Slovenscina v Institucijah EU

8/6/2019 Slovenscina v Institucijah EU

1/20

Slovenina v institucijah EU

Kdaj?Kako?

Zakaj?

Sluba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve

2009


2/20

2 Slovenina v institucijah EU

Kazalo

Delujte slovensko! ...................................................................................................................................................3Vsi drugani, vsi enakopravni zdrueni v razlinosti......................................................................................4

Prava beseda pravo mesto najde I.: tolmaenje ...........................................................................................5

Prava beseda pravo mesto najde II.: prevodi ................................................................................................9

e ne gre s slovenino.......................................................................................................................................14

Domai v tujih jezikih........................................................................................................................................15

Pomembni potni predali .....................................................................................................................................16Pomo pri rabi slovenine in drugih jezikov...................................................................................................16

Pregled reima tolmaenja v delovnih telesih Sveta EU................................................................................18

Pripravili Marko Stabej, Mojca Stritar, Jordi Magrinya, Jerneja Lipinik, Darja Erbi

Ta dokument je nastal na podlagi posodobljenih podatkov iz Prironika za sodelovanje slovenskih vladnih predstavnikov vpostopkih odloanja v EU 1 in na podlagi podatkov iz raziskave o vejezinosti v institucijah EU.2 Pri posameznih poglavjih so

navedene izjave ljudi, ki imajo s sodelovanjem v institucijah EU e temeljite izkunje. Njihova mnenja so razlina, tako kot sorazline njihove izkunje in kot je dinamina sama situacija v institucijah.

1 Sluba Vlade RS za evropske zadeve, 2005:

http://www.svez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/publikacije/Prirocnik.pdf2 Raziskava je potekala v okviru evropskega projekta Dylan (www.dylan-project.org), in sicer od novembra 2006 do julija 2008.


3/20

Kdaj, kako, zakaj? 3

Delujte slovensko!

Kdaj? Zmeraj seveda ne bo lo, gre pa bistveno vekrat, kot si morda predstavljate.

Kako?Sproeno in samozavestno, a premiljeno. Ne pozabite, da rabo slovenine omogoajo tuditolmai in prevajalci.

Zakaj?

Udobneje je. Veina ljudi se najbolj tekoe, pa tudi najbolj natanno in uinkovitosporazumeva v svojem maternem jeziku, v katerem so zrasli, se olali, odrasli in pretenodelovali. Pri tistih prilonostih, ko imate na razpolago tolmake storitve, si lahko to udobjeprivoite brez premiljevanja. Tolmai in tolmake so poklicno visoko usposobljeni inpreverjeni, tako da vam ni treba skrbeti za usodo vaega sporoila.

Spodobi se. Tako kot ste v institucijah EU predstavniki in predstavnice slovenskih politinih,gospodarskih, kulturnih, okoljskih in drugih interesov, tako ste tudi (veina med vami)predstavniki in predstavnice slovenskega jezika. To seveda ni kakna posebna nacionalnapravna zapoved, in jasno je tudi, da si pri tem ne gre razbijati glave ob jezikovni zid, todavendarle naj bo vaa prva misel. Zelo verjetno je, da bodo tudi drugi to priakovali in cenili.

Uinkovito je. e e pri delovni pripravi dokumentov delate s slovensko razliico osnutkadokumenta (e seveda obstaja), s tem tudi pravoasno odkrivate morebitne terminolokezagate in vpraanja ter jih lahko pomagate reiti e pred sprejemom dokumenta. Tako bo tudidelo prevajalcev laje in zanesljiveje, pa tudi sam dokument v slovenini bo lahko bolji.

Taka so pravila igre. Slovenina je eden od 23 uradnih jezikov EU in vsi jeziki soenakopravni. Bolj ko se bodo uporabljali, bolj bodo tudi dejansko enakovredni. Ne nazadnjeslovenine ne govorijo samo Slovenci, ampak se jo ui in uporablja vse ve tujejezinihgovorcev.

Med dvema ognjema

e se vam bo dogajalo, da boste lae nastopali, se pogovarjali ali celo pisali in brali v angleini,francoini ali nemini kot pa v slovenini, se vam bo morda zdelo, da vam je pri samih opravkih vBruslju, Luksemburgu ali Strasbourgu celo lae. Toda slej ko prej boste imeli teave, in sicer takrat,ko boste hoteli ali morali o teh stvareh pisno ali govorno poroati in razpravljati v slovenskem okolju.


4/20


Vsi drugani, vsi enakopravni zdrueni v razlinosti

V Evropski uniji je 23 uradnih jezikov (angleina, bolgarina, eina, danina, estonina,

finina, francoina, grina, irina, italijanina, latvijina, litvanina, madarina, malteina,nemina, nizozemina, poljina, portugalina, romunina, slovaina, slovenina, panina invedina) in vsi so formalno enakopravni. Prav naelo vejezinosti je bilo gotovo eden odprivlanejih vidikov vkljuevanja Slovenije v EU.

Jeziki so na simbolni ravni dejansko popolnoma enakopravni.

Slovenski predstavnik v Svetu EU

Vejezini sistem znotraj institucij EU, ki vkljuuje obseno tolmako in prevajalsko podporo, ima

svoje zagovornike in nasprotnike. Nekateri mu oitajo, da je strokovno, asovno in logistinoneuinkovit, po drugi strani pa slovenski predstavniki in predstavnice menijo, da je to najboljareitev, saj se je v maternem jeziku laje sporazumevati. V procesih odloanja v EU lahko sodelujejotudi tisti, ki so manj spretni v tujih jezikih, in tako je Evropska unija dejansko dostopna za vsedravljane.

Naj imajo monost sodelovanja tudi predstavniki, ki se morda v anglekem jeziku ne izraajobrezhibno, a so strokovno izkueni.


lovek, ki govori svoj materni jezik, je veliko manj obremenjen in se laje posveti sami vsebini, inpotem je tolma tisti, ki skrbi za natanen prenos sporoila v tuji jezik.

