Slovenska Znamenja_ Knezji Kame - Josko Savli

BESeDASLOVENSKA ZNAMENJA: KNEÎJI KAMEN

1

SLOVENSKA ZNAMENJA

JoÏko ·avli

KneÏji kamenpriãa slovenske

drÏavnosti

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

JoÏko ·avliSLOVENSKA ZNAMENJA:KNEÎJI KAMEN

Poglavje iz knjige Slovenskaznamenja, ki je iz‰la leta 1994pri zaloÏbi Humar d.o.o., Bilje(ISBN 961-6097-00-8)

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-195-9

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Vsebina

KneÏji kamen 5Simboliãni »Kamen« 13Ustoliãevanje 23Obleka 36Torba in rog 43Palica 47Bik in konj 51Lahen udarec 56Meã 60Voda 64Objezda 67Ogenj 70Slovenski jezik 73Karantanija in Panonija 77DrÏavnost Karantanije 83Sklepne besede 88


4

KneÏji kamen(DeÏelni muzej v Celovcu)


5

KneÏji kamenpriãa slovenske drÏavnosti

Oustoliãevanju karantanskih knezov, poznej‰ihkoro‰kih vojvod, je bilo Ïe veliko napisanega in

prelite Ïe mnogo tiskarske tinte, tako da vpra‰anja ne biimelo smisla znova naãenjati; toda ob vseh razpravah jeostalo nedognanih ‰e toliko stvari, ki jih je treba konã-no razjasniti, tako da lahko uvrstimo ustoliãevanje natisto mesto v slovenski zgodovini, ki mu dejansko pripa-da.

Ko se je v prej‰njem stoletju uveljavila zamisel nacio-nalne drÏave, je bilo prav zgodovinopisje izmed vsehved najbolj izpostavljeno pritisku vladajoãih krogov, znamenom, da bi zgodovino prikrojilo njihovim politiã-nim ciljem.

Nem‰konacionalni krogi, ki so v tedanji monarhijinajprej spodnesli veãnarodno avstrijsko idejo, so zatemsvoj glavni pritisk usmerili na Slovence, zakaj slovenskoozemlje je leÏalo na poti njihovemu osnovnemu cilju,prodoru velenem‰tva do Jadrana.

Da bi Slovenci ne izoblikovali samostojne narodnezavesti in se takim namenom postavili po robu, pred-


6

vsem ponemãevanju, so zgodovinopisci po smernicahteh krogov iznesli poniÏevalne trditve o slovenski zgo-dovini ter jih oznanjali kot znanstvene resnice. Prikazo-vali so Slovence kot narod suÏnjev in hlapcev, ki nisosposobni lastnega narodnega Ïivljenja. Zato naj bi bilole ‰e vpra‰anje ãasa, kdaj jih vsrka telesna in umska silanem‰kega naroda.

V monarhiji, ki jo je nadvladoval drÏavni aparat, po-polnoma preÏet z nem‰ko nacionalno ideologijo, so seSlovenci zna‰li v brezizhodnem poloÏaju. Tedaj jim jepanslovansko idejno gibanje ponudilo roko, da jih iz-vleãe iz smrtnega objema velenem‰tva. In zavest, da pri-padajo velikemu narodu Slovanov, je takrat res odloãil-no vplivala na njihovo narodno prebujenje in na odporimperialistiãnim ciljem velenem‰tva.

Toda panslovanstvo, sprva v vlogi re‰itelja, se je poprvi vojski, po razpadu monarhije in njenega aparata,takoj pokazalo v svoji pravi luãi. Slovenci naj bi se zlilisedaj v slovanstvo ali v jugoslovanstvo, ãe‰ da kot maj-hen narod ne morejo vzdrÏati pred novimi nacionaliz-mi — fa‰izmom, nacizmom ipd., ki so se pojavljali napolitiãnem odru Evrope.

V ideolo‰ki voz tak‰nih ciljev je bilo znova vpreÏenozgodovinopisje. Teorija o suÏenjski preteklosti Sloven-cev, ki jo je na ljubljanski univerzi zastopal zgodovinar


7

Lj. Hauptmann, je ob podpori centralistiãne drÏave zno-va pri‰la do veljave in je ostala veljavna tudi v dana‰-njem druÏbenem redu.

Zaradi tak‰nih ideologij in njihovih namenov zgodo-vina Slovencev vse do danes ‰e ni bila pisana svobodno.Da bi obveljalo suÏenjsko gledanje na Slovence, se zgo-dovinske razmere napaãno prikazujejo. V prvi vrstisámo pokristjanjevanje, kot izguba svobode; ali fevdalnired, kot »nem‰ki« jarem. Voja‰ka moã Karantancev-Slo-vencev, ki so vzdrÏali pred napadi Avarov, MadÏarov inTurkov, je sistematiãno spregledana. Navale omenjenihljudstev naj bi zadrÏale Alpe, ki naj bi predstavljale ne-premostljivo oviro za njihove konje. Potem ko so pre‰ligorovja Karpatov, Balkana in Dinarov? Najbolj grob pri-mer vsega tega pa je zamolãevanje pomena slovenskezmage nad Turki leta 1593, pod vodstvom grofa AndrejaTurja‰kega. Slovence je bilo treba narediti za voja‰konesposoben narod.

Ob vsem tem nas niti ne more presenetiti, ãe omen-jeno zgodovinopisje tudi sámo ustoliãevanje poznej‰ihstoletij prikazuje zgolj kot folkloro, ki ni imela nikake-ga politiãnega pomena. Obred naj bi bil le ‰e odsev tis-tih ãasov, ko so Karantanci svobodno izbirali svojegavladarja. Zatem naj bi se »tuji« vladar ustoliãil na kneÏjikamen le ‰e zato, da bi se ljudstvu bolj priljubil. Leta


8

BriÏinski spomeniki: zaãetek drugega odlomka.— Gre za spovedni nagovor, v katerem se

odraÏata slog in bogoslovna misel sv. Cirila.Odlomek je bil ok. 970 prepisan v Karantaniji invnesen v zbornik freisinskega ‰kofa. Dokazuje pa

moãan vpliv cerkvenoslovanske knjiÏevnosti vPanoniji na versko Ïivljenje Karantanije, kakor

tudi na sámo ustoliãevanje.


9

1414, z ustoliãenjem Ernesta Îeleznega, pa naj bi se tudita folklora zadnjiã izvajala.

V tem primeru gre ãisto preprosto za zamolãavanje inponarejanje dejstev. Odkar je vladarska oblast postaladedna, karantansko oz. koro‰ko ljudstvo svojega vojvo-de res ni veã sámo izbiralo. Toda ustoliãenje je pomeniloslej ko prej podelitev oblasti. Sicer ne veã pogodbene(kontraktualne), paã pa izvr‰no oblast nad deÏelo. Na-slednik Ernesta Îeleznega, njegov sin, cesar Friderik III.je leta 1443 prosil koro‰ke deÏelne stanove, da so muspregledali preobleko v kmeta, ki se mu ni zdela primer-na za cesarsko dostojanstvo. DeÏelni stanovi so mu ugo-dili. Nato je sprejel njihov poklon in zaprisegel, da hoãespo‰tovati pravice deÏele. ·ele s tem je dobil izvr‰nooblast. Tako so storili tudi drugi vladarji za njim, oseb-no ali pa po svojih zakonitih zastopnikih, vse do cesar-ja Karla VI. leta 1728. Vedno samo v slovenskem jeziku.— Dejstva, ki jih ideolo‰ko zgodovinopisje seveda za-molãuje, ker se ne skladajo z mitom o suÏenjskem slo-venstvu.

Karantanija, kasneje slovenske deÏele, so imele v so-drÏavju Svetega Rimskega cesarstva povsem drugaãnopolitiãno vlogo od tiste, ki jo njim in s tem Slovencempripisujejo tuje ideologije s svojimi zakulisnimi nameni.Da je bilo vpra‰anje drÏavnopravne samobitnosti Ka-


10

rantanije vsaj deloma pojasnjeno, dolgujemo zahvalodelu, ki ga je opravil zgodovinar J. Mal.1 Njegova do-gnanja se bistveno razlikujejo od zgolj suÏenjskih inhlapãevskih tolmaãenj, kakr‰ne nam vceplja zgodovino-pisje z doloãenim namenom. Kljub temu pa je podobaslovenske zgodovine, kakr‰no nam slikajo ‰e zlasti ‰ols-ke knjige, morala ostati grda in poniÏevalna, zato da ‰enaprej hromi slovensko narodno zavest.

Srednjeve‰ka druÏba se sploh ni delila na »svobodnein nesvobodne«, kot jo danes hoãejo loãevati pod vpliv-om liberalnih, nacionalnih ali proletarskih nazorov.DrÏava sáma je bila tedaj zami‰ljena kot fevdalna druÏi-na, v kateri je prevladoval duh vdanosti in zvestobe svo-jemu gospodu, vseh skupaj vladarju, ki je bil pred Bo-gom odgovoren za dobrobit svojega ljudstva.

Neupo‰tevanje te okoli‰ãine povsem izkrivlja zgodo-vinsko podobo srednjega veka. Niã manj tudi poudar-

1 prim. J. Mal:Osnove ustoliãenja karantanskega kneza, GMS, Ljubljana 1942Schwabenspiegel in koro‰ko ustoliãevanje, GMS, Ljubljana 1938Slovenska Karantanija in srednjeve‰ka nem‰ka drÏava, RazpraveSAZU, Ljubljana 1953Die Eigenart des karantanischen Herzogtums, Südostfor-schungen, Munchen 1961— Ist das Edlingerproblem wirklich unlösbar?, Südostfor-schungen, München 1963


11

janje kake narodnostne, t. j. jezkovne meje2 ter v slo-venskem primeru vztrajno zatrjevanje, da je plemstvona Slovenskem govorilo samo nem‰ko, slovenski pa najbi ostajal le kmet. Slovenci naj bi bili na ta naãin vsozgodovino nekak‰en karizmatiãen narod podloÏnikovin tlaãanov, to je »proletarcev«.

Ustoliãevanje in za njim poklanjanje novemu vladar-ju izkljuãno v slovenskem jeziku in po karantanskemizroãilu popolnoma razgalja omenjene trditve in pona-redbe. Ustoliãevanje je ustavnopravno dejanje, kakor jebilo po drugih deÏelah kronanje: simboliãna podelitevizvr‰ne oblasti od kmeta, predstavnika ljudstva oz. de-Ïele, kar je v zgodovinskih izroãilih vsaj za stopnjo vi‰jaoblika ustavnega dejanja v primeri s kronanjem.

Temu primerno se nam tudi sam ustoliãevalni obredodkriva kot sijajen prizor, v katerem se odraÏa vsa du-hovna globina srednjega veka in njegove druÏbe.Obred, iz katerega naravnost Ïari mistiãna prispodobaminljivosti vsega zemeljskega in trajnosti boÏjega, kar

2 prim. A. Kuhar: The Conversation ot the Slovenes and the Ger-man-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps, Studia Sloveni-ca, New York 1959 — Edina ob‰irnej‰a, v angle‰ãini napisanaobravnava zgodnje slovenske zgodovine, ki temelji prav tako najezikovno narodnem modelu, kakr‰en je bil docela tuj srednje-mu veku in njegovi druÏbi. Obravnava kaÏe s tem, kljub svojinatanãnosti, v bistvu pogre‰no sliko o Slovencih in njihovi zgo-dovini pred svetovno javnostjo.


12

vladarja ‰e posebej zavezuje. S tem dejanjem vladar pri-zna Karantaniji in njenemu ljudstvu lastna kulturna iz-roãila, politiãno samobitnost ter narodno Ïivljenje. Prejkot samo politiãno pravno dejanje izbire novega vladar-ja, ki se ni veã vr‰ilo, je morala biti prav ta simboliãna oz.mistiãna vsebina obreda vzrok, da je Enej Silvij Piccolo-mini lahko zapisal o ustoliãevanju svojo ugotovitev, dagre za obred, ki mu ni para na svetu.


13

Simboliãni »Kamen«

Kamen, hrapav in trd, spominja zaradi svoje odpornosti ter obstojnosti na obstoj nadãlove‰kih sil,

kar je preprostega ãloveka Ïe izza predzgodovine na-vdajalo z obãutkom bojazni in spo‰tovanja. Kamni, zla-sti ‰e mogoãne, v nebo dvigajoãe se skale in peãevja, ra-zodevajo tisto stanje, ki za ãlove‰ko oko ni podvrÏenospreminjanju. Zato nam dajejo slutiti obstoj nadnarav-nega in veãnega, vsega tistega, kar presega ãlovekovoÏivljenje. Prvotni, predzgodovinski ãlovek v svojem na-ravnem okolju seveda ni veroval v kamen kot tak‰en,temveã v doloãeno stvarnost, t. j. v drugo, vi‰je, nad-naravno stanje, ki ga kamnita tvarina ponazarja.3

Prvotni ãlovek si po svojem naravnem verovanju nipredstavljal kamna kot mrtvo tvarino, marveã je v njemvidel izraz zgo‰ãene sile in moãi. Tako so kamni prisot-ni v ãlovekovem verovanju Ïe od najstarej‰ih ãasov, vrazliãnih oblikah, v obdelanem kakor v surovem stanju,kot jasna in vidna prispodoba boÏjega bivanja.

3 D. Forstner, Die Welt der christlichen Symbole, Innsbrück 1982,str. 125 (Steine)


14

Prispodoba kamna v nadnaravnem pomenu pa niznaãilna samo za prvotnega ãloveka. Poznajo jo tudi vsemogoãne omike starega veka. BoÏje in svete kamne4 po-zna Ïe ok. 2600 let pr. Kr. kultura Minojcev na Kreti. Po-znajo jih druge kulture, med njimi ‰e posebno gr‰ka.Bajeslovje starih Grkov je simboliãnost kamnov po-vzdignilo prav do vrhunca, saj je bil tedaj skoraj vsake-mu boÏanstvu posveãen poseben kamen, tako npr. Zev-su, kakor tudi Hermesu in Artemidi. Znamenit je bil ãrnikamen, posveãen boginji Magna Mater. Najbolj pa jeslovel kamen Omphalos v templju delfijskega Apolona.Bil je opleten in okra‰en, na obeh straneh pa sta ga ãu-vala dva zlata orla. Po nekaterih krajih, zlasti v Atenah,so prisegali pri kamnih. Na Vzhodu, v Siriji, so poznalirazne prero‰ke kamne. Svoje kamne so imela tudi bo-Ïanstva zdravja.

Tudi Rimljani so poznali boÏje kamne in pri njih pri-segali. Zlasti ‰e pri kamnu, ki je predstavljal njihovo naj-vi‰je boÏanstvo Jupitra. Njemu posveãeni kamen se jenahajal v sveti‰ãu Iuppiter Feretrius, poznan pod ime-nom »Iuppiter lapis«. Posebno znaãilen primer v tempogledu predstavlja boÏanstvo Terminus, katerega jepoosebljal mejni kamen. — Verovanje v skrivnostnemoãi kamnov se ohranja zatem ‰e skozi ves srednji vek,

4 Paulys Real-Encyclopädie der classischen Altertumswissen-schaft, Stuttgart 1929 (Steinkult)


15

prav tako tudi priãevanja in zaprisega pri kamnitihla‰tah, kar odpravi ‰ele razumarski duh novega veka.

Kr‰ãanstvo je Ïe od samih zaãetkov naravnost preÏe-to s simboliko kamnov. Îe v Stari zavezi seÏe ta simbo-lika do najvi‰jih predstav o nadnaravnem: kamen jeprispodoba Boga. Jahve se namreã ljudstvu Izraelapredstavlja kot Skala. Celo sam Izrael, po Jahveju izvo-ljeno ljudstvo, postane »kamen«, ki ima med ostalimikraljestvi sveta skromen, celo prezirljiv poloÏaj. Toda ta»kamen«, ki so ga graditelji zavrgli, je postal vogelni ka-men.5

Starozavezne prispodobe s kamni in skalami so takopogoste in ‰tevilne, da jih prvi prevodi Svetega pisma vgr‰ãino in latin‰ãino, zaradi bojazni pred morebitnimmalikovalstvom, nadome‰ãajo s stvarnimi izrazi. Takonam npr. Septuaginta navaja namesto izvirnega reka:na‰a Skala ni kakor njihove skale, raje neposredenpomen: na‰ Bog ni kakor njihovi bogovi (Dt 32, 31). Vpu‰ãavi je Mojzes dvakrat z udarcem priklical vodo izskale, ko je bil Bog nad njo. Simboliãno dejanje, ki razo-deva, da je Bog sam dal ljudstvu piti.

Prispodoba kamna napoveduje tudi Odre‰enika,Mesijo, kakor nam kaÏejo sanje babilonskega kralja Na-buhodonozorja (Dan 2, 34—45):

5 Gn 49.24; Iz 30.29; Ps 9.10; 18.3; 27,6; 31.4 — 118.2 (vogelni ka-men) … prim. D. Forstner, itm., str. 1267


16

Kralj je v sanjah videl ogromen kip (iz zlata, srebra,brona in Ïeleza), katerega je zadel kamen in ga raztre-‰ãil, tako da ni ostala za njim veã nobena sled. Kamensam pa je postal velika gora. Ta kamen je Mesija in nje-govo kraljestvo, pred katerim so morale izginiti vse dru-ge zemeljske sile oz. mogoãna kraljestva: Babilon (zlato),Perzija-Medija (srebro), Macedonija-Grãija (bron) terRim (Ïelezo).6

V novi zavezi postane simboliãnost kamna ‰e bolj iz-razita, saj je predstavljen sam Kristus kot vogelni ka-men, tudi kot temeljni kamen. Na tej prispodobi temeljitudi obred posvetitve cerkva: vogelni kamen Kristus,verni ljudje kot Ïivi gradbeni kamni, zdruÏeni po vezivuljubezni, oklesani in vgrajeni po boÏji Roki v duhovnitempelj, za sveto duhovni‰tvo (1 Pet 2, 5) … Med kam-ni tega templja eden ‰e posebej izstopa, to je Peter Ska-la, na katero bo Kristus sezidal svojo Cerkev7 …

V zgodnjem kr‰ãanstvu so cerkveni oãetje ‰e nadaljeizpopolnili simboliko kamnov, iz katerih je sezidanaCerkev. V drugi polovici 2. stol. nam npr. Pastir Hermasslikovito ponazarja rast Cerkve:

Iz morskih globin se vzdiguje turen, katerega dograju-jejo angeli. Iz vode jemljejo kamne in jih vanj vzidavajo.Kamni se tako dobro prilegajo v zgradbo, da je cel turen

6 Dictionnaire de la Bible, Paris 1912 (pierre)7 D. Forstner, itm., str. 128 (Steine)


17

kakor iz ene same skale. Kamni kakor turen izhajajo izvode, zakaj Cerkev je rojena s krstom. Vsi kamni pa nisoprikladni za zidavo, zato jih devajo na stran, da jih ‰e okle-‰ejo, nekatere pa sploh odstranijo. — Tu nas videc z vsoresnostjo opomni, da postane ãlovek ‰ele s pokoro in spre-obrnjenjem resniãen gradbeni kamen.8

KneÏji kamen v Karantaniji je po svojem izvoru gla-viã rimskega stebra, primeren za sedeÏ. Tak‰ni oblikinaziv kamen, ki v svojem pravem pomenu oznaãuje kosneobdelane skale, nikakor ne ustreza. Vsled tega je tudirazumljivo, da ga zgodovinski viri v nekaterih primerihnazivajo sedeÏ (npr. in sedem Karinthani ducatus — pis-mo notarja Burkharda 1161). Na vsak naãin pa v virihprevladuje naziv kamen, kar priãa o izredni starosti sim-bola, s tem pa tudi samega ustoliãevanja.

âe bi Karantanci uvedli ustoliãevanje ‰ele tedaj, ko sovzeli glaviã stebra iz ru‰evin bliÏnjega mesta Virunum,bi mu gotovo dali naziv sedeÏ ali stol, tako kakor vsadruga ljudstva, ki so v tem obdobju oblikovala temeljesvojega drÏavnega Ïivljenja.

Prav tako bi morali imeti kneÏje ali kake podobnekamne tudi drugi narodi, ki so se v teh ãasih pokristja-nili, ãe bi ustoliãevanje v Karantaniji izhajalo ‰ele iz nje-nega pokristjanjenja. Zakaj naj bi kr‰ãanstvo za tak‰no

8 Dizionario Ecclesiastico, Turin 1953 (Pastore di Erma) D. Forst-ner, itm., str. 128 (Steine)


18

vzvi‰eno in enkratno dejanje, kakr‰nega predstavljaumestitev novega vladarja, vsililo edino Karantancemustoliãenje na kamnu, boÏjemu simbolu?

Odgovor je lahko samo ta, da sta KneÏji kamen inustoliãenje na njem obstajala v Karantaniji Ïe predkr‰ãanstvom. Bila sta neposredno povezana z izbironovega vladarja, ki je tudi ni prineslo ‰ele kr‰ãanstvo. Znjim je izvoljeni vladar na slovesen naãin prejel oblast izrok ljudstva.

Tak‰en obred, povsem izviren in brez primerjave dru-god, je ostal, ker ni bil v nasprotju s kr‰ãanskim pojmo-vanjem oblasti in njenega izvajanja. Prav narobe, kamenje predstavljal simbol Boga, kakor nam kaÏeta tako Sta-ra kakor Nova zaveza. Zato je ustoliãevanje na kamenpovsem ustrezalo zgodnjekr‰ãanskemu ter srednjeve‰-kemu pojmovanju drÏavnosti, kjer izhaja vsa oblast odBoga. Kamen in ustoliãevanje je zato ostalo, podobnokakor lipa, drevo Ïivljenja,9 ki je prav tako eden najlep-‰ih simbolov kr‰ãanske mistike.

Posredno kaÏe kneÏji kamen s svojo boÏjo simbolikotudi na avtohtonost Karantancev na obmoãju vzhodnihAlp. âe bi namreã nastalo ustoliãevanje ‰ele po dozdev-ni naselitvi v 6. stol., bi imeli namesto kamna sedeÏ; ka-kor Ïe omenjeno. Ker je simbolika kamna predzgodo-vinska, se v svojem pomenu tudi ni mogla oblikovati

9 prim. J. ·avli, Lipa — drevo Ïivljenja, Glas Korotana, Dunaj 1982


19

‰ele po naselitvi, temveã Ïe davno prej. Potemtakem vdozdevni stari domovini, v moãvirjih Zakarpatja, kjernaj bi bivali ‰e kot skupen narod Slovanov. Toda v temprimeru bi morali najti kak primer boÏjega ali svetegaoz. kneÏjega kamna vsaj ‰e pri kakem drugem slovan-skem narodu. Tudi ãe zanemarimo dejstvo, da je simbo-liãnost kamna v moãvirjih bolj malo verjetna.

KneÏji kamen in ustoliãevanje vladarja na kamnuostaja znaãilno samo za Karantanijo. Nanj ni moglovplivati obredje pri sosednjih germanskih ljudstvih,kakr‰ni so bili Goti, Franki ali Langobardi, ki so novegavladarja za to priloÏnost povzdignili na ‰ãit. StaroÏitnostkarantanskega obredja potrjuje tudi dejstvo, da so vzgodnjem obdobju svoje zgodovine povzdignili novegavladarja na kamnu tudi Irci in ·vedi,10 torej naroda sta-

10 B. Grafenauer, Ustoliãenje koro‰kih vojvod in drÏava karantan-skih Slovencev, Ljubljana 1952, str. 244 — povzemajoã iz: J.Grimm, Deutsche Rechtsaltertumer I. 1922 (str. 323—7)Na Angle‰kem: sedem anglosa‰kih kraljev je bilo kronanih nakamnu — coronation stone — v mestu Kingston upon Thames.Na ·kotskem: kronanjski kamen (Stone of Destinity, Lia Fail) jeslavni kralj Fergas I. prenesel v 6. stol. z Irske v Dunstaffnage na·kotskem. Kralj Kenneth I. pa v 9. stol. v prestolnico Scone.Angle‰ki kralj Edvard I. ga je leta 1296 prenesel v London. Da-nes se nahaja pod prestolom v opatiji Westminster. — gl. TheAmerican Peoples Encyclopedia, New York 1969 (Kingstonupon Thames, Scone); The New Encyclopedia Britannica, Chi-cago 1982 (Stone of Scone)


20

Na ·vedskem: volivni kamen tkm. »Mora sten« je stal na trav-niku, imenovanem Mora äng, blizu mesta Uppsala, kjer so velikimoÏje deÏele izbirali svojega kralja. Po izvolitvi je novi kralj sto-pil na kamen, zavihtel meã in prisegel, da hoãe spo‰tovati posta-vo. Nato se je v cerkvi vr‰ilo kronanje. — Prvi zgodovinsko znanivladar, stopiv‰i na kamen, je bil Erik Knutsson leta 1210; zadnjipa Kristian I. leta 1457. Volivni kamen je danes izgubljen. Osta-lo je nekaj spominskih kamnov z napisi in grbom. Omenjeno iz-volitev je opisal Olaus Magnus v svoji knjigi o nordijskih ljud-stvih (1560). — Prijazno sporoãil: Livrustkammaren, SkoklostersSlott, Hallwylska Museet, Stockholm; dopis ‰tev. 165/83:36 zdne 3. 10. 1983 (Lena Rangstrom)

Slika iz knjige o nordijskem ljudstvu, izdal ClausMagnus (1560). Tudi na ·vedskem so kralja

izvolili na kamnu, imenovanem »Mora sten«, kije stal na travniku blizu mesta Upsala. (Poslal

Livrustkammaren, Skoklosters Slott, HallwylskaMuseet, Stockholm)


21

rih korenin. To pa na njihovo politiãno pravno Ïivljenjeni imelo veã nikakih vplivov. Za razliko od Karantanije,kjer je ljudstvo ‰e stoletja ohranjalo in dopolnjevalo po-litiãno pravne temelje in duhovno kulturo, kakr‰na jeizraÏena v obredu ustoliãevanja.

Tudi slovanski narodi niso poznali kneÏjega kamna.Novega vladarja so ustoliãevali na kamnit sedeÏ, ki jestal na prostem. âehi npr. so ga imenovali »dedni stol«in se je nahajal v Pragi. Pri Rusih (Ukrajincih) je bil»oãetni stol«, stal pa je v Kijevu. Vladar se je nanj use-del in bil s tem ustoliãen.11 Vendar pa teh stolov ni mo-goãe primerjati s kneÏjim kamnom in njegovo boÏjosimboliko ter z mistiãnim obredjem ustoliãevanja. Po-

11 prim. J. Mal, Schwabenspiegel … str. 128 — povzemajoã iz: J. Per-wolf, Staroslovanské fiády a obyãeje (str. 33); Vladimirskij-Buda-nov, Obzor istorii russkago prava (str. 40, 43); H —Jireãek, DasRecht in Böhmen und Mähren V2 (str. 46)podobno B. Grafenauer, Ustoliãenje … str. 234, 244 — navajajoãpredvsem: V. Vaněãek, Poãatky práva a státu âeskoslovensku1946 (str. 22—34)B. Grafenauer navaja poleg tega: Obratno (od germanskih, op.p.) pa vidimo pri slovanskih ljudstvih in posebej ‰e pri juÏnos-lovanskih, da je simbol vladarske oblasti na prostem stojeã vla-darski ali sodni stol. »Ustoliãenje« ni znano le pri Slovencih,marveã vsaj tudi pri Rusih, âehih, nemara tudi pri Hrvatih (itm.,str. 144). — Trditev, ki jo oãitno narekujejo nameni ideologije,zakaj kamen je nekaj povsem drugaãnega od stola, kakor nampriãa stara simbolika. Stol ali prestol pa povrh vsega gotovo nistaravno slovanska posebnost. (J. ·.)


22

doben jim je le »vojvodski stol«, na katerem je vladarvr‰il vladne in sodne posle.

KneÏji kamen in obred na njem sla torej izvirnokarantanska oz. slovenska in nimata primerjave pri dru-gih ljudstvih, ne pri germanskih ne pri slovanskih, kakorbi za vsako ceno hotele tuje ideologije.


23

Ustoliãevanje

Prvi zgodovinski vir, ki posredno omenja ustoliãe-vanje karantanskega kneza Ïe za leto 750, je latin-

sko pisana Conversio Bagoariorum et Carantano-rum, t. j. spomenica o spreobrnjenju Bavarcev in Karan-tancev, neznanega solnogra‰kega duhovnika iz leta 871.Njen pisec pravi, med drugim:12

Ko pa je umrl Borut, so Bavarci na zapoved Frankov po-slali Gorazda (Cacatius), ki je Ïe postal kristjan, nazaj k Slo-vanom, ki so zanj prosili, in ti so ga napravili za vojvodo(illi eum ducem fecerunt). Toda ta je nato v tretjem letuumrl. Spet pa jim je bil z dovoljenjem gospoda Pipina kra-lja, ko so ta ljudstva prosila, vrnjen Hotimir (Cheitmar), kije bil postal kristjan … . In ko so ga sprejela, so mu ista ljud-stva izroãila vojvodstvo (Quem suscipientes idem populiducatum illi dederunt).

Veãina zgodovinarjev se strinja v sodbi, da je z nave-denim poroãilom o izroãitvi oblasti novemu knezu poljudstvu mi‰ljen Ïe tudi obred na kneÏjem kamnu, kotnam ga opisujejo kasnej‰a poroãila. Nekateri, kakor

12 prim. B. Grafenauer, Ustoliãenje … str. 69


24

Puntschart, Goldmann, Graber ali Jaksch,13 pa ustoliãe-valni obred povezujejo s pokristjanjenjem, s ãimer muoãitno hoãejo dati nem‰ki znaãaj. Ker so deÏelo pokrist-janili misijonarji z Bavarske, naj bi bil potemtakem ba-varski, t. j. nem‰ki, tudi sam ustoliãevalni obred, ãe bizares nastal ‰ele s pokristjanjenjem. Ob smrti kneza Bo-ruta in z nastopom Gorazda pa so pokristjanjenje Ka-rantanije ‰ele zaãenja. âe so Karantainci Gorazda napra-vili za vojvodo, so ga morali torej na nek naãin le usto-liãiti. In to prav na kamnu, ki je predzgodovinski kakortudi Ïe starokr‰ãanski simbol Boga. âe bi ‰ele misijonar-ji uvedli kamen, potem ga ne bi samo v Karantaniji, ka-kor smo Ïe omenili, temveã tudi drugod. Kot iz nadalj-njih izvajanj tega spisa izhaja, pa je moglo le pokristja-njenje dokonãno izpopolniti ustoliãevalni obred dosamega vrhunca kr‰ãanske simbolike.

Druga posredna omemba ustoliãenja je (latinsko) pis-mo, ki ga je cesarski notar Burkhardt pisal opatu Ni-kolaju iz Siegburga leta 1161; v njem poroãa o svojemposlanstvu v Oglej, Solnograd in do Ogrske ter omenjamed drugim tudi nastop koro‰kega vojvode HermanaSpannheima (1161 — 1181):14

13 B. Grafenauer, itm., str. 6914 B. Grafenauer, itm., str. 71


25

Ko je medtem dospelo pismo z dvora, sem brez odla-‰anja ustoliãil (intronizaui) brata umrlega vojvode na se-deÏ vojvodine Koro‰ke, ob navzoãnosti patriarha solno-gra‰kega in drugih ‰tevilnih knezov.

Navedbe v prvi osebi (sem ustoliãil) gotovo ni umetidobesedno. Oãitno je cesarski notar le sporoãil cesarskoimenovanje, ki je bilo potrebno, da se je obred ustoli-ãenja izvr‰il. Ustoliãevalec pa je bil Ïe tedaj svobodenkarantanski kmet, saj pribliÏno le deset let zatem ome-nja minorit pridigar Bertold iz Rezna (Regensburg)15

pravico koro‰kega vojvode, da pride v kmeãki obleki nacesarjev dvor; ta pravica pa pomeni, kot se kasneje po-kaÏe, da pride vojvoda pred cesarja v no‰i ljudstva (celos klobukom na glavi), ãigar vladar je. To se ujema s kas-nej‰imi opisi obreda, v katerem nastopa kmet-ustoliãe-valec. Kmeãka obleka vojvode pred cesarjem bi sicer neimela nobenega smisla, tudi v poroãilu minorita Bertol-da.

Pa tudi omenjeni »sedeÏ vojvodine Koro‰ke« (in se-dem Karinthani ducatus) v notarjevem poroãilu je lah-ko samo KneÏji kamen. Za to govori navedba »ustoliãil«(intronizaui), ker se je ustoliãenje vr‰ilo zmeraj le nakamnu in ne na Vojvodskem stolu, simbolu vladanja,podeljevanja fevdov in sodstva. Vendar ne podelitve ob-lasti, t. j. ustoliãenja.

