ŠOLSKI KLOPOTEC

2011/2012

Glasilo podružnične osnovne šole

Zgornja Ložnica

Šolsko glasilo ŠOLSKI KLOPOTEC Osnovna šola Pohorskega odreda, POŠ Zgornja Loţnica, šolsko leto 2011/2012 Kolofon Uredniški odbor: Neja Laporšek, 5. c, Nika Bizjak, 5. c , Urška Hozjan, 5. c, Ţanet Rizvanaj, 5. c, Tina Ajd, 5. c, Anja Jug, 6. c, Patricija Vengust, 5. c, Franja Čoh, 6. c, Maruša Jurše, 6. c, Elmedina Rizvanaj, 6. c, Tamara Capl, 6. c Mentorica in oblikovalka : Tina Nemec

Risba na naslovnici: Cvetoče drevo, Sara Matičič, 6. c

KLOPOTČEVI

POMLAD

Ko zima odhaja, pomlad nastaja. Ko roţe cvetijo,

Se metulji zbudijo.

Drevesa liste dobijo in ţe ptički na vejah čepijo.

Reke napolnjene z vodo, po hribu tečejo.

Ţiga Smogavec, 5. c

Martina Dovnik, 3. c

ZAJKLJA Moji zajklji je ime Sara. Ima dolga ušesa in dolge brke. Je rjave barve. Rada je korenček. Ima mladičke. Mladički pijejo mleko. Karina Pliberšek, 1. c

PRISPEVKI

POMLAD

Ko zima mine, je lepo za vse dni

in sonce ti vsak dan sije v oči. Le včasih hudi oblaki se prikaţejo,

v hišo se skriješ, dokler sonček prikazal se ni.

Zjutraj te lep zvok zbudi, pogledaš čez okno in vidiš

travice in ptičke, košata drevesa in cvetje,

ki lepo diši.

Pomladi vse pozeleni, iz brlogov medved se prebudi,

iz grozdja se vino dobi in pšenica porumeni.

Potem spet dan za dnem beţi

in vse skupaj se spremeni. Dokler poletje, jesen in zima ne odhite,

Se ti spet vse dobro godi.

Urška Hozjan, 5. c

MURI Moj maček je Muri. Je bele in rjave barve. Je suh. Je tudi poţrešen. Včasih je nagajiv. Je konzerve. Rad grize in praska. Igra se z Aliso. Lovi miši. Tine Šega, 1. c

V NAŠEM OSONČJU NISMO SAMI Bil je petek. Iz šole sem prihitela domov in odšla pogledat, kaj se novega dogaja v vesolju. Skozi teleskop se mi je zdelo zelo čudno gledati planet Mars, na katerem sem videla vedno kaj nenavadnega. Vsi ostali planeti še danes ostajajo enaki. Po dolgem gledanju v teleskop sem zagledala veliko senco, , ki se je plazila po Marsu. Tega še nisem videla nikoli, zato sem si nataknila škornje na noge in na glavo bonsai. Senca se je vedno bolj pribliţevala mojemu teleskopu, zato sem hitro zbeţala po laserski meč in čakala, da senca pade z neba. Kakor hitro sem lahko, sem stekla ven in čakala. Zdelo se mi je smešno, ko sem videla kaj se dogaja. Niti preštela nisem do šest, ko je senca ţe stala pred mano. Bil je velik list, kakršnega sem videla na palmi. Imel je velike roza oči in modre prstke. Znal je tudi govoriti.« To ni mogoče,« sem si rekla, ampak po videnju je ţe mogoče. Od strahu je list začel govoriti » Rimska cesta, moje lepo stanovanje«… No, pa sem ga naposled, le vprašala, od kod je, kako mu je ime,… Vse mi je povedal, samo to ne, kaj dela pri meni. Povabila sem ga v moj skrivni brlog pod straniščem. Sprva si ni upal, a po dolgih pregovarjanjih se je zmigal za mano. Takoj sem ga poslikala, opisala, narisala. Ker je izgledal lačen, sem mu prinesla paradiţnikovo solato. Teknila mu je. S strahom je spregovoril, da si ţeli nazaj domov. Seveda sem ga spustila iz brloga, samo kako se bo vrnil, ne vem. Prosil me je za malo bencina in pet limon. Poletel je in mi rekel naj ga pogledam skozi teleskop. Stekla sem v hišo in ga videla plesati tango z Marsom. Seveda to niso bile sanje, res je bilo. Zvečer, ko sem bila v postelji, sem videla mojo senco, kako mi je pela uspavanko za lahko noč in se mi s tem zahvalila za pomoč. Tinkara Leva 6.c

