M. Renčelj

Marija RENČELJ·

- 50 - VODNOGOSPODARSTVO

IN AVTOCESTE

SLOVENIKA POSTAJA AVTOCESTA

POVZETEK

V prispevku je opisana gradnja Slovenike kot dvopasovne avtoceste pred 20 leti in dograditev v tem času v štiripasovno avtocesto. AC v prostoru prečka številne vodotoke in odvodnike, katere pa je potrebno varovati pred škodljivim delovanjem odvod nje iz cestnih površin.

1_0 DVOPASOVNA AC

Avtocesta Hoče - Hudinja (Celje) je bila načrtovana vzporedno z našo prvo avtocesto Vrhnika - Postojna. Pričetek realizacije je bil zamaknjen za skoraj dve leti zaradi -nekaterim bolj, drugim manj znane - "cestne afere". Gradnja ceste je bila potrebna, saj obstOječa magistraika med Celjem in Mariborom ni mogla prevzemati povečanega prometa, predvsem tovornega, zaradi razgibanega terena tudi cestni elementi niso več ustrezali. Gradnja Slovenike je do danes najdaljši odsek AC, kar jih je bilo veni potezi grajenih istočasno . Potek trase, njena lega v prostoru in okolju tvorijo simbiozo, ki ni tujek v prostoru. Obenem je izgradnja pomenila veliko pridobitev za Štajersko in področje skozi katerega poteka.

Med gradnjo je prišlo do številnih sprememb, predvsem pa je pomembna sprememba trase na pod odseku Celje - Levec za pod odsek Celje - Arja vas. Zaradi ekoloških in prostorskih nasprotovanj je bila za nadaljevanje izbrana severna varianta poteka AC proti Vranskem, predvsem pa je spremembo trase na odseku Celje - Arja vas narekovalo vodovarstven o območje in črpališče pitne vode v Levcu. Vsled tega se je prvotno imenovala avtocesta Hoče - Levec, zaradi spremembe trase, se je kasneje preimenovala v AC Hoče - Arja vas.

Odločitev, da se gradi samo dvopasovna avtocesta, vključno z odstavnimi pasovI, Je bila sprejeta na zahtevo IBRD maja 1971. S tem je bila dana zelena luč za mednarodne kvalifikacije. Investitor je bil Cestni sklad SRS oz. Republiška skupnost za ceste .

Dela so bila oddana na Iicitaciji in so se pričela maja 1971 na celotni trasi. Celotni odsek ceste Hoče - Arja vas je bil razdeljen na 4 pododseke: Hoče - Slovenska Bistrica 17,0 km Slovenska Bistrica - Žiče (Sl.Konjice) 8,5 km Žiče - Dramlje 9,0 km Dramlje - Hudinja - Arja vas 14,9 km IL = 49,4 km Prečni profili in elementi ceste se spreminjajo v odvisnosti od terena: - na ravninskem terenu je NPP "A", Vrač = 140 km/h - na gričevnatem terenu je NPP "B", Vrač = 120 km/h - na hribovitem terenu je NPP "C", Vrač = 1 OO km/h

* Marija RENČELJ dipl. ing. gradb., Vodnogospodarski biro Maribor, Glavni trg 19c

MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

- 51 -

M. Renčelj

Pododsek 3/1 HOČE - SLOVENSKA BISTRICA

VODNOGOSPODARSTVO IN AVTOCESTE

Gradnja se je pričela z regulacijskimi deli leta 1971 in končala 1974. Gradbena dela na AC so potekala obdoblju 1972-76. Trasa poteka od po ravnici, nakar se preko gričev spusti v Bistriško dolino. Vsi nasipi so iz glinastega materiala iz izkopov, odsek iz Frama do Hoč pa je zgrajen iz gramoza iz stranskega odvzema v Račah. V gramoznici Rače je "Slovenija ceste" kot izvajalec del na prvih treh odsekih montiralo separacijo, drobilnico in asfaltno bazo, od koder so dobavljali material za zgornji ustroj za vseh 34 km avtoceste, deviacij ter priključkov.

Pododsek 3/2 SLOVENSKA BISTRICA - ŽiČE

Čas gradnje je bil enak kot na prvem odseku, regulacije 1971-1974 in avtoceste 1972-1976. Pododsek 3/2 poteka od Slovenske Bistrice dalje po gričevnatem terenu , na katerem so bili potrebni največji useki in najvišji nasipi na celotni trasi avtoceste.

Največji ukop je globine 30 m in preide v najvišji nasip višine 28 m kot priključek

na viadukt "Vrhole". Na tem odseku je tudi najdaljši viadukt Preloge na vsej trasi AC. Iz gričevja se v km 23,0 trasa spusti v nižino - v Dravinjsko dolino. Poteka po naseljenem področju, zato je bilo potrebno zgraditi nadomestne lokalne in regionalne ceste ter regulirati številne vodotoke, ki pritekajo iz Pohorja. Nasipi so v glavnem izdelani iz glinastih materialov izkopov v trasi cest, le naSip na robu doline v Tepanju in čelni nasipi pri viaduktih so iz kamnitega materiala iz stranskega odvzema v Žičah. Poseben problem na tem odseku so bili visoki naSIpI , za kar je bilo predhodno potrebno sanirati nenosilna tla zamočvirjenih dolin in grap. Sanacija je bila z odstranitvijo nenosilnih tal in ureditev odvodnjavanja s talnimi drenažami. V usekih pa so se pojavljali številni plazovi, katere je povzročala voda, ki je potekala po neprepustnih plasteh.