Predstavnica SVEZ

Naj spomnimo na temeljne poteze vejezine ureditve:

zakonodajni in politini dokumenti, ki jih sprejemajo institucije EU, se redno prevajajo v vseuradne jezike;

tolmaenje je zagotovljeno za vse uradne sestanke na ministrski ravni in vse sestanke, nakaterih se sprejemajo odloitve;

na zasedanjih Evropskega parlamenta lahko vsak poslanec govori v svojem maternem jeziku;

vsak dravljan Unije ima pravico pisati institucijam in organom EU v enem od 23 uradnihjezikov in dobiti odgovor v istem jeziku.


5/20


Prava beseda pravo mesto najde I.: tolmaenje

Osnovni namen tolmaenja je zagotoviti, da sestanki potekajo tako, kakor da bi vsi udeleenci govorili

isti jezik. Pri toliknem tevilu uradnih jezikov, kot jih ima EU, je to seveda organizacijsko zahtevno. Vprvih letih po vstopu Slovenije v EU je bilo e toliko teje tudi zaradi premajhnega tevila tolmaev zaslovenino.

Problem ni samo v tem, da je to finanno zelo zahteven projekt, ampak tudi v tem, da v Bruslju ni dovoljslovenskih tolmaev.


Situacija se je v zadnjih letih bistveno izboljala, med drugim tudi po zaslugi priprav na slovensko

predsedovanje Svetu EU, e vedno pa je teko organizirati tolmaenje za vseh 23 jezikov, zato to vSvetu EU poteka po ve reimih:1

Tolmaenje v vseh uradnih jezikih je vedno na voljo na zasedanjih Evropskega sveta, Sveta innekaterih njegovih delovnih skupin. Financira se iz prorauna Sveta.

Tolmaenje za slovenski jezik ni na voljo na zasedanjih Coreperja in nekaterih delovnih teles,ki se jih udeleujejo predstavniki stalnih predstavnitev.

V ostalih delovnih telesih Sveta je tolmaenje na voljo po sistemu "na zahtevo", kar pomeni,da ima drava lanica pravico za doloene delovne skupine Sveta zahtevati tolmaenje (takih

skupin je 167). Tolmaenje je lahko aktivno, torej iz slovenine v drug jezik in iz drugegajezika v slovenino, ali pasivno, kar pomeni iz slovenine v drug jezik, ne pa iz drugegajezika v slovenino. Slovenija kot drava lanica lahko konec oktobra oziroma konec aprilaprek Slube Vlade RS za razvoj in evropske zadeve v sodelovanju s Stalnim predstavnitvomRS pri EU izbere delovne skupine, pri katerih eli "tolmaenje na zahtevo". Praviloma naj bizaradi lajega nartovanja vse podskupine doloene delovne skupine imele enak naintolmaenja. Vendar to e ne pomeni, da je tolmaenje na zasedanjih res vedno na voljo. ega ni mogoe zagotoviti, je to objavljeno na informacijskem sistemu Extranet dva do tri dnipred sestankom.

Vsak jezik ima na leto na voljo 2,5 milijona evrov za "tolmaenje na zahtevo". e drava lanicaporabi ve sredstev, preseek krije sama, e pa sredstev ne porabi, se njihov 66-odstotnidele nameni za potne stroke delegatov. Za slovenske potrebe ta znesek zaenkrat zadostuje,kar potrjujejo statistini podatki, ki jih Svet EU redno poilja dravam lanicam.

1 Sklep 111/07 Generalnega sekretarja Sveta / Visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko o tolmaenju zaEvropski svet, Svet in pripravljalna telesa.


6/20


Tolmai predstavnikom

Sestanki s tolmaenjem so tehnino in logistino organizirani nekoliko drugae kot sestanki, kipotekajo samo v enem jeziku. Zato so na Generalnem direktoratu Evropske komisije za tolmaenjepripravili nekaj nasvetov za govornike, z upotevanjem katerih je tolmaenje uinkoviteje in kakovo-

stneje.

e je le mogoe, govorite v svojem maternem jeziku.

Zelo pogosto posluajo angleko kabino cel boji dan, in ko so na vrsti, da bi morali kaj povedati, povejo vangleini, ker so cel dan posluali samo angleino. In potem jih vpraam: "Glejte, cel dan sem bila

tukaj, zato da boste vi govorili slovensko, da bom jaz tolmaila to, kar ste vi imeli namen povedati." Inree: "Ja, ampak meni je teko, ker sem jaz cel dan poslual angleino in ker je vsa terminologija vangleini, in ne poznam slovenske terminologije." In raje govorijo polomljeno angleino.

Slovenska tolmaka

e ste na vejezinem sestanku, se zavedajte, da bo vae sporoilo tolmaeno.

Ko vam vodja sestanka da besedo, se pribliajte mikrofonu, odloite slualke in vklopitemikrofon.

Govorite naravno, z razumno hitrostjo, prosto ali s pomojo opornih tok oziroma zapiskov.

e boste samo brali, bo vae besedilo teje razumljivo celo za nekoga, ki vas poslua vizvirnem jeziku. Tudi e osnutek govora napiete, bodite im bolj enostavni in jasni in seizogibajte zapletenim stavnim strukturam.

Na plenarnem zasedanju ima na razpolago minuto ali pa minuto trideset. In povedati hoe tisto, karmora povedati, kar si je pa zastavil ... In potem na hitro prebere z nadzvono hitrostjo.

Slovenska tolmaka

e se vseeno odloite za branje pripravljenega besedila ali govora, prosite sekretariat, najpred govorom izvode besedila razdeli tolmaem. Pisna razliica jim bo zelo dragocena kotopora, vseeno pa bodo tolmaili to, kar boste zares govorili.

