ŠFP 2007

{entrupertske farov{ke po~itnice 2007

www.donbosko.si/sentrupert � www.oratorij.net

V _angolskem glavnem mestu Luanda vodijo salezijanci veliko teh-

nično šolo, ki jo obiskuje več tisoč mladih, kjer pridobiva-jo vzgojo in znanje za boljšo prihodnost. Ne dolgo tega je enega teh učencev na poti domov v revno barakarsko predmestje obstopil mlajši moški in od njega zahteval vse: torbo z zvezkom, knjigo in nekaj svinčniki, osebni dokument, nekaj drobiža je staknil po žepih.

Fant mu je takorekoč brez besed oddal vse, kar je imel; le ob koncu je iz levega žepa potegnil stisnjeno pest. Ne, ni se hotel ne mogel prete-pati, saj je bil telesno preši-bak. Ropar je opazil nena-vadno kretnjo in zahteval od njega, da mu izroči vse, prav vse, tudi tisto, kar sti-ska v pesti. A fant mu tega ni hotel izročiti. Ropar ga je zgrabil za levico in jo na silo odprl: v njej se je skrivala

zmečkana podobica svete-ga Janeza Boska. Roparjev obraz se je spremenil: »Don Boska spoštujem. Njemu ne kradem.« Fantu je vrnil vse nakradeno.Pravzaprav nima ta zgodba na prvi pogled nič skupnega z veseljem poletnega utripa naše župnije, predstavlje-nega na naslednjih straneh, razen da jo lahko postavimo za temelj vsemu našemu pri-

zadevanju za boljši jutri na-šega kraja in naše skupnosti: ne potrebujemo čudežev z neba, če se učimo od vzorni-kov med nami in živimo po njihovem zgledu. To so Bož-ji možje in žene, ki na nek način iz nas izvabljajo ču-deže, za katere mislimo, da jih nismo sposobni narediti. Kaj ni žrtvovanje za drugega dandanes že pravi čudež?

Marko Suhi

Oratorijski cajtng 2007 Sentrupe1 1 28.8.2007 20:20:09


Glavni junak Oratorija 2007ali: Kdo je preklopil sanje na dejanje?

Zgodba oratorija 2007 Preklopi sanje na dejanje! se nav-dihuje v delu poznanega pisatelja Janeza Jalna: Bobri. V dobršni meri zgodba sledi Jalnovi zasnovi, na nekaterih mestih jo poenostavlja, drugod zopet jo na svojstven na-čin dopolnjuje.

Naslov »Preklopi sanje na dejanje!« povzema vizionarstvo in delavnost glavnega junaka zgodbe, Ostrorogega jele-na. Gledal je daleč v prihodnost – svoje življenje je sanjal. Vendar ni ostal pri sanjah, ampak je sanje tudi udejanjil. To je osrednje sporočilo tudi za udeležence oratorija: Kot Ostrorogi tudi ti sanjaj svoje življenje, glej daleč in ne samo na sedanji trenutek. Hkrati pa se vedno trudi svoje sanje uresničevati z rednim vsakdanjim delom in pogumom.

Ostrorogi jelen in drugi mostiščarji iz romana Bobri oz. iz oratorijske zgodbe so v 3. tisočletju pr. Kr. živeli na obmo-čju današnje Ljubljane oz. Ljubljanskega barja. Ostroro-gi je zapostavljen od vseh v svoji družini. Vendarle hudo vrača z dobrim in je vedno pošten. S svojo telesno močjo, marljivostjo spretnostjo in preudarnostjo »preklopi svoje sanje na dejanje«. Ustvari si novo kolišče, na katerem za-gospodarita skupaj z ženo Jezerno Rožo. A komaj je pre-magana ena življenjska ovira, že grozi druga, še hujša – z Vzhoda na veliko jezero pridejo tujci, ki se želijo okoristiti z naravnim bogastvom jezerjanov …

V zgodbah poletnih oratorijev že od samega začetka sledi-mo triletnemu ciklusu, po katerem je vsebina zgodbe eno leto vzeta iz Svetega pisma, eno leto iz življenja svetnika oz. svetnice in eno leto iz leposlovja – slednje je prišlo na vrsto za letošnje leto.

Odločitev, da se oratorijska zgodba navdihuje v leposlov-ju, ima močne in pomenljive razloge. Svetopisemski juna-ki in svetniki nam o Bogu govorijo neposredno, medtem ko mnoga leposlovna dela prikazujejo vsakdanje življe-nje, ki se navdihuje v Bogu. Moč tovrstnih del je v tem, da prikažejo življenje po veri v »navadnem«, »običajnem« in vsakdanjem življenju, kar nam je navdih za posnemanje.

Pisatelj Bobrov, Janez Jalen, je bil duhovnik. V romanu mu je poleg zgodovinskega opisa tedanjega obdobja uspelo splesti zanimivo in privlačno zgodbo. Čeprav tedanji mo-stiščarji niso poznali Kristusa (saj ga še ni bilo), so v Boga verjeli. Imenovali so ga Nevidni in imel je močan vpliv na njihovo življenje – glavni junak Ostrorogi Jelen se za dobro ravnanje nekajkrat odloči prav zaradi navdihov Nevidnega.

Za letošnje pastoralno leto nam je predlagan moto Evan-gelij in kultura. Zgodba oratorija 2007 ob zgodbi krščan-skega pisatelja Jalna skuša spodbuditi h graditvi mostu med evangelijem in kulturo.

1. Novo imePlamenolasec ujame jelena. Oče Brkati Som mu za to dejanje podeli novo ime: Ostrorogi jelen. Nevoščljivi in nerodni brat, Neokretni krap, je po golju� ji dobil pravico do poglavarstva. Zato se Ostrorogi jelen odloči postaviti svoje kolišče.

2. Rastoče koliščeOstrorogi se s sestro Sinjeoko kodrolasko odseli na svoje in hitro začne postavljati veliko kolišče, saj se namerava poročiti z Jezerno rožo, za katero pogleduje tudi Neokretni krap. Pri gradnji mu pomagajo bobri in prijatelji s starega kolišča.

Oratorij preklopi sanje na dejanje


Oratorij preklopi sanje na dejanje

3. Ostrorogi se ženiOstrorogi s Pegastim risom odvesla po Jezerno rožo. Tam sreča Neokretnega, ki je tudi računal na poroko z Jezerno. Brata nepremišljeno tekmujeta, čigava bo nevesta. Zato mora Ostrorogi pred poroko Jezerni vpričo matere Bele ovce obljubiti, da jo bo imel za sebi enako.

4. BlagoslovljenOstrorogi in Ris se odpravita na lov. Ostrorogi spleza na razgledni hrast in se pogovarja z Nevidnim, ki mu da slutiti, naj ne lovita naprej. Napade ju medved in rešita se samo s pomočjo Udarnega jalana, ki ravno pride mimo. Skupaj se odpravijo do bobrišča Ostrorogega, kjer opazijo belega bobra, znamenje posebnega blagoslova.

5. Ni vse zlato, kar se svetiNa jezero pripluje velika ladja. Njen kapitan, trgovec Triander, pride na obisk k Ostrorogemu in mu ponudi veliko bakra v zameno za njegovo zemljo; podobno, kot jo je že prej kupil od rodu Turovcev. Ostrorogi zasluti nevarnost navideznega bogastva, s katerim v resnici ne bi napredovali, ampak postali sužnji tujca Triandra. Zato ponudbo zavrne.

6. V slogi je močOstrorogi skliče vse rodove Velikega jezera, tudi Turovca Urnega sulca. Razodene jim, da želi Triander spreti rodove, da bi imel sam od tega koristi. Povabi jih, naj se povežejo in se mu uprejo. Pokaže jim hleb kruha, ki ga je dobil pri rodu Žitarjev in ga bodo v prihodnje tudi oni pekli. Da bi rodovi obstali, naredijo zavezo in se uprejo Triandru.

stran 2-3


{entrupertske farov{ke po~itnice 2007 Oratorij osmislitev in vrednote

4. Molitev Spoznati pomen molitve,

zlasti pomen zahvalne molitve.

Doživeti, da mi Bog govori, mi svetuje v mislih oz. po vesti.

