Seminarska naloga - arnes.sissmbtrgov1/at/Naloge/Tjasa.pdf · Seminarska naloga: Slikanje na svilo - 3- Povzetek naloge: V tej nalogi bi vam rada predstavila slikanje na svilo, njen

Seminarska naloga Pripravila: Tja�a Pečnik, 1.c, STrg� Maribor

Maribor, 2.4.2003

Seminarska naloga: Slikanje na svilo

- 2-

KAZALO:

1.SVILA..............................................................................................................................................4

1.1 SVILOPREJKA........................................................................................................................................... 4 1.2 SVILENE TKANINE .................................................................................................................................... 4 1.3 RAZLIČNE KVALITETE SVILE..................................................................................................................... 5 1.4 DEBELINA SVILE ...................................................................................................................................... 5 1.5 VRSTE SVILE............................................................................................................................................ 6

2.LEGENDA O ODKRITJU SVILE......................................................................................................6

3.PRIBOR ZA SLIKANJE NA SVILO .................................................................................................6

OKVIR ..................................................................................................................................................... 6 �EBLJIČKI,BUCIKE ............................................................................................................................... 6 ČOPIČI .................................................................................................................................................... 7

4.PRIPRAVA ......................................................................................................................................7

4.1 PREDPRIPRAVA SVILENE TKANINE ............................................................................................................ 7 5.KONTURNO SREDSTVO................................................................................................................8

6.TEHNIKE SLIKANJA NA SVILO .....................................................................................................8

6.1 KONTURNA TEHNIKA ............................................................................................................................... 8 6.2 TEHNIKA PRELIVANJA .............................................................................................................................. 9 6.3TEHNIKA S SOLJO ...................................................................................................................................... 9 6.4 TEHNIKA CRASH ...................................................................................................................................... 9 6.5 TEHNIKA SONČNIH �ARKOV.................................................................................................................... 10 6.6 PROGASTI VZOREC ................................................................................................................................. 10 6.7 PREPOGIBANJE....................................................................................................................................... 10 6.8 PLISIRANJE ............................................................................................................................................ 11 6.9 KAJ JE FIKSIRANJE?................................................................................................................................ 11

7. KAJ JE �SVILNA CESTA�?.........................................................................................................11

8. PRENA�ANJE VZORCEV NA TKANINO.....................................................................................11

KAZALO SLIK: Slika 1http://styling.over.net/tekstilni_materiali/svila/slike/svilo4.jpg .......................................................... 4 Slika 2 http://www2.arnes.si/~osnmj1s/kaj_delamo/tekstilcek/html/za_vsevede_s.html .......................... 5 Slika 3 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/kravata.jpg ..................................... 6 Slika 4 http://www.ilbis.com/ester.htm .......................................................................................................... 7 Slika 5 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/majica.jpg ...................................... 8 Slika 6 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/stran7.htm...................................... 9 Slika 7 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/svila1.htm ...................................... 9 Slika 8 http://www2.arnes.si/~osnmj1s/kaj_delamo/tekstilcek/html/za_vsevede_s.html ........................ 10 Slika 9 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/blazine.jpg ................................... 10 Slika 10 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/ribe.jpg ...................................... 11 VIRI: ! INTERNET-http://www.matkurja.com ! -http://www.najdi.si/slikanje na svilo ! -http://www.najdi.si/vse o svili ! -http://www2.arnes.si ! Čarobne poslikave svile-tehnike slikanja-motivi-barve-materiali ! Slikanje na svilo-poslikava svile


