,sklepi, odredbe), materialna upravna dejanja ininterni akti uprave ter posamicni upravni akti(odlocbe in sklepi: splošno, vrste, pravna na-rava) Javna služba Javno pooblastiloPosebni del Osebe javnega prava: javni zavod,javno podjetje, javna agencija, javni sklad, javnigospodarski zavod Koncesijska razmerja (za-konska ureditev, koncesijski akt in koncesijskapogodba) Javno zasebno partnerstvo po no-vem Uslužbeniška razmerja in sistem plac vjavnem sektorju.

Cebulj, J., in M. Strmecki. 2005. Upravnopravo. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

Korade Š. 2006. Zakon o javnih uslužbencihs pojasnili. Ljubljana: GV založba.

Ticar B. 2006. Predpisi o placah direktorjevravnateljev in tajnikov v javnem sektorju spojasnili. Maribor: Davcni inštitut.

Virant. G. 2004. Pravna ureditev javneuprave. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

2. Del: Upravno procesno pravoOpredelitev upravnega procesnega prava Ra-

zvoj upravnega procesnega prava Primerjalnipregled v evropskem prostoru Splošni in po-sebni upravni postopki Subsidiarna uporabasplošnega upravnega postopka, upravna zadeva

Temeljna nacela kot minimalni procesni stan-dardi Pristojnost za odlocanje, komuniciranjeorganov in strank Roki in prekluzija, vrnitev vprejšnje stanje in stroški postopka Postopek naprvi stopnji in upravni akti Pravna sredstva inizvršba Upravno sodno varstvo

Jerovšek, T., G. Trpin, B. Bugaric, M. Horvatin E. Kerševan. 2004. Komentar Zakona osplošnem upravnem postopku. Ljubljana:Inštitut za javno upravo pri PF v Ljubljani.

Grafenauer, B. 2001. Upravni postopek inupravni spor. Ljubljana: GV založba.

Jerovšek, T. 2001. Zakon o splošnem uprav-nem postopku z uvodnimi pojasnili. Lju-bljana: Uradni list RS.

Breznik, J., Z. Štucin in J. Marflak. 2002.Zakon o splošnem upravnem postopku skomentarjem. Ljubljana: GV Založba.

Androjna V. 1992. Upravni postopek inupravni spor. Ljubljana: Uradni list RS.

Krajši pisni izdelki (5%), daljši pisni izdelki(10%), javni nastop/predstavitev (15%), koncnipisni izpit (35%), koncni ustni izpit (35%).

Documents

Specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju