MEDICINSKA FAKULTETA

KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO

SLOVAR MEDICINAKRO

SLOVAR MEDICINSKIH IZRAZOV

Zveza Romov Slovenije

Slovar medicinskih izrazov

Projektna naloga študentov

Medicinske fakultete Univerze v Mariboru

Glavna urednica : Erika Zelko

Avtorji : Jurica Ferenčina, Ninna Kozorog, Nives

Tomažič, Manja Vivod

Prevod : Romeo Horvat - Popo

Tisk :

Naklada :

UVODNIK

V Evropi danes živi okoli 15 milijonov Romov, pri nas le okoli 10 tisoč, ki uporabljajo različna romska narečja. Na današnji romski jezik je vplivalo prilagajanje jeziku ali narečju staroselcev. Posledično lahko v »prekmurski romščini« zasledimo vplive madžarščine, nemščine, hrvaščine in prekmurskega narečja. Prav tako pri »dolenjski romščini« lahko zasledimo več vplivov hrvaščine, slovenščine in dolenjskega narečja. Kot je vidljivo, romski jezik je izjemno kompleksne narave, ki lahko otežuje komunikacijo med romsko in »ostalo« populacijo. Predvsem težavo predstavlja slabo poznavanje slovenskega jezika pri nekaterih pripadnikih romske populacije. Tako kot celotna, tudi romska populacija uporablja tradicionalno medicino kot sredstvo reševanja svojih zdravstvenih težav. Do prvega stika z zdravstvenim sistemom ponavadi pride prav v ambulanti družinskega zdravnika. V današnjem času preobremenjenosti zdravnikov s prevelikim številom bolnikov, le-ti nimajo možnosti (časa) vsakemu bolniku podrobno in kvalitetno razložiti njegove zdravstvene težave. Posledično, zdravniki prepogosto »avtomatično« uporabljajo izrazoslovje, ki je medicinskemu laiku težko razumljivo. Problem o katerem poročajo zdravniki, ki v svojih ambulantah sprejemajo pripadnike romske populacije je ta, da marsikateri Romi zaradi jezikovne bariere ne znajo natančno opredeliti svojih zdravstvenih težav, kar lahko hitro popelje v napačno usmerjeno zdravljenje. Navedene težave niso vidljive izključno pri delu z romsko populacijo, ampak v vsakodnevnem delu povprečnega slovenskega zdravnika.

Iz teh navedenih razlogov je potrebno problem neuspešne komunikacije med zdravniki in bolniki nenehno izpostavljati, saj so posledice le-te lahko katastrofalne.

Posledice slabega poteka komunikacije vodijo v bolnikovo nerazumevanje njegovega zdravstvenega stanja (pogosto resnega), kar vodi v nerazumevanje in neupoštevanje navodil za zdravljenje, ter posledično v slab končni rezultat

zdravljenja. V skrajni meri pri teh bolnikih, ki so pogosto nezadovoljni z rezultati zdravljenja, lahko pride do svojevrstnega odpora do zdravnikov in vsega kar je povezano z zdravništvom.

Upamo, da bo ta slovar predstavljal en košček mozaika uspešne komunikacije med zdravniki in pripadniki romske populacije, saj le tako lahko zagotovimo kvaliteten potek celostne obravnave vsakega bolnika.

ZAHVALA

Nastanek tega slovarja ne bi bil možen brez naše

mentorice, asist.mag.Erike Zelko, ki nam je

vseskozi potek izdelave slovarja stala ob strani.

Prav tako, projekt ne bi bil izvedljiv brez

neomejene pomoči ljudi iz Informacijskega centra -

Romea Horvata, Štefana Bajiča, Monike Horvat-

Sandreli in Slavka Cenerja, ki svoje svoje življenje

posvečajo reševanju problemov romske

populacije.

A

Abdominalna kirurgija - kirurgija , so pe kijrel le sastipnaha proti slepič te vaštu te čhijl u buke

Acetilsalicilna kislina – So hi čhito khetaun , so pijrel miškri kemijski reakcija miškri ocenta te salicitni kiselina –Aspirin ( Bayer) , pridžauras lačho drab proti dukh, duru šijro, dand te proti sklepja . U Aspirin hi te proti te lepijnel pe khetaun u rateskre žili .

Ablacija – khrik te lel u mulo vej pa u šmo tkijvo le ruste instumentiha, auri te thaurel vej pa laserske.

Absces – phumb, phubalo tkivo so hi andi vrečka

Absorbcija – aunde te pijel, aunde te mukel, te mukel ande.

ACE zaviralci – but drauba, so phraun u žili, avka hot zaviralinen i tvorba

Acetonurija – uze u aceton andu muter , čak zu cukerne manuša vej pa zu dulu so hilen karavdin .

Acidoza – staunje, kada andu tešto, kada pe kijrel but kilelini

Adenokarcinom : karavdin le žlezeskro, žlezno karavdin.

Adrenalin – harmon, so le auri mukel u bubreškeskro žlezo. U adrenalin kijrel sigeder buti te i zour le vudjiskri mišicakri . Adaleha omogočinel i buti mišicakri ( naušibnaha , zi buti te kada ispijdes), akor djirinel feder svejžo rat. U Adrenalin pe pe ijfter kijrel upre andu doloučene količini kada na sam mijrne . Aadu pe sikaul le uče pritijskiha kada maurel sik te puluke u vudji.

Aeroben – udau , so maungel u kisik vaštu živlenje, buti te te te baurdjol.

Agresivnost - kada te napadijnel , nasilnost.

Akinezija – kada na sal zmožno, phareder te micingijrel duru živcengre moutnji .

Akrocianoza – plauvi cipa duru dauk kaj falinel u kisik zu rat.

Akuten – izrauz, so le ulaul pru bare kinji , Udau so pijrel naune igen dugu .

AL (akutna levkemija): harno aulav vašti Levkemija

Albuminurija – uze u plauzemsko parnipe aluminiskro andu muter

Alergija – občutljivo organizem vaštu določijme kouj

Alergologija in imunologija – žandlo sa pali alergija

Algomenoreja ali dismenoreja – dukh kada aul pri žuvli angju dau te palu dau .

Alopecija : kada pijren auri u bal, butvar duru dau kaj nasvajol i cipa , andi onkologija pe pe i alepecija butvar sikaul duru citastatikja , čak andi cejt kada pe sastjaurel.

Alergijski dermatitis: vnetni cipa duru UV-svetloba

Alzheimerjeva demenca – Nasvalipe la gudjakro, zi sej žal palu angje la gudjakro , hi ži kaj tutu nauštik spotnines, te micingires. Pe na del te sastjarel

Amenoreja – auri muklo so aul pri žuvli, hi šej fiziološko ( angji puberteta, miškru khamnipe te kijsno kada buter na aul pri žuvli) vej pa nasvalibnaskro.

Akutni miokardni infarkt (AMI) – akutni vodjiskro kaup, voudjiskro akup.

Ampula – na fermuklo staklo, so hi aunde u drab so pe mukel ande.

Amputacija – kirugiskee so pel el khrik u udja vej pa cili čouči

Anaerob – šej pe te žilj bri kisik( but bakterij so len pe site žaunel)

Anafilaksa – občutljivo organizem so pe mukel ande, so phosaul u marhi, vašti inekcija penciliniskro le bara prezadetnostjaha vej pa mirijbe le nasvale manušeskro.

Anafilaktični šok – ejfter, čauči, miribnskari reakcija so hi laergične, kada phosal i marha vej pa reakcija pru inekcija so pe del u drab sar hi( pencilin).

Analgetik – drab prouti dukh

Analiza urina – laboratoriskro sikado uze andu snovi le mutereskro

Anamneza – mijk aungje žadli i historia, na tromli le nasvale manušeskro.

Anasarka –baru šuvlipe pru cilo tešto

Anemija –šmo rateha

Anestezija – zavrto proti občutljivost, ijfter la mukas auri andu sastipnatkre namendja , hot men mentinas bara dukhatar , šej hi pa posledica če živcengre nasvalipnastar.

Anesteziologija – žanipe pali lokalnii anestezija (specialistično hejo)

Anevrizma – priki mera bari raziskava bala žilakro so žal- aorte , hili šej nevarni

Angina pektoris – bari dukh zu voudji , so hile, kada zu vudji čujul cu čulu rat barvale rateha. Adau pijrel kada hile nasvale manuše cidijme khetaun u žili duru ateroskleroza, so kijrel phari buti vej pa kada djivinde žal andru tato kher auri pri šudri uca

Anksiolitik - u drap so hi proti daur

Anksioznost – naun fejn čustveno stanje te ži daur šej sikaul i daur, andru teštoskre duševne znaukja( dukh andi koulin, andi djomra , te kada dukhal u šejro).

Anoreksija - odsotnost vejpa kada nauštik has,

Antiaritmik – drab , so preprečijnel / preprečijne hot na maurel polouke u voudji

Antidepresiv - drab vašti depresija

Antikoagulans – drab, so preprečijnel hot u rat na zorisajoul

Antikoagulacijska zdravila in zdravljenje : U drauba so hi vaštu proti hot na zorajoul u rat, andu sakodijskro phijnas daruba , so lojaren u rat. Adale draubenca sastjaras , zi sej hi daur vaštu

Antilipemik – drab, so pomožinela proti holesterol andu rat

Antioksidanti – snovdja, so preprečijnel proti strupitev kisikiskre spojini. But len pa prinđauraš sar hi: vitamin C,E,A, selen, betakaroten, kalcij, khufer, cink. Lek buter led den u pomarađlen, citron, peredejs, paprika, pautrengro zelenipe te kalo mauro te mijk angje.

Antipiretik – drab, so terdjarel u teštoskro djagalipe

Antirevmatiki – but draba vaštu te sastjarel revmatizma

Antitrombotik – drab, so na mukel te zorajoul u rat

Aorta – i glavni teštoskri ovodnica, so žal andru balugno pretak

Aplicirati – te del ( drab) te lel, te ferlel

Apneja – te hejrinel te dihaulinel

Aritmija – na rijdno maribe voudjiskro

Arterija – mauribnaskro, ovodnikiskro

Arterijska tromboza – začepime žili le ovodnikiskro le zoralipnaha, so sinja pru hejo kaj hi

Arterijska hipertenzija – uču pritisk, bareder sar 139, 89 mmHg

Arteriografija – u glavne žili andu tešto pru rentegesnko te mukel u sretsvo ande

Ascendentna aorta – kezdeto deliskro aorte

Ascites - i prousti tekočijna andi djomra

Astigmatizem – smo dikhibe duru različne leči

Astma – phaure te dihaulineltežka , gerču

Ateroskleroza – fercidime žili p

Atonija – baru našavibe le mišicengri napetost (tonus) gladke vej pa kupalengre mišici

Atrijska fibrilacija – micingeripe, priku voudjiskro ritem

Atrofija – te tiknjaurel u organdja duru tikne celici.

Avtogeni trening Metoda,so sikal le nasvale manuše, sar pe ne sprostinel vaštu dondengre vaji te u vplivdja andu pozitivno smisel.

Avtoimunost – nasvalipe, obrambakro vaštu mehanizem andu tešto, zi sou u imunsko odziv spožinel andu kurkureskro tkivo

B

Baktericiden – snouv, so mistinel u bakteridja

Bakterije – akharibe, djikcelično organizem bri klorofil , so pumen kiden khetaun le butenca akor pa ulaun. Valasej bakteridja čauče aunen uze u nasvalipe

Balonski kateter – bandjardo čivo le baloniha pru lejsti

Barbiturati – drauba, so kijren igen lindraule

Biopsija – diagnostnično test, sou las djik del so pe dijkhel akor talu mikroskop

Bradikardija – poluke maurel u voudji

Brahiterapija : posebno način vaštu te sevalinel so hi vaštu te sastjarel i karavdin vej pa i maternični sluznica

Bulimija – psihično šmo te hal , so pe phijnel kaj eršti but pe hal akor pa mauk buter nauštik te čhaundel auri

Bypass - Obvod . Andu sako aulav so phinas bypass phisa kaj zu manus so le dukhal kaj pe menjalinel u žili andu maunoš

C

Carski rez – te ferterdjarel u khamnipe pru kirugiško poseg, miškru šej u kirurgja ferčhinen i djomrakro falo kaj lel auri u ploud te lel auri u žuvjakro vodro.

Celica - osnovni strukturna enota teštoskri

Cerebrovaskularne bolezni – nasvalipe le živčjeskro( gudjakro) duri nasvalipe la gudjakre žili, andu primer ateroskleroza (te zorajoul u žili)

Cirkulacija - obtok . khugjasto gibanje

Cistitis – bakteriji te vnetje sečne mehuriskro

Citohrom P450 - encim, so andu buke pe del andu razgradji le drabeskro te strupjengro

Cistoskopija : so ferdijkhel andu andrutno mehur (le cistoskopiha) temeljni preiskava vaštu tumordja , mijk feder karavdin pri maternično kerlo

Citostatik – drab, so izviralinel andru baripe le razmnoževanje le celicendar

Compliance – doslednost, vaštu izvajanje le barbiskre navodildja vaštu sastipe, vodljivost

Cushingov sindrom –Hormosko nasvalipe, so la kijrel i normalni uči količijna hormondjengri andu žleze te andu rat h

D

Daljnovidnost (hipermetropija) – šmo dikhibe, so šmo dijkhas dur

Defibrilacija – ispidijme djiksmerno leterkakro tok, saveha prekininas narijdno maribe voudjiskro

Dehidracija – aurišuko izsušenost

Dejavniki tveganja – dejavnikja, so kijren bareder u tveganje (na prijmervaštu vudjiskro-žilngro nasvalipe)

Delirij - zmedene vaštu prevedja, la uča vročijnaha. Blijdno.

Demenca – slabo, mijšime umske sposbnosti, so navadno napredovalinel poluke, palu šuvardeš berš. U Nasvale manuša so lenge žal šmoheder, šmoheder te gondolinen, . Feder propadijnen lengro osebnost.

Depresija – šmo vuja, nisej alava , vaštu ništa tuke naune

Dermatologija – sikjuvibe vašti cipakru nasvalipe

Defibrilator - Naprava, so del elektrika le djik deliskri energija. Pekaul lenge kada šmo maurel u voudji. Adau hi te laučho vaštu sastjarirpe hot maurel u voudji normalno.

Diabetes mellitus (cukroskro nasvalipe) hi u

stnumje kaj hi but cukro andu rat, so phiraul zu

aur nasvalipja.

Doziranje – dozirejime

Draže – le cukroha te la čokolaudaha fercidijme prik priku sastipnaskro khrugla

Dren – priprauva , so la čhivas andi teštoskri votlina vej pa rana, saveha odvajalinas u zrauk vej pa ui tekočijna .

Drenaža : odvadijme izločki andi rana te andu teštoskre votlini.

Dušični retenti – snovdja, so krožinel andu rat te vsebovalinel u dušik so pijrel andri beljakovina. Glavne hi u kreatinin te i senčina.

E

EKG - elektrokardiogram. Ferpijsime , lektrikakro aktivnost le voudjiskro .

Eklampsija – nasvalipe le krčjenca te čhordjol khetaun kada hili khaumni , andju khamnipe te palu khamnipe.

Eksarcebacija – fejs šmo

Ekscitacija – ferilme , hojame

Ekspektoracija – kehegijme i sluz andru buke.

Ekspektorans - drab vaštu kehegijši.

Ekstrakt – auri cidijme

Elektroliti – u anava le srastengro vej bri srasta (natrij, kalij, klor, itd.), so hile andu rat aunde

Elektrostimulacija – leterkakro spodbujanje voudjskro

Embolija – štopijme žili le zorale rateha, so sinja pru aur hejo, le prekinijme dotok rateskro pru lačho hejo.

Embolus – odkrušime khetun le rateha

Emergency (angl.) – sar lek sigeder staunje

Emfizem – našade buke, so palu kada phudes auri akor aučhen bri diha vej pa bri zrauk.

Emulzija – fejn so na bijol i snov andi paunji vej ejlo

Encim – parnipe, so vplivalinel pri presnova , kaj pa pospešijnel

Encimopatija - encimatska nasvalipe duru čulu encima;

Endokard – andutno plaust le voudjiskro

Endokrinologija – žanipe pali buti le žlezjengro te le andutno izločanje., hormondja te palu nasvalipe pru kijpi, so hile povezalime adaleha .

Endoskop – dugo, haurno inštument, so vsebovalinel oprine leči hot dijkhel šej andu tešto.

Endoskopija – ferdikhle tešrodskre žili

Epidemija - aulav saveha saveha pe phukaul palu nasvalipe so sik sa ferlel sar hi i gripa, edpedemija , so lel cili skupnost pe pa akhaurel pandemija l

Epidemiologija – žanipe palu nasvalipe le manušengro

Epiduralna krvavitev – krvavitev pru hejo andi goudi

Eritrocit – lolo krvnička

Esencialne aminokisline – življenjeskro pomebne aninokislindja , so le site u organizem djirinel le haubeha, kaj len kurkure nauštik kijrel

Etiologija - fer rodijme te siklu palu zandiu nasvalipe

F

Farmakodinamika - žanipe, so phukaul u drab andu manušekro organizem

Fibrilacija atrijev - migetanje predoriskro: sik te na sik khetaun cidijmo le predoriskro le posledicenca kada laučhe na maurel u voudji

Fibroza - rani

Fistula - vusko kanal, so pijrel miškru nasvalipe , pri sou čoujol u phumb andru nasvalo organ andu andutni votlina manušekro testo

Flatulenca - ferkedijme plindja andi djomra te andu purdja , andi sej u mauš akor but te khanjaurel

Fluidotoraks - nasvalipe so hi buteder tekočina andi kulin ani uja votlina

Fotosenzibilnost - preobčutljivost cipakro pri khameskri svetloba

G

Gangrena - odmiralimle tkivo zi phumbalo zapora le odvodnicaha

Gastro - so pomejninel djomra

Gastroenterologija - barbi so žaunel palu nasvalipja vaštu djomrakre organdja

Geriatrija - žanipe palu nasvalipja le phureder manušengro, so pogosto nasvajoun le but nasvalipjenca djivkar

Generalizacija - fercidijme pru cilo tešto sar. Karavdin

Ginekologija - sa so žaunel pali žuvjengro nasvalipe

Ginekomastija - baradeder čuča zu murša

Glukokortikoidi - harmondja zu žučin , so ravnalinel u porabe ogljikove hidratiskro , parnipe te maščoba andu tešto

Glukozurija - prisotnost i glukoza andu muter, šej pijrel ži bareder glukoza andu rat

H

Halucinacija - žaunel, so pijrel duru gudjakre te duševne motenj

Hematologija - sikjuvibe palu rat te palu rateskre nasvalipja

Hematom - u rat so čujopl andu tkivo

Hematurija - auri cidijmo rat le sečemiha

Hemodializaa - Postopek "šužardo " rat le "umetno bubreškoha ". Vaštu zadostno izločanje strupene presnovkja andru rat site hi u navalo maunš furt phaundlo pri umetno bubrešško 46 uri, adau ste pe kijrel duvar trijal pru kurko. U nasvale manuša so pumen sastjaren .

Hepatična koma - baro nezavest, kada na kijren buter u buke

Hepatotoksični učinek - u strupijme učinek pru jetrno tkijvo

Hiperglikemija - bareder koncetracija vašti glukoza andu rat

Hiperholesterolemija - bareder količina holesterol andu rat

Hiperlipidemija - bareder maščoba andu rat

Hiperplazija - sa bareder celici andu tkijvo te andu organ

Hipertenzija - učo krno pritisk

Hipertiroza - prikimeja kerdo i ščitnica

Hipertrigliceridemija - bareder količijna triglicejidja andu rat

Hipertrofija - bareder organdja te tkivja duru bareder celici

Hipoglikemija - čuleder, koncentracija glukoza andu rat, so hi te šej šlek

Hipolipemik - drab , so kijrel čuleder i maščoba andu rat

Hipotenzija - staunje vaštu čulu krni pritisk s

Hipotermija - te kijrel čulu ui vročijna hot ovla normalne

Hipotiroza - te tiknjaurel i buti ščitnicakro

Holesterol - maščobni snov ,so andu organizem kijrel but številne vlogi, hi nujno adfau te te lačhaurel, kaj hi adau ignen šmo

Hormoni - kemijske snovi hi sa amut la butjaha, so muken auri u žleze sar hi (npr. ščitnica, na bubreškoskro žleze)andu rati

I

i.m. (intramuskularno) - te del u drab andi mišiča

i.v. (intravensko) - te del u drab andi dajanje zdravila v dovodnico

Ikterus - žutica

Ileus - so na žal u haube priki purdjin duru khul andi djomra kaj naune valaso laučho

Implantat - aunde čhito

Impotenca - motnja, so pe sikaul afka , kaj zu nasvalo maunoš pijrel ži šmo sponost, kaj pijrel ži zoralipe

Imun - odporno , naferlime

Imunosupresivi - drauba , so zaviralinen vesj sastarel u vnetje proti vala soste

Indikacija - vaštu valasou ssastipe

Infekcija - okužba

Infekcijska mononukleoza - nalezljivo virusno nasvalipe , vašti sej hi znailni i uči raven limfocitov

Inflamacija - vnetje.

Influenca - gripa

Infuzija - poloke te mukel u drab andi žila

Ingvinalen - dimeljski, pašjudar andu dimljah, balugne ali čaučo

Inkontinenca urina - nauštik ferrikijrel u muter, ferčujul u muter.

Inoperabilen -so pe buter na del operacija

Interakcija zdravil - miškru unčikovanje draubengro

Intermitentna klavdikacija - kada kames te phijrel kaj tut kezdinel te dukhal te akor langines

Intima - notranja plast žile

Intracerebralno - andi gudi

Invaziven - nasilno

Invaziven postopek - sleheren postopek,zi sou le barbiske pekaul i suv, so žaunel pali naravni buti

Ishemija - šmo feručhardo ž

Ishemična bolezen srca - nasvalipe le vudjiskro priku cilu voudji. U nasvalipe vudjiskro buter sikaun pru napadja (angina pektoris),

Izven materična (ekstrauterina) nosečnost - te čhijl aunde (nidacija) te palu khamnipe

J Jod - kamijske elementja, sopakaun vaštu te

sastjarel i ščitnica

K

Kaheksija - poluke, te šučjol, šmo te oul

Kancerogen - snov, so kijrel i karavdin npr nikotin

Kancerofobija - sar lek buter daur angju nasvalipe karavdinjakro

Kapilare - lek saneder žili

Kapsula - drab so so hi andu žilej tulcu

Kancer (cancer) - karavdin

Kardiogram - grafično obuk te del pri buti le vudjiskro

Kardiologija - področje zaru interno področje, so pe ukvarjalinel le nasvalipnaha le vudjiskro te žilengro

Kardiomiopatija - dji izraz vaštu nasvalipe le vudjiskro te mišicakro

Kardioselektiven - drab so hi vaštu vudji

Kardiotonik - drab so hi laučho vašti vudjiskri mišica

Kardiovaskularna kirurgija - auga zari kirurgija, so vašti operacija le vudjiskri te žilengri

Katarakta - šmo authjengri leča, so pijrel zu phurijpe, še pa mauk zaru rojstvo, navalipe

Kateter - gumiskri vej metalno čijvo. Ureteno Kateter- sano čijvo adri plastični masa vaštu uvajanje andu sečevod

Katetersko zdravljenje - kateter hi djik sano čijvo , saveha žal pe andu tešto, kaj auri mukas paunji vej tekočijna, vej pa šej leha mukas aunde u drab andu tešto . Vej pa kada hi vudjiskro nasvalipe hot šel širinas vudjiskri žila.

Kemoterapija (KT) - te sastjarel u nasvalipe le kemične sestavindjenca

Ketoacidoza - kopičenje le ketoske kislindjenca te aceton andu rat, u staunje hi ste žando hot na čhordjol khetau u manoš so hile cukerno nasvalipe

Kiretaža - postopek, zi sou u barbi vej pa dandengro barbi le instumentiha podobno sar rojaha auri šužarel nezaželena andru vsebina andro obzobni positja

kirurgija - (iz GR vastengri buti) področje medicinarko , so pe ukvarjalinel vaštu te sastjarel u nasvalipe le fizične posegih asa hi (operaucija, te akda pekaupaul te lačhaurel udau so hi phaugo).

Klavdikacijska bolečina - duk, so pijrel zi fizični buti, navadno zi golena kada phijres, te zu nasvale manuša

Koagulirati - te zirajul (npr. mleko koagulira)

Koagulum - zoralipe

Kognitivne funkcije - godnengro potek, so omogočijnel te kijdel te te ferkijrel u različne informaciji sar hi. Pozornost, žandlo, gondi, te sikjol

Kolaps - harni nasavipe u gondi i

Kolaterale - obvidijme žili, obvodnica

Koma - bari našaviopja gondengro

Kompresijsko zdravljenje - (iz lat. "kompres" - pritisk) te sastjarel , zu nsavale manuša ( andu but primerdja andu špiti) ratjaskro, kada mijk pauštjol andu vodro, kaj mij hi irime i žila, kaj hi fermukle u krčne žili, le elastične fauštjenca zari talpa te ži upre. Adale postopekiha kejrel kaj hi kaj u rat laučhe kroužijnel.

Konizacija - auri čhindo mas andri maternično kerlo. Auri čhindo mas dijkhol sar stožec, zari adau hi aunav Konzicija

Konstitucija - teštoskri zgraudba t

Kontraindikacija - kirin, so a mukel u doličijme medicinske ukrepja (sar hi. Te pijsinel valasou drab )

Kontraktilnost - khetaun uštimo

Kontrastno sredstvo - sredstvo, so lpekaul vaštu but filitike slikanjda andi medicina

Konvulzije - na rejdne khetaun uštime mišici

Konzervativno zdravljenje - te sastjarel le draubenca

Konzilij - posvejt; andi medicina pomejninel buter barbiljda khetaun , vaštu lačho odliočitev vaštu sastjaribe le nasvale manušen, vaštu feder sastipev

Koronarograifia - Hi slikanje vaštu voudji . Adau pa žal avka , kaj andu preski vej vasteskri žila ispidel pe ande u sano čijvo te ispidel pe ande ži odoj kaj pekal. (aorte).

Koronarka - butvar atejija voudjiskri

Kortikosteroidi - harmodja vaštu bubreškeskee žlezi

Kostno zrastilo (kalus) - khetaun te žal i rana, so pijrel zu poškodbi zu kukalo

Kratkovidnost (miopija) - u snovdja, u ejpaš pa u beljakovini

Kroničen - butcejtakri. Valasej nasvalipja duru butvar žal andi kronino nasvalipe, ani pharate te sastjarel u nasvalipe.

Kronična venska insuficienca - hi ignen dugu nasvalipe zi sou butvar dur dauk kaj lačjhe naune i zaklopka andu žili akor tirdjul ande te u rat. Adej pirel kaj pume u žili fej phutjaren te hile akor fejs vijugaste. Phijnas lenge krčne žile.

Krvna slika - upre te pijrel u štelikli eritrocitov, levkocititja adi rat

Kseroza (kseroderm) - šuki cipa

L

Laparoskopija - te fedijkhel i djomrakri votlina le endoskopiha( posebno čijvo la žaurnicaha )

Laparotomija - ferčhindi djomra vej pa djomrakro falo.

Levkocit - prano rateskro

Levkopenija - tiknjardi številka andu parno rat z

Libido - spolna sla

Limfonodus - bezgavki

Lingvaleta - drab andu gombi, so le u navalo manuš bijarel teli čhip

Lipolitična zdravila - drauba, so terdjarel u čikno andu rat

Lumbosakralni - lumbosakralni (kerestime) hejo dumoskro.

Lupus eritematodes - sistemsko nasvalipe le prizadeto sklepiha, mišicakro te cipakro

M

Maksilofacialna - auga andi kirurgija , so pe ukvarjalinel le sastipnaha mujekra lobanjaha, sar hi. Phagi čeljustnica, vej pa karavdin

Maligna hipertenzija - uču pritisk le šmo vudjiha, le spremebaha andu athja, te u živci

Maligen - nevarno, šmo,

Malignom - karavdinjani tvorba. Nasvalipe zi sej pumen u celici sar lek feder mkijren igen but zu sej auri čalan u buli.

Mamografija - rentgensko kijpo, posebni slikanje čučengro

Medicinska onkologija - sikjuvibe palu tumordja andu auga medicinakri , so pumen kijren adaleha i karavdin , sar adau te sastjarel ( sejvanje, kemoterapija, kirurgijakro sastjaršago)

Medikamentozen - ferlijmo vaštu drauba

Membrana - cipa

Menopavza - kijsno so aul pri žuvli

Menstruacija - krvavitev maternicakro, kada aul pri žuvli

Metabolizem - presnova

Metabolični proces - presnova; sa fekerdo haube zaru kada le has te mukes auri

Metastaza - nasvalipnakro zasevek, kada i karavdin žal palu djik ogan andu dujto

Mikroelementi - kemijski elementja , so hile adnu tešto nijne, andu tikne količijni (sar hi. bor, bizmut), palu aur rik le makroelementi (sar hi . kalcij itd.)

Mikrokirurgija - operacija z mikroskopiha sar hi. Žili te živce

Miokardni infarkt - Nasvalipe, zi sej u vudjiskre mišici mijren duru dal kaj šmo žal u rat andru hejo. Kada tirdjol u rat šel mijrel vudji avka hot menteš tirdjol. Kada tirdjol u rat adau pe mauk ezbe lel zu tikne žili, nimi akor na mkamel u manoš tem žal zu barbi

Miopatija - te navajoul u mišici

Miozitis - vnete mišici

Mišična atrofija - cu tikne masi vej pa but kukaloskre mišici, adau hi kada pe vakerijrel palu poškodbi mišicengro.