Z molitvijo in s tem, kar delam, se zahvaljevati

Bogu in ga slaviti.1. Ime Spoznati pomen imena za človeka in odkrivati svoje lastnosti. Doživeti veselje ob dejstvu, da me Bog kliče po imenu. Na ustvarjalen način predstaviti sebe ter svoje lastnosti in talente.

2. Narava Spoznati, da nam je Bog

dal naravo, da nam služi in da jo varujemo.

Doživeti veselje in hvaležnost za lepoto stvarstva.

Občudovati naravo in jo varovati.

3. Spoštovanje Spoznati, da spoštovanje plemeniti in bogati naše odnose. Doživeti, da je dobro in prijetno spoštovati ter biti spoštovan. Prizadevati si za spoštovanje vseh ljudi, (posebej še ubogih in zapostavljenih).

5. Domovina Odkriti in spoznati bogastvo

lastne kulture in naroda. Začutiti hvaležnost Bogu za

svoj narod, jezik, kulturo. Izdelati simbol naroda oz.

države in biti ponosen na svoj narod ter kulturo.


Oratorij osmislitev in vrednote

6. Povezanost Spoznati, da če smo

povezani, smo močni in moremo uresničevati sanje o miru in ljubezni.

Doživeti veselje ob povezanosti.

Tudi po oratoriju si prizadevati za povezanost in prijateljstvo

z bližnjimi.

Poskus kronolo{kega prerezaleto{njega dogajanja na oratoriju

2.7.2007 Prvi dan | Po intenzivni pripravi smo sanje preklopili na dejanje. Zbralo se je nekaj nad 80 šentrupertskih otrok, ki jih je bilo veselje pogledati, a res nismo vedeli, od kod se jih je toliko vzelo, zato smo animatorji in pomočniki, ki smo to po večini prvič, veselo zavihali rokave in začeli. Najprej molitev in Božja pomoč, nato kostumi za igro, pa vsakovrstni pripomočki za katehezo, najbolj je zmanjkovalo kruha za malico, pri delavnicah pa modre barve. A smo uspešno zaključili prvi dan letošnjega oratorija, ne da bi si uničili sanje …

3.7.2007 Drugi dan | Hladno, a prijetno jutro je obetalo lep dan, primeren za dolgi pohod brez vročega sonca. Polno dvorišče otrok, mrzlično tekanje animatorjev in poln kombi dobre malice so nazananjali, da je se bo danes dogajalo nekaj posebnega.Z Ostrorogim Jelenom in njegovimi bobri smo se odpravili v Ve-liki vrh, spotoma reševali uganke in si ob koncu spekli hrenovko na pravem tabornem ognju. A vročini žerjavice se je pridružila sopara žarkov izpod oblakov. Še preden smo se dodobra najdeli, je Bog blagoslovil obilno to našo pot in hrano, tako da smo se komaj izmaklnili nalivu in na pol suhi, na pol pa morki, prišli na-zaj pod farovški nadstrešek. A dan je bil poln veselja in smeha in težko smo čakali novega.

4.7.2007 Tretji dan | Danes smo imeli “reden” oratorij, torej: dvig zastave, molitev, igra, kateheza, predstavitev po skupinah, delav-nice, malica, igre po skupinah.A pojdimo v globino: lestev je bila simbol dneva. Po njej smo se dvigali k Bogu z našimi molitvami. V delavnicah smo poglabljali našo narodno zavest in pripadnost Evropi ter odprtost za misi-jonsko delovanje, popoldanski čas pa smo varni pred nalivi dežja preživeli v skupnih igrah.Seveda ni manjkalo vroče krvi med animatorji in voditelji, saj je bila lahkota huda in malica manjhna, pa še dež je opravil svoje, a pomembno je, da so se otroci imeli lepo in se naučili kanček animatorske potrpežljivosti in zgleda pomoči drugemu.