15 B. Grafenauer, itm., str. 72


26

Opise ustoliãevalnega obreda najdemo v treh osnov-nih zgodovinskih virih, ki so v bistvu samostojni, neod-visni eden od drugega:16

·vabsko ogledalo (Schwabenspiegel), nem‰ka prav-na knjiga, v kateri se nahaja vrinek o pravicah koro‰kegavojvode, nastal ok. 1275;

Fugger: Spiegel der Ehren des ErzhausesÖsterreich, l. 1668 str. 311.

(Ustoliãenje karantanskih knezov)

16 B. Grafenauer, itm., str. 74 sl., 82 sl., 92 sl.


27

Otokarjeva kronika (Ottocari Chronicon) o ustoli-ãenju Majnarda Gori‰ko-Tirolskega za vojvodo Koro‰ke(1286), napisana nem‰ko ok. 1306;

Knjiga resniãnih zgodb (Liber certarum historia-rum) opata Janeza Vetrinjskega (Johannis Victoriensis),s poroãili o ustoliãenju vojvode Majnarda (1286), Oto-na Veselega Habsburga (1335) ter Albrehta HromegaHabsburga (1342), napisana latinsko ok. 1342.

Kasnej‰a poroãila o ustoliãevanjih so v bistvu povzet-ki iz prvih osnovnih in sicer: Avstrijska kronika 95 gos-postev (Österreichische Chronik von den 95 Herrschaf-ten), napisal Stainreuter konec 14. stol. — Avstrijskakronika (Chronicon Austriacum) T. Ebendorferja iz sre-de 15. stol. — De Europa, knjiga S. Piccolominija iz leta1458 — Koro‰ka kronika (Chronicon Carinthiacum) J.Unresta, s konca 15. stol. — Poroãilo deÏelnih stanov1564.17

Razen Ebendorferja in Piccolominija so ta poroãilanapisana v nem‰ãini.

Najbolj znaãilna vira sta na vsak naãin ·vabsko ogle-dalo ter Janez Vetrinjski, ki ju v naslednjem navajamo,v kolikor se njuno poroãilo nana‰a na ustoliãevalniobred in na njegove nadrobnosti. Iz njih odseva namreãvsa tista simbolika, ki je predmet te obravnave.

17 B. Grafenauer, itm., str. 115 sl., 120 sl., 127 sl., 134 sl., 140 sl.


28

·VABSKO OGLEDALO — Pravice koro‰kega vojvode(Prevod):18 Koro‰ki vojvoda je lovski mojster rimske drÏa-ve. Njega tudi ne sme imeti niti vzeti za vojvodo in gospo-da nihãe razen svobodni prebivalci v tej deÏeli. Ti naj gavzamejo za gospoda in nihãe drug. To so svobodni kmetjete deÏele. Ti doloãijo sodnika izmed njih samih, (tega) ki sejim zdi najtehtnej‰i in najbolj‰i in najpametnej‰i, in (pritem) ne gledajo na nobeno plemstvo (niti na moã), le napo‰tenje (in resnico), in to delajo na prisego, ki so jo sto-rili deÏeli in rojakom.

Ta isti sodnik vpra‰a potem vse prebivalce in vsakegaposebej glede na prisego, ki so jo prisegli sodnikom, deÏeliin rojakom, ali se jim zdi ta gospod in vojvoda deÏeli indeÏelanom koristen in dober in ali je tudi dobrodo‰el, tisti,ki jim ga paã daje in jim ga je tudi dala drÏava, in ãe jim niv‰eã in se jim zdi, da deÏeli ni dobrodo‰el, niti primeren,tedaj jim mora drÏava dati drugega gospoda in vojvodo. âepa (je, da) jim je ta gospod v‰eã za vojvodo in je tudi deÏelidobrodo‰el, ki jim ga je dala drÏava in deÏelani, ker ga jetu veãina izvolila in rekla, da ga sprejme: »V‰eã nam je inse nam zdi dober«, tedaj gredo revni in bogati po skupnem

18 Gre za vrinke v ·vabskem ogledalu, o pravicah koro‰kega vojv-ode, ohranjen v dveh rokopisih, Gießenskem in St. Gallenskem.Priãujoãi prevod nem‰kega izvirnika, prevzet po B. Grafenauerju— Ustoliãevanje, itm., str. 172—3. Zamenjanih je nekaj izrazov,kosezi (landsassen), deÏelani (landlute) ter kobila (velt pfaert);po mojem ustrezneje: prebivalci ali deÏelani, rojaki in konj.Vpra‰anje »landsassen — landlute« je nadrobneje obdelal J. Mal:Die Eigenart … str. 49 sl.


29

Gießenski rokopis ·vabskega ogledala(Schwabenspiegel): odstavek o koro‰kem

vojvodu. (GSM 1938, 114)


30

sklepu in ga sprejmejo lepo in ãastno, kakor je po pravu in‰egah deÏele.

In mu nadenejo siv skuknjiã in dajo okrog rdeã pas, inna njem veliko rdeão torbo, kakor je pripravno in primer-no za lovskega mojstra. V njo da svoj sir, svoj kruh in svojprigrizek, in mu dajo tudi lovski rog, dobro pritrjen z rde-ãimi jermeni in mu nadenejo tudi dva ãevlja z rdeãimi ve-zalkami in preko suknjiãa mu dajo siv pla‰ã, in posadenanj siv slovenski klobuk s sivo klobuãno vrvico, in ga po-sade nato na konja in ga peljejo k nekemu kamnu, ki leÏimed Glanekom in gosti‰ãem pri cerkvi Na‰e Gospe in gapeljejo trikrat okrog tega kamna in tudi pojejo vsi, majh-ni in veliki, Ïene in moÏje skupaj svoj slovenski kirielejson,to je svojo slovensko pesem in hvalijo s tem Boga in svo-jega Stvarnika, da je njim in deÏeli dal gospoda po njihovivolji. In nato so mu pripadle vse njegove pravice, kakor sete imenujejo ãast in ugled (in pravo), ki naj jih vojvoda de-Ïele primerno in po pravici ima in uÏiva …

JANEZ VETRINJSKI — O ustoliãenju vojvode Majnar-da in obiãaju Koro‰ãev. Poglavje 7 (Prevod):19 V zgorajimenovanem letu Gospodovem, namreã 1286, ko se jezgoraj povedano v ãasu julija zgodilo v Augsburgu, je bilMajnard v zaãetku septembrskih kalend (1. septembra)slovesno ume‰ãen na prestol vojvodine po obiãaju, ohra-njenem iz davnih ãasov. Blizu pod Koro‰ko goro, blizu cer-kve sv. Petra je kamen, na katerem sedi svoboden kmet, ki

19 Prevod latinskega izvirnika, prav tako po B. Grafenauerju —Ustoliãevanje … itm., str. 101—2. Izraz kobila nadome‰ãen skonj.


31

St. Gallenski rokopis ·vabskega ogledala:prva stran zapisa o koro‰kem vojvodu.

(GMS 1938, 116)


32

deduje ta opravek po nasledstvu rodbine, drÏeã v eni rokipisanega bika in v drugi konja iste vrste (barve),20 obleãenv kmeãko obleko, klobuk, ãevlje, ostaja nepremiãen. Voj-vodu z deÏelnim praporom, spremljanem po plemiãih invitezih, nekdo, ki ima to po nasledstvu, sleãe dragocenaoblaãila in (ga) na strani obleãe v pla‰ã, klobuk, suknjo izsive niti in zavezane ãevlje na isti naãin kakor kmeta, no-seã v rokah palico, koraka tako naprej. Gori‰ki grof pa, kerje palatin deÏele, se bo z 12 praporãki drÏal ob strani voj-vode; ostali grofje, in sicer tirolski, ker je deÏelni grof po-krajine, z drugimi, (dvornimi) uradniki in plemiãi naj sepridruÏijo vojvodi kar najbolj okra‰eni. Kmet, ki sedi nakamnu, pa bo zaklical v sloven‰ãini: »Kdo je ta, ki prihajatako korakajoã?« In odgovore prisedniki: »To je vojvodadeÏele.« Na to on: »Ali je praviãen sodnik, ki i‰ãe blagordomovine, svobodnega stanu, da je vreden? Ali je ãastilecin branilec kr‰ãanske vere?« Vsi odgovore: »Je in bo.« Onpa: »Torej vpra‰am, s kak‰no pravico me more odstranitis tega sedeÏa?« Vsi reãejo: »S 60 denarji, temi pisanimiÏivalmi in obleko, v katero je bil vojvoda obleãen; napra-vil bo tudi tvojo hi‰o svobodno in brez dajatev.« In kmet,ko da vojvodu lahen udarec, mu zapove, naj bo dober sod-nik, in vstane, prepusti vojvodi prostor, ko potegne ime-novane Ïivali k sebi. Vojvoda, stojeã na kamnu, drÏeã vroki gol meã, se vihteã meã obrne na vse strani in s temkaÏe, da bo vsem praviãen sodnik. In kakor pravijo, spadatudi k temu obredu: vojvoda napravi iz kmeãkega klobu-

20 Starej‰a Otokarjeva kronika (20040) pravi o konju na tem mestu:… ki mu ne manjka bele in ãrne barve.


33

ka poÏirek mrzle vode, da ljudstvo, to videã, ne bi plamtelopo vinu, marveã se zadovoljilo s tistim, kar rodi zemlja-rodnica za vzdrÏevanje Ïivljenja. Vrh tega je dolÏan odgo-varjati v slovenski govorici, ki se tu uporablja, in ne v dru-gem jeziku vsakomur, kdor ga toÏi pred cesarjem. In torejpoÏigalec, o katerem pravijo, da je postavljen za to po pra-vu, priÏge nekaj ognjev na ãast vojvode …

Opis Janeza Vetrinjskega je v nadrobnostih, v primeris ·vabskim ogledalom, nekoliko natanãnej‰i, vendar seobe poroãili medsebojno dopolnjujeta.

Ustoliãevalni obred izraÏa po svojem bistvu znaãil-nosti srednjeve‰kega pojmovanja. Po tem pojmovanju jepravni red, po katerem je ljudstvo tedaj Ïivelo, odrazboÏje volje in boÏje ureditve sveta. Vladar je imel dolÏ-nost braniti pravo, ki je bilo nad vladarjem in nad ljud-stvom. Dejstvo, ki je posebne vaÏnosti za razumevanjevrinka o pravicah koro‰kega vojvode v ·vabskem ogle-dalu.21 Enako tudi pri Otokarju in Janezu Vetrinjskem.V poroãilu slednjega se to ‰e posebej izraÏa v kmetovemvpra‰anju, namenjenem vojvodi: »Ali je ãastilec in bra-nilec kr‰ãanske vere?«

21 J. Mal, Osnove ustoliãevanja . .. str. 4 — navajajoã mdr.: O. Brun-ner, Land und Herrschaft, Grundfragen der terr. Verfassungsge-schichte Südostdeutschlands im Mittelalter 1939 (str. 153, 168 sl.449)


34

Vendar pa okolnost, da je srednji vek pojmoval oblastkot boÏjo stvar, v niãemer ne nakazuje porekla ustoliãe-vanja. Kot Ïe omenjeno, je moral kneÏji kamen obstajatipred pokristjanjenjem, sicer bi se nahajal vsaj ‰e prikaterem tedaj pokristjanjenih narodov. Ustoliãevalniobred sam izkazuje prav tako prvine, ki jih sreãamo Ïev predkr‰ãanskem ãasu. Toda oÏarjene so s tako moãnokr‰ãansko mistiko, svetopisemsko vsebino, v tako vzvi-‰eni obliki, da se z njimi ne morejo primerjati naãinikronanja in ustoliãenja po drugih kraljestvih in kneÏe-vinah, katerih vladarji so politiãno in voja‰ko preka‰alikneze Karantanije.

Ustoliãevalni obred se je v tak‰ni obliki razvil ne-dvomno Ïe pred letom tisoã, ko je ‰e izÏarevala zgodnje-kr‰ãanska mistika. Zatem Ïe prevlada srednjeve‰ka, kiustvari nove simbole.

Toda zgodnje kr‰ãanstvo je prevzelo tudi antiãnogr‰ko-rimsko simboliko ter ji dalo kr‰ãanski peãat. Taantiãna pokristjanjena simbolika je bila zelo raz‰irjenatudi po slovenskih predelih, kakor nam kaÏejo najdbe vgrobovih znamenite ketla‰ke kulture, znaãilne za Ka-rantanijo (8.—11. stol.). Na uhanih in obeskih iz teh gro-bov se nahajajo znaki kot Jagnje BoÏje, kriÏ, cvet lilije,panter, golob, orel, ‰tevilne rozete. V cerkvenem stav-barstvu prevladuje naãin gradnje po vzorih Ogleja, tudi


35

severno od Drave.22 Kamen z dvema panterjema nastraneh drevesa Ïivljenja, ki drÏita v prednjih tacah rogizobilja (cornucopiae), se nahaja vzidan ‰e danes nadglavnim vhodom v cerkev Gospe Svete. Predkr‰ãanskisimbol roga izobilja, iz katerega se vsipa cvetje in sad-je, je bil v zgodnjem kr‰ãanstvu simbol kriÏa, ker ta nambo prinesel blaÏenost, sreão, t. j. raj.

Kljub temu pa obred karantanskega ustoliãenja nekaÏe potez antiãne simbolike, zajete v zgodnje kr‰ãan-stvo. V njem so prispodobe, ki se skoraj povsem skla-dajo s svetopisemskimi prilikami. Postavlja se zato vpra-‰anje, odkod izhaja edinstvena simbolika ustoliãevalne-ga obreda, ãe nima vzora v obredju kronanja in ustoliãe-vanja pri sosednjih kraljestvih in kneÏevinah, kakor tudine v antiãni simboliki zgodnjega kr‰ãanstva? Preden od-govorimo na to vpra‰anje, moramo nadrobneje razãle-niti sam ustoliãevalni obred.

22 V. ·libar, V. Stare: Drava, meja med oglejskim patriarhatom insalzbur‰ko nad‰kofijo v luãi arheolo‰kih najdb, Slovensko morjein zaledje, Koper 1978/79 — 213, str. 8—10, 28, 29


36

Obleka

ln mu nadenejo siv suknjiã … rdeã pas … dva rdeãaãevlja … siv pla‰ã … siv slovenski klobuk, s sivo vrvi-

co …

No‰a23 oznaãuje doloãeno ljudstvo, druÏabni sloj,ãlovekov stan, pripadnost kakemu dru‰tvu, giba-

nju, sluÏbi itd. Tudi v antiki in v srednjem veku, preÏe-tem s simboliko, ni bila nekaj nakljuãnega, temveã jeodraÏala dejanski poloÏaj posameznika, bodisi v vsak-danjem Ïivljenju, kakor tudi za posebne prilike, pred-vsem pa v bogosluÏju, kjer se je njena izredna simbo-liãnost ohranila vse do danes. V tistih ãasih pa, ko ‰iro-ki sloji ljudi niso znali brati, je govorica podob in simbo-lov najbolj uãinkovita v prosveti ‰irokih ljudskih slojev.V simboliãnem obredju je izraÏeno dostojanstvo vladar-ja in njegove oblasti, prav tako tudi bogosluÏje. V sim-bolih, bogatih prispodobah, ki dosegajo pesni‰ke obli-ke, mistiãna doÏivetja ipd. govori tudi zgodnje kr‰ãan-stvo, ki se mora bojevati ‰e s pogansko antiãno kulturo.

23 D. Forstner, itm., str. 417


37

Kr‰ãansko oznanilo ‰irokim mnoÏicam je prva stole-tja predvsem govorica simbolov, katerih prvine zasledi-mo tudi v obredu ustoliãenja. Preseneti nas najprej, za-kaj prva poroãila tako natanko opisujejo dele vojvodo-ve kmeãke obleke in njene barve, ker bi povsem zado-stovala navedba, da se knez oz. koro‰ki vojvoda pre-obleãe v kmeãko obleko. Poznej‰a poroãila nam to tudinavajajo, brez nadrobnih opisov.

Pri prvih opisih pa nas, kakor omenjeno, preseneti nele navajanje posameznih kosov obleke, marveã ‰e boljomemba njihove barve. Dejansko sta navedeni samodve, siva in rdeãa. RazloÏimo najprej pomen tistih kosovobleke, ki jih poroãila oznaãujejo kot sive.