Ţiga Smogavec, 5. c

POMLAD

Ko pomlad pride, odpre vrata, da postane bolj toplo, zapre pa mrzli zrak. Ko ptički pojejo se mi zdi, da hočejo odpreti svobodo: ljudem, ţivalim, rastlinam in še komu. Vidim tudi cvetlice, ki rastejo na travniku in še kje. Timotej Justinek, 4. c A mani je najbolj všeč pesem čričkov. Niko Justinek, 5. c

PESEM ZA MAMO Draga mama, naša mama. Naša draga mama vsak dan kuha mleko, da dojenček lepo spi. Še zame in za brate poskrbi. Laura Figek, 5. c

Učenci ekološkega kroţka

JAZ V ZRCALU Vse kar si ţelim, je to da mi pokaţeš, kdo sem jaz, ter kje ţivim in vem, da se ne laţeš. Kaj hočeš in kaj bi rad, boš odkrila sama, le ne hiti in pomisli pa boš odgovor našla. Maruša Jurše, 6.c Miha Polanc, 2. c MIRKO SE RAZJEZI Danes smo dobili obisk. Prišla je knjiţničarka Metka. Prebrala nam je tri pravljice in jaz sem se odločila za to. Nekega dne sta ţiveli ovci Metka in Mirko. Našla sta jablano polno jabolk. Mirko si je zaţelel posebno jabolko in ni ga mogel doseči. Ulegel se je in počakal. Ko se je zbudil, je postal zelo jezen. Imel je grozne zobe, stopala, roge in rep. Nato se je zemlja odprla in ţe ga ni bilo več. Zaspal je. Ko se je zbudil, je zagledal Metko, ki mu je dala posebno jabolko. Amadeja Kos, 3. c

Silvo Ozimič, 4. c

V VESOLJU SO ODKRILI ZEMLJI PODOBEN PLANET Dogajalo s je leta 2013, ko smo s prijatelji pili v gostilni. Po televizija so bila poročila o planetu, ki je podoben Zemlji. Nekega zelo toplega dne sem razmišljal, zakaj ne bi naredil rakete in odletel na ta planet. Povabil bi mojega najboljšega prijatelja Miho. Skupaj bi lahko odletela tja in bila slavna po celem svetu. Tako sva se lotila dela. Potrebovala sva nekaj ţeleza, vijakov, raketni pogon,… To raketo sva delala štirideset dni in štirideset noči. Ko je bila raketa končana, sva si šla kupit astronavtska oblačila. Po dveh dneh sva bila pripravljena za polet v vesolje. S sabo sva si vzela hrano, gorivo in oblačila. Ko je bil čas za vzlet, sva vzletela in raketa naju je peljala v vesolje. Vozila sva se tri ure in pol. Ţe od daleč sva zagledala planet, ki je bil podoben Zemlji. Ko sva prispela na planet, sva videla veliko modrih škratov, ki so bili zelo začudeni. Imeli so eno oko, dve roki, dve nogi in štiri velika ušesa. Pozdravila sva jih in oni so nama odzdravili v slovenskem jeziku. Bila sva začudena, da govorijo slovensko. Spraševala sva jih o njihovem ţivljenju in navadah na tem planetu. Po dveh dneh sva se vrnila na Zemljo. Najino zgodbo so objavili v časopisu. Planet sva poimenovala Planet 31. Ta izlet je bil zelo zanimiv. Kar cel razred bi popeljala v vesolje. Kristjan Pesjak, 6. c

PESEM ZA MAMO Zlata mama je ena sama mama, zato je samo moja mama. Ampak ni samo moja mama, ampak je tudi prijazna mama. Zato jo imam rad, moja zlata mama.

David Krznar, 5. c RUNO Mojemu psu je ime Runo. Je velik, priden in prijazen. Ima velike oči in velike zobe. Vsak dan je lačen. Ţivi v uti. Hiter je kot strela. Runo se rad igra z Lariso. Rad hodi na sprehod. Je zelo lep. Lan Smogavec, 1. c PIKA IN LUMPI Moja Pika je bele barve. Je prijazna in pridna. Imamo še enega kuţka. Je rjave in malo bele barve. Oba rada glodata kosti in vohata pečenko. Vodim ju na sprehod. Ines Motaln, 1. c

NA DRUGEM KONCU SVETA Na drugem koncu sveta, Je veselje doma, tam vsi radi rajajo z glasbo se zabavajo. Vsakdo rad odšel bi tja, na drugi konec sveta. Tja mi smo se odpravili, cel teden se zabavali. Lepo je bilo, in naj ostane tako. Saj tam veselje je doma, na drugem koncu sveta. Anja, Patricija in Tinkara, 6. c Sara Matičič, 6. c

ČEŠNJE V MAJU

Nekega dne je teta Trezika kupila hruško in jabolko. A Ţiva ni hotela jabolka in niti hruške. Teta Trezika se je domislila. Hm, kaj če bi ji šla kupit češnje. In jih je šla kupit. Potem je teta

Trezika pozabila denarnico. Ţiva je bila zelo lačna. Teta Trezika je šla domov in vzela denarnico in šla naprej. Rekla je, da bo šla v mesto. Iskala je češnje, a jih ni bilo. In potem je šla v naslednjo trgovino. In jih je končno našla. Ampak češnje so stale 120€. In potem jih ni vzela.

Šla je še v naslednjo trgovino. Iskala je in jih je našla. Stale so 10€. Rekla je, da jih bo vzela. Ţiva je bila vedno bolj lačna. In končno je teta prišla domov. Ţiva se je močno razveselila. Vprašala jo je, kaj je kupila. Teta Trezika ji je pokazala češnje. Ţiva jih je v minuti pojedla. Ostala sta ji še

dva para in jih je začela obešati na uho. Bila je zelo moderna.

Miha Brence, 3. c

Vid Šteinfelser, 2. C

CEKINČEK Jaz sem metulj Cekinček. Doma sem na velikem travniku. Spim v grmu. Za prijatelje nimam samo metulje tudi kobilice. Takoj, ko se zbudim, grem na pravo cvetlico. Prinašam cvetni prah. Sem največji metulj v tej čredi. Bojim se deţja, toče, strele. Pozimi grem nekam na toplo. Igram se največ z metulji. Moji prijatelji so tudi čebele, ose, muhe, čmrlji in konec. Blaţ Šega, 3.c Neja Laporšek, 5. c MODNA REVIJA Lase ima kratke in rjave.

Oblečen je v modre kavbojke in modro majico. Ima modre copate. Na glavi ima rdečo kapo in sončna očala. Ime mu je Timi.

Ţak Verko, 2. c Ima dolge svetle lase.

Oblečena je v rdečo majico, belo bolero in modro krilo. Obuta je v roza copate. Ima torbico in ogrlico. Ime ji je Nuša. Vita Ajd 2. c Patricija Vengust, 6. c

MOJ MUC

Mojemu mucu je ime Sneţko. Ima belo dlako in zelene oči. Je prijazen. Rad je brikete. Pridno lovi miši. Zunaj skače in mijavka.

Urban Jesenek, 1. c

SPOŠTOVANA GOSPA UČITELJICA CVETKA

Čeprav z računi nam teţite, nas veliko naučite.

V učbenike veliko truda ste vloţili, zato premnoge pohvale ste dobili. Z učenci mnogo ur v šoli preţivite,

pa še z ravnateljem se za boljšo šolo borite. Zato vam mi ob strani stojimo

in se vsakega uspeha z vami veselimo.

Vsako leto ob tem času rojstni dan praznujete, sporočila, lepe ţelje s pošto pričakujete.

Le najlepše, le najboljše naj se vam dogaja! Jutri, vsak dan, vse ţivljenje mir naj vas obdaja!

Naj vsak dan bo s cvetjem nasut

in sonce naj k vam vsak dan pripotuje, naj spremljata vas sreča, uspeh

in nikdar z obraza naj vam ne izgine nasmeh.

Sara Matičič, 6. c

Brigita Ozimič, 2. c Učenci 4. c

ČEŠNJE V MAJU

Nekega dne je Lili zelo rada jedla češnje. Ko je prišel maj, je Lili bila zelo lačna. Potem je prišla teta Nina in ji rekla, izvoli prinesla sem ti malo jabolk in hrušk. Prosim prinesi mi češnje je rekla Lili. Potem ji je rekla, prinesla sem ti češnje. In Lili je bila tako vesela, da si je češnje natikala na

ušesa.