- 3-

Povzetek naloge: V tej nalogi bi vam rada predstavila slikanje na svilo, njen nastanek, legendo o odkritju svile, pribor za slikanje, tehnike in drugo. Svilo so najprej izdelovali na Kitajskem. Kitajci so �e pred 5000 leti odkrili, kako je treba tkati svilo. To skrivnost pa so skrbno varovali, saj je bila svila redka in zelo draga tkanina. Bila je tako ne�na in mehka, da so jo mnogi primerjali s cvetnimi listi. Prva svila je pri�la v Evropo čez Indijo. Skoraj 2500 let so Kitajci skrivnost izdelovanja svile skrbno skrivali. De�ela pa je bogatela na račun prodaje svile Perzijcem, Egipčanom in Rimljanom. Ljudje v Evropi so se nemalo začudili, ko so izvedeli, da je vsa skrivnost svile v mali �ivalici-sviloprejki. Sviloprejka je �ivalska vrsta, ki med preobrazbo prede svileno nit. Gosenicam se iz obustnih �lez izloča snov, ki se na zraku strdi. S to nitjo se ličinka zaprede v kokon, v katerem konča svojo preobrazbo. Tanka nitka, s katero sprede zapredek, je dolga pribli�no 3500m. Toliko o nastanku in pridobivanju svile. Znanih je mnogo tehnik takega slikanja in barvanja - od zahtevnej�ih, pri katerih je potrebna umetnikova roka oziroma precej znanja, do preprostih, ki jih zmore vsakdo, naklonjen prelivanju barv in čudoviti mehkobi svile. Opisala sem tudi kako pripravimo svilo preden začnemo slikati. Za slikanje potrebujemo tudi primeren pribor: okvir, čopiče različnih debelin, �ebljičke, bucike, flomaster, sol,kozarec za vodo,lončke za me�anje barv� Za poslikavo uporabljamo pravo svilo, ki se loči po kvaliteti, načinu sukanja in tkanja svilene niti in se zaradi tega pri slikanju različno odziva: ponge, habotai, shantung, twill, crepe de chine, crepe georgette, saten, chifon�S �tevilko ob imenu svile nara�ča gostota niti oziroma te�a na tekoči meter. Barva surove svile je rdečkasto, zelenkasto ali rumenkasto bela, kar je odvisno od vrste murv, s katerimi se hranijo gosenice sviloprejk ter od samega načina in pogojev pri vzgajanju kokonov. Svili se, zaradi naravnega izvora, veliko bolj kot drugim materialom, spreminja zgradba vlaken ter s tem njene lastnosti in kvaliteta. Vzrok za to izvira iz samega gojenja kokonov, ki so občutljivi na veter, hrup in celi na čistočo ljudi, ki jih vzgajajo. Izdelava svilenih tkanin je ostala kitajska skrivnost do leta 700, ko se je gojenje sviloprejk raz�irilo v sosednje dr�ave in v 15. stoletju tudi v Evropo. Vendar je Kitajska ostala vse do danes vodilna proizvajalka svile.


- 4-

1.SVILA Svilo so najprej izdelovali na Kitajskem. Kitajci so �e pred 5000 leti odkrili, kako je treba tkati svilo. To skrivnost pa so skrbno varovali, saj je bila svila redka in zelo draga tkanina. Trgovci so se iz Indije in Bli�njega vzhoda odpravljali ponjo na dolga potovanja po tako imenovani »svilni poti«. Potniki, ki so se nekoč vračali s Kitajske, so večkrat prinesli s seboj dragoceno tkanino. Bila je tako ne�na in mehka, da so jo mnogi primerjali s cvetnimi listi. Kljub vnetemu poizvedovanju trgovci niso znali pojasniti, kako Kitajci to blago izdelujejo. Skrivnost izdelovanja svile so prenesli pozneje v Korejo in na Japonsko. Prva svila je pri�la v Evropo čez Indijo. Skoraj 2500 let so Kitajci skrivnost izdelovanja svile skrbno skrivali. De�ela pa je bogatela na račun prodaje svile Perzijcem, Egipčanom in Rimljanom. Ljudje v Evropi so se nemalo začudili, ko so izvedeli, da je vsa skrivnost svile v mali �ivalici-sviloprejki. Leta 552 n. �t. Sta dva perzijska meniha pretihotapila sviloprejkine ličinke v votlih bambusovih palicah in s sabo vzela tudi semena murve, saj se z njenimi listi hranijo sviloprejkine ličinke. Sčasoma so se Evropejci naučili gojiti ličinke metulja japonske sviloprejke in pridelovati svilo.