Pododsek 3/3 ŽiČE - DRAMLJE

Čas gradnje AC je bil od leta 1972 - 1976, regulacije vodotokov pa od 1971 - 1973. Trasa poteka po hribovitem terenu, zato je bilo potrebno za premostitev velikih višinskih razlik zgraditi tri viadukte in dva tunela. Na tem odseku je bilo delo najtežje, poudarek je bil na izgradnji dveh predorov in treh viaduktov. Z izkopanim materialom iz predorov se je izdelal nasip AC. Gradnja predorov je bila počasna in težavna. Potekala je po novi avstrijski metodi. Podpiranje izkopanega profila se je vršilo z brizganim betonom na jeklene mreže, sidrane s sidri dolžine 3 - 8 m. PO vrnitvi pritiskov je bila zabetonirana še sekundarna betonska obloga s pomočjo teleskopskega jeklenega opaža po prstanih dolžine 7,5 m. V predoru Pletovarje je najvišja kota avtoceste Hoče - Arja vas in sicer 458 m. V dolini Slatine je bilo precej težav s stabilnost jo pobočij, tudi po izgradnji AC.

Pododsek 3/4 DRAMLJE - HUDINJA (CELJE)

Čas gradnje avtoceste 1972 - 1976 in regulacije od 1971 - 1973 Trasa poteka po gričevnatem terenu, dokler ne preide v ravnico pri Celju. Začasni priključek je bil na magistralno cesto v Celju.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

M. Renčelj

· 52 . VODNOGOSPODARSTVO IN AVTOCESTE

Na trasi sta dva večja premostitvena objekta dolžine po 140 m, to sta viadukta Dramlje in Žepina. Vsi nasipi so izdelani iz glinen ih materialov iz izkopav, za plan um spodnjega ustraja pa je bila uporabljena tudi izboljšava z apneno stabilizacija.

Pododsek HUDINJA - ARJA VAS

Av10cesta Hudinja - Arja vas je projektirana kot popolna AC, izvedena pa kot polovična. Zemeljska dela so izvedena za štiripasovno AC. Sprememba prvotne trase Hoče - Levec je bila zaradi vodnih virov in črpališč v Levcu . Trasa je bila pomaknjena proti severu do Arje vasi in začasnega priključka na regionalno cesto v Petrovčah . Pozneje je bila priključena na obvoznico Žalec. Gradnja je potekala počasi zaradi finančnih razlogov. Čas gradnje je bil od začetka 1975 do konca 1977. V naslednjih dveh letih je bila zgrajena obvoznica Žalec.

TABELA PODATKOV O OBSEGU DEL ODSEK HOČE - ARJA VAS

REGULACIJE OSTALI OBJEKTI CESTNI PRIKLJUČEK

IPododsek Hoče - Slov. Bistrica, LAC=17.000 m

Hočki potok Viadukt Devina - 80 m Slivnica Polanski potok 8 nadvozov Fram Radizelski potok 3 podvozi Slovenska Framski potok 4 mostovi Bistrica Brezovec Ldev + Lc = Drosarica 15.900 m Polskava Devina Bistrica I:lreg = 5.440 m + 9.330 m reg. jarkov

IPododsek SI. Bistrica - SI. Konjice, LAC - 8.500 m -Ložnica Viadukt Vrhole Tepanje (Ličnica) 238,45 m (Potok Pre.log) viadukt Preloge Prihovski potok 558,75 m Oplotnica 5 nadvozov I:lreg = 2.280 m 1 podvoz + 2 mostova 2.600 m jarkov 1 par.prepust

300/190 Ldev. + Lc. = 7.074 m

I Pododsek Slov. Konjice - Dramlje, LAC = 9.020 m

Dravinja viadutk Škedenj I Slatinski potok 440,20 m Odvodnik v viadukt Škedenj II

Dravinja 398,88 m I:Lreg = 3.570 m viadukt Slatina

438,88 pred. Golo Rebro

MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

POČiVALIŠČE

j Polskava

I Tepanje + bencinski servis

I

- 53 -M. Renčelj

REGULACIJE OSTALI OBJEKTI CESTNI PRIKLJUČEK

I Pododsek Slov. Konjice - Dramlje, LAC = 9.020 m

778,25 m pred. Pletovarje 708,75 m 2 podvoza 1 nadvoz 5 mostov (1 na AC) Ldev.+ .l.c. = 7.074m

lPododsek Dramlje - Hudinja, LAC = 9.940 m

Drameljščica viadutk Dramlje 140 m Dramlje potok IXa viadukt Žepina 140 m v Celju na potok pod 8 nadvozov magistralko Lipovcem 1 podvoz Vzhodna Ložnica 15 CP 0 100-200 Potoki X, XI in XII Ldev.+l.c. = 8.234 m Hudinja Travniški potok Llreg = 2.364 m