Nastja Krznar, 3.c

JAZ V ZRCALU – moj odgovor Kaj hočeš in kaj bi rada moraš odkriti sama. Z malo muke in veselja boš vse hitro spoznala. Kar se pa tiče naloge, jo hitro in dobro opravi. Potem bo pa mama vesela se skupaj s tabo vrtela. Franja Čoh, 6.c Amadej Jevšinek, 4. c

Sara Matičič, 6. c

LOV ZA IZGUBLJENIM DIAMANTOM Nekega dne smo jaz, Sara in Tinkara našle star zemljevid. Na njem je bila začrtana pot, ki naj bi vodilo do izgubljenega diamanta. Morale smo čez morje, nato pa skozi gozd. Podale smo se na pot. Vzele smo čoln in se podale na morje. Veslale smo 40 dni in noči, nakar smo prišle do gozda. V gozdu nas je napadla kača. Tinkaro je ugriznila v nogo in ta ji je zatekla. S Saro sva naredili nosila in najprej sva jo nosili. Prišle smo do osamljene bambusove hiške in tam sva Tinkari oskrbeli nogo. Naslednje jutro smo odšle naprej. Morale smo le še čez mrtvečev prehod. Tam je Sara padla na mrtveca, ki je leţal na prehodu. Ko smo prišle do nekakšne skrinje, jo je Sara odprle. Noter je bil prelep diamant. Vzele so ga s seboj in odšle domov. Za to, ker smo ga našle so nam izplačali milijone, ki smo jih namenile pomoči potrebnim. Tamara Košir, 6.c

NA KONCU SVETA Na drugem koncu sveta, verjamem, da je tam sreča doma, mogoče se midva tam srečava. Ko prišel si na konec sveta, bila sem polna upanja obljubila sem si, da se ne razidejo najine poti. Prinesel si mi rdeči cvet, cvet upanja, Sara Grm in Urška Oblonšek, 5. c da skupaj srečo bi našla. Mislim, da je to sreča, za oba. BRINA Špela U. in Tamara C., 6.c Moja Brina je zlato rumene barve. Je prijazna. Rada se igra. Lovi

leteči kroţnik, ampak nam je pobegnila. Zdaj gremo k njej na

obisk. Imela bo mladičke. Lina Justinek, 1. c

ČARLI Moj Čarli je pes. Je bele in črne barve. Rad se igra z nami. Je priden

In včasih laja. Ko gremo v šolo, nas čaka. brikete. Ko pridemo domov je vesel.

Vid Leskovar, 1. c EVROPA – Učenci OPB CEKINČEK Ime mi je metuljček Cekinček. Sem rumene barve. Dom imam pod velikim grmom. Rad letam, igram in se sprehajam po velikem travniku. In ko je moč grem domov in zaspim. Ko pride novo jutro. Pa grem obiskat svoje najboljše prijatelje. Skupaj se lovimo in skrivamo. Ko smo pa ţe utrujeni, gremo vsak v svojo hišo. In si rečemo, lahko noč. Ţan Košir 3.c

MOJA ZLATA MAMI MAMA Moja mamica je zlata, kakor sonce, lepa kot cvet, ter sladka kot med. Je ena sama posebna,čarobna… vedno se smeje, kot sonce ţari. Bog sam jo je Poslal k nam, ker je bila edini angel varuh, ki je pazil na mene. Sara Grm, 5. c

Moja mama je prijazna vsak dan neţno me zbudi, saj je moje sonce, ki na nebu bdi. Moja mama je lepa kot cvet in sladka kot med. saj je moja mama in jo imam rada. Ko pa sem doma ji pomagam ker jo imam rada. moja mama je najboljša mama na svetu.