5.7.2007 Četrti dan | Hladno jutro in mežikanje sonca izza hribov je obetal nov dan, poln doživetij in spoznanj. Ves je potekal v zname-nju iger. Odigrali smo veliko igro, kjer smo premerili dobršen del župnijskega okoliša in si dodobra ogledali farovški travnik, dvori-šče in sadovnjak. Ostrorogova domoljubnost nas je navdušila, da smo se zavzeli za lepote naše domovine in se ozavestili, kaj vse nam je Bog podaril v tej naši Sloveniji, še posebej Dolenjski. Mali-ca je teknila in pri delavnicah smo s pridom uporabili pridobljene moči. Ob zaključku smo se že ozirali na zadnji dan, kaj bo potreb-no postoriti, da bo tudi letošnji oratorij najboljši. A o tem jutri …

6.7.2007 Peti dan | Dočakali smo še zadnji dan. Zvrstilo se je to-liko stvari, da smo komaj dohajali: zaključna igra nas je utrdila v medsebojni povezanosti in povezanosti z Nevidnim - Bogom; za-ključevali smo izdelke v delavnicah, seveda ni manjkala tradicio-nalna malica - kup pic, ki smo jih ugodno dobili v Pizzeriji Karmen in v gostišču Jaklič; sledile so vodne igre, kjer smo se dodobra na-močili; na koncu pa je sledil še zaključni del s sveto mašo, kamor smo povabili tudi starše. Pa še zaključne zahvale in obdarovanja ter zadnji sestanek animatorjev in nasvidenje prihodnje leto na Oratoriju 2008. Imeli smo se lepo, kar prelepo, da bi še trajalo.

stran 4-5


{entrupertske farov{ke po~itnice 2007 Oratorij dejavno ustvarjanje

Risanje na keramične lončke Športna delavnica

Lutkovna delavnica nekoliko drugače Risanje zastav

INTERVJU MARKO SUHOVERŠNIKKonjiček? Fotogra� ranje.Naj � lm? Spirit.Katero punco iz oratorija bi dal za miss? Tjašo.Naj avto? Fičko.Naj ime? Marko.Kje živiš? Rakovnik, Ljubljana.Naj država? Estonija.Kaj bi naredil, če bi te lovil slon? Splezal na drevo.Kako bi posadil cipreso? Z vejami v zemljo(zagarantirano: videli na lastne oči). Marko J., Luka G., Uroš B.

INTERVJU ŽIGA MAROLTKako bi si uredil stanovanje pod zemljo?Iz kamna in pohištva.Kakšno kitaro bi izumil? Tako, da bi sama igrala.Če bi imel bend, kako bi mu dal ime? Blagor gluhim.Če bi lahko napovedal prihodnost, kateri dogodekbi napovedal? Da bi izumil DOBER avto.Kateremu človeku na svetu bi bil najbolj podoben?Nobenemu, samemu sebi.Na kaj te spominja svoje ime? Na posteljo, ker najraje spim.Kakšno kosilo bi pripravil za svoje goste? Fižolovo župo, špinačo ...Katera vrednota ti je najbolj všeč? Življenje, ljubezen. Petra J.&Sonja B.

INTERVJU GREGOR KRAJŠEKAli imaš kakšno punco? Strogo zaupno.Koliko prijateljev imaš? Ni preštel.Ali rad ustvarjaš? Ja.Pred koliko leti si izgubil očeta? Pred šestimi.Tvoj rojstni dan: 08.12.1993.Ali si animator? Ja.Katero glasbo imaš rad? Tisto, ki je po radiu. Kako si se počutil med nastopom, ko ste igrali igrico?Normalno (brez treme).Ali si že kdaj nosil gips? Ne.Koliko časa si najdlje spal? Do 13h. Miha B.&Žan H.

INTERVJU TJAŠA SLADIČKoliko fantov imaš? Nobenega.Ali si rada animatorka in zakaj? Ja, ker sem rada z otroci.Ali ti je oratorij všeč? Ja.Zakaj? Ker je zelo zanimivo in kogar ni tukaj, mu je lahko ZELO žal!Ali si pomagala na pripravah? Ja.Ali si kot otrok bila na oratoriju? Ja.Ali rada kuhaš? Ne.Ali si že nosila gips? Ja, na roki.Koliko NAJ prijateljic imaš? Štiri. Miha B.&Žan H.


Oratorij dejavno ustvarjanjestran 6-7

Izdelovanje cofkov za misijone Delavnica dobrot domače peči

Slikanje panjskih končnic Novinarska delavnica

INTERVJU MOJCA MAJCENNaj barva? Zelena.Naj hrana? Špageti.Naj pijača? Voda.Kako bi si uredila leseno hišo na drevesu? Leseno.Katero ime ti je najlepše za fanta? Nik.Katera metalska pesem ti je najbolj všeč?Vse, RAZEN METALA. Tina B., Katja J.