Slika 1http://styling.over.net/tekstilni_materiali/svila/slike/svilo4.jpg

1.1 Sviloprejka Sviloprejka je bila prvotno raz�irjena v vzhodni Aziji. Skupaj s čebelo je ena redkih �u�elk, ki jih človek goji �e od davnine. Narejeni so bili poskusi z mnogimi drugimi metulji, vendar le sviloprejka daje dovolj kakovostno in cenjeno svilo, ki je tudi velikega gospodarskega pomena.Sviloprejka je �ivalska vrsta, ki med preobrazbo prede svileno nit. Gosenicam se iz obustnih �lez izloča snov, ki se na zraku strdi. S to nitjo se ličinka zaprede v kokon, v katerem konča svojo preobrazbo.Tanka nitka, s katero sprede zapredek,je dolga pribli�no 3500m. Zotraj zapredka se preobrazi v bubo in kasneje v odraslega metulja. Gosenice lahko zrastejo do 8cm in tehtajo do 4g. Odrasli metulj pa je dolg 3cm.Svilo industrijsko pridobivajo na planta�ah sviloprejk v nasadih murv. Z murvinimi listi se gosenice sviloprejke prehranjujejo.

1.2 Svilene tkanine Izdelava svilenih tkanin je ostala kitajska skrivnost do leta 700, ko se je gojenje sviloprejk raz�irilo v sosednje dr�ave in v 15. stoletju tudi v Evropo. Vendar je Kitajska ostala vse do danes vodilna proizvajalka svile.Svilene tkanine se med seboj razlikujejo po debelini svilene niti in po načinu tkanja in se zaradi tega pri slikanju različno odzivajo: ponge, habotai, shantung, twill,crepe de chine, crepe georgette, saten, chifon�Za začetnike sta najbolj primerni svili ponge 05 in habotai 08, ker sta zelo tanki in gladki. Zato črta konturnega sredstva pri risanju teče gladko in enakomerno. Razlivanje barv, ki je za slikanje na svilo zelo pomembno, je najbolj�e


- 5-

pri tankih, gladkih svilah, kjer tudi konturno sredstvo odlično prodira v tkanino.Poleg metrske svile obstajajo tudi �e pripravljeni svileni izdelki namenjeni poslikavi: rute, kravate, �ali, robčki, prevleke za blazine, metuljčki, bro�ke, srajce, pi�ame, jutranje halje�

1.3 Različne kvalitete svile Barva surove svile je rdečkasto, zelenkasto ali rumenkasto bela, kar je odvisno od vrste murv, s katerimi se hranijo gosenice sviloprejk ter od samega načina in pogojev pri vzgajanju kokonov. Svili se, zaradi naravnega izvora, veliko bolj kot drugim materialom, spreminja zgradba vlaken ter s tem njene lastnosti in kvaliteta. Vzrok za to izvira iz samega gojenja kokonov, ki so občutljivi na veter, hrup in celi na čistočo ljudi, ki jih vzgajajo. Za poslikavo uporabljamo pravo svilo, ki se loči po kvaliteti, načinu sukanja in tkanja svilene niti. S �tevilko ob imenu svile nara�ča gostota niti oziroma te�a na tekoči meter. Največkrat uporabljamo Pongee svilo, ki je tkana iz popolnoma enakomernih, finih svilenih niti v platno vezavi; ima svetlečo, gladko povr�ino, je mehka na otip in zelo hvale�na za poslikavo. Poleg nje uporabljamo zadnja leta tudi Crepe de Chine svilo ali "kraljevsko svilo", ki ima rahlo zrnato povr�ino, kar ji daje poseben lesk. Chiffon je prekrasna tančica, ki skupaj z nekoliko debelej�o Crepe Georgette svilo izpolnjuje �eljo po prosojnosti. Svila Crepe Saten je gosta, tkana v atlas vezavi in je zelo zahtevna za poslikavo; zaradi dvojnega videza, saj je ena stran mat druga pa svetleča, je vsestransko uporabna. Svila Jacquard je izredno kvalitetna in gosta tkanina, zato po njej posegamo le, če gre za poslikavo kravat ali dekorativnih izdelkov.