MAMA Moja mama je kot huda ura, kadar slaba ocena v zvezek prileti. Ko pa grdo pišem, listi po sobi letijo, frčijo. Zato jo imam rada. Nika Bizjak, 5. c

Neţa Berlič, 5. c

Martina Dovnik, 3. c Urška Oblonšek, 6. c

PAVLINO PRIPOVEDUJE Na travniku je lepo. Saj je veliko metuljev. Med njimi sem tudi jaz. Naj se predstavim sem Pavlino. Seveda morem predstaviti tudi vse moje prijatelje. To so: Tonček, Metko, Citronček, Ţarko in Modrinko. Tudi ti so metulji. Ravno včeraj je bila zabava. Joj, kako je bilo lepo! Plesali smo, peli, se vrteli. Na koncu je prišel kralj metuljev, bil je rjav in nič kaj lep. Prekinil je zabavo in se zadrl: vsi metulji proč! To je moj prostor! Tako se je dan končal. Adijo! Maruša Petrišič 3.c Ekološki kroţek Ekološki kroţek KLARA, VID IN JAZ NA MORJU (odlomek) Ko je prišel ati, sva šla po Vida. Bila sem nestrpna, ker sem vedela, da ko pride mami, bomo odšli na morje k moji sošolki Klari. Vsi smo čakali mamico. Mami je prišla domov ob polnoči. Vid in jaz sva šla spat. Mami naju je zbudil ob dveh zjutraj. Oblekla sva se, obula, šla v avto in odpeljali smo se. Vozili smo se pet ur in pol. Zjutraj mi je bilo v avtu ţe malo dolgčas. Ko smo bili ţe čisto blizu, je ati hotel peljati še naprej, jaz pa sem rekla da ne. Eva Javornik, 4. c PESEM ZA MAMO Utrgala rumeno si narciso, Ker je moja mami ţe šopkov Dodala moder si ţafran, veliko naredila, rada jo imam. z zvončkom šopek naredila, vse skrbi poslala vstran. Andreja Tomaţič, 5. c

RAZGLEDNICE POKLICEV Učenci prvega triletja so pri likovnem kroţku ustvarjali na temo Ko bom velik, bom…in izdelali zanimive razglednice poklicev.

Ko bom velik, bom detektiv. Ko bom velik bom učitelj. Tin Lah, 3. c Lan Verko, 2. c Ko bom velik, bom učitelj. Ko bom velika, bom frizerka. Primoţ Jug, 2. c Ana Lugarič. 1. c

Ko bom velika, bom veterinarka. Ko bom velika, bom vzgojiteljica. Brigita Ozimič. 2. c Karina Pliberšek, 1. c Ko bom velik, bom vojak. Ko bom velika. Bom frizerka. Ţan Košir, 3. c Eva Mlakar, 1. c Ko bom velika, bom frizerka. Larisa Smogavec, 1. c

Ko bom velik, bom policist. Ko bom velik, bom pilot. Primoţ Fridrih, 2. c Michael Lenartič, 2. c Ko bom velik, bom pilot. Ko bom velik, bom vojak. Tine Šega, 1. c Lan Smogavec, 1. c

Ko bom velik, bom vojak. Ko bom velik, bom zidar. Ţiga Vodušek, 2. c Miha Polanc, 2.c Ko bom velik, bom zdravnik. Ko bom velik, bom paleontolog. Ţak Verko, 2. c Aljaţ Ozimič, 3. c

Ko bom velik, bom natakar. Vid Šteinfelser, 2. c Ko bom velika, bom knjiţničarka. Nina Brence, 2. c

JAZ V ZRCALU- OTROK SANJA Pogledam se v zrcalo in ga vprašam? Mi pristaja frizura? Ogledalo mi odgovori, Da sem kot kura. Ko mi ogledalo odgovori, se mi kar spi, Tin Lah, 3. c v ogledalu vidim otroka kako na ves glas joka. Potem ko otrok neha jokati ga mama pošlje spati, otrok zaspi mama mu lepe sanje ţeli. Tamara Capl 6.c

Luka Tropan, 4. c

JAZ V ZRCALU NADELJEVANJE: Poišči si fanta zrelega, Če je treba samo veselega. Najdi prijateljico si, Ki s tabo ţelje deli. Zrcalce, zrcalce povej, Kje naj prijateljico dobim, Povej, ker paziti moram Da koga ne izgubim. Ostani taka kot si in vse naj izpolni se ti, ocena bo več kot odlična, pa tudi ti boš resnična. Timotej Figek, 2. c Anja Jug 6.c

PESEM ZA MAMO

Mami se spreminjajo dnevi zelo hitro.

Danes je srečna, jutri pa tečna. A ko je moja mam tečna, tudi jaz nisem srečna.

Če pa mami je srečna in jaz tečna, me hitro spravi v dobro voljo.