Kadar citirate doloen dokument, najprej navedite zadevni odlomek oziroma tevilko odstavka,nato pa poakajte, da poslualci najdejo omenjeni del. tevilke strani se lahko medjezikovnimi razliicami razlikujejo.

tevila govorite poasi in razlono ter jih po monosti ponovite. e imate sezname s

tevilnimi podatki, jih udeleencem in tolmaem ponudite na papirju ali prosojnici.


7/20


Manj znane kratice ob prvi omembi razloite. Seznam kratic tolmaem zelo pomaga.

Pred tolmaenjem se pogovorite s tolmai in jih na kratko seznanite s cilji sestanka terpreteklo vsebino. Veliko laje je tolmaiti sporoila, pri katerih je tolma seznanjen z ozadjem

zadeve, kot pa gola sporoila, ki so vasih dvoumna in za nepouene teko razumljiva. Potolmaenju tolmai prosijo za povratne informacije glede terminologije.

Predstavniki tolmaem

Sodelovanje med predstavniki Slovenije in tolmai je zelo priporoljivo in se zdi samoumevno, a al vresnici ni vedno tako. Zato tolmake slube naproajo vse predstavnike v Svetu EU za povratne

informacije v zvezi s svojim delom. Tako lahko namre mnogo laje popravljajo morebitne napake alineustreznosti. Opozarjajo tudi, da je zelo dobro upotevati e omenjena navodila za govornike in seza vsa vpraanja ali navodila o posebnih izrazih obrniti na tolmae.

Tolma dela laje in uspeneje, e e pred zasedanjem dobi gradiva in se ustrezno pripravi. Zatoskupna sluba za tolmaenje v institucijah EU (SCIC) prosi predstavnike, da gradiva, govore inizhodia e pred zasedanjem poljejo:

slovenskim tolmaem pri skupni slubi za tolmaenje v institucijah EU: [email protected],

v vednost pa tudi pristojnemu diplomatu na Stalnem predstavnitvu RS pri EU.

SCIC z dokumenti ravna zaupno in jih posreduje samo tolmau, ki tolmai na zasedanju.

Gradivo, namenjeno nastopom v Evropskem parlamentu, se polje na naslov:

[email protected]

s pripisom, kdaj in kje (v odboru, v politini skupini ali na plenarnem zasedanju) bo govorpredstavljen.
mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]


8/20


Predstavniki o tolmaenju

Kot kaejo ankete, so slovenski predstavniki v Svetu EU na splono zadovoljni s kakovostjotolmaenja, elijo pa si, da bi bilo na voljo v irem obsegu. Ministrstva lahko poveajo obseg

tolmaenja v delovnih telesih Sveta tako, da za im ve delovnih skupin, ki jih pokrivajo, dvakrat letnozahtevajo "tolmaenje na zahtevo".

Seveda so napake pri tolmaenju neizbene. Vasih ponagaja tehnika, ko mikrofoni in slualke nedelujejo ustrezno; delo tolmaev oteujejo strokovni izrazi, prihaja pa tudi do napak zaradi istolovekega dejavnika. Navsezadnje so tudi tolmai samo ljudje, ki opravljajo zapleteno in zahtevnodelo. Prav zato je e toliko dragoceneje sodelovanje med tolmai in nacionalnimi predstavniki.

Za prepreevanje tolmakih napak oziroma odpravljanje njihovih posledic predstavniki na zasedanjihuporabljajo posebno strategijo. Medtem ko prvi slovenski predstavnik govori v slovenini, drugi izdelegacije poslua tolmaenje v angleini, da lahko posreduje v primeru nesporazuma. Predsedu-joi na zasedanju pa po gestikulaciji prisotnih pogosto opazi, da prevod ni bil ustrezen, zato ponovi

stavek v angleini in vpraa dravo lanico za potrditev.

Na zasedanju sta prisotna praviloma dva lana iz ene drave. In kadar nekdo govori v svojem jeziku,drugi obvezno poslua tolmaenje v angleini zato, da lahko pravoasno reagira, e je prevodneustrezen.



9/20


Prava beseda pravo mesto najde II.: prevodi

V postopkih odloanja v EU imajo pomembno vlogo prevodi. Pristojne institucije EU zagotavljajoprevode zakonodajnih aktov in politinih dokumentov v vse uradne jezike. Ekonomsko-socialni odbor

in Odbor regij imata skupno prevajalsko slubo, sicer pa ima vsaka institucija svojo prevajalskoslubo z oddelkom za posamezni nacionalni jezik. Ker je uradnih jezikov in s tem prevodnega dela zvsako iritvijo EU ve, so pri prevajanju doloene prednostne naloge: prvi so na vrsti zakonodajni akti,sklepi Evropskega sveta in sporazumi s tretjimi dravami.

Zakonodajni akti se v postopku soodloanja prevajajo v vse uradne jezike EU najmanj trikrat (odvisnood tevila obravnav):

prvi, ko Komisija na kolegiju komisarjev potrdi uradni predlog in ga predloi Svetu, Komisiji,Evropskemu parlamentu, Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru, besedilo predlogapa se objavi v seriji C 1 Uradnega lista EU.2 Na tej stopnji je za prevod dokumentov v vse

uradne jezike EU odgovorna Komisija;

drugi, ko je v pristojni delovni skupini Sveta doseeno soglasje glede akta in se ga uvrsti nadnevni red Coreperja (Odbora stalnih predstavnikov). Dopolnjeni predlog, ki odseva dogovorv delovni skupini, pripravi Svet v obliki dokumenta, ki se imenuje "skupno stalie Sveta znamenom sprejetja akta", za njegov prevod pa poskrbijo prevajalci Sveta. Skupno stalie seobjavi v vseh uradnih jezikih v seriji C Uradnega lista EU. Dokumenti, ki jih obravnava delovnaskupina vekrat, so v vmesnih fazah v vse uradne jezike EU prevedeni le, e so uvreni naseznam "kljunih dokumentov";

Tisto, kar je v postopku obravnave same regulative, se praviloma posreduje v angleini, ker je tako tudipostopek hitreji. Neformalni dogovor je, da ne velja kaj pretirano komplicirati, zato da je tudi delo nekolikohitreje.


tretji, ko Svet besedilo akta potrdi oziroma preden se objavi v seriji L Uradnega lista EU.Pred objavo pravniki jezikoslovci v Generalnem sekretariatu Sveta opravijo pravno redakcijobesedila, po kateri je besedilo akta dokonno.