Suknjiã in hlaãnice so znaãilni deli kmeãke obleketistega ãasa. Poglavitni, znaãilno kmeãki je prav suknjiã,ki je segal do kolen in imel ‰tiri rezi, spredaj in zadaj terob straneh. Hlaãnice, ki jih omenja Otokar, so natikalina noge. Sãasoma so iz njih nastale hlaãe.24 Ko si voj-voda obleãe oboje, postane Karantanec, pripadnik tiste-ga ljudstva, ki mu bo vladal. Obãinstvo vidi v njem svo-jega ãloveka. (V tej obleki se kasneje vojvoda pojavi tudipred cesarjem, kot »slovenski gospod«).

Pla‰ã predstavlja dostojanstvo, pa tudi poklicanost zadoloãeno poslanstvo. V svetopisemskih zgodbah je pre-

24 prim. Otokar 20020 — 20035 (gl. B. Grafenauer, itm., str. 87—8)B. Crafenauer, itm., str. 240


38

rok Elija (3 Kralj 19, 19) vrgel pla‰ã ãez Elizeja kot zna-menje poklicanosti k prero‰kemu daru. Bog je ta pla‰ãnaredil za poseben simbol, tako da je vanj poloÏil ãu-deÏno moã. Antiãni vladarji so nosili ‰krlaten pla‰ã;srednjeve‰ki dolgega, s hermelinom. V bogosluÏju po-meni ma‰ni pla‰ã, tkm. dalmatika, veselje in praviãnost.Pla‰ã je simbol osebe, ki ga nosi in njegove lastninskepravice (1. Kralj 19, 19).25

Vojvodov pla‰ã pri ustoliãevanju je preprost, kakornam poroãa Otokar, ter ne sme imeti resic. Pla‰ã v oblikiogrinjala. — Skupno z drugimi stvarmi, palico, torbo,rogom je vojvoda podoba pastirja. Pojem pastirovanja vpomenu vladanja pa nam je spet znan Ïe iz predzgodo-vinskih ãasov. Egipãanske, judovske, asirske, babilonskein gr‰ke vladarje so nazivali »pastirje«. V kr‰ãanstvu jeeden najbolj Ïivih simbolov Kristusa prav Dobri pastir,26

v pomenu dobrega vladarja.Siv slovenski klobuk, s sivo klobuãno vrvico, kate-

re en konec mora prosto viseti, je znamenje vojvodoveoblasti, insignije, ki jo ima od deÏele. Ker mu oblasti niizroãil kralj, temveã karantansko ljudstvo, zato karan-tanski vladar, ta »slovenski gospod« tudi ne snema svo-

25 D. Forstner, itm., str. 417, 428 (Gewandung). Sveto pismo, Ekum.izdaja, Ljubljana 1974, stran 354

26 prim. Otokar 20030 (gl. B. Grafenauer, itm., str. 88)D. Forstner, itm., 306, 308 (Der Gute Hirt)


39

jega klobuka, kadar stopi pred kralja.27 Klobuk je v sred-njem veku predstavljal tudi svobodo in dostojanstvo.Karantanski kmet prav tako ni snemal klobuka predsvojim vojvodom. Na peãatu vojvode Henrika, Majnar-dovega sina, je ta klobuk upodobljen s petelinovim ão-pom na vrhu (bojni znak) in ‰tirimi lipovimi listi na kraj-cih. Lipovi listi predstavljajo karantansko oz. slovenskudrevo Ïivljenja, starinsko lipo.28 Klobuk, znak oblasti, kimora braniti ljudstvo (petelinov ãop kot bojni znak) inskrbeti za njegovo Ïivljenje (lipa, drevo Ïivljenja) res nemore lep‰e izraÏati svojega poslanstva.

Klobuãna vrvica, katere en konec mora prosto viseti,pomeni Ïivljenjsko nit. Prispodoba kolovrata, na kate-rem predejo nit Ïivljenja, ali pa statve, na kateri nasta-ja iz niti tkanina Ïivljenja, izhaja ‰e iz predkr‰ãanskegaobdobja. Ustrezno mesto najde zatem tudi v svetopi-semskih prizorih. Kralj Ezekija toÏi npr.: »Moje Ïivljenjesi kakor tkalec do kraja stkal, sedaj me od statve odre-Ïe‰, izdelano tkanino« (Iz 38, 12).29 Da gre tudi v pri-meru ustoliãevanja za simbol Ïivljenjske vrvice, nampotrjuje okolnost, da mora en konec le-te od klobuka

27 Prim. Otokar 20140 (gl. B. Grafenauer, itm., str. 90)prim. J. ·avli, Karantanski klobuk, najpristnej‰i slovenski simbol,Glas Korotana 1981, str. 13—33

28 prim. J. ·avli, Lipa — drevo Ïivljenja, Glas Korotana 1982, str. 2429 D. Forstner, itm., str. 408 (Spinngeräte und Webstuhl)


40

»prosto viseti« (Otokar 20040). Pred novim vojvodom jenamreã ‰e obdobje vladanja.

Rdeãi deli obleke so ãevlji in pas. Pa tudi torba ter jer-meni, ki pritrjujejo lovski rog. (Torbo z rogom obravna-vamo posebej).

âevelj je v tesni povezavi s simbolom stopala, prispo-dobo vladarstva in posesti. Postaviti nogo na kako stvarpomeni, da jo hoãemo vzeti v svojo last.30 V svetopisem-skih prilikah simbolizirajo ãevlji poslanca in popotnika.Apostoli so smeli nositi le sandale in ne pravih popotnihãevljev. V znamenje, kakor nam razlaga sv. AmbroÏ, dajih tudi slaba obutev ne sme ovirati na poti oznanjeva-nja. Ob tem ‰ele pravilno dojamemo opomin sv. Pavla(Ef 6, 15), naj bodo obuti s pripravljenostjo, da ozna-njajo Evangelij miru. Sv. Gregor Veliki vidi v ãevljihsploh balast tega sveta, katerega se mora oznanjevalecvere osvobodili (Hom 15. 5). Hoja v sandalih je laÏja,hitrej‰a. Zato tudi v Visoki pesmi naslednja prispodobao korakih du‰e ali tudi Cerkve:

»Kako lepi so postali tvoji koraki v sandalih, o kneÏ-ja hãi!« (Vp 7, 2).31

30 Brockhaus Enzyklopädie, Wiesbaden 1968 (Fufi)D.Forstner, itm., str. 338 (Fuß und Fußspur)

31 D. Forstner, 425—7 (Schuh)


41

Vojvodovi rdeãi ãevlji so pravzaprav vrsta sandalov, kimu jih z rdeãimi jermeni priveÏejo k nogam.32 Iz prejnavedenega lahko sklepamo na njihov pomen; na pri-pravljenost vladarja za ‰irjenje Oznanila, torej za nap-redek vere in Cerkve, v duhu boÏjega znaãaja oblasti.

Pas33 je Ïe od najstarej‰ih ãasov del oblaãila in preds-tavlja osebno dostojanstvo. V starem Rimu ni bilo dov-oljeno hoditi v javnosti brez pasu. Ugledni ljudje so no-sili bogato okra‰ene pasove. V Svetem pismu je pas naj-pogosteje simbol za kreposti, ki ãloveka obdajajo inodlikujejo. Bog sam je »opasan« z moãjo (Ps 65, 7) insilo (Ps 93, 1). Izaija prerokuje o prihajajoãem Mesiju:»Praviãnost je pas njegovih ledij in zvestoba je opasilonjegovih kolkov« (Iz 11, 5). Kristus opominja k stalni pri-pravljenosti za njegov konãni prihod:

»Ne odloÏite svojih pasov in pustite goreti va‰e sve-tilke!« (Lk 12, 35) Angeli imajo zlate pasove kot znakmoãi in slave (Apok 1, 13; 15, 6). Asketi so nosili spokor-ne in Ïalne pasove. — Karantanski knez mora nositiprav tako pas, kot znamenje vrlin, ugleda, v pomenuvi‰jih vrednot; da je ljudstvu »po volji«.

32 Otokar 20020 (gl. B. Grafenauer, itm., str. 87)33 D. Forstner, itm., str. 421 (Gürtel)


42

Rdeãa barva, ki je barva nadnaravne ljubezni, kakr‰-no vÏiga Sv. Duh,34 priãa, da pomenijo rdeãi ãevlji inrdeã pas zares vi‰je, nadnaravne vrednote. Tisto velikoposlanstvo, ki mora odlikovati vladarja.

Siva barva pa je barva prahu, t. j. minljivosti. âlo-ve‰ko Ïivljenje izhaja iz prahu in vodi v prah, zato:»Prah si in v prah se povrne‰« (Gn 3, 19).35 Ni torej na-kljuãje, da so sivi vsi tisti deli obleke, ki kaÏejo na to-stransko Ïivljenje in na svetno dostojanstvo vladarja —suknjiã in hlaãnice, pla‰ã, klobuk z vrvico. — Simbolikavojvodove obleke je torej zares edinstvena.

34 Lexikon für Theologie und Kirche, Freiburg i. Br. 1933 (Rot)D. Forstner, itm., str. 120 (Rot) — Angeli na mozaikih pri MarijiSneÏni v Rimu (5. stol.) imajo npr. ognjeno rdeãe obraze, s ãimerje poudarjena njihova zgolj duhovna narava.

35 Enciclopedia della Bibbia, Turin 1971 (polvere)


43

Torba in rog

Na pasu veliko rdeão torbo … v njo da svoj sir, svojkruh … in mu dajo tudi lovski rog .. .

Izraz torba (hebr. kis) je v starem veku oznaãeval vsevrste torb, kakor tudi mo‰njo. Hebrejski naziv preva-

ja Vulgata z izrazom »sacculus« in »loculi«. Posebnaoblika torbe je imela dolg jermen ali pas, tako da so jolahko obesili preko ramena ali okrog vratu, poznanapod latinskim imenom »crumena«. Tak‰ne torbe so no-sili na dolgih poteh, prena‰ali v njih popotna jedila, patudi denar. Torbe z denarjem so bile navadno zapeãate-ne, tako da je peãate smel zlomiti ‰ele prejemnik denar-ja.36 Torba pomeni zato osebno oskrbo, pa tudi bogast-vo.

V Svetem pismu je verjetno najbolj znaãilna v Tobije-vi zgodbi. Tobija se v spremstvu mladeniãa, angela Ra-faela, napoti do Gabela, pri katerem je njegov oãe shra-nil denar. Na poti se zamudi pri star‰ih Sare, ki mu po-stane Ïena. Spremljevalec, mladeniã, pa gre naprej do

36 Dictionnaire de la Bible, itm. (bourse)


44

Gabela. Ta gre takoj po torbe z denarjem, katerih peãatiso bili povsem celi, jih pre‰teje, zatem jih naloÏijo nakamele (Tob 9, 5). Nauk zgodbe: poroka, druÏinskasreãa, torej vi‰je vrednote, so pomenile Tobiju veã kakortorbe z denarjem, t. j. bogastvo.37

V Evangelijih je simboliãnost torbe ‰e veãja. Jezussam naroãa apostolom: »Ne nosite ne mo‰nje ne torbene obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte« (Lk 10,4). Pri oznanjevanju boÏje besede naj torej ne tratijoãasa s posvetnimi stvarmi. Pravo bogastvo so vi‰je vred-note, zato: »Napravite si mo‰nje, ki ne ostare; zaklad vnebesih, ki ne poide …« (Lk 12, 33). Toda kasneje, ko sose razmere spremenile in pri oznanjevanju ne bi na‰liveã gostoljubnosti, jim pravi: »Vzemite svoje torbe,oskrbite se z denarjem, kakor vsi popotniki« (Lk 22,36).38

Rdeãa vojvodova torba kaÏe na duhovno bogastvo,kakor priãa tudi njena barva, in ne na lovskega mojstra.To bogastvo nam potrjuje tudi njena simboliãna vsebi-na — kruh in sir.

Kruh je najosnovnej‰a hrana, v prenesenem pomenupredstavja zato ãlovekov Ïivljenjski obstoj. Bog je Ïe obpadcu prvih star‰ev rekel Adamu: »V potu svojega obra-za bo‰ jedel svoj kruh« (Gn 3, 18). Toda brez boÏjega

37 La Bibbia, Marietti, Turin 198038 Dictionnaire de la Bible, itm.


45

Ïegna je ãlovekov trud zastonj, zato nas Jezus uãi moliti:»Daj nam danes na‰ vsakdanji kruh« (Mt 6, 11). âlovekpa ne Ïivi samo od kruha, temveã od vsake besede, kipride iz boÏjih ust (Mt 4, 4); tako odvrne Jezus sku‰njav-cu in nam s tem pokaÏe duhovno hrano: boÏjo besedo,boÏjo voljo.39 Zaradi tega ima telo Kristusa v Evharisti-ji podobo kruha, ki daje veãno Ïivljenje.

Sir ima v svetopisemskih prilikah isto simboliko kotmleko,40 iz katerega je narejen. Poganskemu svetu jebilo mleko (sir) darilo boÏanstev in skupaj z medom pri-spodoba sladkega Ïivljenja v onstranstvu. V kr‰ãanstvuje mleko prispodoba boÏje Resnice, ki jo potrebujejoboÏji otroci. Ta primera nam izhaja iz Petrovih besed:»Kakor novorojeni otroci zahrepenite po duhovnem,ãistem mleku, da boste po njem zrasli v zveliãanje« (1Pet 2, 2). — Za Veliko noã se v bogosluÏju, v spominapostolov in muãencev, nahaja odpev (responsorium),za katerega je prirejen tudi eden od stihov iz Jeremije-vih Ïalostink (4, 7): »Njemu posveãeni se belo zasveti-jo, aleluja; njihov sijaj poveliãuje Gospoda, aleluja! Inkakor mleko so utrjeni, aleluja, aleluja …« Kakor je nam-reã mleko z dodatkom sirila in segrevanjem postalotrdo, t. j. sir, tako se je s preganjanjem utrdila tudi veramuãencev. — Mleko in sir se torej istovetita. Vsebina

39 D. Forstner, itm., str., 428 (Brot)40 D. Forstner, itm., str. 434 (Milch und Honig)


46

rdeãe, duhovne torbe je prispodoba Ïivljenjskega Kru-ha in veãne boÏje Resnice.

Tudi rog (hebr. ‰ôfâr) ima v Svetem pismu svoje mes-to. SluÏil je za trobilo. Z njim so sklicevali ljudstvo,oznanjali prazniãnost in velike dogodke ipd.41 V sred-njem veku izraÏa tak‰no simboliko lovski rog. Na slikahnaletimo celo na mistiãne prizore z lovcem, npr. lov naenoroÏca v Zaprtem vrtu (raju), kjer je nadangel Gabri-jel upodobljen kot lovec, ki trobi na lovski rog, simbolOznanjenja.42 — Oznanilo velikega dogodka, praznika,predstavlja tudi lovski rog vojvode na rdeãem jermenu.Izroãitev oblasti vladarju na kamnu, boÏjem simbolu,pomeni namreã za vse ljudstvo izreden, prazniãen do-godek.