Neja Laporšek, 5. c

Neţa Dovnik, 2. c Filip Pesjak, 3. c

PROSTI ČAS Obiskujem zdrav ţivljenjski slog. Zberemo se v telovadnici, peto šolsko uro. Kroţek obiskujejo tudi moje prijateljice Iris, Neţa, Sara, Brigita in Nina. Kroţek vodi učitelj Gregor. Delamo različne gibe. Najbolj všeč mi je, ko se igramo različne igre. Nuša Trobentar 2.c

Urška Hozjan, 5. c

Obiskujem zdrav ţivljenjski slog. Zberemo se v telovadnici peto šolsko uro. Kroţek obiskujejo Nuša, Neţa, Nina, Brigita in Sara. Najbolj mi je všeč, ko se igramo igre. Brigita Ozimič 2.c

Obiskujem glasbeno šolo. Zberemo se v glasbeni šoli ob 17. uri. Glasbeno šolo obiskujem ob torkih in petkih. V glasbeno šolo hodita tudi moja prijatelja Aljaţ in Enja. Kroţek vodi učiteljica Tatjana. Učimo se nove tone. Vid Šteinfelser, 2. c

Nace Motaln, 3. c Nina Brence, 2. C

V NAŠEM OSONČJU NISMO SAMI Nekega dne pri geografiji smo šli v laboratorij gospoda Sirka. Razkazal nam je raznovrstne kemikalije, poizkuse, a vsem je bil najbolj všeč teleskop. Na vsakem planetu je bilo nekaj nenavadnega, saj se je na vsakem nekaj premikalo. Odkrili smo, da v vesolju nismo sami, gospod Sirk nas je odvedel v veličastno raketo. Z njo smo se odpravili v naše osončje. Na Merkurju so se nekakšni sluzasti organeli sončili. Na Veneri so bili dinozavri, ki so imeli bazene. Na Marsu so bili marsovci, ki so sestavljali načrt, kako uničiti Zemljo. Na Jupitru so skoraj vse pojedli junaki iz risank, Saturn je postal vrtiljak za astronavte. Na Uranu so ţiveli uji, Na Neptunu pa so vsi zmrznili. Odločili smo se, da za hec napademo marsovce, ti pa so naš napad vzeli resno in so se ţe oboroţili. Ko pa so ugotovili, da prihajamo v miru, so nam pripravili zabavo dobrodošlice. Zabavali in veselili smo se dolgo v noč. Pokazali so nam načrte in jih skurili, tako smo se veselili ob ognju, da smo čisto pozabili iti domov. Ko smo se vrnili, so nas bili starši veseli, prav tako tudi mi njih. Nihče ni verjel naši zgodbi: »Toda zdaj nismo sami v vesolju«, smo trdili. V vesolju na Marsu pa so marsovci spet pripravljali načrt za napad. Toda ko smo to ugotovili, smo odpotovali nazaj na Mars. Tam je takrat bila vojna, kot je še ni bilo. Premagali smo jih enkrat za vselej in imeli mir pred njimi. Še zdaj ne vem, če so bile to sanje ali ne, toda takšne zabave kot smo jo imeli takrat, še nismo imeli. Urška Oblonšek, 6. c

Amadej Jevšinek, 4. c Gašper Ajd, 4. c MOJA PIKA

Pika je kravica. Je bela s svetlo rjavimi pikami. Je vse kar jejo krave, seno, travo. Pije vodo. Sama dela mleko za pit. Oglaša se mu, mu.

Eva Mlakar, 1. c

MOJA MUCA

Je črno bele barve. Je velika. Ima mladičke. Rada se crklja in je prijazna. Ne praska. Se ne potepa. Lovi miši. Pije vodo. Ne mara briketov. Igra se z Mikijem. Stara je dve leti.