INTERVJU JAMNIK FRANCKateri dogodek v Vašem življenju se Vam je zdel najlepši? Nova maša.Kako se počutite sedaj, ko je oratorij in je pred župniščem velik direndaj, kako ste vse to sprejemali? Zelo dobro, dobro.Katera vrednota Vam je najljubša? Poštenost.Katera molitev je Vam najlepša? Oče naš.Po kom se zgledujete v svojih dejanjih? Po sv. Janezu Bosku.Ali imate radi otroke? Da.Koliko let že opazujete svet ter katera leta Vašega življenja so Vam bila najbolj Všeč? 82 let, otroška leta. Petra J.&Sonja B.

INTERVJU URŠKA JEROVŠEKNajljubša hrana in pijača? Rižota z morskimi sadeži, sprite.Naj fant na oratoriju? David Jerovšek (poglejte priimka).Najljubši dan v oratoriju? Četrtek zaradi velike igre.Teža in višina? 53 kg in 165 cm.Kam greš letos na počitnice? K prijateljem ter sestrični.Najljubši dan v življenju? 08.06.2007, ko sem dobila motor.Piješ alkohol? Včasih.Naj prijateljica? Suzana Povše.Koliko fantov si že imela? 7.Tvoj moto? UŽIVAJ ŽIVLJENJE, DOKLER SI MLAD! Alen Žago, Tim Lovše, Žan Tori

INTERVJU KRISTJAN ZUPANČIČNajljubša pijača in hrana? Voda, pomfrit.Naj punca na oratoriju? Sara.Najljubši dan v oratoriju? Torek zaradi pohoda.Teža in višina? 64 kg in 171 cm.Kam greš letos na počitnice? Na morje.Najljubši dan v življenju? 25.01.2007.Piješ alkohol? Ne.Naj prijatelj? Marko Lamovšek.Koliko punc si že imel? 6.Tvoj hobi? Vožnja z motorjem. Tim Lovše, Alen Žago, Žan Tori


Angola 2007

... Tam je ljubezenSe še spomnite cofkov, ki smo jih izdelovali na letošnji ora-torijski delavnici? Pa botrstva, ko smo v času verouka zbirali sredstva za šolanje angolskih otrok?Vse to in še več sva David in Marko tudi letos z ostalimi pro-stovoljci iz vse Slovenije odne-sla na enomesečno misijonsko delo v Angolo k sestri Zvonki.Tudi letos smo svoje misijon-ske izkušnje nabirali po različ-nih delih Angole.

V Cacuacu, 15 km oddaljenem od glavnega mesta Luanda, smo poučevali angleščino v šoli Don Bosco in izvajali razne delavnice pri podružnici Seteco.V 800 km odaljeni Bengueli na jugu Angole smo imeli ora-torijske delavnice v šolskem centru Lavra Vicunja, v dveh predmestnih četrteh Rosario ter San Francisco Xavier in v dveh vaseh San Antonio ter Bela Vista Baixa.

Tudi letos smo svoje misijon-ske izkušnje nabirali po različ-nih delih Angole.

V Cacuacu, 15 km oddaljenem od glavnega mesta Luanda, smo poučevali angleščino v šoli Don Bosco in izvajali razne delavnice pri podružnici Seteco.V 800 km odaljeni Bengueli na jugu Angole smo imeli ora-torijske delavnice v šolskem torijske delavnice v šolskem centru Lavra Vicunja, v dveh predmestnih četrteh Rosario ter San Francisco Xavier in v dveh vaseh San Antonio ter Bela Vista Baixa.

Otroci in mladi so bili veseli, da smo ponovno prišli mednje. Gruče najrevnejših otrok so nas zasipavali in njihovi sramežljivi pogledi so nam polnili srce ... z bolečino in neizmerno srečo, da smo lahko vrnili vsaj topel po-gled in izvabili nasmeh na njiho-ve, od prahu umazane obraze ...Stkala so se prijateljstva, ki jih ni mogoče več pretrgati. Če smo si lani čustveno pretreseni dejali: »Nasvidenje, Angola!«, smo se letos le veselo pozdra-vili, saj se gotovo spet vidimo!vili, saj se gotovo spet vidimo!


stran 8-9

... Tam je ljubezen s pesmijo do izvira� v don boskovih krajih


{entrupertske farov{ke po~itnice 2007 animatorji v vseh pogledih

Dobri Bog, hvala ti za toliko udeležencev na

letošnjem oratoriju.

Dobri Bog, hvala ti za številne nove vztrajne

in pridne animatorje.

Bog, hvala ti za te lepe dni na oratoriju.

Hvala ti, Bog, da si mi omogočil, da sem animator-ka, da lahko otrokom pomagam deliti ljubezen.

GOSPOD, POKLICAL SI ME ZA ANIMATORJA,DA SLUŽIM OTROKOM IN MLADIM

V DUHU SV. JANEZA BOSKA IN SV. MARIJE MAZZARELLO.

Z VESELJEM IN VELIKODUŠNOSTJO

ŽELIM ODGOVARJATI NA TVOJ KLIC

IN SLUŽITI VSEM, KI MI JIH ZAUPAŠ.

NAJ BO MOJE SRCE POGUMNO ZA PREMAGOVANJE TEŽAV,DA BOM NAPREJ S SVOJIM ŽIVLJENJEM PRIČEVAL ZATE.

NAJ ME VEDNO SPREMLJA VARSTVO IN PRIPROŠNJA

MARIJE POMOČNICE.

Z NJENO POMOČJO TI OBLJUBLJAM,DA SE BOM TRUDIL ŽIVETI KOT PRINAŠALEC

TVOJE LJUBEZNI MLADIM NA SALEZIJANSKI NAČIN:V SKROMNOSTI, V PREPROSTOSTI IN VESELJU. AMEN.


animatorji v vseh pogledihstran 10-11

Hvala, Gospod, za sestre, ki potrpežljivo

vztrajajo z nami.

Hvala za našo animatorsko družino.

Hvala, Bog, da so otroci zdravi in srečni.

Hvala za starejše animatorje, ki usmerjajo mlajše.

TVOJA BESEDA JE SVETILKA MOJIM NOGAMPismo škofa Jurija Bizjaka animatorjem oratorija

Psalmist hvali Gospodovo postavo in pravi: »Tvoja be-seda je svetilka mojim nogam, je luč na moji stezi!« (Ps 119,105). Vsak pohodnik se dobro spominja, kako lepo je hoditi, ko je svetlo, in kako naporna je vsaka stopinja, ko se pot zagrne v temo. Tako je tudi z našo duhovno potjo: če nas zagrne tema, potrebujemo luč. Božja beseda, dragi animatorji, se nam kot luč in svetilka razodeva v treh ža-rometih: v Svetem pismu, v Kristusu, v Cerkvi.

Sveto pismo vsebuje Božje besede, Gospodove zapovedi, njegove nauke in obljube. Zgodovina rešitve se začenja s pozivom na pot: Gospod je namreč poklical Abrama in mu rekel: »Pojdi iz svoje dežele …!« (1 Mz 12,1). Vsak

človek se rešuje s tem, da pozablja, kar je za njim, in se steguje za tem, kar je pred njim (Flp 3,13). Če

nas pri tem iskanju zajame tema, nam našo pot razsvetljujejo besede Svetega pisma, kakor

pravi psalmist: »Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srce, Gospodov

ukaz je čist, razsvetljuje oči« (Ps 19,9). In modri Salomon v knjigi

Pregovorov: »Kajti zapoved je svetilka in nauk je luč, vzgoj-

ni opomini so pot življenja« (Prg 6,23). Tudi poglablja-nje v razlago je poučno in razsvetljujoče: »Razlaga tvojih besed razsvetlju-je, uči preproste! (Ps 119,130).