41 Dictionnaire de la Bible, itm. (corne)42 L. Mena‰e, Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana

1971 (Lov na enoroÏca v Zaprtem vrtu)D. Forstner, itm., str. 252


47

Palica

Noseã v rokah palico …

Îe v antiki, ko so ljudje hodili pe‰ na dolga potova-nja, je palica zvesto sluÏila ãloveku. Na dolgi poti

mu je bila v oporo, kakor tudi v obrambo. Poleg tega jepalica Ïe od davnih ãasov znamenje oblasti, t. j. vodenjain obvladanja. Kadar jo namreã ãlovek zavrti, se njenamirujoãa moã pretvori v uãinkujoão silo. Zato palica postari predstavi podalj‰uje ãloveku roko, da z njo doseÏein si podredi nove stvari. Znaãilno je, da v egipãanskihhieroglifih moÏ z veliko palico predstavlja oblast. Gr‰ke-mu ãloveku je bila palica simbol za‰ãite odposlancev inpogajalcev. Tudi skeptron v rokah starih kraljev, sodni-kov in sveãenikov je imel posebno, boÏjo moã, ki naj binjegovega lastnika varovala in jamãila za resniãnost nje-govih besed.43

V zgodbah Svetega pisma se uporabljajo razliãnevrste palic, v razliãnih pomenih. Tako je palica pogostosimbol za boÏjo kazen; ‰iba boÏja, ki jo Bog po‰lje nad

43 D. Forstner, itm., str. 409 (Stab und Zepter)


48

neposlu‰no ljudstvo. Toda v Mojzesovi palici je boÏjamoã, da z njo opravlja ãudeÏna dela. BoÏja moã, ki Ïetisoãletja vnaprej izvira iz Kristusovega misterija, zakajBog je in ostaja navzoã, v sedanjem pomenu. — Palica,ki je ukrotila faraona in Egipt, je kriÏ Kristusa, ki je zma-gal svet ter s svojo moãjo in oblastjo dosegel zmagoslav-je nad vsemi knezi tega sveta (Origen, Ex. Hom. IV, 6).— Pred odhodom iz Egipta so Izraelci uÏivali velikonoã-no jed obuti v ãevlje in s popotno palico v roki. Takotudi kasneje pri obrednih jedeh. Njihovo potovanje sko-zi pu‰ãavo je prispodoba ãlovekovega romanja v oblju-bljeno deÏelo nebes. Palica je ob tej priliki upanje, ki nasutrjuje, da vztrajamo v potrpljenju (Ciril Aleksandrijski,Exod. lib. II).44

Popotna palica ter sandali so znamenje oznanjevalcevboÏje besede: Naroãil jim je, naj ne jemljejo na pot niãdrugega, kakor le palico, … ampak naj imajo sandale nanogah (Mr 6, 8). — Najbolj simboliãna izmed vseh jepastirska palica, dalj‰a od popotne in na koncu zakriv-ljena. Pastir je z njo vodil svojo ãredo na pa‰o in jo varo-val pred zvermi in roparji.45 Slika Dobrega Pastirja, kotprispodoba boÏje previdnosti, varstva in dobrote, pre-veva vse svetopisemsko dogajanje. V dovr‰eni oblikinam jo podaja psalmist: »Tudi ãe bi hodil v temni doli-

44 D. Forstner, itm., str. 41045 Dictionnaire de la Bible, (itm. (bâton)


49

ni, ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj; tvoja gorjaãain palica sta mi v tolaÏbo.« (Ps 22, 4). V Evangelijih soprizori s Kristusom kot Dobrim Pastirjem med najboljpriljubljenimi. Dobri Pastir, ki re‰i izgubljeno ovco, t. j.ãlove‰tvo v pomenu posameznika in v pomenu celote(Mt 18, 11—13); ki da Ïivljenje za svoje ovce in jih pri-pelje v en hlev (Jan 10, 1—17); ki je najvi‰ji Pastir (1 Pet5, 4).

Kot Ïe omenjeno, so Judje in drugi narodi staregaveka nazivali svoje kralje za »pastirje«. Zakrivljeno Ïezlov rokah faraonov ni niã drugega kot skrãena oblika pas-tirske palice. Glede oprave pastirja kaÏejo tako pogan-ski kot kr‰ãanski spomeniki enako sliko: brezrokavnatunika, pla‰ã v obliki ogrinjala (chlamys), preko ramenpastirska torba, pi‰ãal ter zakrivljena palica.46

Oprava karantanskega kneza ali koro‰kega vojvodepri ustoliãenju, v tkm. kmeãki obleki, se tudi v poznemsrednjem veku ‰e skoraj povsem ujema s staro klasiãnopodobo pastirja: ogrinjalo, rog (namesto pi‰ãali), torbas kruhom in sirom ter palica. Vojvoda kot pastir in pri-padnik svojega ljudstva (kmeãki suknjiã, hlaãnice, klo-buk) izraÏa s tem na viden naãin svoje poslanstvo. Nje-gova palica je znamenje vladarske, pastirske oblasti inskrbi.

46 D. Forstner, itm., str. 306, 308 (Der Gute Hirt)


50

Pomen in oblika zakrivljene pastirske palice se nam jeohranila v cerkvenem izroãilu, pripadajoãa ‰kofu, t. j.nadpastirju. Pri ustoliãevanju pa je njen prvotni pomenzatonil v pozabo.


51

Bik in konj

DrÏeã v roki pisanega bika … in v drugi konja …

Bik in konj sta bila starim ljudstvom sonãna simbo-la. Bik, s svojo izredno telesno in Ïivljenjsko silo, je

bil prispodoba vesoljske plodnosti, oplojujoãe moãisonãnih Ïarkov, ki sijejo na zemljo in jo prebujajo, davsako leto poÏene in obrodi.47 Sonce stopi namreã vznamenje bika sredi aprila, ko zaãne narava zeleneti, zakmetovalca pa nastopi ãas setve in s tem upanja na do-bro letino. Bik in sploh govedo je simbol poljedelstva,ker mu v njem pripada izredno pomembna vloga. S po-ljedelstvom se zaãenja ãlovekova kultura.48 Konj je za-radi svojega hitrega dira ponazarjal kroÏenje sonca oko-li zemlje, kar so si predstavljali v starem in ‰e v srednjemveku. Najpomembnej‰o vlogo pa ima konj v vojski. Zatoje postal v ‰tevilnih primerih simbol zmage.49

47 Paulys Real-Encyclopädie, itm., 1929 (Stier)48 D. Forstner, itm., str. 311 — Druga nebesna znamenja: lev (po-

letje), orel (jesen), vodnar (zima)49 D. Forstner, itm., str. 262, 282 (Pferd)


52

Obe Ïivali pri ustoliãenju ne predstavljata kr‰ãanskesimbolike, dasi sta v dogodkih Svetega pisma pogostoprisotni. Predstavljata kmeãki znaãaj Karantanije, temeljnjenega obstoja, kar nam Janez Vetrinjski50 posebej po-trjuje:

Pisane Ïivali predstavljajo zaradi razliãnih ‰eg v drugihkrajih prebivalce deÏele, obdelujoãe s temi Ïivalmi teÏav-no, pa vendar rodovitno zemljo.

Kot simbola kmeãke kulture kaÏeta bik in konj nanjen predzgodovinski izvor. V srednji Evropi, ki obsegatudi vzhodne Alpe, t. j. Karantanijo, se je ta kulturaoblikovala Ïe v 5. tisoãlelju pr. Kr. Pojav pluga je dognanÏe v 3. tisoãletju.51 Poljedelstvo je ozko povezano z Ïi-vinorejo.

O stari kmeãki kulturi v Alpah priãajo tudi nekaterestarinske navade. Tako ofer lesenih in Ïeleznih kipcevbika; ponekod, kakor v kamni‰kem kotu, tudi konjiãkov,ki jih polagajo ob znamenjih in kapelicah.52 S tem naj bisi izprosili sreão pri Ïivini. Navada je predzgodovin-

50 prim. B. Grafenauer, itm., str. 10251 Brockhaus Enzyklopädie, itm., 1966 (Ackerbau)52 prim. T. Cevc, Otro‰ke Ïivalske igraãe — bu‰e, v Traditiones

SAZU, Ljubljana 1979, str, 69—77Kipci nosijo isto ime (puscha, buscha) tudi v retoromanski ·vici.Obstajala pa je tudi rogata Ïivalska maska s tak‰nim imenom.


53

ska.53 Skoraj enaki Ïelezni kipci bikov, kakor tudi upo-dobitve konjev se nahajajo med najdbami Hallstatta, t.j. stare Ïelezne dobe, katere sredi‰ãe je bil v vzhodnihAlpah Norik (9.—5. stol. pr. Kr.).54 — Tudi v tem primeruse torej postavlja vpra‰anje nadaljevanja predzgodovin-ske kmeãke kulture v antiko ter srednji in novi vek. Stem pa tudi predzgodovinske korenine Karantancev,Slovencev.

Predzgodovinski simbol so tudi bikovi rogovi. Îival-ski rogovi so stara prispodoba sonãnih Ïarkov, torejsimbol svetlobe. Obenem pa so tudi znamenje bojevi-tosti; prispodoba mogoãnih rogov Ïivali, s katerimi na-padajo in se branijo. Stari svet pa je poleg tega v spo-mladnih spopadih Ïivali, predvsem z rogovi, videl spo-pad med silami svetlobe in teme.55 S tem tudi zmage po-mladnega sonca nad zimsko temo. V Karantaniji so ro-govi divjega bika, bizona, okras deÏelnega grba, zgodo-vinsko izpriãani Ïe leta 1246.56

53 Tako sodita npr. (gl. T. Cevc, itm., str. 73):L. Rutmeyer, Ur-Etnographie der Schweiz, Basel 1924, str. 186 sl.E. Goldstern, Alpine Spielzeuge, v Wiener Zeitschrift für Volk-skunde, Dunaj 1924, str. 60 sl.

54 Brockhaus Enzyklopädie, itm. 1968 (Eisenzeit). prim. slike55 D. Forstner, itm., str. 268 (Rind)56 Omenja jih Jans Enenkel v svojem poroãilu o sreãanju s sinom

koro‰kega vojvoda Bernarda, Ulrikom III. Spannheim, leta 1246— gl. Glas Korotana 1981, str. 52, 55


54

Zaobljubni kipec bika iz kovanega Ïeleza(Ptujska gora, 18. stol.). Na obmoãju Alp se

podobni kipci bikov nahajajo Ïe medizkopaninami stare Ïelezne (Hallstatt, po 9. stol.

pr. Kr.) in kasnej‰ih obdobji, prav do tegastoletja. Znaãilni so za pastirsko kmeãko kulturo,

kakr‰na je bila tudi v Karantaniji.(Traditiones SAZU 1979, 72)


55

Îivljenje in obstoj neke drÏave temelji na gospodar-stvu in vojski. Prav to nam predstavljata pri ustoliãeval-nem obredu bik in konj. Janez Vetrinjski nam konja si-cer posebej ne oznaãi za simbol voja‰ke moãi deÏele,izhaja pa to Ïe iz njegove narave.57 Ni nakljuãje, da temukonju »ne manjka bele in ãrne barve« (Otokar 20045).ârna in bela sta znaãilni barvi karantanskega grba,izpriãani Ïe leta 1210.58 Grb, nastal iz prvotnega bojne-ga znaka, pa vsebuje bojne barve.

Ko vojvoda, v zameno za umik s kneÏjega kamna,prepusti kmetu, zastopniku ljudstva, bika in konja, priz-na s tem na simboliãen naãin lastno kulturo in vojskoKarantancev, t. j. politiãno Ïivljenje deÏele. Dejanje, ki jev skladu z univerzalno zamislijo Svetega Rimskega ce-sarstva, mednarodne kr‰ãanske skupnosti Evrope, vkateri so narodi polnopravni, za skupno obrambokr‰ãanstva.59

Prispodobe s konji razliãnih barv sreãamo zlasti vApokalipsi (4, 2.4.5.8.): beli konj (zmaga), ãrni (lakota,ma‰ãevanje), rusi (vojna), bledi (smrt). Sin ãlovekov, kimu sledi nebe‰ka vojska, jaha na belem konju, simboluzmage in slave.

57 D. Forstner, itm., str. 283 (Pferd)Dictionnaire de la Bible (cheval)

58 Wolfram von Eschenbach v delu Parsival (ok. 1210) — gl. GlasKorotana 1981, str. 55

59 prim. J. Mal, Slovenska Karantanija … itm., str. 105—6


56

Lahen udarecIn kmet, ko da vojvodi lahen udarec …

Udarec pomeni Ïe prvotnemu ãloveku Ïivljenjskomoã. V ãloveku naj prebudi speãe sile. Oseba, ki

razpolaga z moãjo, prenese z njim na udarjenega novoÏivljenje, rodovitnost, preÏene iz njega hude duhoveipd. Posebno moã je imel ‰e do nedavna udarec s ‰ibo,mladiko drevesa, v tem primeru Ïivljenjskega drevesa.60

Tak‰en Ïivljenjski udarec, ãeprav bi bil lahko boleã,ima povsem drugaãen pomen in namen v primeri s kaz-novanjem ali pa prijateljskim trepljanjem. Gre za pra-staro obredno dejanje, ki ima svoj izvor ‰e v indoevrop-ski davnini in je bilo znano po vsej Evropi. Ob doloãenihdneh so s ‰ibo tepli otroci odrasle, fantje dekleta, tepliso Ïenina, nevesto itd. Prvotni namen, vzbuditi Ïivljenj-ske moãi, rodovitnost, je bil Ïe zabrisan, ostala je staranavada. Na Slovenskem priljubljena tepeÏnica, s tepeÏ-kanjem ali ‰apanjem na Pámetivo61 (28. decembra).

Obrednega znaãaja je tudi lahen udarec, ki ga kmetna kneÏjem kamnu da novemu vojvodu. Z njim prene-

60 D. Forstner, itm., str. 40961 N. Kuret, Prazniãno leto Slovencev IV., Celje 1970, str. 211 sl.

(Pámetiva)


57

se na novega vladarja nekaj, kar ni tvarnega, marveã du-hovnega znaãaja. In sicer tisto, s ãimer razpolaga kotpredstavnik ljudstva, t. j. moã oblasti.

Vojvoda prejme tako na viden naãin oblast iz rokljudstva. V prvih poroãilih o ustoliãevanju ni jasnooznaãeno, kam je kmet ustoliãevalec nalahno udaril voj-vodo. ·ele poroãilo koro‰kih deÏelnih stanov iz leta1564,62 ki so ga dali odposlancem nadvojvode Karla,omenja, da gre za udarec na lice. Toda zgodovinarji, kerv prvih poroãilih ni tak‰ne navedbe, najveãkrat zavraãa-jo moÏnost udarca na lice.63

62 Pokhenstraich (Backenstreich), t. j. udarec na lice — gl. B. Gra-fenauer, itm., str. 142

63 J. Mal sodi, da na udarec na lice ni misliti, ker da vir tega ne trdiin da bi to poniÏevalo novega deÏelnega kneza. Prav tako da nesmemo iskati primere z birmanskim obredom, ker da bi se Cer-kev gotovo uprla uporabi te liturgiãne kretnje po neduhovnikuv svetnih zadevah. (Gl. J. Mal, Osnove … itm., str. 53.) Primerjanadalje, kak‰no poniÏanje je Slovanom pomenil udarec, za svo-bodnega ãloveka sramotno, nedopustno poniÏanje. Primerjajoãnavade Rusov (?). (Gl. Probleme aus der Frühgeschichte der Slo-wenen, Ljubljana 1939, str. 150.) — Primerjava je povsem plodpanslovanske ideologije in ne dokazuje zveze z ustoliãevalnimobredom.B. Grafenauer razume omenjeni udarec kot trepljanje in ga pri-merja z »rukoloÏenijem« ob podelitvi oblasti srbskemu knezu.(Gl. B. Grafenauer, Ustoliãevanje … itm., str. 306.) — V tem pri-meru je ideologija oãitno jugoslovanska in primerjava neutemel-jena.


58

Da bi ta udarec (ker moramo vendarle sprejeti poro-ãilo deÏelnih stanov) nastal ‰ele v 16. stol., ni mogoãe,saj je novi vek povsem odpravil srednjeve‰ko mistiko, kije porajala simboliãna dejanja. Mogel se je samo ohra-niti. Udarca te vrste tudi ne moremo primerjati s kakimvite‰kim udarcem, polaganjem rok ali trepljanjem, v po-menu potrditve novega dostojanstva.

Udarec na lice je simboliãna gesta iz starega pravne-ga obiãaja, ki so jo uporabljali v najrazliãnej‰ih prime-rih. Tako Ïe v rimskem pravu pri osvoboditvi suÏnjev. Vsrednjem veku za potrditev, pravzaprav podelitev boj-ne sposobnosti oprodam; strokovne usposobljenosti ro-kodelskim pomoãnikom. Pri obhodih posestev so mla-dim fantom dali udarec na lice, kar naj bi jim kot pri-hodnjim gospodarjem izostrilo spomin.64

Tudi v cerkvenem obredu sv. birme, kot ga predpisujePontificale romanum,65 prejme birmanec lahen udarecna lice. Kot opomin, da je prejel Sv. Duha in da ima ods-lej moã priãevanja za vero. Kakour je bil Jezus obljubilapostolom (Lk 24, 49).66

64 Brockhaus Enzyklopädie, itm., 1967 (Backenstreich)65 Lexikon für Theologie und Kirche, itm., 1932 (Firmung)66 Dictionnaire de la Bible, itm. (confirmation) — Beseda sama

pomeni potrditev.