1 Serija C vsebuje informacije in objave, serija L pa zakonodajna besedila.

2 Glej elektronski zakonodajni zbirki: EUR-Lex (http://europa.eu.int/eur-lex/lex/sl/index.htm) in PreLex(http://europa.eu.int/prelex/apcnet.cfm?CL=sl).


10/20


e se zavedamo obsenosti dokumentov, recimo da se vsakodnevno natisne nekaj tiso strani, se mi zdinerealno priakovati, da bi bile tudi vse vmesne razliice v lastnih jezikih. Ne samo glede financ, potrebe pododatnih prevajalcih, ampak bi se sam proces tako upoasnil, da je nerealno.

Predstavnica SVEZ

Koristen pripomoek pri spremljanju medinstitucionalnega postopka sprejemanja akta je podatkovnazbirka PreLex,1 ki vsebuje celoten dosje od predloga akta, ki ga pripravi Komisija, mnenj obehodborov, dopolnjenega predloga akta, ki nastane v Svetu, mnenja in sprememb Evropskega parla-menta do konnih verzij dokumenta ter na enem mestu omogoa povezavo z drugimi zakonodajnimizbirkami Evropske unije ter dostop do razpololjivih elektronskih besedil.

Prevajalske slube morajo delovati hitro, pogosto imajo zelo kratke roke. Na primer, na zasedanjihEvropskega sveta voditelji drav in vlad popoldne obravnavajo teme sklepov in do 22. ure zveerpripravijo predlog zadnje razliice sklepov. Prevajalska sluba Generalnega sekretariata Sveta EU ga

ez no prevede v vse uradne jezike in prevod je naslednje jutro ob estih na voljo vsem delegacijam,da ga lahko preuijo do osmih, ko se ponavadi voditelji drav in vlad sestanejo s celotno dravnodelegacijo. Kljub temu se po izkunjah slovenskih predstavnikov vasih zgodi, da prevodi niso navoljo pravoasno. V takem primeru je treba delati z besedilom v angleini ali katerem drugem jeziku.

Pri zamudah s prevodi se lahko obrnete tudi na Sektor za pravno in jezikovno ureditev EU v SlubiVlade RS za razvoj in evropske zadeve, ki je v stiku z ustreznimi kontaktnimi tokami v institucijah EU:

[email protected] (v nujnih primerih: 01 / 478 25 12, 478 25 51)

Terminologija s skupnimi momi

Zahtevno podroje prevodov pravnih besedil je slovenska terminologija. Biti mora notranje skladnaznotraj posameznega predpisa in hkrati skladna z akti, ki e veljajo, zlasti na istem podroju. 2

Prevajalske slube institucij EU skupaj s slovenskimi pravniki jezikoslovci, zaposlenimi v institucijahEU, zagotavljajo vsebinsko ustrezno razliico dokumenta EU v slovenskem jeziku, pravilnost splonepravne terminologije in njeno usklajenost, vendar te slube ne morejo posredovati prevodov v stro-kovno redakcijo na nain, kakren je bil uveljavljen pri projektu priprave slovenske razliice pravnihaktov EU pred pristopom Slovenije k EU, zato je nujno sodelovanje strokovnjakov iz resornih organov.

Slovenski oddelki prevajalskih in pravnih slub v institucijah EU imajo monost terminolokegaposvetovanja s strokovnjaki iz resornih organov, ki sodelujejo v delovnih skupinah Sveta EU, e v fazi

nastajanja slovenskih besedil. Takno sodelovanje pripomore k poveanju kakovosti e med samopripravo slovenskega predloga akta, preden se ta predloi v obravnavo, in k racionalizaciji dela vpoznejih fazah pregledov besedil. Imenik strokovnjakov za posamezna podroja in podpodrojazakonodaje EU, ki so jih imenovali resorni organi, se enkrat letno posodobi in polje vsem slovenskimoddelkom v institucijah EU.

Vedno znova pa je treba poudariti, da je najuinkoviteje zagotavljanje strokovno-terminolokepomoi iz Slovenije dejavno sodelovanje predstavnikov posameznega pristojnega organa na

1http://europa.eu.int/prelex/apcnet.cfm?CL=sl

2 Priporoilo iz 6. toke medinstitucionalnega prironika "Skupna praktina navodila za pripravo pravnih aktov Skupnosti",ki so ga izdelale pravne slube Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta.
mailto:[email protected]://eur-lex.europa.eu/en/techleg/index.htmhttp://eur-lex.europa.eu/en/techleg/index.htmmailto:[email protected]


11/20


sestankih delovnih skupin Sveta, na katerih se obravnava zakonodajni akt ali dokument EU. Nosilniorgan za pripravo stali je odgovoren tudi za uskladitev strokovno-terminolokih pripomb z drugimiorgani, ki sodelujejo pri pripravi stalia glede posameznega akta ali dokumenta.

Predstavnik Slovenije lahko s svojimi pripombami k slovenskemu prevodu, ki ga pridobi bodisi z EU-portala e pred sestankom delovne skupine Sveta bodisi ga prejme na samem sestanku, bistveno pri-

speva k strokovni ustreznosti in terminoloki usklajenosti besedila. Popravljeno besedilo posreduje:

diplomatu v Stalnem predstavnitvu RS pri EU, ki je pristojen za ustrezno vsebinsko podroje,

v vednost pa tudi Slubi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve: [email protected].