Kristus je večna Bož-ja Beseda, on je naša pot in resnica in življenje (Jn 14,6). Gospod je bil že v stari zavezi luč, ka-kor pravi psalmist: »Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati?« (Ps 27,1; prim. 44,4;

89,16). Svojega Mazi-

ljenca je napovedal kot luč narodom: »Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti, prijel sem te za roko in te čuval, dal sem te v zavezo ljudstvu in v luč narodom« (Iz 42,6; prim. 49,6). Oče Zaharija napoveduje Zveličarja, ki raz-svetljuje: »Po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s kate-rim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru« (Lk 1,78–79). Podobno starček Simeon: »Luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva!« (Lk 2,32). Apostol Janez govori o Besedi kot o luči: »Prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet« (Jn 1,9). Tudi Kristus govori o sebi kot o luči: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja« (Jn 8,12). Apostol Pavel poziva Efeža-ne: »Vzdrami se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus« (Ef 5,14). Prestolnica Jeruzalem se v Raz-odetju raduje Gospodove svetlobe: »In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči, kajti razsvetljeval jih bo Gospod Bog in kraljevali bodo na ve-kov veke« (Raz 22,5).

Cerkev je luč sveta in svetilka narodov. Že v SZ je prestol-nica Jeruzalem sijala kot luč poganskim narodom: »Vsta-ni, zasij, kajti prišla je tvoja luč in Gospodovo veličastvo je vzšlo nad teboj« (Iz 60,1). Apostol Pavel imenuje izvo-ljeno ljudstvo ‘luč tistim, ki so v temi’ (Rim 2,19). Kristus naroča svojim učencem: »Vi ste luč sveta. Mesto, ki sto-ji na gori, se ne more skriti. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,14.16). Apostol Pavel piše prvim cerkvam: »Kajti nekdaj ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu« (Ef 5,8). »Kajti vsi vi ste otroci luči in otroci dneva, nismo otroci noči in ne teme« (1 Tes 5,5). »Zakaj Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje Božjega veličastva na obrazu Kristusa Jezusa« (2 Kor 4,6). Dogmatična kon-stitucija o Cerkvi drugega vatikanskega cerkvenega zbora nosi naslov ‘Luč narodov’.

Dragi animatorji! Žarometi so prižgani! »Pridite, hodimo v Gospodovi luči!« (Iz 2,5).

škof Jurij Bizjak

rometih: v Svetem pismu, v Kristusu, v Cerkvi.

Sveto pismo vsebuje Božje besede, Gospodove zapovedi, njegove nauke in obljube. Zgodovina rešitve se začenja s pozivom na pot: Gospod je namreč poklical Abrama in mu rekel: »Pojdi iz svoje dežele …!« (1 Mz 12,1). Vsak

človek se rešuje s tem, da pozablja, kar je za njim, in se steguje za tem, kar je pred njim (Flp 3,13). Če

nas pri tem iskanju zajame tema, nam našo pot razsvetljujejo besede Svetega pisma, kakor

pravi psalmist: »Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srce, Gospodov

ukaz je čist, razsvetljuje oči« (Ps 19,9). In modri Salomon v knjigi

Pregovorov: »Kajti zapoved je svetilka in nauk je luč, vzgoj-

ni opomini so pot življenja« (Prg 6,23). Tudi poglablja-nje v razlago je poučno in razsvetljujoče: »Razlaga tvojih besed razsvetlju-je, uči preproste! (Ps 119,130).

89,16). Svojega Mazi-



{entrupertske farov{ke po~itnice 2007 pABERKOVANJE

BOBRI SOMI VOLKOVIOSTROROGOVCIMEDVEDIJELENI

POSTOPEK HRANJENJASvoj zadek fliknemo na stol. Iz lesene dile pograbimo kos kruha, namazanega s Kekcom- s Kek~evo pa{teto. Z orja{ko odprtimi usti zagrizemo v slastno debelo namazano mehko gmoto. V ustih tope~o se skorjo z užitkom in veliko strastjo prežve~imo ter pogoltnemo.To ponavljamo, dekler ne pojemo kosa do konca. Ko prebavimo, odskakljamo na farov{ko dvori{~e in pojemo banse …

Gozdna igra, poletno sankanje – Pohorje jet, nočna igra, veseli večer, sv. Dominik Savio, peka twista na ognju, sveta maša, nogomet … Vse to in še več smo doživeli na ministrantskem Savio kampu v Dominikovem domu. Imeli smo nočno igro, pekli smo na ognju, se zabavali pri veselem večeru in si ogledali � lm.Teden dni je kar prehitro minil, a veseli nas, da se bomo lahko prihodnje leto spet zbrali. Takrat pa tudi tebe, ki si ministrant, povabimo zraven!