59

Zakaj udarec na lice? Lice, obliãje, pomeni celotnegaãloveka in njegovo du‰o (Ps 40, 6. 12; Iz 3, 15).67

Vojvoda prejme torej z lahnim udarcem na lice (nje-gova osebnost) na vsem viden naãin oblast iz kmetovihrok. Stara simboliãna kretnja, v kateri ni niãesar poniÏe-valnega, niti sakralnega, kljub podobnosti z birmanskimobredom. Samo prastar obiãaj, ki priãa o starosti usto-liãevalnega obreda.

67 Dictionnaire de la Bible, itm. (face)


60

Meã

Se vihteã meã obrne na vse strani.. .

âlovekova roka vihti meã v boju, za napad ali zaobrambo. Meã v roki je sila, kateri se morajo vsak-

danji neoboroÏeni ljudje ukloniti, in zato Ïe od davnaznamenje polne, tudi popolne oblasti. Tak‰na je ‰e zlastisodna oblast, pogosto zdruÏena z upravno. In Ïe Rim-ljanom je meã kot »jus gladii« pomenil oblast nad Ïiv-ljenjem in smrtjo. Nosili so ga kot znamenje najvi‰je ce-sarske oblasti, katero so zastopali, upravitelji rimskihpokrajin.68

V srednjem veku je meã spadal med vladarske insig-nije, poleg krone, Ïezla, jabolka in pla‰ãa. Predstavljal jevladarjevo sodno oblast. Podoba meãa je bila tudi znakza sodni pregon nad posameznikom, kot nam priãaznamenita srednjeve‰ka pravna knjiga Sa‰ko ogledalo(Sachsenspiegel).69 V nekaterih primerih je meã splohznamenje vsake oblasti; v srednjem veku sta bili svetna

68 Dictionnaire de la Bible, itm. (épée)69 Brockhaus Enzyklopädie, itm., 1972; tabela s slikami za str. 656,

slika in razlaga ‰tev. 9


61

in duhovska oblast predstavljeni vsaka s po enim me-ãem.70 Oblast, ki jo meã ponazarja, je v vsakem primerusodnega znaãaja, za razliko od pastirske vladarjeveoblasti in skrbi, katere znamenje je palica.

Sveti meã — Meã kot oroÏje pa je v prvi vrsti bojnoznamenje, tudi v pomenu obrambe pred napadi. V sred-njem veku, ko so kr‰ãansko Evropo ogroÏali napadi mo-hamedanskega sveta, je bil vsak vladar poklican brani-ti kr‰ãanstvo. Zato zadobi meã v obredju maziljenjanovega kralja,71 kakor ga predpisuje obrednik Pontifica-le romanum, svet in zakramentalen znaãaj. PostaneboÏji simbol. Na zaãetku slovesne ‰kofove ma‰e leÏi naoltarju skupaj z drugimi kraljevskimi znaki. Po spevuAleluje ga ‰kof izroãi novemu kralju rekoã, naj sprejmemeã iz rok, ki so sicer nevredne, toda posveãene z apo-stolsko oblastjo; podeljen mu je od Boga kot kraljevskoznamenje, namenjen za obrambo Cerkve. Spomni naj seNjega, ki ga je prerok napovedal, ko je rekel: »Opa‰i simeã okoli ledij (Ps 44, 4); da z njim izvaja‰ zakonitooblast, odbija‰ hudobne napade, zvesto brani‰ svetoCerkev in njene vernike …« Opasanje meãa spremljaopomin, naj se vladar zaveda, da svetniki niso premagalikraljestva z meãem, temveã z vero. Nato potegne kralj

70 Brockhaus Enzyklopädie, itm., str. 1973 (Schwert)71 D. Forstner, itm., str. 443 (Schwert)


62

posveãen meã iz noÏnice in ga zavihti s polno moãjo,nato pogladi z levico in vtakne nazaj.

Vloga meãa v obredu ustoliãenja povsem ustreza po-menu, ki ga ima ta kot znamenje vladarjeve sodneoblasti. Vojvoda, stojeã na kneÏjem kamnu, drÏi v rokigol meã ter ga zavihti na vse strani,72 kar pomeni za-prisego. Janez Vetrinjski nam v nadaljevanju svojegaporoãila pomen te kretnje posebej omenja.73 V tem, davojvoda potegne oz. razgali svoj meã

se kaÏe vojvodova sodba in za‰ãita obrambe potrebnih;zaradi ãesar se pravi pri Makabeju: »Sprejmi sveti meã,boÏji dar, s katerim bo‰ odbil nasprotnike mojega ljudst-va.« (gl. 2 Mkb 15, 16)

Navajanje izreka iz knjige Makabejcev nam znovapotrdi, da je ustoliãevalni obred moãno navezan na sve-topisemske prilike in njihovo simboliko. Priãa nam po-vsem jasno o simboliki meãa, kakr‰no sreãamo Ïe primaziljenju kralja — meã kot znamenje obrambe vere inCerkve. V Stari zavezi so se Makabejci bojevali za pra-vo vero in dali zgled, ki je bil v kr‰ãanstvu vedno zeloÏiv. Juda Makebejec navaja omenjene besede o svetemmeãu, ko lastnim ãetam, zato da bi jih opogumil, pove,

72 T. Ebendorfer v Chronicon Austriacum na tem mestu doloãne-je: Vihteã meã na ‰tiri razliãne strani sveta. — gl. B. Grafenauer,itm., str. 123

73 B. Grafenauer, itm., str. 102


63

da se mu je v sanjah prikazal prerok Jeremija, mu pre-dal zlati meã in izrekel omenjeno naroãilo.

Vse strani oz. ‰tiri strani neba, na katere se vojvodaobrne, ko zavihti svoj meã, predstavljajo Ïe iz ãasovantike vesoljstvo,74 ki se razteza na ‰tiri nebesne strani;sestavljajo ga ‰tiri prvine (zemlja, zrak, ogenj, voda),‰tirje vetrovi obvladajo zrak; ‰tirje letni ãasi leto, itd.·tirica predstavlja zato vesoljstvo v pomenu stvarstva,vsega tvarnega, kakor nam npr. trojka ponazarja vseboÏje. Vihtenje meãa na kamnu, boÏjem simbolu, ter na‰tiri nebesne strani, predstavlja prisego pred Bogom insvetom.

74 D. Forstner, itm., str. 50 (Vier), 73 (Luft und Wind)


64

Voda

Napravi iz kmeãkega klobuka poÏirek mrzle vode …

Voda75 je vir Ïivljenja; odÏeja, ohlaja v vroãini, umivatelo, v prenesenem pomenu tudi du‰o. Znaãilno je,

da znamenje vode Ïe v egipãanskih hieroglifih pomeniobenem tudi Ïivljenje in zdravje. Zdravje je Ïe starimljudstvom pomenilo boÏjo milost. Umivanje z vodo,nujno za zdravje, je zato pomenilo tudi du‰evno oãi‰ãe-vanje, v cilju prerojenja v milosti, kakor ‰e danes na sim-boliãen naãin izraÏa zakrament sv. krsta.

V svetopisemskih zgodbah je svet brez vode simbolzapu‰ãenosti in obupa, kamor pridejo gre‰ni ljudje poboÏji praviãnosti (Ps 112, 6; Iz 1, 30).76 Nasprotno pa jebila sveÏa voda v suhih in vroãih predelih, kakr‰na jetudi Sveta deÏela, simbol Ïivljenja. Mnogi studenci, npr.Abrahamov v Hebronu ali Jakobov v Sihemu, so izrael-skemu ljudstvu simboliãno predstavljali njegov Ïivljenj-ski obstoj in ne le sveÏe vode.

75 D. Forstner, itm.. str. 69—73 (Wasser)Brockhaus Enzyklopädie, itm., 1970 (Wasser)

76 Dictionnaire de la Bible, itm. (eau)


65

Hladna, sveÏa voda se zato v mnogih prilikah in pris-podobah pojavlja kot »Ïiva voda« in njen studenec kot»vir Ïivljenja«, t. j. nadnaravnega ter milosti boÏje. Zatotudi Kristus, ki je sam Îiva voda, govori Samarijanki priJakobovem studencu: »Vsak, kdor pije od te vode, bospet Ïejen; kdor koli pa bo pil od vode, ki mu jo bom jazdal, ne bo nikdar Ïejen, marveã bo voda, ki mu jo bomdal, postala v njem studenec vode, tekoãe v veãno Ïiv-ljenje« (Jan 4, 14).77 Îiva voda je tudi simbol Sv. Duha,kakor vidimo v bogosluÏju za Binko‰ti (»Veni Creator —fons vivus«).

V prvotni Cerkvi se je prispodoba Ïive vode globokovtisnila v mistiãna doÏivetja vernikov. Med najbolj pri-ljubljenimi je bila prilika oz. motiv z vodo in ribami. Vbistri vodi (Ïivljenju, milosti) plavajo ribe (kr‰ãeni ljud-je).78 Preprosta, obenem pa izredno lepa in globoka pri-merjava.

V obdobju Karolingov se uveljavi kot motiv ‰e zlastiStudenec Ïivljenja, iz katerega pijejo ‰tevilne Ïivali, odkaterih ima vsaka svoj simboliãni pomen.

PoÏirek mrzle vode, ki ga vojvoda napravi iz kmeãke-ga klobuka, si moramo nedvomno razlagati kot pitje

77 D. Forstner, itm., str. 73Dictionnaire de la Bible, itm., (eau, l’eau vive)

78 prim. J. Daniélou, Les symboles chrétiens primitifs, Paris 1961(L’Eau vive et le poisson, Kap. III)


66

studenãnice, t. j. Ïive vode, v simboliãnem pomenu.79

Janez Vetrinjski navaja v svojem poroãilu, da vojvoda stem opozori ljudstvo, naj ne hlepi po uÏitkih, temveã najse zadovolji s tem, kar daje zemlja rodnica. Vendar padejstvo, da gre za Ïivo vodo, simbol nadnaravnega Ïiv-ljenja, edino ustreza mistiãnemu vzdu‰ju srednjegaveka. Primerjava sicer ne bi imela nobenega smisla.

Prizor je res veliãasten: pitje Ïive vode iz klobuka, vla-darske insignije, naj novemu vladarju, stojeãem nakneÏjem kamnu, v bistvu boÏjem kamnu, prinese zdrav-je in Ïivljenje, v svetnem in veãnem pomenu. To je ciljnjegovega vladanja in zgled, po katerem naj se ravnatudi ljudstvo.

79 Pod izrazom: mrzla voda, je mi‰ljena studenãnica. — prim. J.Mal, Osnove ustoliãenja … str. 53Za vodo, ki privre naravnost iz tal ali iz skale, poznajo na Slo-venskem ‰e ime »Ïiva voda«, npr. na Cerkljanskem (Op. p.).


67

Objezda

Ga posade na konja …in peljejo trikrat okoli kamna …

Trikratnemu ponavljanju kakega dejanja so stari Slovenci pripisovali ãudeÏno moã. S trojnim obkro-

Ïenjem naj bi nastal trojni obroã in varoval vsega hude-ga tiste, ki so v njem. Trojni obhod potrdi ãlovekov po-loÏaj, katerega hoãe nastopiti. Gre za indoevropski obi-ãaj, poznan tako pri slovanskih kot pri germanskih na-rodih.80 V Ïenitovanjskih obiãajih je mladi par ‰el nekoãtrikrat okoli mize.

Kakor izhaja iz poroãila o ustoliãenju, so novega vojv-odo posadili na konja in ga peljali okoli kamna. Gre to-rej za objezdo, ki ima svoj zaãetek v najstarej‰ih ãlove‰-kih omikah. Izhaja iz davnih predkr‰ãanskih ãasov, ko jebil konj prispodoba kroÏenja sonca. Sumerci Ïe so si tokroÏenje predstavljali kot ognjeno vprego, ki jo vodisonãni bog ·ama‰. Grki in Rimljani so jo prevzeli v istempomenu, vodil jo je Helios. Prispodoba je na‰la svoje

80 J. Mal, Osnove ustoliãenja … itm., str. 54


68

mesto v zgodnjem kr‰ãanstvu, v veã pomenih, najveã-krat v zvezi s Kristusom, zmagovalcem, luãjo, njegovimvstajenjem na nedeljo (sonãni dan), rojstvom v mesecuponovnega vzpona sonca (december je bil Judom kotRimljanom prvi mesec) ipd.81

Objahanje je bilo ‰e ves srednji vek, skoraj do zad-njega ãasa, trdno v navadi. Zlasti za sv. ·tefana (26.grudna), ko so imeli na Koro‰kem navado objahati cer-kev. Namen tega je bila izprositev blagoslova za konje inza Ïivino.82 Za Veliko noã pa so objahali polja, tudi zaBinko‰ti, da bi izprosili blagoslov polju. Objahanje jebilo vrhunec prazniãnosti. Trikrat okoli pa je pomenilonekaj svetega, boÏjega. Trojka je Ïe od najstarej‰ih ãasovpri vseh ljudstvih sveto ‰tevilo,

ker ima zaãetek, sredino in konec. Po njej je omejenostvarstvo. Trojnost v naravi in trojna boÏanstva pozna-jo vsa verstva. Zato trojni klici, trojne pro‰nje in trojnezahvale. V kr‰ãanstvu predstavlja trojka troedinegaBoga, sv. Trojico in je najvi‰ji simbol razodete Resnice.83

V srednjem veku je bila objezda sklepno dejanje obpovzdigu novega kralja na prestol. Od Henrika I. (918 —936) ter od Konrada II. (1024 — 1039) dalje so cesarji po

81 D. Forstner, itm., 97, 323 (Helios)82 Lexikon fur Theologie und Kirche, itm., (Pferdekult)

N. Kuret, Prazniãno leto Slovencev, itm., 1970, str. 189 sl. (·te-fanovo)

83 D. Forstner, itm., str. 49 (Drei)


69

ustoliãenju jahali skozi svoje deÏele in jih s tem na vidennaãin prevzeli v posest.84

Trikratno objahanje KneÏjega kamna z vojvodo nakonju pomeni nedvomno slovesen sklep ustoliãevanja,s prevzemom deÏele v vladarsko posest, pri ljudstvu pazahvalo Bogu stvarniku, da je dal deÏeli novega vladarja.·vabsko ogledalo nam to posebej navaja: Nato so mupripadle vse pravice …

Vojvoda si ne pridobi oblasti ‰ele z objezdo,85 ker muje bila izroãena oz. prenesena nanj Ïe z udarcem na lice.Objezda je prevzem v posest, sklep ustoliãenja, zahva-la Bogu in tudi pro‰nja za uspe‰no vladanje.

84 Brockhaus Enzyklopädie, itm., 1974 (Umritt)85 B. Grafenauer, itm., str. 245, sodi, da si vojvoda z objezdo pridobi

oblast. Vendar gre za slovesno zahvalo, pa tudi za nastop, s ka-terim vojvoda na viden naãin pred vsem ljudstvom prevzamepravice in dolÏnosti vladarja.


70

Ogenj

PriÏge nekaj ognjev na ãast vojvode …

V slovenskem ljudskem izroãilu ima ogenj prastarpomen, kakor nam zgovorno priãajo vsebinsko

izredno bogate navade, zlasti na ·t. JanÏevo, t. j. 24. roÏ-nika, ob poletnem Kresu, ko pride sonce do vrhuncasvoje moãi. V predkr‰ãanskem ãasu je bil ogenj Sloven-cem prispodoba sonãnega boÏanstva. Njegov sin Kres-nik, ãigar ime izhaja od ognja, kresa, preganja v starihslovenskih pripovedkah pozoja,86 ki pooseblja sile teme.Gre oãitno za boj med silami svetlobe in silami teme, zanasprotje med dobrim in hudim; za spoznanje, ki je Ïeod vsega zaãetka prisotno v ãlovekovem verovanju.

Kurjenje kresov ima indoevropsko korenino in je bilodo zadnjega ãasa, posebno za poletni Kres, v navadi povsej Evropi. Starim ljudstvom je bil ogenj sam na sebiboÏanstvo, pospe‰eval naj bi moã sonca in varoval predhudimi duhovi, pred silami teme. Kresovi so se pojav-ljali zato vso prvo polovico leta, Ïe za BoÏiã, t. j. zimski

86 Pozoj (lintvern) izhaja iz kaãe, ima krila in dvoje nog. Kasneje serazvije v zmaja, ki ima ‰tiri noge in veã glav.


71

Kres, ko divja okoli ‰e Divja jaga (poosebljenje zimskihviharjev), zatem spomladi na Veliko noã, za Sv. Jurij (24.mal. travna), za Binko‰ti in ob drugih prilikah.87 V ãasutorej, ko sonce pridobiva na moãi, ogenj pa naj bi mupripomogel, da ãimprej preÏene temo in mraz.