Pododsek Hudinja - Arja vas, LAC - 6.500 m -Sušnica 2 nadvoza Koprivnica 3 podvozi Potok A 4 mostovi Potok Črna mlaka Ldev.+l.c. = 6.1 83 Zaloški potok Pirešica Llreg = 4.836 m

2.0. DOGRADITEV V 4-PASOVNICO AC

VODNOGOSPODARSTVO

IN AVTOCESTE

POČiVALIŠČE

I

J "Zima" "Cerovec

I obojestransko parkirišce Lopata

Po skoraj 20-tih letih se je pristopilo k dograditvi Slovenike v 4-pasovno avtocesto. V glavnem se dograjuje levi vozni pas. V tem času potekajo dela na štirih pododsekih AC Hoče - Arja vas, razen na odseku 3/2 Slovenska Bistrica - Slovenske Konjice, kjer se dela oddajajo po mednarodnem razpisu in je postopek počasnejši.

Dela dograditve Slovenike v 4 pasovnico bodo končana do nov. 96, razen odseka 3/2, ki bo končan julija 97. Vzporedno bo potekala sanacija obstoječega voznega pasu in sanacija viaduktov Škedenj 1. in II.

Dodatni priključki na AC bodo: Bistrica sever, Ljubečna pred Celjem ter Celje - jug pri parkirišču Lopata. Sprememba cestninskeg sistema bo v tem, da bo po izgradnji AC v 4-pasovnico odprti cestninski sistem. Obstoječe cestninske postaje bodo porušene, predvidena pa je nova cestninska postaja prečno čez AC na območju priključka Slovenske Konjice. Prvi pododsek Hoče - Slovenska Bistrica na odseku Hoče - Arja vas AC Koper -Lendava, je bil kot 4-pasovna AC predan prometu 21 .11 .1995. To je prvi odsek avtoceste na Štajerskem, dolžine 11.600 m.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '95

- 54 -

M. Renčelj

VODNOGOSPODARSTVO IN AVTOCESTE

3.0.0DVODNJAVANJE METEORNIH VOD IZ AVTOCESTNIH POVRŠiN

Osnovni projekt AC Hoče - Arja vas je vseboval že vse elemente odvodnega sistema, večina tega 1e bila tudi zgrajena za potrebe štiripasovnice, razen objektov za mehansko Čiščenje odtoka pred izlivom v vodni sistem. Ob dograditvi AC v štiripasovnico, so na levem dograjevanem pasu pred izlivom meteornih vod iz cestnih površin v vodotoke ali odvodnike predvideni zemeljski zadrževaIni bazeni z usedalnikom in lovilcem olj. Sprojektirani so po "Navodilih projektantom za izdelavo tehnične dokumentacije - odvodnjavanje meteornih voda iz avtocestnih površin", DARS z dne 3.2.1995.

ODVODNJAVANJE CESTENIH POVRŠiN

Slovenika preseka na svojem poteku zelo gosto mrežo vodotokov in odvodnikov, ki pritečejo iz vzhodnega Pohorja. To pogojuje gradnjo velikega števila zadrževalnih bazenov oz. usedalnikov z lovilci olj. Večina prečkanj vodotokov z AC od Hoč do Pletovarij je od Zahoda proti Vzhodu.

Obstoječi odvodni sistem narekuje večinoma podolgovate zemeljske bazene, katerih lokacija je vabcestnih jarkih pred izlivom v vodotok.

Na levem dograjevanem pasu AC je predvidenih in sprojektiranih na odseku:

Hoče - Pletovarje 44 zadrževalnikov (proj. VGB Maribor) Pletovarje - Arja vas 45 zadrževanikov (proj. PUV Celje)

Ob sanaciji desnega obstoječega pasu AC bo predvidoma potrebnih še približno enako število zadrževalnikov.

ODVODNJAVANJE VIADUKTOV

Odvodnjavanje viaduktov je od primera do primera različno.

Vse meteorne vode so speljane v usedalnike pred iztokom v vodotoke ali odvodnike.

ODVODNJ,AVANJE PREDOROV

V predorih Pletovarje in Golo Rebro je dvojni odvodni sistem. Drenažne vode so speljane v odvodnik, praine vode predorov pa po posebnem kanalu v čistilne

naprave, katere so že v gradnji pred portali predorov.

Pri predoru Pletovarje sta predvideni dve ČN ., ker se v km AC 30+330 padec predora prevesi v smeri vodij Drave in Savinje.

Predor Golo Rebro ima padec v celoti proti severnemu portalu, kjer je predvidena ČN o Čistilne naprave bodo služile čiščenju pralnih vod iz obeh predorskih cevi.

LITERATURA:

KAKO SMO GRADILI avtoceste in nekatere večje cestne objekte 1972/1992. Gradivo zbral in uredil: Vlado Breščak Izdal: Cestni inženiring p.o. Ljubljana

MiŠiČEV VODARSKI DAN '95