P O H O R J E1 9 . – 2 4 . a v g u s t


stran 12-13stran 12-13

V torek, 21. avgusta, smo se animatorji iz Šentruperta odpravili na duhovne vaje na Bled k sestram Hčeram Marije

Pomočnice. Prvi večer je potekal v znamenju medsebojnega spoznavanja in petja z animator-ji iz Šentjurija pri Grosuplju, Murske Sobote in Odranec.Pod budnim očesom sester smo vsak dan obravnavali določeno svetopisemsko tematiko in jo prenesli na današnji svet. Tako smo se v sredo pogovarjali o temi »Ti si moj ljubljeni sin« in o reki Jordan, ki smo jo podoživljali ob Savi Dolinki, v četrtek smo imeli tematiko skušnjav, ki smo jo po skupinah poskušali aktualizirano uprizoriti, v petek smo razmišljali o tem, kako Bog na velikem morju vsakega posebej kliče, naj mu sledimo. To smo doživeli na blejskem jezeru in na otoku. V soboto smo se že ob petih zjutraj odpravili na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje.

Skozi ves teden smo spoznavali in ustvarjali nova prijateljstva, se igrali, kopali in razmišljali o sebi, svojih dejanjih

in postopkih. Odkrivali smo duhovno plat animatorstva in jo poskušali poglobiti, da bi otrokom v naših župnijah

lažje pomagali in jih navduševali za dobra in Bogu všečna dejanja. Kljub nekaj kapljam dežja so bila naša srca pre-

šerno naravnana. Kljub mrzli vodi naše kopalke niso ostale suhe in smo jih pošteno premočili v Blejskem jezeru.

Da pa smo se dokončno prepričali, da so bile duhovne vaje lepa in prava odločitev in izkušnja, se nam je kar

nekajkrat pokazala mavrica. Večere in jutra smo obeležili s petjem in molitvijo ter željo, naj bo leto čim prej na-

okrog, da se znova vidimo na Bledu. Martina Gorenc

Bled Tedenanimatorjev


{entrupertske farov{ke po~itnice 2007 Nazaj

v planinski raj

Tako kot vsako leto, smo se tudi letos odpravili na Uskovnico. Od 6. do 11. avgusta smo odkrivali nove poti. Kot ponavadi smo se povzpeli na Viševnik, šli smo tudi v Bohinj. Ker je bilo slabo vreme, nam ni uspelo priti do Vodnikove koče, zato pa smo si z vese-ljem krajšali čas v naši koči z raznimi družabnimi igrami.

Marko Lamovšek


stran 14-15

mokro morjeNo, bom samo na kratko opisala, kako je bilo v Anka-ranu … kar se bom še spo-mnila.V ponedeljek je zelo pihalo, zato smo šli na plažo samo preverit, ali je voda še kaj mokra. Nekaj časa smo občudovali morje in lovili Špeline natikače po plaži. V torek smo šli v Koper (ni fotk), kjer smo lizali odličen sladoled. V sredo smo konč-no dočakali primerno vreme za kopanje. V četrek smo se tudi kopali in lizali sladoled. Nekateri so se peljali tudi s čolnom (pravzaprav samo dve). Gotovo je bilo še kaj zanimivga … pa se ne spo-mnim. V petek je bil pa dež, ampak smo se vseeno zaba-vali na vse načine, npr. igrali namizni tenis, ročni nogo-met in klavir.

Renata Brcar



zadnja strannasmeh pove vse

Šentrupertske farovške počitnice 2007 [Oratorijski cajtng, leto 7, ISSN C505-4281] je izdal Župnijski urad Šentrupert. S prispevki in fotografijami so sodelovali udeleženci počitniških programov.Risbe Erna Pucihar [iz knjige Preklopi sanje na dejanje. Oratorij 2007]. Uredil in oblikoval Marko Suhoveršnik v sodelovanju s salezijansko založbo Salve d.o.o. Ljubljana, avgust 2007.


Documents

ŠFP 2007