Indoevropski izvor tega verovanja nam potrjuje okol-nost, da njih bistvo sovpada ‰e danes s staroperzijskimin indijskim (arijskim) bajeslovjem, v katerem ima ogenjosrednje mesto. Indijsko boÏanstvo ognja se imenujeAgni.88 Tudi v verovanju starih Grkov in Rimljanov jeimel sveti ogenj posebno mesto. Poosebljal je boÏan-stvo, kateremu so bili posveãeni posebni templji. V sta-rem Rimu so sveti ogenj ãuvale vestalke in skrbele, da niugasnil.

87 prim. N. Kuret, itm. 1965—70, I—IV (BoÏiã, Velika noã, Jurjevo,Binko‰ti, Kres)

88 Na skupno indoevropsko poreklo kaÏejo tudi drugi primeri.Podobno kot Kresnik se tudi indijski Kri‰na bojuje z zmajem indemoni; kot junak ljubezenskih pustolov‰ãin je ‰e posebno pril-jubljen; najljub‰a Ïena mu je Rada. BoÏanstvo podzemlja jeJama, ipd. — prim. Brockhaus Enzyklopädie, itm. 1966 (Agni),1970 (Krischna, Jama).Za pravilno ovrednotenje slovenskega jezika bi bile nedvomnopotrebne primerjalne ‰tudije z arijsko kulturo v Indiji. Îal sojezikoslovci doslej primerjali sloven‰ãino le z drugimi, oãitnomnogo mlaj‰imi slovanskimi jeziki. In ker ni ‰la v njih okvir, sojo vneto »ãistili«; v bistvu uniãevali njeno izvirnost. (Op. p.)


72

V svetem pismu,89 kakor vidimo Ïe v Stari zavezi, jeBog izbral podobo ognja za svoje govoreãe znamenje,ker se v tej naravni prvini najbolje odraÏajo njegovelastnosti — strah in veliãastje. Izvoljeno ljudstvo je vo-dil skozi pu‰ãavo, podnevi kot oblak, ponoãi kot ognjensteber. Najsilneje je ljudstvo doÏivelo Boga v prispodobiognja ob prejemu desetih boÏjih zapovedi na gori Sinaj.Nato ‰e veãkrat. V Novi zavezi je ogenj najpogostejeprispodoba Sv. Duha. Odre‰enik je rekel: »Pri‰el sem, davrÏem ogenj na zemljo, in kako Ïelim, da bi se Ïe vnel.«(Lk 12, 49). Za Binko‰ti je Sv. Duh pri‰el v ognjenih je-zikih nad apostole. Ta Ogenj je zajel mlado Cerkev, odtedaj gori vedno v njej, posebno v njenih velikih delih.Po njem bodo du‰e vnete in razsvetljene, kakor stoji vmolitvi: »Pridi Sv. Duh, napolni srca svojih vernih, raz-vnemi v njih ogenj svoje ljubezni …

Kr‰ãanstvo je ogenj prevzelo v svoje obredje kot boÏjisimboli, zato ni zatrlo poganskih kresovanj, temveã jihje prilagodilo kr‰ãanskim praznikom. Kresovanje jepredstavljalo proslavitev velikega praznika, kar je bilotudi Karantancem ustoliãenje novega vladarja; po voljiBoga Stvarnika. Torej praznika, ki so ga doÏiveli po veãletih. Zato je moral biti ‰e posebno slovesen.

89 D. Forstner, itm., str. 76—79 (Feuer)


73

Slovenski jezik

In kmet bo zaklical v sloven‰ãini …

Cerkev je kot tolmaã boÏje volje naãrtno uvajala cer-kveni obred kronanja in ustoliãenja novega vladar-

ja po vzoru ‰kofovskega posveãenja. Umestitvene slo-vesnosti so se od 9. stol. dalje po vsej Evropi vr‰ile v cer-kvi in so imele bogosluÏni znaãaj. Novega kralja so slo-vesno kronali in mazilili za novo sluÏbo. Duhov‰ãina gaje nato odpeljala izpred oltarja do njegovega prestola.Posadili so ga nanj. ·kof mu je nato predal znamenjevladarske oblasti (insignije) in ga opomnil, da mora bra-niti kr‰ãansko vero ter varovati Cerkev, kakor tudi vdo-ve in sirote. Navzoãe obãinstvo v cerkvi je vsemu glasnopritrdilo s klici: fiat, fiat, amen! Nato so zapeli slovesnohvalnico Te Deum. Ves obred je potekal v latin‰ãini.Skoraj vsa kronanja v Evropi, ki jih je bilo kakih sto, sov bistvu prevzela umestitveni obred v Mainzu, nastal ok.961.90

90 J. Mal, Probleme … itm., str. 1401 — povzemajoã iz: P. E. Sch-ramm, Die Krönung bei den Westfranken und Angelsachsenvon 878 bis um 1000, Zeitschrift der Savigny-Stiftung für


74

V Karantaniji pa se ustoliãenje novega vladarja popol-noma razlikuje od vseh kronanj in ustoliãenj, dasi je slejko prej popolnoma v skladu z duhom srednjega veka innjegovim pravom, t. j. s pojmovanjem, da je drÏavaodraz boÏje ureditve sveta, vladar pa branilec kr‰ãan-stva.

Karantansko ustoliãevanje poteka na prostem, podmilim nebom, ob popolni odsotnosti duhov‰ãine. Vr‰ise v domaãem, slovenskem jeziku, za razliko od kronanjin ustoliãenj v drugih deÏelah, ki potekajo v cerkvi indosledno v latinskem jeziku. Dejstvo, ki znova priãa otem, da je obred ustoliãenja v Karantaniji starej‰i od po-kristjanjenja; da izhaja ‰e iz predkr‰ãanskih ãasov,91

kakor nam priãa tudi ime in simbolika kamna. âe biustoliãenje nastalo ‰ele s pokristjanjenjem Karantancev,bi bilo tak‰no kakor drugod.

Slovenski jezik ima pri ustoliãenju simboliãen poli-tiãen znaãaj. Ne le ustoliãevanje, tudi poklanjanje, t. j.prisega zvestobe novemu vladarju, je vedno potekalo lev slovenskem jeziku (do 1728). In prisegali so deÏelnistanovi, t. j. plemstvo, za katerega vztrajno trdijo, da jegovorilo le nem‰ko; da slovensko sploh ni znalo.

Rechtsgesch., Bd. 54, Kan. Abt. 23, 1934 (str. 117—242); P. E. Sch-ramm, Die Krönung in Deutschland bis zum Beginn des Sali-schen Hauses, itm., Bd. 55, Kan. Abt. 24, 1935 (str. 184—332)

91 J. Mal, Probleme … itm., str. 142


75

Poleg tega je slovenski jezik tudi ustavnopravni sim-bol, ker se v tem jeziku sklene pogodba med vladar-jem in ljudstvom oz. kmetom, ki je zastopnik Karan-tancev Po zagotovilih vseh, da bo vojvoda praviãen sod-nik in da bo branil kr‰ãansko vero, reãe kmet: »Torejvpra‰am, s kak‰nu pravico me more odstraniti s tegasedeÏa?« Vsi reãejo: »S 60 denarji, s temi pisanimi Ïival-mi in obleko, v katero je bil vojvoda obleãen; napravilbo tudi tvojo hi‰o svobodno in brez dajatev.« Potemkmet preda vojvodi oblast z lahnim udarcem na lice.

Oblast si vojvoda pridobi na pogodbeni naãin s tem, dase vkljuãi v rodovno skupnost Karantancev (predaja oble-ke), s ãimer postane za vse cesarstvo »windischer herre«,t. j. slovenski gospod (Otokar 19910). Nadalje s tem, dapripozna gospodarski in voja‰ki obstoj Karantancev(izroãitev bika in konja kmetu). Prizna kmeãki stan kotdrÏavotvoren sloj, ker napravi kmetovo hi‰o svobodno,brez dajatev. Kot simboliãno plaãilo za prejete pravicenad deÏelo pa se obveÏe izroãiti vsoto 60 denarjev,92 karpomeni lahko le polno in enkratno odplaãilo za vso dobovladanja.92 V svetem pismu je en denar (rimska desetica) plaãa delavca v

vinogradu za en dan dela. — prim. Dictionnaire de la Bible, itm.(denier) ·tevilo 60 ni bibliãno, marveã vesoljno, osnova kroga,ki simbolizira veãnost. Îe Babiloncem je bilo podlaga za mate-matiãni in astronomski sistem. V kolikor ne gre za nakljuãje,more pri ustoliãenju pomeniti le polno ter enkratno plaãilo, vodnosu na prostor in ãas.


76

Slovenskemu jeziku pripada pri ustoliãevanju resedinstvena vloga drÏavnega jezika, kar predstavlja zasrednji vek posebnost. Ta okolnost je toliko pomemb-nej‰a, ker v celoti zavraãa trditve tujih ideologij o zgo-dovinskem suÏenjstvu Slovencev. Narod, ãigar jezik seuporablja ob najslovesnej‰em drÏavnopolitiãnem de-janju, res ne more biti suÏenjski. Seveda za tiste, ki jimgre za zgodovinsko resnico.


77

Karantanija in Panonija

Ustoliãevanje karantanskih vladarjev, kasneje ko-ro‰kih vojvod, nima primere v evropski in v sve-

tovni zgodovini. Izhaja zagotovo ‰e iz predkr‰ãanskihãasov, ãeprav nam ni znano, kak‰en bi mogel biti prvot-ni, ‰e poganski ustoliãevalni obred. Nekatere sestavinev njem, kakor objezda, prisotnost bika in konja ali kre-sovanje, so oãitno ‰e predkr‰ãanske, vendar ne v nas-protju s kasnej‰imi kr‰ãanskimi predstavami srednjegaveka. Prav tako bi bili lahko ‰e predkr‰ãanskega izvoratudi meã, palica, poÏirek vode, lahen udarec in tudi tkm.kmeãka obleka, saj se bistveno ne razlikuje od stareantiãne oprave pastirja, s torbo in rogom vred. Te sled-nje sestavine pa so moãno preÏete s svetopisemsko sim-boliko, tako da bi jih lahko uvedlo tudi pokristjanjenje.

Ne glede na to, ali bi bile umenjene prvine obredakr‰ãanske ali predkr‰ãanske, pa izraÏajo tako visokoraven mistiãnega kr‰ãanskega doÏivljanja, ki ga v tejdobi ne sreãamo na Zahodu, odkoder so pri‰li v Karan-tanijo kr‰ãanski misijonarji. Njih delovanju lahko pri-pi‰emo predvsem antiãno simboliko, kakr‰no najdemona predmetih karantanske tkm. ketla‰ke kulture (8.—11.


78

stol.). Ustoliãevalni obred pa antiãne simbolike v bistvunima.

Ker je obred izhajal ‰e iz poganskih ãasov, bi moralbiti postopoma odpravljen, kakor so bile dosledno vsedruge poganske navade. Odpravljen bi moral biti vsajkmalu potem, ko je ustoliãenje in kronanje vladarjev odsrede 9. stol. dalje prevzela popolnoma pod svoje okriljeCerkev, kot varuh kr‰ãanstva, ter mu dala znaãaj cerk-venega in bogosluÏnega obreda.93 Ker je karantanskoustoliãenje obstajalo oãitno Ïe prej, je moralo biti v temãasu Ïe popolnoma preÏeto in mogoãe tudi dopolnjenos prvinami kr‰ãanskega doÏivljanja, sicer se ne bi mogloobdrÏati pred neizprosnim protipoganskim pohodom.Odpravili bi ga, ali pa vsaj prestavili v Cerkev.

Veliãastna mistika, ki preveva ustoliãevanje, ima lah-ko svoj vzor samo v Panoniji, kjer sta sv. Ciril in Metodzapustila bogato kr‰ãansko prosveto (870). Njunih 50uãencev, za tiste ãase izredno ‰tevilo visoko izobraÏenihmoÏ,94 je na temelju glagolja‰ke verske knjiÏevnosti raz-

93 V Frankovskem kraljestvu je bil najprej maziljen Pipin (751); odleta 868 dalje je maziljenje pri‰lo v navado. V Vzhodnofrankov-skem kraljestvu oz. Ïe cesarstvu se je dokonãno uveljavilo z Oto-nom I. (936). — prim. Brockhaus Enzyklopädie, itm. 1970 (Krön-ung)

94 Solnogra‰kih duhovnikov je bilo pred Metodom v Panoniji okoli30. — prim. F. Grivec, Slovenski knez Kocelj, Ljubljana 1938, str.55


79

vilo moãno kulturno dejavnost, ki je temeljila predvsemna bogoslovju sv. Cirila. Dejavnost, ki je imela veãji ob-seg, kakor nam ga navaja na‰e zgodovinopisje. O tempravi prof. Franc Grivec, svetovno priznani uãenjak zacirilmetodijsko obdobje:95

Branje in prepisovanje glagolskih cerkvenoslovanskihknjig se je v Panoniji tako raz‰irilo, da so mogle prestatinajstra‰nej‰e viharje in seãi daleã v zahodno Karantani-jo (podã. p.). Cirilovo knjiÏevno delo je ugladilo in spopol-nilo prve okorne slovenske poskuse, jih navdihnilo z do-maãim duhom in miselnim poletom, kakor dokazuje fri-sin‰ki (briÏinski, op. p.) nagovor. S tem se je med Sloven-ci tako ukoreninilo, da je enega najlep‰ih glagolskih spom-nikov nem‰ka roka po slovenskem narekovanju preneslana pergament latinskega zbornika za nem‰kega frisin‰ke-ga ‰kofa — v nepristransko priãevanje poznim rodovom.

Drugi BriÏinski (frisin‰ki) spomenik, prepisan v Ka-rantaniji, vendar panonski po svojem izvoru, eden naj-pomembnej‰ih spisov na podroãju starej‰e kr‰ãanskeknjiÏevnosti, z jasnimi bogoslovnimi in pesni‰kimi pris-podobami Cirilovega sloga, dokazuje stike karantanskeslovenske zgodovine s sv. Cirilom in Metodom, kakor

95 F. Grivec, Zarja stare slovenske knjiÏevnosti, Ljubljana 1942, str.53


80

ugotavlja prof. F. Grivec, ki nam Cirilov slog takole opi-‰e:96

V vednem stiku z Ïivljenjem in naravo se je Ciril pri-bliÏal Ïivahnemu, slikovitemu in preprostemu sveto-pisemskemu slogu. .. Vera in bogoslovna uãenost mu nibila priuãena zunanjost, temveã globoko notranje doÏiv-ljanje. Cirilov slog se bistveno razlikuje od tedanjega bi-zantinskega, ki je bi nenaraven, prisiljen in dolgovezen;oddaljeval se je od preproste ljudske govorice in se sku‰alvzdrÏevati na vi‰ini izobraÏenih krogov. Sv. Ciril pa se jespretno pribliÏal ljudstvu … tudi v izraÏanju (podã. p.).To ni suha uãenost. To je vzhodni svetopisemski slog, kitako ljubi prilike in nazorne primere iz narave. Kakorvzhodnim menihom, tako je bilo tudi sv. Cirilu Sveto pis-mo glavni predmet premi‰ljevanja; Sveto pismo je vplivalona njegovo mi‰ljenje, na njegov slog in izraÏanje …

Iz tega opisa se nam odgrne nov pogled tudi na sámoustoliãevanje, ãigar slog je prav tako preprost, slikovit,ljudski, poln zgledov iz domaãega Ïivljenja in narave, t.j. svetopisemski, cirilovski. Samo kot tak‰en se je mogelobdrÏati v 9. in 10. stol., ko so na Zahodu uvedli cerkve-ni obred kronanja in trebili ostanke poganskih navad.âetudi Solnograd in Oglej, katerima je pripadala misi-jonska Karantanija, nikoli nista dosegla vi‰ine Cirilove

96 F. Grivec, Slovanska apostola sv. Ciril in Metod, Ljubljana 1927,str. 77—8


81

bogoslovne misli, je njuna duhov‰ãina na vsak naãin po-polnoma razumela svetopisemsko simboliko ustoliãe-vanja. In ker je bila prvenstveno zavzeta za pokristjan-jenje in ne za drÏavne in svetne koristi, kakor se pogostomisli, v nasprotju s srednjeve‰kim duhom, je ustoliãe-valni obred ostal.