Diplomat besedilo akta z vidno oznaenimi popravki posreduje pristojnemu direktoratu Sveta.Navedeni nain sicer omogoa upotevanje predlaganih popravkov besedila, toda treba je poudariti,da dokonno odloitev o upotevanju pripomb sprejmejo pristojne slube Sveta.

Nacionalni predstavnik se pri redakciji besedila lahko posvetuje tudi neposredno s prevajalci

dokumenta ali pravniki jezikoslovci v Svetu.

Potni predal slovenskih prevajalcev Komisije: [email protected],

potni predal slovenskih prevajalcev Sveta: [email protected],

potni predal slovenskih pravnikov jezikoslovcev v Svetu: [email protected].

V primeru dvomov, kako ukrepati oziroma s kom se posvetovati, lahko pomaga Sektor za pravno injezikovno ureditev EU v Slubi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve ([email protected]). Od decembra

2008 naprej je odprt tudi nov terminoloki potni predal, na katerega lahko prevajalci in pravniki iz in-stitucij EU ali strokovnjaki z ministrstev poiljajo v vednost korespondenco o terminolokih vpraanjih:

[email protected]

Nekateri prevajalci so izjemno dobri in se vsebinsko poveejo s tistimi, ki delajo na tistem podroju, danajdejo ustrezne reitve.


Specializirano izrazje, ki je v rabi pri oblikovanju dokumentov in odloanju v EU, ima marsikdaj zeloposebno podobo s stalia obiajnega jezikovnega okusa se marsikomu zdi nelepo, zapleteno,preabstraktno. Po drugi strani pa so nekateri na prvi pogled zapleteni izrazi zlahka prevedljivi. Todaglavna vloga takega izrazja je predvsem to, da natanno in nedvoumno poimenuje dolonopojmovanje. Seveda je nujno, da je izraz tvorjen in uporabljen v skladu s pravili slovenskega jezika, nipa nujno, da nam je ravno ve.

Bruseljski izrazi so vasih nemogoi (implementacija, transparentnost, valorizacija, komitologija,flexicurity).

mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]


12/20


Terminologija pa ni edina jezikovna posebnost dokumentov EU. Tudi njihova stavna zgradba sevasih zdi nenavadna, saj je pravni jezik Evropske unije unikum, ki nastaja iz zlivanja 23 uradnihjezikov in 23 pravnih redov. Poleg tega morajo biti besedila, ki se objavijo v 23 razliicah Uradnegalista EU, im bolj primerljiva tudi po obliki. Poskusite si predstavljati, kako nepregledno bi bilosklicevanje na dokumente, e se razporeditve stavkov, odstavkov in strani med jeziki ne bi ujemale!

Jezikovni pridrek brez pridrkov

Kadar drava lanica nima dostopa do pomembnih dokumentov v svojem jeziku ali nikakor ne moresprejeti prevoda zaradi pomembne jezikovne ali terminoloke napake, lahko vloi jezikovni pridrek, kizaasno zaustavi postopek sprejemanja v Svetu EU.

Vse pridrke, med njimi tudi jezikovne, v okviru EU-portala pripravljajo pristojna ministrstva in vladneslube ob oblikovanju stalia k predlaganemu dokumentu. Pri jezikovnih pridrkih je treba jasnooznaiti dele besedila, za katere je predlagana sprememba. Popravljeno besedilo ministrstvo

posreduje tudi:

na skupni naslov pravnikov jezikoslovcev v Svetu EU: [email protected] in

diplomatu v Stalnem predstavnitvu RS pri EU, ki je pristojen za ustrezno vsebinsko podroje.

Za razliko od drugih vrst pridrkov je jezikovne pridrke mogoe vlagati tudi na zasedanjih Coreperja,o emer morajo biti pravoasno obveeni ustrezni predstavniki Stalnega predstavnitva RS pri EU(Antici, Mertens), ki jezikovni pridrek sporoijo pristojnim slubam Sveta, in Sluba Vlade RS zarazvoj in evropske zadeve.

Dokonno odloitev o upotevanju pripomb sprejmejo pristojne slube Sveta in jih posredujejo dravilanici po ustaljenih informacijskih poteh preko Stalnega predstavnitva RS pri EU. Pristojni slovenskiorgan umakne jezikovni pridrek tudi na EU-portalu.

Delovna skupina pravnikov jezikoslovcev

Zadnja faza po vsebinski obravnavi posameznega akta v pristojni delovni skupini Sveta, v kateri je emogoe dati jezikovne pripombe na slovensko besedilo, je sestanek delovne skupine pravnikov

jezikoslovcev z nacionalnimi strokovnjaki. Namen sestanka je najprej pregledati pravno ustreznostizvirne razliice besedila (navadno v anglekem jeziku), nato pa pri prevodu akta v druge uradnejezike EU zagotoviti terminoloko in strokovno pomo, ki jo lahko dajo le izvedenci za neko vsebinskopodroje. Zato je zelo pomembno, da se strokovnjaki slovenskih organov, ki so sodelovali e vpredhodnih vsebinskih fazah obravnave predloga akta, dejansko udeleijo sestankov delovne skupinepravnikov lingvistov (B.13), saj lahko edino tako zares uinkovito pripomorejo h kakovosti slovenskerazliice tudi na tej stopnji postopka. Poleg njih se teh sestankov praviloma udeleujejo predstavnikiSlube Vlade RS za zakonodajo (vodilnega dravnega organa 15. delovne skupine "Zakonodajnezadeve", ki pokriva tudi podroje B.13). Nujno je, da se predstavnik pristojnega organa in predstavnikSlube za zakonodajo med seboj predhodno uskladita.
mailto:[email protected]:[email protected]


13/20


Popravki aktov, ki so e objavljeni v Uradnem listu EU

Naj e enkrat opozorimo, da je jezikovne pripombe glede akta najprimerneje sporoati, preden je taformalno sprejet, torej v fazi obravnave v delovnih telesih Sveta EU, najpozneje pa ob obravnavi vdelovni skupini pravnikov lingvistov. Ne glede na trud se vasih e pojavijo napake v aktih, ki so e

objavljeni v Uradnem listu EU. Naeloma se v teh primerih popravljajo samo utemeljene stvarne innikakor ne slogovne napake.