Lina Justinek, 1. c

POMLAD Pomlad je pravi zaklad. Ko se zjutraj zbudiš, slišiš ptičke, ki čivkajo noč in dan in tudi, ko sem zaspan. Ko se začne pomlad, vohaš čudovite vonjave, a ne veš katere so, ali od trave, dreves, cvetlic, a veš da je čudovito. Le kje, le kje se vleče ta pomlad? Če je pravi zaklad in ne propad. Ţiva Dušej, 3. c Tim Lašič., 5. c MOJA KUŢKA

Mojima kuţkoma je ime Snupi in Čoko. Sta rjava. Rada ju boţam. Jaz ju hranim. Veliko se igrata. Rada imam ţivali. Ţelim si zajčka. Adrijana Leva, 1. c

DINA

Sosedova psica je Dina. Je velika. Rada se Igra z ţogo in teka za njo. Je nagajiva. Tudi jaz si ţelim imeti psa. Luka Ahej, 1. c Tamara Košir, 6. c

PESEM ZA MAMO Moja mama je ena sam, nobene ni lepše na svetu, kot je moja mama. Moja mama je ena sama, je mehka kot kamilični cvet ter sladka kot sladkosned. Moja mama je ena sama, noben drug me nima tako rad, kot moja mama. Ţiga Luneţnik, 5. c Urška Oblonšek, 6. c STARA OMARA (odlomek) Nekoč so v stari zapuščeni hiši ţivele tri deklice z imenom Pika, Poka in Mici. Nekega dne so se odpravile na podstrešje. Tam so našle omaro in ker so bile radovedne, so odprle omaro. Na tablici je pisalo: Zapomni si kodo, ki se glasi: »Čarobni svet.« Pika, Poka in Mici so stopile v staro omaro in naenkrat pristale v temnem gozdu. Hodile in hodile so in prispele do strašnega gradu. Odšle so do vrat, ki so se nenadoma odprla. Katja Pliberšek, 4. c

POMLAD Pomlad, pomlad prišla je v naše kraje,

s seboj je prinesla posebne čare. Mavrica na nebu čudovite barve riše,

mlade trave v vetru se igrajo.

Ţabice v noč so regljale ter nas v vesele sanje popeljale.

Lucija Sternad, 5. c Melisa Trobentar, 6. c Lucija Sternad, 5. c

PROSTI ČAS Moj najboljši kroţek je ekološki. Obiskujem ga ob sredah popoldne. Vodi nas učitelj Tomaţ. H kroţku tudi hodi brat Timi, Nuša, Vid in Vita najboljše je ko slikamo, takrat smo vsi pobarvani. Jakob Figek, 2. c Obiskujem zdrav ţivljenjski slog. Zberemo se v telovadnici, peto šolsko uro. Kroţek obiskujejo Nuša, Neţa, Nina, Brigita in Sara... Iris Motaln, 2.c

Jan Gracej, 3. c Obiskujem likovni kroţek . zberemo se v prvem razredu. Peto šolsko uro. Kroţek obiskujejo še Primoţ, Lan, Ţak, Ţiga. in Vid. Vodi ga učiteljica Katja. Delamo različne risbice. Najbolj všeč mi je ko rišemo ţivali. Primoţ Fridrih,2. c

Domen Justinek, 2. c

MAMINA LJUBEZEN Vsaka mama ima rada svoje otroke, a jaz sem čisto prepričana, da ima maja mami mene najrajši! Ko mama te rodi, dom postavi ti, ob strani ti stoji in z ljubeznijo te obdari. Ţanet Rizvanaj, 5.c Gašper Jesenek, 3. c SUPER PES (odlomek) Nekega dne pa se je pred mojo majhno utico pojavil prehod, na katerem je pisalo: »Če si ţeliš postati super pes, pojdi čez prehod.« Bil sem zelo vesel, saj se mi bo uresničila moja dolgoletna ţelja. Seveda sem kar poskočil od veselja in odšel čez prehod. In naenkrat sem se znašel v svetu super psov. Tam so psi kar letali po zraku. Nato me je pomočnica direktorja psov pospremila do glavnega psa Pikolina. Vstopil sem čez vrata in opazil g. direktorja. Luka Tropan, 4. c

Jaka Štern, 1. c Tilen Godec, 1. c

Tinkara Leva, 6. c V TERMAH ČATEŢ Ko sem se zbudil, sem začutil zbodljaj in ko sem se obrnil sem zagledal… No kaj mislite? Filipa, to je jasno. No preskočil bom dva dni in vam pripovedoval naprej. Naštel vam bom kaj smo počeli v sredo: šli smo na počasno reko, gusarski otok, na tobogane in še veliko drugih stvari. Eno noč smo šli celo na ples in na trţnico, kjer je bilo veselje. No to je bilo za to leto vse. Aljaţ Ozimič. 3. c MOJA MAMA Moja mama je kot sonce, zjutraj me zbudi, zvečer pa poljubi. Je lepa kot cvet in sladka kot med. Moja mama je ena sama in ni lepše na svetu, kot je moja mama. Jaz pa nisem sam, moja mama je z menoj, Ţiga Luneţnik, 5. c vedno bo moja mamica. Ţan Hozjan, 5. c