Slika 2 http://www2.arnes.si/~osnmj1s/kaj_delamo/tekstilcek/html/za_vsevede_s.html

1.4 Debelina svile Kvaliteto svile ocenjujemo po te�i kvadratnega metra tkanine. �tevilčne vrednosti za umetnike niso pomembne. V grobem jih ocenjujejo s tremi kategorijami: lahka, srednje in te�ka. Srednja in te�ka se večinoma uporabljata za oblačila (kostime, krila, bluze), lahka svila pa je primerna za modne dodatke. Lahka svila je najbolj primerna za slikanje. Glede na kvaliteto, način tkanja in debelino delimo lahko svilo na več vrst: habotai, tussah (divja svila), shantung (me�anica divje in gojenje svile). Tu so �e twill, ponge, crepe de chine, crepe georgette, saten� Tkanine se med seboj zelo razlikujejo po debelini svilene niti in načinu tkanja in se zaradi tega pri slikanju različno odzivajo. Razlivanje barv, kar je za slikanje po svileni tkanini zelo pomembno, je najbolj�e pri tankih, gladkih svilah. Tudi konturno sredstvo odlično prodira v tkanino.


- 6-

1.5 Vrste svile Nit odvijajo s kokonov sviloprejke potem, ko ličinke pomorijo s segrevanjem. Tako dobijo surovo ali »gre�« svilo. Svilena nit s posameznega kokona je dolga preko 3500 metrov, vendar se od osrednjega dela zapredka odvije nepo�kodovane le od 300 do 1000 metrov. Svilena tkanina, narejena iz dolgih niti je bolj kvalitetna od tiste, ki je izdelana iz ostankov. Običajno se za uporabo zdru�i in sprede več niti, odvisno od �elene debeline tkanine. Iz kraj�ih niti naredijo tkanino, ki jo poznamo pod imenom »floret« ali »�ap« svila. S pojmom »buret« pa označujemo prejo s po�kodovanih kokonov in predelanih kraj�ih vlaken. 2.LEGENDA O ODKRITJU SVILE Sviloprejke so na Kitajskem gojili �e 2700 let pr. n. �t.,vendar ni mnogo podatkov o tem, kako so v tistih časih svilo izdelovali. Stara legenda pripoveduje, da so svilo odkrili čisto po naključju. Kitajski cesar je �eno naprosil naj pogleda, kaj �koduje njegovim murvam. Cesarica je na murvinih listih na�la črve v ble�čečih zapredkih in jih nekaj nabrala. Ko so ji po naključju padli v vročo vodo, se je začela odvijati tenka svilena nit dolga nekaj tisoč metrov. Nabrala je ko�aro zapredkov in jih na enak način razvila. Iz niti je dala stkati tkanino, ki se je izkazala s čudovitimi lastnostmi: mehkostjo, voljnostjo in lepim leskom. 3.PRIBOR ZA SLIKANJE NA SVILO

! lesen okvir (brez ali z mo�nostjo nastavitve velikosti) ! čopiči različnih debelin ! �ebljički, bucike ! flomaster za skiciranje ! manj�i lončki za me�anje barv ! specialna sol ! bomba�na krpa za brisanje ! vata ! kozarec s sve�o vodo

Slika 3 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/kravata.jpg OKVIR Običajno mora biti svila pri slikanju napeta, zato jo vpnemo v okvir iz mehkega lesa (zaradi la�jega pritrjevanja z bucikami ali �ebljički). Obstajajo fiksni in nastavljivi okvirji, katere je mogoče naravnati na velikost svilenih rut 55 x 55 cm, 90 x 90 cm in 110 x 110 cm (zmanj�ajo se do velikosti robčka 28 x 28 cm) in �alov v velikosti 40 x 150 cm. Mo�no je dobiti tudi okvirje za kravate in prevleke za blazine. Poleg lesenih okvirjev so na razpolago tudi lesena stojala, na katera pritrdimo okvirje. Z lahkoto reguliramo �irino, vi�ino in naklon okvirja. �EBLJIČKI,BUCIKE Za napenjanje svile na okvir so primerni risalni �ebljički z enim ali tremi zobci. Najbolj�e pa so navadne bucike z barvastimi glavicami. Te najmanj po�kodujejo


- 7-

svilene tkanine ter jih enostavno pritrdimo in odstranimo. Obstajajo tudi posebni napenjalci v obliki grabljic, ki jih pričvrstimo na okvir in dr�ijo rob svilene tkanine s trmi iglicami. Pri tem rob rute ne nalega na okvir zato rob la�je pobarvamo brez nastanka lis. ČOPIČI Za nana�anje barve na svileno tkanino največkrat uporabljamo kvalitetne čopiče iz mehke in naravne dlake. Za delo potrebujemo različne debeline čopičev s katerimi pridemo v vse dele na�ega vzorca. Imeti moramo vsaj dva čopiča. Debelej�ega uporabljamo za barvanje večjih povr�in, tanj�i pa mora biti tako tanek, da pridemo z njim v najmanj�e kotičke s konturo narisanega motiva.