Med utemeljene popravke se uvra, kadar je besedilo:

popolnoma napano,

dvoumno in bi lahko privedlo do drugane razlage, kakor je bilo miljeno,

nerazumljivo zaradi pravopisnih ali slovninih napak.

Predlog za popravek mora biti v obliki, v kakrni se objavi v Uradnem listu EU:

Popravek Uredbe Komisije (ES) t. xxx/yyyy z dne o naslov akta, za katerega se predlaga popravek(UL L xxx z dne , str. xy)

navedba tevilke Uradnega lista EU in strani,na kateri je bil akt objavljen

Drugi pododstavek lena xy:

za vsak posamezni popravek natannanavedba mesta, kjer se predlaga (len,odstavek, pododstavek)

Besedilo: " navedite napano besedilo, kakor je bilo

objavljeno v UL " citat objavljenega napanega besedila

se glasi: " pravilno besedilo, kot ga predlagate " navedba, kako se mora besedilo pravilno

glasiti

Predlogi za popravke pravnih aktov se skupaj z jasno obrazloitvijo poljejo prek Stalnegapredstavnitva RS pri EU na spodaj navedene naslove v Komisiji ali Svetu EU, odvisno od tega, kateraod institucij je sprejela akt, v katerem je napaka.

Evropska komisija Svet EUZahtevki za jezikovne / prevodne popravke se poljejo na e-naslov v Generalnem direktoratu za prevajanje:

[email protected]

ali njihov potni predal:

[email protected]

Zahtevki za vsebinske popravke se poljejo na e-naslov vGeneralnem sekretariatu:

[email protected]

Zahtevki za popravke se poiljajo na e-naslova v Pravnislubi Generalnega sekretariata:

[email protected]

[email protected]

Odloitev o tem, ali bo predlog popravka sprejet, je prepuena Komisiji oziroma Svetu EU glede na

vse pravne in praktine vidike posameznega primera in glede na mnenje pravno-jezikoslovnih slub.
mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]


14/20


15/20


pa lahko tu preizkusite svoje znanje tujih jezikov, nauite kak slovenski pozdrav ali frazo tudi kolege iztujine ali jih celo navduite za uenje slovenine.

Mnogokrat govorimo slovensko zato, da drugi ne vejo, kaj se pogovarjamo, in da tako usklajujemosvoja mnenja na sejah.


Domai v tujih jezikih

Vejezina praksa je stalnica pri komunikaciji slovenskih predstavnikov. Trije postopkovni jeziki EU soangleina, francoina in nemina. Veina prejetih dokumentov in neformalne komunikacije je v

angleini, redkeje v ostalih jezikih.

Slovenski predstavniki znajo najpogosteje angleko, manj pogosto pa francosko, nemko in italijan-sko. Prioritetno je znanje angleine in francoine. Predvsem angleino je treba znati dovolj dobroza rabo v vseh govornih poloajih.

Raven znanja francoine je med slovenskimi predstavniki precej nija. Po eni strani je francoinaoitno manj kljuna za uspeno delovanje v EU, po drugi pa je treba poudariti, da je e ve slovenskihpredstavnikov opozorilo na potrebo po boljem znanju francoine kljub teajem, ki so se jih udele-ili. Prav francoina je eden od dejavnikov, ki slovenskim predstavnikom povzroajo komunikacijsketeave, toda s temi problemi se sreujejo tudi predstavniki drugih drav lanic.

Kadar se v angleini pogajata Angle in Nemec, je Angle zagotovo v prednosti. Pri zakonodajnihpredlogih, kjer se stvari dogajajo bolj poasi brez takojnje interakcije, pa to ni problem.



16/20


Pomembni potni predali

Slovenski tolmai skupne slube za tolmaenje v institucijah

EU:

[email protected]

Slovenski tolmai v Evropskem parlamentu:

[email protected]

Prevajalci Evropske komisije:

[email protected]

Prevajalci Sveta EU:

[email protected]

Pravniki jezikoslovci v Svetu EU:

[email protected]

Prevajalci v Evropskem parlamentu:

[email protected]

Terminoloki potni predali

Komisija:

[email protected]

Svet:

[email protected]

Evropski parlament:

[email protected]

Sluba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve:

[email protected]

Pomo pri rabi slovenine in drugih jezikov

Spletne strani Slube Vlade RS za razvoj in evropske zadeve, na katerih so tevilne povezave nastrani v zvezi z jezikovnimi vpraanji v kontekstu EU:

http://www.svez.gov.si/si/dejavnosti/koordinacija_evropskih_zadev/jezikovna_vprasanja/

http://www.svez.gov.si/si/dejavnosti/prevajanje/

PreLex:http://europa.eu.int/prelex/apcnet.cfm?CL=sl

Podatkovna zbirka, ki omogoa spremljanje dokumentov vpostopkih odloanja.

EUR-Lex:

http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htmTa zakonodajna zbirka EU je eden najuporabnejih virov zaiskanje veljavnih dokumentov in terminologije s preprostimiskanjem terminov vseh uradnih jezikih.