Monoterapija - sastjaribe čak djikhe drabeha

Morbus - nasvalipe

Multipli mielom - karavdin pru kostni mozek

N

Narkolepsija - napaud kada fersujs priku dij

Nauzea - djomrakro šlek, kada tuke aul pru čhanlipe, (djomra)

Nefrolitiaza - bubreškengre baura

Nefrolitotomija - operacijaha khrik lije u baura palu bubreški

Nefrom - bubreškengro tumor

Nefrotski sindrom - nasvalipe ta u spremembi zu bubreški , zi sou auri uštal u šmo dikhijbe , šmorateha , smo beljakovini andu rat, vej pa strupijme rat

Nekroza - fermijrel, kada na kijrel u organizem vej u organdja

Neoplazija - te oul u oblikovane celici te lengri normalno baripe.

Neoplazma - karavdin.

Nesteroidni antirevmatik (NSAR) - drab, so hi proti vnetje te proiti bolečini , te na vsebovalinel u bubreškengre harmonske žlezi

Netoleranca - na ferlegejdo

Nevralgija - duk andu cilo teštu, so hile ožičene le žicenca.

Nevritis - vnetje živcengro, vašti lende hi šej vzrok i okužba, poškodba vej pa stupitev

Nevrokirurgija - u podrčje kirurgijakro, pe ferlel čak vaštu operauciji le nasvalipnaskro vej pa žicengo p

Nevropatija - splošno vašti prrizadetost le živčejeskro

Nevroza - duševno šmohipe so hilo značilno vaštu nasvalo manoš kaj ign darel vašti peste

Nevtropenija - cu čulo štelika parne rateskro andu rat.

Nezaželeni stranski učinki - cu šmo, na užarde znaukja , so hi posledica le draubengro

Nitroglicerin (gliceriltrinitrat) - hi drab, so cijdel donde u žili, te adaleha kijrel hot šej čujol normlne u rat te u kisik

N M R - nuklearna magnetna resonanca. Preiskava, zi sou u nasvalo manuš pašjol andi asej oblika so auri dikjol sar hejv, kirin hi elektro magnetne khrogja

Nodus - vozel, krotica, zadebelina.

Nuklearna medicina - djik del medicijna so vaštu sastaršago pelkul lenge adioaktivne snovi

NYHA klasifikacija - te ulal le manušen so hile nasvale pru vudji, so pe uvedinjda u Khetaun kedijme andri New York (New York Heart Association)

O

Obstipacija - čapijme, zapeka

Odpornost na insulin - naodvisne pru insulin

Oftalmija - fejs vnete authja

Oftalmologija - ( barbi vaštu authja) med. področje, udau so sastarel u authja

Okluzija - čapijme

Oligominerali - njomengre prvine, snovdja, so pekaul le manušeske andu tikne količijni

Oligurija - cu tikno te mukel auri u muter,

Onkogen - 1. dejavnikja , so žal andriu sauste celici andu nasvale vej pa andi karavdin 2. Karavdinjakro

Onkologija - žanijpe, so sikul paliu karavdin vaštu sastaribe

Oralna terapija - sastjaribe le draubenca, so len čhas andu muj

Orhitis - vnetje le muršeskro organdja

Ortopedija - žanibe palu ferulile te djirinde nasvalipja sa so pe micingijrel, sar te sastjarel ( sar hi. Kada peš mo rikijrel)

Ortostatična hipotenzija - kada pijrel u pritisk kada pe u manuš auzdel mijk paštjolahi vej terdjolahi

Osteoliza - resorbcija, rzkrojime u kukali, so oun druru kukaloskre metastauzdja

Osteoporoza - hijvdja priku kukali, rejčime kukali, adau hi akor kada phagerdjun u kukali.

P

p.o. (Per os) - kada pe del u drauba andu muj

Palpacija - te astaure, adau hi preiskavi kada piskalines, vaštu te dijkhel u nasvalipe ateli cipa.

Palpitacija – šmi hi kada pijres khetaun duš mo mardo vudji

Papanicolau (PAP) test - ferdikhlo, citološko khoibe sluznica pri matrsku kerlo vej pa kada pe dijkhel telu mirkosop. Kada pe lel u obris hi adau feder te na dukhal igen sar amut kada valaso kamen gfer te dijkhel.

Papilom - sar čuči auri bardjol, auri bardi sar čuči

Paraliza - cilo šmo sposobnost te micingijrel pe

Parenteralna terapija - sastjaribe le draubenca andu žili vej pa andu mišici

Parkinsonova bolezen - nasvalipe le živcengro le but znakjenca, kada pe tresanel i djak te u širjo

Patogen - so kijrel u nasvalipe sar hi. Patogene akharibja

Patogeneza - te pijrel u nasvalipe

Patologija - žanipe palu nasvalipe

Patološki - nasvalipnaskro

Pediatrija - auga medicinakro so pe ukvarjalinel le čhavurengre nasvalipjaha sar len te sastjarel

Pelvis - bujakro kukalo.

Perforacija - ferphaugo

Periduralni (ali epiduralni) blok - tefermijrel u dau del sou hi omejnime (regionalna anestezija) kada pe mukel ande i anastetika, adi udau predel kaj pekaul

Periferen - zaru rubu, khrik, sar hi. periferna arterija; arterija, so sile andu okončini

Periferna arterijska okluzijska bolezen - Zi ateroskleroza (phutjarde žilemgro ) pe andu andjutno falo andu žili upre kijde i bari maščoba , holesterol, rateskre ploščici, te mijk aur valaso. U tvorbi akhauras ateromi – adaula šej igen štopinen u rat andu žili . Andu rat pe ste dijkhel te te hi laučhko u kisik. Te naune lačho šej u u tkivdja mijren

Periferne žile - u žili žso hile feder dur khrik. Adau hi uprune te telune žili .

Periferna nevropatija - spošno izrauz vašti adau hi perifeno živčevje

Perikarditis - vnetje zaru vudji

Peritonejska dializa - postopek saveha u barbi mukel andu manuš u drab proti strupitev andi teštu

Perkutana koronarna angioplastika - bareder so sinja fej tikno u aterij, so le feder ispidas andu žili hot pomožijnel

pH - kratica, saveha doličijnas i kotrecacijski kislina andu baza rateskri

Placebo - Čučo drab , fegondolijme drab, drab bri sastjaršago, so le u nasvalo manuš djirinel namesto čačo drab.