Slika 4 http://www.ilbis.com/ester.htm

4.PRIPRAVA Sama priprava pred slikanjem je izredno pomembna. Pripraviti moramo ves potreben pribor in material. Ko začnemo z barvanjem, moramo delati zelo hitro, da dobimo �elene rezultate. Če ugotovimo, da kak�ne stvari nimamo pri roki, je prepozno, saj se nanosi barve zelo hitro su�ijo. Pri ponovnem nanosu barve na �e posu�eno nastanejo temnej�e lise, kar pokvari celotno povr�ino.Zato je pri me�anju barv �e posebej pomembno, da pripravimo zadostno količino barve, da je ne zmanjka na sredini ploskve (roba, ozdja, listiv,�)Tudi napenjanju svile na okvir moramo posvečati veliko pozornosti, saj bolj, ko je izdelek napet, la�je se nanj slika. Zaradi nanosa kontur, barve in vode se te�a tkanine poveča. Na sredini lahko nastane kotanja v katero se zlivajo barve in z izdelkom ne bomo zadovoljni. Nikoli ne napenjamo svile v smeri urinega kazalca, ker se sicer diagonalno zguba. Svilo najprej napnemo na vseh �tirih vogalih, nato na levi stranici, potem na desni stranici. Enako ponovimo tudi spodaj in zgoraj. �ebljičke zabadamo vedno v zarobek svilenega izdelka, drugače se svila rada strga. Če je svila dobro napeta, zelo malo popusti, ko pritisnemo na njo.

4.1 Predpriprava svilene tkanine Predpriprava svilene tkanine za slikanje je nepotrebna kadar kupimo rute namenjene poslikavi. Če uporabimo metra�no tkanino, je potrebno svilo pred slikanjem oprati. Ne�no jo mencamo v vroči vodi z blagim pralnim sredstvom. Nato dobro izperemo in posu�imo. S tem odstranimo apreturna sredstva, ki jih nanesejo med izdelavo tkanine. Po svili prepojeni z apreturo zelo te�ko ri�emo, saj tkanina ne vpija konturnega sredstva in prepričuje razlivanje barv po povr�ini.


- 8-

5.KONTURNO SREDSTVO Prelivanje tekoče barve po svileni tkanini omejimo s konturnim ločilnim sredstvom (konturo). To je prozorna ali neprozorna barvna, gosta tekočina v plastičnih stekleničkah ali tubah, s katero z izstiskanjem skozi konico vlečemo črte po svili.S konturo začrtamo obrise vzorca. Sredstvo prodre v svilena vlakna in ko se posu�i, preprečuje prelivanje barv. Prozorno konturno sredstvo se po utrjevanju popolnoma izpere, na njegovem mestu ostane osnovna barva tkanine.Barvna konturna sredstva ostanejo vidna tudi po utrjevanju. Z barvnimi konturami nikoli ne barvamo celih povr�in.

Slika 5 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/majica.jpg 6.TEHNIKE SLIKANJA NA SVILO Znanih je mnogo tehnik takega slikanja in barvanja - od zahtevnej�ih, pri katerih je potrebna umetnikova roka oziroma precej znanja, do preprostih, ki jih zmore vsakdo, naklonjen prelivanju barv in čudoviti mehkobi svile.

6.1 Konturna tehnika Motiv, ki smo ga izbrali, lahko prenesemo na svileno tkanino s flomastrom Fantom. Nato prevlečemo skicirane črte s konturo. Preden začnemo risati, poskusimo na brisači, kak�no sled pusti kontura. Za večino vzorcev mora biti črta konture sklenjena. Pri prekinjeni črti barva prodre skozi in se razlije v obliki pahljače. Ker ne �elimo, da na� izdelek zgleda povr�no se posku�amo temu izogniti in popraviti napake v črti �e pred barvanjem. Barve nana�amo s čopičem, ki mora biti ravno prav moker, da nam barva ne kaplja z njega. S konico čopiča vlečemo po tkanini 2 mm stran od konturne črte, kajti barva se bo sama razlila do roba. Pri uporabi brezbarvne konture moramo paziti, da ne barvamo po njej, ker bi se kontura raztopila. Ko smo izdelek pobarvali, ga pustimo napetega na okvirju dokler se popolnoma posu�i.