Slovenska zakonodajna zbirka na spletnih straneh DZ RS:

http://www.dz-rs.si/index.php?id=57

Evroterm:
mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]://www.svez.gov.si/si/dejavnosti/koordinacija_evropskih_zadev/jezikovna_vprasanja/http://www.svez.gov.si/si/dejavnosti/prevajanje/http://europa.eu.int/prelex/apcnet.cfm?CL=slhttp://eur-lex.europa.eu/sl/index.htmhttp://www.dz-rs.si/index.php?id=57http://www.dz-rs.si/index.php?id=57http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htmhttp://europa.eu.int/prelex/apcnet.cfm?CL=slhttp://www.svez.gov.si/si/dejavnosti/prevajanje/http://www.svez.gov.si/si/dejavnosti/koordinacija_evropskih_zadev/jezikovna_vprasanja/mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]


17/20


http://www.sigov.si/evroterm

Terminoloka zbirka izrazov, ki je nastajala med prevajanjem pravnih aktovEU v slovenine. Veina pojmov ima ustreznice v angleini, nekateri patudi v drugih evropskih jezikih. Vsak zadetek pokae mone prevode in virebesedil.

Evrokorpus:

http://www.sigov.si/evrokorAngleko-slovenska zbirka prevedenih pravnih aktov EU, namenjenapredvsem prevajalcem strokovnih besedil, da bi im bolj poenotili raboterminologije. Vsak zadetek pokae rabo iskane besede ali fraze vanglekem in slovenskem kontekstu.

Eurovoc:

http://europa.eu/eurovoc/

IATE:

http://iate.europa.eu

FidaPLUS:

http://www.fidaplus.netReferenni korpus za slovenino. Raunalnika zbirka vkljuuje razlinabesedila in omogoa razlina iskanja, vsak zadetek iskanja pa pokae raboiskane besede ali fraze v kontekstu.

Nova beseda:

http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html

O slovenskem jeziku / On Slovene:

http://www.svez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/publikacije/O_slovenskem_jeziku_novo.pdf

Publikacija o slovenskem jeziku, njegovi zgodovini, zvrsteh, poloaju, slovnici in prihodnosti, v slovenini in angleini.

Slovar slovenskega knjinega jezika:

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.htmlSpletni vmesnik za iskanje po enojezinem slovarju slovenskega knjinega

jezika.

Slovarji:

http://evroterm.gov.si/slovar/slovar.htmlSpletna stran s povezavami na prosto dostopne spletneslovarje za razline jezike ali predmetna podroja.

Seznam tujih zemljepisnih imen:

http://www.gu.gov.si/index.php?id=9930#13347

Prevajalnik Presis:http://presis.amebis.si/prevajanje/index.asp?jezik=sl

Avtomatski prevajalnik iz slovenine v angleino aliobratno.

USS jezikovno svetovanje:

http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/ Odgovori na jezikovna vpraanja o slovenini.
http://www.sigov.si/evrotermhttp://www.sigov.si/evrokorhttp://europa.eu/eurovoc/http://iate.europa.eu/http://www.fidaplus.net/http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.htmlhttp://www.svez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/publikacije/O_slovenskem_jeziku_novo.pdfhttp://bos.zrc-sazu.si/sskj.htmlhttp://evroterm.gov.si/slovar/slovar.htmlhttp://www.gu.gov.si/index.php?id=9930#13347http://presis.amebis.si/prevajanje/index.asp?jezik=slhttp://www2.arnes.si/~lmarus/suss/http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/http://presis.amebis.si/prevajanje/index.asp?jezik=slhttp://www.gu.gov.si/index.php?id=9930#13347http://evroterm.gov.si/slovar/slovar.htmlhttp://bos.zrc-sazu.si/sskj.htmlhttp://www.svez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/publikacije/O_slovenskem_jeziku_novo.pdfhttp://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.htmlhttp://www.fidaplus.net/http://iate.europa.eu/http://europa.eu/eurovoc/http://www.sigov.si/evrokorhttp://www.sigov.si/evroterm


18/20


Pregled reima tolmaenja v delovnih telesih Sveta EU1

Legenda:* posebna ureditev za zasedanja Odbora stalnih predstavnikovC tolmaenje zagotavlja Evropska komisijaZ brez tolmaenja v katerikoli jezik

F polno tolmaenje v vse uradne jezike SkupnostiR monost tolmaenja po sistemu na zahtevoN tolmaenje ni bilo zahtevano

ODBORI, USTANOVLJENI S POGODBAMI ReimA.1 Odbor stalnih predstavnikov (Coreper)

a) 2. delb) 1. del

len1(1)(c)

A.2 Ekonomsko-finanni odbor CA.3 Odbor za zaposlovanje CA.4 Odbor za len 133

a) lanib) Namestnikic) Izvedenci (tekstil, storitve, jeklo, motorna vozila,vzajemno priznavanje)

F do 31.12. 07R od 1.1. 08

RR

A.5 Politini in varnostni odbor ZA.6 Odbor za len 36 FA.7 Odbor za socialno zaito C

ODBOR, USTANOVLJEN Z MEDVLADNIM SKLEPOMA.8 Posebni odbor za kmetijstvo (POK) F

ODBORI, USTANOVLJENI Z AKTOM SVETAA.9 Vojaki odbor (EUMC) Z

A.10 Odbor za civilne vidike kriznega upravljanja NA.11 Odbor za ekonomsko politiko CA.12 Odbor za finanne storitve RA.13 Varnostni odbor

a) INFOSEC (Kvalificirani organi za ocenjevanje,izvedenci)b) Strokovnjaki za GNSSc) Telesa za varnostno akreditacijo

Z

SKUPINE, KI TESNO SODELUJEJO S COREPERJEMA.14 Skupina Antici ZA.15 Skupina Mertens ZA.16 Skupina prijateljev predsedstva N