Plazma - ferdikhlo žuto rateskri tekočijna, so la djirinas zaru lule te te paurne rateskre ploščici andru rat. Feder le akhaursa » Rateskri Plazma«

Pljučni edem - te baurdjol i tekočina andu buke so fermukel u balugno del vudjiskro. ZI adau le nasvale manuše tasaul te čhungarel auri loli parne habi.

Pljučnica - (pnevmonija) vnete, vnete buke , duru mikrobja vej pa virustja so le manuiše mauk sana

Podhladitev (hipotermija) - te znižalijnel u andrutne teštosri vročijna sar hi kada sar dugeder pru šil.

Podhranjenost (malnutricija) - nasvaleo staunje, so uštal kada cu čulo pe hal, teštoske adau pekaul

Poliomielitis - virusno nasvalipe , so risel te u diriko

Potrombotični sindrom - spremembi, so pijrel zu nasvalipe vej pa tromboza la žilakro

Preddvorno migetanje - sik te na rijno mardo u predordja.

Prekanceroza - staunje le tkivoskro, andri sou auri pijrel i karavdin.

Preobčutljivostna reakcija - nasvalibnaskre spremembi , so pijren duru preubčutljive le teštoskro pru užito haube te drab

Presbiopija - phurikano šmo dikhibe

Prevalenca -donde te žal u nasvalipe, but manuša nasvalipnaha

Preventiva - dejanvosti , so pumen ukvarjalinen le lačhe sastipnaha ( te preprečijnel u nasvalipe) te preprečevalinel u šmo nasvalipe

Prezgodnji utrip - vudjiskro maribe, so pijrel cu sik ( sar pe užarel)

Primaren - Udaui, so palu pomebno pru eršti hejo , glavno, osnovno vej pa temeljeno.

Prirojen (kongenitalen) - podedovane vej pa ulipnaskre lastnosti

Prognoza - barbijskre vakeribja palu rzvojda vej pa palu nasvalipe

Prostatitis - vnete žili telu kuki

Proteinurija - auri muklo u parnipe le sečeha

Protin - tasavibe

Protrombinski čas - cejt, so ferčujul, mijk augon sar sar u rat zorajoul. Doličijme hilo zu nasvale manuša, so len valao proti adau hot u rat na zorajoul

Psihoza - duševno nasvalijpe, so našal u čačipe

Pulz - žilarko mauribe

Putika - protin .navalipe, zi sej hi motijme i senčni kiselina

R

Rabdomioliza - donde urdjame mišicengri vlakni

Računalniška tomografija - rentegenske metodi, so len te fer ruden

Radiolog - barbi specializejrime pru področje radioterapija

Radioterapija - sastjaribe la svetlobaha vej raudijaha

Rak (karcinom) - tumor:

Reabsorbcija - pru nijvo aunde pijlo

Recidiv - paul kada aul u nasvalipe, kaj pe gondolinel kaj hi mauk sa sausto

Rehabilitacija - postopekja, so usposobinen u teštoskre te duševne prizadeto vaštu normalno živlenje, vašti določeni buti

Rehidracija - postopekja, saveha nadomestinas u našaude teštoskre tekočijni le umentenca

Rekonvalescenca - i douba kada pe u organizem lačhaurel le nasvalipnastar vej pa u teštoskre poskodbi

Rektoskopija - preiskava la bujakri le pesebne pripravenca, akhaurel pe rektoskop

Renalna insuficienca - tikjnaurde i buti bubreškoskro

Renografija (RNG) - slikanje bubreški le pesebne sredstvoha

Rentgenska preiskava - fer rodijme metoda, zi sou djirinen u kijpo le teštoskro

Rentgenski žarki - na dikhlo harnovalno svetloba, so žal priko snov aučhen pru ekran

Reperfuzija - papal prekrivitev le vudjiskra mišica

Ruptura žile - patanijme, patingerdo, čhingerde žili

S

S-T veznica - phandlo S-T andu vijugi EKG

Salpingitis - vnetje kukengro paunji

Scintigrafija - postopek vaštu fer te dijkhel u radiokativne snovi andu organdja

Sečnina - čhidijme presnovki andi beljakovina andi razgraudnja

Sedativ - vaštu te pomijrinel

Sekundaren - Udau , so hilo pomebno pru dujto hejo

Seminom - določijme djik vrsta karavdin pru kuki

Senilnost - izrauz, so sikaul, u spremembi andu duševne andu phuripja

Sfigmomanometer - naprauva vaštu te mijrinel u krvni pritisk

Simptom - znauk, andrutno znauk( kirin )

Sindrom - u znamenje, so pumen ijfet čak sikaun

Sinkopa - kada čhordjol khetaun

Sistem - i skupina so jhile khetau phaundle miškri pumende vej pa hile khetaun i funkcija

Sistemska bolezen veziva - kronično vnetje vezi andi cipa, žila , vej pa imunske naravi

Sistemski - oznauka vašti valasoste, si hi andu cilo tešto

Sistola - fauza, kada u vudji uščel khetaun

Slabokrvnost - staunje kada nauthjon u lolo rat andu žlakro hejo. Duru dau u vudji ste feder cijdel u rat. Hota učhel u kisik sar pe pekaul, te namukel hot tirdjol u vudji

Sklerozacija ven - Postopek, zi sou mukas aunde u drab andu vijugi, hot pomožinle zukrčne žili.

Skopitev (kastracija) - kirurgijsko khrik lijme djik vej duj spolne žlezdja zu murš vej žuvli

Solarij - hejo vaštu sončenje vej sevanje le UV svetlobaha

Spazem - gerčo

Spazmolitik - drab, so pomožijnel proti gerčo

Splav (abortus) - spontano vej pa umetno hot naune buter khamni angji cejt, kada hi u plod andju živlenje

Spermij (semenčica) - murškeskri celica, so zu oploditev, pe mukel khetaun le kukenca. I sprema hi andu djik 300 - 600 milijondja te andi dtrij uri pumen mijk micingijren

Spolno prenosljive bolezni, SPB - (angl. sexually

transmitted deseases, STD) nasvalijpe, so len povzročijnel u gonoki, minoplazmi so hi te virus herpes 2; adau pijrel miškru spolne aktja

Stabilna angina pektoris - djik sar angina pektoris, zi sej pijrel zi dik andu vudji, zaru butvar so pe sprožijnel.