- 9-

Slika 6 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/stran7.htm

6.2 Tehnika prelivanja To tehniko zelo redko uporabljamo samostojno, ker je dolgočasna in neizrazita. Običajno jo uporabljamo v kombinaciji s konturo. Bistvo tehnike je prelivanje barv brez ostrih mej na mokri svili �e preden se barve zasu�ijo. Osnova za prelivanje barv je vodna podlaga na povr�ini svilene tkanine, ki upočasni su�enje barve. Na mokro povr�ino nana�amo barve, ki prehajajo ena v drugo brez ostrih prehodov ter se med seboj me�ajo.

6.3Tehnika s soljo Tudi te tehnike samostojno ne uporablajmo pogosto. S soljo, ki jo raztresemo po mokri barvi, dose�emo posebne učinke, saj ima sol lastnost, da vleče nase vlago in s tem tudi barvo. Zrnca soli posrkajo iz okolice ustrezno količino barve, odvisno od tega kako mokra je barve oz. kolik�na je koncentracija vode v barvi. Ko je na� učinek soli dosegel stopnjo, ki smo jo �eleli, izdelek obrnemo, da zrnca soli odpadejo na razgrnjen časopis. Sol, ki smo jo stresli na papir, pustimo, da se posu�i, jo spravimo nazaj v posodo in je �e vedno uporabna.

Slika 7 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/svila1.htm

6.4 Tehnika crash Pri tej tehniki igra veliko vlogo naključje. Čas su�enja izdelkov je dalj�i, ker uporabljamo veliko barve in vode.Z vodo zmočimo svileno ruto in dobro o�eto razporedimo na polivinilu. Na nekaterih mestih potegnemo svilo navzgor in jo zavijemo v spirale oziroma rozete. Pri tem pazimo, da bo cela ruta zvita enakomerno. Izberemo največ 5 različnih barvnih tonov, da se učinek ne izgubi. S potegi


- 10-

debelej�ega čopiča začnemo nana�ati barve, ne da bi premikali gobi. Barva steče v vse vdolbine. Ruto pustimo v nespremenjenem polo�aju in počakamo, da se posu�i.

6.5 Tehnika sončnih �arkov Mokro svilo zlo�imo na folijo. Barve nana�amo iz enega kota kot sončne �arke. Fiksiramo pribli�no 4 minute.

Slika 8 http://www2.arnes.si/~osnmj1s/kaj_delamo/tekstilcek/html/za_vsevede_s.html

6.6 Progasti vzorec Tehnika je najprimernej�a za �ale, trakove, zavese,.. Uporablajmo največ troje barv. Mokro svilo polo�imo na podlago v podol�nih gubah. Če je kos predolg, ga prepognemo na polovico. Barve nana�amo po dol�ini. Svilo je treba stiskati ob podlago, da se dobro vpije in da je prelivanje barv lep�e.

6.7 Prepogibanje S to preprosto tehniko razmno�imo oblike, kot so srčki, pike, metuljčki, črke... Suho svilo polikamo, prepognemo na �eleno �tevilo kvadratov in jo čim manj zmečkano pomočimo v kis. Namesto o�emanja osu�imo odvečno mokroto z brisačo iz frotirja.

Slika 9 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/blazine.jpg Barve nana�amo s kapalko v �eljenem vzorcu in pazimo, da se svila ne premakne. Nanesemo je več, da lahko pronica skozi vse plasti. Barvati začnamo iz sredine. Svilo pritiskamo na podlago, da čim bolj vpije barve.Pri tanki svili Ponge 05 pride skozi vse plasti �e po prvem nanosu, pri debelej�i, pa moramo cel kos previdno obrniti in postopek ponoviti.