SVETOVALCI/ATAEJIA.18 Svetovalci/Ataeji N

SPLONE ZADEVEB.1 Delovna skupina za splone zadeve ZB.2 ne obstaja veB.3 Delovna skupina na visoki ravni za azil in migracije FB.4 Horizontalna delovna skupina za droge FB.5 Delovna skupina za strukturne instrumente RB.6 Delovna skupina za najbolj oddaljene regije NB.7 Delovna skupina za atomska vpraanja

a) ne obstaja veR

B.8 Delovna skupina za statistiko RB.9 Delovna skupina za informiranje NB.10 Delovna skupina za obdelavo pravnih podatkov RB.11 Delovna skupina za elektronske komunikacije

a) Skupina koordinatorjev na visoki ravni zaSESAME

Z

B.12 Delovna skupina za kodifikacijo zakonodaje RB.13 Delovna skupina pravnikov-lingvistov ZB.14 Delovna skupina za Sodie RB.15 Delovna skupina za kadrovske predpise RB.16 Delovna skupina za nove zgradbe N

B.17 Ad hoc delovna skupina za ukrepanje na podlagi sklepovSveta o Cipru z dne 26. aprila 2004

R

B.18 Ad hoc delovna skupina za mehanizem sodelovanja inpreverjanja za Bolgarijo in Romunijo

R

B.19 Delovna skupina za iritev in drave, s katerimi potekajopogajanja za pristop k EU

R

ZUNANJI ODNOSI/VARNOST IN OBRAMBA/RAZVOJC.1 Delovna skupina svetovalcev za zunanje odnose

a) SankcijeZ

C.2 Delovna skupina za mednarodno javno pravoa) Mednarodno kazensko sodie (MKS)

Z

C.3 Delovna skupina za pomorsko pravo NC.4 Delovna skupina za Zdruene narode ZC.5 Delovna skupina za OVSE in Svet Evrope ZC.6 Delovna skupina za lovekove pravice ZC.7 Delovna skupina za ezatlantske odnose NC.8 ne obstaja veC.9 Delovna skupina za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo NC.10 Delovna skupina za Efto NC.11 Delovna skupina za Zahodni Balkan ZC.12 Ad hocdelovna skupina za blinjevzhodni mirovni proces NC.13 Delovna skupina za Blinji vzhod in Zaliv NC.14 Delovna skupina za Marek/Magreb NC.15 Delovna skupina za Afriko ZC.16 Delovna skupina za AKP NC.17 Delovna skupina za Azijo/Oceanijo NC.18 Delovna skupina za Latinsko Ameriko NC.19 Delovna skupina za terorizem (mednarodni vidiki) Z

C.20 Delovna skupina za neirjenje ZC.21 Delovna skupina za izvoz konvencionalnega oroja ZC.22 Delovna skupina za globalno razoroevanje in nadzor

nad oboroitvijoZ

C.23 Delovna skupina za blago z dvojno rabo RC.24 Delovna skupina za evropsko oboroitveno politiko NC.25 Politino-vojaka delovna skupina ZC.26 Delovno telo vojakega odbora EU (EUMCWG) ZC.27 Delovna skupina za trgovinska vpraanja RC.28 Delovna skupina za sploni sistem preferencialov RC.29 Skupina za izvozne kredite RC.30 Delovna skupina za razvojno sodelovanje NC.31 Delovna skupina za pripravo mednarodnih konferenc o

razvojuN

C.32 Delovna skupina za pomo v hrani NC.33 Delovna skupina za primarne proizvode RC.34 Delovna skupina za konzularne zadeve ZC.35 Delovna skupina za SZVP administrativne zadeve in

protokolZ

C.36 Skupina Nicolaidis ZC.37 Ad hocdelovna skupina za skupno strategijo EU-Afrika Z

1 Sklep 111/07 Generalnega sekretarja Sveta / Visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko otolmaenju za Evropski svet, Svet in pripravljalna telesa.


19/20


20/20


KONKURENNOST (notranji trg, industrija, raziskave) ReimG.1 Delovna skupina za konkurennost in rast RG.2 Delovna skupina za javna naroila RG.3 Delovna skupina za intelektualno lastnino

a) Patentib) Avtorske pravicec) Modeli

FRR

G.4 Delovna skupina za pravo druba) Raunovodstvo obvezna revizijab) ne obstaja ve

R

G.5 ne obstaja veG.6 Delovna skupina za ustanavljanje in storitve RG.7 Delovna skupina za tehnino usklajevanje

a) Standardizacijab) Motorna vozilac) Nevarne snovi in pripravkid) Stroji

R

G.8 Delovna skupina za carinsko unijoa) Carinska zakonodaja in politikab) Skupna carinska tarifa

R

G.9 Delovna skupina za zaito podatkov RG.10 Delovna skupina za ivila RG.11 Delovna skupina za prosti pretok oseb RG.12 Delovna skupina za konkurennost RG.13 Delovna skupina za raziskave RG.14 Skupna delovna skupina za razvoj/jedrska vpraanja RG.15 CREST RG.16 ne obstaja veG.20 Ad hoc delovna skupina za Evropski intitut za

tehnologijo (EIT)R

PROMET/TELEKOMUNIKACIJE/ENERGIJAH.1 Delovna skupina za kopenski promet RH.2 Delovna skupina za pomorski promet RH.3 Delovna skupina za zrani promet RH.4 Delovna skupina za intermodalni promet in omreja RH.5 Delovna skupina za telekomunikacije in informacijsko

druboR

H.6 Delovna skupina za potne storitve RH.7 Delovna skupina za energijo R

ZAPOSLOVANJE/SOCIALNA POLITIKA, ZDRAVJE IN VARSTVOPOTRONIKOV

I .1 Delovna skupina za socialna vpraanja RI.2 Delovna skupina za javno zdravje RI.3 Delovna skupina za varstvo in informiranje potronikov FI.4 Delovna skupina za zdravila in medicinske izdelke R

OKOLJEJ .1 Delovna skupina za okol je RJ.2 Delovna skupina za mednarodne okoljske vidike R

IZOBRAEVANJE, MLADINA IN KULTURAK.1 Odbor za izobraevanje RK.2 Delovna skupina za mladino R

K.3 Odbor za kul turne zadeve RK.4 Delovna skupina za avdiovizualno podroje R

Documents

Slovenscina v Institucijah EU