To dejstvo pa nasprotuje znova suÏenjskim razlagamslovenske zgodovine, kakor sta jih Ïe pred vojno raz-‰irjale razne ideologije. Proti tem razlagam je tudi prof.F. Grivec nastopil med zadnjo vojno v ostrem polemiã-nem spisu, v katerem pravi, da narod, ki bi bil v resnicisuÏenjski, ne bi imel tak‰ne prosvete. Pri tem se sklicu-je ravno na stike Karantancev s cirilmetodijsko knjiÏev-nostjo in navaja tudi ustoliãevanje:97

V soglasju s temi stiki je tudi starodavni obred vojvod-skega ustoliãenja.

(Podé. p.)

Upo‰tevajoã dejstva, ki nam jih je razkrila tudi priãu-joãa raziskava, moramo ugotovitvi prof. F. Grivca samo

97 F. Grivec, Narodna zavest in bolj‰evizem, Ljubljana 1944, str. 37Med drugim pravi tudi naslednje, kar kaÏe na oãitne posege ide-ologije v zgodovinopisje: Zgodovinska domneva o suÏenjski pre-teklosti Slovencev je skoraj dve desetletji vplivala na na‰e zgo-dovinopisje. âeprav je domneva sama po sebi akademska in teo-retiãna, vendar je bila v na‰ih razmerah dobrodo‰la zaveznicaprista‰em centralizma in komunizma … (‰ir‰e o tem, str. 25—38).


82

pritrditi. V polnem soglasju z njegovo ugotovitvijo o sti-kih cerkvenoslovanske knjiÏevnosti s Karantanijo je tudidejstvo, da so celo na Dunaju imeli cerkvenoslovenskoma‰o (in windischer Sprach), kot nam leta 1384 omenjav predgovoru k prevodu »Rationale divinorum officio-rum« Leopold Stainreuter, dvorni kaplan vojvode Al-berta III. in pisec znane Avstrijske kronike 95 gospos-tev.98

98 J. Mal, Osnove … itm., str. 44 — povzemajoã po: K. J. Heilig, Le-opold Stainreuter von Wien, der Verfasser der sog. Österr. Ch-ronik von den 95 Herrschaften (MIÖG, 47, 1933), 265, 274M. Îunkoviã; Die Slaven, ein Urvolk Europas; Dunaj 1911, str. 61Dunaj (Wenia) je do leta 976 pripadal karantanski Zg. Panoniji;zatem pa Vzhodni krajini (Avstriji), ki je bila Ïe od 876 pod Ba-varsko. Vsaj do 14. stol. so morali biti na njegovem obmoãju ‰eprebivalci, ki so slovensko oz. cerkvenoslovansko bogosluÏjerazumeli. (Op. p.)


83

DrÏavnost Karantanije

KneÏji kamen je konãno tudi spomenik in simboldrÏavnosti tako samih Karantancev, t. j. Sloven-

cev, kakor tudi osrednje karantanske vojvodine Koro‰-ke, pa tudi same Avstrije, ki se je oblikovala na karan-tanskem zgodovinskem pravu.

Posebno zgodovinsko vlogo svoje deÏele so koro‰kipisci poudarjali, posebno v poroãilih o ustoliãevanju.Najbolj potem, ko se Friderik V., izvoljen Ïe za cesarjaFriderika III., leta 1443, ob svojem prihodu na Koro‰ko,ni Ïelel ustoliãiti po starem obredu, ker preobleka vkmeta ni sodila k cesarskemu dostojanstvu. DeÏelni sta-novi, t. j. plemstvo, so mu ugodili in pristali na obiãajnoPoklonitev, kakr‰na je bila v navadi po drugih deÏelah,vendar na vladarjevo pismeno zagotovilo (1444), da de-Ïela na svojih zgodovinskih pravicah ne bo zaradi tegav niãemer prikraj‰ana.

V naslednjih letih se v mnogih spisih zgodovinskavloga Koro‰ke nenehno nagla‰a. Tako nam ‰e v istemstoletju J. Unrest v svoji Chronicon Carinthiacum(1490) zagotavlja, da izhaja naslov »nadvojvoda« zaavstrijske vladarje v resnici od Koro‰ke ter izvaja njeno


84

slavno zgodovino ‰e od kralja Sama, ki mu predstavljavelikega slovenskega kneza. Podobno pravi tudi E. S.Piccolomini v svojem delu De Europa (tiskana 1490).Zlasti pa ‰e Vngnadische Chronika (prva polovica 16.stol.), ki poudarja poleg tega, da je imela Koro‰ka last-nega palatinskega grofa in bila upo‰tevana kot kraljest-vo. (Pod Arnulfom, kraljem in cesarjem, ki je bil po ma-teri karantanskega porekla, se deÏela ok. 880 res naziva»regnum Carentanum« ali »Karentariche«). ·e v istemstoletju navaja M. G. Christalnik v Historia Carinthiaca(ok. 1590), da izvira naslov nadvojvodine za Koro‰ko ‰eod Karla Velikega in da so si ga HabsburÏani pridobili,ko so postali gospodarji Koro‰ke (1335).99 Ta poroãila sov soglasju z dejstvom, po katerem so prvotne vojvodineVzhodnofrankovskega kraljestva, t. j. Bavarska, ·vabska,Frankovska, Sa‰ka in Karantanija imele svoje zgodovin-sko pravo (drÏavnost) in veljale spoãetka kot kraljestva;o tem poroãata ·vabsko ogledalo (Schwabenspiegel)ter Sa‰ko ogledalo (Sachsenspiegel).100

Habsbur‰ki vladarji so se zavedali, da so naslov nad-vojvoda ter druge njihove ãasti zgodovinsko povezanes KneÏjim kamnom. Îe nekaj let potem, ko so si prido-

99 prim. W. Neumann, Wirklichkeit und Idee des »windischen«Erzherzogtums Kärnten, Südostdeutsches Archiv, München1961, str; 1535

100 prim. J. Mal, Slovenska Karantanija … , itm., str. 114


85

bili Koro‰ko, je vojvoda Rudolf IV. Ustanovnik hotel sponarejeno listino Privilegium malus (1359) utemeljitiza svojo rodbino naslov nadvojvod. Listina je med dru-gim navajala, da je cesar ob njenem povzdigu v vojvo-dino (1156) podelil Avstriji oz. njenim vladarjem poseb-ne pravice, med njimi tudi naslov palatinskega nadvoj-vode (palatinus archidux) in cesarskega nadlovca (archi-venator). Ob nasprotovanju cesarja je moral Rudolf IV.od teh navedb odstopiti.101

Toda kot vladarji Koro‰ke, naslednice Karantanije, sose HabsburÏani vedno potegovali za stare zgodovinskepravice. Leta 1373 si brata sovladarja Albert III. in Leo-pold III. razdelita svoje deÏele in ustanovita tudi vsaksvojo rodbinsko vejo. Albertinska je vladala v avstrij-skih, leopoldinska pa v karantanskih deÏelah, imeno-vanih Notranja Avstrija. Ustanovitelju rodbinske veje,Leopoldu III., sledijo na vladi v Notranji Avstriji njego-vi sinovi. Izmed teh se vojvoda Ernest Îelezni znova

101 W. Neumann, itm, str. 154Avstrijsko, nem‰ko kakor tudi slovensko zgodovinopisje se vbistvu izogiba razãi‰ãenju vpra‰anja o zgodovinskem pravu.Dejstvo, da temelji drÏavnost Avstrije na zgodovinskem pra-vu Karantanije, ne ustreza nem‰konacionalnim krogom, kihoãejo videti Avstrijo v vsakem pogledu samo nem‰ko. Pa tudine panslovanskim krogom, ki razgla‰ajo, da so bili Slovencivsa stoletja pod nem‰kim jarmom, izpod katerega naj bi jihdokonãno odre‰ilo poslovanjenje. (Op. p.)


86

ustoliãi na kneÏjem kamnu po starem obredu (1414) insi ponovno nadene naslov nadvojvode. Oãitno kot vla-dar karantanskih deÏel (Notranje Avstrije), ker potrditudi njegov sin cesar Friderik III. listino Privilegiummaius (1453) prav za leopoldinsko, notranjeavstrijsko(karantansko) vejo Habsburgov, podeliv‰i s tem drÏav-no priznanje bodisi leopoldinskemu naslovu nadvojvo-de, kakor tudi vsem drugim pravicam in ãastem.

Albertinska veja Habsburgov izumre z Ladislavom,ãe‰kim in ogrskim kraljem ter vojvodom avstrijskim. VAvstriji jo nasledi leopoldinska veja, iz katere so odslejvoljeni tudi cesarji. MoÏnost izvolitve pa jim omogoãaprav naslov nadvojvod, s katerim so po dostojanstvuizenaãeni z volilnimi knezi.102 Razumljivo je potemta-kem, zakaj koro‰ki pisci v omenjenem obdobju takovztrajno poudarjajo, da izhaja naslov habsbur‰kih nad-vojvod prav od Koro‰ke oz. od Karantanije in njenegazgodovinskega prava. Slovenci smo bili v Avstriji, kakorso koro‰ki Slovenci ‰e danes, od samega zaãetka drÏav-nopravni narod. Tega se je zavedala tako vodilna plast,t. j. deÏelni stanovi, kakor tudi sámo ljudstvo. In ker je-zik tedaj sploh ni bil znak narodnosti, kakor je danes, sose tako slovensko kakor nem‰ko govoreãi ãutili pripad-nike ene in iste zgodovinske Karantanije ter kasnej‰ih

102 Brockhaus Konversations-Lexikon, Berlin-Dunaj 1894 (Erzäm-ter, Erzherzog)


87

zgodovinskih deÏel, ki so temeljile na njenem drÏavnemoz. zgodovinskem pravu. ·ele me‰ãanski sloj 19. stol.prinese jezikovni nacionalizem in nacionalno ponare-janje zgodovine za cilje velenem‰ke in panslovanskeideologije. Slovence naredijo za nezgodovinski narod, kinaj bi mu ne pripadala pravica do obstoja.


88

Sklepne besede

Zavedam se, da priãujoãi spis prevraãa vrsto uko-reninjenih postavk o slovenski zgodovini, ki jih je

kot znanstvena dognanja nakopiãilo v preteklem in se-danjem stoletju uradno zgodovinopisje. V bistvu jih lah-ko povzamemo v en sam stavek: Slovenci, narod brezzgodovine, narod hlapcev in dekel.

V vzdu‰ju, ki ga tak‰no gledanje ustvarja med sloven-skimi ljudmi, se kar sama od sebe ponuja »re‰itev«: slo-venski ãlovek naj se ponemãi ali poitalijanãi, da bo prosthlapãevstva in gospod, kakor so menda drugi narodi.Tega si sicer oblikovalci slovenskega mi‰ljenja noãejopriznati, a se je vendar prav v tem stoletju odre‰ilo v po-nemãenje samo na Koro‰kem okoli 100.000 slovenskihljudi; pribliÏno toliko tudi na Primorskem, zlasti v trÏa‰-kem mestu. Vzrok temu ni zapostavljanje in pritisk tu-jih politiãnih sil. Gre predvsem za obãutek manjvred-nosti nasproti drugim, kot posledica omenjenih hlap-ãevskih modelov, ki so jih za svoje zakulisne cilje ustva-rile ideologije.

Tudi v matiãni deÏeli zaveje, kadar centralistiãni krogipridobijo na veljavi, ideolo‰ki veter o socialistiãnem


89

narodu ali o mednarodni druÏbi, kar je le prikrita potezaza prehod v jugoslovanstvo. Odkrita zavest pripadnostislovenskemu narodu pa je podvrÏena tihemu zastra‰e-vanju o slovenskem »nacionalizmu«.

Odkrivajoã tak‰na in podobna ideolo‰ka zakulisja nitine bom preseneãen, ãe bodo tisti, ki so doslej nekritiã-no sprejemali in ponavljali »zgodovinsko« resnico oveãno tlaãenem Slovencu, posku‰ali tudi temu in po-dobnim spisom nadeti neznanstvene metode, ali ‰e raje»iz konteksta« vzete trditve. Mogoãe celo nem‰kutar-stvo, ko ugotavljam — kar niti za same nem‰konacio-nalne kroge ni prijetno — da tudi Avstrija izhaja iz zgo-dovinskega prava slovenske Karantanije.

âlovek si paã, kolikor dalj‰i je ãas, toliko teÏje prizna,da je lahko verjel v zgodovinsko ideolo‰ki mit, v ãigarozadju niso nameni odkrivanja resniãne podobe sloven-skega naroda v zgodovini. Kdo bi kar tako priznal, da jebil, recimo, toliko naiven in ni bil Ïe spoãetka spregle-dal ideolo‰kih ciljev prikrojenega podajanja zgodovine?Ponavljal bo ‰e naprej dosedanje trditve, Ïe zaradi dom-nevnega osebnega ugleda, kakor tudi zato, ker ponav-ljanje ne terja miselnega napora. Prav to pa je tista oko-li‰ãina, ki jo dobro izkoristijo ideologije za svoje pona-rejene prikaze preteklosti in kar jim v javnosti daje nji-hovo moã.


90

Namen zgodovinopisja sicer ni, in tudi ne more biti,utrjevanje narodne zavesti in samozavesti, kar pa je nuj-na posledica zgodovinarskih razlag. Slavna preteklostnaroda vzbuja tudi njegovo samozavest in zaupanje vprihodnost. Îalostna preteklost pa ustvarja malodu‰jein obãutek nemoãi, iskanje re‰itve v potujãenju.

Ta namen je povsem oãiten ob dejstvu, da je zgodo-vinopisje iz slavne zgodovine Slovencev, edinstvene vevropskem merilu, kakor nam dokazuje tudi priãujoãaraziskava, priredilo za namene ideologij iznakaÏenopodobo veãno majhnega, hlapãevskega ljudstva, ki »ni-koli ni bilo svobodno«; ki »ni imelo plemstva«; ali so mu»zemljo teptali tuji ‰kornji«, »narod moj trpin« itd.

Podobo, ki se ãloveku podzavestno upira. Kdor je nasvoj narod ‰e posebej navezan, se je bo kljub temu okle-pal. Zaradi dozdevne resniãnosti; ker je paã to njegovnarod. ·iroki sloji ljudstva pa se bodo sku‰ali tak‰nenarodnosti re‰iti. Kakor se je bilo Ïe zgodilo v slovens-kem zamejstvu. Ideologije so bile svoj zakrinkani namendosegle.

Ideolo‰ki model iznakaÏene slovenske zgodovine jeusidran ‰e zlasti v ‰olskih knjigah in v slovenski knjiÏev-nosti, kjer je s cankarjanskim hlapcem postal naravnostvsesplo‰ni tip Slovenca. Njegovo sistematiãno poudar-janje vpliva na slovenske ljudi tako, da jim slovenstvopostane mora. Ali ni morda tudi ta okoli‰ãina psiholo‰ki


91

vzrok iskanja pozabe v pijaãi, zaradi ãesar so prizadete‰tevilne druÏine in s tem dora‰ãajoãi rod, narod pa oro-pan svojih ustvarjalnih moãi? Dejstva, pred katerimi sina‰a narodna prosveta zatiska oãi, spregledujoã zlode-lo, ãigar korenine segajo dokaj oãitno v ideolo‰ki mit, vnavidez tako nedolÏno in karizmatiãno prepriãevanje oslovenskem hlapãevstvu.

Priãujoãa raziskava pa nam odkriva slovenskega ãlo-veka v povsem drugaãni zgodovinski luãi. Ne kot hlap-ca ali deklo, marveã kot ponosnega ustoliãevalca vladar-jev. Na temeljih njegove karantanske kneÏevine je zraslaena izmed vodilnih velesil v evropski zgodovini. Sloven-ski narod je imel, med drugim, odloãilno vlogo priobrambi kr‰ãanskega Zahoda pred Turki in islamom. Intoliko drugega. Du‰evne moãi za to velikansko nalogopa je ãrpal iz zakladnice kr‰ãanske mistike, kakor senam v vsej svoji veliãini odkriva prav v obredu ustoliãe-vanja. Dejstva, ki jih je mogoãe zamolãati, a ne izbrisati.

Slovensko zgodovinopisje doslej, zaradi zakulisnihnamenov ideologij, slovenskemu narodu ni niti izjasniloniti priznalo omenjene kulturne, politiãne in moralnevloge, ki mu pripada v zgodovini Evrope. Upajmo pa, dase bo kdaj le re‰ilo ideolo‰ke uzde in se zavedelo svoje-ga poslanstva.


92

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-195-9

Documents

Slovenska Znamenja_ Knezji Kame - Josko Savli