Stadij - stopnja razvojiskro, staunje zu nasvalijpe, cejtkaro navalijpe, sar hi te djirinel i karavdin.

Stagnacija - te tirdjol, andi onkologija la stagnacijaha, sikauvas uja stopnja andu te sastjarel, kada i karavdin na žal dureder.

Stenoza - khetaun te uščel

Stent - sratani ovjnica, žilakri opora, mrežakro čijvo žilakri proteza.

Sterilnost - naunspospobo te kijrel pe but: vakijras pali žuvli so hili sterilni, hot nauštik khamnjol andu djik berš palu redne spone odnostja

Sternum - kulin

Stetoskop - slušalka

Stres – paul phukado u organizem, vaštu dražljaldja. Sako vpliv so zmotijnel le manuše

Subduralna krvavitev - but rat teli gudi

Subfebrilen - na but vročijna teštoskri ži 37.5°C

Š

Šok – fejs šmo ratesrko otok. Nevarno tikno pretok le rateskro pru cilo tešto. Pijrel akor kada pe u rat terdjarel, kada pumen u žili cijden donde, kada hi te u vudji šmo

T

Tableta - drab so dijkjol auri sar plošča

Tabú - sikavibe vašti valasoste so pe na tromel

Tahiaritmija - sik maurno na laučhe u vudji

Tahikardija - sik maurdo vudji

Teleangiektazija - donde cidijme te vijugate žili adni cipa

Terapija - sastjaripe.

Terminalen - ipen laučho, kijsno

Testosteron - muršeskro spolno harmon , so sikaul andu sekundarne spolne znaukja

TIA - tranzitona te ismenični ataka, nasvalipe so sikaul pali gudjakro kaup, so naušjon andu 24 uri.

Tinnitus - cinkijme andu kauna

Toleranca zdravila - na pomožinem u drauba, so pumen laukhen pali djik cejt kada len les. Navadime

Tomografija - rentekensko slikanje andu plati

CT (ang. Computed Tomography) - računalnikiha tomografime, adau hi sar ultrazvok .

Transdermalno - te čhijl u drab priki cipa

Transplantacija srca - te ferčhijl u voudji

Transplantat - te ferčhijl

Transplantirati - te čhijl

Travmatologija - žanipe pali medicina so ste žaunen pali oskrba le nasvale manušeskro le teštoskre poškodbenca

Trigliceridi - čikno, so aul anu trij mulekoldja maščobakre kislinakre

Trikuspidalna zaklopka - zaklopka mišlri čauči prevov te čauči prekati

Trombocitopenija - timne rateskre plošćoci andu rat

Trombofilija - kada auri čalal i tropmbouza

Tromboflebitis - vnetje la dovodnicatar, vnetje le žilengre, so pijrel ži zoralipe le ratskro te uničijme žili

Trombolitično zdravljenje - ferčulilo rateskro strdek le draubenca

Trombolitik - drab, so uničijnel u zoralipe andu rat

Tromboliza - ferčhordo zoralipe

Tromboza - žilengri zamašitev

Trombus - rateskro zoralipe

Tuberkuloza - vnetje le bukengre faloskro. bukengro mrenkaro, vej pa u bakteriji Mycobacterium tuberculosis; nasvalipe le dihalne bacildjengro, so len keheginen u nasvale manuša

Tumor - nabreklina, šuvlipe, bula, tumor,nevarno, nelo tumor, so naune lačho zu tkivo vej pa organ, so pe bri sastjaripe sigeder cijdel donde

U

Ultrazvočna preiskava (ehografija) - metoda atomska priskavaha , zi sej registrejrinen u teštoskre strukturi, pru ultrazvok le valovenca so dikhen te pru ekran

Urat - sčni kiselina, so žal kirin afka dikhlo sar lon, so pe akhaurel urat. Zu poluko auri muklo vej pa poluke muklo urat andu rat so hi ar lon akor pe kijrel

sar senčni kiselina. lek buter hi adnu sklepja vej pa adu talpi

Uremija - klinično kijpo so sikal palu nasvalo bubreško so buter naune laučho, so na žal aunde nimi laučhe u rat

Urgenca - nujno staunje

Urgenten (primer) - neodložljiv, nujeno . Nanašaulime pe pru nujno pti menteš poumot

Urografija - rentegeniskro kijposkro pijsišaugo so pe mukel ande u sredstvo

Urin - muter.

Urogenitalen - uze u muter andu spono organ

Urografija - rentegeniskro kijpo le bubreškleskro , te mehuriskro. Urografija hi djik miškru osnovne preopativne posegrja, hot pe šej dijkhel mij u tumor andi votlina

Urologija - žanipe pali medicina so pe ukvarjalinel če nasvalipe senčilengro te leskre sastipnaha.

V

Vaginalna flora - združba mikrobiskro andi nožica (minč )

Varice - . Nabrekli, vijugate žili . Žili, so prizadeninde u varice, so pumen akhauren krčne žili (varikozni žila). Krčijme žili pumen šej laukhen kaukhaj andu tešto, lek buter hi adnu telune udja

Vazektomija prevezanje - vej čhindo u semenovod (ductus ali vas deferens); običajne le kijren kada hi u baro vnetje , adau hi pa te duri sterilizacija le muršengri Vazodilatator - zdravilo, ki širi žile

Vena - žila

Venektazija - fercidijme telicipakri žila

Venska tromboza - trombouza andi žila

Ventilacija - ferdihalijme

Venule - tikne žili

Vertigo - kada tuha žal kirin

Vnetje grla (laringitis) - zi adau dihanje akor hi ze šno u kerlo

Vnetje sapnic (bronhitis) - feder šmo kronično vnetje u bronhidja, vašti sej pe vakijrel te pali sluzni celica

Z

Zastoj v plodovi rasti - hi pojav kada nađtik bardjol u ploud so užarel pe hot bardjola. Lek fedr pe žaunel kada pe dijkhe le UZ preglejdiha

Zdravje - staunje le butjakro zmožnostiha , buti le oranizemiha