- 11-

6.8 Plisiranje Tudi ta tehnika je primerna predvsem za dalj�e kose. Mokro svilo prepognemo na polovico in jo močno zvijamo - kot vrv. Najbolje je, da nam pri tem kdo pomaga. Na močno zvito svilo nana�amo različne barve. Previdno jo obrnemo in ponovimo barvanje. Pobarvani kos polo�imo v posodo in fiksiramo. Posu�imo neodvito nad radiatorjem in likamo.

6.9 Kaj je fiksiranje? Fiksiranje je utrjevanje barve na tkanini. S tem dose�emo odpornost poslikav pri pranju, drgnjenju in drugih obremenitvah, ki nastanejo pri uporabi izdelkov. Pri fiksiranju z vročim likalnikom barve v tkanino »zapečemo«. Pri tem se barvila ve�ejo na svilena vlakna in se ne morejo več odstraniti. Barve postanejo popolnoma obstojne pri pranju in likanju, kar se vidi �e pri prvem pranju. Voda bo ostala čista in ne bo obarvana. Penenje povzročajo ostanki konturnega sredstva in apreture svilene tkanine. 7. KAJ JE �SVILNA CESTA�? Pred več kot tisoč leti so se ključne trgovske dejavnosti med Azijo in Evropo odvijale po poteh od Perzije in Črnega morja do Kitajske, prek centralne Azije in Tibeta. Tedanje plačilno sredstvo je bila svila. Od tu izraz �Svilna pot�. Kot ka�e zemljevid, je staro karavansko �Svilno pot� gradil sistem trgovskih prehodov. Razstava �When Silk Was Gold: Central Asian and Chinese Textiles in The Cleveland and Metropolitan Museums of Art� (1998), prikazuje stenske preproge in svile, tkane in okra�ene z zlatimi nitmi. Vključuje �tiriin�estdeset izdelkov iz 8.-15. stoletja. Poleg lepote, vrednosti in vsebnosti zlata v umetni�kih delih, je to prilo�nost za preučevanje vloge tkanin. Tkanine so imele pomembno vlogo v politiki, gospodarstvu in kulturi. Dru�beni polo�aj so opredeljevale tkanine in oblačila. Tkanine so bile plačilno sredstvo. Tkanine narekujejo modo.

Slika 10 http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/ura/benigar/naloga/ribe.jpg 8. PRENA�ANJE VZORCEV NA TKANINO Ko imamo �eleno risbo v ustrezni velikosti na papirju, uporabljamo dva načina prenosa na svileno podlago.


- 12-

1. Polo�imo prerisovalni papir čez vzorec in ga preri�emo s svinčnikom ali flomastrom odpornim na vodo. Pri uporabi pisal neodpornih na vodo se pogosto zgodi, da se pri stiku konturnega sredstva s črto pisala na svili tkanina zama�e. Prerisovalni papir mora biti mehkej�i, da ga la�je pritrdimo na svileno tkanino. Svilo napnemo na okvir in pod njo namestimo prerisovalni papir z vzorcem. Na tkanino ga pritrdimo z lepilnim trakom ali bucikami. Tako lahko zelo natančno preri�emo vzorec s Fantomom (flomaster za skiciranje) ali kar direktno s konturnim sredstvom. Kadar ri�emo s konturnim sredstvom in pripenjamo prerisovalni papir z bucikami, moramo bitu �e posebej previdni. Konturno sredstvo zaradi vlage prilepi prerisovalni papir na svilo. Če se vse skupaj zasu�i , papir te�ko odstranimo, da se konturno sredstvo posu�i in vzorec pobarvamo.

2. Pri drugem načinu vzorec nari�emo na prerisovalni papir z grafitnim svinčnikom. Zaradi večje natančnosti pri prerisovanju vzorca, polo�imo na mizo prerisovalni papir z licem na pravo stran svile in �e enkrat očrtamo s svinčnikom celoten vzorec. Tako se bodo črte vzorca narahlo prenesle na povr�ino svilene tkanine, ki jo bomo napeli na okvir. S konturnim sredstvom ri�emo po nastalih črtah.

Documents

Seminarska naloga - arnes.sissmbtrgov1/at/Naloge/Tjasa.pdf · Seminarska naloga: Slikanje na svilo - 3- Povzetek naloge: V tej nalogi bi vam rada predstavila slikanje na svilo, njen