DRUŢINA Gašperjeva druţina šteje pet članov. Njegov oče je po poklicu vojak, njegova mama pa frizerka. Gašper je star sedem let. Njegovi sestri sta Brina in Ţiva. V šolo še ne hodita. Neţa Dovnik, 2. c

MAVRICA Oh kako je lep ta svet, ko v barve je ujet. mavrica krasi planet, čudovit za tvoj pogled. Rdeča barva je srca, oranţna nam ţivljenje da, rumena svet nam pozlati, zelena pomladi. Modra barva je morja, v njem zaplavati se da, doda se še vijolična in konča se pravljica, Nejc Motaln, 6. c kakor naša mavrica. Učenci 6. c PRIJATELJ Ime mu je Ţak. Piše se Verko. Rad igra nogomet. Skoraj vedno sva skupaj. Najraje igra nogomet. Rad je pico. Star je 9 let. Doma je na Kostanjevcu. Številko hiše ima 16. Ima brata Lana. Ima rjave oči. Hodi v drugi razred. Ima dieto. Igral bo harmoniko. Domen Justinek, 2. c

MOJA PESEM Temna je noč, zvezde ţare. Jaz pa opazujem, kako luna pleše tja med zvezde. Potem zaspim in se zjutraj zbudim in grem v šolo. V šoli zazvoni zvonec in moje prve pesmi je konec. Jan Ačko, 2. c Marcel Luneţnik, 1. c

Matic Janţič, 6. c KAKO SEM TEDEN PREŢIVEL NA KOLPI (odlomek) Zjutraj sem se zbudil in komaj čakal, da se odpeljemo v Slov. Bistrico k stari telovadnici. Tam smo se z mojim trenerjem juda Francem Špesom morali zbrati, da se skupaj odpeljemo na Kolpo. Od nas ki treniramo judo na Zg. Loţnici, smo prišli samo Miha, Ţan, Luka, Ţiga in jaz. Z avtobusom smo se odpeljali. Vmes smo dvakrat počivali. Ko smo prvič počivali smo se nadihali sveţega zraka in ko smo drugič počivali, smo si lahko ogledali veliko zeleno partizansko letalo za boje. Po eni uri smo prišli na Kolpo. Tam so nam trenerji najprej povedali številko sobe. Imeli smo številko tri. Tilen Justinek, 4. c

MOJA DRUŢINA Naša druţina šteje štiri člane: oči, mami, jaz in brat. Stanujemo v Gladomesu 78. Moj oče Tomaţ je strojni tehnik. Zaposlen je v Impolu. Mami Gordana je trgovka in dela v trgovini. Meni je ime Neţa in sem star 8 let. Hodim v drugi razred. Moj brat Urban Je star 15 let in hodi v prvi letnik. V prostem času se najraje igrava s psom. Neţa Dovnik, 2. c

Dominik Jurše, 6. c ROŢICA IN METULJ Roţica je bila zelo zaspana, saj ji je bilo ime Zaspanka. Metulji so ţe zgodaj zjutraj letali naokrog. Roţica Zaspanka se je prebudila. Metulj je švigal naokrog, dokler ni roţici utrgal cveta. Roţica je zajokala. Metulji so to slišali, razen enega, ki je bil zvit kot lisjak. Ime mu je bilo Zviti. Mama mu je rekla naj se opraviči. Roţica mu je oprostila. Brigita Ozimič, 2. C

Aljaţ Ribič, 2. c

CITRONČEK Ime mi je citronček. Ţivim na travniku pod velikim hrastom. Sem prijatelj z gosenico, kobilico, čebelo in z drugimi ţivalmi na travniku. Ko je jutro, odletim do prve cvetlice, malo poklepetava in zapleševa. Moja najljubša roţa je ivanjščica. Diši po sami pomladni sveţini. Moja najljubša barva je modra, seveda sem modre barve. Zalo mi je všeč, ko se igram skrivalnice, ujemi ţogo…Tako so vsi dnevi lepi pod soncem. Vanesa Zlodej, 3. c

Katja Pliberšek, 4. c